Štev. 12.
Leto IV.
a
ULJ I tl
BTa7TgTKKyrANyKE6A-D&|0 V NEtiM
izhaja vsak četrtek popoldne. V h lučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Posamezna številka stane 1 dinar.
Cena: za 1 mesec 4 Din, za */< leta 12 Din, za */, leta 24 Din; za inozemstvo 6 Din (mosečno). — Inserati po dogovoru.
Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovanske tiskarne, Kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2. Rokopisi se ne vračajo.
Praznik kršč.-soc. delavstva.
Vse srede v letu, zlasti pa še cel mesec marec, so posvečene posebnemu češčenju sv. Jožefa, deviškega ženina Device Marije in rednika Jezusa Kristusa, Odrešenika sveta.
Na željo sv. Terezije je proglasil »v. Oče Pij IX. rednika Kristusovega za patrona sv. Cerkve in tako razširil njegovo češčenje po celem svetu. Njegov god praznujemo vsako leto dne 19. marca.
Krščansko-socialistično delavstvo sveta si je izbralo sv. Jožefa za pokrovitelja in praznuje njegov god javno, ne meneč se za nasprotne sape izza materialistično - socialističnega trdnjavskega obzidja. Gnali pa so ga k temu za današnje dni velevažnemu sklepu globoki načelni razlogi.
Sv. Jožef je tipični predstavitelj bogatega uboštva. Siromašen mizar, *akrit svetu, živi z Marijo in božjim Sinom tiho deviško družinsko življenje, hvaleč Boga, da je tako dobrotljivo prizanesljiv njegovi ničvrednosti.
—	Kdor pa ne zna biti v revščini bogat, ne bo znal biti v bogastvu reven. In premoženje, ki se je po božji Previdnosti nakopičilo v njegovih rokah, mu bo v pogubljenje.
Sv. Jožef je udano trdo delal, da je služil vsakdanji kruh sveti Družini. V pokorščini mu je pomagala . Harija in Jezus, Sin božji. S tem je postalo delo, ki je bilo naloženo od Boga prvima človekoma v raju v kasen za njun greh, od istega Boga v Bajvišji meri posvečeno. Delo je, ki donaša človeštvu na svetu dobro, de-
lo,	tiho, udano, pokorno delo je, po katerem dosega posameznik svoj končni smoter. Delo ni zlo, marveč je *ečno načelo. Zato pa načelo dela ne more veljati samo za posameznike ali samo za nekatere stanove ali razrede, marveč za vse ljudi in za vse čase. Vsied tega se krščansko-socialistično delavstvo bori za zmago dela nad kapitalom, za zmago dela nad oboževanjem zlatega teleta in profitarstva. Iz Po Jezusu Kristusu v sveti Družini Posvečenega dela črpamo mi svoj delavski ponos ter imamo misel naravnost in postrani klobuk tudi tedaj, ko moderni svet s studom beži od naših zaprašenih in umazanih teles. Nam ni za to, da bi jutri ali pojutrajšnjim zasedli poveljniški mostič mi sami, marveč, da bi nasplošno zmagalo načelo dela., ker potem bo sam po sebi lahko živel človeka dostojno in vredno življenje najnevrednejši med nami.
Sv. Jožef je ustanovitelj krščanske družine. Na njej sloni sreča celokupne družbe. Kapitalizem in materializem sta to družino razbila. Prvi je proglasil svobodno konkurenco in profitar-stvo za najvišje načelo. V svojih logičnih posledicah pa je ločil moža od žene, otroke od starišev, vse skupaj Pa je pognal v tovarne za mrtve stroje in s trebuhom za kruhom. Drugi vidi Boga v uživanju in je zakonce spravil Pod vrednost živine. Krščansko-socia-Jistično delavstvo se zaveda, da tiči v krščanski družini rešitev mnogih težjih problemov. Zato jo bo po svojih •nočeh posvečalo in propagiralo.
To je par načelnih misli k našemu prazniku sv. Jožefa. Na letošnjem
I.	kongresu krščanskega socialističnega delavstva spomladi pa bi bilo dobro premisliti, ali ne bi kazalo, prirejati vsako leto marca meseca stalne socialne ali organizatorične tečaje, ki naj bi se zaključile s tridnevnimi duhovnimi vajami na dan praznika našega zaščitnika sv. Jožefa.
Politični pregled.
V	Jugoslaviji
preživljamo sedaj prav razburljive dni. Kakor znano, je dobila pri zadnjih volitvah kljub nezaslišanim nasiljem od strani vladnih organov opozicija nad 350.000 glasov več nego vladne stranke, toda radi spretno prikrojenega volilnega reda je dobila vlada vendarle v parlamentu 6 glasov absolutne večine. S tako »večino« pa ni mogoče vladati, tem manj še, ker stoji nasproti njej le za par glasov šibkejša opozicija, sestoječa iz vseh Slovencev in Hrvatov ter precejšnjega dela Srbov in tvori taktično in programatično trdno in edinstveno fronto, kateri daje notranjo moč zavest, da stoji za njo ogromna večina vse države. Da bi se srbski radikali, katerim zvesto služijo »naši« Žerja-vovci in »hrvatski« Pribičevičevci rešili iz teh neprijetnih klešč, so skušali izpočetka z različnimi grožnjami, obeti in podobnimi manevri razbiti enotno opozicijonalno fronto, ko so pa uvideli, da je ves njih trud zaman, so začeli razmišljati o tem, da bi razveljavili nekaj ali pa kar vse Radičeve mandate in si s tem zagotovili v parlamentu zadostno večino. V verifikacijskem odboru, kjer sedi 11 vladinovcev in 10 opozicionalcev, so vodili ves pretekli teden hude debate. Opozicionalni govorniki so razkrivali naravnost strašne stvari iz volilnega boja in nasilja, toda »večina« je šla preko vsega tega na dnevni red in gladko potrjevala vse svoje mandate, dočim je sklenila razveljaviti mandate v bregalniškem okrožju, kjer sta prodrla dva Davidovičeva pristaša. Ko so prišli na vrsto hrvaški mandati, vladna »večina« par dni ni vedela kaj bi, končno je pa v njej vendarle zmagala ona strastna in s slepoto udarjena struja, katera se ne zmeni menda za usodo države, le da zadosti svoji strastni vladoželjnosti. V ponedeljek zvečer je namreč sklenila predlagati narodni skupščini razveljavljenje 61 mandatov HRSS in da bi temu činu pritisnila še trdnejši pečat, je sklenila za nameček tudi odložiti verifikacijo štajerskih mandatov SLS. Pri debati o teh mandatih se je žalostno odlikoval znani dr. Pivko, ki je smatral menda za svojo narodno dolžnost, blatiti slovensko ljudstvo, kakor smo ga sicer navajeni brati le v najzakotnejših belgrajskih listih.
Odločitev končnoveljavno s tem še ni padla, kajti zadnjo besedo ima še narodna skupščina. Morda vladno »večino« še v zadnjem trenutku sreča pamet, da ne bodo izzvali boja na nož, v katerem bo največ trpela ravno državna misel, toda poldrugsto poslan-
cev broječa opozicija, za katero stoji ogromna večina vsega naroda, je pripravljena na vse in mirno čaka odločitev. Odgovorila bo tako, kakor je to dostojno za zastopnike narodne večine, toda že danes je gotovo, da nasilje ne bo trajno vladalo v naši državi in da se z brzimi koraki bliža dan, ko bo odločevala narodova volja.
Sicer je v našem političnem življenju obrnila vso pozornost nase velikanska korupcionistična afera Pri-bičevičevih in Žerjavovih »demokratov.« Knez Thum-Taxis ima namreč v naši državi ogromna posestva, vredna okroglo dve milijardi kron. Posestvo bi moralo pripasti državi in je bilo v to svrho tudi sekvestrirano, toda Pribičevič-Žerjavov »pravosodni« minister je brez vednosti ministrskega sveta čez noč ukinil sekvester, kar je vrglo »demokratskim« poštenjako-vičem okroglo 140 milijonov kron »zarade«. Kako se bo PPŽ vlada izmotala iz tega škandala, zanima seveda vso državo in tudi v inozemstvu vzbuja že veliko pozornost.
