Stelf« 124. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) I haja vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. I tJniStvo: Llica Sv. Frančiški Asiškejja -t. 20. I. nad^tr. - Vsi « -v-: m« se pobijajo uredn: : Iis;:». Ncfrankirana pisna ^e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, ajatclj in odgovorni uredi'I k Štefan Godina. Lastnik konzorcij i .Edinost". — Ti<;k_ tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z i e.'enitn poroštvom v i rstir. r:!ica Sv. Frančiška Asiskcg.i št. 20 Telefon uredništva in uprave štev. 1 i-37. s roč n ina znaša: 7a celo leto.......K 31 20 y ■ pol leta................... .. ' "i*5?^ , * : :............Ž 80 3 nedeljsko izdajo za ce!o leto......m 6 20 z- pol leta................• 3.50 V Trst«, v soboto, 5. mala 1917 Letnik XIII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- vodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.^ vsaka nadaljna vrsta................* * V— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno lo upravi .Edinosti' — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Aslškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652. Avstrijsko uradno poročilo. mož. Skupno število naših mrtvih in ranjenih znaša komaj četrtino te svote. — : l \VI. 4. «kor.l L radno se razglaša: I Sinajska fronta: Močnejša sovražna ko-I. r.iaia 1vzrotik> le neznat- kraljeviča Ruprehta: Na arraški fronti se ie med Achevillom in (Juearitom v širini 30 km po nasilnejši topovski pripravi iz- i vrš-.iii novi prodorni napad 16- 17 an-i gle- Uh divizij izjalovil. Od jutranjega svita do pozne noči so se razbijali ponovnoj i/v».-eni napadi Angležev pred našimi črtan, i in \ naših proti>unkih. Sovražnik ie i no škodo. Brodovno poveljstvo. Lspehi nemških podvodnikov. LONDON. 3. (Kor.) Admiraliteta na- znanja: Angleški prevozni parnik »Aren-cian (ton) s četami na krovu, je bil dre 15. aprila v vzhodnem Sredozemskem morju torpediran in se ie potopil v 5 mi-zas^del le Eresoov; pri Bullecourtu solnutah. Pogreša se 11^ mož: najbrže so mu -»stali manjši deli našega sprednjega utonili. jarkrf. Boj se danes ziutraj nadaljuje. Za- 1 c — ___ ^ držanje naših čet je bilo zopet neprekos- SOVf3Žn3 Ur3ClVt3 POrOCll8a Ijiv« Raz\en težkih krvavih žrtev je iz-guf; sovražnik tudi nad tisoč ujetnikov. Pripravljenost močne angleške konjenice jugovzhodno Arrasa dokazuje, kake nade So s.avili Angleži na ta napad. — Armada nemškega cesarjeviča: Severno črte Sois-soi: Reims je topovska bitka v polnem raz \ c, ju. Posebno srdita postaja med AiMio in Brimontom. Naše baterije so ob-suk tu napolnjene sovražne jarke z uničevalnim ognjem. Francozi so vnovič obstreljevali Laon. Pri in zapadno Bra.ve kakor tudi zapadno Craonna se je več i francoskih napadov izgubonosno razbilo v' Italijansko poročilo. 3. maja. — Na vsej fronti običajne to-povske akcije in veliko delovanje naših patrulj, ki so se na več točkah spopadle s sov ražnimi. Lepo vreme ie pospeševalo letalsko delovanje. \ pretekli noči so napadla sovražna letala vodovod v Codi-goru in povzročila nekaj škode na poslopjih. L110 naših letal je obnovilo napad na Opčine in se vrnilo nepoškodovano. Rusko poročilo. 1. maja. — Zapadna in romunska fronta: Streljanje s puškami in poizvedovalno ogiMj na>c peliote in artiljerije. — Arinaua delovanje. -— Kavkaska fronta: Jugoza-vrjvoae Albrehta Virt.: Nobenih posebnih pudno Vana. pri Armindi. je izvidni odde-ckgodkov. Vsled ugodnega vremena ie le k Kurdov razpršil eno naših poljskih vladalo 11a zapadnem bojišču živahno le-1 straž. Naša konjenica je vzpostavila zo- taisko delovanje. Naši letalci so uspešno obitietaJi z bombami topovske postojanke, železniške naprave, taborišča in rnuni-cijs\a skladišča pri Arrasu in iužno Aisne. Sovražnik je izgubil 10 letal. Vzhodno bojišče. — V Karpatih so trije ruski bataljoni brez vsakega uspeha napadli našo postojanko severno doline Sušite. M acedonska fronta. — Med Prespanskim jezerom in Cerno, na obeh straneh Vardarja in ob Strumi od časa do čau je neznanec pobegnil ? I>a. In sieer tako hitro, da tedaj, ko st■slušal sem na vse štiri strani, toda >!