Izhaja vsakega 5., 15. ia 25. dne v aesecu; če je na tak dan praznik, dan prej. — Ros. štev. V59 din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu G3 din. — PoSho-ček. rač. št. 17.785. Oglasi pa ceniku. —Izdaja konj. lista, čigar predst. je Karel Škulj, župnik v Dol. vasi pri Ribnici. — Urednik Fran Radeščak, Kočevje. — Tiska tiskarna J. Pavliček, Kočevje, Ejvoufi mzu i - .‘-‘. .'V ' r Teža sedanjosti zahteva celih ljudi in ' čelih narodnosti. Kamorkoli navrnemo . pogled, povsod vre na dan razgibanost vseh narodnih sil, ki se seskupljajo in usmerjajo k enotnem stremljenju in k skupnemu cilju. Mladina, ta nositeljica prihodnosti, se uvršča v narodno celoto, kolikor je ne ovirajo predsodki in dediščina odmirajoče dobe liberalizma. Liberalizem kot oče laži je tudi plemenitim mislim zapustil svoj pečat in jih izkrivil po svoje. Njegova izrodka, socializem in svobodomiselstvo, se danes zatekata deloma v poganski nacionalizem ali v materialistični komunizem, medtem ko demokracija, doslej zlorabljana in nadahnjena po liberalizmu išče nova pota in nove načine, da se znova uveljavi v življenju narodov. V slovenstvu opažamo krepko rast zdrave prihodnosti v narodni strnjenosti v zvezi s Hrvati in Srbi po Jugoslaviji. Katolištvo je dalo slovenski misli potrebno globino in neomajno trdnost. Danes bolj kakor kedaj prej nagonsko čutimo, da bi nas bile liberalne struje odnesle prej ali slej v zaton in to naše skrčeno ozemlje v suženjske mra-kote najbližjih nacionalizmov. Slovenec, že po naravi miroljuben iti pohleven, je v katolištvu končno naše! pravi zmisel za obstanek in razmah svoje narodnosti: Katoliška zavest, ki je v prejšnjem stoletju narodno področje prepuščala liberalizmu, se je strnila z narodno zavestjo v nerazdružijivo celoto. Liberalizem na umiku ni več našel tal v narodni misli, in je zato iskal zaveznikov v somišljenikih izven narodnega območja, kar ga je izkoreninilo iz narodnega občestva. Zdaj se le še posameznici, kolikor niso imeli v sebi dovoli, moči. da se otresejo liberalizma, obešajo rta soro narodnega voza, ker do vajetov tako več ne morejo Slovenstvo je v povezanosti katolištva in narodnosti danes borbeno, odločno in z vsem hotenjem sledi z brezprimerno požrtvovalnostjo za vzori najradikalnejših glasnikov narodne misli iz prejšnjega stoletja. V zanosu slovenske misli moremo šele oceniti visoko vrednost jugoslovanske skupnosti, ki šele po notranji trdnosti vsake narodne komponente (sestavnega dela) zase pride do popolnega izraza resnična podoba iri moč Jugoslavije. Zato je treba ves narod vzgajati, vsakemu posamezniku vtelesiti slovensko misel, ki naj prežme in prekvasi vsa slovenska srca, kjerkoli so. Hlapci, mevže, dvoživke m s tujo miselnostjo obremenjeni življi niso v narodnem boju še nikdar uspešno odlo-i • v prav Posebno pa je izločiti iz na- muh vrst koristolovce, da ne bi kupčevali narodmmi dobrinami, ko gre za pravico n omiko slovenskega naroda. riJSi,6"? moramo značaje in z neizprosno zlasti rt'5 )0 ln, vztrajnostjo ustvarjati junake Kr ‘ na narodno mešanih tleh. lo da brezobzirno od-ustvari en :fosebne razmere* in enotno podobo cele Slo- venije tudi na tem koščku našega narodnega organizma. To stališče je ugotovil tudi Slovenski dan v Kočevju, ko je Kočevsko dokončno vključil v slovensko in jugoslovansko skupnost proti vsem „posebnim razmeram", ki so se celih 20 let umetno vzdrževale zaradi nekaj sto glasov ponemčencev pri volitvah. Zato moramo spraviti tudi Kočevsko v enoten utrip s slovensko Ljubljano. Iz slovenskih src na Kočevskem mora izginiti plahost in malodušnost. Izkoreniniti moramo tisto suženjsko duševnost, kakor bi naš človek še vedno trepetaje pričakoval, kedaj se bo na vogalu prikazala „pikelhavba* avstrijskega orožnika ali pa avstronemški priganjač za „Siid-markne* šole, ki so bile suženjske tržnice, kjer so se prodajale duše in značaji slovenskih ljudi. ■ Danes ne damo in ne smemo dati nobene slovenske duše več molohu potujče-valcev in raznarodovalcev. Vemo, da med tukajšnjimi ponemčene! težko najdemo kaj več in kaj boljšega kakor janičarsko kri, ki jo je zastrupila trma, zagrizenost in oholost. Nje kar prepustimo kočevskemu nemštvu 1 Prav mirnega srca se odrekamo vsaki zamisli, da bi nam tak kvas shajal slovensko testo na Kočevskem za naš kulturni kruh. Jasna beseda veljaj vsem poštenim in čestitim Nemcem, ki jim njihovo govorico in njihovo narodnost . .noemer ne bomb preprečevali in ovirali, tem manj ker niti ne taje in utajiti ne morejo, da so se po milosti nam sovražnih mogotcev tušem priselili kot tujci iz daljnih dežel in so taki ostali. Je pa naša nesporna in neizpodbitna pravica domačinov in sotvorcev Jugoslavije zahtevati, da spoštovanje, ki ga dolgujemo g 'Stom, le-ti ne zlorabljajo. Iz te pravice iz. ira tudi. naša. v.oJi$a,, da,Kočevski. vtisnemo svojo slovensko podobo. Na Kočevskem hočemo, da slovenstvo nemoteno in neovirano razvije vse svoje društvene, državljanske, kulturne, gospodarske in socialne moči v zmislu svojega političnega programa, ki velja