V	Sloveniji sami vlada precejšnje politično zatišje. Nekoliko prahu je vzbudila le odgoditev ljubljanskih občinskih volitev, s katerimi si hočejo Žerjavovci za nekaj mesecev podaljšati življenje na ljubljanskem magistratu, toda v zadnjih časih smo se že tako navadili na take in podobne demokratske demokratičnosti, da se niti ne razburjamo ne več. Edino, kar je pri tem moralo razburiti vsakega še tako mirnega človeka, je bilo naravnost pobalinsko utemeljevanje odgoditev. »Demokratje« so namreč osumili občinske svetnike SLS v bivšem občinskem svetu pristranskega prikrojevanja volilnih imenikov, za kar so dobili tudi na mestu primeren odgovor.
Tudi v inozemstvu
ni na političnem polju trenutno nobenih važnejših dogodkov. V Nemčiji z napetostjo pričakujejo volitve Eber-tovega naslednika, glede katerega vlada še popolna nejasnost. Anglija noče priznati takozvanega ženevskega dogovora, ki je lani precej uredil razmerje antente do Nemčije in to zna voditi zopet do novih mednarodnih zapletljajev. Na Češkem so preboleli hudo notranjo vladno krizo, ki je grozila izbruhniti radi izzivajočega nastopanja nekaterih kultumobojnežev proti slovaškim škofom. Na Bolgarskem divja krvav boj med vlado in opozicijo, ki se izraža v neštevilnih atentatih, nemoteno dalje. V Italiji pa vodijo sedaj fašisti prvo veliko delavsko stavko, ki je razširjena že na vso zgornjo in srednjo Italijo. Nikjer ni pravega reda, zato Evropa tudi gospodarsko od dneva do dneva bolj nazaduje in je prisiljena dan za dnevom beračiti v Ameriki za nova milijardna posojila.
Od rudarjev-trpinov roke proč!
Vladino časopisje je beležilo preteklega tedna vest, da so vložili podjetniki Jugoslavije na ministrstvo za socialno politiko spomenico, v kateri
prosijo, naj bi naslov omejil izseljevanje rudarskih delavcev iz naše države, ker da preti sicer rudniškim podjetjem težko krizo.
Denimo to-le stvarco samo malo pod drobnogled, da vidimo, kako pravzaprav je:
1. Marsikatera naša industrija se iz več raznih vzrokov nahaja zares v večji ali manjši krizi. Rudarska podjetja pa stoje tudi še danes naravnost sijajno! Po samostojnih demokratih »nacionalizirana«, francosko-avstrij-ska židovska »Trboveljska premogo-kopna družba« (T. B. D.) je izplačala n. pr. že skozi dve leti svojim delničarjem 50% dividendo, dočim se druge industrije gibljejo do 12 %, najboljše pa do 18%. Lansko leto pa je T. B. D. vkljub delni prodajni krizi ob zmanjšanem številu rudarskega delavstva proizvodnjo premoga znatno zvišala, vsled česar upravičeno sumimo, da 50% visoka dividenda tudi letos ne bo nazadovala.
2. Po s pomočjo bajonetov v letu 1923 skozi 8 tednov trajajoči zlomljeni rudarski stavki, je T. B. D. postopala z rudarji po vseh revirjih dobesedno kakor s psom. Rudarske zaupnike so zaprli. Odpustili so jih iz služb. Družine s številnimi rodbinskimi člani so brez pardona pometali iz rudniških stanovanj na cesto. Odpuščeni rudarji so dobili na svoje delavske knjižice poseben, med indu-strijci dogovorjen tajen znak, tako da niso mogli dobiti služb pri nikomur, ki je včlanjen pri »Zvezi industrijcev« ali pri »Savezu industrijalaca«. če pa je tak revež iskal dela v Bosni ali Srbiji, je bil aretiran in po več mesecev zadržan v preiskovalnih zaporih I — Naravna posledica tega je bila, da bo najprej zaupniki odšli v Francija Čast g. dr. Dimniku, ki je sel tem siromakom na rokol — Kdo n. pr. ne pozna trnjeve poti našega tovariša Kozoleta, da navedemo samo en slučaj?!
3. T. B. D. pa je šla še naprej: Kolektivnih pogodb ne drži sploh nič. Ravnatelji in preddelavci imajo absolutno oblast. Persekucije neprestane. Mezde pasje. Varnostne naprave pod psom. Kazni eksemplarične. Utr-govanje krvavo prisluženih mezd na dnevnem redu. Pristop k »Orjunk, SDS in »Samostojni delavski unijk »zaželjen«. Ponoven 1. junij 1924 zelo
pričakovan. Itd.------------In	so peli in
vriskali naši slovenski fantje, ko so zapuščali domovino. Pri srcu pa jim je bilo hudo...
Tako! In sedaj naj bi jim vlada zaprla še vrata v svet! Kakor za časa tlačanstva: Moral si ostati na določeni zaplati zemlje in garati kot črna živina za druge.
Rudarska podjetja danes niso prav nič v nevarnosti. V nevarnosti pa so nikdar siti žepi kapitalističnih pijavk! Zato, ker se delničarji T. B. D. boje, da bodo sami od sebe morali zvišati rudarjem sramotno nizke mezde, ako nočejo, da jim vsi uidejo čez mejo, zato, ker se boje, da ne bo dividenda padla od 50 na 40% ali še nižje, naj vlada mejo za rudarje zapre, da bo te uboge slovenske delavske pare na vagone odveč! In potem? Stare mezde ali pa še znatno nižje!
— *»■	■—	«*	■»•	--	—*	■* *■	■‘ii*-rJ‘-r*—	‘"*ii*~i	i	«-ru—*ijf-..r^-|i-nn_i ~uT . n	urr ij~j—
Ati c/ rlnn	delavskega konzumnega društvaki ima poleg petih prodajalen v ol Limi Ljubljani tudi še trideset poslovalnic v raznih drugih krajih Slovenije?
Minister za šume in rude je danes g. dr. Gregor Žerjav. Baje je že pomagal arzenalskemu delavstvu in tobačnim vpokojencem in se baje za delavce sploh izvrstno zavzema. Kovinarji in rudarji so n. pr. novega pravilnika silno veseli. Zato smo mnenja, da se bo g. minister v celoti pridružil njihovemu klicu: Od rudarjev-trpinov roke prof! In se zelo veselimo, da smo se končno morda vendarle obrnili na pravi naslov ...
Jugoslovanska strokovna zveza.
Zveza tovarniškega delavstva.
Celje. Vsem članom skupine Strok, zveze tovarniškega delavstva sporočamo, da posluje vsako nedeljo dop. od 10. do 12. ure tov. blagajnik v tajništvu pri »Belem volu«, kjer lahko plača vsak svojo članarino in tudi izrazi svoje želje in pritožbe. — Člane vseh naših organizacij v Celju opozarjamo na »Čebelico«, da nas kongres ne najde nepripravljene. Zbirajte takoj prihranke. — Vsi oni, ki so s svojo članarino zaostali, naj isto poravnajo vsaj do 20 t. m. v tajništvu, ker moramo ta mesec urediti poslovanje in obračune vseh celjskih skupin. — Okrožno tajništvo.
Zveza toba?neaa delavstva.
