PTUJSKI J?IERUTNINAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINA PTUJ /LETO XI./ŠTEVILKA 5/NOVEMBER 1987 Pomembna delovna zmaga V začetku leta smo začeli z zidanjem druge faze modernizacije in razširitve perutninske klavnice, to je hladilnic, odpreme in prostorov za tehnične službe. Gradnjo smo zaupali SCT-ju in nekateri so se spraševali, zakaj prav tej firmi. Krožile so različne domneve, vendar se je pokazalo, da je bila odločitev pravilna. Izvajalec gradbenih del SCT ni izneveril zaupanja. Je edini izvajalec, ki je v pogodbenem roku dokončal objekte, kljub težavam, ki so med gradnjo bile prisotne. Tudi kakovost opravljenega dela je zadovoljiva, kar se je pokazalo ob tehničnem pregledu, ki je bil 13. oktobra. Tehnični pregled je uspel. Od bistvenih pripomb je le zahte- va, da se uredi nova kanalizacija in asfaltira prostor pred odpremo (ekspedit), nakar bo izdano uporabno dovoljenje. Seveda tudi brez težav ni šlo, saj izvajalci niso dobili vedno domačih materialov ustrezne kakovosti, prihajalo pa je tudi do precejšnjih projektnih sprememb. V nekaterih delih se je prepletala gradnja s proizvodnjo. Dovolj dela in težav je zato imela tudi naša nadzorna služba. Ob vsem tem je potrebno poudariti, da ni prišlo do prekoračitve predračunske vrednosti investicije. Zaradi zamude ptujske Projekte pri projektiranju zunanje ureditve so sedaj v polnem teku ureditvena dela. Tudi ta dela smo zaupali SCT. Zunanja ureditev zajema utr- ditev in asfaltiranje »čistega dela« dvorišča (ekspedit, parkirišče za hladilnike, petdeset tonsko tehtnico za tehtanje praznih in polnih hladilnikov, ki je doslej nismo imeli in gradnja ograje, ki odgovarja pravilniku o izvoznih objektih]. Dela doslej potekajo po terminskem načrtu, končana pa naj bi bila do konca leta. Izvajalec zagotavlja Izpolnitev pogodbe, v kolikor bo glede na vremenske razmere možno asfaltirati predvidene površine. Pred nami je torej le še zadnja, vsekakor najzahtevnejša faza razširitve in modernizacije. V tem trenutku strokovne službe intenzivno delajo na pripravah za začetek le-te. Povzetek investicijske- ga programa je bil objavljen v Informacijah. Investicijski program za lil. fazo je oddan Inštitutu za ekonomiko investicij pri LB-ZB v Ljubljano. Investicijski program je v celoti delo naših strokovnjakov iz vseh področij. Pripravljena je lokacijska in projektna dokumentacija za klavnico, strojnico in garderobe. Manjka le še projekt za čistilno napravo, razširitev kafilerije in za biofilter za čiščenje zraka iz kafilerije. Lokacijski postopek za ekološki del teh objektov je v pristojnosti Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, je pa v pripravi oz. v postopku. Dosežena delovna zmaga je najlepša čestitka ob prazniku republike. Zaključna dela v ekspeditu Nadzorna služba je imela težavno delo Med gradnjo ekspedita in hladilnic Keramične ploščice so bile slabe kakovosti in jih je bilo treba nenehno kontrolirati Delavci so morali na delo in z dela po improviziranih poteh ob gradbišču Bilo je pred . . ŠTEVILO PRISPEVKOV PO POMEMBNEJŠIH PODROČJIH DELA Ptujski perutninar po 10 letih Julija 1977 je izšla 1. številka našega glasila. Urednik je takrat zapisal: »Samoupravno ste se odločili sprejeti v svojo sredino novega sodelavca Ptujskega perutninar-ja. Sedaj je med nami. Prevzel je lepo in zanimivo, vendar težko in odgovorno delo. Dolžan nam je posredovati informacije o poslovanju TOZD, DSSS in kooperantov, o delu samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, o športni in rekreativni dejavnosti, sploh o vsem, kar je pomembno za upravljanje v delovni organizaciji in za ugodnejše počutje zaposlenih. Kako bo uspel in kako se bo vključil v našo delovno sredino, je odvisno od vas dragi bralci. Zavedati se morate, da niste samo bralci Ptujskega perutninarja, ampak in še predvsem, soustvarjalci. Glasilo ni namenjeno samo prenašanju informacij in prispevkov iz uredništva kolektivu in kooperantom, marveč menjavi informacij, zanimivosti in drugega na vseh nivojih. Vsi si želimo, da bi naše glasilo bilo bogato in pestro, zato vabimo in naprošamo vse člane kolektiva in kooperante, da prispevate za našega novega perutninarja čimveč zanimivosti in mu tako pomagate, da se vživi v našo sredino in postane priljubljeni član delovne skupnosti.