av Posamezna Številka stane 20 vinarie*«
St. 80.	Maribor, O. a vgusta 11*1$».	Letnik II«
MALE NOVICE.
Iehajajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. — Po pošti se list ne pošilja
Mariborska cenzura.
Že „Slovenec“ in „Narod“ sta se že pritoževala nad prestrogim postopanjem mariborske cenzure. Mi pa javno prize amo, daje naša vlada modro in pametno postopala, ko je zabranila sploh vse inozemske nemške časnihe. Kdor po zna razmere in nemškutarijo v obmejnih krajih, bode pritegnil tej vladni naredbi. Vsi naši mariborski, celjski, ptujski in brežiški posili Nemci in nemškutarji podvrgli so se Jugoslaviji le prisiljeno ter navidez. V srcu ter duši so strupe-nejši od samih „prusakov“. Na drugi strani pa je zopet celotno nemško časopisje, brez izbire strank in verskega prepričanja polno jeze, sovraštva in besne ogorčenosti do nas Jugoslovanov, ki smo baje Nemško Avstrijo tako v nebo vpijoče krivično priškrnili pri njeni državni obmejitvi. Ako bi naša vlada dopustila, da bi se ves ta vihar in povodenj nemških groženj o osveti in maščevanju nad Jugoslovani, neovirano razlivala po celi naši 'domovini, koliko bi nam to škodilo v vsakem oziru. Neuko ljudstvu se da lahko pođ-hujskati in posebno pa potom tiska, to nam je znano. Prepričani smo pa tudi do dobra, da kljub vladni prepuvedi, še prihaja osobito v naše obmejne kraje žalibog preveč nemškega časopisja, ki nam zastruplja še bolj naše mejne o-mahljivce, ki še gledajo dokaj nezaupuo našo mlado Jugoslavijo. Vsak pošteno čuteč in narodni Slovenec: inteligent, meščan in kmet bodo pozdravili prepoved uvoza nemškega časopisja in se zadovoljili s preobilico naših listov. Vendar pri vsej dobro preudarjeni naredbi časnikarske cenzure, pa je šla in hodi naša vlada ali pa naša mariborska cenzura predaleč, ko razteza to pre-poved tudi na razna uredništva. Našim uredništvom je pač nemško časopisje neobhodno potrebno. Kedo bo zavračal in pobijal nemške hujskanje laži, če ne naše časopisje? In kako? Saj ne zvemo, česar se nas dolži in o nas piše. Oni nepoklicani, ki proti prepovedi zajema vsakdanjo hrano iz nemških listpv, se utrjuje tudi o veri, da bazira nemška žurnalistika na istini in pravici, ker se pri nas ne pobija njenih laži tr-, ditev in na upor hujskajočih razmoirivanj. Obmejna uredništva, katerih naloga je, braniti, krepiti in utrjevati naše mejno prebivalstvo, bi morala imeti vpogled v vsebino nemško-avstrijskega časopisja. Naša sveta dolžnost je, da vprašamo cenzurno oblast: Zakaj se tudi od na-
Iših uredništev naročene in iz Nemške Avstrije pošiljane časnike meče v koš in peč?
Tozadevna krivda zadene samo mariborsko j cenzuro* ki menda ne zaupa niti našim uredni-! štvom.
! ____________________
I	■	—.
Ulična imena v Mariboru.
j	(Konec.),
Prejeli smo še tele predloge od tretje strani, S s katerimi se siefer popolnoma ne strinjamo, a jih priobčujemo, ker je vsakemu dovoljeno izra-I ziti sì1 oje mnenje. Burggasso|p||Grajska u-I lica — naj bo Tegetthoffova ulica, ker 'je v tej ulici Tegetthoffova rojstna hiša. Je Lahe s naklestil! Zgodovinski grad ima zadosti z Burg-platz, Grajski trg.
D o m g a s s e — Stolna ulica, naj dobi drugo ime,
Domplatz naj bo S t o 1 n i t r g.
S1 o m š e k o v trg naj izostane.
T h e a t e rg asse in Luthergasse naj bo Slomšekova ulica. V tej ulici staro pokopališče, kjer počiva naš Slomšek. Luteranu Truberju nobene ulice, če tudi je pisatelj.
