Stev.30. (Poštno tek. račun,-C. 0. con la Posta)	V	Trstu,	petek	24.	julija	1925.	Leto	III.
lakaja v*ak potek opoldne.
Naslov: Tr«t-Trie»te Caaella Contro 37 ali pa : vi a Imbriani 9/111, Izdaja: konsorcij Malega, lista
Mali koledar.
Petek, 24. julija: Krstina. — Sobota, 25.: Jakob (Rod os lav). — Nedelja, 2G.: Ana. — Pondeljek, 27.: Pan tal con, Rudolf. — Torek, 28.: Viktor (Zmagoslav). —- Sreda, 29.: Marta, Beatrika. — Četrtek,
30.: Abdon im Senen. — Petek, 31.: Ignacij (Ognjeslav), Lojol.
MALE NOVICE.
Podpis ital.-jugoslov, koncesij.
Zadnjič smo poročali, da je konferenca v Firencah z uspehom končala svoje delo.
V	pondeljek 20. t. m. je podpisali te koncesije v Nettunu pri Rimu za Italijo Mussolini in za Jugoslavijo poslanik A.nto-njevič in dr. Ribar.
Dijaški zavod « Alojzevišče » v Gorici.
Odbor « Alojzi j ev.išča« v Goriči sporoča javnosti, da bo s prihodnjim šolskim fetom sprejel proti pračilu:
1) dijake, kij želijo obiskovati goriške «srednje šole«;
2) učence, ki bil se hoteilii pripraviti za sprejemni izpit« v I. razred tukajšnjih srednjih šol z italijanskim učnim jezikom (gimnazije, realke, učiteljišča in komplementarne šole, ki trajal 3 leta in pripravlja dijake za sprejem na dvoletno trgovsko šolo). V ta namen bomo tudi Prihodnje šolsko Jeto otvorili v zavodu V. razred ljuske šole, v katerem se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pridejo v poštev, pri sprejemnem izpitu. V ta V. razred, oziroma pripravnico', ki ima pravico javnosti, bodo sprejeti samo oni učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili IV. razred ljudske šole in ki po-dio stanov aillii v zavodu; eksternisov ne bomo sprejeli
Prošnji za sprejem v zavod je treba priložiti sledeče listine:
1. krstni list (kolkovan);
2. zadnje šolsko spričevalo;
3. spričevalo o cepljenju koz (na nekol-kovanem papirju);
4. spričevalo dušnega pastirja o pravnem vedenju prosilca.
Gojenci preteklega šolskega leta, ki želijo biti zopet sprejeti v zavod, naj vložijo samo prošnjo brez prilog.
Rok za vlaganje prošeni traja do 31. Avgusta t. 1. — Prošnje naj se pošiljajo »a naslov: Odbor «Alojzijeviigča«, Gorica, Via Ponte Isonzo 3.
Vraže.
V	petek, 17. t. m. bi morala biti nova Vilada v Jugoslaviji razglašena. Listi poročajo, da so radičevcdi prosili še en dan °dloga; kajti «pete k je slab začetek«. Drugi pravijo, da je na kraljevem dvoru taka navada, da se v torek ali v petek nič pomembnega no podpisuje.
Dalmatinska železnica.
Svečana otvoritev hrvatsko-dalnaatin-ske železnice bo 25. julija. Pri tej slavnosti bodo sodelovale vse državne oblasti ni vsa Dalmacija. Izpolnila so je želja dalmatinskih Hrvatov.
Od mizarja do častnega doktorja
Univerza v nemškem mestu Bonnu je Podelila visoko odlikovanje častnega doktorja vodji krščanskih delavskih organizacij v Nemčiji Stegerwaldu. Ta je kil in je še mizarski mojster. S tem odlikovanjem, tako pišejo vsi nemški listi, s° Nemci pokazal®, kako vedo ceniti tudi zasluge priprostega delavca.
Davek na debelost.
Neki angleški zdravnik je napisal v strokovnem zdravniškem glasilu, da naj
vsi debeli ljudje plačali davek za vsak *nnt masti, ki jo imajo odveč na svojem ®lesu. Dandanes iščejo povsod vire za 110ve davke. Tu jo vir zelo blizu.
TE0MSK ZA MOVtCC IN PO
Resna vojna v Hfriki
■
' ««a Številka 25 stotink.
(J (/GOS LA Vjj A
V	severni Afriki ob obali Atlantskega oceana je dežela Maroko. Ima precej možnosti za industrialni razvoj. Zato i-majo razne evropejske vlade oko na to deželo. Nekaj pred svetovno vojno bi se bili skoro zlasali Nemci in Francozi zaradi Maroka. Pozneje so se vlade dogovorile, da bodi vsakemu tekaj. Španski Mussolini de Rivera pa je začel vojsko proti domačinom. Vendar so ga nasekali tako, da mu je vse veselje pošlo. Tedaj so začeli ošabni Francozi delati vojsko, češ mi, ki smo Nemca zdelali, bomo tudi tega Turka.
ABD EL KRIM. pa je drugega mnenja. Mož je sicer Arabec, toda bistroumen in študiran. On vodi vojsko po vseh evropskih pravilih in Francozom silijo potne kaplje na če-
lo.	Francoske čete štejejo 125 tisoč mož, pa so vedno le tepene. Izgubili so še ranjenih in mrtvih do 5 tisoč in se zdi, da bodo morali poslati tja vse številnejše čete, ako bodo hoteli kaj doseči. To pa spet stane nove milijone.
LIAUTEY.
Ta je bil doslej civilni in vojaški gospodar na maroškem bojišču. Ker mu je slabo šlo, peljal se je ministrski predsednik nekega dna po zraku v Maroko, videt kaj se godi. Vmivši se v Pariz je
razložil ministrom, da maršal Liautex (izg. Liotej) ni za nič in postavili so za vojnega poveljnika generala Naulina. Ta je začel napravljati svojo prljago in študiral na zemljevidu, kje bi bil ta nesrečni Maroko. Tačas pa so prišle nove Jobove pošte. Abd el Krim cilja na glavno mesto Fez (po tem se imenuje rdeča turška kapa «fes») in je nevarnost, da obide Francoze za hrbtom. Brž je zapel telefon in medtem ko se je Naulin odpravljal v Marsej, da bi se odtam z ladjo peljal v Afriko, je že slavni maršal Petain (Peten) v petek 17. t. m. sedel v zrakoplov in odfrčal tjadol, da vidi, kaj francoska komanda mečka.
MIROLJUBNOST.
Francoska javnost se vedno bolj razburja. Če pojde tako naprej, bo sama škoda in zguba, pa še zasmeh povrhu. Ravnokar je finančni minister naložil novih davkov, pa še kaže, da še ne bo zadosti. Zato se vlada nagiblje k miroljubnosti, toda Abd el Krim se dela gluhega in bije naprej. On je tega mnenja, naj Francozi puste Maroko, pa bo mir. Tega mnenja smo tudi mi. Francozi* ki jih je vsaki dan manj, imajo dovolj zemlje doma. Naj doma delajo podnevi in spe ponoči, pa ne bo nobene vojske treba.
Iz Livorna
pošiljajo pozdrave slovenski fantje 13. topniškega polka, 8 baterije. Godnič Joško, Kostanjevica; Milič Emil, Salež; Colja Alojz, Coljavo pri Gabrovioii; Ivoba-lič Angel, Sv. Barbara pri Miljah; Batič Vladimir, Trnovo pri Gorici; Božič Angel, Trst; Lopel Anton, Rocol pri Trstu; Prvanje Ivan, Gorica; Zorn Franc, Prva-činaj; Kosič Karol, Logje pri Breginju; Lavričič Matija.
