IRf^25*
MOVINft
AMFRICAN iN SPIRIT FOREIGN iN t ANCUACF ONL Y
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. (5.
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING," JANUARY 8th. 19a
i
LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Radio oddajna postaja Bivši predsednik Coolidge W.JAY se je dobro slišala j bi rad deportiral neza-v daljni Novi Zelandiji željene mu tujezemce
Da ne boste rekli, da gre naš Bivši predsednik Zedin.jenih ' slovenski glas samo v Collin- držav, republikanec Calvin Coo-wood, Newburg ali v Madison, lidge, piše v ameriškem časopi-Radio oddajna postaja WJAY, sju, da bi bilo jako zaželjeno, da potom katere se razpošilja slo- se deportira vse one, ki niso venski radio program vsako ne- amerški državljani, in ki so pri-deljo od 5. do 6. ure popoldne, šli na ta ali oni način s postavo se sliši, ob ugodni priliki, vse- v konflikt. Coolidge piše, da ima povsod. Sporočali smo že, da so delavski tajnik vlade prav, ko slišali rojaki v Kanadi naš pro- priporoča, da se deportira vse gram, in zadnji pondeljek so one inozemce, ki se ne prilagodi-trije naši rojaki poslali naročni- jo razmeram v Ameriki in krši-no na "Ameriško Domovino" iz jo to ali ono postavo. Pravi, da Kanade. Iz države New York bi morali biti vsi taki kršilci po-smo dobili pismo, da so slišali stav najprvo kaznovani, potem slovenski radio program, iz Wis- pa, ko kazen odsedijo, deportira-consina ravno tako, in pravkar ni v deželo, iz katere so prišli, smo obvestili občinstvo, da je Amerika da je baje vse preveč slovenski župnik v Ely, Minn., milostna z naseljenci. Vse to Rev. Mihelčič, prav dobro slišal bi bilo že dobro, ko bi Coolidge slovenski radio program iz Cle- požgečkal tudi nekoliko one na-velanda. In danes imamo pred seljence, ki so prišli iz dežele, seboj pismo nekega Angleža, pi- iz katere je prišel stari oče Coo- . sano v mestu Pehiri, provinca lidga iz Anglije. Ameriški pi-Gisborne, Nova Zelandija, to je satelji nam sporočajo v svojih tam okoli Avstralije, 5500 milj spisih, kakšni roparji, morilci od Clevelanda, v katerem piše, in kršilci postav so bili to, kako da je dobil par slovenskih pro- so divjali med Indijanci, ki so gramov na svoj radio aparat in tudi imeli svoje postave, katere je bil strašansko vesel. Ne dobi so predniki Coolidga neusmiljs-sicer našega programa, piše. no kršili. Zakaj vedno nabijati vsako nedeljo, toda čaka ga ne- po priprostih ljudeh, ki danes, strpno. Piše Mr. Wm. Stal'- prihajajo v Ameriko, in ki ima-ford iz Nove Zelandije: "You jo za poslušati milijone postav, seem to play very good music dočim so Coolidgevi predniki over there. I hear your station lahko morili in plenili po mili vo-at odd times, when conditions Iji, ne da bi imeli republikansko are good>, just' now. . ." Vidite administracijo v Washingtonu, torej, da gre naš glas po vsem ki vidi v vsakem tujezemcu zlo-
NOVICE NEKDAJ IN SEDAJ
svetu. Ampak radio oddajanje ima svoje muhe. Včasih ne boste slišali najboljše postaje prav v bližini, 50 ali 100 milj oddaljene, zopet drugič pa slišite manjše postaje tisoče milj daleč. To
činca, dočim ne vidijo.
domačih banditov
Mati je prodajala žgan je; Ponovna zahteva, da se da je preživela otroka in strogo nadzoruje tuje-moža, ki je brez dela zenice v Zed. državah
Na mestni sodni j i se je naha- Albany, N. Y., 7. januarja. — j al a včeraj 19 le stara poročena Sem se poroča, da je Trgovska žena Mrs. Helen Sferak, ki sta- zbornica države New York pomije na 6203 White Ave. Znani slala na kongres Zedinjenih dr-policijski kapitan McMaster jo ž-av jako resno priporoc'lo, da je pred nekaj dnevi aretiral, ker se naredi postava glede deporta-je prodajala opojno pijačo. Mla- cije tujezemcev iz Zedinjenih da mati ima doma moža, ki je že držav, zlasti onih, ki so v tem 13 mesecev brez dela, poleg tega ali onem Viziru prekršili kako pa ima leto dni starega otroka, ameriško postavo. Poleg tega ki kriči po hrani. Zaslužka ni pa ista zbornica priporoča, da od nikoder, jesti se mora, ali pa bi morali vzeti odtise prstov pojdite živ v grob. Pa je prišla; vseh onih, ki niso ameriški dr-mati na misel, da bi prodala ne- žavljani, tako da bi imela poli-ka.j kvortov žganja in zaslužila cija in druge oblasti stalen se-pri tem nekaj centov. In roka znam vseh onih, ki niso ameri-postave, ki ne vidi brezposelno-.Ski državljani. Poročilo pravi, sti, vidi pa stvari, ki so od pam- da ker tujezemci v tej deželi niti veka bile upeljane pri vseh na- so registrirani, je skrajno te-rodih, jo je prijela. Mrs. Se- žavno dognati, kdo se je vtiho-rak je bila pripeljana pred sod- tapil v to deželo proti postavno, nika llull-a. On je poslušal in Registracija in odtis prstov bi poslušal njeno zgodbo, dal je dalo oblastem pravo priliko, da vso stvar preiskati po svojih lju- gledajo, kaj tujezemci počenjajo deh in pronašel, da je res tako, v tej deželi. No, potem pa po-kot je trdila mlada mati. Ni trebujemo še carja, Trockega in hotel izreči obsodbe, dasi bi bil glasom postave primoran k temu. Odložil je vso zadevo do 20. januarja in bo tedaj najbrže oprostil mlado kršilko bedaste postave. Ali naj jo kaznuje? Niti centa ni pri hiši. Ali naj jo pošlje v ječo? Mogoče bo kapi tan
I .en i na, pa imamo pravo Rusijo v Zedinjenih državah.
Lačni farmarji se puntajo v Arkansasu
England, Arkansas, 6. januarja. Mnogo farmarjev, ki so
McMasters potem skrbel za Popolnoma osiroteli radi ogromne suše, ki je lansko leto prevladovala na njih farmah, je napadlo to mesto, ko so iskali živež za sebe in za svoje otroke. Takoj ko je o tem z vedi o vodstvo Rdečega križa, je farmarjem zagotovilo, da bodo dobili dovolj,
otroka in moža!
-o-
Nocoj je konferenca delničarjev S. N. Doma
povejte pošteno, iskreno, narod- cu toliko značaja, kreposti in no in nekaj, kar bo zaleglo. (plemenitosti, da je v resnici
Maršal Joffre počaščen od vsega naroda
, .	-	Paris, 6. januarja. Truplo?
je skrivnost narave, katere še francoskega umrlega maršala znanstveniki niso mogli rešiti. joseph joffre ieži v mali kape-
Svetujemo pa vsem rojakom po lici sv Ludvika, na priprosti vo- Nocoj zvečer se prične v veli-
ri" wiAV lld' da skušajo do" jaški postelji. Tisoče Francozov ki dvorani S. N. Doma na St. biti VVJ A Y ,-adio postajo v Cle- prihaja, da se za vselej poslovijo Clair Ave., letna seja delničar-
velanc u vsako nedeljo, od S. od slavnega vojaka, ki je bil jev Slovenskega Narodnega Do- ............... — .»j«^« -----.„«..------... ..........Več zločinov
do b ure popoldne. Včasih se jdea] Francije. V rokah ima sre- ma, tega krasnega slovenskega izmed vseh slovenskih naselbin (se ne bo, tedaj smo krivi sami,	vcc jIOL ntn
•Um bo posrečilo, včasih pa ne, brn križ, in oblečen je v črno vo- zavoda v Clevelandu, na katere- Amerike, ne more, niti ni pri- i ker nismo tega krepkega sloven- v kolikor seje sporočilo poli-kajti radio ima svoje muhe, in jaško suknjo, katero je imel na!ga smo pač vsi ponosni. Poleg pravljena in voljna dovoliti, dajskega značaja in plemenite slo- ciji v Clevelandu smo imeli te-zrak, po katerem se prenaša pe- sebjt ko je ob reki Marne leta direktorjev, ki imajo vodstvo bi nastal radi Narodnega Doma [venske duše znali narodu poka- kom zadnjih šestih dni 17 ropar-sem in glasba, ima pa tudi svo- 1914 zapodil Nemce nazaj od pri poslovanju Doma, bo navzo- nesporazum. To je ono podjet-jzati. skih napadov, 23 roparskih vlo-,ie muhe. Dobi se pa lahko vsa- pariza. Na svilenih blazinah ob čih tudi 56 zastopnikov posa- je, kjer moramo držati skupaj, I	-n--mov m pet umorov. Le eden iz-
Naša slovenska Clevelandu, četudi
naselbina v je največja
vredno, da se to ohrani vsaj za bodoča dva naša rodova, in če
Državna zbornica se veseli predloga mokrih
Columbus, Oh'o, 7. januarja. — Dva senatorja sta danes v državni zbornici predlagala, da da ne bo treba nikomur stradati, državna legislatura odredi, da Mnogo farmarjev je prišlo obo-se prekliče suhaška postava, ki roženih v mesto in so grozili, da sedaj obstoji v državi Ohio. Ko bodo vzeli s silo, ako ne dobijo je bil predlog v državni zborni-1 zlepa živeža. V resnici vlada v ci omenjen, so planili poslanci državi Arkansas ogromno po-kviški: ter dolgo in navdušeno manjkanje. Rdeči križ podpira ploskali.	'	že sedaj 100,000 oseb /, živežem,
--in do meseca februarja bo na-
rastlo to število na 250,000. Suša je popolnoma upropastila sicer prej premožne farmarje.
ut'od° Ti kadar so okoliščine nogah, se nahajajo vsa njegova	meznih društev in organizacij,'! kajti vsi smo prizadeti pri tem, j
ki lh'cl b nam PHČai° pisma'	odlikovanja. Pokopan bo v sre-	poleg posameznih delničarjev, ki brez razlike mišljenja in pre-
i • ° '!?m° ce,° iz 5500 mili	do. Celo nemško časopisje v Ber-	so prispevali za Dom.	pričanja,
oddal,]ene Nove Zelandijt
-o—
Nova tajnica
Društvo Srca Marije (staro) ,)e izvolilo novo tajnico, Frances Novak, 6326 Carl Ave., na katero naj se članice obrnejo v vseh zadevah, tikajočih se društva.
Konec sveta
London, 7. januarja, — Sir Arthur Ecklington, znameniti angleški učenjak in znanstvenik, je imel danes kot predsednik "Matematične zveze" govor pred zbranimi znanstveniki, in je tekom govora prerokoval ko-
linu piše jako častno o pokojnem maršalu Joffre.
ga, pameti imate dovolj, skušenj še več, da razdiralno delo nam ne prinese drugega kot narodno škodo, ne škodo samo tebi ali meni, pač pa celokupnemu narodu.