« In kakšen je Ptujski perutninar danes? Če naj upoštevamo mnenje maloštevilnih izpolnjevalcev ankete, katere' analizo tokrat objavljamo, potem bi lahko bili z glasilom zadovoljni. Pa nismo. Na uredniškem odboru nenehno ugotavljamo, da sodeluje premalo delavcev s svojimi prispevki. Zlasti pogrešamo sestavke strokovnih delavcev iz TOZD. Najbrž ne moremo biti zadovoljni, da smo iz največje TOZD Mesna industrija prejeli v vseh desetih letih le 41 prispevkov. Če od tega odštejemo prispevke, ki opi- sujejo sindikalne izlete, dopuste in podobno, kaj ostane? Tudi v drugih TOZD ni veliko boljše. Izvzeli bi lahko le kooperacijo. Prispevki, ki jih (največkrat z veliko zamudo) dobimo ponavadi obravnavajo le dosežke, izjemoma redko pa take, ki bi objektivno kritično obravnavali težave zaradi katerih ne dosegamo načrtov in podobno. Da bi dobili novih pobud za popestritev glasila smo vam v prvi letošnji številki ponudili anketo o obveščanju v naši delovni organizaciji. Kakšen je bil odziv vidite iz priložene analize. Očitno se ni zdelo vredno niti vodstvom TOZD niti vodstvom DPO, da bi spodbudili k akciji, še sami se niso odzvali. Iz Tovarne krmil (kjer dela tudi predsednik konference sindikata) in iz Perutninskih farm, kot vidite, nismo prejeli niti enega izpolnjenega anketnega lista. Naj k temu dodamo, da je prav v Perutninskih farmah opravil anketiranje Center za razvoj obveščanja v OZD iz Ljubljane. Ae-ketiranih je bilo 50 slučajno izbranih delavcev od katerih jih je 47 pravočasno oddalo izpolnjene anketne liste. Anketa je bila veliko obsežnejša od naše. Če primerjamo odgovore na podobna ali enaka vprašanja obeh anket, vidimo, da so ti podobni odgovorom delavcev, ki so v naši anketi sodelovali in jo torej le lahko jemljemo kot neki mnenjski vzorec. Pokukali smo še čez »plot« in ugotovili, da je bila naša zamisel o anketi tudi nekaterim drugim spodbuda za podoben poskus. Smo pa malo pobrskali še po drugih časopisih in ugotovili, da je recimo v Livarju, glasilu Mariborske livarne, v šestih številkah sodelovalo 48 avtorjev, urednica pa z 18. V šestih številkah Perutninarja je sodolevalo 22 avtorjev medtem ko je urednik objavil 38 prispevkov. Se bolj zgovorno kaže na odnos do 1977 78 79 80 81 82 83 84 85 86 Skup. 1. Gospodarjenje 16 24 24 25 13 15 19 13 19 11 179 2 .Izvoz 1 1 — 3 — — 1 1 — — 7 3. Investicije 3 1 4 4 4 — 4 1 2 1 24 4. Samoupravlj. 8 16 13 8 5 3 1 7 1 3 65 5. Izobraževanje — 2 2 2 — — 2 — — 1 9 6. Delo delegatov — — 11 4 5 — 7 1 — 1 29 7. Delo ZK 3 5 6 8 1 3 2 — — 2 30 8. Delo sindikata 2 8 16 4 3 6 2 3 2 — 46 9. Delo ZSMS 1 — 2 3 1 3 — 2 1 1 14 10. SLO in DS 2 5 7 5 2 2 3 — — 1 27 internega glasila Hmeljar kjer je v eni sami številki sodelovalo 18 avtorjev. Najbrž je dovolj naštevanja, le še to, da smo želeli julija ob 10-letnici -izhajanja glasila pripraviti malce bolj svečano številko v kateri naj bi sodelovale vse TOZD. S tem namenom je urednik med 12. in 24. junijem po sklepu uredniškega odbora obiskal direktorje vseh TOZD, ki naj bi poskrbeli za to, da ga bo kdo pripravil. Prispevki bi morali prispeti do 10. julija, da bi številka še isti mesec lahko izšla. Prvi prispevek smo dobili 16. julija od Ivana Zupaniča, TOZD Perutninske farme, naslednji iz Tovarne krmil od Vlada Strelca je prispel konec julija, v TOK Hajdina so bili mnenja, da imajo skoraj v vsaki številki prispevek, trenutno pa nimajo kaj posebnega, direktor Mesne industrije je povabil urednika, ki je pripravil prispevek v obliki razgovora. Iz Transservisa, Commerca in Tiskarne prispevkov še vedno ni kljub številnim urgencam urednika. Zaradi takega odnosa tudi izdaja glasila kasni, s tem pa zgublja na aktualnosti. Da bi stanje izboljšali in dvignili kakovostno raven glasila uredništvo pričakuje, da bo izdajatelj delavski svet DO uvrstil navedeno problematiko na dnevni red ene izmed prihodnjih sej. Tu seveda pričakujemo aktivno podporo izdajatelja. Uredništvo Analiza ankete o obveščanju v Perutnini Prva ugotovitev je, da med delavci ni bilo pravega interesa za sodelovanje, kar je razvidno iz tega, da smo prejeli izpolnjenih le 55 anketnih listov. Kar je še slabše, v akcijo se razen redkih izjem niso vključila vodstvo DPO niti vodstvo TOZD. Prejeli smo: 1. Tovarna krmil 0 2. Perutninske farme 0 3. TOK Hajdina 1 4. Mesna industrija 13 5. Transservis 10 6. Commerce 8 7. Ptujska tiskarna 13 8. DSSS 9 9. Upokojenec 1 Odgovori: 1. Z obveščanjem sem — zadovoljen 55 14 — delno zadovoljen 31 — nisem zadovoljen 9 — brez odgovora 1 PREGLED DOPISOVANJA PO TEMELJNIH ORGANIZACIJAH TOZD 77/78 79 80 81 82 83 84 85 86 Skupaj TK 7 5 5 2 3 1 1 1 25 PF 12 11 3 1 1 2 1 — — 31 TOK 33 16 10 10 8 8 9 2 4 100 Ml 7 6 4 5 9 8 2 — — 41 TS 2 3 3 4 5 4 3 2 1 27 COM. 14 10 2 4 1 3 2 2 2 40 PT 15 5 7 13 10 3 1 — — 54 DSSS 105 64 58 32 31 34 22 18 14 378 Zunanji sodelavci 3 6 5 10 4 7 3 1 5 44 Urednik 22 28 33 25 24 31 23 19 20 225 skupaj 220 154 130 106 96 101 67 45 46 965 TOZD 90 56 34 39 37 29 19 7 7 318 DSSS 105 64 58 32 31 34 22 18 14 378 Urednik 22 28 33 25 24 31 23 19 20 225 % 10 18,18 25,38 33,58 25 30,69 34,33 42,22 43,47 23,31 % Zunanji sodelavci 3 6 5 10 4 7 3 1 5 44 Negativne odgovore so pojasnili takole: Informirajo nas o nepomembnih stvareh. Na govorice bi lahko odgovorili, s konstruktivnimi prispevki predvsem o politiki OD. Je preveč laži. Nestrokovno obveščanje. Težko razumljive informacije, škoda papirja. Izhajati bi moral bolj pogosto in še več drugih informacij. Zaradi stanja v DO. Delavec ne izve vsega, oziroma dovolj stvari, ki so potrebne za njega in DO. Premalo o proizvodnji. 