St. 172 Piihina platana v iBtnlil (Mi cirmti cn li pkW jzhaja, izvremgl pondeljek, AsiSkega St. 20, I. nađstrc pisma se ne sprejemajo, ^rokopisi ic Anton Gerbec. — Lastnik tiska rraša za mesec L 7.—, 3 mesece L 2a inozemstvo mesečno 5 Hr več--=— k tbk? J L 32.-urednlStva i slu, v soboto 19. iullla 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX - in ce'o leto L 60.— ta uprave 5t 11-57- DINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceaL osmrtnice, zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi titnarnlh uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2 — Ogta< naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trsta, ulica av. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprav. 1147. Po sklenitvi trgovinske pogodbe Razne podrobnosti tehnične narave, tkolikor jih je znanih o ravnokar sklenjeni "ital.-jugoslov. trgovinski pogodbi, smo objavili v zadnjih številkah našega lista. Ker >je ta pogodba med obema sosednima državama velike gospodarstvene in politične važnosti, je primerno, da zavzame naše ljudstvo napram novemu mednarodnemu činu potom svojih glasil tudi svoje načelno stališče. To se nam zdi ne samo primerno, temveč tudi potrebno, in sicer z ozirom na naš položaj obmejnega prebivalstva, katero živi v neposrednem zaledju važnega izvoznega in uvoznega tržišča in ki je po določbah nove trgovinske pogodbe v svojih interesih neposredno prizadeto. Kar se tiče splošnega pomena novo-sklenjene pogodbe, moramo le pritrditi tistim, ki naglašajo njeno veliko važnost za — da rabimo izraz, ki je sedaj v navadi — normalizacijo odnošajev med obema sosednima državama. Jasno je tudi, da je dobila politična pogodba, ki je bila sklenjena v mesecu januarju, še le sedaj svojo stvarno vsebino. Stoječ neomajno na stališču, da je prijateljsko sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo v najvišjem interesu obeh držav, odobravamo in pozdravljamo vsak korak, ki se napravi v ta namen. Zato je zasledovalo naše ljudstvo potek dolgih in napornih pogajanj, ki so se vršila v Beogradu, z velikim in napetim zanimanjem. Že večkrat se nam je obljubljalo od najbolj poklicanih strani, da bo imela ureditev odnošajev med Italijo in Jugoslavijo blagodejne posledice tudi glede našega položaja. Običajne posledice vseh teh obljub so sicer bila le nova razočaranja, vendar pa imamo vsaj to zadoščenje, da jih naše politično vodstvo in naše ljudstvo nista zakrivili. Naš položaj postaja po sklenitvi rednih pogodb med Italijo in Jugoslavijo težavnejši v toliko, da moramo nekako plačevati s svojo kožo en del stroškov jugoslovensko-italijanskega prijateljstva, prav tako, kakor smo prej plačevali stroške sovraštva med obema sosedama. To je vsekako največje razočaranje, ki nas je moglo doleteti. Nova trgovinska pogodba med Italijo m Jugoslavijo pa nam je prinesla še eno posebno razočaranje. Naše ljudstvo, posebno naši vinorodni kraji, ki se nahajajo od konca vojne dalje v neozdravljivi vinski krizi, so stavili v trgovinsko pogodbo med oc-ema sosednima državama veliko upanje za svojo boljšo gospodarsko bodočnost. To upanje, upanje, da se bo našel kak način, po katerem bi postal našim vinom, ali vsaj enemu delu teh vin zopet dostopen prejšnji trg, ki se nahaja po vojni onstran meje, je šlo sedaj po vodi. Nova trgovinska pogodba med obema državama določa o tej zadevi le toliko, da si obe vladi pridržujeta pravico, da prepovesta uvoz vina iz ene države v drugo. Da se bosta te pravice tudi posluževali, o tem ni nikakega dvoma in zato je ostalo vse pri starem: naše vinogradništvo bo na znotraj kakor do sedaj dušila konkurenca vin iz starih pokrajin, a na zunaj mu bo zaprt vsak izhod. Ni treba še posebej naglašati, da je taka rešitev tega vprašanja skrajno občuten udarec za naše vinorodne kraje in za vse naše ljudstvo sploh. Kolikor smo se mogli informirati o poteku pogajanj, je sedaj gotova stvar, da sta obe odposlanstvi o tem vprašanju dolgo razpravljali. Jugoslavija je bila pripravljena dovoliti uvoz gotove količine hektolitrov pod pogojem, da pride to vino predvsem iz Julijske Krajine in da bodo imela jugoslovenska oblastva pravico se prepričati, da vino res prihaja iz določenih krajev in ne iz drugih. Naša država je ta predlog, kakor se sliši, odklonila že v načelu in tako je ostalo celo vprašanje v zraku. Sporočamo pa to še le kot prve informacije. Kar pa vemo prav gotovo, je to, da je imela delegacija za pogajanja na razpolago vse potrebno informativno gradivo. Naše politično vodstvo je napravilo v tej zadevi primerne korake toliko v Rimu v nekdanjem trgovinskem ministrstvu (sedaj ministrstvo za državno gospodarstvo) kolikor v Beogradu pri italijanskem odposlanstvu. Dr. Wilfan je izročil na obeh mestih obširne spomenice, v katerih je bilo to za naše ljudstvo tako