ajvečji ileveiuki dnemil^
▼ Združenih državah	i
Velja za vae leto . . •	$6.00	S
Za pol leta.....$3.00	a
Za New York celo leto -	$7.00	I
Za inozemstvo celo leto	$7.00	1
GLAS NARODA
n
i
list slovenskih delavcev vAmerikL
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sunday* and legal Holidays.
75,000 .leaders.
TELEFON: C0RTLANDT 287«. NO. 93. — STEV 93.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congren of March 3, 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876
NEW YORK, FRIDAY, APRIL 20, 1923. — PETEK, 20. APRILA, 1923.
VOLUME Tmn — LETNIK XXXI.
VELEKAPITAL PROTI 3 ODSTOT. KVOTI
12 urni delavni dan v jeklarnah navajajo povsem lažnjivo kot posledico pomanjkanja navadnega delavstva. — Ameriški vele industrijalci hočejo na. vsak način razveljaviti sedanjo priseljeniško postavo.
Washington, i). <l!l. n pri ki. — Priseljevanja je postalo preko no«*i izvainvlno važen predmet raznih javnih
i azprav.
Tudi naslednji kongres se l>o moral peruti s tem v-
| rajanjem.
Vse t«> je poslcnlica ugotovil sodnika Uary-ja. predsednika ravnateljske^a sveta 1'nited Steel Corporation. (i.n \ se je na zadnjem sestanku delničarjev pritožil jjle-«le- pomanjkanja navadnih clelaveev.
Kazni tukajšnji ]M»litiki in poznavalci industrijalnili razmer v deželi, domnevajo, da so bile izjave sodnika fiarv-ja le izraz skrbno sestavljenega načrta velejndu-sii'ijaleev. <la porušijo sedaj veljavno priseljniško postavo. ki omejuje priseljevanje delavc ev iz inozemstva na tri odstotke.
Tc^a mnenja je tudi načelnik zborničnega priselniške-ua odbora, kougresnik Jolinson iz Cailfornije, ki je sc-stavil in predložil sedaj veljavni* priseljeniško postavo.
Johnson jo rekel, da so pritož- [ ~~ I... s...lnika <iaryja v direktnem j viti delavnih ur. a jih niso skrčili. >iiku / načrtom trgovske zborni- ko smo inu-li pred 1."» meseci v «•-• Združenih <lr>;iv. koj.-ga na-[ Združenih državah lia milijone m.n .J- razveljaviti sedaj veljav- nraaposl jenih.
in ovire ter pripustiti v deželo	-
111■! oiKtotkov priseljencev mesto' treh.
»!• lilison je rekel, da je ves na-črt dobro /.osnovan, kajti zadnji no -•> vsi takozvani kapitani in-du-.tr •• napadli .sedanjo priseljeniško postavo ter
POSVETOVANJE GLEDE LAŠKEGA PRI 8ELJE VAN JA.
TURŠKI DELEGATI NA NEMŠKI SOCIJALISTI ZA SPORAZUM
VLADA NAJ KUPI VSE ŽGANJE V BONDU.
Jam»*s Hritt. glavni svetovalec prohihicijskega oddelki zaklad-»►beneni niškejta department a Združenih
tudi pripravljajo na sestanek juuvorškc trgovske zborniee, ki .se bo \ ršil prihodnji mesec.
Kongresitik je rekel, da se bo udi-le/il »«-Maaka. opremljen z vs»*m [»»trebnim orožjem, in da se bo upiral slehernemu naporu, da
držav je predlagal. naj dovoli kongres sklad, s katerim bi pokupila vlada v.se žgane pijače v vladnih skladiščih, da na ta način prepreči lastnikom tajno prodajati te pijače.
Mr. I>riti je govoril na konveti-
POTI V LAUSANNE v nemškem državnem zboru so socijalisti zahtevali, naj
___atavi Nemčija Franciji definitivno reparacijsko po-
Ismid paša ter turški dele- nudho. — Nacijonalisti pa vztrajajo na svojem stališ-gatje SO odpotovali v Lau- ču. — Nikakih pogojev, dokler je Ruhr v tujih rokah, sanne. — Francoski dele- Amerika in Anglija nočeta posredovati eat izjavlja, da bo povxro-1	—————
čila Chesterjeva koncesija'	Nemčija, 18. aprila. — Pri obnovljen,in deba-
se dosti zadreg.	te v nemškem državnem zboru pe<le zadnjega nagovora
_*	barona von Rosenberga, nemškega ministra za zunanje za
Carigrad, Turčija. 18. aprila, deve je zahteval Breitseheidt, ki je govoril v imenu so-— Ismid paša in ostali turški de- cijalistov, naj stavi vlada Franciji definitivno in kon-legatje. v celem dvajset mož, solkretno ponudbo glede uravnave reparacijskega vpraša-odpot ovali danes proti Lausanne Ilja. ter pustili za seboj utis. da pričakujejo precej zavlačevanja ter težkoč pri uveljavijenju zadovoljivega miru.
General Pelle. francoski visoki komisar, ki bo prvi pooblaščenec Francije v slučaju, da bo podpisan mir, je izjavil, da bo angor-ski sprejem Chesterjevega načrta
m razveljavi sedanjo priseljeni- ciji ameriških Izdelovalcev medi hk«> postavo.	cin in sličnih sredstev,
delo bo napruvilti
BERLIN BO ZASLEDOVAL
RAZVOJE NA L0ZANJSKI KONFERENCI.
netio <iei.» uo napravilo c«1 iieno deželo" — je rekel.
' 1'riseljevaiije določa kakovost naseda državljanstva ter bo \ se.
obvladujoča činjentea pri \/.dr/.a-1	--
n, < .laiii.-«r.t -.tandiirda al: pri Paris, Franeija. 19. aprila. — I | I i na" li ameriških tntprav F. Lanimot Belin. drugi tajnik m ..!,! k«- \ lad«'. 'I'o je najbolj va- tukajšnjega ameriškega posla ni-
P1
•bb-in .s katerim s.- marajo	stva. j«' odpotoval danes iz Pari-
danes pec .it i Združene države.	/a v I^ozanj, kjer se bo zopet s«>-
IV ni" .-ni mnenju ne l>o «'>s	stala konferenca glede Hližnjega
k "h i: res odprl vrat in prav poseb-	iztoka.
i • m- tolik . časa. dokler bo \ j.-	Tajnik Belin je bil prideljen Mii-sk h industrijah dvanajst-	k"|ifer»iiet 1 »t dobro pozna raznim delavnik Jeklarski magnati	mere v Turčiji. kjer je prej slu-prav |o, d« jim manjka *»edaj to-	žil. Tam j»* jNrsIoval kot tajnik
i ■ ! ,i ver v. da tie morejo skr- ameriške delegacije.
•Slika nanl kaže z leve na desno: italjanskega poslanika v Združenih državah, princa Caetani; njegovega tajnika Adolfa Vini-ei, ter komisarja K<d>erta E. Toda na Ellis Islandu. Italjanski jK>slanik je nasto]»il proti de portaciji onih Italjanov, ki hoče-|h» priti v Združene države, ue glede na kvoto. Kljub temu. da je italjartska kvota že zdavnaj dopolnjena, italjanski ]>risc-. Ijcnci še neprestano dohaja jo. Vsi poslanikov i protesti so bili lx>b v steno.
KLANCEM BuDJ VENDAR V RUSIJI MAŠUJEJO STOPILI NA PRSTE V PRIVATNIH HIŠAH
4<Nii«a dolžnost*\ je rekel poslance.	napraviti
činiprcjc mopoce konec vukrškemu pustolovstvu. Ali nimamo nobenih prijateljev na svetu. Amerika in Anglija nočeta posredovati.''
Čeprav ni povedal, kaj bi bilo sprejemljivo, je Breit-echeidt vendar namignil, da ima načrt Louis Bax*thou-ja za Francijo, ter M. Delacroix za Belijo, ki določata plačilo pet in tridesetih tisoč milijonov zlatih mark. značaj
spričo prejšnjih obveznosti Tur- definitivnosti
čije napram Franeiji povzročil na konferenci številne težkoče.
Turško naziranje glede koncesije pa je jasno ugotovil načelnik železniške koncesije, ki prarii
— V tem načrtu nasprotujemo progresivnemu izprazujenju Ruhr okraja ter zanikanje povračila ! strožkov, katere ima Nemčija z I vzdrževanjem okupacijskih ar-
KOMUNISTI PROTI LAŠKIM FAŠISTOM
— Jaz smatram načrt skrajno ma<3. dobička nosen za deželo. Pri prraje-| Breitscheidt je dal izraza mm'-nju štirih tisoč kilometrov želez-' njuf da bi bilo dosti boljše, če bi
Nemčija stavila direktno jJonud-bo, mesto da se izpostavi riziku pravoreka sveta izvedencev. Takega postopanja Francija in drugi zavezniki najbrž ne bi hoteli sprejeti.
— Ali nismo zvezani s to vlado, — je rekel Breitscheidt. — kljub
nie bo zaposlenih na stotine tisoč turških delavcev. Ko bo načrt zavržen. bo cela Anatolija združena z omrežjem železnic. Zgrajena bodo velika pristanišča kot Sarasnm Tra.pezimt in Jurmurtalik, v bližini Adana.
— Glede Samsum - Siva.s železnice. za katero je bila leta 1914.' tejnu pft želimo, da bi ostala v u-tlana koncesija Francozom in ki | ra<ju, da likvidira ruhrski kf>n-je vzrok sedanjih francoskih pro-'fliktf ki 6C je pojavil tekom nje-ilo dovršenih le 35 ki-	r„j;ma
V Italiji so baje razkrili komunistično zaroto, ko je namen je bil strmoglaviti fašiste. — Sedem aretiran-cev je priznalo krivdo.
Skipwith, Burnett in dr. V Petrogradu, kjer so komu-McKoin med onimi, ki bodo aretirani. — Ne bodo pa jih obtožili umorov, čeprav
testov*, je bil lometrov od skupnih 400. Dovršena pa so bila glavna dela. kot predori in mostovi, a v glavnem s pomočjo turškega armadne^a dela.
— Ccsterjev ničrt pa je
nega režima.
Ko je pozval vlado, naj nastopi z dojočenp ponudbo, je Breitscheidt stavil predlog, naj prcino-tri ugotovilo Državne banke, ki se peča z vedno naraščajočo neza-poslenostjo. Dr. Helfferich. voditelj naeijo-
jim prete zaporne kazni. Mašujejo v kožuhih.
Bastrop, La. aprila. — lir- Petrograd, Rusija. 19. aprila.— žava Louisiana j«* napravila danes • Katoliške cerkve v Petrogradu so
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m kmi Mil teki hfiiiHMiii^ii, Mira te p« atafeft
m^^jiij« mm. afliji poMa la	*Xr. pdtal Mini m |i
"Jadranska baaka" t LJoblJanL Zafrab«. Beograda. Kranj«. Oaljm. Maribor«. DobroTBik«. BpUto. BanJwv all draeod.	Ja pal aa U&t
100 Din.	..	$ 1.30.	..	K 400
200 Din.	..	$ 2.40	..	K 800
500 Din.	..	$ 5.50	..	K 2,000
1000 Din.	..	$10.90	..	K 4.000
2000 Din.	..	$21.60	..	K 8,000
5000 Din.	..	$53.50	..	K 20,000
OaacuTki WatmL**	***** "Till"*!	***
50 lir ........ $ 2 95
100 lir ........ $ 5.60
300 lir ........ $15.90
500 lir ........ $26.00
1000 lir ........ $51.50
Za ptiiljaUa. ki prwe*a> nmk pri Uaai flaarjc? ali pa ivalM Ur fcrtUajaaM pa	te paacbai Hi-t
Vre.Jii.K»r dinarjem ta liram sedaj oi stalna, menja ar reOtrat ta neprl-Nk«>r«iio; is tegm raalosm nam ni moso^e |>odatl natančne cen« vnaprej. IU.oumuio i« <<*ni otH>ca dne, ko nam d 0*1« po* lan i denar ▼ roke.
FBJUK	RATEBAVK
nommrnmmn*	Wtm T«IE,E. T.
fltovai HtifMlii JitaMto into
tAdTfti—«l
svoj zaključni korak, da f»sveti umora Watt Daniela in Thomasa Kichardsa, ki sta jw»stala žrtvi niaskirane in (d>orožcn«' t<dpe.
Okrajni pravdnik (Jarrett je vložil tukaj Trideset informacij, ki d»»l/e osi'iuiiajst odliT-iiih in.-š-»•anov i/ Mnrehotis«* r.-sjtih zločinov v z.v.-zi z odvedenj«»m in umorom Jhmicla in KielianKa in dni-gih prestopkov nočnih i/.gred 11 i-kov. ki v., oiii člani Km K111 x Klana.
Okrajni pravdnik je vj»rizoril to akcijo na povelji- generalnega
združene v sklepu, da zavrnejo vse repara-
vzel sedaj vse to delo. Pod fran
nisti zaprli vse katoliške vosko koncesijo naj bi bilo to de-'
_ r „ . . _ . .11-	1	1 **u v nalistov, te imel nato ognjevit go-
cerkve, mašujejo duhovni- 'o dovršeno v dcve .h let.h, N.-	katerem	* da"so
ki v privatnih stanovanjih.	I"' «« storjenega m vse'nem3ke strantc
vsled poteka časa ter lzpremenje-
nih okolščin bi ne bilo mogoče iz-... ,	. , ,,
..	. ,	, ene brezpogojno, dokler bo osta-
vcsti francoske koncesije brc£ ,	[	,
..	, lo Porurje zasedeno. Edine razli-
modifikaeij.	•	. 4 . . . .
T>_ j *	ke med strankami, je rekel prej-
— I*redlogi za modifikacijo so .... .	.1 . .. .
.... . .. • t, - . 1- _ snji minister, so tičejo načina, ka-nam bih stavljeni. Preiskali smo J . .	, ,
. ... ,	, .... ko naj se izvede ta sklep. Dosta-
jih ter na-sli. da niso zadovoljivi, r	t ,	,
c___vMis«! VJ <1» vl»da storiti le take
.še vedno zaprte, a na stotine katoličanov obiskuje sleherni dan borna stanovanja katoliških duhovnikov. da se udeleže maše. Isto tako ,so delali prvi kristijaui v katakombah starega Kuna.
Cerkev kv. Katarine, koje župnik je l>il liučkovič. katerega so boljše vi ki ustrelili, se nahaja v Nevskom Prospektu. Zvoni molče, in vrata so zaklenjena, a verniki prihajajo skozi stranka vrata v župnišče. Pokl.'kajo po vežah in hodnikih ter se križajo pred razpeli. katera so duhovniki razo be-
Nato so prišle druge in boljše ponudbe in smatrali smo se prostim izbirati, kajti mi upoštevamo edinole interese naše dežele.
sedanji
HITLER PROTI DRŽAVNEMU SODI&ČU.
državnega pravilnika, ki j.- imel i sili.
januarja meseca javno zaslišanje glede izgredov našemljenih ban-ditov.
Nemogoče je dvigniti, proti tem osemnajstim, ki bodo sedaj aretirani. obtožbo radi umora po prvem redu. kajti dve veleporoti ni^ta dvignili nikakih takih o|»-(tožb po daljših preiskavah. Postava določa, da je mogoče dvigniti obtožbe na temelju informacij, ki imajo obliko kratkih zapriseženih izjav, a le v slučaju, da se dotič-nega nc dolži umora.
Vsak trenutek pričakujejo tukaj aretacij omenjenih, z izjemo treh. Y»i razen treh so še vedno pod jurisdikcijo sodišča. Dr. Mc-Koin je eden tr.-h, obtoženih zločina. ki je odsoten. Nahaja se v Baltimore. Md.. a okrajni pravdnik je prepričan, da se bo vrnil, če ga bodo oblasti pozvale.
Obtoženi so člani odličnih in u-glcdnili tukajšnjih družin ter je vsled tega malo vt-rj«*tno. da bo iz te uioke kaj kruha.
ep" rojaki, haroCajtb n
VA "GLAS HARODA" KAJ ▼Reji 8L0VRHSKX DMf
vBfiDB. num
S<xleč ]»o številu ljudi, ki so prišli tekom pretekle nedelje v to cerkev, bi človek domneval, da je odprta.
ARGENTINA PROTI TRUSTOM
korake, ki bodo ojaeili pasivni odpor.
Helfferich je nadalje izjavil, da se je treba na vse mogoče načine boriti proti zmanjšanju vrednosti marke, tudi če bi bilo treba __pritegniti zlato Državne banke
Monakovo, Nemčfja. 18. aprila. |ter nadaljcval: Adolf Hittler. voditelj bavarskih j — V tei bitki je zlato Državne fašistov, je bil povabljen jr držav-; banke naš smodnik, s katerim no sodišče v Lipskem, ker ga ; moramo streljati. Najbolj mogoč-dolžc, da je ščuval svoje pristaše Dl zaveznik Francije je svetovna naj nasprotujejo republikanskim j nevednost glede ekonomskega pooblastim in napravam.	ložaia Nemčije. Mir je bil sklen-Hittlerjev list izjavlja, da ne bo Jen 8 kršenjem slovesnih obljub nastopil pred državnim sodiščem. katere je dal predsednik Wilson Bavarsko državno sodišče je iz- * privoljenjem zaveznikov, dalo zaporna povelja proti dvema Eaaen, Nemčija, 18. aprila. — urednikoma nacionalističnih ba- Spopadi med nezaposlenimi in po-varskih listov. 1 lieijo so se završili danes v raz-
Bnencs Aires, Argentina. ]f». aprila. — Poslanska zbornica je j sprejela s par izpreniemhami pro-titrustno postavo, koje osnutek jc predložil predsednik republike. Ta postava se bo tikala v glavnem mestne industrinje. Odredba bo sedaj predložena senatu. Določa, da se morajo registrirati pri poljedelskem department u 1 vsi, ki so zaposljeni v živinorej-j PARIŠKI POCREBNIKI SO ZA- popolnoma razbilo tlemonstraeijo ski industriji na trgih, kjer pro-j STAVKALI.	500 nezaposlenih delavcev v tem
dajajo govejo živino v kladilni-!	--mestu.
eah in klavnicah.	j..Pariz, Francija, 18. aprila. — Demonstrantje so korakali po
Vsi proda jalcil mesa se morajo Unija pariških pogrebni kov je ulicah trgovskega dela mesta ter
Bavarska vlada je izjavila, da	ličnih delih zasedenega ozemlja, je pripravljena izvesti povelja	Najbolj resni nemiri so se zavr-državnega sodišča. Sedaj je tre-	šili v Muelheimu, kjer jc večja ha le Se čakati, če bo bavarska	množica napadla sodnijo. En Nc-polieija izvedla povelja svoje	mec je bil ubit in sedemnajst jih vlade. aH če je bavarsko fašistov-j je bilo ranjenih tekom spopada z sko gibanje tako močno, da bo	nemško varnostno policijo, moglo to preprečiti.	Duesaeldorf, Nemčija. 18. apri---la. — Pet nemških policistov je
Milan, Italija. 10. aprila. — Tukaj so baje razkrili protirevoluei-jemarno zaroto, katere namen je bil odvzeti Mussoliniju oblast ter odpraviti fašistovsko vlado.
Fašizem, ki se je posluževal približno istih načinov kot ameriški Ku Klux Klan, sedaj ogrožajo kfmiunisti. ki so baje izjavili, da se bodo zanaprej posluževali »ličnih metod.
Oblasti izjavljajo, da so tako zaroto razkrile par dni pred 0I1-iskoin kralja Viktorja Emanucla.
Takrat so fašisti izročili polici-jih deset komunistov. Med njimi jih je sedem priznalo, da so se udeležil protri fašist o vske zarote.
To priznanje so potrdile razno fotografije.
Oblasti izjavljajo, da jc glavni stan komunistov v Parmi, na domu poslanca Piecelija, enega najbolj radikalnih laških politikov.
Komunisti so baje hoteli vpri-zoriti dne 1. maja 6ploino narodno demonstracijo proti fašistom.
VELIK METEOR JE PADEL V RUSIJO.
C&ricili, Rusija. 18. aprila. — Eden največjih meteorjev, kar no jih kdaj našli v Rusiji, je padel pred kratkim v bližini vasi Kar-novska. 50 milj vstran od tuka.j. Zadri se je v zemljo nekako ]."» čevljev globoko ter napravil več kot en .jard široko luknjo.