Iz Firenc
pošiljajo pozdrave slovenski fantje 19.
:polka, poljska artilerija,: Prinčič Andrej, Cerovo; Andrej Bon, Kred; France Koren, Ladre; France Šturm, Livek; Stanislav Suša, Dolenje; Jože Vilhar, Studeno; Jožef Kodelja, Bukovje; Izidor Špacapan, Ozeljan; Šuligoj Albin,' Slap ob Idriji; Anton Batič, Šempas, Kavčič Andrej, Domberg, Mužiič Izidor, Medana; Žerjal Marij, Boiljunec, Markič Rafael, Potrav-no; Škuatr Rudolf, Rbi-šca pri Brginu; Vidmar Štefan, Dol. Otlica; Bavcon Karel, Osek; Željč France, Drskovče; Rebec Štefan, Parje; Križmančič Srečko, Potno-vica; Peric Avgust, Medjavas; Žvanut Jože, Lozice; Boiltar Roman, Solkan; Komel Jožo, Kronberg, Nemec Ludvik, Bilje.
Jezik za zobmi I
«Pučki Prijatelj« št. 29. z dne 16. julija je bil zaplenjen zaradi uvodnega članka, v katerem popisuje istrske razmere. Članek je imel naslov «Na razmišljanje oblastem.« Oblasti so brž ubogale, razmislile .itn zaplenile.
Padanje porodov v Franciji.
Število porodov je padlo v Franciji v L 1924. za 72.000 duš napnam 1. 1923.
Ječe na Ogrskem — prenapolnjene.
Vsak 768. ogrski prebivalec je v ječi. Vse ječe so prenapolnjene in število kaznjencev znaša sedaj, ko šteje Ogrska 8 miljonov duš, ravno toliko kakor tedaj, ko je štela 20 miljonov prebivalcev. Naraščanje kaznjencev gre pred vsem na račun političnih zločinov.
Slovenci pod Avstrijo.
Slovenski poslanik v Belgradu, Smodej, je vložil vprašanje, kaj milsli jugoslovanska vlaida ukreniti, ako bi se Avstrija združila z Nemčijo. Imel je pri ti priliki daljši) govor, v katerem je zahteval za avstrijske Slovence pravico, da v slučaju državnih izprememb pridejo pod Jugoslavijo, ne paj pod Nemčijo. Leta 1921. soi izbirali Korošci med Jugoslavijo in Avstrijo, ter je bila večina za Avstrijo; oni pa takrat niso mislili priti pod Nemčijo. Če bi torej imelo vse skupaj pasti pod Nemčijo, to ne velja za koroške Slovence in morajo v takem slučaju priti pod Jugoslavijo.
Z ognjem za domovino.
V	soboto zjutraj so se kakor ponavadi pripeljali na miilianskii osrednji kolodvor sveži časopisi. No enem kamjonu je bilo 15.000 izvodov socialističnega «Avanti» ter komunistične «Unita». Tam, kjer se ka-mjoni ustavljajo, da razlože časopise, čakala je v zasedi «četa majhna a hrabra« takozvanih »neznanih mladeničev«. Napadli so kam.j on, pometali brzo več kot pol tovora dol in zažgali kres v čast in slavo domovine. Iver je motor delal, je šofer brž peljal proč in tako rešil manjši del časopisov. — Isto noe so blagi mladeniči zažgali v Milanu neko barako za razprodajanje illistov; škode je 1400 lir.
Junaški duhovnik.
Francoski duhovnik Ilenrik d’ Orgeval-Dubouchet, ki je 25 let vneto deloval v diišnem pastirstvu v Parizu, je moral začetkom vojne odriniti z rojaki na bojišče. Prejel je nešteto odlikovanj, a kot tisočem drugiim, je vojna tudi njemu vzela zdravje. Mesto da bi šel v toplice se zdravit, je šel v 51. letu med gobavce v Oceanijo, med neozdravljivo bolne ! To jo junaštvo, ki ga mora vsakdo občudovati.
Ruski konzulat v Trstu
se nahaja sedaj v ulici San Michele št. 6,
II.	nadstropje.
BELEŽKE.
Naša beseda. — Mnogi tržaški narodnjaki rabijo v besedi in celo v pisavi besedo «Monte Spaccato« za strmi hrib, ki se dviga nad Sv. Ivanom. Tem lenim narodnjakom povemo, da so naši očetje rekaili tistemu hribu samo «Griža» in nič drugače. Tudi mila in narodna «Edinost» naj bi si to zapomnila, da ne bo rabila spake kakor doslej.
Podležem. — V «Jutru» od 20. VI. beremo, da so bili po nekaterih hrvaških vaseh v Istri nastavljeni laški duhovniki, ki: da odvračajo ljudstvo od maternega jezika. Potem pa udriha «Jutro» zoper cerkev. — Mi vam pravimo, da ste podleži. Če bi ne bili, bi morali pomagati, da sli vzgojimo kaj domačih duhovnikov; niti ficka niste in ne boste zato dali; pač’ pa za vzgojo juristov in advokatov, ki se bodo — o tem ste lahko prepričani — vsi preselili odtod v Jugoslavijo. Namesto, da bi nam pomagali), nas; blatite ! V vašo vednost vam povemo, da je v Istri 140 praznih duhovniških mest. Ako ne bo naših, pridejo pa drugi, prej ali! slej. Kdor pa ruje proti nam, podkopuje naš narod.
Slabi politiki so pri «Edinosti«. V u-vdonem čUanku od 15. t. m. se trudijo naslikati kupčijo med Pašičem in Radičem kot znamenito zgodovinsko dejanje in konec srbsko-hrvatskega spora. Tega niti markerji po belgrajskih kavarnah ne verujejo. Niti Pašič, niti Radič ne mislita, da je spor poravnan, ker se sploh o tistem sporu nista pogajala. Le tržaška «Edinost» je potegnila svoje zveste bralce in porabila priliko (kot slovenski dnevnik !), da obsodi politiko Slovencev, ki niso hoteli delati kravje kupčije. «Zve-stoba do načel, rodo- ata, domoljublje, to so lepe reči«, prarvi tetka, «toda potrebna je tudi pravilna taktika«. To se pravi, zavrži načela in skloni se h koritu, kakor Stjepan Radič. Tako politično modrost in poštenost uči «Edinost» v 165. številki Gospodovega leta 1925.
RAZNOTEROSTI.
Najstarejši časopis na svetu.
Pred kratkim je prenehal izhajati najstarejši list na svetu. Ta časopis je bil ustanovljen pod vlado kitajskega cesarja Tin-Kung-Canga leta 400. po Kr. r. od tistega Su-Kunga, ki je iznašel tudi, črke za tisk, vlite iz svinca in srebra, V prvem času svojega postanka se je tiskali Su-Kungov časopis na šestih listih iz rumene svile, ki so bili speti z iglo. Okoli 1. 1200. je razvijal list živahno propagando, ki: je imela namen', pripraviti vlado do tega, da bi poslala komisijo učenih Kitajcev v Evropo z nalogo proučevati šege in navade, pa potem vse tisto, kar je za dobro našla priporočiti vladi, da vpelje tudi na Kitajskem. Zaman je vlada opominjala list, naj preneha s to njej nevšečno propagando. Glavni urednik je kljub temu nadaljeval boj za svojo idejo — dokler mu niso vzeli glave. Šele L 1800. se je «Peking-Bao« — tako se je list imenoval — po 1300 lietnem izhajanju razširil v dnevnik, vendar ga je vlada še istega leta, ker je razkril neki škandal na cesarskem dvoru, zatrla. Začel je pozneje vnovič izhajati pod imenom «King-Bao». Leta 1912. je bil list zopet zaplenjen, ker je razžalil prvega predsednika kitajske republike; toda kljub prepovedi se je tri leta pozneje vnovič 'oživeli, dokler ga niso slednjič politične zmešnjave v deželi, ki so mu čezdalje bolj oteževale obstanek, popolnoma ugonobile,
2
«M ALI L I S Tu
Politika
NOVA VLADA V JUGOSLAVIJI.