■>..il nisem ničesar. Kakor pa sem že reke'. se mi z>di vse. da je bil možakar bos. Pa vendar mislite, da najbrž ni pobegnil daleč? - Da. prežati je moral najbrž kje v blizini. Ker sem moral opustiti namisel. da bi došel onega, ki je pobegnil, sem se odločil. da grem sam svojo pot. Bremena, ki ga je pustil, sem čisto pozabil. Toda po prvih stopinjah sem že zadel ob nekaj, kar je ležalo na tleh, in spomnil sem se, kaj iiuiuii pred seboj. *Pa iMjglejmo, kaj je ne- ki nosil možakar, sem si dejal in se sklonil k velikemu omotu, ki je ležal na tleh. Pri padcu se je platno razgrnilo, in kar sem zagledal, me je silno pretreslo. — Je bil pač mrlič? — je vprašal gospod de Badiere živahno. — Mrlič?.... Se ne popolnoma. Kolikor sem se drugi dan i>o oni pijanosti še mogel spominjati, je žrtev še krčevito zvijala ustnice. I>e Lozeril je trenutek prenehal, potem pa zopet nadaljeval: — Će pa tu ai ubožec še ni bil mrtev, pa vendar ni manjkalo dosti. Vsekakor se ]e boril s smrtjo, in veliko, zevajočo rano. iz katere mu je bruhala kri v močnem curku, je moral dobiti le par minut preje, preden sem prišel jaz tiakaj. — Kje pa je imel rano? Tukajle. na spodnjem >ti, ki prevevajo danes vse skupaj in vsakega posameznika. Ta tendenca ie podkrepljena še z dejstvom, da je osredotočena na neposredni nalogi, ki navdaja vsakega, namreč, da treba pregnati sovražnika, ki je poplavil našo domovino. Stmoobsebi um-ljivo je in priložena listina naglaša to izrecno. da bo proVizorična vlada, ki ščiti priborjene pravice svoje domovine, brezpogojno upoštevala vse obveznosti napram zaveznikom Rusije. Trdno prepričana o zmagovitem izidu sedanje vojne in v popolnem soglasju z za\ezniki. je pro-vizorična vlada ravnotako gotova, da bodo vsled te vojne nastali problemi rešeni v smislu ustvaritve podlage ravnotežja za trajen mir in da bodo zvezne demokracije. prežete z istimi tendencami, našle sredstev, da dosežejo potrebne garancije in sankcije, da se v bodoče preprečijo krvavi konflikti. Ogorčenje socijalistov radi note. PETROGRAD, 4. (Kor.) Nota provizo-rične vlade, ki so jo objavili današnji listi, ie povzročila med soeijalisn veliko nezadovoljnost. Izvrševalni odbor sveta delavskih in vojaških zastopnikov je razpravljal o noti v izrednih sejali v noči od 2. t. m. kakor tudi dopoldne 3. maja, ne da bi izvršil kak sklep. Končno se je odločil svet za to. da zahteva pred sprejemom tega ali onega sklepa od vlade pojasnila o vzrokih, ki so jo privedli do objave te note. V to svrho je predložil izvrševalni odbor vladi pr&Jlog, da naj se vrši skupna seja. Vlada je sprejela ta predlog. Tekom popoldne je izvrševabi odbor izvedel. da je nota vlade izzv.-.-.'a nezadovoljnost tudi med gotovimi skupinami čet. Finski pešpolk je prišel pred Marijino palačo z zastavami, ki so imele napise, ki zahtevajo demisijo Gučkova in MMjuko-va. Druge skupine čet so se pridružile finskemu polku. Izvrševalni odbor sveta delavskih in vojaških zastopnikov' je ukre-nM korake, da se vojaki vrnejo v vojašnice. Izvrševalni odbor smatra za potrebno, da poda vlada kako protiizjavo na noto, vendar pa nikakor ne misli prisiliti provizorične vlade k odstopu. Nota je tudi v delavskih krogih povzročila ogorčenje. Tekom dneva so se vršile v glavnem mestu skupščine in demonstracije. Manifestanti so hodili po ulicah z zastavami z napisi: Doli s provizorično vlado! Doli z Miljukovom! Doli z Gučkovom! Ruski general Potapov odide v Ameriko. PETRCK1RAD, 3. (Kor.) General Potapov odpotuje v Ameriko, da konferira z zastopniki zveznih armad glede organizacije v zaledju in o drugih gospodarskih vprašanjih. Dnevno povelje generala Brusiiova. PETROGRAD. 3. (Kor.) Dnevno povelje generala Brusiiova svari vojake, naj nikar ne občujejo s sovražnimi vojaki, kakor želi to sovražnik, ki se hoče na ta način Ie informirati o organizaciji ruske obrambe. Kerenskij o rusko - angleških odnošajih. AMSTERDAM. 