SIBIRSKI IZGNANCI SE POSTIJO.
pokoriti regulacijam, ki bodo preprečile sestavjanje ali organiziranje monopolov.
ODPRAVA BATIN.
Zakonodaja države Floride je veeraj sklenila odpraviti pretepanje kot kazen v svojih ječah. '
proglasila splošno stavko po vsej peli bojne pesmi. Ko so prišli mi-deželi, ker zahtevajo njeni člaui mu neke policijske stražnice, je povišanje plače za pet frankov na pridrvelo iz slednje pet policistov da n*	ki so potegnili sablje, pričeli kri-
Ta svota je znašala pred vojno cati na vse grlo ter se zaprašili približno en dolar. Stavka pa je proti demonstrantom, veljavna le za provincijalne olcra- j Demonstrantje »o se ustavili, se je, kajti ▼ Pariza je pogrebniitvo ^ razpršili ter pričeli bežati na vse obfiarid monopol.	' strani
Manila, Filipini. If), aprila. —■ Ruski begunci iz Sibirije, katerim načel ju je admiral Sta rek. in ki so zadržani v Mariveles karantenski postaji, so sklenili, da ne bodo jedli dva dni v tednu nobenega mesa. da zmanjšajo življenske stroške. V torek in petek bodo dobili le par koščkov špeha.
Dnevni stroški prehrane Vsakogar bodo s tem skrčeni za približno tri cente.
SLADKOR SE BO PODRAŽIL.
Včeraj se je zopet podražil slad-kor.jko je tovarna Arbuckle Bros povišala ceno na 9.30 za funt.
American Sugar Reffining Co. je kupila 23.000 vreč kubanskega surovega sladkorja po 6 centov funt. To je rekordna cena za to leto. Odjemalci bodo morali še več plačevati.
G L. AS NARODA. 20. APR. 1023.
I "GLAS NARODA"
1	IIMVCNIAM SMiVl
f	II
Owntd anrf Publish«« by tA CwwfUon)
WMMIK tAKm	LOUH MUKO! K. TW—
«• L * • N A ■ O O AT
_(VI— —	_ _
_I—— lwn> Q*y lwM	— Hi—Wb. .	. >
ca ^i^!!.,.,K z«	n»»'n!Si SS
_______»ubaeHptloii VwHy WJi___
_Mwrtlmmwt wi AymwwL	_
**•!— WfO" tehaj« »mM	Infill w<H — iwlHw-----
Oo|M Ins	wbMitt m prloMaJala. Dtf" Ml Ma^Wdl
UM W Mmmmj Mk M ftmtmM kraja mnEOsv. bih—ii. <ft m aaa
tmrn *r«M« MnHM ci«n>pl. dm. hltnfa ■■JU—>	_
-O L A • NARODA« _
■ IhM >lll. •araugft at Manhattan, M* VW * »' .
Tsiapftanai Cortlandt »7«
B0RDEN0V0 GRADE 'A'
iU Kaj pomeni to?	Ml
jmj Najprej pomeni to zdrave jml
Jmf krave v prvovrstnih raxme- jml jml rah, kar omogoča to posebno t mi ml visoko kakovost mleka.	jmj
IflljBORDENS
I '«• I Farm Products Calnc.
Walker 7300
Peter Zgaga
NAZADNJAŠTVO PREVLADUJE
Sedaj je pričel svet zeti trpke sadove militarizma.
Vsak tukozvani civilizirani liurod je v kreUlpljih lia-ku Doma nov bankovec za .^"»00. ( lajo prav in potom trdijo, da s«> zadnjaštva. ali reakcije.	Vsakdo jc bil presenečen radi si- gnojila za uit'.
Najbolj obsojanja vredna prevara vseli časov in ve-' jajnega daru slovenskega financ-j Vinska ki-Ua je leto* pri na* kov, izvršena nad navadnim narodnim je postala sedaj po-	zavoda, in Mr. Somrak se. prwej oW-utiia, k«- ni kupcev. Ne-
. W. .....	je Iskreno zahvalil dr. Seliškarju. k»J	ljudje tudi sami krivi.
pollioma oeita.	" ** -r-____•	, .
l l . ; , . • " i;	kA11a, l-i Mr. John Gornik kot predsedniki brcajo mnogo prezgodaj m ne
Skoda. da ni mogoče dovolj	Uaziio\ati onih, ki so m- 1	. !v >Tmvis-|„ nra..;inn
.. , ... . • *	■ Slovenske Dobrodelne Zveze je	ljajo	P1
ifli narode v velike morijo svetovne vojne.	, . . « # Tv r . ■ n-h« hi i»in ,M-i n«« v«*-.
* _ r ...	/i- -i • ii povdarjal važnost Doma z bese- 1,w>a 1,1 !>*' ^ rexie-
\ se obljube, da bo nagn ila po zaključku Vojne doba|dami ki g<> segle v srcc narodu jga dela in manj politike, pa 1» miril ill napredka, so se klaverno izjalovile.	Sledil je kot govornik Mr. Vin-i1^0 kmalu bolje. Adlešiuki nad-
Plilieipi demokratične vlade niso bili uveljavljeni. cent Cainkar,*"vrhovni predsetf-	Račic je imH tO zimo
V	deželah, kjer je delavski sloj v večini in kjer je nik slovenske Narodne Podporne t aw^*** te** j za odrasti a de,
ino-el uveljaviti svojo voljo do vlade. so se viadujoei Jedaote ter Mr. John Piškur, kot j kleta' ^^^"^sikaj^
krniti t o »služil i nasilja. <la zatrn tako prizadevanje.	zastopnik Slovenskega Narodne-i	*J .Vec k'"at
. .. .. . .	! , , . •	ixi 1	- t	/t t • | kih tečajev za cepljenje mi sadjar
\ Ojaske sile lil vojaškega dldia. ki se je razvil tekom; ga Doma iz Lorain. O. ^ Loramu|^tvo Jamošnji vrt razveseljivo
vojne, so se ti sloji poslužili, da zaključijo pod jarmi jenje i« imeli isti dan enako slabnost., llaiprwiuje in letw bo v Iljem že navadnega naroda.	ko so zasadili prvo lopato v zem-j 600 ^^^ drevesc najboljših
V	Italiji so se fašisti zločinsko polastili avtoritete.	kier ** bo *e letos dvignilo j ki ^-Ldejo čez par let med Na Madžarskem so člani Bele garde izvedli nasilje.' ^odno poslopje v Lorainu. Lo- narod.
ko so strmoglavili vlado delavskega razreda.	i ramcani so bdi v krasnem številu	Jesm nameravajo priiediti v
Tudi na Bavarskem, v Franci ii in balkanskih ctrfa- "f0?™ T 80 ^^ S ^ Metliki sad j^-ko razstavo, da bo . . ,	Ti , .	itudl leP° de»arno dardo v znak mu videii, kaj Beiokrajina pri
ah je dosti militarizma lU nazadnjastva.	^ bratske podpore. Iz Loraina smo dela
Parlamentarna vlada v skoraj vsaki evropski cleze-| upazili tudi ve£ na^nik mož. j	^ uapisa,a	dt,
kakih sto po številu, ki so prihi- i k let a :JOOO krasnih belokranjskih
li. nam pripoveduje povest okrutne in nezmožne kontrole. Združene države niso izjema. 67. kongres je bil rav-
teli na slavnost. Z Mr. Frank Ju- pisanic. ki st> .šle v inozemstvo. Ti
nokar razpllščen. Bil je eden najbolj nezmožnih ill vsej stinom je dospel iz Loraina tudi izdetki si IhkJo pridobili kmalu Zgodovini Združenih drŽav. ; mestni sodnik Hon. Streniek ter i svetoven slove*, ker sr. tako lepi Sedanja administracija je pravcato rogailje demo- j prosekutor Mr. Harding. | Zaslužek je tudi doiber. kar je za kratirne vlade. Vogelni kamen je bil položen j naše revne kraje jako prav. nekaj nas tolaži. Nihalo se pomika nazaj, iu kma- okoli 4- ure popoldne, ko se je po- i	-
lo bodo izginili s površja vsi sovražniki napredka. Usta- ^ vanj spominska knjiga ter .. . , . V, , .	! . t t • i	v. -zgodovinski podatki o prvem za-
novljene bodo vlade, ki bodo predstavljale interese večine. .	1	1
Opica zadržala tatu.
Narodna slavno st v develand, 0.
Iz 44 Ameriške Domovine" po- i >»ka dekleta v p«*trih oblekah ea-siieuaamo:	stitljive slovenske narodne noše.
Trije vrhovni predsedniki slo- Tri ^^ 80 v ^^»em sporedu \euikih podpornih organizacij v opremljale ter povečale slavnost. Ameriki so bili navzoči, ko se je. Točno ob napovedanem času se v nedeljo slovesno vložil vogelni je razvilo korakanje po slovenski kamen največjega slovenskega naselbini. Policija je ustavila poslopja v Ameriki, vogel kamen promet na St. Clair Ave., da se za Slovenski Narodni Dom v Clc- je n:ogla razviti slovesna parada, velandu. John Gornik, vrhovni Tisoče glav našega naroda je predsednik Slovenske Dobrodelne spremljalo sprevod. Okoli 2. ure Zveze, ki je popravil narod v je sprevod dospel na zemljo bo-imrnu domače organizacije, Mr.' d oče ga Slovenskega Narodnega
četku ideje Sovenskega Narodnega Doma v Clevelandu. Stotine podpisov slovenskih društev ui
!
j Suijuiilmmurtka
Ustanovljena L 1898 A
Angleki listi poročajo o preka njeni opici, ki je jako spretno u posameznikov bo pričalo drugim i jela tatu. V neki družini so imel rodovom našega narda o tem zgo- i opico. Na Angleškem je navada dovinskem dnevu.	da hodita mož in žena zvečer
"■••• '■	j restavracijo. Ko sta prišla opol-
| noči domov, sta dobila v svoje ve-Dopi$.	liko za čud en je odprta vrata ter _ j v stanovanju vse v neredu. Ali po
Iz Belokrajine. tatU 111 biI° Ile duha ne sluh^ P« V Gribijah so se pojavile črne ^ °piCe nista °i,azila-k*«e, katerim so podlegle 1 osebe. sIetl Pa <>e ?osPotl zagledal pred med njimi žena	dolgolet-' vratl v shrambo- Toliko, da je ži-
n«ga žiq>a«a Miko Željkota. Bo- ';al zagledala svojega gospodar-tezen je bila zanesena s IIr\ atskt- j Je skočila proti njemu, ga po-ga. Zdravstvena o-blast je takoj J grabila za rokav in mu vsa raz-
Rudolph Perdau. vrhovni predsednik Jugoslovanske Katoliške Jed no te ter Mr. Vincent Cainkar. vrhovni predwdnik Slovenske Narod ae l'od] »o me Jed note iz Chicago, 11!.
Ril je velik dan za Slovence v l levelandu. Največji dan za slo-\t»nska društva v metr«»[M»li sloven skih naselbin v Ameriki. slo-renskih društev je bilo zastopanih v slovesni paradi. 34 zastav liaših društev, od blizu in daleč je plapolalo v narodnih vrstah, ko »o se zgrinjale skupaj nepregledne množice naroda, da manifestirajo svoj trud in drlo pred ameriško javnostjo.
Vse ae je izvršilo v tirnem redu. Policija na konjih je otvorila »prevod, ki v jf vil v mrrju venske naselbine. Slovenski S<»-knl v ličnih unifonnah, društvo l>o»liiženrev v polnem številu ao 1 rakali na čelu parade, kakor jih je bilo še malo v Clevelandu. Vfn St. Clair Ave. je bil zaseden »•d slovenskega naro«la. ki se je dostojno in veličastno odzval na t« veliki dan. Vreme je bilo prijetno pomladansko. V paradi je nastopilo nad en tisoč slovenskih moi in ien. fantov in deklet ter naše mladine. Slovenska narodna noša je bila. po dolgem času enkrat, zo)>et krasno zastopana. Mično je bilo videti naša aioven-
Doma. Bil je krasen pogled na slovenske in ameriške društvene zastave, okrašene s cvetlicami. Mr. Frank Somrak, kot predsednik organizacije slovenskih društev, ki tvorijo Slovenski Narodni Dom.
odredila, da se cepijo vsi prebivalci okoliških občiu. Cepljenje sije vršilo in večina ljudem se je prijelo — nekaterim celo preveč, da 90 morali ležati.
Onuc.maljci so dobili za vuzeni velik 2000 kg težek železen zvon. V AdlešJče je bil pripeljan na ve
je v primernih besedah pozdravil liko soboto tudi nov 400 kg težek navzoči narod. Bilo je tisoče na	za katerega so precej d a ro-
si h ljudi na mestu. V imenu me- j va,i uaii Araenikanei. sta je pozdravil navzoče Mr. A.! Pr»v bi bilo, ee bi se natii rojaki J. Darom, councU-man 23. warde |	«^f>"darskih stvari
in načelnik mestnega finančnega ; hl P^P'"^ tudi to. Ali Ui se na-odbora, ki se je ponosna izjavil.!^ nrk^ taklh P'^tvovalmh m v.
da mu je čast pozni aviti sloven-' V ^^ . . j i - ■ . ... .. , . . viti v AdlesK-rh sotski e,ebelnj»Ii ski narod, ki je po tolikih žrtvah.. ,	. J v. ». , ..
, , ^ , , , ,	. z modermim panjih Na.«« kraji so
delu m trudu dospel do eilja m ! •	•	. , . __
. .	, J»k»» primerni za celielarstvo in
narodne stavbe, ki ne bo samo1 „.-,,.,- im:i„ i, i i.....
; prav ni Inlo. da se Ih»1j razairi m
dokaz zavednosti .Slovencev v da ^ m{mbllM ^^ t,.j koristni Clevelandu«, pač pa tudi kras me-ji^ prijetni zabavi. Z veliko muko sta Cleveland«. Mr. Damm je žel j >aw>	toliko denarja sku-
burno priznanje za svoj nastop, j paj. 4|a muo kupili za kmet. po-Tisoče glav se je odkrilo, ko je družni«»o čistilnik za žito, kar je godba zaigrala na to slovensko j pTi na-s velika redkost, himno "Hej Slovenci'* in takoj! Omislili l>i si radi še kako drugo zatem "The Star Spangled Ban- j «tvar za ol*V> korist, ali manjka ner*T.	j nam vedi>o prefiotrebnega denar-
Za zastopnikom mesta je govo-i ja" N'aie solars*vo se mora po-
ril dr. James Seliškar, kot pred-1?**"* ™	*****
sednik slovenske banke, The! ^ » ^kranjee ae vedno težko.
. . „ , j To v<^te vsi beb»kranjski rojaki North American Banking and ____k
,, . _ ... ,	|wav (W>ro, kfr ste morah ravno
Savings Co^ ki je pozdravil na-|zaraai tv Awrikn
rod in žel burno zahvalo in odo-,	hoim> napraviIj v r^«,.
bra vanje, ko je naznanil, da jeik^u v«« podkusov e uu.eininn
slovenska banka ob priliki pola- gmaili natanko ppod nadzor-
ganja vogelnega kamna darovala $."»00.00 Slovenskemu Narodnem Domu. Izročil je predsedni-
atvom. da ae narod prepriča in vidi, kako ae mora gnoxilo pravilno vporaibljati. Navadno ljudje ne de-
burjena pokazala na vrata — shrambo. Gospod se je oborožil z revolverjem ter odprl z napetim petelinom v roki pričakujoč izbo. In glej. v shrambi je bij v is-tini tat. ki je prosil, da bi se nanj ne streljalo. Prijeti uzmovic je pripovedoval, preden ga je stražnik odpeljal, da je jedva stopil v shrambo, pa je že nekdo za njim zaklenil vrata. To je naredila premetena in zvesta opica, ki se je potem postavila pred vrata na stražo.
Kova izkopnine v Pompejih.
V Pompejih so v obsegu pol kvadratnega kilometra odkopal> deset novih hiš. Izkopavanje se vrši sedaj na nov način, tako da ostanejo hiše do prvega nadstropja popolnoma ohranjena. Tudi puščajo sedaj vse najdene predmete na mestu, tako da si ra««re vsak gledalec točno predoeiti položaj v hišah, vojašnicah, javnih kuhinjah itd., ko je prišla katastrofa.
Priseljevanje v Ameriko jc precej omenjeno. Samo trije odstotki števila ljudi tukaj nahajajoče se narodnosti, se smejo priseliti v Ameriko.
Ta |s»stava bo pa kmalo odpravljena. Mogoče že koncem tega leta. Proti nji sta se namreč zaklela veleindust rijalca Schwab in Gary ter predsednik Harding.
Kar si prva dva vtepeta v glavi. tretji potrdi. In trditi mora. ker bi sicer ne sedel v Beli hiši.
(iary in Schwab pravita, da manjka delavcev.
Delavcev sicer ne manjka, toda sedanji dela ve i so jima predragi.
Delo. ki «ra opravlja sedaj ameriški delavec za tri dolarje na dan. bi opravljal ui>ogi evropski priseljenec že vsaj nekaj časa za en dolar dnevno.
In ko bo novemu priseljencu en dolar na dan premalo, se bosta Gary in Schwab začela zavzemati za priseljevanje /.itajeev. Kitajski kuli bo z veseljem opravljal isto delo za petinsedemdeset cen-tovno dnevno, polegtega bo pa še prištedil nekaj desetič ter se počutil v Ameriki kot v devetih nebesih.
Zakonodaja glede delavskih razmer je le toliko časa veljavna.
dokler je Wall Streetu povolji. • « •
lz Jugoslavije poročaj«), da je moral odstopiti Hribar kot kraljevi namestnik.
Kralj Aleksander ne bo imel več v Sloveniji namestnika.
Hribarja je pahnilo naza.i med navadne Zemljane dejstvo, da je hotel biti bolj kraljevski kot j kralj.
Stotisočake. ki jih jc dobival d<>-sedaj na leto, kraljevi namestnik za Slovenijo, naj pa vlada uporabi za kako bolj koristno stvar.
Radiča naj kupi /. njimi, pa b
imela mir na Hrvaškem.
* * *
Znani pretepač Dempsev je kupil veliko majno v Colorado in postal premogarski baron.
Karijera vseli premogarskih baronov je v bistvu enaka. Pov-speli so se, ker so znali zadajati svojemu slabšemu nasprotniku dobro po god ene udarce.
Značilno je pa to: Od vsakega giba, ki ga bo napravil premoga r v Dempsevevi maj ni. bo imela javnost več dobička, kot ga je imela od vsega dosedanjega
Dempsevevega dela in napora. * *
m
■ Živimo v dobi reform in splošne reformacije. Reformatorji hočejo izboljšati svet.
V Ameriki je na delu Liga. ko-je namen je odpraviti kajenje in tobak.
Imamo razna društva, ki agiti-rajo proti proklinjanju in nespodobnim besedam.
Vsepovsod se opaža odločno gibanje proti čaju in kavi, češ. da ti dve tekočini vsebujeta smrtonosen strup tein oziroma kofein.
Ustanovljeno je društvo proti čikanju tobaka.
Protivojne organizacije se pojavljajo kot jrobe po dežju.
Vsem tem družbam in organizacijam je želeti skorajšnjega dobrega uspeha.
In ko bodo vse dosegle, jih bo čakala še velika, težavna naloga: Odpraviti munšajn ter dati poštenemu Amerikaneu dobro pivo in vino.
AU VESTE, —
•!a je huuski kralj Atila. ki je prihrti lael nail Krropo v jierera stoletju. p«»-rufil riaHco a>.if Kboim*. ki j«» Klalo na mestu, kjer stoji danes Ljuhijaua? Ali veste, da 20 ffelmar eipiret »lane nck«Ukw tW k«t an narxlnth rist-wt. fta ran nndijo uekajkrali vee tožit ka?
Satni.
/
Inkorponrana 1. ISO I
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Glavni •db-^rniKI. Pr«4a«anlk* RITI >01-1" PKRt>a.N, iu e. iKUl St.. OrwImnA. o Podpredsednik. Lot'13 BALAM,	iN Pearl Ave.. Lioraln. O.
Vsjntk: JOSEPH PISHLER. Ely. Mina. Blagajnik: G KO. L. BROZICH. EH. Mina.