Tobačna tovarna. Razmere v tobačni tovarni postajajo za delavstvo od dne do dne žalostnejše. Iz Belgra-da prihajajo od uprave monopolov razne določbe, ki so vse prej kakor pa korist delavstva. Z obupom in solzami je pozdravilo delavstvo zlasti zadnji odlok, ki določa, da se bodo morale rodbinske doklade plačevati celo za pol leta nazaj. Prvi krivec vseh teh žalostnih razmer je sedanji trdosrčni glavni direktor v upravi monopolov v Belgradu, ki nima smisla za dobrobit delavstva in nika-kakega socijalnega čuta. Način njegovega postopanja tira delavstvo naravnost v obup. Ni pa dovolj, da delavstvo vsled razmer, ki so jih zakrivile najvišje inštance, hodi potrto na delo; tej ubogi masi grenijo življenje v tovarni sami vsi oni, ki nad delavstvom proizvajajo razne krivice in preganjanja. Med one, ki jih bomo po potrebi ob priliki še našteli, spada v prvo vrsto delovodja Kotar. Kakor hruške izbira delavke, ne oziraje se na pravičen red in strogo navado, ter daje seveda le njemu neljube, zlasti stare delavke od njihovega dela iz oddelka na dvorišče. Seveda pri svojih šefih zna pa to svojo hudobijo izvrstno zagovarjati. Nekoč smo slišali, da za to delo morajo imeti de-
lavke prav dobre oči. G. Kotar! Ali mogoče Grdina in Štrukelj ne vidita dobro? Dalje prihodnjič.
Državni cestarji.
Občni zbor. Dne 8. t. m. se je vršil v Celju II. redni občni zbor društva, ki je pokazal delavnost življenje in napredek društva. O poteku in sklepih občnega zbora kakor tudi o poročilih članov načelstva poročamo obširno v prihodnji številki »Pravice«, katero pošljemo vsem članom nena-ročnikom. Naročniki naj na to opo-zore že v naprej člane nenaročnike, ker bo ta številka prinesla mnogo zanimivosti za drž. cestarje, kakor tudi za deželne in okrajne. Člani dopisujte tudi sami v Pravico.
Viničarji.
Ljutomer. Na praznik sv. Jožefa se vrši po rani sv. maši v prostorih gostilne g. Vaupotič v Ljutomeru shod Delavske in Strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev. — Tovariši in prijatelji delavstva, udeležite se tega shoda v obilnem številu. Govornik pride iz Ljubljane.
Ljutomer. Zveza viničarjev v Ljutomeru opozarja svoje člane, da poravnajo zaostalo članarino in s tem izpolnijo svojo dolžnost. Le tam, kjer vlada red in sloga, se da kaj doseči. Bodimo si torej složni in držimo se reda. — Načelstvo.
Za enotno železničarsko organizacijo.
(Konec.)
Upoštevajoč vse v zadnjih številkah »Pravice« omenjene predloge železničarskih organizacij, je »Železničarska strokovna in pravovarstvena organizacija« precizirala sledeče stališče, ki ga predlaga današnji konferenci kot platformo ujedinjenja:
Bodoča enotna železničarska organizacija naj bo: 1. strogo strokovna;
2.	naj priznava vsem članom prosto politično prepričanje; 3. sedež te organizacije bodi v Ljubljani, a v Marf-boru strokovno tajništvo, ki ga vzdržuje centrala; 4. deli naj se na sekcije, katerih poslovanje naj se določi s pravilnikom; 5. naj bo razredna in naj stoji na stališču razrednega boja; 6. priznava naj proletarsko solidarnost; 7. v notranjeorganizacijskem delu in vprašanjih stoji na stališču demokracije; 8. naj bo v nacionalnem in internacionalnem sklepu; 9. internacionalno naj pripada k internacionalni Transportni federaciji, vendar naj o tem odloča ustanovni kongres; 10. izvoli naj se poseben odbor 5 članov, ki naj izdela na podlagi pravil enotne
organizacije ter jih predloži čimprej, a najkasneje do 15. februarja 1925 vsem organizacijam v Sloveniji, nakar naj te do 15. marca 1925 ta pravilnik s svojimi predlogi vrnejo po zaslišanju članstva. Poslevodeča organizacija tnaj nato skliče sestanek vseh organizacij.
Razvila se je nato daljša debata glede razrednega boja, med katero je zastopnik Zveze jugoslovanskih železničarjev izjavil v imenu slovenskih, hrvatskih in vojvodinskih »zvezar-jev«, da opuščajo vsak poudarek narodnosti, da tako ne bo to nobena ovira združenja, ter je pozival, da naj ostali odstopijo od stališča razrednega boja. Isto stališče so zavzeli tudi zastopniki »Društva prometnikov.«
Že je kazalo, da bo konferenca končala z brezplodno debato. Ker so se duhovi vedno bolj razburjali, so predlagali zastopniki kategorijskih organizacij, da naj se vzame za bazo 10 točk, ki jih je sestavila »Železničarska strokovna in pravovarstvena organizacija«, naj se o njih debatira ter se tako sestavi končna baza za sestavo pravil in pravilnikov bodoče enotne organizacije. Nato se je odgla-scvalo kot podlago za bodočo enotno organizacijo sledeče točke: enotna železničarska organizacija naj bode:
1.	strogo strokovna (soglasno sprejeto); 2. priznava vsem članom prosto politično, versko in narodno prepričanje (soglasno sprejeto); 3. sedež njen naj bode začasno v Ljubljani, dokler ne odloči kaj drugega kongres (17 za, 1 proti); 4. deli naj se na sekcije, katerih delovanje naj se določi s pravilnikom (soglasno sprejeto); 5. naj bo razredno bojev na (12 za, 2 proti, 3 ne glasujejo); 6. naj priznava proletarsko solidarnost (soglasno sprejeto); 7. v notranjeorganizacijskem delu in vprašanjih naj stoji na stališču demokracije (soglasno sprejeto); 8. o internacionalni pripadnosti naj odloča kongres (vsi za, eden proti); 9. sprejeta soglasno v isti stilizaciji kot zgoraj pod točko 10.
K gori omenjenim točkam ter dosedanjemu delovanju za enotno žel. organizacijo imamo pripomniti sledeče: podlaga za enotno organizacijo je železničarstvu dana. Da je skupna, iskrena, poštena, delavna in brez vsake nepotrebne primesi, močna in enotna žel. organizacija potrebna, tega menda še posebej poudarjati ni treba. Potrebno pa je poudariti, kakor za vsako, tako tudi za enotno železničarsko organizacijo ni vse eno, kakšen duh naj vlada v njej. Ako se bo železničarstvo, članstvo in voditelji enotne železničarske organizacije zavedalo, da je sebičnost, zahrbtnost, nevoščljivost, prekanjenost in vsaka
nadutost, ki je med železničarstvom in še posebej med vodilnimi organi nekaterih dosedaj obstoječih organizacij vladala, enotni žel. organizaciji kot celokupnemu železničarstvu v škodo, bo postojala ta organizacija že sama po sebi močna ter bo ugled nje in uspeh železničarstvu zagotovljen.
Čas je že, da se tudi neorganizirano železničarstvo zdrami ter spregleda, da je ravno ono in v organizacijskem smislu nedelavno železničar stvo krivo, da njihovih pravic nikdo ne upošteva ter se jih od službodajal-ca enostavno prezira. Vladna večina v parlamentu nam še onega, kar nam po zakonu pripada, ne da, in manjšina nam nič izposlovati ne more. Kaj se učimo iz tega? Učimo se, da naj gremo samo s čistimi in poštenimi nameni za enotno železničarsko organizacijo v boj, ker le taka in nič drugačna organizacija nas pripelje do zmage naših pravic.
Prometna zveza.
