I N F O R M A TOR
*	I	.-'.o KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN
l IgOien)« RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, 'NARAVNO ZDRAVILIŠČE
*	I	.. ................ ...............................................................
/Z aprila 1991
Leto XX]/.
Številka 15
loboda bivanja
mmmm
i ° soboto je mednarodni f vrata AIPe Adria v Ljubljani bit n=Zapr, drugič- Letos je di V lltnreč’. kot ie zapisano tunu hn?dn'besed< k sejemske-Po vrt\enu' ob jubilejnem, 30. PoirnaH’ ra*deljen v dva dela, k /n c 0vana Svot>oda giban-0d Voboda b>vanja. aprila^3 d0 sobote, 9. do 13. Vensk’ se ie obiskovalcem slo-več ke Prestolnice predstavilo njim, ° 320 razstavljalcev, med najvpA10 tuiih, od katerih jih je Avstrii Pri^o iz Italije, Nemčije in Med 1® ,er ZDA in Japonske, 'ahkn A,ri1ačimi razstavljalci so si dneh ® ev'ln' obiskovalci, v petih tiSo4 Se iih je zvrstilo več kot 40 redr)' °9ledali tudi ponovno iz-stor p ep° urejen razstavni pro-ke nr„®!en|a’ kjer sta svoje izdel-nika S!avila Gorenje Elektro-teievi, ®0renie Point. Ponudbo ter nn0r|ev tekočega programa v6|ik' v.e9a televizorja s 83 cm troniL dla9onalo Gorenja Elek-računalSL° lepo dopolnjevali še S(a a n|ki Gorenja Point.
^ekVoivu,dseden*ek iz Gorenja
bikova* - • k' ie sodeloval tako pri Proštom^ in Postavitvi razstavnega vizonj v't>Cle' nad razstavljenimi tele-ie tudi 5? dni razstave, na koncu pa Pospravil razstavni prostor, je
menil, da je sejem tudi tokrat potrdil pravilnost odločitve za sodelovanje Gorenja Elektronika na njem. Splošna ugotovitev po končani razstavi je slej ko prej, da ljudje vse manj sprašujejo po ceni. pa več po kakovosti. Za Gorenjeve televizorje, ki tudi po designu vse bolj postajajo enakovreden tujim, je značilna tudi kakovost, veliko pa pomeni tudi organizirana servisna služba in dostopni rezervni deli. Veliko zanimanje obiskovalcev je bilo namenjeno zlasti večjim televizorjem, posebej pa še novemu, 83 centimetrskemu. Vse več kupcev v televizorju pričakuje že tudi vgrajeni teletekst, čeprav je cena aparata zato višja.
Čeprav je pomembno sodelovanje na specializiranih strokovnih sejmih, kjer se seznanijo z razvojnimi spoznanji, pa ni za zanemariti tudi takšnih bolj komercialno usmerjenih, kjer proizvajalci najbolj vidijo, kakšne so želje in zahteve tistih, katerim so namenjeni. Kupcem. Tudi zato je v času sejma Gorenja Elektronika v prodajni akciji prodalo veliko dekoderjev teleteksta, uspešno izpeljano predstavitev pa je zaokrožila tudi predstavitev z novim prospektom. Oblikovan je na nov način, skupaj z njim, ob istočasnem novem propagandnem filmu na televiziji, pa Gorenje Elektronika za svoj proizvodni program uvaja tudi nov slogan Svet doma. Z njim pa še prodornejši nastop na tržišču.
D. R.
^io 4 1*',xv'3,'luc:	ZNANJE — "Gorenjevi pralni stroji
U9<tdn iVilne Prednosti Pred drugimi, pa tudi plačilni pogoji so k^neiAi."” je Vlado Nazlič iz Splita začel svoj zagovor na preiz-W*inanja po enotedenskem seminarju, ki jih pripravlja izobra-nih p oddelek Gorenja Commerce za delavce razstavno-prodaj-ie bi|6"ltrcv- Takšno obliko izobraževanja so udeleženci, tokrat jih ,,0^1 lz vseh jugoslovanskih republik, izredno pohvalili, saj Vi k?01 j° obilo znanja, se medsebojno spoznavajo in ob izmenja-*Ušenj utrjujejo pripadnost Gorenju.	(H.J.)
V Hladilnikih Zamrzovalne in hladilne tehnike, Gorenja Gospodinjski aparati vsak dan s poliuretansko peno napolnijo 1030 obodov zasmrzovalnih omar in dvovratnih hladilnikov, ki so namenjeni predvsem za uvoz.
Prevoz na delo poslej naša skrb
Tudi v Gorenju Gospodinjski aparati bodo, podobno kot v drugih podjetjih Gorenja, poslej delavcem nadomestili stroške prevoza na delo ter z dela. Tako podjetje ne bo več plačevalo letnih vozovnic. Podobno velja še za Gorenje Mali gospodinjski aparati in Gorenje Družbeni standard.
