Poštnina plačana v gctovini
Posamezna številka 1 Din
SLOVENSKA BESEDA
Ured ništvo: Dalmatinova 8 - Uprava i Selenburgova 7/11 - Naročnina! Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun 17.152
izhaja vsak petek
ŠTEVILKA 9
V LJUBLJANI, 25. FEBRUARJA 1938
LETNIK II.
Dr. Dinko Puc:
Nerešeno vprašanje
Kaj je potrebno človeški družbi za njeno temeljito notranje ozdravljenje?
Napredek človeštva je v gotovem pogledu ogromen. Posebno v kratki dobi zadnjih petdesetih let je prodrl človeški duh globoko v skrivnosti prirode ter si zasužnjil njene sile. Z moderno tehniko si jo osvojil zemljo, ozračje in prodrl v globine morja; sestavine teles niso več tajna in cela: vrsta organskih produktov se izdeluje dandanes ne samo v kemičnih retortali, marveč v tovarnah. Globlje in globlje zre pogled sodobnega znanstvenika v daljine vsemiija in v notranjost atomskih svetov. Vsak dan <ujemo o novih odkritjih.
Le enega človek ni znal urediti: sebe samega, to se pravi človeške družbe. V tem pogledu je človeštvo' prilično tam, kjer je bilo, ko se začne njegova zavest, ko se začne njegova zgodovina, ki ni drugega, kakor povest neprestanih trenj, bojev, krivie, trpljenja in zatiranja. Močnejši je vedno izkoriščal šibkejšega, veliki manjšega. Namen velikega in močnega je bil vedno, zasužnjiti si druge, da mu služijo ter mu s svojim delom ustvarjajo lepo in prijetno življenje. Odtod razdelitev narodov v prvovrstne in drugovrstne, v narode, poklicane od Boga, in v poganske narode, v kulturne in barbarske narode. Prvi so imeli in imajo še vse pravice na svetu, drugi n o b e n i h ali pa le toliko, kolikor velikim trenutno niso baš na potu...
ista igra, kakor med narodi in državami, se ponavlja v vsakem narodu in v vsaki državi med stanovi. V edno in v vseh časih^ smo imeli na eni strani privilegirane kaste in stanove, ki so imeli vse časti, vsa bogastva in vseh dobrin v izobilju, na drugi strani pa one, ki so dejansko te dobrine ustvarjali, bodisi z duševnim, bodisi s fizičnim delom in ki so živeli v revščini in pomanjkanju. Čeprav je človeštvo čestokrat pridelalo mnogo več živil in drugih življenjskih potrebščin, kakor bi jih moglo pri pravični porazdelitvi porabiti vse človeštvo, vendar ni bilo mogoče nikdar najti možnosti zn
tako razdelitev.	v	..
Socijalno vprašanje je ostalo nerešeno, dasi so se bavili z njim največji misleci človeštva, filozofi, juristi, politiki in cerkve, in to kljub vsem duhovitim teorijam in praktičnim poskusom. Marksisti so mislili včasih, da se da rešiti z revolucijo. Toda ruska revolucija je pokazal«, da tudi boljševizem ni rešitev. Ne more se reči, da je življenje v Rusiji zaradi socijalne revolucije postalo boljše in lepše zn delavstvo, če je že brezdvomno postalo slabše za meščanske kroge.
Kar pa je rodil boljševizem, to je drugi ekstrem: fašizem. Oči-vidno je, da tudi o n n e pomenjn rešitve socijalnega vprašanja, dasi se spretno izogiblje njegovi zaostritvi s strankarsko disciplino, izzvano po sugestiji mas in z neprestanimi obetanji o sijajni bodočnosti naroda. Eventualni krizi pa se bo izognil z onim sredstvom, ki so se ga vedno posluževale diktature v stiski, z voj no.
Zdi se, da je bilo človeštvo na najboljši poti pred v o j -n o: ko so narodi začeli reševati socijalna vprašanja z realnim delom ob istočasni demokratizaciji javne uprave. S študijem socijalnih vprašanj, s pametno propagando in smiselno zakonodajo, se je dalo in se še da napraviti v tej smeri več evolucijskim potom, kakor z vsakim nasiljem in prevratom. Spreminjanje človeške družbe v kolektiv, ki ž njim po mili volji gospodari diktator, kakor to delata boljševizem in fašizem, pa n i
prava pot.	.
Ker pa slonita oba na podobnih idejnih osnovah in se razlikujeta v glavnem le v tem, da postavlja vsak diktaturo na drug konec, je razumljivo, da se prelivata drug v drugega. Boljševizem je rodil fašizem, fašizem pa znova ustvarja zaradi odpora ljudskih mas boljševizem. čim hujše vlada fašizem, tem večji in jneji bo ta. Eden in drugi sta pa nesreča. Če hoče človeška družba ozdraviti, se m o r a iznebiti obeh.
Dr. M. Korant
Slovenski vasi
M
Kadar gre za vsenarodno stvar, ne velja binav-sko razpravljati o osebnih preteklih zadevah
Po dolgem času se je glasilo tako imenovanega »kmečko-de-lavskega gibanja« (krilo g. dr. Lončarja) »Slovenska vas« v številki z 16. februarja 1.1. oglasilo in dalo odgovor na naše ponovne apele glede sodelovanja slovenskih opozicijskih skupin.
če se ne bi pristaši tega dela »kmečko-delavskega gibanja« prištevali med politične pristaše dr. Mačka, bi si mi odgovor »Slovenski vasi« prihranili, tako pa smo dolžni reagirati.
Odgovor »Slovenske vasi« ic negativen. »Slovenska vas« piše na koncu daljše notice »Ob shodu staroradikalav v Ljubljani« dobesedno sledeče: »Žato izjavlja-
stališče in nam dala priliko za j!avem odgovor.
Ta naš odgovor bo stvaren in objektiven.
O. dr. Puc je res bil ban za časa Jevtičevega režima. Mi se tačas ž njim nismo strinjali. Poznamo pa več današnjih znanih pristašev gibanja okrog »Slovenske vasi«, ki so bili pristaši Pu-celj-dr. Marušičevega krila .INS.
Za svoje politično delo v preteklosti -nosi g. dr. Ptic odgovornost. Zato njegovega takratnega delovanja ne bomo‘branili. Tudi nas ni g. dr. Puc za to naprosil. Če bo treba, se bo že branil sam takrat, ko bo lahko svobodno govoril.
Za nas se je postavilo in se podstavlja vprašanje drugače, namreč: Ali smatramo, da more g. dr. Puc v našem gibanju sodelovati, če tudii je šel v svoji politični preteklosti po potih, ki jih nismo vsi odobravali. Naš pokret je na to pritrdilno odgovoril, s čimer je za nas stvar rešena. In mora biti tudi za vsakogar, ki hoče z nami sodelovati.	‘I
Politično udejstvovanje posameznika dostikrat ne gre v ravni črti, dinamika političnega življenja vodi včasih pb potih, ki ne odgovarjajo njegovim naborom in hotenju. Prepričani smo, da je bil to slučaj pri g. dr. [Pucu. Pa, če tudi ne bi bil, nego bi bil g. dr. Ptic tačas drugačnega mišljenja, kot je danes, ali naj mu bo zato zaprta pot, da uveljavlja sedai vvoje sedanje — po našem mnenju pravilnejše — naziranje?
Naj spomnimo slovenske prijatelje g. dr. Mačka samo na. pok. Svetozarja Pribičeviča, ki je iz
brezkompromisnega centralista in unitarista, tako rekoč preko noči, postal vodja SDK, najodločilnejši sodelavec dr. Mačka, oni Svetozar Pribičevič, ki je vodil najostrejšo borbo proti hrvaškemu »separatizmu« in gonil pok. Radiča iz zapora v zapor.
Ali ni Radič sam šel v Beograd, priznal centralistično Vidovdansko ustavo in vendar ostal vodja HSS in postal po svoji smrti njen idol?
Življenje in razvoj sta močnejša kot morebitne pogreške posameznikov, za javno življenje je več vreden tisti, ki se iz svoje preteklosti uči in kaj nauči, kakor kak profesor, ki trdovratno jaha na svojih domnevno neznosljivih principih.
S tem je za nas debata o osebi g. dr. Puca zaključena.
Ne dajemo nikomur pravice, da postavlja osebna vprašanja, kadar gre za stvar.
In za stvar nam gre pri vprašanju sodelovanja slovenskih opozicijskih skupin. Ne gre za sodelovanje z g. dr. Pucem, nego s slovenskimi radikali.
Zato prehajamo tudi preko cenenega očitka »Slovenske vasi«, da je bila staroradikalna stranka »doslej v bistvu velikosrbska«. Nahajamo se v dobri družbi g. dr. Mačka, ki ga staroradikalsko »ve-likcsrbstvo« ni motilo, da je napravil ž njim sporazum. In kar je prav' g. dr. Mačku, bo moralo postati prav tudi »Slovenski vasi«, če noče, da se sama izključi iz sodelovanja sporazumaških strank in da dela tlako — nasprotnikom.