Vsem članom »Prometne zveze« na znanje. Dne 5. t. m. je izšla Okrožnica št. I—IV -glede podelitve službene obleke za zvaničnike in služitelje, ki trajno vršijo eksekutivno službo na prostem. Rok je s 1. aprilom leta 1924. Glasi se: Vsem odele-njem in službenim edinicam! Dodatno k naši brzojavki št. 406 z dne 4. marca t. 1. glede izdelave in podelitve službenih oblek, odrejamo sledeče: Z ozirom na omejeni kredit se sedanja izdelava in podelitev službenih oblek vrši samo za zvaničnike in služitelje, ki v prvi vrsti faktično vrše stalno eksekutivno službo na prostem, dalje za zvaničnike in služitelje naslednjih zvanj: skladiščniki, skladiščni pazniki, skladiščni sluge, nakladniki, blokovni sluge, vratarji, svetilničarji, svetilniški kleparji, nočni čuvaji, vozovni zapisovalci in slednjič za stalne premikalne delavce in stalne zavirače na sistemiziranih mestih. Upoštevali bomo kot začetni termin podelitve dan 1. aprila 1924 ne glede na dosedaj izostale podelitvene termine-Oni uslužbenci, ki so zadnja leta prejeli službeno obleko, katere rok nošnje do 1. aprila 1924 še ni prekora* čen, ne pridejo v poštev pri tej podelitvi. — Nadaije v tej okrožnici sledijo navodila posameznim edinicam s podpisom g. ravnatelja dr. Borka. — Dragi tovariši! Tako dobijo po tej okrožnici službeno obleko samo nekatere kategorije, druge pa ne. Kaj pa pisarniške sluge itd.? In ti ne dobijo zaradi zmanjšanja kredita?! Ali so potrebe pri uslužbenstvu manjše kot so bile kdaj prej? Ali si gospodje pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani ne upajo o faktičnih potrebah in
Ali kupuješ trebščine Ih L delavskem konzumnem društvu?   —  —  —      —   —■    ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
G. K. Chesterton:
Sumljivi koraki.
(Nadaljevanje.)
Pri obedu »Dvanajst pravih ribičev« sta bili prvi dve jedi sprejeti s tihim priznanjem.
Mr. Audley, predsednik, je bil po-staren, ljubezniv gospod, ki je v sebi združeval vse nenavadne lastnosti tega kluba. Nikoli ni ničesar storil — kaj hudega še celo ne. Vsaka stranka ga je upoštevala in če bi izrazil željo, da postane minister, bi mu to takoj izpolnili.
Predsednikov namestnik, vojvoda od Chestra, je bil mlad politik, ki se je šele začel udejstvovati; to se pravi, bil je prijeten, mlad mož z gladko počesanimi lasmi, zmernim razumom in neznansko bogat. V javnosti je nastopal vedno z vspehom in njegovo načelo je bilo kaj enostavno. Ce mu je prišel na misel dovtip, ga je povedal; in navadno so ga označili za duhovitega. Če se ni spomnil nobenega, je dejal, da ni čas za dovtipe; potem pa so rekli, da je »zmožen«.
V	zasebnem občevanju, v klubu sebi enake družbe, je bil prijeten, prostodušen in nedolžen kot šolarček.
Kot smo že omenili, je bilo vzdolž ob mizi na ploščadi štiriindvajset sedežev, klub pa je štel le dvanajst članov. S tem jim je bila cela prostorna ploščad dana na najrazsipnejši način na razpolago. Sedeli so na notranji strani mize, druga stran pa je bila nezasedena in so gostje imeli prost razgled na vrt.
Bila je iz neznanega vzroka navada, preden je sedlo dvanajst gostov na svoje sedeže, da je stalo vseh petnajst natakarjev v vrsti ob zidu dvorane kakor četa, ki presentira orožje pred kraljem; tolsti lastnik pa se je članom kluba priklanjal v veselem presenečenju, kakor da bi o njih še nikoli ničesar ne slišal. Pri prvem rožljanju nožev in vilic je ta četa izginila. Ostala sta samo eden ali dva, ki sta v grobnem molku švigala semintja ter prinašala in odnašala krožnike.
Mr. Lever, lastnik, je izginil že davno poprej. Bilo bi neodpustljivo reči, da se je sploh kdaj osebno prikazal v dvorani. Ko so pa prinesli na mizo najvažnejšo jed, ribo, tedaj si lahko opazil — kako naj rečem?
—	nekaj, živi senci podobnega, tre-noten sijaj njegove osebnosti; dokaz, da je bil v bližini. Slavnostna ribja
jed je bil (za oko navadnega zemljana) ogromen puding, podoben velikemu ženitovanjskemu kolaču, za katerega vsebino je žrtvovalo precejšnje število rib svojo od Stvarnika jim dano podobo.
»Dvanajst pravih ribičev« je vzelo svoje znamenite ribiške nože in vilice s tako sveto resnostjo, kakor da vsak košček pudinga odtehta njih srebro. In v resnici jih je tudi odtehtal, kolikor je meni znano. To jed so zavživali z velikim zanimanjem in v popolni tišini. Potem, ko je bil njegov krožnik skoro prazen, je mladi vojvoda izgovoril običajno predpisano pripombo:
»Kaj takega ne narede nikjer, kakor tukaj!«
»Nikjer!« je pritrdil Mr. Audley z globokim basom, obrnil se k govorniku in mu s svojo spoštljivo glavo parkrat prikimal.
»Nikjer, pri moji časti, tako kot tukaj! Pravili so mi, da v kavarni Anglais...«
Za trenotek je prenehal, ker je natakar pobral izpred njega krožnik in pribor, nato pa nadaljeval:
»... pravili so mi, da prirede to jed na isti način. Toda niti od daleč
ne tako dobro, gospod!« je zatrjeval ogorčeno in tresel z glavo v kruti togoti. Bil je podoben sodniku, ki predlaga za obtoženca vislice. »Niti od-daleč ne!«
»Precenjen kraj,« je menil neki polkovnik Pound, ki je, sodeč po njegovem pogledu, ki je spremljal te besede, izgovoril po večmesečnem molku prvo besedo.
»0, jaz ne vem,« odgovori vojvoda od Chestra, ki je bil optimist, »v nekaterih stvareh je izboren. Ni ga precenjevati v...«
V	dvorano je prihitel natakar in obstal kot odrevenel. Ustavil se je tako neslišno kakor je preje hodil, toda vsi ti ljubeznivi gospodje, ki so živeli brez določenega namena tja v en dan, so bili navajeni gladkega teka nevidnega mehanizma, ki jih je obdajal; za njih je bila vsaka nenavadna natakarjeva kretnja sunek kot neskladen glas.
Imeli so občutek, kakršnega bi imel ti ali jaz, ko bi nam neživ svet trenotno odpovedal pokorščino — če bi stol nenadoma zbežal iz sobe.
(Dalje prih.)
resnični mizeriji, ki je tukaj vladala, Še sedaj poročati v Belgrad? Vprašajo samo: kdo izmed nižjega urad-jštva ter uslužbencev je tako briljantno plačan, da mu po vsej pravici Pripadajoče službene obleke ni treba? Ali so gospodje, ki to odločajo, vsled preobilih dohodkov res popolnoma slepi postali ter je njih razum v lem smislu popolnoma ubit? Ali pri raznih tozadevnih konferencah res ni nobenega človeka, ki bi bil toliko pošten, da bi si upal nekaterim gospodom povedati resnice _ v obraz? Železničarji, zganite se! ’ S tem, da se enim nekaj da, drugim pa ne, hočejo odločilni gospodje zadostiti onim, ki j vsled premalih dohodkov službene ni civilne obleke kupiti ne morejo. Kdo je temu kriv? Sebičnost pri visokih gospodih, kakor med nami uslužbenci ...
