275. številka Ljubljana, v četrtek 29. novembra XXI. leto, 1888. Izhaja vsak dan zvetfer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedon mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnb lj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa st po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiriBtopne prtit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jederkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in a p r a v n i & t v o je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Lj ubij ansk e naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 30 „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ , Četrt leta........4 „ — „ » jeden mesec.......I ,, 40 ,, D4F~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Uprav tiiMtto „Slov. Nar-otla". \' Ijfuhl juni 29 novembra. „Kblnisehe Zeitungtt znamenita je radi tega, ker jo naudihuje knez Bismarck sam, „Graždanin" pa je v Rusiji blizu jednacega pomena, ker je glasilo kneza Meščerskega, ki je v stalni dotiki z dvornimi krogi. Zategadel je vsaka debata mej tema listoma zanimiva, osobito pa najnovejša o Nemčije politiki glede orijeuta. „Graždanin" priobčil je pred malo dnevi članek, v katerem trdi, da se je bil Bismarck nekoč na Dunaji nasproti visokoatoječim osobam izrekel, da si morata Rusija in Avstrija območje upliva svojega na balkanskem poluotoku razdeliti. Bismarck da je bil celo toli ljubezniv, da je obljubil, da bode Nemčija rada pomagala, da se to območje določi. V prejšnji dobi, ko še ni bilo Koburgijade na zgodovinskem prizorišči, bi bilo rečeno območje imelo ta pomen, da bi Avstrija ne videla, kar se v Bolgarski dogaja, Rusija pa bi se v zameno ne umešavala v zadeve Bosne in Hercegovine Sedaj je to območje dobilo drug obrez. Rusija naj bi ne samo Bosno in Srbijo, ampak tudi Bolgarsko prepustila uplivu avstrijskemu, a si za to iskala tolažbe v osrednjej Aziji. Ako je Rusija še pred nastopom Koburgijade brezpogojno zavračala vsak predlog o razdelitvi in omejitvi tega „ območja", je sedaj še manj govora o tem. Zanimivo je pri tem, da vsaka velesila, iz katerih obstaje tripelalijanca, odkritosrčno Želi miru, vse tri vkupe pa, kakor se kaže, ne žele miru, marveč vojno. Vsako nadaljno podpiranje Avstrije ni nič druzega, nego slabljenje upanja, da se ohrani mir. Avstrija sama zase, brez nemške podpore, bi nikdar tako ne ravnala, kakor ravna sedaj. Pri tem pa jo podpira Nemčija, v ka tere imenu je Bismarck ponavljaje izjavljal, da rau Bolgarska ni več, nego „Hekuba" in da je jedini smoter nemške politike : da se ohrani mir in spoštujejo pogodbe, mej temi tudi pogodba Beroliuska. Tako „Graždanin". Na to, odgovarja ..Kblnische Zeitung" : Misel, da se morata Rusija in Avstrija glede svojega območja na balkanskem poluotoku deliti, ni nova. Bismarck izrekel jo je večkrat visokostoječim osobam na.sprott in ta misel je še dan danes uradni program nemške politike, kolikor se ona sploh briga za balkanski poluotok. „Graždanin" precenjuje to nemško brižnost za Balkane. Bolgarska je za Nemčijo še vedno „Hekuba". Ko bi vprašali Nemčijo, kako previdno rešiti balkanske zadeve, priporočala bi tako sporazumijenje, da bi se pustila Srbija v avstrijskem, Bolgarska pa v ruskem območji. Tako je bila Nemčija že pred desetimi leti svetovala ruski in avstrijski vladi, a nobena ni bila s tem zadovoljna Odločilni politiki v Nemčiji še daneH mislijo, da bi taka rešitev bila pametna. A siliti jo jednemu izmej udeležencev, to ne. spada v nemško politiko. Nemčiji bi prijalo, ako se Rusija in Avstrija poravnata, a gledala bode mirno ako se to ne zgodi. — Skoro se nam zdi opomnja nepotrebna, da vsega tega ni do pičiee verjeti. Sprava mej Rusijo in Avstrijo Nemčiji nikdar prijala ne bode, marveč bode jej trn v peti. Zato se nam Nemčija v tej zadevi vidi v isti ulogi, kakor lisica, ko je kokošim propovedovala. Politični razgled. \ohdiijr dežele. V L t u tel j »ni 29. novembra. Kazenski odsek državnega zbora je začel posvetovanje o ministerskej naredbi, s katero so se odpravila porotna sodišča za več okrajev. Poslancu Weberju se zdi, da je ministerska naredba neopravičena, ker bi bila vlada že lani predložila zbornici predlogo zakona, s katero se ustavijo porotna sodišča, ker gotovo porotniki anarhistične zločine ravuo tako nepristranski sodijo, kakor od države nastav ljeni sodci. Pravosodni minister in dvorni svetnik Krall sta zagovarjala naredbo, Lewakowskemu se zdi nepotrebna iz istih uzrokov, kar VVeberju. Kopp pa predlaga v imenu svojih somišljenikov, da se naredba kar razveljavi. CJališko rusinsku društvo „Rada ruska" se je branilo vsprejeti odlok policijskega ravnateljstva, ki je bil pisan v ruščini, pa s poljskimi pismeni. Društvo se je pritožilo pri namestoištvu, ki je pa dalo policijskemu ravnateljstvu prav, češ, da niti cesarski reskript z dne 10. aprila 1860, niti ministerska naredba iz leta 1861- ne določuje, da bi oblastva pri dopisih rusinskim strankam morala posluževati se ćirilskih pismen Tudi rekurs na mi-nisterstvo ostal je brezuspešen. Ožji odbor se je sporazumel 0 glavnih določbah srl»Mke ustave. Elaborat se je že dal tiskati. Popolno sporazumljenje doseglo se je le o pravicah kralja, o sestavi narodnega zastopa, ki se