We—jntk DeizpUC&nlM amrtzita: JOHN MOVnltN. 4IX — 1M —a Duluth. Mina.	_____...
Vrhovni atfravaUt. Dr. JO«. T. atAHlf, «41 ■ Ohio Street. N. nttsfcarfk. ra.
__NsSzerrH edbert
lUfTOTV BBAftNTK, Kooa SC9 BeJceweQ Bids., mor. DUaoM an« Orani
B tree te. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1314 W. It Street. Chicago, m. nUNK 8KRABEC, MU Waahlnstoa StrMt Dtavar. Um.
^•retnl Mbo>. UK>NAJLD ILABODNIS, Boa 4H. Xly. Mlnsu
OREGOK J. POKE XT A, Blaclc Diamond.
VKANK CORICH. <21? 81. Clalr Ara. Cl««eias4L O.
Zanitcvnlnl eSoep. VALENTIN PffiC, 7M London Rd., N. B., ClevelanC O. PAULINE ERMKN'C. ESI — Srd Street. La Salle. I1L JOSIP STE RLE, «04 K. Mesa Avenue. Pueblo. Cola. ANTON CELARC. MS Market Street. Waukeaan. m
'	Jednottno aradno (U«Uo: "*Otaa N«nSi'>.	_
V— at vari tfkajota a« uradnik aada-v kakor tudi d#n>n* poailjm«
naj se potlljajo na rlavnega tajnika. Vse pritožbe naj as potilja ae imA
aadnika porotneaa odbora. ProSnJ* sa aprejem noHk Clasor In tvx»l*i_»
spUavala na) se poiilja na vrhovne«* sdraenlka.
JuaosknranriKa Katolllka Jednota se »nporoCa vscan Jufosiovauom m
obUen pristop. Kdor -eli poatutl flan te an;anlu,d)«. na) ae aalaft tajnika
bllinjega druitra J. 8. K. J. Za unanovttev norih druAter es ca obrnit* na al tajnika Noto drvitvo mm la>>ko »slano« s s flwni «i< ' in ntrair-
lz Jugoslavije«
H3DOJAKE opo-199 zaijamo, da HU je cena za "Slovensko-Ameri-kmuki Koledar" i-ata za Jugoslavyo kot za Ameriko — 40 centov.
Pošljite'nam tvo-to in naslov svojega prQateya ▼ staran lor^ju in podali mu btMooki^iitfonarav-
•»•	ti«*.*. iMi
Izkoriščanje manganovih rudnikov.
Iz lie ograda portn-a jo : Te < I n i so s<» lil tulil i v -	y.ast':j»-
niki Ji«kke švieai^ike industnjske firme, da sa (»ir!«tla.i<» »i»*kat'.'r«' ni«l-nike v Jugoslaviji. Zanimali so s» zlasti za. nian^rajiovo liuio, ki nahaja v lunojrili krajih Bf^-.ie. V kratkfiu bo ta švicai^ka industrijska firma transport ira I a 2U0—> vagonov tt» uide iz Semizovca v Svieo. Ako bo mda dobra, namerava firma vzeti rudnike v stalno ' eksploatacijo in bo letno izvozila :J0—40 tisoč tf»n rude v Švico.
Prenos dela Škodinih tvoruic v Jugoslavijo.
"Rijee" poroea: V aprilu «i«> spe v .Jugoslavijo krwnimija in/.i-nirjev škodinih tvtw*nie v C''šk"-sIovMŠki. <!h prouči, ali bi mogel de4 ptNiizvodnie	or*-nes?i k
nam in to v f»i»s.n<t zxiracli tami-s njih železnih rudnikov.
Direktni železniški premet med Jugoslavijo in Turčijo.
Mt-il Jugoslavijo in Tui<- j > vršijo ra/.gov«ri «• direktm*iti /.»•-Ifv.iiiškviii prometu moti ob«-;iia državama.
Živina na račun vojne odškodnine.
uratlnth podatkih je miui-sti-stvo piJjuprivrede in voda doslej sprejelo na račun reparacij v/. i;< lgarske 12.<>1m) ovac, "hmh> konj, •14U a.»1.,v. krav in ."»*K> bikov, iz Madžarska : 14^44 uvae. 700 k«»n.j. ■i'27t7 irt>vttli. i/ Nemčije pa ^-V.) \«-«ii in l>.*2t>l! konj.
Prevažanje pošte z aeroplanom.
Za prevažii.ij** p«»šinili ptšiljk /. aeropiani na liniji I*ariz-I*rajca-I>unaj-I>utIiiiiiHv.ta-!>'.>ograd-I»uka-r«'.š;a-< 'arigi-atl b>> taksa za ."»!>', višja kakor jn^ina pr sti»j!>,na p-* infilnarodiiem tarifu. Pi-'him-I / a«T*»pl::iii - . j,.	na < u«-nj« ni
liniji dne 1 •"». aprila.
Železniški materij al za Jugoslavijo.
Prometno ministrstvo j.* prejel" iz N'emeije '1~> lokomotiv za bizo-vlake in l^O vag- nov za •!>::(• vlake. X»*k<»liki) tega blaga je dobilo zagrebško ravnateljstvo državnih železnic.
Tujska sezena se je pričela.
Krasn" jM»nihulansko vreme je priva!»il » na ilabiiatinsko <>bal<> že lep" štt*v il<> <l"iuaeih ill tujih st« v.	v Dubrovnik in Split,
j I'ritji*-li t it« i i že gostje iz Au-i irllje. Za let««njo seztnio s»> prijavljeni že številni gt»stj«- Lz (*e-' '' slovaške iu Fi
r ram-ije.
Izvoz suhih češpelj v Francijo, j
Iz lW.<rra<la ]> rečajo: Vee firm j v Praneiji, ki uvažajo eešplie, !
je rfbrnilo na naše ministrstvo za j Katoliška katediala v Beogradu, industrijo in trgovino s prošnjo. Katoliška eerkv*ma obeina v da se jim poš! jt* poj>is izvoz»iik.»v | lie jjradu je pridobila primerno kateri imajo tr^ovinsk«* /.veze - j a\ft»išt*e za ^nwll»o katoliške a-F' aneijo. ^rinistrstvo l>o tej pros- ; te.Iva 1 •• v lief^rrwlu. ki .sc zgradi nji ustreglo.	i na koncu Kninske uliee.
Poletje.
Poletje donaša nove dneve in nove potrebe.
Vaši v domovini, ki iiotrebujejo denarno podporo za obd.elovanje zemlje in druge domače potrebe, ki v tem easu zahtevajo Vašo pomo«"*, bodo to pomoč najprej in najtočnejše prejeli, ako se za Vaše denarne pošiljat ve poslužite naše tvrd-ke.
Ne držite svojih .prihrankov mrtvih! — Dajte jim življenje, vložite jih pri nas na
SPECIAL INTEREST ACCOUNT
Za potovanje in dobavo Vaših iz domovine se morete obrniti na nas v popolnem zaupanju in dobili boste vsa navodila brezplačno.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	' New York City
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
GLAS NARODA. 20. APR. 1f>23.
Liga narodov in ruhrsko vprašanje.
Stališče Anglije jc spravilo Lig* narodov v veliko nevarnost. — Ta organizacija je se povsod dosegla uspehe, edinole v politiki dosedaj ni še nobenih.
Kakšna kazen naj zadene zločinca?
Ti nazori so povsod različni. — Nekateri so za smrtno kazen, drugi odločno proti nji — V Angliji je še sedaj v veljavi kazen s palico. •
NEČAKINJA ANGLEŠKE KRALJICE.
V	/iuliijih dneh m« mnogo govo-ri o intervenciji Lige narodov ^ ruhrsktun vprašanju. V Anjrliji predlaga vplivna stranka, na čelu
k alf rt* Nt nji Ioni Grey, da se študij reparacijakega problema preda Litri narodov. Nekatere nev-trale driav* smatrajo to idejo za dobro.
Zakaj T
Sestavite! ji določb Lige narodov s<> .I«.bro vedrii, da bo sodelovanje vseh velesil neobhodno potrebno, da se {*» končani vojni e-na ali druga i/.roed njih r«*i kakega težavnega položaja. Pustili so Li^: narodov nalogo, urediti e-konom»ki red in medsebojno zaupanje.
Zakaj ae .sedaj ne apelira na
igo narodov in njene določbe, da uredi ekonomske razmero? Da odgovorimo na to vprašanje, j« treba poseči precej dale« uaai; v vojni čas.
V	novembru 1917 je bila sklenjena konvenciji v Londonu, ki je vzpostavila tesno sol id a rti ost no'I zavezniki v ekonomskih in finančnih vprašanjih, pa ne samo za vojni čas, temveč tudi po ske-njenem miru. Toda zgodilo se jc nekaj rudnega: komaj je bila) vojna končana, so na to konven-njo takorekoč pozabili. Kes jr si-cer, da s«* je sklenilo, da bo Lijra narodov v gotovem smislu nadaljevala mednarodno sodelovanje v zadevi finančnega režima, raz-«1. litve surovin, arganizaeije prometa itd.
Toda kinaJu se je pokazalo. da !•> idealno sodelovanje in medsebojna |M»iri«»č v resnici ne eksisti-r;i v«•>'■. pred vsem, kar se tiče vo-šaških in političnih stvari. Temu s 11 sledile {mi isti poti določbe e-konoiuske konvencije, nihče jih n: vrč upi«steval. Sieer jib V Zene-\ ni>'< izirubili i/. oči in dosegli so si- marsikateri uspeli i. tako na-primer v problemu prometa rn problemu hipi jene. Ko pa je slo za druge stvari, so kar nenadoma naš K' po v s« »< I zaprta vrata.
Že v prvih sejah Lipe narodov je zahtevala Italija po svojem zastopniku Tittoniju. da se udej-stvijo d.ogovori iz leta 1917 in — l!»lf», v kolikor se tičejo razdelitve surovin. Tu pa se je začutil na-• nkrat tak odpor s strani Anpli-jr> iu dominijonov, da jc bil ob-stoj Lipe narodov sam v nevarnosti. ako bi se hotela ta zahteva izvesti. Tako je propadla. Ako kdo stavi predlog, da se naj iz roči vprašanje reparacij Lijri narodov, bi se mu moral zaeno vpo-slati ves mednarodni finančni problem. Lipa narodov bi se morala liaviti tudi z vprašanjem — nemške inflacije, s skrivnostjo m« Inarodnepa valutnega koleba-iija in špekulacije itd., zakaj vse t. stvari /avisijo drupa od druge. ( e bi vse te povojne zadeve predložile takorekoč en bloe Ligi narodov, kaj potem? Ne dvomimo, da bi bila Lipa narodov kos svoji nalogi, največje težkoče bi bile seveda interne vrste: Iviga narodov sestoji ik zastopnikov zauite-resiranih držav in prav radi tepa 1 • t bile pri delu notranje težkoče in konflikti morda večji kot zunanji. Zato si za enkrat ie nihče ne upa storiti usode polne ga koraka.
Ali naj se smrtna kazen odpravi ali še nadalje izvršuje na obsojenih zločincih, to je vprašanje, ki nahaja zelo različne odgovore. — Angleži so za smrtno kazen in niti kazni s palico nočejo odpraviti. Nedavno je stal pred porotniki mlad mož iz dobre hiše. ki je bil med vojno letalec, se je parkrat z letalom ponesrečil in postal — morfinist. Po vojni je bil ]»osto-pač, ki je nedavno umoril neko prostitutko in jo nato oropal. — Zdravniki speeijalisti so smatrali obtoženca za duševno bolnega in priče so izpovedale, da se je že dlje časa vedel abnormalno. Nosil je s seboj revolver in govoril, da ustanovi klub morilcev. Vlie temu so porotniki izrekli, da je obtoženec kriv umora in ropa ter da jc za zločin odgovoren. Nato je bil obsojen na smrt. Prizivno sodišče je smrtno obsodbo l>otr-dilo. dasi so novi psihiatri izjavili da je obsojenec duševno bolan. Nato je minister za notranja dela ki ima pravico za pomiloščenje. ukazal, naj še trije psihiatri preiščejo obsojenca. Tudi ti so soglasno pot nI il i. da je zločinec bolan in za svoje dejanje neodgovoren. Nato je minister na smrt ob sojenega blaznika ^>omilostil v kriminalno blaznieo. Ta pomilostitev je vzbudila v Angliji splošno ogorčenost in vse zahteva — smrt zločinčevo. Celo neki sodnik je protestiral, češ, da zločince zatro le najostrejše kazni in po-mUošeenja jih pomnože. Lc če se vsak umor kaznuje s smrtjo, se zboje zločinei. Simulirati znajo najbolje zločinci, zato proč s sentimentalnost jo. ki je na škodo ■»plodnosti. Angleži vzt.ra.ja.jo s tega stališča tudi pri kazni s palico za zločine surovosti. Kdor trpinči otroke ali živali a!i kdor poškoduje javne nasade, javne parke in cvetlične zasade, je kaznovan brez pardona s palico. Zato so take surovosti na Angleškem prav redkr. Za kazen s palico bi "•lovek vsekakor glasoval, ker pri las je takih surovin, ki delajo parkom in mesti m škodo, resnično preveč. Tudi surove pijance, ki trpinčijo žene in otroke, bi pali-■a najhitreje ozdravila brutalnosti. Kjer vse knjige, pridige in no-vine ne pomagajo, prav gotovo i/da leskovka. Angleži so velik kulturen narod, dasi niso sentimentalni.
Kozmetika in njena sredstva.
Kozmetična sredstva in različna le potila uporablja človeški rod že od pamtiveka. — Že slavni zdravnik starega rimskega dvora je pisal o tem debele knjige. Lepotičenje divjaških plemen s tetoviranjem.
Ni šr dolgo tega. ko se je prida baviti medicinska veda zopet s prastarim kultom, ki je ostal toliko stoletij pozabljen, s koz-, met i ko. Kult lepote, lahko bi rekli kult lepotičenja si osvaja — mnopolične oblike našega modernega življa. liivati v </kolici lepili stvari, pa naj si bo obleka ali stanovali jr. ali pa služiti lepemu idealu, ki si pa jr človek '».bral, t«» [ je znak današnjega easa. Zakaj ne bi govorili tu v pomlajeni obliki o prastarem hrepenenju, ki je tako človeško, o hrepenenju, biti, lep in zakaj bi bili vsi tako ponižni. da ne bi Iskali sredstev, ki nas napravijo lepše kakor nas je, pa obdarila mati narava?
Samo kratek pogled v kultur-j
Slika nam ka/e nečakinjo angle ške kraljice La-dy Mary t*am-|no zgodovino nas uri, da so bila; bridpe. Pri poroki a n pleš k e prineesinje je nastopila kot dru I kozmetična prizadevanja v širšem j žica in je ena najlepših deklet na Angleškem. V kratkem se bo I pomenu besede na vseh kultur-
jMjročila z markijem iz Wore brstra.
Iz nižin velemesta.
Pred berlinsko poroto so se morale zagovarjati tri ženske. — Dve sta usmrtili svoja lastna soproga, tretja jima je pa pomagala pri tem zločinu. — Kazen, ki jib zadene, ni posebno težka.
Sedem milijonov otrok brez krova.
Meščanska vojna v Rusiji je vrgla na cesto milijone otrok, ki so sedaj brez domačepa opnjišča. Po sovjetskih poročilih znaša število brezdomovinskih otrok T milijonov, polep tega pa je še veliko takih, ki jih sovjetska statistika ni vstela. — Slabo si atavljamo, — piše žena Ljeniua Krupska. — koliko otrok je brez oskrbe in kako bedo prenaaajo. Malo o tem mislimo, ie manj pa
Kako London ščiti ptiče.
V Loudonu se jc nedavno osnoval poseben odbor, ki ima napraviti v prostranih londonskih parkih zavetišča za krilate pevce tei poučevati vrtnarje, kako s«- mora -ra ptiee skrbeti. Tako ptičje zavetišče bo postavljeno tudi v kraljevem parku. Ptičjemu zarodu so "►pašne veverice, ki so se v nekaterih parkih sila razmnožile in kavke, ki posebno rade pijejo ptičja jajca bodo odslej na vso moč zatirane. Poznalo se je. da je bilo letošnjo zimo v Hvde parku 3.1 vrst raznih ptičev, a v drujrih par kih je število ondi pozimi valečih ptičev še mnogo večje.
Svojega vnuka prodal za 20 frankov.
Na sodniji v liriondu na Francoskem je bil osemdesetletni Pier-ze C'ourtelnac obsojen na 25 frankov globe, ker je svojega 14let-nejra vnuka prodal nrkemu cirkusu za 20 frankov. Deček je izročen v varstvo urada za mladinsko oskrbo.
Berlinska porota je nedavno razpravljala o slučaju, ki je zbudil veliko senzacijo ne samo v Nemčiji, temveč tudi v inozemstvu. Na zatožni klopi so sedele tri žene. Med njimi sta bili dve obtoženi umora lastnih mož. t ret ja pa soudeležbe pri teh zločinih. —-Razprava je bila večji del tajna, ker so v njej prišle na dan strašne intimnosti dveh družin ter in timni odr.ošaji obtoženk. katerih ni vezalo prijateljstvo v navadnem j>omenu besede, marveč — s-trast. ki se je razvijala tako d«d-2o. dokler ni popolnoma obvladala dveh bitij Ter jima popolnoma odvzela možnost upravljanja z razumom.
Da privedejo spolne zablode mnogo niož in mnogo žen d<« strašnih zločinov, tetra ni treba šele dokazovati. Kriminalna kronika povsod in v vseh časih nudi teh primerov na prebitek. Pri moških igra spolni moment veliko vlogo, toda dokazano je. da je žena. kadar pade v oblast spolnega nagona. muogo strast ne jša od moža in ia se popolnoma poživini. To resnico je jKitrdil tudi berlinski proces. o katerem pišemo.
Živeli sta v Berlinu dve ženi. — Drugo je na drugo v začetku vezalo prijateljstvo, ki pa se je pozneje razvilo v spolno razbrzda-nost. Moža obeh žen sta to nezdravo razmerje opazila ter se mu začela upirati. Hotela sta ženi razdvojiti. Tu pa je prišlo do konflikta med zakonci. Ženi sta. da ne bi bili iztrgani medsebojni — spolni ljubezni, sklenili, odstraniti svoja moža na zvrinski način. Izbrali sta si v to svrho pistopno zastrupljenje.
Prva zrna jc zastrupila svojega moža z arzenikom. kateri se rabi za trovanje podgan in miši. Dajala mu ga je na dan 10 do gramov. Strup je deloval polagoma in mož je od dne do dne bolj propadal. Prestati je moral strahovite muke. Toda ženi to počasno umiranje ni bilo po godu. fia-to je svoji prijateljici pisala pi-oiuo. v katerem je dala duška svojemu ogorčenju nad tem. da mož še noče umreti. Pisala ji je: — Danes sem mu dala poslednjo dozo arzenika. ker vidiui. da prasec že noče crkniti. — Pisem s podobno vsebino je bilo najdenih še več. Žena je na vse načine mučila svojega moža ter ga naposb-d v resnici spravila na onPsvet.
Moža so pokopali in nihče ne bi slutil, da je umrl n^niravno smrti, ako ne bi prvemu nesrečniku sledil še drugi. Druga žena,
Kako je danes na Dunaju.)
Dnnajčanom se v prvi vrsti zato slabo godi ker niso nikdar zna li delati. — Samomori so na | dnevnem redu. — Socialistična stranka ima vedno manj pristašev.
Življenske razmere so tukaj vedno težavnejše T)unaj je imel pred vojsko mnogo ljudi, ki niso delali, pa vendar živeli. Tem se godi dandanes najhuje, ker se niso ničesar naučili, delati ne znajo a tistih, ki so jih prej zdrževali. ni več. Zlasti trpi srednji sloj. — ljudje, ki spadajo k takoimenova-ii.i inteligenci. Take družine so prodale in prodajajo, kar jim je še ostalo, kos za kosom. 1 kvintal pn-moga stane 120.000 kron. 1 kvintal drv 75.000 Kron, 1 kg. moke GoOO kron, 1 kg. mesa 39
000	kron. en liter mleka 6000 k.
