T GLAS NARODA list slovenskih Dafly fa and legal Holidays. 75,000 TSLKFON: GHelse* 3—3878 Entered M Second Clay Matter September 21, 1903, at the Post Offifie at Mew York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 69. — Stev. 69. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 24, 1936—TOREK, 24. MARCA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. MUSSOLINI JE PODRZAVH V S 0 LAŠKO INDUSTRIJO Vojno stanje proglašeno v poplavljenem ozemlju ROOSEVELT NA POČITNICAH Svoje počitnice je trikrat preložil. — Ko se je prepričal, da je nevar-poplav od vrnjena, se je odpeljal iz Washing-tona. NA POTI JS PREDSEDNIKOM V FLORIDO, dne 23. marca. — V prepričanju, da je katastrofa poplav prckoračilla svoj višek in da je pomožna akcija dobro organizirana, se je predsednik Roosevelt odpe-jal proti jugu na potu v Florido, kjer bo na predsednikovi jahti preživel svoje pomladanske počitnice in -bo za razvedrilo ribaril v vodah okoli Floride. Predsednik se je v nedeljo zjutraj odločil, da gre na počitnice, ko je prejel zadnja poročila o položaju v poplavlje- j Lih krajih. Svoj odhod je za- [ radi poplav že trikrat preložil. Na železniški postaji se je zbralo nekaj ljudi, ko se je predsednik ob 1 popoldne odpeljal s posebnim vlakom. Roosevelt se je odpeljal naravnost v Winter Park, Fla., kjer bo na Rollins College prejel častem naslov doktorja. V spremstvu svoje soproge bo predsednik iz Winter Park odpotoval na vzhodno obrežje Floride ter bo v bližini Fort Lauderdale stopil na predsed niško jahto Potomac ter se bo popolnoma predal svoje m u najljubšemu športu ribolovu v globokih vodah. Predsednika pa njegova soproga ne bo spremljala z jahto, temveč se bo po nekaj dneh v Floridi vrnila v Washington. HAUPTMANN BO SPET PROSIL ZA POMILOSTITEV // Poravnava stav- ICE v akronu AKRON, O., 23. marca. Ko je bila poravnana stavka pri Goodyear Tire & Rubber Co.,; Be je včeraj vrnilo na delo 14,- 000 delavcev, ki so stavkali pet tetino v. š V treli tovarnah so bili prenovljeni stroji in družba upa, da bo v vseh tovarnah popoln dbrat tekom enega tedna. Stavkanske straže so izginile rapred tovarn, ko je United Rubber Workers unija naznanila, da je sprejela družbine pogoje za poravnavo stavke. Med pogoji so najvažnejši naslednji: Družba bo vedno naprej naznanila premembo v plačah in odslovi tev delavcev; delovni čas je po šest ur na dan in po 30 do 36 ur na teden; družba in delavci morajo razpravljati o medsebojnih od noša jih, kadar nanese potreba Obe ftrariki sta zadovoljni s pogodbo in na nobeni strani ni nikake jeze. . Ali ate že harocili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. Zagovornik Fisher b o sodišču predložil novo prosit jo. — Predlagal bo tudi obnovitev obravnave. TRENTON, N. J., 23. marca. — Medtem ko se bliža dan, ko bo moral Hauptmann umreti na električnem stolu, je Hauptmann iprosil svojega zagovornika Fisherja, da še enkrat predloži prošnjo za po-miloščenje. Pomilostilno sodišče «e sestane jutri v Trentonu, da se posvetuje glede prošnje Chas. Zieda, ki je bil zaradi umora nekega detektiva v Camdenu obsojen na smrt in ki ima u-mreti na električnem stolu 31. marca, kakor Hauptmann. Fisher bo z novo prošnjo za pomiloščenje prišel pred to sodišče, ki je že enkrat zavrnilo slično prošnjo. S kakimi dokazi bo Fislier utemeljeval svojo prošnjo, ni mogoče vedeti, najbrže pa bo postavil trditev, da sta pri obravnavi v Flemingtonu krivo pričala 88 let starsi Amandus Hoehmuth, veteran iz nemško-francoske vojne leta 1871, in Millard Wliited. Oba -sta tedaj pričala, da sta ob času od ved be Lind-berghovega sina 1. marca, leta 1932, videla Hauptmanna v bližini Lindberghove hiše. Zagovorništvo se je postavilo na stališče, da se je Hoehmuth motil, ko je pričal, da je bil Hauptmann oni mož, ki je svoj temno zeleni avtomobil zavozil v jarek ob cesti, ki vodi proti Lindbergliovem posestvu. Fisher trdi, da je Hocli-mutli deloma slep in da voznika avtomobila na 30 korakov nikakor ni mogel spoznati. O Whitedu zatrjuje zagovorništvo, da je svoje izjave o važnih podrobnostih mnogokrat premeni 1, ker mu je bilo obljubljeno, da bo za svoje pričevanje pri procesu plačan. — Wliited je rekel, da je videl pred odvedbo Hauptmanna blizu Lindberghovega posestva. V MAINE IN V DOLINI OHIO VODOVJE ŠE VEDNO NARAŠČA V poplavljenem bzemlju so bile uveljavljene razne odredbe, ki spominjajo na vojni čas. Ker se je ponekod plenjenje v vedno večji meri pojavilo, je bilo v raznih krajih proglašeno vojno pravo. Nevarnost povodnji nikakor še ni končana. V splošnem reke padajo, dočim Ohio še vedno narašča V dolenjem teku reke Ohio nad mestom Cincinnati ter v državi Maine bo povoden j šele danes dtfsegla svoj višek. Od vsepovsod prihajajo prošnje za pomoč. Ubogi poplavljene! se res. nahajajo v strašnem položaju. V Hartford, Conn., torej v mestu, ki je bilo vsled povodnji sorazmerno najbolj prizadeto, je bilo proglašeno vojno pravo. Miličarji so dobili jjovelje, naj vsakogar ustrele, ki ga zalotijo pri plenjenju. Veliko bojazen vzbujajo na-lezjive bolezni. V državi Connecticut se pojavljajo slučaji difterije in ptomainskega za-strupljenja. Neštefo je tudi slučajev pljučnice. Iz države Maine poročajo, da je začela reka Androscoggin naraščati. V Maine so posebno prizadeta industrijska mesta. V reki Ohio je več sto mest in manjših naselij pod vodo. Soglasno s zadnjimi poročili, je zahtevala povodenj 171 človeških žrtev. Najbolj sta prizadeti državi Pennsylvania in Connecticut. SITUACIJA _V ABESINIJI Letalci so vrgli na mesto nad 1000 bomb.