svobodno voli, o jamstvih proti upiivanju na posta vod ujni ZREŠ top, da se preprečijo prenagljenja in krivice, o pravicah skupščine glede potrjevanja in nadzorovanja budgeta, ob utrjenji jamstev za politične in državljanske jiravice, o svoboščinah srbskih državljanov glede varnosti osobe, o volilnej svobodi, o svobodi tiska, društev in zborovanja, o ministerskej odgovornosti, o jamstvih proti samovolji uradnikov, samostojnosti sodcev, zagotovljenji obširne občinske avtonomije in da se policijskim organom odvzame vsa Boduja oblast in izroči rednim sodiščem Opozicija bolgarska porabi vsako priložnost, da dela neprijetnostij vladi. Nek opozicijski j)oslanec je predlagal, da bi sobranje častitalo princu Aleksandru Battenberškemu ob obletnici, ko je bolgarska vojska prišla v Pirot. Tako častitanje bilo bi m-kaka demonstracija proti Koburžana. Predlagatelj je vodel, da je mej vladnimi pristaši mnogo Battenberžanovih častilcev in je računat na to, da bode z opozicijo vred glasoval za predlog njegov. Zarota v verzih. Zgodovinska povest. < Viki spisal Ladislav »S t r o u p e f. n i c k y ; Posloveuil K o z i n s k y. (Dalje.) Pri tem pokazala je na mizo, kjer so, kakor že vemo, raztreseno ležale raznovrstne knjige. »Srčno ti hvalo, draga Hedvika!" razveselil se je čaBtnik ter začel pregledovati knjige. Toda koj je vskliknil poln radosti: „Oj kaj vidim? Vol-tairova ,Henriada'! O tej pesni slišal sem že polno hvale; prečitati si jo hočem." „Le stori tako; voščim ti, da bi se dobro zabaval, — no zdaj pa na sviđanje!" Še si nježno stisneta roki in deva je izginila. Ivan Vasiljevič Krasilnikov vzame „Henriado", vrne se v predsobo in posadivši se na mehek naslonjač čitati začne pesen tilozofa Fernejskega. Vrnimo pa se k carici Katarini. Mirnodušno ustopila je v kabinet, kjer jo je čakal Petemkin. Toda njena mirnodušnost bile je J le umetno prisiljena. Vsakdo drug bil bi sodil, da je carica običajne volje, no bistroumni Potemkin, ki je zares prav dobro poznal carice nrav, uganil je hipoma, da je Katarina v notranjosti svoji razburjena. Prikloni se ter pričakuje, da ga carica sama nagovori. Ni čakal predolgo. Katarina stopi nekoliko korakov, ustavi se pred svojim ljubimcem in podajajoča mu list Hed-vike Branicke vpraša ga ostro: „Grigorij Potemkin, poznaš li to pisavo?" Potemkin vs prej me list, pogleda ga, ter odvrne scela mirno: „Poznam." „In vsebino temu listu V" vpraša Katarina nadalje. „Dovoljujem si o važnosti njegovej odgovoriti nekoliko obširneje.1', odvrne jej Potemkin. Carica se posede in voli: „Govori!" „Carska milost", začne Potemkin, „zapazil sem pred nedavnim časom, da se je grof Orlov v sredi šumeče zabave tajno iti kaj previdno razgo-varjal t njegovo visokostjo, velikim knezom Pavlom. To mi je vzbudilo v srci slutnje, katerih se nesem ujial razodeti vaši carski milost." „Že zopet slutnje", čmerno izusti carica mej njegovim pripovedovanjem. ,Da bi pa poizvedel, kake zveze so mej njegovo visokostjo princem in grofom Orlovom, poprosil sem jednega pobočnikov jn'inčevih, da bi ni i na varen način pošiljal natančna poročila." „Kaj, tudi državniki ne morete poslovati brez vohunarstva ?" vprašala je carica z nekako nejevoljnim glasom. „Ne morejo ako se hočejo umakniti neprijetnim dogodkom," odvrne Potemkin z ledeno hladnokrvnostjo ter nadaljuje: „Da bi pa pribočnik Tadej Branicki ne bil izdan in ovajen, pošilja vsa poročila, ki so namenjena meni, pred čitateljici vaše carske milosti, Hedviki Branicki, oddaljenej svojej sorodnici." Potemkin umolkne za trenotje, ter pozorno upre svoje oči v obraz vladarice svoje; in zdelo se mu je, da se jej je s prva mračno čelo jelo polagoma vedriti. Nadaljeval je: „Iledvika ]>a odda" vse take liste le naravnost v moje roke; če se pa rje more srečati z mano, pozove me z majhnim listkom na mesto, katero sva določila v to svrho, to je na hodniško razkrižje v drugem nadstropji, kjer ni oddaja liste. To je vse le dobro premišljena pie- Ministerski predsednik je odločno ugovarjal predlogu ker je že kuez sam častital princu Aleksandru ob obletnici zmage pri Slivnici. Sebrauje je predlog potem odklondo. KuMke mejne straže pomnožile se bodo kakor poroča „Graždanin", za deset brigad. Nove brigade bodo se postavile največ ob zapadni meji. Ob vojni se bodo iz mejnih straž organizovale stotnije jezdecev, ki bodo avatgardi na razpola ganje. Tako pomnoženje mejne straže je zatorej hkratu znatno povekšanje ruske vojne Bile. Uuski listi zmatrajo poslednje riiiniiiiMke miniaterske premembe za zmago rumunskega jav nega mnenja in poraz avstrijskega upliva. Carp bode še vedno vodil vnanje zadeve, a kontrolovali ga bodo možje, ki gotovo ne simpatizujejo s tripel-alijauco. Kakor so se stvari zasukale v Bukureštu, utegne 10 se zasukati tudi v Belemgradu in Sofiji. Člani budgetue komisije zbornice francoske hočejo drug za drugim tožiti Gilly-ja. ker je je obdolžil v nekem govoru in v nekei knjižici raznih Bleparij. Zbornici je že došlo več sodnjih zahte-vanj, da se dovoli pioti Gilly-ju s dnje postopanje. Gilly pa menda ne bode mogel dokazati, da je res, kar je trdil. Njegove trditve bodo pa članom bud-getne komisije le mnogo škodovale, naj bode še to-likrat obsojen Narod je največ preverjen, da je res, kar je trdil Gilly, da pa dokazati ne more. „Fanfulla" je izvedela, da je mogoče, da pride nemih i kancelar kot turist v Rim. T o potovanje pa baje ne bode imelo nič opraviti s politiko. Nam se ta vest dozdeva neverjetna. Če hoče knez Bismarck samo za zabavo potovati, bode si pač izbral kak drug kraj, ker dobro ve, da bi njegov prihod v večno mesto se napačno tolmačil in bi napravil veliko vznemirjenje v Parizu. Če kancelar pojde v Rim, mora ; zato imeti gotovo tehtnih uzrokov. V nemškem dr- . 