za vso Slovenijo. Odrekamo pravico vsakomur, da si prisvaja to ozemlje v imenu odvratnega od-padništva. Vprav vplivu te zvrsti imamo pripisati, da je na Kočevskem poleg trdnih, značajnih in zavednih Slovencev še vse preveč takih, ki so se navzeli odpadniškega duha in ki še vedno drže po dvoje želez v ognju medsebojnega narodnostnega trenja. Le-ti niti v domači hiši ne znajo biti Slovenci, medtem ko se čutijo užaljene, če kdo podvomi med Nemci, da so Nemci, ali pa med Slovenci, da so Slovenci. In vprav zaradi takih nezanesljivih živ-ljev se naši narodni nasprotniki okoriščajo z napačno domnevo, češ da je Kočevsko sklenjen „jezikovni otok". Če je to sploh kak otok, je le-ta tako preluknjan, kakor ribniško rešeto! In če bi se na to rešeto vsula količkaj večja ploha, bi izprala do zadnje kaplje vso nemško krvno in jezikovno sledi Prepih slovenstva od vseh strani skozi Kočevsko je tako močan, da se pleve komaj še drže slovenskih tal pod žgočim slovenskim solncem! Saj je na Kočevskem ni vasi, kjer ne bi bilo Slovencev, in je menda ni družine, ki bi ji slovenska mati ne dala potomcev. Naj ne moti Nemcev dejstvo, da je po-življeno slovensko gibanje na Kočevskem trn v peti tudi skupini ali skupinam, ki — ■ • . žive v tuji, sioven-- c' Koliko ti ljudje' dasi rojeni Slovenci stvu sovražni miselnosti. pomenijo v slovenskem narodnem občestvu, zTvx> menda tudi Nemcem ni neznano. , ■ /fiijTp Smo na prelomu dobe, ko je treba, da A_ ' naši drugojezični sodeželani spoznajo, da bo j v. prej ali slej za njihove resnične kulturne - -f % potrebe Ljubljana vendarle bližja, kakor \ pa čez izvenmejne ovinke tako oddaljeni Belgrad. Prepričani smo, da bodo Nemci, ki so res Nemci, na Kočevskem s svojo usodo bolj zadovoljni, kakor pa so Slovenci na Koroškem. S pametnim in stvarnim razumevanjem obojestranskih teženj nikogar ne bo bolela glava. Če nam je usoda namenila skupno življenje, skušajmo, da bomo uravnali sožitje v tokove medsebojnega priznanja temeljnih pravic. S skupnim naporom bomo očistili Kočevsko tudi od plevela odpadništva in dvoživkarstva, ki edino otežkoča dobre-odnošaje. Živina c n. Železniška proga od Grosuplja do Kočevja je kakor opuščena cesta, ki jo rabijo le najbližji posestniki, dokler je plevel ne preraste. Potniški promet čez teden menda niti stroškov ne krije. Tirnice na slabih, že dolgo neizmenjanih pragovih so zrahljane, da morajo vlaki previdno voziti. Edino lesna industrija v ribniški o lini in na Kočevskem, nekaj tekstilnih tov m in premogovnik v Kočevju, vzdržuje še tovorni promet. Če bi se želv: niški promet na tej progi ustavil, bi bil to hud in nepreboljiv udarec za vse kraje, ki so zdaj navezani na to progo, zlasti za razvijajočo se industrijo in premogovnik v Kočevju. Da se dvigne donosnost železniške.proge in blagostanje prebivalstva na Kočevskem, kar končno pospešuje tudi davčno moč, je vsekakor treba odločnega in neza-vlačljivega ukrepa vlade glede nadaljnje usodeteproge. Slovenski poslanci imajo zdaj izredno hvaležno delo, da opozore odločilne činitelje na ta dejstva. Že odobreni načrti upoštevajo progo II. reda. Od Kočevja bi proga poživila kočevsko dolino, Mozelj bi se dvignil v lep slovenski trg, kjer bi bilo izhodišče za krajše in daljše ture v prelepo kočevsko Švico, kj ima toliko čudovitih prirodnih kmsot. Čez Rajndol in Knežjo lipo bi se proga dvignila z vzponom 13%o na sedlo, ki loči Kočevsko dolino od Poljanske. Od Knežje lipe bi avtobusni promet vzdrževal živahno zvezo s Črnomljem. Kako prelestna bi bila vožnja tod v polni sinjini dneva ! Od sedla bi se proga spuščala v Poljansko dolino s padcem 23% in po krivinah v najmanjšem radiju 300 m. Pa smo na postaji Čeplje, v tej prijazni vasici, kjer so vsi pogoji, da se tudi ta kraj ob vznožju gričevja s tujskim prometom lepo razvije v prijazno slovensko letovišče, enako pa tudi Stari trg in Radenci. Pri vasi Špeharija bi bil krajši predor in 20 m visok most čez Kolpo. Od mosta sc proga spet dviga (vzpon 18-75°/co) ob pobočju doline do postaje Severin in postaje mali Jadrč. Preko postaje Nadvučnik proga zavije proti zapadli ob Sujizinski cesti nad Ramensko. Izpod kote 902 bi sc moral izpeljati predor, ki bi bil 2 5 km dolg. Tu spd proga pada (14°/oo), da se pri p or. la ji Vrbovsko-Severin priključi na sušaško progo. Prava priključna postaja pa bi bila šele postaja Srpske Mo-ravice, ki ima 17 tirov in vse moderne naprave. Dolžina skupne proge od Kočevja do Srpskih Moravic bi znašala 57‘3 km. Radij krivin od Knežje lipe do priključne postaje bi znašal najmanj 250 m. Sicer so za Klodič-Kavčičevo progo bile že druge izpeljave, obveljala pa je pravkar opisana. Donosnost proge je po načrtu samem krepko podprta. Kočevski gozdovi bi se mogli mnogo bolj umno ukoriščati, ker bi se prevoz znatno pocenil. Ker se hoče Italija vsebolj gospodarsko uveljaviti v naši državi in vse svoje potrebe, kolikor jih sama kriti ne more, uvažati iz Jugoslavije, je Italija med drugim ponudila zgradbo železniškega omrežja in elektrifikacijo železnic. Spričo dejstev, da je