—Nad mestom so letali nad eno uro. — Mnogo ljudi ubitih. ADDIS ABABA, Abesinija,i 23. marca. — Devetnajst Capro-nijevik aeroplanov je vrglo nad 1000 plinskih in užigalnih bomb na Džijigo. Ubitih je bilo več civilnih prebivalcev. Aeroplani so prileteli proti severu iz Neghelli, kjer ima general Graziani svoj glavni stan in so se nizko spustili nad mesto in nad eno uro metali bombe. Tekom napada je bila uničena ena abesinska ambulanca Rdečega križa in več trgovin, ki so last tujcev. Abesinskemu poslaniku v Parizu Gabre Wolde Mariamu je abesinska vlada naročila, da vpraša francoski zunanji urad za pojasnilo glede govora zunanjega ministra Flandina, ki je v poslamski zbornici omenil o mirovnih pogojih. T/>NIX)N, Ajiglija, 23. marca. — Neka italjanska vojaška brezžična |H>staja j<» posvarila vse tujce v abosiiisK'h nic*?tili, da takoj odpotujejo, češ, da bodo italjanski aeroplani bombardirali vsa abesinska mesta. PEŠČENI VIHARJI NA ZAPADD GUYMON, Okla., 22. marca. — Ko divjajo poplave po severovzhodu, razsajajo ljuti peščeni viharji po jugozapadu. Črni oblaki se pode nad mnogimi kraji Oklahome. Vsled prahu je mogoče videti komaj 100 jardov. V Guymon so se pričeli valiti oblaki prahu zgodaj zjutraj in v nekaj urah so bile ulice pokrite s prahom. Avtomobili so opoldne morali prižgati luči ter so počasi vozili po ulicali ill cestah. SUSOUEHANNA SKRBI ZA ŽEJNE OTEELTON, Pa., 22. marca. Reka Susquehanna se je navzlic svoji jezi pokazala usmiljeno do nesrečnih ljudi. Ko je governer Earle prepovedal prodajati opojne pijače, je voda na mnogih vrtovih v Steeltonu odložila 45 sodčkov piva in en sod žganja. SMRT ZA VOHUNE PRAGA, Celioslovaška, 22. marca. — Vsled stalno naraščajočega vohunstva je vlada sklenila, da parlamentu predloži predlogo, ki določa smrtno kazen za vsakogar, ki bi izdal kake vogaške tajnosti. S0VJETINIČKAJ NE ZAUPAJO VELESILAM sami » Sovjeti se bodo branili. — "Izvestja pravijo, da se bo Rusija dalje oboroževrila za svojo varnost. MOSKVA, Rusija, 23. marca. — V glasilu sovjetske vlade "Izvestja" objavlja urednik Kari Radek članek, ki obsežno razpravlja o porenskem vprašanju ter k temu pripom-! industrijskih podjetij. LA^KI PARLAMENT RAZPUŠČEN; DFL0 BO VRŠILA FAŠISTIČNA JN KORPORAOJSKA ZBORNICA Mussolini je smatral to reformo kot potrebno, češ, da je vojna neizogibna. — Upa, da bo z novo odredbo odpravil vojno dobičkarstvo. — Italija mora biti v gospodarskem pogledu povsem neodvisna od inozemstva. — Popolna državna kontrola nad tovarnami orodja in municije. RIM, Italija, 23. marca. — Italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini je danes odpravil italijanski parlament ter odredil podržavljenje velikih CESAR HIROHITO VP0K0J1 GENERALE TOKIO, Japonska, J..*. marca. — Oesar Hirohito je s posebnim ukazom vpokojil generala Toramosuke Ha š i mot o in Takeo Hori-ja, katerih vojaštvo «e je uprlo 26. februarja. Cesar je s to vpokojitvijo pokazal, da hoče v armado zopet vpel jati strogo disciplino in da hoče iz nje odstraniti vse one, ki so preveč militaristienega naziranja. MRTVAŠKI OBREDI ZA VENIZELOSA PARIZ, Francija, 22. marca. —v Ob prisotnosti uradnikov grškega poslaništva so bili o-pravljeni mrtvaški obredi za u-mrlim Eleutherios Venizelo-som. Njegovo truplo bo prepeljano v Atene in od tam na o-tok Kreto, kjer je bil rojen. MISJONARJI REŽE PRED KOMUNISTI PEIPING, Kitajska, 23. marca. — Družine ameriških misjo-narjev so pribežale v Peiping pred komunistično armado, ki prodira skozi provinco Šansi proti zapaldu. Že več tednov se general Jen Hši-šan drži proti napredujočim komunistom in v Taiku je prišlo 2000 vojakov, da branijo mesto proti komunistom. Ameriška šola v Šansi je bila zaprta, ker se nahaja komunistična armada samo še deset milj od mesta. Ameriški državljani so bili posvai*jeni, da jim preti nevarnost. Komunistična armada šteje 20,000 dobro oboroženih vojakov. Japonsko vojaško poveljstvo naznanja, da je 2000 komunistov zavzelo mesto Činjuan v provinci Hopej. ni: Sovjetska republika je pre priča na o tem, da obstoji resnična jamščina za njeno varnost samo v sili njene armade. Dalje pravi Radek: Rusija bo svojo vojsko, ki že sedaj šteje 1,300,000 mož, še povečala. In s tem bo nadaljevala, dokler druge države niso v položaju ali pa ne marajo skleniti pogodb za kolektivno varnost. Nato pravi, da so obveznosti, katere so prevzele štiri države, ki so podpisale locarnsko pogodbo, tako ne/anesljive, da jih je mogoče smatrati, kot da sploh ne obstojajo. 11 Toda," pravi članek, ko razpravlja o londonski konferenci, "moramo priznati, da velesile, ki pripravljajo pogajanja z Nemčijo,- kažejo da se hočejo zopet zbližati med seboj. Ta zveza (Francija, Anglija, Belgija in Italija) bo mnogo pripomogla k vzdrževanju miru pod j»ogojem, da pri tem pokažejo kako odločnost in če si države postavijo pred o-či ne samo Rene, temveč tudi druge vojne nevarnosti.'' Angeški prexllog, da bi bila sklicana mednarodna konferenca, ki naj bi dovedla do novih zvez, smatra Radek za nič več kot samo začasno omamile, ki bi pomirilo živce onih dr žav, do katerih Hitler ne kaže nikake naklonjenosti. In nato: "Če je to omamilo namenjeno tudi za sovjetsko Rusijo, ' tedaj je čas, da takoj povemo: naši živci so mirni. In pri vsem [našem spoštovanju do medna-| rodnih posvetovanj in pri vsein priznavanju njihovih koristi, se bomo glede svoje varnosti zanašali samo na svojo o-braanbno silo." RUSIJA ZAHTEVA IZPUSTI TEV URADNIKOV MOSKVA, Rusija, 22. marca. Ruski generalni konzul v Har-binu je zahteval od mančukuan-skrh oblasti, da takoj izpuste dva rus>ka bančna uradnika ruske Daljno-iztočne banke. Ruska vlada je zaradi neugodnih trgovskih razmer zaprla banko in pustila v uradu samo dva u-radnika, da uredita in skončata bančne posle. Advertise in 'Glas Narode* Stoječ pred Cezarjevim kipom je objavil reforme, ki so po njegovem mnenju potrebne, Češ, da lahko vsak