Pomen organizacije. Danes je še yeliko delavcev železničarjev, kateri se ne vedo, čemu je sploh organizacija. To pa radi tega, ker se malo brigajo za skupnost, ne čitajo strokovnih glasil, ne mislijo na bodočnost. Samo ena je njih misel, in ta je, na večji zaslužek in več kruha. Kako si priboriti to vse, tega pa ne vedo. Zato je dolžnost vsakega zavednega člana strokovne organizacije, da razloži in pouči take nevedneže. Govorice, katere so v navadi pri takih nezavednih delavcih, je treba najodločneje pobijati ter jim raztolmačiti, kaki bi bili uspehi one organizacije, ako bi razpolagala j? močno armado v slogi kot en mož. Takrat bi lahko bili ponosni vsi delavci na svoj tabor, v katerem bi bili 2brani z namenom vsi za enega, eden *a vse. Potem bo tudi našim delavskim zastopnikom dana večja možnost, da izbojujejo uspeh za naše že Izgubljene pravice, katerih smo že ne-broj zgubili. In če se ne bomo kmalu spametovali, bomo še marsikaj izgubiti, kar še sedaj imamo. Dokler pa bomo tako raztreseni, kakor čreda °vac, bo vedno vihral bič nad ubogo klavsko paro, katera si ne zna pomagati ob teh hudih časih. Zavedni tovariši nam neprestano kličejo: zbudite Se> združite se, da gremo skupaj v boj ^a naše pravice in našo zmago. Kajti m z organizacijo bomo dosegli to, česar si želimo in po vsej pravici zahtevamo. — Delavec.
Delavska zveza.
Trbovlje. 0. D. Z. Trbovlje ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne b- aprila 1925 v prostorih tajništva Loke 258 (hiša Konz. društva preje Martinčičeva hiša). Dnevni red: 1. Pobilo predsednika, 2. tajnika, 3. blagajnika, 4. odbornikov, 5 volitev no-voga odbora, 6. slučajnosti. — Člani Se tem potom pozivajo, da se udeleže Polnoštevilno tega obč. zbora. Vabijo tudi vse naše somišljenike. — Na ‘a občni zbor pride zastopnik delavske zveze iz Ljubljane. — Križnik Fi-*'P, t. č. predsednik.
Stranice. V nedeljo 22. marca ob ^ popoldne se vrši občni zbor Delavske zveze na Stranicah v gostilni Fr. Topolščka. Vljudno vabljeni vsi čla-Pi in prijatelji Del. zveze. Vrši se po °bičajnem dnevnem redu. Načelstvo.
Beležke.
. Komunistična zarota! Z obznano ie sicer komunizem Jugoslavije uni-
... Zlasti so to dokazale zadnje v°litve, pri katerih ni bil izvoljen niti eden komunistični poslanec. Vendar "" previdnost je mati modrosti! In je Jelici ja šla in se je potila in potila!
ast Bogu, ne zastonj! In je v Bel-j^Pdu in v Zagrebu odkrila tajno (!) komunistično zaroto. Bog se nas us-jjhi. »Rdeča pomoč« se ji pravi. »Po-Pjoč!« Pa ge »rdeča« zraven! Ja, če 1 »rdeča« ne bila! — Ker je pa Redeča«, je treba sklepati, misliti in klepati, dobro sklepati! Taka-le "Pomoč«, ki je »rdeča«, prav gotovo 6 izhaja od »pomagati«. (Primer:
Marija pomagaj!), marveč čisto gotovo od »pomakati«, »pomočiti«, torej: »v kri pomakati« — »rdeča pomoč!«. In so jih za ušesa komuniste od »rdeče pomoči«: Ajdi, bre, u zatvor! Pa je stvar čisto nedolžna: Že pet mesecev je, kar ta »Rdeča pomoč«, ki je tudi v Ljubljani, javno zbira denar za po režimu preganjane delavce, zlasti pa za njihove družine in svojce. Nabrane zneske izkazuje javno v tiskovinah in javno navaja, kdo in koliko je kdo prejel. Tako smo n. pr. že davno javno brali, da so dobili podporo od »Rdeče pomoči« tudi ljudje, ki so vse kaj drugega kot komunisti! In vam gredo v »Jutru« in »Narodu« ter po 5 mesecih (!) pišejo kilometerske članke o »rdeči pomoči«. Bog daj norcem pravo pamet!
»Črna pomoč«. »Slovenec« je pred tedni, ko je nekdo pero v črnilo pomočil, pozval slovensko javnost, naj prispeva v »Fond brezpravnih«, t. j. za tiste, ki jih je in ki jih eventuelno še bo PPŽ režim krivično vrgel na cesto. Opozarjamo svoje čitatelje že sedaj na uvodne članke »Jutra« in »Slov. naroda«, ki bodo izšli tje enkrat v avgustu t. 1. o »črni pomoči«. (Op. ur.: Ti dve »beležki« sta se nam zakasnili za dve številki.)
Ali res? »Delavsko kmetski list« piše, da kršč. socializem delavstvo dela hlapčevsko ponižno. — Ali so-drugi niso brali v našem uvodniku »Nazaj k načelnosti!« izvajanj o delavski zavesti in o delavskem ponosu?
—	Naj sodrugi še vsaj prebero današnji naš uvodnik, da bodo videli naše pojmovanje dela in vir, iz katerega črpamo mi svojo delavsko zavest in svoj delavski ponos.
Bratci krivice. Komunisti in socialni demokratje, ki se pogajajo za združitev, so sklenili, da medsebojne napade opuste. Začeli so pa nestvarno udrihati po nas krščanskih socialistih. Le naj kar nadaljujejo. Zakaj kraljestvo, ki je razdejano samo zoper sebe, bo uničeno.
Brrrr. Zadnji »Delavsko-kmetski list« piše, da je krščanstvo sankcioniralo v starem veku suženjstvo. Kaj, ko bi sodrugi še navedli, kdo ga je odpravil? —
Zakaj imamo v Jugoslaviji državnozborske volitve? Zato, da manj-šinjska vlada dobi sigurno večino in da je tisti batinan, ki ne voli z njo.
Zakaj imamo v Jugoslaviji občinske volitve? Zato, da se neprestano odlagajo.
Dopisi.
Jesenice. Kriza na Jesnicah je vedno na dnevnem redu in vedno nam prinaša novih razočaranj. Ali največja hudobija pri vsem tem pa je, da je boso in lačno delavstvo vedno tisto, ki naj bo predmet visokih in težkih špekulantov. Če je premajhna carina domačih proizvodov, kriči: delavstvo, z nami, če ne zapremo tovarno itd. In zakaj? Kdo je tega kriv? Ali ne ti, zaničevan delavec sam, ki se za celo svojo usodo malo brigaš, ki ne veš, kje ti je mesto? Ti, ki hočeš sam sodelovati tam, kjer je Tvoje mesto in poroštvo, da se Tvoj položaj zboljša, namreč v močni organizaciji. Ne zahtevaj samo od svojih odbornikov, da naj sarm delajo in se pehajo čez dm in strn. Zaupniki naj vrše svojo dolžnost, ne pa da se radi kakšnih nepri-lik odtegujejo vsemu delu, češ, če boste dobro delali, je prav, če ne vas bomo pa že kritizirali, člani pa se zanimajte za vsa vprašanja, ki se vas tičejo, in delajte, da bo organizacija rastla, kajti le v močni organizaciji je mogoče kaj narediti. Članski sestanki naj bodo dobro obiskani in živahni. Videti moramo v svoji sredi mlade obraze, ki naj pomagajo kovati našo bodočnost. Le če bo vsak član in vsak zaupnik ter odbornik na svojem mestu v organizaciji, potem bo tudi kritika stvarna in koristna. Ob vsakem drugem slučaju pa kritika škoduje celokupnemu delu in na vsak način nepotrebna. Le kdor dela, ta naj kri-
tizira. V času, ko se svetovni kapital bori za premoč nad delavskim slojem, ko uprizarja krizo za krizo, slovenski delavec ne sme gledati mimo
v	to strašno igro. Tu se kuje bodočnost delavskega sloja in pri tem boju mora delavstvo zavihati rokave in na nasprotni strani graditi svojo trdnjavo, katera edina bo odbila val kapitalizma na njegove lastne pravice. Ta igra kapitalizma, tovariši, ni šala. Zavedajmo se njene važnosti v polni meri in krepko ter složno na delo do zadnjega!