Carnerigasse naj dobi drugo ime. Neverni duhovnik Aškerc ne zasluži nobene ulice, četudi je pisatelj.
Kernstockgasse zakaj Radinska? : Khisslgasse naj bi ostala. Grof Khissl je zgodovinska oseba; je sezidal slovensko cerkev in samostan za kapucine, pozneje minorite, redemptoriste, kjer zdaj stoji bazilika in frančiškanski samostan. Slika: grof Khissl na mrtvaškem odru, visi v 1. na is trop ju franč. samostana, njegovo truplo počiva v prezbiteriju bazilike.
M t he sergasse naj bi ostalo. Komenda maltezerjev je v sedanji Roseggergasse. Naj bi ta dobila ime po maltezarjih.
Radetzkygasse naj ostane. Je bil veren Slovan, je tudi Lahe „bičal“,
A n z e n g r u be r-g a s s e‘ — Linhartova ulica. Kdo je ta Linhart ? Urednik zloglasnega Štajerca? Ali nemški deželni nadzornik za ljudske šole?
J a h rf g asse	Sokolska ulica. Ako „Orli“
nimajo ulice, je tudi ,;Sokolom“ ni treba. To je strankarsko.
Slovenci Sinite nase liste!
Dekliški zavod „Vesna“ v Mariboru.
V	Mariboru je dolgo let deloval zavod „Töchterheim“, ki j© nudil deklicam višjo izobrazbo in pouk v raznih gospodinjskih strokah. Ta zavod je sedaj prešel v slovenske roke in se nahajajo v njem sledeče šole, ki pričnejo z rednim poukom 20. sept. 1919.
I.	Višja dekliška šola s posebnim ozirom na gospodinjske poklice, ki je triletna. Letos se prične 1. letnik. Sprejemni pogoji za to šolo so: Dovršeni 3. meščanski razred, ali pa kaka višja organizirana ljudska šola. V zadnjem sl o čaju morajo učenke napraviti sprejemni izpit, ki se bo vršil 13. septembra 1919. Pred vsem se bo upoštevala splošna izobrazba in nadarjenost učenk.
II.	Ženska obrtna šola, ki obsega isto-tako 3 letnike. Letos se začne s prvim letnikom. Sprejemni pogoji za to šolo so: Učenka naj s šolsko odpustnico dokažd, da je dopolnila najmanj 14. leto in da je zadostila šolski obveznosti. Poleg tega naj bode tudi telesno sposobna za svoj poklic.
III.	Kuharsko-gospòdinjska šola, ki traja eno leto. Učenka naj dokaže, da je dopolnila najmanj 16. leto in da je zadostila šolski obveznosti.
IV.	Med letom se bedo vršili od časa do, časa razni krajši strokovni tečaji n. pr. za vezenje, kuhanje, likanje, konzerviranje sadja itd., ki bodo pa pravočasno objavljeni v dnevnih časopisih.
V	zavodu se nahaja penzijonat, v katerem je prostora za 40 učenk. Vse učenke, ki želijo biti sprejete v katerokoli teh šol, naj vpošljejo najkasneje do 1. septembra 1919 svojo lastnoročno pisano prošnjo za sprejem, krstni list in zadnje šolsko spričevalo na — Dekliški zavod „Vesna“ v Mariboru. V penzijonat se sprejemajo učenke na hrano in stanovanje, ki obiskujejo kako drugo šolo n. pr. gimnazijo. Natančna pojasnila in prospekte razpošilja vodstvo Dekliškega zavoda „Vesna“ v Mariboru.
Seznam
o v mesecu juliju 1919 izdanih obrtnih pravic v Mariboru.