hip izbruhne nova evropska in mogoče tudi svetovna vojna. Danes je praznovala Italija sedemnajsto obletnico ustanovitve fašistične stranke. Te prilike se je poslužil Mussolini. Te odredbe so zadnje ter je ž njimi izpopolnjen program fašistične stranke. Na mesto parlamenta, ki je bil zadnja leta sploh brez besede in vpliva, bo stopila "zbornica fašistov in korporacij". Odprava parlamenta ni nikogar posebno presenetila. Vsa Italija je veuela, da so mu ure štete. Splošno presenečenje je pa vzbudilo podržavljenje velike industrije. Odredba se tiče predvsem industrij, ki so količkaj v zvezi z izdelovanem orožja, municije in drugega za vojno potrebnega materi jal a. Mussolini je imel danes dva govora, v katerih je mogoče zaslediti gotove neskladnosti. Najprej je govoril pred dosedanjem svetom kor-poracij ter rekel, da je evropska vojna neizogibna ter da se mora Italija na to vojno pripraviti potom podržavljenja municijske industrije. Svoj drugi govor je imel pred skupščino črno-srajčnikov. — Nič ne škodi, — je dejal, — če v tem trenutku ni nebo popolno-ma jasno. Rečem vam, da ne more dolgo trajati in tudi ne bo dolgo trajalo, da dobimo lepo vreme. — Italijansko gospodarsko se mora sprijazniti z mislijo, da bo Italija prej ali slej pahnjena v vojno. Kdaj bo izbruhnila vojna se ne ve, toda kolesje usode se naglo vrti. Da pa bo izbruhnila, je najboljše znamenje, ker se ve države tako silno ^borožu-jejo. Glavne točke Mussolinijevih današnjih govorov so bile: — Odprava italijanskega parlamenta, na Čigar mesto naj stopi korporacijski svet. j — Podržavljanje veleindustrije, češ, da je le na ta način mogoče odpraviti vojno dobičkarstvo. — Reorganizacija vsega gospodarstva, tako da bo Italija povsem neodvisna od zunanjega sveta. — Boj proti sankcijam. — Ne morem si misliti,- — je dejal Mussolini, — da bi v času vojne še kdaj delala privatna industrija tako ogromne dobičke kot jih je delala v zadnji vojni. Tozadevne odredbe morajo biti že v vojnem času uveljavljene. V Italiji je dosti velikih dustrij, ki imajo enega samega odjemalca, nam državo. Vsledtega ni nič bolj logičnega kot da j prevzame država. V bodočnosti bo vse te indust je vodila država. Vsled svoje velikosti in pomena za obrambo dežele, bodo vzete iz okvirja privatnega gospodarstva in bodo včlenjene v državne monopole. _^ , j jj_, i b r> *xn wwa »n n'^ New York, Tuesday, March 24, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY TN U. 8.'A Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by PUBLISHING COMPANY frank Sakaer. President L Benedik, Treas. Piece of boefeaeee of the corporation and addresses of above officers: fll 1M 1Mb Street, Hmi|h of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays ta celo leto reUa Kanado ........ Za pol leta....... Za Četrt leta..... sa Ameriko in ............. $6.00 .............$3.00 Za New York sa celo leto ... Za pol leta................. Za inozemstvo za celo leto ... Za pol leta................. ... $7.00 ... $3.50 ... $7.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement " 1 Dopisi bees podpisa in osebnosti ee ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po«Uati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi preJSnJe bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 DIKTATORSKO NAGNENJE NARAVE Diktatorsko nagneroje tiči ravno tako v naravi, kot v človeku Evropa se bori s problemom, katerega jc povzročil človeški diktator, Amerika pa je postala žrtev starodavne in strahovite sile — povodnji. Vzhodne države, v katerih je bila rojena demokracija bo vsled vodne sile trpele več, kot kdaj .poprej v svoji zgodovini. Za naravno podivjanost na tej strani, kakor za politično podivjanost onstran Atlantika, so bile v teku dolge priprave. Celo zimo so legale plasti snega na gorovja Adirondack s, Berkshire in Allegheny. Zemlja je zmrznila več palcev globoko. Tik pred pričetkom poplav je v zapadnem delu države New York zapadlo 24 palcev snega. Ko je ob kanadski meji snežilo, je z Juga prihajala pomlad, ki je prinesla mnogo dežja. Ob vznožju gora sta se srečala dežnica in tajajoči se sneg. Ker voda ni mogla ponikniti v zamrzlo zemljo, je vdrla v doline, katere je spremenila v reke in jezera. Divji in jezni hudourniki so brezobzirno drvili čez ipolja in mesta, iskaje planjav, kakor jih vedno išče voda. Tako je prišla pomlad s smrtjo in opustošenjem. Reka Connecticut se je razlila po severovzhodnih državah, Susquehanna po državah New Yorku in Pennsylvaniji, reka Conemaugh, ki je leta 1889 uničila Johnstown, je z drugimi dotoki napojila reko Ohio, ki je zalila Pittsburgh, Pa. in Wheeling, W. Va. Potomac pa je stresel svojo jezo nad Washington. Predsednik Roosevelt je mobiliziral vojaško in civilno oblast. Trije vladni departmenti so na delu: vojni department je odposlal aeroplane za pregledovanje katastrofe, mornariški department je vzdržaval brezžične brzojave, zdravstveni department se bori proti epidemijam. Predsednik Roosevelt je izdal oklic na narod, da zbere sklad $3,000,000 za živež, obleko, stanovanja iin zdravila za 250,000 ljudi, ki so ostali brez strehe. Ljudje se skušajo izkopati iz blata in pri tem se boje, da strahoviti nesreči ne bi še sledile nalezljive bolezni. ATENTAT JE BIL ORGANIZIRAM ANGLIJA —'7000 LETAL L. 1936 Neki dopisnik poroča vsebino razgovora, ki ga je imel o angleških oboroževalnih načrtih z neko dobro obveščeno osebnostjo. Dotični gospod mu je v par besedah posnel angleški načrt, ki se glasi: Naš oboroževalni naert je značilen na dveh področjih. Na političnem polju hoče obrambo Anglije okrepiti za to, da bi mo-tilce miru lažje strahovali. Na tehničnem področju pa je naš o-borozevalni načrt predvsem zračni. Obramba angleških