3. (Kor.) »Daily Ex-press« objavlja razgovor z justičnim mi-tiistrtMii Kerenskim. ki vsebuje zanimivo izjavo o stališču ruskega naroda napram Angležem. Kerenskij je izjavil, da je ruski narod Angleže jako cenik da pa so si ti. odkar so se zvezali s carizmom. svoje stališče v Rusiji jako oslabili.'Vrh tega je cela vrsta nesrečnih in pomembnih okoliščin dovedla do tega, da je stališče Angležev pri Rušili v nevarnosti. žrtev hotel zagnati v Seino. ne da bi bil vedel, da žrtev še diha. — Torej ste potem pomagal ranjencu? De Lozeril ni takoj odgovoril na to vprašanje. Pomišlja! je itekoliko, potem pa odgovoril: — Glejte, gospod sodnik, povem vam rajši takoj popolnoma odkrito, da rni ni niti prišlo na um, da bi bil pomagal nesrečniku. —■ Kako to ? — Strahu sicer ne poznam, toda vse mislim, da me je vino tisto- noč izpretneni-lo v strahopetca, kajti obšel me je hipoma velik strah. Saj je bilo to ravno v onem času, ko so se ponočni zavratni umori silno začeli množiti, pa sem se zbal, da bi ine kdo našel samega poleg krvavega mrtvega trupla. Zato sem pobegnil kot blazen. Da, tekel sem tako, da se tnoram še vedno smejati, kedar se spomnim nekega človeka, ki mi je prihajal naproti in v katerega sem se zaletel tako močno, da sem ga podrl in se je zvalil na tla. (Datie.) Generalissimus Aleksejev na fronti pri Rigi. PETROGRAD. 3. (Kor.) Generalissimus Aleksejev je prispel na fronto pri Rigi. KABINETNA KRIZA NA GRŠKEM. ATENE. 3. (Kor.) Zaimis prevzame ministrstvo za vnanje stvari. Prisegel bo v petek. George Rhallis prevzame zopet finančno ministrstvo. Ostali ministri bodo imenovani zvečer. Odhod cesarice z Dunaja. DUNAJ. 4. Ov.tuilvu jc uu - popoldne odpotovala z Dunaja. V njenem spremstvu so se poleg drugih nahajali prvi najvišji dvorni mojster princ Hohenlohe, ministrski predsednik grof Clam Martinic in pobočnik major grof Hunyady. Vojni minister odpotoval v Budimpešto. DUNAJ. 4. (Kor.) Vojni minister Stoger-Steiner je odpotoval danes v Budimpešto. Dr. Gross — kandidat Nemcev za predsednika parlamenta. DUNAJ, 4. (Kor.) Kakor se razglaša strankarsko oficijalno. je v današnji plenarni skupščini Nationalverbanda posl. Dobernig glede vprašanja bodočega predsednika poslanske zbornice izjavil, da odklanja kandidaturo in prosi zvezo, naj nastopi soglasno za izvolitev načelnika dr. Gustava Grossa. Nato je bil dr. Gross •določen kot kandidat za predsedniško volitev. — Kakor poročajo »Deutsche Nach-richten«, so se pričela danes pogajanja s strankami poslanske zbornice glede predsedniškega vprašanja. OGRSKA OPOZICIJA ODKLONILA VSTOP V KABINET. BUDIMPEŠTA, 3. (Kor.) Kakor se govori v krogih vladne stranke, sta se poslanca ustavne stranke, grof Esterhazy in grof Štefan Bothlen, danes zglasila pri ministrskem predsedniku grofu Tiszi in mu naznanila, da v smislu dogovorov z voditelji lastnih strank kakor tudi z načelniki ostalih opozicijonalnih strank iz vidnih vzrokov nikakor ne moreta sprejeti ponudbe ministrskega predsednika. Ncive znamke. DUNAJ, 4. (Kor.) Posebna ministrska odredba naznanja, da bodo sedaj izdane pisemske znamke po 15, 20, 25 in 30 vin. in navadne in dvojne dopisnice za tu-zemski promet in zalepke po 15 vin. s sliko cesarja Karla I. Istočasno bodo brzo-vozne trioglate znamke po 2 in 5 vin. iz-premenjene v poševno pravokotno obliko. Dosedanje znamke po 15 do 30 vin., kakor tudi brzovozne znamke in dopisnice po 8 in preko 8 vin. in zalepke ostanejo veljavne do konca oktobra 1917 in jih je mogoče tekom novembra brez stroškov zamenjati z drugimi poštnimi vrednotami. RAJHSTAG. BEROLIN, 4. (Kor.) V rajhstagu je drž. tajnik dr. Helfferich naznanil, da je državni kancelar v svrho odgovora na konservativno in socijalistično interpelacijo glede vojnih ciljev pripravljen odgovoriti dne, ki se določi skupno s predsednikom. BEROLIN, 4. (Kor.) Proračunski odsek državnega zbora je razpravljal o razmerah v zasedenih ozemljih na vzhodu, pri čemer je zahtevalo več govornikov kar največje ugodnosti za novoustanovljeni ustavni odsek pod predsedstvom posl. Scheidemanna je z vsemi proti konservativnim glasovom sprejel predlog centra, naprednjakov in nacijonalnih liberalcev glede določitve odgovornosti 'državnega kancelarja ali njegovih namestnikov napram državnemu zboru, kakor tudi sklep glede državnega dvornega sodišča. BEROLIN. 