vjakdann ig praznikov, (Uily except •^Sunday, and HoUdajS. PROSVETA .yeah xxxm. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravniški prostori: MU Mil tli f l^i»!. à »"ill rumiM Iianiitinir rtv«. Offtca of Publication: 2667 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwall Cana lista Je $6.00 btoM m IIUmIB, MUM Juwi is. liu. at Um mMMÜT U« Aet «f Ow(t«m u/ (Unk mske čete pognane v beg na fronti pri Tuli HR CHICAGO, ILU TOREK, II, NOVEMBRA (NOVEMBER II). 1141 Acceptance lor mailing at special rate of poata«e provided for in tecUon 1103, Act of Oct 6. 1017, suthorlnnl un June 4, 1018 in . f Ii ' » = Subscription $6.00 Yesrly $TEV.—NUMBER 225 Agentura Tam poroča o paniki med nemškimi vojaki. Ruti reokupirali strategične pozicije pri Leningradu. Vrhovno nemško po-reljftvo naznanilo okupacijo Kerča, ruske mornaricne baze ob Črnem morju. London-tki tisk svari vlado pred mirovnimi pogajanji i naciji. Priprave za ofenzivo proti osišču na afriških frontah i ena », 18. nov.—Nemške če-bile pognane nazaj osem v sovjetski protiofenzivi na i pri Tuli, poroča uradna ■ rska agentura Tass. Tu-reliko munioijsko središče, gto milj južno od Moskve. infanterijski regimenti motorna divizija, ki je poslana na fronto, beže v ■ pred Rusi, dostavlja po-Nemci so morali pustiti suknje, orožje, strelivo, , strojnice, topove in drugo opremo na bojiščih, ¡ki topovi so začeli bruhati le na nemške pozicije v so-zjutraj. Bombardiranju so i naskoki na nemške pozi-V nekem sektorju fronte Nemci bežali pred Rusi v jih oblekah. leningradski fronti so so-e čete zasedle v naskokih ije, katere so Nemci držali meseca. Rusi prodirajo na-j in podijo Nemce, lin. 18. nov.—Vrhovno po-vo je naznanilo okupacijo . sovjetske luke na Krim-polotoku ob Črnem morju. ; pravi naznanilo, je bolj va-strategičnem smislu kot milj severozapadno in 40 milj južnozapadno od Moskve, v katerih sta obe strani utrpeli velike izgube. Berlin, 17. nov.—Nemška vojna poročila pravijo, da krogle žvižgajo skozi zrak na vzhodni fronti. Operacije ovirajo snežni viharji in mraz. Ti so deloma zavrli prodiranje nemških kolon na centralni fronti in Krimskem polotoku. Na fronti pri Leningradu se položaj ni izpremenil. Ruski protinaskoki na nemške pozicije so bili odbiti. • Težki topovi bruhajo krogle na Kerč in Sevastopol, toda na-cijski krogi ne trdijo več, da bosta mesti kmalu padli. Vrhbv-no poveljstvo poroča, da so Nerffci sestrelili 2174 ruskih bojnih letal od 1. oktobra do 15. no-vembra. # Helsinki, Finska, 17. nov.— Uradni komunike pravi, da so finske čete razdejale okrog sto utrjenih ruskih pozicij na vzhodni fronti. Bitke se nadaljujejo na karelijski zemeljski ožini in na ozemlju ob reki Svir. Londonu 1^. nov,—Novo angle- pol, naj več j f ruska mor- {ko geslo je: "Pokončajmo Nem-baza. v tljo, ne samo Hitlerja" Ured- eljstvo omenja, da se je z cijo Kerča odprla nem-armadam pot za prodiranje kavkaškim pokrajinam, so bogata oljna polja. Noikvs, 17. nov.—Danes zju-ij objavljeno poročilo pravi, «o bili silni nemški napadi ruske pozicije pri Kalininu, milj »verpzapadno od Mo-. odbiti. Nemci so bili vr-nazaj z velikimi izgubami W v enem sektorju južnoza-■dne fronte. *w>ke čete so izvršile več u-ih protinaskokov na nem-postojankte na ozemlju pri »vinu, 110 milj južnovzhoil-od Leningrada, drugega najetega sovjetskega mesta, ki Hitlerjeve čete oblegajo že kdnov. JHisi so reokupi-vet mest in vasi v protina-ih. centralni fronti zaznam u-^ »vjcti nadaljnje uspehe. V krajih so bile nacijske kolo-pofliiane nazaj. Na tisoče |*v je padlo v bitki z ru-četami pri Tuli, 100 milj <*i Moskve. , Hitler je vrgel sveže čete na J** v sektorju pri Malojaro-P*u, 65 milj južnozapadno " M^kve. Sovjetski protina-J*1 v> preprečili koncentra-¡f "« mške oborožene sile pri Nari. Jhi -Murmansku, sovjetskemu r^nižcnemu megtu Qb Arkti-F;"" Husi zasedli strategične f Štirje nemški bataljo-Mi zdrobljeni v bitkah z P*. Dvajset ladjic, na katerih ** nahajale nemške čete, ki * nameravale izkrcati na o-P" v bližini Murmanska, so P? Potopili. L »P"padih v zraku v zadnjih F*1 dneh »o sovjetski leUlci 44 nemških bombnikov, pa K izgubili osem boj nth ïiibii.v. •Marije nacijskih R*elJa, 17. nov — i " MevijMin kolon je * 'stavljeno v dveh sektorjih * freinte. Letalsko bom- kjm k ■ "je Kerča in Sevastopo-■"vjKskih luk ob Črnem mor-* ("nehalo. • Hûti b.tk» ao v teku pri Vo-II ln Narofominsku. 66 nik lista Chronicle je objavil u-vodnik, v katerem obžaluje dejstvo, da nekateri krogi še vedno verujejo, da se bodo Nemci dvignilt proti Hitlerju, da bodo odprli koncentracijska taborišča, izpustili ujetnike, razpustili armado in posuli "dobri sosedje." Uvodnik naglaša, da je tako u-panje nevarna iluzija. ; Svarila proti mirovnim poga janjem z Nemčijo so objavili tudi drugi londonski listi. Lord Vansittart, ki vztraja pri svojem stališču, da je nemški narod, ne njegovi voditelji, odgo voren za nemško politiko, piše v listu Times, da mora biti Nemčija popolnoma uničena Kairo, Egipt. 17. nov.—Ustanovitev nove britske armade zapadni puščavi na drugi strani Libije, italijanske kolonije, je bila naznanjena. Ta je omenjena kot osma armada. Mnenje prevladuje, da so v teku priprave-za veliko angleško ofenzivo proti osišču na afriških frontah. Rim, 17. nov.—Vrhovno poveljstvo poroča, da so Julijanska leUla napadla in potopila tri angleške parnike na Sredozemskem morju. Dva sU bila potopljena v vzhodnem delu tega morja, eden pa v zapadnem delu. Druga vest pravi, da je italijanska vojaška posadka v Gon-darju, Abesinija, odbila angleške napade. Pet ruških delavcev obsojenih v smrt Kujbišev, Rusija. 17. nov. -Vojaški tribunal v Moskvi je ob-aodil pet delavcev v smrt. Vsi so bili spoznani za krive širjenja protirevolucioname props-gande med delavci v neki tovsr-ni. Čistka med francoskimi uradniki v indokini Hanoj, Indokina. 17. nov. — Admiral Jean Decoux. governer Indokine. Je naznanil čistko med uradniki Okrdfc tristo uradni-kov je že odstavil zaradi neko-operacije. Čistko vodi |*Jaebni odbor, ki ga je Dem vso srbijo k Rumunska misija odpotovala v Berlin BukarešU, Rumunija, 17. nov. — Posebna misija, kateri naČelu-je podpredsednik vlade Mihajl Antonescu, je odpotovala v Berlin, kjer bo konferirala s Hitlerjem in drugimi nacljskimi voditelji. Poroča se, da bo razprava uključevala finančne in teritorl-jalne probleme. Revolta se Uri kljub masnim eksekucijam CEZ 300,000 OSEB USMRCENIH < >• London, 17, nov.—Dušan Si-movič, predsednik jugoslovanske vlade v pregnanstvu, je dejal, da je armada okrog 80,000 četnikov iztrgala tri Četrtine Srbije iz rok osišča. To armado tvorijo moški in ženske in je akljvna v Srbiji, Bosni, Hercegovini in Črni gori. Skriva se V gorovju in uprizarja napade nu nemške in italijanske čet% -— Simovič je rekel, da se revo ta proti osiščni sil} razširja kiju masnim eksekucijam. Število u smrčenih oseb jo narastlo na 350,000. Samo v Belgradu, Sa-bacu, Kragujevacu in Kraljevu je bilo 8100 ljudi ustreljenih. Prej je predstavnik vlade naznanil, da je bilo po umoru 26 nemških vojakov v Kragujevacu eksekutiranih 2300 oseb. To pomeni, da je bilo sto Ulcev ustreljenih za vsakega ubitega nemškega vojaka. t Predstavnik jugoslovanske vlade je dejal, da četniške grupe operirajo na ozemlju, ki se razteza dvajset milj zapadno od Belgrada do italijanskih vojaških garnizij v Dalmaciji na o-brežju Jadranskega morja. Te nepresUno ogražajo in uničujejo komunikacijske zveze. Polkovnik Draga Mfiajiuvič, bivši častnik v jugoslovanski armadi? je vrhovni poveljnik najbolj aktivne četniške armade v Srbiji. Simovič zahUva, da Nemci postopajo napram četnikom kot proti vojakom redne jugoslovanske armade. Cetniki so dobro oboroženi s puškami in strojnicami in nekateri imajo celo topove. Orožje so zsplenili Nemcem v bitkah. Ena skupina četnikov je pobila tisoč lUlijanov v navalu na vojaško posadko v nekem črnogorskem kraju. Italijani so se maščevali za napad z bombardiranjem črnogorskega obrežja. Osiščna sila ne more rabiti bof- Več načelnikov francoskih provinc odstavljenih Vichy, Francija. 17, nov. — General Maxime Weygand, vrhovni poveljnik francoske armade v Afriki, je dospel sem in se takoj sestal s premierjem Pe-tainom. Obisk je bil aranžiran v zadnjem momentu. Weygand je prišel, ko se je Otto Abeti, Hi-tjerjev poslanik v Parizu, pripravljal na odhod, potem pa se je premislil in ostal v Vichyju. Doznava se, da se bo Francija kmalu odločila glede pridružitve k Hitlerjevemu "novemu reduM. Bojna mornarica bo morda spremljala parnike z osiščni-mi čeUmi na poti proti Afriki. Abetz je obiskal Pierra Lava-la, bivšega premierja, potem pa je konferiral s Petalnom. Laval je znan kot zagôvornik vsestranske kooperacije med Francijo in Nemčijo. Uprave francoskih provinc ao bile premešane. Petain Je Odstavil prefekte v 29 provincah in imenoval nove, Pojasnjeno Je bilo, da so bili za prefekte Imenovani ljudje, kl so dejansko demonstrirali svojo lojalnost Pa-tainovemu režimu. Ameriški kongresnikt ' na poti v London Lizbona, Portugalska, 17. nov, — W. A. Harriman, Rooseveltov zaupnik, šeat kongresnikov in devet vojaških častnikov, je dospelo sem z letalom na svoji poti v London. - Kongresnlki ao i/11» vili, da bodo proučevali po* ložaj v Angliji. 7. drurfltn leta-lom je dospel iz Amerike v Lizbono Clement R. Attlee, član Churchillovega kabineU In vodja-delavske stranke, ki se Je u-deležil konference Mednarodnega urada v New Yorku. Attlee je konferiral z Rooseveltom v času oblsks. Domače vesti Vse^lovanakl kongres preklican ChVago.—Stephen Zeman, tajnik pripravljalnega odbora * za vseslovenski kongres, ki je bil sklican za 21., 22. ln 23. novembra v Pitsburghu, Pa., je te dni naznanil, da je omenjeni kon-grea preklican. Vzrok preklica je, ker se povabilu na ta kongres "niso odzvale vodilne poljske, Če-hoslovaške in slovenske podporne organizacije v Ameriki." Odbor izraža upanje, da pride do sporazuma z vsemi slovanskimi organizacijami v U namen, vendar iz naznanila ni jasno, kdaj se vrši in če se sploh vrši vseslovenski kongres. Is Pennsylvan!)e Be«vei dale, Pa.—Dne 10. t. m. je tu umrla Jožefa KavŠek, roj. Jakuš, stara 55 let in doma iz Stične na Dolenjskem. V Ameriki je bila 40 let in zapušča moža in štiri hčere. — V uboinici v Indiani, Pa., je pa umrl Anton Urbus, doma iz Ivanjega selu pri Rskeku. Bil je samski in v Ameriki je bival okrog 40 let. - Smrtna neereče Pueblo, Colo.