2avnem zboru začelo se je predvčeraj prvo branje državnega proračuna. Državni tajnik baron Mal-toan je s kratkimi besedami pojasnil, da je bilo lani 20, letos pa 13 milijonov nedostatka. Misli pa, da se bode deficit dal odpraviti z novim sla-dornim davkom. Za besedo se je prvi oglasil poslanec Richter. Izraža svojo radost, da prestol ni govor poudarja potrebo miru in nado, da se bode ohranil. Ta odstavek se ne ujema s pesimističuo 1 pisavo oficijoznih listov, katera škoduje narodnemu blagostanju. Po tem govornik kritizuje spomenico admiralitete, v katerej se zahteva kar 117 milijonov mark za 28 novih ladij, kakor bi 48 velicih ladij, ki jih imajo in so stale 200 milijonov bilo le staro železo. Ta zahteva je tem bolj pomisleka vredna, ker ni zadnja in se ne ve, kako se misli jireustrojiti mornarico. Ko je toliko primanjkljaja, vender ne gre tako trositi denarja. Z novimi in-direktnemi davki naj se ljudstvo preveč ne obklada, solni davek in carina na kavo bi se celo znižati morala. Richter je svaril, da bi se mornarica preveč 'ne rabila za kolonijalne namene v Airiki in da Nemčija ne napravi svojo Masave. Govornik je še grajal visoko carino od žita in volilne agitacije konservativcev, ki se zlorabijo celo veljavo krone v namene svoje. Konservativec We-deli Malchow odobrava, da se povekša mornarica. Baron lliine misli, da se davki ne morejo zmanjšati, pomanjšanje carin bi pa bilo škodljivo. Cen-trum je predlagal resolucijo, da vlada stori vse korake, da uvede kristijansko nravnost v Afriki in pred vsem zabrani lov na robe in trgovino ž njimi. Vlada je jtredložila zbornici načrt zakona o zavarovanji delavcev za preskrbovanje v starosti. V zbornici belgijskoj je |>oslanec Coremans pri debati o rabi flamanŠčine pri sodiščih govoril v flamanščini. Francoski poslanci so protestovali proti temu, občinstvo na galeriji, ki je bila napolnjena s Flamanci, je pa samega veselja ploskalo. Predsednik je bil prisiljen več poslušalcev odstraniti z galei:je. Večina vsjirejela je načelno določbo. vidnost, da bi pribočuikovi listi ne zašli v krive | roke. Resnico svojih besedij dokazati morem z le-tem novim listom, ki mi ga je poslala Hedvika nekako pred jedno uro." Pri teli besedah poda Potemkin Katarini majhno pismice, katero je Katarina koj odprla ter čitala na glas. Glasilo je: „ Svetlost! PoproBila sem Vas včeraj za sestanek, no prišli neBte. Pridite, prosim, po prejemu tega lista hipoma na dogovorjeno mesto. Hedvika Branicka. Ko je Katarina prečkala ta list, razjasnilo se jej je obličje popolnoma. Laskavo se smehljaje pokaže na nasloujač ter de ljubeznivo: „Usedi se, Grigorij, pripoveduj, kako je bilo na dalje." Potemkin, ki je uganil koj, da se mu je bojevati zoper spletke ueprijateljev svojih, ki so na nek nerazumljiv mu način dobili v roke list Hed-vike Branicke, usede se in dobro vedoč, da je zmage že gotov, pripovedoval je nadalje: Pred malo časom odzval sem se pozivu gospice lledvike, ki mi je uročila dva lista; jeden, katerega mi je hotela uročiti že včeraj, ni posebne važnosti, drugi pa, katerega je dobila od pribočuika prinčevega komaj pred da imajo v flamanskih okrajih državni pravniki in zagovorniki pri sodiščih posluževati se flamanšČine Dopisi. Iz Bohinja 26. novembra. [Izv. dop.] Od vseh krajev naše mile domovine objavljajo se razne vesti v Vašem cenjenem listu. V nekaterih se hvali in kadi, v drugih graja in kritikuje, jaz pa hočem poročati lepo, „vzgledno" dogodbico, ki sem jo pretekle dni Čul tam v daljnem pa divnem „kranjska Švica" imenovanem kraji. Pravijo, da je tam svet zaplankan, a vrhu plauk se razširja proti severji močen jelov gozd, pod njim pa blizu polovico viso-čine plank leži prijazna sadjarska vas Podjelje. V istini sme se reči sadjarska, ker ni ga posestnika v tej, od vsega sveta pozabljeni vasi, ki bi se s posebnim veseljem ne pečal s to, sedaj povsod priporočano stroko kmetijstva. Pogledaš li na polje ali pašnik, povsod zazreš lepe hruške, jablane ali slivova drevesa. In kako ti znajo upo rabiti vsak tudi skalnat kos zemlje in s|>eljavati vodo, da bi se je le kaj ne pozgubilo! Zato pa imajo preobilo vsakeršnega sadja, kojega sušijo, uporabljajo za mošt in hrušovec (žganje). Da, iz tepk kuhajo hruševec in ravno ta prouzročuje, da se na Podjeljce Čisto ne jiozabi. Obiskuje jih mnogokrat gospod, ki čuva, da Podjeljci ne žgo preveč hruševe kapljice, kajti utegnila bi jim glave zmešati in škodovati njihovej krepki in čvrsti naravi. S tem sem se nekoliko oddaljil, ali ravno ta p re-sneti hrušovec je povod k naslednji dogodbici. Pred par dnevi pride dacar, ki pobira deželno naklado na opojne žgane pijače, držaje se mej potjo voza za listje, v zgoraj imenovano vas. Najprej zapiše neko ženo, ki je sicer kuhane j