S tem tudi n|eni pristaši ne bodo zadovoljni.
Dr. Stanko Jug:
Nakrivljena os?
Dogodki preteklih dni morajo odpreti oči tudi onim, ki nočejo videti resnice
mo, da gremo svojo samostojino pot in se ne moremo in ne mislimo nikdar vezati z nikomur, ki je drte 5. maja 1935. leta ali drugače nastopal proti demokraciji in slovenstvu.«'
To stališče utemeljuje »Slovenska vas« z dvema razlogoma:
1. »da vodi slovenske starora-dikale%dr. Puc«, s katerim, da »Slovenska vas« ne more sodelovati in
2. bolj sramežljivo, da je staroradikalna stranka »bila doslej v bistvu velikosrbska«.
Za one, ki poznajo razmere, ni »Slovenska vas« napisala nič novega. dobro pa je, da je končno vendarle favno povedala svoje
Kakor je razvidno iz italijanskega časopisja, je vzbudila maskirana aneksija Avstrije po Nemčiji v Rimu skoro isto navdušenje, kakor v Berlinu. Italija gleda v tem doglodku nov dokaz za moč fašizma v Evropi, pozabljajoč na nevarnost dednega sovražnika romanstva. ki je držal Italijane petnajst stoletij v kleščah, iz katerih so se rešili šele pred dobrimi ^0 leti. Verjetno je pa, da so se vodilni možje današnje Italije pri vseh čustvenih izlivih, ki so spremljali tani avstrijsko-nemške dogodke. tudi malo trezno zamislili v svojo oddail jeno iin bližnjo zgodovino. G. Mussolini se je v zatišju svojega letovišča skoro gotovo spomnil izjave, ki jo je dal avstrijskemu podkancelarjn na dan po Dollfussovem umoru, da ie avstrijska neodvisnost načelo, ki Ca je Italija že in ki ga bo tudi vedno branila. V onili časih ie g. Mussolini kaj rad govoril
o	poslanstvu katoliške Avstrije v srednii Evropi in na Balkanu, ki naj bi ublažila pruskonem-ško kulturo in izžarevaj a z Du-naia po vsej podonavski Evropi. Toda ta zgodovinska filozofiia ie služilo h' za plašč, s katerim ie fašistična Italija pokrivala svoie mnogotere materiialne in politične interese- ki i ih ima v rmenienih kraiih. Avstriia ie imela v rčeh državnika Mussolini in namreč neko drusro veliko * poslanstvo^. da loči Italijo od
nemškega kolosa, ki ga ta nika kor ni želela imeti za soseda. Zaradi tega jo je tudi vzel v svojo zaščito in ji zajamčil neodvisnost.
Toda zahteve imperijskih sanj so obrnile, šefa fašistične vlade od zanimanja, ki ga je kazal za to vprašanje in zameglile so tudi njegove, dotlej tako izklesane nazore glede največje nevarno sti, kateri je Italija izpostavljena, namreč tla jo nekega dne preplavi nemška masa. ki nagonsko pritiska na Trst ter si išče izhoda na bajno modro morje, o katerem sanja nemštvo od pam-tiveka. Da bi se mogel postaviti po robu Angliji in sankeijomi stičnim državam, ki so se združile proti njegovemu afriškemu osvojevanju, je mislil, da mu rie preostaja ničesar drugega, kakor da se vrže v naročje Nemčije in se odreče svojemu upiranju v avstrijskem vprašanju. Gotovo si pa ni mislil, da bo Nemčija svojo avstrijsko menico tako hitro predložila v plačilo. Ta račun je prišel tako nepričaikova mo, da v Rimu niso niti mogli zatajiti poudarjanja one zname nite «osb. ki jo že mesece proglašajo vesoljnemu svetu kot osnovni temelj vsega fašističnega zunan iepolitičnega udejstvovanj a:. Zato tudi še vedno zatrjujejo, da je po sestanku v Bereh-tesKadnu vse^v najlepšem redu.
Toda. glej čuden pojav! Pri čakovali bi po nemškem udarcu
POLITIČNI TEDEN
Združena opozicija ie bila v teh dneh živahno na terenu. Posebno živo je bilo njeno politično delo v Skoplju, kjer so prvaki radikalne stranke imeli več dni obširne konference s svojimi političnimi pristaši. Pa tudi v vrbaski banovini so bili pridno na delil. Tam je bil v nedeljo v Banjaluki shod zaupnikov Združene opozicije, na katerem so nastopili kot glavni govorniki gg. Tupanjanin, dr. Ču-brilovič in Kokimovič. Ob tej priliki so sklenili, da se v vseh okrajnih mestih vrbaske banovine ustanovijo akcijski odbori, ki bodo nato sklicali okrajne konference, na katerih lx>do poročali voditelji UO iz Beograd a. Na sestanku, je g. Tupanjanin tudi najavil obisk g. dr. Mačku voditeljem Združene opozicije v Beogradu, ki naj bi bil v začetku meseca marca. Kakor izvemo, se tozadevno vršijo tudi že priprave v akcijskem odboru Združene opozicije v Beogradu.
V narodni skupščini, ki se je pomnožila za neke politične uskoke, se nadaljuje proračunska debata. Predsedništvu sta namreč izročila v verifikacijo svoje poslanske poverilnice g. dr. Dobovišek in kmet g. Franjo Novakovič, poslanec za djurdjevaški okraj. Oba sta zapustila svojo dosedanjo politično pot, izgovarjajoč se na svoje mate-riulne razmere. Po pismih, ki jih je objavil »Hrvatski dnevnik«, izhaja, da bi g. dr. Dobovišek sicer padel v konkurz, njegov tovariš Novakovič pa, ki doslej še ni bil poslanec, si je izračunal, koliko tisočakov bo dobil za zaostale dnevnice skoro treh let. To je zanj cel kapital in špekuliral je, da bi si s tem denarjem kupil hišo v Beogradu in potem živel tam kot rentnik. G. dr. Doboviška je pa očividno postalo sram, pa je naknadno hotel svojemu romanju v skupščino dati neko ideološko obeležje, kar se mu ni posrečilo, ker je »Hrvatski dnevnik« s pismi, ki jih je g. dr. Dobovišek pisal g. dr. Mačku, njegovo kupčijo prav do golega razgalil.
V skupščini se medtem vrste govori, v katerih poslanci opozicije ne varčujejo ravno z očitki na vlado. Tako je g. dr. Kojič kritiziral predloženi proračun kot prevelik za naše finančne zmožnosti. Kritiziral )e dalje razmere na Hrvaškem in zamerja ravnodušnost vlade, ki baje tolerira separatistične tendence hrvaškega narodnega pokreta. Napadel je zunanjo politiko vlade, ki se baje orientira nasprotno dosedanji orientaciji, ki je privedla do osvobo-jenja in zedinjenja. Poslanec g. Mravlje je pa inferpeliral glede uporabe 63 milijonskega posojila v Sloveniji za sanacijo zadružništva, organiziranega v klerikalni Zadružni zvezi.
Zasedeno je tudi mesto patrijar-ha srbske pravoslavne cerkve, ki se je izpraznilo s smrtjo Nj. Sv. patrijarha Varnave, na čigar mesto je bil sedaj imenovan z uka-zpm kr. namestništva črnogorski škof g. dr. Gavrilo Dožič. Zagrebški nadškof g. dr. Stepinac pa je na prošnjo odličnih katoličanov, da jim dovoli protestne shode v vprašanju konkordata, odgovoril, da taka zborovanja ne smatra za oportuna. Tako nadškof ni nasedel različnim klerikalnim hujskačem na Hrvaškem, in dobro je naredil.
/daj še italijanski udarec, namreč. da se bo fašistični dinatmi-zitn pokazal s pod voj en im pritiskom v prvenstveno imperij-skem prostoru, to je v sredozemski kotlini in <la bo Itali ja, oprta na okrepljeno Nemčijo, skušala zdaj izvesti svoje načrte vsaj v Španiji. Namesto tega pa vidimo ravno nasprotno, kako biti Italija, da se sporazume z Anglijo. Odreka se intervencijoni-stične politiki' v Španiji, likvidira svoje ambicijozne načrte o obnovi imperija ter se vdajal v položaj, ki ga v Sredozemlju že ima.