otokov bo izročena več ali manj zračnemu brodovju, ki bo odganjalo tudi morebitne napade sovražnih vojnih brodovij. Praktično pomeni naš načrt zračne oborožitve, da hočemo do L marca 1937 imeti najmanj 7000 bojnih letal. Naše zračno brodovje bi bilo razdeljeno takole: domače obrambno brodovje 5250 bombnih, lovskih in obalnih letal; letalsko brodovje, ki bo v pomoč vojnemu brodovju, 1150 letal; novo imperijalno zračno brodovje 432 popolnoma novih bomb uih letal in lovcev; letala, ki bodo na razpolago naši suliozem-ski vojski 180 letal. Skupno torej 5862 letal, ali, kar je zelo verjetno, da bo mo zgradili več letal, kot jih imamo v načrtu, 7000 bojnih letal. Finančno pomoč za zgradbo naše zračne obrambe bomo dobili od vlade, toda vsa naša industrija kakor tudi delavske strokovne organizacije nam bodo šle na roko, ker gre za naš obetoj. < SPET SAMOMOR BEOGRAD, 7. marca. — Tekom včerajšnjega dne, takoj po poskusu atentata na predsednika kraljevske vlade, se je moglo zvedeti, da je bila uprava belgrajske policije že poj)reje obveščena, da pripravlja Damjan Arnautovič atentat v Narodni skupščini in sicer na predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stoja-dinoviča. Vlogo, v kateri je obvestil o tej nameri Arnautoviča, je poslal na upravo belgrajske policije upokojenec Stanko Grujič, ki je danes časnikarjem v zvezi s tem izjavil, da je 23. februarja prišel k njemu njegov sorodnik Mirko Šakovič, da ve. uradnik ter mu povedal, da je zvedel, da je narodni poslanec Damjan Arnautovič v gostilni v Rako-vici potegnil iz žepa dva revolverja ter iu pokazal navzočim gostom. Ob tej priliki je govoril, da se taki revolverji lahko kupijo na Madjarskem po ceni 150 Din. Nato je dejal: "Videli boste, kaj bo pojutrišnjem v Narodni skupščini. Pozabljen bo Puniša Račič do tem, kar bom jaz izvršil.'' Arnautovič je j grozil, da bo najprej ubil predsednika vlade, nato pa še nekatere ministre. O vsem tem se je Stanko Grujič še nadalje informiral in je v ta namen angažiral še druge era svojega sorodnika Miloša Kakoviča. policijskega uradnika, ki je izvedel, da je res v neki gostilni v Ra-kovici poslanec Arnautovič pokazal revolver tor grozil v navzočnosti Vojina Atanasijeviča, uradnika občinske centrale, in njegove gospe. O vsem tem je Stanko Grujič pismeno obvestil šefa pisarne izvršilnega komiteja JRZ. Dušana Tripkoviča, istotako pa tudi stanovanje predsednika Stojadiffioviča in njegov kabinet. Stanko Grujič je v zvezi s tem dalje izjavil, da je Trif-kovič njegovo pismo poslal u-pravniku mesta Belgrada, Milanu Ačimoviču, ki je Stanka Grujiča še istega dne poklical k sebi. To je bilo 24. februarja, dan pred sestankom Narodno skupščine, ko je prišlo do incidentov, zaradi katerih so poslanci skupščinske opozicije zapustili dvorano. Stanko Gru-jič je končno še izjavil, da je bil včeraj sam očividec, kako 1 se je atentat izvršil. Ko je atentator Damjan Arnautovič zapuščal časnikarsko ložo in odhajal v sejno dvorano, ga je slišal, da je nekaj mrmral. Razločil je besede: "Počakaj me, počakaj, sedaj ti bom pokazal!' Pri tem pa je grozil z roko. Iz tega se vidi, da se je atentat na predsednika kraljevske vlade že del j časa pripravljal in je bil organiziran še za 25. februar. BEOGRAD, 7. marca. — Z oz i rom na včerajšnji atentat, ki ga je hotel.izvršiti na predsednika vlmle poslanec Arnautovie je predsednik senata dr. Ljubo-mir Tomašič o tem gnusnem dogodku v skupščini dal časnikarjem naslednjo izjavo: "Če že govorimo o samem delu, ne verjamem ,da bi se v Jugoslaviji ne našel patriot, ki ga ne bi obsodil ne oziraje se na to, kakšni so odnosi opozicije do sedanje vlade ali do stranke, ki ima v skupščini večino. To žalostno dejanje bo obsodil tudi vsak parlamentarec. Kolčno se kaj takega ne zgodi niti v državah- s poj>olnim parla men ta r i zrnom." Da bi se gnusni atentat in komplot, ki je bil organiziran na: predsednika vlade d r. Sto-jadinoviča docela pojasnil, je u-prava mesta Beogradu prteg-nila dozdaj k zaslišanju osem narodnih poslancev, ki jih spralja v zvezo s poskusom a-tentata na dr. Milana Stojadi-noviča. Policija je že v teku včerajšnjega dne, deloma pa v teku danajšnjega dne povabila na upravo mesta Belgrada poslance Pragfšo Stojadinoviča, Vasilja Trbiča, Nikolaja Kaha-lina, Dragišo M i lova novi ča, Jo-vana Nenadoviča, Dragom i rja Tvanoviča, Radivoja Nanoviča in Mirka Uroševiča. Vse te poslance, kakor tudi samega atentatorja, organi po lici je v Belgradu zaslišujejo, da bi se gnusen atentat pojasnil v vsej luči ter vsi krivci t>j-stavili pred zakon. Zakriva je bila aretacija poslanca Dragica Milovanoviča in Vasilija Trbiča, ki sta včeraj ob 11 odpotovala iz Belgrada v notranjost Srbije. Po nalogu, ki ga je izdala uprava mesta Be1! ^rada policijskim organom ob že-lezniški progi Belgrad—Niš, sta bila aretirana poslanca Dragiša Milovanovič in Vasilij Trbič na postaji Ralja m takoj odpremljena v Belgrad, kjer sta bila v upravi mesta zadr-ža n a zaradi zasliiševan j a. KJE JEST ANKO BABUDER? IšČe ga njegov stric Rudolf Novak iz Vremskega Britofa pri Divači na Krasu. Iskal sem ga že enkrat v časopisu, zdaj ga iščem drugič, da se mi oglasi. Imam mu dosti važnih stvari naznaniti. Če ne bo sam čilal tega oglasa, prosim rojake, da ga opozore, naj se zglasi stricu Rudolfu Novak na naslov: JOHN LIPEC, P. O. Box 153, Hastings, Colo. (3) LJUBLJANA, 10. marca. — Pri Kunaverjevih v Klečah so včeraj našli domačo hčerko Kar ^ -termo, ji je bilo komaj 25 let, neHTCBtBO v postelji «a omarici xrsven nje pa je stala stek-lemčica, iz katere je dišalo po !i«ohi. Brž so poklicali na po-reiev&ice, so dekle pre- peljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki na vso moč prizadevali, da kandidatko