V	soboto 18. julija so bili imenovani novi ministri. So pia sledeči: 1. Nikola Pašič, ministrsko predsestv-o; 2. Marko Gjuričič, pravosodje; 3. Boža Maksimovič, notranje; 4. dr. Momčiiilo Ninčič, zunanje;
5.	dr. Miltan Stojadimo-vič, finance;- 6. Velja Vulvičevič, prosveto (šole); 7. Dušan Trifunovič, vore; 8. Nikola Uzunovič, javna dela; 9. Krsta Miletič, poljedjel-stvo in vode; 10. dr. Miilan Srs-kič, izenačenje zakonov; 11. Milan Simonovič, so-cijalno politiko-; 12. Slavko Miletič, narodno- zdravje; 13. dr. An ta Radojevič, promet; 14. general Trifunovič, vojna; 15. Pavle Radič, agrarno reformo; 16. d. Ivan Šuperina, pošte in brzo-jav; 17. dr. Nikič, za šume in rudnike in 18. dr. Kra-jac, trgovino in industrijo.
Zadnji štirje so iz Radičeve stranke. Hrvatje so tako dobili samo taka ministrstva, ki nimajo vpliva na splošno državno politiko.
VLADNA VEČINA.
Cel državni zbor ali parlamenat šteje 315 poslancev. Od teh je radikalcev 142, radičevcev pai 62, skupaj 204. Nasproti ti večini stoji opozicija, ki šteje malo čez 100 poslancev. Vlada bo torej razpolagala z veliko in gotovo večino ter bo lahko delala postave, kakor bo hotela. Paššč čuti sedaj bolj trdna tla pod seboj, kakor vso prejšnja leta. To bo ime-
lo	ugoden vpliv na vnanjo politiko Jugoslavije, kajti najbolj nevarna stranka, ki je dozdaj neizmerno škodovala, narodu in državi, jo postala zdaj pridna in pohlevna.
BESEDA O SPORAZUMU.
Da sta se Pašiič in Radič sporazumela, to je očitno. Saj so takoj po ministrski zaprisegi Radiča in njegove tovariše izpustili iz zapora. Javnost se kajpada zanima tudi za vsebino sporazuma. Vsak bi rad vedel, kaj sta si moža obljubila. A zdi se, da bo vsebina pogodbe ostala tajna.
Mnogi poudarjajo, da je sklenjen sporazum za večne čase med Srbi in Hrvati. To bi se pa utegnilo napačno umevati. Hrvatje kot samostojen narod imajo svoje splošne narodne pravice in zahteve; te se pa ne smejo zamenjavati s korist mi in zahtevami Radičeve stranke. V sedanjem sporazumu je samo stranka dobila nekaj zadovoljščine, o narodnih splošnih zahtevah im pravicah pa se spillo-h ni govorilo. Ni torej sklenjen splošni narodni ,sporazum glede razmerja obeh narodov kot takih ampak le začasni sporazum dveh strank za razdelitev vladne moči v državi na podlagi dosedanjega stanja. Na Hrvaškem dobe vladno moč radičevci, v Srbiji in v Sloveniji pa radikalci. Zato se nova vlada tudi označuje z RR.
KAJ JE DOBRO.
Ker radikalci s svojimi 142 glasovi nimajo večino v zbornici, morajo se vezati z drugimi strankami, Dosedaj so bili zvezani s Samostojnimi demokrati. Sedaj pa, ko so dobili Radiča, so* vrgli one na -cesto.. In to je za državo dobro.
KAJ SO SAMOSTOJNI DEMOKRATE.
To je stranka skrajnih nacionalistov in plesnivega liberalizma. V narodnem pogledu so zahtevali taki demokratje, da sploh ne smo biti več Slovencev in Hrvatov, ampak samo Srbi. Tak staromodni nauk so pobrali pri Nemcih, Italijanih in Francozih. V slovenske šole so vsiljevali srbščino in -cirilsko pisavo, slovenski jezik so jeli prepletati s srbskimi besedami, v svojih časopisih so pisali, da je neumno biti Slovence, ker da je Slovencev -malo, a drugih veliko. Torej skrajno nagnusna -stranka.
V	stvareh vere in. cerkve so Samostojni demokratje delati na to, da se razvname očiten boj med vlado in papežem (kulturni boj). Ižde-laffi so načrt šolskega zakona, proti kateremu so škofje v imenu Cerkve ostro protestirali. Vodja slo-
venskih demokratov, dr. Žerjav, je izjavil, -da je treba z vsemi sredstvi razkri-stjamitii slovensko ljudstvo.
V	gospodarskem oziru So bili Samostojni demokratje zagovorniki kapitalizma. Naslanjali so se na banke in akcijske družbe lin delali Večkrat tudi na škodo države umazane kupčije. Dosedanji minister pr-avosudja, dr. Lukinič, se bo moral sedaj pred posebno komisijo zar go var j ati radi takih kupčiji.
Za državo je torej dobro in koristno, da je taka sta-nka zletela v kot.
KJE SO OSTALI SLOVENCI?
Nova RR vlada je po dolgem času prva brez vsakega slovenskega ministra. Politično moč med slovenskim narodom ima edinole Slovensko ljudska stranka (SLS). Ona pa se niii hotela pogajati s Pašičem na podlagi krajevne delitve vladne moči, dasiravno je on to večkrat pounjal. SLS se je hotela pagajati le za splošni narodni sporazum med Srbi Hrvati in Slovenci. Ker pa kaj takega niso
hoteli -drugi, zato je SLS raje ostala v popolni- opoziciji. Slovencem je le v čast, da jih zastopa stranka, katera se ne prodaja za ministrske sedeže. Slovenci, ostanejo avantgarda modernega političnega in kulturnega programa, ki meče žarko veselih nad daleč preko mej Slovenije proti slovanskemu Vshodu. Če jih je za trenutek pozabil Pašič, pozabila jih ne bo zgodovina, katera je zvestim Ircem po tristoletnih bojih dala prav proti mogočnim Angležem.
Sicer pa položaj Slovencev niti zdaleč ni tako težaven, kakor nekoč položaj Ircev. Le nekaj žalostnih -liberalnih figur jamra in stoka, pa ne nad usodo naroda, ampak nad pdliomom Žerjavove frama-so-nske politike. Med take spada tudi -nedeljski dopisnik tržaškega dnevnika «E-dinosti«. Pametni Slovenci pa s-i veselo žvižgajo, kajti ne raste še smreka, iz katere se bo tezoila zibka za tistega, ki bo Slovence pohrustal, dokler bodo v Boga in vase zaupali.
vrtovi in s solnčarno (solarium) pravcata svetišča žarko pošiljajočega boga solnca?
