Leto XXXIII. Številka 18 Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL JaMBiee, Kranj, Radovljica, Škof) a Loka ■ Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Gbuj Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar GLASILO SOCIA JESENICE - Dvorana Podmežaklo je od torka naprej prizorišče letošnjega dvanajstega evropskega prvenstva mladincev v hokeju skupine B. Za naslov se bori osem evropskih držav. Nastopajo reprezentance Avstrije, Bolgarije, Francije, Italije, Romunije, Nizozemske, Madžarske in Jugoslavije. Po torkovi slovesni otvoritvi je reprezentanca Jugoslavije po dobri igri v zadnji tretjini premagala reprezentanco Bolgarije. Jugoslovanska reprezentanca je s to zmago najavila, da se bo borila za visoko uvrstitev. (H) — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 7. 3. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. NE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sporočilo zdravniškega konzilija LJUBLJANA - Zdravniški konzilij, ki skrbi.za zdravstveno stanje predsednika republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josipa Broza-Tita. je v zadnjih sporočilih povedal, da je splošno zdravstveno stanje predsednika Vr težko in da se kažejo znaki popuščanja pljučnice. Našemu predsedniku je zaželel zdravja in okrevanja tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt Wald-heim v pogovoru z našim predstavnikom pri svetovni organizaciji, Milijanom Komatinom. Generalni sekretar je visoko ocenil prispevek predsednika Tita k mednarodnemu sodelovanju, popuščanju napetosti, miru in pri utrjevanju gibanja neuvrščenih, ki postaja nepogrešljiv dejavnik v »nem svetu. Dvanajsto evropsko mladinsko hokejsko prvenstvo skupine B Prijateljstvo in športni boj JESENICE - V dvorani Pod-mežakljo se je v torek začelo letošnje dvanajsto evropsko mladinsko hokejsko prvenstvo skupine B. »Dobrodošli vsi, ki ste se zbrali na železarskih Jesenicah v socialistični republiki Sloveniji, v naši samoupravni socialistični Jugoslaviji, da v športnem in viteškem boju odloČite, kdo je najholjši. Vsi skupaj želimo, da bi to prvenstvo potekalo v duhu prijateljstva in sodelovanja in da znova dokažemo, da tudi šport in mladost služita razumevanju, združevanju in miru na svetu.« je dejal v uvodnem govoru predsednik organizacijskega odbora prvenstva in se kretar OK ZKS Jesenice Franc Ko-bentar. Na tem evropskem prvenstvu se za najboljše moštvo v skupini B potegujejo reprezentance Avstrije. Bolgarije. Francije, Italije, Madžar- Bliže urbanistični rešitvi je cesta v Poljansko dolino? javno razpravo prihaja osnutek sprememb in opolnitev urbanističnega načrta mesta Škofja i — načrta cestno prometnega omrežja — V mi razpravi naj bi odgovorili na vprašanje, katera cestna povezava je najbolj sprejemljiva rfsta v Poljansko dolino je del celotnega cestnega omrežja mesta Škofje Loke, so poudarili na tiskovni :onferenci ki so jo v sredo pripravili občinski skupščini Škofja Loka. da ii novinarje seznanili s sprememba-ni in dopolnitvami urbanističnega ačrta mesta .Škofja Loka oziroma z »črtom cestnega omrežja, ki ga je "elal urbanistični zavod — Projekti atelje Ljubljana v sodelovanju ilovenija ceste in Investicijskim rojem Trbovlje. Njegov namen je dati predlog rešitve cestno pro-tnega sistema Škofje Loke do leta 0. Izbira nove prometne povezave s Poljansko dolino je bila v zadnjih tih večkrat predmet razprav in zukav in predlogi so služili kot iz-"We za prometno študijo, ki je elala 11 možnih prometnih po-iv. Študija je bila konec leta 78 v javni razpravi iz katere so se kristalizirale tri najboljše možne litve in tako je občinska skupščina •eji februarja lani sklenila, da se drobneje obdelajo predlogi ozna-ii % številkami 3.8 in 10. Med K3 KM darila za 8. marec murka ELGO Lesce obdelavo pa so ugotovili, da je mogoče na posameznih odsekih predvideti tudi drugačne rešitve in so tako različicam 3 (mestna), 8 (pod Hribcem) in 10 (pod Koblo) dodali še 3a in 8a. Prva nekoliko spreminja mestno traso tako, da se izogne nekaterim rušitvam, druga pa predlaga cesto namesto pod Hribcem prek puštalskega igrišča in nato čez most prek Sore. Posamezne predloge so ocenili glede na to, kako rešujejo prometne tokove, kako vplivajo na Škofjo Loko kot urbanistično in arhitektonsko celoto in njeno spomeniško zaščitenost, v kolikšni meri posegajo po kmetijskih zemljiščih in še z nekaterimi drugimi merili. Na podlagi teh meril je najvišjo kvalitativno oceno dobila različica 10, takoj za njo je različica 8, medtem ko druge precej zaostajajo, sledijo pa po kakovosti 8a, 3 in 3a. Osnutek načrta sistema mestnega omrežja sedaj prihaja v javno razpravo, ocene pa naj bi krajanom in občanom, osnutek bo v javni razpravi v vsej občini, pomagale k lažji odločitvi. Kot pripomoček za javno razpravo bo izdana tudi posebna številka Biltena, v kateri bodo poleg posameznih različic navedene tudi dobre in slabe strani vsakega predloga. Osnutek bo javno razgrnjen v stavbi občinske skupščine, na javnih razpravah pa bo poskrbljeno za strokovno razlago vsakega predloga. Javna razprava bo trajala mesec dni in naj bi pokazala kateri predlog cestne povezave s Poljansko dolino je najbolj sprejemljiv, da bodo lahko na majski ali junijski seji občinske skupščine sprejeli odločitev, kje bo potekala poljanska cesta. Ce ne bo zapletov naj bi jo začeli graditi prihodnje leto. L. B. a j ske, Nizozemske, Romunije in -Jugoslavije. Pokroviteljstvo nad tem prvenstvom je prevzela republiška konferenca ZSM Slovenije. V odsotnosti predsednika RK ZSMS Borisa Bavdka je, prvenstvo odprla podpredsednica RK ZSMS Vida Miku/. Med gosti je bil tudi delegat mednarodne hokejske zveze W al ter Waser-vogel. To prvenstvo poteka torej v naši socialistični samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji. V skupnosti enakopravnih bratskih narodov in narodnosti. Gostje in mladi hokejisti naj med sedemdnevnimi bivanjem in boji na ledu spoznajo tudi odprtost naše družbe, lepote Slovenije ter delovni, kulturni in športni utrip naših ljudi in občanov, š(. posebno mladine Po krajšem prijetnem programu, v katerem je nastopila jeseniška godba in umetnostni drsalci iz -Jesenic so bili že prvi spopadi v dveh pred tekmovalnih skupinah. Med favorite 'za visoko uvrstitev med osmimi reprezentancami je tudi jugoslovanska vrsta. Mlada reprezentanca Jugoslavije namreč hrani bronasto odličje iz prejšnjega prvenstva. S svojo igro naj bi mladi Jugoslovani dokazali, da znajo igrati hokej. Pričakuje se, da bodo osvojili še boljše mesto kot na prejšnjem prvenstvu, saj igrajo pred domačimi gledalci in na domaćem ledu. I). Humer 12. STRAN: Obisk v krajevni skupnosti Preddvor Dvanajsti, evropsko mladinsko prvenstvo v hokeju skupine H je v iminu go-krovitelja predsednika RK ZSMS Borisa Bavdka odprla podpredsednica RK ZSMS Vida Mikui - Foto: F. Perdan Teden boja proti raku Cigareta načenja zdravje Prvi teden marca je pri nas že deseto leto posvečen boju proti raku. Letos so se društva za boj proti raku v vseh republikah dogovorila, da se vključijo v leto boja proti kajenju, kot ga je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija. Ni ga najbrž med nami, ki ne bi slišal za vzročno povezanost, kajenja in nastankom raznih obolenj — tudi rakavih. Znanstvene raziskave so bile več kot prepričljive, ni da bi dvomili vanje. Druga stvar pa je seveda, kako so na kadilce vplivala spoznanja o neizpodbitnem dejstvu, da je kajenje škodljivo. Številke namreč kažejo, da v svetu še vedno neprestano narašča število kadilcev predvsem mladih. Prav tu pa tudi pri nas nismo še veliko naredili, da bi uspeli prepričati mladega človeka, da sploh ne bi posegel po prvi cigareti ali pa, da bi to storil vsaj čim kasneje. Tako pa cigareta še Spomin, ne manifestacija Pred sedemdesetimi leti so ameriške ženske prvič manifestirale za žensko enakopravnost. Manifestacija upora, izraz nezadovoljstva, dokaz krivic in nenehnega izkoriščanja, družbenega, socialnega zatiranja. Neenakopravnosti. Desetletja, korak za korakom, počasi je pronicala zahteva po enakopravnosti v prizme družbenih dogajanj po svetu. »Ženski« klic so ali omalovažujoče odbili ali mu kompromisno prikimali, v le malo družbah pa mu prisluhnili, ga priznali in sprejeli v vsem njegovem pravičnem namenu in pomenu v vsakdanji življenjski in delovni utrip. Desetletja se je morala tudi nafta ženska upirati, se tajiti, poniževati, morala je manifestirati. Ko pa je šla enakovredno v bitke in temeljito družbeno preobrazbo, humanizmu in socializmu njena zahteva ni mogla biti tuja. Prav zato se je v prizmi naših družbenih dogajanj vsaka neenakopravnost morala razbliniti; če ne nemudoma, pa mukoma in obotavljaje. A razblinila se je. Ce danes naša ženska ve, kaj hoče, če je pogumna, vztrajna in delavna, kot zna in zmore, ji je osmi marec opozorilo in opomin tedaj, ko hoče enako poštenje in priznanje za vse tiste ženske po svetu, katerih klici so še slabotni, ki jih nočejo slišati. Tedaj ji je osmi marec lahko tudi protest in manifestacija V našem socializmu pa je nafti ženski osmi marec le dragocen spomin in že dolgo ne več manifestacija ... I). Sede? vedno ostaja najbolj razširjen in družbeno priznan simbol odraslosti, namišljene samozavesti in veljave. Ob tem pa nekadilci ostajajo še naprej »drugotnega« pomena, pa čeprav morajo v skupnih prostorih trpeti cigaretni dim, ga vdihavati skupaj s kadilci in v bitki za uveljavitev pravice do svojega čistega zraka ostajajo še naprej poraženci. Kajti tistih nekaj prostorov, ki so bili z odloki zaščiteni pred onesnaževanjem s cigaretnim dimom, je vse premalo, da bi si v borbi proti kajenju doslej že lahko zapisali kakšne pomembnejše točke. In tudi — se zdi — da so prepovedi o kajenju tukaj in tam ob še preveč slabi osveščenosti nas vseh o lastnem zdravju še vse prešibko orožje; več nevsiljivega prepričevanja bi vsaj pri mladih verjetno imelo večji odziv. To najbrž tudi vsi vemo, a še vedno premalo uporabljamo v boju za zdravje vsakogar izmed nas. Zato izbira »kajenje ali zdravje«, ki je geslo tega tedna, ne bi za mladega človeka smela predstavljati nobene dileme, pač pa privzgojeno odločitev že v najzgodnejših letih. NASLOV r Preveč in premalo Za prihodnje šolsko leto naj bi bilo na slovenskih srednjih šolah na voljo 32.683 vpisnih mest za mladino, osnovno šolo pa končuje 27.940 učencev. Kljub temu pa je v nekaterih usmeritvah v posameznih občinah premalo vpisnih mest. 30 novih domov V dveh minulih srednjeročnih obdobjih smo s poldrugo milijardo dinarjev dali streho blizu 9000 ostarelim občanom. Zgrajenih je bilo 30 novih domov za upokojence v katerih najdejo drugi dom ostareli, ki potrebujejo pomoč. Enaka cena goriva V ceni bencina in plinskega olja je tudi nadomestilo za uporabo cest. Plačevati ga morajo tudi kmetije, ki s kmetijskimi traktorji in priklopniki le redko zaidejo na cesto. Zadružna zveza Slovenije je zato prosila za oceno ustavnosti odloka o višini in razporeditvi nadomestila za uporabnike cest, češ da so kmetje glede na druge porabnike v neenakopravnem položaju in bi morali plačevati nižji prispevek. VNegotinu telefon v vsako družino Sredi tega leta bodo v Negotinu dobili 2000 novih telefonskih priključkov. Potem ko bodo obnovili in razširili telefonske centrale, bodo zagotovili še nadaljnjih 1000 priključkov. Z novimi telefonskimi priključki bo Negotin prvo mesto v Srbiji, kjer bo imela vsaka družina telefon. Konferenca o produktivnosti V zvezi inženirjev in tehnikov Jugoslavije je bil pri-pripravljalni sestanek organizacijskega odbora prve konference o produktivnosti, ki bo letos v Bosni in Hercegovini. Po načrtu naj bi konferenca o produktivnosti potekala vsako leto v drugi republiki in pokrajini. Na podlagi izkušenj organizacij združenega dela naj bi proučile dejavnike, ki vplivajo na storilnost. Kot so poudarili na pripravljalnem sestanku, naj bi letošnja konferenca prispevala k ukrepom gospodarske stabilizacije in k pripravam na tretji kongres samoupravlja l cev, saj bo posvečena načrtovanju in storilnosti. Franc Tavčar-Rok šestdesetletnik 60-letnici generalpolkov-nika Franca Tavčarja-Roka, narodnega heroja in revolucionarja, so mu čestitali član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, Lidija Sentjurc, člana predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc in Andrej Marine, predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj, predsednik CK ZKS France Popit in drugi ugledni družbenopolitični delavci. Vranjski tobak v ZDA V tobačni industriji DIV iz Vranja so lani izvozili 1450 ton tobaka v vrednosti 150 milijonov dinarjev. Največ so ga izvozili v Sovjetsko zvezo in Združe ne države Amerike, veliko pa tudi v nekatere druge države. KRANJ Na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Kranj so obravnavali varnostno in politično oceno položaja v občini. Ob tem so razpravljali o delu koordinacijskega odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in dopolnili nekatere dele ocene političnega položaja v občini. Komite občinske konference ZKS Kranj predlaga konferenci ustanovitev dveh svetov Zveze komunistov in sicer v krajevnih skupnostih Preddvor in Golnik. Svet ZK v Preddvoru bo združeval po enega člana iz osnovnih organizacij na osnovni .