Predvsem pomislimo na mladino, našo slovensko mladino, katera žal, ni dovolj no zastopana
Imeli smo lansko leto izvan- V tem duhu se je delalo doslej, redno konferenco zastopnikov in glejte, da se bo tudi v bodo-
__društev in posameznikov radi če. Med imeni delegatov za kon-
Nove uradnice	nesporazuma, ki je nastal pri ferenco vidimo imena pametnih,
Društvo Srca Marije (staro) upravi od strani gotovih kros-1 premišljenih in zavednih mož in je izvolilo sledeči odbor za leto gov. Padla je marsikakšna trp- žena. Zborujte torej, ne ozira-1931. predsednica Julia Brezo- ka beseda, a vsa izredna konfe- je se na osebne interese, prepri-var, podpredsednica Mary Grdi- renca je bila brez pomena. Na- čanje ali mišljenje tega ali one-na, tajnica-zapisnikarica Fran- redilo se ni ničesar. Ostalo je, ces Novak, 6326 Carl Ave., bla- kot je moralo biti. gajničarka Katarina Perme, II. Konferenca delničarjev Slo-tajnica Mary Bradach. Odbor- venskega Narodnega Doma pa, nice: Mary škulj in Ana Erbež- ki se vrši nocoj, mora nekaj de-nik. Nadzornice: Louise Pikš,,finitivnega ukreniti. Mi, nam-Genoyefa Supan in Jennie Brod- re£ vsi rojaki v Clevelandu, ki nik. Rediteljica Frances Kasu- sm(> zainteresirani pri Sloven-nič. Bolniška obiskovalka He- skem Narod. Domu, ki nas je ve-
lena Simončič. Zdravniki: dr. ijai $300.000, moramo gledati, na tej konferenci, toda resnica nec sveta. Rekel je: "Narašča- Seliškar, dr. Perme in dr. Oman. da bo ta delniška seja nekaj kon- je, da naša slovenska mladina nje entropije daje smernico ča-	T r» t 't	kretnega, nekaj business-like, bolj in večkrat uporablja prosto-
ri- In entropija je jako čudo- v. v •	t „ rednih kot bi se izrazil Am'erikanec, re Slovenskega Narodnega Do-
vda zadeva. Najbolje jo opiše- vn SStPn obHk ko naimt ne Pa navadno ^nčanje in dre- ma, kot pa starejši Slovenci. Vse mo kot mero za disorganizacijo Lrs Marv Zaic 7507 Cornel « zanie eden v	Dovolj podjetje pa le V°dij° naši sta"
sistema. Svet se tako razvija, fj nredstavTa svo o doloolet dol*° ^ že naš narod v Cleve" rini' in ti m°raj° P°kazati mla" a mora Priti do kaosa in kon-	Mrs * «« landu, da zna ločiti dobro od sla- dini, da v resnici znajo nekaj
ca, ali kot se je profesor, izrazil:
Nove uradnice
Društvo sv. Neže, št. 139 C. K.
Lepa zahvala	med r^vaiset roparjev .je bil pri- of O., je izvolilo sledeče uradnice
Mrs. Sodja, mati našega mla- jet od policije. Zločini se dnev- za leto 1931: predsednica Marv dega Joe Sodja, ki je vzbudil s množijo, svojim igranjem na banjo po-	p0gtar
zornost ameriških krogov, se le- Sedanji pcžtm mojster v Cle-po zahvaljuje Ameriški Domovi- velandu< Taylor, ne bo več imeni za prijazne besede glede nje- novan na HVOje mesto. Na njenega sina. Res, mamica, ki je gov pr6gtor pride najbrž seda-ponosna na sina! ^	p ji pomožni poštar Mr. Frank
Državljanska šola Kulas, ki je poznan kot jako spo-
Nocoj zvečer se zopet otvori soben mož, od katerega se priča-
In če bo tako, bo mladina do- Slovenskega
pouk v državljanski šoli na 55 cesti in St. Clair Ave., v poslopju javne knjižnice. Pouk se začne točno ob 7. uri zvečer. Vabljeni so moški in ženske. Vsa pojasnila dobite v šoli.
Peč eksplodirala
kuje mnogo izboljšave v poštnem poslovanju.
Nove uradnice
Peterlin, podpredsednica Tere-za Kostanjšek, tajnica Jennie M. Melle, blagajničarka Katarina Perme, zapisnikarica Frances Russ, vratarica Frances Ka-sunič. nadzornice: Mary Skull, Mary Peterlin, Iva Peterlin. — Zdravnika dr. J. M. Seliškar in L. J. Perme.
Nov zobozdravnik
V poslopju na 6233 St. Clair Ave., ,je odprl nov zobozdrav-niški urad dr. F. N. Braidech.
Podružnica št. 32, Slovenske j Rojakom ga prav toplo priporo-ženske Zveze v Euclidu je izvo- čamo.
lila sledeče uradnice za 1. 1931:	_
predsednica Jennie Pink, pod-
V hiši na 3003 St. Clair Ave., predsednica Mary Valter> tajni-je v torek popoldne eksplodirala ca Jennie Intihar, 900 E. 234th
Mary
Ave., predstavila svojo dolgokt- landu> da zna ločiti dobro od sla. dini, da v resnici znajo
ve8 nn5 t	.	trič iz Detroita, ki se sedaj na- bs*a' koristno od Vodljivega. pravilnega ukrenit,
nonohl h Pnha;,a.v polozaj haja na obisku v Clevelandu. Onim, ki se resnično zanima-
ganila°1Je' P0Staja Mrs. Petrič se je za celo leto na- za napredek društev, naselbi- bila spoštovanje m priznanje Ave, sh v wla r aSa • P()feb"°- ročila na naš časopis in se jako ne in našega Doma, naj se nikar napram nam vsem Naši očetje r u »	VamiCnem ekVlhb" Pohvalno izrazila o slovenskem ne razburjajo. Par pametnih in in matere so storil, veliko, ple-
i.ju. m na ta nacm pride ko- j radio programu	treznih besed več zaleže kot vsa menito delo, posnemajmo jih, ta-
nec sveta, je rekel učeni profe- '	' '	slama, ki se jo sicer premlati na ko bodo rekli naši mladi. In de-
sor. No, če sam verjame, naj le,;	Po operaciji	; enakih konferencah. Zato pa: lo, za ohranitev slovenskega zna-
mi mu ne verjamemo. . Rojak Joseph Bokar je srečno , delegati naših društev, zastopni- čaja in narodnosti našega naro-Do-X, znameniti nemški prestal operacijo v St. Alexis ki posameznih delničarjev: raje da, se bo nadaljevalo od naših zrakoplov, odplove proti Ameri- j bolnici, toda vsak obisk je zaen- molčite največkrat, pa se ogla- mladih. Saj ima slovenski na-januarja.	krat še zabranjen.	[site v pravem trenotku in tedaj j rod v svoji duši in v svojem sr-
Radio govor
Preteklo nedeljo je govoril po-petrolejna peč in hiša je začela j gt.," Wa'gajni&irka Mary Petek, !tom Columbia Broadcasting ra-goreti. Ko je stanovalec John zapisniltar-ica Mary Koračin: di(> oddajnih postaj jugoslovan-Smith hotel rešiti družino iz hi- nadzornice - 'Mary Šintič. Mary ski Poslanik v Washingtonu, dr. še, je pri tem dobil take poškod- gadnik in Mary §uštaršič.	Leonid Pitamic. Preko katerih
be, da bo najbrž umrl. Družino '	' ' '	postaj je govoril, ne vemo, to-
go rešili.	G. Banovec	da nekateri so nam povedali, da
Seja direktorija	Naš °Perni Pevec Svetozar . so dobili govor potom postaje, ki
V petek večer, 9. januarja, ob B<™ovec je že prišel iz bolnice se nahaia v Yungstownu, Ohio. 8. uri se vrši seja direktorija 111 se naha-ia ^daj pri družim In povedalo se nam je tudi, da
ki
Doma na Holmes Perdan na 933 E- 185th St.,.kjer ga prijatelji lahko vsak čas ob-i iščejo.
Veselica društva Dom
je bil govor zelo lep in času primeren. Na tem mestu bi prijazno opozorili jugoslovansko poslaništvo v Washingtonu, da
Lucy's Beauty parlor
Dekletom in ženam se pripo-j roča "Lucy's Beauty Parlor," v soboto, 10. januarja se vrši ob enaki priliki sporoči našemu ki se nahaja na 7106 St. Clair I veselica društva Dom št. 25 S. časopisju natančno predmet go-Ave. Berite tozadevni oglas. D. Z. v Maple Heights, v pro- vora, čas in prostor oddajne po-* Državni oddelek ameriške j štorih na 5087 Stanley Ave. Vab- staje, tako da se tozadevno za-vlade priporoča, da ostane ame-riško vojaštvo še nadalje v Ni-
jljeni ste vsi od blizu in ; Za najboljšo zabavo bo
daleč, interesira ves naš narod v Ame-dobro riki. Jugoslavija potrebuje mno-
caragui.
I preskrbel odbor.
go propagande v Ameriki.
C
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 8TH, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....»5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto >5.50; pol leta tS.OO Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Edlton and Publisher«
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act ot March 3rd, 1879.
Cleveland, O. — Nedeljskega | in umetniško igral, radio programa pa ne bomo po- Tudi Ameriški Domovini če-
zabili tako kmalu, ker je bil tako lep, da ga ne moremo prehvaliti.
stitamo na novih naročnikih in želimo, da bi se na ta list naroči-
Posebno godba pod vodstvom dr. H vsi> ki ga gedaj ge nimajo
Iskrena hvala slovenskemu radio klubu za njih hvalevredno požrtvovalnost.
Lauscheta je bila tako lepa in ubrana, da take ne slišimo na nobenem radio programu. Mary Udovich in Josie Lausche sta nam tako lepo zapeli, da bi ju še j Joe in Mary Laurie, Frank Ah-radi slišali. Tudi naš umetnik Čin, Angela A usee, Mary in A. na banjo, Mr. Sodja je jako lepo ' Gainar.
PEVSKI ZBOR ILIRIJA VABI
No. 6. Thu., Jan. 8th, 1931.
Prav vljudno vabimo vse one, njeni večer par pesmi skupaj.
kateri ljubijo lepo petje ter veselo zabavo na zabavni večer, katerega priredi Ilirija dne 11. januarja zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Objavljeno je že bilo v tem listu, da se tega zabavnega večera udeležijo tudi "Zvonarji" iz bližnjega Newburga s pevovodjo vred. Vsi oni, ki dvomite nad tem, pridite na omenjeni večer v Slovenski dom. ter se sami prepričajte, koliko je resnice na tem. Pevski zbor Zvon je zelo popularen v naselbini radi svoje aktivnosti in radi svojih številnih nastopov. Lahko si štejemo v čast, da bo posetil našo naselbino in našo prireditev tako odličen pevski zbor, kot je Zvon.
Komunizem in kapitalizem
Rusija se pripravlja že več mesecev za gospodarsko vojno napram kapitalizmu. In voditelji boljševizma se zavedajo, da boljševizem nikakor ne more prospevati v deželah, kjer so ljudje zadovoljni, delajo in so pošteno plačani za svoje delo. Klice komunizma prospevajo samo tam, kjer ni prosperitete, kjer ni dela, in kjer delavci .radi pomanjkanja denarja in zaslužka postajajo nezadovoljni.
Ruski boljševiški magnati se danes poslužujejo ameriških kapitalističnih metod, namreč, da masivno producira-jo. Na razpolago imajo milijone ustrahovanih delavcev, ki niti misliti ne smejo po svoje, kaj še, da bi kaj rekli ali napadali boljševiško vlado. Nikjer na svetu ni takih sužnjev kot so danes v boljševiški Rusiji priprosti delavci. In bol i-ševiška vlada producira danes masivno, da upropasti svetovno tržnico ter odvzame kredit kapitalističnemu sistemu.