—Dne 12. novembra ae je pri delu v jeklarni smrtno ponesrečil Frank Mihe-lič, star 67 let in doma iz Prigo-rice pri Ribnici. Zapušča ženo, pet sinov in štiri hčere, Dva njegova sinova sta v ameriški armadi. s , Clevelsndske veetl Cleveland.—V Conneautu Je 11. t. m. avtomobil do smrti povozil rojakinjo Jožefino Ferl, staro 55 let in rojeno v Zagrad cu na Dolenjskem. V Ameriki je bila 37 let in pred leti je bivala v La Sallu, 111. Zapušča moža, štiri ainove, Štiri hčere, tri brate in dve sestri. — Dne 13. t. m. je nih letal In drugega orožja pro< ti rebelem, ki se skrivajo v hribih in gozdovih. Srbska sila je držala mesto šabac v svojih rokah več dni in uspešno odbijala nemške napade. Druga četniška grupa je napadla industrije v Kraljevu in uničila letalsko to varno. Karetn Krnjec, staro 5H let in rojeno na Hrvaškem. Zapušča moža, dva sinova in pet hčera.— Istega dne je v bolnišnici umrl Louis Žagar, stsr 67 let in doma iz Jenše pri Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriki Je bil 40 let in tu zapušča tri sinove, pet hčera in sestro. Is DeUrolU Detroit.—V poročilu v 233. št Prosv4te o smrti Johna Rajkovi ča je bilo pomotoma poročeno, da je bil rojen v Briju in zapušča tri hčere. Pravilno Je, da Je bil domu iz Brinja In zapušča tri sinove. * voditelji cio obljubili podporo rudarjem Vlada morda zaseke premogovnike MURRAY NAPADEL BIROKRATE Detroit. Mich.. 17. nov —Clanl eksekutivnega odbora Kongresa industrijskih organizacij ao nuznanili, da bodo podpirali zahtevo rudarske unije UMWA glede zaprte delavnice v tako-ivanih "kaptivnih" premogovnikih jeklarskih korporacij. Ta zadeva pride na dnevni red konvencije unij CIO, ki je bila danes otvorjenu v Detroitu. Smernice CIO v konfliktu med rudarsko unijo in jeklarskimi korporacijami niso Jasno očrtane. Tu ao očituje is deklaracije voditeljev CIO, v kateri so zagotovili pomoč rudarjem, obenem pa naglasih, da bodo podpirali obrambni program Rooaeveltove administracije. "Mi odobravamo stališče, ki ga je zavzela unija glede zaprte delavnice," se glasi isjava. "Njene napore za stabillsiranje premogovne Industrije bomo podpirali." ^ Philip Murray, predaednlk CIO, je dejal, da ae deklaracija ne sme smatrati za grožnjo. Na vprašanje reporterjtv, ali bodo druge unije CIO oklicale stavke v znak aimpatlje i rudarji. Jo odgovoril, "da se noče spuščati na tako mistično polje." Murray je v svojem poročilu avtotruk do smrti povozil Mar- konvenciji udarti po birokratih ln jih obdolžil odgovornosti za zavlačevanje produkcije bojne opreme. Delavci nimajo skoro nobene besede glede oboroževanju. Reprezentantje mogočnih korporucij dominlrajo vse odbore. "fttevilne sgenture v mnogih organizacijah niso izpolnile pričakovanj in Izvršile nalog glede produkcije bojno opreme," Jo reko! Murray. "Vsa dooedanju premešunja v upravah so le dokaz polomov. Milka obrambne-gu programa kaže kaotično sU-nje " Wsshlnftoo. D. CM 17. nov*— Predsednik Roosevelt ln vojni tajnik Henry L. Stimson sU namignila, da bo vlada prevzela in obratovala premogovnike jeklarskih korporacij, če ne bo konflikt s rudarsko unijo izravnan. Sestanek demokratičnih socialistov Jan Masarik, Dofothy > Thompson govorila Chicago. — Zudnjo nedeljo, dne 16. novembra, Je bila v hotelu Morrisonu v Chicago konferenca demokratičnih socialistov, progresivcev in drugih ne komunističnih radikalceV| kate-i., jo tfiMtst čikeški okrajni o4 bor Socialno demokraUke federacije, Navzočih Je bilo lepo ŠU-vilo "old tlmerjev" in novih obrazov In med zborovale! so bili Uldi štirje Slovenci (Charles Po-' gorele«*, Rtbfr» Kristan, Mary Jugg In Ivan Molek). Po dolgih in stvsrnlh razpravah, katere Je vodil znani stari Ixijevnik August Cleessens iz New Yorks, glavni tajnik Hörtel-no demokraUke federacije, ata Grčija pošlje otroke v tujino Kairo, Kglpt, 17. nov, — Con-stantine Mouraliadi, predsednik grškegtt Rdečega križa, je apeliral na britske voditelje za pomoč v zvezi s preselitvijo &.000 grških otrok v tujino. On pravi, da Je veliko pomanjkanje v Grčiji. Ameriški Rdeči kril, kl pomaga grškim beguncem, bo pozvan, naj nudi dodatno pomoč. H¡11 man obsodil stavke v obrambnih industrijah Washlngton, D C., 15. nov. — Udne) HlUmsit, sodlrektor u* \ rada /a prodtftkoijS bojne opr#y^ m«, je dejal, da /dej ni čaa za «Uvke v obrambnih induetrljah, ker te ovirajo Izvajanje obrambnega progrema. "Vse kontro-verze med delavci In delodajalci ee lahko Izravna na miren način", je rekel, "KUvke dokazujejo (»»manjkšnje enotnosti." bil! sprejeti dve resoluciji. Prvs »iNgleša energično jM*Jporn zu* nanj! politik! vlade' Zdrulenlh držav za poraz hltlerizma. druga i mi Izreža epel na ameriške delavce v obrambnih Induetrljah, | naj ne ovlrejo pr«idukc!je vojnih jeven shod v International Am-uredstev za porer hitleri/mu,1 phitheetru, Kouth Helsted in 42. kjer Je le mogofo Položena Je ulke, na katerem boste glavna bila podlega ze nadaljnje ektlv- govornike Jen Meearlk, aln vo-noet! I lik* g-1 češkrge demokrata" in Po konferenci, k! je trejele ves ustenovltelje iehuelovaške repu-dan, Je bile večerja ze zborovel-! bilke, kl je pred kratkim prtSel ce v istem hotelu * ' U Anglije, in Dorothy Thomp- Ckleage. Dne 10 novembra,'sofl, /nsna emeriška lurnallstka lo Je v are«lo zvečer, priredi in borileljica /» *mago demokra-"Kight For Freedom Commlttee" rije v tej vojni. PROSVETA the enlightenment GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Org«n otjnd publi>h«d by SIotcm National BanafU Sociaiy St 4M Cicafo and Naročnina m ZdruUn« driave (isvan Chlcag«) in na iaio. M.00 ta pol lata. 11 JO m iatrt lat«; sa Chicago in 17.50 sa calo lato. 03 71 sa pol letai sa inosomstvo 00JO. Subscription ratos: tov tka Unitsd Sta t« (axcapt Chicago) Canada 00J0 par yw. Chicago and Cicaro 07.40 par yaar countries 00.00 par ysar. v , j; . 1' J jV^'rlffiulgl Cana oglasov po dogovorih—Rokopisi dopisov in nanaroianih člankov sa no vročsjo. Rokopisi litararna vsabiaa (¿rtiča, povasti. drama, pasmi itd.) aa vrnojo pošiljatelju la v shrfaju, ¿a Jo priloftU poštnino."__i A ; ^ AdvortUing ratas on sgroamant^-Manuscripli of communisations <-nd unsolicitad articlas will not bo rsturnad. Othar manuscripts, such as t tor los. pUys. pooms. etc., will bo roturnad to sandar only whsn sccompaniad by sslf sddrossad and stampad onvslopa. Naslov na vsa, kar ima stik s listomi PROSVETA 2057-59 So. Lawndalo Ava.. Chicago, Illinois MEMBER OF THE FEDERATED PRESS ¿L T™** ho rdtff Wir ft trii iz naselbin ' Datum v oklepaju na primer (November 30. 1941), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. 138 Demokracija na preizkušnji Dostikrat jc že bilo rečeno in zapisano, da demokracija je dobra v mirnem času, ni pa dobra v vojnem času. Kadar je mir, je demokracija na kbnju—kadar pa pride vojna, tedaj se začne demokracija plašiti in nekam zbeži. Resnica je, da je demokracija zelo počasna, da se težko pripravi za večjo koncentrirano akcijo, da jo vsaka večja kriza bolj ali manj zmeša in deloma, paralizira in vojna je zanjo najtežji korak, čeprav ji gre za življenje." Vzrok je, ker demokracija, ni bila rojena za nasilje, za vojno. Demokracija se najbolje počuti v miru; takrat bohotno živi in se razmahuje v vse kote človeške .družbe. I*e v skrajni sili in razburjenosti, dasi s težkim srcem, prime za orožje. Diktatura nima teh težav. Diktatorji delajo hitro. Bliskovita vojna je njihova iznajdba. Diktatura je ustvarjena za vojno—za vse «rde, nečloveške posle, zato gre pri njej vojna hitro in gladko izpod rok vse dotlej, dokler ji ne odpovedo fizična sredstva. Več ko dve leti že gledamo spretnost diktature v vojni. En sam človek ali majhna klika ljudi hitro odloča in brzo udari zdaj tu in zdaj tam. Nobene javne debate ni, nobenih argumentov za in proti—ena sama misel in ena sama beseda drži veliko ljudstvo na uzdi in svet vidi le dejanja. v , > Edino diktator je zmožen, da danes odredi pogodbo prijateljstva in zavezništva s sosedom, kakor je to storil Hitler v avgustu 1930 i. Rusijo—in le diktator more privoliti na svojo odgovornost v takšen pakt, kakor je to storil Stalin. Edino diktator je zmožen, da potem po mili volji pogazi takšen pakt in napade soseda, kakor je to storil Hitler 22. junija 1941, ko je napadel Rusijo—kakor je prej napadel vse druge, pogodbe gor ali dol—in le diktator je mogel pripraviti Rusijo na približno enako močno obrambo, da se lahko še-brani. Demokracija ni zmožna tega. Ni pa res, da bi demokracija ne bila zmožna za lastno obramb»», če se hoče braniti. Kadar govorimo o demokraciji, govorimo o ljudeh, ki drug drugemu priznavajo enakopravnost, kooperirajo drug z drugim in se vladajo na podlugi kompromisov. Demokratični ljudje bodo dolgo pomišljali in marsikaj žrtvovali, da se izognejo katastrofi vojn ampak, če vidijo, da druge poti ni za ohrano neodvisnosti in demokracije, se bodo odločili zu obrumbo z orožjem. Ta odločitev pu precej stane. Ljudje v demokratični državi se morojo zavedati, da vojna zahteva žrtve—ne samo krvne in denarne, temveč tudi ideološke. Če se hoče demokracija uspešno braniti, si moro naložiti marsikaj, česar ni vajena in kar navadno sovraži; nuložiti si mora težke duvke, veliko več dela, dolžnostno vojaško službo in nešteta drugih bremen. Če jc treba, se mora dokraja odpovedati komfortu in zabavi in omejiti si mora civilne svobodščinc. V vsaki demokratični državi so manjšine, močne in slabe, ki pri vsaki kritični stvari nasprotujejo večini. Te manjšine si ne bodo t prostovoljno naložile bremen, ki jih zahteva vojna, pa bodo poskušale vztrajati pri nizkih davkih, visokih plačah, mastnih dobičkih svobodni kritiki in vseh drugih ugodnostih, ki jih daje demokra-ciju—t()loh nočejo dati nobenih žrtev. Naj se žrtvujejo oni, k hočejo vojno! Zaradi teh si mora večina pritrgati na svobodšči-ii.ih Mirni /¿»to. operacije v krizi je dokaz tem večje in boljše demokracije; čim več pa Je slabičev, je to dokaz, da je demokracija še mlada blabotna. Vojna Je torej največja preizkušnja za ljudstvo, ki velja za demokratično. Kajti vojna se ne more voditi z demokratičnimi sred stvi, če hoče biti zmagovita v s|H>padu z diktaturo na podlagi ena kih pogojev. Demokratično ljudstvo se mora v„tem primeru por nizati, suh|tendirati mora svoje največje principe in prostovoljno si mora naprtiti na rame najtežja bremena, napram katerim v mirnem času rebeliralo z največjim srdom. Mi vidimo, » Veliko bolje prestala ameriška demokracija, ki Je starejša in v mnogih ozirih večja in boljša. in PRED DVAJSETIMI LETI (Iz. Prosvcte, 18. novembra 1921) Domska voatl. V liuttu, M«.nt., je umrl 45-letni John Grandullč iz Dobrega polja pri Velikih l^aščah. • Doisvska vesti. V Chicagu je Izbruhnila stavka voznikov. Is lnosamstvs. Svet Lige narodov je zagrozil Jugoslaviji z blokado če nr odpokliče svojih čet iz Albanije. »ovjaliks Rusija. l*on Trocki Je naznanil novo mobilizacijo i dete armade zaradi homatij s Poljsko. Kri ni voda! Priiel bo čat, ko bo pomoč nujna in zelo potrebna. Bodimo pripravljeni! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskefa pomožnega odbora!— Tretje dejanje nove dr Clev^land.—Tretje dejanje prve Jontezove drame "Z vero v vstajenje" se odigrava v gozdnem skrivališču nekje v gorenjskih hribih. Prva nastopi Francka, vdova po Tonetu Mohorju, ki umre v drugem dejanju. Mlada vdova sedi z detetom v naročju na klopi pred kočo ter poje uspavanko. Potem nese otroka v kočo, mehko govoreč: "Sladko spančkaj, moje dete in sanjaj lepe sanje ... o a teku, saj drugače (a itak ne boš nikdar videlo. . ." a prizor je prav tako ginljiv, akor so strašni prizori v drugem dejanju. Francka se vrne iz koče, sede nazaj na klop in z obrazom med dlanmi potoži: "Ah, moj Tone, moj nejtazabni Tone, nikdar več te ne bom videla..Tedaj pride gozda stara beračica Jera, za-kašlja, nagovori Francko: "Hu, ali ti je kaj padlo v oko? Saj pravim, v teh težkih časih tako rado človeku kaj pade v oko. . ." Francka si obriše solze in kma-u sta z beračicd v živahnem po-menku. Stara pripoveduje mladi ženi, kaj počno naciji z našimi judmi, kako jih zatirajo, mučijo in preganjajo. Njena zgodba je tako strašna, da ji Francka komaj da more verjeti. Potem pride iz gozda Malka s košaro gob in vsa vzhičena pripoveduje, da sta z materjo našli neki zapuščeni sadni vrt, kjer se drevje šibi pod težo hrušk in jabolk. Za njo pride mati Kre-menka in sprašuje Jero, kako je dolini. Na Jerino vprašanje, (je so moški, pove, da sta šla Kremene in Ivan na lov na srnjaka, a Gašper in Matija pa v dolino. Francka pa nato pove, kako sta se Ivan in Malka poročila v gozdni samoti, na Jerino veliko začudenje. In ko se ženske pomenkujejo o duhovniku, ki je to opravil, se mož prikaže iz gošče —v obnošeni obleki, nerodnih škornjlh in obnošenem kastorcu, kar mu je bil posodil neki hribovski kmet. Po kratkem pozdravljanju mož ponovi, kar je že poprej povedala beračica. "Tudi naš miroljubni kmet ni pripravljen, brez odpora leči pod tujčevo peto," pripoveduje; "osvojevalca pa ta odpor silno draži in ga skuša za-treti z najhujšim terorjem. . . Toda on ne pozna zgodovine našega naroda in ne ve, da se ni nikdar dal uničiti in če si mu vzel sto voditeljev, je vzniknilo iz njega tisoč novih... Bojim se, da bo vihar, ki bo sledil temu terorju, odprl zatvornice rekam krvi in da bo poleg krivcev poginilo tudi mnogo nedolžnih. . ." Ko tako govori, zadoni v daljavi več puškinih strelov. Navzoči se zdrznejo in v očeh se jim bere težka slutnja. "Ivan..." vzklikne tesnobno Malka. "Moj možv ." odjekne njena mati. Duhovnik pa tolaži: "Najbrž stu zdajle dobila srnjaka na muho. . ." Toda njegova tolažba se kmalu izkaže prazna, ko Ivan privede domov ranjenega Kre-menca. Ko sta se vračala domov, ju je izvohal neki nacljski štur mar, streljal na nju in zadel Kre-menca v prsa. Krcmcnca polože na tla, prinesejo blazine, mu izpirajo in obvezujejo rano. Mož vedro tolaži »vojcc, češ, nič hudega, v par dneh bom zdrav kot gams v gori. Toda sam dobro ve, da mu bije zadnja ura. fcato skuša porabiti svoje zadnje sile, da prepriča svojce, da je najvažnejša stvar, da ohranijo v svojih srcih plamen vere v vstajenje—v «ma go pravične stvari pogaienlh evrophkih ljudstev, ker s to vero v are i h jih ne bo mogla ustaviti nobena sovražna sila in preprečiti koifčne zmage. Navzoči mu obljubijo, da bodo čuvati ta plamen kakor punčk« v očesu Vmes se sliši tudi govor t radijske postaje WRUl» v Bostonu, ki pošilja kratkovalovna poročila in bodrilne vesti dan ca dnevom v Evropo. In Jakob Kremene mimo za vedno zatlsne oči, prepričan da ni Uvel in te boril ta-man temveč da se bliža čas. k o bodo i ar ki novega dne razgnali morečo temo sedanjosti In da bo njegov narod z drugimi pogaže-nlmi narodi vred zopet vstal k novemu življenju. Duhovnik svečano govori ob truplu mrtvega borca: "Umrl je CLOVB*. Toda njegova žrtev ni bila zaman. Kajti plamen vere, ki je gorel v njem ni z njim ugasnil, temveč bo plapolal, dokler bo živelo človeštvo in hrepenelo po svobodi in pravičnosti, brez katerih človek ne more biti slečen." Vlogo beračice Jere, ki nastopi samo v tem dejanju, bo igrala Frances lic, ki je tudi dobro znana naši gledališki publiki. Ansambel bo torej prvovrsten, kar je porok, da bo igra dovršeno podana. ^Režiser bo Rudolf Wid-mar, star znanec z našega odra, čeprav po letih še mlad. Drrfmo bo uprizorilo dramsko društvo Ivan Cankar v nedeljo popoldne dne 23. nov. v Slovenskem narodnega domu na St. Clair avl. Uprizoritev se bo vršila v korist sklada za naše trpeče brate in sestre v nesrečni stari domovini, ki ga zbira Jugoslovanski pomožni odbor. Torej je že namen uprizoritve tak, da ne bi smelo manjkati pri tej pred stavi nobenega elevelanskega ali okoliškega Slovenca, ki količkaj sočustvuje s strašno usodo naših rojakov v stari domovini. Dram sko društvo Ivan Cankar se bo potrudilo, da bo ostal ta dan po-setnikom v nepozabnem spominu in da se bodo razšli trdno odločeni, storiti vbe, kar je v njihovi moči, da se olajša trpljenje naših bratov in sester onkraj morja in pa porazi in za vedno unič strašna pošast črno-rjavega fašizma, ki mora biti uničena, preden bodo mogli pogaženi evropski narodi spet svobodno zadihati in začeti novo življenje. Ali je potrebna še kaka beseda? Ali bi ne bilo vsako nadaljnje vabilo odveč? Saj smo vendar vsi otrobi slovenske matere in trpljenje naših bratov in sester ne more iti mimo nas ne-opaženo! Saj vendar nimamo prsih kamenja namesto čutečih srcf Naše dobro ime zahteva, da se avditorij S.N.D. v nedeljo 23 nov^tako napolni, da tudi za miš ne bo več ostalo prostora! Publieijskl odsek Ivana Cankarja. nova pravila v veljavo, potem bomo šele lahke sodili. Kar se tiče pomoči starim in onemoglim članom, je 12. redna konvencija najbolje storila, da je to zadevo prepustila članstvu, d naj pove svoje mnenje s splošnim glasovanjem. Iz nič ni nič, ako pa je članstvo resnično za aomoč, čeprav je treba plačati večji asesment, bo lahko pokazalo z glasovnico, kar bo najbolj bratsko in pošteno. Finančno stran jednote je treba upoštevati. Tudi glede pomoči našim krvnim bratom v stari domovini se veliko piše, kar je pravilno. Vsi ; im skušajmo pomagati, sploh pa, kadar bo te strašne vojne konec. Vztrajati pa moramo, da tudi ti naši reveži dobijo vlado cakor jo imamo tukaj. Ustanovi naj se Evropska federacija za vse tamkajšnje narode, in sicer na podlagi politične, ekonomske in socialne demokracije. Tudi balkanska federacija ni izvzeta, ako ni mogoče ustvariti kaj boljšega, to je federacijo za vso Evropo. Nikakor se ne strinjam, da bi naš ubogi slovenski narod v starem kraju zopet dobil monarhi-stfčno diktaturo s teptanjem vseh civilnih svobodščin. Zatorej kličem vsem ameriškim Slovencem: Pomagajmo jim z do-arji vsak po svoji moči in pomagajmo jim dobiti tudi pošteno demokratično vlado in svobodo. Anton Tratnik, 267. Vsakega nekaj Kemmerer, Wyo.—Zadnjič sem poročal, da nam je sneg na gajal zadnji mesec. Zdaj pa moram poročati, da sneg tudi pri nas še nima uspeha in je šel za enkrat po gobe. Zdaj imamo zopet lepo vreme in podnevi je še toplo; noči so pa seveda hladne Ravno to nestanovitno vreme pa ljudem dosti škoduje. Kot slišim, je prt nas zopet začela obiskavati "flu", kar bo menda krivo toplo vreme in pa posle dice vojne furije v Evropi Zdravniki svarijo ljudi, naj se varujejo prehlada. Čitam tudi kritiko članstva ra di zadnje konvencije SNPJ, kar bo menda nekaj na mestu, vsem se pa tudi ne more nikdar ustre užnih držav, kjer so bili izv južni ljeni po razmeroma mali peščici ljudi, od približno 10 do 15 od stoikov volilcev, ker ostali ne morejo priti do glasovnice radi volilnega davka. Značilno Uidi, da je intervencionistični I je nasproten Rooseveltovi duh m vojno razpoloženje naj- nji politiki. MMUt ^r ma mastno plačo od rudar nije, ker je kos diktatorja ml pokoriti premogarje, ki je liticno konservativec ali celj je akcionar, marveč vsled tega j jačje ravno na jugu, na podlagi Gallupovih glasovanj približno tri proti dvema napram drugim krajem dežele. T\idi tisk, in j sicer ne samo kapitalistični, je že dalj časa poln strupene propagande proti stavkam. Ta gonja proti organiziranemu delavstvu je prav zadnje dni dosegla nov višek v kongresu, ko je več reakcionarjev z juga zagrozilo, da bodo glasovali proti preklicu nevtralnostnega zakona samo radi tega, ker se administracija ne zgane, da bi zatrla stavke v "obrambnih in- dustrija^' ali pa dovolila kon- triktov in hitlersko (ali pa gresu, da jih on zatre z zakonom, :n sicer s takim zakonom, ki bi delavstvo potisnil v železen jopič. Rooseveltovi administraciji je treba dati priznanje, da se je do sedaj upirala tej gonji torij-ske reakcije in preprečila, da kongres še ni sprejel kakšnega represivnega zakona. Toda zadnje dni se je pokazalo, da je pripravljena kapitulirati na vsej :rti in reakciji dati proste roke. 5rvi dokaz tega je odlok Roose-veltove komisije za izravnavanje delavskih sporov v industri- Besneča reakcija Chicago.