Od 1. maja 1991 dalje bodo tako vsi delavci Gorenja Gospodinjski aparati, ki se vozijo na delo dalj kot 4 kilometre, dobili povrnjene stroške javnega prevoza (avtobusne vozovnice) za tiste dni, ko bodo delali. Nekaj pa bo, tako kot doslej, prispeval tudi vsak delavec sam in sicer bo na vsako vožnjo plačal toliko, kot poprečno stanejo 4 kilometri v javnem prevozu.
Vsakdo se bo sam odločil ali se bo na delo vozil z avtobusom, avtom ali kako drugače. Podjetje mu bo zagotovilo nadomestilo stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, ki ga bo prejel ob izplačilu osebnega dohodka in bo tudi prikazano na plačilni kuverti.
Ker bo to nadomestilo prvič izplačano v juniju, nov režim pa začne veljati že s 1. majem, lahko za plačilo mesečne vozovnice v maju dobite tudi posebno akontacijo na Blagajni vzajemne pomoči. To akontacijo lahko dobite samo tokrat in največ v višini mesečne vozovnice, vrnete pa jo v največ 5 obrokih.
Vsem vozačem, ne le delavcem
Gorenja Gospodinjski aparati,
pa v Gorenju Družbeni standard ponujajo možnost ugodnejšega in enostavnejšega nakupa mesečnih vozovnic preko njihove službe za organizacijo prevozov. Katere so prednosti tega nakupa? Mesečna vozovnica je 15 % cenejša, vozovnica bo veljala tako dolgo, dokler je delavec ne vrne (ne bo je treba kupovati vsak mesec). Ce pa bo odsoten dalj časa, bo vozovnico lahko tudi deponiral in zanjo ne bo plačeval. Vendar to lahko naredi le na začetku in koncu meseca. Denar za mesečno vozovnico bo odtegnjen pri izplačilu osebnega dohodka (delavec bo zato podpisal posebno izjavo).
Naj ponovimo še enkrat. Nadomestila za prevoz na delo dobi tisti delavec Gorenja Gospodinjski aparati, ki se na delo vozi dlje kot 4 kilometre. Nadomestilo prejme samo za tiste dni, ko bo delal. Nadomestilo bo v višini javnega prevoza (avtobusne vozovnice) in bo izplačano za nazaj (junija za maj). Nadomestilo bo manjše za toliko, kot znaša delavčev prispevek (ta je bil doslej 1 % poprečnega osebnega dohodka, odslej bo toliko, kot stane prevoz na relaciji 4 kilometre).
In še pripis:
Letne vozovnice od 1. maja 1991 ne veljajo več in jih ni treba vračati. Nove mesečne vozovnice lahko dvignete pri Tonetu Ravn-jaku, Gorenje Družbeni standard, paviljon ob Paki, soba 20.
B. G.
*
Do sušilnika perila z lastnim razvojem
Gorenje Gospodinjski aparati is nekaj časa na domačem trgu ponuja kot dokupnl program sušilnik perila, hkrati pa so v razvoju pralno-pomlvalne tehnike razvili In pripravili za proizvodnjo lastnega.
Sušilnik perila je na jugoslovanskem trgu še redek izdelek, sicer pa tudi v gospodinjstvih manj poznan. V razvitejšem svetu je drugače, kjer poznajo ob običajnih, ki vlago oddajajo v okolje, tudi že kondenzacijske sušilnike perila.
V razvoju Gorenja Gospodinjski aparati so razvili podoben stroj, kot je sedanji iz dokupnega programa nizozemskega proizvajalca Shuringa. Osnovni so sicer trije tipi teh strojev, prvi je navadni, pri katerem se centrifuga vrti samo v eno stran. Pri drugem se centrifuga vrti v levo in desno, podobno kot pri pralnem stroju, in zanj so se tudi odločili v Gorenju Gospodinjski aparati. Tretji tip sušilnika perila je elektronski, ki se ponaša z elektronskim programatorjem.
Že kar takoj naj napišemo, da imajo sedanji Gorenjevi sušilniki perila, in tudi prihodnji jih bodo imeli, številne prednosti. Prava kombinacija je sušilnik perila in Gorenjev pralni stroj, ki ima več kot 800 vrtljajev centrifuge v minuti. To sta pralna stroja tipov PS 810 in PS 1010. Poleg tega je možna nadgradnja sušilnika perila z vmesnim elementom. To pomeni tudi pridobitev vse bolj dragocenega prostora in tudi časa, saj gre v obeh primerih za enako količino perila. Za gospodinjo ali gospodinjca pa lažje delo. Gorenjev sušilnik perila je izredno lepo oblikovan in domači obli-
Sušilnlk perila je tudi po zunanjem izgledu povsem sodoben in usklajen s pralnim strojem.
kovalci ter vsi, ki so sodelovali pri tem razvoju, si zaslužijo pohvalo. S samim razvojem so pričeli ob začetku leta 1990 in ga sklenili še v istem letu. Sedaj so bila opravljena tudi že testiranja za pridobitev ustreznih znakov (JUS za domači trg). Do konca aprila 1991 bo pripravljena tudi dokumentacija, tako da bo lahko stekla poskusna proizvodnja še letos, v začetku 1992. pa tudi že redna proizvodnja sušilnika perila, je povedal Bojan Skrt, vodja razvoja programa pralno-pomi-valne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati.
