Poštnina platana ▼ gotovini
Cena 2 din

>3 ^ >6.
NOVAP Sa
I
KMETJE,
postanite borci za večji pridelek!
Solkan, 13. avgusta 1948
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA GORIŠKI OKRAJ
Leto II. — štev. 22
Okrajna partijska konferenca v Solkanu
V nedeljo, dne 8. avgusta, se je vršla v Solkanu okrajna partijska konferenca. Konference so se udeležili izvoljeni delegati iz osnovnih partijskih organizacij, ki so dne 15. junija na okrajni partijski konferenci volili delegate za V. kongres Komunistično poriije Jugoslavije in sekretarji osnovnih partijskih organizacij ter partijski aktivisti okraja. Konference se je udeležil kot zastopnik CK KPS tov. Perovšek France, ki je bil tudi delegat na V. kongresi* KPJ. Tovariš Perovšek je v svojem skoraj dveumem govoru prikazal boTbo delavskega razreda za ustanavljanje Komunistične partije Jugoslavije, nato borbo za razvoj in pravilno linijo. Prikazal je v zelo jasnih besedah vse, kar je Komunistična partija Jugoslavije napravila pod vodstvom svojih najboljših kadrov, istočasno pa tudi, kako sc ie mogla boriti tudi proti frakcionašem in. oportunistom v svojih lastnih vrstah. S tem, ko je KPJ
pripravila svoje članstvo, ki je bilo leta 1941. enotno pripravljeno za borbo proti okupatorju in ko so tudi ljudske množice, organizirane v OF pod vodstvom KP, bile pripravljene na borbo, se je v Jugoslaviji borba proti okupatorju lahko začela, nadaljevala in zmagovito dokončala, ker je partija zaupala v nepremagljivo moč ljudskih množic, ljudske množice pa v pravilno vodstvo KPJ z maršalom Titom na čelu. Posebno je še prikazal zasluge Komunistične partije Jugoslavije v borbi slovenskega ljudštva na Primorskem za osvoboditev in priključitev kot tudi za dviganje našega r»aspo-darstva v graditvi socializma.
Za njim je govoril sekretar okrajnega komiteja iov. Primožič Jože, ki je v svojem referatu podal kritičen pregled dosedanjega dela partijske organizacije. Prikazal je nizek ideološki nivo in slabosti osnovnih partijskih organizacij, ki izvirajo iz nizke ideološke zgrajenosti, pomanj-
kanja kontrole pri izvajanju sklepov, premalo pomoči možičnim organizacijam OF in Ljudskim odborom, podčrtal je važnost delovanja članov partije z nepartijskimi množicami ter vzgajanje novih članov partije SKOJ-evcev in kandidatov ter sploh vzgojo kadrov, ki so nam potrebni za izvajanje planskih nalog. Opozoril je na budnost, ki je Prav v našem obmejnem okraju še toliko bolj potrebna. Dalje je opozoril še Prav posebej vse člane partije, da bodo v bodoče skrbeli zlasti še pa pravilno izvajanje vseh nalog, ki se 'postavljajo pred Kl.O-jc, da bodo KLO-ji v našem okraju postajali in postali res prava ljudska demokratična oblast.
Na vsak referat je sledila diskusija. v kateri so sodelovali tovariši iz Brd, s Krasa, Vipavske in Soške doline ter vsi potrdili pravilno linijo CK KPJ in obsodili vse klevete, ki | so sc v vezi te resolucije Informbi-I roja širili o naši Partiji.
Delo Osvobodilne fronte med našimi kmeti za večii hektarski donos
V	času, ko delovni kolektivi po vseh naših tovarnah in podjetjih stopajo najodločneje v borbo za znižanje proizvodnih stroškov, za povečanje storilnosti in dvig industrijske proizvodnje, je prav, da se tudi med našimi kmeti razvije z večjim elanom borba
večje donose v vseh panogah kmetijske proizvodnje. Naši kmetje so kot člani OF tembolj dolžni pomagati pri tem.
Razumevanje naših kmetov se Je sicer pokazalo že pri odkupih, plačilu davkov in drugod. Pri dviganju kmetijske proizvodnje, ki se vključuje v petletni plan, pa ni bilo vidnejših uspehov. Kljub temu, da v prvih povojnih letih ni bilo na razpolago vseli potrebnih sredstev za proizvodnjo, smo vendarle v našem zaostalem kmetijstvu napravili precejšen korak naprej. Danes nam gre za vse doslej neizko-rlšeane možnosti pri dviganju proizvodnje v kmetijstvu, namreč, da se najrazličnejša dela v poljedelstvu, v živinoreji, v sadjarstvu, vinogradništvu in drugih kmetijskjh panogah pravočasno in čimbolj strokovno izkoristijo in izpopolnijo. Pri tem so pozvane vse naše organzaciie na vasi, da posvetijo posebno skrb vprašanju dviga kmečkega gospodarstva. OF na vasi mora biti tista vodilna sila, ki bo znala mobilizirati naše kmečko ljudstvo za izvršitev nalog v zvezi s tem. Kmetijske zadruge morajo biti najboljše središče organizirane borbe za večji donos v kmetijstvu.
V	našem okraju so Že ponekod dani
Pogoji za postavitev organizacije »borcev za višje pridelke*. Okrajni odbor OF poziva vse krajevne sekretariate OF, da se takoj lotijo organiziranja. Ker imajo borci v planskem kmetijstvu važno politično kot tudi gospodarsko nalogo, so organizacije OF v celoti odgovorne za postavitev organizacije in za njih delovanje.	*
Zato naj Frotne organizacije skrbijo:
1.	da vključijo čim večje število kmetovalcev po raznili panogah kmetijstva v organizacijo (tudi Kmctoze in najboljše člane zadruge);
2.	da organizirajo evidenco in statistiko organiziranih kmetovalcev, njihovih uspehov in pošljejo predloge okrajnemu odboru OF za udarnike v kmetijstvu;
3.	da bodo sestanki »borcev« pogostejši, jim nudili vso1 pomoč pri orga-
niziranju tečajev, obiskov na razna posestva, skrbijo za strokovno literaturo itd.;
4.	da bodo osnovni frontovski odbori skrbeli za evidenco nad sprejemanjem obveznosti in kontrolirali njih izpolnjevanje.
Zato je potrebno, da krajevni aktivi OF dobro preštudirajo navodila, ki so jih prejeli od K) OF Slovenije, da seznanijo s temi navodili vse kmete in se takoj lotijo dela.
Krajevni odbor OF na Humu v Brdih je bil ined prvimi. Sklical je sestanek, ki je pokazal pri kmetih dobro
razumevanje, saj se ie že na tem sestanku javilo 11 kmetov s svojimi obveznostmi v borbi za višji hektarski donos.
Rolcg krajevnih odborov OF pa opozarjamo kmetijske z.adrtige, da takoj začno tudi one z delom, da si postavijo močne kmečke odseke, ki bodo lahko mnogo pomagali.
S povečanjefn hektarskih donosov vseli naših kmetijskih kultur in povečanjem števila ter produktivnosti naših domačih živali bomo dali svoj delež v uresničevanju petletnega plana v kmetijstvu.	M. A.
Pred občnim zborom okrajnega sindikalnega sveta Gorica
V nedeljo 15. avgusta se bodo zbrali I topodjetje. razna krajevna obrtna pod-
rhi/lil/olnili r»rw1 n i n i/-» n n nK. ioISo \/ Irnlolr tiuili in	nmiG V \ V-
delegati sindikalnih podružnic na območju Okrajnega sindikalnega sveta Gorica na II. rednem občnem zboru.
Občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta bo podal prerez sindikalnega udejstvovanja in prizadevanja v prvem letu po priključitvi k FLRJ.