Ali se niso v Rimu tudi malo zamislili ob svečani Hitlerjevi izjavi v njegovem nedeljskem govoru, da ne obstoja danes, odkar je Posarje vrnjeno Nemčiji, nobena možnost konflikta med Nemčijo in Fratneijo? Nemška ekspanzija je usmerjena drugam. proti jugu in proti vzhodu. Tam pa ni ne Anglije, ne Fran-
Naše šolstvo
»Odkar ta država stoji, pri nas še ni bila zgrajena niti ena ne ljudska ne srednja šola iz državnih sredstev. V Belgradu je bilo v zadnjih štirih letih zgrajenih pet novih gimnazija vse zgolj iz državnih sredstev, da ima danes Belgrad sam več srednjih šol, kakor vsa Slovenija. V Belgradu imajo tudi 20 profesorjev samo zato, da nadomeščajo odsotne in obolele, pri nas pa tako bridko primanjkuje redno nastavljenih učnih moči. Ne moremo se ubraniti vtisa, da za tem tiči neki namen.
V	Belgradu slutimo strujo, ki ne more prenesti našega prosvetnega razvoja, zato nas skuša pahniti na pot nazadovanja. Od centralizacije učnih knjig in učil imamo samo kulturno škodo, ker se te izdaje ne ozirajo na slovenske narodne in zgodovinske posebnosti in večkrat surovo žalijo naše narodno in versko čutenje. Poleg tega pa vlada v teh centraliziranih izdajah tolikšen nered in nejasnost, da ne vzbujajo prav nobenega spoštovanja do naše prosvetne organizacije. Krivdo vidimo v tem, da je za vsako malenkost treba dovoljenja iz Belgra-da, da vse oblasti v Sloveniji ne morejo iz tolikega kadra brezposelnega naraščaja nastaviti niti eno učno moč. Tudi naše nnjvišje znanstvene ustanove so skoraj popolnoma prepuščene nam samim, da jih vzdržujemo, kakor vemo in znamo. S težnvo smo si priborili, da država zida univerzitetno knjižnico, pa kakšnega boja je bilo treba za to. Še močnejši narod bi ob takem nerazumljivem boju izgubil živce. Po drngi strani pa vidimo, kako se v Belgradu vztrajno gradi vse iz državnih sredstev, v katere mi sorazmerno največ prispevamo.»
Stoj tu, o svinčnik krvnvi! Tega nismo napisali mi, ampak je to govoril Bajlec iz Murske Sobote, napisal pa «Slovenec» v svoji številki od 18. februarja t. 1. Mi se tem pritožbam pridružujemo v celoti in samo vprašujemo, zakaj se ničesar ne ukrene, da bi se ti nedostatki odpravili? Kdo pa je gospodar v «Bel-gradu»?
Blejsko jezero
Prijatelj našega lista nam piše, da ne more biti točna naša notica v poslednji številki, da je Zadružna gospodarska banka dala za Bled
cije! Iii uli ne prisluškujejo že malo južni Tirolci ob udarnem koraku nacističnih legij na drugi strani Brennerja? Ribentropp že ve. zakaj se mu tako mudi v Rim. Treba je razpršiti neprijetne dojme in malo pomiriti pritajene italijanske bojazni ob novih pojavih germanskega pritiska v srednji Evropi.
Italija in Nemčija sta vezami danes po čvrstih ideoloških vezeh. Te imajo pa le moralno vrednost. Mednarodno izživljanje ju vodi na skupno polje, kjer se njuni materijalni interesi križajo in lomijo. Koliko- j krat so že popokale tudi naijtes- | nejše rodbinske vezi. ko je šlo j za gmotne koristi, kaj šele taka j problematična svaštva, kakor obstojajo med fašizmom in naciz- j mom. Z onim dnem pa. ko bi šla nemška meja po Brennerju in Karavankah, imata Italija in Jugoslavija iste interese.
8.000.000 din. Blejsko jezero suitto
je bilo cenjeno s čolni in ribolovom vred na din 3,129.525.—, Blejski grad na din l,?89.t00.—, vila Zlatorog pa na din 943.929.65, dočim je znašal najmanjši ponudek seveda eno tretjino manj. Cenilna vrednost teh objektov je torej znašala samo din 5,862.554.65 in ker je Zadružna go-spodarsku banka kupila na dražbi te nepremičnine izpod cenilne vrednosti, jo te nepremičnine stanejo največ pet milijonov dinarjev.
Neznosne razmere v ljubljanski bolnišnici
«Slovenec» piše, da mora bolnišnica odkloniti kar po 20 nevarno bolnih oseb iz razloga, ker ni zanje niti na tleh več prostora. Na kirur-gičneni oddelku spita v vsaki postelji po dva bolnika, često tudi po trije, le kdor umira, sme ležati sam. Tako menda niti med svetovno vojno ni bilo. Novo zgrajeni kirurgični oddelek bi morala država opremiti, toda denarja ni in tako stoji že dograjena stavba prazna.
Kje ste tu poslanci JRZ in voditelji slovenski?
Srečna Dalmacija!
Poročajo, da je Dalmacija letos prodala ves svoj vinski pridelek in da se tam vino le težko še dobi na prodaj. Velik del tega pridelka je šel v Slovenijo, kajti v Sloveniji se popije danes že skoro več dalmatin-ca, kakor domačega vina. Vzrok je seveda nižja cena in padec zaslužka. Naši ljudje si domačega vina ne morejo več privoščiti!
Lepo priznanje
V	popravku, ki ga je poslal inagi-stratni popravkarski urad «Jutru» glede obremenitve priključenih občin, stoji v odstavku, kjer se govori
o	nameščanju delavcev in podpiranju brezposelnih, dobesedno: — »in je zato vsak očitek ,nepristranskega duha’ v socialnem skrbstvu povsem neutemeljen.*
Tiskarski škrat zna biti včasih zloben.
Cerkev in politika
Pod tem naslovom je priobčila zadnja ^Sokolska volja* naslednjo zanimivo vest: «Preteklo soboto je pravoslavna cerkev v naši državi proslavila praznik Treh jerarhov. Ti svetniki so zaščitniki politične
stranke, ki se danes imenuje Jugo-slovenska radikalna zajednica. Da hodi samozvana naslednica po potih bivše radikalne stranke, je popolnoma, v redu. Nihče se ni proitivil in se ne upira dejstvu, da se je tudi v dravski banovini — med slavnimi najslavnejši — politična organizacija JRZ po naredbi banovinskega odbora pobožno poklonila veličini teh služabnikov božjih.	Trije	jerarhi
naj ji bodo zavetniki tudi v bodoče! Ako ima vsak poedinec, stan, razred itd. pravoslavne veroizpovedi svojo krstno slavo, naj jo ima tudi politična stranka, da bo velika in pobožno od vekov na veke! S tem ni rečeno, da politika upreza
i	vero v svoj voz. To zanikajo vsi politični ljudje	in	—	mirna	Bosna!«
7.7	‘	,'f'	kV ,
pa zs' r	*	,	,	ob	'v"'
vod* /c	vrt > vi
Ir, 'j' n	> ,«<i'dr
'A »• 'Alt V	•.	r	. Jm > Z
/ /f ’ , i" »	\	’ / IV' i' sv' '■*?
/ z- rv '	;W<-	•	' ri ’
, • " ■<’	v>	ir	/, r'
Poznajo se
I	Če hoče naš človek o nekomu re-j či, da ga je spoznal do dna, pravi,
| da ga pozna «po knofih*. Nekaj podobnega o razmerju izobčenega glasila krščanskih socijulcev «Delav-ske pravice* proti edinozveličovnim zelencem pri ZZD beremo v zadnji številki «DP» na neprijeten račun režimskega delavskega gibanja: «Krščansko socijalno strokovno delo vseskozi temelji na krščanstvu, nima pa prav nič skupnega z ono «pobožnostjo«, ki je zelo gnila in s katere pomočjo hudič spleta svoje zanke. To si morajo zapomniti vsi tisti krogi, ki se nočejo boriti in ki imajo resničen strah, da bi utegnil kakšen bojevitejši veterček motiti njihov mir in brezdelje.*
Nehvaležne posledice lastne vzgoje in lastnih svoječasnih velikih žrtev morajo človeka v srce boleti, pa ne bi tudi onih, ki so za vse nedotakljivi... Tako vsaj pravijo. Blažen je le tisti, ki verjame, — pravi star slovenski narodni pregovor.
Selitev slovenske industrije
O množestvenem preseljevanju slovenske industrije v južnejše kraje države smo že ponovno pisali v našem listu in temu kočljivemu poglavju zgrešenosti notranje gospodarske politike današnje vlade niso prizanašali tudi ostali slovenski listi. Te dni smo pa brali ponovno v hrvaških listih vest, da je slovenska tvrdka «Kocijančič & drug* v Domžalah zaprosila mestno občino v Pančevu pri Beogradu, da ji proda po zmerni ceni potreben svet, kakih 20.009 kvadratnih metrov, zn postnvitev tovarne zavojnega mnte-rjjala in vate v Pančevu. Kakor se sliši, bo tej vlogi slovenskega industrijskega podjetja brez nadaljnjega ugodeno, ker v Pančevu pač znajo mestni očetje upoštevati pomemben prirastek v seznamu davkoplačevalcev. Pri nas smo za kaj takega «preinteligentni» ...