važno vprašanje natančno obrazloženo. Dr. Wil-fan se je podal radi tega vprašanja takoj po volitvah v Beograd ter posetil italijansko odposlanstvo z namenom, da ga zainteresira za potrebe naših vinogradnikov. Tozadevno spomenico je izročil posl. Wil-fan osebno kom. Luccioli-ju. Znano nam je dalje, da se je dr. Wilfan potrudil tudi pri vplivnejših jugoslovenskih parlamentarcih, naj bi se zavzeli za povoljno rešitev tega vprašanja. V ta namen je posetil tudi voditelja Slovenske ljudske stranke in načelnika Jugoslovenskega kluba dr. Korošca. Vse te intervencije so bile tem bolj potrebne, ker se v tem vprašanju križajo interesi naših vinogradnikov z interesi pridelovalcev vina onstran meje. Spričo tega dejstva je dr. Korošec tudi takoj odgovoril, da si ne smejo delati Primorci nikakih upov, ker da bi se proti dovoljenju izvoza vina iz Italije uprli tamkajšnji pridelovalci. Kakor se vidi, so torej storili naši odgovorni voditelji vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi se dosegle za naše vinorejce ugodnosti, ki bi jih rešile iz sedanje gospodarske krize. Niihova orizadevania so se Napoved sodiollstlčno-popolarshe zveze razburila faiiste In lltoaratca „II Momlo" proti izrabljanju komunlsHCne „nevarnost!" — Umik listo „Giornale Malta" RIM, 18. Znani govor tajnika pppolar-ske stranke De Gasperija je dvignil silno burjo v fašistovskih vrsiah in dal povod liberalnemu listu «11 Giornale d'I-voljo, sile, ki se bo opirala na voljo, izri-Ženo v svobodnih volitvah. » «11 Mondo» dokazuje, da Italija ni polje ne za komunistične ne fašistovske poizkuse. Slavna revolucija iz L 1919-20 se ni mogla ne poizkušati, ne izvršiti, ker ji je manjkal predpogoj v italijanskem gospodarstvu in v javnem mnenju; in vznemirjenje se je poleglo, še preden je nastal fašizem in še ko so mnogi sedanji fašisti bili komunisti. Ko so bili komunisti, po zasedbi tvornic, pozvani, naj prevzamejo vodstvo gibanja, jih je objela črna slutnja, da jih čaka velikanski neuspeh in so odnehali. »Komunistično strašilo — zaključuje list — je torej izgovor, je zadnji položaj, iz katerega se fašistovski listi branijo. »> Zakaj je bil „Popolo" posvarjen — „Voce Repubblicana" toži rimskega kvestorja RIM, 18. Kakor znano, je bil popolarski list «11 Popolo» te dni posvarjen na podlagi novega tiskovnega zakona. Uradno se je javilo, da je bil posvarjen zaradi omalovaževanja delovanja italijanske delegacije na londonski konferenci. «Idea NazionaIe» objavlja in komentira sedaj tozadevni odlomek, ki se glasi: «Upajmo, da na^j zavezniki v odškodninski komisije ne bodo vzeli resno besed g. De Štefanija.» — «Tako zaključuje eden zastopnikov naroda, popolarski poslanec v parlamentu, g. Gilardoni — vzklika fašistovski list — tako zaključuje ta mož svojo kritiko finančnega poročila ministra De Štefanija pred njegovim odhodom v London. Vprašamo še enkrat, alt nima spričo takega pojava nepopustljivega in zlobnega sovraštva, ki se obrača k tujcu proti Italiji, država pravice, da se brani in kaznuje direktnega krivca in list, ki sprejema tako pisanje.» Kakor znano, je rimski prefekt izvršil, kar želi «Idea Nazionale*. Drugi list, katerega je zadela roka... kvestorja, je «Voce Repubblicara*, ki je bil zaplenjen. Republikanski list protestira proti obliki, v kateri se je izvršila zaplenitev — policijski agenti so namreč prišli v tiskarno in zaplenili tiskane izvode, ne da bi povedali vzrok in ne da bi pokazati pismen ukaz — in pravi: «Naša uprava je tožila rimskega kvestorja zaradi zlorabe oblasti. Uspeh naše tožbe bo bržkone, kakršen je po navadi v vseh nerazvitih državah, v katerih vlada izvršilna oblast, toda mi bomo porabili to priložnost, da razpravljamo o enem živ-ljenskih vprašanj in da vsaj skušamo izvedeti za meje naše m tuje pravice.» Včeraj zjutraj je bil zaplenjen Ust «Alba repubblicana.* Tudi «Impero» zaplenjen RIM, 18. Rimski prefekt je odredil zaplenitev današnje številke fašistovskega lista «Impero», ker je pisal na način, da bi znal motiti javni red. Razen «Impera^» sta bila še zaplenjena nap oljski humoristični list «Sei e Venti-due» in napoljski dnevnik «Basilicata». Rimski odvetniki protestirajo proti tiskovnemu zakonu RIM, 18. Po zgledu odvetnikov v drugih mestih pripravljajo sedaj tudi rknski odvetniki oster protest proti kr. odloku, s katerim se jemlje časopisju tiskovna svoboda. Številna skupina rimskih odvetnikov je predložila rimski odvetniški zbornici, kateri predseduje bivši minister Viktor Scialoja, interpelacijo, s katero zahtevajo, naj tudi rimska odvetniška zbornica povzdigne svoj glas proti ukazu-zakonu od 15. julija 1923, s katerim se kršita po ustavi zajamčena tiskovna svoboda in najvišja pravica do civilnega življenja. _ Preiskava za Umski zločin Matteott$eva vdova spoznala obleko svojega mož« RIM, 