—Pred nekaj leti je Sinclair Lewis napisal knjigo "It Can't Happen Here". Naslov je ironičen, ker je v knjigi orisal, kako se tudi v Ameriki pojavi in razvije fašistično gibanje. Ta fašizem je seveda ameriške sorte, odet z "demokracijo". Hrani se demagoMvom, gonjami proti Židom, zamorcem, tujezemcem neprotestantovskim verskim sektam, z razbijanjem delavskega gibanja in zatiranjem civilnih svobodščin. Lewis je napisa knjigo, da opozori Američane na fašistično nevarnost, ki jo nosi v trebuhu današnji u&zvoj kapitalistične družbe. Amerika je danes še več ali manj svobodna, to je svoboda govora še ni bila poslana na polico, državljani imamo še volilno pravico — razen "nigri" in "poor white trash" v sedmih državah na jugu, kjer potomci nekdanjih sužnjedržcev drže svoj kulijski proletariat od volišč z volilnim davkom — delavstvo ima še pravico do organizacije. Toda kar „se zadnje čase dogaja Washingtonu, kjer reakcija besni v kongresu in izven kot že m besnela precej let, je vprašanje koliko časa bo ameriško delav stvo še imelo pravico do organi zacije, vsaj pa pravico do stav ke. Slednja pravica je elemen tarna, prav tako važna, ako ne Še bolj, kot je pravica do orga nizaclje. 2e več mesecev je v obeh zbor nicah kongresa silna gonja proti organiziranemu delavstvu, ne samo v kongresu, marveč tudi tisku in v novinarskih filmih Cilj te gonje je prepoved vsake stavke v "obrambnih industri jah" — katera danes ni obram bna? — in zašitev organiziranega delavstva v železen jopič, kongresu posebno grme proti Stavkam "ljudski zastopniki" iz mtlrtli vojakov na centralni fronti. Kar se mene tiče, odprto I vem, da mi je stokrat ljubši sti Lewis (kdorkoli), po kat« udriha burbonska reakcija njegove delavske railitantr kakor pa oni Lewis, ki j« 1919 bojazljivo kapituliral vladno injunkcijo in rekel mogarjem, da "mi ne mor stavkati proti vladi." Mod se motim, toda vsaj ¿igi^ se je Lewis precej naučil krat in iz poznejših let, ka skoraj popolnoma zapasei ru) sko unijo in krotil uporni! izobčanjem, "reorganizacijo"] nistično) taktiko. Kar se tiče Lewisove or je proti administracijski zur politiki, je vsaj zadnje čas gledalo, da se bo podal, vsaj sprijaznil s "fait accomplil dejstvom). Ko ga je prwi| kaj tedni obiskalo par vodit angleškega delavstva v ingtonu, smo pot^m čitali, z njimi konferiral skoraj dan in da je kazal precej ni do materialne Angliji in njenim zavezni Muhray je na drugi strani zagovornik Rooseveltove ah proti rudarski* uniji UMWA n}e politike, kakor tudi v p tako zvanih "kaptivnih" premogovnikih, s katerim se je izrekla proti unijski delavnici. Ta odlok je silne važnosti in posebno hud udarec za vse unije HO. S tem odlokom, ki je čisto političnega značaja, ni le u-stvarjen zek> slab precedent za delavstvo, marveč je z njim vlada ustvarila nove smernice proti delavstvu in v prid velekapi-tala. Faktično pomeni "zamrz-nenje" sedanjega unijskega "statusa quo", kot že dalj časa zahtevajo reakcionarji v kongresu in izven. Z drugo besedo: vlada se je postavila S tem odlokom na stran mogočnih kor-poracij in sploh vseh delodajalcev, ki se z vsemi sredstvi branijo unijske delavnice. (Unijska delavnica se močno razlikuje od zaprte delavnice tako za delavce kot delodajalce. Pod unijsko delavnico delodajalec lahko najame kogarkoli hoče, toda najeti delavec mora po neki dobi "preiskušnje" postati član unije. Pod zaprto delavnico pa sme delodajalec najeti le delavca ali delavko z u-nijsko karto. Rudarska unija, kot sploh vse unijeClO, zahteva unijsko delavnico'v "kaptivnih" rovih.) —^ Voditelji CIO so takoj zapo- ni večini vse unije CIO. (P^ juniju 1941 tudi one, ki jih trolirajo stalinisti; sploh so ši komunaciji postali notor lojalni, ne samo 100'/i, 1000% in iz njih kar gori na šenje za Rooseveltovo zi politiko, odkar je njih bivi veznik Hitler napadel Rt Tako je izgledalo, da bo seveltovo zunanjo politiko pa nove ameriške vojaške pedicije na kak drug kontir podprla tudi konvencija CI( je pričela zborovati 17. nc Detroitu. Toda ta odlok veltove spravne komisije bo lahko še bolj odtujil CI< administracije, ker takega ca pač ne more z lahkim sr vzeti na znanje. Drtigo je tudi to, da je sevelt zadnje dni tako reke ljubil reakcionarcem v kongf da bo vlada poskrbela, dj definitivno napravi konec kam v — "obrambnih indi jah". To obljubo jim je da so glasovali za preklic nostnega zakona, torej na r delavstva. Kar se stavk tiče, pa obrambnfti ali drugih indu jah, jih je faktično manj ko je bilo prejšnja leta v čisto malnih časih. Faktično izg* jo te stavke velike in štev nev padli važnost tega odloka in de- radi grozno strupene in «>g monstrativno izstopili iz vseh vladnih odborov. To je tudi edino sredstvo, ki so ga imeli na razpolago za izraz svojega protesta. Ta odlok je seveda tudi hud udarec za Lewisa, ampak on je postranska stvar, ker udarjene so faktično mlade industrijske unije pri mogočnih korpora-cijah, katere še vedno sanjajo c "odprti delavnici" in jo bodo gotovo ob prvi priliki zopet skušale uveljaviti. Lewis, Murrtfy in drugi izkušeni voditelji CIO se gotovo v polni meri zavedajo tega: ako sedaj ne kujejo železa ko je vroče, ga tudi pozneje ne bodo, ko nastopi doba splošne povojne brezposelnosti. Ce sedaj ne utrdijo unij z izvojeva-njem unijskih delavnic, jih pozneje sigurno ne bodo mogli, ko bodo mogočni kapitalistični interesi zopet skušali dvigniti prapor "odprte delavnice". V kongresu in tudi izven je Lewis postal posebna tarča napadov ne samo s strani torijskih reakcionarcev, marveč tudi s ne propagande proti njim. propaganda čisto nič ne oren dejstva, da produkcija bojr preme veliko več trpi radi škodb pri delu kot vsled st Lansko leto je bilo radi f izgubljenih 6,600,000 dele dni, vsled poškodb pri deH vsled bolezni pa 26,700,«®, več kot štirikrat toliko Todi davljalci stavk in produkc gorečneži tega čisto nic nc < njajo. Hitlerju po nj* « logiki "pomagajo" le stavk* ne pa s&be varnostne pri delu, prigsnjsštvo ah brižnost delavcev, ki * ne ali nočejo varovati pred dami. , . Kot sedaj izgleda, se bo n odlokom predsednikovega s negs odbora in zs prek ^ Ten^-voJ v bližnji bodoč* pričel baviti s kakšn.m ^ tucatov zakonskih o^nuU ^ ima ie na mizi. m P" dalj v kongres kijih ved vseh «tsvk tton," kot pravijo v V zadnji vojni ni ška vl^. Uko^ fctii for the di Angliji šla a"1 strani mnogih "new dealerjev PrVirn je trn v peti, ker Je kot glavni voditelj CIO zanesel industrijski unionizem v nekdanje mogočne antiunljske trdnj.v I prepovedsns ve in ustvaril s pomočjo Wag- faktično je bilo v j M nerjevega zakona, večje «Uvk lets 1*1' * |n ^ manjše delavske naklonjenosti | bila vojna vfda "newdealske" administracije in armade organizatorjev močno novo unijsko gibanje v mogočnih industrijah, katerih se ADF nI upala niti ni bila sposobna, da bi jih organizirala. In torij* v kongresu in Izven Lewisu nikakor ne morejo tega odpustiti oroijs. k. m«" ~ «¿stavkat' bolj težko dal m pleče ne P«" n* in tudi unij«** »rejo tega oopusnu.. drsginjo m §tj Razni "new dealerji" pa «o pri-1 nice / 'UM , J h i i cfcJ P01 čeli po njem udarjati, ne vsled novembra jarmljene stare domovine tednik o vo*i t Srbiji C7amor»ški tedn* "Time" številki dne 10. novem-fnallovom "War Without poroča: -Najbolj tajinstveno bojev«-dnige svetovne vojne jevoj-r visokih samotnih srbskih l ki je usišče v več kot še-mesecih še vedno ni moglo lti Nekoliko nepotrjenih zadnjega tedna o tej vojni: Triu se dve jugoslovanski ki štejeta 80,000 do mož. Prva, večinoma se-iz rednih čet, ki se ni-7iso vdale, se bori v vzhod-Srbiji blizu bolgarske meje. top deluje ob boaanaki meji Vpadni Srbiji. Iz Bosne so -ličevi strahovalnl oddelki, prepodili 1,600,000 Srbov, ¿več izgnancev se je pridruži-¿etnikom v gorah. Voj$ki sta med sabo v zvezi ati prenosnih radijskih po-Z živežem še gre, a stiska je lačila, orožje in strelivo, ovani imajo za svojimi ■ pet letališč in upajo, da bodo Angleži mogli pripelja-kaj potrebščin z Bližnjega icni vojak in prejšnji bel-i odvetnik sta voditelja ovanskih čet. Vojak je ik Dragiša Afihajlovič, t in tršat mož^k 47 let, ki v prvi svetovni vojni zavzel Bio samo strojnico ves odde-»vražnega težkega topniš-Dragiša Vlasič, odvetnik, je rezervni častnik, vendar je bolj znan kot pisatelj in vitelj srbskega Kulturne-društva. Zgodaj v oktobru, ko so Srbi tli v svoji oblasti 650 nemih talcev, je bil v gorah "ne-južnovzhodAo" od Belgrada aden sestanek. Srbi so rili nacijske oblasti v Bel-ndu, da bodo talce pobili, če i bodo nehali v množicah ubi-i srbske narodnjake. Na šele sta prišla dva nemška Ntnika in general Djura Do-I Pri srečanju * polkovni-Mihajlovičem so ga vpra-Ji za mirovne pogoje. A Mi-lovič in njegova vojska niso fcli nemškega miru. Po dveh nh razgovorov je padla zadnja Brda: •Četniki sc bodo bojevali do a". ▼ Jugo- Tajnici za stroške pri ra-znmnju tlkelov—fiT drugo _____________________ 4.00 s središčno točko v Bihaču v dinarskem pogorju. V tem predelu so gosti gozdovi in strme planine, kjer se je lahko skrivati. Drugi predel je na vzhodu, približno ob črti Brod-Sarajevo. Tudi ta del je gozdnat in planinski. Na potu južno od Broda se takoj opaža, da so telefonski in brzojavni drogi vzdolž proge prežagani. Na tak način se med drugim kmetje maščujejo nad vstaši. Začenši od male postaje Do-bojj je slika vedno ista: požga-ne železniške postaje, ki zraven njih v jarkih ali za železniškimi vozovi, ki jim služijo za zavetje, leže hrvatski vojaki in čuvajo progo. Če se Srbi morejo neopaženi približati, se prav nič ne pomišljajo ubiti postajenačel-nika in druge nameščence na postaji. Navadno je konec tega maščevanje in ob nekaterih predelih proge se vidijo požgane in porušene kmečke hiše. Uporniki so večinoma Srbi iz Ozrena in s planine Konj, ki jih vodijo bivši častniki jugoslovanske vojske. Vstaši pravijo, da te sile podpirajo in ščuvajo Angleži. Te uporniške čete imajo svoj "generalski štab", ki biva v Vlasenici, mestu s tritisoč prebivalci, severozapadno od Sarajeva. Ta generalski "štab" izdaja povelja, vojači Srbe, zbira davke in nasploh deluje kakor država v državi. Kdaj pa kdaj hitri napadi prinesejo upornikom dragocen plen. V Kladnju so uporniki zaplenili top znamke "Škoda". S šestim» voli so ga odvlekli šest milj daleč v planine. Potem so obstreljevali Kladanj, čeprav vstaši pravijo, da je večina strelov zgrešila svoj cilj. Včasih majhne vasi po trikrat in štirikrat menjajo svoje gospodarje v borbah med vstaši in četniki. Obstoje dokazi, da tudi komunisti delajo proti vstašem. Vse-slovanska propaganda je vedno bila pripravljena s pripravnim geslom "Rusija, mati vseh Slovanov". Vendar sedaj Hrvatom z velikim hrupom dokazujejo, da so potomci Gotov in da zato pripadajo pravzaprav nemškemu delu sveta. , iiki viri o stanju slavij 1 t°uis P, Lochner, dopisnik iated