Obnova porušenih tovarn in podjetij, obnova mest in vasi, gradnja novih obektov predvsem na gradbišču Nove Gorice je merilo 11 mesečnega zavestnega pridnega in požrtvovalnega dela naših delavcev in nameščencev.
Borba za čimprejšnjo izgraditev petletnega plana in novega človeka ter s tem skupaj socializma v naši domovini je bilo v soriškem okraju začeta v narodnoosvobodilni borbi in nadaljevana v politični borbi za priključitev k materni zemlji FLRJ.
Naloge, ki so bile s tem v zvezi postavljene pred vse naše sindikalne •organizacije, so bile velike in odgovorne. Toda primorski borec za socializem se jih ni ustrašil. Rod izredno težkimi pogoji, predvsem v velikem pomanjkanju kadra, so delovni kolektivi bili bitko za izvedbo planskih nalog, za višjo produktivnost dela in, posebno v zadnjem času, za znižanje proizvodnili stroškov. Delavci so vse to zelo pravilno raziiijieli. Razumeli so, da gre za osamosvojitev državnega .gospodarstva in izstopali so udarniki, novatorji, racionalizatorji, otvarjala so se nova podjetja kot so; Okrajna livarna, Okrajna usnjarna, Okrajno av-
ietja. V kolektivili je začelo novo življenje, delavci so poleg svojega dela v produkciji, kjer so ponekod kot n. pr. v Anliovem dosegli lepe' uspehe, delali -še prostovoljno na gradbiščih zadružnih domov, na gradbišču Nove Gorice itd.
Kljub raznim parolam, ki jih je reakcija šc skušala trositi okrog, so delovni ljudje zvesto sledili vodstvu naše KR in OF. Uspehi pred In medkongresne-ga tekmovanja V. kongresa KRJ vpis Ijudkega posojila, pospešeno-tekmovanje, pričajo o veliki in neomajni ljubezni in zaupanju delovnih ljudi do svoje Rartije, CK in maršala Tita.
Letni uspehi sindikalnega dela pa bi iJhko bili še boljši, če bi bilo to delo boli načrtno z več politične perspektive, z načrtnejšim kulturno-prosvetnini delom med delavci. Tudi organizacijske oblike niso bile dovolj razvite, kot to predvideva IV. plenum Enotnih sindikatov Jugoslavije. Ko danes sindikalne organizacije na Goriškem stopajo z enoletnimi izkušnjami, okrepljene ? izvedbo sklepov IV., V. in VI. plenimia ESJ, z novoizvoljenimi organi vodstva, na demokratični način izbranimi forumi bo mogel občni zbor Okrajnega sindikalnega sveta razčistiti vsa še ne dovolj jasna vprašanja v delu za Izvedbo Titove petletke. Izgradnjo socializma, za novega socialističnega človeka, kot nam to naroča V. kongres Komunistične partije Jugoslavije.
D. L.
Osvobodilna fronta mora nuditi Cim več punuči gradnji zadružnih domov
V goriškem okraju smo se zavezali, da bomo spravili pod streho do 29. novembra nad 40 zadružnih domov. Čas hiti in tega se ponekod ljudstvo dobro zaveda. Po nekaterih gradbiščih kot v Vipavi, Ajdovščini, Črničah, St. Vidu in drugod pa vendarle delo ne napreduje s tistim poletom, kakor bi z ozirom na dane pogoje lahko napredovalo. Se vedno moramo ugotavljati, da po nekaterih krajih odbori OF, ne pomagajo upravam za gradnjo zadružnih domov. Tako je v Vipavi vse organizacljsko-politično kot tudi ostalo prepuščeno upravi sami. Odbor OF ne nudi nikake pomoči in gleda na upravo za gradnjo zadružnega doma kot na nekaj ločenega od dela OF. Uprava sama je bila in je še vedno dovolj iniciativna, tako da si je med drugim znala iz lokalnih virov preskrbeti precej materiala. Seveda to nt dovolj, če niso organizirane delovne množice pri tem. V Ajdovščini, Dornbergu se odbori rtinožičnih organizacij samo sestajajo in na teh sestankih že dalj časa obravnavajo, kje bi bil najprimernejši prostor za gradnjo doma, pa tudi tega Še niso rešili in razumljivo, da z gradnjo zato še niso mogli začeti. Ljudstvo, ki je pripravljeno delati, se nad tem zgraža, ker se zaveda, da to samo zavlačuje delo in obenem ubija ljudem voljo in pripravljenost do dela. Drugi odbori OF, ki teh težav pri določanju prostorov niso imeli, ali pa so jih znali pravočasno rešiti, so pa pozabili na mobilizacijo ljudstva in na organizacijo dela samega. Uvedb«! brigadnega načina dela je doslej pokazala najboljši sistem. S tem lahko razvijamo tekmovanje med posamezniki. Ro drugi strani je vsakomur omogočeno, da v določenem roku izpolni svoje obveznosti pri prostovoljnih urah.
Radi slabe evidence, ki je ponekod sploh ni, je tudi precej nezadovoljstva. Marsikdo s! želt vedeti, koliko je že prispeval pri gradnji svojega doma. Po drugi strani vemo, da so prav številke tiste, ki nam mnogo koristijo pri našem agitacijskem delu.
Naše frontovske organizacije, predvsem pa naša mladina, ki so vztrajale pod vodstvom KRJ v času NOB, morajo prav tako danes z isto vztrajnostjo pod vodstvom Rartije odločno iti po poti k boljši in srečnejši bodočnosti delovnega ljudstva. Gradnja zadružnih donvov bo najlepšt prispevek k tej naši nalogi.	Metod
Mladina, pripravila! se ra festivali
Z zavestjo, da je od izobraženosti našega ljudstva v veliki meri odvisna trdnost naše ljudske oblasti in tempo gradnje nove socialistične države, se pripravljajmo na okrajno mladinsko revijo, ki bo 22. avgusta v Solkanu, na kateri bodo nastopale in tekmovale noše najboljše mladinske in pionirske kultumo-umetniške skupine. Tu bodo nastopale dramotske. recitaciiske, pevske, godbene, baletno in druge skupine, razni solisti, vokali in instrumentalni. literati, harmonikarji in podobno. Najboljše skupine, kot tudi pčsarnez-niki, bodo nastopale in nagrajene na popoldanski zaključni prireditvi. Istega dne bo v'Solkanu otvorjena ludi mladinska razstava, kjor sc bo razstavilo knjige in tisk pred vojno, med vojno in po vojni, grafikoni o porastu kulturno-prosvebnega dela, primerki domače obrti itd.
Tckmuimo tako, da bo tekmovanje zajelo vse naše ljudstvo.
v
Odpravimo pomanjkljivosti v odnos h sindikalnih organizacij do delovn h udi
Sindikati imajo v našem gospodarstvu važno vlogo, saj se s prevzgojo svojili članov istočasno bore proti staremu načinu dela v proizvodnji, staremu načinu borbe socialnih demokratov in svobodnega delavca uče graditi svojo domovino ter ga prevzgajajo v revolucionarnega borca pri graditvi socializma.