4. (Kor.) Državni zbor je pričel razpravo o proračunu za vojsko. Vojni minister Stein je izvajal, da se bori armada na odločilni fronti z brezprimerno hrabrostjo. Naše armade so sprejele tam zunaj boj v polnem zaupanju in v zavesti, d stojita za njimi domovina in celokupni narod. Vso pozornost je treba obrniti na boritelje na frontah, da dobe sredstva v dobojevanje gigantske borbe ter da dosežemo, kar želimo vsi: časten mir. (Živahno odobravanje). Načelnik vojnega urada Groner je branil svoj pred I. maj-nikom izdani oklic na delavce. Izjavil je. da mora od sedaj naprej do zaključka vojne vladati brezpogojen mir med delavstvom. Demisija brazilskega vnanjega ministra. RIO DE JANEIRO, 3. (Kor.) Minister za vnanje stvari, dr. Lauro Miiller. je odstopil. Tuja letala nad švicarskim ozemljem. BERN, 3. (Kor.) Danes ob 9 dopoldne sta plula dva nemška dvokrovnika nad švicarskim ozemljem. Ob 11 dopoldne so pri vzhodnem izhodu Beurnevesina padle štiri granate na švicarska tla; dve niste eksplodirali. Ranjen ni bil nihče, škoda je majhna. Dosedaj še ni sigurno dognano, odkod so prišli streli. PROSIMO RABLJENEGA PERILA IN KRP ZA NASE RANJENE JUNAKE NA - - OBVEZOVAL1ŠĆIH - - - Notranje-politična kriza. V strokovnem listu za narodno gospodarstvo »Der osterreichische Volksvvirth« čitamo znamenit članek iz peresa dra. Gustava Stolperja o notranje - politični krizi, oziroma o nje vzrokih, o nemških zahtevah, ki so to krizo provzročile, in o posledicah, ki bi nastale po taki notranji preuredili države, kakor jo zahtevajo nemški nacijonalci. Žal, da je cenzura pristrigla ta izvajanja na več mestih. "Takoj uvodoma govori o težkih nevar- MU"llU, l\l 1)1 JUI piiiivaui t uredbe narodnih razmer in odcepljanje Galicije. Sklep vlade, da skliče parlament brez lakoimenovanih »predpogojev«, demisija treh ministrov, poravnava krize z ohranitvijo vsega kabineta in sklicanje državnega zbora: V vsem tem da se je izvršil odlomek avstrijske usode! Koliko nesreče nam bi bilo prihranjene, ako bi bila naša notranja politika razširila svoje obzorje do svetovnopolitičnih zvez in ako bi bila vnanja politika s svoje strani bolj ljudska politika, nego je bila v Avstriji do vojne. Da pa so vnanje in notranje stvari danes tako prepletene druge z drugimi, da pogreške v enih morajo postajati usodne za druge: to je naravna posledica dogodkov, ki zadevijejo monarhijo kot tako. Čudno se mora zdeti le to. da tudi vojna ni mogla voditeljev nemških strank v Avstriji odrešiti iz ozkega obzorja, da so trdovratno vztrajali pri svojem problemu, kakor so ga postavili. Sedaj pa se ie sila razvoja pokazala močneja, nego njihovi malomeščanski ideali: je smisel zgodovine nadvladal kratkovidnost onih. ki naj bi ga gojili in izvršili prakticno-politično. Hkratno vzbujenje je moralo biti bolestno. Otrplost političnega življenja in razmišljanja v Avstriji, ki jo je provzročil skoro trileten absolutizem v političnem telesu, ki že poprej ni bilo prekomerno živo, se ni mogla razrešiti brez stresljaja. Seveda ne bi bila predvidevajoča politika mogla dopustiti, da bi bilo prišlo tako daleč. Zgodovina bo pisala sodbo o politiki grofa Stiirgkha! Ali očitek zadevlje deloma tudi sedanji kabinet. Res je sicer, da je z dnem 'svojega nastopa viatie vzpostavi* državnega zbora pritegnil v svoj program, in takoj začrtal politične smeri, ki se jih je hotel držati pri reševanju avstrijskih problemov. Samoobsebi umevno je, da je hotel kabinet v prvi vrsti pridobiti sodelovanje Nemcev v Avstriji in izvesti tiste državne potrebe, ki so ob enem narodne zahteve Nemcev. Ali, že iz začetka je bilo v kabinetu mož, ki jim je politična dalekoglednost pogodila, da je ne-hodna pot, na katero so radikalne nemške stranke potisnile vlado! Ali kljub temu niso — vsaj na zunaj — imeli nobene besede odpora proti nevarnim načrtom za oktroiranje. Med tem so se med nemškimi strankami tudi tisti politiki, ki