Pressa, v svojem do-iz Zagreba poroča sledeče: "Novi red" se z veliko težavo *»ja v "neodvisni državi Hr-i". "Poglavnik" Pavelič se •»Ino bori s tremi vprašanji: trenje z italijanskimi zasedli oblastmi ob obali, 2. nered-*ojna s srbskimi uporniki ob «' m celo v notranjosti Hr-3. delovanje "komun i-m". Mj«vzlic zunanjemu videzu prijateljstva vam bo ^ Hrvat zaupno povedal, da ■Prpj ali slej prišlo do sitno- P * Italijani. Pomembno je, da spoletski IM« Ajmon nI stopil na predrt Tomislav II. Več kot pet tofcctv ^ tega, odkar je fttali-Pjjki kralj Viktor Emanuel »»oval Ajmona za bodočega FJ» Hrvatske. za Vendar se zdi, * mu prav nič ne mudi stopl- prestol. JW mod Hrvati in Italija-ffc po mnenju mnogih Hrva Poledica italijanskega nači-M*dbe, ziagii v vojni in ^ J"' uPravi, ki so si jih Itallja-■kratko prilastili, čeprav je J*v»l*tvo po večini hrvatsko, ■P* v, kraje zasedli kot po-■"¡¡Lobrambo na Jadranu, do- Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje x 2. strani.) no ne kakšni militantni uniji. Glede stavk še tole: Anglija je že nad dve leti v vojni in je že veliko pretrpela radi bombardi ranja iz zraka. Toda stavk ni prepovedala. V prošlem septem-aru je bilo v Angliji na primer 48 stavk, v katerih je bilo ude-eženih 31,000 delavcev. Ampak teh stavkah v Ameriki skora ne vemo, ker jih skoraj nihče ne omenja in tudi Anglija se radi njih ne razburja; bolj pa se razburja radi ameriških stavk, ker ameriška strupena propaganda proti n/im sega tudi v Anglijo In če bo naša vlada skušala zatreti stavke v vojnih industri ah, kar pomeni skoraj v vseh in povrhu le uklenila organizirano delavstvo v železen jopič, bo to zelo slabo spričevalo, da se bori proti hitlerizmu. Sploh sc s tako taktiko in s Ukimi sredstvi le gnoji hitlerizmu na domačih tleh. . Anton Garden. 1. Ítrt», ki I« I m *' n v°jna trajala. Hi*»vprečen Hrvat se upl-dejstva, da so ga na ' italijanskimi vojašnica Mmivniki» in drugih are-hrvatskim prebival v jih Italijani dobili v f Hrvati t udi'dol že Italijan* 'pirali hrvatske duhov Iv* *'»<- vznemirjajo Hrvate -1 hrvatsko upravo - .. milijona Srbov. V sa-sta dve središči čet "porov. Prvi je zahodno med Srbi in Hrvati ►>ujša. Srbski četniki Skupni stroški :.........$ 39.75 Cisti preostanek, ki znaša $725.00, je bil 8. novembra poslan blagajniku slovenske sekcije J PO, mr. Leo Jurjevcu v Chicago. Sledeča društva so sodelovala pri pomožni akciji: 157 KSK J, 144 KSK J, 4 JPZS, 10 JPZS, 344 SNPJ, 82 ABZ, 63 SSPZ, podružnica št. 1 SZZ, Samostojno društvo Illirija, Samostojno društvo Nada in Samostojno društvo SAZ. Tem društvom, kakor tudi trgovcem in obrnikom, se izvrše-valni odbor v imenu ostalega odbora želi najlepše zahvaliti za velikodušne prispevke v naš pomožni fond. Vsota $725.00 je za našo majhno naselbino, ki šteje komaj kakih 2000 Slovencev, precej visoka, tako tudi iz razloga, da so v našem mestu izredno nizke delavske plače. Prepričani pa smo, da tudi s tem ni o-pravljeno vse, temveč da so naši rojaki v Sheboyganu pripravljeni tudi zanaprej po svoji moči pomagati revežem v naši nesrečni domovini. Ob tej priliki želi odbor dati priznanje našim centralnim organizacijam, ki so se zavzele za pomoč stari domovini ter organizirale slovensko sekcijo J. O. Istotako zasluži vse priznanje direktor publicitete mr. Janko N. Rogelj za svoje iskrene članke, kakor tudi vsi ostali odborniki, ki delujejo v tem o-ziru. Da bi naša skupna akcija prinesla mnogo utehe zasužnjeni Sloveniji, je naša iskrena želja! Izvrševalni odbor št. 4 SS, J. P. O. v Sheboyganu, Wis.: Mart« Prisland, predsednica, Martin Jelene. podpredsed-nik-blägajnik, JofcannrMo-bar, tajnica-zapisnikarica. Nadzorniki: John Modi«. Mary Fala,. Frank SaJa. Joseph Francis. Frank Re penaek. PRO»VKTA bližini. Stroji brnijo, da ne slišiš Človeškega glasu. Tam na k cu imajo zložen« v visok kup dolge železne oglate drogove: is Sheffielda pride jeklo za muni-cijo. Kazžagajo Jih na podolgovate oglate kose: 24 funtov tehtajo, približno 12 kg. Takoj z njimi v poči. Grejejo jih in grejejo, da zaiarijo v vročini. Rdeče razbeljene poba^ejo z dolgimi kleščami, pa hitro z njimi v hidravlični stroj. Voda pljuska naokoli, stroj aopiha in poganja: ven pridejo komadi rdečega jekla z vdolbino v Svoji sredi po dolgem. Kakor debelo palico je stroj izdolbel jeklo iz razbeljenega komada. V eni url jih izdolbe po sto, pridno mora delati. In spet jih dolge klešče pograbijo in poloie na stran, kjer ma jeklo čas, da se ohladi. Moški opravljajo ta dela. Samo česar ženske res ne morejo opraviti tako dobro kakor moški, to še delajo moški zdaj po tovarnah. Zdaj je na vrsti rough tuming", to je ž*"" žensko delo. Ali ni lahko. Vfdigo-vati uro za uro okoli 20 funtov težko železo, ga prilagoditi stro-u, ki obla in obla in vrešči in«lwo> nejšega dela: tehtanje teh gladkih, svetlih, vaiaitih posod za smodnik. — Spominjam s«, da smo duma na Dolenjskem ros imeli veliko železno vazo, ki ni bila nič drugega, kakor velika topovska granata. Tako je bila visoka, da je segala odrastlemu do kolen, ko smo bili otroci, pa j« bila skoraj tako visoka, kot smo bili mi. Slovanski vojak jo J« prinesel domov in jo dal moji materi "za spomin". Kako neki jo je prinesel domov, sam Bog v«, govorili so, da v nahrbtniku. Ali teika je bila tako. da jo j« komaj močan moški vzdignil. — Deklica, veliko bolj nežna, mlada deklica, kot one. o katerih smo govorili preje,/polaga drugo za drugo na tehtnico. Kazaiec poskoči na sredo, tam kjer teža pomeni 18 funtov. Pa se nagne še malo na desno: do prve označbe: eno ounco preko teže. Nič hudega, dobra j«. Če bi tehtala tri ounce več kot 18 funtov, bi še bila komaj dobra, kar pa je več, ni več dovoljeno, pretežka je, zavržena. Ista natančuoat je za premajhno težo: kar manjka več kot tri ounce, je za mod še- Pretresljiva povest Hrvata Pismo iz Londona Pomošna akcija v »h«boyganu Sheboygsn. Wls. - Podpisani nadzorniki izjavljamo, da smo 30. oktobra 1941 pregledali knjige in račune tajnice in blagajnika lokalnega pomožnega odbora Št. 4 SS. J PO ter pronašli, da so bili vsi dohodki in stroški vknji-ženi vestno in pravilno, zakai izrekamo naše priznanje. Iz računov J« razvidno sledeče: Dohodki: Prodani tiketi $««2.00 Denarni prispevki druš-- lev za dobitke .....30 00 Posebej darovano 300 Cisti prebitek od kartne ..... «V.7-* (Izvirno poročilo Prosveti.) 17. oktobra 1941, Tovarna je le majhno podjetje. Pred vojno so delali različne kovinske predmete. Kot jih rabijo stavbeniki, ko končujejo hiše, ali mizarji pri pohištvu ali gospodinje pri vsakdanjem delu. Zdaj delajo bombe, šrapnele granate, mortarje, kakor pride naročilo. N« izdelajo municije do konca, ker z razstrelivom ni majo nič opravka v tej tovarni Le jekleno lupino izdelajo, po tem pa jih pošljejo v smodniš-nice, da jih napolnijo. Bila je mahna tovarna, ki je zaposljeva la okoli 100 delavcev pred voj no po 8 ur na dan. Zdaj je zaposlenih čez 300 ljudi, 180 žensk in 150 moških. V treh šihtih dela jo: od šestih zjutraj do dveh opoldne, pa do desetih zvečer in spet do šestih zjutraj. Brez pre-stanka. Ob sobotah tudi in ob nedeljah. Zdaj imajo naročilo za pet mi lijonov granat za topove, 18-funtarske granate. V zadnji tednih so jih poslali ž« 34 mi lijona v smodnišnice. Pri vhodu na tleh so požene dolge vrste novih. MNa tem kupu Jih Je tisoč na tem drugi tisoč, zdaj gremo tretjegs. To Je od včeraj »Jutra, Naša produkcija od včeraj *Ju traj. Ko končamo to naročilo začnemo z mortarji. Prej smo delali nekaj časa bombe. Vsega ■e lotimo, kar nam rečejo " | Tovarna Je en sam dolg pro-»tor, viaok in zračen. Električne luči ves dan: ker visokih oken ni mogoče imeti prostih radi nevarnosti, da bi padla kaka bomba v eklo pada po tleh v'dolgih spi-ralastih zavitkih, modro jekleno oblanje: ne, ni lahko delo. In io ga ženska vzame iz stroja: v roki ima obliko prave granate za topove, okroglo, gladko, st«-denlčaste forme. Močne ženske morajo biti za to delo. In res: nekatere so Širokopleče in zastavne, kakor naše kmečke fha-tere, ki so vajene vse svoje živ-jenje težkega dela na polju. Ali ni tako s temi tovarniškimi de-avkaml: Pred vojno so bile mno-ge med njimi le gospodinje v svojem domu. Pospravljale in čistile so po hiši, odgnale svoje otroke, kuhale, hodile nakupd-vat. Prišla je vojna. Morda je moral mož v uniformo, morda e šel sin k letalcem. Vedno voč ;« bilo pozivanja, da tovarno rabijo več delavstva; v«čja produkcija vojnega materiala pomeni pomoč našim moškim v uni formah. Pa se j« prijavila v tovarni za delo. Hitro se je privadila, hitro se je naučila Zado voljno se smeje v delavski obleki. Koke so ji urne in spretne v okornih, debelih, umazanih rokavicah, kakor so bile pripravne, ko je mesila testo za nedelj ski pudding. Doma jo še čaka delo gospodinje, ko konča s tovarno, pranje, čiščenje, morda kopanje najmlajšega otroka, ki ga ima čez dan kj* v otroškem vrtcu. . Delo doma mora biti opravljeno na hitro. Prostega časa, ne, prostega časa pa nima čisto nič. Niti ne pol ure da dan Zdaj okopljejo naše jeklene topovske izstrelke v urnazano-rmeni tekočini, potem pa z njimi v pač, kjer se pečejo dolge štiri ure. Ko so gotovi, spet oblanje in izglajenje. Ali zdaj je že vse bolj natančno; deklica, ki sc zdaj ukvarja z granato, dela pri stroju, ki riše zavoje v jeklo, ki so samo pettlaočinko "ln-cha" drug od drugaga. Površi na postaja bolj in bolj gladka tanko, skodrano oblanje še vedno pada na tla. Potem pride po-aebno dvojno dno na koncu granate Košček jekla vdelajo čez prvotno dno, tako da J« močnejše radi plinoV, da ne raznesejo topa, ko ga Izstrelijo. In 4« nekaj dobfnaša granata, da varuje top, da se preveč ne obrabi Obroč iz medl čez svojo trebušasto širino. Kakor imajo cigare pr stane iz pisanega papirja Lep, zglajen, svetlo-rmen obroč Njegova naloga Je, kakor vijskova: po nJem se vije Izstrelek Iz topove cevi, dokler ne pride ven in eksplodira. In spet okopljejo vsak komad v mlečni tekočini: proti rji Jih morajo zavarovati Tako smo prišli do najnatanč Vzporedno s granatami delajo v tovarni tudi majhne jeklene zamaške. Z vijakom, ki s« pri lega vijaku na notranji strani odprtine pri granati, tako da ga smvdnišnlcl Jtahltro pri vrtajo na posodo napolnjeno z razstre ivom. Tako je municlja gotova za pošlljatev naravnost tja, kjer