1. Troha Karel, Tegetthoffova cesta 30, zasebna posredovalnica za nakup in prodajo posestev in za hipotečna posojila. 2. .Glušič Valentin, Burggasse 20.	3. Valjak Gjuro, Gosposka ulica
21, kavarna. 4. Katol. tiskovno društvo, Burgg. 15, knjigoveznica. 5. Škrobar Marija, Koroška cesta 34, trgovina z zelenjavo. 6. Mihelič Alojz, Koroška cesta 126, čevljar. 7. Vlahovič Ludvik, Tegetthoffova cesta 38 in 40, gostilna. 8. Ein-hauer Vinko, Vinktringhofgasse 25, trgovina z mešanim blagom. 9. Schweitzer Leopold, Tegetthoffova cesta 1, trgovinska agentura in komisija. 10. Zupančič Jurij, Koroška cesta 27, mizar. 11. Jurančič Martin, Koroška cesta 172, trgovina
z sočivjem. i2. Kelc Jakob, Koroška cesta 24, trgovska agentura in komisija. 13. Vollgruber Adolf, Lutergasse 7, trgovska agentura in komi- • sija. 14. Kreinc Franc, Blumengasse 8, pleskar, lakirar in slikar. 15. Sedlaček Marija, Wattgasse 7, trgovina s sočivjem. 16, Matijašič Neža, Lan-gergasse 5, trgovina s sočivjem. 17. Golob M., Mlinska ulica 10, trgovina z mešanim blagom.
18.	Mohr Julijana, Koroška cesta 9, trgovina s sočivjem. 19. Trafela Štefan, Josefgasse 16, mesarija. 20. Fučkar Jurij, Mlinska ulica 47, čevljar. 21. Grobelšek Franc, Tegetthoffova cesta 77, trgovina z deželnimi pridelki in moko. 22, Sternad Jožef, Tegetthoffova cesta 18, puškarna in prodaja orožja in municije.
Razne novice.
General Smiljanič je dospel včeraj v Maribor.
Srbski poveljnik vojačke realke. Poveljstvo
vojaške realke je prevzel 1. avgusta srbski polkovnik konjenice, Vlastimir Jakovljevič: dosedanji poveljnik, podpolkovnik Davorin Žunkovič, je namestnik, ali kakor Srbi pravijo, njegov „pomočnik“. — Žunkovič je bil mesca novembra od Narodnega Sveta v Ljubljani poklican, da prevzame in organizira vojaško realko po razsulu Avstrije. To je v kratki dobi izvršil, tako da je ta šola v par mescih zaslula kot najvzor-nejša izmed vojaških v celi naši državi.' Ta u-speh so pa Žunkoviču začeli zavidati posebno \ Zagrebu. Tim bolj se je glas o krasno urejenem zavodu dvigal, tim več kandidatov se je za to mesto prijavilo. Seveda v prenovljeno hišo se vsaki rad vsede, v podreno pa nihče! če pa hoče vojni minister kje kaj poboljšati, potem naj poseže tam, kje je kaj gnjilega. Da se pa ravno Žunkovič kot naš najveljavnejši vojaški pedagog in kot naš že svetovno znani slavist tako krivično ponižuje in žali, s tem se ponižuje in žali tudi ves slovenski narod, kakor da bi Slovenec sploh ne smel na kakem višjem mestu stati. — Novi poveljnik je baje samo „začasno“ imenovan, ker je menda vojaška oblast sama čutila, da taki manevri niso domovini na čast, ako sama svoje velmože zaničuje; zatorej pa upamo, da se ta tudi politično jako nepremišljen in kočljiv odlok v kratkem zopet odločno razveljavi.
Sestava nove vlade v Beogradu. Regent je
poveril sestavo nove vlade dr. Ljubi Davidoviču, članu demokratske zajednice. Davidovič konferira z raznimi klubi in strankami, kateri so mu o-bljubili sodelovanje pri upostavi nove vlade. Radikalna stranka mu odreka sodelovanje, ako ö-stanejo v kabinetu: Pribičevič, yukovič, dr. Poljak, Alaupovič in Veljkovič. Jugoslovanski klub je za koalicijo najmočnejših strank, ker se demokratska stranka lahko postavi na stališče, da se sestavi nov kabinet brez radikalcev.
Socijaldemokratje izjavljajo, ie pod tem pogojem vstopiti v vlado, ako se odstrani podpredsednik vlade za Slovenijo, dr. Žerjav, ki igra
vlogo policijskega ovaduha. (Dr. Žerjav bo mènda res padel v vrečo penzijonistov, dasi se kaže in nastopa na vseh shodih JDS stranke.)