1	jajce l.">00 kron, hlebček kruha 7000 kron. zemlja 4o0 kron. Xa-1 vadna obleka poldrugi do dva in I pol milijona kron. V obupnem sta-1 rodu. JStevilo urad ni št v a in uei I teljstvo. Da je res tako, dokazu-1 jejo med navedenimi sloji samo-1 mori. ki so takorekoč na dnevnem I redu. števil otiradništva in uči-1 teljstva se reducira, število učen-1 cev v posameznih razredih se jel pa povečalo. Brezposelnost je og-| romna; samce dobiva na teden I To.000 kron. oženjen delavec pa I 100.000 kron. '
prijateljica prve. je namreč svo-1
jega iuoža z istim sredstvom spra-1
vila ob življenje. Ko so ga za-1
grebli. pa so se začele širiti sum-1
nje, ali je mož umrl naravnim po-1
- I
i toni.' Glasovi so končno prišli na I uho oblastim, ki so dale truplo I drugega moža ekshumirati in ob-1 ducirati. Pri obdukciji se je po-1 kazalo, da je mož umrl »led za-1 »trupi jen ja z arzenikom. Polago-| ma je prišla na dan cela afera. —I j Zena-morilka se je pri svojem za-1 sliševanju tako zapletla v proti-1 slovja. da ji ni končno preostalo! p;c drugega nego priznati Čisto j resnico. Tako je svet izvedel za strašen zločin.
Xa zatožni klopi sta se obe mo-j , rilki vedli tako. kakor bi bili po-1 i polnoma nedolžni. Hoteli sta. oei-1 vidno vzbuditi v sodnikih, in popotnikih čut usmiljenja. Toda spričo tega ogabnega medseboj-! nega razmerja, iz katerega se je ! rodil zločin, nista mogli doseči. — [Obsojeni sta biLi prva na štiri le-; ta zapora, dr«ga pa na poldrugo leto ječe. Tudi njuha pomočnica je bila obsojena. l>a je obsodba i končala tako milo. v to so največ prii>onw>grli zdravniški izvedenci, kateri so izjavili, da je_pripisati razmerje med obema ženskama | in poslediee tega razmerja, ab-i normalnemu delovanju živčevja I pri zločincih.
nih stopnjah in v vseh časih ideal vsem ljudem, najbolj seveda pa, renskemu srcu.
Ta različna naziranja človeške.' v prvi vrsti pa ženske lepote pri' različnih narodih, so si izmislila ivropskemu okusu tako nerazum-' Ijive manipulacije kakor napri-mier poli abl jen je nog kitajskim otrokom ženskega spola, fantas- f tično tetoviranje obraza in ostalega telesa in druge narodnostne in kulturnozgodovinske intere-santne posebnosti.
Moderna kozmetika nasprotno sc seveda zadovoljuje s tem. da spravlja telesno zunanjost kolikor mogoče v sklad z normalnim t človeškim tipom. Imamo ortope-lijo. s pomočjo katere lahko od-1 pravljamo napake normalne skeletne rasti potom telovadbe ali o-peracije ali na drug mašinelni način; nadalje ortondotijo, s pomočjo katere Lzpreminjamo abnormalne zobne položaje v este-tično bolj odgovarjajoče. Najbolj se pa seveda kozmetika peča z na- > pakanii v ustroju in zunanjosti polti, ill to je tudi glavna vsebina pojma kozmetike. Preprečiti iz-premembe normalne polti s higi-jeničnimi ukrepi, estetsko odstraniti motnje, ki so nastale po bolezni ali pa izenačiti prirojene te lesne potvore, vse to je predmet tc stroke.
Medicina je seveda posvečala kozmetiki v časih, ko so jo ča j kale bolj nujne stvari, zelo malo pozornosti. Akoravno sta se v av-tični periodi med drugimi odliko-j vala dva velika medicinska avtorja, Uipokrates in Galen, ki sta proučevala kozmetične probleme, akoravno je Kriton, telesni zdravnik rimskega cesarskega dvora. ( izdal obširno delo v štirih zvezkih i kozmetiki, akoravno sta v sred-j njem veku izšli dve debeli knjigi t o zdravniški in nezdravniški koz-j metiki. vendar ne morejo biti ti kulturnozgodovinski literarni pro izvodi podlaga moderni kozmetiki. ker ne vsebujejo veliko znanstvenega mate-rijala. Sele v novejšem času, ko se je medicinska veda z upeljavo dermatolog i je vi-1 soko dvignila, je prišla tudi koz-j metika do svojih pravic, tako da' obstoja danes še kot stroka zase. Veliko je pripomogla k temu tudi radioterapija in kemična indu-l strija v svojem ogroimnem raz-1 voju.
Po vseh časopisih lahko sreča- i varno kričeče reklame in oglase. | v katerih priporoča ta ali ona ! tvrdka svoja olepševalna sredst-j Iva za rast las, zoper rdečico obra-j [za in aparate za negovanje polti. [Največ teh kozmetičnih sredstev! 1 se seveda razpečava brez zdrav-j | niške aprobaeije in delimo jih lah-I ko v tri skupine.	j
| Prvič so to izdelki, ki so popol-i noma na raeijomalni podlagi, ki I niso dragi, a potrebujejo precej I reklame, da najdejo svoje odje-i ' malce.
I Drugič »o izdelki, ki so sami na sebi neškodljivi, včasih celo ko-j listni, pri katerih je pa njihova
Nov način ital. kolonizacij«.
Te dni je odpotoval v Tripoli-l an i jo prvi oddelek faaistovske „„ i narodne milice, ki se ijaseli na o-
I *
zemlju Zuani beni Aghen. Kolonisti dobe brezplačn ozemljo, bivališča. poljsko orodje, konje in tekom prvega leta redno plačo. Imeli bodo velike pravice in bodo
delamo, da bi to bedo olajšali. — tvorili stalno brambo kolonije.
t
cena v razmerju /. njihovo vrednostjo pretirana; — gotovo zato, ke rse plačuje-obenem z izdelkom tudi reklama izdelovatelja. eksotična. luksurijozna zunanjost in ker se plačuje obenem z izdelkom lepote, verna pomlad'itd.
Tretja skupina je skupina ne-1 varnih izdelkov, ki preplavlja svetovni tr-tr ^ svojimi zdravju; škodljivimi sredstvi, s kričečo in; vsakovrstne čudeže obetajočo reklamo, s katero preslepi nešteto lahkovernih ljudi.
Med temi mnogoštevilnimi stvi lahko izbira človek kakor mu drago; seveda prej naj vpraša zdravnika-specialista za svet, ki ( mu gotovo pomore na ta ali oni način. S tem doseže isto ali več. kakor če bi kupoval draga olepševalna sredstva.
Sprava v češkoslovaški cerkvi.
j
Moravsko - sleški škofijski	j
češkoslovaške cerkve se je vršil ^ pred kratkim v Prerovi. f.Melež-ba je bila velika in so bile zasto-j pane skoraj vse verske občine. — Navzoči so bili tudi škofje, in si-j
eer: dr. Franki iz Pra ire. Pari k iz I
i
Kutne gore ter Pavlieh - Gorazd: iz Olomuca. Po daljšem stvarnem': pogajanju, po triurnem jrovoru j škofa Gorazda in istotako d«d«rem govoru dr. Pran ki a in drugih, kij so posedi v debato, ie bil dosežen' popoln isporazum. K«*Nijrnacija —! škofa Goraz<la je bila potem ob, velikem navdušenju soglasno pre-, klicana,	___j
Razno.
Italijani ob grobu notarja Šorlija.
Sredi ojri-"iime (if ./.,<■<> i. je spremljala notarja T- ina > -rlija do jrroba. je «rovor ' za dr. \Yi!)'a-nom Italijan dr. r»ai?e». / Iravnik v Podgradu. Približa! . j.- h ^robu in proslavil pokojnika kot si-eer neizpr<>sne«^;i. t->-la p >št-*nejra in lojalnega nasprr»tiiika. Zato ^e rm 1 i Italijani s spošt<»vanjem klanjajo pred tem jrrohom. Po jrovo-ru dr. l>alba so navzoči orožniki in finančni stražniki. v>" v svečani opravi, izkazali odprtemu ^robu vojaško čast. I >r. Italbo jc bil najhujši politični nasprotnik nota rjo. Sorliju. kateri je š<- flan pred :-voj'» smrtjo objavil v dino>ti"? neko polemiko /. njim. Poštenje in znaeajnosf notarja Sorlija sta imponirala italijanskim njegovim nasprotnikom. — Zato pa je dr. Wilfan <»!> jrrobu s posebnim poudarkom na^lašal: — Glejmo, da bomo v^i enaki Sorliju v poštenju in značajnosti.
Važne izkopnine v Kaldeji.
Ameriški znanstveniki, ki jih p<Kl|>ira filadelfijska univerza, so pri izkopavanju ostankov sveto-pisem>kejra mesta f"r v KaNleJl <b»se«rli lep<- uspehe. Odkrili - i temelje templja, ki j-- l>il /grajen pred 4<XM) lefi. \a f»- li temeljih je kasneje, in sicer V šestem sfolef-
jll pred Kristusom ncbiikadnezar zgradil nov tempelj. Našli >o veliko opek z napisi, ki jih skrbno zavarovane pošljejo znanstvenim korporacijain v proučevanje.
Iyl ZAPOMNITE SI ŠKAT
UllHAl
.GLAS- NARODA, 20. APR. 1923.
Knjigarna "Glas Naroda"
Važnost avtomobilske industrije.
Newyoraki Foreign Language Information Service (Jugoslav Bureau) poroča, da je avtomobilska industrija ena poglavitnih industrij v Zdruienih državah. — Avtomobili prevozijo vsako leto isto toliko Uxvora kot železnice. — Z avtomobili so sf posebno farmer ji izkoristili in ljudje, ki stanujejo daleč od mest. Važnost avtomobila za vzgojo otrok.
IaJflovanjt avtomobilov j«« tre-j^ tja največja industrije v Z»lruy.e-! j ni h državah. V>ako leto sc pro-j i »laja v Združenih državah motor- i juh k ovij in tovornih vozov v i vrednosti iVz l."»00 milijonov do-1 larjev. To je vet* kot kak narod i tPit^ii /a j*a\olnine, /a moko, za t j m »h Litvo, za čevlje ali za vsako r drugo blajfii, i/vzvnisi meso t**r ■ » in jeklo. Klavnice so naj- ^ veeja smerwka industrija .železarstvo in jeklarstvo je ilrui;« i vr*l i in /a njo prihaja avtomo- r bilstvo.	! j
Avtoui"hil«Jia industrija je ta- s ko obsežna. »In Mjra tudi v dru- -}*•• obrti. Tovarnarji motornih vo- \ zov porabljajo	aluminij«?, ]
»koraj 12/4 bakra in M)r/> ploščna i tejra -Tekla. pri<I**lan**^a v ,Z.lrit- | žrnih državah, in KOS od vse svc-'i Tovne pro-lukt-iji- puuioviiie rnb- ■ i ber».
t eni se. da je 2.4:11.OUU o*eh ne-! -|i'ni'i>f|ih( za | m »-»lenih pri aviomo-' t bilsUi industriji. Od teh 2a6.0<10 ! dela v tovarnah avtomobilov, *•*-•; i trt miljotia v tovarnah, ki iadelu-j jejo avtomobilske pritikline, in | j 2H4i.ua> v jrarazali. Ostali >>" pro- | ( dajale i. šoferji in tl«>la\-ei v indu- j strijah. ki zalagajo avtomobilske ^ tovarne z raznim materijalom. j
Velikanski razvoj avtomobiLstva fs je povzročil znatno spremembo v j c naseljevanju prebivalstva v Zdr.j) državah. Pred desetimi leti je o-, i gromna .večina prebivalstva ži-' 2 vela ob glavnih železniških pr<»- j j jrah. Se<laj pa se ljudje naselju- , jejo tudi v cnldaljene kraj*, do ■ y katerih obstojajo avtomobilske , zveze. Mnotro električnih ie!e*nie t razteza svoj promet potoni avto- r jinobilov. Vsej»«»vsod se uvajajo j, a vtouiobiLski omnibus:. Šestin-', dvajset kratkih železniških prop , rabi avtomobile, ki se pomikajo! po tiru. V bližini New Yorka sej jrrailijo liUe vedno bolj dale«* od| snsluiea. in število avtomobilov vi predmestnih okrajih etmdalje na- ; rasea. Družine, ki mi plačevale visoke najemnine v mestu, se pre- ! rnešeajo v daljno kolieo. in pri-•štednja pri tem jim omopoča, <la ( si nabavijo avtomobil. Ako bo ta- j ko preseljevanje nadaljevalo, pri- j čakuje se. da bo tekom petih let najemnina v mestih bolj poceni.
Najveejo spremembo pa je avtomobil povzročil v življenju na deželi. Današnji farmar ima vse ugodnosti primerno svobodnega življenja sredi narave in skoraj vse ugodnosti me&eana. ker avto--mobil mu omojroeji, da poletava v hližnja mosi*. kadarkoli se mu poljubi. Avtomobil mu poni a era pri njegovem delu. prihrani mu • asa. ko potujo po farmi ali na trp, in 7,veeer'gre farmar laliko v mesto v gletlaliaec, na predavanja ali drupe zabave. Tudi kar se ti-ee aolanja otrok, j«- avtomobil uvedel velikanske Kpreraembe. Poprej so morali farmarje v i otroci pohajati njajhne enorazredne Sole z malo učene i in enim »ueite-ljrni, ker so bile daljave prevelike. da bi se Ustanovila šola za airše število otrok. Dandanes je vsled avtomobila postalo mogočo, da se ustanavljajo v kakem središču večje in mnojjorazredne šole, kakor v mestih, in šolski avtomobili omogočajo otrokom <*d daleč naokoli, da j»ohajajo to šolo ob vsakem vremenu.
Farmarji so sploh največji odjemalci avtomobilov: poljedelci, rabijo v Ameriki več avtomobilov kot kateri drupi stan. V državah. ki imajo najbolj ajrrami Z-na-čaj, kot so države Iowa, South Dakota in Nebraska, po ena oseba izmed vsakih pet poseduje av- | tomobil. Tretjina vneh avtomobilov v Združenih državah se nahaja v poljedelskih okrajih.
Kaj jiom^nja avtomobil za tovorni promet, si lafcko predstavljamo. ako pomislimo, da so motorni vozovi prevažali lani v Zdr. država več od biljona ton raznovrstnega blaga. To je skoraj rav-m toliko, kolikor je znašal vee tovorni |»prtmet po železnieah. Re-
j veda je bila večina t epa bla«ra • : prevožena po železnici, kolikor po * 1 avtomobilih, kajti jrlavno delo ' motornih vozov obstaja v preva- * zanju k železnici in od nje.
Avtomobili se posebno rabijo ^ za prevažanje mleka, zelenjav in drujrih izpridi ji vih pridelkov. V mestu Cincinnati, na primer.-vse mleko, ki se tam prodaje, prihaja j v mesto p'j motornih vozovih.
I litri in opromni razvoj avto- ^ inobilstva je se veti a povzroči* j mnopo proble-mov. izmed katerih i je najhujši oni, ki se tiče-varno- I1 «.t i prometa po cestah. Ako pomi- 1 slimo koliko avtomobilov in to- l vornih vozov se dandanes vozi po «">stali. je število nezpod raz-] inefMna majhna, toda še vedno j preveliko / »/inmi na vrednosti i : človeškega življenja. Mnop.» dr-' I žav so /ato prizadeva znižati šte- * | vilo tiezpoil. Državi Massaehu- ® <»rt t s i z ■ I'uniieet ieilt M a itsprli V
J
' tein. d« j.> število nez$r<»d skr- ^ čilo, dasi se je število vozov pomnožilo.	* t	»
i i j Štiri stvari -<> potrebne, da s«> >
I preprečijo nezpode. Prvič, zakoni ««
repulaciji prometa vse države imajo »edaj take zakone. Drupič. vzpoja v šoli. ki naj uči otroke. ' kaka nevarnost je iprati se na ee- j ^sti. ko je vendar poskrbljeno za j drupe prostore, kjer se otroci lah-l ko iprajo brez nevarnosti. Tretjič. vzpajanje vseh onih. ki vo-' zijo avtomobile, k previdnosti in ® j pažnji. in strope kazni za nemar- s ne voznike. Četrtič, preiskava finih točk. kjer se dopaja največ s nezgod. Dostikrat se je izkazalo, da prepradba križišča, več pro- ^ metne policije na potovi točki in ^ kaka »lrupa enostavna odpomoč s , preprečijo nadaljne avtomobilske
. nezgode.	£
j Skratka. avtomobilska indu- * atrija daje zaslužka miljonom lju-; li .ne le onim zaposlenim pri i/.- ^ | delovanju avtomobilov, ampak rl tudi onim. ki zalapujo to industri j jo z materijalom. omogoča me- * ščanom. da živijo v okolici mesta bližje naravi in to še bolj poceni, nspravlja življenje na deže- j li prijetnejše in pospešuje in o- j lajša prevažanje blaga. Nasproti: tem koristim so nekatere nengod-' nosti. kar se tiče varnosti po ce-{; siah. pradnje cest itd., ali ti pro- j j
ble*ni bodo sčasoma našli svojo j v. i rešitev.	11
Kako Združene države oprom-no nad kril ju jejo ves ostali svet v '
razmahu avtomobilstva je razvid- '
• ]
no iz dejstva. <la je število avto-1^
mobilov na celem svetu okolij
14.610,000. in ml teh jo itven 7Ar. t
držav le okoli 2,255.000. Kaku1,
bliskoma se je razvila avtomobil- i
ska industrija v Ameriki, nam \
priea dejst\-o. da se je leta 1SJW j
i/tlela!o le 3700 avtomobilov, leta J
1911 pa 199.H19 osf-hnih in 10.65", (
tovornih avtomobilov iu l»»ta 1921 < 1 i 1.514.000 osebnih m 154.3r>0 to-i
vornih avtomobilov.	I
Vemo, ttkojmja odptmoč a j
KURJA.0ČESA i
. Vnn minuta — in liolevina bo izpinila. 1 *T.» napravijo Ur. ScLoil"« Zinn-pad.«
-	vafmo lu hitro * odstranjeniein v*r<>-. ka. — Urgnenja hi prittaka ob čevelj.
. Dr. Sk'holl'a Zino iwds so vame. No-^ heiie marutwti infekeiie ali x««tn»pije-nja krvi. kar je večkrat posh-diea reza-" nla kurjih nfes ali uporabe močnih
-	*-:raril. rs,4mjofih kisline.
i- Zino fietls 5ei*tijo tekom z<Iravljeuja. ??o tanke, antisoptune in nepretuoelji-ve. Vriikosli m kurja cPHm, *ati<ike m bule. Xa»«ariie si danes fikatfjo pri IV.i mar ju ali .Vvljarju. Ne vzemite RiliiittMtk*V.
JBfSthM
tideljuj« Jih Th« Sobon Mff. Co.. Izdelo-' j vakri Dr. HcImT« Foot-Hmra. predm*. « 1 tov u udofcnost noge in šdrmvU aa BOf«.
hliilli	M!
Molitveniki:	r,
9oz riMi wl v platno vezano J9
Mai	* platno vezano .. L2S
)uš» papplna. v platno vezano L—
4 arija Varit inja:	J
r 1'atiio vezano ............ Jt j
t usnje vezano ............ l.N [
tajald ibml:
v platno vezano .......... JN 3
r usuje vezano ............ 1.8§
H
Poučne knjige: r
lnc*ttko-alore—ki alovar
t dr. Kern) .............. IN
kneeuaae a?nrt> all muk kako 1-
daj ee k av. bu»1 streže .... .11 lamari zdravnik po Knajpu .... 1.35 '
»emaei živinozdravnik .......... 1.35 (
Iva sestavljena plesa: Oetvorka in
t m-seda v]>isano tu narisano.......^
jn^podtnstvo. Praktična knjiga ca
*\ade aoppo»Iii«je.