Italija naš stalni odjemalec lesa, bi vprav kočevski gczdovi zaposlovali novo kočevsko progo na Sušak in Reko. Koliko bi bilo zaslužka za slovenske ljudi tod! $ Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da bi kočevski premogovnik zopet prišel v poln obrat, kar bi zelo okrepilo zlasti Kočevje v njegovem gospodarskem razvoju. Ta proga pa bi tudi znatno pospeševala razmah jugoslovanskih pristanišč in pomorstva sploh. Podaljšek kočevske železniške proge bi kar za dobro tretjino skrajšal zvezo z morjem. Sušak in Split bi si opomogla tudi s tranzitom, ki gre s severa zdaj po večini na Trst. Tudi v narodnem in državnem oziru pojdemo po tej prepotrebni progi lepšim časom nasproti. Na čelu železniškega ravnateljstva v Ljubljani je zdaj g. inž. R. Kavčič, ki je najtesneje sodeloval s pok. Klodičem pri načrtih za to progo. Je to strokovnjak, ki je sodeloval tudi pri trasiranju in zgradbi proge Novo mesto—Metlika. Pod njegovim vodstvom se je gradila tudi proga v Dalmaciji Knin- Pribudič. Bil je tudi pri tehničnem vodstvu, ki je pregradilo progo Dunaj— Krakovo. Med vojno je vodil zgradbo proge Logatec—Ajdovščina. Tudi progi Št. Janž— Sevnica in Ormož—Ljutomer—Murska Sobota sta bili pri trasiranju pod'njegovim strokovnim vodstvom. Leta 1923. je vodil tudi dela za basiranje zdaj žev odobrene proge Kočevje—Vrbovško in' Črnomelj— Vrbovško. Zadnje^ imenovana proga se že pričenja graditi. Ce bi s Kočevskega bilo pravočasno več pogona, kdo ve, če ne bi Kočevje prej dobilo podaljšek. Prepričani smo, da bo g. ravnatelj inž. Kavčič s svojim vplivom krepko pripomogel, da načrti, pri katerih je tako uspešno so- 7L h e Si m Fran Radešček (Nadaljevanje.) Prvi obiski Moj dobri Mitrovčan mi je še dal potrebne napotke glede prehrane in življenja ter me nato prepustil svoji usodi. Z okornimi besedami sem" komaj mogel izraziti zahvalo tako, kakor sem jo čutil. Sprejel je to zahvalo, kakor vsaka plemenita duša, z zavestjo, da je storil dobro delo hvaležnemu sočloveku. Poslovila sva se prav prisrčno in se poslej nisva več srečala v življenju. Nizka vogalna pritlična stavba na Tera-zijah, last pok. srbskega državnika Nikole Pašiča, ki je predstavljala po vojni milijonsko premoženje in je danes na njenem prostoru ogromna palača, je skrivala v svoji zanemarjeni zunanjosti svetovnoznano pa skromno krčmo „Albanija". Tu so se zbirali najrazličnejši življi od bosopetega „ama-lina" (postrežčka), „testeraša" Arnavta (žagarja), „kalfov" (pomočnikov) najrazličnejših „esnafov" (obrti) do umetnikov peresa, čopiča in dleta. Tu sem najprej opazil, koliko in kako globokih sledov je turštvo zapustilo na srbstvu v breme in škodo jugoslovanstva. Tu, v „Albaniji", sem se prebil z okusno pripravljeno, dovoljno, domačo srbsko hrano po izredno nizki ceni. Seveda je bila postrežba temu primerna.- Opoldne in zvečer je bilo treba kar hitro pometati deloval in jih pripravil za odobritev, končno uresničijo velike nade vsega kočevskega okraja glede proge Kočevje—Vrbovško. H koncu naj dodamo še . Lclepno ugotovitev članka „Tujski promet in železnice", ki ga je te dni priobčil „Trgovski list": „Posebne važnosti za razvoj tujskega prometa v Sloveniji, ob Jadranu in v naši državi je železniška zvezaLjubljane z morjem. Tako važna je ta zveza, da Slovenija od te zahteve nikdar ne more odstopiti." Fegled po • sveta Dogodek svetovnega pomena je vsekakor bila prezgodnja smrt sv. očeta Pija XI. — Špansko vprašanje je še^vedno v ospredju evropskega zanimanja. Če bi bil general Franco turške vere, bi lahko poženil Anglijo in Francijo ter še Nemčijo in Italijo povrhu. Vse bi ga rade imele ob svoji strani. Kakor se čuje, bo skušal ostati z vsemi dober in nevtralen. Zdaj pripravlja cel milijon vojakov, da dokončno pokori tudi Madrid in Valencijo. Azana in njegov namestnik grozita, da se bosta odpovedala predsedništvu republike. Če je tako, potem rdeče Španije ustavno sploh več ne bo. Tudi republikanska vojska se že tudi v vrhovih krha in je načelnik generalnega štaba odstopil. Vojaštvo se drži skupaj le s silo. Glede na vse to pač ne more več dolgo trajati, da bosta tudi Anglija in Francija priznali vlado generala Franca. Le-ta je že pripravil zakon o politični odpovornosti, ki obsega vso dobo prevratnih gibanj v Španiji od 1. oktobra 1934 naprej. Po tem zakonu ne bodo odgovarjali samo zločinci in morilci, ampak tudi člani ljudske fronte in prostozidarskih lož. — Angleški ministri so prepričani, da se bo mir ohranil kljub oboroževanju in premikanju italijanskih in francoskih čet v Libiji in Tunisu in ob Džibutiju. — V Belgiji še vedno ne morejo sestaviti vlade. Gre za temeljno ustavno vprašanje in se bo država bržčas razdelila v dve polovici med Flamce in Valonce s skupnim vladarjem. Prvi so Germani, drugi pa Francozi. — Balkanska'zveza zboruje pravkar v Buku-reštu. Namen sestanka balkanskih’diplomatov je, da svojo zvezo še bolj poglobe in ji pridružijo še Madžarsko in Bolgarijo. Baje ima turški ministerneke posebne predloge v korist Anglije. Bolgarija bo dobila v Dedeagaču