Naj omenimo še to, da zagon proizvodnje ne bo zahteval večjih vlaganj. Večino delov bo izdelanih v Gorenju, nekaj sestavnih delov pa bo izdeloval sedanji partner Shuring.
H. J.
Bolniški izostanki v marcu 1991
% skupnega časovnega fonda
... % bolniških izostankov v februarju I I povečanje % bolniških izostankov v primerjavi s februarjem
Za gospodarsko preobrazbo
V	Gorenju Raziskave In razvoj pripravljajo izid tretje številke strokovne revije za razvojno In raziskovalno dejavnost.
V	njej bodo objavljeni prispevki domačih in zunanjih strokovnjakov, ki raziskujejo in sledijo gibanjem na področju podjetništva v svetu in pri nas, in v katerih poudarjajo pomen njegovega uveljavljanja v našem gospodarstvu z vidika njegove preobrazbe in revitalizacije. Kot kažejo ugotovitve, se bomo morali tudi mi usmeriti na ustvarjanje
notranje klime in razmer za j* poln razmah ustvarjalne svo» de, podjetniške miselnosti podjetniškega stila dela. revija namenjena bolj strokoOT kom in poslovodnim delavc^ Gorenja, preobrazba dosedaff miselnosti v podjetniško in na*
ga dela v podjetništvo pa
te?
osveščanje vseh, smo se odl^ v Informatorju predstaviti napj membnejše poudarke o pojjr ništvu, notranjem podjetnišjj' podjetniškem oziroma fX>s^ nem inkubatorju kot valilnici i*' vih podjetij.
Podjetniški duh in dejanja
Ključ za reševanje številnih nakopičenih gospodarskih težav in vse večje brezposelnosti v osemdesetih letih v ZDA, ko v velikih korporacijah niso odprli nobenega delovnega mesta, je bil v razmahu drobnega gospodarstva oziroma ustanavljanju malih podjetij, ki so "proizvedla” kar dvajset milijonov novih delovnih mest.
V tem tretjem valu industrijske revolucije je pri premagovanju brezposelnosti odločilno prispevala uveljavitev podjetništva. Zato so Združene države Amerike danes najbolj razvito podjetniško okolje. O podjetništvu in podjetniškem inkubatorju kot orodju za prestrukturiranje slovenskih podjetij razmišlja tudi v svojem prispevku Iztok Kremser, direktor mednarodnega podjetja ININ, inkubatorja slovenskih podjetniških inkubatorjev. Avtor poudarja, da je nujen pogoj za razvoj vsake družbe iskrena vzpodbuda vsem podjetniškim iskanjem. Te spodbude ne morejo zagotoviti veliki gospodarski 'sistemi, ki se strogo držijo poslovnih pravil kot okvira za gibanje duha, idej in dejanj. Opredelitev za stimulacijo in osvobajanje • vseh oblik kreativnosti, vizionarstva in eksperimentiranja, za dopuščanje tudi morebitnih napak, pomeni ustvarjanje razmer za delovanje podjetnikov. Podjetniki so ljudje, ki vidijo rešitve, ki jih drugi ne, ali jih včasih ne morejo razumeti. So rastlinjaki novih idej, pobud, motorji akcije za njihovo uresničevanje, vedno iščoči, nemirni, kritični vztrajni. V okoljih, ki rada ohranjajo nespremenjene razmere, so celo nepriljubljeni, nezaželeni. V takšnih okoljih pravi podjetniki nimajo prihodnosti in bežijo stran, se osamosvojijo ali najdejo drugo primerno podjetje.
Podjetje, ki se opredeli za uvajanje podjetniškega stila dela zaradi spreminjanja obstoječih odnosov in razmer, s tem omogoči svojim podjetnikom, strokovnjakom, produktivno uresničevanje njihovih podjetniških idej znotraj podjetja ali oblikovanje podjetniških skupin ali jeder z opredeljenim, začrtanim ciljem - ustvariti nekaj novega, to je izdelek ali novo podjetje z vsemi atributi
profitabilnosti. Sebi pa boljšo spodarsko učinkovitost in ustv» jalno prihodnost.