žganja po stari navadi oglasila „pri financi", a ne pri dacarji, nad 8 gld. v kazen. Potem gre k sosedu, kjer je bila doma nad 7 0letna žena in jo hoče prisiliti, naj mu pove, koliko so žganja skuhali. Žeua vsa prestrašena zatrjuje, da nič. V dokaz prinese zapečaćeno „kapo" in nazadnje še kotel, kojega v strahu koj dobiti ni mogla. Gospod dacar navzlic tem dokazom neče verjeti in sili ženo, naj le kar hitro pove koliko, da se bo kazen zajdsala. (Zakaj V !). Žena se naveliča dacarjevih sitnostij pa nese pičo krule čim prašičem. On gre za njo in jo v hlev zapre. Dva človeka sta slišala ženo upiti: Kdo mi bo živino ogieštal, če mi ne odpreš? Na to ji odpie, pa ji s palico žuga, da bi jo udaril. Žena zopet za-kriči: Vun ! živino bo zeblo. Dacar gre v hišo, pa vežo za seboj zapre, da ni mogla za njim. Čez nekaj časa odpre in jo odžene po gospodarja. Ta Čas je po ženini izpovedbi sam stikal po hiši, kar je žena na premaknenih steklenicah opazila. Dacar je šel tudi nad sosedovo deklo in tudi to hotel prisiliti, naj izpove, se je li kaj kuhalo in koliko. Sirota je skoro jokala pred uljudnim in pre prijazni m gospodom. Še le ko dojde mož 701etne žene, bilo je konec nasilstvu. Pravijo, da je sreča, ker preplašena žena sinu in možu ni mogla takoj dopovedati, kako se je godilo ž njo. Tudi gospod dacar je bil tako zaverovan v svoj službeni posel, da niti opazil ni, da je pri sosedi pozabil (?!) v kazen pisane svoje „šrifte", koje je kaznovana soseda morda iz hvaležnosti za njim prinesla. Ta označujoč pri- | jedno uro, zdi se mi zadosti zanimiv. Vaša carska [ milost naj blagovoli razsoditi sama." Podal je Katarini gori imenovani list. Ona čita : „ Svetlost! Njegova visokost, princ Pavel, je silno uzne-mirjen; že večkrat me je vprašal: „Ali mi grof Orlov do zdaj še ni poslal Voltairove pesni „Hen-riade", katero mi je obljubil? Nenavadno tako po-praševanje zdi 8e mi sumljivo, poročam torej o tem Vašej Svetlosti." „Voltairovo ,Henriado'?" ponavljala je Katarina ter naglo uBtala z naslonjača. Obličje njeno kazalo je notranjo razburjenost, ki je bila Potem-kinu kaj sumljiva. Dejal je: „Da, ,Henriada' in sicer od grofa Orlova, komur ne zaupam ničesar, ker zdi se mi, da ta mož kaj rad kuje kake spletke. Vaša carska visokost naj blagoizvoli uvaževati, da utegne biti grof s princem v kakej zvezi ter da bi utegnil biti v ,Henriadi' skrit kak list —." „Na srečo, da ,Henriadal doslej še ni bila uručena velikemu knezu!" prerušila je Katarina Potemkinu govor, pojasnjevaje mu v naglici z malo besedami, po kakem naključji dobila je ,IIenriado' godek naj bi imel veleslavni deželni odbor pri oddaji dacarskih služeb leta 1889. pred očmi, da ne bomo dobili aopet kakega suroveža, ampak vestnega in poštenega moža, ki svoje službe ne bo opravljal s tako silo. Iz Kostanjevice na Dolenjskem 28. novembra. [Izv. dop.] Dan za dnem se .čitajo v Vašem cenjenem listu pojavi zveste udanosti našega toli preziranega in zaničevaoega naroda do preljublje-nega vladarja in njegove visoke obitelji. Smelo rečem, da je ni vasice niti šamije ne, kamor bi ne bila došla vesela vest o štiridesetletnici našega vi-socega vladarja in kjer bi se ista ne bila praznovala tem ali onim svečanim načinom. Tudi v našem prijaznem mesteci se je ta veseli dogodek praznoval s toli nenavadno Bvečanostjo, da bi jo mogel jedva opisati. VeBeli spomin na ta prelepi dan oradoščeval bode še pozne dnove našega življenja! Drugi veseli dan doživelo je naše vrlo meščanstvo, ko je vspre-jelo v svojo sredo novega župnika, visokočastitega gospoda Damijana Pavlica. To Vam je bilo željno dočakovanje Prazno je bilo oblečeno naše mestece. Mlaji, slavoloki in zastave pričali so nam, kako slovesno da hoče naše bivalstvo vsprejeti svojega novega dušuega pastirja! Vsprejem je bil prav srčno prijateljski! In v nedeljo na to je bila nenavadno slovesua inštalacija! Mi želimo visokočastiteinu gospodu župniku, da bi mej nami župnikoval mnogo let v neizkaljeni sreči ter v blagem soglasji s svojimi verniki! Tretji veseli dogodek v našem mestecu pak je ustanovitev toli potrebnega bralnega društva. Saj ni že nobenega večjega kraja v našej domovini, kjer bi ne bilo bralnega društva, če je dotično bivalstvo le količkaj duševno probujeno! V veseli spomin na srečno ustanovitev tega oblaževalnega društva smo imeli preteklo nedeljo zabavni večer v gostilni g. Frana Bučarja, kjer je tudi društvo nastanjeno. Zabava je bila vrlo živahna 1 Mi želimo le z dna srca z gosp. tajnikom, kateri je skončeval svoj nagovor z besedami: Bože mili naj blagoslovi to mlado, toli potrebno društvo, da bi svoje delovanje srečno pričelo, veselo in krepko rastlo, lepo 86 razcvitalo ter rodilo obilo sadii sebi v slavo in rodoljubnemu meščanstvu v čast in na korist! Na uspešno delovanje so nam tudi porok društva odborniki gospodje Henrik Frankovič, knjižničar; Fran Gregorič, bla-gajničar; Miha Novak; Damijan Pavlic; Jože Rohr-mann, tajnik; Viktor Rosina, predsednik in Anton Straus, podpredsednik, in odbornikov namestnika gg. Lavoslav Abram in Otmar Sever. Tem gospodom pa še posebej na srce polagam, da se žrtvoljubivo trudijo na moč osigurati mlademu društvu zdravo in dol«otrajno življenje! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani dne 28. novembra. Navzočnih 28 odbornikov, predseduje župan Grasselli, kateri overovateljema zapisnika imenuje odbornika Tomeka in Zittererja ter potem naznanja, da je povodom smrti vojvode Maksa javil sožalenje mesta Ljubljanskega, kar je presvetli cesar blagoizvolil vzeti na znanje. K imendnevu presvetle cesarice čestital je v imenu mesta in cesarica za- v svoje roke. In dodala je: „Henriada leži v bližnji sobi na mizi; spremljaj me, mili Grigorij, pogledati hočem sama." Otideta v bližnjo sobano. Toda že pri prvem pogledu na mizo uverila se je carica, da tam ni več jllenriade*. „Kdo se je predrznil brez mojega dovolenja vzeti to knjigo od tod?!" uskliknila je carica jezno. Pograbi zvonec ter krepko zazvoni. Ustupi kamornik. „Kdo se je j>redrznil vzeti s te mize Voltairovo pesem Jlenriado' ?" Kamemik odvrne, da ne ve „Hipoma naj se poizveduje, kam je knjiga izginila. Poklici zajedno stotnika dvorske straže!" Kamornik otide, toda za trenotje se povrne ter podavaje carici „Henriado" de : „Carska milost, iz te knjige čital je v sprednji sobi častnik Ivan Vasiljevič Krasilnikov.a Carica naglo pograbi knjigo, pregleda jo ter poda Potemkiuu rekoč: „V knjigi ni ničesar!" Kamerniku pa veli: „Ustopi naj stotnik straže in ž njim vred častnik Ivan Krasilnikov." Kamornik otide. (Daljo prih.) hvalila se je za čestitko, kakor tudi za izraz so-žalenja povodom smrti očetove. Novi, dne 15. maja vsprejeti meščani gg. Čreš-njevar, Grossmann, Kapš, Keber, ValentinčiČ in Vesel store obljubo. V imenu odseka za praznovanje šrlridesetlet-nice cesarjeve poroča cesarski svetnik J. M ur ni k. Vsled izrecne želje vladarjeve ne bode nobene javne slavnosti. Z ozirom na to in na že storjene sklepe mestnega zbora predlaga odsek: 1. Meščanje se po časnikih povabijo, da namesto nameravane a opuščene razsvetljave naklonijo prostovoljne doueske za ustanovo za onemogle obrtnike. 2. Okrajni načelniki naj te doneske po svojih okrajih pobirajo. 3. Mestna občina Ljubljanska napravi tem povodom pet ustanov po 50 gld. za novo obrtno šolo. 4. Naznani se slavnemu deželnemu odboru, Elizabetišču in Ljudski kuhinji, da ne bode nobene javne slavnosti in da se mesto ne bode nikjer ofi-cijalno udeleževalo. Predlog obvelja soglasno. Župan Grasselli predlaga, naj se mesto postavi na čelo predlagane j subskripeiji in za ustanovo za onemogle obrtnike pokloni 100 gld. Se V8prejme z dobroklici. Župan Grasselli potem še omenja, da vabi „Ljudska kuhinja" gg. odbornike, da si ogledajo slavnostni obed, ko se bodo dne 2. decembra opo-ludne pogoščevali Biromaki in da se bodeta dne 3. decembra otvorili obrtni šoli. Pri 4. točki : Volitev zastopnika občinskega sveta Ljubljanskega v c. kr. deželni šolski svet kranjski za prihodnjo šestletno dobo, poprime besedo cesarski svetnik M urnik in predlaga, ker je dosedanji zastopnik g. profesor. M. Pleteršnik izrecno odklonil zopetno izvolitev, da se na njegovo mesto izvoli mestni svetnik g. dr. vitez BI 6 lw6 i8-Trsteniški, g. prof. Pleteršniku pa za nje govo večletno izvrstno zastopanje izreče topla zahvala. Predlog vsprejme se z živio- in dobroklici. Dr. vitez Bleiweis-T rs teniški izjavi, da prevzame častni mandat in da bode v deželnem šolskem svetu po svoji najboljši moči deloval. (Dobro! dobro!) V nadzorni odbor c. kr. obrtne šole za lesni obrt izvolita se po nasvetu Murnikovem z vsklikom soglasno gg. odbornika Klein inHraskv. V imenu stavbinskega odseka in odseka za olepšavo mesta poroča potem cesarski svetnik Murnik o atavbinskem prostoru za novo deželno gledališče. Poročevalec bavi se ob kratkem s tega vprašanja zgodovino, omenja Bklepa mestnega zbora, da se za novo gledališče razen brezplačnega prostora da še 15.000 gld. in srečnih prizadevanj, katerim je pripisavati, da je deželni zbor naročil deželnemu odboru, naj kolikor možno pospešuje zgradbo novega gledališča. Izmej prostorov, ki jih je mesto v ta namen ponudilo, bil bi oni mej drevoredom ia Kolizejem za vojaško oskrbovalnico najboljši. A ker bode dotični travnik preložena Tržaška cesta baš čez sredo prerezala, zožil se bode prostor tako, da nikakor ne bode sposoben za gledališče. Poleg tega se je ugovarjalo, da naj se gledališče ne stavi ob mestni periferiji, ampak v sredi mesta, na prostoru, kjer ne bode škode prometu. Tak prostor našla Bta združena odseka na cesarja Josipa trgu in sicer na onem delu, ki je mej baš v ta namen postavljeno ograjo. Gledališče ne bode zavzelo vsega trga, temveč ostal bode ondu Je jako prostoren trg, ki bode od Mabra do gledališča še vedno 55 metrov širok. Ker so vse razmere odbornikom itak dobro znane, ne bode stvari dalje utemeljeval, zatorej predlaga: 1. Mestni zbor dovoljuje, da se novo deželno gledališče postavi na cesarja Josipa trgu in odstopi potrebni prostor deželi brezplačno v last. 2. Dosedanje shrambe za perilo se odstranijo in postavijo kje drugej. O tem predlogu bila je dolgotrajna debata. Prvi oglasil se je (contra) odbornik Gogo 1 a. Njemu se vprašanje še ne zdi godno, marveč preuagljeno, prostor na cesarja Josipa trgu pa ni jedini, kajti za gledališče bili bi sposobni: Gledališka podrtija in Kastnerjeva hiša, prostor mej Rudolfinumom in hranilnico in prostor za vojaško oskrbovalnico. Za Kastnerjevo hišo bi