Čakajo na njo vojaki pri topovih; Samo pol ure traja, da napra vijo tak izstrelek v naši mali tovarni. Pol uretbd brezoblične ga, oglatega kosa jekla pa do gladke, svetle,, stekleničaste ob like z medenim prstanom čez sredo. Seveda, če odštejemo one štiri ure v peči, ko se jih mora pustiti pri miru, ko imajo svoj "treatment" proti rji. 30 »Judi Jo ima v tej pol uri v svojih rokah. Nekateri le za trenotek, za majhno delo, drugI dalje časa ko leto dajal sto in sto vagonov drv narodnim, človekoljubnim in dobrodelnim društvom in mestni občini za pomoč revežem. Ko je Pavelič prevzel oblast v Hrvatski, je Deutačh-Ma-celjski pohitel in podaril "neodvisni" 97 hiš od 98, kolikor jih je Imel v Zagrebu. Za to svojo 'plemenito potezo" je dobil častni naziv in diplomo "častnega lin zaslužnega državljana neod-IvUne" te so nJega in rodbino ki )a pobagail is Pavallčava drŠave (Nadaljevanje.) - "Maršalovega" brata so ubili Med ujetniki v taborišču je 3il tudi omenjeni Nikola Car, šupan erikveniške občine. Njega je obremenjevala posebno težka obtožba, vendar mu je niso mogli dokazati: da je uliil brata; "maršala" Kvaternika. l\i je bil redni častnik jugoslovanske mornarice. Takoj, ko se je oprostili od nošenja židovskega razvedelo, da Je Kvaternlk prM*naka. Ni preteklo mnogo časa stopil k Nemcem in da Matav-|in Deutsch-Macoljskija so odpa-I j a "vlado" v Zagrebu, je nckdolljali v — taborišče. Da Jih Je pre-ubil njegovega brata, mornari-lvaral in da je veliko denarja ob-škega častnika. Sum je padel na I držal zaact Carja In so ga takoj zaprli. Za- "Diplomatski uradniki neod-kaj ga niso takoj ubili, je ugan-|vlsneM so za masten denar pre-ka. Morda zato, da bi ga daljlnašall denar in blago čez mejo časa mučili in Car Je rea pretr- vsakemu, ki Je pla&d. če pa Jim pel strašne muke. kdo ni hotel plačati cene, ki »o Jeftanovlč je imel posebno ne- ae zanjo domenili, so ga prijavili srečo, da so ga trikrat izpustili italijanskim oblastem In te so iz taborišča In trikrat spet pri- mu potem pobrala vse do prsta-peljali nazaj. Njegova lena, roj.|nA nn roki. Petrlnovlč, Je poskušala vse mo- dm vač Je denarja, tem več Jo goče.dabiga rešila iz taborišča. ropanJa, Pavalič pa govori, ka-Dvakrat se Je pripeljala v tabo-|kor d|| v «^odvisni" nI "korup- rišče v spremstvu nemškega generala. Plačala je mnogo denarja in spravila vse posestvo na nič, samo da bi ga rešila. Vse zastonj. Dokler ji niso pobrali vsega denarja, ao Ji obljubljali vsa mogoče in vse nemogoče, seveda v y a prej odločeni, da ga ne bodo osvobodili. Kakor veste, so ga pozneje ustrelili. Jas sem ga izgubil i /pred oči, ko som pobegnil Iz taborišča, v katerem Je on ostal, ko so ga žo v tretje vr nlll vanj. Danar, danar denar I Kafcor z JeftanovlČem delali z vsakomur da Ima denar ali da ga lahko dobi drugje. Ko je Pavelič ukazal, cije" in kakor bi on In njegovi "doglavniki" bili sami angeli . .. (Nadaljevanje prihodnjič.) Japonska grozi —^ ameriški vladi Povoji flode ublažitve krize Tokio. 17. nov,—Premier Hl-dekl Tojo Je poavaril Združene države, zaeno pa je orisal pogoje in zahteve za ublalltov Vrize na Pacifiku v svojom govoru ob otvoritvi zasedanja parlamenta. - - aiavnl pogoj Je preklic amerl- da morajo žldje spravi i skupaJ Lko.tng|,|ke blokade Japonske, tono tono zlata, je dal zapreti ?0 bjoJ^ Tojo Imenoval vo-naibogatejše ŽWe, celo *M»tt«<> j.iko obkrolltev Japonske, Da-_ W občino, v posebno sobo. Dal Jim ,Je it) whteva|( da Amerika in za težko, kovačevsko delo. Zattr] je papirja, zalepk, črnila in P* | Velika Britanija držita ivoje ro- In ša «pkrai. i novičem tako so ur, če ao v&ieli, pa je delavstvo tukaj tako različno: moški, kot Jih vidiš po Jo-klarnah ln topilnicah, ženako močne in težke, pa mlada dekle ta z rdeči lom na ustnicah, v belih predpasnikih in lahkih san dalih, kot se napravijo dekleta ki imajo lahko, prijetno delo Kopot strojev Je tako velik, da ni mogoče govoriti i nikomur, ¿al mi je bilo.. Ker nekatere so se smejale Uko prijazno, vabljivo, da bi jih rada vprašala, zakaj se počutijo tako zadovoljne. Pa veliko bi mi Itak no bi povedale, ker hitijo s avojim delom, da ni časa za pogovor. Zanimiv Je bil moj obisk v malo tovarno. Tako lahko ju po-zabili, da so predmeti, ki Jih delajo, res tako grdi po svoji na-logi: ubijati^ uničevati. Ali na nesrečo ja to večkrat potreba, ča hočemo, da drugo, boljše, živi. Dolenjka. zdaj pa pišite Židom, naj prinesejo denarja, čim vač denarja. Ljudje ao dajali, kolikor ao premogli, a potem so vstaši prišli v hišo in hoteli še večl| Nikdar ni bilo zadoati. ke proč od japonako-kitajakega konflikta. "Ekonomaka blokada Japon-aka Je sovražen čin," Ja dajal premier.. "Ta Ja v glavnem odgovorna ta povečanje napatoatl Berlin zavrnil mehiški prošTii Berlin, 17. nov. — Zunanji u rad Je zavrnil protest mehiške vlade proti eksekucijam talcev v Franciji. Besedilo note nI bilo objavljeno, toda uradna časni ksrska agentura DNB pravi, da zavrnitev protesta velja za vsa države, ki bi sltflile zgladu Mehike. Nemčija zasluži simpatije ne pa grajanja, v svojih naporih katerih cilj Je rešitev aveta pred boljševiško kugo. Zdravo in koristno Zdravnik trdi; da Je plazenja po vseh štirih zjutraj zalo zdravo. — Da, poleg tega pa ¿lovek lahko najde gumb. ki aa mu ja zatrkljal pod posteljo. Ne samo Pavelič, tudi njegovi na Daljnem vzhodu. Napori gle-"doglavnlki" do zadnjega vata- de izravnava konflikta a Kitaj ša ao pokvarjeni do kosti. Lapa- ako ao doaegli zadnjo fazo. Ako ga dna so razglasili z lepaki, dal bo nastal položaj, da aa naia vsak, ki se hoče isselili ii "neod- prizadevanja za mir na bodo is v lana" v kraje, ki jih ja zaaadla polnila, tedaj bo Japonaka va-1 talija, lahko dobi dovoljanje. dela, kaj mora storiti. Prijeti bo Ljudje so navalili, da bi dobili morala za orožja in aa braniti dovoljenja — samo da pridejo pruti onim, ki ograftajo njene in-ven iz tega pekla kamorkoli la. terese." iterl so hoteli dovoljenje za Weahlnataai. D. C.. 17. nov.— Ljubljano, drugi za Bpllt, tretji guburo Kuruau, vodilni japon | za Karlovac, samo ven Iz "ne- *ki diplomat, ja po prihodu v to odvisne". A tudi to je bila sa- mesto izjavil, da upa, da se bomo past — vse zaradi plenjenja, do diferenca med Japonsko iti Ljudje so napolnili prtljago,| Ameriko izravnalo na' miren mAm' odšli vzeli a seboj denar in odšli na pot, Pred Karlovcem — ker v meatu ao že Italijani, so ža ča kali vstali, pognal! potnike Iz vlaka, Jim pobrali vse do kože način, V razgovoru z reporterjt je dejal, da nI prinesel osebne poslsnice pramiarja Toja. Kurusu je bil poalanlk v Nemčiji, ko Je Japonaka podpisala fn Jih, celo družine z otroci vred, pHkt z osiŠčem Rlm-Berlln. Zna odpeljali v taborišče. Vstaši pomagalo ŠUftom fte drug način, med tolikimi, so si izmislili "mali doglavnlki". Za dober denar, dvesto do tri sto tisoč, so Žide pretihotapili menja kašejo, da Amerika ne bo revidirala svojega stališča napram Japonski. Dnznava se, da bo državni tajnik Hull vztrajal pri zahtevi, da mora Japonska od poklicati vojaške Čete is KI- Z mejo'"neodvisne". To Je šlo tajske i,» pretrgati zvezo z Ném-pa takole: | čljo in lUlljo. Zagrebška policija ima nekoll-ko zaprtih avtomobilov za pre I Oboleatranaka vljudnost voz kaznjencev. Tleti "mali do- fttudent, ki mu znanja nI bilo glavniki", ki ao prilezli malo po^.^o bogato, ae Je poalovll od višje, so na tlakanl papir napi- profci(i)rjii r„|ioč: Hvala lepa • i J. •<.. I—»i. •xAiilauntltii' .__J„ __ ___________k.i zabave Skupni dohodki Strolld Rent od dvorane za sajef Tiskanje tiketov Za dobitke------------- $764 75 sali, da "v imenu 'poglavnlka ukazuje policijski 'minister' Ar-tu kov tč, da mora določano število vstaške straža v Hušak (ali kam drugam za mejo), kar tam skrivajo neke sumljive be". Vstaška straža Uko niso imela pravice ustaviti avU, za Italijane ao Imeli pripravljene pa spet druge papirja. Nameato vstaška strsia so bili v policij gospod profesor za vaa, kar znam. Profeaor ae Ja pa tudi vljudno poslovil od študenta, rekoč: — Ah, za taka malenkosti sa pa ras ni tr«'ba zahvaljevati. V čaaa krftaa — Uničen sam, blagajnik ml I je pobegnil in odn«ael 1«M>00 •kam avtomobilu židja. ki ao| dolarjev mastno plačali, da jih na ta način utihi/tapijo iz "neodvisne" V tej obrti sta bila zlaati prebrisana "detektiva vstaška polt rije" J o» «k »n Celovški. Jurek je dobil v dar sa "usluga" zagrebško podružnico sara)evske l*rav ti Ja, pa bi poslušal moj nasvet, aaj sam ti že lani aVetoval, napovedati konkurz Ce bi bil U» storil, bi bil imel denar na varnem. Kočljivo vprašanja Nova kile, katare Je sgradüs vlada aa Aelavee v Windsor)«. Oat. tovarne preprog. Mimo teh pa iJ|4MÍI(na priV dobro služBo je ša nutugo drugih net inov, ka-1 ko se ljudetvo skubi, tak Je primar 'častnags dršavllsi»/. neodvisne Maeelijsklja, ki aa Je pre) pisal Deutsrh in bil lastnik rnane lesne Industrije Robert Deotarh * sinovi v Zagrebu Prej Ja vsa- vadati. bi fUvnstelJ posredovalnice: Oo-Imel za vas na luksusnem par-nlku, ki se baš pripravlja na pot okrog sveta. L. Z veseljem bi Jo sprejela, aamo ne vem, kako bo, ča bom hotela službo na en teden od po- ODPLAVUENCI (Se nadaljuj«.) Zofija ni bila videti v nobeni zadregi. Mirno je jedla, se vmes pogovarjala s «vojimi sosedi, pri tem ji je včasih huiknil preko obraza nasmešek, o katerem se ni moglo reči, ali je pomilovalen ali sarkastičen ter si sem pa tja omočila ustnice z vinom. . Jakobu se je videla Zofija »izredno lepa, njenega fino izrezanega obraza, ki ga je obkrožalo bogastvo težkih kostanje^h las, se kar ni mogel nagledati, njene globoke temnorjave in čudovito resne oči so se mu videle očarljive, fina, jedva vidna, prikrito trpkost in ironijo razodevajoča zarezica ob levem kotu njenih ustnic pa ga je navdajala s silno radovednostjo. "Kakšna ženska!" je vzliknil v sebi in ker je bai tisti hip ona vprla oči vanj, naglo umaknil svoj pogled ter močno zardel. > S tem je vzbudil Zofijino pozornost. Mlada žena ga je več trenutkov pozorno gledala v o-braz, nekaj časa začudeno, nato se je ta izraz začudenja spremenil v nek nedoločen izraz, na o-braz ji je pa legla rahla senca. Ko je Jakob zopet dvignil pogled proti nji, je videl, da se je obrnila proti svojemu možu ter ga molče pogledala. In tista fina zarezica ob levem kotu njenih ustnic je