18. Na državno pravdništvo prihajajo še vedno anonimna pisma z napovedmi o usodi izginulega trupla umorjenega poslanca Maiteottija. Akoravho se ne pripisuje tem pismom velike važnosti, se odrejajo na njih podlagi nove preiskave, da se ne bi opustilo prav nobene prilike, ki >i znala privesti oblastvo na pravo pot v tej zadevi. Gospa Matteotti se je podala včeraj popoldne k preiskovalnemu sodniku, kjer je pregledala kose raztrganih oblačil, najde-tih v Duminijevem kovčegu. Spoznala je >lago hlač sinjega moža, predložila tudi telovnik iz istega blaga ter tako še bolj prepričala sodnike o svojih trditvah. Neka znana osebnost se je včeraj predstavila kvestorja ter mu izjavila, da je bilo Hatteottijevo truplo pokopano v Ponte Galeri. Takoj na to se je podila tja komisija, ki je preiskala tam vse rove starih rimskih zgradb, ki se nahajajo raztresene po okolici. Ta preiskava, ki je trajala ves m imela nobenega usoeha. Značilen opomin na naslov sodne oblasti V reviji za kazensko pravo «LegisIazione e giurisprudenza» objavlja nje ravnatelj, sen. Luigi Lucchini, pod naslovom «Kdor seje veter, žanje nevihto» članek, v katerem obdeluje kritično delovanje vlade od pohoda na Rim do umora Matteottija ter izraža svoje mnenje, da nima javnost več popolnega zaupanja v sodstvo, ki da tudi s svojim zadržanjem po rimskem zločinu ni pokazalo vse vneme za stvar, katero je zahteval položaj. «Sodna oblast — nadaljuje člankar —, funkcijonarji državnega pravd-ništva, kr. prokurator in nad njim glavni kraljevi prokurator na prizivnem sodišču mirno čakajo, da jih pridejo zbuditi politični organi, da jih podžigajo ter jim poročajo o dogodkih. V našem slučaju — pravi sen. Lucchini —, ne-le da sta držala križem roke kr. prokurator in generalni kr prokurator skozi več dni, akoravno se ni tedaj v parlamentu, v listih in vsepovsoc govorilo o drugih stvareh, nego santo umoru Matteottija; ampak kvestura je tudi potem, ko je obtožilna sekcija izre kl a svojo pristojnost za preiskavo, nadaljevala s hišnimi preiskavami, aretacijami ter je prevzemala izpovedi, ne da bi zato dobila navodila s strani sodne oblasti. Po Pttvsm obisM no dvoru Razgovori pri kralju — Nacijonalni blok proti koncentracijski vladi. % BEOGRAD, 18. Včeraj je bil sprejet v avdijenci pri kralju predsednik narodne skupščine Jovanovič. Avdijenca je trajala 2 uri. Jovano-fcvič se je po avdijenci izrazil napram novinarjem, da hoče kralj vedeti za mnenje načelnikov vseh političnih strank. Za Jovainovičem je bil sprejet pri kralju predsednik radikalnega kluba Marko Gjurišič, ki je po avdijenci dejal časnikarjem, da je izjavil kralju isto kot Pašič, da se popolnoma strinja z njegovo politiko in da smatra volilni mandat Pašiču za edini izhod iz krize. Ob 11. dopoldne je prišel na dvor Ljuba Da vidović, ki je ostal pri kralju tri četrt ure. Po avdijenci je Davidovič odšel v demokratski klub, kjer je poročal o avdijenci. Rekel je, da je predlagal kralju koncentracijsko vlado in da ima vtis, da je tudi kralj v tem smislu razpoložen. Za Davidovićem je bil sprejet pri kralju Ko rošec. Po avdijenci se je načelnik SLS vrnil v skupščino. Napram novinarjem je bil zelo rezerviran: Dejal je le, da ima vtis, da bo kriza kmalu rešena. Tudi on je za poslovno vlado. BEOGRAD, 18. Danes se je vršila seja vlade, na kateri je poročal Ninčič o včerajšnji avdijenci pri kralju. Razentega se je na seji go vorilo o dogodku v Kosovski Mitrovici. Izka zalo se je, da Azetnbeg ni bil ujet; najbrže da se mu je posrečilo pobegniti v Albanijo. Z ozirom na notranji položaj izjavljajo radi-kalski listi, da je koncentracijska vlada nemogoča, ker odklanja nacijonalni blok vsako drugo rešitev kakor volilno vlado. Radikalski ministri so prepričani, da se bo poskus volilne vlade z Jovanovićem ponesrečil. Kralj pojde danes na Bled. BEOGRAD, 18. V soboto pojde kralj na Bled in bo do tedaj kriza najbrže rešena. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo dobil Pasič volilni mandat. Jugoolovenski uspeh na olimpijskih igrah. PARIZ, 18. Danes so se na olimpijskih igrah začele telovadne tekme. Kot prvi so bili izžrebani Jugosloveni, drugi so Amerikanci, tretji Finci, četrti Angleži, peti Italijani, šesti Švicarji, sedmi Čehoslovaki, osmi Francozi in deveti Luksenburžani. Poroča se, da so uspehi za jugoslovensko vrsto dobri. Tekme se nadaljujejo še jutri. Pura nesoglasja na londonski konferenci Francozi proti takalinJI izpraznitvi Porarja LONDON, 18. Z angleške strani so danes izjavili, da so politični krogi v Angliji zadovoljni z uspehi, kr so jih včeraj dosegli pododseki ter da je v sled tega pričakovati ugodnega izida konference. Jutri se prejkone sestane plenarna seja konference, da zavzame svoje stališče k predlo^ gom in poročilom pododsekov. Drugi odsek, ki se bavi z