jim od začetka ni ugajala enostranska obmejitev moči, sprijaznili s tem, ko so videli vlado na delu in ko končno niso mogli smatrati kot svojo nalogo, da bi se proti vladi postavljali kot zastopniki državne celote. In pri Poljakih je napoved odcepljenja, ki je v prvem trenutku pri mnogih in zelo vplivnih skupinah naravnost preplašila, provzročila potem izpremembo v mišljenju — izpre-membo ki ne olajšuje ravno povrnitve k avstrijski državi. Nemške stranke so se razmerno hitro prilagodile novemu položaju. Storile so najpametneje, kar so mogle v trenotku storiti. Politika kujanja bi bila usodna. Kajti nobena druga možna vlada ne bi bila tako blizu željam in nadam, kakor ie sedanji kabinet! In če bi bila vlada sedaj padla, bi se avstrijska politika neizogibno zasukala na desno, v kolikor bi se ne bila vzpostava ustave odložila na nedogledne čase. Kaj da bi to pomenjalo ne le za avstrijsko politiko, marveč tudi za položaj monarhije v svetu — tega si ni možno domisliti do kraja. Nemci imajo sedaj od vlade obljubo, da vztraja pri prvotnem programu zadovolitve nemških želja. Zadnja izjava vlade pa razlikuje med češkimi deželnimi in državnimi stvarmi. Kar se tiče prvih, posebno reforme deželnega reda in deželnega volilnega reda. hoče najprej, kakor se dozdeva, čim bolj približati stranke drugo k drugi, da potem kot lojalna posredovalka napravi konec češkemu deželnemu absolutizmu, ki formelno obstaja že od leta 1913., od umeščenja upravne komisije. Z onim prvim cesarskim patentom od I. 1913 je vstvarjen prejudic v toliko, da se poraba patenta za odstranitev absolutizma zdi manje nevarna. K temu prihaja še, da volilna reforma da deželnemu zboru brez dvoma povsem novo sestavo pred vsem s tem, da po razširjenju volilne pravice pridejo socijalni demo-kratje v praško zbornico. Kar pa se tiče nemških zahtev v državi, bo vlada poizkušala, da jih uveljavi ustavnim potom. Da bi bilo to krepki, lojalni, cilja zavedajoči se vladi nemožno, za tako domnevo ni opore vkljub vsemu skepticizmu. Ce se pa ne posreči, ne dokazuje to še nič proti ustavni metodi, ne govori za umestnost oktroiranja, ampak , EDINOST"*štev.* 124. V Trstu, dne 5. maja 1917 edino-lc. da ic preureJba narodnostnih razmer v oblikah takoimcnovanega sporazuma v Avstriji sploh iiemožna in da se m »raja najti nove državne forme, ki uravnave narodnostnega vprašanja ne h«.di» vezale v meje kronovin. Taka obnovitev Avstrije pri glavi in v udih. ki napravi državo tudi forinelno v to. kar po-menja nje bitstvo. naj opraviči oktroa. I>a je s tem zagotoviti le polovico po-i ebnili nemških zahtev, to smo obrazložili red kratkim. Nemci v Avstriji se ne SMBio postavljati v zavisnost od naklonjeni; ali nenaklonjeiu»sti kake sočasne v"»trijske vlade in večinske razmere v \\ striji so zanjo veliko prenegotove. da b se tu i če bi priški do odcepljenja (ia lic i je. kar pa ni verjetno — mogli zanašati na to. K poljsko - gališkim dogodkom zadnjih •jdnov se bo še povrniti. Kar se je tu zla->p od ruske revolucije sem moglo dogoditi to bo težie popraviti, nego pa zmote nemško-avsirijskih strank. Tu bodi ine-sta za besedo o vedenju časopisja v nemški državi napram najnovejim političnim dogodkom v \vstriji. Da ie zvezna tieni- šk^l " .....r :» metu struktur! monarhije, to se ne da i/premeni* od danes do jutri: nepouče-nost široke nemške javnosti o avstrijskih stvareh je dejstvo. s katerim se mora že računati do nadalinega. Kje da je krivda na tem. to bo razložiti v uiirnejih časih in odstraniti. \fi. kar moremo zahtevati že danes, je vsaj to. da je časopisje v Nemčiji v stvareh, ki jih ne razume, bolj — previdno s svojimi soibanii. nego je bilo doklej. Napoved. Ja avstrijska vlada z ozi-rom na v nanio politiko odjenjuje od oktroiranja narodnih zahtev Nemcev, je del ča-- • isja v nemški državi interpretiral s taki« zlohnostjo, da ne bi bila nobena beseda <"b/uiov;mja prejaka. I >a so pozneje odnehali. ko je bilo izpoznati iz vesti z Pu-naja. da avstrijsko vlaJanie še ne pome-nja slovanskega kurza. ne more popolnoma izbr >at- prvega slabega