svoje pristanišče ob Egejskem morju. — Pri volitvah v Podkarpatski Rusiji je bilo od veljavnih 284.365 glasov od- vase, ker so zapozneli gostje že čakali v dolgih gosjih vrstah v tesnih prostorih. Za dnevno zavetišče sem si izbral kavarno „Moskvo" v dolnjem prostoru ob Balkanski ulici v kotu. Natakarji so me kmalu poznali kot stalnega gosta in bili izredno postrežljivi, dasi sem jim odrival le običajno srbsko napitnino, ki ni daleč od škotske. Tu sem potem cela dva meseca opravljal svojo poročevalsko službo. Takoj drugi dan svojega bivanja v srbski prestolnici me je tovariš časnikar, s katerim sem se že prvi dan spoznal, odvedel s seboj po Aleksandrovi ulici na Stari dje-rarn (mitnica). Danes je tudi tu že vse zazidano. Od starega pokopališča sv. Marka, t. j. od Bataldžamije (nekdanje turške molilnice), kjer zdaj na njenem prostoru stoji ponosna državna zbornica, je bil ves ogromni prostor med Paliiulsko in Aleksandrovo ulico popolnoma prazen, le „majdan" (ka-menolom, za pesek ob Palilulski, in nekaj napol podrtih bajt, kjer so Judje prodajali starino, je stalo ob Aleksandrovi ulici. Ta, kakor vse glavne ulice prestolnice, je bila menda najširša in obdana na obeh straneh s košatimi starimi kostanji. Ko že govorim o teh kostanjih, naj že zdaj omenim, kako so vprav ta ogromna debla in obsežne krošnje obvarovali življenje dr. Josipu Cugmusu, sedanjemu pomočniku generalnega ravnatelja jugosl. železnic v Belgradu, in meni. Bilo je že proti jeseni leta 1914., ko sva šla s prijateljem danih za vlado 262.202 glasov, da je debila vlada 93 odstotkov gb sov. Volivna udeležba je znašala na 92 odstotkov. — V Češko-! i stališče in so kakor d. va v državi. Prepričani smo, da bo vis: ca narodna zavest Čehov in njihova kulturna raven, v prehodnem stanju državnega preoblikovanja, znala najti pravo pot na izredno delikatnem položaju k boljši prihodnosti. So, ki nam zamerijo, ker rabimo dosledno za označbo narodne skupščine slovenski izraz državna zbornica. Predvsem nam gre za to, da v zmishi enakopravnosti pride povsod in na vseh področjih do veljave na slovenskem ozemlju slovensko imenoslovje enako pa tudi na vse ustanove državne skupnosti. Izraz narodna skupščina pa se tudi ne krije s slovenskim pojmovanjem. Kar je Srbu narod, to je Hrvatu puk in Slovencu ljudstvo. Dobesedni prevod bi torej bil: ljudska zbornica. Ker pa bomo v dogledni dobi dobili tudi banovinsko ali pokrajinsko zbornico, ki bo tudi ljudska, je torej edino pravilno, da se že zdaj uveljavi za razliko od banovinskih zbornic izraz državna zbornica. Prejšnji četi tek se je po daljšem odmoru zaradi spremembe vlade zopet sestal državni zbor. Bilo je veliko zanimanje za sejo parlamenta. Z viharnim pozdravom so poslanci sprejeli novo vlado Dragiše Cvetkoviča. Po prečitanju zapisnikov in ukazov se je predsednik zbornice v toplih besedah spominjal smrti velikega papeža miru Pija XI. Spominski govor so poslanci poslušali stoje in pokojnika počastili s klicem „Slava mul" Na enak način se je počastitev umrlega papeža izvršila tudi v senatu. Z veliko večino so bili izvoljeni v predsedstvo državne zbornice vladni kandidati: za predsednika Milan Simonovič, za podpredsednika Alojzij. Mihelčič, dr. Dragan Damic in Nurija Pezderac. Nato je zbornica izvolila še pet tajnikov. Stojadinovičevi ožji prijatelji so oddali prazne listke, ki jih je bilo 35. — Na popoldanski seji je predsednik vlade Cvetkovič prečital vladno izjavo: Uvodoma izjava dopolnjuje utemeljitev nastopa nove vlade glede na dokončno ureditev notranjih razmer v državi in da zbere vse sile naroda. Sporazum s Hrvati mora zato biti: osnova vse njene politike. Že priprave za to politiko morajo pustiti ob strani vse metode preteklosti. Na tej podlagi se mora doseči nova usmeritev notranje politike. V svoji gospodarski Cugmusom po Aleksandrovi ulici. Vojna je že bila v polnem teku, obstreljevanje Bel-grada skoraj vsakodnevno. Tudi tisto popoldne so žvižgale težke granate preko najinih glav, ker so tudi srbski topovi z Avale in z gričevja izza Belgrada krepko odgovarjali. Nenadno pade granata komaj kake tri ali štiri metre daleč od naju na sredo ceste. Tla pod nama so se zamajala in strahovit pok je izril in dvignil ne le ves tlak cestišča v premeru nekaj metrov, marveč tudi kamenje in zemljo izpod cestišča, da je kar zazijala precej globoka jama. Po naključju sva bila vprav takrat izza obsežnega kostanjevega debla, ki se je vanj zaril debel kamen s ceste. Veje so zadržale ploho kamenja in zemlje, da sva brez vsake nezgode srečno odnesla zdrave pete. Ko sem torej nekako ob istem času dve leti prej, 1912., šel s tovarišem tod mimo, nisem niti v sanjah slutil, v kolikerih življenjskih nevarnostih me bo Bog varoval, da se zdaj v Kočevju preklani za žive in mrtve za zdrava slovensko-katoliška načela v okviru pravične in svobodne Jugoslavije. Hvaležen sem Bogu, da mi je namenil, biti ob rojstvu Jugoslavije v neposredni bližini zgodovinskih dogajanj bodisi kot vojni prostovoljec ali uradnik vojnega in zunanjega ministrstva ali