Trdo vezano ............ IM ti
•ovrdat^ja ..........................75
Tttrl rakuna r ................ .66
M^oslavij:». Zemljepisni predle«! 1JS5 y (njiei o lepem vedenja,	•
Trdo wzano .............. 1.66 \
tnjt^a o Antojiuai vedenja .. JW " tflHkaretve • Črticami za fivl-
norejo .................... .75
t črnski ^n^leški tolmai ........ .66
tiijrrfjl spisovuik Ijubavnth piesan JO >
Kreuimt brez ofitelja
X« del • • ooooooooo^oooooo	^
Vavlla za oliko ................ Ji N
K
»-- »-*---
UWraHT'	^
1.	letnik .................. M
2.	letnik .................. .66
3.	letnik
Vaktični ra/tmar ............ .99
total elovenako in flavt nsko mm-
fSeSflrf itaWP ooo#oooooo« •••
ilovenslio-ansleska slovnica,
s slovarjem, trdo vezana ......1.56
»velo pi«mu stare in nove zaveze,
v seliti je UMO strani............3.66
Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del $2.50 »lovensko-italjaoslu in IlalJ.fllov.
slovar ..................................1J6 ^
ilmensko-nemški in nemško- .lovenski slovar................... Ji (,
'lovenska Narodna mladina .... L—
mni čebelar .................. 1JJ6
o-ilna
kojižicft	I ^
IVliki slovenski spisovnik raznih
raznih pisem, trdo rezano 1J6 '-ndlie sv. pisma .............. .30
Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slo-veneev
1.	zvezek .................. . .65
2.	zvezek ................ J5 '
Razne povesti in } romani:
Xinerlka in Amerikanei, trd. vez.	4.06
Andrej Hofer ................
IVneška vedeževalka ....................>35
lielsrajski Biser ........................-35
Dtirke in porednosti .....................40 (
Beli rojaki, trdo vezano ................1-00
|toy, roman, trdo vezano ............"S <
Bužja pol na Bleda........................M
Božja pot na Šmarno Goro..........33k
Balkanska Turška vojaka............JO 1
čarovnica starega grada................-25
C vetko ............................................-25 ,
(Ivanovo osi Ha ..................;
Cas j© zlato .................. j
Vettna Bwi^iaJOtt •...*..»••	JO
z orožjan ............................-50 I
live sliki — Njiva. Starka —
1 Aleško t ..................	.66
lMga roka ............•.*•••	J6
l)n m Orleanska............................J50
lom h nrcL Letnik 1606--------t Ji
Duhovni Boj ................................Ji
Elizabeta ........................-25
» ran Baron Trenk ........................J5
I* ra l>iavolo	ji (■ozdovak (2 zvezka) .......... L26
4irršnik Lratrd. < Ivan Cankar)	"5
(Mtnki katekizem .......... JSS
Cirods wifft
lliJiBiB ...........................«95
Humoreske. Groteske in Satire JO
r dobe punta in bojev ........ Ji
z	jlobell	US9
ffT^N
,39*. Jurčič ipisi: 4 CT. Cvet in sad. Hfi ncstacpi
sodnika. Broširano ........ .75
Trdo vezano .............. 1.M
hio« 'SI®
eesarja itd. Broširano ...... .75
Trdo vezano .............. IJi
. zv. Dr. Ztktr, roman. TafMh ..••r. tragedija v 5. dejanjih.
Trdo vezano .............. IJi
KraUevtt tn bevat	JZS,
<raljlea Muforfcs. trdo vezano JO
tal mm. trdo vezano............ .46
judske povesti. — Od hi Se do hI-se. — Sin .................. Ji j
■iranfclam jo prtoM šm*. « bodisi T goitfvliki, Scitt&f Or« fUt aH fw*m anH il 1 ali S conta. 6o pofl Jota f*ii» -ateav MMlMilNjte gkM,
"O LAS NARODA"
(Slovonlc Publishing Company)
82 Cortlandt St., New York
Ne naročajto knjig, katorOl prosto.
Knjigo poiaj—o potaina MTMfa.
I jiMfcka knjižnica:
L. zv. ZnMaenjo itirft ...... M
z. st. Dnioiano Scodovlnaka
3.	zv. JeruM* ZmMfrmt. — Med M rtiNvi	j§
4.	zv. Mmim življenje ..........joB
5	zv. fadnja knweka vojska	.75 7.
6	zv. Gozdarjev sin .....a .	Jt
7. zv. Prihajat ..............	jSO
zv. Paojedavd .......................L66
». zv. Kako sen so jas Ukal,
iBrencefj) ................................1.66 ^
10.	zv. Kako aeaa so jaz Ukal. (Breacelj) ................................1.66
11.	zv. Kako sem ao jas tikat.
i Breneel J» .....................1.66
2. zv. Iz dnevnika atkes po-
tedneJa. trdo vezano ........	1.66
^ Breacelj) ................ .75 (
5.	zv. Joan BCaerla. Povest ta iranskega življenja ....... .75
a. zv. Ne w Ameriko. Po reanl-
fuih dogodkih .............. ,76 .
Mali ljtldje. Vsebuje 0 porwtl.
broširano .................. .75 ,
Trdo vezano ................ 1.28
Vfmo življenja, a van Cankar) M
Mrtvi Gosta« ................. 35
Materina trtav ................ M .
lusolmo .....................4. .16 "
«aH Klatež ...................76
Mk	« a
Mirim Pažtenjakovif...........3« l"
Mitva srca. Povesti. (I. Tavftiri t.50 M Saša Vas. I del vsebuje 14 po-I^vestl. (Novaftin) —
Vezano ...................... 1^6 V
DroRirano .................... 1.06 ^
Naša Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... lit _
Broširano .................... 1.00 1
Na Indijskih otokih .......... J>0 J
Naseljenel ....................
Na Preriji .................. JSO
Nihilist .....................................40 y
Na krvavih Poljanah. Trpljenje iti strahote z l»c»juih jk>Lik1ov bivše-jra slovenskea p. »I k a .......... 1.50 ^
«arodna Biblioteka:
Amerika in povsod dobro, doav	7-
najboljše ...........................................40 ?
Bwjrf	»MM ^
Boj s prirodo .................................40 2
Božja kazen .....................................40 Z
Babica..........................1.20 z
Beatin dnevnik................76
Črtira iz življenja na kmetih .40 Grška Myto!oSija. 2 knjigi .. 1-80
General Laudan ................ .70
Kranjska žebeUea. Poezije ... .46
Krvna os ve ta ...................40
Nekaj iz ruske zgodovine.....40 *
Napoleon prvi .............. 1.00 -
Nesretnira .....................
.70 i "
Rimska -Mytologija ...........70 -
Spin je. Vsebuje 11 i»ovestt.....40 -
Svitoslav ......................40 .
Spisi *ndrejčkovega Jožeta. — J
Poi>otnl listi, ni prehod itd .40 \ Gorskem
zakot jn .......... .40
Za kruhom ....................40
Zaroka ob pol noči...............40
Z opijem in mečem.......... 3.50
tlost in veselje................1-00 ^
Narodna knjižnica:	J
Bilke ................*«.•*•	»20 »
BHe noži, _ r»~" junak	JB0
Izbrani spisi Valentin Vodnika	-30 kuhinja pri kraljici gosji nožid .66
Malenkosti ....................................-SS
MoJe življenje. (Ivan Cankar)	.46 (
Paberkl in Roža ......................29
1 Obiski. (Cankar)	1.20
>	ttnski. (Cankar) Trdo vezano ..	1-50
>	Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka J« \ 'ovestire, haoindranath Tacore,
j Vsebuje 5 povesti .........46
I Petelinov Janez, (Ale>ovct*> —
. Trdo vezano .........................75
j Broširano ....,...*..••.«... .M
Pariški zlatar .................. .35
' Pasti in zanke, kriminalni roman .35
>	Poaljednl Mehikanec .......... M
I "ovestl Maksima Gorkega .... .11
» rod svobodnim sotactn, 2 knjigi 2-50
Pravljice H. Majar ..........
\ Poiesti slovenskemu ljudstvu e
| pouk in zabavo ............. .35
| Pcriicalee ...................... .15
| Praprrranove povesti ........... .13
I Praprrranove zgodbe..... ...... .35
i Predrtani
Pl f i ii
in drugi svet- j
i niki v sramofonn ............ -25
| Pairfa. I »vesti iz irske jnnaSke
I dobe ...................... .30
i Podobo Iz arioijoaskih ddd---- ^0
i Peter Zgaga .................. J56
I ret tedaav v zrakoplova, trd. vez. L56 5 Ptice selivke. (Rabindranath Tagorei | — 1.00
•	Razkrinkani HabsbnriaaL — Moja
0 I iretek lost ••«•••»•••■•••*••* J59
0	levolneija na PotrncaUhsB..... JU
Rinaldo Ri-oldmi ............ JSŠ
SknuHka knjižnica. Zbrani sj>i-S spisi. Tsebnje 10 povesti .... J65
| Slovenski šaljivee ..............
Salomonovi rudniki ............. 1.50
5	giuiiAi Invalid................
6	nad Ume Isib .............. -56
Spake, satin ia bsawfes ... • jM Sanjska knjlca .............. J56
1	Sanjska knjlca, velika ........ 1.66
5 ^Stl^K oeeoooooa»»oooooaaooooo	,
0 Sosedov sin, (Jnrtie) .......... .30
•	StezosMec ..................... ^0
1 1sta Bests, povest iz Abrnsov M
9 j ^vcfts B^E
•rt povesti: Nagla beseda; TujCe- 1 v a osoeta: Gospod Grahar; List * Papirja	...........
}
lovenskl pisatelji:
. sv. Jaa. Jurčič zhraai spW. i Taebuje 95 povesti .......... Lf6 -
. zv. Joa. Jnrčli zbranS spisi.
Vsebuje 7 povesti .......... L26
. sv. Jr. Ivan Tavčar zbrani splsk " Cvetje v jeseni. Visofika kronika S.66 ^
IMjnanove pripovedke:
JK
. zv. Marijina otroka, povest Is "
kavkaSkib gora ............ J25 1
. zv. Praška jndek .......... J65
zv. Tri Indijanske povesti .. Jt . zv. Kraljičin nečak. Zgodovin- \ ska povest iz Japonskega .... M C. sv. Zvesti sin. Povest ls vlado ,
Akbarja Velikesa............ JB5
i zv. Rdcžn in bem vrtnica, povest ....................... jt$
•L zv. Korejska brata. Črtica is mlsjonov v Koreji ............it
3.	zv. Boj in Zmaga, povest .. .30
4.	zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest ls zgodovino kanadske .................... Ai
5.	zv. Angelj aulnjev. ftraziljs&a
f-o\ est ...................... JB
0. zv. Zlat okopi. Povest...... J39
7. zv. Prvič med Indijanci ali
volnja v Nikaraguo ........ J3Š
S. zv. Preganjanje Indijskih mišjo narjer .................... Jlo
0. zv. Mlada mornarja. Povest J39
a! ji vi Slovenec .............. .60
»»»tanje, reman, trdo vezano*____1.00
trdo vezano ...................15
rurki pred Dnnajem............ .60
r-renutkl oddiha ...............40
"mor v Sarajevu................10
i^nJeva Repatira. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1JE5
Vra. roman ..................
veza in................... J55
»'eliki vsevedež..................1.06
irlnar. Rabindranat Tajrore, trdo vezano ........................ .60
tadni dnevi nesrečnega kralja .60 taklad na kozjem Mtrws .... .30
'■adiia pravda ................ M
Kmaj iz Bosne .................. J.00
Rtarjevo Zlato /................zl.J0
Zbirka slovenskih p*vstl:
. zv. Tojnomir ali poganstvo ..	-35
. zv. Hudo *?ezdho.....................35
zv. Vesele oovesti ....................J5S \
. zv. dovesti In alike ................J5
. zv. Student naj bo. NaS vsakdanji kruh ................	15 j
Nabavna knjižnica:
7.v. Pe?ar» in Kimbergar.......75 |
m. ZV. Trna smrt.................75
i i zv. Zločinci .................75
l't. z v. Mož z razrezano dušo____1.25 ^
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
{ob aa mladi zob, pesmico .... JO Dedek je pravil, pravljico .... .40 Mladim srcem
Narodne pripovedke, S. svezek.. .40 larodne ^rSpovodko. 4. sveaek.. J66 'ravljice in pripovedke an mladino:
1.	zvezek................... * -50
2.	zvezek .................. .50
Slavček, zbirka solSklh pesmi 25
vončekL Zbirka pesmi sa mladino: trdo veaano ................ IJI
hrani spisi za ailadioo:
. sv., trdo vezano. Vse bojo 10 I-ovesti ...................... M
. zt., trdo vezano. Pripovedke in
pesmi
it. trdo vezano. Vsebuj« 12 po-
VU ti oodooaooeaooooooosnooo	J^
sv. trdo vezano. Vsebujs 9 povesti ...................... M
st., trdo vezana Vinski brst 36 . k., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ...................... J50
7metnHke knjige o slikami: Mlada greda: pravljica s slikami Ji Pepelka; pravljica s slikami L66 Bdsia kapica; pravljica s slika-
D1	l^S
Snegnljčiea: pravljica ■ ritkami 1.66 Trnoljči^, pravljica s sltkaml UN
'njige sa slikaajo:
llladl Slikar ................ .16
^ SUke Is pravljic ............ M
njige sa slikanje dopisale papst-na s barvami ia ar.vodilom:
MltA aMWttllfc •oosssossostss 1JS9
Otroftl vrtec 1^6 Za kratek čas IJI Zaklad sa etrsko ............ LU
Razglednice;
Zabaine. Različne, ducat........ JS5
Mvm TerSko. Različne, dneat .. M
ducat ......................	J|
| Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.46
Posamezno po	.66
Narsfca noša. ducat....................jM
posamezne po ............ jOS
Planinski pozdravi, ducat ...... M
posamezne po............ j06
Prcrokovalne karte	"" L66
I g r e ?|
*o*ina Solz. 3 enodejanke: D"*
sveiova, dediščina, trpini .... 100 hicvnik. Veseloigra v - dejanjih -3® ■audeamus. Komedija v 4 dejan-
jih
Martin Krpan. Drama v ]x>tih dejanjih ........................ JO
Medved snubsč. Veseloigra v 1 dejanju ............................JO
Na>a kri. Igrokaz v 4 dejanjih .00 Revizor. Komedija v 5 dejanjih 1-0® Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladirska igra s petjem v
3 dejanjih .................. .61
Za krii In svobod*. Igrokas v 5 dejanjih ............................Jt
'Itirlta Ijie»*kfb Iger.
snopič. Kmet Herod, Vedet* talka. Župan, Sardaaaski. Jcsa
aad petelinom tu kes ........ JO
snopič. Mlin pod zea>«je. Sv.
Neža, Sanje ................ Jt
ti 8. snopi?. Sinovo maičevarja, Za letovišče. Ohčinsk tepček. Dve materi. Neia z Bleda, Naj- |
dena hči ...................6»
snopič. Na Betlebemskem polja- j nab. Kazen ne izostane. Očetova kletev, fašica kave____ JO
1.	bdo|.15. Večna n.«adost in lepo-	1 ta, Repoštev, Preperljiva soseda Jt
2.	sno»>WL Izgubljen sin. V Ječi. pastlrlel in kralji. ljudmi ta, — < Ptanšarica .................. 30 j
ž. snopi?. VestaRa. Smrt ^Varile , Pevice, Marijin otrok ...... JO
4.	moplč. Juna$k* deklica. Sv. , Boštjan, Materin blagoriov .. Jt
5.	snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola In Neža ........ SO !
T. snopič. Dimež. strah kranjske deiele; Oh ta Polona. Prtsfljen
stan je zaničevan ............ JO
R. in 19. snopič. Pijavka, Skr|*<m zaklad. Reditelj. Kmet avto- I I mat: Dekla 8*4ja; Jnnask*
Clejke .................... .66
0 snopič. Sv. Jnst; Ljnbezra Marijinega otroka .............. JO
Pesmi in poezije:
Codec; poleg narodnih pravljic e Vrbskem jezera. (A. Funtek) Trdo vezano.................75
Moje obzorje. Eng. G an gel. Poezije Trdo vezano ................ 1JS5
Balado in romance. (A. ASkcrc)
Trdo vezano ................ 1.25
Broširano ...................75
Pesmi. (Simon Jenko) ........ .45
Pesmi Ivan Zormana.
Originalno slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleKinl.................... l.gj
'oezije. (Simon Gregorčič) —
trdo vezano .................. 1.00'
j
( 'ilolica. Pesmi za mladost.....00
; lovenska Narodna lirika. Poe-tje JS% i Sto ugank. (Oton Supančlč). — I Poezije ....................
l Pesmi z notami:
i Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln Cveten« I Spevov. 1. zvezek ..............45
2. zvezek ......................45 i
( Narodne vojaške. (Ferjančič)____ .20
Narodne pesmi. (Marolt) ....... jgo
I himni; Lepa naša domovina;
Boie pravde. (Marolt) ........ .15
' Pomladanski odmevi. Pesmi sa so-t ran, alt ln bas
1 1	..................... M
- zvezek....................
I Planinke. (Laharnar.) Pesnil za spran. alt. tenor ln bas:
I 1. zvezek ......................4«
I --	........................
jaške narodne pesort. (Kosi) ..	JO
I Orlovske himne. (Vodopivee) ...	1J0
' Ura, srednoSolslca pesmarica:
1 1- zvezek ........................................ust
2. svezek........................................J^f
i Priložnostne pesmi za Izven cerkve-
t ne in drnMvene slavnostl — ......
(13 mešanih ln 3 moški zbori) 1.10
^ Kotne pesmi. (Adamič)	L2S
Kupleti. (Gmm) — ^ 1. Kranjske fiego In navade .... JtS » 2. TJCeni Mihec; Slabi časi____ 35
•	S. Nezadovoljne*; To zares UŽit-kami ........................ JSS
Slovenski akordL <Adaml*» — Zbirke 22 meSanih ia mo£kih zbo-
I
1. sveaek ..................... .75
_ 2. zvezek ..................... JtS
•	Mešani in moški zbori. (AJJaS) —
5	1 svezek: Domovini; Nevesti; Ne
10	crcnl ml; Xa3a zveada; Ujetega
15, ptiča tožba; So«............. .40
W	2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica;
•	Ne to«m; oj planine; OJ z Bogom 5	ti planlnskt svet; Solskodomskl
•	mladini; Na breza .............40
3. zvezek: P*alm 11S; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč....... .48
4 zvezek: Ujetepa ptička tožba; Zakipi dn^a; Dneva nam pripelji Žar; Pri iiogrebu...............40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva um prpelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo* Triglav........ .40
6.	zvezek: Opomin k veneljn; Svo-ta n«»č: Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki: G«do.............40
7.	zvezek: Slaveček; Zaostallpfič; Pomorodna iskrica ; Pri svadld ; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .40
S. zvezek : TI osrečiti Jo hotl (iun Ran zl».» ; Ti osrečit ljo hotl (mit. £ki zb. > : Prijatelj ln seni« < mo3kl eb.) ; Prijatelj in senca <me<an zb. 1 ; Stoj, solnčiee stoj; Kni^t«ki MSI ..........................40
P. zvezok : SpominfHee; V©?ernl zvon Siroti: OČe ve^nl: Slovenska zemlja: Zimski dan: Večerni zvon; Zdravi op l.: Zdratvce II.: Oče večni ; Tone Solnce...............T5
Cerkvene pesmi:
D<imači (lasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. 1.2®
12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. —
(Foersfr l .................. ^0
15 Tan (um Ergo. (Foerster) .....«0
12 Tan (um Ergo. 'PremerD ____ .50
Hlssa in Honorem Caeciliaa —
(Koerster* ...................60
Masne pe*mi za mešan zbor. —
(Hattner) .................. .00
Slovenska sv. mata. zn mc^in zbor
8 spremljavo orjrel. (Ijiharnnr1 .M %
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raškl zbor ln j>etje. (Bajiki .. 1.30 Bom šel na planince. Podpnrl
®!ov. nar. pejrml. (PaJuki .... 1.00 Na korenskem je fletno. (BaJuk) 1.00
Note za citre:
Sararan. Ru>ka i*<«u ..........
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen In slovenskih narodnih pesmi .'5
Note za klavir:
Ljubavno blebetanje. Polka mazurka. (Jaki) ................ M
Ljubavno življenje. Valček. (Jaki) .75 Našim rojakom. Koračnica. (Jakl> .50 Po-drav z Bleda. Koračnica. —>
(Jaki) .................... .50
Pozdrav Iz Dolenjske. Koračnica.