šoli, v Vzgojnem zavodu, v Gozdnem gospodarstvu, v Jelovici, vCentralu in v Krajevni skupnosti. Svet ZK iz golniške krajevne skupnosti pa bo združeval po enega člana iz OO KS Golnik, Instituta. Goric in Tenetiš. RADOVLJICA_1_ V petek, 7. marca, bo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij posvet predsednikov krajevnih konferenc SZDL, na katerem bodo obravnavali vsebino obrambnih načrtov krajevnih organizacij SZDL ter evidentirali predloge za občinsko priznanje OF. V ponedeljek, 10. marca, bo v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij seja koordinacijskega odbora za družbenopolitično izobraževanje pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica. Na seji bodo obravnavali poročila o družbenopolitičnem usposabljanju delegatov v letu 1979, januarja in februarja, obračun dohodkov in izdatkov za usposabljanje delegatov letos ter program seminarjev za usposabljanje delegatov družbenopolitičnih skupnosti in interesnih skupnosti v letu 1980. D. S. Kvalitetni občni zbori Na škofjeloškem občinskem svetu Zveze sindikatov ocenjujejo, da so občni zbori osnovnih organizacij sindikata potekali uspešno, prav tako pa tudi konference osnovnih organizacij. Večina zborov je bilo dobro pripravljenih. K temu je veliko pripomogla enotna zasnova, ki jo je pripravil republiški svet Zveze sindikatov. Na vseh občnih zborih so sodelovali tudi Člani predsedstva ob- Delegati se izobražujejo Radovljica — Delavska univerza Radovljica je pripravila in uresničila program usposabljanja delegatov skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti za letošnji januar in februar. Izobraževanje so začeli januarja s seminarjem za delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Tega seminarja se je udeležilo 27 delegatov od 66 vabljenih. Februarja so organizirali tri seminarje, od tega seminar za delegate zbora združenega dela ter dva seminarja za delegate skupščin samoupravnih interesnih skuposti. Februarja so beležili dober obisk, kar pripisujejo novemu načinu dela. S temeljnimi in delovnimi organizacijami so se dogovorili, da bodo seminarji organizirani tako, da zaradi odsotnosti delegatov ne bo motenj v proizvodnem procesu. Da bodo lahko uspešno organizirali izobraževanje delegatov zbora krajevnih skupnosti in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti iz krajevnih skupnosti so se o novem načinu dela pogovorili tudi s posameznimi krajevnimi skupnostmi. D.S. biti mandatni J Firma ni skrivnost Kranj — Kranjski izvršni svet je v sredo sprejel odredbo o načinu in pogojih za označbo poslovnega prostora oziroma poslovnega sedeža s firmo. Na tem področju se pojavljajo številne pomanjkljivosti, pogosto pa celo neodpustljive napake, ki naši družbi niso v čast. Kranjska odredba se nanaša na dejavnost samostojnih obrtnikov. Poslovni sedež oziroma prostor mora biti označen skladno s predpisi s področja urbanizma, gradnje in varovanja okolja ter kulturne dediščine. Firma mora biti vidna in napisana v slovenščini, prav tako pa mora ustrezati estetskim merilom. Označba mora obiskovalcu povedati ime in priimek obrtnika in njegovo dejavnost, za kakršno ima obrtno dovoljenje. Cesar ni v obrtnem dovoljenju, ne sodi na označbo firme oziroma dejavnosti. Avtoprevozniki pa morajo razen svojega prebivališča primerno označiti tudi vozilo, -jk činskega sveta. Udeležba na zborih je bila dobra, čeprav so jih večino sklicali izven delovnega časa. Manj uspešna pa je bila razprava. Z občnimi zbori so v škofjeloški občini dobili dve novi osnovni organizaciji in sicer v Poliksu Ziri in LTH - TOZD Hladilstvo po eno. Vseh osnovnih organizacij je sedaj 115, ki združujejo 15.000 delavcev v 17 sindikatih. V 69 osnovnih organizacijah so na zborih izvolili novo vodstvo, ker so dosledno upoštevali priporočilo, da nihče ne more predsednik več kot dve dobi. Ker je toliko novih predsednikov in tudi članov izvršilnih odborov, so se pri občinskem svetu takoj po zborih odločili za izobraževanje sindikalnih aktivistov. Pripravili so seminar, na katerem naj bi se srečali vsi predsedniki, ki so bili izvoljeni na zborih. Na seminarju se bodo seznanili z nalogami sindikatov, metodami in delom, posebej pa jih bodo seznanili z nalogami na področju splošnega ljudskega odpora in druž-. bene samozaščite. Dosedanjim predsednikom pa so se zahvalili na posebni slovesnosti v sredo popoldne. L. B. Referendum v Podnartu Podnart - V ponedeljek, 3. marca, je bila v kulturnem domu v Podnartu skupna seja sveta krajevne skupnosti in krajevne konference SZDL Podnart. Po sklepu zadnje seje skupščine krajevne skupnosti so delegati na seji pripravili in sprejeli program dela za pripravo referenduma za petletno podaljšanje krajevnega samoprispevka. Plačevali naj bi odstotek od neto osebnih dohodkov in pokojnin, odstotek od davčne osnove obrtnikov, 4 odstotke od katastrskega dohodka kmetov in 10 dinarjev od kubičnega metra gozdnega prirastka ter 20 dinarjev od kubičnega metra gozdnega prirastka za tiste, ki nimajo katastrskega dohodka. Ce bo referendum uspel, bodo s samoprispevkom zbrani denar porabili za fino asfaltno prevleko na krajevnih cestah, za ureditev parkirnega prostora pri pokopališču in preureditev doma kulture v Podnartu. Sklenili so, da bo referendum v nedeljo, 20. aprila, letos. Imenovali so volilno komisijo in jo zadolžili, da imenuje volilne odbore po vaseh. Krajevna konferenca SZDL bo sklicala po vaseh zbore delovnih ljudi in občanov. Na zborih bodo poleg referenduma seznanili krajane s politično oceno in obrambnim načrtom krajevne skupnosti Podnart. Na seji so sprejeli tudi zaključni račun krajevne skupnosti Podnart za leto 1979. Predsednik odbora za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito pa je seznanil navzoče o trenutnih političnih razmerah doma in v svetu. Ciril Rozman Svet v tem tednu Velika zmaga na afriškem jugu Robert Mugabe, vodja Afriške narodne zvm v Zimbabveju ZANU, bo po prepričljiv zmagi na prvih svobodnih volitvah sestaiil vlado neodvisnega Zimbabveja, ki se odloh za neuvrščeno politiko — Predlogi za rešitet krize v Afganistanu — komisije Organizacije Iranu — Obsodba v Težave preiskovalni združenih naroda-Izraela v Združenih narodih H v I s. g S > \ Robert Mugabe, spretni diplomat in eden najbolj izobratai Afričanov, vodja krila ZANU Afriške narodne zveze Zimbabveja, babve in njene ljudi in ustvarila hegemonijo belega človeka nad tnu* do mere, ki smo ji v sodobnem svetu težko našli primerjavo. Vendar* črni ljudje Zimbabveja niso sprijaznili z usodo. Sprožili so narodje osvobodilni boj, ki je plamtel ob pomoči sosednjih neodvisnih afnSti držav, ki so bile zaradi tega izpostavljene napadom rasistov Rodezi*« tudi južnoafriške republike, in drugih držav sveta. Domoljubna fronti Zimbabveja, razdeljena v krilo ZAPU, ki ga vodi Nkomo. in krv ZANU, ki ga vodi Mugabe, je sedem let bfla boj za zmago. Na«* načine je hotela rodezijska bela oblast preprečiti črncem enakoprav* sodelovanje v vladi. Med drugim je razpisala krivične volitve in pa>j glasila vladavino škofe Muzoreve, vendar je domoljubna froMt vztrajala. Popustiti je morala celo velika Britanija. Poslala i* i Zimbabve svojega guvernerja in se obvezala zagotoviti prve svobod* volitve. Lete pa so prinesle vznemirljiv in za marsikoga nepričakovij razplet. Tri stranke: Mugabejeva ZANU, Nkomova ZAPLT in straakj škofa Muzoreve, so se potegovale za 80 mest v parlamentu. Mugabtjr premočno zmagal in dobil 57 poslanskih mest v parlamentu. Nkonw» dobil 20 mest, škof Muzoreva pa le tri! Čeprav je danes marsikoa* težko sprejeti takšno resnico, pa mora priznati, da so v Zimbabveju * volitvah zmagali pravica tlačenih črnih ljudi, resnica in demokraciji Britanski guverner Soames je dr. Robertu Mugabeju že zaupal sestm prve vlade neodvisnega Zimbabveja. Mugabe se zaveda težkega polob-ja, vendar je odločen prebroditi težak položaj in med drugim poni* roko sodelovanja Nkomu, s katerim sta bila skupen boj za pravit črncev. Dr. Robertu Mugabeju sta ob volilni zmagi Že čestitala nr zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec in predsednik zvte* konference SZDL Todo Kurtovič. Dr. Robert Mugabe je že bil pri nas. Po volilni zmagi je sprt* nekatere naše časnikarje tnjim so nekateri v Zimbabveju hoteli odm" gostoljubje zaradi naših simpatij do domoljubne fronte — op.p.) ina*i drugim izredno ocenil vlogo Jugoslavije in njenega voditelja Tita Zaželel mu je zdravja in okrevanja, saj je Tito med največjimi» jatelji črnskega ljudstva na jugu Afrike . . . Samo neuvrščenost je rešitev za krizo v Afganistanu, je skupu ocena večine komentarjev o položaju v tej azijski državi. Pomena* politične osebnosti, med drugim tudi kancler Schmidt, želijo posred vati v afganistanski krizi, za katero je vedno več besed in priprav^ nosti odstraniti jo, manj pa je resnične politične volje. Vzhod sSZa» čelu ugotavlja, da se položaj v Afganistanu umirja, da je upor strta*— se bo SZ umaknila takoj, ko se tuji z ZDA na čelu ne bodo *IS& vmešavali v afganistanske zadeve in podpihovali upornikov. Zahoifj ob vesteh, da upor še vre, poudarja, da se bo umaknil takrat, ko** SZ umaknila iz Afganistana. Vedno več, in to so potrdili tudi ir uvrščeni na sestanku na sedežu svetovne organizacije, pa jih sodi,*« neuvrščenost edina rešitev za Afganistan. Neuvrščenost je popolne* od nevtralnosti, ki jo zagovarjajo nekateri. Neuvrščenost je resna* popolna samostojnost brez kakršnihkoli vplivov od zunaj, razen «# pa je to politika samostojnega in aktivnega poseganja v dogajanjiP je še posebej poudaril naš predstavnik pri OZN Milijan Komata* Iran ostaja še naprej Iran. Ajatola Homeini je zapustil bolnifcu* preiskovalna komisija OZN pa ima težave, da bi se srečala s taki* ameriškem veleposlaništvu. Za pravo ironijo pa je poskrbel an*r& predsednik Carter. Varnostni svet je pred dnevi soglasno z Zdrufrr.tr državami vred obsodil izraelsko poseljevanje zasedenih arabski ozemelj. Komaj nekaj dni je minilo, pa je ameriški predsednik Car* to glasovanje ocenil kot zmoto svoje države. Ali je to igra njetv**> volilnega boja, kjer glasovi Židov niso nepomembni? Ali pa je tono* popuščanje Izraelu. Francija ga na primer še nikdar ni tako fdaaf obsodila kot doslej, njen predsednik Estaing pa je med obiskom ar katerih azijskih držav odkrito izrazil podporo Palestincem in niihc* državnosti... J.Kotajik Medobčinski svet SZDL zasedal Dobra organiziranost prinaša uspeh KRANJ - V ponedeljek, 3. marca, je bila v Kranju seja medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, na kateri je bilo govora o vprašanjih organizacijskega in vsebinskega značaja. Na ponedeljkovi seji je bila ocenjena dejavnost SZDL v zadnjem času, ko je bila potrebna akcija frontne družbenopolitične organizacije. Skupna ugotovitev je bila pozitivna. Socialistična zveza je bila kos nalogam, ki jih ima v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Tudi v prihodnje časa za počitek in lagodnej&e delo ne bo. SZDL mora krepiti organiziranost predvsem v krajevnih skupnostih in na občinski ravni. Tu mora biti žarišče razprav o problemih, za katere zmotno menimo, da so stvar medobčinskega sodelovanja ali razprav na ravni republike. Temu primerno morajo biti organizirana predsedstva in drugi organi socialistične zveze, bolj kot doslej pa kaže uveljaviti sekcij ske oblike delovanja. Le tako bo SZDL lahko združila int»/ ljudi v