Po dosedanjih izkušnjah dela sindikalnih organizacij v goriškem okraju lahko opažamo pomanjkljivosti ter slabosti sindikalnih organizacij, čemur je vzrok slabo vodstvo. Ce vzamemo primer, da železniški delavci na postaji Nova Gorica že več kot 7 mesecev rešujejo vprašanje svoje menze in je še vedno nerešeno, je dokaz, da tudi v tem vprašanju ni bilo pravilno usmerjenega sindikalnega dela. Ne moremo dopuščati, da bi vodstvo ekonomije ali menze bilo vzrok napredne prehrane in oskrbe delavstva, poleg tega je treba za odpravo teh napak zahtevati tudi od samih članov disciplino in red. Delovno disciplino, pravilen odnos do dela lahko ustvarjamo z ideološko prevzgojo naših delavcev ter s pravočasno in redno kontrolo nad dolžnostjo, ki jo ima delavec do 1J. oblasti. Naša Partija je pripisovala in še vedno pripisuje vodilno vlogo delavskemu razredu, ki pa to vlogo odigrava le takrat, kadar čuti, da se njegovo delo v proizvodnji upošteva, upoštevalo njegova dejanja za korist skupnosti pri gradnji socializma. Revolucionarnost slehernega delovnega človeka se veča takrat, kadar ve, da dela zase, za svoj narod, za svojo domovino pod vodstvom naše Partje, da ga Partija vzgaja in uči in ga tudi upošteva ter mu nudi življenjske pogoje, ki so mu potrebni. Ne moremo pa govoriti našim delavcem na sindikalnih sestankih o socializmu, o planu itd, če jim ne damo niti rednega letnega dopusta, ki jim pripada, ali ga pa zaradi birokratskega sistema zapravimo ter s tem onemogočimo bivanje v okrevališčih. Kljub temu, da je v našem okraju mnogo ljudi, ki so potrebni dopustov, je okrajni sindikalni svet za goriško dopustil, da je 10 dopustnih mest zamujenih kljub temu, da so bila ta s 40%> popustom v raznih krajih
kot so Gozd Martuljk, Bohinj, Opatija itd. rezervtrana za potrebno delavstvo. Iz tega je razvidno, da je prav tako, kakor ni reševanje gospodarskih in političnih problemov v. sindikalnih organizacijah življenjsko, tudi ni življenjsko dodeljevanje dopustov. Namesto, da bi bile sindikalne organizacije tisti revolucionarni in borbeni organ proti birokratizmu, se dopušča, da se prav v njili birokratizem oživlja, kar ima za posledico dopuščanje uporabljanja starega kapitalističnega sistema v odnosu do delavstva in delovnega ljudstva.
Z neomainim zaupanjem gledajo naše delovne množice na našo Partijo, nien Centralni komite in maršala Tita
ter izvajajo vse direktive, ki se pred njo postavljajo. Razumljivo pa je, da bo treba prav sedaj, ko so v naših sindikalnih podružnicah volitve novih funkcionarjev paziti, da bodo izvoljeni tisti, ki razumejo razvoj našega gospodarstva ter važnost revolucionarnega poleta dela v naših podjetjih. Doseči moramo, da bodo novi sindikalni funkcionarji znali sprovajati v življenje linijo naše Partije in nien program, ki je bil podan in sprejet na V. kongresu. Za vedno moramo odstraniti iz našega življenja in naših misli kapitalistične tendence nekaterih ljudi ter s tem našim narodom zagotoviti še hitrejšo graditev socialistične države D. L.
Uprave podjetij In preskrba delavcev
Kljub mnogokratnim navodilom, ki so jih uprave posameznih podjetij ali ustanov prejele od Poverjeništva za trgovino in preskrbo za pravilno izvajanje nove uredbe o preskrbi, do danes še vedno niso prešle te uredbe v življenje. Nekateri upravniki še vedno nimajo zavesti, da sta proizvodni plan in kategorizacija del tesno povezana s kategorizacijo delavcev v preskrbi. To potrjuje udeležba na konferenci 9. avgusta na trgovinskem poverjeništvu OLO Gorica.
Mnogokratne pritožbe delavcev nad nepravilnimi kategorizacijami živilskili nakaznic so večkrat upravičene iz razloga, da personalni referenti ali odgovorni za izdajanje potrošniških potrdil navedejo pod vrsto dela samo delavec, samostojen uradnik, administrator itd. Razumljivo, da KLO ne more kontrolirati realno izdanih potrdil ter mnogokrat samo revidira nakaznice iz TD na SD, ker beseda delavec je širok pojem, če ni to razčlenjeno s kategorijo dela. Prav posebno pa je nerazumljiv odnos pri kategorizaciji nameščencev. Kadar se zaradi kontrole nekega poslovanja zahteva samostojnega knjigovodjo, računovodjo itd., se podjetja izgovarjajo, da so to le pomožne administrativne moči. Iste nameščence pa kategorizira uprava našega gospodarstva kot samostojne strokovne uslužbence Ko je trgovin-
sko poverjeništvo sklicalo kontercnco uprav podjetij ali odgovornili za izdajanje potrošniških potrdil, da bi sc gornja vprašanja ponovno razčistila, izdala potrebna navodila, sc je na primer Destilacija sadja sploh ni udeležila, nekatera podjetja pa so poslala na konferenco ljudi, ki Še nikdar niso delali z živilskimi nakaznicami in potrošniškimi potrdili. Okrajno gradbeno podjetje Zidgrad je poslalo svojega knjigovodjo, verjetno zato, ker je OLO sklical konferenco in ne zato, da se razčistijo nejasnosti v preskrbi. Druga podjetja pa so poslala na konferenco morda zadnje administratorje, ni pa bilo nobenega personalnega referenta, upravnik pa je bil le z okrajnega avto-podjetja.
To nam jasno dokazuje, kakšen je odnos uprav podjetij do pravilne kategorizacije delavcev v preskrbi. V bodoče se ne bodo upoštevale nobene pritožbe za nepravilno izdane nakaznice ali če bo kategorizacija spremenjena, ker mora biti danes vsakomur jasno, kaj mora delavec državi nuditi in kaj mora delavec od države prejemati. Sleherni član sindikalne organizacije pa mora kontrolirati upravo podjetja, seveda potom sindikalnega odbora, kako opravlja kategorizacijo delavcev, skrbi za organizacijo industrijskih magazinov ter preskrbo delavca.	'	D. L.
Naše učiteljstvo pravilno izkorišča čas šolskih počitnic
S šolskim letnim odmorom so sc učilnice, šole izpraznile — šolska mladina se je razpršila po raznih kolonijah, delovnih brigadah ali pa ostala doma ter zbira moči, novih sil za delo v prihodnjem letu. Naše učno osebje tako učitelji kot profesorji so se oddahnili od celoletnega napora ter našli v tem odmoru čas za svoj slrokovni študij. Naloge današnjega učitelja, vzgojitelja, ki hoče biti učitelj naroda so velike in zahtevajo vsestransikega znanja iu . razgledanosti Na zaključni učiteljski konferenci Koncem junija se je učiteljstvo obvezalo, da bo posvetilo v počitnicah vso skrb lastni izpopolnitvi strokovnega in politično ideološkega znanja.
Že takoj v mesecu juliju so se pričeli tečaji za učiteljstvo v Celju, Kranju in Postojni. — Razen prav osamljenih primerov se je k temu tečaju iz našega okraja odzvala velika -večina učiteljev tečajnikov in učiteljev z italijansko maturo. Vsi so se prav dobro zavedali, da se izpopolnjujejo v lastnem interesu in v interesu skupnosti Kako naj učitelj brez primernega znanja uči? Učitelj mora vnesti v pouk zunanja dogajanja, če hoče, da je sodoben pri poučevanju, če hoče da je pouk življenjski. In življenjski mora biti, saj ustvarjamo ljudi za življenje, za življenje v socialistično urejeni državi, ki zahteva razgledanih, na-obraženih in naprednih ljudi. Na ieh tečajih se je obravnavala snov, katero morajo obvladati tečajniki pri opravljanju izpita.
S pridobljenim znanjem na tečaju in izpopolnjevanju še v naslednjih dneh počitnic, se bodo lahko prijavili vsi učitelji tečajniki in učitelji z italijansko maturo v septembru k izpitom ter si tako izboljšali svoj materialni položaj s pridobljeno pravico po večjih mesečnih prejemkih.
Enkrat ze vselej bo izginila beseda tečajnik jn učitelj z italijansko maturo — naše vzgojiteljske vrste bodo izravnane, nivo našega šolstva se bo znatno dvignil — z lahkoto bomo dosegli predpisani plan šolstvo. Naše mlajše učiteljstvo jc torej letos temeljito izrabilo šolski odmor in sc res«o pripravlja, ko bo treba zopet zaorati šolsko ledino.