Tiskane zanimivosti
Marsikaj zanimivega moremo izvedeti iz vsakdanjega klerikalnega tiska. Redkejše se dandanes dogajajo primeri, da se kaj zanimivejšega izve tudi iz listov, ki niso v službi vsemogočne JRZ in Katoliške akcije. Zlasti pri nas Slovencih.
V	zadnji številki emigrantskega glasilu «lstre» smo pa brali naslednjo posebnost: «čndni tihotapci. Reka, 11. februarja 1938. Danes dopoldne je imela sušaška obmejna carinska straža na mostu lep lov. Kakor vsakega dne, sta tudi davi prešli obmejni most z Reke na Sušak dve častni sestri iz reškega samostana «Sacro cuore* in se napotili proti Trsatu. Obe častni sestri sta vsak dan redno prehajali čez most na Trsat, kar ni izzivalo nobenega sn-m'a, ker še nahaja na Trsatu znana zaobljubna cerkev Matere Božje, kamor romajo še danes mnogi Rečani, svoj čas pa tudi vsa Reka in Istra. To jutro pa sta obe častni sestri izgledali dežurnemu finančnemu organu sumljivo debeli. Finan-car ju je dal preiskati in na veliko presenečenje dežurnih organov so našli v redovniški obleki obeh častnih sester celo skladišče cigaretnega papirja, tobaka tujega izvora in dVe steklenici likerja, na kar je seveda odrejena visoka carina. Obe častni sestri sta bili prepeljani na glavno carinarnico, kier sta položili kavcijo 11.509 din. ko-
likor znaša globa, nakar sta bili izpuščeni na prosto s posebnim ozi-romi na svoj častitljivi poklic.* Človek kljub božji previdnosti nikdar ne ve, kje in kaj ga čaka...
Uganka
ki pa skoro, da ni uganka.
Kaj naredi «narodni poslanec*, če naenkrat potegne brez zavesti vsakega truda, dela in zaslužnosti iz blagajne narodne skupščine 390.000 dinarjev?
Zaradi vsestranske možnosti kočljivih odgovorov prosimo p. n. čita-telje, da nam z njimi prizanesejo in jih uporabijo za domače potrebe.	,
Zelo važen problem
V	letošnjem februarju je izšlu v založbi «Društva brezposelnih profesorskih kandidatov JUU — sekcija za dravsko banovino* v Ljubljani kratka brošura, ki še preveč zgovorno priča o silni in res neizmerni bedi našega intelektualnega naraščaja in o njegovi upravičenosti do kruha. Brošura nad vse dostojno, pač pa podprto s točnimi številkami piše o problemih sodobne šole, o osnovnem šolstvu in o problemu brezposelnega učiteljskega naraščaja ter o položaju srednjega šolstva pri nas. Ob zaključku vsebuje zanimiva brošura tudi »pričakovanje...*, v katerem pravi:
«Govorile so številke, ki so mnogo bolj zgovorne od besed. In te številke prikazujejo porazno dejstvo, *dn naše šole ne izkazujejo pričakovanih uspehov, še več, da stalno nazadujejo in propadajo. Kaj je vzrok temu žalostnemu pojavu?
Vzrokov je več, toda vsi tisti, ki ne gledajo resnice z zavezanimi očmi, vedo, da je glavni vzrok, da naše šole trpe na velikemi pomanjkanju učnih moči. Mladine v šolah je vsak dan več, učnih moči pa manj, to pač ne more voditi drugam kot v propast.
In ko imamo na eni strani mnogo premalo učnih fnoči, imamo na drugi strani naravnost ogromno brezposelnih. Toliko jih je mladih inte-ligentov, profesorskih in učiteljskih kandidatov, [minili energije in idealne volje, ki bi hoteli delati, delati za dobro države in naroda; toda brez najmanjše svoje krivde morajo čakati in ždeti brez posla. Njihovo mlado življenje pa je zagrenjeno, če ne skoraj uničeno. V splošnem interesu je, da vsi ti dobe kruha. Država je poklicana, da od- jj pravi to našo kulturno sramoto, ko g morajo ljudje po šestnajstletnem 1 marljivem študiju leta in leta stradati in se pogosto obupno boriti za golo življenje.
Država naj torej stori svojo dolžnost, država mora storiti svojo dolžnost. Posebno še, ker se tistih nekoliko milijonov letno njej ne bo dosti poznalo, našemu šolstvu in prizadetim pa bo to koristilo, ker jim bo rešilo in omogočilo življenje.
Upamo, da bo ta naš apel zadnji in da mu bodo sledila resnična dejanja od merodajnih strani. Zaman so vse prelepe besede in še lepše fraze in najlepše obljube. Mladina na vse to nič ne da ... Zanjo so odločilna samo: dejanja, dejanja in zopet dejanja.*
Povsem sprejemljiva pa je tudi resolucija, ki se glasi:
«1. V amandinane državnega proračuna 1938./39. naj se na vsak način vstavi zadosten kredit za nastavitev brezposelnih - učiteljev in profesorjev.
2. Nastavitve se morajo vršiti po vrstnem redu. Upošteva naj se datum diplome, le v izrednih primerih socialno stanje, ne pa protekcija in drugi kriteriji.
3. Upošteva naj se zakon, ki določa število učencev. Prenatrpani razredi naj se dele v nove paralelke. .
4. Zgrade naj se nove gimnazije (6 potrebnih) in nove ljudske šole.
5. Službena doba učiteljev in profesorjev naj se zniža na 30 let.
6. Učitelje in profesorje naj se razbremeni in naj uče samo toliko ur, kot jih predvideva zakon za normalne razmere na šolah.
7. Prejemki učiteljev in pfofesor-jev naj se zvišajo.*
Ako gornje za pristojne kroge ni sprejemljivo, naj to odkrito povedo. Nižjega brezna obupa, kakršne-gu je naši inteligenčni mladim po krivdi gotovih ljudi bilo dano spoznati, danes pač več ni treba iskati... O domovina, ti. si kakor... —. je svoj čas vzkliknil ranjki Cankar ...
Zunanja
politika
Veliki Hitlerjev govor ob petletnici prevzema vJade v Nemčiji ni sicer prinesel kakih posebnih presenečenj, vendar pa/sije odlikoval po izredni ostrosti in brezobzirnosti. Podobno, kakor je govoril Hitler, je govoril svoj čas tudi nemški cesar Viljem. Ton je isti. pa tudi mišljenje je isto.
Predvsem je Hitler konstatiral, da je do zob oborožil nemški narod in da bo na tu način preprečil. da bi motilci in. rušilci miru kdaj napadli nemško državo. Hitler seveda ni povedal, kdo so ti motilci in rušilci miru in kdo namerava napad1 na Nemčijo.
Govornik je bil poln slave narodno-socijalističnega dela pri preosnovi države. Poudarjali je, da je danes Nemčija gospodarsko rešena in da je to samo njegova zasluga in nikogar drugega. Zlasti inozemstvo po njegovih trditvah iii k temu prav nič pripomoglo. — Hitler je tu pozabil, koliko ogromnih milijonov so posodile demokratske države Nemčiji takrat, ko je vodil zunanjo politiko še Stresemann. v čigar iskrenost je takrat diplomacija brezpogojno zaupala. Hitler tudi ni omenil, da so se »o-pogodniki mirovnih pogodb odpovedali reparacijam, ki jih je Nemčija bila dolžna plačevati po mirovnih pogodbah in da je Nemčija na ta način mogla obnoviti svoje gospodarstvo.
Mirovne pogodbe Hitler dosledno imenuje nasilje in hudodelstvo. Sploh je vsak. ki je kdaj dosegel kake uspehe proti Nemčiji. nasilnež in hudodelec. Ni pa nasilnež iji hudodelec Japonska, ki trga kitajsko ozemlje po mili volji, in Hitler svečano priznava od Japoncev iz Kitajske izrezano državo Mandžukuo. češ d« je to politika respektiranja realnih dejstev!
To pravico respektiranja realnih dejstev ima surtio Nemčija, nima pa te pravice Društvo narodov. ki bralni baje mirovne pogodbe. Zato bo Nemčija [»odpirala Japonsko, delala na bo vedno proti društvu narodov.
Hitler nima nobenih sporov z Anglijo in Francijo, samo kolonije hoče od njiju. Ne pusti, da bi se kdo vmešaval \ nemške razmere, zase pa zahteva vlogo razsodnika, po vsem svetu, zlasti pa povsod tum, kjer živi le en Nemec. ■	■	'
■	■	'«•*.	/i«	»-«- -
Evropa je zopet enkrat pokazala svojo absolutno nemoč. Nihče ni mignil s prstom. Mussolini se je »smučal«, v Angliji niso imeli časa za take »malenkosti«, v Parizu so sramežljivo zdihovali, po malih državah so se Pa tresli. Žalostnim Časom gremo naproti.