Iztok Kremser v svojem prisp6! ku predstavlja še prednosti, ^ ima ta samostojni podjetnik
notranji to je v podjetju zaposl ( podjetnik. Samostojni podjetni* svojem početju in delu odK*:
sam, tudi rezultate svojega ubira sam. Notranji podjetnik P je odvisen od odločitev v svor podjetju.
Vendar ima notranji podjek" več prednosti v podjetju kot 5J mostojni podjetnik. Poslovna ločitev vodilnih v podjetju za P6; jetništvo, marketinške izkusi strokovnjakov, tehnološka 0 nova In tehnološko znanje* grajeni lastni nabavni in P'“. dajnl kanali, številni stik1 ^ poslovnimi partnerji, sodel* cl, ki jih pozna, jim zaupa ^ seveda kapital, ki ga za dok sen projekt lažje zagotovi p°" jetje kot samostojni podjetk so dragocene prednosti za a lovanje notranjega podjetn1**
Podjetja, ki resno računajo ^ obstoj in razvoj na tržišču m°r" resno računati na razmah k tranjega podjetništva. Namreč bitki za tržišče bodo uspešner tista podjetja, v katerih je not^ je podjetništvo poslovna strat« ja, stil dela in poslovanja. To r meni, da v njih velja pop°ln svoboda iskanja in kreiranja k"
de*
vega, trdna materialna, stro*^ na in moralna podpora notrahf podjetnikom, njihovim utemelr
iirxxyi 11, mjii iw u i i	^
nim in uresničljivim ter tržno ok'
tavnim stvaritvam. Torej
vel*
tržno zanimive ideje preobrazb izdelke ali ustanavljanje oo podjetij. Za pospeševanje nas™
anja novih izdelkov ali malih
eh*
srednjih podjetij naj bi vsak vl .
' it'
j
Želo pomemben tovr5. mehanizem, ki se je v razvit^,
gospodarski sistem investira' izgradnjo ustreznih mehanizh’ kot podporo notranjemu pod)
ništvu.
svetu povsem uveljavil, je P0! lovni inkubator. O tem nasledki.
Nova številka teleksa v Gorekr Gospodinjski aparati je 36204
|!
Varno
in strokovno
fomSam° zak°nski predpisi, v ™''eč tudi skrb za varno delo in! ki ,nstaiirajo in vzdržuje-ru»eektrične naprave, kjer je PrM^f* eksPl°ziie, je že tllniaJi* V Gorenju Gospo-brJi sparati narekovala izo-
toočju*'1*0 tU<li na tem P°
nikn° *e t's,a prva skupina tečaj-le nh rninuli Petek svoje znanje “lovila in še enkrat potrdila ie Ravnem izpitu. Njim pa se eipV.ldru*il° še 14 novih delavcev «ro stroke, ki so obiskovali
$DttrtiDraževanie v Gorenju Go-Zakr aParati, ter prav tako SB-iučili z izpitom. Na tečaju so l,e znali ne le osnove eksplozijs-Prpi>if^i,e ter označevanje in ..g/kušanje takoimenovanih čili i?aPrav’ temveč se tudi nau-VatiKako i'h instalirati, jih vzdrže-kak'n Popravljati ter nenazadnje, Pri^i UkrePatr če je kljub vsemu Se 0 do nesreče. Zadnji dan, Por| lnarla so si v zagorskem Pral!rllU Varnost ogledali tudi nanip en Prikaz pravilnega rav-Ost aL.V Prostorih, kjer je nevarn-»Dorfi Sploziie' v Gorenju Go-zau,ni8ki aParati to velja zlasti
*ir>arjemCpn n ® te,m zadniim ae‘ njih L 30 VSI električarji, ki v
tričnih rb'i° za vzdrževanje elek-Sphr,n naPrav, pridobili še ta po-na znanja.
B. G.
Kot že rečeno to terja od njih tudi zvezni Zakon o varstvu pri delu, zato je za predavatelje poskrbel Inštitut za varstvo pri delu in varstvo okolja v Mariboru, ki je sestavil tudi izpitno komisijo. Pod njenim strogim nadzorom so svojo usposobljenost za varno delo z "S” napravami tokrat dokazali: Vinko Bežan, Leopold Kovše, Milan Petz, Vili Kolenc, Dominik Grebenšek, Boris Žibert, Peter Pogladiš, Maksimiljan Korošec, Franc Črep, Anton Krenker, Drago Zupan, Igor Grudnik, Franc Žnidar In Drago Pranjič iz Gorenja Gospodinjski aparati.