V	novejšem času so zlasti francoski zdravniki na koncu 18. stoletja začeli spet opozarjati nai solnčne kopeli in njih učinkovitost. Zdravnik Taure je (1774) izpostavili solnčnim žarkom bolnike -s kožnimi boleznimi in je dosegel prav ugodne uspehe. Zdravnika Le l’eyte in Le Com-te sta poročala leta 1776 pariški medicinski družbi o zdravljenju s solmeniim-i žarki, zlasti pri vnetjih in tvorih; šolnino luč so ujeli -in osredotočili z lečami. Dr. Betrand je poročal 1. 1799. na pariški visoki šoli Sorbonn-e o dobrodejnem vplivu solnčne luči na bolezni.
Danes imamo vse polno solnčnih kopeli in kopališč. Najznamenitejše je -pač o-no v Leysinu v Švici, visoko nad dolino. Zlasti za otroke je to raj. Tudi po-zimi hodijo lahko brez obleke okoli, samo z lahkim pasom opremil j eni. In celo šolo imajo na prostem; šola na solncu, gimnastika na solncu, šport na solncu ! Moraš ozdraveti. — Dr. V. Š. («Mla-dika»).
Gospodu poslancu dr. Besednjaku in g. tajniku «K-metsko-delavske Zveze« dr. Bitežniku.
Gosp. poslanec ! «Ma!i list« od 10. 7. je prinesel veselo vest, da se Ti je posrečilo ipo vstrajnem prizadevanju izposlovati prt vladi pokojnino za bivše uslužbence na Prestranku. Reveži- so tu in tam iskali svojo pravo že Čelih šest let, pa zostonj, -dokler se nisi Ti potom kmetsko delavske Zveze požrtvovalna zanje zavzel. — Naročili so mi vsi veseli, naj se Til v imenu vseil prav posebno zahvalim
Enako se moram zahvaliti v imenu vseh tudi Tebi, g. tajnik. Ko sem pri,šel parkrat k Tebi v pisarno v Gorici, glede, te zadeve, sii me navzlic mnogi zai>o-slenosti vljudno sprejel. Bil si takoj pripravljen sporazumno z g. poslancem, pomagati upokojencem, dasiravno niso organizirani v kmetsko delavski Zvezi.
Srčna hvala obema! — Bog žiivi!
Sreeko Gregorec, kurat.
Zapuščenost.
Število analfabetov (t. j. takih, ki ne znajo brati in pisati) je v Sardiniji narastlo v času od 1. 1911 do 1921. Leta 1911. jih je bilo povprek 42%, leta 1921 pa 51% med osebami, ki so spolnile 16. leto življenja. Torej polovica. Dobro bi bilo, nekatere učitelje poslati iz naše Julije na Sardinijo; tako bi bilo obojim ustreženo.
,,Dijaška Matica" v Trstu
Vlaganje prošenj.
Dijaška Matica v Trstu naznanja, da sprejema prošnje za šal. leto 1925.-26. do vštevši 31. avg. t. -1. Vse prošnje brez izjeme marajo biti spisane na obrazcu, katerega ju izdalo društvo in ki se dobi pri vseh dijaških društvih Julijske Krajine in v uradu D. M. v Trstu, ul. Fabio Filzi 10/1. Kdor želi obrazec naravnost od urada D. M. naj pošlje natančen naslov in naj priloži znamko 60 stot. Opozarja se, da se bodo upoštevale le prošnje onih dijakov,, ki bodo nabrali kaij članov za D. M. Pristopnice za nove člane dobijo v uradu D. M. in, pri vseh dijaških -društvih. D. M. pripominja obenem, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto sami člani. V nasprotnem slučaju so* člani starši-. ■
Vsaki prošnji, v kateri morajo biti navedeni razlogi; iz katerih se prosi podpora, morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1) ubožni list; 2) dokaz, da prosilec obiskuje Solilo; 3) ako- ni začetnik, dokaz, da je prejšnji letnik z uspehom dovršil. Pri vifcjokošoilciih, da je -položil predpisane izpite, o-z. kolokvije; 4) domovinski list (potrdilo o državljanstvu). V prošnji -mora biti- navedeno vse, kar naj tvori podlago za njeno pravilno rešitev.
Dijaška Matica v Trstu.
Dijaška Matica v Trstu javlja, da se bo
vršil visokošolski zbor vseh v društvu včlanjenih visokošolcev, 23 avg. t. J. v Trstu z običajnim dnevnim redom. Glasovalno- in volilno pravico- imajo visoktf šolci, ki so se vpisali v D. M. do 1. jan. t.
1.	in ki so v redu s članarino. — Odbor.
Navodila za nabiranje članov za Dijaško Matico. — Redni- Silani so lahko o-sebe stare najmanj 17 let. Ustanovni član lahko postane posameznik, ki plača enkrat za vselej lir 100 in društvo, ustanove itd., ki plačajo znesek lir 100 za dobo petih let. Rodna članarina je bijla določena od lanjskega občnega zbora na 6.— lir za društveno dieto, ki traja od 1. avgusta do
31.	julija prihodnjega leta. Vpisnina znaša 2.— liri. Vsak n-o-vo pristopi-vši član mora izpolniti pristopnico. Znesek lir 8 plača1 potom poštne- položnice «Zadružne Zveze« v Trstu. Ko dobi društveni1 urad izpolnjeno pristopnico in znesek lir 8,— potom « Zadružne Zveze« pošlje novemu elanu društveno izkaznico. Proti plača-nju e,ne lire dobijo novi, alian.ii tudi pravila.
Za mlade matere.
Kaj in kako smeš govoriti z otrokom.
Velik blagoslov je za otroka, če govoriš z njim veliko več in veliko manj, kakor se navadno z otroci govori. Manj govori z otrokom o njem samem, ničesar na njem ne grajaj in ne hvali. Več pa govori z njim o drugem in drugih; pripoveduj mu lepe pravljice, govori mu o otrokih, ki se igrajo z njim, o živalih, rastlinah itd. Pokaži mu jih in opiši jih. Kroti- sebe in ne grajaj takoj, če ti ta ali ona otrokova napaka ni všeč in te jezi. Pokaži mu svoje nezadovoljstvo s tem da umolkneš, in z obraza naj ti bere, da nekaj ni prav naredil. Napako naj čuti na naravnih posledicah. Pusti mu notranjo srečo in zavest, da se mu dobro godi. Nikdar v otrokovi prisotnosti ne govori, kaj je prav rekel in naredil in kaj ni bilo prav, ali pa tudi, kaj mu dobro pri stoji in kaj ne. Smiliti se nam morajo oni otroci, katerih pozornost je prevečkrat obrnjena na nje same. Ne ranijo jih samo karajoče besede, škoduje jim tudi tisto večno: ti si..ti imaš -.., ti boš ..., tako da se slednjič iz samega «ti» nič več ne spoznajo. Potem se pa mati še čudi, da se iz te lutke razvije sebičnež, da ne uboga in ni pazljiv, da nima globine in bogastva duha in čuvstvo-vanja. Če hočeš, da bo otrok ubogal, pazil, da bo v globoki notranjosti bogat, tedaj ne govori skoraj nič o njem samem, tembolj ga pa opozori na vse lepo in dobro v njegovi okolici i
Josip Pangerc in politika.
O pokojnem Pangercu lahko trdimo, da je bil mož značaj: vselej Slovenec, zvest pripadnik svojega naroda. Nikdar ni vodil dvojne politike, kakor jo vodi velik del današnjih podeželskih edinjašev-magnatov, kateri se na eni strani klanjajo: Wilfanu in berejo «Edinost«, na drugi strani pa pišejo vsakemu oblastniku vdanostna pisma in karkoli delajo, vse delajo z vidika lastna osebnle koristi. [Toliko glede Pangerčeve narodne zavednosti. Kar pa se tiče strankarskega mišljenja, je bil Pangerc vedno edinjaš. Zadnje leto je pa — kot bister mož in poštenjak — začel spregledovati in v po-■ slednjem času se je povsem obrnil od | tržaških edinjašev in jih je obsojal. Ni pač čudno : njegova nesebičnost se ni mogla strinjati s parasiti, ki za zastavo narodnosti često iščejo le svojih koristi, ki največkrat niso v skladu z interesi našega naroda. Slava spominu značajnega moža!