Izgledi: Češkoslovaška: Na dlani je, da bi smrt Avstrije bila tudi njena smrt. — Madžarska: Dobro ve, da bi za Avstrijo prišla ona na vrsto, Pr* čemer bi jo spomnili, da ie nekoč obstojala Avstro-Ogrska. Romunija: Ce
Ise ne spominja več mirovne pogodbe iz lot«1 1917., ki jo je napravila za kolonijo rajha, zlasti pa, da ji je vzela ves petrolej za dobo 90 let, ima zelo slab spomin. Iudi živi tam okrog milijon Nemcev, ki imajo nad vse žive simpatije za Hitlerja. — Poljska: Gornjo Šlezijo še vedno smatrajo v Nemčiji za rop nemškega ozemlja. Pomorjanskega, ki ga je Nemčija izgubila s svetovno vojno, tudi v Tretjem rajhu niso pozabili. — Italija: Leži izpostavljena nemškemu pritisku, ki je usmerjen proti jugu. — Prav tako Jugoslavija, ki ima poleg tega še to prednost, da del njenega ozemlja kaj radi v Tretjem rajhu naslikajo za nemški prostor.
Iz „Dunajskih sonetov*
Oj ljudstvo ti slovensko, zlata vredno!
Pošteno, umno, kakršnih je malo; kako si tem sleparjem v roke palo, ki te v pogubo vodijo dosledno?
Pred svetom sramote, grde te vedno, in ti za vse to jim še daješ hvalo; s častjo poprej si se imenovalo, zdaj si ne upaš v družbo več sosedno.
Kako ti z blagom tvojim gospodari ta zarod, samopriden in nesramen, ki prid le in dobiček sta mu mari!
Ti prosiš kruha — on ti daje kamen; kaj ti še dosti dolgo ne slepari?
Bog te odreši tega zlega — amen!
J o s. Stritar.
Domači pomenki
DOMA IN NA TUJEM
Same nove železniške proge ro|® pji ,
JRZ.	■#	■»
'■	• >
. T«> r T T > r1	...	‘
,vo»r ) :■/ /	• ' /»T*	.«*«*»!!	J
Neodvisnost Avstrije
1'runcoski senator Auguste Chain-petier de Ribes piše « tein vprašanju v «Voix enropeeiines«, tla bi Francija zatajila vso svojo politično preteklost, če bi dopustila združitev Avstrije z Nemčijo. Kajti, kdo bo verjel, da se bo Nemčija zadovol jila z Avstrijo? Ko jo bo pojedin, bo stala pred1. Balkanom. Madžarska se ji bo pridružila, češkoslovaška, naša zaveznica, bo obkoljena in se ne bo mogla braniti.
Neodvisnost Avstrije je tedaj v prvi vrsti jamstvo za neodvisnost vseh drugih malih narodov centralne in jugovzhodne Evrope, je jain-
VSE NAROČNIKE »Slovenske besede», ki še niso poravnali naročnine in pa vse one, ki so prejeli nekaj številk na ogled, prosimo, da takoj poravnajo dolžno naročnino.
V «Sokolskem domu» v Šiški se bo na pustili torek ustavil princ Karneval. Lepe maske se vabijo, da se njegovega sprejema v čini večjem številu udeležijo. Tri najlepše maske prejmejo nagrado. Začetek ob 20. uri. Pa turli nemaskirani so vljudno vabljeni. Poskrbljeno je vse najboljše za telo in zabavo.
Praznik četnikov v Ljubljani.
V nedeljo 20. t. m. dopoldne se je vršila v polni veliki dvorani restavracije «Zvezda* tradicionalna, četniška slava, ki jo je proslavil ljubljanski pododbor četniškega udruženja. Podpredsednik g. Fr. Bizaj je pozdravil vse navzoče, med katerimi so bili tudi zastopniki vojske, banovine in raznih društev. Tajnik g. Ravnihar je v lepem govoru naslikal, pomen četniSke slave, kakor tudi neprecenljive zasluge in žrtve četnikov za osvobojen je in zedinjenje Jugoslavije ter za dobro in čast kralja in države. Ofici-jelnemu delu prireditve je sledila (pogostitev gostov. Cerkvene obrede sta opravila tukajšnji katoliški in pravoslavni vojaški svečenik.
Iz smrti v življenje. G. Zvonimir Kavčič, posestnik v Rožni dolini pri Ljubljani, je prejel 21. t. m, od svojega brata iz Severne Amerike pismo, ki ga jo ta odposlal 6. februarja t. I. iz Salu Francisca v Kaliforniji, la brat g. Kavčiča je zdaj star 39 let in se je izselil v Ameriko leta 191 "S. Zadnjič je pisal svojim domačim 14. decembra) 1920, pozneje
stvo za evropsko ravnotežje, jamstvo miru. — •
Doslej so demokratične države pomagale Avstriji po svetovni vojni. One so tudi še naprej odgovorne za njeno neodvisnost. Zame je zelo mučno, da se dobe med Francozi, često med politiki, ki bi morali biti najbolje obveščeni, ljudje, ki mislijo, da se nemški «Drang nach Osten» ne tiče Francije in da še celo poviša varnost njenih mej. To so slepci, ki ne vidijo, kako kuje iinperija-lizem orožje tam, da ga bo obrnil proti nam in proti vsem demokracijam!
Vprašanje
Koga je zadnje dni v beograjski narodni skupščini skoro zadela kap?
Pismene odgovore hvaležno odklanjamo, ker bi jih bilo preveč, kajti znani so že skoro večini slovenskih volilnih upravičencev, če že večini volilcev ne ...
pa se ni več oglasil. Domači so poskušali potom obl astev in ameriškega časopisja izvedeti o njem kake vesti, toda vse zaman. Dobili so iz Amerike le kratko obvestilo, da je g. Ivan Kavčič pri delu v tovarni smrtno ponesrečil. Na podlagi tega gaje ljubi jamsko sodišče 1. januarja 1951 proglasilo za mrtvega. Zdaj pa je prispelo pismo od «živega mrtveca , ki gai je pa naslovil na svojega očeta, ki je umrl že leta 1927. Čudna so pota usode!
Proračun dravske banovine je bil sprejet v višini 129.79>-902 dinarjev. Podrobno odpade: na splošni oddelek 6.795.060 din, na upravni
oddelek 1,259.820 din. na kmetijski oddelek 9.408.150 din, n« prosvetni oddelek 22,586.780 dinarjev, na tehnični oddelek 37,541.230 din. na oddelek za socialno politiko in narodno zdravje 12.745.660 din, na finančni oddelek 19,657.200 din. na oddelek za trgovino, obrt in industrijo 16.211.452 din in na rezervni proračunski kredit 1 milijon dinarjev. Dolg dravske banovine je dosegel že 137,696.748 dinarjev.
Sestanek šefov beograjskega dela Združene opozicije gg. Ljube Davidoviča, Miše Trifunoviča, Joče Jovanoviča, Milana Grola, dr. Gavrilovica in Božidarja Vla-jiča sc je vršil zopet te dni v stanovanju g. Ljube Davidoviča.
Prebivalstvo Jugoslavije po poklicih je razdeljeno v odstotkih sledeče: kmetov je 72.5 %>. industrijcev in obrtnikov 11.7%, uradnikov in svobodnih poklicev 4.6 %. rentnikov in upokojencev 3.1%. trgovcev 2.9%. vojaškemu stanu pripada 3.3 %, vsem ostalim stanovom pa ostanek 1.9%.
Senat se je sestal k zasedanju iu je bilo izvoljeno dosedanje predsedstvo.
Profesorski zbor gimnazije v Smederevu je izključil 32 dijakov iz raznih raz rod o v za dobo enega leta in dveh let. Med iz-kl j učenci sta tudi dva sina Dimitrija Ljotiča, voditelja «Zbora».
Prvi sveži paradižniki italijanskega izvora so prispeli na sarajevski trg in se prodajajo po 28 din kilogram.
Drugi državni kongres upodabljajočih umetnikov iz vse Jugoslavije se bo vršil 19. in 20. marca t. 1. v Ljubljani.
Zanimiva odločitev. Finančno ministrstvo je izdalo vsem svojim podrejenim organom odlok, da nimajo prarvice zahtevati od lekarnarjev trošarinskega uve-renja za prodajo špirita in ostalih trošarinskih predmetov in torej tudi za čisti bencin ne.