2. Katera oblika informiranja vam da največ informacij? a) Perutninar 31 b) Informacije (bilten) 9 c) Vesti na oglasni deski 12 d) Zbora delavcev 21 e) Delegati samoupravznih organov in SIS 4 f) drugi odgovori: govorice, debata, medsebojno informiranje, enourni počitek. Pavliha, televizijska grozljivka, nobena. 3. Ste dovolj informirani o dogodkih v vaši TOZD? Z DA je odgvorilo 20, z NE pa 35. Dopolnilni odgovori za DA so: osebni interes, preko strokovnih vodij, prisluhnem pomenku vodilnih, klepet med malico, vesti na oglasni deski, prek Perutninarja, medsebojno informiranje, naštete informativne oblike, pogovor z vodilnimi, zbor delavcev, osebni kontakti. 4. Razmišljate o možnosti dnevnih zvočnih informacij? Z DA je odgovorilo 29 z NE pa 25, en izpolnjevalec ni odgovoril. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) 5. Ali veste kateri sodelavci so v vaši TOZD posebej' zadolženi za obveščanje? Z DA je odgovorilo 23 z NE pa 32. Na dopolnitev odgovora — KDO pa so bili odgovori: novinar, Cajnko, Tarbuk, vodilni, šefi, direktor, predsednik sindikata; le eden (očitno iz Ptujske tiskarne) je pravilno odgovoril, da je to Jože Sluga. Posebej zadolženi za obveščanje so člani komisije za informiranje pri konferenci sindikata in sicer: Hrga Milan TK, Beber Kristina PF, Kosar Anica TOK, Galo-vič Vlado Ml (predsednik komisije), Šprah Dušan TS, Jauk Marija CO, Sluga Jože PT in Gros Terezija DSSS. To nalogo ste jim v temeljnih organizacijah sami naložili, imena članov komisije pa so blila objavljena v aprilski številki Pe-rutninarja lani. 6. Ste zadovoljni z vsebino Ptujskega perutninarja? DA 18 DELNO 33 NE 3 Brez odgovora 1 7. Kateri prispevki najbolj priteg- nejo vašo pozornost a) Uvodniki 10 b) Prispevki o gospodarjenju 33 c) O razvoju DO — investicije 26 d) O delu političnih organizacij 11 e) Poročila o poslovanju 30 f) Intervjuji 25 g) Predstavitve delavcev, kooperntov in upokojencev 29 h) Bilo je pred . . . leti 18 i) Športni prispevki 17 j) Križanka in humor 24 k) Nobeni 1 8. Kateri prispevki vas motijo? Večina izpolnjevalcev je označila ali zapisala da nobeni, posamezniki pa so odgovorili takole: hvalisavi prispevki ZK, politično čvekanje, o gospodarjenju, o delu DPO, o delavcih na potovanjih v tujino, preobširni, preveč strokovni, lažni prepisi sestavkov iz drugih časopisov, osmrtnice. 9. Menite, da bi kazalo uvesti rubriko: a) Drugi o nas 29 b) Dogodki izven DO 16 c) Drugo: primerjalni podatki DO naše branže, realni intervjuji z delavci o delu, strokovna področja — delo delegacij — inovacije — delo samoupravnih organov, primerjave z drugimi, govori se, več o proizvodnji in razvoju, Jernej in njegova pravica, resnične razmere, do sedaj je v redu, nobena vest ni odveč, kratke novice o dogodkih v TOZD in DO, kako se razumemo med seboj, literarno (vsaj občasno). 10^ Ocenjujete, da sodeluje z glasilom dovolj sodelavcev? Z DA je odgovorilo 8, z o tem ne razmišljam 15, z NE pa 31. En izpolnjevalec ni odgovoril. 11. Zakaj sami ne sodelujete? Nimamo volje je odgovorilo 12. Nihče me ni povabil trdi 8. Ne čuti se sposobnega 15. Odgovorilo ni 18. Eden je pripisal, da sodeluje in eden meni, da se sestavki ne objavljajo. 12. Ste zadovoljni z obliko Ptujskega perutninarja? DA 35. NE RAZMIŠLJAM 8. NE 10. Brez odgovora 2. Nezadovoljni predlagajo: Manjši format, škoda denarja, večji format (slabo vidim), mehkejši papir, barvni tisk, glava Perutninarja je preveč monotona, več erotike, več zanimivosti, tudi iz drugih TOZD. 13. Druge pripombe, pobude, želje: Informacije (bilten) bolj pogosto. Ukinitev cenzure. Pišite o realnih življenskih stvareh, katere se tičejo delavcev (stanovanjski problemi, denarni problemi, plača . . .). Kdo dela in kdo ne dela??? Pravočasnost informacij, da bi Perutninar izhajal pogosteje, predvsem pa Informacije. Več pravočasnih informacij o dogodkih v DO: proizvodnja, investicije, pogoji gospodarjenja. Več ažurnosti. O tem naj razmišljajo direktorji, ker jih je dovolj. Po možnosti uvesti rubriko, kako večina upravlja, manjšina pa razpravlja in o uspešnem delu komisije za ocenjevanje. Premalo informacij o delovanju naše religije in možnih praznikih, ki bi se dali praznovati. Obdržati informiranje, gospodarjenje in politiko na dosedanji visoki ravni. Profesionalce uredništva zaposliti na koristnejših delih in nalogah. Več drugih rubrik. Rubriko o delu sindikata v posamezni delovni