Novi diktator. Nova vlada, ki je prevzela za Belom Kun vladne posle je na pritisk Rumunije, ki drže zasedeno Budimpešto, in tamkaj bivajočih odtehtanih misij odstopila. Vladine vajeti so se izročile nadvojvodu Jožefu, ki je imenoval takoj ministrskim predsednikom Štefana Friderika, bivšega državnega tajnika v vojnem ministrstvu. Druga ministrstva so podeljena visokošolskim profesorjem in najzmožnejšim uradnikom raznih ministrstev. Vršila se je že seja vseh vodij ententinih misij pod predsedstvom angleškega genera'a Gordona. Med zastopniki entente in novo vlado je vladal pri tej seji sporazum. Nova vlada ima nalog: Napraviti v domovini red in mir, z en tento se pa sporazumeti in podpisati končni mir.
Angleška vlada se je pogajala z bivšim cesarjem Kàrlom radi vlade na Madžarskem. Karl je pa odklonil te ponudbe pod pretvezo, ker se mu ni posrečilo niti zaprečiti razpada celokupne monarhije. Karl pač ne more prevzeti upravo Ogrske, ker jej je kraljeval pred nedavnim časom.
Da Se preprečijo konflikti med rumunskimi četami in ogrskim prebivalstvom, šo odredili v Parimi razorožitev cele Madžarske,
V Mariboru Si prisvoja kot edina med
^venskimi strankami resno voljo sodelo-nadaljnem razvoju naše države. To iruntjv namreč pribija na tablo javnosti nje gla-' silo „Mariborski delavec“ v svojem včerajšnjem uvodniku. Saj smo lahko posneli iz JDS glasil izza zadnje dobe štrajka, kakšen da je program liberalne stranke pri vladi. To JDS vladarsko delo so: bajoneti, strojnice in v novejšem času že menda celo brzostrelni kanoni, da bi se po-streljalo in ugonobilo vse, kar se drzne ugovarjati liberalnim advokatom in uradnikom, ki so doslej skoro edini somišljeniki te stranke. Kako da si mislijo druge slovenske stranke to JDS vladanje, je najbolj razvidno iz zahteve socialdemokratov, ki zahtevajo odločno odstop glavnega liberalnega apostola dr. Žerjava v Ljubljani, .sicer odtegnejo oni svoje sodelovanje pri vladi. Nekaj več moči kakor JD3, pa menda še vendar poseda social, dem. stranka. Ako se JDS stran-karji zanašajo na številke iz vsake in zadnje vasi pri prihodnjih volitvah, se motijo. Advokatov in uradnikpv in to še liberalnih četudi se oblačijo zadnji čas v svojo luknjasto haljo demokratizma, se bojita kmet in delavec, vas in tvornica. Naše vasi pòznajo ter verujejo le v demokratizem SLS in Kmečke Zveze!
Shod jugoslovanskega srednješolskega svobodomiselnega dijaŠtva se napoveduje v Celju za dan 31. avgusta in 4* in 2. septembra. — Ti mladi gospodje so, kakor zatrjujejo sami, „glavni steber jugoslovanske misli“, oni so „prvi, ki so shvatili idejo ujedinjenja s pravim, odkritim navdušenjem in za to idejo delovali, trpeli in se žr-
tvovali“. „Započeto delo pa je rodilo sad, ki še ni popolnoma dozorel . . .“ Tako govore sami v svojem oglasu. Predvsem nas frapira krepka govorniška figura, da so ti mladi gospodje steber, na katerem čepi jugoslovanska misel. Misel čepi na stebru in ta steber je svobomiselni dijak ves, kar ga je v hlačah in v jopiču. — Mladina mora sicer biti idealistična, nikdo ji tudi ne zameri, ako se v bujnem poletu svoje domišljije postavi v pozo pravljičnega junaka, toda tudi tukaj „est modus in rebus“ in mladina svobodomiselcem ne bo nikdo verjel, ako zatrjujejo, da so ves prevrat naredili samo oni, kakor se tudi nikdo ne bo bal, ako groze, da bodo še nadalje stresali temelje zemlje in klatili zvezde z neba. Prišla bo tudi zanje resnoba življenja in takrat bodo spoznali, da potrebuje domovina pred vsem resnega, pozitivnega dela — seveda ako bodo še do takrat ohranili nekaj ognja svojega idealizma.