Svoje znanje pa so uspešno preverili Bojan Borovnik, Simon Napotnik, Jože Urbanci, Stanislav Kovač, Viljem Drolc, Darko Pergovnik, Roman Koren, Dušan Krivec, Danilo Gašper, Alojz Glinšek, Srečko Sajnker, Srečko Avberšek, Boris Zajc, Branko Pogladiš, Franc Bercko, Janko Jančič, Martin Kos, Miran Zabukovnik, Rudi Strahovnik, Leopold Fi-dej, Jože Jaseničnik, Jože Što-kovnik in Ivan Vanovšek iz Gorenja Gospodinjski aparati ter Edi Dobnik, Zvone Mazej, Martin Razbomik, Anton Strojan-šek, Janez Koren, Toni Praun-seis iz Gorenja Notranja oprema in Danilo Rlbizel iz Gorenja Servis.
ma barv in besed
y
t*t2£dniem popoldnevu v
gaC, ’ aPr‘'a 1991’ Ve v/$ is Gorenje v Gorenju Ser-ratijPnzorišče dveh izrazno In iZ?1*1’ a čudežno povezanih 9<Xti/pres,vno neločljivih do-fto., ~ otvoritve likovne In n?Ve */ Staneta Jagodiča kn^stavitve pesniške zbir-aoar ljubimo Neže Maurer.
,9£idravn'’ priložnostni, besedi di-6Wovi*Goremla SorviB Todorja
tari n* v ta’ živahnem igranju na ki-ritvj g®nl<e glasbene šole in predsta-u,hetna,ftniške9a °Pusa gostujočega Sttgg ie o sebi spregovoril slikar
^ari *6ln,'mnopovezanost svojega sliirg 'ania, abstrahiranega z močno Ostjo ,antazijo, z doživeto mlad-jaoskJJ16'/ gričevjem šmarsko-koz-k bilo ,pridela. "Z nekaj fantazije Dozd reba Pogledati samo skozi bo (j/! *kozi njega videti vellčast->r»w!revanie sonca, ponoči pa lune"10 melanholično izžarevanje top||’ "Pomniti se poležavanja na lrtrio,.7T*tnl travi, potapljanja v Vit in u® ozvezdje v temni noči. btlrpg J^^vtpajalo mojo mlado ne-
obstL^8^' slikarskih potez čudežne V6tn^MCl|e v krogu, ki simbolizira dodgjg • ie pesnica Neža Maurer l,9riutk Svoi° srečno, zaljubljeno, na Sfano 8 elegično, na trenutke razi-Clovftj, 8.večn° iskreno in toplo liriko. 'lbjpa*Zlv'> kadar ljubi, a ljubi, tako ali ke k!”5' vse življenje. Pesmi iz zbir-ljubimo sta govorili Silva in
Tina, a pesnica sama, ko jih je govorila, jih je hkrati silovito čutila. Tako močno kot takrat, ko jih je zapisala. Pisala jih je, to sem videla na njenih licih, vse življenje, kajti človek, ki čuteč živi in življenju daje moč svojega čutenja, ki pa ga še mojstrsko zaupa besedi, je vse življenje pesnik. Neža Maurer je to.
S tem je otvoritev likovne razstave Staneta Jagodiča izzvenela v čudovit sklad stvaritev dveh umetnikov, dveh umetniških svetov, dveh različnih mojstrskih izrazov, dveh pesnikov, saj je slikarjeve stvaritve nevidno, a slišno božala harmonija pesniških besed. Tudi zato bo ta dogodek trajno lep v srcih udeležencev otvoritve razstave.
Dušanka Založnik
Srečanje na delovnem mestu
Goran Pavlovič
V Hladilnikih Zamrzovalne in hladilne tehnike Gorenja Gospodinjski aparati so bili v zadregi, koga predlagati za naše srečanje na delovnem mestu, kajti včasih se tudi zgodi, da tu in tam, kdo tak razgovor odkloni.
Goran Pavlovič, pogovora sicer ni odklonil, a o sebi ne govori prav rad. Vendar, ko je beseda stekla o delu v oddelku Poliureta-na, ki ga sedaj vodi, se je kar razgovoril in tudi slovenščina mu ne dela težav.
Goran Pavlovič se je rodil pred 29 leti v Črni Gori, od koder se je z družino kmalu preselil najprej v Zagreb, nato pa v Bihač. Takšna je pač usoda vojaških družin. V Bihaču je Goran Pavlovič po osnovni šoli končal še srednjo strojno tehnično šolo. Ponudila se mu je možnost zaposlitve v tovarni Gorenja Bi ra in s prvo skupino je prišel na izpopolnjevanje v Gorenje v Velenju. Mojstrov niso potrebovali le v Bihaču, temveč tudi v Velenju in Goran se je odločil za testiranje, ga uspešno opravil in ostal tukaj.
Vse se je nekako ujemalo. Delo, ki ga je začel v surovinskem oddelku, mu je šlo dobro od rok. Družina se je preselila nazaj v Zagreb, sam pa se je v Velenju kmalu poročil in postal oče.