Tudr kvalificirano učiteljstvo se je udeležilo in se udeležuje raznih tečajev kot v Ptuju, kjer si pridobiva znanje v zadružniskem delu, v Ljubljani, kjer se seznanijo naši učitelji izredni slušatelji višje pedagoške šole z obsežno snovjo, katero bodo rabili za poučevanje na naših sedemletkah.
V septembru tik pred pričetkom pouka se bo vršil v našem okraju enotedenski tečaj, za vse učiteljstvo. No tem tečaju se bo obravnavalo vse najvažnejše glcd£ administrativnega, šolskega, izvenšolsikega dela s ciljem navajanja načrtnosti, enotnosti itd., kar je letos manjkalo in zelo oviralo celotno delo.
Tako je zaposleno naše učiteljstvo danes v času odmora, včasih ipa se je predajalo v golo neproduktivno duševno in telesno lenarjenje. Klju'b tej zaposlitvi preostaja vsakemu še me-
sec dni odmora, ki je prav tako potreben, da sprosti vso intenzivnost duševnega dela, kajti ta sprostitev, bo omogočala telesno okrepitev, ki bo v novem šolskem letu ob novih naporih duševnega dela vsakemu neohodno potrebna.
Da bo šola v novem šolskem letu storila močan korak naprej smo lahko sigurni, vendar je treba, da sc s strani ljudstva najde povsod pravilno razumevanje ter se nudi v vsakem pogledu šoli, učiteljstvu pomoč. Močna povezava KLO s šolo in teh z ljudstvom je neobhodno potrebna za dosego čim večjega uspeha.
Že sedaj naj sc povsod v vasi razmišlja ali smo vse podvzeli, da se izboljša stanje šolskega poslopja, uči-
m bilo še do sedaj v redu. Ah so 'učilnice prebeljene, da bodo s svojo svežino privlačevale našo mladino
Gotove napake, ki so se še do danes vršile, ki so posledica cepljenega, neskupnega dela morajo izgi-'vt., oko hočemo, da bomo k naporom in pripravam učiteljstva za kvaliteten dvig šolskega pouka, prispevali v vsem drugem, ki posredno vpliva na potek in uspeh dela. Le tako bo učiteljstvo skupno z ljudstvom izvrševalo svoje poslanstvo ter nam dalo novega človeka, ki bo izobražen, delaven, poln patriotizma in zvest član naše socialistične za-jednicei.
.krop/' na odru v Avčah
Kljub velikemu delu na polju se je zadnje čase igralska skupina v Avčah skrbno pripravljala na kulturno prireditev. Igralci so zapravili mnogo dragocenih ur spanja, da bi se igro čim lepše naučili.	i
V nedeljo 8. avgusta so tam tudi pokazali, kaj znajo. Nastopili so z In-goličevo trodejanko »Krapi«. Vaška učiteljica, ki je igralce učila, je pred nastopom na kratko obrazložila pomen igre, da bi bila gledalcem bolj razumljiva.
Igra je bila kar dobro podana, če upoštevamo, da je polovica Igralcev prvič nastopila,
Najbolje se je gotovo izkazal Stanko v vlogi pisatelja Drena, nato Klara v vlogi načelnikove žene, Fani v vlogi učiteljice, kakor tudi vsi ostali igralci, ki so preje že nastopali.
Ne smemo pa tu pozabiti na mladince. ki so prvič nastopili, a so se kljub temu dobro odrezali. Predvsem Kristina v vlogi Pepce je pokazala, da bo z vztrajnim vežbanjem nekdaj lahko odlična igralka. Tudi Justo v vlogi Sušnika je dobro podal svojo, čeprav kratko vlogo. Brunu in Stanku pa manjka še precej vaje, zlasti v mimiki ter razločni in glasni izgovarjavi. Vseeno pa sta s svojim prvim nastopom pokazala, da imata voljo do kulturm^-prosvetnega udejstvovanja.
Igri, ki je bila na prostem, je prisostvovalo precej ljudi iz sosednih vasi in vsi so bili s podajanjem kot z vsebino zadovoljni. Saj igra je zelo napredna in prikaže, izkoriščanje podeželskega mesteca po štirih oderuhih kot so: župan, načelnik, duhovnik in poslance. Glavno vlogo pa iina pisatelj Dren, ki napiše knjigo, v kateri vse te mogotce razkrinka in prikaže pravo sliko.
Upamo, da bo prosvetni svet v Avčah s svojim začetim delom nadaljeval in nam nudil v kratkem spet nov dokaz prosvetne aktivnosti. Cvetka.
Pionirji pomagajo po svojih močeh
Goriška pionirska brigada »Janka Premrla« je odpotovala na tritedensko zbiranje zdravilnih zelišč na področju Stare cerkve pri Kočevju. Pionirji, ki jih spremljajo tri članice AEŽ na tej prostovoljni akciji, so bili zelo navdušeni ter so obljubili, da bodo posvetili vse svoje mladinske moči, da zberejo čim več zelišč, da tako po svojih močeh prispevajo k uspešni izvedbi
teljskega stanovanja in slično, ako petletke.
v, _ -	... •	....
Mladinci Kajuhove brigade pri delu na obhodni cesti ob' delavskem naselju
Rihember&At grad te t v^druzne^u d n maio rehodno zastavico «0 OF
2e dol j časa so graditelj zadružnega doma v Rihenvberku cm nar pridnejših graditeljev v našem ganskem okraju. V predkongresnem in kongresnem tekmovanju pa so napeli vse svoje sile, strnjeni v vsako, dnevnem, lahko rečemo, množičnem Prostovoljnem delu ter se z zavestnim, dobro organiziranim in vztrajnim delom uvrstili med najboljše graditelje zadružnih domov l.judske republike Slovenije. Niti slabo vreme. delo na polju in vinogradih jih ni odtrgalo od vsakodnevnega dela. Od 21. junija, t. j. pričetka gradnje, pa do danes so napravili preko 18 tisoč prostovoljnih delovnih ur. V priznanje njihovemu zavestnemu in efektnemu delu jim je bila podeljena preteklo nedeljo republiško prehodna zastavica.
Po dopoldanskem, nedeljskem prostovoljnem delu, ki se ga je udeležila tudi kulturno-umetniška bri-flada »Kajuh«, ie po nekajurnem od-
moru sledil popoldanski kulturno-imetniškr del, na- katerem je bila podeljena republiška prehodna zastavica Sprejemajoč prehodno zasta vico se je zahvalil za njo v imenu Rihembcrčanot tov tajnik uprave zg gradnjo zadružnih domov iri ob ljubil, dn bodo še z večjim poletom nadaljevali z gradnjo zadružnega doma v svesti si velikega pomena, ki ga bodo imeli zadružni domovi stebri socialističnega gospodarstva no vasi. Po podelitvi prehodne repu. bliške zastavice ie nastopala domača in »Kajuhova« kulturno-umetniška skupina, ki je z ideino-kvahtetnim in pestrim sporedom prikazala vo ščanom par folklornih in pevskih točk.