pa kot pisarniška moč v Jugoslovanskem odboru v Rimu. V tridesetih letih s temi izkustvi je v meni dozorela povsem jasna podoba Jugoslavije, in zato me s te premočrtnosti ne premakne nobena volovska moč. (Se bo nndaljeva'o ) L finančni politiki bo posvečala vlada vso pozornost temu, da se zagotove smotrno in po nažrti! najboljši pogoji za povečanje ljudskega blagostanja. Proračunsko ravnovesje- je osnova dobrih državnih financ. Vlada bo upoštevala plačilno moč prebivalstva in posvetila vso pozornost pravični razdelitvi bremen. Posebno skrb bo posvečala javnemu kreditu in zboljšanju pogojev za varčevanje. Zagotovila bo trdnost valuto. — Glede zunanje politike vladna izjava ugotavlja, da bo vlada nadaljevala dosedanjo politiko s ciljem ohranitev miru. Pod vodstvom kr. namestništva se je posrečilo Jugoslaviji doseči tesne prijateljske stike z velesilami in z vsemi sosedami. Doseženi uspehi dokazujejo, da je bila zunanja politika Jugoslavije pravilna. Naloga naše politike v bodoče bo, da skrbno čuvamo pridobljena prijateljstva in jih še utrdimo. Izjava se zaključuje s prepričanjem, da bo kr. vlada s to svojo politiko dobila vso podporo zbornice in da bo tudi deležna zaupanja kr. namestništva. Finančni minister Djuričič je izročil zbornici državni preračun ter ob tej priložnosti sprejel novinarje, katerim je med drugim izjavil: Zaradi kratkosti časa si pridržuje vlada pravico, da spremeni preračun z morebitnimi spreminjevalnimi predlogi. Pravočasni sprejem preračuna je državna nujnost, ker je gospodarjenje z dvanajstimi nepriporočljivo. Novi preračun je uravnovešen in izkazuje 12,9 milijarde din izdatkov, za 763 milijonov več ko lanski. Večji izdatki so potrebni zaradi investicij, narodne o-brambe ter novih obveznosti vlade zaradi novih zakonov. Predlog finančnega zakona vsebuje tudi polno pooblastil za vlado ter med drugim tudi za reforme državne uprave. Hkrati s preračunom je bil predložen tudi predlog o odobritvi sklepnih računov za leto 1937-38. Po dvajsetih letih prihajamo končno do tiste jasnosti v naši notranji politiki, ki je bila že davno želja vseh pravih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da je do tega velikega zgodovinskega trenutka vendar prišlo, je levja zasluga modrega državnika dr. Ant. Korošca. In kar je bitno pri vsem tern, je to, da sc vlada ni strašila odkrito povedati, da spoštuje in ceni zgodovinske danosti, ki so oblikovale slovensko, hrvatsko in srbsko posebno narodno kulturo. Na tem temelju se bo gradila enakopravnost Vseh delov velike Jugoslavije. Cilede na to je razumljivo, s kakim navdušenjem je bil sprejet predsednik vlade Cvetkovič v Nišu, enako pa tudi predsednik senata g. dr. Korošec, ki se je to nedeljo pripeljal v Ljubljano. Preživljamo velike zgodovinske trenutke in srečni smo Slovenci, da smo po svojem voditelju v njih aktivno sodelovali. SBsbsM svet is Slovenil® je te dni zasedal v Ljubljani. V obširnem go-v°ru je g. ban, dr. Natlačen, premotril preračun banske uprave za leto 1939/40, ki obsega vsa področja javnega življenja. Da bi se dvignil raven naše banovine, bi bil potreben vsaj za 100°/o višji preračun. Za zidavo srednjih šol bi potrebovali 40 mil., za bolnišnice in nekatere socialne zavode vsaj 60 mil., za ceste pa tudi Približno toliko. Končno je dejal g. ban: nOb pogledu na te težke razmere, v katerih se nahaja danes gospodarstvo naše banovine, 'juažam svoje veselo upanje, da ni več daleč ess, ko se bodo oživotvorile od našega naroda ,^7° pričakovane banovinske samouprave in da H v 0 te samouprave res široke — tudi kar se „ J ln*71^ne strani. Končam z željo in prošnjo, av •• ' . og v teh dneh spremljal naše delo s 8v°Fm blagoslovom.11 b,nna S- dr. Marka Natlačena so na-vanjem. tDlkl nagradili z dolgotrajnim odobra- imel' ‘!5 ZVf‘ Slede financiranja samouprav jo PriorE6ten g-°V01' S- Ivan AvscnekJ ki je delovanie ’ Se f‘e zv-'.i vse pripravi za r< eanizaciio ff° izveiJenih samouprav in reor-je bi|?. sotrla nega Sl8tema v državi. Končno re.Rolncija • m z nav ■ sprej tale „Banski svet dravske banovine, zb v n na svojem X. rednem zasedanju, z velikim zadovoljstvom pozdravlja izjavo kr. vlade, ki jo je dne 16. februarja 1939 na seji narodne skupščine in senata prebral g. ministrski predsednik in notranji minister Dragiša Cvetkovič, Soglasno se pridružuje mišljenju kr. vlade, da mora biti sporazum s Hrvati kot hrvatsko vprašanje njena jasna in odločna politika in da se hoče samo v ozračju vzajemnega bratovskega razumevanja in strpnosti lotiti te zgodovinske naloge. Banski svet dravske banovine izraža svoje polno zaupanje in prepričanje, da se bodo ob tej priliki tudi za Slovence ustvarili trajni, boljši Ekohmm® b©u*ill© Sv. postni čas je poleg drugega čas za velikonočno spoved. Ne more se več šteti med resnične katoliške kristjane, kdor k veliki noči ne prejme zakramentov sv. pokore in sv. Reš-njega telesa. A zakramenta sv. pokore se mnogi tako zelo boje. Pač ne poznajo dovolj njega velikih milosti. Naj vam o teh milostih, parkrat govorim. — V zakramentu