Zdravilna moč solnca
svojim dvoriščem (atrijem), s cvetličnimi
Danes to ni več novost, kakšno izredno zdravilno moč ima solnce. Le vetn, le na soilmce, to je prvo zdravstveno pravilo. Zrak, svetloba, voda — to naj bo naš zdravstveni evangelij. Vedeli pa nismo, da so že stari narodi poznali dobrote solnca tudi v tem oziru. Šele modemi čas je pokaza-l marsikaj i-z -starega veka v drugačni 'luči- kakor -smo to videli dosedaj. Sedaj vemo, da je bil verski obred starih oboževateljev solnca, Kaldejcev, Perzijcev, Feničanov, Peruancev samo pomoček, da izpostavljajo bolnike blagodejni solnčni svetlobi. Če bi bili rekli bolniku: pojdi na solnce, ozdravilo te bo — bi gotovo ne bi šel; rekli so mu pa: v solncu častiš božje bitje — pa je šel. Grška zdravnika Hipokrates im Galenos večkrat omenjata zdravilno m-oč solnca; kolikokrat beremo v njiju delih zdravniške predpise, ki se nam zdijo čisto novi, a so že par tisoč let stari. Tudi vsakdanje življenje Grkov in Rimljanov nam pripoveduje, da so se prav dobro zavedali blagodejnega vpliva solnčnih žarkov. Ali niiso mar igre v cirkusu navadne solnčne kopeli? Ali niso rimske hiše s
JAVNA ZAHVALA
V	Šti-vanu, p. Prestranek, 12. 7. 1925.
ZANIMIVOSTI.
Angleži se vračajo v katoliško cerkev.
Po 400 letih so Angleži prišli na to, da protestantizem ne vzdrži. Zato se vedno bolj obračajo k Rimu. V letu 1911. se jih je spreobrnilo 3609. 1. 1913. 7184, 1. 1915. 8501, 1. 1921. 11.621, 1. 1922. 12.646, 1. 1923. pa 12.796. Če pojde tako naprej bo angleški narod kmalu postal katoliški.
Kal nam z dežele pišejo
TOMAJ.
Šolska razstava. — Ob sklepu šolskega Jeta so tu priredili anazstavo nočnih del de-■ške in. dekliške šole. V nedeljo 12. t. m. v ■deški šoli so razstavili dečki razna kmetijska orodja: piluge, vile, grablje, vozove, koso itd., Tudii zrakoplove, avtomobile smo videli; razobesili so razne risbe, vezenine, pletene koše; izdelke iz gipsa, ila itd. Nekateri izdelki so bili prav lepo izdelani. Tako se dečki igraje uče rokodelstva, ki je za bodočega kmeta tako Potrebno. Želimo in upamo, da bo drugo leto še več in bolje izdelanega kmetijskega orodja, hišne in kuhinjske posode.
Deklice so v zavodu razstavile krasna ročna dela: šivanja, pletenja, vezanja in
d. Tu so biila izbrana le boljša dela; oko se je radovato lepih umetnin. Posebno krasni so bili nekateri prti s kelihom in sv. hostija, človek ne. bi pri-' ■Sodil deklicam ljudske šole takih Jel. N&d vse lepe so bile risbe, pleteni koški itd. Žail, da je bila udeležba v obeh krajih premajhna, večinoma mlajši svet in ženske, mož skoraj nič, fantov nekaj. Prav je dejal gosp. učitelj, da se brigajo lolj z,a gostilno, kot za cerkev in šolo. Naj bi se deški, -kakor dekliški izdelki "v bodoče usmerili še bolj v izdelovanje Orodja in sploh predmetov, ki so kmetskemu sloju potrebni in koristni, in ti Tos lepo narode.
Rodik.
Hodile je še precej velika vas in tudi mična, saj prihajajo celo tujci semkaj ;Cez poletje. Toda v kulturnem pogledu nazadujemo. Celo mala sela v okrožju i-nia j o pevsko zbore, čitalnice, telovadna društva ali kaj podobnega. Pri nas pa i-niamo le neko društvo godcev, katero Pa- počasi propada. Pred letom so ustanovili pevsko društvo Jurčič', katero je ■ktnalu zaspalo spanje kralja Matjaža. Mofno pogrešamo prave sloge in ljubezni, vse je nagnjeno k posmehovanju in Zaničljivim opazkam. Žalost me obhaja, ko gledam, kako naša mladina pohajkuje in trati zlati čas mladosti. Fantje Po gostilnah popivajo; enkrat na leto Prirede nekakšen ples, dobiček ves po ■Sr.lu poženo in potem pijani kolovratijo. Dekleta, zlasti nektere izmed mlajših, ki
komaj iz šole priletele, se love za fanti
preže na to, da jih kateri povabi pit. ■Mamice pa za vogaili čepijo in se radu-3ejo, češ «naša pije s fantom, je obrajta-lla>\ namesto da bi vzele kolec in vsaka 8v'ojo spat zapodile. Da ne bo krivice, Moramo izrecno priznati, da se nekatera starejša dekleta zavedajo svoje žensko faati in dolžnosti ter ne moremo njiho-v°®u vedenju ničesar oporekati.
**REBENEG.
Dne 7. julija smo pokopali 43 letno de-*16 Marijo Prašeilj. Vzorna, tiha in skromna Marijina družabnica je služila ^eč lot v Skednju in v Trstu in si je na-
opala težko bolezen v nogi. Njene bolehne go bile hude; noč in dan je morala Sedeti na postelji. A vse jo prenašala ju-^ško, bogovdano. Posebna tolažba ji jo k la> da so ji prijateljice in tovarišice ta-
0 ljubeznivo in požrtvovalno stregle. ^to se njena družina zahvaljuje vsem
tistim blagim osebam, ki so pokojnici °liko dobrot izkazale. Naj jim bo Bog Majnik !
Brkinov.
Raj se doživi na cesti. Na dan sv. Pe-
, ,a sva šla po cesti proti Herpeljam. Ne-,’Q pni Tubljah so so po cesti šetala tri 6kleta, najbrže iz Tubelj. Šla sva mirno . iJno njih, a potem sva eula za hrbtom, , So zaničljivo govorile o nas dveh v i-'janskem jeziku. Kor sva poštena slo-^Uska mladeniča, prosiva dotične star-■ ’ naj pouče svoja dekleta, da bodo . Judne in pa da bodo med sabo le slo-Uski jezik govorilo, ki je najlepši nas.
Dva popotnika.
TRNJE na Pivki.
V	tukajšnji šoli- je bila v nedeljo dne
12.	t. m. razstava ročnih del, ki so jih izvršili šolski otroci. Prav izplačala -se je to si var pogledati. 2alibog jemalo očetov in mater prišlo gledat. Res j© bilo ugodno vreme in so ljudje hiteli s senom, vendar bi bili po maši ali po večernici nekateri lahko stopili v šolo za četrt ure. Gospodični učiteljici pa bodi izrečena zahvala. za njen trud in uspešno delovanje.	Oče.
Iz BUKOVJA pri Postojni.