Rihemberčani ne bodo ostali samo pri doseženih uspehih, temveč bodo nadaljevali še z večjim poletom gradnjo zndružncqa doma, obenem pa bodo obnavljali skoraj do tal porušeno vas in si zgradili tudi letno gledališče	L-N
Na sradnščih kuiemo bratstvo
Mladinske brigade, ki so prišle Iz vseh krajev Slovenije in tudi iz drugih republik in sedaj delajo pri gradnji Nove Gorice, so sklenile, da bodo pomagale kmečki mladini pri gradnji zadružnih domov. Tako je prihitelo več brigad na najrazličnejša gradbišča v našem okraju in dalo to nedeljo mnogo prostovoljnih ur za čimprejšnjo zgraditev zadružnih domov. In najbolj oddaljenih predelov naše domovine so mladinci makedonske brigade »Bora Dro-ni« in poljčanska brigada »Dakija« odšli na delo na Lokve. S smelim trikrat »hooruk« so pričeli brigadirji-gradite-Iji Nove gorice skupno z graditelji zadružnega doma z delom. Krampi in lopate so zapeli, zagorele mišičaste roke so vihtele orodje. Z obrazov vseh mladincev je sijala zavest delovnega človeka, ki ve, za koga dela.
Ljudstvo na Lokvah je pridno pomagalo brigadirjem. Že v času zasedanja V. kongresa KPJ je delovno ljudstvo v tem kraju napravilo nad 500 prostovoljnih ur, pripravilo preko 5 kub. metrov peska, zgradilo 127 kub. m zidu itd. Lepo izdelan nazoren grafi-
kon kaže aktivnost vaščanov. Z grafikona lahko spoznamo tiste, ki so se pri tem delu najbolj odlikovali: Benedikt Kolenc, ki $odi gradnjo zadružnega doma in ki je sain napravil do sedaj 145 prostovoljnih ur. Pa tudi druge graditelje, posebno med mladino lahko spoznamo, sai Jožef Kolenc, Anton Krivec, Miro Leban in drugi nič ne zaostajajo za njim. Urni zidarji kot Jože Mrak, Jožef Podgornik, Anton Hojak, Vincenc Tribušon, pridne in požrtvovalne žene kot tudi pionirji so dali precejšen prispevek k uspehu dela pri domu.
V nedeljskem dopoldanskem delu je bilo preinetanega in očiščenega nad 30 kub. m kamenja, prenešenega in prevoženega 27 kub. m kamenja, odstranjenih 20 kub. m ruševin, presejanega več kubičnih metrov peska. Po težkem delu so makedonske pevske in folklorne grupe priredile prisrčen kulturni spored, v katerem ie sodelovala tudi poljčanska brigada. Zadovoljstvo, tako ljudstva na Lokvah kot tudi mladincev z Nove Gorice je bilo na višku.
L. N.
.rii|fta,F:am)a Perovska' ne ie vraila trikrat adarn:
Že v zgodnjih jutranjih urah 6 ivgusto sc ie po Solkanskih ulicah razlegalo-
». . Oj Goriška, mlada brigada »Franca Perovska«
trikrai udarna. ----—«
Ni se bilo treba spraševati, kdo ;rcpeva, saj že sama pesem pove, da je to II. goriška mladinska delovna brigada »Franca Perovška«. ki si je na gradnji avtomobilske ceste Beograd—Zagreb pridobila časten naslov trikrat udarna.
Se zaspane Solkance je ta mogočna pesem privabila na okna m »ogled vsakega je sledil brigadi, ki ,e strumno korakala s harmoniko na :eju Štirje brigadirji so nosili va-gonček na tiru, v katerem je s pe-"utmi mahala čaplja, ki jih ie sprem 'iola iz bratske Srbije Mladi brigadirji so se ustavili na dvorišču Okrajnega komiteja. Tu so »repevali svoje delovne pesmi, vzkli
kali Partiji m Titu, pozdravljal znance. Mnoge je bilo komaj spo /nat« Pred dvemi meseci so odšli morda prvič zdoma, še mladi, nebog Ijeni, plahi, bledi, s solzami v očeh Danes se vračajo zagoreli, krepki veseli, ponosni na svoje žulje, samozavestni in pripravljeni na vsak de. lovni iuriŠ
Brigadirje je pozdravil sekretar okrajnega komiteja KPS za Goriško, iim čestital k njihovim uspehom ter lim dal nove vzpodbude za izvrševa-nie nalog V. Kongieso KP). Pozval iih je, naj delovni polet, ki so ga pridobili v brigadi Prenesejo na naše vasi, na gradbišča zadružnih domov.'
Mlndinci so to svečano obljubili ter odšli na svoje domove. Ob raz-nustu brigade ie marsikomu postalo težko pri srcu, saj sedaj zapušča brigadno življenje, kjer je prestol mnogo preizkušenj pa tudi mnoge srečnih ur. polnih zadoščenja.
1% ruševin raste novo ...
Vroč poletni dan. Sonce neusmiljeno pripeka, kar pa ne moti vaščanov Ceste pri Ajdovščini, da ne bi neprekinjeno in marljivo delali pri obnavljanju svoje vasi.
Še so nam v spominu dnevi vstaje primorskega ljudstva, ko so se v brigade in bataljone stekali novi in novi borej iz Vipavske doline, gornjega Krasa in Brd. ki so se junaško borili za osvoboditev Primorske izpod tisočletnega tlačanstva. Goreli so domovi, padale so žrtve in rodovitna polja so bila poteptana.
Tako je bilo tudi na Cesti. 2. junija 1944. leta se ie pomikala iz Ajdovščine proti Gorici močna nemška motorizirana kolona. Etlinice IX. korpusa, Junaški Kosovelovcj, so nemško kolono popolnoma uničili.
V tej akciji so sodelovali tudi vaščani Ceste, ki so preživeli dneve težke preizkušnje. Cez tri dni so prihrumeli iz Gorice Nemci, italijanski fašisti in beli izdajalci, ki so vas popolnoma uničili. Ostal je le samoten mlin na kraju vasi. Streljali so talce, žive ljudi pa metali v goreče hiše, izropali živino in nepremičnine. Tiste, ki se jim ni posrečilo zbežati v gozdove, so odvedli v koncentracijska taborišča. Iz
Dachaua se ni vrnilo 11 vaščanov
Prišli šo dnevi svobode Vaščani so se vrnili na pogorišča požganih domov ;n že jeseni leta 1945 pričeli pripravljati material za obnovo vasi. Pomladi 1946. leta so ustanovili obnovitveno zadrugo, v katero so se vključili vsi Pogorelci. Najprej so obnovili manj poškodovane hiše in gospodarska poslcp-ia. tako da že v 30 hišah bivajo ljudje. Popolnoma porušene hiše so pričeli graditi letos po regulacijskem načrtu v Brajdi, na svetu, ki ga je prizadetim vaščanom dodelila agrarna reforma. Vsak oškodovanec bo imel lepo hišico z dvoriščem in vrtom. Takih hišic bo zgrajenih 18, od teh sta že dve pod streho, dve pa bodo pokrili v nekaj dneh. Vaščani hočejo končati z obnovo do konca prihodnjega leta ter zato pridno pomagajo zidarjem s prostovolnjim delom in materialom, v kolikor ga imajo na razpolago. Pod ruševinami starih hiš so odkrili Kamnolom granitnega skrjljevca, ki ga lomijo in dvigajo s primitivnim žerjavom na cesto in odpremljajo na gradilišča.
Prepričani smo, da bodo prebivalci Ceste tudi v bodoče šli po poti socialistične izgradnje dežele s takim poletom kot doslej.	J. P.
Trije bolniki
Dežurni brigade jc poveljeval: »Voljno«. Krepak »Zdravo!« je še biilo slišati in brigada se jc vsula skozi široki vhod po temnem hodniku in v veselem vrvenju hitela po stopnicah v svoje prostore.
Graditelji Nove Gorice, so imeli svoj veliki dan. S slavnostnim milingom, na katerem se je zbralo vseh dvajset brigad, so zaključili predkongresno tekmovanje. Z govorniškega odra, okrog katerega so ponosno plapolale zastave vseh brigad, so mladi graditelji slišali govor komandanta glavnega štaba, ki je podal pregled uspehov. Ko so slišali, da jc 11. Zapiska postala vslcd uspehov v predkongresnem tekmovanju drugič udarna, so brigadirji Mariborske brigade nemirno poslušali, če ne bo morda tov. komandant omenil tudi njihovo brigado. In resi Poslednja jc bila na vrsti, ker pač nosi naziv: 19. MDB.