gospodarskimi sankcijami Nemčije, ni iiael danes seje, ker so francoski delegati izjavili, da morejo šele danes izgotoviti veliko spomenico s predlogi, v kakšnem vrstnem redu naj bi se ukinile gospodarske sankcije v Po- j rurju. i Na včerajšnji seji tega odseka, ki je trajala le eno uro, je prišlo kljub korektnemu tonu do stvarnega nesoglasja med angleškimi in francoskimi nazori. Angleži so namreč naglašali, da je mogoče hitro udej-stviti Davvesov načrt, izvesti posojilo Nemčiji in da more Nemčija neovirano in gladko sprejeti potrebne zakone le tedaj, ako se francoske gospodarske sankcije v Po-rurju ukinejo istočasno z izvajanjem Da-vvesovega načrta, Seydoux, ki je obširno govoril o francoskem stališču in o dobri volji svoje vlade za hitro uporabo Dawe-sovega načrta, ni mogel zagotoviti brezpogojnega pristanka svoje vlade. Rekel je, da Francija kot najbolj oškodovana in najbolj zmagovita država ne more dati premagancu določnih obljub glede hitre in na iz vesten nok vezane ukinitve sankcij. Najprej da se je treba uveriti, ako bo Nemčija pošteno izvedla Dawesov načrt, potem šele morejo zavezniki o tem sklepati, v kakem tempu rfaj bi se odpravile sankcije. Sey-donx je končno obljubil, da bo danes popoldne stavil podroben predlog o tej stvari. Odsek se sestane jutri dopoldne in bo razpravljal o tem predlogu. Vse kaže, da Francija noče pokazati svojega odpora oroti nemoteni uoorabi Dawesovega načr- ta v prvem odseku, kjer imajo Američani važno vlogo, ampak v drugem, v katerega je odposlala Seydouxa, ki naj kaže odpor v vprašanju odprave gospodarskih sankcij v Porurju. Odsek, ki bo razpravljal o delu C pariškega dogovora, bodo tvorili od vsake velesile po en diplomat, jurist, finančnik in izvedenec za vprašanja vojne odškodnine. Na energičen protest ameriškega delegata bodo male države razen tega zastopane v odseku po dveh delegatih. Odsek bo imenoval posebno pravno podkomisijo, ki bo pretresala vprašanje, v kolikor gredo določbe Dawesovega načrta preko ver-sailleske mirovne pogodbe in ali je potreben poseben protokol s podpisom Nemčije. Večina delegatov je proti predlogu Mac-Donalda, da bi bil generalni agent v re-paracijskem vprašanju razsodnik v vprašanju, ali je Nemčija zadostila izvedeniškim predlogom. Belgija je stavila predlog, naj od primera do primera imenuje reparacij-ska komisija petčlanski odsek, ki ga tvorijo zastopniki Anglije, Francije, Italije, Belgije in Amerike, ki naj bi sestavil primeren parere. Stališče Amerike je, da imajo v načelu izostati vse vojaške sankcije pri gospodarskih načrtih, kakor je Davvesov, in da se ne sme izsiliti njih izvedbo z vojaško silo. Ako Nemčija hote ne bi zadostila svojim obveznostim, naj bi se storili le koraki, ki ne bi ovirali ostalih delov izvedbe Davvesovega načrta. Pesimizem francoskih listov PARIZ, 18. Današnji jutranji listi komentirajo kratko in pesimistično dosedanji potek londonske konference. «Matin» zahteva, naj se povrne Herriot s prvim vlakom v Pariz in naj Francija obdrži svoje zastavščine v Porurju. «Echo de Pariš* piše pod naslovom «Ali nas hoče vreči Anglija v naročje Nemčije?», da namerava londonska konferenca predvsem dovoliti veliko posojilo, da pa ni nobenega govora o vojni odškodnini. Posebno Anglija se ni, kakor se zdi, še nikoli tako malo zanimala za to vprašanje, kakor sedaj. «Gau-lois» protestira, da se nemškemu posojilu v zlatih markah hoče dovoliti prva hipo-teka in pravi, da je treba v par dneh prekiniti londonsko konferenco, ker bo sicer končala z neuspehom Francije. «Oeuvre» zahteva, da se konferenca bavi s vprašanjem krivde na svetovni vojni in pravi, da so se izvedenci tako zelo zavzeli za nemško valuto, da skoraj izgleda, kakor da so pozabili na francoski frank. Politične konference v Karlovih Varih KARLOVE VARI, 18. Karlove Vari bodo, kakor vse kaže, letos središče čeho-slovaške politike. V kratkem pride v to kopališče predsednik Masaryk, kasneje pa tudi več ministrov. Da ti politiki ne pridejo semkaj samo na oddih, je razvidno tudi iz tega, da pride v Karlove Vari tudi socialnodemokratski minister Bechyne, ki se že več mesecev leči v Italiji. Zopet političen umor na Bolgarskem SOFIJA, 18. Listi javljajo, da so bili zemljoradniški prvaki bivši minister in član višjega strankinega odbora g. Kosta Tomov, Kalča Konzulov, Iv. Kulkanov, bivši sofijski načelnik, te dni kot pripadniki zemljoradniške stranke aretirani. «Utro» javlja, da so 6. t. m. neznane osebe odvedle iz njegovega stanovanja v Dacar-Pasardži-ku bivšega žendarmerifskega narednika Todora Uzunova. Okoli 10. ure zjutraj so potniki našli drugi dan na drevesu z nožem ali sekiro odsekano glavo, pod njo pa napis, da se tako zgodi vsakemu izdajalcu domovine, t. j. vsem pristašem Stamboiif skega. Oblasti s6 ugotovile, da je to glava Uzunova. Po