IVCaJ I. TMd. v ^irt 8. jovealra !8t7. Ll«t 4 5 V/ednjŠtfo'; M travniku <1.171.l.-nadil> (ono ArVl buli ai Mcpoliliaiijr lnii) vaakorl« M MW»niU IMU y t»«»lw*criik»i« )'Ja£a aa li ra»*o na liano »rtlo • Vr., ie fc omando nino aalval MtiiM, U dvakrat. a k/., b l^tkjik. <0 kr. *. V. — . h I 8 T I*biy* faait petek. • poitnia Po»rK Iffa >> raik k/al it kr. u lUaapnlj poBObuo m primoruko dožolno, pa tudi gplok alowenako zadev«. Narg^iiliaa poltnilv ytr(d|n1J. » C*O Uk> t foM , m pol Wu I NiroAlna plwna In fkliaUart« —j Y po*'lj»jo *r«4*l 4 aulda. ' NOVE SViJTILNICE ZA KAJtNOUR Petroleum, f. j., knmnolje aH potrAlja-ie je hočemo tako imenovali,—jo ie dolgo poznano, ali za svečavo so jo začeli rabiti Se io v no reji i h časih. S prva srno ga dobivali lo Iz Ameriko, ponlcdjih let pa »o ga zasledili marsikje tudi v našom cesarstvu: Na Gališkoru p. so naleteli na prav. mpčuo žile, tako da samo preteklo leto so gn nabrali okoli 500.000 centov. Vodno dalje kopajo so vadjajo še olfilnojfcoga pridelka.— Hvalo vredno jo, da so začoli.tuili naši kmotjo lo noro svečaro Špo/jati. In porabilo bi so ga mouda Aoveč, ako M ho "bilo pri rabi toga olja več napak, kakor p. p.: Da Je nevarno, da (nektčrim) neprijetno dlfil, in da ao avetilnlco b steklenimi (glaAevitnl) cevi predrago, no-vara« m, n opri pravna za doaiača opravila m da a« nulo pofcvpj-jjo.Poglejmo, ali Piko to napako le .zgolj doadev. .kakor aa^i.aeaaJi« dobi, ,J»ri;40* gorkste O) auao vžge. Da pa čiato pefaroljc, kakor ga pri nas prodajajo, ni; navarao, prepričaš se lahko sam, ako ga vliješ v žlico i« -ne ti vige. Brea atrahti ga tedaj smeš-. rabiti, J*e-troljo - tfi tolsto, ampak »pada v vrsto spabtečih olj. Ako ti kane na popir ali oblatilo, drli je nad gorečim ogljcsa, brž ko bo ti'posuši, petrolje, izgino ti Udi ma-dni. Neprijeten duh nam kamnoljc napravi, čo, kedar ga razlljemo, ali jfd kedar čczmčrno gori. Kemija nas nam-rift ači, da z#b*Jj fni drnzOga kakor prikazen, pod ktero se vOgele"8vezave■ (olja, loja...) s kislicom, ki jo v ; • LISTI IZ KOBARIDA- • tip. A. ž. ' .I1L - „ fivaJa Bogu! Sklenili Bmo {o. Dokončano je delo. zdaj pride počitek". To besedo bi bil bral zapisane jf-krravlmi črkami, uko bi bil prvi četrtek meso-eia šOTtembra poknksl skozi kako povečavno steklo v nalfh^tičitkljev ' „ tčtani hram", ki ma aplob reksjo-sree, « -•>!> ^ont skrivnostna roka jih Je bila tle zapisala? nO. bom" razkladal,-- i6 tiče tistim raofem, aterl se bva-Ksajo/da znajo breztelesnoBt spremeniti v telcAnoat— jaz hočem le povedati, da so je bila tisti dan Koba-ridskašota sklenila io kako bc jo ta sklcnUev dovršila. „To jo narobe—svet. Zdaj bc šolo za&enjqj/>; torej m'ari o sklenitvah kaj pisati". Tako mrmra nek brivec,'ki Sivi od samo pričujočo osti, kakor zajček pri zelfljtto, jok pase mu odipeva od brade: „ Na gra, na gra"! Zdj so tudi rnedi; (M jo to nekakoflsn narobe -^ro^ ioda narobo - svetov jo v novejBcm Času tolika mjki^lč^ d» smemo dvomiti, ali bo la