vtisa izjav v časopisju Nemčije. Nismo v položaju, da b: mogli preiskovati, kako so obtoževalni i grozeči komentarji v časopisju Nemčije delovali v sovražnem inozemstvu. V Avstriji pa vsekako ne prispevajo k temu. da : se iačil položaj tistih, ki se bore za izpopolnitev zveze med Nemčijo in Avstro-< )gr>ko. ser vidijo v tem skladu politično in gospodarsko živliensko vprašanje zveznih osrednjih držav. Razne politične vesti. Parlamentarni program. Z Dunaja se ' Oa: Kakor doznava I>eutschbohmi-sclie Koriespondenz z najbolj poučene siran . je vlada že stopila v stik z voditelji vclfkili strank zaradi sestave programa. Kakor se čujq, iz vladnih krogov, bo obsegal ta delovni program nareibe po £ 14.. volitve delegacij, podaljšanje dobe mandatov in izpremembo poslovnika. Z jasnim proračunom v zvezi ie indemni-teta za novo vojno posojilo in več davčnih predlog. Pri prvem čitanju začasnega proračuna se bo vršila velika politična debata. katero uvede vladna izjava. Po re-š t vJe lovnega programa se zasedanje prekine za daljši čas. do jeseni. Zgodaj v jeseni se skličejo delegacije, potem bo pa zopet zb >roval parlament. V tem jesenskem zasedanju pridejo na vrsto narodoma vprašanja. Vendar pa tekom j>o-letja politično življenje ne bo mirovalo. \ lada namerava predlagati zbornici izvo-1 ie\ parlamentarnnih odsekov, in sicer (>a namerava vlada i' > - voritvi parlamenta uvesti informativne >porazgovore s strankami. Kolikor se ■reJ'"..c. ki j h predloži vlada, tičejo čeških razmer, se bodo ti sporazgovori raztezali Samo Ml prizadete stranke. Pogajanja zarad: državnega prometnega jezika pa se ti»J<> vršila z vsemi strankami v zbornici. Le bi stranke zahtevale izvolitev odseka za nacijonalne stvari, bi se vlada nikakor ne protivila takemu načinu preJposvetovanja. Razširjenje volilne pravice na Ogrskem. Cesarjevo lastnoročno pismo ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Tiszi j »udarja nujno potrebo razširjenja volilne pravice na Ogrskem. Istočasno s cesarjevim pismom pa se je tudi še objavil načrt tega razširjenja, načrt, ki pomenja. če se stvar presoja z onega demokratičnega stališča, ki je edino umestno v sedanjih časih, naravni nt BHMh onega, kar razume dandanes ves svet pod pojmom pravične volilne pravice. Po ogrskem volilnem zakonu iz leta 191.5. imajo volilno pravico vsi tisti, ki so se tekom svojega vojaškega službovanja povzpeli do stopnje podčastnika. Ker je sedaj v vojni veliko ogrskih državljanov, ki se v miru niso povzpeli tako visoko in torej zato tudi niso imeli volilne pravice, vendar doseglo vsaj čast desetnika. - bivši i>oddesetnik ni bil podčastnik iu torej nima volilne pravice bo tudi toliko več ogrskih državljanov imelo volilno pravico. Novi načrt pa poleg tega še priznava volilno pravico imetnikom hrabrostne svetinje. Poleg tega pa naj bi lindi volilno pravico tudi vsi oni. ki znajo citati in pisati ter plačujejo vsaj 20 K davka ali pa imajo v svoji posesti vsaj osem oralov polja ali drugega enakovrednega posestva. Hrabrostim svetinja zaleže torej toliko kot 2<> K Javka ali osem oralov polja, samo da je imetnik hrabrostne svetinje lahko analfabet. dočim pa se drugače zahteva znanje čitanja in pisanja. Takih načel ne pozna noben volilni zakon na vsem svetu 1 in ie res le mogoče na Ogrskem, da se > sposobnost ljudstva za sodelovanje pri ; državnih poslih meri po vojaških šarža'i in odlikovanjih, namesto da bi se dala ljudstvu tista splošna, enaka in tajna nepo-! sredna volilna pravica, ki je dandanes ciina mogoča v moderni državi. Ogrska j država pa ie dandanes vkljub svojemu parlamentarnemu sistemu ena politično najbolj nazadnjaških držav, in kriva je temu madžarska narodnostna politika, katera se more vzdržavati samo s pomočjo nazadnjaške volilne pravice. Ta nazadnjaška volilna pravica naj vzdržuje nadvlado ma-žarskega naroda nad drugimi ogrskimi narodi, in ne samo to. temveč predvsem nadvlado madžarskega plemstva nad vso državo, nad Madžari in iNemadzan. pravzaprav pa dandanes tudi ne gre več za nadvlado plemstva, temveč samovlado enega