vidno vztrepetaia. Jakob se je začudil. Ali primerja ...?" Ni vedel. Primerjati pa je začel on. Ona je bila lepa, izredno lepa, vsaj za Jakoba, o tem ni bilo dvomiti. Tudi ie mlada: kvečjemu osem in dvajset. A on, Blaž Bambič? Preko pet in štirideset jih ima gotovo. Srednje velik, triat, neroden človek iirokega, grobo obtesanega o-braza, ki bi skoro izpolnil četverokotnik, tep-kastega nosu, majhnih, bodečih vodenosivih o-či, obrvi skoro nič, las le malo več. Zdaj, ko mu vino leze že v glavo, je jako zgovoren, drugače menda bolj pust. Ne bai antipatičen človek, toda on in Zofija — kako grotesken par! Na eni strani delikatno žensko bitje z globoko duio, na drugi grobo iztesan mož, ki prejkone tudi navznotraj ni nič bolj fino obtesar\! Le kako sta mogla ta človeka prijadrati skupaj? Ta nežna srna in ta nerodni, kosmati medved! Tisti hip je Jakob občutil v globini svoje notranjosti nekaj kakor veliko žalost in razočaranje. Kaj mu je bilo? Tega tedaj ni še vedel. Potem ga je začela mučiti izkuinjava, da bi vsaj z* nekaj trenutkov držal v rokah drobno, skladno zaokroženo telo mlade žene. Plesat bi Šel rad z njo, pa si ni prav Upal. Situacijo je r rešila zanj Zofija sama. "Ali pleiete, Mr. Muren?" ga je vprašala. Jakob je rdečih lic prikimal. Ona ga je vprašujoč pogledala. Jakob je vstal. Ko je drugi dan razmišljal o tem prvem plesu z njo, si ni mogel priti na jasno, kakšni občutki so ob dotiku z njenim telesom, ob vonju njenih lit, ob božanju njene vroče sape prevladovali v njem. Prav za pravemu je ostalo v spominu samo to, da mu je bilo, kakor bi se sukal nekje nad oblaki in ka)u>r bi pri tem držal v rokah nekaj izredno dragocenega, nekaj, česar za nobeno ceno ne bi maral izgubiti. Nič nista govorila, samo njuni telesi sta se tesno dotikali in včasih sta si pogledala v oči, a mu je vzlid temu bilo, kakor bi mu ves čas nekaj pripovedovala, kakor bi mu neznansko mnogo povedala. Po plesu sta se šla na verando hladit. Bila je lepa zvezdna noč, blesk zvezd je migotajoč prodiral skozi dim in nesnago jeklarskega velemesta. Jakob je molče z očmi vrtal skozi dim v migo-tajoče vesoljstvo, pri tem pa mu je bilo, kakor bi curljala vanj neznana grenkoba. Ne da bi ve- mi*ne J*«** te sopet.bom p» pokalice P^ tejni ne ^prl morejo škodovati, boljše bo pa le Hvala Bogu! Tukaj se je dalo dihati, tukaj je bil zrak razmeroma kakor na vrhu Triglava. del zakaj, se je zelo užalostil. Počutil se je kakor človek, ki so ga lepe sanje za bežen trenutek dvignile visoko nad vsakdanjost, v brezmejnost vesoljstva, pa se nenadoma zopet znajde na tleh, sredi trpke, mrke resničnosti» Zofija je prekinila molk. 'Tudi vi radi občudujete veličastno lepoto vesoljstva?" se je z taehkim glasom obrnila k njemu. "Res, tako le-po je, človek gleda in gleda, pa se ne more dovolj nagledati te brezmejne čudovitosti, ne more si dovolj naželeti, da bi se mogel odtrgati od prahu med našimi plotovi ter se izgubiti v brezmejnosti ..." In čez čas je tišje pristavila: "Želimo si pač lahko kaj takega, toda kam bi, siromaki, mogli s temi našimi polomljenimi krili . . .V* Jakob je prikimal. "Saj--." Potem mu je ušlo: "Da, ta lepota me vsega prevzema, kajti lepoto, pa naj jo najdem kjerkoli, vedno o-božujem, poklekam pred njo ... Tudi vas obožujem, tako lepi ste ... vse na vas in v vas je tako lepo, o tem sem prepričan ..." Zofijin obraz se je ob teh besedah zresnil in Jakob se je že zbal, ali je ni s svojimi besedami morda užalil. Njen obraz pa je brž dobil drug izraz, v Jakobov« ušesa je zazvenel čuden smeh, o katerem se mu je zdelo, da se meša v njem pikrost z razočaranjem in nezaupanjem; in porog s poredno šaljivostjo. "Mr. Muren! —" mu je zažugala s kazalcem ter ga hudomušno pogledala. "Ne smete se norčevati iz mene! S tem se mi ne boste prikupijo.." ________ "Saj se ne norčujem", se je branil skoro boječe Jakob ter se v zadregi nasmehnil. "Svojo misel sem neprevidno pustil zleteti iz ust . . ." "Lepo znate govoriti ženskam . . se je zopet zasmejala ona, pa njen smeh ni bil lahek in iskren. "Toda pustiva to, bolje, da se vrneva, pogrešali naju bodo." . Potem sta še mnogo plesala. Govorila pa sta samo prazne vsakdanjosti, ki ju niso prav nič zanimale. Nista si bil« odkrita. Prezgodaj je še bilo. Ko sta se razšla, ga je Zofija prijazno povabila, naj se zopet oglasi pri njih ter prinese s seboj kaj svojih stvari, da ji jih bo čital. Jakob ji je to obljubil in svojo obljubo tudi držal. Saj drugega ni mogel, od prvega srečanja dalje se je čutil priklenjenega k njej. Mlada Človek« sta se kmalu spoprijateljila, tembolj, ker je bila Zofija inteligentna ženska z razumevajočo dušo. Toda J«kob kmalu s tem ni bil zadovoljen. Ko mu je nekoč ljubeznivo dejala: "Rada te imam kot rodnega brata", je bil razočaran. On jo je ljubil drugače. Jakob pa ni bil bai pripravljen nositi svoja Ču-vstva na odprti dlani,zato Zofija dolgo ni vedela, kaj se dogaja v njem. Nejevolje, ki ga je včasih popadla brez vidnega vzroka, si ni znala prav razložiti; toda v napačno tolmačenje jo je speljal Jakob sam. v Ker je bilo malo d«l« v tovarni, j« J«kob prevzel zastopstvo "Naiega časa" ter mu iskal nove naročnike. Pozneje jih je začel iskati ie za socialistični tednik "Delavec". To |>a ni bilo lahko delo. Večina rojakov, v katerih je skuial vzbuditi zanimanje za ta dva lista, mu je obračala hrbet. "Da bi kadili cigare za moje cente? Ne bodo jih!" "Kaj mi hoče tak list? Če bom lačen, ga ne bom mogel jesti, ob delo me pa lahko spravi, če me kdo zatoži, da podpiram rdečkarje! Ne bo nič." (Dalj« prihodnjič.) Upokojeni rodoljub Fr. Milanski Ne rečem, če je človek pijan: pijanec, če ga ne posadiš v dim, nmrad in šum, se pritoži, ds je dolgčas! Toda trezen biti in trezen se voziti v nedeljo zvečer z dolenjskim vlakom proti Ljubljani, je hujše od vic! Ves vlak je pijan, kolikor ga je, še lokomotiva se sumljivo zaletava po postajah. Ono nedeljo »em imel opravek na Dolenjskem. Naneslo pa je tu ko, da sem zvečer, namenjen na vlak, trezen prišel na postajo, zares trezen ~ saj pijančevanje je le gnusna razvada, pijača pa je bila tudi bolj slaba . . . Vlak je bil kakor potujoča me-na/erija. Čudni zverinski glasovi so »e razlegali iz njega, za potnimi okni ao ae spenjaia in premikala neznana bitja — ali so bili ljudje, ali so bile hijene, se ni dalo ločiti. Hejeni izprevodnik me je pri jay.no porinil v voz. češ? le noter v kurnik, da nas bo več. V vozu je smrdelo in se kadilo in videlo ni se nič. Iskal »em kum bi sedel . . . Tačaa se premakne vlak in to s takim sun kom, da sem koj našel svoj se-«!«•> na dolgih hedrih Kmetskegs mladeniča, ki Je leiel in smrčal na klopi Sedel sem s precejšnjo silo, kar mi je bilo jako žal, kaj ti olikan človek sem in ne ljubim klofut. Mladenič se je zganil, ne vem, ali je zamrmrel ali je zasmrčal, zdramil se pa ni in kazalo je, da ostane mir ohranjen. Nasproti so sedele tri ženske, glasne in vesele. Pri njih je stal rejeni izprevodnik, tudi njemu se je poznalo, da se vozi z dolenjskim vlakom. Nemara so se mu bili tisti hip izmuznili iz spomina dotični propisi službenega navodila: ni mu bilo jasno, ali naj ščiplje vozne listke ali naj Ščiplje ženske—pa je ščipal oboje. Ženske tega seveda niso trpele, ker so bile tri vkupe. Z razposajenim vriščem so ga sunile od sebe. ds je odletel in se vse-del na mojo stran. Pa bi bilo še vse dobro, toda zgodilo se je, da Je sedel smrčečemu mladeniču baš na usta in nos ter mu hipoma in temeljito zaprl sapo: to pa je bilo napak. Mladenič je bil pijan, kakšen pa; ali tako pijan vendar ne. da ne bi pogrešal sape. Krčevito ae je obrnil in zarjul, jaz in izprevodnik sva skočila vsak v svoj kot. fant pa je planil kvišku in potem pričel se rotiti In pridu-šati — ljubi moj človek: kaj takega še nisem slišal! Povedal ni pravzaprav ničcaar določnega, preklinjal je le vobče, to p« v vseh legah in načinih, takorekoč simfonično ali absolutno, ustvar- jajoč zgolj nekako splošno razpoloženje, kakor pravijo glasbeniki. In kletvina se mu je vlekla brez konca in kraja kakor Wagnerju melodija. Isbuljenih oči se je pri tem izvajanju oziral počaai po vozu. Ko mu je pogled postal ob meni, sem si hotel pridobiti njegovo naklonjenost in sem mu izrekel svoje priznanje, da stari Slovani niso znali tako kleti. Popadel pa je te besede pri narobe koncu In je za rohnel, kaj in kdo in tristotisoč ogrskih ma rogastih hudičev, on je Slovan, in v dokaz temu je pri tej priči zatulil slovansko himno. Ta se je tako glasila iz njegovih ust: "Mej duš Slovani, prokletl hudič, naša reč slovanaka, fiks Lav don, sa k ramensko iivo klije, dokler, harduŠ krščen, naše vemo src«, krucinal krvav, za nai narod bij«!" Vsi v vozu so vstali, se odkrili in zraven peli. Lepo ni bilo, pa zanimivo: dragocen prispevek domačemu narodopisju. Se oče-naš bi bil rad slišal, kako ga moli U mladenič. Toda splošno navdušenje je porabil rejeni Izprevodnik, smuknil j« ven in mene je potegnil seboj. Pretila sva se skozi tri druge menahrijske vozov«, Uk«. ka-kršn« M» sva pravkar zapustila; odprl je majhen poseben oddel. štiri sedele je Imel, potla- En sam človek je bil v tem oddelku. V kotu je sedel pri oknu, glavo sklonjeno v roki, in ker sem mislil, da spi, sem rekel bolj pri sebi nego njemu: "Lahko noč!" A ni spal. Počasi je dvignil glavo, me pogledal, pokimal je in z globokim vzdihom odgovoril: "Lahko noč!" Zdaj sem ga spoznal. Bil je gospod F., rodoljub, širom širne slovenske domovine povsodi znan, priljubljen in spoštovan. Od srca me je veselilo, da sem naletel na tako prijetnega družabnika, potolkel sem ga po rami in mu stresel roko. "Živio rodoljube!" sem rekel. "Kaj pa kaj narod in očetnja-va in domovina, mili kraj?" Odkimal je z glavo. Zdaj sem zapazil nenavadno resni izraz njegovega lica. Odgovoril je počasi in nepremično zrl predse: "Narod in očetnjava in domovina, mili kraj, kaj vem, kaj je z njimi! Zanje gre sedaj skrb mlajšim in? poklicanejšim, jaz sem star, onemogel, nesposoben, jaz sem — upokojen rodoljub." Bridko se je zasmejal in glavo sklonil v roki. Bil je videti močno potrt, nekaj hudega se mu je moralo pripetiti; Polagoma mi je razodel, kaj. Bil je v Močilih. Močil J so dolenjsko gnezdo z gnojevk pred hišami, gnojnico po cesti in pevskim društvom "Majolika". Ta "Majolika" je priredila danes v proslavo