organizaciji, ker marsikje sindikat spi. Naslov Perutninarja je preveč monoton, bolj bi moral biti živahen. Informacija mora biti pravočasna in razumljiva slehernemu delavcu. Iz navedenega smatram, da bi morale informacije pogosteje prihajati v bazo, delilno mesto pa bi v bodoče bilo pri vratarju. Kolektivu naj bi se predstavili tudi delavci, ki sodelujejo tudi izven DO v kakšnih društvih, organizacijah, folklorah in drugih sekcijah. Urednik se naj posveča več delavcem v proizvodnji in njihovim pogojih dela. Nimam jih. Predlagam, da ima vsak TOZD v Perutninarju svojo stran. Urednik pa naj prisluhne, tudi nam, ki nimamo funkcij. Boljše vesti. Naj izhaja redno, naj vsebuje informacije o raznih dogodkih v DO in občini, dosežki perutninarstva v Jugoslaviji in v svetu. Potrebna bi bila takojšnja informiranost o sprejetih sklepih vseh samoupravnih organov. Vse premalo se piše o družbenem standardu delavcev. Dajte več zanimivosti Sz sveta o dosežkih v perutninarstvu (predstavite ko-njiičkarje v DO). Več informacij neposredno iz proizvodnje, socialne razmere v DO, delo sindikata in drugih zahtevnih struktur, delo mladine, upokojencev. Če bi razširili vsebino še o drugih perutninarskih organizacijah, bi Perut-ninar lahko bil obširnejši — še posebno ker izhaja dvomesečno, manjkajo še informacije o ukrepih. V delovni organizaciji o odpravi pomanjkljivosti (organizacija, tehnološke izboljšave, več o izvozu, reprocenter itd.). Prispevki so mnogokrat premalo kritični, preveč sfrizirani, skoraj nikdar alternativni. Vemo, da so za vsaki dogodek, ki se bo zgodil rešitve možne v več izvedbah. — zelo redko so članki poslovodnega sveta, ki opravlja še in še mnogo kočljivih zadev v DO, pa še jih bo, saj je znano v kakem obdobju se nahajamo, — znano je, da je laboratorij DO izvedel vrsto kvalitetnih analiz in jih še dela pod vodstvom dr. Fettiha. Kolektiv in kooperanti bi lahko zvedeli za njegovo delo, — vozniki v Transservisu so vsakodnevno izpostavljeni prometnim nezgodam (veterinarji, pospeševalci TOK), ki se tudi pogosto dogajajo radi velikega šte- vila voznikov in neurejenih cest. Ali se je to področje kdaj širše obravnavalo in kaj ukrepalo za zmanjšanje te nevarnosti razen tega kar je že bilo v časopisu). Težki invalidi niso potem samo problem DO, temveč tudi osebni, — Commerce ima skladišča po Sloveniji in drugih republikah z drugačnimi navadami in težavami, o njih se piše ob koncu leta ob zaključnem računu, saj imajo tudi oni težave in uspehe, pi jih domala ni slišati. Moramo jih spoznati tudi ostali, ne samo tisti, ki z njimi delajo, — stanovanjska problematika se obdeluje na odboru ob sestavi prednostne liste in razpisu stanovanjskega posojila. Novi medbančni dogovori predvidevajo visoko obrestno mero za kredite. Bodo posledice tudi pri nas? Imamo mnogo stanovanjskih problemov? — kaj pa socialni problemi? Sem siguren, da se bomo z njimi kmalu srečali z ozirom na inflacijo, ki leti naprej, OD pa se bodo parirali z njo, — komisija za inovacije ne da več nobenega glasu od sebe. Saj se zboljšave niso izčrpale, bilo bi potrebno novih zagonov, dopolnitev pravilnika z vzpodbudami itd., — življenje je v zadnjem obdobju kot sicer vedno zelo razgibano. Kader imamo, kar bi se moralo odraziti tudi v časopisu. Stopnje izobrazbe ali poklica skoraj ni mogoče upoštevati, saj so to zapisali le redki izpolnjevalci. Le eden z višjo izobrazbo, 6 s srednjo, 1 strojni delovodja, 7 KV delavcev, 10 jih je zapisalo samo delavec, 2 pa šofer. Iz ankete je razvidno, da so redki izpolnjevalci v glavnem resno razmišljali. Morebiti ste tudi opazili, da smo v zadnjih dveh številkah nekatere vaše predloge že upoštevali. Po večletnem uspešnem sodelovanju z ameriško matično firmo Hubbard smo se v Perutnini odločili za spremembo provenience. Od začetka prihodnjega leta bomo sodelovali z največjo in vodilno svetovno firmo Arbor Acres iz Glastonburyja v ZDA. S spremembo provenience in prehodom od Hubbarda k Arbor Acresu se osnovni cilji Perutnine ne menjajo. Tudi v prihodnje želimo ostati vodilna jugoslovanska firma za rejo perutnine. (Več o tem v prihodnji številki.) Da bi se strokovnjaki Perutnine in naši poslovni partnerji iz Jugoslavije seznanili z novim ameriškim partnerjem, je bil 17. in 18. novembra v Perutnini organiziran strokovni seminar. Udeleženci seminarja Po napornem delu zaslužen pokoj Letos spomladi sta se upokojili dolgoletni delavki Ptujske tiskarne Kristina Strmšek in Marija Sluga. Kristina Strmšek se je zaposlila v naši tiskarni 3. 7. 1956, Marija Sluga pa se je zaposlila 1. 8. 