In koliko upljiva je ruska propaganda in smernica imela doslej na svetovno tržišče, tega danes še ne moremo določno povedati. Le toliko je gotovo, da je hotela Rusija te-kom zadnjih treh mesecev uničiti žitne trge sveta. Ruska aktivnost v Italiji in poskusna prodaja žita v Ameriki, je sa mo nekoliko primerov o zlobni boljševiški propagandi.
Deloma je ruska, boljševiška propaganda odgovorna za da:se bodo odzvali našemu vabi. gospodarsko depresijo, toda v kolikšni meri, o tem se danes jlu tudi lokalni pevci ter se ude-še ne more natančno govoriti, toda Rusija, oziroma njeni: ie^iii naše prireditve. Iz tega boljševiški voditelji pridigajo narodu doma, da ima komuni-1 se sklepa da bo ta večer v dvo-stična propaganda uspeh, in da se bo moral kapitalistični | rani nad'sto samih pevcev. Go-sistem kmalu podati.	:tovo> ali bolje rečeU0) sklenjeno
V Zedinjenih državah samih imamo strašno gospodar- je že> da bosta oba zbora tei. sko krizo, in zakrivati to dejstvo, pač ne bi nikomur koristilo, toda kljub temu dejstvu, nikakor ni pričakovati, da bi se ameriški delavci obrnili k boljševizmu za pomoč.
Kljub slabim časom in razmeram pa vživamo v Zedinjenih državah dobro mero svobode in svobodnega gibanja.
ki bi bilo absolutno nemogoče v boljševiški Rusiji. Komu-k ^ perkovnika na obsežnj nisticna ideja namreč je, da so mogotci pri vladi absolu ni, h.už ^ gl	šmarješki
m da navadni državljan« nimajo> nobene druge pravice kot | Tam	. Maten.
Kaj takega se ne sliši na vsaki prireditvi. Pa tudi vsak prostor ni pripraven za nastop za tako številen zbor. Dvorana Slovenskega doma je varna dovolj. Kajti kadar zaori slovenska pesem iz približno sto grl, se stresejo stene in strop. Pa tudi vi se boste tresli, ako boste navzoči, oziroma boste vzradoščeni nad lepoto slovenske pesmi.. Pesem je lepa takrat, kadar jo močan zbor brezhibno proizvaja. Kdor hoče slišati nekaj lepega in se obenem zabavati, ta naj ne ostane doma na 11. januarja.
Vstopnina bo 50 centov. Za to malo vsoto boste dobili okusno večerjo, slišali boste petje beh zborov, Zvona in Ilirije, kakor tudi skupno. Mokrote bo tudi
Brez bojazni lahko trdimo, da j dovolj, pa še poceni bo, saj le-bo 11. januarja nekak pevski ve-j to.s ni nikjer draga, a mi jo bo-čer v Collinwoodu. Pevski zbor Ilirija šteje 40 pevskih moči, pevski zbor Zvon pa tudi nekako toliko. Poleg tega pričakujemo,
mo dali res poceni. Vrtel se bo lahko vsak po svoji volji ob zvokih Zorcove godbe, ali po komandi ohajčana, kakor bo komu bolj drago. Ves čisti preostanek se bo porabil za nabavo kostumov, katere bo zbor Ilirija rabil pri spevo-igri "Darinka,"' katera bo vprizorjena na pustno nedeljo dne 15. februarja.
K obilni udeležbi vas vabijo sploh vsi pevci zapeli na ome- pevci in pevke	Ilirije.
STRAH JE NA° SREDI VOTEL
Leta 1891 je moj oče nastopil oče mu pa ni verjel in je rekel,
da je videl strahove sam v svo-
pravico poslušati in se pokoriti absolutnikom, ki so pri vladi Eno samo postavo imamo v Zedinjenih državah, ki posega v privatno življenje posameznikov, in to je prohibicij ska postava, ki vam zapoveduje kaj smete piti in kaj ne. Toda komunistična Rusija ima stotine enakih postav, v katerih se vam zapoveduje, kaj smete delati, kako se smete oblačiti, kaj smete govoriti, tiskati, prodajati itd. Celo najbolj goreči zagovorniki komunizma, ki prihajajo iz Rusije, potem ,ko so se tam dalj časa mudili, nam pripovedujejo, da je zginila v Rusiji vsaka osebna svoboda. Podaniki v Rusiji so slepo orodje v rokah oblastnikov. Niti enega časopisa nimajo, potom katerega bi se ljudje lahko pritožili proti obstoječim razmeram.
božje, okrog cerkve je pa močan zid, tako da zgleda vse skupaj kot močna trdnjava. Mimo pokopališča drži pešpot, ki gre tik zida.
ga pripelje prav mimo pokopališča. Ko pride mimo zidu, se pobožno prekriža in vzdihne položno misel za ranjke, ki poči-
vi	p, ... .	, ,	. . i vajo onkraj zidu na božji njivi.
Na primer v Rusiji je zapovedano, da se sme nositi sa- ^
mo ene vrste obleka, bodisi za ženske ali moške, ena moda
klobukov prevladuje, vse je odrejeno od države, da mora
biti ravno tako in nič drugače, Kdor se temu ne pokori, je
enostavno vržen v ječo. Pritožujemo se, da so ameriške
ječe polne kršilcev prohibicije, toda iz avtentičnih virov se
navaja, da so boljševiki tekom svojega režima zgradili 16
državnih zaporov, poleg tega, da so mnogo bivših javnih
poslopij spremenili v zapore.	. mrtvi ostajajo!"
hranija ruskih carjev je bila pravo nebo v primer s ti- . ■ .. «p0-. ranijo, ki jo danes izvajajo boljševiki v Rusiji. Komunizem |boj ser Toda ^j^Sčl* Spremeni državljane v navadne sužnje, k. se krivijo pod žc . .. hiši in ni imel č bičem. Komunizem odvzema ljudem naravne, božje in človeške pravice, pušča jih na milost in nemilost oblastnikom, ki niti od naroda niso bili izvoljeni. Komunizem je najbolj tiranska iznajdba političnih blaznežev, kar jh je še videl svet.
Kapitalistični sistem ima svoje napake, hude napake, toda odpravijo se lahko, ne da bi narod storil ekonomski samomor s tem, da upelje gospodarsko in družabno peklo, ki prevladuje danes v Rusiji.
ji domišljiji.
Od tega dogodka je minilo že skoro tri leta in stvar je bila že pozabljena.. Nekega večera pa potrka na naša vrata dober prijatelj mojega očeta. Imel ga je i precej pod klobukom in se je ša-Neke lepe poletne noči je šel!lil in pripovedoval razne stvari, naš sosed že ob eni uri zjutraj j "Veš Tone," je rekel mojemu s koso na rami na senožet. Pot i očetu, "oglasil sem se pri tebi.
da se nekoliko odpočijem, da ne bom ljudi strašil; saj se še spominjal, kako je Medvedov Jože bežal. Menda, je od tega sedaj tri leta. čakaj, da ti vse od kra-
teni trenotku pa skoči neka postava iz pokopališča čez zid in ravno preden j. Kosec se tako prestraši te prikazni, da vrže koso vstran, stisne klobuk pod pazduho in jo navije naravnost proti domu, na vse grlo kli-jcaje: "Pomagajte, pomagajte, Za njim se pa Počakaj, počakaj, ne
Cleveland, O. — Dragi prjia-|in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. tolji! Lepo se zahvalim za da- Pižem, Mr. in Mrs. Stembal, Mr. rila,, ki sem jih prejel v dolgem ; in Mrs. Mišmaš, Mr. in Mrs. času brezdelja. Posebno pa najMarfik in John. Mr. in Mrs. Po-mojo prošnjo, ki je bila priob-j žega. Mr. in Mrs. židan, Mr. in cena v Ameriški Domovini 16. j Mrs. Ridlik, Mr. in Mrs. Novak, decembra in v Glasilu KSKJ 23. | Mr. Zabukovec, Mr. in Mrs. decembra. Vsem dobrotnikom j Kodrič, Mi-, in hči Burgar, Mr. ni dobrotnicam želim srečno. Strnad, Mr. in Mrs. Muha, Mrs. zdravo in zadovoljno novo leto. i Verhovic, Mrs. Legat, Mrs. Ge-Naj vam ljubi Bog vse povrne novefa Supan, Mr. in Mrs. Pre-na tem in na onem svetu.	raa in sinovi, Mr. in Mrs. Blat-
Najprej se zahvalim društvu ] nik, Mr. in Mrs. Navar, Mr. in sv. Jožefa št. 146 KSKJ iz New- Mrs. Zelle, Mr. in Mrs. žefran, burga, h kateremu društvu spa- ;Mr. in Mrs. Kovačič, Ignac Stro-dam že dolgo vrsto let. za vsoto, hen in Jožef Stembal, Frank nabrano na društveni seji 7. de- j Kramar, John in Jakob Teličar. eembra. Dalje se zahvalim še Vsem skupaj še enkrat naj-sledečim: Antonu Grdini, Rev. prisrčnejša hvala. J. J. Omanu, Rev. M. Jagru, Ma-. "	Egidij Verhovic,
ry Makovee, Mr. Flajsmtimi, Mr.	1034 E. 70th St.
dobro pozna kraj in da se ni treba bati, da bi se izgubili. Nekaj časa je šlo vse dobro, pa sta ona dva, kot spretna lovca rekla, da ne smemo hoditi skupaj, če hočemo, da bo lov uspešen, ker bomo tako lahko preiskali več ozemlja in spodili več zajce*'. In tako .je šel naš vodja po svojih potih, midva z Jimom Pevcem sva se pa vseeno bolj skupaj držala. Jim je nekaj časa stikal po grmovju za zajci, meni se pa kar ni dalo, ker mi je vest venomer pripovedovala^ da ni vse prav in da ni. Ozrem se okrog sebe in povsod vidim samo drevje in grmovje in niti vedel nisem, od katere strani smo prišli.
Pokličem Jima in mu povem, da. sva se najbrže izgubila, da ne kaže drugega, kot da jo udariva v to ali ono stran, da prideva do kake poti. Jim je bil takoj pri volji in udariva jo kar na slepo srečo: v hrib, iz hriba v dolino, čez vodo, zopet v hrib in dolino in tako hodiva in hodiva, pa nikjer nobene poti. Hoja po travi in med grmovjem človeka kmalu utrudi in tako sva se tudi midva grozno utrudila, posebno pa Jim, ki je imel težjo puško in prevelike robarje. Ko vidim, da je Jim tako strašno utrujen, sem mu vzel puško, jo zvezal z mojo in obe zadel na ramo. Potem zopet nadaljujeva najino pot in končno vendar prideva do neke poti in kmalu zatem do železnega mostu. Nedaleč od tega mostu vidiva velike razvaline in tam se ustaviva, da si nekoliko odpočijeva.
Ogledujem te razvaline in premišljujem, če ni tu morda skrit kak zaklad. Pričnem obračati kamenje, da odkrijem morda kak skrit lonec cekinov, ko naenkrat zagledam pod kamnom veliko kačo, ki se pa niti ganila ni. Jaz sem se tako ustrašil, da sem kar odrevenel, pa hitro potegne^ Jima za rokav in ga vlečem proč od tega strašnega kraja. šele, ko sva bila. kakih pet milj proč, se ustaviva in rečem Jimu, da je tista kača najbrže kaka zakleta kraljična in da bi jo morala pravzaprav rešiti in bi prišla tako morda še do velikega bogastva. Jim je pa rekel, da on ni pri volji reševati zakletih kraljičin in da ima sedaj samo eno željo na svetu in to še prav prisrčno in iskreno: da bi kmalu prišla do Babičeve farme.