smrti rešijo življenja. A ves njihov napor je ostal zagnan Katarina je že kmalu po prevozu, podlegla strupu. Kakor domnevajo domači, jo je t smrt pognal obup y ljubezni.,__j__________ Ste namenjeni v Evropo? Kdorkoli seli potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk sVojcev, naj vse-kakor piše po naSa navodila sa potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Slovenic f ublishing Conpany TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Nasi v Ameriki KO JAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKHATKO N A DOPISNICI spobocb slovenske novice iz naselbine. Pri družini znanega brook-lynskega rojaka Mr. Louisa Žagarja se je oglasila dolgokljuna ptica ter pustila za spomin krepkega fanta. Otrok in mati sta zdrava. Mati je bila pred poroko Miss Francka Burger ier se je mnogo udejstvovala na narodno-izobraževalneni polju. Na<še iskrene čestitke! ★ V Witt, 111., je umrl rojak Valentin Masgon, doma iz Ravne vasi pri Tolminu na Primorskem. Podlegel je želodčni bolezni in Zapustil ženo ter šest odraslih otrok. * Zadnje dni je umrl v Chica-gu pri svoji hčeri Jos. Simoni, star 70 let in doma od nekod v Beli Krajini. Bil je star calumetski naseljenec in vdovec. Truplo je bilo pripeljano v Calumet in tam pokopano. * V Sbebovgan, Wis., je umrla Frances Bregar, stara 55 let in zapušča štiri odrasle hčere. * Iz Milwaukee, Wis., poročajo: Že pred dvema tednoma je padla po stopnicah in se resno poškodovala na glavi Mrs. Frances Champa, 1513 So. 13 St. Bila je nekaj časa v kritičnem stanju v dveh bolnišnicah, in se ji je stanje fioterii toliko izboljšalo, da se je lahko podala v domačo zdravniško o-skrbo. Nevarno bolan leži že dalj časa tudi poznani rojak John Gallun. Po par prejšnjih hudih boleznih, od katerih je okreval, jo sedaj že sedem tednov zopet priklenjen na bolniško posteljo. Gallun je znan med Slo venci še izza časov, ko je kot prvi Slovenec otvoril urarsko delavnico na nekdanjem Grove Streetu. Pri delu se je pred kratkim ponesrečil rojak Joe Gorenc. Pri vzdigovanju mu je padel na desno roko težak kotel za smolo, in mu presekal meso in kite. Rana se celi počasi. Nahaja se pod domačo zdravniško oskrbo. S strehe je padel rojak Fr. Zore, ko je popravljal radijsko anteno na strehi svojega stanovanja. Pri padcu si je zlomil levo nogo in so ga morali odpeljati v bolnišnico. Dopisu Universal, Pa. Delavske raamere so se nekoliko izboljšale, kar se tiče naše naselbine. Universal Atlas Cement Co. je začela obratovati 15. marca. Zaprta je bila od jeseni. Ne obratuje s polno paro ali vseeno je precej boljše kot pa nič, vsaj za tiste, ki so zaposleni v tej tovarni. Na društvenem polju lepo napredujemo. Imamo več različnih društev, ki spadajo k različnim Jednotam. i Društvo štv. 210 KSKJ. je sprožilo idejo, da bi dobili enkrat g. Antona Grdina iz Cle-velanda, ki kaže premične sliko iz .stare domovine. Tako so se zbrala skupaj še štiri druga, nakar je skupni odbor določil dan 5. aprila ob 2. uri popoldne, to je na Cvetno nedeljo v Slovenskem Domu, Universal, Pa. Vstopnina za odrasle 35c, za otroke do 14 leta 15c; mali za materjo so prosti. Uljudno se vabijo rojaki iz bližnje in dalj ne okolice, da se udeleže te naše prireditve. Vabimo rojake iz White Valley, Export, Renton, New Field, North Bessemer, Unity, Center itd. Rojaki, ne pozabite 5. aprila! Ob enaki priliki vam bomo drage volje vrnili. Za društvo štv. 210: Paul Kokal. Peter Zgaga PROBLEMI PRISELJENCA Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Inozemci na relifu. VPRAŠANJE: Ali j«' mogoče doznati koliko inozemcev jc na relifu? Ti podatki bi bili zanimi vi, da se odbije trditev, češ da so inozemci postali gospodarsko breme za to deželo. ODGOVOR: Federal Works Progress Administration je cenila, da v septembru 1935 je bilo približno 170.000 družin na relifu, katerih poglavar je bil inozemec, ki ni imel niti prvega papirja. Te družine pa vključujejo tudi 230,000 v Ameriki rojenih družinskih članov. / Povrh tega je bilo na relifu 340- 1000 inozemcev brez prvega papirja, ki niso družinski poglavarji. Večinoma so bili ti člani zgoraj navedenih 170,000 družin. Tnozemcev s prvim papirjem. ki so bili na relifu, je bilo približno 170,000. To vse pomenja, da od vseh ljudi, ki so bili na relifu, manj kot pet od-sto je bilo inozemcev. To po-menja, da inozemci niso nič verna relifu, kot znaša njihovo razmerje napram vsemu prebivalstvu. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvržujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za S 9.25_________________Lir 1e. Xai'iikrat je pristopil k ujernu preprosto oblečen irotrpod, ki je bil jMHlolH'n kakemu uradniku, ter ira poprosil, naj bi za nekaj minut držal komf vrvici', ker mora nagrlo nekaj zmeriti. Oos-pod je uslužno prijel za konec motvoza, stopil s kredo na označeno mesto, kjer je bil geometer s k redo zarisal v cesto križ. Geometer, ki je očividno meril cesto, je pa z drugim koncem motvoza odš«*l za bližnji vo**al. Tam je takoj naprosil prvega elearantnecrn gospoda, naj mu za nekaj minut drži konec motvoza, ker mora nujno zmerrti cesto itd. Oba gospoda sta res na vso moč r<*sno in važno vsak za enim vogalom držala tisti motvoz, locomotor" Horace Cole pa je med tem sedel v sosednji kavarni s svojimi tovariši in se veselo zabaval, videč resno napore obeh potegn jenih gospodov. •Bilo je nekaj let po burski vojski. Takrat je prišel v London sultan ?z Zanzibara. TTo-raeo Cole pa je takrat še študiral na univerzi v Cambridirn. Mladi študent je takrat probi-ral poročila o sultanu, ki nežna angleško ter se po otročje veseli vse^a, kar na An^lHškeni vidi. Ce ta črni sultan obiskuje že vso A utrli jo, zakaj ne bi pogledal š«- v Cambrid-e! Tako si