1957, obe sta kot knjigoveški delavki delali v naši tiskarni vse do upokojitve. V tem dolgem Sasu sta se v tiskarni izučila in zaposlila tudi sin in hčerka Slugove Marije. Obe marljivi in vestni delavki sta s svojim delom prispevali svoj pomemben delež pri premagovanju težav, s katerimi se je Ptujska tiskarna vedno srečevala, zato tudi njima ni bilo pri-zanešeno. Bili sta vztrajni, tihi in potrpežljivi, ko je bilo potrebno prenašati kupe papirja v knjigoveznico, ki je bila v prvem nadstropju, ko sta morda morali tudi na neplanirani dopust, ker ni bilo dovolj dela in ko je bilo treba delati preko polnega de- lovnega časa, vse s ciljem, da se izpolnijo delovne naloge. Sedaj, ko sta že nekaj mesecev upokojeni, se ju radi spominjamo in ju lahko damo za vzgled mlajšim delavcem ter se jima za 30 let dela v tiskarni iskreno zahvalimo. Ob odhodu v zaslužen pokoj se je zbral kolektiv tiskarne na slovesnosti, kakršne še nismo ime- li. Bilo je prisrčno in iskreno slovo od marljivih delavk Marije Sluga in Kristine Strmšek. Pri- družil se je tudi Bogomir Veber, ki je nekoliko prej, prav tako po 30-tih letih dela, odšel v zaslužen pokoj. Letos spomladi so se upokojili trije naši delavci, ki so skupaj delali v Tiskarni več kot 90 let. Bili so vzorni in priljubljeni ter bodo ostali za zgled nam, ki nadaljujemo njihovo delo, se jih radi spominjamo ter jih vabimo, da nas še kdaj obiščejo. Sodelavci Upokojila se je tudi Ogled kulturnih zanimivosti v Zagrebu Magdalena Kramberger — Majda smo ji rekli vsi. Spomladi 1963. leta je priša v Perutnino. »Takrat se je Perutnina komaj začela razvijati« se spominja. V začetku je bila kurirka, poleg kurirske službe pa je bilo takrat treba prijeti še za marsikatero opravilo. Takrat se je intenzivna reja brojlerjev komaj začela in je bilo malo specializiranih opravil, kot danes rečemo. Nadomeščala je marsikatero delavko od telefonistke, delilke malice, čistilke, do pomoči v ekspeditu pisarniškega materiala. Deset let je tako »krpala« in mnogokaj postorila. Malo ji je že zdravje nagajalo, zato se je odločila in šla delat v pralnico perila v Transservis. Tu je dalje krepila svoje delovne navade. Petnajst let je delala v pralnici, njeno šibko zdravstveno stanje pa je zahtevalo svoj davek, Letos se je invalidsko upokojila. Odšla je iz naše delovne sredine vendar je ostala z nami v spominu kot prejšnja sodelavka, ki jo vedno pričakujemo, da nas še obišče. Sodelavci IMATE RADI PRESENEČENJA Bila je hladna, deževna sobota, ko smo se odpravili na poldnevni izlet v Zagreb. Zbrali smo se pred upravno stavbo ter čakali na »sindikalni« avtobus. Avtobus je prispel z desetminutno zamudo; čas smo si medtem krajšali s klepetom. Tov. Feliks Polanec je po pozdravnih besedah mikrofon raje predal vodički INEX-a, tov. Jani, ki nam je nato podala program izleta. Po prihodu v Zagreb je bila prva na vrsti džamija — islamska cerkev, nato kitajska razstava in kot zaključek še koncert ruskih glasbenikov; v enem popoldnevu smo tako obredli cel kontinent. V džamijo smo morali bosih nog, ženske pa z ruto na glavi. Največja atrakcija je bilo 52 Homeinijevih preprog, ki jih je iranski narod poklonil islamskim vernikom v Jugoslaviji, sami pristni perzijanarji. Na tako dragocena tla še ni stopila moja noga nikoli. Razkazali so nam še učilnice, knjižnico, čitalnico ter dvorano za predavanja in manjša slavja. Imajo celo protiatomsko zaklonišče. Sledila je razstava stare kitajske umetnosti od 7. stoletja do danes. Na ogled so bile keramične in porcelanske posode, vse čudovito poslikane; izredno detajli-rane slikarije na svilo in pozneje na papir; raznoliki kipi božanstev, od lesenega boga v naravni velikosti do 15 cm visoke prekrasne porcelanaste podobe boginje, za-ščitnice otrok. Nakit in dragocena oblačila so bila posebno zanimiva za ženski del obiskovalcev, vendar je krona kitajske cesarice iz žlahtnih kovin, biserov ter dragih in poldragih kamnov pritegnila tudi moški spol. Po obisku razstave smo se takoj odpravili v koncertno dvorano Vatrosiav Lisinski, kjer je bil napovedan koncert solistov in orkestra Državnega akademskega teatra opere in baleta »Taras Ševčenko« iz Kijeva. Na programu so bila dela Čajkovskega, Rimski-Korsakova, Šostakoviča, Rossinija, Verdija, Leoncavalla in Giordana. Poslušalci so nastopajoče nagradili z obilnim aplavzom, kajti interpretacija je bila zares odlična. To je razumljivo, če vemo, da slavi orkester letos 120-letnico obstoja. Koncertno dvorano smo zapustili zadovoljni, podobnih koncertov pa si še želimo. Na poti domov je bilo v avtobusu kar nekam tiho. Vsak je v sebi urejal vtise tega dne. Edino, kar je zmotilo vzdušje, je postanek v motelu Podlehnik nujen, da smo si potešili lakoto in žejo. Malo smo še poklepetali ob kavici, potem pa se zadovoljni napotili proti domu. L. O. Imate radi presenečenja? Seveda, še posebej, če so prijetna. Odbojkarice Perutnine smo bile na Martinovo res prijetno presenečene. Že v začetku leta smo začeli z resnim delom pod vodstvom tov. Štauber Cirila. Prizadevnost in treningi so prinesli željene rezultate, saj smo osvojili prvo mesto med slovenskimi perutninarji in prvo mesto na srečanju delavcev Koke, Podravke in Perutnine. Po uspešni sezoni smo se dogovorili za prijateljsko srečanje z ekipo Srednješolskega centra. Tekma je bila v sredo, 11. 