izvestno pripomogli kapitalisti in hranilnica, do katere se nihče obrnil ni. Sploh še ni dovolj priprav in načrtov. Proti prostoru na rečenem trgu je on jako odločno, proti temu protestuje in prosi, da se protest zabeleži v zapisnik. Druga mesta po- dirajo hiše, da napravijo nove trge, pri nas se bode pa jako lep zazidal, na škodo sosednim hišam in erar ju, ki ima v finančnem ravnateljstvu 7 do 10 milijonov depozit, kateremu torej gotovo ne bode ljubo, da se tako blizu zgradi gledališče, ki bode prej ali slej žrtva ognju. Predloga naj ae torej vrne odsekoma nazaj. (Konec prih.) Domače stvari. — („Obzor") bil je zadnjič priobčil vest, da je magistratu Zagrebškemu došel od mestnega davčnega urada Ljubljanskega n e m š k dopis. Na dotično vprašanje g. Hribarja odgovoril je g. župan Grasselli v včerajšnji javni seji, da ni poslal niti mestni davčni urad, niti magistrat nobenega tacega dopisa v Zagreb. — (Pisateljskega društva zabavni večer) bode danes ob 8. uri v steklenem salonu Ljubljanske čitalnice. Predsedoval bode gospod Svetek. — (V Naklem pri Kranji) umrl je pretekli torek g. Anton Zamik, župnik, porojen dne 30. maja 1802 na Krtini. Pokojnik, ki je bil sošolec pokojnemu dr. B!eiweiau, služboval je v Pre-čini, na Jesenicah, v Šenčurji, v Cerkljah, v Kranji, v Vogljah in naposled od 18G5. 1. v Naklem. — (Na Skar učini) umrl je predvčerajšnjim g. Martin Korošec, umirovljeni dohovni pomočnik, v 62. letu dobe svoje. — (Društvenike Ljubljanske čitalnice) opozarjamo na prihodnjo besedo z namenom, da bi se v prav mnogobrojnom številu udeležili te društvene veselice. V ožjem krogu društvenikov se bode ta večer praznovala štiridesetletnica našega vladarja, govoril bode o tej imenitni dobi društveni predsednik. A tudi pevski program bode jako zanimiv, iz opere slavnoznanega Rubinsteina pel ae bode veličasten in mojsterski sestavljen zbor s petero-spevom, dalje češkega umetnika Dvofaka himna češkega kmetijstva, kater-) je pred jednim tednom pel „Hlahol" v Pragi pri koncertu na Sofijskem otoku. — (Kamnik ima vodovod.) Po mestnem zastopu v Kamniku v proslavo 40 letnega vladanja Njega Velečastva našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. sklenen vodovod je dogotovljen in se bode v nedeljo dne 2. decembra letos dopoludne ob 11. uri slovesno otvoril. — (V Mariboru) je veliko število ponarejenih srebrnih goldinarjev v prometu. Denar je sicer dobro ponarejen, a cvenk je slab in ob robu nema nobenega napisa. — (AkademiČno društvo „Triglav" v G rad c i) ima v soboto dne 1. decembra v gostilni „zum Bierjakl" svoje četrto redno zborovanje. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Predavanje stud. phil. gosp. K. Preskerja. 3. Poročilo odbora glede Preširnovega večera. 4. Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli! — (Bralno društvo v Žužemberku) priredi v nedeljo dne 2. decembra t. 1. v Bpomin 40letnega vladanja Nj. Velečastva cesarja Frana Josipa I. zabaven večer z nastopnim vspore-dom: 1. A. Hajdrih: „Mladini", moški zbor. 2. A. Nedvčd: „Lovska", moški zbor. 3. Dr. B. Ipavec: „Mornarska", moški zbor. 4. Tombola. Potem prosta zabava. Začetek ob 1,a8. uri zvečer. Udom je dovoljeno uvesti neude. K obilni udeležbi najuljud-neje vabi otlbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 28. novembra. Povodom štiridesetletni ce cesarjeve podaril je Josip Tordy, posestnik iz Itakonic 40.000 gld. za ustanove na češkem vseučilišči in na čeških gimnazijah, 40.000 pa za češko akademijo. Peterburg 28. novembra. „Journal de St. Petersbourg" opaža, da je popolnem jasno, da novo posojilo nema bojevitega namena, niti se ž njim ne pomnoži deficit. Iz ukaza carjevega je razvidno, da gre tu za splošno si-stemo konvertovanja, ki se ima zvršiti polagoma. Beligrad 29. novembra. Vsled neprestanih pritožeb, da se omejuje volilna svoboda, razveljavile so se s kraljevim ukazom vse dosedanje volitve. Nove volitve razpisane so na 16. dan decembra, skupščina pa se snide dne 23. decembra. Za vsak volilni okraj imenuje se komisija, obstoječa iz članov vseh treh strank, da čuva volilno svobodo. Berolin 29. novembra. Veliki knez Vladimir s soprogo včeraj zvečer semkaj dospel. Na kolodvoru vsprejelo ga generalstvo, veleposlanik Šuvalov , veleposlaniško osobje. Veliki knez stanuje v kraljevi palači. Pariz 29. novembra. Boulanger v pismu čestita Derouledu na disciplini in splošni organizaciji lige patri joto v in se zahvaljuje članom lige za udana čustva za stvar narodne stranke, o kateri vedo, da je to stvar patrijotične, poštene in odkritosrčno republičanske Francoske. Razne vesti. *(Poneverjenje.) Iz Olomuca se javlja: Blagajnik sladorne tovarne v Veliki Sisteroici, Karol Riedel, katerega so radi nepravilnosti pri izplačevanji odpustili iz službe, poneveril je, predno je ostavil službo, še 7000 gld. ter pobegnil. Skoda, katero je prouzročil raznim strankam in sladorni tovarni, ceni se na 30.000 gld. * (9 9 letni ženin.) V Parizu poročil se je dne 21. t. m. 9 9letni angleški lord Stone z 20letno prav lepo gospico, z imenom Lisette Champs. Stari samec oženil se je radi tega, ker je služil s pradedom svoje neveste nekdaj v jednem in istem polku in ker želi preskrbeti praunukinjo svojega nekdanjega prijatelja. Ženitovanjsko