Po prevzemu dela v surovinskem oddelku je kmalu postal strojnik na liniji Miramondi, ki so jo pozneje preselili v tovarno v Bihač. Nekaj časa je bil skupinovodja pri stiskalnicah v surovinskem oddelku in pozneje mojster. Spoznal je tudi delo planerja v obratih Hladilniki in Plastika, od lanskega oktobra pa je, kot že rečeno, oddelkovodja PUR oddelka.
”V proizvodnji hladilno-zamrzoval-nlh aparatov so nekatere značllno-
Kultura in mi
Aida
V torek, 30. aprila 1991, bo organiziran obisk operne predstave Aida v Cankarjevem domu. Cena vstopnic je 700, 600 ali 500 dinarjev. Prevoz je zastonj. Vse informacije v sektorju kulture, telefon 448 II ATC.
Likovna kolonija na Pohorju
V soboto in nedeljo, 20. in 21. aprila 1991, bo na Pohorju likovna kolonija likovnikov Gorenja pod mentorstvom akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška. Organizator: sektor kulture v Gorenju Družbeni standard.
sti, ki jih drugod ni. Osrednji, nekako ključni, je oddelek PUR, kjer polnimo obode in vrata hladllno-zamrzovalnih aparatov programa 600. V oddelku nas je zaposlenih 105, delamo v dveh Izmenah in sedaj izdelamo na dan po 1030 izdelkov. Tukaj s peno polnimo dvov-ratne hladilnike HDS 201, male zamrzovalne skrinje ZS 140 in zamrzovalne omare ZOS 201,” je povedal Goran Pavlovič, ki je uvedel tudi delo v tretji izmeni, vendar samo za strojnike. Tako lahko ponoči opravijo vsa nujna popravila in sproti očistijo maske in jedra. Tako je postrojenje naslednje jutro ponovno pripravljeno za nemoteno delo. Tudi med malico in mikro odmori motorjev ne ustavijo. Delavke so hitrejše od strojev in za polnilce in strojnike pripravijo vnaprej dovolj obodov in vrat.
Z delom lahko marsikaj dosežeš in temu Goran Pavlovič pripisuje tudi zaupanje, ki ga uživa v obratu Hladilniki. Večino energije, ki jo včasih obnavlja še najraje na košarkaškem igrišču, vlaga v delo v tovarni, je povedal Goran Pavlovič. Velikokrat se popoldne vrača v obrat Hladilniki ali pa tam ostaja po izteku izmene. Pripravljajo se za spremembo vodenja postrojenja. Podobno kot že marsikje v Gorenju, bo tudi postrojenje PUR kmalu vodeno računalniško. Sicer imajo še največ problemov z bolniškimi izostanki. Od 105 delavcev v oddelku jih je trenutno odstopnih kar 27. Zaradi tega so preostali delavci bolj obremenjeni, kar spet povzroča nadaljnje težave. Delovne obveznosti pa so velike, saj v obratu povečujejo plan in tudi večina proizvodnje je namenjena za izvoz.
Hinko Jerčič
Ogled kulturnih spomenikov v Benetkah
V drugi polovici maja pripravljamo enodnevni ogled kulturnih spomenikov v Benetkah. O podrobnostih vas bomo še obvestili-	SP.
Prejeli smo...
Vpis otrok v vrtce
V Vzgojno varstvenem zavodu Velenje bomo vpisovali otroke za šolsko leto 1991/92. Vpis bo 6., 7. in 8. maja 1991, vsak dan od 7. do 17. ure v vrtcu Najdihojca na Prešernovi 3, v Velenju. Starši dobijo potrebne dokumente na upravi zavoda že v mesecu aprilu.
Uprava
Vzgojno varstvenega zavoda
ji 1? .
.	1 ^ 1991 - številka 15
Interna 133
Davek od
osebnih prejemkov
Poklical nas je delavec, ogorčen, češ, da mora plačevati davek tudi od posojila, ki ga dobi pri Blagajni vzajemne pomoči in od nadomestila za stroške prevoza na delo.
Za pojasnilo smo povprašali strokovno službo v Gorenju Gospodinjski aparati in pobrskali še po 7. številki Informatorja, v kateri smo nadrobno pisali o osebnih dohodkih po novem.
Če bo naš delavec ali kdorkoli drug še enkrat pozorno prebral svojo plačilno kuverto, bo videl, da so prispevki (po novem plaču-
Mirna roka in ostro oko
Pred kratkim se je končalo prvenstvo Gorenja v streljanju z zračno puško, na katerem se je pomerilo 41 strelk in 129 strelcev ter 14 ekip.