11. 1987 v športni dvorani Center. Čeprav je bila mišljenja kot nekakšna demonstracija odbojke, ki se v Ptuju doslej ni veliko igrala in zato rezultat niti ni tako važen, naj zapišem, da vsi skupaj upamo, da bodo takšna in podobna srečanja pripomogla k populari- zaciji odbojke v Ptuju. Na tekmi, ki je bila za gledalce kar prijetna, saj je bilo odigranih nekaj dobrih akcij tako na eni kot na drugi strani, je zmagala ekipa Perutnine z rezultatom 3 : 0. In kje je tu presenečenje? Sledilo je po tekmi, kajti skupaj z maratoncem Mirkom Vindišem smo bile odbojkarice Perutnine gostje kavabara Orfej. Lastnica Marija Jaušovec nam je pripravila res enkraten sprejem. Mirko je govoril o svojih vtisih iz ZDA, me pa o svojih načrtih, delu . . . Zahvaljujemo se športni sekciji Perutnine, ki nam je omogočila pogoje za uspešno delo, trenerju, tov. Cirilu Štauber, ki mu nikoli ni bilo žal časa za nas ter kavabaru Orfej za prijetno pogostitev. Potrudile se bomo, da bomo tudi v bodoče razveseljevale z dobrimi rezultati. Odbojkarska ekipa ŠPORT REKREACIJA — ŠPORT REKREACIJA — ŠPORT REKREACIJA — ŠPORT REKREACIJA — 13. srečanje športnikov Lepo jesensko jutro 17. oktobra je dalo slutiti, da bo prijetno na 13. srečanju športnikov Koke, Perutnine in Podravke, Gostiteljica letošnjega srečanja je bila Koka Varaždin in reči moram, da je bila odlična v tej vlogi. Koka pa je presenetila tudi z osvojitvijo prvega mesta v skupni uvrstitvi. Navajeni smo bili, da je bila Koka praviloma poslednja. Sicer bi uspeh ali neuspeh niti ne smel biti na prvem mestu. Pomembnejše bi moralo biti srečanje, zbliževanje in izmenjava izkušenj delavcev sorodnih delovnih organizacij. Zato sem tudi zapisal srečanje, ne tekmovanje. To je bil cilj prvih srečanj, ki pa iz leta v leto postaja vse bolj pehanje za pokali in kolajnami. Perutninine navijače, to pa so bili le tekmovalci je že vjutro prijetno presenetila v pikadu nepremagljiva ekipa iz farm. S 495 krogoi proti Koki 290 in Podravki 190 je dosegla v pikadu rekord srečanj. Bravo punce! Tudi šahi-sti so dokazali, da so naši najboljši. Nogometaši so bili drugi in že se je porodilo upanje, da bi lahko spet zmagali, vendar se je ustavilo. V streljanju, namiznem tenisu in kegljanju so bili moški najšibkejši, ženske pa v vseh omenjenih disciplinah druge. Razveselitle so še odbojkarice, ki so obe nasprotni ekipi z lahkoto premagale, vendar je bila odbojka izven konkurence. Na splošno bi lahko rekli, da so letos reševale čast Perutnine ženske. Le malo je manjkalo, da bi bili spet poslednji. Še rezultati za tiste, ki jih pričakujete. Pikado: Perutnina, Koka, Podravka Streljanje (moški): Podravka, Koka, Perutnina Streljanje (ženske); Koka, Perutnina, Podravka Kegljanje (moški): Podravka, Poka, Perutnina Kegljanje (ženske): Podravka, Perutnina, Koka Namizni tenis (moški): Koka, Podravka, Perutnina Namizni tenis (ženske): Koka, Perutnina, Podravka Nogomet: Koka, Perutnina, Podravka Šah: Perutnina, Koka, Podravka Odbojka izven konkurence: Perutnina, Podravka, Koka. V skupni uvrstitvi je prvič v zadnjih desetih lethi osvojila 1. mesto Koka Varaždin. Za prva tri leta nimamo podatkov ostalih devet let pa sta si 1. mesto delili Podravka in Perutnina. Ekipe Koke so zbrale skupno 33 točk. Perutnina 25 in Podravka 23 točk. Koka ni bila le odličen organizator srečanja, marveč tudi dober gostitelj. Tekmovalcem so po napornih »bojih« pripravili prav prijetno in zabavno tovariško srečanje. Kar prehitro je prišel čas, ko so si rekli nasvidenje prihodnje leto. L. C. Mačkam je lahko žal, da ne igrajo odbojke . . . Se o srečanju v Varaždinu Bilo je 17. oktobra 1987. »Hej, kam pa kam v soboto zjutraj? Vsi pošteni ljudje še spijo, ti pa kar rineš nekam z nabasano torbo. Se mogoče seliš? Ah, punce, kdo bi vas razumel. Raje bom še malo zadremuckala . . .