je mislil mladi študent, in res s<- je neketra dne pn vsem m<-s-tii bliskovito raznesla novica, «la pride v Cambridge črni sultan. Že čez eno uro bo tukaj! Tn točno čez eno uro so se na postaji '.brali že vsi miličniki m<«sta; mestni župan. rektor u-niverze in vo, kjer prebiva "navihani študent Horace Cole," kakor ie rektor po tolmaču razlagal črnemu veličanstvu. Seveda je pravi črni sultan takrat mirno in zaspano sedel v nekem londonskem hotelu in se mu niti sanjalo ni o kakem Cambridjru. Angleži tujim vladarjem radi razkazujejo svoje velike bojne ladje, na katere so silno ponosni. Xekoe so se na Ansdeškem mudili štirje abesinski princi, katerim so Anirleži razkazovali vse znamenitosti. Zato se ni nikomur zdelo čudno, da so se abesinski princi prijavili za obisk v luko Portland, da si o-aledajo oodotne bojne ladje. Horace Cole je zastopal uradnika zunanjeira ministrstva, ki je odgovoren za črne iroste. Yo 60 let star. A je umrl star 57 let. Kdo ve, ali bi bil tak šaljivec v kaki drugi deželi mogoč? Ko so izkopavali razvaline stcire rimske naselbine Aqui-com blizu Budimpešte, so izkopali tudi orgle, ki dokazujejo, da so vodne orgle poznali in porabljali že pred 1800 leti. Na te orgle so orglali na ta način, da so s pomočjo voile povzroča- li zračni pritisk. Poleg izkopanih orgel, katere so tako majhne, da jih človek lahko nese, so odkrili tudi latinski napis, da je orgle daroval kolegiju G. Julij Viatorinus. Ta je bil okrog 1.228 po Kr. edil, |>ozneje pa de kurio kolonije v Aquincu ter prefekt kolegija "Centena-rmni.,,'Po navodilih vseučiliš-kega profesorja dr. Valentina Kuszvnskega, bodo staro godalo, ki je razmeroma *ogozdo-vanje. Poleg tega ima cesarska rodbina mnogo delnic največjih japonskih delniških družb, ki jim daje s svojim imenom prestiž in ugled. Mi-kmlo v finančni ravnatelj zavzema položaj ministra, toda njega nobena vladna kriza ne zadene. Čeprav smatrajo Japonci svojega cesarja za nadnaravno od l>oga izvirajoče bitje, se je že večkrat pripetilo, da so recimo veliki fevdali cesarjevo osebo skoraj prezirali. Cim bolj se pa širi nacijanalizem, te večji je tudi mikadov kult. Posebno visoko časte cesarja Japonci zdaj. 70 miljonov Japoncev vidi v njem bogovom podobno bitje in baš to je eden glavnih stebrov japonske moči. Fanatizem in moderna tehnika sta dva močna fagtorja napredka in ekspanzivnosti japonskega naroda. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. Prizor ob času stavke hišnih na mešcencev. V velikih zgradbah niso vozili elevatorji, vsled česar so morali hoditi ljudje po stopnicah- . Za piruhe! Najlepše Velikonočno Darilo, ki ga morete poslati svojcem v domovino, je denarna pošiljatev, Poslužite se našega posredovanja za točno izvedbo vašega naročila. SLO V0IIC PUBLISHING C°- 21.6 West 18th Street New York Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" Hew York, H. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej. f» strani .............. tr«lo rex. ...........................1-— broširana JI BENEŠKI TRGOVEC, im*a« t 5. dejanj---- Klasične igre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. l>eia je prevedel v krasno sloven5Cino nasi najbolj Si pesnik Oton Župančič. CJYRAN DE BERGEKAC. Heroična komedija t petih dejanjih. Trdo vezano ..............1.W ČRNE MASKE Spisal Leonid Andrejev, 32 str. Cena ---- .35 Globoka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih ......................60 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIV ANKE. Veselo >gra v 3. dejanjih. V isrri nastopa 11 oseb...... .45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj, 130 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom.- grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L. Novak. 45 strani. Cor*» .........30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna. Število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico to*>lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... .50 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 13 letih, 4. dejanja .............60 MAGDA. Spisal Aluzij Remec. 86 strani. Cena...4o Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMOND!1, 4. dej. .. .30 MOGOfNI PRSTAN, Milčinski, 5J strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK. Molierc. so str....... JJO OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... .30 Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrli-liekcga je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel t J olja. »4 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal (Jerhart Hauptmann. V24 str. Cena...50 Dramatska bajka v i»etih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj 72 str. .35 REVIZOR. 5. dejanj, trdo vezana ............ -75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). Vezano ........................^5 ROKA V ROKO ............................ -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano .... TI OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano -- - --------- SEN KRESNE NOCl, Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena -------------------------------------------------- SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str. .........50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETT) Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank, čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ' ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z besedami: — Ni strip, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. Cena.... Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....00 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v 5. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.gnopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neia, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, — Marjin otrok ........................ «30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov .................. -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ -30 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega o-troka ............................... .30 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ .80 BALADE IN ROMANCE, trda vez............ L25 broširana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... .65 BOB ZA MLADI ZOB. trda vez .............. .40 MOJE OBZORJE, (Gangl) ....................IK NARCIS (Gruden), broš. .....................30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. JB9 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLUTNE (Albrecht), broS. .................. .30 POHORSKE POTI (Glaser), brošrano........ .30 STO UGANK (Oton Zupančič) ............... .50 VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ .60 • ZVONČKI. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ............................ .90 ZLATOROG, pravljice, trda vez............. j60 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec. 100 »trani. Cena..______ M pesmi z notami MEŠANI IN MOŠKI ZBOR lira. ilNmari ............L^- 4 Vm!'H>hv<-i ................ ust ri. 11. zv................... .45 SLOVENSKI AKORDI i: m«->anili in molkih zlM.r«>v. njInJii! Kari Adamič ............................ Cena L5t PLANINKE IVsmi zii sopran, alt, tenor in na>. jgtasbil J. I^dtarnar ........................Cena 1.30 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) 2. zvezek -45 Trije mošlti zbori. (Pavčič) Izdala Glasbena Matica ...................40 DVOGLASNO Naši himni .................................. -50 MLADINI f Osem mladinskih i>esmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Emil Adamič ................Cena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester> Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.......... .45 V pepelnični noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica .........................75 Dve pesmi. (Prelovee). Za moški zbor iu bariton solo ................................ -20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil Jos. Vedra 1 ............Cena L— MALE PESMARICE At. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Sto čutiš Srbine tužni.................15 St. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Podoknira ...........................15 Slavrek. zbirka šolskih pesmi. (Medved* ...... J~5 lira. Srednješolska, 1. in J. zvezek po........ 50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali niužki zbor. 15 i>esmic. (Pregel).. MEŠANI IN MO^KI ZBORI. (Al;--' — ."{. zvezek. Psalm 11S; Ti veselo jkjj; Na dan; Ilivna noč ...............................49 0. zvezek. 0]x>iuin k veselju: Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .......................................40 cerkvene pesmi Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor L— Tan turn Ergo (Premrl) ...................... 50 Maš ne pesmi za mešan zbor fSattner) ........ 50 Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) 50 K svetemu Rešnjemo telesu (Foerster).........40 Sv. Nikolaj .................................. .60 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za mešani zbor .................... Cena L_ MISSA in Honorem St. Josephi, Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, mešan zbor____Cena 1._ PRILOŽNOSTNE PESMI za izvan cerkvene in društvene slavnosti, sestavil A. G rum. Mešani in moški zbori... Cena 1.— note za citre Koželj ski. Poduk v igranje na eitrah, 4 ^ ezki 350 Buri pridejo, koračnica ...................... Jtd note za tamburice TAMBURAŠ, sedem narodnih pesmi, priredil Emil Adamič ...................... Cena $1.— -sicvenske narodne pesmi za tamburaški zbor in petje (Bajuk) ............................1.39 Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ..........................L_ Na Gorenjskem je fletno ......................L_ RAZGLEDNICE / Newyorske. Različne, ducat .................. .40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .......... .40 Narodna noša, ducat ........................ «<40 POSAMEZNI KOMADI po .......... 5 centov Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke -po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. \\ »£39 WZMVDI =u= New York, Tuesday, March 24, 1 936 rn LinavBT nuovEmi gttlt iwu.wh Kje je Eva? 18 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Kot v potresu se trese Mantelovo telo. "Otrok — otrok — imel sem hčer in nisem niti vedel! Franc, za božjo voljo, sedaj pa mi povej: ali otrok živi?" Franc vidi, kako razburjen je njegov prijatelj. "Mislim, Henrik, da je mala Eva šla s svojimi krušnimi stariši v Bazel, kjer je žena tvojega svaka podedovala po svojih starišili trgovino, in ko sem tvojega svaka zadnjikrat vi -del v Bazelu, mi je rekel, da jim gre dobro, da same nimata otrok, da pa jima Eva popolnoma nadomešča lastnega otroka in da jo imata zelo rada. Nekaj mesecev nato, ko sem zadnjikrat videl tvojega svaka, pa sem prejel naznanilo o njegovi emrti, nato pa seveda nisem ničesar več izvedel o njem in njegovi ženi in o t veji hčerki. Toda prav gotovo še živi tvoja hči v Bazelu pri svoji krušni materi." Mantel sedi kot bi bil oka menel. Roke se mu krčevito stiskajo in žile njegovega obraza se nategujejo. "In o vsem tem nisem ničesar vedel, niti najmanj slutil! Imam otroka, hčer, pa je še nisem videl! Zapuščen in brez ljubezni sem živel po smrti svoje druge žene — pa imam otroka! Bog v nebesih, moj dragi Franc, to me bo vrglo s tira. Neizmerno me pretresa. Mogoče moreš razumeti moje občutke, mogoče