Če vrjamete, al' pa ne.
ja povem, kako je bilo takrat.
Tistega dne sem ga pri fari spil en liter in vračal sem se v mraku domov po tisti poti, ki vodi mimo našega pokopališča. Tam se spomnim mojih dveh sinov, ki sta oba umrla v enem tednu. Postalo mi je težko pri srcu, pa stopim na pokopališče, da obiščem njiju grob in zmolim en očenaš za njiju duši. Pokleknem na grob in molim, pa zmu-da bi potrkal ženi, naj mu od-jčen kakor sem bil, kmalu zapre; kar butil je v vrata in padel dremljem. Ko se zbudim, sprva
v vežo, kjer ga je vsa prestrašena žena spraševala, kaj da fse mu je pripetilo. Moža je vzelo precej časa, da je k sebi prišel
nisem vedel, kje se nahajam, ko pa vidim, da se nahajam na pokopališču, ustanem in ker sem bil blizu zidu, pa kar čez zid sko-
in potem šele povedal, da je vi- j čim in ravno pred Jožeta, ki je del mrtvaka brez glave, ki je i tisti čas mimo prišel. Jože jo preskočil pokopališčni zid in se ja udaril nazaj, jaz pa za njim, hotel vreči nanj in bi se bil go- | klicaje, naj me počaka, da bova tovo, da ga niso brze noge rešile. Razume se, da ni potem tisto jutro več mislil na košnjo. Ko se je zdanilo, sta prišla s ženo k nam in povedala vse,'kako
da straši na pokopališču. Moj
šla skupaj."
No, in tako je bil strah pojasnjen, ampak Jože je še venomer trdil, da je videl mrtveca in da!,. ,. ,
to ni bil noben človek iz mesa in !'. Veseh;da '?mo,se se VS1 sku>)a"'
živi sešh, m bilo nobenega na
Udariva jo naprej in kmalu prideva do nekega farmerja. Prosiva ga, če bi naju potegni) do Babičeve farme, pa je bila njegova lizika pokvarjena. Pošlje naju do drugega farmerja, ta pa sploh lize imel ni. Potolažil naju pa je, ko je rekel, da je do Babiča "samo" 'še deset milj. Pa hajdi naprej in končno jo res primahava do Babičevih, ko je bila že trda tema. Tam nama pa povedo, da naju je šel Vodi-kar iskat in da naju že vse popoldne išče. Na, kaj bo pa sedaj? Ko se pogovarjamo, kaj bi bilo najboljše ukreniti, zaslišimo od džungle sem streljanje, kot bi Turki delali ofenzivo.
Prijatelj pravi: "To je Vodikar, ki strelja nama v signal. Pojdiva ven in parkrat ustreliva, da bo vedel, da sva tukaj živa in zdrava in da bo kmalu nazaj prišel, kjer mu jih bova en par povedala, kako naju je vodil po gmajni." Res ustreliva parkrat in Vodikar je bil kmalu na mestu. Ampak, ker smo bi
Tudi čožov France je potegnil z nami in pravi:
"Jaka, ali spiš? Ali nič ne vi-
ZIMSKO SPANJE
Kakor človek so tudi živali občutljive za velike vremenske izpremembe. če pa si. zna človek proti zimskemu mrazu pomagati s toplepšo obleko in zakurjenimi, zaprtimi prostori, živali tega ne znajo. Zato se nekatere — n. pr. ptice — na zimo umaknejo v toplejše južne kraje, druge pa se zarijejo v zemljo in druga zavetišča ter enostavno — zaspe! Tako rešijo tudi drugo kočljivo vprašanje: glede prehrane, ki postane zanje pozimi nemogoča. Narava — to se pravi Stvarnik, ki je naravi določil zakone — jim je dala zimsko spanje, da se ohranijo.
Kaj naj bi n. pr. pozimi počel netopir? žuželke, s katerimi se hrani, so izginile, zimskih zalog si ne more pripraviti in za daljši let nima sposobnosti. Zato se ob nastopu mrzlega vremena z družino naseli po raznih zavetjih ter tam viseč prebije zimo, navidezno napol mrtev in otrpel. Telesna toplota se mu zniža za polovico, dih in žila delujeta pra vilno, dasi skrajno počasi, da se štedijo sile. Telo se prehranjuje v tem času z maščobo, ki se je živali nabrala čez poletje.
Kakor netopir prespe celo zimo žuželke, kače, žabe in želve in posebno tudi zaspaneta polh in svizec. Ostali sesalci pa prespe le najhujši mraz, ob milejšem vremenu pa prihajajo iz svojih brlogov, da si poiščejo hrane. Sem spadajo jež, veverica in jazbec, na katere ob lepih zimskih dneh pogosto naletimo v zimski naravi. Voluharji si za zimo pripravijo obile zaloge, kamor se hodijo od časa do časa krepit. Tudi čebele ne spe nepretrgano vso zimo, o čemer nas prepriča izginjanje medu pozimi.
Zanimivo je, da mnogo živali prespi zimo družno, skupaj s svojimi sovrstniki. Netopirjev visi večkrat nad tristo v eni duplini tudi polži prezimujejo blizu sku-kaj, svizci spe v čredah, kače se zvijejo v skupen, na vse načine zamotan klopčič — najbrž zato da se vzajemno grejejo. Sploh se namestijo živali za zimsko spanje kar najprimerneje.
Manj znano je, da spe nekatere živali tudi čez poletje. Tako se zarijejo krokodili in kače v tropičnih krajih začasa suše v blato in čakajo tamkaj na dež. -o-
Razne tovarne sprejemajo ljudi na delo
New York, 7. januarja. Ka kih 35.000 delavcev, ki so bili ce. le mesece brez posla, je te dni dobilo poziv, da se vrnejo na de lo. Največ delavcev je vzel na delo Ford, potem pa razne želez niške delavnice po deželi.
kosti.
Leo Keglovič.
IZGUBLJENA LOVCA
V pondeljek 26. decembra pri-,demo se na pripravljeno "liziko" deta k meni moja prijatelja Jim ; in se odpeljemo 60 milj daleč, Pevec in Tone Vodikar in me| kjer sta moja prijatelja vedela začneta nagovarjat, naj bi šli za pravo afriško džunglo. Tamičenka.,, da niti mesa niso ltupi-
prej metanja in zabavljanja.
Ampak največja neprilika je bila pa doma, kjer so nas žene težko pričakovale, veseleč se dobre pečenke, ki jo bodo pripravile iz naših zajcev. Bile so tako sigurne, da bo v nedeljo pe-
drugi dan na lov na zajce. Jaz je okrog 100 akrov prazne zem-se začnem izgovarjat, da nisemj lje, brez vsakega poslopja. Po-puške še nikdar v roki imel in ! leg te zemlje ima naš rojak Tone primahamo domov brez zajcev da streljati ne znam, pa ne od-'Babič farmo. Pri Tonetu se in na smrt izmučeni. Sledila je
le za ta dan. Mislite si dolge obraze, ki so jih delale, ko jo
nehata, dokler jima ne oblju-; ustavimo, da spravimo našo lihim. da grem. Drugo jutro stajziko, dokler se ne vrnemo nazaj, bila že pri meni, dasta mi v roke'Potem jo pa odrinemo v džung-zarjavelo puško in me opremita ; lo.
z vsem potrebnim, da sem kma- j Voditelj lovske ekspedicije je hi izgledal kot pravi lovec. Vse-j bil Tone Vodikar, ki je rekel, da
težka kazen:, v nedeljo smo morali jesti žgance mesto pečenke.
Pozdrave vsem slovenskim lovcem od
Frank Jagra, Jim Pevca, Tony Vodikar ja.


Naša dolžnost
Odgovornost pogrebnega zavoda napram onim, ki so se s zaupanjem obrnili do njega, je ravno tako velika, kot vsake druge trgovine, če ne večja. Mi se vedno čutimo odgovorne in dolžne, da damo najboljšo postrežbo in vse drugo v pomoč prizadeti družini.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 31st St.
Tel. Michigan 7420
diš, kaj nameravajo napraviti ženske z nami? Ene pravijo, da nas bodo privezale na streho mesto škope. Ampak v Ameriki bodo (slabo pokrivale streho s skopo, kot jaz vem. Druga pa pravi, da si bodo dobile trlice, da nas en malo pretisnejo. Ampak to rečeni, da se vam bodo trlice polomile na naših buticah. Iz tega lanu že ne bo prediva, kolikor se meni zdi."
A
Btadačeva Mary mi je eno poslala, ki mora na vsak način zagledati beli dan, ker se v nji govori, zakaj ženske sedaj več ne nosijo korzetov. Mary piše akole:
Bom povedala, kako je tisti Tony, ki stanuje pri Frank \ostnu, kuhal sveža svinjska reberca. Bilo je nekako pred 18 eti, ko smo imeli v Clevelandu še gostilne. Neka Mrs. Mary je imela gostilno ali saloon na St. Clair Ave., med 38. in 40. cesto. Gostilna ji je dobro uspevala in na hrani je imela vsako opoldne precej gostov. Pa se primeri nekoč, da je morala iti v mesto in ker ni vedela, če bo o pravem času doma, da bi skuhala kosilo, da ne bi bordarji godrnjali, pa se obrne do omenjenega Toneta in mu reče:
Tony, na mizi v kuhinji so sveža svinjska reberca, dve glavi zelja in krompir, če me ne bo do enajstih domov, pa vse skupaj deni v pisker. če mi boš napravil to uslugo, te bom enkrat "tretala."
Tone priseže pri vseh tristo milijonih, da bo napravil natanko tako, kot mu je naročeno in gospodinja gre lahkega srca zdoma. Pa je odvihrala menda prehitro in je pozabila zapreti kuhinjska vrata. To opazi sosedov pes, pa pride lepo v vas in sname z mize tista reberca in si napravi žnjimi prijetno kosilo za domačo hišo.
Pride ura enajst in Tone gre v kuhinjo, da izpolni povelje in prošnjo svoje gospodinje. Dene v pisker krompir in zelje, potem pa išče reberca, pa jih ne more nikjer najti. Preobrne vse po kuhinji, reber pa nikjer. Kaj bo pa sedaj ? Tony se drži za glavo in hodi po kuhinji, ne vedoč, kaj bi napravil. V tem zagleda na mizi star korzet, ki ga je menda gospodinja tam pozabila in ker je bil Tony jako navihan, pa ne pomišlja dolgo in trešči tisti moderc v lonec vrh zelja in krompirja.
Ob poldvanajstih pride gospodinja domov, pa ne pogleda nič v lonec, samo Toneta vpraša, če je kosilo kuhano. Ta ji pritrdi in se vsede blizu vrat, da jih bo imel za vsak slučaj pri roki. Gospodinja prinese na mizo krožnike, potem pa kar cel pisker kuhane jedi, da jo bo kalna mizi razdelila po krožnikih. Najprej razdeli vsakemu svoj porejon krompirja in zelja, potem pa natakne dozdevna reberca na velike vilice. Lahko si mislite, kako je bila prestrašena, ko se privleče na svitlo kuhan korzet.