edinega moža. ki si je kot najmočnejši oligarh prisvojil nadvlado nad vsemi ostalimi, in to je grof Tisza. Zato pa naj bi bila volilna reforma tudi ono sredstvo, ki naj bi le še utrdilo stališče grofa Tisze. ne pa ga omajalo. Sicer bi pa tuJi. če bi se na Ogrskem uvedla splošna, enaka in tajna volilna pravica, svobodna volja ljudstva prišla do veljave samo tedaj, če se temeljito i zp remen i ves volilni način, če se korenito odpravijo vse one zlorabe., brez katerih si volitev na Ogrskem sploh ni mogoče misliti, ona milijonska podkupovanja, krvavi boji itd. S takimi reformami, kakor ie prišel žnjo sedaj grof Tisza kot nagrado ogrskim narodom za njihovo junaško obrambo domovine. se pač ne doseže prav nič drugega kot kvečjemu še večje nezadovoljstvo. Aprovizacijske stvari. GOVEJE MESO. Jutri, v nedeljo. (>. t. m., se nadaljuje pr- govejega mesa proti modri izkaznici št. 1 in sicer pridejo tokrat, kakor je bilo že objavljeno v včerajšnji številki, na vrsto oni odjemalci prodajalen aprovi-zacijske koinisiie. ki so v posesti izkaznic za živila s št. 551 do 1100. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj. — Na vsako izkaznico se bo uoglo dobiti 10 (deset) dkg govejega me>u In sicer jutri v naslednjih mesn.-cah: Bolle. ul. Šalita di Ciretta 13, Danetto, ui. O boccaticio 6, Trocca. a!- Commer-ci «!e 3. Crisiach. ul. Poste 10. Visimiii. u'. Lavana 22. Rivolt. ul. Massitniliano 3. tfocchelli, ul. Piazza Piccola 3 (za magistralom). Cirilli. ul. Ponte (\ PreJonza-io-tem pa tudi oni, ki v svoji bogataški aJi drugačni nadutosti kličejo v naše kraje namenoma ljudi, o katerih vedo, da jim je sovraštvo do našega naroda postala njihova druga narav. No, prepričani smo, da prej ali slej plačajo tudi ti krivci svojo krivdo. Razpis dot, nagrad, in podpor. V počastitev spomina odličnega in zaslužnega meščana Demetrija A. Economa, ki je skupaj s svojim bratom Ivanom vit. pl. Eco-noinom volil znatne svote v korist delavskega razreda, se po določbah ustanovnega pisma podele 9. avgusta štiri dote po 500 kron revnim, delavnim in poštenim dekletom, ki se nameravajo poročiti. — lz istega sklada se podele nagrade in podpore potrebnim in vrednim osebam delavskega in rokodelskega stanu. — Tako prošnje za Jote kakor prošnje za nagrade in podpore je do 20. t. m. vložiti na tukajšnjem magistratu, kjer se dobe tudi vsa podrobnejša pojasnila. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo razglaša: Od 9. do vključno 15. majnika 1917. se bo vršil v Bosni-Hercegovini ic-den vdov iu sirot. Tekom tega časa se bodo pri vseh vojaškopoštnih uradih v Bosni-Hercegovini vojaškopoštne pisemske znamke sedanje izdaje po U> vin. in 15 vin., ki so pretiskane z besedilom: AVitvven- und \Vaisenvvoche 1917«, (teden vdov in sirot), razprodajale po 12 vin. ozir. 1/ vin. kos. ter se morejo uporabiti tudi za irankiranie poštnih pošiljk, ki so preJane v Bosni-Hercegovini in so naslovljene v Bosno-Hercegovino, Avstrijo, Ogrsko iu v ozemlje Poljske. Srbije. Crne-gore in Albanije, zasedeno po c. in kr. četah. V času od 9. do vključno 15. majirka se bodo te znamke na željo prodajale tudi z udarjenim dnevnim pečatom enega teh dni proti predplačilu dotičnega zneska: Po 15. majniku se bodo te znamke, dokler jih bo kaj v zalogi, oddajale samo brez pečata, ker je tedaj naknaden pečat strogo prepovedan. Prednaročila se sprejemajo že sedaj pri ekonomatu e. in kr. vojaškega poštnega ravnateljstva v Sarajevem, ako se naprej vpošlje znesek. Pri vsaki po-šiljatvi more imenovani ekonoinat zaračunati do 1 K stroškov za omot. kar ie treba vpoštevati pri prednaročbi. Prednaročila se ne izvrše pred 9. maj ni kom. Občinstvo naj v lastnem interesu opusti naročanje pri raznih poštnih uradih, ker samo ekonomat vojaškopoštnega rav. ima večjo zalogo teh znamk. Ako dospe preveč naročil, si vojaško poštno in brzojavno ravnateljstvo pridrži pravico, da odstotno zniža izvršitev naročil. Odškodnina za oddane kovine. Anagra-fični urad (ulica Sanita št. 25 III., vrata 58) bo izplačeval danes odškodnino za vse komisije na vsa potrdila do št. 3650. Občni zbor šentjakobske podružnice CMD v Trstu se bo vršil, kakor že javljeno, v nedeljo, 6. t. m., ob 3 pop. v dvorani »Delavskega konsumnega društva« pri Sv. Jakobu. Spomladanska veselica ob A popoldne. Odbor pričakuje obilne udeležbe. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen na voj-nopoštne urade št. 263, 447. 449 in 626. nasprotno pa ustavljen na vojnopoštne ura-Vc št. 124. 425, 528 in 64<>. Na vojnopoštna urada št. 263 in 449 so zasebni vojno-poštni zavitki v monarhijo dovoljeni pod pogoji, objavljenimi v uradnem listu št. 22 iz leta 1917 (odlok št. 10084/3). Mestna zastavljalnica. Od 12. t. in. dalje se bodo prodajale na javni dražbi naJaljne dragocenosti, zastavljene v prvi polovici leta 1915. na svetlomodre listke serije 137. Stranke morejo te zastavljene predmete rešiti ali njih zastavo obnoviti vse dotlej, dokler se predmeti nahajajo v posesti zastavljalnice. Stranke, ki pa hočejo doseči boljše proJajne cene za dragocenosti kot zlato, srebro, demante, bisere in briljante, se morejo obrniti na urad mestne zastavljalnice in prositi, da pridejo njihovi zastavljeni predmeti prej na dražbo. Uradne ure za stranke so: v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8 Jop. do-1 pop., v soboto pa od 8 dop. do 12 ter od 3'30 do 6 pop. ZAHVALA. Podpisani se iz srca »ahvaljujemo na izkazanem sočutstvovanju povodom izgube našega iskreno ljubljenega, nepozabnega sinčka Danila kakor tudi vsem udeležencem sprevoda in darovalcem cvetja. Zemljica mu rahla ! Žalujoča obitelj Heljovec. ZDRAVNIK M. Dr, Karol Perničič stanuje v Trstu, nI. Giulia 76111. n. (zraven Dreheijeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za notranje« nervozne In otroike bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) KONJAK iz vina lastnega pridelka, destiliran, priznan v sai-čajili starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšujoče krepilno sredstvo — Razpošiljam 4 polliter-ike steklenice l'J let starega, {»o>tnine prosto z a K 40-—. 4 polli terske steklenice trdetneg . čudovito iiblažujoče sredstvo proti trganju 32 K. — Vino od 5t» litro r napre', rizling ali burgundec po K 3*00 liter. BENEDIKT HERTL, posestnik, Grad Golit, Konice, Štajersko. Kupujem dnevno v vsakovrstni množini iSQT lepe gartroie ^ z dolgim peclfem V. Perotti ul. S. Nicold št. 28 Peter Moretti kotlar iz Gorice sedaj u Trstu, Via Beccherie 31 sprejema vsakovrstna naročila kosi- trenja i. t. d. i. t. d. Prodaja in popravlja trtne škropilnice in mehe za žveplanje ter jih tudi zamenjuje. — Ker primanjkuje baker, se izdelujejo poprave v železu. lete II mt - Vlo Stadion 10 - Trst Odprt oM12 zvečer naprej Cena: L orste K 2.1L urste K1. MALI OGLASI. Odda se L nad , desno meblirana soba, na razpolago je tudi kuhiDja. Via Cominerciale štev. 14, B Rfl-fU, • Na prodaj je 2 vagona vina črne a in IPU&Ua 1 2 vagona belega I vrste. — Proda se tudi v manjših množinah. — Hribar Viljem na Opčinah. K 96 ■ffo .. mebiirana račja soba pri slovenski ISlK SIS družini Želi se v bližini P a/z a Ca-serma. Cenj ponuibe na Inser. oddelek Edinosti pod „Soba . 10«J7 Dobro št. 10. plačani onemu, ki mi prinese dnevno od 5 do 1«» litrov mleka. Kavarea ul Bosco 10«J4 ntlMlrifOlI nove?m skladišča V a Antonio Caccia UlVUniKV 4. Kupujem žaklje, vrvi, steklenjce cunje, i laiam od 20 stot. naprej. Pelli/./.aro I095 F, druge kovine Kakor tudi vsakovrstne železnine kupuje MARCELLO SCABAR Trst - Ulica Vienna 17. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermdk v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez s-s bolečine. m Plombiranje. UMETNI ZOBJE JADRANSKA BANKA Trst Via Cassa di Risparmio itev. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 8,890.000-— Filljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zara. Vloge na knlUica 3 1a °o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, stečke itd. — Valute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bozna naročila.--Inkaso. — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. Uradne uro: od 9 do 1 popoldne