primerih razreševanja £ sameznih problemov. Taki*' meritve so bile sprejete tat' torkovi seji predsedstva rep/ ftke konference SZDL. Ponedeljkova seja medttff skega sveta SZDL sa Gorat/ je bila namenjena tudi obrar/ priprav na vlak Bratstn enotnosti, ki bo 4. junija t peljal na Gorenjsko ljudi ur skih občin, ki so leta 1M1 «a#J k* 1 5 gostoljubje slovenskim iaaVI cem. časa do prihoda vlaka**] pretek, vsi skupaj pa te L* potruditi, da bo sprejem faMr.C1 pomenu dogodka in da bivanje gostov iz Srbije ta renjskem prijetno. Mi svet SZDL za Gorenjsko je a« 1 nedelj ko vi seji tudi menil, treba na Gorenjskem več pozornosti razpravi < ni zbranosti in problemih stva nasploh. O tem je bilo J*< liko reč enega in tudi zaplatami precej manj pa uresničenega J. KY S S Tudi »nemogoče« se da napraviti Najpomembnejša naloga zveze sindikatov je, da *osveščanjem delavcev zagotovi uresničevanje stabilizacijskih usmeritev Trne - Na zadnji seji občinske • prti zveze sindikatov v Tržiču je pffrf.j govora o aktivnosti zveze Sdiatov pri uresničevanju politike haodarske stabilizacije Vplivati *i drfivre. da bodo kljub naporom *J odpovedovanjem zavestno spre-H stabilizacijsko usmeritev ter da *> bodo odločne in brez omahovanj tknmali za njeno uresničevanje, je Sf«aemhnejša naloga občinskega Vu m osnovnih organizacij zveze " atov v tržiški občini. Oh tem so poudarili, da je v organizacijah združenega dela potrebno čimprej uskladiti letošnje planske dokumente in usmeriti pozornost v racionalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, ki naj bodo prirejene potrebam trga ter možnostim za nakup domačih surovin in reprodukcijskega materiala. Nujno bo tudi varčevanje z vsemi vrstami materialnih stroškov, medtem ko naj bi večji dohodek ustvarjali št- z boljšo organizacijo dela. zmanjšanjem iz- iilo demokratičnost in odgovornost lomite občinske konference ZKS Kranj predlaga dopolnjenem statutarnem sklepu ukinitev tistih ffanov, ki so že v občini ali pri SZDL ter obli-mnje teles, posebnega značaja za partijsko delo — Zahtevnejše naloge članov komiteja traaj Sklepi šeste seje central-ko .iiteja Zveze komunistov lijt. prežeti s smislom kolek-dela in odgovornosti, terjajo ^cenjeno organiziranost Zveze >annnrtov po občinah. Do konca *W»«rja naj bi organiziranost ob-£d* erganiza« . oziroma kon-Sor uskladili s sklepi seje centralni komiteja, do konca aprila pa rt«ba uresničiti tudi spremljajoče >drw*ke spremembe. ^Komite občinske konference ZKS Saj je že sprejeJ predlog sp-e-Vai in dopolnitev statutarnega _ o organiziranosti in delova-5. Zveze kcmunistov v kranjski ob-£i Prediog bo prer'lož^n v sprejeti Ksferne i ki se ho seAla 12. marca. «prememh j» uvajanje koiektiv-I dela in odgovornosti v organi-*ijo Zveze komunistov, oboje pa va k ve-*ji demokratičnosti j[Sja » nov organ — predsednik rrence. ki na predlog k ran jske ga pja dolžnosti ne bi opravljal Mandat predsednika naj bi il eno leto z možnostjo enkrat -i podaljšanja mandata. *!*dlog dopolnjenega statutarne ddepa ukinja nekatere organe »Jfttrnre in komiteja. Gre za organa telesa za tista pidročja. za ->« delujejo sveti pi občinski |V*>ini in najrazličnejši koordina-ato odbori pri občinski konferenci RnLV«»r,dar se zaradi tega Zveza W*anixtov svojemu vplivu na ta Hdrarja ne odreka Predstavniki Visake konference bodo enako-*i*no »delovali s stališči Zveze ko Natatov v teh organih. Zvez*. Vaaaaatov uvaja na nove nekatere organe, ki pa so nujni in specifični za partijsko delo. Predlog sprememb in dopolnitev statutarnega sklepa . or-ganiz -arosti in delovanju Zveze komunistov v kranjski občini nadalje predvideva, da b; bil mandat sekretarja in izv snih sekretarjev dve leti z možnostjo enkratne ponovitve za enako obdobje Predlog dopolnjene organiziranosti so že prejele v informacijo in razpravo vse osnovne organizacije Zveze komunistov. J. Košnjek ostankov z dela ter pametnim obnašanjem pri zaposlovanju novih delavcev Člani občinskega sveta zveze sin dikatov so oh tem menili, da hi morali več delovne zavesti pokazati vsi delavci, ne samo proizvodni. Notranje rezerve so resda povsod, vendar nikjer tolikšne kot v režiji. Spotaknili so se tudi ob številna sestankovan ja. ki včasih prinesejo kaj dobrega, največkrat pa ničesar. Tudi o boljšem gospodarjenju oziroma prizadevanjih za stabilizacijo ne kaže le razpravljati. Ce sestanki že so. naj bodo zunaj delovnega časa. Ko so govorili o krčenju vseh oblik porabe, so ponovno opozorili na kakovost zdravstvenih storitev in veliko število bolezenskih izostankov, ki vedno niso trdno opravičeni. Izpostaviti hi morali odgovornost nekaterih zdravnikov, pojavilo pa se je tudi razmišljanje o oblikovanju nadzorne službe, ki hi preverjala dvomljive bolezenske odsotnosti. V organizacijah združenega del« bodo razen tega letos pos\etili več skrbi tudi povečevanju proizvodnje in izvoza, odgovornejšemu odnosu do nakupa tujih licenc in patentov, učinkovitejši usmeritvi v domače raziskovalno in razvojno delo, temeljiti oceni dohodkovne in tržne upravičenosti ter zagotavljanja denarja za predvidene naložbe, nena zadnje pa tudi pre< erjanju dosedanje usmerjenosti na področju oblikovanja politik« cen. Osnovne organizacije zveze sindikatov, tako so sklenili na seji občinskega sveta, bodo poskrbele. d;t bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela vsak mesec posebej temeljito pa ob periodičnih obračunih, ocenjevali uspehe gospe darjenja ter pravevasnei sprejemali ukrepe za izbeil jšanje. H. .Jeleivčan Sindikat povsod prisoten Na zadnji seji občinskega sveta zveze sindikatov Tržič so sprejeli program aela za letos, iz katerega je razvidno, da sindikat čakajo zahtevne naloge na vseh področjih dela in življenja delavcev T^žič - V programu dela e>bčinskega sveta zveze sindikatov Tržič za letos, ki se> ga v srede>. 27. februarja, sprejeli na seji občinskega sveta. se> razen nalog, izhajajočih iz sklepov zadnjega zveznega in repub iškega kongresa, zajete tudi številne aktualne naloge, ki zahtevaje) poze)rne>st vseh e)rganov in organizacij zveze sindikatov v eibči-ni. Med pe>menbnejše letošnje naloge vsekake>r sodi prizadevanje sindi-kateiv pri uveljavljanju samoupravnih druxbenoekonomskih odnosov. Na podlagi ocene uresničevanja za- Varčujejo naj vsi! Hiški v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela radovljiške občine so bili kontni — Problemi na dnevnih redih sej interesnih skupnosti in organizacij RADOVLJICA - Predstavniki Hčisekega sindikalnega svete dragih družbenopolitičnih Vfaaiaaeij ter č'ani komisije za Vrsatčevsaje zakona o združe-Vsi dds so obiskali vse delovne VteaeijDe organizacije v občini S ae • predstavniki samoupravah a družbenopolitičnih orga-Va»eij pogovarjali o zaključnih Vaših, o organizaciji javnih Vpriv ter o stabilizacijskih Prepih. Želeli «o, da bi po delovat in temelji ih organizacijah Wkale razprave zares temelji-Vdabi bili delavci seznanjeni i Naduti gospodarjenja in s sta-Maaeijskimi ukrepi ter s pro-bfai dela za naprej, fo prvih ocenah so bili ti obi-Vaspesni, pokazali pa so, da so V » delovnih in temeljnih orga-Wijab na razprave o ze-feažaia računih dobro pripravi \ kolje kot prejšnja leta. Za-bpjčae račune bodo obra v na va-J ta zborih delavcev, v vseh de-Vaifi sredinah pa naj bi se odlo-tako, da bi ocene prišle tudi v Sajle delovne enote. Tako bi Sfcfco prav o vaeh vprašanjih do-H| tektac in temeljite pripombe Sr apodbndili zanimanje za gafs-Sdaratr ukrepe in načrtovane Vlage. Organizacijo razprave o SpaTgospodarjenja je v manjših Sarmib enotah dobro pri pravi-S predvsem trgovska organizaciji llaarka, ki je lahko zaradi načina razprave za Poročila o rezuitatih gospodarjenja so razumi j i ve jš i, krajca, čeprav se v nekaterih delovnih in temeljnih organizacijah še odločajo za dolge in obširne strani številk in podrobnosti, ki meg-lijc jasnejšo sliko. Pretiravanje in kopičenje informaciji nikakor ni primerno, saj je potem /natno manj razpifve in preveč pasivnosti. Pokazalo se je tudi, da v nekaterih organizacijah preveč pozornosti posvečajo neugodnim zunanjim vplivom in tako pozabljajo na tiste lastne ukrepe in dejanja, ki bi lahko pomagali k uspešnejši gospodarski rasti. Vsi so se tudi pripravljeni stabilizacijsko obnašati in so pripravili stabilizacijske i krepe, čeprav so bili nekateri preveč splošni. Nekaj delovnih organizacij pa je doumelo bistvo stabilizacijskih ukrepov in tudi finančno ovrednotilo prednosti, ki prihajajo s spoštovanjem stabilizacije. Varčevalni ukrepi pa bodo učinkoviti le v primeru, če se bodo prav vsi v združenem delu obnašali v skladu z resolucijo in dogovori. O vseh problemih, ki so jih nakazali ob obiskih v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela, bodo razpravljali pozneje v občinskih organizacijah, interesnih skupnostih in v drugih organizacijah in skupnostih. I) Sede j kona ; združenem delu be> občinski svet sprejel program, v katerem hode) posebne poz rne>sti deležne tiste enovite delovre e>rgani acije. v 1-Merih obstajpje) pe)ge)ji za e>blike>-vanje temeljnih organizacij. Razen tega bodo skušali e>krepit: tudi samoupravljanje v disleuiranih enotah, ki imaje) sedež zunaj tržiške občine, ter svobodne) menjave) deh med temeljnimi organizae-i jami in delovnimi skupne>stmi skupnih služb. Zlasti osne>vne e)rganizacije zveze sindikatov č-*ka zahtevno elelo pri sprejemanju ^neljev planov za naslednje srednjeročne) obdobje. saj se> odgovorne, da bodo razprave o teh dokumentih zajele vse delave-e. Prizadevale si bodo tudi za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, predlagale ukrepe za boljše gospodarjenje in e>cenjevale uspešnost. Še posel ej pa se be>do v sindikatu zavzemali za uveljavljanje načela delitve po delu in za čim be>lj raciemalno keiriščenje materialnih stroškov. Občinski svet bo se>dele>val pri izdelavi in sprejemanju bilane-e za-posle>vanja ter preprečeval, da se v njej ejpredeli samo ste>pnja rasti, ampak da se na peidlagi spe>razume>v med temeljnimi organizacijami točno predvidi, kaj in kolike, bo kde> zaposloval. Pri tem bt) treba zagotee viti tudi spe>šte)vanje dene>čil same. upravnega spe>razuma e> mnimalnih standardih pri zaposle)vanju delavcev, ki naj hi ga penlpisale vse temeljne organizae-ijev Kazen spe>dhujanja ekenmmskih e>dne>se>v s tujino si be>de> v sindikatu prizadevali tudi za uveljavljanje samoupravnih družbene)eke>ne>mskih e>dne>sov v stamivanjskem ge)spe>dar-stvu. Delavci v vsaki temeljni e>r-ganizaeiji naj bi opredelili reševanje stanovanjskih vprašanj v sve>jih srednjereK-nih planih ter pri tem upe>števali peitrebna sredstva za stanovanjsko gradnje) iz čistega de>-henlka ter uveljavljanje naeVla vza-jemne>sti in se>lidarne>sti. V kratkern bo izdelan pravilnik e> dodeljevanju stanovanj družbene peimeiči v ohčini Tržič. Zdaj bo čas za pripe)mbe, da kasneje spet ne bi prihajalo do težav in nesporazumov, kakršne se> bile prisotne v minulih letih. V programu dela občinskega sveta zveze sindikatov so opredeljene tudi naloge na podre>čju preskrbe prebivalstva in politike cen, zdravstve nega varstva delavcev, vzgoje in izobraževanja, kulture, letnega e>ddiha. organizacijske in kadrovske krepitve zveze sindikatov ter ljudske obrambe in družbene samozaščite. H. J Pretirana delovna vnema Inšpekcija dela je ugotovila, da so v neki manjši delovni organizaciji delavci v dopolnilnem delovnem razmerju delali krepko več kot dopustno tretjino delovnega časa Radovljica — Zakon <> delovnih razmerjih pravi, da so lahko delavci. Jti dela/o tudi i drugi delovni organizaciji, zaposleni drugje le s soglasjem svoje »matične« organizacije in le tretjino delovnega časa. Na predlog Službe družbenega knjigovodstva je inšpekcija dela pregledala razmere v manjši radovljiški de/ovni organizaciji in ugoto vila več nepravilnosti. V tej delovni organizaciji je bilo zaposlenih l'i delavcev, od teh snažilka v rednem delovnem razmerju, upokojenka ter enajst delavcev za dopolnilno delo. Vsi ti so bili že redno zaposleni v drugih delovnih ^organizacijah. Direktor je bil direktor in obenem opravljal še druga honorarna dela. skupaj z večino delavcev pa je bil redno zaposlen v drugi delovni organizaciji. Izračun opravljenih delovnih ur na hono rarmh delovnih mestih je bil za leto I97H prav zgitvoren: direktorje v poprečju honorarno delal 220 ur na mesec ali skupaj letno kar 2H4H ur. računovodkinja poprečno mesečno 120 ur. administratorka nekoliko manj.pra - tako tudi prodajalka Vendcr pa njihova pretirana honorarna delovna vnema ni bi/a edina nepravilnost. Inšpekcija je ugotovila, da honorarni delavci niso imeli soglasij svojih temeljnih delovnih organizacij, da so bili brez dogovora <> delovnem času. o urni postavki, evidence opravljenih ur. obsega nalog, načina opravljanja delovnih nalog in tako dalje. Njihov pravilnik o delovnih razmerjih je predvideval tudi dopolnilno delo delavcev, ki delajo v drugi delovnt organizaciji, vendar ni bilo zako nite osnovi za opravljanje del in nalog direktorja podjetja ter upoko fenca Med drugim so ti zagnani honorarci pozabili, da bi redno, vsako leto. objavili razpise za prosta delovna mesta oziroma dela in naloge. Delavci niso prejeli samoupravnih splošnih aktov za lastne potrebe, ob nastopu dela pa niso podpisali ustrezne izjave. Neprai ilnosti Več kot dovolj, da je inšpekcija dela ukrepala tn tpozorih delavce, da morajo s takšnimi načini in obnašanjem čimprej penehati. Hudo so kršili zakon o delovnih razmerjih, še posebej tisto določile da je dovoljeno honorarno delati največ tretjino delovnega časa. saj s", nekateri delavci krepko prekoračili dovoljeni honorarni vrni 'minimum. Pripisali so si toliko honorarnih delovnih ur. da je h,,maj verjetno, da so iih ^mogli tudi res opraviti I). Sedef Kranj — V sredo, 5. marca, je bil v Domu JI.A enodnevni seminar za medicinske .