y prvo Vreto zraku, združuje, in da voaka »gorljiva stvar- snreme-nivši fe prej v gaz, gori toliko bolj, kolikor več vogelna ima, in kolikor hitreje bo tvaiina v gaz spremeiiujp. Potroljo spuhti v gas hitro jo. kakor navadno nljo } ako so no moro združiti (t«orotij ves vogole u kislicom, jje nekoliko potrolja r podobi dima v dvojni kvar: pertiŠ dola neprijeten duh, in drugič gTe toliko petrolja bpoz vso koristi ppdzlo.Tudi drugo napako bilrko zinani-hamo; ako potroljo varno hranimo In ako stenj le toliko vun potegnemo, da so ne kadi. Trj6tji napaki bq pa da popolnoma v okoni priti, ako slovo damo avctfjni-r.am s steklenimi cevimi, a našim navatlnim svetilnlcam (latnpam, lutčrnam) dušo za 1% (palca) na zgor po daljfiarao. 6o bolje, a*10 naredimo ploŠnato ('/, palca široko) (lužo,-.ter ji na oni strani V« pal<» pod robom majhno lajM^co probijemo, skoz ktero so lahko z Iglo sten} vu» in noter nomiče- Tako dobimo prav ocajč priproato avctilnice^ ktere lah k« prenašamo, kakor ho-Čemo ter so torej za domačo rabo popolnama pripravne. Zavoljo tega jih tivo priporočamo posebno kmetom io obrtnikom. **) 1'adčaveMski. RAZNOTERE MRVIOE. [JCamno olje.]. Galicija daja toliko kamnega olja, da so ga jo dobilo I. 1806., na debelo preračunjeno -") tU kor ja o. p. polelai dan o poldaa aa aalaeu. Vr. V«4 aort lakih avaOlofe iedrluje poaetoo dobro kotatsar pri lolab t florici. Pit. „ prabt cksemplaro^" prištet Ycndar, kar ae zdi, ni vselej resnica. In taka' jc tudi v tem primerljeju. Kajti „ kdor ,avojc delo prav začeti, zvrietek mora pred očmi inWti "• ,Uuidquid agis, prudenter age, ot — ro-spice finem!" S temi besedami pritrjuje mojemu mnenju vbo ljudstvo latinskega jezika; jo to ni karsibodi. Kar Latiueo reče, to lažčra uteče I Zdaj |ta povcjfoo, kar smo si naiaenili, sicer nam, utegne-,Domovina",dati odkazalnico »pod kop". Kobaridake učilnice -tako eo reče po goapojsko namesto „jWe"—ao se nklenile s neko posebno alo-vcsuost/o; gosp0da ji pravi „ poskulnja kmjt^o (ne vsi) pa Pn tej poskoŠuji blagovoli, dragi čitateU, nekojlko časa poatafi, da vidiš, kako in kaj I Začotek alovesnoBti je bila sv. maša a petjem, ae vo da slovenskim. Potem blagoslov s zahvalno pesmijo. Vse to so opravljali viaokočestiti g. dekan iz Hov(», ki ao okrajni šolski ogleda. Sreda jo bilo izpraševanje, naj pred I. razreda, potem 2. in l/.prašovani so bili otroci o vsib predmetih po slovonski, bodi ai o zlaganju črk, o branju, o računstvu, o živalstvu o rastlinah, o rudninah, u prikaznih ha aebu, o jozikovih lastninah, n pravojuau, ali o v6rakih i;cfui0uh. Odgovarjali so p;> tako—pač, ka kakih 600000 »lotov (oontov) in ozokrita (zeraoljakpga. voska, Hrdw»chB). Od toga so jo kakih 1000 stdtoV • airovega razposlalo, veči dol na ao ga jo ali skuhal in dobilo so jo it njega 360.000 stoto v čistega kam nolja in 250.000 atotor polojinega olja (ParaflinOl) ki nar boljšo polojine. Ohrtnija s .