aretaciji na Zaglul pašo - Dve novi aretaciji • BERLIN, 18. Tukajšnja policija je aretirala dva egiptovska študenta, ki sta osumljena, da sta bila v zvezi z napadalcem Zaglul paše. Vladne Čete napadajo z uspehom LONDON, 18. Poslaništvo Brazilije v ondonu je objavilo sledeče poročilo o položaju v Braziliji: Z novimi oddelki ojačene vladne Čete so izvršile velikopotezen napad, od katerega si vlada mnogo pričakuje. Zvezne čete so že zavzele velik del mesta S. Paulo; konjenica je prodrla že do trgovskega središča mesta. Veliko število upornikov je zapustilo svoja krdela in mnogi so bili ujeti od vladnih čet. Po poročilu, ki je dospelo iz Brazilije preko Washingtona, je dospel včeraj v Rio de Janeiro močan oddelek vladnih čet, ki je bil s parniki prepeljan v S. Paulo. Vladne čete, broječe 16.000 mož, obko-ljujejo S. Paulo in obstreljujejo mesto. Sovjetski poslanik na Kitajskem PEKING, 18. Sovjteska vlada je dne 15. t. m. imenovala Kara Khana za posla-* n«lr» Zvezne republike na Kitajskem. NajstarejSe note na svetu LONDON, 17. «Daily Express» poroč* iz Berlina, da se je nemškemu učenjaku baje posrečilo razbrati nekatere glinaste babilonske tablice, ki se nahajajo v ber« linskem muzeju. Dognal je, da so na teh tablicah zaznamovane note, ki so zelo podobne kitajskim; sestavljene so bile za harpo na 18 strun. Te čudne note 90 stara približno 4000 let. DNEVNE VESTI „Kram dogodek u Ljubljani" S našlo v poročila, ki ga je objavila ^Goriška txaža» od preteklega četrtka o znanem spopadu med nacionalisti in komunisti v Ljubljani, pri katerem je bil ubit komunist Zadra-vec. »Goriška Straža» opisuje dogodek po svoje, češ da je bil to spopad med «delavci» in Orjunaši. No to je stvar goriškega lista in nam ne prihaja niti na misel, da bi mu kratili svobodo, da lahko objavi tudi popolnoma pro-tiorjunaški prikrojeno poročilo. Na koncu pa pravi: »Naše načelno stališče do političnega zločina in nasilstev je znano. V politično raz- ravljanje tega dogodka se ne bomo spuščali. vso resno bo pa poživljamo skupno glasilo Slovanov v Italiji «Edinost», da ne zavaja slovenskega ljudstva v Italiji s svojim nekritičnim, popolnoma enostranskim poročilom, ki ga je ponatisnila iz «Jutra®, »Slovenskega Naroda* ali pa iz «PiccoIo della Sera» od pondeljka, na stranpota. Dolžnost slovenskega javnega glasila posebno v Italiji je, da svoje bravce vzgaja in ne posurovuje.* Na ta izpad goriškega lista odgovarjamo na kratko sledeče-. Naši čitatelji in vsa naša javnost se bodo prijeli od začudenja za glavo, da nam hoče dajati lekcije o objektivnem in nepristranskem poročanju ravno list, ki je glasilo ene opredeljene struje. Mi to lekcijo odločno odklanjamo in svetujemo z vso resnobo «Gor. Straži», naj bo s svojimi «nauki» v bodoče bolj previdna, posebno pa tedaj, ko sama zagreša v istem poročilu, kar bi rada navalila na hrbet drugim. Ugotavljamo, da je poročilo v »Goriški Straži« napisano popolnoma v smislu, kakor je poročal o tem dogodku ljubljanski «Slovenec». Torej zopet popolnoma nestrankarsko glasilo, ki živi od same objektivnosti! Kaj ne <*Gor. Straža»? Tistih par citatov iz «Nar. Dnevnika* in «Jutra» ne menja nič na gornji ugotovitvi. Kar se tiče trditve, da smo mi posneli naše poročilo po drugih listih, pa pribijamo da je to plod fantazije «Gor. Straže-^, Dotično poročilo smo prejeli od našega poročevalca iz Ljubljane, kateri je imel gotovo ^eč možnosti in prilike, da se o dogodku točno informira, nego uredništvo «Gor. Straže». Končno: namesto da bi dajala »Gor. Straža» nam moralne nauke, kako imamo < svoje bravce vzgajati», bi bolje storila, ko bi pogledala pred svoj prag. če ne prav v sredi, pa v levi kot vrat, zakaj tam bo našla mnogo gradiva za poglavje «kako se bravci posoruvujejo». Mestna fašlstossHo vodstvo odstopilo *Popolo di Trieste» poroča, da je "politični tajnik tržaškega fašja Bruno Cocean-cig predložil vodstvu svojo demisijo, utemeljujoč jo z dejstvom, da pokrajinska fa-šistovska zveza zahteva, naj se tekom meseca julija skliče redni občni zbor, on pa «matra to spričo sedanjega kočljivega položaja za škodljivo in ne more sprejeti odgovornosti za izvršitev tega ukaza. Fašistovsko vodstvo je vzelo demisijo na znanje, je odobrilo njeno utemeljitev in sklenilo soglasno, da poda demisijo tudi vodstvo samo. Pokrajinsko vodstvo je vzelo demisijo iv* znanje in je imenovalo Gustava Comicija za izrednega komisarja tržaškega fašja. Razpustitev dveh socijollstlfnifi sindikatov Svoj čas smo poročali o kr. odloku od 24. januarja 1924., št. 64., s katerim se uvaja nadzorovanje prefektov nad udruženji vsake vrste, ki se vzdržujejo iz prispevkov s strani delavcev. Ta odlok je uvedel znatno omejitev svobode delavskih sindikatov. Uradno glasilo julijskih prefektur «.Osservatore Triestino» od 17. t. m. je objavilo