potovanje sta poročetu-a opustila, ker bi vožnja po železnici ženinovemu zdravju škodovala , JJ11MSKI ZVOH". m MLoJi (331—275) j ' za vse leto gld. 4.60; za pol ieta ,j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. £ --~- " T ii j o i 28. novembru: Prf Slonu : Freisinger iz Trsta. — Ilreniz Cirknice. — Struke! iz Škotjeloke. — Viktor iz Trst*. — Doperis iz Postojne. — Nahot iz Maribora. — Urbals iz St. Petra. — Spmidling iz Gradca. — Knanjr z Dunaja. — Sellak lz Darovani. Pri Malici : Kneobt, Popper, Baller. Jonoloff, Sig-mnng k Dunaja. — Dutković s PreSovskega. — Dolaža-lek iz Mutlike. — Kalman iz Tapolecze. Pri »vstrljNkein cesarji: Kovačić iz V. — Kalan iz KrSkega. Pri JuŽneui l*<> I <> i 4 55 Svinjsko „ „ — 52 Krompir, f 2 50 Koštrunovo „ „ — 34! Leča, - 11 — Piianeo...... — 45 ' Grah, ... 11 - 17 1 Fižol, « * ■ 12 — Seno, 100 kilo . . . 2 50 Maslo, kgr. . _ Slama, „ n . . . 2 32 1 Mast, 1 — 72 Urva trda, 4 Qmotr. H 40 1 Špeh triSen n _ 64 „ mehka, 4 „ 4 20 Aleteorologično poročilo. 1 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 28. nov. 7. zjutraj 2. popol. 1K zvečer 785*0 mm. 7841 ram. 733 0 nim. 8 4" C 9-6" C 7 ■O" G jjz-» jjz-sl. jz. obl. obl dež. 2 50 mm. dežja. Stedijrt temperatura 8-3°, za 0 3r nad normalom. XD-a.r^.s,jsl^:3- borza dne 29 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj gld 81- 75 82- 40 109-40 97-40 876- — 30430 121-95 - gld. Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta ..... 5°, marčna renta . Akcije narodne banke. . Kreditne akcije .... London....... Srebro........* —*— — * Napol......... „ 9'66 — B C. kr. cekini.....„ 5-78 — „ NemSke marke....., 59821/, — » 4% državne sruiku v. 1. 1854 260 gld. 134 gld. Državne srečke iz 1. 1804 10U , 175 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 100 „ Ogerska papirna renta .r>°/0 . ... 91 „ ,V/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/i°/0 zlati zast. listi . 123 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 183 „ Kudolfove srečke..... 10 ,, 20 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 112 ,, Tramivnvay-druAt. velj. 170 gld. a. v. . 225 „ danes 8P95 82-55 109-U5 97-75 878'— 304-20 121'oTi 9-B5 57B 59-G7'/, 25 kr. 60 85 75 50 70 25 Vabilo. Povodom štiridesetletnega jubileja Njega Vele-častva cesarja bode se v Ljubljanski dijaški in ljudski kuhinji dne 2. decembra 350 osob navadnih gostov in ubožcev" ob 12. uri brezplačno pogostilo. Vse dobrotnike in prijatelje uljudno vabi (819—2) društveno vodstvo. Kdor kako darilo za Božič dati hoče otrokom, damam ali gospod om, zahtevaj ka- p talog »ožiouili novoNtij, ki »e franko pošlje, p Praga, J". USTJ^Jb'Jr1, (»raben 39. o Po soglasne j sodbi odličnih strokovnjakov J« koroški rimsk vrelec jako odlična zdravilna studni''niea pri vratnik, >.«»-l..il< nili. m«>liurnih iti oliistnili boleznih, pri l.Klinu. kripavo*ti, kapljanji, posebno za otroke, pole^ tega pa tudi 738—5) jako fina namizna voda s posebno dobrim okusom, brez vseh organičnih in želodec otežujočib primesi. V LJubljani ga prodaja M. K. Kupan; v Kranji: F. Dolenc; \ CVIJi: .1. 'In lir Učenca vsprejme (822—1) RUDOLF KIRBISGH, _sladćićar v Ljubljani. ♦ I Hiša na prodaj. * iiiš« k vrtom, pripravna za gostilno, blizu J nove vojašnice v 1 tlinittii. poleg .Sv. Martina + ceste, h. št. 3', Je prostovoljno nn protla|. — ♦ Natančneje pove'sam gospodar. (815—2) - ' ---? rr 33T ! Viiioknpci! V vinohramih graščine „Dobra" pri Biljnni na lirtlih (postaja Kormin ali Gorica) jo na |»i* parov zimskih nogovio, pletenih, v vseh barvali, propustili 1 platnena rjuha, 2 metra dolga, brez Siva 10 metro\ posobne preprogo, težke bale 1 moška srajca, bel 1 in barvasta, [a. gld. 1.80, Da, :i delavske srajce iz teškega oksforda gld. 1 r>o gld. 8.60 gld. 120 gld. 2.— 8 pure gač iz barhanta, platna Ia. gld. 2.50, Ha._ gld. 1.8«) t! p"ar.i\ zimskih kratkih nogovio, pletenih, v vseh barvali gld. 1 10 6 ženskih srajo i/. močnega platna ali Sifona, Ia. gld. 5.—, Ha. gld. 3.25 :; nočni korseti i/. Pitona, v- /. -i.: Ia. gld. 4.—, Ha. gld. 1.80 1 zastor Iz Jute, turški naris, Ia gld 3.HO, Ha. gld. '.■'.30 1 garnitura pregrinjal, I i>rt in •' post. pregr, iz ripsa gld. I 5 ■. iz jute gld 3.50 29 vath.N domačega platna, te^ke baše, , gld. .r>«), */, gld. 4.20 2«) vati..v oksforda, najnovejši naris gld. 4.50 29 vatlov kanafasa, najnovejši naris, najboljšo baze 8 prti, vseh barv, •/< tfld. 2.—, «/4 gld. P,— Uzorci zastonj in franko. gld. 1,- (680—11) J. Pserhofer-jeva lekarna na Dunaji, Singerstrasse 15, „Zum goldenen Reichsapfel". Kri čistilne krofrliirp p°Pre.i »t7nšTew»in« kroKijiee« ime« lv* 1 'J"DM "VI Vgljlvvj n0vane, zasliižnjejo poslednje nazivanje 8 popn«no pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočekrat te krogljice pokazale čudovitega učinka svojega. V najtrdovratnej-Ith slučajih, ko »o se druga zdravila zaman rabila, so te krogljice mnogo« brojimkrat popolnoma ozdravile. 1 .škatljiea s 15 krogljieami velja 21 kr., I zvitek s 6 Skatljicami 1 gbl. 5 kr., pri nefrankovanej pošiljatvi j>o povzetji I glil. jO kr. C'e se poprej pošlje denar, stane s poštnine prosto pošiljatvi jo vred: 1 zvitek krogijic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 3«) kr., 3 zvitki 3 gld". 