„Mariborskemu Delavcu“ v odgovor. Ako mi
čistimo prag stolnice, pometamo pred svojim pragom, ne rabimo še liberalne metle. Naš sodrug bi bolje stoiil, ako bi se nekoliko poozrl po so-mislječem magistratu in po mestu naokrog, bo še našel cele kupe smeti, katere moramo žali-bog mi snažiti. Zanimanja za narodno čistost in red naš „Delavec“ kaže malo ali nič.
Graška „Tagespost“, piše, da' je mariborski magistrat nad 500 prijav za prestop k protestantizmu izza januarja 1919 zavrnil s pripombo: Magistrat teh prestopov ne priznava. Kaj pa je s prestopom Šoberja ? Ta prestop je seveda izjema, ker žlahta ima povsod prednost in nekake predpravice tudi na magistratu v Mariboru.
Vladni komisar dr. Pfeifer še ni imel časa pre študirati akta Hans Osmetz, ki je postal mestni blagajnik radi tega, ker je nemškutar živi v konkubinatu.
Ker ni veš Narodnega Sveta ima pisarno jds
profesor Voglar na magistratu; v uradnih urah so mu na razpolago uradnice
Ker SO. skoraj vsi uradniki na magistratu pristaši JDS, so se tudi na očetovski „poziv“ dr. Pfeiferja udeležili shoda JDS. Večina prebivalstva v Mariboru pravi „ta nam dolgo županoval ne bo“. —1 Proč s korupcijo!
Dr. Pfeiferja vprašamo: Kaj poreče k aferi magistratnega konceptnega uradnika z jugoslovanskimi častniki? Ali je dr. Pfeiferju znano, da je v interesu vlade, zlasti pa v interesu u-gleda države ob meji, da je življenje vodilnih uradnikov v moraličnem oziru neoporečno?, Zakaj je profesor Voglar 1. julija zahteval, dà postane dr. Rosina župan? Mogoče zato, ker se hoče o razmerah na magistratu po deputaciji poučiti deželno vlado?
Na sodiščih v Mariboru veje hud liberalen veter, vlada pa tudi nered in sicer tak, da je vse ogorčerfb. Pa ni čuda, ko se je semkaj poslalo mnogo ljubiteljev športa, a le — malo dobrih uradnikov. Višje deželno sodišče bo moralo temeljito poseči vmes.
Nova obmejna šola, Na Sladkem vrhu pri I Cmureku je razpisana tamkašnja čulferanjska šola in je sedaj preurejena v slovensko šolo. Za nadučitelja te obmejne občine je imenovan
J.	Bregant. dosedaj nadučitelj na Keblju nad Oplotnico.
Plovba po Dravi zopet mogoča. Dovoljenja
izdaja tukajšnje okrajno glavarstvo, pri katerem je tudi treba vlagati zadevne prošnje. Tudi za plovbo izven okoliša tukajšnjega okrajnega glavarstva se bodo dajala dovoljenja in sicer sporazumno s prizadetimi sosednimi glayarstvi.
Zakaj izzivate? Pred dnevi je nad delavnico j Kele in Lešnik v tukajšnji Stolni ulici št. 5 za- j blestel sledeči napis: - „Uniformirungo in izdelova- J nje oblek za Gospod? in Gospe. Zaloga Angleš- ! kega sukna in gotovih oblek za moške in otroke.“ Ime junaškega slikarja, ki'je hotel s to mazarijo ovekovečiti svoje ime, pod napisom sicer'* ni razvidno, toda bil je vsekakor kak dvojni renegat Sorko, ali pa kr k njegov duševni bratec. Vprašamo pristojno oblast, kako dolgo bo J še neki gledala slična izzivanja mariborskih ma- I zaških korifej ?!
Shod prekmurskih Slovencev v Radgoni, dne !
17.	avg. Točke: Ob 9. uri sv. maša v radgons-ski Marijini cerkvi, potem zborovanje, kjer se bo ustanovil Narodni svet za Prekmurje,
V	Št- Peter! Jutri, nedeljo popoldne ob 15. j uri priredi društvo „Skala“ pri Sv. Petru niže Mariboru veliko narodno slavnost. Slavnostni govor ima pisatelj Januš Goleč. Mariborčani, jutri popoldne v Št. Peter!