sv. pokore, predragi! dobimo z odpuščenjem grehov predvsem nazaj prijateljstvo božje. Z grehom smo namreč izgubili Boga, zapravili njegovo prijateljstvo. O, ali vemo, kaj se to pravi! Samson je izgubil Boga in je ž njim izgubil svojo moč. Manase je izgubil Boga in je ž njim izgubil svojo prostost. Heli je izgubil Boga in je ž njim izgubil svojo duhovniško čast. Savel je izgubil Boga in je ž njim izgubil svoje kraljestvo. Izraelsko ljudstvo je izgubilo Boga in je ž njim izgubilo vso svojo srečo . .. Kako smo bili nesrečni, predragi! ko smo tega Boga tudi mi izgubili z grehom; ko se je obrnil, se je moral obrniti stran od nas; ko nas je moral izbrisati iz svojega srca, zavreči, obsoditi v večno pogubo, če v grehu umrjemot A kolika je sreča naša, ko nam po dobri spovedi Bog zopet pokaže svoje očetovsko obličje; ko nam je zopet naklonjen, nas zopet ljubi, kakor bi ne bili nikoli grešili! Zakaj tu velja beseda preroka Miheja: Obrnil se bo in se nas usmilil; proč bo dejal naše krivice in v globočino morja bo vrgel vse naše grehe (Mih 7, 19). Glej, vržeš kamen v globočino morja — nikoli več ga ne boš videl. Tako izginejo izpred obličja božjega grehi, pomočeni v zakramentu sv. pokore v dragoceno kri Kristusovo. Kakor bi jih nikoli ne bilo. Bog jih pozabi za vekomaj. To se pravi: Nikoli vec nam po dobri spovedi Bog ne bo pokazal, da še ve za naše grehe; nikoli več nam ne bo v zakramentu sv. pokore odpuščenih grehov nikjer zaračunil, nikoli več se nam srdil zaradi njih. Njegovo prijateljstvo, njegova dobrotljivost in ljubezen nas bo zopet obsevala — kakor nekoč, v paradižu naše nedolžnosti. O velika milost! Ali je čudno, da je tako blažen tisti mir, da je tako sladka tista tolažba, ki se razlije v sleherno srce po dobro opravljeni spovedi? Nič čudno ni to. Čudno je nekaj drugega: da namreč mnogi grešniki tega zakramenta nočejo, da se ga boje; da beže pred njim. Pa, kaj! To so ljudje, ki več dajo na svoje strasti nego na Boga in njegovo prijateljstvo. Siromaki so. Po.dr. M. Opeki. in trdnejši odnosi glede sodelovanja v državnem življenju na temelju popolne enakopravnosti. V ureditvi tega vprašanja vidi banski svet dravske banovine pogoj za ureditev države in je prepričan, da se bodo samo na ta način mogle zbrati vse ljudske sile in v trajnem notranjem miru uporabiti za zgraditev tiste državne politike, ki bo porok popolnega miru v državi, gospodarskega blagostanja, varnosti in miru na mejah. Banski svet dravske banovino želi kr. vladi pri reševanju te zgodovinske naloge polnega uspeha v blagor naše domovine Jugoslavije, našega kralja Petra II. in vsega kraljevskega doma.11 Pomni: Tvoje življenje zavist od zdravja — tvoje zdravje od zaslužka — tvoj zaslužek, od domovine — tvoja domovina od narodne zavesil- - tvoja narodna-zavest od.ljv.br ni — tvoja ljubezen od zapovedi — in zapovedi je dal Bog! Koprivnik. Kolikor vem, je bojkot prepovedano sredstvo tudi v narodnostnem boju na Kočevskem. Menda bi mi kdo od pravnikov pojasnil, ali more oblast zabraniti, da bi drngo-rodni deželani bojkotirali slovenski živelj na Kočevskem. Državni uradnik po svoji vesti izpolnjuje dolžnosti do svojega naroda in države v poklicu, v cerkvi, v družbi, in vendar menda .vprav ta vestnost bode v občutljivost prenapet-nežev. In tedaj gre šepetoma, kakor na povelje, glas od hiše do hiše ... Če gre potem uradnikova žena ali kdo iz njegove družine; da tu ali tam nakupi, kar se pač rabi pri kuhi, naleti povsod na odgovor: „Žal, nimamo ; še nam manjka!“ Tako ne dobiš ne mleka ne jajc ne zelenjave ne krompirja, če ga ne dobiš po kakem dobrem znancu, ki ti potem skrivaj prinese, kar rabiš. In ne samo to, tudi pri prodaji nepri-mičnin velja enaka parola: „Slovencu niti pedi nemške zemlje!“ Koliko je opuščenih domov in polja po Kočevskem, ker so lastniki v Ameriki in bi radi prodali, pa zaradi odpora njihovih istorodcev doma ne smejo prodati Slovencu, dokler se ne najde kupec nemškomiš-ljenik. Predpisi, po katerih so prepisi v zemljiški knjigi precej omejeni na narodnostne pogoje, se zvito zaobidejo in slovenska posest preide v nemške roke. Posestva, gostilne itd. kupujejo mlečnozobi mladiči na — hipoteke. Seveda če le ustreza njegova oseba paragrafom. Upnik Nemec toži in dobi posestvo v svoje roke. Tako prehaja slovenska posest Nemcem v last pričakujoč, da se sčasoma najde možnost in način, da se okrepi hirajoče nemštvo. Med petičnimi Nemci se posojilo lahko dobi, tudi Slovenec ga dobi, če ustreza nemškim namenom, da se prepoji z nemškim duhom in Če je upanje, da bo posestvo zaradi prezadolženosti ali s pri-možitvijo ali priženitvijo prešlo v nemško last. So še drugi načini, kako so zaobidejo paragrafi. O tem pa ob priliki. Mozelj. Za Prosvetni dom v Mozlju, ki bo prvi na Kočevskem, so doslej darovali: Karel Škulj, b. nar. posl., Dolenja vas, din 600 ; Pevski prosvetni zbor Sodražica din 110, po din 50 so darovali: dr. Kožuh, zdravnik v Ribnici, Krumpestar, župnik pri Sv. Gregorju, dr. Megušar Kranj,- Kmečka hranilnica ir posojilnica v Radovljici, J. Fatur, dekan