Tržič. V nedeljo, 22. marca ob 9 dopoldne se vrši na galeriji »Našega doma« skupščina prodajalne I. del. konz. društva v Tržiču. Takoj na to pa se vrši občni zbor Okrajne del. zveze istotam. Ker sta to dve važni delavski organizaciji, je dolžnost vsakega zavednega krščansko mislečega delavca ali delavke, da se udeleži teh dveh občnih zborov. Na obeh zborovanjih poroča naš tov. Jožef Gostinčar. Udeležimo se polnoštevilno.
Tržič. Koncem lanskega leta se je ustanovila v Tržiču pod imenom »Runo« usnjarska in čevljarska zadruga r. z. z o. z. z namenom, da se pomaga usnjarskemu delavstvu iz več nepotrebnih kriz, povzročenih po brezčutnosti kapitalističnih podjetnikov. To skromno zrno, vrženo na polje našega delavskega zadružništva, je vzklilo in srečno poganja svoje mladike. V zadrugi je danes direktno zaposlenih 7 usnjarskih pomočnikov, kateri delajo s polno paro, kar je za tako mlado gospodarsko podjetje veliko. Če bo sreča mila, bo to edina rešitev usnjarskega delavstva, ob enem pa tudi rešitev usnjarske obrti v Tržiču. Druga lepa mladika, ki je pognala iz te zadruge je čevljarski oddelek, kateri je otvoril svojo prodajalno 16. marca in sicer v trgovini Šubert, Mestni trg 9. Čevlji se imenujejo po zadrugi »Runo-čevlji«. Priporočamo vsem prijateljem delavskega zadružništva, da kupujejo res solidno in trpežno blago »Runo-čevlje«. Da kapitalistični krogi ne simpatizirajo z zadrugo, se razvidi iz tega, ker se je »Jutro« že parkrat obregnilo v njo. — Naj živi delavsko zadružništvo.
Iz Zagorja ob Savi. Pred tednom so imeli socialisti in komunisti sestanke, ki so imeli namen, da ublažijo razne spore in najdejo pot, ki bi združilo marksistične frakcije. Tozadevni poskusi so se vršili v Trbovljah, Zagorju in drugje. Konec takih razgovorov je bil vedno neuspeh. Kljub trudu, ki ga je doprinesel za združitev tajnik soc. Arh, se niso dala odpraviti razna nesoglasja, ki so se stopnjevala v obeh taborih leto za letom. Starejši socialisti so odklonili dosledno vsako skupnost s komunisti. Izgleda, da bodo obe struje še nadalje cepile borbenosti proletariata v času, ko bi bila skupnost edina rešitev. Sicer se pa zdi, da nameni raznih voditeljev niso bili odkritosrčni. Morebitna združitev teh organizacij bi bila zgolj navidezna in bi ne privedla do uspehov. Vedno bolj uvidevamo potrebo krepke organizacije poštenih ljudi, s poštenim, krščanskim programom. Zgrnimo se pod prapor večnih idej, ki bodo ostale nezmagljive! Oklenimo se Resnice in zmagaii bomo!
Tedenske vesti.
^ Umrl je v Ljubjani 13. t. m. v frančiškanskem samostanu č. o. Placid Fabiani. Po svoji ljubeznivosti je bil splošno priljubljen. Pokopali so ga v nedeljo 15. t. m. R. I. P.!
Volitve v ljubljanski občinski svet bi se morale vršiti 18. marca. Isti ljudje, ki so jih razpisali z namero, da z zahrbtnim naskokom osvoje magistrat, so jih — odložili, ker so videli da bi bili po »Ljubljanski samoupravni zvezi« pošteno nasekani. Tega sramotnega umika ne morejo prenesti niti stebri ljubljanske SDS. Jeze se na P. Turka, Likozarja, dr. Dinko Puca, dr. Žerjava in na dr. Ru-peta, češ: zakaj ste jih pa razpisali, če
msie um zinage sigurni r — ivaaj pride tisti čas, ko bo gospoda od SDS v Ljubljani zmage sigurna. — Še dolgo ne!
Občinske volitve v Trbovljah tudi preložene do tedaj, ko bo SDS tam »zmage sigurna«. Pa bo potreba še nekaj pohodov v tamošnje revirje in še in še ne bo nič z »zmagosigur-nostjo«.
Buržuazija deluje. Radi sodelovanja pri delavskem obrambnem fondu »Rdeča pomoč« so bili v Ljubljani aretirani sledeči »neodvisni«: Vuk, Peterkovič, Kordič, Mesojednik, Praprotnik in M. Fainova. — In vendar je bila »R. P.« javna ustanova, ki je javno zbirala prispevke za delavske žrtve in javno izkazovala zbrane in izdane zneske!
Tri žrtve. Služkinja Ivanka Jerebova, ki je služila pri Galetovih v Borovnici, je pred 14 dnevi umorila svoje novorojeno dete. Po storjenem dejanju se je sama oglasila pri dr. Šab-cu, kateremu je povedala, kaj je storila. Dr. Šabec ji je svetoval, naj se sama javi orožnikom. Jerebova je odšla in skočila v Ljubljanico, katere truplo so na Vrhniki potegnili iz vode. Po njenih pismih so spoznali, da je bil oče njenega otroka orožnik A. Ogrin s Škofeljce. Zadnje dni prejšnjega tedna se je pa prizadeti orožnik sam ustrelil s svojo službeno puško in obležal na mestu mrtev.
Vlom v Tržiču. Prejšnji teden je bilo vlomljeno v tržiški občinski urad. Vlomilci so vdrli v blagajno. Dobili pa so samo 1200 starih nežigosanih avstrijskih kron. Denarja pa zato niso dobili, ker naklada občina ves denar v čekovnem uradu.
Regulacija Save v Zagrebu. V Zagrebu so začeli z deli za regulacijo Save.
Centralizacija poštne hranilnice.
Minister za pošto in brzojav je podpisal predlog za enoten ustroj poštne hranilnice. Glasom predloga postane poštna hranilnica enotna organizacija s sedežem v Belgradu. Čekovni zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu se izpremene v podružnice belgrajske centrale.
Železniška nesreča. 14. marca je skočil s tira brzovlak blizu Slavonskega Broda med postajama Sibinje in Orijovac. Štirje vagoni so se prevrnili preko nasipa v jarek. Ranjenih je bilo 12 oseb.
Žandarja ubila kmeta. V Donji Mo-rači v črni gori sta prejšnji teden dva žandarja ubila uglednega domačina Jovana Simonoviča. Simonovič je oral, ko sta žandarja prišla po razorani njivi. Simonovič je orožnika opozoril, naj hodita po poti, nakar je nastal prepir, v katerem sta orožnika Simonoviča ubila. Vaščani so orožnika zgrabili in oddali oblastem.
Zadruga za proizvajanje brezalkoholnega vina. Pristaši treznostnega gibanja v Belgradu snujejo zadrugo, ki bo proizvajala iz grozdja sladko vino brez alkohola.
Parni mlin v Banatu zgorel. V No-
vi	Kaniži je te dni zgorel parni mlin bratov Feher. Zgorele so tudi znatne zaloge žita in moke. Škoda znaša 6 milijonov dinarjev, ki je krita z zavarovalnino.
Proslava 1. maja 1925. Komunisti in socialni demokratje nameravajo praznovati letošnji 1. maj skupno. O pomenu in načinu proslave tega praznika so se vršila med njimi 10. t. m. prva posvetovanja.