^amnoljrfai jr 0 al litji i •veto bolj iu bolj. Studenoi so uilfi, da -fproHlotoijo M>- i) ko no le celo Avstrijo b kainno IJatn, tamiid njo Evropo. Galieijsko knmnolja.^e tdVo, daVfeb Ulvko^j "z amcrikanskim meri; tudi pat araorikarisko ijlČ liofjfto, ( aamo daje bolj čiBto, kakor se tndi ' le zato dražjo plačuje. GaliŠki fabrikanti so pa kaj slabo i/.urjeni v r trgoYBtvu, zato tudi no zadosLujejo ne tirjatvaiu trgov, no povžitnikov, niti k»r so tlčo obklado ali zavijala, niti kakovosti ( kvalitati ) prodajnih pogojev, kakor kupci unkraj morja. Velika voznina sovorno in Karol — Ljudcvitovc žcloznico jo vzrok, da so kupci za galieijsko Kamnolje manj pogunjajo. Neverjetno jn, Yundur resnično, do vožnja iz Novega Jorka črez Kremo do Dunaja nič yoč no stunc, kakor iz DrogobiČa v Galiciji, kjor sc nar voč knmnolja dobiva, čroz Presojal do Dunaja. [Konjaki davek uu Angleškem]. Konoo inarca I. 1806 so jo na Angležkom konjski davek plačal: za 240.000 vožnjih ia ježnih konj, za 220.080 takih, Iti ao so za kupčijo porabili, za 128,099 konj za poljedelstvo, za 13 380 konj niulih voznikov, za 3653 zdravniških, za 4346 anglikanskih duhovnov, 606 katol-Skih duhovnov iu noanglikauov.— Število psov, za ktoro ae jo davek plačal, znaša 376.749. Tudi jo omenjeno število tiatih oseb, ki ao. kot.takse za. dovoljenje, da bi smele grb nositi, 64.034 frankov plačali. (P/erde/reund.) DtelSI. ■č toinlnskih hribov. — F. L. — Pripo-tilo ae je, da aera ni davno v VolČah preuočoval. • Čudno ae mi je zdelo, vsako uro po noči slišati: „ Deseta, ednajsta itd. ura...." Tako vpijejo tisti, ki čujejo zavoljo ognja. Mislil sem, da jo ogenj; šo vedno mi ta glas v ušesih doni. Žalostno jc slišati, kakč je ogenj vlani Volče, letos Avco poškodoval. Glejmo drugo vasi v tej okolici, kof LcVpo, Bnnjšico,. Ajbo, Doblar itd. I Prepričali se bomo, da, ako so ogenj vname, gre oela vas rakom žvižgat. Žo, prebivavci so nbogi; hm! zadovoljni so, da le imajo revno kajžico, bodi si s sla- kor io znali. Pravi dobro |o dčlo pri sercn prijateljem mladine, slišati, kako razločno iu gladko znajo otroci govorici o taoin rečeh, ki so marsiktoremu odrafičene-mu španjska vas. Nekdaj ni bilo tako- v-tam UčUiŠču. Od kar jc pa g. F. Dom. učiteljstvo Yišega razreda prevzel, so je vse na bolje obrnilo. Otroci sc ne trpinčijo več z neudungami" in „abwaudluugami ", ampak, ac učijo koristnih, za življenje in splošno i^obraZenje potrebnih reči. Zato je pa našo učiiiščc vedno bolj. obiskovano. Kako bi še lo takrat polnili otroci nčllbico, ko bi našo uradnije vse po slovensko z ljudmi obravrto-vale?! Vpijejo gospodje „ taW\ gore"; ukazojojo^atra-hujejo, ako so učilnico prazne} vso struno' zabrontajo, da bi učence in učenke privabili; a povem vam, da bi alovonsko nradovunje po arjcujskih in cesarskih pisar-cfleab zolč več zdalo, kot nemila sila vaših vabilnic. Kmet šlejo namroij za srečo črez vbo sreče, ako ena prebrati, kar dobitku kancelije". K sklepu jo bilo petje in obdarovanje. Zapeli so vsi skupaj te-le pesmi;.jKo dan se zaznava" (počasno); „0 Deviča, pomočnica, Vedno zvesta si nam Ti " (čvrsto); ^'Glejte, že eolneo zahajk, skoraj za,gojro bo ihi" (veB61o"p» ti hotno); .'Bog obvari, Bogoforiii nam Cesarja, Avstrijo "—(živo). - Sodniki so petje hva- mo, ali deskaiui . pokrito. Hišo so ona na drugo zldanu: v njih tudi različno pičo hranijo; Čuda-tedaj-Bl^di nri priložnosti vso pogori.