v Radovljici, Prosvetno društvo v Radovljici, Fr. Resman, žuj m v Radovljici, Fr. Janc, tovarnar v Radovljici, VVagner v Radovljici, J. Vidic, tovarnar v Radovljici; po din 30 so prispevali: Kerže, Janko Resman, trgovec v Radovljici; din 25 Fr. Ambrožič, župnik v Turjaku; po din 20 so dali; Alf. Capuder, sod. star. v Ribnici, neimenovan, Magdalena Oblak, Sv. Gregor, Klemenčič; Ig, Julija F., Dravlje, V. Z., Št. Vid n. L j., Bohinc in Vogelnik, tovarna v Radovljici, Ivan Mrak, brivec v Radovljici, Mar. Šmajd, soproga nar. posl. v Radovljici, Zalokar, dimnikar v Radovljici, Fr. Burgar v Radovljici, dr. Zbašnik v Radovljici, V. Bogataj, trgovec v Radovljici, dr. Gantar v Radovljici; po din 10: dva člana Prosv. društva v Sodražici, Ivan Levstek v Sodražici, Ludvik Perme pri Sv. Gregorju, M. Marenčič v Velikih Laščah, neimenovan istotam, Purkart Hugo v Velikih Laščah, N. N. Dravlje, Maren, Dravlje, dr. Šarc v Radovljici, ga. Zupanc v Radovljici, Avguštin v Radovljici; din 5 Lesar z Male Slevce; din 3 Francka Benčina. — Vsem darovalcem prisrčna hvala! Prašimo nadaljnjih darov, ki se lahko pošiljajo tudi na Ljudsko posojilnico v Kočevju z označbo namena s poštno čekovno številko 15.655. 0 spremembi vlade v Belgradu se „Siid-Ost“ obširno razpisuje. Tako ve povedati, da ni šlo za nav.adno izmenjavo oseb, marveč za spremembo sistema vladanja. Seveda je list poln hvale za Stojadinoviča, kar je —• razumljivo. Dalje pravi, da sc kljub daljnosežnim ugibanjem francoskega časopisja zunanja politika Jugoslavije ne bo spremenila. Za sklep pa pripominja, da bodo Hrvati in Slovenci v okviru skupne države prišli do svojih avtonomij, s čimer bo jugoslovanska država na moči le še p , i d o-bila. — V drugem članku pa „Sii 1-Ost* že mr.it j prikriva svojo presenečenje, češ d - imajo £ \ 4, I<0£EVSE1 S' OVENEv 0i —r= ^77= Hrvatje zdaj v Belgradu „trojanskega konjaki ki pa i." njega če u-eo izstop.ti - - > ,vi. Za val madžarske mržnje proti Nemcem na rskdm označuje „Sad-Ost" govor opozic. po ; nca Horvata v madžarski državni zbornici, ki je trdil, češ da se je poleg „Madžarsko-nem-škega prosvetnega društva11 ustanovilo še društvo’ „Volksbund der Deuitschen in Ungarn“, ki da so vzdržuje po volji in z denarjem iz tujine. Toliko, da vemo, poročamo po celjski riNovi dobiu tole: „V zadnjem času so je razširila v naših obmejnih krajih vest, da bo 27. marca v neki sosedni državi v mestu, ki je že pred vojno uživalo sloves enega najbolj zagrizenih in nacionalno šovinističnih mest, v katerem so skovali že mnogo nam sovražnih načrtov, nekakšno priključitveno zborovanje, na katerega so vabljeni člani nese narodne manjšine pri nas. Kakor se vidi, so lanski septemberski dogodki opogumili izveatne kroge, da so se pričeli povsem resno baviti s takšnimi načrti. Toda ti krogi oči vidno pozabljajo, da živi v sudetskih krajih nemški narod kot kompaktna etnična celota, med tem ko so pri nas lo neznatni drobci, ki so raztreseni po našem državnem ozemlju. Pravico, ki jo terjamo tudi mi! Pod tem naslovom „Koroški Slovenec11 navaja zahteve Nemcev na Madžarskem in končuje članek takole: „Pravico, ki jo terja narodni socializem za nemške rojake na Madžarskem, mora biti tudi naša pravica 1 Moralno že obsojeni naši raznarodovale!, ki se od madžarskih mogotcev v ničemer ne razlikujejo, naj nosijo posledice.11 Bilanca slovenske nesloge in upadanje slovenskega ugleda v državi v teku vseh zadnjih dvajsetih let podčrtava v svojem uvodniku „Kmetski list11 in pravi: „Tej resnici je treba pogumno in brez sentimentalnosti pogledati v obraz in storiti vse, kar je v naših močeh, da jo premagamo . . . Enkrat za vselej morajo iz slovenskega političnega življenja izginiti špeku-lantske osebne ambicije posameznih užaljenih korifej. To so tvori, ki narodovo telo samo zastrupljajo in škodujejo splošnosti. Taki ljudje samo smešijo in ponižajo slovensko ime v širši jugoslovanski javnosti in ubijajo ljudsko zaupanje v resno politično delo ... od njihovega omahovanja in preskakovanja ne more slovensko podeželje nikoli pričakovati resničnih in kaj vrednih sadov.11 — Svojim očem nismo mogli verjeti, ko smo to brali. Saj je vendar šo vedno „Kmetski listu v Pucljovih in Mravljetovih rokah. Toda to spoznanje je za „Kmetski list prišlo — prepozno. Slovensko ljudstvo je 11. decembra t. L našlo sebe in svojo slogo, ugled slovenskega naroda pa je ob vodstvu dr. Korošca vzrastel tako visoko, kakor še nikoli, ko so nam vladale „užaljene korifeje11. imm . Športniki iz .Ncmčije _uo bili v Baslu in Žitrichu,,(v nemškem delu, Švice), napadeni- Tuše vidi, kako trdna je v švicarski svobodi in narodni enakopravnosti državna zavest, ki gre preko vseh nacionalizmov,- Iz šolske statistike, V Sloveniji je 868 ljudskih šol in 188.036 šoloobveznih otrok. 