»lilo, čuješ US,« je šepnila Branka svojemu komandirju Jovu, ki je stal zraven nje in mnaično zrl na konce svojega čevlja, kakor da sc ga stvar nc tiče.
»Lahko bi bilo še lepše, če ne bi imeli lenuhov med seboj. Saj vidiš, da sc jim ni zdelo vredno priti sem. Takšni so. Točno vem, da Acov žulj ni tako nevaren, da bi ne mogel iti z nami. In koliko jc takšnih tičev! Poglej si Dobrih), Res jo jc bolela noga. Ko ji jc zdravnik re; kel, da naj lej>o počiva z nogo, je bila trmasta in je hodila na delo, po večerih pa seveda vedno plesala kolo. Zdaj pa stoka vso noč, da še druge ne morejo spati. Vse to, vidiš Branka, mi kvari Veselje.*
Mod potjo z igrišča, ko so brigade v svečanem pohodu korakale proti taborišču, jc Jovo sklenil, da bo resno govoril • svojimi ljudmi o tej zadevi.
Ko je prišel v spalnico, kjer so nu pogradu sedeli Aoo, Torno in Franc in se veselo pomenjkovali, je stopil med nje in tudi sam sedel na rob pograda.
»Lepo jc bilo, tovariši. Pohvaljeni smo.«
»Bravo, bravo!,« je smeje vzkliknil Aoo in poskočil kakor da ga nikdar ni bolela noga. »Mi smo sile,« jc ploskal in sc vrtel kakor vešča. »Pokazali bomo, kaj znamo vajenci.«
Nekaj časa si je Jovo molče podpiral glavo z roko, ki jo je upiral ob koleno m izpod čela gledal Aca, nato pa je vzkliknil:
»Žal mi jc, Aco, da sem bil tvoj prijatelj. Pohvaljeni smo bili, to je res. Ampak ali nc čutiš, da ti nisi med pohvaljenimi. Dva dni že pohajkuješ doma, ob večerih, ko se mi trudni vračamo z dela, si ludi tf z žarečimi očmi med nami, kakor, da bi se veselil zmage. Mene bi bilo sram. Kadar jc treba vzklikati V. kongresu, si seveda tudi med prvimi. Govoriš pa samo z jezikom. Srca menda sploh nimaš.«	>.
Pograd je zaškripal in Jovo je naglo vstal. Ne da bi |»eglcdul katerega Izmed »bolnikov« je vzel svajo menažko in odšel iz spalnice.	,
Za trenutek je zavladala v sobi tišina. Vsi v sobi so slišali Jovo, ko je govoril. Tudi ostali, ki so sc vrnili z mitinga, so prisluhnili. A nenadoma je završalo po vsej sohi, kakor če sc utrga plaz snega v planini. Okrog trojke namišljenih bolnikov se jc strnil trden obroč. Vsak je hotel katero krepko povedati. Aoo je spel zlezel na pograd in jih meril z zaničljivim pogledom.
»Sram vas naj ho. če bi delali vi trije z nami, bi lahko bila naša čela dvakrat boljša,« jc vpil mali Branko in mahal z. žlico po zraku.
»Takšni orjaki kot stel«
»Aoo, tebe že poznamo!«
»Samo plesal bi, v internatu jc bil tudi tak.«
Franc je hotel ugovarjati, pa ga Sretcn m pustil do besede.
»Tiho bodi ti, ki si imel trajne kodre!« je predrzno zabrusil Francetu v obraz, da je la jezen zamahnil z roko in odšel iz sobe.
»Dovolj zdaj o tem,« je rekel Tomo, ki ga je baje bolel želodec. »Culi smo.«
Počasi so se razburjeni brigadirji razšli k večerji, kjer so še dolgo govorili o lenuhih. A ko jc Pero razlcgnil harmoniko in so se brigadirji ostalih čet uvrstili v kolo, ki ga je vodil brigadir iz črnogorske brigade, so ludi fantje četrte čele hitro pomili porcije in skočili v kolo, kjer so med pesmijo in igro kmalu pozabili nevihto, ki jc pravkar zatemnila njih veselje nad pohvalo.
A trojka bolnikov nevihte ni tako hitro pozabila. Sami so sedeli v kotu pri večerji in dolgo časa niso spregovorili besede.
»Nc diši mi,« jc zamrmral Tomo in sunil skledo predse. Aco ih Fran« pa sta še naprej zajemalo molčala.
■ »Ti, zdi se mi, da imajo naši Inntje prav. Saj smo res najmočnejši v naši še ti,« je rekel Tomo.
Franc je pokimal s svojo mogočno glavo in rekel: »Ja, ja, zagodli so nam jo.*
»Ah, kaj bi o tislcml Saj nisem prišel sem garal. Ko pridem v tovarno, bom šc robil svoje moči za prakso.« In Aoo si je malomarno prižgal' cigareto. »Jutri grem na delo,* mojstrsko jc puhnil skozi nos, »pretegnil pa sc ne bom.« Franc in Tomo mil nista odgovorila.
»Franc, sijajna misel! Saj šc ni prepozno, da sc izkaževa. Veš kaj: zdaj, ko i»onio tekmovali za V. kongres, postaviva midva svojo dvojko, če Aco noče z nama, in napovejva tekmovanje vsem troj-
kam v brigadi. In to za vsak dan do konca kongresa.«
»To ti je misel, vredna zlata.«
»Iluj, kako smo postali napredni,« Je siknil Aoo in vstal od mize.
»Naj gre,* je rekel Franc, ko je gledal za njim, ki se jc kmalu zgubil v mraku. »Greva zdaj k komandirju in povejva. To naju bo gledal!«
Jovo jc plesal kolo med Anko in Sonjo, katerima se je zdelo na moč čudno, da je tako malo govoril, ko so bili vendar vsi veseli. Nenadoma ga je med plesom Tolno pocukal za rokav in mu namignil z glavo, češ da naj izstopi. Jovo ga je začudeno pogledal.
»No?« je rekel in se razkoračil pred njima. Ko sta povedala, je vprašal, kje jc Aco.
»N'e vem,« sc je zlagal Franc, Iti je še vedno ujval, da se bo novi trojki pridružil tudi on.
Jovo jima je udaril v dlan in se spet vrnil v kolo, ki je lega večera dolgo trajalo.
Drugo jutro je staža brigada pred barako za orodje in namestnik komandanta je delil trojkam lopate in krampe.
»Kaj bosta vzela vidva7« je vprašal preko ramena Aco, ki je stal nekaj korakov pred Tomom in Francom.
»Eno lopato in dober kramp,« je od« vrnil Tomo precej hladno, kajti z Aeoro od prejšnjega večera Se ni bi) spregovoril besede.
»Potem pa vzamem tudi jaz lopato.« Aco se je obrnil k njima in ju vprašujočo pogledal »Si prižgemo cigareto?«
»E, pa dajmo!«
1 n res so si prižgali cigarete v znak pobotanja in od (istega dne je njihova trojka sknunpnla in zvozila vedno nad šliri sto samokolnic in nikdar več. ni izostala od drla. Postili so prijatelji no samo pri delu, ampak tudi v šali tu veselju.	Stanka
Oftsfratt	• • •
Odgodifev volitev^- nov poskusni manever goriških šovinistov
Petega septembra bi morali biti občinske volitve v Gorici. Dejstvo, 'da so bile odložene za nedoločen čas, ie vzbudilo v soriških političnih krogih in strankah mnogo komentarjev. Razpravljanje o tem pa je bilo med raznimi strankami, nacionalistično pobarvanimi, in na ta posvetovanja ni bil poklican noben predstavnik demokratičnih strank pa tudi ne zastopnik Slovencev. Iz tega lahko sodimo, da ima odgoditev posebne šovinistične namenfc. Razni šovinisti, ki jim pomagajo angioameričani se upravičeno boje za svoje stolčke, zato hočejo pripraviti teren s kako sporazumno rešitvijo za enoten nastop proti demokratom, posebno pa proti Slovencem. Časopisna gonja šovinističnih listov, proti Slovencem, ki je prišla s posebno izrazitimi izpadi na dan tik pred občinskimi volitvami, dokazuje tudi namene, ki jih imajo z volitvami. Toda pristaši demokratične fronte v Gorici in še posebno Slovenci dobro poznajo
vse tiste, ki se skrivajo za zastarelimi in obrabljenimi frazami s svojo hinavsko politiko.