-.estre — babice, ki se ga je udeležilo l IH med. sester — babic i: cele Slovenije. Na tem delovnem srečanju, posvečenem tudi letošnjem dnevu žena. so jim o novejših dognanjih s področja zaščite matere in otroka predavali doc. dr. Marko Lavrič. dr. -Jože Zabkar in dr. Ivica Kopač in višja med. sr. Magda Kert iz Bolnišnice za porodništvo in ginekologijo. — M. S. — Foto: F. Perdan Skupne naloge dražje od občinskih Občinska skupnost otroškega varstva bo letos zbrala okrog 11,6 milijona dinarjev, medtem ko bo za skupni program v republiki potrebnih 15,2 milijona dinarjev Tržič - Pred dnevi se> delegati na skupščini skupnosti otre>škega varstva občine Tržič potrdili nove) prispevno stopnjo, ki be> od I. marca de> 31. decembra etos znašala za e>bčin-ski pre>gran 1,68 odstotka iz ke>-smMih ensebnih dohe>dke)v zaposle? nih. za program skupnih nalog v zvezi skupnosti Otroškega varstva Slovenije pa 1,98 odstotka oziroma 15.2 milijona dinarjev. Občinska skupnost be> letos na ta način zbrala okre>g 9,:* milijona e!i-narjev. Skupaj z nekaterimi drugimi prispevki zunaj prispevne stopnje pa bo skupne>st za uresničevanje že pred leti de>ge>ve)r jenega programa dobila predvielemia 11,6 milijona dinarjev, kai je za 28 odstotkov več kot v minulem letu. Dokaj velik ke>s, e>kre>g 7,7 mili-jema dinarjev. be> skupnost nakazala Vzgojne)varstveni enganizaciji Tem-čke Mokorelove za e>pravl jan je« redne dejavimsti. Ta be> letos zahtevala 28 odstotkov več denarja kot lani, saj je bil šele konee- leta odprt novi vrtec v Bistriei. Razen tega pa bodo v organizirane) varstvo skušali zajeti še nekaj ot rok. čeprav so norme že zdavnaj presegli. Vendar zaradi visokega odstotka zaposlenih mater drugega izhoda ob sedanjih prostorskih zmogljive)stih ni. Posebno pereče je vprašanje jasli, v katerih bodo. lahko zagotovili varstvo le desetim malčkom. Razen suhvenciemiranja mesečne e>skrbnine staršem, katerih dohe>dek na družinskega člana ne presega .{.'J(K) dinarjev, ho skupne>st finanei-rala tudi 80-urni vzge)jni program za petletne e>tre>ke in skrajšane oblike vzgojnega dela v popoldanskem času za tiste otroke, ki nisei v vrtcih. Otroke od tretjega leta stamsti naprej ho v -Jelendolu, Lešah, na Rrezjah, v Pe>dljubelju in Lomu obiskoval potujoči vrte<\ Pri tem ne gre same) za varstve) otrok, temveč za vzgojne) delo. ki naj e)troka pred vstopom v šolo čimbedj prilagexli in izenači z o t rok i v mestih IB strnjenih naseljih. Skupnost je v svojem finančnem' načrtu za lete>s namenila tudi denar za 260 otrok, ki bodo lete>vali v Novigradu in na Stenjaku. Seveda gre le za delno kritje stroškov, razen pri leteivanju otrok iz socialno šibkih delavskih in kmečkih družin. V programu občinske skupne>sti otroškega varstva pomeni precejšen izdatek vračilo dolga in obresti za novi vrtee' v Bistrici. Gre za 1,6 milijona dinarjev, ki jih bo skupnost zbrala s pomočjo skupščine občine Tržič. Novi vrtec je tudi razlog za več kot 16-odstotno povečanje letošnjega finančnega načrta skupnosti otroškega varstva, ki ga sicer resolucija predpisuje za celotno skupno porabo. H.Jelovčan r Planiranje je predvsem varčevanje RADOVLJICA - Radovljiška konferenca ZKS je konec decembra obravnavala rezultate gospodarjenja v občini in resolucijo o izvajanju letošnjega družbenega plana občine. Takrat so bila še posebej izpostavljena nekatera področja gospodarjenja in snovanje prihodnjega srednjeročnega plana. Plani do leta 1985 morajo biti realni in ne le zbir zapisanih želja, sicer glavni cilj družbenih prizadevanj, da je dobro planiranje tudi varčevanje, ne bo uresničen. Na osnovi razprave na konferenci je komite oblikoval stališča do te problematike. Posebne skupine, ki so se udeleževale razprav o zaključnih računih v radovljiškem združenem delu, so preverjale uresničevanje stališč in bile pozorne na upoštevanje elementov gospodarske stabilizacije. Ocena obiskov je ugodna, čeprav povsod poudarjajo, da gospodarska stabilizacija ni lahka naloga, saj se zanjo odločamo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, ko se vsaka napaka lahko težko maščuje. Ko so radovljiški komunisti razpravljali o planiranju in gospodarski stabilizaciji, so še posebej opozarjali na pomembnost izvoza in na veliko odgovornost pri uresničevanju enega temeljnih elementov stabilnosti, zmanjševanja zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Seveda pa vsega bremena gospodarske stabilizacije ne kaže zvaliti le na združeno delo, temveč je stabilizacija prav tako pomembna v najrazličnejših proračunih, pri vseh oblikah porabe in pri našem vsakodnevnem odločanju. Vzpodbujanje inovacijske dejavnosti je tudi prispevek k stabilizaciji, prav tako pa najrazličnejše oblike združevanja dela in sredstev, povezovanja in poslovnega ter tehničnega sodelovanja. Stabilizacija je po sodbi Radovljičanov tudi skrb za hrano in obdelovalne površine, ki jih pogosto brezbrižno uničujemo in zaziduje-mo kljub negodovanju ljudi. Stabilizacija in planiranje našega razvoja in življenja se torej povezujeta. -jk NA DELOVNEM MESTU Leseni opaži v Creini r Oblaganje gole stene z lesom. Nič posebnega, boste rekli. Ne. nič posebnega bi ne bilo, če ne bi bilo to oblaganje golih sten v sobah kranjskega hotela Creina. kjer je bila vedno poudarjena prav ta posebnost. Gole stene, naravni materiali, poceni vzdrževanje in pa, kar je največ vredno, moderna gradnja. Kakš-na vsa imena smo dali tej kranjski »opekarni«, se najbrž se spominjate. Nekaj let so delavci Creine vlekli in požirali pripombe gostov. Hotel pa je vedno bolj odbijal s svojo surovostjo in nemalokrat so se oglašale tuje agencije, da se njihove stranke, ki so jih napotili v ta kranjski hotel, pritožujejo, naj jih v take »bunkerje« ne pošiljajo več. Morda je prav temu pripisati tudi upadanje števila gostov v lanskem letu. Zato so se v Creini odločili, da svoj hotel olepšajo, napravijo prijaznejši in udobnejši. Znotraj ga bodo obili z lesom. Vrhnje nadstropje hotela kaže že povsem drugačno lice. Stene so pobeljene, obložene z lesom in so res prijetne, tople. Le za zavesami se še sknva nekdanji opečnati zid. Tako bodo uredili prav vse sobe hotela, odločili pa so se še za nekaj drugih bistvenih sprememb: spodnjo restavracijo bodo razširili navzven, tja, kjer so nekoč računali na teraso, pa se je gostje niso in niso mogli privaditi, ker se pač tam doli na starem Lenardičevem klancu ni nič »dogajalo«. Gost pa hoče sedeti tam. kjer gre ves svet mimo . . . Zato bodo v sedanji Tekstilindusovi prodajalni uredili točilnico s teraso, ki bo odprta tudi za zunanje goste, sedanjo točilnico pa spremenili v bivalni prostor, kjer se bodo lahko zadrževali le gostje hotela. Sedanji dancing bar pa bo spremenjen v dancing restavracijo z ozkim izborom jedi, z živo glasbo in bo odprta le v večernem in nočnem času. Dosti sprememb, kajne? In prav imajo delavci Creine: hotele imamo zato, da se gostje v njih dobro, udobno počutijo, ne pa zato, ker so moderni... D. Dolenc Stari dijaški dom ne bo prazen Kranj - Stari in izpraznjeni Dijaškem v Kranju ne bo prazen. V poslopje na Tomšičev, ulic. se bo preselila kranjska krajevna skupnost Center, ki se je doslej ubadala 2 velikimi prostorskimi težavami. Hkrati pa nameravajo v Kranju rešiti tudi prostorski problem Društva paraplegikov za Gorenjsko Društvo naj bi dobilo prostore % Cankarjevi ulici v Kranju. .1* Jasna Ušeničnik - Zgaga - rentgenski tehnik Morda ima kdo občutek, da za vrati, na katerih piše »rentgensko slikanje zob«, v zraku kar šumi od rentgenskih žarkov. No, na srečo ni tako, čeprav pa se verjetno niti ne zavedamo, da lahko kaj »prekomernega« žarčenja vseeno nehote dobimo, če odpiramo vrata v ta prostor, kadar so aparati priključeni. Za obiskovalce tega prostorčka na Zobni polikliniki v Kranju seveda tistih nekaj minut, kolikor je potrebno za slikanje zob ali čeljusti, ne pomeni nobene nevarnosti. »Drugače pa je z nami, ki tu delamo,« meni Jasna Ušeničnik-Zgaga. ki se s kolegico menja v teh prostorih. Z rentgenskimi aparati lahko namreč dela le dve uri na dan, predvsem zaradi lastne varnosti, seveda pa je na voljo tudi ves preostali čas delovnega dne, saj je marsikatero sliko treba napraviti pod nujno, kadar gre za nezgodo, hudo obolenje ipd. Človek bi lahko pomislil, da je dve uri »obratovalnega časa«, kar lagodno in prijetno opravilo, če ne bi bila resnica povsem drugačna. V teh dveh urah je namreč treba na navaden rentgenski aparat za rentgensko slikanje zob včasih sprejeti tudi do 120 ljudi. Na srečo se to ne dogaja vsak dan, sicer bi aparat odpovedal še bolj pogosto kot sicer; imajo sicer kar tn, dva češke proizvodnje in enega našega, toda običajno dela samo eden, ostala dva pa sta v popravilu. Popravilo pa se zavleče(tudi do enega ali celo dveh let Obremenitev na tem edinem aparatu in pa naglica se seveda tudi poznata na dozimetru, merilcu rentgenskih žarkov, ki ga mora vsak zaposlen pri rentgenu vedno nositi pripetega na delovni halji »Dozimeter nama, kolegici in meni, nameri tudi do 18 milirent-genov na mesec, kar je seveda zelo veliko, preveč, posebno še če vemo, da rentgenski tehniki vso-sednjem zdravstvenem domu na mesec dobe le slaba 2 milirentge-na na mesec. Vsakomur je lahko jasno, da z zaščito pri delu na tem delovnem mestu ni vse tako kot bi bilo treba.« Jasna, ki je po poklicu medicinska sestra in se je za to delovno mesto, kjer je sedaj, priučila, opravlja dela in naloge rentgenskega tehnika že štiri leta. Prej je delala v Kliničnem centru, po poroki pa se je preselila v Kranj in poiskala delo na zobni polikliniki. Razen z aparatom za posamezno slikanje zob, je v prostoru še status X, rentgenski aparat za slikanje čeljusti, ki je bil do nedavnega edini na Gorenjskem, zdaj pa ga imajo menda tudi na Jesenicah. Nekje na hodniku stoji že nekaj mesecev tudi ortocef — aparat za kefalografijo (ugotavljanje razmerja obeh čeljusti), kar pri delu potrebujeta ortodont in čeljustni kirurg; prav tako že od jeseni kupljena avtomatska temnica, stroj, ki v nekaj minutah razvije rentgenske posnetke, čaka na montažo in uporabo. Sedaj je namreč treba rentgenske posnetke razvijati v klasični temnici, kar pa je seveda dolg postopek, okoli dve uri. Toliko časa mora vsak, ki si slika zobe. tudi počakati ali pa seveda priti drugič po slike. Da gre pri tem za precejšnjo izgubo časa ni treba še posebej poudarjati in tega se Jasna in njena kolegica, ki vsak dan gledata neizkoriščeno avtomatsko temnico, veliko za en večji kovček, še kako zavedata. Namesto, da bi lahko v nekaj minutah rentgenski tehnik ugotovil ali je posnetek uspel in morebitno ponovno slikanje ni potrebno ter to uporabniku nato tudi izročil, pa je treba s filmi v provizorično temnico brez zračnika in s špranjami, skozi katere sili svetloba. »Kljub takim pogojem dela,« se smeje Jasna, »s kolegico lahko vse opraviva v šestih urah, tako da sploh nimava čakalne dobe, kot je baje ponekje v Ljubljani — tudi do 3 mesece. Pri nas je vse opravljeno v enem delovniku, le izjemoma, kadar je toliko ljudi, da so stroji že pregreti, naročava za naslednji dan. Dela pa se res ne zmanjka, saj pošilja na slikanje okoli 40 zobozdravnikov samo iz kranjske občine, delamo pa še za vojaške osebe in po posebnem naročilu, razen tega pa še za ortodonte in kajpak tudi za ljudi, ki pridejo k nam iz drugih občin. Enkrat na teden pa delam tudi v zobni ambulanti na Bledu, kjer nimajo svojega rentgenskega tehnika, so pa boljši pogoji dela. boljši laboratorij imajo in boljšo zaščito pri delu.