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 4> kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — I Manj, nego jeden zvitek se ne pošlje.) 00T~ 1'i'isin«' kroglji<*e ho le one, ltutcrili nakaznioa iniu luienokl poerk J. ■» se r h of e r-J e v ln katere imajo na pokrovu vsake Mkatljice iHti imenski poerk v ruUeei barvi. 'Vsj NebroJDO pisem jc doSlo, v katerih se zahvaljujejo korisumeiiti teh krog-ljic za njih ozdravljenje po iiiijrazliCnejših in teškili boleznih. Kdor je le jeden-krat jih poskusil, priporoča jih dalje. Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem Scblierbach, 17. febr, 1888. VaSe blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štfrl zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krcgljio. S spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdravnik. H rale pri Smetedniku, 12 sept. 1887. Blagorodni gospod! Božja voHa je bila, da so mi prišle Vaše krogljice v roke iti sedaj Vam pišem, kak uspeh da ho Imele: Prehladila sem so bila v Otrofijej poHtehi, tako da ticsem mogla nprir Ijati več (b;la svojega in bila bi gotovo le mrtva, da ine neso re šilo Vaše čudovito krogljice. Bog l»la-goslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljice Viiše popolnem ozdravile, kakor so drugim k zdravju n<> magale. Terezija Knific. Dunajsko Novotnesto, 9. decembra 1887. Vaše visokoblsgorodje! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu OOletne tete svoje.. Trpela je za kroničnim katarom v žolodei in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že zgubljena. Slučajno dobila je škatljico Vaših izvrstnih kri čistilo li krogljic, In je ozdravihi, ko jih je dlje časa rabila. B spoštovanjem Jožefa Woinzettl. MitterinzerHilori" pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. jamivarja 188K. Vašo blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljic. No morem, da ne bi Vam Izrazila ponolnega priznanja glede vrednosti teb krogljic in pripn-ročala jih bodeiu, kjer bode i riložnost najtopleje vsem bolebajočim. Pooblaščam Vas, da to zahvalo mojo smete porabiti, kakor hočete. S spoštovanjem Terezija Kastnor. Gottahdorf pri Kohlbachu, v Av. Šlez,, H. oktobra 1886. Vase blagorodje. 1 1'rosun Vas pri jazno pošljite m 0 Skatljic Vaših uni-veizalnih kri čistilnih krogljic. Lo Va š m čudovitim krogljicam se mi je zahvaliti, d>i sem rešena ieloučSVO mojo bolezni, ki me je mu'ila pet let. Jaz nikdar nečem biti brez teh krog Ijic in izrekam Vašemu blagorodju najtoplejšo zalivalo svojo. S spoštovanjem Ana Zwickl. Rohrbach, 38. febr. 188G. Vaše blagorodje ! V meseci novembru m. 1 naročil sem pri Vai zvitek teh pil. Jaz in zona moja opalila sva najboljši uspeh ; oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zabasanjem, tako da sva že. s let sta: a. In glejte, pile Viin napravilo so čudež in oprostile naju bolezni. S spoštovanjem Anton Liat. Ozebljinski balzam v^r. Iiolrr-ja. že več let priznan za najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti ziista-r n i m ranam. 1 lonček 40 kr., a iran-kovano pošiljatvijo «»5 kr 1I|MJ|U . &0fv, bripavosti. krčevitemu kašlju. 1 itd. Btekl. 5i> kr. Amer. mazilu za protin, najboljše sredstvo pri vseh protin-skib >n revmatičnih boleznih, trganji po ud'h. išiii. trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju Cenu škatljiei 60 kr., s fian-0 7f> kr. najboljše i;. m». sredstvo proti napenjanju vratu. 1 ilacon 40 kr., s frankov, pošiljatvijo 'i.r> kr. Tomiochinin-p o m ada J. l,K«'rkoi*er-ja, najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gld. Angl. čudoviti balzam, 1 stekl. 12 kr., 12 stekl. 1 gld. 20 kr U0g» kovano pošiljatvijo Balzam za Zdravilna esenca(pr"i,t? Fiakarski prase Itnpljice) proti sprijenemu želodcu, slabemu prebavljenju, vsakovrstnim trebušnim bolesnim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr f pr.ti VJ kataru, hripavosti, kašlju i. t. d. I škatljica 35 kr., s frankov, pošiljatvijo 00 kr. Univerzalni obliž ki sojo le večkrat pokazal za dobro zdravilo, če se kdo udari ali ubode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in unetih prsih, protinakih tokih in (ednaolh boleznih. 1 lonček volja 50 kr., s frankovanti pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. u - Itullrieli-a. Izvrstno do-ma'-e sredstvo proti nasledkom teškoga preb.-j vljenja. kakor: glavobolju, omotici krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zabasao j u i. t. d. 1 paket velja l gld. Očesna esenca Š£™£L 1 stekleuioa 2 gld 50 kr., »te-klenioe 1 gld 50 r. Razen tu navedenih preparatov BO v zalogi v.se v avstrijskih listih objavljene domač« in inozemske faruiaoevtične Bpeoijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih morda ne bil«' v zalogi, na zab te vanje točno in cetn» preskrbe. jjjF l»ofliljatve po pošti se najbitreje zvršč proti p.edpošiljatvi /.nrska, večje uaročbe tud. proti poštnemu povzetju. jrfT C'e »e tlenar naprej pošlje (najbolje po poštaej iiuKa/.niei), |to»tiiiiia mnogo iiiaaj stan«', kot pri poniljatvali m povzetjem. Največ zgoraj imenovanih specijalitet se tudi dobiva v l.jaliljaui ]»ri gospodih lokarjib a. Pteeoll in J. Bwoboa». (773—2) Izdajatelj in govoriti urednik: Dragutin Hribar Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne1*.