Ekipno so bile pri ženskah najboljše strelke Galvane Rezka Hojan, Vera Rakič, Stoja Podvratnik, Ana Jevšek in Dragica Senič, s 502 krogoma. Sledila jim je ekipa PPT, v kateri so bile Kristina Jehart, Anka Melanšek, Mira Jančič, Zekija Jašarevič in Mateja švent. Tretja pa je bila ekipa DSSS GA, ki so jo sestavljale Marica Mogil-nicki. Mira Ahtik, Marjana Kepe, Anja Gorišek in Irma Perše. Sledijo ZHT, G A-Kadrovski sektor in DS.
V moški ekipni konkurenci je zmagala DSSS GA (Jure Mogilnicki, Janez Žlender, Oto Perše, Inko Hanžič, Roman Podlesnik) s 752 krogi pred ekipo Galvane (Andrej Heindl, Branko Zajc, Miha Goltnik, Tomo Dvoršek, Franjo Ružič) in PPT (Franc Jančič, Ivan Sevčnikar, Milorad Pavlovič, Janez Geršak in Izet Sabljakovič). Četrta je bila ekipa ZHT, 5. DS, 6. PO in 7. Vzdrževanje.
Se deset najboljših strelk: Kristina Jehart, PPT, Ana Jevšek, Galvana, Marija Usar, DS, Ida Širše, GA-Ka-drovski sektor, Tanja Ramšak, PO. Doroteja Jakop, ZHT, Tanja Viher, GA - Kadrovski sektor, Zekija Jašarevič, PPT, Vera Rakič, Galvana in Anka Melanšek, PPT,
Med strelci pa so bili najboljši Zlatko Rošer, Brane Tajnšex, oba PO, Jure Mogilnicki, Oto Perše, Janez Žlender, vsi DSSS GA, Tomo Dvoršek, Galvana, Franc Jančič, PPT, Milo Bubik, GA - Kadrovski sektor, Inko Hanžič DSSS GA in Ivan Sevčnikar, PPT.
B.G.
jemo le prispevke za socialno varnost) in davek ali akontacija dohodnine obračunani le od tistih prejemkov, ki so napisani pod rubriko "bruto znesek". To pa so poleg osebnega dohodka po času, tudi dodatek na delovno dobo in boleznine, nikakor pa ne najeta posojila ali nadomestila za prevoze.
Še enkrat hiti počasi!
Zaradi prispevka v Interni 133, objavljenega v prejšnji številki Informatorja, v katerem smo pisali o prehitri vožnji interevropinega kurirja, nas je poklical še en naš sodelavec. Opozoril nas je, da je takšnih in podobnih primerov več in ne kaže grajati le enega. Soglašamo.	B.G.
Letovanje v Velem Lošinju
Mnogo vas je že letos povpraševalo po počnitniških aranžmajih na Lošinju. Razlogi za to so zdravstveni, pa tudi čisto počitniški. Potrudili smo se in našli prijeten počitniški dom AERO v Velem Lošinju.
Dom se nahaja v prijetnem okolju, v bližini morja, ima svojo kuhinjo, restavracijo, velik park in je bil pred dvema letoma obnovljen.
Sobe so dvoposteljne in štiriposteljne z etažnim tušem in WC.
Cena polpenziona znaša 40 DEM po osebi, za otroke od 3. do 10. leta starosti pa 28 DEM na dan.
Izmene so 10-dnevne.
Počitniške prikolice v Istri________________________
Na voljo je tudi nekaj počitniških prikolic in bivalnih kontejnerjev v avtokampih v Savudriji, Vrsarju, Poreču in Puli z okolico.
Cena dnevnega najema znaša 55 DEM.
Prijavite se lahko v Sektorju turizma Gorenje Družbeni standard v paviljonu ob Paki vsak dan med 8. in 11. uro in 12. in 15. uro. Informacije po telefonih 854 676 in 452 (ate II).
Pet zvezdic tekaški sekciji Gorenja
Pod tem naslovom je bilo v Delu objavljeno pismo Ivane Skamen iz Kamnika, ki je pohvalila delo tekaške sekcije Gorenja in pet zvezdic prisodila odlični organizaciji novoletnega teka v Topolšici in ideji za pestro obliko dela sekcije (tek v naravi, kopanje, zanesenjaštvo...).
Naslednji, ki se je oglasil na naslov tekačev Gorenja, je 83-letni maratonec Johan Strobl iz Avstrije. Napisal je, da se večkrat spomne novoletnega teka in pozdravlja vse ljubitelje teka. Rudi Babošek iz Radencev prav tako pozdravlja vse akcije, ki jih prireja Tekaška sekcija Gorenje, in bi se rad oglasil pri naših tekačih. Rad bi "kupil" nekaj idej.
Torej, kar nekaj spodbudnih pohval, ki pa obvezujejo.
V	nedeljo na Muto V
V	nedeljo, 21. aprila, bo na Muti 29, taborniški tek, za katerega se je že prijavilo okrog 30 članov TS Gorenje. Odhod z osebnimi avtomobili bo ob 8. uri od vile Biance pod skakalnico. Tek je primeren za otroke, zato se družine še lahko prijavijo.