»Svoboda zborovanj«
V Trstu je sicer nekaj običajnega, da vojaška uprava na vse mogoče načine ovira zborovanja raznim organizacijam. Tako je morala v Trstu ASI ŽZ predložiti za dovoljenje javnega zborovanja na prostem več prošenj. Poleg tega sta morali zaradi ugodne rešitve teh prošeni dve članici glavnega odbora sami do polkovnika Gard-nerja. Seveda ju ta ni sprejel, ampak ie samo pn svoji tajnici dajal svoje kratke in značilne odgovore. Sporočil je, da je zborovanje političnega značaja in radi tega ne morejo dobiti dovoljenje, katerega so prosile. Povsem nerazumljivo je, zakaj bi se razna politična vprašanja ne mogla obravnavati tudi na odprtem. Način in postopanje vojaške oblasti je silno podoben načinu. ki so ga imeli prej fašisti
Rešujmo resneje vprašanje invalidnine
Naši narodi so v svoji težki borbi dajali velike krvne žrtve, da bi obvarovali svobodo in neodvisnost svoje rodne zemlje. Stalne borbe z raznimi osvajalci označujejo našo zgodovino, toda šele v Narodnoosvobodilni borbi so se naši narodi v boju na življenje in smrt z velikanskimi žrtvami priborili resnično svobodo, neodvisnost in socialno pravico. Ljudska skupščina FLRJ je sprejela zakon o vojaških vojnih invalidih, ki je glede invalidskih pravico popolnoma izravnal vse invalide in invalidske rodbine, ne da bi delal razliko v tem, ati so invalidi iz prejšnje vojne ali NOV. Po načelih, na katerih je sestavljen, po krogu oseb, ki jih zajema, po obsegu varstva, ki ga nudi in po širini svoje skrbi kaže zakon o vojaških vojnih invalidih v polni luči pravi demokratični obraz naše nove Jugoslavije in njeno napredno socialistično politiko. Z njim se Izvaja ustavna odločba, po kateri za. gotavlja država vojaškim vojnim invalidom dostojno življenje in brezplačno
usposobitev za delo, otrokom padlih borcev pa posebno skrb. Država se ie s temi določbami zavezala, da bo invalide gmotno preskrbela, jih strokovno usposabljala in vključila v gospodarsko življenje naše skupnosti. Poleg tega pomeni zakon tudi dolžno priznanje tistim, ki so za našo boljšo bodočnost nesebično dali najve^je žrtve. V zvezi z dolžnostmi, ki jih predvideva zakon, je nujno, da naše krajevne oblasti vlože vso pažnjo, da se dokončno zberejo pa zakonu zahtevani podatkh Nerešenih je namrač še 1825 primerov, ki čakajo dokončnih podatkov in dokazil. Od telice 200 primerov padlih v NOV, ki čakajo proglasitve za mrtve ali drugega doka-zilnega materiala. Vse te pomanjkljivosti in dokazi se zbirajo po terenu v teh dneh, zato je nujno, da ljudska oblast in prebivalci vsestransko pri tem sodelujejo. Pri tem moramo upoštevati z vso resnostjo naše odnose do teli, ki so žrtvovali največ za našo svobodo.	M. Š.
PROSTOVOLJNI DELAVCI SO ZAVAROVANI ZA PRIMER NEZGODE
Zvezna vlada je dne 4. VI. 1946 Izdala Odredbo o zavarovanju za primer delovne nezgode za osebe, zaposlene pri prostovoljnih delih za obnovo države, zvezni minister za dejo pa je 13. 9. 1946 predpisal pravilnik o ravnanju v primeru . take nezgode.
V preteklem letu je bilo pri prostovoljnih deliti nckal nezgodnih primerov, ko ponesrečeni prostovoljci niso bili o pravem času deležni brezplačnega zdravljenja oziroma niso prejeli odškodnine, ki jim pripada
Večkrat pa niti prostovoljni delavci niti organizatorji prostovoljniii del ne poznajo predpisov o zavarovanju za primer delovne nezgode pri prostovoljnem delu.
Sodelavcem pri prostovoljnih delih za obnovo države nudi Zavod za socialno zavarovanje v primeru nezgode pri takem delu dajatve kakor svojim zavarovancem. Za prostovoljna dela veljajo vsa dela splošno koristnega značaja, ako jih organizira državni organ ali množična organizacija kakor OF, sindikalne podružnice, posamezni ljudski odbori itd. Zavarovani so torej vsi delavci pri vsaki delavnosti na prostovoljni bazi, ki je brezplačna in gre v splošno korist, ki pa mora biti organizirana z znanjem ljudske oblasti.
POPRAVEK. V (tanka: »Kalco bomo v letu 1948 odmerjali dohodnino« (»Nova Gorica« z dne 6. Vlil., ilev. 21) jc nastala tiskovna pogreška. V četrtem odstavku, štirinajsti vrsti se mora pravilno glasili din 800 in ne 8900.
četudi je tehnična organizacija prepuščena množični organizaciji. Jasno je. da velja to za nezgode po gornji odredbi tudi nezgoda na poti na prostovoljno delo ali od takega dela.
Zavod za socialno zavarovanje nudi ponesrečencem pri prostovoljnem delu zdravniško pomoč na podlagi kakršnegakoli ustmenega, pismenega ali telefonskega potrdila vodje prostovoljnega dela. Vse ostale dajatve nudi zavod le na podlagi posebne prijave nezgode, ki jo mora predložiti organ, ki je prostovoljno delo organiziral. Neposredni vodja prostovoljnega dela na terenu je dolžan, da vsako nezgodo pri prostovoljnem delu, zaradi katere bo ponesrečenec verjetno nesposoben za delo nad 3 dni, takoj prijavi državnemu organu ali vodstvu organizacije, ki je tako prostovoljno delo organizirala. V prijavi je treba navesti-osebne podatke ponesrečenca, kratek popis nezgode same in imena očividcev nezgode* ki naj tako prijavo podpišejo. Organ, ki je organiziral prostovoljno delo, mora takoj ugotoviti, ali je nezgoda pri prostovoljnem delu v smislu navedene odredbe, ter prijavo nezgode obenem s to ugotovitvijo poslati Državnemu zavodu za socialno zavarovanje.
Na eni strani sta torej dolžna državni organ ali masovna organizacija, da se brigata za zdravniško pomoč poškodovancem oziroma, da prijavita Državnemu zavodu za socialno zavarovanje nezgodo, na drugi strani pa naj se ponesrečenci tudi sami zanima-
jo pri tem zavodu, ali jc njiliova nezgoda prijavljena oziroma, naj prija* vijo svoj zahtevek.
Dajatve ponesrečencem pri prostovoljnih delili, oziroma njihovim svojcem, so iste kakor za redne zavarovance in sicer:
1.	Drezplačna zdravniška pomoč, zdravila, kopeli, zdravljenje v bolnišnici, zdravilišču, pomožjie priprave za zdravljenje, proteze.