Nova uredba o izvozu živine se izdeluje v trgovinskem ministrstvu in se bo razpravljala na posebni konferenci vseh interesentov. ki bo sklicana v Beogradu v prvih dneh letošnjega marca.	'
Celotno jugoslovansko gasilstvo bo reorganizirano in je v zvezi s tem že predviden poseben amandman v novem finančnem zakonu za leto 1938./39., s katerim se pooblašča notranji minister (in ne minister zal telesno vzgojo naroda!), da izda posebno uredbo z zakonito močjo glede te reorganizacije.
Kako so uvidevni drugod. Mestna občinska uprava v Šibeniku je izjavila, da je pripravljena nositi vse stroške za vzdrževanje trgovske akademije, katere ustanovitev nujno zahtevajo tamkajšnji gospodarski krogi. Pri nas pa se s prepotrebnimi učnimi zavodi postopa povsem drugače...
Novi podzemeljski zakladi. V okolici Niša je bilo te dni odkrito novo bogato ležišče bakrene rude. v kateri je celo do 30 % čistega bakra. Koncesi jo za eksploatacijo tega najdišča ima v svojih rokah neki naš insfenjer. kar je v rudniškem poglavju Jugoslavije velika) redkost...
Odpovedani zboraški shodi. Zaradi nedavnih tragičnih dogodkov v Šibeniku in paradi svoje izredne «priljubljenosti* med narodom je Dimitrije Ljotie vse
svoje shode in slovita «predava-n j a po Dalmaciji, kakor tudi po ostali ih hrvaških krajih odpovedal.
V Črni gori, zlasti v goratih predelih ob albanski meji, že nekaj dni neprestano sneži in divjajo silni viharji, ki so povzročili na tamkajšnjih cestah take zamete, da je vsaik promet absolutno izključen. Mesto KolaŠin je že nad teden dni povsem odrezano od ostalega sveta in se je bati. da bo pričela živina poginjati zaradi pomanjkanja krme. Strašni viharji so divjali tudi na Jadranu. Več ribičev je utonilo ob potopu svojih ladij.
Za vzdrževanje bolnišnic brez ostalih panog socijalnega skrbstva in narodnega zdravstva izda banska uprava drinske banovine okrog 20 milijonov dinarjev. V naši banovini, kjer je ravno vprašanje bolnišnic, zlasti osrednje ljubi jamske, tako žalostno iu pereče, pa je odobril banski svet v novem proračunu za prihodnje proračunsko leto za celotno so-cijalno skrbstvo in ljudsko zdravstvo skromen znesek 12 milijonov 740.000 din. Za najpotrebnejše iu najbolj pereče pri nas pač nikoli ni mogoče najti denarja.
Splitski starinski vodovod se
je pred dnevi pokvaril in je bil razdejan zunaj mesta v dolžini kakih 26 m. Seveda so to priložnost naglo izkoristili razni iznajdljivci, ki so začeli prinašati pitno vodo iz okolice v mesto in sc s tem sijajno zaslužili. Zaradi konkurence so se ti vodonosci na več krajih krvavo stepli. Te dni je bila voda v Splitu precej dražja, kakor pa najbol jša vina*.
Najbolj nezdravi pojavi v naših državnih in samoupravnih ustanovah so inedvomno brezkončne uradniške korupcijske in defravduntske afere, ki nedvomno ne dvigajo preveč ugleda v inozemstvu. Zdi se, kaikor da je s tema nalezljivima boleznima docela okuženo že vse javno življenje v naši državi. V hrvaških listih beremo, da je vlada morala odstaviti šele nedavno izvoljeni občinski svet v Banjaluki v vr-baski banovini zaradi obupnih razmer, ki so baje zavladale v banjaluški mestni občini v zadnjem času. Obenem je tudi izvršilo na zahtevo državnega tožilstva tamkajšnje sodišče natančno preiskavo in pregled v vseh pisarnah bamjaluškega mestnega mugistraita. Ob tej priliki je zaplenilo večje skladovnice uradnih spisov in poslovnih ma-gistratnih knjig ter jih pustilo prepeljati k sebi. Preiskava se nadaljuje in se obetajo senzrt-cijonalna razkritja.
Drastični ukrepi za ohranitev javnega reda in miru v Rumu-niji se izvajajo pod novo vlado z nenavadno strogostjo. Zlasti strogo se pobija korupcija med uradništvom, kaiteremu je z najnovejšo uredbo prepovedan vsak neposreden stik z občinstvom.
Pravcate plavajoče trdnjave pravljično gorostasnih dimenzij so pričeli graditi Angleži. V angleških ladjedelnicah so že natočene orjaške oklopniee. ki bodo irriele vsaka po 42.000 ton.
Zdravljenje čudnih bolezni. Londonske »Times objavljajo iz Berlina brzojavko, ki pravi, da bodo morali v bodoče vsi orni Nemci, ki se bodo po daljšem, bivanju v tujini vračali v domovino. Obvezno obiskovati šestmesečni narod no-socijalistični tečaj. s pomočjo katerega naj se pozdravijo in iznebijo nezdravih idej, prinešenih iz tujine* ...
Češkoslovaška vlada je odredila, da se morajo v vseh krajih Češkoslovaške, kjer živi mešano prebivalstvo, postaviti vsi cestni in drugi jalvni napisi v češkem in nemškem jezik ti.
: •/>' t ■ A
1 rr>nl'a&‘
1
■'; nf iw:
Mednarodni agrarni kongres
se bo vršil od 23. IV. do 25. V. t. I. v Pragi. Sklicala ga je češkoslovaška skupina Panevropske unije in mu bo predsedoval predsednik Panevropske unije dr. Coudenhove-Calergi. Kongres, ki je šele drugi po številu, — prvi se je vršil leta 1936. na Dunaju —, bo razpravljal predvsem o mednarodnem žitnem vprašanju in bo imel štiri sekci je. Najvažnejša bo četrta sekcija, ki bo razpravljala o trgov insko-poli-tičnih vprašanjih.
Posnemanje v slabem. V vilenskem vojvodstvu na Poljskem so oblastva prepovedala delovanje vseh opozicijskih |>olitičnili strank in organizacij. Večje število voditeljev in članov teh strank so spravili v koncentracijska taborišča.
Večje spremembe so bile pred dnevi izvršene v bolgarski vojski. kjer je bilo znatno število višjih častnikov in generalov upokojeno in nadomeščeno z zanesljivejšimi generali in častniki. Tudi večina bolgarskih vojaških atašejev v inozemstvu je bila iz menjana.
Večje skupine nemških turistov so se že prijavile za obisk koncem t. m. in v začetku marca.
Nova razkritja o akciji francoskih fašistov «ksaristov» so razburila francoska! oblastva v raz nih mestih po vsej Franciji. Pri tem so našli ogromne zaloge vseh vrst orožja, streliva, topov, bomb in celo najmodernejših aparatov za množestveno razširjanje bacilov raznih kužnih in nalezljivih bolezni.
Parlamentarne volitve v Egiptu bodo 30. marca im 2. aprila t. 1. Vsem pol vojaškim organizacijam je prepovedano vsako sodelova nje v volilni borbi.
polMMv tl" * oper)*'
- - v—"i £<&...
Madžarska se osvobaja uvoza drv za kurjarvo, ki jih je doslej morala uvažati iz inozemstva. Vlada bo v kratkem odredila, da se morajo peči v vseh pekarnah, kjer so doslej uporabljali za kurjavo le bukova drva, preurediti tako, da se bodo kurile in ogrevale zgolj z domačim madžarskim premogom, s čimer se bo prihranilo na leto okrog 40 tisoč vagonov drv, ki jih je morala; Madžarska doslej v celoti uvažati iz tujine. Za naše trgovce z drvmi in lesom to ni ravno razveseljiva novica.
Zgledi mičejo... Ameriški kongres je na predlog predsednika) USA Roosevelta soglasno odobril izredni izdatek 250 milijonov dolarjev (v našem denarju nad 10 in pol milijarde dinarjev) za podpiranje brezposelnih. Se pač pozna, kje domujejo denar, uvidevnost in ljubezen do bližnjega ...
Nad 25.000 uradnikov je bilo zadnje dni odpuščenih iz službe v Rumuniji, baje zato, ker so bili brez potrebne kvailifikacije. Vse te uradnike je nastavil v pičlih dneh svojega vladanja nesojeni diktator Goga.
Nov letalski rekord. Višino 3670 m je dosegel z h rez motorni m jadralnim letalom znani poljski pilot Ofierski
Blizu Severnega tečaja so slavni ruski raziskovalci Papinjin in tovariši, ki so že rešeni s pla vajoče ledene plošče, videli razne ptice, kar se je doslej smatralo za neverjetno in nemogoče.
Angleški kralj Jurij VI. je odloži I svoie nameravano potovanje v Indijo vse dotlej, dokler se politični položaj v Evropi docela: ne razčisti in dokler se ne bo povsod opazila splošna pomiritev.