— V vsaki roči si Človek lehko pomaga, tudi uhoštvu ni nemogočo v okoin priti.-« Na mesti, da probjvavci potlmi pri ognju. uojMco purijo; Ipri M>z«?eu hoč.uu družbi z besedo klopco po $farmi MoM>n|Mij^N-, svotujem lez, naj bi raji :pft<)qt>j» polje dkopavallj zemljo rahljali, «aj jo io Bog tako ji»hig<)alotil, dušo Skala svojo drovo živi. Ilknpito ai ktjj igo, ktera 'tuko lidijio ninevnu razlag^ eadjorefo (velja 10 soldov.) Sadno drovo jo zuKJuu pri hiši. 2 njega pomočjo ai hode vsak svojo hišo lehko prozidal, prekril a|i popravil, .lo li lo moja ognju? slišim vprašati. JJonar lehko zgubiš, hiša ti /gori; a drevo ti, lo—drovč—-rodovitno drovrt. Na ročinjskčm polju n. pr. bi sadna drovosa iz ziduvja, iz skal rada rastla; prohivavoi sadite jih I Koristilo bodo vam In vašim naslednikom. Ako ut bos to a sadjorqjo pomagali, boste se v malo letih uvorili, .da so vam jo bogat izvirek blagostanju odprl. Iz Črnit. 17. t. m. bo liuela. naša čitultiioa prvo veliko beaedo, h kteri vabi vljudoo vso sosodno čitalnico Odbor. DOMAČE VESTi; ,. Cerkvena. • Iz Gorico. — V sredo 0. t. m. jo bila v Vol. cerkvi slovosou mrtvaška maša za rajneo udo pomočno duhovsko družbo , Pio Sovvogno ". V ..:" : J b.) Razftoldrc. , /•■'": •'•/-■"v.. Zadnji trijo' 'učitelji na tukajšnji o. k. normalkl, kterih je 'io manjkalo, so zdaj tudi tmsnovani; potrjeni so »oprojšnji gosnodjo : Pr. Delkin, Fr. JSnmler in Val. Leban; toda vkljnb novi sistemizaciji, vkljnb kon-kursnomu razpisa no s povišano, ampak z dosodaujd uižo plačo.— Zoper novo učiteljstvo sploh ni kaVreči; nadjamo so, uverjcnl smo, da bodo čvrsto delovanja pomlajenih moči sobe in vlado sijajno opravičovalo, kakor so bili tudi stari učitelji svoji nalogi kos. Kar se pa tiče podelitve novovredjonih služb, no bo morda od voč, ako tU opazimo in konstatimo, da se je ravnalo,—takč se po mestu pripoveduje—malo da ne tako, kakor da bila šola oa cerkve žo ločena. Kouaistori je obračal— vlada pa -obrnila;—in to noki glodč na osebe in na plačo I lili, zlasti zato, ker jo šlo vso po taktu ter so gospod „ musicus" povovodju rekli: „ Prav veliko ste ai prizadeti". Jaz pa, ki pevovodja prav dobro poznam, kor ž njim jem, ž njim pijem, ž ujim hodim, 1 njhn sodim, ž njim vstajam, ž njim ležim, Ž njim mislim, ž njim želim—jaz bi ga toliko ne .hvalil, in aioer.zato no, kor ga močmi] ljubim, prav čisto tako Rubini, kakor samega sobo; bojim se namreč, da so zavoljo hva- lo v svojem srcu prevzame^ kakor, lansko leto, ko so Nj. Hksccl. provzvlioni nadškof prijazno pohvalili njegov mladi „ Tafol— Chor". . Obdarovali so pridne z