Dne 19. t. m. je priredila šolska mladina pod vodstvom učiteljic dobro uspe-
lo	veselico, ter, obenem razstavo ročnih del. Točke sporeda so bile raznovrstne: par otroških enodejank, petje itd. Otroci so se res imenitno pokazali, posebno v slovenskih točkah. Tudi razstava je izpadla zelo dobro. Človek je kar strmel, ko je ogledoval: posamezne predmete. Vsa čast šolskemu vodstvu, posebno pa g. Majerju. Le tako naprej!
IZ BREGA.
Zanimivo' je, kakšno- politiko vodi klika, o kateri smo zadnjikrat pisali. Dvojna in naravnost ogabna je politika te klike: prvo lice je narodno: zato pošilja v liste pismo o krivicah komisar je viih, češ s tem pokažemo, da smo narodni.
Vedo pa trdno, da se listi na merodajnih mestih prav nič ne vpoštevajo. Da bi pa skrbeli za svoj interes, to je, da ostane komisar, so šlti v Trst in so pc-vedali, da je komisar še potreben, ker da ni tipanja, da bi se mogel sestaviti dober občinski odbor. Grdi hinavci, skrbi jih gnojišče, bojijo se, da lones odkrijemo.
Na drugi strani pa ta lclikai čuti, da ko-misarja ne bomo večno imeli'; do volite-, mora priti. Zato pa se tudi klika pripravlja. Kako? V svojem tržaškem tedniku je sramotila nekega moža iz Boljunca, o katerem se klika boji, da bdi bil izvoljen v občinski odbor. Ta mož je pa sposoben, da bi se ž njim ponašala .marsikatera občima, a ta mož ima. to napako, da ne drži s tisto kliko; boje se ga, da bo on pregledoval račune o apnovizacnji in o vojnih posojilih.
Pa klika se s tem še ni zadovoljila.. Denuncirala je nekaj takih mož pri o-blastvih, češ da niso zanesljivi itd., samo da bi oblastva podaljšala komisarijat. To zadevo sem izvedel od zanesljive u-radne osebe v Trstu, le žal da nisem mogel dobiti prepisa ovadbe.
S tako politiko hočejo popolnoma potlačiti gjiiaisi pravice in resnice, pa ne pojde.
Za volitve se bomo pripravili na način, ki bo zasigural občini, da pridejo na krmilo nepodkupljivi imožje, ki bodo natanko preglodali stare račune in storili, kar bo treba storiti. Kar je klike, naj le polovi v svoje mreže tudi kaline, ki se dajo vloviti ,naj tudi nekaj ljudi' podkupi, saj denarja ima dovolj, kar pa je neodvisnih kmetov in delavcev, bomo postavili samostojno listo, ter razvoliili odbor, ki bo neodvisno in pošteno deloval za korist cele občine, posebno za pravično ra zde lir te v davčnih bremen in pa za znižanje občinskih izdatkov DOBRAVLJE na Krasu.
Slučaj je nanesel, da sem govori-l te dni z nekim možem, ki je bil pri aprovi-zacijiil v Tomaju. Med drugim mi je omenil, kako je enkrat prišla moka v apro-vi.zacijo. Bilo je jo kakih 70 vreč, od teh je bilo bele nad polovico. Pisana pa je bilia vsa za črno. Kar je bilo črtne, je gospoda razdala, kakih 35 vreč' bele so pa shranili v stransko notranjo sobo. Za nekaj dn.ii so prišli zopet, da bodo delili, kako se pa začudijo, ko v sobi ni bilo več; bole moke. Na vprašanje: kje je ? so odgovorili: «smo jo med tednom razdali«, pa nihče ni vedel komu. Tako so gospodovali pri na« še po vojski; dobro bi bilo,' da bi se te reči preiskale. Dokler borno imeli take može na vodilnih mestih, ne bomo mogli natančneje povohati občinskih računov.
IDRIJA.
Vlada je naše občinske volitve odi ožila. Evo, kako se je to zgodilo1. Ko so zvedeli liberalci, da mi nastopimo samostojno, da dobimo večino' z županom, komunisti pa manjšinsko zastopstvo., tedaj jih je ob-lillla sramota češ: «Mi&e bomo pod nosom obrisali. Kako se bomo opravičili pred dr.jem VVilfanom, ki smo mu lani sporočili, da je vsa Idrija edin jaška in Wiil-fan je to javno povedal v Trstu na občnem zboru sivoje stranke«. Liberalki so se zbrali in drugi dan je šla njih dvojica k zastopniku vlade in ga nagovarjala, naj se odložijo. Govorite, sta v tem tonu: Naša strankai je hotela, da bosta v listi tudi dva fašista, klerikalci pa tega niso marali in zato so odpovedali skupno listo. Odložite volitve, potem pritisnite nanje, na dekana in druge, ki so mehkejši, da bodo z nami volili in da, bodo pristali na 2 fašista.« In vlada je šla na limanice in valitve odložila. Mi volivci Kmetsko-delavske zveze pa ne gremo na nobene limanice. Mi smo italijanski državljani kakor drugi, in postavljamo feto po svoji vesti. Ako bi se naša stranica združila z liberalci, bi dobili skupno vsaj 200 glasov manj, zakaj mi deiaivca) pojdemo volit samo našo samostojno listo'. Pod nobenim pogojem ne gremo skupno z listo oderuhov in tistih, ki so za svojo kšeftarsko korist vselej pripravljeni, izdata koristi ljudstva in naroda. Krajno vodstvo naše stranke se mora tega držati; ako- pa bi dvomilo', naj se obrne do vodstva stranke v Gorici, kjer ne bodo, prepričan sem, odilločili protiii interesom delavstva in naroda.
BARKA.
Značilno, da so se naši »Balkanci« na god sv. Cirila in Metoda v prenovljeni in pomlajeni obliki pokazali na delu. Le žal, da so jim sedaj običajne manire preprečile, pokazati se v mogočnejšem obsegu. Prisiljeni k skromnosti ob takem prazniku, so nam tem prisrčne j e dali sadov svojega truda in dela, isklesanega v požrtvovalnosti in podjetnosti, ki naj bi bala zlasti najbližjim v vzgled. —■ Že okusno prirejen oder nam je pripravil razpoloženje. Petje nas je prevzeto. Poznala se je sicer izbrušenast v podajanju, pogrešali pa smo čuta enotnosti pri posameznih pevcih, zlasti pevkah. Manjka tudi glasovne prožnosti. P ri moškem zboru so drugi tenorji prešibki, pri mešanem pa alti prebučeči. Le več obzira. do enotnosti in zlasti od strani, pevcev samih. «Demoklej(ev meč» skoraj dober. Paič pa bi bilo želeti, da se te vrste stvari na bodočih programih nadomestijo z bolj izbranimi. «Lažizd)ravnik» je bila boljše podana, le da je bilto «zdravil!jenje» malo pretirano. Najnaravnejši so bili la-žizdravnik, želodčni bolnik in bolnica. I-gralci so «Balkamci» dosedaj veliko boljši kakor pevci. Prvi kuplet je biil dober, drugega pa s stališča dostojnosti in lepote odločno zavračamo. Le ne banalnosti ! Deklama tor je bil pa popolnoma na svojem mestu. V splošnem pa, «Balkan-ci» priznanje vašemu delu in podjetnosti, ki jo uvažujemo in spoštujemo !
IZ FAMELJ.