« Jasna seveda upa, da se bodo delovni pogoji že kmalu izboljšali, da bo vendarle že vključena tudi avtomatska temnica, ki bo ogromno skrajšala čas izdelave rentgenskega posnetka. Sicer pa ji je delo, ki ga opravlja v prostoru, kjer sicer zaradi žarčenja ovenejo v kratkem času vse lončnice, dovolj všeč, da se želi še naprej izobraževati — na višji šoli za rentgenske tehnike. Ce pa to ne bo šlo. pa na višji medicinski šoli. ...... . L.M.. Pot je v racionalnem zaposlovanju Resolucijske zahteve po omejenem porastu zaposlovanja v letošnjem letu bodo marsikomu zastavile vprašanje ali je res potrebno za nm naloge zaposliti tudi nove delavce — Izjemen seveda tam, kjer so letos dokončali večletnain-vesticijska vlaganja — Bo dovolj 3000 domaB delavcev za nadomestne zaposlitve in za noic delovna mesta? Gorenjska je gospodarsko razvita regija, ki doslej sv©* velike potrebe po novih delavcih ni pretirano utesnjevala v re solucijske okvire, saj so že v vseh letih sedanjega srednjerocae ga obdobja v vseh občinah zaposlovali več delavcev, kot je bik dogovorjeno z resolucijami o družbenoekonomskem razvoj* Letošnja prizadevanja za ustalitev gospodarstva naj bi opravili tudi s takšnim neresolucijskim obnašanjem, kar pomeni, naj k organizacije združenega dela tako uskladile svoje plane razvop v letošnjem letu, da bi v skupnem seštevku vendarle znotraj resolucijsko začrtanih okvirov. To prav gotovo ne bo lahko. Ob tako visokem odstotki aktivnega prebivalstva, polni zaposlenosti žensk, pravzaprav niti v eni občini ne ostaja kakšno pomembno število dela ki sodijo v takoimenovano delovno rezervo. Generacijski v regiji se skupaj z delovno rezervo v gorenjski regiji ustavi številki 3000, kar naj bi bila razpoložljiva populacija tako a nadomestne zaposlitve kot tudi za nove zaposlitve. Organizaciji združenega dela pa so v svojih napovedih za letošnje let* zapisale, da potrebujejo kar 3500 novih delavcev in 1700 nadomestnih zaposlitev ali skupaj 5200 delavcev. Po teh napovedi) potem v gorenjski regiji primanjkuje več kot 2000 delavcev < letošnjem letu. Da tako visoke številke o potrebnih delavcih niso povte* realne se je že pokazalo, ko so nekatere organizacije zdruzenefi dela že korigirale precej ohlapno sestavljene plane kad*« vendar pa »odpis« najavljenih potreb še vedno ni tolikšen, d«* že lahko pristali v okvirih generacijskega priliva, to je a številu domačih delavcev. Usklajevalni postopek nikakor $ lahek, saj bodo marsikje morali na račun živega dela rait opraviti notranje preporazdelitve zaposlenih, poiskati notran* rezerve, kot temu pravimo. Le tako bodo namreč laiki uresničili plane razvoja; bolj težavno pa bo tam, kjer bo more* tudi potrebno ponovno pregledati letošnje razvojne plane in ni po potrebi tudi skrčiti, če ne bo dovolj kadra za uresničit*« skratka, tam kjer so svojo razširjeno reprodukcijo prerei ambiciozno načrtovali na osnovi novo zaposlenih delavce* bodo načrte zaradi takšnih okoliščin morali vsaj nekoliki popraviti. Odločne resolucijske zahteve po umirjanju za poslovna bodo vsekakor tudi na visoke odstotke zaposlenosti vajeti deiovne organizacije prav gotovo imele — če ne takoj, pv verjetno malo kasneje—pozitivne učinke: pospešile bodi tehnološko preusmeritev gospodarstva, obenem pa bodo delov ne organizacije tudi bolj razmišljale o potencialu znanj« * zaposlenih delavcev, o izkoriščenosti delovnega časa, organi* ciji dela itd. Le tako se bo lahko tudi spremenil odgovor si vprašanje, če so dodatne naloge rešljive vedno le z dodatni* delavci. Izjeme pa bodo seveda letos morale biti tam, kjer bod* že zaključili nove proizvodne zmogljivosti začete v prejsaj* letih. . Od uspešnega usklajevalnega postopka — vrsto meril * omejevanje zaposlovanja je združeno delo že sprejelo ♦ skupščinah skupnosti za zaposlovanje — pa bo odvisno, če bo' letošnjem letu za gorenjsko regijo dovolj le domačih delavce* Ce pa bodo delovne organizacije morale zaposlovati delat* tudi od drugod, pa je seveda takšno zavestno širjenje zapotlr vanja treba povezati tudi z zavestnim reševanjem problemov, zaradi tega nastajajo, od večjega pritiska na družbeni štanda, in podobno. Posebno visoka odstopanja od resolucije oriroa* usklajevanja bi morda kazalo obremeniti z dodatnimi prispe* za skupno porabo. L M ( S Sestavljena organizacija Iskra Srednjeročni plan bo uresniči Sestavljena organizacija Iskra uspešno izpok* je srednjeročni program razvoja — Zaostaja le pri investicijah Lani so v sestavljeni organizaciji Iskra dosegli 24 milijard dinarjev celotnega prihodka, kar je nekaj več kot so planirali in kar za 27 odstotkov več kot leto prej. Za letos pa planirajo 28 milijard celotnega prihodka, kar je za 17 odstotkov več kot lani. Materialnih stroškov je bilo lani za skoraj 17 milijard in so v primerjavi z letom prej za skoraj tretjino več, za letos pa jih planirajo 19 milijard ali 13 odstotkov več. Dohodek je znašal 6,6 milijarde dinarjev in je bil za 17 odstotkov večji kot leta 1978, letos pa so ga planirali v višini 8.5 milijard dinarjev ali za 28 odstotkov več kot lani. Osebni dohodki so se v Iskri lani Če vas zanima ... Delavci kranjske Save so v letu 1979 prijavili kar 177 predlogov izboljšav: 67 predlogov je bilo ugodno rešenih, 31 odklonjenih. 79 pa jih je še v obravnavi. 20 sprejetih' predlogov je opredeljenih kot tehnična izboljšava. 46 kot koristni predlog, en predlog pa je bil prijavljen pri zveznem zavodu za patente. Za 67 sprejetih predlogov je tovarna izplačala avtorjem za 776.373,27 dinarjev nagrad. Za 56 predlogov je bilo možno izračunati tudi prihranek; ta znaša kar 8 milijonov 464.097,25 dinarjev. V letu 1978 pa so v Savi z inovacijami in izboljšavami prihranili 6.121.986,57 dinarjev, izumiteljem je bilo izplačanih za 458.289,14, dinarjev, nagrad. repuNf* „ povečali več kot znaša poprečje in so znašali v pope 6,410 dinarjev na zaposlene*« a' kljub temu še vedno nižji od pes/ ja gospodarstva v Sloveniji, kjer' »-*našaji 6,886 dinarjev v popreiVu Akumulacije so imeli 700 aaf nov dinarjev, kar je manj kot ¥ 1978. letos pa pričakujejo boh> * zultat. Letos namreč računajo * manjšo rast stroškov in ne na večje povečanje osebnih kov. Investicije v osnovna sude* zaostajajo. Lani so vložili v n*J# 1,6 milijarde dinarjev, kar je s**' 67 odstotkov več kot leta 1978,^ dar manj kot je predvideno v s* njeročnem planu. Letos pa k^ investirali 2.4 milijarde dinarm* za polovico več kot lani. Glede na lanske rezultate £] Iskri prepričani, da bodo leti* plan lahko uresničili. Inve^ preteklih let že dajejo reiujuj izvoz se povečuje in je bil lani«* odstotkov večji kot leta 19?$, f doben skok pa predvidevajo tudi letos. Ce bodo letošnji plani uresnn!t* bo uresničen tudi srednjeročni y3* sestavljene organizacije Iskre V I loti ga bodo uresničili glede vbdf proizvodnje, izvoza in dohodka, f koliko pa bodo zaostale inve^* medtem ko bo močno preseženo p5» nirano število zaposlenih. §te\sl0> poslenib naj bi se povečevalo po je ni stopnji 3,5 odstotka, dosegi pt + kar 6 odstotno rast. Razen ten> zaposlovali pretežno nekvalificiran delavce..kar je še poslabšali*kaJNf sko sestavo delavcev. Maloprodaja tehničnega blaga v DO Kovinotehna Celje te bori s težkimi ekonomskimi problemi Dohodki majhni — bveznosti prevelike tm\ Kolenc, direktor TOZD Tehnična trgovina: »V današnjih razmerah nimamo Nobene možnosti, da bi pove-tmli svojo akumulativnost bitrili poslovni sklad.« Trgovine z železnino, gradbenim materialom in podobnim morajo imeti zadosti velik prostor za nakladanje, razkladanje in parkiranje. Kovinotehna ŽELEZNINA na Jesenicah pa je vse preveč utesnjena in nujna je zanjo nova lokacija. Prodajalna Kovinotehne ŽELEZNINA na Jesenicah nujno potrebuje novo lokacijo — Ob večji akumulaciji bi na Jesenicah radi zgradili močan tehnično prodajni center — Zaradi nizkih osebnih dohodkov in velike odgovornosti pri delu odhajajo iz trgovin najboljši delavci — Zakaj enake obveznosti za trgovine v velikih tržnih centrih kot v majhnih, obrobnih krajih? — Bodo res morali zapreti katero od prodajaln? Celjska Kovinotehna s svojim toz-*"*n Tehnična trgovina sega tudi na %renjako. Kar štiri svoje prodajal-V ima tu: dve v Mengšu, dve sredi ^Metarskih Jesenic. Povsod po eno s tyiAifr»im blagom in po eno s črno« fcttlurgijo. Železom, barvami in i m vnem, kar gre zraven. Pri njih v enem kraju ne more dobiti v Veh prodajalnah enako blago. Fuži-\t na Jesenicah in Oprema v *Un#u imata blago za široko postajo h poudarkom na steklu, ko-taafci galanteriji, gospodinjskih tjstatih, v Zeleznini in Tehniki pa tndbeni material, vodovodne cevi, Jrasture, skratka izbira za tistega, »i padi ali hoče sodobno opremiti •unovanje. Obe trgovini v Mengšu sta zdaj MMi. Tudi Tehnika, ki se je dolga "Ji r/irila s poslovnim prostorom, je tibaa prostrano dvorišče za sklad i-V* Na Jesenicah so zadovoljni s ^tolarjem, ne pa tudi z Železnino. U blago, ki ga prodaja ta prodajal-'» jjt potreben prostor za nakladala razkladanje, za parkiranje. Saj v>/> preuredili, toda pristopa ni pra-Via Pa tudi skladišč nimajo na Je-Vuicah. da bi lahko prišli sem z '*f.v>ponudbo, širšo izbiro. C* bi bili akumulacijsko močnejši, Si na Jesenicah zgradili tehnično Prodajni center, ki bi moral biti lidociran. To ni trgovina za center tenta. Drugačne zahteve ima kot ? isnar. Izvršni svet skupščine Jese-fce so že zaprosili za nadomestno t)kacijo. In če se ne bo nekako rešilo \ novo lokacijo, bodo resnično *wali misliti na ukinitev trgovine. Varav bi bilo škoda za vse. Rkonomsko stanje tozda Tehnič-w trgovina je zelo težko. Razlike v W»i «e od leta 1971 do 1978 skoraj •so spremenile, zakonske in pogodiš« obveznosti pa narasle za pet in **rat. Zaradi nizkih osebnih dohodkov in Mike odgovornosti, ki jo imajo pri *'/jem delu prodajalci, le-ti odhaja-.o Delovno organizacijo zapuščajo *jboh>i kadri, s srednjo tehnično, toalovodsko. komercialno šolo in podobnimi Delovna organizacija jim i* plačevala izobraževanje ob delu, tik štipendirala, toda zdaj se raje »poslujejo v negospodarstvu, ban-etno društvo Mavčiče je po dveletnem premoru spet oživelo in za odrske deske pripravilo prijetno družbeno satiro italijanskega novinarja in vrTnrvrA r*JrS?ianclra de Stefana (poznan je po delu »Rimljanka«) iJrKEHA*. Le pet igralcev zaposli ta prijetna komedija, ki ima več komike v dialogih kot situacijske. Nastopajo domačini Mojca Brglez, Janez Vrh, Rudi Zevmk Anica Virčič m Dane Novak. Delo je režiral Silvo Ovsenk. Premiera bo v soboto, H. marca, ob 7.9. uri v kulturnem domu v Mavčičah, ponovitev pa v nedeljo ob 15. uri. - Foto- D Dolenc Kranj — Drevi ob 19. uri bo v dvorani osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču drugi koncert v okviru letošnje občinske revije pevskih zborov, ki jo prirejata Zveza kulturnih organizacij in glasbeni center. Namen tradicionalne revije je, da predstavi pevska snovanja kranjskih zborov, njihov napredek v izbiri programov in izvedbi v primerjavi z minulim letom in seveda, da ponudi prijeten večer ljubiteljem zborovskega petja. Koncert bodo začeli z Bilečanko domačini, moški zbor DPD Svoboda iz Stražišča, ki ga vodi dirigent Ludvik Česen, za njimi pa se bodo predstavili še: moški zbor Društva upokojencev Kranj z dirigentom Antonom Maroltom, moški zbor Tugo Vidmar iz Kranja z Edom Ošabni-kom, oktet KUD Sava iz Kranja z umetniškim vodjo J ožetom Mohar-jem, moški zbor Iskra Elektromehanika iz Kranja, ki mu dirigira Marko Studen in učiteljski pevski zbor Stane Žagar iz Kranja z dirigentom Petrom Liparjem. Prvi koncert je bil 29. februarja na Kokrici, tretji in obenem zadnji pa bo naslednji petek, 14. marca, ob 20. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju. H. J. Trije mojstri fotografije v Gorenji vasi - V fotogaleriji osnovne šole Ivana Tavčarja so preteklo nedeljo odprli že 35. razstavo fotografij. Tokrat se predstavljajo trije mojstri fotografije, člani Društva oblikovalcev Složnije: Marjan Pfeifer, ki letos praznuje sedemdesetletnico, Vlastja Simončič in Jože Mally. Na ogled je torej ustvarjalnost kar treh mednarodno priznanih umetnikov, ki so v povojnem obdobju dali naši kulturi in doku mentaciji razvoja naše družbe izjemen prispevek. Razstavljena dela kažejo dovršeno tehniko, motivno pa izredno dinamiko: pokrajino, arhitekturo, industrijsko in gledališko fotografijo ter eksperiment v barvni in črnobeli tehniki. Razstava bo odprta do konca marca, od ponedeljka do sobote. — Foto: Hani Cankar Kulturni koledar PROSLAVA NA BOHINJSKI BELI V torek. 11. marca, oh 19. uri ho v kulturnem domu na Bohir.«* ' Beli proslava ob dnevu žena: pisan kulturni program bodo pripnvit učenci osnovne šole. otroci iz vrtca in mladina krajevne osnovne j ganizacije ZSMS. DPD SVOBODA Javornik - Koroška Bela uprizarja v nedela. 9. marca, ob 16.30 in 18. uri komedijo »Oh, ta vikend ali nevarne it* domačega avtorja Francija Tušarja. ki delo tudi režira. V ADERGASU ZA DAN ŽENA Kulturno umetniško društvo KUD Borec Velesovo prirejava častitev praznika DNEVA ZENA v soboto, 8. 3. 80. ob 19.301 kulturnem domu v Adergasu KONCERTNI VEČER narodnih s umetnih pesmi, ki ga bo izvajal ženski pevski zbor z Jesenic, ki gavai prof. Milko Skoberne s povezavo domačih igralcev in folklorne skupa« iz Preddvora. Za zaključek sezone bo dramska skupina na domačem odru t soboto dne 15. 3. 80, ob 19.30 tretjič ponovila uprizoritev igre Nicola« Manzari NASI LJUBI OTROCI. Silvo Sire RAZSTAVE V KRANJU V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Barvni prostat poezije, ki sta jo pripravila France Pibernik in Nejč Slapar. V Mal galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo slikarskih del 2irb MaruAiča, ki jo je posredovala Obalna galerija Piran. V talent Mestne hiše so na ogled likovna dela slovenskih restavratorjer sodeluje 27 avtorjev. V galeriji v Tavčarjevi 43 pa bodo v počast«« letošnjega mednarodnega dneva žena odprli razstavo del akadems* slikarke Alenke Gerlovič. Razstave so tako kot stalne zbirke odprt vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah ni 10. do 12. ure, ob ponedeljkih pa so zaprte. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ NA LOŠKEM GRADU Danes ob 18. uri bodo v galeriji na loškem gradu odprli razsta« planinskih fotografij, ki jo je pripravil Foto klub Planinske zvereh venije. Na razstavi, ki je prenesena iz Gorenje vasi, se predstavluv Drago Bole, Aleš Doberlet, Pavle Nagode, Vlastja Simončič in Via Strašek. Odprta bo do 28. marca, ob petkih od 14. do 17. ure in* sobotah ter nedeljah od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. PRODAJNA RAZSTAVA KNJIG V ŠKOFJELOŠKI KNJIŽNICI Včeraj so v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki odprli prodaja razstavo knjig Cankarjeve založbe iz Ljubljane s posebnim poudari«! na družboslovni literaturi in dnevu žena. Po otvoritveni slovesnosti« v literarnem večeru sodelovala naša znana književnika Janez Men« in Igor Torkar. Prodajna razstava knjig bo odprta do vključno * 8. marca. Zaradi velikega zanimanja obiskovalcev je v mesecu podaljšana razstava likovnih del Marije Kajzer. VOZEL IN OBLIKA Danes ob 17. uri bodo na Jesenicah odprli razstavo ročnih del. ki»■ jo poimenovali Vozel in oblika, pripravil pa jo je odsek ročnih del pr DPD Svoboda Tone Cufar. Namen razstave ob dnevu žena je prikaar nove oblike, ki imajo tendenco umetniškega oblikovanja, osnovani* vozel, ta prastara oblika povezovanja dveh tvarin. Z lastnimi zamtslp se bo tako predstavilo 26 razstavljalk. Na ogled bodo tapiserij. &ft vozlane oblike, kombinirane oblike, čipke, poskus plastičnih ohni reliefne slike, vozlani izdelki v kombinaciji s kovinami, deli raznem starega orodja. Razstava bo odprta v delavskem domu do 19. mani PROSLAVA NA BREZJAH V soboto, 8. marca, bo ob 16. uri v novem kulturnem domu s Brezjah proslava ob dnevu žena. Otroci so pripravili igrice in deka-macije, nastopili bodo domači pevci. RAZSTAVA ROČNIH DEL V BOHINJU Kulturno umetniško društvo Triglav Srednja vas v Bohinju i*«* dnevu žena pripravilo razstavo ročnih del - pletenja, kvačkaaj vezenja, gobelinov in narodne noše. V prostorih osnovne šole v Sredas vasi bo odprta v soboto. 8. marca, in v nedeljo, 9. marca, od I I 20. ure. Ml rtur LIKOVNA RAZSTAVA V DOMU JOŽETA AŽMANA Trojica slikarjev, povezanih v skupino Alpalik, se bo ob dw\t žena predstavila javnosti s svojimi deli v novem Domu Jožeta A ž mast v Bohinjski Bistrici. Albin Polajnar bo zastopan s krajinami | portreti, Janez Ravnik s figuralnimi kompozicijami, ki so nastal* r zadnjem času, Melita Vovk pa s pokrajinskimi motivi in tiho.1.: akvarelu. To je pravzaprav prva likovna razstava v novem Domu m* plod tesnega sodelovanja likovnega društva s krajevno skupnosti) RAZSTAVA KERAMIKE V KAMNIKU Danes bodo ob 18. uri v razstavišču Veronika odprli razstavi keramičnih izdelkov in grafike Melanije Krajina, kamniške rojakin* ki biva in dela v Poreču in je članica Združenja likovnih umetnikov :i uporabno umetnost v Zagrebu. Na otvoritvi razstave bosta nastopi Zlata in Dragiša Ognjanovič. na klavirju ju ho spremljal Milm> Šurbek. Razpis devetega srečanja mladih književnikov Komaj so se zaprla vrata osmega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, že je Zveza kulturnih organizacij Slovenije razposlala razpis devetega srečanja, ki ga pripravlja v sodelovanju s prireditelji po občinah, literarno kolonijo v občini Lenart, republiškim svetom zveze sindikatov, republiško konferenco zveze socialistične mladine, tednikom Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki glas in Društvom slovenskih pisateljev. Letošnja območna srečanja bodo v Trebnjem, na Ravnah, v Celju in Ptuju, na Jesenicah in Vrhniki ter za primorsko območje in obalo. Zaključena bodo do 15. novembra, nakar bodo območne žirije do 1. decembra predlagale izbrane tekste za osrednje srečanje, ki bo 7. in 8. fe- bruarja prihodnje leto. Sestatnij zaključnega srečanja bo tudi ska literarna kolonija v Gi Slovenskih goricah. Sodelujejo lahko pesniki in telji začetniki, ki razen v ložbi še niso izdali nobenega sv dela v knjižni obliki in se V uvrstili med najboljše v dc srečanjih. V poštev pridejo lit prispevki vseh vrst v slovenskesj] ziku — s področja proze, poetu dramatike. K sodelovanju so mladih književnikov iz vseh Slovenije povabljeni tudi Slov* drugih republik, iz slovenskih skih območij v Italiji, Avstrji" Madžarski, kot tudi mladi kiutV niki med delavci v tujini. u»e(w> | in pripadniki JLA. Družba (vse bolj) priznava njihovo delo Velik pomen inovatorstva pri gospodarski stabilizaciji - Nujno ustanavljanje sekcij po vseh delovnih organizacijah - Tesnejše povezave s kndikati - V Kranju le 20 dinarjev inovacij-ega dohodka na zaposlenega — Tehnične iz-)ljšave, izumi in patenti iz vse Slovenije na ajskem sejmu malega gospodarstva v Kranju V petek. 29. februarja, so se na svo-l rednem letnem občnem zboru i dani Društva izumiteljev in av- tehničnih izboljšav Kranj, dane šteje trenutno društvo in le nekaj sekcij po večjih kranj-delovnih organizacijah. Naj-ej*a in tudi najbolj delavna je it sekcija v tovarni Sava. ki >tdi po 4tevilu prijavljenih inova-jaed prvimi v kranjski občini. V času. ko se moramo gospodar-' oseb".o pa vodilnih delavcev v delov dih organizacijah, samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij rodila sadove, ki si jih vsi želijo. Razvojno-inovacijska dejavnost v delovnih organizacijah radovljiške občine stopica na mestu, podatki ankete, ki so jo opravili po n; jvečjih Naj jveč za ceste, vodovod in kanalizacijo - Občinska komunalna « je lani načrtovala, da bo za evanje programa komunalne losti zbrala nekaj več kot 24 nov dinarjev. Glede na to, da ji elo dobiti dovolj bančnih kre-ki jih je nameravala uporabiti iatesticijsko vlaganje, predvsem tzfradnjo kanalizacije in obnovo se je morala zadovoljiti s pri-17 milijoni dinarjev. Po-ejše naložbe torej niso bile m/ene. tako da je skupnost za ilo kreditov, za delo strokovne za vzdrževanje komunalnih ktov in naprav ter za investi-vlaganje porabila le 13,8 mi-i dinarjev. : % križiščem pri Jaku in ure- ditev križišča pri Zlitu. Naloge so zaradi pomanjkanja denarja v lanskem letu prenesli v letošnji program. Ob tem so delegati opozorili na spoštovanje rokov, ki se jih izvajalci del dostikrat ne držijo. Takih primerov je bilo zlasti v minulem letu veliko. Pri tem imajo največ izgube krajevne skupnosti, ki morajo naloge prelagati v naslednje leto ali celo naslednje srednjeročno obdobje kot prioritetne, že zagotovljen denar pa zaradi podražitev še dodatno iskati. Vzdrževanju komunalnih objektov in naprav skupne rabe bo komunalna skupnost letos posvetila več pozornosti. Kljub stabilizacijskim prizadevanjem bo skušala 4,7 milijona dinarjev obrniti tako, da bodo komunalne storitve kvalitetno in pravočasno opravljene. Z izvajalci bo sodelovala pri pripravi normativov oziroma cen ter skušala prevzeti organizacijo vzdrževanja v mestnem jedru, v krajevni skupnosti Ravne. Pristava ter v delu K rižev in Bistrice. Prizadevala si bo tudi, da bo skupna strokovna služba za samoupravne skupnosti gospodarskih dejavnosti čimprej zaživela, kar še zlasti velja za enoto za upravljanje s stavbnim zemljiščem, ki naj bi pri komunalni skupnosti začela delati še letos. H. Jelovčan delovnih organizacijah, so precej zaskrbljujoči. V anketo so zajeli 15 delovnih organizacij, ki zaposlujejo skoraj 7.000 delavcev. Dve pomembnejši delovni organizaciji na anketo nista odgovorili, od ostalih delovnih organizacij pa se z razvojem ukvarja 159 ljudi, kar predstavlja 2,3 odstotke zaposlenih. Le v eni temeljni organizaciji se z razvojem ukvarja kar 8,6 odstotka zaposlenih. Anketa ne nudi prav nič spodbudne slike tudi za naprej, saj le TOZD inštitut Elan in Psihiatrična bolnica Begunje načrtujeta v srednjeročnem obdobju razmahnitev razvojno-inovacijske dejavnosti. V večini delovnih organizacij imajo razvojno dejavnost, vendar pa je število delavcev, ki se ukvarjajo z razvojem, vsaj za polovico premajhno, predvsem pa je preskromna njihova izobrazbena struktura. Občutno primanjkuje delavcev z visoko in višjo izobrazbo. V razvojnih oddelkih dela le 0,6 odstotka magistrov, z visoko izobrazbo jih je 18 odstotkov, z višjo 10 odstotkov, s srednjo 54 odstotkov in kvalificiranih je 16 odstotkov. Večina razvojnih oddelkov je izven temeljnih organizacij združenega dela, kar bi bilo lahko dobro za njihovo delo, vendar so to le majhne skupine ljudi s skromno izobrazbo, ki lahko le malo vplivajo na tehnološke postopke. Dve delovni organizaciji sploh nista navedli razvojnih nalog in le štiri organizacije se ukvarjajo z zahtevnejšimi inovacijskimi nalogami, za katere pa bodo najbrž potrebovale zunanje strokovne sodelavce. Za delovne organizacije je značilna tudi zaprtost, saj kljub razmeroma majhnemu lastnemu znanju ne iščejo pomoči izven delovne organizacije. Množične inovacijske dejavnosti domala ni. saj ima le 46 odstotkov delovnih organizacij to dejavnost opredeljeno tudi s komisijo in pravilnikom za nagrajevanje. Pred tremi leti je bilo v organizacijah 46 predlogov ali le 0.66 odstotkov na zaposlenega. Razvojno-inovacijska dejavnost, skromna po kadrih in planih, terja resno družbeno skrb, predvsem pa pozornost v samih delovnih organizacijah in v gospodarstvu občine nasploh. I) Sedej -1—1— i — bombažna predilnica in tkalnica tržič Čestita vsem de lovnim ženam za njihov praznik 8. marec Čustva in preverjanje znanja v pedagoškem procesu Znano je. da ljudje iste civilizacije zelo podobno, morda povsem enako izražajo čustva predstavljena v dobrem ali slabem smislu. Slednje je odvisno od vrste motiva, ki določeno stopnjtt čustvovanja določi. Prav gotovo se njena raznolikost, stopnja čustvovanja in pestrost zazna na vseh področjih, zato tudi pedagoško ni nobena izjema. Se posebno ne takrat, ko gre za preverjanje znanja pn učencih Osnovne šole, dijakih, študentih ali izrednih slušateljih na andrago škempodročju. Čustvo vezano na oceno