Obletnica pariške komune. Dne 18. marca t. 1. poteče 54 let, kar so prevzeli v Parizu »komunardi« oblast. Bilo je to po nesrečni francoski vojni z Nemčijo, ko se je cela Francija nahajala v razsulu in kaotičnem stanju. Komunardi so brezpogojno zatrli svoje nasprotnike in vladali 72 dni. Armada pa, katere štab se je nahajal v Versaillu, kjer so trajala premima in mirovna pogajanja z Nemčijo, je Pariz blokirala in ga dne 21. maja 1871. naskočila. Poulični boji so trajali 8 dni. Šele 29. maja so regularne čete obvladale cel Pariz. V teh bojih je padlo nad 17.000 delav-
>ws
da ima zadruga poleg raznih vsakdanjih potrebščin tudi najcenejše in najboljše oblačilno blago, poleg tega pa še
°lo popust? \
cev. Nad 40.000 mož, žen in otrok pa je bilo pobitih ali v masah ali pa justificiranih po obsodbi prekih sodov. — General Gallifet se je bil zločinsko znosil nad delavstvom.
Komuna 18. marca 1871. v Parizu je jasen dokaz, kako se ne sme delati. Kdor hoče udariti, mora udariti tedaj, ko je zmage siguren! Francoska bur-žuazija se je bila baš radi nesposobnosti komunardov opomogla in je pod krinko varnosti in reda v državi zavzela stare pozicije, če prav bi bila morala izginiti radi ponesrečene vojne leta 1871. za vedno s površja.
Glas o »Pravici«.
Prejeli smo sledeči dopis, ki zasluži, da ga priobčimo: — Velecenjeni gospod urednik! — Nekaj mesecev sem že naročnik Vašega cenjenega lista in moram priznati, da mi še dosti ugaja. Opozoriti vab pa vendar hočem na par stvari, na katere se po možnosti ozirajte, če hočete, da se list še bolj razširi med delovno ljudstvo, zlasti podeželsko.
Prva stvar, na katero bi vas opozoril, je, da skušajte spraviti v list še več načelnih in objektivnih političnih podčrtali mi) člankov, odpadejo naj pa po možnosti razni brezpomembni dopisi. Poročila iz strokovnih organizacij naj pa bodo kar moči na kratko sestavljena. Prav je, da se objavi, kako organizacije delujejo za spodbudo drugim, vendar preveč na široko raztegniti taka poročila, menda nima pravega smisla.
V	uvodnih člankih naj se čimveč-krat povdarja pacifistična ideja (podčrtali mi), torej boj proti brutalnemu militarizmu, ki je izrodek kapitalizma. Kaj tacega ljudje radi bero ter se s tem pacilistična misel krepi in uveljavlja med narodom (podčrtali mi).
Druga stvar, na katero opozarjam, je ta, da bi se v listu še več pažnje posvečalo kmetskemu proletariatu (podčrtali mi), to so razni revni mali posestniki in bajtarji ter gostači po deželi. Ti ljudje bijejo trd boj za svoj čivljenski obstanek, nimajo pa prave organizacije, katere bi se oklenili (podčrtali mi).
Prosim, razmišljajte, kako bi se dala ta stvar urediti in pišite o tem kaj v listu.
Tretja stvar na katero opozarjam pri listu, je pa, da skrbite v njem vedno tudi za primemo zabavno, oziroma leposlovno berilo. Deloven človek je prereven, da si poleg svojega političnega lista naroči še kakšen družinski list, torej mu mora politični list nadomeščati tudi leposlovnega. Torej le vedno kaj dobrega za podlistek!
Če vam je prav, vam bom od časa do časa kaj napisal za list o razmerah med kmetskim delavstvom, ker so mi razmere slednjega kolikor toliko znane, ker sem tudi sam na tem zainteresiran. Prosim odgovora, ali pismeno, ali pa v listu!
Pošiljam iskrene delavske pozdrave! — L. B.
Op. ur.: Z dopisom se v “celoti strinjamo. Tudi svoje glasilo vedno usmerjamo v tem smislu. V kolikor šepamo, nam primanjkuje sodelavcev in sotrudnikov. Zato nam bo vaše sodelovanje zelo dobrodošlo.
Kmetski proletariat ima danes svojo strokovno organizacijo v »Zvezi viničarjev in kmetskih delavcev« s sedežem v Ljutomeru, ki je včlanjena v »Jug. strok, zvezi«, politično pa je organizirana v »Delavski zvezi za Slovenijo« s centralo v Ljubljani.
Prosveta.
Krekova mladina.
Krekova mladina, Ljubljana. Na dan sv. Jožefa ima društvo skupno sv. mašo z obhajilom v cerkvi Sv. Jožefa ob 7 zjutraj. Vabijo se vsi člani in članice, da se sigurno udeležijo. Popoldan je pa izlet na Vevče. Zbirališče ob pol 2 pri cerkvi sv. Petra. Vabljeni tudi nečlani društva. Odbor.
Ljubljanska Krekova mladina v Celju. V nedeljo 15. marca je prvič gostovala Krekova mladina iz Ljubljane v celjskcm Narodnem domu s Petrovičevo žaloigro »Mrak«. V podrobno kritiko se ne bom spuščal, priznati pa moram, da je igra izpadla nadvse dobro. Režija je bila v dobrih rokah tov. Ivana Peterlina. Vsi igralci so se vživili v svoje vloge, katere so bile zasedene po najboljših močeh ljubljanske Krekove mladine. Ta dan je bil kot nekak praznik in težko smo pričakovali tega obiska. Občinstvo se je zelo zanimalo za vsebino igre in marsikatero oko je bilo rosno, posebno pri scenah med Elijo Vujinom (tov. Ivan Peterlin) in Rado Staničevo (tov. Iva Orehek). Tudi Marta Vujin (tov. E. Č.) je bila izborna. Zelo dober je bil tudi Vasilij Stanič (tov. Š. Peterlin), kateri je predstavljal slepega vojaka, kateri se vrača iz vojske in naleti na žalostno tragedijo, katera se je odigrala med njegovo odsotnostjo, in ga tirala tako daleč, da je odšel s ‘svojo sestro Jekico za koščkom kruha. Jekica (tov. Anica Zalar) je svojo nalogo mojstrsko predočila. Omeniti pa moram pohvalno tudi vojaka (tov. Stane Kratofil). Vsi igralci so ponesli v Ljubljano priznanje celjskega občinstva, le žal, da scenerija ni popolnoma odgovarjala igri. — Tovariši Ljubljančani, le korajžo! Sporočamo vam pa našo željo: Na skorajšnje zopetno svidenje v celjskem Narodnem domu! — Joško Mulej.
Krekova mladina, Celje, ima svoj
II.	občni zbor v nedeljo 22. marca ob 4 popoldne v hotelu »Beli vok. Udeležba vseh članov in članic obvezna. Odbor.
Krekova mladina v Celju je imela svoj redni sestanek 11. t. m., katerega se je udeležilo kljub zaposlenosti mnogih nad 40 članov in članic. Predaval je g. dr. Godnič o vrednotah žive vere in potrebah praktičnega pozitivnega krščanstva za prerod človeške družbe, ki pleše danes okrog zlatega teleta. Navzoči so izvajanja predavatelja močno odobravali, saj je pa tudi živo posegel v današnje žalostne moralne razmere. Govorili so še razni drugi člani, kar je veselo dejstvo, da se naša mladina upa danes že nastopati. Storili so se razni sklepi in načrti za bodoče notranje delo v društvu in izobrazbo članov. Da se bo lahko vsak do zadnjega udeležil I. krš. soc. kongresa v Ljubljani se je sklenilo, da začnejo takoj vsi člani in članice zbirati svoje- prihranke v »Čebelici«.