"Joj, Tone, kakšija rebra pa si del v lonec?" zavpije. Tone se pa oglasi: "Rekli ste, da so reberca na mizi in ker ni bilo drugega, sem pa moderc v pisker vrgel, saj ravno tako izgleda, kot reberca." Komaj to izgovori, pa že prileti kuhani moderc proti Tonetu, ki je bil tedaj že zunaj vrat. Toda čez nekaj časa je gospodinja pozabila jezo in se je začela še sama. smejati Tonetovi prebrisanosti in je vse navzoče enkrat "tretala."
Od tega časa ženske več ne nosijo modercev, ker se ženske bojimo, da bi ga katera dala pomotoma kuhat, ko bere Jakato-vo kolono. Krompir je že pri meni velikokrat štirka postal, ko sem ga mešala in mešala, pa Jakatovo kolono brala. No, smo imeli pa zmečkan krompir, on pa še vedel ni, da sem mislila napraviti tenstan krompir mesto zmečkanega."
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 8TH, 1931
I
Vesti iz domovine
Smrt domžalske korenine.
Umrl je v Domžalah v sredo 10. decembra v starosti 85 let Jakob šme. Pokojnik je bil od ustanovitve član gasilnega društva v Domžalah ter je bil ob njegovi 50-letnici odlikovan s kolajno. Da so ga spoštovali vsi, je pričal njegov pogreb, ko so ga prišli spremit na njegovi zadnji poti. Domžalska godba se je udeležila korporativno, gasilsko društvo Domžale, gasilci iz Sto-ba in Vira so spremili rajnega k večnemu počitku.
Davek na samce. Nj. V. kralj je podpisal na predlog finančne-
tedaj tudi Suhor in Radovico, 180 oseb. Mnogo jih je to leto pokosila griža. Naslednje leto, ko se je pojavila megla, je umrlo 288 oseb in sicer polovica teh v septembru in do konca leta. Septembra meseca se za vzrok smrti navaja pri mnogih kašelj in mrzlica, kar se pred tem nikjer ne omenja. Tudi naslednje leto 1832 izkazuje velikansko umrljivost 280 oseb na 180, leta 1834 že na 132, kar odgovarja normalnim razmeram. Značilno je, da so v tej dobi umrli mnogi na oslabelosti v najboljši dobi od 40 do 60 let, in je blizu misel, da
ga ministra zakon, ki velja za j so izhirali na posledicah zastrup mesta in večja selišča, s katerim ljenja po megli. Vsekako je verse uvaja davek na samce od 30. jjetno, da je pred sto leti ona
do 40. leta. Samci od 30 do 35 let plačajo 50 odstotkov doklade na zemljarino, dohodnino ali na plačo, samci od 35 do 40 leta 40 odstotkov, od 40 do 60 leta 10 odstotkov. Davek se plača od tantijem, dalje ga plačajo rent-niki, ločenci, razvedenci in vdovci brez otrok. Davka so oproščeni tuji podaniki, vojaki in du hovniki.
Belokranjska smrt. Nič se nikar ne ustrašite te besede! Ni tako hudo, kot se čuje, zakaj ta
megla marsikomu smrt pospešila. Mnogo so jih v tistem času požele tudi koze.
Nagla smrt. Nedavno so našli dvesto metrov od domače hiše v senu mrtvega Ludovika Lesja-ka, posestnika na Humu. čez dan je imel občinski odbor hum-ski proračunsko sejo, katere se je kot občinski odbornik udeležil tudi Lesjak. Po seji se je pokojnik z, nekaterimi odborniki pomudil v hiši bivšega župana Ivanuša in se precej pozno v no-
smrt bo že 100 let stara. G. žup- |či vračal s svojim svakom Vti-
nik Sašelj je ugotovil, da je pred 100 leti gospodarila v Beli krajini podobna megla, kakršna se je pred tedni pojavila ponekod v Belgiji. Zgodilo se je v drugi polovici avgusta, leta 1831.
carjem proti domu. Kmalu po razstanku s svakom je Lesjak omagal, ne da bi koga klical na pomoč. Najbrže ga je zadela kap. Pokojniku, ki je bil star
40 let, je pred desetimi meseci Pogledal sem v matične knji- umrla žena. ge metliške župnije in sem na-1 Smrtna kosa. Umrl je P« j decernb7a"l930 popoldne "so po
te Gore priljubljen, ker je turistom vedno šel na roko. — Dolgo vrsto let je tudi prevažal potnike s čolnom na polšniško stran. — V Hotiču je umrla v čestiti starosti 90 let škalarjeva mama-ga. Ana Lovše. Stri* jo je udarec, ki jo je zadel, ko je lansko leto umrl njen starejši sin Tone, kateremu je 80 let gospodinjila, Od takrat je sicer trdna kmečka žena pričela hirati.
Krško. Pri skoku z voza si je zlomil roko v podtehlju posestnikov sin Anton Voglar iz Selc, ki se je zatekel po bolniško pomoč v krško bolnišnico. — Večja nesreča se je dogodila J. Do-linarju, 68-letnemu možu iz To-polovca pri Boštanju, ki se je odpravil na Topolovec, da si preskrbi potrebne kostanjeve palice za pletenje košev. Ker je dopoldne zaužil nekaj narejenega vina, ga je napadel pri iskanju kostanjevih palic hud glavobol Da bi se odpočil, se je ustavil pri cerkvici Matere božje na Topo-lovcu in tamkaj zadremal. Zbudil se je 'šele ob nastopu noči, nekaj časa taval po neznani poti, kjer mu je spodrsnilo, da je strmoglavil v jamo in naprej na drčo za spuščanje lesa. Ta padec je bil usodepolen, ker si je mož prebil lobanjo in dobil tudi druge poškodbe. — Težja nesreča je dohitela Antona Trupeja, lovskega paznika, nastavljena v graščini Planina. Ko je zvečer prišel v hlev, da se prepriča, ali je vse v redu, je potegnil iz žepa robec. V žepu je imel tudi samokres, in se je isti hip sprožil. Krogla je predrla obleko in zadela moža v prsi.
Kamnik. V torek, dne 16
wwwwWhwwwwwwwv
Anton Novačan:
NAŠA VAS
HHMHHUHMHWW«»«V»W>
—	Umakni se! je šepnila krastača Rulu. — Da naju ne pohodijo.
Človeka sta zapela. Pesem je bila zategla, kričava in je v daljavi umolknila.
—	To so bili ljudje iz vasi, čučmlakarji. Bogve, kaj delajo ponoči tukaj in zakaj vpijejo! Rul je sam premislil, zakaj hodijo ljudje ponoči okrog.
—	Menda imajo praznik, — je rekel pomenljivo.
—	Ne, vino pijejo, čučmlakarji popijejo veliko vina! je odvrnila krastača in je nenadoma segla po Rulu.
—	čuj, kaj boš začel sedaj, ko si sam? je vprašala toplo in ga objela z mogočnimi rokami.
—	Hu, rega, se je zgnusil Rul in se skušal otresti.
—	čuj me, lepi Rul, je šepetala krastača, čuj me, bodi moj! Kralj ostaneš, dobro se ti bo godilo.'
—	Iz dežja pod kap! je rekel Rul in je obrnil glavo od nje.
—	In maščuješ se lahko z našo močjo. . . Celo vojsko krastač ti naberem in ti nas popelješ v boj. čučjo mlako zavzamemo, v njo se preselimo, čuj me, lepi Rul!
—	Hu! se je izmuznil Rul z največjim naporom in skočil od nje.
—	Kokoko! se je kregal petelin nad njim, vsa kurja družina ga je obstopila. Tudi bela in okorna gos se je prizibala in je pogledala. Stegnila je vrat in je odprla svoj požrešni kljun in —
—	Kikiriki! je zapel petelin in odhitel k veznim vratom, odkoder se je sipala zrnata piča. Vse je drlo za njim, le gos je še ostala in premišljevala svoj požrešni greh.
čučja mlaka je za vasjo, tako velika in lepa čučja mlaka. Nikoli se ne posuši popolnoma, in stara Rula vlada nad svojim narodom. In jelše strmijo v njene kalne vode in vaščani govore o njej pomenljivo: "čučja mlaka, e. . .!"
sel presenetljiva dejstva. Umr- daljšem trpljenju daleč v oko- u n& /man jivost v tistem času je bila ja- lici vsled svojega dobrohotnega Petek> ki je zapustila v __ ko velika. Temu so bile vzrok v j značaja poznan in priljubljen j žalosti sVojega moža, ki je Že mnogem ni velikem pomenu hi- posestnik in mlinar v Mošeniku, I dobro ekoračil 90. ieto, pa je gijemcne razmere, že leta 1830' g. Jožef Kosmač, v starosti 531* *. . , — torej pred meglo, je umrlo v i let. Zapušča ženo in deset otrok, metliški župniji, ki je obsegala I Bil je tudi v krogih turistov Sve-
POOBLAŠČENCI
društev delničarjev S. N..,D. za redno delniško sejo, ki se vrši četrtek 8. januarja 1931 zvečer ob 7:30 v avditoriju S. N. D.:
Za društvo:	'Ime in primek pooblaščenca:
1.	Slovenska godba "Bled" — Anton Jereb.
2.	Brooklyn št. 135 S. N. P. J. — Paul Oblak. Dramatično društvo "Ivan Cankar" — Josip Birk.
4.	Carniola Hive št. 493 T. M. — Helena Simončič.
5.	Carniola Tent št. 1288 T. M. — Joseph Babnik.
6.	Cleveland št. 126 S. N. P. J. — Anton Abram. Cleveland št. 23 Z. S. Z. — Josip Turšič.
8.	Clevelandski Slovenci -Št. 14 S. D. Z. — Frank Jerina.
9.	Comrades št. 566 S. N. P. J. — Joseph Zorman.
10.	Danica št. 11 S. D. Z. — Albina Novak.
11.	Dosluženci.
12.	Pevsko društvo "Edinost" — Rudolf Perdan.
13.	Enakopravnost — John Renko.
14.	France Prešern št. 17 S. D. Z. — S. Dolenc.
15.	Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. — S. Lunder.
16.	Jugoslav Camp W. O. W. — Wm. Candon.
17.	Dramatično društvo Abraševich — I. Gržinčič.
18.	Jutranja Zvezda št. 137 J. S. K. J. — Mary Bradach. 19- Upa št. 129 S N. p. j. _ Joseph Trebeč.
'oška dolina — John žnidaršič. fl. Lovsko podporno društvo Sv. Evstahija. '
Lunder Adamich št. 20 S. S P. Z. — Krist štokel. 23. Naprej -št. 5 S. N. P; J. — Frank Somrak. f Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. — George Turek.
25.	Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. — Frances Candon
26.	Pečlarski klub - ivan Avsec.
-7. Ribnica št. 12 S. u. z. — Louis Oražem. 28. Sava št. 87 S. S. P. Z. — Joseph Kern.
S,ovan št. 3 S. D. Z. — John Spehek. •'0. Slovenija — Frank Cerne. •H. Slovenec št. 1 S. D. Z. — Frank Zorich.
32.	Slovenska Narodna čitalnica — Anton Vavpotich.
33.	Slovenski Sokol — Vinko Levstik.
31. Slovenske Sokolice št. 422 S. N. P. J. — Frances Likar. 35. Složne sestre 'št. 120 S. S. P. Z. — Agnes Lunder. •56. Slov. soc klub št. 27 J. S. Z. — Anton Vehar. Spartans št. 198 S. S. P.,Z. — Julia Ivancic. Srca Jezusa — Steve Lunder. •"'9- Srca sv. Marije (staro) — Julia Brezovar. K>. Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. — Anica Rogelj. 1' • Sv. Ane št. 4 S. D. Z. — Anna Erbežnik.