2.	Hranarina za dobo največ 3 mesecev po nezgodi.
3.	Osebna renta za zmanjšanje delovne sposobnosti od prvega dne četrtega meseca po nezgodi oziroma od dne, ko preneha pravica do hranarine. če je bilo zdravljenje prej končano.
4.	Rodbinska renta zakonskemu drugu, otrokom in staršem.
5.	Denarna podpora za vzdrževanje rodbine za dobo trajanja bolnišničnega zdravljenja.
6.	Pogrebnina.
Višina denarnih dajatev se določa Po istih predpisih kakor za redne zavarovance, če je ponesrečenec pred socialnim zavarovanjem; če pa ponesrečenec po svojem poklicu po tem zakonu ni obvezno zavarovan, se njegove denarne dajatve določajo za nekvalificirano delo na podlagi srednjega delivca, to je din 80.— dnevno, za kvalificirano delo pa na podlagi srednjega zaslužka odraslega kvalificira-neoa delavca, to je din 114.—.
Priporočamo vsem' organom ljudske oblasti, oziroma masovnih organizacij in njihovim tehničnim vodjem, ki organizirajo prostovoljno delo za obnovo države, da ponovno prečitajo citirano odredbo in pravilnik, ki sta bila objavljena v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije št. 45, dne 4. 6. 1946 in št. 74 dne 13. 9. 1946., in da v bodoče še skrbneje pazijo, da bodo ponesrečenci pri prostovoljnih delili, kjer žrtvujejo svoje zdravje, delovno sposobnost in celo življenje, prišli pravočasno do zdravljenja in do odškodnine, ki iim jo jamči ljudska oblast.
Fizkultura
Odbojka
Z zadovoljstvom jc opaziti, da se jc tudi odbojka pričela uveljavljati v našem okraju.
Mladinska skupina FD »Volge« se pridno pripravlja na bližje srečanje s FD iz Postojne. V nedeljo je mladinska skupina FD »Volga« igrala proti skupini iz mladinskih delovnih brigad, Rezultat, ki je bij 3:2 za delovne brigade je pokazal velik napredek, pokazal pa je očitno, da je FD »Volga* pešala v povezavi in točnem podajanju, kar bo treba r bodočih vajah odpraviti. Posvetimo zato čim več pažnje v to, da bo tudi ta športna panoga v našem okraju dosegla napredek in pomagala pri vzgoji novih zdiavih ljudi.
USTANOVITEV OKRAJNE ZVEZE STRELCEV GORIŠKEGA OKRAJA
V petek C. avgusta se je vršil Občni zbor strelcev Goriškega okraja, ki je ustanovil ZS za Goriško.
N'a pobudo pripravljalnega odbora so prihiteli zastopniki krajevnih masovnih organizacij, med najštevilnejšimi pa stari borci iz NOV.
Po izčrpnih referatih tov. Krivec Jož-kota in strelskega prvaka FLRJ ter jhkI-prtdsednika Zvezne in republiške ZS Pe-ra Cestnika, v katerih sta temeljito analizirala važnost strelstva, se je razvila živahna diskusija.
Strelstvo bo v prvi vnsti prenašalo in utrjevalo tradicije NOB, vzgajalo v članih patriotično ljubezen do naše ljudske domovine ter praktično razvijalo poznavanje strelskega orožja. Vzgajalo bo tudi člane v zavesti, da moramo bili budni in stalno pripravljeni v obrambi težko priborjenih pravic.
Izvoljen je bil odbor, ki je zadal konj-krelne naloge, ki jih bo takoj začel izvajati. Pravilno tolmačenje in razumevanje Zveze strelcev bo golovo naletelo kmalu na množično udejstvovanje pri izvajanju nalog te organizacije.
Uredništvo in uprava: Solkan ul IX. Korpusa 186. teL št 1 in ?. Urejuje uredniški odbor. Tiska tiskarna Slov.
PRVI LOVSKI TAROR V OKRAJU
GORICA
Podlovski svet Gorica obvešča, vse lovce, da bo lovski tabor dtic 22. avgusta 1918 v čepovanu.
Vsi lovci Goriškega okraja so vabljeni, da se udeležijo sestanka, ki bo v soboto 21. avgesta v Srednjem Lukovcu pri Winklerju. # 1‘odlovski svet Gorica
šah
V	četrtek je bil prvi redni šahovski večer šahovske sekcije Solkan. Zasedene so bile vse deske ter odigranih k-po število dobrih partij. Odlzor obvešča vse člane, da se bo v kratkem pričel kvalifikacijski turnir, ki bo pokazal najboljše igralec, ki bodo sekcijo zastopali na medkrajevnih turnirjih.
Obvestilo
Imetnikom potrdit (priznanic) na Italijanske lire.
Obveščamo vse, da obstoji možnost vnovčenja potrdil (priznanic) za odvzete italijanske'lire, ki so jilt ob repatriaciji v našo državo izdale angleške okupacijske oblasti v Italiji.
V	zvezi s tem pozivamo vse imetnike potrdil (priznanic) na italijanske lire, da jih dostavijo Glavni centrali Narodne banke, Devizni direkciji v Beograd, ki bo poskrbela za njih vnov-eenje pri pristojnih oblasteh v Italiji.
Ro vnovčenju potrdil bo imetnikom v naši državi izplačala Narodna banka njih dinarsko protivrednost.
(iz Narodne banke - Glavne centrale)
OBVESTILO
V	Brdih bo v Vipolžaii ustanovljena noya Vinarsko-sadjarska šola. Njen namen je izobraziti primorsko kmečko mladino prvenstveno v vinogradništvu iti sadjarstvu. Ti dve panogi predstavljata najvažnejši vir dohodkov Brd. V šolo bodo sprejeti prvenstveno sinovi malili kmetov in delavcev. Zaradi tega bo pouk na šoli brezplačen. Po dovršeni šoli je učencem zajamčen sprejem v službo v državnem ali zadružnem sektorju. Za časa šolanja bodo marljivi učenci, ki se nameravajo posvetiti državni službi, nagrajeni. Sola traja eno leto. V šolo bo sprejela uprava skupno 40 učencev in učenk v starosti od 16 do 25 let.
Interesenti naj naslovijo lastnoročno napisane prošnje na naslov: Vinarsko-sadjarska šola Vlpolže-Brda, pošta Dobrovo.
Po sprejemu prošenj bo uprava poslala interesentom vprašalne pole, ki jili bodo morali izpolniti in izpolnjene vrniti upravi šole. Na podlagi prispelih podatkov bo uprava šole odločila o sprejemu učencev.
Vsi sprejeti učenci bodo pravočasno obveščeni o pričetku pouka..
RAZGLAS
Vsi dijaki in dijakinje goriškega okraja, ki ne nameravajo nadaljevati študija in si žele zaposlitve, naj se javijo na OLO Gorica (Personalni odsek).
OLO Gorica - Personalni odsek.
PREKLIC
Tovoriš Demek Rafael iz Križa pri Ajdovščini proglaša za neveljavno svojo industrijsko nakaznico številka 277488.
PREKLIC
Podbršček Anion, pok. Franca, ir. Gorenje vasi štev. 19 i«i Kanalu, proglaša ra neveljavno svojo osebno irkaznioo številka 5000, ki jo jc izgubil.
PREKLIC
Podpisana Špacapan Marija ir Ozeljana štev. 48 preklicujem klevete, katero sem izrekla napr.om tov. Špacapan Mirki ix Ozeljana tev. 39 ter obljubljam, da ne bom več takih in podobnih neresničnih klevet izjavljala napram tov. Špacapan Mirki tej* ostalim članom njene družine, kakor tudi ostalim ljudem na vasi.
Marija Špacapan
Za fond Nove Gorice
ie darovalo Okrajno avtopodjetje (OKAP) din 15.000.—, Dugar Martin iz Kanala din 100.—.
poroč. v Ljubljani. Izhaja vsak petek.