Prostavoljna polarna hramba Hotinja vas priredi v nedeljo, dne 17. avgusta veliko vrtno veselico pri g. Lesjak v Slivnici. Začetek ob 3. uri Vstopnina 1 K.
Promenadni koncert, v nedeljo, dne 10. avg.,
promenadni koncert od 11. do 12 V2 ur0- Svira ob ugodnem vremenu mariborska železničarska godba.
Shoda trgovcev in obrtnikov, ki se Vrši v ne- I
deljo, dne 10. avgusta, ob 15. uri pri Götzu naj nikdo ne zamudi.
Umrli SOI Slana Marija, Sodna ulica 23 v Mariboru; Pistotnik Antonija, v javni bolnici; Muggenauer Erna, Perko ulice .18; Šunko Marija, Počehova 298 obč. Lajteršberg; Jur telar Julijana v javni bolnici; Milan Vršič, Deublerski ulici 18 v Studencih; Ignac Hrastnik v javni bolnici v Mariboru; Andrej Valjavec v javni bolnici v Mariboru; Hehsler Karol, Meljski ulici 57 v Mariboru; Bertranda Rozalija Jager v javni bolnici, usmiljena sestra.
V	neki raihovski izložbi kart je bil napis pod
karto Francozom odstople Alzacije-Lorene: „Bog nam jo je daj, Bog nam jo je vzel“. Graški Nemci pa so načorgali pod sliko mariborskega mesta: „Bog nam ga je dal, ' vrag ga nam je vzel.“ Sosodje, ne vrag, ampak Jugoslovani, ki so kristjani; Krista in križa pa se vrag Poji!
Obrtniki, trgovci itd. inserirajte v naših listih, ki so neoporečno najbolj razširjeni slovenski časopisi v
Sloveniji!
Odvetnik
dr. üarl Škapin
je otvoril odvetniško pisarno v Mariboru, Freihausgasse 1 (hiša Narodne kavarne,
I. nadstropje).	1455—142
Med. dr. Vilko Marin;
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni, ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.—4 ) ure v Elizabetini ulici štev. 15, Maribor, Telefon 205.
SUKANEC
(cvirn)
1 klopčič, (špula) 366 m črn št. 24, 30,	36
bel št. 10,16, 24,-30, 36 1 klopčič . . . K 6-—
1 ducat.... K 69 —
Som. skladišče
ALOJZIJ 0NIÖ3EK,
Poštna gospodična želi kot draga moč vstopiti v službo na poštnem urada, bodisi kjer koli. Naslov tukaj.	149
Iščem lokal primeren za urarsko obrt. Naslov pove upravništvo.
140
Hlapec,
priden in zanesljiv, -dobi takoj dobro službo pri J. Zaff, Pobrežje pri Mariboru.
Kdor šoli izvežbanega in zvestega, nakladalca (pakerja) za vsake porcelana in steklene posode, naj se obrne na Franjo Šteger, Maribor, Tegetthoffova cesta 3. 150
Maribor, Glavni trg št. 6. SC Obleke
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne ka- j kovosti izdeluje'točno in solidno S ter prodaja
ALOJZIJ ARBEITjEB,
Maribor, Dravska nlica št. 16, (pri starem mosta). 719
Perilo
za pranje pie vzame Marija Ki-tonja v Tegetthoffovi ulici štev. 6 na vrtu, Maribor.	147
Južna železnica
potrebuje v svoje svrhe vezana drva ter oglje mehko in trdo. Tozadevne ponudbe na naslov: Snovno Bkladišče juž. žel. Maribor, kor. kol. Navesti se mora cena, kakor tudi oddajna postaja. 1468
Ikoncert
se vrši v
I Resta vračili „M A RIB O R“
I vsak torek, četrtek in soboto od 18. ure naprej.
Gostilna pri „SOL1ICU" E. F- Bibič v Pekrah v nedeljo, dne 10- avgusta 1919
VELIKI KONCERT
VRHOOOLSKE GODBE.
Šaljiva pošta. — Konfeti.
Začetek ob 15. uri.	Vstop 2 K.
Izborna uova in stara pekrska, ljutomerska in bizeljska vina, topla in mrzla jedila.