(Jaki) ....................... M
Prlpoznanje. Polka mazurka. —
C Jaki; .................... Ji
Primorski odmevi. Fantazija. —
'Breznik» .................. 39
Regiment po eesli tre. Koračnica. (Jaki; ................... JU
Srčno veselje. Polka ............ .50
Zatiraj zvesta. Polka .......... M
Potovanje po kranjskem — Podpuri
j narodnih pesmi. (Jaki) ...... 1.10
Narodni zaklad. Zbirka driavnlh himen in slovenskih narodnih
pesmi za klavir ln fcosll...... 2.00
Bratje! Slovenci smo. Koračnica. (Premrl» .................... JZZ
Orel. Koračnica (Jaki; ......... .25
Vojaški valček...................20
Vojaška koračnica............... .20
iPeS. Koračnica. (Jalti>...........2«
Zdnr/ in vesel. Koračnica. (Jaki; .26 j Vitez Herz. Koračnica. (Jaki; .. .20 i/lata R<*na. Intermezzo. (Alettem .20
Mabel. Intermezzo. (Aletter).....20
BiJaSke. Intermeezo. (Aletter) ... .20
Harfa. Valček. (JakSič)..........20
Aditha. Intermezzo. (Aletter; — .20
Za na£e male. (Schilai ......... .20
Danes nam gre dobro. Korafnb-a.
f Jn ki 1 ........................20
Bari pridejo. Kora.^nlca. (Skorpin 1 .25
Zemljevidi:
Združenih drŽav, veliki...........M
Združenih držav, srednji........ Jt5
Združenih držav. Mali ........ .«
Slovenija •«....•....•....•.•• JI
: •(•rgoslavija .....................25
Jugoslavija, veliki ..............
.Nnra Evropa	^s
Zemljevidi: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky In
Tennessee. Oklahoma. Indiana. Montana. Mississippi. Washington. Wyjwinc, — vsaki po.....23
.cmljevldlt 1 Illinois. Pennsylvania. Mbnca^ la, Miefalna. WioronaK Weal
Virgini*. Ohio, New York —
vsaki po.......................
1 VHika stenska mapn Kmps .. 2.00
-a_ GLAS NARODA, 20. APR. 1923.
Ljubice Habsburzanov.
(Nadaljevanje.)	raestuti lega. čemur se je odrekla Štefanija je dobila od n jetra 1.500.
--jj jf bil ]>o srcu in po duhu so- 000 goldinarjev kot dar in hči
Se enkrat se je zdelo, da bo hu- roden.	ravno toliko in zraven še eesar-
do preizkušena ffospa dočakala *Grof ],l>livav s,>a,ja k Ulični sko posestvo na Nižje Av*trij-boljših dni. in sieer ko je prišel ^^ aristok*raciji m jc eJ< n! skem. Poleg tega je eesar plačal odgovor Leva XIII.. na Rud<df„- IiujiM,jratejših veleposestnikov: do 2r»0.000 goldinarjev za bale v.. prošnjo za ločitev zakona in tistt.^ -a>Jt jt. bil In,.a diplomati.	vnukinje.
k-, s,- je dosegla sprava med Ku-j	^ kii|) .u Ma lK?>,, n > j>rj-u. Ihie 17. sušea 1!KX) je bila zaro-
ka slednjih v dnevniku "Wiener Zeitung" uradno takole razgla-
dolfom, cesarjem in prestolona-... - „ . ...... . -
J	1	I \ jawi-.st prve vesti o bližnji po
sl< lnico. Rudolf je dal častno b •- I . • ...vi,, i i • t ' , J	.<>ivi pre-*• i!onu>!ediwce. Ie vest;
i . d« zapusti Yečero\o in da M| pa <mj za-t.lka tajik, JVavi	šena : _ Prest olona sled ni ca - vdo-
e b.. odvrnil ..d grdega ljubim- L /rok u>||m je m <]a ^ je ^	va Štefanija se je zaročila z gro-
k-uija. Ifanijin oče branil .lati privolje-	f,v,u Lonvayewi. ko si je bila po-
: tudi ni dovolil, da bi smela	P1"1'-* oskrbela soglasje in priv<-
njesova liči v prihodnje rabiti	Uenje cesarja kot poglavarja rod-
k nebu: a zgoditi se je imelo dri.-' gače. Ill tudi
Se enkrat je plavala goreča zahvala težko izkušene spe za t >
e je Irugaee zgodil
l>rugi dan je prišla ve»t o sni:-' ti prestolonaslednika. Kako te. ko je zadela ta vest Štefanij*..
mogel soditi le ta. kdor je ved«', kako vroče je ljubila svojega « -proga. Takoj' je bil konec vsem j hrupnim ve^dieaiu. ki s . bile pre. je v dvornem I »radii na .Inevn. r* redu. !*««»>ebno težko je zadel t: udarec cesarico Elizabeto, ki . iak<«j od izpočetka poroke ni o , befala za Rudolfa nič dobrega. -Zdaj. ko jc prišla nesrečna k a ta ; strofa, jr \*o krivdo valila na t fanijo in se je popolnoma odvr ! nila od nje in njene hčerke. N . drugi strani pa je sj»et nastala napetost med Stefanijinim očetom in Rudolfovimi starši, k: je segi*-la tako daleč, da *e je belpijsk : kraljevska dvojica llunaja čisto izogibala. Tudt ko je Štefanija nevarno zbolela, ni nihče iz Bruslj.t prišel k nji. in s svojimi starši je nahajala zmerom daleč stra t <*1 Dunaja. Kralj Leopold ni impel odpustiti cesarju, da ni o prn vem času preprečil nem oral ne p j življenja sutiovega. da bi od Sf tan i je ..dvrnil brezmejno trorj-katero jo je zadelo. Da skoro je rdelo, k.ik«T da bi preatolona-sleilnico v s dvor pmklei in ir j vrna! dotikih v Meverlinpu ■
Edina tolažba in noda ji je bil? raz v i t «t j«m• ;t se hčerka, ki naj I-materi nadomestila vho ostalo i srul.lj.no sr*. ... T*mIh tudi tu i. manjkalo zlobnih jezikov, kateri so o. itnli Štefaniji, da se preval. brijfii /a vzgojo >voje hčerke. -Te trditve pa so bile brc/, vsak podliivre. zakaj -prestolonaslednik iiudoh" je iyr.-e?|.» določil v svoj! ■ >jn»rok;. ki jo je <.t>i->;tl davno pre!
•vturtjo. .|a vtjfojj njegov.-pripade popolnoma cesarj 1 i Jožefu, ko bi umrl pre !
, nasi .v "kraljevska visokost*'. —-, Kljub temu najfovarja »rrofic«* 1 Lonyayev«. njena okolica s kra-lj"\^k> visokostjo, in tako jo na-1: v,»rja v javnosti tudi njen s
1Tog.
Kralj Le .jn.|<! »>.• je tudi bra-n i I pustit hčeri njen dosedanji
f bine. —
, Poroka se je vršila takoj dn» 1 22. svišea v MLramaru pri Trstu. J kamor je bil odšel grof Loiiya> j že par te«lnov prej. da zadosti za-| koiui. ki zahteva vsaj tritedenska bivanje v kraju poroke.
Nad ra/kodrano morsko gladi-
. ... L- -jim** r„ ..L. .. - . i- no v Miramaru ni biVo ravno stdn prL»pe\ek	Iran ko v. eetu.lt. .	.
111	t. čnega svita, ko je Štefanija sto
j.- tul gladom j«»roefi.- ]H»g<nlbe »j	-	J
..... . ,	. .	■ pal a v kapelo k poroki. Zunaj bi
itr^toioiiasjediuaoui k temu za . . .
i-	1 1 -	bile »leževne kaplje lM»rosile njej
vezan. K p roki je poslala cestP-J	1 1
• nadeui. si-, ven; re vraž srečo.
katerega je imela name a iz mirte. A glasom pom.-rija dež ]>ri poroki
(Dalje prihodnjič.)
ko s«mo mati prest obmasbs i nice kraljica Henrieta.
Zaradi dote je prišlo do iiotrili s|H»rov me«l kraljevskim '«*etom Štefanije in njenim eesarskim tastom. ker je LeopoM »Mlrekel vsak gmotni prispevek ne samo hčeri | Mednarodni tobačni sejem v Bu-pri njeni zopetni onioiitvi. temveč j	dimpešti.
tudi svoji A-nukinji nadvojvodi-j Med l.">. avgustom in 13. sep-
nji Elizabeti, t'sarju Francu Jožefu ni preostajalo nič drugega, kot da obenem tla doto in balo.
tembrom s,, priredi v Budimpešti tobačni sejem v obliki izložbe tobaka in tobačnih izdelkov.
Izpred sodišča.
Zavfc-a.* ružne železnice Rudolf! sanja dmgega obtoženca. urcJni-Maimi-Č jc bil obtožen, da je 2*». ka Podbe-vaka. pi-e.lc«ž^*iui in :.e aprila 1^21 med vožnjo iz Logatca bodo poiskali še liadjd.fui dokazni
Ljubljani v prtljažnem v<xzu ek**}»i-e>iiega vlaka hotel ukrasti	--
.naj m*ju Paličn iz ]> «.tne košare ' r« dov sv. Save II. razreda in 7 ! r«*dov III razreda. V sjiiisiu ob-tožniee s«> ^labniča )»ri tatvini z.«-
Po več mesecev trajajočem z.:-vlačcvanju je bila končana razprava o tožlii ptujskega okrajnega glavarja dr. Hrkmajesrja prot
i-rt; 1 i ru i»<i j«; v prtljažnem v<r^u	. ,	1- - .. » 1 •• »
I	1	'asitiuku i>i\Tie Jugr^slavije A11-
vnel tudi Im.j. pri katcrein je b.l	. ,, , ..."	.
1 . ,	l »•	1	tonu IV-skii. ki je »va nekem jav-
OJ.I
hčer. K ran njem
|t>dlloletU<
da hči ne
stj". in pri>tav »me nikoli |»rek'
•l>t«»ii-»iee obstreljeii s samokr« j som Na razpravi pri ljubljanske:n deželnem vaUnC'U je .Mahu v zani-
1
Kal v»ak	tatvine. Pri iu*«-
lje\aujii prti jape, kater»» mu j<-i-axmetala kaljatttka fiuaJiea p > v< /u. je ]Mlč urejal tudi kovčke
;it«j(»rja Paliča. ki vi bili poškodovani, ni pa niti lnudil na tatvl- iv- i T
♦	, 1	, .	. D:n globe. 1 ii»» re«i«»v sv. >r..ve, k; 11 nn a jo zanj*
; t»ol»etie vrehi"M . Ker tudi
•	če ugotovile, da je Mahiuč pošten t	okrajno sodi-i jo v Ljub-/••leaai'ški u.služb^-nee in oče šte-; jj^i ^ vršila zanimiva razj^ra-vlbie l-.jdbmc. je bila razprava Va pi->ti šeiitviftskcniu kaplanu 1.
nem -Jio-rlu očital dr. Pirkmajtrrj a uradne ijon^verlte. knjveije /. zr.-
plenjenini Maorom in otbrfranite\' neljubil uradnikov. Anton "t* j'* izgovarjal, da jc izvršil lie-]>rem i hijene očitke le v raziuirje-
nosti. da pa nima nobenih tloka-S-nlLjče ga je ol»-*»d:lo na
KAJ JE POVZROČILO SMRT CARNARVOMA?
Kot je že znano našim eitateljem, je umrl zagonetne smrti lord Carnarvon, ki je razkril grobišče starega egiptovskega faraona Tutenkhamena. Kimalo po njegovi smrti je tudi nevarno zbolel njegov ameriški tovariš Carter. V Egipčanih je utrjeno staro praznoverje, da mora na mestu umreti vsakdo, kdor se dotakne -mumije staroegipčanskega kralja. To naziranje zagovarja tudi izvedenka v sta roegipeanski zgodovini Bishara Nahas. ki jo vidite na -liki. Pred kratkim je prišla v New-York ter izdala knjigo "Življenje kralja Tutankhaineiia". Zdravniki so dognali, da je umrl Carnarvon za pljučnico, in zdravnikom j" i(enda več vrjeti kot pa egipčanskim vedeže valkam.
odpiranju oštrig. V štirih minutah je odprl sto oštrig,
Neka ženska je pripravila 2000 sandwiehev s surovim maslom in šunko v devet ill-urah. Pri tem je uporabila 22 šunk ter 40 hlebcev kruha.
Med prismojenimi tekmeei. ki so se skušali v kajenju, je Ameri-kanec See. ki je zaporedoma pokadil 50 cigar, ne da bi enkrat pljunil ali izpil čašo vode.
John Robert jc presenetil svet. ko se je pri biljardni partiji posluževal mesto palice navadnega dežnika.
Kanjstlctni -John Fraskin je v trinajstih minutah skočil 2400^ krat preko vrvi.
.Muzika!ični rekord je dosegel Italjan Garcia, ki jc v 40 urah zaigral 250 skladb na kl.1vir.-41 ter le dvakrat po dve minuti počival.
Tudi med jede.; so taki svetovni mojstri, ki ogrožajo svoje zdravje in življenje.
Med njnni je znan Xe\vyarčan Dive«., ki je pri enem samem obedu požrl 1 I fantov mesa. Njegov tekmec je pispravil po treh minutah le šest funtov.
Frederick MaeKay je v manj kot. 10 minutah za v žil oOO f»štrig.
Sved Finn je poje.bd v devetih minutah devetdeset breskev, in neki gospod v Rotterdamu j.* sne del v eni uri 50 trdo kuhanih jajc.
Nemec Kramnier je snedcl v eni uri 100 krompirjev z luščino vred.
To so čini. ki nimajo nobenega višjega pomena, ki ničesar ne dokazujejo, kar bi bilo vredno dokaza.
Ljudje bi svoje zmožnosti iu sjM>sobiiosti lahko uporabili za kako boljšo stvar.
Zagonetno, toda resnično.
Tekme za prvenstvo.
Vedno snio mislili, da jc Amerika idealna dežela za vsak««vrsT na prvenstva, a dogodki, ki s se završili v Evropi, nam ka/e i -, da skušajo I udi	ljudje pre-
kositi drug drugega v i.-j ali oni stvari.
Ničesar bi ::<• rekli, če bi bili 1 ilji vedno dobro izbrani ter vredni naporov, kajti napori so velikanski.
Navajamo le eno primero.
Pred kratkim je neki Frane« ^
račiti avstrijsko-«.grških mej «i<-kler ne iio polnoletna. S t«< «lol«>č bo je bila prestolonaslednica i?. vziroje s\.{**%** «4r»ka takoreko«-pop,4ii->uia izključena, kar jo j. tembolj bolel.». ker je svojo heer ko vri«"e ljubila.
l*.4a(pMua se je pre^t o loti a sled
tiie« privadila novim razmeram, v katerih se j,- /našla. Saj se v*a ka rana. katera ni takoj smrtna, počaiii zaceli. Kpimini na najhili žalostne doživljaje počasi ohled« 111 četudi ti <lo{rodki pri ti sne j« 1
Pre{«.M»a, da v žalijo nove, K.areju* Razprava tako lepo iUi }	plesal 21 l,r" ^^ ira
prne.
strint surov fanatrzem i>odeželski klerikalne inteligence, da zasluži -širši« 1 o'.-most. Na pustno n<sle-Ijo jc plesalo v gostilni Štrckelj
v uradu korupeija in s.trajikai"sk«i l«r.straiT-»«.t. pnsnboo k«-r >*e z nje-inm <«.lt>: lbami javnost le- vara i.i goljufa. Obtoženec ni natopil dokaza resnice, nakar je bil ol**>jen človeku neizbrisen pečat, vendar na	«linarje\- gb»bc ali 14 dni
na\adno spet okreva.	zap«»ra.
!krestoU>nahletlni^a se jc p>ten:	~
Piss.I ljubljanskim deželnim s-diš-ein -e j.» vi-šila «»br:i\niava pre ti <*dgi*vorne>inu uredr.iku "Slo- v Vižmarjih več fantov, med nji-v.-nea " r.oli članka, v katerem j« mi ludi par S«»k«*bn- s sokokkimi kT v.t.ao glas b« trdilo, da j- znaki V v^-dnji sobi so pili ka-agrama ref-rma v Ljubljani ]<• p}an Kogej hi dva pmfcstfirja iz ek.sp«^itura SamoMojuc kiuelsk- »kof«»vih zav«-<iiov. Ko ti gosjiod-^rranke in d»*n^»krato\. <la vladata 4 j,« . pazili vikolske iuiakc, začeli fante izzivati iu jih zmerjati. Ker - e ti niso zmenili zanje, sta jih počakala kaplan Kogej in prr-fe»a*r Arh pred g«>stilno. jih usta-|
pisvHila najtxUj literaturi in u tuetno*li. Fdele/ila »e je dovršit-\e dela. ki (ra j- bil	njer
pokojni -»..prog- Awrro-Oirrska \ Iventedi m sliki". l>opisovala si .je s pisatelji in umetniki, kateri ao sodelovali, trlasbo jc g«»jila še bolj in tii je manjkalo pri nobenem!
l>:evnik ••\'aq>rej" je pr..»l>č:l <vi ,i»vasiio p»d naslovom **Se na->e p »s t ne razmere" notieo, v ka-
ItM-i je »a ital vpijemu poštnettni
taviiatelju v Ljubljani dr. I)ebe-IjaUu. da je 7a tisk znamk s{»reje-uial ^tl ravnatelja Dekaniča iz Sa-1 aj^va vrtčš* ztuskr ]>ismeij.» al.
i»a o^Jmo. S vote da so bile tako pomembnejšem proizvajanju kla- ,,is,.kt. ?)i s„	^ ^ (lejlBr
s !»■ tu h skladb. Včasih se je bavil« | ^	znamk. Kot pisec ime-
tudi S slikarstvom. Poleg tega s, Ut,van<> notic- je b i obtožen poji je priljubilo potovanje. Po»eb št a- M lan Detela. k»t sokrivec n.» je zmerom in zmerom mikal pa urednik ""Napreja". Anton
solnčrii jug. O svojih potovanji! s je delala različne opazke, k pričajo o tem. da je imela izvr sten »misel za krasoto narave i izredn o razumeva nje za preostan ke .lavne kulture.
Fm^ovo je bila predvsem ličnost zna> aja. ki je prestolona »lettnieo - vdovo pripeljala do te ira. da se je odrekla vzvišenost
Podbev^ek. Pri raz|»ra"vi pred deželnim sodiščem je obtož.mi Mila" 1 Vrela odločno zanikal \"1sa!\n zve-zo z notico. Podb^"šek pa ni pri-sW k rHzt>mvi. Rj|.vnate4j dr. De-b»»'jak je izjavil, da sk*er nima no-1>enega «ltit"ktnega dokaza, da bi b»J p-s.il ali povzročil ta članek ob-tt./»i«e»«. pač |*a je njegovo osebno n»n«ije. da ga je spisal l>etela. ker
MgM MMp ^■■■■1 Vm> jthmb pri v.- - p etnih aferah za-m prednosti, ki sta ji doslej šli. ntmal 7„ Hohnf ^^ ^ W tnd;
kak«»r vsemu sijaju, ki jo je do- uikd<) drug ne mogel dati tako poslej obdajal, in j* iz čiste ljube* drobnih podatkov, kakor on. ki ni dala roko |4emieu. grofu l,o*- i,„a ^»orlM v p^lovaiiije. Raxpra-yayu, ki ji sieer nI mogel nado-1 Va je Uila preložena v vrbo
^la in j al hotela zabraniti. da bi šli na s »kolsko veseli«*«». kamor so bil- namenjeni. S-veda si Sokoli niso pusrHi ukazovati, kam smej . in kaiu ne, to pa je oba duhovna g -si»<-<la tako razjarilo, da sta s
je prekosila mlada Amerikanka Miss Ciimmings. ki j,- j»li»,ala neprestano 50 ur.
iz (:\ evelanda je prišlo Ziidnje dni jioroeilo, da je Miss Helena Maver prekosila to prvenstvo, k • je plesala 52 tir.
Vse te je pa prekosila Vera gani i. She p pa rd. ki j«- plesala nepresta- V Londonu no ur.
Plesala bi morda še naprej, pa je posegla vmes policija ter I prepovedala vrteti m> po plesišču. V naslednjem navajamo, kaj je
j ' d« kazati, da jc zdravo telo v ' primernih okoliščinah zmožno ilo-■ i dMseči in da ga človek lahko grdo izkorišča.