01 teh je 185.461 Slovencev (med temi nekaj Hrvatov in Srbov), 196 Nemcev, 579 Madžarov in 118 otrok drugih narodnosti. Učnih moči-za ljudske šole je 4377. — Meščanskih šol je 50 z 10.625 učenci. Srednjih šol je 14, od teh je 10 popolnih in 4 nepopolne, z 12.834 dijaki in dijakinjami. Kam je dr. Stojadinovič usmerjal državno politiko, se je dalo brez posebne bistroumnosti ugotoviti ves čas njegove vlade. Saj so pri nas bili „demokrati za vsako cenou, ki so Štojadi-novičeve namene po krivici podtikali dr, Korošcu. Zdaj bodo v finančnem zakonu izločene zadnje sledi teh Stojadinovičevih namenov, ki je hotel, da dobi v svoje roke popolno, nikomur odgovorno oblast brez parlamenta. Njegova žena, po materi Berlinčanka, je pisala v nemške liste v Jugoslaviji slavospeve na svojo domovino . ... Še k napadu na šolskega upravitelja. Brez pomena je odgovarjati .na popravek g. župana Lovšina. Nepristranska javnost je zdaj na jasnem. Izhodišče cele zadeve, ki ji je osrednja točka napad na šolskega upravitelja, je presenetljivo priznanje g. župana, ki se čudovito krije s stališčem Medieeve družine proti šol. upravitelju: „...res pa je, da želim spraviti šolskega upravitelja s pomočjo nadzorne oblasti v tako stanje, da bo sam zaprosil za premestitev.11 To in edino to smo hoteli osvetliti pred javnostjo, ne pa prepira med družinami. Te prepire je vprav g. župan hotel spraviti skozi popravke tudi v naš list t očitno težnjo, ki jo tako določno odkriva gori navedni popravek. G. Anton Lovšin, župan mesta Kočevje, nam je poslal šo tole pojasnilo, ki ga lojalno priobčujemo: V svojem popravku, ki je izšel v Vašem cerij. listu pod naslovom „Delo in sadovi11 sem ugotovil, da sta glasovala proti pritožbi šolskega upravitelja dva člana JUZ. Pri meni v pisarni se je zglasil g. Štolfa Zdravko, davčni inšpektor v pok., ter me naprosil v svojem imenu kakor tudi v imenu g. Tsehinkel Ferdinanda za objavo, da onadva nista elana JLZ. B :............ nekaj dni oblasti banske uprave. O reznlt tu bomo seveda poročali. Občni zbor JB.Z za Kočevje - mesto Se bo vršil v nedeljo 26. t. m. ob 11 d opoldne v dvo- Senatnemu predsedniku, g. dr. Antonu Korošcu, je mestna občina ljubljanska na svečani seji izročila diplomo častnega meščanstva in prekrasen bronast grb mesta Ljubljane, delo arh. Pengova. G. senatnemu predsedniku in častnemu meščanu ljubljanskemu prav iskreno čestitamo 1 Državni preračun za 1. 1939/40 znaša 12 milijard 942 milijonov dinarjev. „Koroški Slovenec11 v vsaki Številki prinaša kar po več prepovedi iger, zabav, predavanj itd. Čudno, da sicer tako zgovorna naša nemška tovarišica, kadar hvali „neizmerno srečoa koroških Slovencev v njihovi „narodnokulturni svobodi11, o teh prepovedih tako molči. Ali so ji mar te prepovedi sapo zaprle? rani hotela „Trstu. F:.:?’//"'F Rekord z jadralnim letalom sta dosegla dva Nemca, Zander in Bedecker. Letalo je bilo dvosedežno in se je vzdržalo v zraku 50 ur in 15 ▻ o A o c ° .s,a E O •a o Lil e ti -ali a a E 7» ju. p. O O o 'O c« > ^ S •-?'«* O it« O "£ p. .J t? .-ti ia-il > « H JA S rj lJ ► « b -m 3:[[s t s ti 15 B © >£S3 d ^ O K ^ ■S 5 .. > S ^ g. O .« ti a 6 3 g -n ,® "d g M 1 | 2 a ti "ker so se znižate cene za * o — z - ~:"Y\ a j r-1 1I .. / S ?! -S« >• o 3 tirno . I . - , ... ... . -. i—._» A«.-m—u ■ -- — - — -- intopripreizl'yšviiinoi::'ai'z:7kž::F - F; i a Ljudska posojilnica IZ v ivocevj u registrovana zadruga> neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, daje posojila proti zastavi ali poroštvu. Za varhost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje. Besnih r. z. z o. z. trgovski oddcEck v Oodrer.iEci Prodaja na debelo in na drobno vse vrste lesnih izdelkov za gospodarstvo in gospodinjstvo kot tudi razne igrače. Cenijk na razpolago. Cene zmerne in solidne. minut. — Fantje, korajžoI Še vi poskusite! Novi jugoslovanski kovanci bodo kmalu dani v promet, ker so že nakovane zadostne količine. V promet pridejo novci po 2 in 1 din, po 50, 25 in 10 par, ki bodo narejeni iz aluminiaste bronce. Nadalje pridejo v promet 10 dinarski novci, ki bodo iz niklia ter 20 in 50 dinarski kovanci, ki bodo imeli 75% srebra in 25% bakra. . Nemci v romunskem delu Dubrudže ob Črnem morju bi se želeli izseliti. Za sedaj so odšle mnoge družine, ki niso imele svojega zemljišča, v večjih skupinah na sudetsko ozemlje, da se naselijo na posestva, % so jih po priključitvi k Nemčiji zapustili Čehi. Čelko-Slo-vaška zdai išče primernega ozemlja v kolonijah, da bi te Čehe naselila. Beguncev iz Španije je Francija sprejela V treh tednih vsega skupaj blizu 400.000. Od teh se je vrnilo v nacionalistično Španijo 140.000. V policijskem muzeju v Pragi je celih 22 let ležalo, po naključju brez nesreče, blizu 50 kg raznih razstreliv in bomb. Doslej so vsi mislili, da so v zavojih le nedolžne snovi za nazorni pouk, dokler niso stvar preiskali. Soma 98 kg težkega so vjeli ribici iz Podturna v Muri. Preden so ga spravili na suho, so se ribiči kljub hladni zimi dobro prepotili. Dvojčke, deklici, ki sta bili na dolnjem delu-trebuha skupaj zraščeni, je dobila 25 letna Rozalija Kral v Temišvaru Otroka sta takoj umrla. Urednikova pošta. M. Jurkovič, Vrb. Za ti> številko prepozno. Hvala I Pozdravljeni! II. II. Cerklje. Naročnina plačana do konca leta. Zahvaljeni! Pozdravi