Krekova mladina, Celje, uprizori
v	četrtek 19. t. m. ob 4 popoldne v dvorani Narodnega doma v Celju izvirno romantično igro v petih dejanjih »Strahomir«. Vabimo Celjane kakor tudi vse ljubitelje in prijatelje Krekove mladine, da se v čim večjem številu udeležite. — Odbor.
Krekova mladina, Štore, uprizori ponovno igro »Don Femando« v nedeljo 22. marca ob 4 popoldne v Šmarju pri Jelšah. Upamo, da bo tudi tukaj občinstvo pokazalo naklonjenost in se v čim večjem številu udeleži te predstave. — Odbor.
Krekova mladina, Ljutomer. Na praznik sv. Jožefa se vrši skupni shod s krščanskimi socialističnimi organizacijami. Ob 6 zjutraj sv. maša, po maši tabor. Na taboru govori tov. Fr. žužek. Vabijo se vsi člani, da se tabora udeležijo. — Predsednik.
Delavska zakonodaja.
(Nadaljevanje.)
§ 29. Če so v neposredni bližini podjetij, za katera velja obveznost iz § 26. tega zakona, država ali druga javna dečja zavetišča, sme pristojna insoekcija dela lastnike dotičnih podjetij oprostiti obveznosti glede naprave lastnih zavetišč, ako se zavežejo, da bodo vse otroke svojih delavcev, ki bi imeli v smislu § 26. tega zakona pravico do oskrbe v zavetiščih, ob svojih stroških stalno nameščali v dotičnih državnih ali javnih zavetiščih.
Če se ugotovi, da lastniki podjetij ne izpolnjujejo vestno te svoje obveznosti ali da iz kakršnegakoli razloga
ni več mogoče uporabljati državnih ali drugih javnih zavetišč za otroke delavcev posameznih podjetij, stopijo za lastnike dotičnih podjetij iznova v veljavo obveznosti, predpisane v § 26. tega zakona.
Prizadeta podjetja bi morala začeti z ustanovitvijo dečjih zavetišč najkasneje v 6 mesecih, ko je stopil zakon v veljavo, to je do 14. decembra 1922. Danes po dveh letih se vprašamo, v koliko se je to zgodilo? Odgovor dobimo jako žalosten, kajti niti
v enem podjetju se ni ustanovilo dečje zavetišče. Iz tega lahko sklepamo, da je delavska, recimo socialna zakonodaja, po večini ostala le samo na papirju. Stvar Inšpekcije dela je, da uveljavi zakon in pripomore delavstvu do pravice. Delavstvo samo pa naj v tem pogledu primerno pritiska na Inšpekcijo dela.
Zdravstveni predpisi za delo.
§ 30. Pomožno osebje sme biti zaposleno v podjetjih (obratih), navedenih v § 1 tega zakona, samo, če niso prostori, v katerih se dela, nevarni za njegovo zdravje in življenje vobče.
Če so lastniki podjetij zavezani, dajati svojemu pomožnemu osebju tudi stanovanje, smejo uporabljati pomožno osebje za delo samo, ako mu preskrbe tudi popolnoma zdrava stanovanja.
Vsa podjetja, ki ne izpolnjujejo pogojev prednjega odstavka, morajo najkasneje v enem mesecu po opozorit-
vi pristojnih oblastev ali izpolniti pogoje, katere jima postavijo ta oblastva v zmislu predpisa prednjega odstavka, ali pa razpustiti vse svoje pomožno osebje.
Kateri prostori in katera stanovanja ne utrezajo zahtevam prvega odstavka tega paragrafa, določajo pristojne inšpekcije dela na osnovi mnenja strokovnih organov in občih navodil, ki jih bodo dobivale v tem pogledu od ministrstva za socialno politiko.
§ 31. Lastniki podjetij morajo skrbeti:
1. da se vzdržujejo delovni prostori, stroji, orodje in material tako, da je zdravje in življenje delavcev zavarovano.
Stroji in strojni deli, ki se jih je nevarno dotikati, morajo biti stalno za-tvorjeni.
2. da se delavnice dobro razsvetljujejo, vzdržujejo čiste, zračijo in da so opremljene s sredstvi zoper požar;
3. da niso prostori za delo in stanovanje z delavci prenapolnjeni;
4. da se vzdržuje v prostorih podjetja red in nravnost, zlasti če delajo moški in ženske skupaj. Tvorniške zgradbe, kjer delavci obedujejo, morajo imeti prostore, kjer se delavci lahko umivajo in obedujejo, in sicer posebne za moške in posebne za ženske; tudi ti prostori morajo utrezati higijenskim pogojem;
(Dalje prihodnjič.)
Socialni vestnik.
Izguba ameriškega državljanstva. Mnogo naših ljudi, ki so postali državljani Zedinjenih držav, ne ve, da lahko tudi izgube to državljanstvo. A ne glede na to, da ga ameriški zakon ekspatrira, če postane državljan kakšne druge države, izgubi državljanstvo že, če se vrne v deželo, iz katere je prišel v Ameriko in živi tam dve leti, ali pa če odide v kakšno drugo deželo in živi tam pet let. Zakon sicer dopušča nekatere izjeme. Da se njegovo ameriško državljanstvo ne razveljavi, mora diplomatičnim ali konzularnim potom zastopnikom Zedinjenih držav doprinesti zadovoljiv dokaz: a) da živi izven Zedinjenih
držav izključno kot zastopnik ameriške trgovine ali industrije; b) da živi tam zaradi zdravljenja ali izobrazbe; c) da je višja sila preprečila njegov pravočasni povratek; d) da živi v inozemstvu kot redno imenovan zastopnik kakšne priznane ameriške prosvetne, znanstvene, dobrodelne ali verske organizacije. V vsakem slučaju mora doprinesti dokaz, da se hoče vrniti v Zedinjene države in tam prebivati. Če ne doprinese takega dokaza na zadoščenje ameriškega di-plomatičnega ali konzularnega zastopnika, se mu lahko primeri, da ostan« brez domvine.
Izseljevanje muslimanov iz Jugoslavije. Turška vlada jo dovolila, da se izseli letos 30.000 muslimanov i* Jugoslavije v Turčijo. Naslednje leto se bo lahko izselilo iz naše države 50 tisoč muslimanov. Izseljencem bo vlada dala zemljo in žito, hiše pa si bodo morali napraviti sami.
Razno.
Razočarani. Tatovi so se spravili na vlak, ki je vozil v Messino. Ko je počasi vozil, so rekli, sedaj je čas in sO vrgli tri velike zaboje iz vlaka. Mislili so, da so notri gotovo stvari velike vrednosti. Bile pa so le tri krste; tatovi so jih odprli in prebrskali, mrtvece so pustili kar na tiru.
Hudi kadivci. Na Holandskem je sedem milijonov prebivalcev in prebivalk. Pokadili so pa leta 1923 dve milijardi cigaret, poldrugo milijardo cigar in šest milijard kilogramov tobaka za pipe.
=lll=lll=ili=ill=lll=lll=lll
Agitirajte za »Pravico«!
=IH=|||=m=111=111=111=111
Popolnoma varno naložite denar v
Liijiislo posojilnico
r. z. z o. z., ki posluje v novourejenih prostorih
v LjuHijani. Mesini irg 6.
Telefon št. 9.
Vloge na hranilne kniižice in tekoči račun obrestuje
naiu90dnele
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. — Izven-ljublianskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Jamstvena glavnica nad 10,000.000 Din.
Službo dobi trgovski poslovodja
ali poslovodkinja mešane stroke z večletno trgovsko prakso, ki je zmožen položiti kavcijo ali dati jamstvo dobrega poroka. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe s priporočili naj se pošljejo na naslov:
Konzum, Ljubljana, Kongresni trg 2
Znamk za odgovor ne prilagati. — Kdor v 8 dneh ne prejme odgovora, ni sprejet.
Izdaja konzorcij.
Tisk »Jugoslovanske tiskarne« v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos»r*