V	pov.sem drugo vrsto pa spadajo divje vprizoritve ljudi, n-a-tere je pojxdnoma prevzela gotova m 111 ki trapi jo in mučijo svoje telo izključno le zastran senzacije.
V	* eni oziru zav>wiua prvo vr-t o Anglija, ki je znana radi svojega veselja do iger iu stavk.
Tako je naprimer neki Anglež valil s<»<l iz Manchestra v London. Sod je bil težak 40 kil. in mož ga je valil z nogami.
V	Londonu je neki Mr. Williamson leta l!WVl kučiral štiri konje vprežene v voz. ne z rokami. kot je to navada, pač pa z no-
r je tudi vršila tekma nabiral«*ev orehov. Nagrado je dobil fant. ki je z eno roko nabral v eni uri Ii7šS orehov.
Oil leta 1SSS živi v Londonu svetovni mojster ljupljenja krom-
Grški tisti o političnem po-<
trrške li-.te vznemirja razvoj dogodkov po lauss<uiski konferenci. "Katimerini" piše: Grška s» je uklonila volji /avezniko\ in odstopila važen del svoje zemlje pod pogojem, da ji bo znsiguran mir. Ker pa 111 sklenjen mir. ;ia lahko zahteva svoje kompen/:«ei-je nazaj. Vzhodne Traeije n'>;iio oilstopili Turčiji, marv« <"• /m ■ kom. in od njih j<> m'um 111 » ;:;j':iie-vati nazaj. (V Angleška lahk č.i-ka. Grška t"ir;i ne m<»re st >:• *.!. Neopredeljen pol•>ž:ij razbv ja javnost in onenioir.iča r. *:mjo
koiisolidaeijo. Nuj i !>o k. . rkoli. treba j.' storili t emu k.-i-v. Mi ne moremo več čuk;:': T t i zapomnijo v^i. Venizeh»s.»\ 1 silo "I'atris" naglasa. «!a i ne more čakati večno. Ojja našii na svojih pl« :h •'•/.!<■•
r a-"ka rc-. ir-
pravila za pretep. Ko ju je crleti izmed Sokolov hotel pomiriti. ccŠ. saj smo vsi Jugoslovani in katr-
napravila med plesom v torek zju-	pirja. Pri tekmi, ki se je vršila
traj med sedmo in osmo uro.	glede mojsterstva. je dobil vsak
Ob sedmih j«* snela čepico ter	tekmec 12 kilogramov krompirja,
s«? skušala med plesom i»«>česaii.	Prvenstvo je dosegel James God-
Pet minut kasneje je popravi-	dard, ki je v devetnajstih minu-
di eeete Slekla suknjo in se pri-!Ia n"5avico.	tali olupil 12 kil krompirja.
Dve minuti nato se je ;rlobok »	I>ondon ima tu<li svetovnega
sklonila, ker jo j«- zabolelo v hrtu.	mojstra v štetju denarja. Prven-
Osemnajst minut po/ne je je ..-	>tvo je dobil človek, ki je naštel
ličani. naj dasta zato mir. se jej^^la par novih copat. Pri tem j-	v 9 minutah 10(H) šilingov ter jih
odr«-x«l kaplan Kogej: **Jaz nI- izgubila nekako dve minuti.	obenem spravil v deset paketov,
sa-m noiben Jugoslovan, jaz sem ! Sedem minut nato je zopet po-	Xeki Anglež je zmagal v tek-
Slovenec! Kaj katofičanstvo! Se-i pravila svoje nogavice.	mi me<l bieiklisti. ki so ritensko
daj gre za politiko in ne za ve^o. 1 Trinajst minut pozneje si je	vozili. Ta tekma se je vršila na
srdaj se dajmo!*' Zavihal si je rr.-jdala umiti obraz (pri tem je jt....... med Londonom in Brigbto-
k?.ve. towtdja v prša in ga ■ neprestano plesala. )	nom. Pri slični prismojeni tekmi
obMil psovkami «nrkovee. bani-j Ob tričetrt na osem si je daja	je zmagal laški biciklist Blanche,
ha in slie.no. Zade%-o -o skušali J vi^om vliti v usta mehko-	ki je prevozil razdaljo 15 kilo-paravnali najprej pred obvmsJcim1 tuliano posr«lavaljum uradom v St. Vidu.)
Nov vulkan.
V 34 morskih miljah od liaku na Kaspiškem morju se nahaja otok Los. ki je vulkaničnega izvora. Sredi februarja je vulkan zabobnel. nad otokom se je pojavil oblak dima in ognja, v zemlji! pa se je začulo značilno grmenje.' Iz Baku je bila poslana na min«»- j noseu Al fant en" ekspedicija. ki je dognala sle<leče: Na razdalj:' okrop 30 m od brejfa je nastala vi zemlji dolga razpoklina iz katere ! se je dvigal plamen precej visoko.! Ekspedicija je naštela 20 Žrel.! Temperatura Jave je znašala :r»| do 4."» stopinj C. Obrežje se jej dvignilo več metrov nad normal-J no višino. 1>» 60 centov težke ke-' pe je metal vulkan v zrak.
Polom berlinske veletvrdke.
Iz Berlina javljajo: Kovinska firma II. Zirne & Co. se je pr«j-' glasila za insolventno. Baje znaša-' jo obveznosti 10 milijard in ne- j kriti saldo samo dve in pol milijarde mark.
I
Katalog carskih dragocenosti.
Moskovske "Izvestija'* poročajo. da namerava sovjetska vlada t v kratkem Izdati ilustriran katalog o carskih dragocenostih, ki se še nahajajo v bljaeviškik rokah. Katalog bo izdan v ruskem, francoskem in angleškem jeziku in bo namenjen, kakor trdijo b«djšcviki. ruskemu in inozemskim narodom. Istočasno pa hočejo boljše-viki izdati tudi serijo razglednic
ee mirne vojne, ki /. rr /: s i:.;ta-strofo. Zavezniki m->r.. . . eprej ukrojiti Turčijo, t ".• ..1. '.'.ialisMi morejo -toriti. naj d. \ .lij.. »irski. da ukrene \ >e p .»r	v svojo morabio .•! mat •:• .:::!' • -ri-t. Grška ne mure i:i tti I ni nriinorana prenašati ; '■-; . ,, Vczniškega. oin.ih«" .1 n j.t. " l*r ■•» " p.se. da .»«* se Janji ] >|o/.aj zelo kritičen. Sver. ve nahaja v takem pob»žaju. da zadostuje samo ena iskra za nov požar, ('.da Evropa j«- razdeljena na tisoče koščkov, ki z nestrpnostjo pričakujejo povoda za novo vojno. Vsf zahtevajo svoje in nihče noče >k1 svojih zahtev popustit:.
Kje je moja p»»l*»estra Min. 1'ANV DYKES? Med vojno je imela nr-.slov c o S. s. Prinz August Wilhelm. Hamburg - American Line Pier 60. New V tk. N. V. IV kd-> kaj ve o nji. naj mi p<>-n«ča. — .1 L jrar. Ila<bs-e it. -IG pri Zidanen: m stn. Slov.-n a. Jugoslavia.	i 111-20-—1)
—
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potoratl to spoinlatl t stari kraj ua o»>i«k aH ra stalno, priporoihixno, da se cxl-
ločl za imriiik "PARIS' , največji Id najnovejši pa mik fran« oske pa robrodoe družb«, bi odpluje lz
New Torka
16. maja 1923.
Ker Je železu i s k a zveza ]<reko
Francije, Švice in Avstrije relo izboljšana, je za .Iiii;os«lovane potovanje najbolj pripravno pn francoski progi, zlasti pa Se s parni-kom "PA BI S" in «e pri le v devetih dneh v Ljubi ju no; oni pn. ki potujejo v zasedeno ozemlje, se peljejo Ir Pariza naravnoiit v Tr*L
S trm parnikom potuje tedaj tadl n*6 uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane. In bo pazil tipli na prtljajro. da fm .JHa naprej vedno z Istim vl*koni, kot potniki.
Vsf r*»tnfkl lil. razreda so nas-Tanjenl no tem (mrniku v kabinah p,- 2-4-ft T eni kuMnl; ke«lor *eli potovati takrat na tem t«r-♦•ikn raj nam dopo^ije ffra prej «10 00 />re t* III. razred In fT» r» drnrf razre.1 dn mu f.rerkrh!
»o dobro kabino že scla.l dn r» t«rto Im>I5&| prostori rsi oddani
Frank Sakaer State Bank
New York, N. ¥.
OVRATNICA BREZPLAČNO! ZAVESA, NAMIZNI PRT
P 'S
l^rpzplacuo zla t si i iMa'a.Viiti krastui in i]ni»«fua ovratuk-u. eno za vsako žensko, ki l»o narot'ila nas novoniudue krasne zavede in namizni prt ter bo v* to pri|n»rin"ila svojim sosedom, kljub temu. da vemo. da j.» Im>,Io nasanjali za naslov, v na-niHiu. da nnrote. kakorkil ro bodo videli. (>OSPODIVJK.
nogavice.
A	- i	i i ai iu i
1	PrK,,al i popravila
In to s brez prestanka.
opozarjamo vas na naše zavese. Nori imalcl, ki je ravnokar jajee.	metrov, ne da bi pritisnil na pc-! dospel iz tovarne. Razni, krasni vzr.rei. napravljeni iz trpežnega izl>ornesa
Par minut pozneje si je zope" dala.	' blaga, da bodo trajale dolgo easa. Velikost zadošča za veliko okno. Zavese so
k .......................v znanem francoskem kooaliiču l"* TTba tal tak° nnMKnisko «»telane. da vzbujajo pozornost vsakogar. Tef.ko
VA' »jo krivdo in izjavil, da jc pri-! I	.	'	.	1	J jih je opisati, ampak viditi jih morate ua svoje lastne .kM. da >e priprleajte <•
pravi j rti -plačati primemo «iobo-	t0 S<? 3<% vrstll° cellh 69 ur	I^»niumeaa se je vršila tekma v. njihovi lepoti. Okrasile bodo vse stanovanje. Pr.*lajaio se jih je po visokih
- ' j.. t , "brez prestanka.	pokanjn z biči. Zmagal je oni.^ki i	kaj:i k"I»«»vali so Jih samo ltosati ljudje. t«Kla im^a želja je. da l»i se v<«
rtX^ ZiZlT'tirJ^'^	ne ve. kaj hočejo prav-	je zapokal z bičem celo marše I je-1vsiedte« nmllmo za kratko to veliko
J«» l^iteij zaliteval. naj plača ka-	.	1	1	J | razprodajo tako. da jih lahko nabavite itopolnomn za nie. IVr-lali vam bomo
v Um prinwreti zn«i«k za Sokola. ■ 2aPrav <iokaz»ti s takim nore-	zo. ne da bi izpustil eno saan o noto. skupino kraaaih zaves za dvoje oken. in i**dali vam !»onio velik, krasen namizni kaplna pa ga je hotel plačati le to- njem- kaJfi znano <ia so ta". v I^ndomi so ljudje, ki »teje-
ži.elju kot osiebi. Tudi na obrav-!ki telesni -prenapori izvanrcdjp<.	jo denar, vprizorili tekmo, pri ka-
navi pred soduijo Kogej ni tajil,' škodljivi človeku. Tudi pri prej-	teri je zmagal oni. ki je z zaveza-
ani]>ak ne itfonrjal le na — raz-	dirkah z bieiklji. ki so tra-	nimi očmi. le s tipanjem razločil
burj™«-. Mom vUČ«i 300 Di»>fcpo I*t »li i*st dni. so dose-	napačni d«»r pri«n,g. terjiLSSS^^S^?	ivTv T^L^t"
ra šnitvmkega SU»kola in |»ornV- sli Kte\-l1ni prvenstva, ki pa ni»<»	pri tem najholjfr uspel.	s j Vamrilom iz Kanade in M*-Jukr> Je treba pt-l/lejaii VM denar vnaprej k »t zahteva
nati ~ ltr®ike-	melM BobeBe«> drugega namena Nekdo je zmagal v tekal pri WaLT^SPBCIALTY CO. 1*17 N. Pulta. St„ Dept. 319. Chfeae«. m.
prt, jako nrnenn in 1^*1*» l.arve s krasno izvezenimi rold zj» štiri«>slato ali okroslo mizo. Vse to vam l*omo jnmlnli /n malo eeno samo S.">."5 in iN.le^tesa brezplačno krasno dragoetao ovralnieo. ŽENE! Samo za eno zaveso ali prt morate plaf-ati ilnii;<Ml v .V* kot mi raeuiianm za vsi skupino. Samo ]N.ma^ajti* liani I*.kazati ljudem to dragoceno blazo. Pišite danes in pridenite 2T» centov
_!_'_
.__i___-_


____t - -:■•- ••
_J
SKARAMUS
Spisal SafMl Sabatiai. £i "Glas Naroda" poslovtnil O. P.
GLAS NARODA. 20. APR. 1923.
Električni lonci za lim.
Lini jt? treba iuieti pravilno Q^jj	/.mešan v električnem loncu
za lini. Lim se nikdar uc
Za dobro izdeljavo in ste-II L. "I\ II I	denje se poslužujte električ-
II	IU	nega lonca za lim.
The New York Edison Company
»At Your Scrvice Electric Heating Bureau 130 East 15th Street	Phone: Stuyvesant 5600
(Extension 33")
I'J	(Nadaljevanje.)
Vidiš, t o je ž«> boljši razlog kot prvi. — je rekel Andre-
I,ouiv — te bi me mogel sploh kak razlog na *v«'tu pregovoriti, bit me pregovoril ta. Preveč pa je med menoj in de la Tour d'Azyr-jeui. I'risepd sem ob mrtvem telesu Filipa de Vilmorin. da ga bom. osvetil. Nikdar nisem upal. da mi bo naklonil l»og tako ugodno" priliko, da izvedeni svojo prisego.
Nisi je >e izvedel, — ga je posvariva.
Nasmehnil se ji j**.	j
—	To je res. — je rekel, — Deveta ura pa bo kmalu prišla. Po-v»-j tui. — je nadaljeval nenadno. — /.akaj nisi šla s to svojo prošnjo; k de la Tour d "Azvrju ?
To sem storila. — jc odvrnila ona ter zardela, ko se je spomnila dogodkov prejšnjega dne.
Andre-Louis pa jc povsem napačno razlagal njeno rdečico.
•— In on? — je vprašal.
—	Obveznosti de la Tour d'Azyrja. — je pričela, a se premislila i«r rekla enostavno;	•
—	On je odklonil.
—	Tako. tako. On je seveda moral to storiti Ln naj ga stane . J kar hoče. .laz na njegovem mestu bi cene sploh ne upošteval. Lju-!^
«1 je |»a so seveda različni ...
' . t
Vzdihnd je.	ij
—	Jaz na tvojem mestu bi najbrž pustil stvar tam, — je nada
Ijeval.	! j
—	.Ju/ te ne raminesni. Andre.	( —- Nisem tako nejasen. Niti malo tako nejasen kot znaui biti ij Pogledal je zopet na uro. j — Prosim, posluži se te hiše kot da je tvoja. Jaz moram rti. Tedaj se je prikazal Le (.'hapelier. ' . <
—	Oprostita, a pozna bova. Andre, če . . .	j>
Pripravljen sem. — je rekel Andre. — C'e bi hotela poča-j
kati na moj povratek. Al in a. bi mi napravila veliko uslugo. Prav: p".s,b»o vspričo sklepa tvojega strica.
Ona mu ni odgovorila. Bila je trda od presenečenja. On je siua- | tral njen molk za privoljenje, se priklonil, ter odšel. Stala je kol i I >1; ko v.'<in< na mestu ter .sFiSalii njegove korake. k<) je šel s Le ("ha-j |H-Ii»-rjeni p«» stopnjicah navzdol. Govoril je z njim in njegov glas J jc bil uiirt-n in normalen.
I>i! blazen. — zaslepljen od samozoupanja in nečimumosti Ko s.- je kočija odpeljala, je sedla na stol. napol mrtva od groze. Andre Louis je šel v svojo smrt. Ta misel je prevzela njeno du . š NVka.j časa je s«*dela tam paralizirana vsled brezupnosti. Na1> pa je skočila na noge. storiti mora nekaj, da prepreči to grozoto.! Kaj pa je mogla Moriti.' Slediti mu v llois ter posredovati tam. bi
............. le škandal, ki bi ne imel nobenega liaska. Vsi običaji
s., I.ili proti iij»-j t**r predstavljali oviro, katere ni mogla prekora > «" it i. —
K«» j«- s^;i!a tam nepremično v svoji brezupnosti. je eula rojK> tanje n»ke kočije ter udarce konjskih kopit na tlaku spodaj. Tili-/ala s.- jek očija ki s#- je ustavila i»red hišo. Ali se je mogoče vrnil Andre-LotusStrastno se je oprijela te zadnje bilke upanja. Čula je hišnico, ki je pohitela navzdol, da odpre vrata.
Pohitela je k vratom in tam je stala ter prisluškovala. C ula je ' n« Ui ;jlas. a ni bil oni. katerega je upala slišati. ttil je glas neke /< i.-ke. Ui je h-»tela takoi videti Andrc;Louisa, ki se ji je zdel čudno znan in v katerem j«- konečno *»j>oznala glas madamc de Plou-gastel.	* * *
Vs.- ra/liiirjena je pohitela na stopn.i!ee ter ravno cula v/klik-ti ti madmiio de I*louga^tel:
Torej je že odš«'lf Kako dolgo je tega? Po kateri potT se je odpeljal ?
To j»' /i:<|osto\alo .Mini. ki je takoi spo/jiala. da je opravek. po katerem je prišla madama de Phnigastel sličen njenemu samemu. N mo la e.is.i razmišljati, kaj je napotila raadamo do tega koraka.1 Spomnila s., je izvanredne obzirnosti, katfpo je madama de PI011-•_'asr.-J	izkazovala Andre-Louisu in to *>v ji je kIcIo zadostno'
I itjii'.n 11<».	I
I »rez • l*o'avljanja je pohitela stojmjieah navzdol ter vzkliknila :
Madama. madama	__
Ilisiiica je stopila na stran in obe ženski sta se sestali, na pra-1 -n. Madama de Plougastel je izgledala »-krbnobleda iti suha in smrtni strah .ii je zrl iz oči.
Aiina. — je v/kliknil. — ti tukaj!
N.ito pa je potisnila na stran vse druge manjše j>oUilsIeke ter rekla :
Alt si prišla tudi ti prepozno?
Ne. ntadaiua. Vid«4a sem ga. Prosila sem ga. a on me ni ho- '
tel poslušati.
—	To je strašno.
Madama de Plouga.stel se jc stresla, ko je go» orila.
I/vedela sem 7.a to še le pred eno uro ter prišla takoj, da preprečim spopad in naj stane kar hoče.
Ob.- ženski sta /rli druga v drugo, obe skrajno obupani.
Madama se je obrnila proti hišnici.
Kako dolgo Je. odkar je gospod odšel?
Mogoče deset minut, komaj več. — Ker je zapazila, da sta. ti d\e veliki dami prijateljici zadnje žrtve njenega nepremagljive ! ga bori lea. je bila skrajno rezervirana.
Madama je pričela viti roki.
Deset minut. — je vzkliknila. — Moj IVog!	I
Sest a ne k se bo vršil ob devetih v Bois de Boulogne. — jo je' informirala .Mina. — Ali bi mogli slediti? Ali bi ju mogli progo-: vorit i	I
Moj llog! Vprašanje je. če bova dospeli pravočasno. Ob de-1 \etiii' Iti «•«•!* st\ar potrebuje malo več kot četrt ure! Moj Bog!
Madama je bila vsa iz sel»e.	J
Ali veš vsaj. kje v liois se hočeta sestati?
—	Ne. — le da se bosta sestala V Bois.
—	V liois!
Madame se je lotil nov obup, — Bois je skoro tako velik kot: celi I'ar i/.
Nato |»a je dostavila:
Pojiliva. Alina. hitro, hitro.	.]
Stopili »ta na eesto in madama je rekla kočijažu:
fNjt vrMm&Ll 3 F^r.- JSaSB
Premestitve.
Pokrajinski namestnik Hribar je mariborskega policijskega komisarja dr. Strnada premestil v Mursko Soboto, ker je bil svojeas član Orjune ( o mladinske nacionalistične organizacije).