svojega trimesečnega obstanka veliko slavnost s šotori, damami, koriandoli, odposlanstvi bratskih društev, telegrami, pavovimi peresi in šaljivo pošto pa brez petja, zato da se ne moti zabava. Gospoda F. je navdušenje za sttar seveda tudi tja gnalo: idealnemu rodoljubu se je nemara zdelo, da iz da domovino, če se ne udeleži narodnega slavja v Močilih. Šel je torej, daai ima že nekaj mesecev hrom želodec. Ta hromi želodec pa mu je postal usoden: Gospod F. ni mogel toliko piti, kakor se spodobi o takih prilikah, in iz tega vzroka se je zgodilo, da se mu je v častitljivo lice zabrusilo prežimo očitanje, da sodi njegovo rodoljubje v zasluženi pokoj, njegova narodnost pa med škarte! — Zares hude besede za moža, ki se je kazal vsa leta tako- kristalno čistega in vnetega borjttelja za stvar Bil je po pravici globoko užaljen. Pozval me je in glas se mu je tresel, naj izjavim čisto nepristransko in brez ozira na najino prijateljstvo, ali ni, odkar je mož, vztrajno in neutrudno pohajal vse narodne veselice od konca do kraja, in ali sem ga kdaj videl na katerikoli teh veselic brez kozarca v roki. — Ne, čast, komur čast, brez kozarca v roki ga nisem nikdar videl^HB Zahvalil se mi je in me vprašal, ali je torej taktno, da ne reče hvaležno, če se na tako gnusen način napade moža, ki je v delu za stvar siv postal oziroma plešast in ki je takorekoč na oltarju domovine žrtvoval svoje zdravje. Ce mu j« slednjič prav vsled prenapornega delovanja na tem polju odpovedal želodec ni čuda, da mu je odpovedal: narod se probuja in rodoljubna slavja se množe od dne do dne — ako mu je torej želodec prav v delu In bojy za stvar ohromel, potem se pravi zaničevati njega, gospoda f., toliko, kakor zaničevati hrabrega vojaka zaradi častne rane, prejete v boju za očet-njavo! Pritrdil sem mu iz polnega src«. Ogrel se je. "S«j bi rad," je rekel, "če bi mogel, pa ne morem! V Močil« sem se peljal z najboljšimi nameni. Na veselič-nem prostoru to kulta 1 i "obmejni golaž z narodnim kolkom." "Dobro," sem rekel, "semkaj s njim. da bo kaj podlage!" In potem sem se rasno hotel lotiti pijač«, da požrtvovalne dame, ki strelejo, kaj iztržijo in da bo kaj dobička za stvar. TI moj nesrečni želodec — nI Ho! Vse okoli mene je navdušeno pilo. jaa edini eem žalostno drtal križem rok«, požiral sapo in al hladil i njo lelodec. Hudo mi j« bilo, saj m« poznate. — Pa se spomnim na pokalice, saj veste, on« a sladko sodavteo: otroci jih radi pijo, ker šum«, pa kak« ženske. G1«J si, sem rekel, izgledalo kakor nič. Stopim torej okoli šotorov, vprašam po pokalicah — toda svoji usodi nikdo ne uteče: nikoder jih niso imeli, komaj so razumeli, kaj hočem! Pač pa je občinstvo postalo pozorno n#me, gledalo me je kakor tujo zver, in prišel je glasen gospod z rdečo fasado, bil je zelo prijazen in rekel je, da je predsednik "Majo-like". Prijel me je pod pazduho, oprostil se je, da ne morejo ustreči moji želji, in pričel je razkladati, kako da letos na Dolenjskem ni sploh nič pokalic, ker jih je vse uničila toča. Streljali So sicer zoper točo, toda za stonj: vsa letošnja letina je šla brlizgat rakom, še toliko se ne bo pridelalo pokalic, da bi bile za seme. Tako nekako mi je pravil, pa s tako kričečim glasom, da se je zbirala okoli naju vedno večja gruča smejočega se občinstva. Mene je bilo sram. Ali me naj ima občinstvo res za tako preprostega in neolikanega? Zahva lil sem se torej vsiljivemu spremljevalcu za prijazno pojasnilo in pripomnil, da dobro vem, kaj so pokalice, in da ni res, da jih je toča pobila. Pa kaj mi nato reče predrz-než? In vsi naokoli seveda so se glasno krohotali. Reče, da se je zmotil: ne toča, ampak trtna uš, ta je uničila vse pokalice, trtna uš; ako hočem, mi lahko ie gni-do pokaže! In dvigne roko in sproži tik pred mojim nosom no-het ob nohtu, češ, to je gnida tiste trtne uši!" Globoko ogorčenje je odsevalo iz poštenih oči gospoda F., ko mi je pokazal, kako mu je pred nosom z nohti tlesknil predsednik "Majolike". Nazori o pokalicah in njih razmere s točo ali trtno ušjo gotovo da so lahko različni, ilikakor pa ni bilo pravilno, da gre predsed nik "Majolike" in z nohti tleskne gospodu F. pred nosom. Te^a ne bi smel storiti — po mojem skromnem mnenju. Gospod F. me je resno pogledal, globoko je zasopel in potem nadaljeval: "Oprostil sem roko iz nadležnega objema in sem rekel: "Gospod, vi ste pili! Pili ste gotovo iz najboljšega namena toda iz vas govori vino, drugače ne bi žalili rodoljuba, rodoljuba sem rekel, ki je vneto deloval za stvar, ko ste vi še platno ponujali na prodaj!" — Dovolj rahlo sem mu povedal, kar mu je šlo, ne?, še preveč rahlo. Oni pa pokonci, pričel je z rokami opletati in kričati. "Lep rodoljub," me je oponašal, "ki še za liter vina nima rodoljubja v srcu, taki rodoljubi sodijo v pokoj, zasluženi pokoj sodijo taki rodoljubi, njih narodnost pa med škarte!" Tako je kričal, in vse naokoli mu je ploskalo, ne eden, vam rečem, ne eden se ni zavze zame, pač pa se je zbrala "Majolika" in mi olajšala odhod s prelepo narodno pesmijo: "Pober' se ti hunevet preč, da te ne bom vidla več, da te ne bom vidla več!" Te veselice ne pozabim!-~Si- cer pa: "Zrela hruška, če je ne utrgaš, pa sama pade," pravi pregovor.. Kdo-ve, ali nisem bil potreben, da me Močilčani opomnijo, kaj sem: upokojen rodoljub!" Pritisnil je čelo zopet ob Šipo, obmolknil in zrl v noč . . . Mož se mi je smilil. Tragika njegove usode — v vsem obsegu mu ni bila še jaana — me je ganila. Tolažil sem ga, da pevsko društvo "Majolika" pač še ne zastopa vesoljnega narod«. "VI ste stari," sem rekel, "to je res; toda dandanes je ravno starost tisto, kar daje veljavo. Glejte, celo postave sklepejo, kako je treba čuvati starino v prid in slavo domovine, v šolah uče njih varstvo, s prižnic ga pridiguje-jo. Poznam tudi urad, sem rekel, tam sede tako stari gospodje: brez bergelj si ne morejo nikamor pomagati. P« ni govora, d« bi šli v pokoj, kaj i«! Nasprotno, na javne stroške jih bo država restavrirala, preslikala In konaervirala, pa bodo i« držali kakih trideset let. Tako ae ravna s starimi gospodi! L« nikar ne obupati!" Ganljivo je bilo videti, kako je svetel žarek upanja preletel lice gospodu F. Toda moj želodec," je rahlo ugovarjal, "moj želodee ras ni več zs narodna slavja!** "Gospod F, brez strahu!** sem rak«L "Tisti svoj želodec rvai». « • , ^ te ali nesite v slatinsko zdraii-| Tz??, ^ojmo^ lišče, pa bo! Tam vam ga skrta- čijo in prepleskajo, da bo kakor nov, in čili in zdravi boste lahko zopet delovali za stvar, kakor v svojih najboljših letih." Lagal sem. Vedel sem, mož s tem želodcem je brez rešitve izgubljen za stvar. In ne bo ne prvi, ne zadnji, ki ga onemogel želodec požene v tužno prognan-stvo! Lagal sem, vendar sem bil vesel, da sem čeprav z lažjo otel moža vsaj prvemu, najhujšemu navalu obupa. Nadaljnji pogovor nama je prekinil rejeni izprevodnik, ki je porinil v najin oddelek še dva moža: orožnika z nataknjenim bodalom in uklenjenega ujetnika. Rekel je, da takih dveh mož, ki potujeta takorekoč v uradnih poslih, ne more posaditi v menažerijo. Tako smo se štirje izbrani trezni možje vozili skupno oni konec do Ljubljane ... Na Angleškem ima vsak vlak svoj poseben voz za pijance. Slična uredba bi bila tudi na dolenjski železnici nujno potrebna. Toda posebnega voza ne bo treba za pijance, ampak seveda za trezne, ker je teh manj. In niti celega voza jim ne bo treba, majhen oddelek s štirimi sedeži bo zadoščal. Toliko usmiljenja pač zaslužijo oni nebogljenci, ka- tmni voziti po dolenji slovenska narodna podporna jedn^a kdaja svoje publikacije Poeebno list Prosveta iT w potrebno agitacijo društev in članstva i„V, gando svojih idej. nij _ ne ra propagando drugih' pornih organizacij ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorji in naznanila drugih pod, organizacij in njih druite «* ne pošiljajo listu IV,, J trinerjevo gri ko vino z vit, minom b-l Vel Zahvalni Dan. Elbert Hubbard je rekel: ^ ni Dan v Ameriki je tiati praaj katerega ae vsi ljudje v Ameri so v preteklem letu prestali tornado in poplave, preobjedo te Trinerjevo grenko vino doi preprečite vzroke takih pojediL 50 let je Trinerjevo Grenko znano kot zanesljiv lek za 4el«, neprilike in danes je boljše kot prej. Novi primesek Vitamin ki povzročuje boljši apetit in vo, je važen za Vaš dobrobit, ga v vseh lekarnah. /»»»f»««/^»^ »«»Mil,,,,,,, Najnovejša knjiga ameriikega-$loven»kegi pisatelja, Louisa Adamiča je two-way ■ passagb ki vsebuje nasvete, kako poraziti proti-demokratične sile, katere groze uničiti bodočnost sveta. Izborno delo. Vsak, ki razume angleščino, bi moral citati to knjigo. CENA $9J0 v- • poštnino vred 0 V zalogi imamo tudi druge knjige Louisa Adamiča. & Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE. CHICAGO. ILLINOIS ............ NAROČITE SI DNEVNK PROSVETO konvencij« m lahko naro¿t na U»»*"1^ Po sklopu IS. now BonTvncijv n -t— , ^ prišteje eden, dva. tri. »tiri ali pet članov it »m druiln. k aai mj» ninL Lkt Prosveto stena m tm enako, m ¿laño ali no¿laoo »»J ono loteo naročnino. Kor pa člani I« plačajo pri M-wnh. »i*» tednik, m Jim to prišteje k naročnini. Toral sedsj ^¡JT da Je list peedraf «a ¿laño SKPJ. Ust PrositaJe ys*s tast^a » gotovo Je v vsaki drušlni nekdo. U bi rad «tal Ust mk Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs b.ti fl SNPJ, ali če se prebil proč od družine In bo rah^v. mm, rji tednik, bode moral tisti član iz dotične družine ki je tako m f-naročena na dnevnik Proavajo. to takoj nan-niti uprsvntftvv '1 ^ in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta AKo ir, stori, tedaj mora upravništvo znižati datum m to vsoto naroern» Cana listu P»oa vate Ja< Za Zdruš. dršave ta Kanado *J0 1 tednik ta.---- t tednika ta t tednika ta... 4 tednik* ta..... • tednikov ta. 1.40 1J0 Za Evropo Je Za Cicero la Chicago Je J tednik ta— — S tednika ta - 3 tednike In------- 4 tednika in------------- ft tednikov In------- MM V» .. I* . »«• - tU ttl t ¡m.......................- »pomite spoonn «upon, priložilo potrobno Monoy Ordor vpkmu In si naročilo Prosveto. Ust ki Joj«m PROSVETA, SNPJ. ttftT So. Lawndale Ave. XXL pošiljam 1) fane. ae list Prosveto vaoto I -•___ČL tfruttvs M t) it 4) to fa pripišite k moji aeroinl«! (X drultvs *«• - _ • ft dn»4tvs ' * . . tL druétvs CX drvi*» * o¿ »¿mik