Ameriško časopisje. V Združenih državah severnoameriških izhaja 2100 dnevnikov in okrog 11.000 tednikov v skupni nakladi nad 41 milijonov izvodov.
Samouprava
Vprašanje in odgovor
lI pr a š a n j e : Prosimo pojasnila, katere občinske posle sme in more opravljati začasna občinska uprava oziroma kakšen je njen delokrog in kakšna je njena pristojnost?
Odgovor : O pristojnosti začasne občinske uprave govori § 134. zakona o občinah. Pristojnost njena je stvarno omejena le na opravljanje tekočih poslov. Začasna občinska uprava ne sme občine zadolžiti niti njene imovine odsvojiti, niti ne sme uvesti nove doklade na. državne neposredne davke oziroma zvišati že obstoječe doklade, prav tako ne more in ne sme nastavljati stalnih občinskih uslužbencev.
Začasna občinska uprava opravlja posle občinskega odbora po § 81. in § 82. zakona o občinah in pa posle redne občinske uprave po § 83. zakona o občinah.
Začasna občinska uprava je pristojna opravljati le tekoče posle. Pod to označbo je treba razumeti take posle, ki spadajo v normalne vsakdanje dolžnosti občinske administracije, Posli, ki prekoračijo ta okvir, se ne morejo smatrati za tekoče. Ne spadajo n. pr. med tekoče posle odločbe o izpremembi občinskih mej po § 6. in § 138, o izpremembi imena in sedeža občine po § 10. zakona o občinah in drugi. Ce je posel vezan na rok, ga je treba naravno izvršiti, četudi ni tekoče narave, n. pr. občinski proračun in občinski zaključni račun. Večkrat mora začasna občinska uprava sama odločiti po lastnem preudarku, ali je posel tekoče narave ali ne.
Začasna občinska uprava ne sme najemati posojil in ne sme odsvojiti občinske imovine. Po našem mnenju so mišljena tudi le nova posojila in nove odsvojitve občinske imovine, dočim more posle glede takih posojil in odsvojitev, ki so že v teku po sklepu , razpuščenega občinskega odbora, nadaljevati in zaključiti.
Začasna občinska uprava ne more po izrecni zakonski prepovedi postavljati stalnih občinskih uslužbencev. Uslužbenci, ki jih ona postavi, so vedno začasni, pač pa more pozneje izvoljeni občinski odbor tudi take občinske uslužbence upoštevati za stalno namestitev, če imajo v uredbi o občin^ skih uslužbencih določene pogoje.
Novih naklad uvesti in zvišati obstoječih začasna občinska uprava ne more. Mnenja smo, da ima zakon v mislih le take nove doklade in tako višanje že obstoječih, ki bi jih hotela začasna občinska uprava izvesti med proračunskim letom, ko se že izvaja od izvoljenih občinskih organov sklenjeni in odobreni občinski proračun. Ako pa mora začasna občinska uprava pripraviti in sklepati o predlogu občinskega proračuna po § 96. zakona o občinah za novo proračunsko leto, takrat more in sme po našem mnenju sklepati nove naklade in višati obstoječe. Seveda je ta njen sklep vezan na odobritev onega nadzornega oblastva, ki normalno odobruje občinske proračune.
Državne posle, to je take posle, ki jih občina opravlja v tako zva-nem prenešenem delokrogu po predpisih § 77. zakona o občinah in drugih zakonov, pa izvršuje začasna občinska uprava v enakem obsegu, kakor redno izvoljeni občinski organi.
Na Poljskem je vlada izdala uredbo, s katero se odreja raz-parceliramjte vseh državnih zemljišč, od katerih bo država brezplačno odstopila 120.000 hektarjev rodovitnegai polju onim najrevnejšim rodbinam, ki nimajo nobene zemlje ali druge možnosti za preživljali je.
Dokazila groze
Sence 4L milijonov mrtvecev naj svarijo človeštvo pred novim svetovnim klanjem
Najprej Španija, za njo Kitajska,' nu vrsto prihaja kot tretja zopet — Evropa, ta^o prerokujejo pesimisti. Poglejmo si pa najmočnejši in najzgovornejši argument proti ponovnemu evropskemu veleklanju: 41 milijonov senc mrtvih! Število padlih vojakov na bojnih poljanah je znašalo «komaj> 13 milijonov. Ostalih 28 milijonov mrtvecev je leglo v prezgodnji grob iz vrst neoboroženih meščanov in vaščanov kot neprecenljiva žrtev vojnih grozot. Zato ne smemo pozabiti na strašna leta 1914—1918!
V	«Revue de Paris» je napisal L. Horsch naslednji tehtni članek :
»C elokupno število padlih vojakov v svetovni vojni je znašalo H milijonov. Že sama na sebi nesrečna številka. Toda vojaki posameznih držav, ki so izkrvaveli v svetovni vojni, tvorijo le malenkosten, skoro da «brez-pomemben odstotek vseh vojnih žrtev. Popolnoma prav je imel oni, ki je rekel, da je zgodovina1 velikih vojn zgodovina epidemij in obratno.
Tipičen primer je tuberkuloza ali po naše jetika. V zadnjih 15 letih je narasla v Franciji za1 15 odstotkov, na Angleškem za 25 odstotkov, na Češkoslovaškem za 34, v Ttailiji za 44, v Nemčiji za 61 in v Avstriji za 6? odstotkov.
Toda epidemija, katere ime bo vedno najtesneje povezano s svetovno vojno, kakor so povezana strahotna imena kolera, tifus in kuga, je ona splošno znana h r i-p a, ki je opravila svojo najbogatejšo žetev prav v letih 1918— 1919. Ta bolezen se je razširila po vsem svetu in je segla celo do Japonske. Terjala je silno žrtev: 15 milijonov človeških življenj! Najstrašnejše je kosila v Aziji, zlasti v Indiji, kjer je v nekaj mesecih devetnajststo-osemnajstega leta v angleških provincah umorila skoro 7 milijonov človeških bitij, razen tega pa še med tamkajšnjimi divjaškimi domačini poldrug milijon.
V	Evropi je hripal kosila uspešno zlasti v Italiji. .Zanimivo pri tem je dejstvo, da je bilo število vojaških žrtev v Franciji, Angliji in Nemčiji sorazmerno mnogo višje, kakor pa v Italiji, kjer je imela smrt naj bogatejšo žetev ravno med civilnim prebivalstvom. Iz statističnih podatkov vidimo, tla je (>adlo v svetovni vojni 1,320.000 Francozov, umrlo je v oni dobi 500.000 civilistov, skupno torej 1,820.000; Nemcev je padlo 2.000.000, civilnih oseb je umrlo 758.000, skupaj 2 milijona 758.000; Angležev je padlo
1,644.000,	umrlo je 292.000 civilnih oseb, skupaj 1.956.000: Italijanov pa je padlo 700.000. umrlo je 1,021.000 oseb. skupaj 1 milijon 721.000.
Nevtralne države so doživele isto usodo, kakor vojujoče se. Naštete številke bi morale najresneje opozoriti vse ljudi najdrznejših ambicij.
Svetovna vojna je terjala od Evrope 12,637.000 vojaških žrtev in 12.219.000 civilistov. Ves ostali svet je žrtvoval v tej dobi na žrtvenik vojne 418.000 vojakov in 16,160.000 civilistov. Če to- seštejemo, dobimo pri padlih in
umrlih vojakih 13,055.000. pri civilistih 28,379.000, skupno tedaj 41,434.000 ljudi, ki so morali prezgodaj in brez lastne krivde v zemljo.
Tako je bilo v letih 1914—1920 uničenih skoro 42 milijonov človeških življenj. To je toliko, kolikor ima prebivalcev n. pr. Italija ali pa Francija.
Šajna Evropa'je izgubila 25 milijonov ljudi, kar je več. kakor pa imajo prebivalcev Švedska, Norveška, Danska, Nizozemska in Švica skupaj. Je pa še druga strapna posledica: Danes prihaja v Franciji en moški na pet. v Nemčiji pa na 4 ženske! Potrebnih bo celih 50 let. da se bo ta usodna razlika izravnala. In to 50 let velikega, brezpogojnega miru! Naj lepših i zgledov danes ravno nimamo pred seboj.