bukvami in tudi,- z ' denarji, Prčastiti gospod dekan iz Bovca J. V.,, po to dolo opravljali — okrajnega predstojnika sedež, je bil ccli čas prazen—ter so prccej globoko v žepsogali« TA so vidi, kdo jo reaniSch prijatelj učilnicam! TU se vidi, kaJ:6 duhoveCvo učilnice za drž nje ali pospešuje. Tu se vidi, kdo Želi otrokom iu starišem dobro 1 Tase.vidi, kdo podpira učenjo, kdo širi avitlobo omike 1 Pravč g.' dekan 1 . Po obdarovanju otrok so visokočostiti g. predsednik pohvaliji tudi učitelja zlasti g. F. D., .Čigir podu-čevanjc jo tudi visoko Č. g. Pavisiču, šolskemu svetovalca it Trata, močno dopadlo. Potem smo VBi Bkupaj moH- — m ~ — V saboto 10. t m. o.l» fi.arMvočor 1>0 imela totalniaa ob Sni Lini tf/or. Dnevni red kaže dotični {} pravil. Vsi ČČ. družbeniki ho k Uy seji vljudno po vab ljoni. "V Gorici 2. ngvembra 1807. Po sk|epb odborovom,, / A. V. 'Jovum )/ti '! pri'iU» ' Ulegraitlu" i>blne na Dtaiaj; Dunajčaojo bo ga slovesno sprejeli.' — Potujočega skoz Nemčijo jo pozdravil vel. vojv. Radenski in soHuhno slovesno sprejel kralj Wtlrtcuhcr6ki. I m. I,)iililjaiii>. (Htole\nic& c.k. kmetijtke družbo kranjsko.) - 2-1, u. in. jo ljubljanska kmetijska družba slovesno obhajala svojo stidctuieo, h kteri so jc bilo zbralo veliko udov. l'rcč. gosp. gouoralvikar Auton Kos so imeli ob B slovesno sv. mašo, polom se je v ••) t^t«vilo i>»|irlavili iu Uarilialdmcrv v liilvi pri Tivoli-h ni ie natanko mano. Pri Hunta-rolomlo-a Ja imel Uanli. A-1000 moi ; ni drukem kr»Ji Ja tUl njegov general Nicolera a iooo (iroaiovoljci. Tu ai: pa ne v«, ali ala se Inla oba la oddalka pred inlvo (družila . Tudi {lorilo rartrili in ranjanili Je io negotovo. l'o neklcnh iporo'«v (t ranj^niiui in vjnfmi vred), pu drutih »amo okoli 800..— Nikntera ae jo rniil v NoapolJn; AOO liu£e Ga-ribaldovcem jo ilal. artnada orofjo vicla. Zdaj pa nc vcČ naprej, ampak nazaj ; uazuj zamaknimo se, in siacr celili 13 let in '/,. nazaj I— Rilo je v petek :"). maja 18.0-1. Gorica jo bila v črnino zagrnjena; lužno ao zvonovi doneli; od škofije doli po Travniku in skoz Raštcl proti Veliki eerkvi so jc vil žuloslcn sprevod : nesli so k pogrebu Ijubljonoa mesta goriškemu in vse | dežele—nadškofa Frančiška Keawnri/n LuSin a. 13 let j in pol jc, kar je na stopiijicah pred kapelo ua poko-I palisiči tužuo - bled žarek izpod oblaka v zadnje mili I njegov obraz poBijal iu zdajci ga jc sprejela temna i raka v svoje naročje tur hrani ga do hodnega duc.— l Fraučišck Kaavcii jc bil vse, kar jo imei, uruzim raz-| dal In zapustil, in njemu?