Premeščen je uradnik obmejne policije na Rakeku Arsen l>ragi-čevič v Oroslamoš na madžarski granici. Dra^ičerič ima sevojo rod-Kno žt vsa leta pod italjansko okupacijo. Zdaj pred evakuacijo y > ga pognali t ja daleč v Vojvo- j •iSluo iz c«iosta^niega razloga. ker, Dragičevič ni radikal (član Pasti-! reve ix>litične stranke).
Himen.
Poročil se je Fran Skaza, urad-; rrik Ljubljanske kreditne banke v Mariboru z j^cič. M aro Vdtniko^ :z znane ujrledne rodbine Vertui-kove v Mariboru.
Smrtna kosa.
V	Zagorju je umrl orožniški kapitan KraJi Kot liršek v najle]i*>t moški fl«»bi M4 let.
V	Itajheiiburgu je umrla učiteljica Vida Skalovuikova.
V	I>ragutino^i je umrl načelnik tamošnje želcziiišlie postaje Janko Janež." č v sta rosi i ;?5 let. Truplo pokojniko-vo «so prepeljali v Ljubljano in je tam pokopali.
Odlikovanja.
Odlikovani so: /. redom sv. Save II. vrste: upravitelj obratnega ravnateljstva južne železnice Viktor UraOič: z retlom sa". Save IV. vrste: dr. -lanez Va\"potič. višji nkraji>i zdravnik v Xoveui me«tu: j z redom sv. Save V. vrste: l>ako Mak ar, pos^tnik v Metliki, načel-1 n;k metliškega Sokola in nacio-j nalni delavce v težkih časih j>red' vojjio. ter Julij Macelc, velepo-j f ! n i k v tiradaeu. ki je p"*3pe5c-val napredek v rninnialjskcni o-k7*a.iu : z zlato svetinjo za civilne
zasluge: Miko Željko, marljivi kmetovalec hi d<d«foletn" občinski predstojnik v GrxWjali.
Izpremembe v jnstičnl službi.
Minister pravde .ie imenoval: za deželnovjdnega svetirika pri o. krožueni sodišču v Novem mestu namestnika držamega pravilnika Crustava ISarleta v Novem mestu : za okrajnega sodnika pri deželnem sodasču v Ljubljani okrajnega sodnika in sodnega predstojnika dr. Franceta Ženka na Iirdn; za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika na I Srdu vxLnika Al. De4>el jaka v Kamniku : za sodnike v IX. ča no vnem razredu na določenih Južbcaiih mestih: sodnega pristava dr. Hedvika -Jelnšiea v Ogulinu za Maribor, sodnike v o-krožju mišjega deželnega sodišča v Ljubljani Hajka Lederhasa za deželno sodišče v Ljubljani, dr. Emesta Hosino za I>olnjo Lendavo. Josi^ia Rusa za Gornjo Radgono. dr. Stanka Žitka za deželno sodišče v Ljubljani. Mirka Detička hi Josipa KHška za TSrežice dr. Ivana Petscheta za Črnomelj; premestil pa je sodnike: Ivana Trink-aiisa iz lirežle v Maribor, tir. Janka Košati a iz I*tuja v Cel je. Ar-Jurja M revi jet a iz Kozjega v Ptuj hi Stanka Bregarja iz Ribnice na Vrhniko.
Premeščen je t politični opravi.
Premeščeni	okrajni glavar
tir. Ivan Liii'tiger o*l okrajnega fHhdii^ln k okraj-lienwi - ^mvrmNw—v tjjnHljsni; krajni glavar dr. Broaislav FSS^r Oil r»krajin«a glavarstva y Ljub-
Iz Slovenije.
ljani k pokrajinski upravi, oddelku a^i notranje zadeve; okrajni komisar dr. Lovro llaein <h1 okr. glavarstva v <\*lju k okrajnemu glavarstvu v Radovljici; ptovizor-ui vladni kmieipist Egon Bavr * d pokrajinske uprave, oddelka za notranje zadeve, k okrajnemu glavarstvu v Ptu,ju. Premeščena sta iz službenih ozirov: pr~>vizorni poLeijjllii komisar dr. Vojteh Str-nad oil -policijskega komLsariata v Mariboru k okrajnemu glavar-j stvu v Mvu"ski Soboti in viš'ji po-■ lieijski komisar (»ustav l^iš od okr. j glavarstva v Murski Soboti k pol. I k'.-mi-ajrl.itu v Mariboru.
Poskusen rop na vlaku.
! OAižuik Privovuik je neke noči aretiral v Zidaaiem mostu Franca Peterkoviča, ki je v vlaku na pro-^ri od I«az prot.i Zklaaiemu mostu hotel oropati neko gospo iz Pil-štanja. ki je imela pri sebi za 20 tivx? kiv»n vrednosti, kar pa so preprečili so|>otni!vi.
Imenovanja v poštni službi.
Kvgen Križaj, K. rrbanvič in Vojteh Pučelik. šef požtnega eko-noinata pri dlrekc.iji pt-^te in telegrafa. imenovani 7.a kontrolorje prvega razreda.
Preureditev selske službe.
l*ri pešli l»rezje se jc preuredilo dostavljanje "jM^štnih pr*anljk po selškem ]>tsm*.inio*Ši tako-le: V 1. okraj "O uvivčoni 1; ra i i : l>t*bre-polje, Črnivec m X<v 11. oki-a.i
j NAZNANILO IN PRIPOROČILO
| Naročnikom "Glas Nar^nla" \ | državi Illinois naznanjamo, tla ) jih bo obiskal naš potovalni za-I stopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake. da mu bodo kolikor mogoč* naklonjeni.
Upravništvo Glas Naroda.
Posebna prodaja.	PoloviCna etna.
IMPORT1RANE HARMONIKE.
prejete pred svitanjem colnirt*. Najnevejii modeli:	Izjemoma močne
pišCeii in glas; Krasen akvir.
Ti a -i -]« m.i so iz<!<'l:oii i? prvovi stn< (re materljala. zlasti pišfalke, ki so uajtwlj-j kakovosti. I.ep lzrozlj:in «»kvlr iz dub-rr tvarine, zelo močna piS.ala, Iz\Tster» in^-h z usnjem i»rt-Ki itimi rnbi in l onikla-
nimi jeklenimi vodili. solidr.e tipke.
usnjsit ruf-aj. Akonleoni i>o zelo nizki ceni.
Akordeon št. 89 — z 2 vrstama. 21 tipk.
S bamv. i-f-nu £8.75 »navadna cenu 917.00)
Akordeon it. 67 — z 2 vrstama. 1!» tipk. 4 Saši. cena $6.75 'Navadna cena Akordeon št. 49 — z 1 vrsto. 10 tipk j basa. «-Ptia $4.95 »Navadna cena 1*00) Akordeon »t. 165 — ti i vrstna.	tipk.
I- b..sov < «»ria $16.50 t.Vavailna iona «»f»j lZ;ipi6it» ime in naslov. tlit-O Tti»li ftevllkr .'Krirricoiia In r««i ter priložite sta po-j Ciljat vene siničk«-, z.t AkorJ^on pa pliJ'a-!ko srn prejmete Ni.- r«e riHkirut«-i Jamčimo popolno zadovoljnost alt de-■ riar nazaj.
5 V ziiloRi iniarno 1.0<>0 teh ;iKor<le-onav i>»» tej reni. Ko tx z»!oea i>oiil«». bo-dn cene zvišane. '/.Ain piSite še dane*, j UNION SALES COMPANY. Dept. SSI
15 S. DESPLAINES ST.. CHICAGO. ILL
-	I	t.i
l*a : Pirn&ica, Lew?. Pal o v iče, Vi-soee in Vatlice. Dostavlja se v i. okraju vsak jHuitleJji-k, sredo in v II. okraju pa vsak torek, četrtek in soboto.
Padec s strehe.
V Mariboru je / dar Žira k popravljal streho neke hiše na Ko-rt>nki ee\"i, ni pa se zavaroval in je liH-d del« m naenkrat pad«*l s strehe na trotoar ter hi }>uskoclo-val desno r«»ko in jrlavo.
ALI VESTE, —
la je Boka Kotorsks ena najimW-m*j-mI; naravnih tnlnjav na sv«-tu in da iabko pešen-a ohre/tiili Latrrij hmni i.>m'im>uiu l»r«*U»vju vIkm! v lukwV Alt »••>te. da vata dajo Ilolinar turške <-i _arete vee vrednosti za vas denar k<»?
rM- drnjre t-i^an;!«1. kajti vsebujejo IfiTt ttsti turški tohnk?
Kilo ve /a naslov moj«^f, Ura t h
JOHNA UOŽK A. uaj mi ea. mu hoin zelo hvaležen. —-Antiin IJoiu*. Sabonje šlev. p. IVnl^rad. Istria. Italia. _(20-21—1)_
POZOR, GOZDARJI!
Potrebuje se 20—W mož za de lati v j?ozdu. Plaea ;*4.00 za 10-unio delo. Potrebuje s«' tudi e-no KUIIARICO za kuhati 6 m (»že m. Plaea po dog-ovom. Dela se z« Clierry River lkjom & Lumlier Co. v Camden on Gauley. W. Va. Z:i nadatjua pojasoida se obrnite na : Prank Muletz, lk»x 4, Camp 58. i Camden on Gauley. \V. Va. I_(20-23—4)
! Kdo izmed rojaJiov ve, kje se na s haja IVAN ŽOURT Zadnji nje •lov naslov je poroeal domov
427 Notre Dame, Maisonneuve I Montreal. Cajiada. Njegovi so rodurki v Kranju poizvedujcj( [ po njem. Ce kdo kaj ve. uaj pi »e meni: L. Bcnvdik, 82 Co rt ; j landt St.? New York, N. T. (18-20—4)
Kretanic Darnikov - ShiDoine News
B. april«: Bremen. Bremen.
M. april«: Uereoaarte, Cherbourg; Cenoplc, Bre-
j m. aprila:
Parla. Havrv: Zealand. Cherbours
•	Prea. Adame, Cherbourg.
M. apr!la:
lfount CUt. Hamburg: Flnnland. Cber tmurg.
a. aprila:
Olympic. Cherbourg; New Amsterdam Hculogne; Roclwmheau, Havre; rre^ldent Vrthur. Cherbourg; Altania. Chvrboura
1 n Hamburg*
i 1. mala:
A«uttanla. Chrbourg; Reliance. Cher-
•	Tourg ln Hamburg.
(2. maja:
Lapland. Cherbourg; Hannover, llresnen. 3. maja:
Tburirsgia. CberlM>urg In llnxuburg; Mongutia. Cherbourg in Hamburg.
5. maja:
Hom«ic, Cbcrboiirsr: I-i S.ivoie. Havre;
1 Pre«. Fillnmr*1. Clierttourg in Ui»'in»>n;
Orbita. Cherbuuig in Hreniei!; Vceudiim, ! R<;Iuii(;n<'.
8.	maja:
; Mauritania. Cherbourg.
9.	maja:
America. Ger.oa: St. I'aul, Cht-rbourg; Gothland. Hamburg.
tO. maja:
Pres. Wilson. Trst: Minnt*Uali«la. Cher-| hour*? in Hamburg; Mount Carroll. Ham-, hurg.
12. maja:
Majestic. Ch«»rbourc: T^fayette. Havre "»ri-a. CherU.urg in Hamburg; Pre«i.ient Harding. Cherbourg in Bremen; Roter-*am. Boulogne. 1 15. maja:
f Berengurla. Cherbourg: l'ittsburgh '''herbourg.
; 16. maja:
I Paris. Havre; Belg«nland. Cherbourg Conte Iloxno. Genoa; ^eycilitai. Bremen -^ajronla. Hamburg.____
17. maja:
Kroonland. Cbei^bourg In Hamburg; lansa. Hamburg.
19. maja:
Olympic. Cherbourg: Roussillon. Havre; 2eo. Wasliingtnn. CtiTl>ourg in Bremen; irdun«, Cherbourg lit Bremen: Volen-la in. Rc*loujcne: Saxonia. Cherbourg; Vnitania. Ch« rbourg.
22.	maja:
Aqullania. Cherbourg.
23.	maja:
Kram«*. Havre; Zrrlanil,	Cl'*rl>ourg;
rhyrrhetiia. Cherbourg m	Hamburg, fork. Bremen.
24.	maja:
Manchuria. ("berbourg In ll.iinburg; Mount Clir.ton. Hamburg.
26. maja:
Homeric, Cherbourg, I'rea. Roosevelt, Cherbourg iu Brruien.
29.	maja:
Maitretani.i. f*h*->Im-utk: Reliance. Cher-i-o«irB in lt;imburc: Oan*H»ic. Cli^rbouic; Bremen, Bremen.
30.	maja; La(>laiid. t.ln-rlmurg.
31.	maja:
Rochambeau. Havre; Kinlan«!. Cher-tourfi in llaiiiLurfr; Bayern. Hamburg.
2. junija:
Majestic. Cherbourg: l^i S.ivoie. Havre; Obio. Cherltourg in Bremen: America, CliTl-ourg if. Biemen; New Amsterdam Boulogne.
5.	Junija:
Berengaria. Cherbourg; Colombo. — Genoa.
6.	junija:
Paris. Havre; St. Paul. Cberbounr; Pres. Fillmore. Cherbourg In Brsinen; Albania. Cherbourg in Bremen.
7.	junija:
Laconia. Cherbourg io Hamburg; Mount Clay. Cherbourg in Hamburg. Mongolia., Cherbourg in Hamburg.
CHW^fO
Ali boste dobili rojake v Ameriko?
Konzul Združenih »Jrfciv v Zaerebu >■*
j sprejema prownje za t»oin«» liste :n vizej«
tulrtnu kvoto. CUNAROSKA plovb«
je najhitrej.sa na svetu. Potnikom i
; Cunaril tikati ni treba likati na farnik,
: ker Cunard pflrniki odplujejo vsakih pat 1 fini.
Ouna.rU c-rta se je pogodila r. Jugoslavijo. I <ln pomaga potnikom s svojimi uslužbenci
! Ui jih f= ton. tla jih vzamejo naravnost
S na parnik. zaščitijo pred nezgodami ir
:<itroSM. To delo. je fcrerptar-no. Za nadatina rojAsnila vprašajte pri kate> ; remkoli agentu ali pri
' CUNARD LINE
2S Broadway	^
N. Y,
ZNIŽANE CENE
Iz NEW YORKA ▼ TRST
(preko Genova) '(ajboljU in najkrajša pot po Sredoiem-
ikem morju z naiimi t eli£astaimi parniki, rAORMlNA.....19. aprila .... 17. julija
AMERICA.......maja----2«. junija
COLOMBO ...... 5. junija----31. julija
SIUL.IO CESARE 7. julija
L'dobn* kabine tretjeca razreda v. i. 4 ln
6 posteljami zn drutlne ln ženske.
Prt okusnih obedih Je vino brezplačno. Za podrobnosti vpraftajte naSf-ca asrenta y vafiem mestu ali pa naravnost pri
KA7IGAOT BSSWK ITALUVA
Italia-America Shipping Corporation t Stat« Street <;»*tier»I. Agenti New Yor»c
.\a*i zastopniki v Jugoslaviji; Jadranska
Banka, ft-Iffra«l In njene podruinlc«.
Ekspresna služba v EVROPO!
UJ 1 "D J "I 'NA odjilut-
"C"	ja ol» solM>tah.
f Vi j[	Parniki odpluje jo
J^Oh^ s |N»tnolov .'I in 1
hitri parniki. 1 »ul>-— veliki
mioliiio na 1*. S.
^^^SnB vladnih purnikili.
Trrsident Hanlin^ ...... 12. maja
! George Washington ..... H*, maja
' |*reside«i(	Roosevelt ..... 26. maja
i
Pilite /.ji	podrobnosti glede o«]p:utja. , cen. itd.
UNITED STATES LINES
4?» Drondu :iy	Xe«r York City
Manaqmo Operator! for
I. S. SHIPriSG BOARD
V L A H 0 V H
SS	ŽELODČNA ^
mM GRENC1C A
l^ft	Dela Jo In ipraTl)m
/J^^k	v stekleni«®
tflj^H ZADRU (DaJmadJa)
MsHBS	od leta 1M1
t^-rj ROMANO VLAHOV
Naprodaj po reek
PSBBPPP Lekarnah, dellkateeah
In arecerijah.
Bdi nI s<entl sa Edra-Cene drtava.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Siath Aee.. IW- A. New York, N. Y
RABIM
30 šumskih delavcev za trdi so-kati in hoje beliti. Plačam -M-oO do $3.00 na dan. Na kontrakt s«! zasluži $7.00 do $10.00 na tlan ; ni rrsnioa, po\Tnem vsakcinu vt»ž-ne Htroskc. J>uma je v ravnini. --Hubert Mihie, Alexander. Upsliur Co.. Va.	(19-21—4)
DoctorMoy
____boijastn« na*
!"'-—-	-Ipade, padavice, za
' ^I^^^Hk^ etr JOljenJe krvi eeled zaprtja. sreCn« Jetrne, ledične ln Pljučne bolezni; bo. '^B- r ^ f leznl v želodcu, oia-» WB*	vi ali hrbtu: bole-
TA . — r%\ eine v pralh. unet«
♦ M "^JLli oil*	noge ali
'Jf ^Qgp^ hrbet; otekline, rev-■ 11 ^matizem; kotne bolezni, srbeCIco, oar-ce. oslabelost, moike ali tonske bolezni ali slabo kri; brez operacije v najkrajšem času po najnltjl ceni. Urade ure: ob delavnikih: od t. dopoldne do C. zvečer. Ob nedeljah ln praznikih: od t. dopoldne do 1. popoldne.
DOCTOR JIH rUBT M0Y
M GRANT STREET _PITT»»UltOH. PA.
New York. Plymouth, Havre. Park
Hitra služba v Jugoslavijo.
PARIS ............ 25. aprila
CHICAGO ......... 23. aprila
LAFAYETTE ....... 12. maja
ROCHAMBEAU ____ 31. maja
IC:<M||«- zn 2. 4 in « os.-h. umivalnica,
io«iilrn< a, ka'iihii. ;i_ Vino in pivo brtz-plačno. I*osel>ni vlak do Trsta. ObIm'iI« |>ii lokalnem »cfiihi ali pri i» Stat* Street	Nrw York City
rtadu. I »i izvedela. k.i»- .j*- moj 1»rat
iux;omik Rozman*.
doma vi
Xove^a mesta ita DfdciijskcMii. Pn^iini i-wijnip rojaki*, da ojr'ZOiV-. da '^".i 11	M*
sh~i Kati Ilit.t (toj. Rozinan , \"olow\o 4(>. I«trla. Italia. (10-21—i)
IŠČE SE DOBRE DOGARJE.
Imam dal»er !»-s. Koliko zaht«*-' vate za 10(X> francoskih Claret d« niiM-a ,'?6 in 4"J itičev. — Max FlelsciiiM'. 47."> Xf*i-rli Mt-N'eil St., Mi'inpKLs, Terni.	—5-5)
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
TTELIKE važnoeU za potnika Je, * da Je natanko poučen o potnih liatih, prUJasi in drugih stvareh, | ki so v zvezi s potovanjem. Vsled ; dolgoletne izkušnje nam je mogoče
0	vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo redno tudi samo naj«
< boljie parnike, ki imajo kabina t i III. razredu.
i Ako ste se namenili potovati v atari kraj, nam pUii« ker Do to i j Vašo korist.
1	Tutfl eni, ki te nleo ameritkl drta«. ! 1 I Jani, smejo potovati v atari kraj i I ne oblek in fllm Je dovoljeno vrniti \
oo. Na željo dajemo vsakemu te. aadevna pojasnie.
Kdor teti Miti sorodnika aH man rs Is starega kraja, naj nam pi-• He za navodila, kajti Število priae-i Ijeocev je omejena
Za potne stroSke IrfiHčuje po ns> ■ Bob naročila Jadranska banka tudi i ▼ dolar jik.
] Trafik Safcser Stote Bank ; In CsrtlMMtt Stnst H«w Tark
I lOlavno w»l>mii Jadransko Sanke.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeča:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK, fees ti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi državljanskega papirja.
«. Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo Tesana, vsebuje 250 strani, vi §0 cena s poštnina	™ ■■
Slovenk Publishing Company
82 Cortland* Street	Hew Torte, V. T