V našem premogovniku so manj plačanim delliavcem zvišali plačo. No, pa saj je bil ze skrajni čas, da se sramotna cena žuljev, ki še sedaj, kljub zvijanju, ne dela gasiti in ugleda podjetju, popravi. Plačali so za 8 urno delto 10 Lit., sedaj pa so dotočili 11.60. Upoštevati! pa je treba', da so medtem cene živilom razmeroma enako poskočile. — Obžalovati in obsojati pa je, da so nekateri delavci svoje tovariše obtožili hujskanja k mali stavki, čeprav so bili do protiukrepov vodstva visiii enakih misli in govorjenja. Radi tega vodstvo ovajenih ni sprejeto več' v delo. Vtis je tak, kakor bi billo od gotovo strani preračun j eno, ali ga jako, jako otročje.
GORJANSKO.
V «Mal e m listu« večkrat beremo o raznih napakah po slovenskih vaseh. Tudi v Gorjanskem kaj podobnega no manjkal Na sv. Mohor imamo cerkveni shod s procesijo. Farani se praznika vesele in
tudi vse lepo pripravijo in okrase za tako priliko. Neki fantalini pa so hoteli napraviti škandal, zlasti da bi nagajali duhovniku, ter so si izmislili^ da mora ta dan biti ples, kajti potem bi. odpadllla cerkvena slovesnost. Župan jim ni dal dovoljenja. Naš kapoškvadra jim je pa takoj šel na roko, seveda ker je gostilničar in gleda za dobiček. Dobil je ples brez županskega dovoljenja. O našem g. kuratu ne bom pisal, kaj je, ker ga vsa oko*-lica pozna in priznava njegovo neumorno delavnost in požrtvovalnost. Tudi vam, razgrajači, vašim bratom, materam itd. je mnogo dobrega storili!, posebno v času vojne. In zdaj mu povračate s takimi de-
li	? Sram vasi bodi ! G. kurata pa prosimo, naj ne jemlje vpoštev tistih nerodne-žev in želimo, da še dolgo ostane med nami.
SALE2.
Prisiljena radii /razmer .odhajam ipoi 14 letni službi iz Saleža in iz Zgonika. Ob tej priliki se prisrčno zahvalim svo-jim nekdanjim učencem in učenkam pa tudi njih staršem za vso prijaznost, katero so mi izkazali v težkih pa tudi kdaj v veselih trenutkih. Posebno zahvalo izrekam še šaleškim šolarjem za prelepa darila ob slovesu. Bog vsem plačaj !
Pavla Konig, učiteljica.
Plavje.
O nesreči, ki nas je zadela, je bilo že sporočeno v listih, tada kratko in poiman Ijivo. Tudi jaz ne bodem dolgočasil čitateljev našega lista in porabil .dragega prostora. Dne 22. p. m. dopoldne sta-nam toča in povodenj vse pridelke uči-nila,, deloma izuzemši krompir in krmo. Okoln 10. ure predpoldne so se začeli zbirati oblaki na zapadni strani, ravno v točki odkoder navadno prihaja neurje. Naglo so se dvigali, in širili, tako da je ob 11. že začela padati toča pomešana z dežjem in močnim vetrom. Močan piš je podil oblake od juga proti vzhodu, odkoder se je spet iz sevemovzhodne strani («od Socerba, ki vse frderba«) vsula toča, ki nam je v pol uri uničila vse, kakor zgoraj rečeno. Največ škode trpimo na vinogradih, potem na oljki, ki nam je leto® obetala obilen pridelek; potem turšica, fižol, žito, paradižniki in druga zelenjad, ki se tu goji za na trg.
Ceste so tudi po nekod bolj podobne hudournikom nego voznim cestam, tako da cenimo tu v Plavjah nad tristotisoe lir škode, in to ni špas za nas, ki se ba-virno izključno s kmetijstvom, in moramo kupovati tudi tuje pridelke. Rojijo nam mučne misli kje vzeti denar dasi kupimo, kje vzeti denar za plačevati davke, kje za «takse» ki se nam škodoželjno- režijo takor grozna smrt? Sicer je biila takoj komisija, da ugotovi škodo ne vemo pa kako nam mislijo pomagati; prosili pa bi občinske poglavarje v Milah in pa naše državne poslance da se potrudijo na pristojnim mestu, da. da nam — ee mogoče hitro — vsaj ceste popravijo, ker na ta način bi nam storili najdobrasrčnejšo in najkoristnejšo podporo.
Zobozdravnišhi atntalalorij
TRST, v. Šettefontane št. 6
od 9. do 12, ure in od 15. de 19 ure
MT ljudske cene. ~*Q
Eternit
je najboljši za kritje streh
V. JANACH & C.O
ZALOGA: Trst - Trieste (2)
Via Milano št. 12 (pri veliki pošti)
V	zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča.
JAMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-42
GOSPODARSTVO
Kako kaže žito
Položaj na svetovnem žitnem trgu se je v zadnjih tednih znatno izpremenil.
Dosedaj so severnoameriške Združene države radi izborne lanske žetvo in zaradi tega, ker je v gospodarskem lietu 1924-1925 morala Evropa uvažati ogromne količine žita, imele naravnost monopol na vseh tržiščih in določevale brezobzirno cene. Sedaj pa izgloda, da se bo to temeljito izpremenilo v gospodarskem letu 1925-1926. Poročila iz severnoameriških Združenih držav vedo povedati, da pričakujejo tam letos veliko manjši žetveni donos kakor je bil Hani, Nasprotno pa cenijo, da bo letošnja žetev v Kanadi izredno dobra. Tudi iz drugih prekomorskih držav prihajajo ugodna poročila o žetvi in pričakujejo večinoma isti donos kakor lanii.
Nasprotno Združenim državam so iz-gledi na žetev v celi Evropi zelo ugodni.
V	Nemčiji bo žetev za 30—35 odstotkov boljša kakor lanska. V Franciji se je povečala posejana površina in tudi vreme je ugodno. Italija, ki v Evropi poleg Anglije uvaža največ pšenice, bo imela letos boljšo žetev kot lani (za pol milijona ton). Italijani že prodajajo v Avstraliji nakupljeno žito, ki je že prispelo skoro v Evropo. Anglija bo tudi imela nekoliko boljšo žetev kakor lani. — Poljska bo i-rnelia letos za 50 odstotkov boljšo žetev pšenice kakor lani in za 70 odstotkov več rži kakor lani. Skandinavske države, Belgija in Holandija bodo izkazovale dobre uspehe. Romunija bo imela letos ve lik prebitek, Bolgarija bo letos pridelala 50 odstotkov več pšenice kakor lani. Tudi v Jugoslaviji so izgledi dobri.
Odločilna za svetovni trg pa bo žetev v Rusiji. Po najnovejših podatkih osrednjega statističnega urada v Moskvi bo dala žetev nad 50 milijonov ton (po drugih cenitvah celo 60 milijonov ton!) Lani je dala žetev 41 milijonov ton, predlanska pa 46 milijonov ton. Po teh cenitvah bi Rusiji letos preostalo za izvoz okoli 8 milijonov ton žita. Čisto gotovo je, da bo Rusija zopet nastopila na svetovnih tržiščih kot izvoznik žita in sicer v veliki meri.
Vse to se bo kmalu poznalo pri cenah žita. Že sedaj je nastopila na borzi v Či-kagu mirna tendenca. Evropa ne kupuje več dosti žita v Ameriki in tudi cene so že popustile.
Po čem je lira ?
Dna 22. julija Bi dal ali dobil: n 100 dinarjev — 47.50 L.
M 100 6.	kron — 80.30 L.
za 100 fr.	franka? 127.10 L.
aa 100 šilingov — 380.— L., la 1 dolar	— 27.10 L.
■a 1 funt	■*- 132.25 L.