«, me je naša mačka tako začudeno pogledovala izpod napol odprtih oči, da sem bila prepričana, da se ji po glavi motajo take misli. Stvar v resnici sploh ni bila tako zapletena in nenavadna, kot se je zdelo naši muci, ampak jo kar razumem, saj se mačke na šport razen na lovljenje miši (dvomim, da bo to kdaj olimpijska disciplina), bolj malo spoznajo. »No, draga Suzi, da me ne boš tako začudeno gledala, ti bom pojasnila. Odpravljam se na mik, pograbila torbo in zdrvela na zbirališče. Tam sem ugotovila, da je bila naglica odveč, saj se je ura odhoda (kot vsakič) krepko premaknila. Rezerva za zaspance pač mora biti. Večinoma smo se vsi udeleženci med seboj že poznali, nekaj pa je bilo tudi novih; treba je pač iti s časom naprej. Že na poti proti Varaždinu smo s,i ustvarili prijetno vzdušje, obujali spomine na spomladansko srečanje v Ljubljani in ugibali, kako se bo tokrat izteklo. Program tekmovanja ni bil prenatrpan in vse je kazalo, da bomo preživeli lep dan. V Varaždinu nas je pričakalo sonce in gostitelji, ki so nas najprej povabli k obilno obloženi mizi. Trikrat lahko ugibate, športno srečanje delavcev Koke, Podravke in Perutnine, ki je letos v Varaždinu. Če ;bi znala igrati odbojko, bi te radevolje vzela s seboj, tako boš pa, žal, morala ostati doma.« Tako sva modrovali in razpravljali še nekaj časa, vmes sem pa (kot »vzoren« športnik) zajtrkovala. Presneto! Ko sem pospravljala marelični džem v hladilnik, se je kozarec prevrnil in spodnja polica je bila v hipu vsa lepljiva. Z ubijalskim pogledom sem hotela ustavit urin kazalec, ki se je neusmiljeno bližal pol osmi. »Se je že začelo! Kaže, da bo šlo danes vse narobe«, sem pomislila, bliskovito očistila hladil- kdo je bil najbolj lačen in prvi pri mizi po stari navadi — odbojkarice, pa tudi drugi niso preveč zaostajali. Iz izkušenj smo vedeli, da je bolje pojesti več kot manj, kajti do zaključka tekmovanja postane človek presneto lačen. »Romana, metala boš pikado. V ekipi so samo štiri ženske, mora pa jih biti pet«, sem zaslišala ob sebi znani glas. Grižljal se mi je zataknil v grlu, toliko da se nisem zadavila: »Misliš resno, ali me zafrkavaš?« »Pa še kako resno. Saj si metala tudi v Ljubljani.« »Že, ampak tisto je bilo izven konkurence.« »Saj je vseeno. Metala boš! Kar bo — pa bo.« Sprijaznila sem se z usodo, čeprav sem bila vse prej kot optimist glede svojih sposobnosti. Najedli smo se, se dogovorili z nogometaši za medsebojno navijanje, potem pa smo se odpravili vsak na svoje bojšče. Na srečo se je začela odbojka precej pozneje kot pikado in sem lahko sodelovala v obeh disciplinah. Najprej pikado. Ob pogledu na tarčo me je spreletel srh. »Saj ne bom nič zadela«, sem si mislila in prelagala puščice v potnih rokah. Najprej pet poskusnih. Prva — mimo . . . Druga — na tleh . . . Tretja — hura, desetka! Tudi četrt in pet sta bili v tarči, toda to je bila komaj poskusna serija. Roke so se mi tresle, toda ko sem opazovala poskuse tekmovalk iz drugih ekip, mi je počasi rastla sa-mozvest. »Mogoče pa niti ne bo tako slabo. Teh pat serij bom že pre-žvela!« Bila sem na vrsti. Postavila sem se pred črto »hladna kot špricer« (kot bi rekel moj kolega) in — vseh pet strelov je pristalo v tarči. Tudi ostale štiri tekmovalke so metale zelo dobro in že po prvi seriji smo imele precejšenjo prednost, ki smo jo do konca samo še povečale. Umaknila sem levo nogo, kajti s srca se mi je odvalil velik kamen. Tekmovanje v pikadu je bilo hitro končano in lahko smo šle navijat za naše nogometaše. Že ko smo prišle, je bio na igrišču precej vroče. »Dajmo, gremo naši . . . Hočemo gol!« Ob taki igri bi celo znani komentator Mladen Delič ostal brez besed in Ivica Osim bi gotovo našel kakega kandidata za reprezentanco. Vratar je podal žogo desnemu krilu, ta pa veznemu igralcu. Postajalo je vedno bolj napeto, žoga je bila že pri napadalcu, ki se je vztrajno prebijal skozi »jekleno« nasprotnikovo obrambo, igralci so padali kot za stavo in končno — GOOOLLL . . . Žal pa je bilo to tudi vse, kar sem uspela videti na nogomet- nem igrišču, kajti treba se je bilo pripraviti na tekmo v odbojki. Poiskale smo slačilnico, prižgale luč in ostrmele. »Ima katera kasetofon?« Zasmejale smo se, kajti edina neonska žarnica, ki je gorela, je utripala kot light-show. Kaj pa zdaj? Okupirale smo moško slačilnico in upale, da se ne bo nihče od prizadetih prikazal na vratih in zahteval svojo obleko. Rzdelile smo si drese in trenirke, kar tudi ni minilo brez smeha in raznih pripomb. Končno smo bile vse oblečene in odpravile smo se »na oglede«. Ekipa Podravke se je že ogrevala. Tud me smo sledile njihovemu zgledu in sproti robantile čez tistega športnega referenta, ki je nabavi! sintetične drese, kajti pot je z nas teke v potokih. Bile smo dobro razpoložene in prepričane v svoj uspeh (če sem lahko malo neskromna). Že pri žrebu sem imela srečo in zadela polno roko, kar je pomenilo, da je prvi servis naš. Tekma in bila posebej napeta. Zmagale smo brez težav. Mislili smo že, da Koka nima svoje ekipe, toda dbketa so vseeno prišla in odigrale za nas zmagovito tekmo, ki se je končala še hitreje kot prva. Gledalci so se zabavali in bolj kot igro ocenjevali igralke. Še zadnji pozdrav in športni del srečanja se je za nas končal. Čakala nas je objava rezultatov in zabava v restavraciji. Ob raz-gasitvi ni manjkalo šal in smeha ob hudomušnih pripombah na račun uvrstitve posameznih ekip. Žal se je igrala odbojka izven konkurence in doseženo prvo mesto ni vplivalo na skupni rezultat. Nogometaše pa smo vseeno malo podražili: »Boljše je biti prvi izven konkurence kot drugi v konkurenci . . .