odlok tržaškega prefekta, s katerim se v izvrševanju omenjenega kr. odloka razpuščata socijalistična sindikata. To je menda prvi ukrep te vrste v naši pokrajini. Odbora omenjenih dveh sindikatov sta proglašena za razpuščena. a na njih giesio j« imenovan prefektov komisar v osebi uradnika «Ban-co di Roma.» g. Villanova, kateremu je poverjena uprava premoženja obeh razpuščenih sindikatov kakor tudi naloga, da reši premoženje obeh udruženj. Komisar je imenovan za dobo treh mesecev in v tem času mora predložiti prefekturi svojo poročilo in svoje predloge. Značilno je utemeljevanje tega odloka, Socijalistična sindikata sta bila razpuščena, ker ne delujeta več in ker je večji del članov prešel v fasistovske sindikate, dalje, ker se nahajajo v rokah obeh sindikatov precejšnje svote, a se do sedaj ni izvršila nikaka pravilna likvidacija premoženja, medtem ko so upravičeni dvomi, da se svote nedovoljeno uporabljajo na škodo bivših članov. __________ IGRA VREMENA Po silni vročini zadnjih dni. ki je že grozila na deželi s sušo, se je preasnočnjim vsul a kratka, toda močna ploha. Včeraj zjutraj je zopet sijalo solnce, ki pa se je ves dan borilo z oblaki, povzročajoč silno soparico. Takoj popoldne je začelo liti kot iz škafa. Nebo se je potem potolažilo, a po noči. kmalu po polnoči, se je zopet vsula silna ploha, ki ni prenehala celo noč. Smrtna kosa. Po kratki bolezni je včeraj preminul zaveden narodnjak Josip Cvek, eden izmed ustanoviteljev in najmarljivejših odbornikov konsumnega društva «Jadran» pri Sv, Jakobu. Pokojnik je bil radi svoje značajnosti in mirne narave splošno priljubljen. Bodi mu lahka zemljica! Osebna vest. Gospodična Frida Ščekova, učiteljica na slov. šoli v Skednju, je napravila dne 15. t, m. na konservatoriju Tartini v Trstu z odliko izpit za zborovo petje (Canto corale, esame di magistero). Komisiji je predsedoval g. Smareglia. Čestitamo! Nove cigarete. Z 12. julija se je začelo prodajati nov tip cigaret domačega izdelka z imenom «£va» v škatlah po 20 kosov, kos po 26 sto-tink. _ Druiftvene vesti D. K. N. Tommaseo. Danes sestanek na prostem. Zbirališče pri « Rotondi» ob 4.30. Točnost!! — Tajnik. Planinsko društvo ▼ Trstu. Danes ob 5 pop. ul. F. Filzi št. 10. seja odbora radi izleta na Nanos. Povabljeni so tudi planinci, ki se hočejo udeležiti izleta. D. K. Prosv. St. Križ pri Trstu- V nedeljo 20. t. m. ob 19.30 uri v društveni dvorani se uprizori Strindbergova drama v 3 dejanjih «0 če». Igra je dobro naštudirana, tako da smemo upati na popoln uspeh. Opozarjajo se ob tej priliki starši, da bi ne jemali otrok s seboj k predstavi, ker bi bila velika škoda, ako bi se med igranjem motilo, kot se Je — žali bo g — včasih pripetilo. K obilni udeležbi vljudno vabi ->--_ Odbor. KootoveL V nedeljo 20. t. m. se bo'vršil ustanovni občni zbor pevsko dramatičnega društva; ob 5. uri pop. v dvorani gospodarskega društva. Društvo razpolaga tudi s svojo knjižnico! Is triaikega iivUenla Odmevi velike tatvine v Bologni. — Aretacija sokrivca t našem mestu. Svoječasno je di-vizijsko poveljstvo v Bologni odkrilo veliko tatvino v škodo vojaške uprave. Tekom določenega časa je zmanjkalo iz tamošnjega vojaškega skladišča mnogo perila, oblek, plaht in raznih drugih predmetov, v skupni vrednosti okoli 100.000 lir. Omenjeno poveljstvo je naznanilo zadevo orožnikom v Mestre, ki so po strogi preiskavi aretirali več vojakov ter obenem dognali, da je v tatvino zapletenih tudi par civilnih oseb, ki so kupovale od vojakov ukradeno blago. Med temi osebami je bil posebno osumljen neki Tržačan, 27-letni Ivan P., stanujoč v našem mestu. Spričo te ugotovitve sta bila odposlana v naše mesto dva orožniška podčastnika, ki sta predsinočnjim izsledila osumljenca ter ga aretirala. Danes je bil P. odveden v Mestre, kjer bo zaslišan, nato bo predan sodišču v Bologni. Mesec dni sta jedla zastonj. Lastnik gostilne «Fiaschetteria romana», ki se nahaja v ulici XX Settembre, je ovadil na kvesturi nekega Alojzija Pappatardo in njegovega sina Vincen-ca, oba stanujoča pri Sv. Alojziju — Ghiadino št. 517. Moža sta bila mesec dni na hrani v omenjeni gostilni, a lepega dne sta izginila kar čez noč; pri tem pa sta pozabila poravnati račun v znesku 354 lir. Policija išče premetena ptička. Nesrečno naldučje. 