Sv. Janeza Krstnika št 37 J. S. K. J. — John Zalar.
43.	Sv. Jožef — John Germ.
44.	St. Clair Grove št. 98 W. O. W. — Theresa Zelle.
45.	Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. — Anton Korošec.
16.	Dramatično društvo Triglav — Anthony M Kolar.
17.	Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J. — Leonard Poljšak.
18.	Zbor "Zarja" odsek kluba št. 27 — Joseph Franceakin.
49.	Geo. Washington št. 180 J. S. K. J. — Frank Zorich.
50.	Z. M. B. — Andy Sadar.
51.	Žužemberk — Louis Roje.
52.	Tabor št. 139 S. N. P. J. — Frank Natlačen.
53.	Sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. — Anton Skuly.
54.	Washington št. 32 Z. S. Z. — Mike Svete.
55.	S. S. P. Z. št. 90 — Joseph Siskovich.
Združeni Slovenci št. 344 S. N. P. J. — Ludvik MedvetJhek.
i še čisto zdrav in krepak, a na žalost popolnoma slep. —
Umrla je v Gorenji vasi nad škof jo Loko občeznana gospa Franja šraj. že nad dvajset let je bila prevžitkarica.
Naval na ljubljansko bolnišnico. Vsako leto je naval v bolnišnico vedno večji. V letu 1930 je prišlo v bolnišnico 18.120 bolnikov. Zanimivo je, da je bilo posebno veliko število bolnikov za slepičem. Skoro vsak deseti bolnik na kirurgičnem oddelku je imel vnet slepič. Operacije se povečini uspele.
Nalezljive bolezni v Bosni.
Po zdravniškem poročilu iz kraja Varoš v Bosni je od 1. avgusta do 6. decembra lanskega leta obolelo v dotičnem okraju na davici 68 ljudi, od katerih jih je umrlo 32, na škrlatinki pa 60 oseb, od katerih jih je umrlo 25.' Torej je umrlo radi nalezljivih bMezni 57 ljudi.
V Novem mestu je umrl učitelj, 90-letni g. Ivan Barle, ki je preživljal Svojo visoko starost ob svoji zvesti soprogi v Kandiji. Rojen je bil dne 15. oktobra leta 1841 v Pirničah pri Medvodah. Po končanih študijah je deloval kot učitelj v Tu-njicah, v vipavskih Budanjah, v Podzemlju in slednjič v šmi-helu pri Novem mestu. Po 42-Ictnem vestnem službovanju je leta 1903 stopil v zasluženi pokoj. Iz njegovega, leta 1868 sklenjenega zakona, je izšlo enajst otrok, od katerih jih živi še 8, Kljub svoji nizki učiteljski plači je vendar odgojil svoje otroke in jih tako preskrbel, da so mu bili v visoki starosti v pomoč, ponos in veselje.
Volkovi v Južni Srbiji. Iz
Prizrena poročajo 16. decembra. Včeraj so se blizu vasi Don je Srbice, 10 kilometrov od Prizrena, pojavili volkovi. Tukajšnji lovci, ki so ravno lovili tamkaj, so jih opazili in obkolili gozd Dragoljub Iiadojevič, ekonom prizrenske bolnišnice, je ustrelil dva. drugi (menda volkovi in ne lovci) so pobegnili.
—	Lep si, Rul! se je prilizovala krastača in hlačala za njim,
—	Čarovnica!
—	Lep si, ostani! Rul pa ni odgovarjal in je hitel naprej. Njen objem ga je spomnil Rulinih stisk in dvakrat se mu je zagnusilo.
—	Saj nisi lep, grd si, žabji spak prevzetni! Sto nesreč za tabo! je vpila krastača kripa-vo, ker je uvidela, da ga ne more dohiteti.
Rul je ni čul, preveč bridko mu je bilo. Počasi je poskakoval med bodečim strniščem, in krevsal kot obupan popotnik, ki ga je dohitela noč. Z veliko težavo je prišel do konca njive in je zabradil v travo, potem pa je naenkrat začutil pesek pod sabo. Ozrl se je in je videl nekaj visokega in temnega. "Drevesa so menda; pesek pod mano in drevesa naokrog naznanjajo gotovo mlako. Mlaka je blizu. . ." se je razveselil in je posedel. In ko se je razveselil in ko je posedel, ga je prevzel spanec in mu je sladko zatisnil oči. Stegnil se je po pesku in je zaspal in je sanjal kakor isti blodeči kralj iz starodavnih časov.
Začelo je svitati. Zvezde, vso noč svetleče, so blede od zavisti strmele v svetlobo, ki se je vzdignila na vzhodu.
Tisto temno in veliko, ki je Rul mislil, da so drevesa, je bila kmetska hiša, pesek, ki je bil Rula razveselil, je bilo dvorišče. Vežna vrata so se odprla, na pragu se je pokazal dolg kmet. Zazehal je in je pogledal v nebo, potem pa je odkorakal čez dvorišče proti hlevu. Kurja druži-
VAšKI ATEIST I.
Med oblaki je treskalo, da se je zibala zemlja, šipe so poskakovale na oknih vaških koč. — Ljudje so se križali in žgali blagoslovljeno šib je. Nihče si ni upal v takem vremenu iz hiše, še praga ne bi prestopil nihče. Le Gašper je stal bos pred hišo in je strmel zamišljen pred se. Od slamnate strehe je lilo curkoma. Kot kače so rili deževni curki po blatnem dvorišču, hiteli navzdol in se združili v veliki mlaki. Pod kozolcem je stal petelin s svojo družino. V hlevu .je zamukala krava. Vršenje viharja. je radostno hitelo nad vasjo, izgubljalo se bolj in bolj ter se oglasilo iz daljave kot votel in oddaljen grom. Gašper je povzdignil glavo, pokimal in prestopil. Nato se je naslonil na podboje vežnih vrat in je pogledal po materi, ki je lupila krompir. Starka se je bila sključila in je pregibala debele ustnice.
Zabliskalo se je; grom je zaropotal, strela je udarila nekje v bližini. Starki je vzelo pogled, in ko se je zavedla, se je pobožno prekrižala. Sin pa ni storil tako in mati je nevoljno dejala:
—Zakaj se ne pokrižaš, Gašper, če se zabliska in zagrmi?"
"Zakaj bi se križal?" je odgovoril Gašper.
—	Gašpfer, Gašper! Bog v nebesih vidi tvojo hudobijo. Ne norčuj se! Lahko udari v tebe, lahko te ubije strela!
Zajavkala je, ko je pomislila, da bi ji sin umrl.
Gašper je zamahnil z desnico:
—	Boga ni, mati!
Počasi in tehtno je povedal, da se je zdelo, tla res ni Boga tam gori nad oblaki.
Mati se je silno prestrašila. Odprla je usta, hotela.je nekaj reči, zadrhtela jeze in povzdignila pest.
z — Brezverec, proč iz moje hiše! Da mi ne prideš več pred oči! Hudoba s teboj in s tistim študentom Jernejem, ki te zapeljuje! Ali sem te jaz tako učila, ti, ti!?
Zagnala se je vanj in ga je sunila čez prag. Vsa užaljena in jezna je začela jokati in vpiti.
Gašper je stal na dvorišču, sredi dežja, roke v žepu in s po vešeno glavo. Hudo mu je bilo, ker mu je mati očitala Jerneja, Povzignil je glavo, obrisal si je kaplje, ki so mu lezle po licu; nato je prestopil in dejal:
— Mati, študent Jernej je pameten fant. Veliko bolj pame
jo vest! jo je tolažila soseda in je pomerila Gašperja s hudimi očmi.
—	Kaj ne bi jokala! Tako čuden je moj Gašper, odkar govori s tistim študentom Jernejem. Onega večera sva molila rožni venec, Gašper naprej, jaz pa za njim, pa je izpuščal kar po pet češčenihmarij in tudi za verne duše v vicah ni molil. Pravi, da to ni potrebno. Ponoči ga ni doma, in kadar spi, se mu blodi o solncu, o zvezdah blebeče v sanjah. In tudi — a kaj se sme-ješ, brezverec nesramni, ti, —-ti!
Pretila je Gašperju, ki se je res smejal, pa ne hudobno, bolj žalostno in bridko se je smejal,
—	Bog se usmili njegove duše! — je rekla soseda in izginila v hiši. Mati pa si je obrisala solze in je naredila resen obraz.
—	Sramoto mi delaš, kaj porečejo ljudje?
In v jezi je zaloputnila vežna vrata.
MALI OGLASI
Naznanilo
Letna delniška seja Slov. Doma na Holmes Ave., ki se vrši prihodnjo nedeljo, dne 11. januarja, točno ob 1. uri popoldne, je pred durmi. Cenjeni delničarji in delničarke se prosijo, da se gotovo odzovejo v polnem številu. Delničarji so tudi pismeno vabljeni, v kolikor je bilo mogoče izvesti naslovov. — Torej nasvidenje prihodnjo nedeljo v spodnji dvorani Slovenskega Doma.
Chas. Benevol, tajnik.
Zahvala
Prav lepo se zahvalmo Community Welfare klubu za božične beskete in obleke, kakor tudi vsem trgovcem in posameznikom za njih darila. Hvala tudi vsem za njih trud, posebno pa Mrs. Makovec in Mrs. Zupan. Vsem skupaj Bog plačaj vaše delo! — Mrs. J. Potokar in Mrs. J. Makse, 1025 E. 61st St.
na mu je prišla naproti. Na če- ten kot gospoda na fari. lu se je šopiril bel petelin, za Mati ni odgovorila, še ozrla njim zveste pute in neumni ka- se ni. Glavo je stisnila med dla-puni, nekaj rac in pišcancev, na- ni in je ihtela, kakor ihtijo ma-zadnjo pa bela gos, debela in tere, ki ljubijo svoje otroke. Ta okorna, kakor stara gospa. Pe- ko pregrešne besede je izgovori telin je hotel naravnost pred Gašper, pogubljen bo na veko prag, ampak njegovo bistro oko. maj, je pomislila. In še bolj je ki vse vidi, je uzrlo Rula.	zajokala, ker ona bo v nebesih,
— Kokoko! seje začudil pete- ločena od svojega ljubljenca, ki lin in je kavsnil po sladko spe- se pogrezne v pekel. Za sebe čem Rulu, ki se je zibal v prele- je vedela, da pride v nebesa, ker pih sanjah. Zdelo se mu je, da je to bila največja želja njenih
obhaja v čučji mlaki praznik starih let, za Gašperja, da pride
Svetlega molka. Kralj je, in le- v pekel, ker taji Boga. pa žabica, visokokraka tujka, Soseda je čula njen jok in je plava ob njegovi strani. Njeni, prilezla na prag. Za hrbtom je kraki so ribje napeti in opolzli. j stal njen mož in ji gledal čez ra-Solnce sije in jelševje šumi, mla- me z mirnimi, ovčjimi očmi. ka valovi z mlačnimi vodami, vse je veselo in neizmerna sreča
Gašper pa je šel počasi čez dvorišče in je zlezel na kozolec.