« Kar precej so se razjezili, toda ko smo skupaj zaplesali, so bili pozabljeni vsi rezultati — taki in drugačni — in prijetno smo se zabavali. Ko sem prišla domov, je muca že sladko spala in sama pri sebi sem pomislila: »Res ti je lahko žal, da ne znaš igrati odbojke.« Romana Vse športne fotografije so iz srečanja v Varaždinu Nepremagljive v pikadu S kolesom do zdravja Vožnja s kolesom po ravnih cestah je najbolj ekonomičen način gibanja človeka s pomočjo mišic. Pri tem prihaja pri majhnih hitrostih do povečanega dela pljuč, srca in ožilja. Kolesar najbolj uporablja mišice nog, na vzponih pa tudi rok. Kolesarstvo je primerno tudi za ljudi s preveliko telesno težo, saj tako porabijo odvečno energijo, hkrati pa krepijo kosti in sklepe. Poraba energije je pri vožnji s kolesom precej velika in raste z povečano hitrostjo. Prav tako se lahko s kolesarjenjem znebimo odvečnih kilogramov. Vendar pa so pri rekreativnih kolesarjih obremenitve zelo nevarne, če na kolesarjenje nismo pripravljeni. Če se hočemo nevarnosti izogniti, je treba poleg pravilnega treninga paziti tudi na prehrano. Najbolj priporočljiva popotna hrana je zapečeno piščančje meso, kruh s sirom, rižev narastek, napolitanke, čokolada, sveže jajce, breskve, sladkor ali juha z zdrobom. Med pijačami so najboljši maratonik, čaj ali sadni sok. Velike količine popite vode ali alkohola niso najboljše, saj izčrpavajo organizem in povečujejo znojenje. Z znojenjem pa izločujemo iz organizma veliko količino soli, ki je potrebna za fiziološko koncentracijo. Z vodo in alkoholom se koncentracija soli razblaži in zraven obremenjuje še srce. Če koncentracija soli pade pod 2%, nastopi kriza, ki se kaže v slabosti, bruhanju, izčrpanosti, krčih in navsezadnje celo v nezavesti. Če hočemo vse to preprečiti, vzamemo na kolesarjenje pijačo, ki vsebuje kuhinjsko sol, recimo juhe, ki jih pijemo vsakih nekaj kilometrov. Za dobro počutje je priporočljiv tudi vitamin B, še zlasti pa je pomemben vitamin C, ker združuje adrenalin, ki ga izločajo ledvice. Adrenalin ima pomembno vlogo pri razkrajanju glikogena, ki je vir energije. V vročih dnevih je priporočljiva pijača, ki vsebuje na liter vode 4 g kuhinjske soli, limono ter vitamina B in C. DOPOLNILNI ŠPORTI Če hočemo po sezoni ali pred njo ohraniti telesno pripravljenost, se moramo ukvarjati z dopolnilnimi športi. To velja za jesen in zimo. Koristni dopolnilni športi za kolesarstvo so tek na smučeh, rahel trimski tek in plavanje. Tek in plavanje sta priporočljiva tudi med sezono, da ne pride do nasičenosti s kolesarjenjem. Štefan Vrbnjak Občinsko šahovsko prvenstvo Perutninarji smo se tudi letos udeležili občinskega šahovskega prvenstva, ki je bilo dne 14. 11. 1987 in ga je organiziralo Šahovsko društvo MIP Ptuj. Pravico igranja so imele šahovske ekipe vseh delovnih in drugih organizacij, ter krajevnih skupnosti. Ekipe se sestavljali po štirje igralci in dva rezervna igralca. Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip. Odigranih je bilo 15 kol saj je igrala vsaka ekipa z vsako. Naši šahisti so na tekmovanju dosegli odlično 2. mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa KS Žetale, tretje mesto pa ekipa KS Gorišnica. Za ekipo Perutnine so nastopali: ŽLENDER Boris, SEDLAŠEK Branko, PIJAN Milan, LETONJA Srečko in ROJIC Boris. Naši šahisti so igrali zelo borbeno, saj so premagali celo končnega zmagovalca na turnirju, to je ekipo KS Žetale kar s 3:1 ter se na koncu uvrstili na odlično 2. mesto z zaostankom 1,5 točke za zmagovalcem, ki je zbral 40,5 točk. Na tekmovanju je bilo pravo borbeno vzdušje, saj do zadnjega kola ni bilo znano kdo bo zmagovalec. Na turnirju je sodelovalo veliko število zelo mladih igralcev — še osnovnošolcev, ki so pokazali veliko znanja, saj je pred njimi klonil marsikateri »veteran«, ter s tem pokazali, da se razvijajo v dobre in perspektivne šahiste. Sodelovanje na takšnih turnirjih je pravilno in zažeijeno saj se na njih pridobivajo potrebne izkušnje in se krepi znanje. Le tako bomo tudi v bodoče dosegali na šahovskih tekmovanjih lepe rezultate, ki ne bodo v ponos le posameznikom temveč tudi delovni organizaciji. Za doseženo 2. mesto iskrene čestitke. F. C. PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Perutnine Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Rahela Juršič, Olga Mikulec, Jože Reisman, Marija Širovnik — namestnik predsednika, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2400 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.