31-letni Fran Mirani je imel predvčerajšnjim izvanredno smolo. Mož, ki ima na vesti neko tatvino, je sedel nič hudega sluteč v neki kavarni; kar sta nenadoma vstopila dva policijska agenta. Miranija je zapekla vest; naglo je vstal izza mize ter se skušal izmuzniti skozi vrata. Njegova naglica je vzbudila pozornost agentov, ki sta prišla v kavarno zaradi neke druge zadeve; stopila sta za njim ter ga spoznala, kajti moža je že deli časa zasledovalo varnostno oblastvo. Hočeš, vnočeš, Mirani je moral slediti agentoma na ' kvesturo, odkoder je bil po zaslišanju odveden v zapor. Samomor ali nesreča? Včeraj popoldne okoli 16. ure je neki gospod, ki se je sprehajal po obrežju med Čedasom m Miramarom, zapazil v vodi truplo ženske, ki se je tik skal zibalo na valovih. Gospod .je hitel obvestit o dogodku orožnike v Grijan, med tem časom pa so ljudje, ki so se nabrali na licu mesta, potegnili Truplo iz vode. Utopljenka je bila mlada ženska, stara približno 30 let, temnokostanjevih las in precej dostojno oblečena; bila je bosa. Orožniki niso našli pri utopljenki nikakega dokumenta, zato ni bilo mogoče dognati njene istovetnosti. Tudi ni bilo mogoče ugotoviti če gre za samomor, ali nesrečo, kajti okolščina, da je bila ženska bosa, daje povod za domnevo, da je po kopanju, ko se je oblačila, padla v vodo teT utonila. Nekateri ljudje trdijo, da so videli žensko že okoli poldne, ko je šla proti Miramaru. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Padla z lestve ter m zlomila nogo. Kmetica Karolina Dolenčič, stara 56 let, stanujoča v Divači št.- 26, je včeraj popoldne hotela nabrati nekaj marelic na domačem vrtu. Ko je plezala po lestvi na drevo, se ji je spodrsnilo in padla je sicer z neznatne višine na tla, a tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo v členku. Nesrečna ženska »e bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so >o sprejeli v kirurgični oddelek. Zdraviti se bo morala 8 tednov. Poskusen samomor deklice. Sinoči okoli 20. ure se je na nekem travniku pri Montebellu zastrupila z lizolom 16-letna dninarica Ermene-gilda De Poli, stanujoča v ulici Rigutti št. 37. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dal deklico prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ji izprali želodec. Čeprav se je ta operacija popolnoma posrečila, vendar je ostalo stanje deklice precej opasno. Zdi se, da je De Poli-jeva storila obupni korak radi nesrečne ljubezni. Tragičen skok s parnika ▼ valove. Na parni-ku «Nazario Sauro«, ki je predsinočnjim okoli 20. ure odplul iz kopališča S. Nicolo proti i r-stu, se je tekom vožnje pripetil tragičen dogodek. Med množico kopališčarjev sc je nahaial mlad, elegantno oblečen gospod, ki se je nekaj Časa živahno pogovarjal z neko mlado žensko. Njegove nervozne kretnje so pričale, da je mladi gospod zelo razburjen. Nenadoma je vstal, se vzpel naglo čez ograjo, skočil v vodo ter izginil v valovih. Ljudje, ki so prisostvovali nenavadnemu prizoru so začeli vpiti. Kapitan ie takoj ustavil parnik, dal pustiti v morje eoln, v katerega so stopili nekateri mornaru, da bi poiskali neznanca. Toda iskanje je bilo brezuspešno in ker je izsušeni čoln močno puščal vodo, so se metali mornarji zopet vrniti na krov. . Ko je parnik priplul v naše pristanisce. je kapitan naznai.il zadevo na pristaniškem kapitan atu. Toda tudi iskanje, ki ga je odredilo pomorsko oblastvo je ostalo brez vsakega uspeha- " t Ni znano, kdo ]e nesrečni moz m zakaj si je na tak način vzel življenje._ poročamo si. občinstvu, da se nedeljske veselice polnoštevilno udeleži. — Odbor. Iz Iriaika pokrajine Studeno: Šolsko vodstvo v Studene m je priredilo letos ob sklepu šolskega leta običajno razstavo možkih in ženskih ročnih del. Bilo je pa letos vse tako okusno napravljeno, da se človeško oko ni moglo odtrgati od raznih predmetov. Glas je bil: to je pa res nekaj lepega! — V nedeljo popoldan je pa bila šolska veselica, ta nas je naravnost osupnila. Bogato izbran spored, preciznost v izvajanju posameznih točk, primerna obleka, to mora vsakdo reči, da ni malenkost. Kdor pozna naše razmere. ^Ki Zasluga zato je šolskega osobja, predv&m g. voditelja. G. voditelji Vam vsa čast in za-hvaia za Vašo veliko požrtvovalnost, katero ste imeli pri vzgoji naših otrok. — Več starišev. Iz Postojne; Dne 15. julija proti večeru je padel po nesreči v Pivko 9letni deček Bogomil Valič, sin zidarskega mojstra Valiča. Ker ni bilo nobene pomoči, je utonil in so ga mrtvega izvlekla iz vode. DAROVI Cen j. družina iz Trsta daruje «ŠoL društvu* v počastitev spomina pok. Ivana Šklemba 15 L in Dijaški Matici 15 L. Pev. društvo «Lipa»*z Bazovice daruje «ŠoL društvu« 100 L ker se ni moglo udeležiti podružnične veselice pri Sv. Ivanu. Borsna poročila, ogrske krone...........0.02«0 0-0310 avstrijske krone.........0.032* 0-083* češkoslovaške krone........68 60 69.10 dinarji .............87.50 37.75 le ji ...............10— 10.75 iflsrkc -—m— — dolarji . V. V.V.V.". .V. V 23*) 23,HO fran oskf franki..........118.50 i 19.— Švicarski franki......... .422,— «5 — angleški funti papirnati......101.55 101.75 A T S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom m znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni oče, tast Jakob Cvek danes ob 7 zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo ob 10. dopoldne i» mrtvašnice mestne bolnišnice. Trst, 18. julija 1924. Mirko Cvek (odsoten), Justina Kocijančič otroci ter ostali sorodniki. Pogrebno podjetje Capell&n, Corso V, E. III 45 Mali oglasi SOBO, popolnoma novo prodam. Sv. Ivan, blizu pošte 702. 