—ni ga bilo, da bi mu bil | —kamen za srebro povrnil! Zdelo hc jo, da „ penit cum j soiiilu memoria ejua". in lcjtc, letos ho le, vernih duri i predvečer jc bilo Gorioanom dano, gledali ua listov« | strani v pokopali&čni kapeli blagega rajnerga doprsno i podobo iz marmorja in pod njo na črni, belo obrobljeni ! ploSČi ta-Io iiapis: Cel ino, fczccl.mo et Itev.iuo— D. ! I). Franclsčo Xaverio Luscbin-— Arclii^p. Gorit., Me-; tropolitac in regno Illyriao - - Principi luij). Avslr. —» j (|Uondain Epiac. Trldentlno, dem Archiep. Leopol. ct ! Primati in Regno Galliciac, — vero pauperum patri, be-nignisftimo, inausuetiBsimo, pitssiino. — idcoouo Clero ct populo Goriticnsi d«:sialoŠljčin tluinP; samo (o vps prosim poprej, dft ue kot kVoJ|Č#u nje v pobožni samoti (v eksoreloiiaJj v molitvi piptfo K]iomnHe. Vedite, ljubi prijatli, da on, ki vas *a to prosi, je papež sam." — ftarihaldnvcf ab bili pri! tem ogovorit vsi glineni io so se borili naprej, da so sv. Očetu rob obleke poljnbovali. Na zadnjo so jim podo-lili sv. blagoslov in so poslovili. Tuko se maiičiijo Pij IX. If (Čutar Franc Jožef v raeslavi n Parizu,) 28. 6kt; je ogledaval naš eesar razstavo. Ko jo r francoskem predelu ravno maštne ogledaval in je bilp vpe polno ljudi okoli njega, zavpije majhna belojapa deklica, ki jo jo mati v naročji držala, po francoski: „Mama, hočem videti cesarja"! — Cesar, ki j©'tO slišal, gre Rmebljnjo so skoz množico, ki mn ja spoštljivo prostor1 dajala, naravnost proti otroku, vzorno jp' v naročje in in poljubi jo na obo lici, in, ker so ondi * blizo ravno izdelki iz čokolade bili, pelje deklico za rdlth do tie, izbere nuj lepši žakljič čokoladnega lladia, da ga deklici iti jo pelje k materi nazaj. _Y.JtOm ao po ''Pfjd^/ ci ploskali iu , žifio- kričali, jO deklica, avo^o ijlad-jo kazaje, vsa vesela TjMlp: »TMfama, mama! oesar ro® j® poljubil"!— Kakor blisk je šlo to po rlem Parizu. Francozi so v našega cesarja vsi zaljubljeni. .V.•" p Do sili mal je „Domovina" zmiraj mislila, da se< njena mnenja—kolikor so ona a politiko poča—sploh^ v bistvenih in sospbno narodnih rečeh, vjemafo z zimi časniki, kteri slovenska intorose zastopajo. Taktf je tudi priprosta nDom." mislila, da je sosebno z dn-nnjsko n Zukunft"-jo precej enakih misli, saj jo je ni davno v potrdbo nekega svojega mnepja navedla.r£ajuy sc je morala torej zavzeti, ko je , v štev. 2&4 „Zukn*fV"'i; od 4. novembra t L čitala, da „njo („ Domovi*o") včasih voselij B Zukanft" ovajati - (D, „ Dom. "f- pa»p^; aioh dann^uod wapn da« Vergnpgen, ^die Predno dalje govorimo, ttrjamo resa o indolo^nP, da „Zukunft", kar trdi, dokpU, to je, da pov<6: * kta-rem svojem listu, v ktorih stavkih in s kteriml besedami je 9Domovina": 9Zukanft''. tfpatmcmiliiv v,:• : ' ..-J. r.'. . • i: Bonpl kvra hm PnaajlK t m. Metal- ligucs 57j40; .narodno, posojilo 65:^0; London 124:40; adžjo srebrn 122:--; cekini 5:94. .. l/aterijske itevilkc zadnji« vzdlgw iijeaav t Na Dunaj 30/10 77, -4, fl«, s ▼ Gradcu 30)10: 41, 19» 79. «7; vTrstu0ill; 16, »o, aa, «4. llltnlo« Vreflalitva. g. u. o: v o. fr««ikii im Val iiat la enkrat, fM at4U«r« rra 10 ir *n«oe ali EuUrtMM« firfcUr« p tgolj oteb^ie, m i* Ufuk M r»dMm»- Vliktm.— TrOMO), k »J' «jniHf, C. v. ur. Jiralko fforo,' f»em r kita 41. ki« men A« lumfii; »r^JnikVd :ni v njej ni£ neprimirnep«« TorfJ n» mor»- ma-VtSeft'i>^:fti!Mkii' - • '■••• { *) Nek juioo - iraenkiM1.! netopir.