Vojna seje smrt ne le med vojaki na bojnih poljanah, temveč v mnogo večjih dimenzijah med civilnim prebivalstvom. Vojna ne ubija le moških, temveč tudi ženske in otroke, mladce in star-ee. Ne le zdrave, temveč tudi bolne. Vojne strahote v zaledju
so grozotnejše iri porazne j še. kakor one v strelskih jalrkih. Zato nikdar vojne! Streznimo se v zadnjem trenutku, ko že vstajajo pred nami precej jasni obrisi bodočega svetovnega klanja, onega najtežjega problema vsega človeštva. >■
Iz sveta umetnosti
Pevsko društvo Krakovo-Trnovo
je imelo 29. januarja 1.1. svoj redni občni zbor. Društvo je imelo v preteklem poslovnem letu 30 rednih članov, 13 sej in 85 vaj, ki pa niso bile vsakokrat zadovoljivo obiskane. Tudi pičla udeležba članstva na občnem zboru ni pokazala potrebne discipline. Odboru, ki mu načeluje g. Lokar, dočim vodi petje po Si-monittiju g. B. Skoberne, blagajno pa g. Sav s, so zborovalci radi dali razrešnico za požrtvovalno in vzorno delo. Izvoljen je bil po večini stari odbor, ki bo gotovo skušal društvo voditi po dobrih potih. Pri sluča jnostih je bila v ta namen izrečena marsikatera lepa beseda.
V	debato sta posegla tudi zastopnika Hubadove župe JPS gospoda dr. A. Švigelj in Z. P r e I o v e c.
Franjo Rus, eden najstarejših pevcev, ki je sodeloval pri prvih slovenskih opernih predstavah, pozneje bil koralist Strossmayer ja v
Djakovu in nato dolgoletni vneti član ljubljanske opere, pevec «(dus-bene Matice®. »Slavca*, ((Ljubljanskega Zvona* itd., je iz svojega arhiva izvlekel prav stare slovenske napitnice, harmonizirane za moški zbor,, in jih bo v samozaložbi v kratkem izdal.
Pesnico Mara Tavčarjeva je poslala skladatelju Z. P r e love u lepe otroške i»esuiice v uglasbitev. Morda se ji bot želja izpolnila!
Narodno prosvetno društvo «Vod-nik» v Zgornji- šiški je proslavilo lSOletnico' rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina V o d n i k a prejšnji mesec. • Dopoldne je bila maša v Kosezah, zvečer pa akiule-mija, na kateri so nastopili društveni kvintet, P. Obersnel, društveni mladinski zbor, društveni mešani zbor in naposled so uprizorili še prizor iz Vodnikovega življenja «Slovo iz Gor juš» iz peresa dr. Ivanu 1. a h a, v režiji Obersnel«. Prireditev
je lepo uspela. Privoščili bi društvu «Vo(lnik», da. bi mu banovina in mestna občina odkupili rojstno hišo prvega našega pesnika Valentina Vodnika pri ((Kamniti mizi» v uporabo za njegove kulturne, za ves ta mestni okraj koristne in potrebne prireditve.
Z. P.
/. Preloočeva znana Aoe Murija» za sopran solo, mešani zbor, orgle in orkester je izšla že v drugi izdaji. Partitura stane 4. din in se dobi v ljubljanskem frančiškanskem samostanu.
Za grudo in dom
Zastrupljanje z nikotinom
kolikor nam je znano, zastnuip-Ijenja z nikotinom pri nas niso preveč pogosta. Naj večkrat se dogajajo v zvezi s preobilnim uživanjem alkohola. Nikotin izgloda sam nai sebi kakor oljnata, žolčasta tekočina, ki je vsebuje tobuk do 7%. Smrtim količina znaša za odraslega človeka približno 16 cent igramo v. Najbolj znana so nam zastrupi jen ja s to-bačn im dimom in sokom. Znake tega zastrupl jen ja pri prvih poskusili poznamo. Opažajo pa se težka, da, celo smrtna zastruip-ljenja pri starih kadilcih. Splošni znaki zastrupi jen ja so hripavost v grlu. pekoči izpuščaji isto-tam. nabrekline na ustnicah, izpuščaji, krči in bolečine v želodcu. bruhanje, bleda polt in izredna hladnost kože. nezavest in pa splošno krčevito stresanje telesa.
Vzroki plešavosti
Nuj pogosteje se da spravljati izpadanje las v zvezo s pretirano funkcijo žlez lojnic. Žleze lojnice marsikdaj zaradi vnetja ali kakega drugega bolezenskega pojava v pretirani meri proizvajajo maščobo, istočasno pa se pojavi prhljaj, ki je povzročitelj izpadanja las. Zanimivo je, da je ta bolezen pri moških in ženskah silno različnai. Plešavost pri moškem so začenja navadno na čelu in šele poizneje prehaja na zgornje dele glave. Pri ženskah so pa plešavost nikdar no omejuje na ,(-elo, temveč napreduje vedno enakomerno, vsled česar ženska nikdar ne izgublja las docela in nai istem mestu, kakor moški. Plešavost utegne biti tudi dedna bolezen, vendar se pokaže
največkrat kot: posledica nerednega življenja, nespanja. alkohola, pretiranega kajenja in podobnih vzrokov. Tudi prehrana igra pri plešavosti važno vlogo. Ce je človek povsem zdrav, tudi lasje ne dopuščajo, da bi jih kaka bolezen uničila. Prehrana mora biti zelo izdatna. Ne sme biti preveč mastna, ker sicer kopiči prhljaj, ki predstavlja za lase praivo smrt. Lase moramo silno skrbno negovati in se v vsakem resnejšem primeru obolenja takoj obrniti na dobrega zdravnika. V novejšem času so plešci z uspehom poslužujejo elektrolize in obsevanja z umetnim solncom.
Smešnice
Policijska.
Komisar: «Zakaj ste se predstavili s tujim imenom?«
Potepuh: «Oprostite, tega jc kriva moja dobra vzgoja. v zgodnji mladosti so me starši veuiic učili, da moram vse življenje varovati svoje dobro ime!»
Slab recept.
Predavatelj brez publike: «2e takrat sem napovedal svoje predavanje o temi: «Kako morete obogatetipa vendar nikogar ni Mizu. V takih razmerah mora člf>-vek res umreti od lakote!*
Sodobna.
hišni gospodar: «Vi, torej, nimate niti otrok, niti kanarčkov, niti gramofona, niti radia, ih pravite, da ste tudi brez psa in mačkov. Z drugimi besedami, vi ste res idealen najemnik in prav takega si želim.»
Najemnik: «Res je vse, kar ste našteli. Toda, prosim vas, da mi oprostite, ker sem vam nekaj zamolčal. Moram vam. to priznati in vas opozoriti: moje nalivno pero namreč pri pisanju tudi nekoliko škrta!»
Današnja mladina.
Učenec prvega razreda ljudske šole reče mladi učiteljici, ki ga je za kazen pridržala po končanim pouku pol urice v razredu: »Gospodična, kaj bi pa rekel vaš zaročenec, če bi zvedel, da sva midva sama ostala v šoli?!»
OBIŠČITE_______________________________________________
na pustno nedeljo, pustni ponedeljek in torek
gostilno „PRI MAKSLNU"
SP. ŠIŠKA, Jernejeva cesta Stev. 24.,
k.er boste bogato postreženi z najizbranejšimi pustnimi specialitetami. • Če me boste obiskali, se zanesljivo ne boste kesali.
Se priporoča
KLANČAR MAKS
Trajno kodranje samo Din 60'-
Frizerskl salon
Barvanje las v v»eh niansah.
Izdelava garantirano dobra.
MIRKO ZALETEL. Ljubljana
Cesta 29. oktobra (Rimska) štev. 24
OPTIK
«J. GOLDSTEIN
POD TRANČO1
priporoča po nizkih cenah prvovrstna očala, daljnoglede, tlakomere, toplomere, triedre itd.
|| Gostilna „ŠTRAJZEL“ ||
Sveie najfInaJie norvelko
ribje olje
iz lekarne dr. Q. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
Priporoča se za vsav elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobave
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE-
MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA
I .	'	•	•	•	’	'	•	,	,
BORŠTNIKOV TRG ŠTEV.T ♦ TELEFON 27-04
i
Pojasnila v strokovnih zadevah brez- IzvrSujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij plač io. • Cene zmerne. Postrežba	za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, prijave in naprava načrtov
točna in solidna • Zahtevajte re-	za stranke za priklop na omrežje krajevnih elektraren izvršimo brez doplačil,
terence • Nočna služba za nujna	Popravljamo vse električne aparate, motorje, likalnike itd^ Dob vljamo za
popravila • Kličite felefon 27-04.	instalacije in popravila prvovrstni materijal, kakor tudi svetila in žarnice.
Oglašujte v »Slovenski besedi44
Posvetovalnica
za naročnike »SLOVENSKE BESEDE"
Kdor je plačal naročnino za „Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije s
f '\pu	i.
Q o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo;
Jjj o prošnjah za vojaške oprostitve;
H o vlogah na davčne oblasti;
B o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka
| o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov:
»SLOVENSKA BESEDA«
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II.
U konzorcij <Slovenske besedo: dr Diako Puc. Za uredniitvo: dr. Stanko Jur. Tisk Delniške tiskarne, d. d..predstavnik Ivan Ovsenik — vsi v Ljubljani.