923 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. . 542 MIZARSKE KLOPI, obliči, pile, vijaki, žeblji, železna, bakrena in medena žica, žage vseh vrst i. t. d. Skladišče železnin, via Filzi St. 17. 915 UGODNA PRILIKA! Kdor namerava kupiti v Jugoslaviji hišo s zemljiščem ali brez zemljišča, hišo z gostilno ali trgovino, kmetsko posestvo i. t. d. izve naslov za informacije pri upravništvu. 908 Afto kvarilo vni obraz mozoKkl madeži ki nudijo vsem izredno priliko za velike popuste. trdnlce effells bule tvori eezemi ^n vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih i vsled močnega solnca, se zdravijo uspešno z artifelidično vodo «Peartiiiax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z naivečjo lahkoto in ki je | na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno' antifelidično vodo, ki jo izdeluje lekarna: «Alla Madonna della Saltrte* Trst, Sv. Jakob. Zaloge: Videm, lekarna Filipuzzi, Gorica, lekarna Pontoni, Reka, lekarna Catti, Pula, lekarna dr. Rodinis, Via Carducci. (6) Iz« za gospč pltftot, veliiK, Jako laftie, | il — moteni teme. lihi tip oi L IL naprej ffltof. svilene ol naprej napj bel etaidio od 125. naprej lai pleteni, bela volta, za jCft — , obrežje, zadnji vzorci od »uU.capj i Japonski v veliki izberi "K -I barv od » L1*, napiti , 26. Golim ira,"W1 „ 28. Vsi poletni iidelki za gospe, kakor n. pr. Taiileurs, Princesses, plašči in perilo se prodajalo po izredno znižanih cenah. Izdelki za moške L 41r. 32. , uMm M platnene »» t 32. . 11: Izdelki za otrobe za deklice ttamiD. bogato iMm » Mil! 126", I lr llr Inbn platnene, i jako lepimi in— 0?0 lE&s, vezeninami ». tU. , 3. V. Plstoeal » 20. , I/, 158. I!® s sraiMco .. 15. „ 39r, 23" Predpasniki. F1«, „ 6.". t" it It • f lijlK barvane, najfinejša vrsta r " demokratična oblika, za Sport in iliuj^r okreiji Potrebščine za gospode ir 56 Utti 21 i r. i8 M. moderno, svileni i. spodnje, kratke >t l Hr. 3." < -; r «. t i50,' !.M * m il" Nadaljujejo se naši veliki Popusti na bombaževim. Zlato, srebro, krone, platin, sobovi© kupuje Zlatarna Albert M Trst, Via Hazzlni 46 (25)1 URARNA- KS E | Fi ZLATARJA £ b RIJ I/ # i Trst — Corso Ganbaltii 35 (Podružnica Via Scallnata 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlate briljante in plačuje po najvišjih cenal f Razpolaga z veliko izbrro v cii zh. predmetov 14 in 18 1 -a ii, bril : lov, dijainantov, srebn....o in ur j». f najnižjih cenah. (24>j □ □□□□□□□ DOOOPPPDD □ D P P D Vesti iz Istre Iz Drage! Kaitor že javljeno v * Edinosti», priredi pevski zbor iz Drage v nedeljo dne 20. t. m. svojo prvo veselico na prostem, in sicer na dvorišču gostilne g. Žerjal-a v Krvavem potoku s sledečim sporedom: 1. Vodopivecs *resem» mešan zbor, poje pevski zbor iz Drage; 2. Vodopivec: «Ves dan je pri oknu» mešan zbor, _poje pevski zbor iz Vrl Poje f hpolj; 3. Vodopivec: «Roia», mešan zbor, poie pevski zbor iz Gročane; 4. E. Adamič «Večer», mešan zbor poie pevsko društvo «Slavnik» iz Klanca; 5. J. Aljaž «Ti veselo poj», mešan zbor, poje pevsko društvo »Zvezda» iz HeTpelj; 6. D. Hubad «Gor čez izaro», mešan zbor,- poje pevsko društvo «Venec* iz Kozine; 7. J. Aljaž, «Ujetega ptiča tožba*, mešan zbor, poije pevsko društvo «Zveza» iz Ocizle;8. W. Parma, «Čolnič», poje moški zbor pevskega društva «Lipa» iz Bazovice; 9. Telovadni odsek društva «Slavnik», iz Klanca izvaja moške in ženske proste vaje; 10. Šaljiva tombola z bogatimi in mnogoterimi dobitki; 11. Prosta zabava. Pri posameznih točkali in pri prosti zabavi svira obče znan a godba iz Herpelj. V slučaju sla-bega vremena se bo vršila veselica z istim sporedom naslednjo nedeljo dne 27, t. m. Ker je čisti dobiček namenjen v prid vzdrževanja pevskega zbora v Dragi, se toplo pri- □ □□□ P □□□□ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□ j P P P □ ! a a p p p □ 0 p p 1 p ip iD p p p p a p p D BANC Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit 15.000.000.— popolnoma vplačana« Glavni sedež : TRST, Via S* Nicol6 O (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — Z AR A. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovenske kredite v Italiji ter ekskomptira tozadevne akcepte* « Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira efekte in račune. Kupuje in prodaja dinarje in druge valute, izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Iprtlf vloga v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolj« po dogovoru. □ □□p 0ppppppppppppp°°°°°°°a°naDDDaDODaaD-DaDaa i □ D D !D Id □ □ □ □ □ a □ □ □ □ a a □ □ □ , a i □ □ □ a