tudi ne. Vedno sem hrepenel po otroku; mene in mojo drugo ženo je zelo bolelo, da nisva imela otrok in dediča za svoje veliko premoženje. Pa ves ta čas je živel moj otrok, hči — grozno je, Franc, grozmo je to!" "To vrti i m, Henrik, in razumem te. Toda še vedno ni prepozno, ko enkrat votš, moreš vendar iti po svojo hčer." Mantel stisne zobe. "Moraš biti prepričan, da ne boni odlašal in bom tako storil, toda vseeno se bojim, da se mi je otrok odtujil, mogoče nebo hotela z menoj in se ne bo hotela ločiti od svojo krušne matere. Kaj naj storim potem? Tako nov mi je občutek, da imam otroka, tako močan je, da tega ne bi mogel prenesti, če bi se moja hči odvrnila od mene." "Samo pomiri se, Henrik, od tebe do tvoje hčere bo že kak most. Kri je gostejša kot voda. In če se ne mara ločiti od svoje krušne matere, ki pa je zelo pametna in prijazna žena, pa tudi njo vzameš. Njeno trgovino ji boš lahko nadomestil, ker si bogat. Pusti jo tedaj kot varuhinjo pri svojem otroku, potem bo Eva prav gotovo in rada šla s teboj." Henrik se oddahne in stisne svojemu prijatelju roko. "Imaš prav, hvala ti! In če ne mara iti z menoj, mi ni-kdo ne bo branil, _da ostanem pri njej; ravno tako morem živeti t ukaj kot v Švici in morem svojemu otroku povsod dati prijetno, udobno ž i vi j< »nje. Kako me je to razburilo, Franc! Menda še nikdar v svojem življenju nisem bil tako zmeden. Moraš že malo potrpeti z menoj. Toda hvaležen sem ti! Pomisli samo, če se ne bi še enkrat odločil, da bi priredil kon-cert in če srečen slučaj tudi tebe ne bi sem prinesel, ko bi tudi danes, kot vedno, jedel v svoji sobi — to je vendar čudovita previdnost božja! Samo pomisli, vse to bi se ne bilo zgodilo, mogoče ne I>1 nikdar izvedel, da imam hčer. Samo nebo naj mi pomaga, da bi živela in da je zdrava na duši in telesu! Bog menda ni vsega tako čudovito uredil, da bi sedaj razočaral. Počakaj samo trenutek, Franc, svojemu tajniku moram takoj nekaj naročiti. Potem bova govorila dalje." Pokliče natakarja in mu naroči, da naj sporoči njegovemu tajniku, naj takoj pride. Mr. Brown je bil v nekaj trenutkih pri svojem gospodarju in ga vpratŠa kaj želi. "Poslušajte, Mr. Brown. Dobil sem neko sporočilo, ki me kar najhitrejše kliče v Švico. Poizvedite, kdaj odpelje prvi pa mik. Ako odpluje prej, kot jutri zvečer, mora biti koncert poti vsakim pogojeni odpovedan. Koncert more biti samo, če me ne ovira pri tem, da dobim prihodnji parnik. V tem odredite vse potrebno! John naj vse pripravi za odhod. Prinesite mi sporočilo tu sem, kdaj odpluje prihodnji parnik in takoj naročite kabine za mene, za vas in za Johna. Saj veste, kako hočem imeti. In sedaj naglo." Brown ni pokazal, da se kaj čudi, kajti od prejšnjih koncertnih potovanj je bil navajen na nagle odločitve svojega gospodarja. Prikloni se in odide. Mantel izprašuje Traberja še o dragih podrobnostih. Zo-, pet je dobil svoje ravnotežje, toda nenavadno hrepeneč ogenj je gorel v njegovih očeh. i Franc Traber mu poroča vse, kar je v edel, in s teni še ni bil gotov, ko se že vrne Mr. Brown in naznani, da bo čez dva dni zjutraj ob sedmih odplul parnik "Kap Polonio". To je bil najboljši in največji parnik, ki je v koncertu odšel na parnik, da mu ne bo t roba naslednji dan prezgodaj vstati. Mantel smeje prikima svojemu tajniku, ker mu je vedno vse kar najboljše postregel. Ko Brown zoj>et odide, ostaneta oba prijatelia še nekaj skupaj ter pripovedujeta vse važne stvari, ki sta jih vsa leta ločitve doživela. Franc Traber, kakor bi rad, pa se ni mogel peljati z Manteloni, ker so ga zadrževali trgovski posli. Mantel pa mu je obljubil, da mu bo sporočil^ ako bo našel svojo hčer, in kje bo v bodoče živel. Vse to mu Mantel obljubi in tudi, da bo Hraberja obiskal, kadar pride v Berlin. Naslednji večer je mogel Franc Traber svojega prijatelja občudovati na koncertu. Dovolj je bil glazbeno naobražen, da je mogel oceniti njegovo umetnost, pa vseeno je bil začu den, ko je videl in slišal, kako je bil Henrik Joacliim počaščen. Poslušalci so bili divji v svojem navdušenju in Traber mu pravi po koncertu: "Škoda pa je vendarle, da svoje čudovite umetnosti ne " Več kazati; postal si od Boga blagoslovljen umetnik in da zaslužiš tako veliko priznanje." Mantel pa samo zmaje z roko. "VedrtO je boljše, ako se umetnik na vrhuncu svojega de-ovanja pow lov i od odra — hrepenim po miru. In ta mir, saj upani tako, ne bo več zvezan z osamel ost jo." Oba prijatelja se šele ločita, ko odide Henrik Mantel na parnik. Pri slovesu pa si pravita: "Na svidenje!" .(D&ljt! prihodnjič.) a h k a k a /.a BOGATEGA, ZRELEGA DELA TOBAKA — "IT'S TOASTED" ZNANSTVENO MEŠANJE Mešanje tobaka, da se zajarinči določen okus — edinstveno, težijo za sezijo in leto za letom-je oboje, umetnost in znanost. Vsako sveže mešanje Lucky Strike tobaka vsebuje vec kot 100 raznih vrst, pridelanih na tisočerih različnih farmah-ne samo v Virginiji, Severni in Južni Carolini, Georgiji, Tennessee, Kentucky, Marylandu in drugih državah, pač pa tudi v tobačnih deželah v Macedoniji in Ksantiji na Grškem, Smirni in Samsounu na Turškem - kjer raste najfinejši turški tobalu Preobilica Kislobe Drugih Znanih Vnt Nad Lucky Strike Cigaretami § ■ . . . 8 . ■ ■ S ... .S . . « g , § L LUCK. Y STRIKE 1 BRANO BRAND mmmrnm. luckies so v«anj kislobne! Zadnjo kemično preizkušnje kažejo* da imajo druge znano vrste preobilico ki»-lobe nad Lucky Strike od 53% do 100%. • Izidi Potrjeni Od Neodvisnih Kemičnih Laboratorijev In Preiskovalnih Skupin Copyright 193*. Thf American Toturro Comouu "IT'S TOASTED "-Zaščita vašega grla —proti draženju — proti kaši ju DRUGO ŽIVLJENJE NI ODGOVORNO ZA PRVO Leta 1916 je pariški krojač Leon,Aurognon, takrat na fronti dezertiral in prišel »lomov,