Prijetno mu je bilo, ko je mogel sam in nemoteno misliti naprej, kjer je poprej nehal, ko je tako hudo razžalil svojo mater. Ni imel namena zatajiti Boga pred njo, ampak ušlo mu je bilo, ker ga je bil tajil v svojem srcu. Bliskalo je in grmelo, on pa je dvomil o Bogu, katerega je nekoč častil in nezavedno ljubil. Kot otrok je klečal pred razpelom in je molil dolge molitve v svoj slast, v troško zadovlj-stv. Tam pred razpelom so napisale njegove misli tri ognjene črke: Bog! Prva je bila velika in vsa ozaljšana, druga nekoliko manjša in za tretjo je stala rdeča pika. Pred temi črkami je klečal, vanje veroval, v svoj lepi božji pojem. Ko pa je odrastek so izginile iz misli tri ognjene črke, pod razpelom tem-nele bolj in bolj. V njegovo dušo so se naselili dvomi, tiha razmišljajoča žalost je segla v njegovo srce. Nosil je sam svojo bridkost, nikomur je ni razodel, le Jerneju, kadar je prišel na počitnice. Jernej mu je bil najljubši, ž njim je hodil v domačo šolo, skupaj sta pastirovala, skupaj kresovala. Lepega jesenskega jutra pa je priropotal koleselj skozi vas, Jernej je pri šel po slovo. Praznično oblečen je bil in nič žalosten, ampak veselo je skočil s koleslja in klical Gašperja. — Kje pa je Gašper" je vprašal. Gašper pa je joka) za kozolcem in se mu ni oglasil, Koleselj je odrdral, Gašper pa si je obrisal solze in je tekel poj bližnici, da bi ga dohitel. Konj | je hitro vozil in Gašper je videl, da mora ostati doma. In je tu- j di ostal, delal je in se ubijal po t polju, Jernej pa se je učil toliko lepih reči.
zemlji, o solncu, vse, vse zapo-pade. Pravi, da ni Boga, takega, ki sedi na belem oblaku, ogr-njen s pisanim plaščem, z dolgo brado in z jabolkom v roki, ki vse vidi in vse čuje. . . Pravi, da ga ni, ampak da je tisto podobo v farni cerkvi narisala človeška roka. . .
(Dalje prihodnjič.)
Sobo išče
miren človek. Tudi kuhinja naj bi bila zraven. Med 55. in 74. cesto. Kdor ima kaj pripravnega, naj prinese v urad tega lista.
Rojaki!
Oglasite se takoj, če resnično želite zamenjati vaše posestvo, lot ali trgovino. Imam mnogo različnih hiš in farm. Hiša 11 sob, za dve družini, na 74. cesti, se proda radi odhoda iz mesta za samo $8200.00. Rent $90-00. Takoj $2200. Hiša 7 sob, zelo moderna, se zamenja za hišo za dve družini. Nova hiša, 6 sob, bungalov, lot, 50x160, se zamenja za grocerijo ali candy store ali lot. 8119 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 1527. — J. Lušin.	(7)
DOBER PREMOG!	f
Točna postrežba!	(g)
The Hill Coal Co.	®
1201 MAUQUETTE RD.	^ HEnderson 5708
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIB, SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457	(Thur.*)
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave.
(Thu.)
0 BoBU'0 K,mu "I Lucy'sBeaulyParlor \
710« St. Clair Ave.
Marceliranje.....50c
Finger Waving---- 50c
Manikuriranje.....50c
Permanent waving
fino delo, samo - - - $4.00
Se vljudno priporoča Tel. FLorida 3230-W

*	Deset laških zrakoplovov je j dospelo iz Italije v Brazilijo.
*	Včeraj so praznovali pravoslavni svoj božič.
ENdicott 22&1:
ENdicolt 2252
KREMZAR FURNITURE
/ 6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE
je v Rulovem srcu.
_ O, vitkokraka! vzdihne in začuti naenkrat bolečino v svojem srcu. Zbudi se in strah mu pogleda v uči.
Zakaj se jočeš, soseda? je vprašala starko in je stopila čez prag
Rekel je, da ni Boga, gr-j doba grda! — je odvrnila starka i in še glasneje zajokala.
— Ne joči se, saj ne bo na tvo
1'oslu/ite se doiuačega pojjjjelj^. ki • jo • v ranici tudi »ripoKiirfno kol NAJVEt.ll, NAJBOLJ M O DE UN 1 JOlOGI.A 1'lC'Nl ATELIJE V'DRŽAVI OUIO
Odprlo vsaki dan. Ob nedeljah odprlo od 10. 'zjutraj do 1. popoldni
BUKOVNIK STUDIO
6405 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEndeisou 501.]


IZKAZ STANJA
Society for Savings v mesta Clevelandu
OH ZAKLJUČKU POSLOVANJA Z DNEM 31. DECEMBRA, 1930
PREMOŽENJE
Gotovina na roki in na drugih bankah - -
U. S. vladnj bond i.........
Mestni, državni, železniški in drugi bondi -Posojila na prvo vknjižbo na posestva - -
Posojila na varnostne papirje.....
Zemljišča, bančno poslopje......
Razna druga zemljišča.......
Obresti in drugo premoženje.....
Preostanek - - -Nerazdeljen dobiček Shranjeno za davke Hranilne vloge - -Druge obveznosti -
Incorporated /349
iti the Cittj of Ctevetona
PUBLIC SQUARE
V I o ž i t e s v o j c p r i h r a n k e v b
"Jaka, kje si kupil tako fino obleko?" —"Se ti dopade?"—"Menda ja, saj zgledaš kot milijonar."—"Torej pojdi k
Brazis Bros
404 E. 156th Street (Collinwood)
tam je Joe Perme poslovodja. Ta bo dobro postregel z oblekami, suknjami, površniki—po meri $23.50. Ze izdelane po $20.00."
GLAVNA TRGOVINA; G905 Superior Avenue
PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich.
PRVI SLOVENSKI PLUMBER
6521 ST. CLAIR AVE.
Ca hočata delo »ocanl in poitano, »okllčita man*.
Randolph 5188 ____„„„„	(Tho. r.)|
HENRIE 8IENKIEWIOZ
POTOP
Is polJšSine prevel DR RT7DOLF MOLE
"To poslopje," je dejal, kazajo s prstom na trdnjavo — "gori, in bedak je oni, ki ne beži z gorečega poslopja. Gospod, mar se bojiš imena izda j ice ? Pljuni na one, ki bi te tako imenovali! Pridi v našo družbo. Jaz, Kuklinovski ti to predlagam, če hočeš, poslušaj, jeze ne bo radi tega. General to sprejme takoj, porok sem ti za to, meni si pa prirastel k srcu in iz naklonjenosti ti pravim To. Vesela družbi ca, vesela! Vojaška svoboda je v tem, da služiš, komur hočeš. Ako te ovira čednost, iztrgaj si jo. Spomni se tudi tega, da tudi poštenjaki služijo pri nas. . . Koliko šlahte, koliko gospode, koliko hetmanov. . . Ali hočeš biti bolj'ši? Kdo se še drži tam našega Kazimirčka? Nihče! Edino Sapieha stiska Radzivila."
Kmitic je postal radoveden.
"Sapieha, gospod, praviš, da stiska Radzivila?"
"Da. Pošteno ga je naklestil tam na Podlesju, a zdaj ga oblega v Tikočinu. Toda mi ga ne oviramo."
"Kako to?"
"Ker švedski kralj hoče, da bi se zgrizla. Radzivil ni bil nikdar zanesljiv, mislil je le nase. Pri tem pa jedva še diha. Kdor dopušča, da ga oblegajo, je že slabo ž njim, je že poginil."
"In Švedi mu ne pojdejo na pomoč ?"
"Kdo pa naj gre? Kralj sam je na Pruskem, zakaj tam je ta stvar najvažnejša. Elektorček se je do sedaj izvijal, a sedaj se ne izvine več. V Velikopoljski je vojna, Wittemberg je potreben v Krakovu. Duglas ima posla z garali, torej so prepustili Radzivila samemu sebi. Naj ga tam zje Sapieha. Zrasel je Sapieha. to je res. Toda pride tudi nadenj vrsta. Da se naš Korliček le -sporazume s Prusi, bo že prikrajšal Sapiehi rogove. Sedaj ni drugega izhoda, ker stoji vsa Litva na njegovi strani.'*
"A žmudž?"
"žmudž drži Pontus v svojih pesteh, a te pesti so težke, poznam jih."
"Torej je Radzivil že propadel, oni, ki se je po mogočnosti kosal s kralji?"
"Ugaša že, ugaša."
"čudna božja uredba."
"Izpremenljiva je vojna sreča. Toda kaj bova govorila o tem ! No, kako je s teboj ? Ali nisi zadovoljen z mojim predlogom? Ne bo ti žal! Pridi k nam! če ti je danes prehitro, torej premisli se do jutri, do pojutrišnjem, dokler ne pridejo veliki topovi. Oni ti, kakor je videti, zaupajo, ker lahko greš iz trdnjave, kakor sedaj. Ali pa pridi s pismom in se ne vrni več nazaj."
"Gospod, ti držiš s Švedi, ker si švedski poslanec," je rekel naglo Kmitic, "ker ne smeš drugače, sicer kdo ve, kaj si misliš v svoji duši. So tudi taki, ki služijo Švedom, a v srcu jim želijo
slabo."
/
"Na viteško besedo," je rekel Kuklinovski, "da govorim odkritosrčno in ne radi tega, ker opravljam poselsko nalogo. Za vrati nisem več poslanec in, če hočeš, odlagam prostovoljno svo-po poslaniško čast in ti pravim kot privatna oseba: pusti, za vraga, to ostudno trdnjavo!"
"Torej, gospod, ti govoriš kot privatna oseba?"
"Da!"
"In jaz ti lahko odgovorim kot privatni osebi?"
"Seveda, sam želim."
"Torej poslušaj me, gospod Kuklinovski (tu se je gospod Andrej sklonil ter pogledal lopovu naravnost v oči) — ti si lopov, izdajalec, razbojnik, podlež, pes vseh psov! Ali imaš dovolj, če ne, ali naj ti še pljunem v
oci t
Kuklinovski je tako osupnil, da je precejšen čas trajalo molčanje.
"Kaj je to? Kako to? Slišim dobro?"
"Pes, ali imaš dovolj, ali pa hočeš, da ti pljunem v oči?"
Kuklinovski jo zablisnil s sabljo, toda Kmitic ga je zgrabil s svooj železno roko za pest, zaobrnil roko, mu iztrgal sabljo, potem mu pa priložil tako zaušnico, da je kar odmevalo v temi, priložil še z druge strani, ga obrnil v roki kakor vrtavko, ga sunil z nogo z vso silo ter rekel:
"Privatniku, ne poslancu!"
Kuklinovski se je potočil na vz'dol kakor kamen, vržen s pra-čo, gospod Andrej pa se je vrnil mirno proti vratom.
Zgodilo se je vse v globeli gore, tako da ju ni bilo mogoče videti z obzidja. Vendar je srečal Kmitic pri vratih čakajočega o. Kordeckega, ki ga je takoj odpeljal na stran ter vprašal:
"Kaj si imel opravit! tako dolgo s Kuklinovskim?"
"Postal sem ž njim zaupljiv," je odgovoril gospod Andrej.
"Kaj ti je povedal?"
"Pravil mi je, da je novica o hanu resnična."
"Hvala Bogu, ki zna izpreme-niti srca poganov, iz sovražnikov napraviti prijatelje."
"Pravil mi je tudi, da se je Velikopoljska zganila." . "Hvala Bogu!"