IM zbor ..Zadružne zvezo" v norici
Dne 9. julija 1925 se1 je vršil občni zbor naše goriške Zadružne zveze v Gorici. Zastopanih je b,ilo 57 od 170 včlanjenih zadrug.
Iz računskega poročila povzamemo kratko bolj zanimirve točke: Promet L. 70,143.295.90; blagajna : prejemki 17 mi-ljonov 5 tisoč 969 lir in 72 stot., izdatki 16.984.244.99; tek. račun zadrug:	dvigi
8,353.875.72, vloge 10,033.824.45; naložbe: vloge 8,637.413.85, dvigi 6,725.862.18. Blago: Nakupila in oddala je Zveza tekom leta 1924.: 2340 q tomaževe žlindre. 400 q su p er fosfata, 80' q kalijeve soli, i03 q čilskega solitra, 110 q semenskega krompirja, 516 q modre galice, 105 q žvepla, 20 q sezamovih tropin, 7 q semenske pšenice in 3 q apnenega dušika.
Načelstvo je obrnilo svojo pozornost na živinorejo, s tem, da je začelo krepko organizirati oddajo masla goriških gor. Z zadnjem času je «Zveza» prevzemala mesečno masla za okrog 60-70 tisoč lir.
Danes ima «Zveza» 170 članic, ki se po strokah delijo takole : 69 posojilnic, 17 delujočih konsumov, 21 raznih kmetskih in gospodarskih, 22 stavbnih, 30 mlekarskih, 6 obrtnih in 5 raznih zadrug in društev.
Mali list ▼ vsako hišo, v vsako slovensko družino!
DAROVI ZA «MALI LIST»
Iz Francije pošiljajo iskrene pozdrave sorodnikom, prijateljem in vsem rojakom ter darujejo za Mali list po 2 liri: Jožef Okretič, Kolman Fran diz Kostanjevice, Karoil Marušič, Alojz Blažič, Ivan Blažič iz Lokvice. Okretič 5 lir.
Dosedaj nabranih 300 lir 20 stot. Vsem darovalcem in nabiralcem srčna hvala in Bog plaeaj. Drugi pa posnemajte, vzglede požrtvovalnosti za veliko in dobro stvar !
NAŠA POŠTA.
P. M.: — Mi vam lista ne moremo zastonj pošiljali'. Zastonj dobivate lahko tisti list, ki so ga v Trstu ustanovili s fondom vojnih oderuhov in ki bo izhajal, dokler bodo magnati in izkoriščevalci hoteli dajati iz svojih žepov.
Gorica. S «Čukom» se ne bomo prepira-
li	v taki obliki.
Komen. Ni primerno zloženo.
Zahvale za mrtvimi ali mrliška naznanila se morajo naročiti kot inserat proti plačilu, ne enostavno sporočiti uredništvu, katero potem ne ve, kaj narediti. Tarifa je 4 lire za cm višine v eni koloni. Pišiti torej koliko kolon širok in koliko cm vsok naj bo tak oglas, da ne bo nesporazuma pri obračunu.
Tomajsko pošto prosimo za točno dostavi jan j o našega lista naročnikom.
Naši zoble in niih negovanje
Po prof. Jessenovi tabeli.	j
1. S poltretjim letom ima vsak otrok 20 zob-ml ečn jakov.
2. v 6. letu se pojavi zadaj v ustih prvi stalni kočnik.
3- Od 7. do 14. leta se zobje izmenjujejo.
4. V 12. letu se pokaže drugi veliki kočnik, v 18. do 40. letu pa zadnji kočnik, takozvani modri zob.
5. Zdravo zobovje je neobhodno potrebno za uspešno prebavljanje in za splošno telesno zdravje.
6. Mlečni zobje iimajo za otroka še več pomena, nego stalni zobje za o-draslega.
7. Le kdor ima zdrave mlečnjake, bo i-mel tudi zdrave stalne zobe.
8. Že v zgodnji mladosti jo treba vse zobe vsak dan zjutraj, posebno pa zvečer temeljito osnažiti.
9. Od 3. leta dalje jih je treba dati
vsako leto preiskati pri zobozdravniku.
10. Če začno gniti, jih je treba takoj zaliti (plombirati), še preden se pojavijo bolečine.
11. Usta, ki so vhod v človeško telo, morajo biti popolnoma zdrava.
12. Da ostanejo usta zdrava, je treba odstraniti vse korenine, ki se ne dado več ozdraviti; nazobnina (zobni kamen) se mora redno odstranjevati.
13. Glej da ohraniš svoje zobe s tem, da jih daš pravočasno zaliti, zakaj u-metni zobje nadomeščajo prave le za silo.
14. Kdor pri svojih otrokih zamudi negovanje zob, jim škoduje za vse življenje.
15. Zobe zdrave — pol prebave, skrbno pazi snage prave !
Sestavil dr. E. BretL
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje, Po ugodnih cenah. Tvrdka Gaston« Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 3.
POSTEN MLADENIČ blagega značaja, sin kmečkih staršev, izveden v vseh kmetijskih rečeh, sedaj v državni službi, želi pristopiti na kako kmetijo s primernimi pogoji kot zet ali posi-novljenec. — Ponudbe naj se pošljejo na naslov «Malega lista«.
KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajco, maslo i t. d. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffineria 4.
NAPRODAJ je v. Š. Petru na Krasu hiša na najbolj prometni točki, pripravna za trgovino, obrt ali podobno v večjem obsegu. — Naslov pove uprava.
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste
r
Zobozdravoiški ambulatorij
Stanko Perhavec
Sežana St. 68
je odprt vsaki dan izven srede in sobote. Izdelujejo se vse v to stroko spadajoča dela po nizkih conah.
Zaloga domačih vin
Vipavske, istarski refošk in kraški teran. - Na debelo in za družine VIALE XX SETTEMBRE 94 (prej Acquedotto), na drobno in za družine VIA GIULIANI 32. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik
FR. ŠTRANCAR.
EHa
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5.
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRST, Via del Peaoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
Mehanična pekarna in sladčicarna
Žerjal dc
Via Ceollla dl Rittmayer št. 14
se priporoča cen. občinstvu. Izdeluje v vsaki množini piškote in druge sladčice. Zastopnik mehaničnih peči z znamko „ZVEZDA“ za celo Julijsko Benečijo.
jjli:
=il(fc
Josip Ostrouška Opčine
(VILLA OP1CINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tudi na obroke.
^111=
V založbi
knjigarne in papirnice
Via Milano 37
je izšel
Dr. J. Valjavec - ital.-slov. slovar Cena L. 28.* s priporočeno poštnino L, 29.50
Naročila brez vnaprej poslanega zneska se ne upoštevajo.
D= H, Grusovin
v Gorici: Plazza Vittorla (Travnik) v hiSi PaternoMi 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah.
Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop<
Zadružna tiskarna.
GORICA, VRH PLACUTE, 18. Edina slovenska tiskarna zadružne oblike. - Tiska časopise, knjige, vsakovrstne tiskovine za zasebnike iu urade.
Medmestni telefon štev. 253.
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
piazza Garibaldi 2.1. d. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega Je, da so prepriča o cenah.
Čevtfamtca fORCESSM
odlikovana v Parizu In Genovi 1924. x veliko pvemlfo, diplomo In xtato svetinjo
TrSt vta Caprin 5 pri Sv. Jakobu TfSt
i
a p
#8**1 S ji	«	S	o	*■
p a	"S	s	s	S
t3 9 1» !
s -g
£	0	2	m	°
M o,	Vi	H	—	«
3 -S 5 S A
« S	T	«	£	5
M p.	>	«	*e
Slovenci t Kupujte samo pri Forcesstnu!