Omer Hamzič
Ni dolgo tega, ko je prezgodnja smrt posegla v naše delovne vrste v Gorenju Servis v Osijeku. Te dni nas je ponovno obiskala žalost.
Onemoglo po tretjem infarktu je ugasnilo srce našega dolgoletnega sodelavca, serviserja bele tehnike, 56-letnega Omera Ham-ziča. Pred osemnajstimi leti se nam je pridružil že v svoji zreli življenjski dobi, ki jo je odlikovala delovna resnost, modrost in zavedanje o odgovornem poslanstvu, saj je bil Omer Hamzič na Gorenjevi poti In sledeh v teh krajih drugi serviser Gorenja. Pri svojem delu se je specializiral za uspešnega in zanesljivega serviserja Gorenjevih pralnih strojev. Vzbujal je zaupanje v številnih domovih, dokazoval in dokazal, da kvalitetni izdelki zaslužijo in imajo dobre vzdrževalce, mojstre.
Takšen je bil tudi kot sodelavec in tovariš. Resen, zanesljiv in iskren.
Že pred štirimi leti je Omerovo srce naznanilo začetek bitke za življenjski utrip, dih, za vsak nov dan. Dva srčna infarkta je prestalo, tretjega žal ne.
Ostali so njegovi trije mladoletni otroci In žena brez zanesljive in
tople očetovske opore in zvesto-be. Mi, njegovi sodelavci, Pa brez tovariša, netrudnega delov-nega sopotnika. Tudi našeroo Ornem, žal, ni bilo dano dočaka ti sadov svojega preteklega de-la in življenja. To ni le skromn« delavska pokojnina, temveč vel'-ko več; mladost odraščajočln otrok, skrb za njihovo šolanj®' prihodnost, družinska toplina-
Žal nam je prezgodaj utrjeni11 upov, tovarištva, življenja.
Našega Omera bomo ohranili v trajnem spominu.
Delavci Gorenja Servis Prijepofje
Človek človeku
Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane bo konec aprila pripravil krvodajalsko akcijo v Velenju.
Krvodajalska akcija bo 24., 25. in 26. aprila od 6. do 16. ure v prostorih nekdanjega hotela Paka. Še posebej pa naprošajo vse tiste krvodajalce, ki so že mnogokrat dokazali svojo humanost in med katerim je mnogo naših delavcev, da se udeležijo zadnjega odvzema, ki bo 29. aprila 1991 od 7. do 13. ure. Praznični dnevi namreč na žalost niso vedno brez nesreč in bolezni.
B. G.
Tokrat na Nanos
Planinci Gorenja Servis bodo to nedeljo, 21. aprila 1991, obiskali še enega od pomembnih ciljev slovenske planinske transverzale. To je Nanos.
Odhod avtobusa bo ob 6. uri od P1* če dvorane v Velenju, peljali Pa bodo skozi Šoštanj in Šmartnoobh ki do Razdrtega. Od tam se b0-, vzpeli na vrh Nanosa, po počitk% okrepčilu v Vojkovi koči pa se b% spustili v vas Podnanos. Nato si b®^ ogledali še Predjamski grad in kali Postojnsko jamo (tudi točka venske planinske poti). Izlet je pnjL ten za družine. Zato se prijavite č' prej. Prijave sprejema Mira Sleb1 šek, 459/11. ATO.	.
Zahvala
Sodelavcem v telefonski cei
pira11
dikatu Gorenja Servis se zahv^ jujem za vso izkazano potno
teleksu, mehanikom ATC ter -:ahv .
K-noči
izgubi očeta. Magda Žerdo^
Zahvala_______________^
Ob boleči izgubi drage marnej za pomoč, izkazano pozornos' darovano cvetje iskreno zahva jujem sodelavkam iz Štediln'*r ter organizaciji Svobodnih siP^ katov v Gorenju Gospodih!9; aparati.	Biserka Po^
Malica			V
	Redna	Dietna	.
Četrtek	Porova enolončnica z	Porova enolončnica z mesc
Petek	mesom, pecivo Pleskavice v omaki, svaljki, solata Segedin golaž, jabolko	pecivo Pražena jetrca, svaljki, sola1"
Ponedeljek		Pečena jajčka, pire krompir špinača
Torek	Rižota, solata, frutabela	Telečja rižota, solata, frutabela
Sreda	Goveji zrezki z gobami, ocvrtki, solata	Goveji zrezki po vrtnarsko, svaljki
Četrtek	Pašta s prekajenim mesom, jogurt	Telečja obara, ajdovi žgane*1 jogurt		/
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja ^ gospodinjski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Ured^J odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Na® 7270 izvodov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Opro$c prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri poštiv lenje.	>