"Da vojaki čimdalje bolj nejevoljno služijo pri Švedih, da je na Podlesju pobil vojvoda vi-tebski, Sapieha, izdajalca Radzivila ter ima na svoji strani vse poštene državljane. Da stoji vsa Litva na njegovi strani, izvzem-ši žmudž, katero je zasedel Pontus."
"Hvala Bogu! Ali nista več govorila med seboj ?"
"Da, potem me je Kuklinovski nagovarjal, naj bi prešel k Švedom."
"To sem pričakoval," je govoril o. Kordecki, "to je zloben človek. In kaj si mu ti odgovoril t"
"Vidite, častiti oče, povedal mi je tako: 'Odlagam svojo poslaniško čast, ki se za vrati i brez tega neha, in te nagovarjam kakor privatni človek.' Jaz pa sem ga še radi gotovosti vprašal, če mu lahko kakor privatniku odgovorim. On je dejal: 'Dobro!' — Tedaj. . ."
"Kaj tedaj?"
"Tedaj sem mu priložil zaušnico, da se je kar točil navzdol."
"V ime Očeta, in Sina in Duha !"
"Ne jezite se, oče. . . Vse sem napravil zelo politično; da pa on tam pred nobenim ne zine besede, to je gotovo!"
Duhovnik je molčal nekaj časa.
"Da si storil to iz najboljše volje, vem!" je odgovoril čez nekaj časa. "Vznemirja me le to, da si si nakopal na glavo novega sovražnika."
"E, eden več ali manj," je rekel Kmitic.
"Potem se je sklonil k duhovnikovem ušesu:
"I, knez Boguslav," je rekel "to je vsaj sovražnik. Kaj mi bo tak Kuklinovski! Niti ne ozrem se nanj!"
XVII.
Medtem se je oglasil grozni Wittemberg. Znameniti oficir je prinesel v samostan njegovo sirovo pismo s poveljem, da naj očetje predajo trdnjavo Miller-ju. "V nasprotnem primeru," je pisal Wittemberg, "če ne prenehate z odporom in se ne pokorite imenovanemu gospodu generalu, bodite prepričani, da vas čaka za to stroga kazen, ki bo služila drugim za zgled. Krivdo
pripišite samim sebi."
Ko mg očetje prebrali to pismo, so sklenili odlašati po starem, predstavljajoč vsak dan nove težkoče. In zopet so začeli minevati dnevi, v katerem času je grom topov motil pogajanja in narobe.
General Miller je javil, da hoče ie radi v a rs I v a samostana vpeljati vanj svojo posadko.
Očetje pa so odgovorili, da se je pokazala njihova posadka dovolj močno za obrambo proti tako mogočnemu vojskovodji, kakor je gospod general, pa bo še toliko bolj zadoščala proti svojevoljnim tolpam. Prosili so torej generala pri vsem, kar je svetega, pri spoštovanju, kakršno ima narod do tega prostora, pri Bogu in pri časti Marije, da naj odide v Velunj ali kamorkoli mu je drago. Vendar tudi potrpežljivost Švedov je bila {izčrpana. Ta pokorščina oblegan-cev, ki so istočasno prosili usmiljenja in streljali čedalje bolj pogosto iz svojih topov, je tirala vojskovodjo in vojsko v obup.
Milleru izpočetka ni moglo iti v glavo, čemu se ravno ta kraj brani, ko se je vendar podala vsa dežela, kakšna moč jih podpira, v imenu kakšnih nad se nočejo vdati ti redovniki, kaj hočejo doseči, česa pričakujejo?
Toda čas je prinašal čimdalje jasnejše odgovore na ta vprašanja. Odpor, ki se je začel tu, se je širil kakor požar.
Navzlic precej topi glavi je general naposled vendar uvidel, kaj namerava o. Kordecki, kar mu je sicer raztolmačil dovolj jasno Sadovski: ne gre za to skalnato gnezdo, ne za Jasno goro, ne za nakupičene zaklade, ne za varnost redu — temveč za usodo vse ljudovlade. General je uvidel, da je ta tihi duhovnik dobro vedel, kaj je delal, da se je zavedal svoje naloge, da je nastopil kakor prerok, da se zasveti vsej deželi za zgled, da zakli-če z mogočnim glasom proti iztoku in zapadu, proti severu in jugu: "Kvišku srca!" da zbudi bodisi s svojo zmago ali smrtjo in žrtvijo speče iz spanja, da umije grešnike, da prižge luč v temi.
Ko je ta stari bojevnik uvidel to, se je naravnost ustrašil tega jbranitelja in svoje lastne naloge. Naenkrat se mu jezazdel i ta "kurnik" velikanska gora, j katero brani Titan, sam general pa se je sebi zazdel kot pritlikavec in na vso svojo armado je gledal zdaj prvikrat kot na peščico golazni. Kdo naj dvigne z njo svojo roko na to strašno, tajinstveno in nebotično moč? General se je torej prestrašil in dvom se je začel vseljevati v njegovo srce. Vedoč, da bodo zvalili nanj vso krivdo, je začel iskati krivcev in njegova jeza je padla najprej na Vreščoviča. V taboru so nastali prepiri in nesloga je začela razjedati srca; oblegovalna dela so morala trpeti vsled tega.
Toda Miller je bil preveč navajen, da je v svojem življenju sodil dogodke s splošnim vojaškim merilom, da bi se ne tolažil še z mislijo, da se trdnjava končno vendar vda. In če je sodil stvar po človeško, ni moglo biti drugače. Saj mu je Wittemberg poslal šest topov najtežjega kalibra, ki so že pri Krakovu pokazali svojo moč.
"Za vraga!" je mislil general, "taki zidovi se ne upro takim gadom; ko pa se razkadi to gnezdo strahov, vraž, čarov, se bo stvar drugače obrnila in vsa dežela se bo pomirila."
V pričakovanju večjih topov je ukazal streljati z manjšimi. Dnevi bitke so se vrnili. Vendar so zaman padale te ognjene krogle, na strehe, zaman so se trudili najvrleši topničarji z nadčloveško silo. Kolikokrat je veter odgnal morje dima, samostan pa se je pokazal nedotaknjen, veličasten kakor vedno, visok, s stolpi, štrlečimi mirno v sinji zrak. Medtem so se dogajale stvari, ki so širile praznove-ren strah med oblegajočimi. Ponekod so krogle letele preko vse gore in so pobijale vojake, sto-
ječe na drugi strani; ponekod se je namah zgrudil topničar, ko je haš uravnaval top; drugod je dim dobival strašne in čudovite oblike; ponekod se je v sodčkih smodnik naenkrat vžgal, kakor bi ga prižgala, kaka nevidna roka
Vrhu tega so venomer ginili vojaki, ki so so posamič, v dveh ali v treh upali iz tabora. Sum je padel na poljsko pomožne prapore, ki so se, razen polka Ku-klinovskega, odrekali vsakršnemu delu iiri obleganju in postajali vedno groznejši. Miller je zagrozil polkovniku Zbrožkn, da bo zasledoval njegove ljudi; ta pa mu jo odgovoril naravnost v oči vpričo vseh oficirjev: "Poizkusi, general!"
Zato pa so se tovariši izpod poljskih praporov namenoma vlačili po švedskem taboru, kazali vojakom svoje preziranje in zasmehovanje in izzivali prepire z oficirji. Tako je prihajalo do dvobojev, v katerih so padali ko žrtev švedje, ker so bili manj izkušeni v dvobojih. Miller je izdal stroge naredbe proti dvobojem, a naposled je zabranil tovarišem vstop v tabor. Posledi- j ca tega je bila, da sta ležali obe vojski druga poleg druge kakor dva sovražnika in sta čakali le ugodne prilike za boj.
Samostan pa se je branil čimdalje bolje. Pokazalo se je, da ne zaostajajo topovi, ki jih je poslal gospod kaštelan krakovski, prav nič za onimi, ki je razpolagal z njimi Miller; topničarji pa so si pridobili s svojo neprestano vajo tako izurjenost, da je vsak strel podrl sovražnike. Švedi so pripisovali to čarom. Topničarji so povedali oficirjem naravnost, da se oni ne morejo bojevati z ono silo. katera brani samostan.
Nekega jutra je nastal trušč v južno-vzhodnem prikopu. Vojaki so namreč natančno uzrli žensko v višnjevem plašču, za-krivajočo samostan ' in cerkev. Olj tem pogledu so se vrgli po vrsti z obrazi na zemljo. Zaman je prijezdil sam Miller, zaman jim je tolmačil, da je to megla in da se je dim tako usedel; naposled je zaman grozil s sodbami in kaznimi. V prvem tre-notku ga ni hbtel nihče poslušati, zlasti ker sam general ni mogel prikriti preplašenosti.
Razširilo se ,je takoj po tem dogodku med vso vojsko mnenje, da ne bo umrl nihče izmed onih, ki so se udeležili obleganja, naravne smrti. Mnogo oficirjev je bilo istega mnenja, a tudi Miller ni bil prost skrbi, zakaj pozval je lutrske svečenike in jim ukazal odganjati čare. Hodili so torej po taboru, šepetaje in pevaje psalme. Strah se je vendar že tako razširil, da so morali večkrat slišati iz ust vojakov: "To ni v vaši moči, va ši oblasti!"
Sredi topovih strelov je prišel v samostan nov Miller j ev odposlanec in je stopil pred obličje o. Kordeckega, in vsega zbora.
Bil je to gospod Šladkovski, ravski točajev namestnik, katerega so ulovile švedske čete, ko se je vračal s Pruskega. Sprejeli so ga hladno in surovo, dasi je imel pošten obraz in pogled jasen kakor nebo, ker so se bili redovniki že navadili poštenih obrazov na izdajalcih. Toda njega tak sprejem nikakor ni zmešal. Popravil si je skrbno s prsti svoje rjave lase na glavi in izpregovoril:
"Hvaljen bodi Jezus Kristus."
"Na vekov veke," so odgovorili v zboru zbrani.
O. Kordecki pa je takoj pripomnil :
"Naj bodo blagoslovljeni oni. ki mu služijo."
(Dalje prihodnjič.) -o-
Ogrski častnik obsojen v prisilno delo
DEBELI PRESIČI NARAVNOST Z DEŽELE
Vseli velikosti, živi	ali osna-
ženi. pregledani od	mesta in
pripeljani kamorkoli.	Pridite in izberite si jih.
H. F. HEINZ
Willoughby, O.
Tel. 110-J-2
exxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx?
IHHHHi
GRDINA'S SHOPPE
Popolaa zaloga oblak
la vaa oprema u ■»Tnala la draiica
Beauty Parlor
Vadao aajm«dara«]il iaaakl klokaki.
L* I
Tn.»l»» uprta Vinka trta* M>. •bail uli lata.
6111 ST. CLAIR AVI.
Budapest, 6. januarja. Vojaško sodišče v tem mestu je obsodilo Horvath von Eseprega, ki je višji vojaški častnik, na dvanajst let ječe s prisilnim delom. Obsojen je bil, ker ni znal varovati dovolj vojaških skrivnosti.
			M.	Tho. 8	
			Vlili		
se da v najem za enega ali dva. 5801 Prosser Ave.	(9)
® <§>; MI SMO MED VAMI!
Naznanjamo cenjenemu slovenskemu občinstvu, da smo se PRESELILI v naše nove prostore na
6223 ST. CLAIR AVENUE
kjer vam ob vsakem (asu laliko prodamo izvrstne
DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE
Najboljši mehaniki so pri nas zaposljeni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočamo.
J. H. MILLER & SONS
6225 St. Clair Ave.	HEnderson 6148