in izraženo r osebni prizadetosti ali navdušenosti, se zazna že v prvih, drugih razredih osmtvne šole. Tako. poslušamo pri pedagoškem delu ob sistematskih pregledih v ZD K rani. ko Janezek ob prvih rosnih srečanjih s šolo pove: »Veste, tovarišice ne maram, ker nimam, nisem dobil, nobenega znakca za domačo nalogo. Nekoliko starejša Metka ima tovariša zelo rada, saj dobiva pri njem same odlične ocene za branje. Na višji stopnji osnovne šole se vsako dnevno srečujemo s prepleti raznih mnenj učencev, ki so v tesni po vezavi s kriterijem ocenjevanja. N. pr. Spela se izredno navdušuje za biologijo- Pri tem predmetu ima same odlične ocene. Tovarišica je »enkratna«. Zato pa je »nemogoč« tovariš za matematiko. Se dvojko težko dobi, pri tem predmetu. Jure pa ima ravno matematiko zelo rad. Tudi krožek za učence, ki se bolj zanimajo za ta predmet, obiskuje. Seveda, ni pozabil povedati, da v tem predmetu še ni dobil trojke, pri čemer je tudi tovariš »prima možakar«. Ko včasih prisluhnem sproščenemu razgovoru srednješolcev zaznam, da radi vežejo ocene na čustveno (ne) prizadetost in osebni kriterij o vrednotenju pedagoškega dela pri učitelju. Jasno je, da so taki kriteriji neenotni, saj različne osebnostne črte in motivi, porajajo preveč pisanih stališč. Tudi na andragoškem področju, (izobraževanje odraslih) so odmevi čustvovanja odvisni od namenov m učinkov s posledicami, kjer izzovemo močan čustveni naboj v človeku. Tako, dr. Ana Kranjc v članku »Preverjanje m ocenjevanje znanja« v Sodobni pedagogiki (štev. 3-4/19791) ugotavlja: »Odrasli ljudje so pri izobraževanju zelo občutljivi na podrejenost, v kateri bi se pri ocenjevanju znanja - še zlasti, če žanjejo neuspeh — znašli. To bi jim pomenilo precejšnjo degradacijo v primerjavi z njihovim položajem v družbi, na delu, v družini, na področju družbenega in političnega udejstvovanja, v kulturnem življenju ali pri rekreaciji. Podrejeni položaj jim je pri izobraževanju neznosen. Največja nevarnost, da se udeleženci počutijo podrejene pa je prav pri preverjanju znanja, ko ugotavljamo napake in pomanjkanje znanja.« . ■ Čustvovanje je v tesni povezavi z doživetjem. Slednje dosega visoko stopnjo takrat, ko se čustvo prekriva z intelektom, kar se izraža v človeških stališčih, ravnanju in osebnem odnosu vsakodnevnega komuniciranja. Ob neprijetnem dogodku, (negativna ocena) čustvo temelji na bolečini, zato ne izzove le mehanični odziv. Takrat navadno preidemo v moralni odnos, kar se izraža v (ne) priljubljenosti do tistega, kije to povzročil. Čustvena udeleženost je na tem nivoju izredno bogata in pestra, saj na obsežni skali prehajamo od preprostega v sestavljeno čustvovanje. Seznanitev z dejstvi o omenjenih doživetjih pri učencih v razredu so za učitelja pomembni pri oblikovanju vzgojne poti, ki temelji na pojasnjevanju, dogovarjanju in pogovarjanju. To pa ne pomeni, da mora po strokovni presoji spreminjati kriterij ocenjevanja v pedagoškem procesu, saj je učitelj dolžan hiti toliko strokovnjaka, da dokončno sam odloči. , ■ , , ■ , Osnovna kvaliteta učitelja je, da je dober strokovnjak, ki mojstr sko uvaja mlade in odrasle v vsa območja kulture in znanosti. Narava in posebnosti njegovega poklica zahtevajo, da ga kot človeka-strokov njaka in javnega delavca postavlja v izjemen položaj. Družba jim zaupa svoje največje bogastvo - otroke in mladino. To, kar je staršem, posameznikom in ne nazadnje celotni družbi najdražje. Prav zaradi tolikšnega zaupanja učitelji prevzemajo nase še posebno veliko odgovornost. Njihovo delo, ki navidezno zveni brez družbene kontrole, je nenehno pod družbeno kontrolo njihovih učencev. Vsak segment v pedagoškem procesu, učiteljevih ožjih in širših postopkov ostro presojajo in ocenjujejo. Med vsemi temi pa je najbolj izpostavljeno preverjanje - ocenjevanje znanja, katero naši Janezki in Metke morda upravičeno, ali pa tudi ne, vrednotijo po svoje. . «, Tanja Seme Dimnikarsko podjetje Kranj v težavah ZamaSen dimnik ne vleče Zaradi pomanjkanja ljudi, slabe opremljenosti, pomanjkljive organizacije dela in pičlih sredstev Dimnikarsko podjetje Kranj lahko opravlja le slabo tretjino dejavnosti, ki bi jo po zakonu moralo — Rešitve se ponujajo Kranj - V delu in življenju kranjskih dimnikarjev ki jih srečujemo v kranjski, škofjeloški m tržiški občini, še zdaleč ni tiste idihke, ki jo imamo še vedno v mislih ob pogledu na dimnikarja. Dimnikarsko podjetje Kranj kot organizacija združenega dela posebnega pomena bolj životari kot živi. Opravlja le. pičlo tretjino storitev, ki bi jih po zakonu moralo, k temu pa so skupno prispevali pomanjkanje delavcev, pomanjkljiva in zastarela tehnična oprema, če o njej lahko sploh govorimo, neprimerna organizacija dela po terenu in neprimerni pogoji dela in življenja teh ljudi. Družba pa od dimnikarjev zahteva vedno več, večkrat pa ne pomisli, ali je v preteklosti za to dejavnost sploh dovolj prispevala in ji pomagala. Dimnikarsko podjetje Kranj je po razpravi o problematiki podjetja v komisiji za malo gospodarstvo kranjskega izvršnega sveta in na posvetovanju predstavnikov izvršnih svetov Kranja, Škofje Loke in Trži-pripravilo smernice razvoja do 1985 in ocenilo možnosti odstra-. pomanjkljivosti. Med drugim so kranjski dimnikarji zapisali, da je treba v sodelovanju s skupnostjo za zaposlovanje zagotoviti manjkajoče delavce in jih usposabljati v kolektivu, s pomočjo Delavske univerze ali ča leta nitvt na Poklicni dimnikarski šoli. Hkrati s tem pa je treba zagotoviti ustrezne delovne prostore in tehnično opremo. V Kranju in Škofji Loki bi bilo treba zgraditi prostore z opremo. Zanje bi računajoč tudi izobraževanje kadrov v prihodnjih petih letih potrebovali 15.995.000 dinarjev ali 3.199.000 dinarjev letno. Le tako bodo kranjski dimnikarji lahko na osnovi predpisov skrbeli za okrog 30.000 objektov, kjer so nujni posegi dimnikarjev. Začeli so se tudi dogovori z Dimnikarskim podjetjem Jesenice, Komunalnim, Obrtnim in gradbenim podjetjem Kranj, gorenjskimi komunalnimi interesnimi skupnostmi, ki sodijo, da dimni-karstvo ne sodi na to področje, in skupnostmi za požarno varstvo, ki pa Čakajo, kako bo to urejeno v republiki. Časa za odlašanje pa ni kaj dosti. Kranjski izvršni svet je menil, da je treba reševanje položaja Dimnikarskega podjetja Kranj usmeriti k vključevanju v interesne skupnosti za varstvo pred požari in varstvo zraka, k povezovanju s kranjskim komunalnim podjetjem, ki tega ne odklanja, hkrati pa oblikovati takšne cene za dimnikarske.storitve, da ho ostajal tudi denar za razširjeno reprodukcijo. Drugih rešitev za 'zdaj* ni. J. Košnjek Loški muzej Škofja Loka Razpisna komisija ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa (ravnatelja) Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje razpisne pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo s področja dejavnosti muzeja ali organizacijsko upravne dejavnosti m štiri leta (visoka izobrazba) oziroma pet let (višja izobrazba) delovnih izkušenj. — da imajo organizacijske sposobnosti, — da so družbeno politično aktivni. — da izpolnjujejo pogoje po družbenem dogovoru o kadrovski politiki v občini, — da imajo ustrezne moralno politične kvalitete. Mandat za opravljane razpisnih del in nalog je štiri leta. Stanovanja ni. 1 Nastop službe 1. julija 1980 ali po dogovoru. Kandidati naj ob prijavi priložijo dokumente o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 30 dneh po objavi razpisa in pošljejo prijave na naslov: LOŠKI MUZEJ Škofja Loka. Grajska pot 13 p.p. 9, s pripisom za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prejemanje prijav. Hibo DOFILBO BOHINJSKA BISTRICA Po sklepu DS z dne 13. 2. 1980 in statutu DO razpisuje razpisna komisija dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja DO s naslednjimi pogoji: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri. — da ima 60 mesecev delovnih izkušenj, od tega vsaj 36 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju delovnih nalog in del s posebnimi pooblastlU i -» odgovornostmi v del. organizacijah, — da ni kaznovan po zakonu o gospodarskem kriminalu in da ni v postopku, — da predloži program razvoja delovne organizacije. — da je moralno politično neoporečen in — da izpolnjuje ostale pogoje o družbenem dogovoru o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisnih del in nalog naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na gornji naslov z oznako za razpisno komisijo. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 15 dneh po sklepu DS o izbiri kandidata. Zavod za letovanje Kranj razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta sezonska dela in naloge za določen čas letovanj od 1. 6. do 25. 9. 1980 v Gorenjskem letovišču Novigrad-Pineta in Otroškem letovišču na otoku Stenjak pri Puli: 2 UPRAVNIKA 1 BLAGAJNIKA 2 POMOČNIKA GLAVNE KUHARICE 1 DELAVCA ZA PRIPRAVO MALIC 13 KUHINJSKIH POMOČNIC 8 ČISTILK 3 PERICE 2 DELAVCA - VZDRŽEVALCA 2 DELAVKI V MALEM BIFEJU 7 NATAKARJEV 1 SKLADIŠČNIKA 1 VODJO GOSTIŠČA (zaieljen zakonski par) Poleg splošnih pogojev morajo imeti kandidati za opravljanje posameznih del in nalog ustrezno strokovno izobrazbo in delovne izkušnje. Delovno razmerje se sklene za določen čas. Interesenti naj vložijo pismene prijave na naš zavod. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oz. do zasedbe delovnih mest. Gorenjska oblačila Kranj Delovna skupnost skupnih služb Odbor za medsebojna razmerja razpisuje prosto delovno področje CISTILKE Pogoji: — kandidati morajo biti starejši od 15 let in imeti zaključeno osnovno šolanje, delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo 2 meseca. Svoje prošnje naj kandidati pošljejo na splošno-kadrovsko službo, Cesta JLA 24/a, Kranj v 14 dneh od razpisa. Pismeno obvestilo o izbiri bodo kandidati dobili v 5 dneh po sklepu na odboru za medsebojna razmerja. Osnovna šola Peter Kavčič Škofja Loka Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje delovne naloge in opravila za UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA — za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom) Pogoj: — PA — angleški jezik in moralno politične lastnosti. Nastop dela možen takoj. Prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v roku 15 dni od objave razpisa. Osnovna šola LUCIJ AN SELJAK Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge KUHARICE na podružnični šoli v Mesnici za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Osnovna šola HELENA PUHAR Kranj razpisuje naloge in opravila 1 ZA LIKOVNO OBLIKOVANJE V DELAVNICI POD POSEBNIMI POGOJI za določen čas od 20. 3. do 20. 12. 1980 2. ZA KNJIGOVODSKO IN ADMINISTRATIVNO DELO za nedoločen čas Pogoji: — srednja ali višja šola — pridobljene delovne zmožnosti K vlogi je treba priložiti življenjepis, zaključno spričevalo, dokazila o delovnih zmožnostih. Razpis pod 1. velja do sklenitve delovnega razmerja, pod 2. pa 15 dni po objavi razpisa. r DEŽURNI VETERINARJI ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD KRANJ IVA SLAVCA 1 DEŽURNI VETERINARJI od 7. do 14.3.1980 Za občini Kranj in Tržič, dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet. spec., Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22-994 RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 Za občino Škofja Loka, HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 LIKO SAR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939 Za občini Radovljica in Jesenice, PLESTENJAK Anton, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828, 77-863 Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Reklamna sporočila v Gorenjski Zavod za letovanje Kranj vabi k sodelovanju za izvajanje določenih nalog v zdravttveaik otroških letovanjih v Gorenjskem letovišču Novigrad-PineU ii Otroškem letovišču na otoku Stenjaku pri Puli: 1. 9 ZDRAVNIKOV 2 9 MEDICINSKIH SESTER 3 9 PEDAGOŠKIH VODIJ 4. 9 POMOČNIKOV PEDAGOŠKIH VODIJ 5 320 VZGOJITELJEV Pod točko 1.. 2.. 3. in 4. je pogoj ustrezna strokovna izobrazba s praka.1 pod točko 5. pa dokončana srednja šola. Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dnett objave oz. do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na Zavod za letovanje Kranj, kjer lahko tudi informacije po telefonu na št. 22-052. Slikopleskarstvo Škofja Loka Na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja objavljrj mo prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: — srednja izobrazba ekonomske smeri, — tri leta d< iovnih izkušenj pri podobnih delovnih nalogah Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjtvrj nju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na gor*] naslov. O izbiri bomo kandidate obvestili v 80 dneh končanem roku za sprejemanje prijav. Konfekcija Kroj Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge TAJNIKA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Pogoji: — srednja ali dvoletna administrativna šola. — 1 leto delovnih izkušenj, — dobro znanje strojepisja, — poskusno delo dva meseca. Delovno razmerje sklenemo za določen čas — nadomeščanje deUv na porodniškem dopustu. S stanovanjem DO ne razpolaga. Rok za vložitev prijave je 15 dni po objavi. Kandidati izbiri obveščeni v 30 dneh po izreku prijavnega roka. GLAS bere preko 90.000 bralcev Splošna bolnica Jesenice obvešča javnost, da so specialistične ambulante pričel« r vati v novih prostorih po naslednjem ordinacijskem urnika; 1 URGENTNA AMBULANTA (prva pomoč) posluje neprekinjeno podnevi in ponoči, ob dela nedeljah in praznikih. 2. KIRURGICNE ORDINACIJE a) Splošna kirurgična ambulanta vsak delavnik razen sobote 7. do 13. ure in od 14. do 20. ure, v sobotah od 10. do 12. ure. b) Abdominalna kirurgična ambulanta ob sredah od 14. do 211 c) Traumatološka kirurgična ambulanta ob četrtkih od 14 20. ure 3. INTERNISTlCNE ORDINACIJE a) Splošna internistična ambulanta, vsak delavnik, razen od 8. do 15. ure b) Gastroenterološka ambulanta, ob ponedeljkih in četrtkih «4 8. do 15. ure c) Kardiološka ambulanta, ob sredah od 8. do 15. ure d) Nefrološka ambulanta, ob petkih od 8. do lj>. ure e) Ambulanta za neinvazivno kardiološko diagnostiko (ehokaitht grafija) ob torkih od 14. do 18. ure f) Diabetološka ambulanta ob torkih in četrtkih od 8. do 1.1 w g) Endoskopski pregledi (ezofagogastroduodenoskopije. kolonasb pije, rektoskopije), vsak delavnik razen sobote od 7. do 2 4 GINEKOLOŠKA DEJAVNOST a) Ginekološka ambulanta, vsak delavnik razen sobote od 9 4 13. ure. b) Ambulantne amnioskopije. vsak delavnik razen sobote od S. 9. ure c) Sprejemna ambulanta, vsak delavnik razen sobote od S. do9L*r d) Mikrocenter za bolezni dojk, ob torkih od 14. do 19. ure Pri obravnavi bolnikov imajo aktivni zavarovanci prednost » vseh navedenih ordinacijah. Ostale specialistične dejavnosti poslujejo kot doslej in zaca»* še v dosedanjih prostorih. Ob preselitvi v nove prostore boaw javnost posebej obvestili. Marca 1945. leta so bombe rušile Jesenice jfovci bombardirajo železniško postajo v Kra in Naklem — Zavezniške bombe so na Jese *kcah ubile prek sto visokih nacističnih funk cionarjev \jt*en&kega odvetnika dr. Aleša Stanovnika, člana Vrhovnega plenuma I, c kateri je bil med vojno sedež gestapa. Hiša je slikana maja 1945. leta . 'mvoboditvi, na n/ei pa so vidne posledice bombardiranja. Hiša je bila \o poškodovana od bomb. da so jo morali po vojni porušiti, kakor tudi vse %idbt i bližnji okolici. t V daljni, mrzli Sibiriji so med Nao začeli izdelovati zelo gibčna %k vrste MIG in JAK, ki so lahko \mU v vsakem vremenu. Prva \e lovska divizija, ki je bila usta-Sdjena januarja 1945. leta in je Su sedet v Rumi, je razpolagala s >1 letali vrate JAK, jurišna leta'ika Vzija NOV pa s 116 letali. Letala NOV Jugoslavije so se na iSrenjsfcem prvič pojavila 17. febru-[% 1945. leta. ko sta dve letali ob-[jMievali železniško postajo v |F«fji Loki. Dva dni pozneje so nafti ikri v Naklem uničili lokomotivo uiftega vlaka. Čez dva dni, to je J v sredo. 21. februarja 1945. leta. 'niAa letala bombardirala železni-jostajo v Kranju in pri tem po-ovala postajno poslopje in uni-dve lokomotivi. Istega dne so J bombardirala železniško posta-> v Naklem, pri čemer je nekaj ljudi ' ifciJo Življenje, poškodovana pa je j tudi Marinftkova Risa. J|« gjede na to, kakšnega izvora so iS letala NOV Jugoslavije, smd jim N pravili »titovci«. Ltfi četrtek, 1. marca 1945. leta, je Japina trinajstih anglo-ameriftkih ijnaotornih bombnikov v dveh l\k (naletih) bombardirala Jeseni-Prvi val letal je priletel okrog |V» popoldne. Letala so preletela S Vrtov treh skupinah, toda bombe Si odvrgli samo prvi dve skupini. Sragi val je priletel uro kasneje. %jveč bomb je padlo okrog železni- ške postaje in to na prostoru od današnje gimnazije do stavbe občinskega sodišča in carinarnice. Močno so bile poftkodovane ali poruftene sledeče stavbe: gostilna Peklar, dve železniški stavbi, hotel Paar, Stanovnikova hiša, v kateri je bil sqdež gestapa, hotel Triglav, stavba fotografa Pavlina, hiša in gospodarsko poslopje kmeta Janeza Vovka, gostilna pri Trftanu in kavarna Cop. Vsi ti objekti so bili tako močno po-škodovani ali celo popolnoma/razrušeni, da jih po vojni niso ve# obnovili. Gestapovci so se preselili v Črnkotovo hifto na Plavžu (v tej hifti so danes družbenopolitične organizacije Jesenic), svoje drufcne pa so preselili v Kranjsko goro, nekateri Ba v Gozd Martuljek (Clement Iruschke je svojo ženo Hildo in tri otroke preselil z Jesenic v Gozd Martuljek). Bombe so padale na železniško omrežje, po pobočju Mirce, na Razgledno pot, na Paarov travnik in na naselje Zerjavec (to je ob poti, ki vodi v Planino pod Golico). Tik pred bombardiranjem je iz ljubljanske smeri prispel na Jesenice vlak z interniranci. Bil je to zadnji transport, ki je odpeljal z Gorenjske za Dachau. Med bombardiranjem je transport stal na postaji, vse naokoli je bilo razrufteno, vagoni so poskakovali, več stražarjev transporta je bilo ubitih, toda nihče od interniran-cev. Bilo pa je nekaj žrtev med ti- stimi civilisti, ki so pohiteli s hrano na železniško postajo, da hi jo dali sestradanim interniraneem. pa so prišli v žarišče eksplozij. Po nemških poročilih je bilo zaradi bombardiranja na Jesenicah 107 mrtvih, 60 težko in 90 lažje ranjenih, od tega je bilo kakih 10 odstotkov domačinov. Največ Nemcev je bilo ubitih v hotelu Triglav. Tam so se na kosilu zbrali voditelji nacional-socialistič-ne stranke iz Podonavja. ki so se iz tistih krajev umaknili, ko je narodnoosvobodilna vojska začela silovito ofenzivo na sremski fronti. Vsi so bili ubiti med bombardiranjem. Nadalje je bilo med ubitimi veliko nemških policistov in oficirjev. Kako pomembni vojaški in politični funkcionarji so med bombardiranjem izgubili življenje, lahko sklepamo po tem. da so se pogreba ubitih Nemcev na Jesenicab na kranjskem pokopališču udeležili najvišji nacistični funkcionarji s Koroške in Gorenjske, med njimi gaulei-ter dr. Rainer, general SS Rosener. nosilec viteškega križa general Noeldichen in drugi. Dr. Rainer je v Kranju na grob položil Hitlerjev venec. Točno število ubitih Jeseničanov ni znano. Doslej še nihče ni zbral teh podatkov, čeprav so tudi to vojne žrtve, ki niso umrli kot naši sovražniki, pač pa po sili neizogibnih vojnih razmer. J. Vidic Partizansko srečanje v Podnartu Podnart — Na zadnji seji krajevne organizacije ZZB NOV Podnart, ki je bila 27. februarja, so člani upravnega odbora sklenili, da bodo imeli delovno konferenco 22. marca v kulturnem domu v Podnartu. Upravni odbor bo pripravil poročilo o delu organizacije y zadnjem mandatnem obdobju, poročilo o trenutnih političnih razmerah doma in v svetu in predlog programa dela za letos. Ta bo med drugim vseboval tudi organizacijo partizanskega srečanja v Podnartu, ureditev okolice pri nekaterih spominskih obeležjih, ki jih je v krajevni skupnosti sedem. Borcem, nekdanjim članom ZKS, bodo priporočili, naj se ponovno včlanijo v Zvezo komunistov. Na konferenci bodo sprejeli tudi dopolnjen program ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite krajevne organizacije. Upravni odbor bo predlagal nekaj kadrovskih sprememb izvolili bodo nove člane upravnega odbora. Po konferenci bodo imeli borci razgovor. Ciril Rozman Kalvarija Petrove Ane M PA NISMO SE UKLONILI Življenje jo je pestilo že od mladosti. Hodila je po trnovi poti in morala se je prebijati skozi pekoče preskušnje. Pišem o 77-letni Ani Mihelič. po domače Petrovi z Bistrice in Strahinja. Navajam oba kraja, kajti dneve radoživosti in ure groze je preživela na Bistrici, potem se je DO sili razmer preselila v Strahinj pri Naklem. »Leto dni so mi dajali 650 dinarjev podpore, potem pa so rekli, saj imaš zemljo in se lahko sama preživljaš. Pet let smo živeli pod tujo streho, potem so nam le toliko pomagali, da smo malo popravili gospodarsko poslopje in si uredili zasilno stanovanje. Vse je zgorelo med vojno. Komaj smo se vživeli v zasilno ob-obnovljenem domu. že so nam sporočili: Vaša hiša nam je napoti. Tod bo šla nova cesta, da ne bo tako ovinkasta. Pa so jo porušili do temeljev in danes je na tistem mestu le še spominska plošča, na kateri piše- V času narodno osvobodilne borbe je v noči 25. julija nemški okupator usterlil na tem mestu Mihehč Franca 1898, njegov dom pa požgal. Franc Mihelič je bil moj mož Bila je sobota in podnevi smo pekli krofe in potice. Veste, na nedeljo je bil vaški sejem, naš cerkveni praznik, pa še moj god. Vsa vas je bila praznično razpoložena. Krofov in potic nismo nikoli pojedli. Opolnoči so že pogorele tri največje kmetije na Bistrici, mlin in dve žagi, trije gospodarji in Sest drugih delavcev pa je bilo ubitih...« Petrova Ana pripoveduje o dogodkih, ki so v poročilu nemftkega štaba Jug z dne 26. julija 1942. leta takole zapisani: »V noči na 26. julij začetek velike očiščevalne akcije na področju Kranja, Škofje Loke, Selca in Krope. Vojska obkoljuje severni in severovzhodni obrambni del področja. Sodelujejo dopolnilne enote nadomestnega bataljona 499. kolesarski četi 402 in 403 . . V noči na 26. julij so na cesti Bled Kranj, v bližini Bistrice, obstreljevali angažirani policijski smučarski oddelek, ki je bil na poti. Kapetan in narednik mrtva. Avto »gorel. Zi represalije so takoj upepehli bližnje hiše in ustrelili moške prebivalce...« . »Nekaj po osmi uri zvečer smo slišali streljanje,« se spominja Ana. »Takrat je bila še živa moja mama, ki nam je skuhala večerjo, ker smo mi opravljali druga dela. Mož pravi. Hitro povečerjajmo. ugasnimo luči in pojdimo spat, da ne bodo mislili, da je kdo pri nas. Legli smo. Ura je bila okoli desetih zvečer, ko so začeli butati po vratih in kričati: Aufmachen, Aufmachen! Odprite, odprite. Mož seje tako prestrašil, da je narobe oblekel hlače. Vprašali so ga, koliko ljudi je v hiši. Hitro smo se oblekli in mož nas je vse pokazal, kakor smo bili zapisani na hišni listi. Takrat je bil pri nas za pastirja 12-letni fantek, pisal se je Zupan in ne vem, kje je zdaj. Njegov oče je imel pri Krču pn Dupljah Mihelič Ana, rojena 1903, Petrova z Bistrice, zdaj stanuje v Strahinju št. I p. Naklo, kamor se je priženil njen sin. Julija 1942. leta so njenega moža ubili Nemci na Bistrici blizu doma in še osem moških zaradi napada partizanov na policijski avto. potem pa so iz Begunj pripeljali še 50 zapornikov in jih postrelili. — Foto: J. Vidic. mlin. Ta fantek zaradi streljanja ni upal spati v sobi, ampak je zlezel pod jasli. Na moževo klicanje je zlezel ven. Nemci so možu ukazali, naj odveze vso živino. Imeli smo konja, 4 glave govedi in štiri prašiče. Živino so nagnali ven, le eno telico so vzeli s seboj za zakol. Takoj potem so nas brez kakršnekoli opreme nagnali proti cesti in po Jurčkovem klancu. Ob cesti smo videli požgan osebni avtomobil, ki so ga tega večera napadli partizani. Tedaj se je proti nebu začel dvigati dim. Gorele so nafta (Petrova). Rantova in Terano-va hiša, nafta gospodarska poslopja, pri Teranu pa Se žaga in mlin in Rantova žaga. Napodili so po cesti navzgor tudi vse ženske in otroke iz Rantove in Teranove hiše, takoj nato pa za Teranovim svinjakom postrelili najbogatejšega gospodarja na Bistrici, 53-letnega Antona Terana in fte pet njegovih delavcev. Tja so pripeljali tudi mojega moža, ki je ob pogledu na ustreljene tako gromozansko vzkliknil: O, Marija pomagaj! da so ga slišali ljudje v dokaj oddaljenih hišah. Prav po tem obupnem kriku sklepam, da so druge že pred njim postrelili. Naj bo dovolj spominov iz vojnih dni. Vidite, sin se je priženil na to kmetijo v Strahinj, z denarjem, ki sem ga dobila za hišo v Bistrici, ko so jo zaradi ceste po vojni porušili, smo prenovili to hišo in gospodarsko poslopje. Nekoč se je tej kmetiji po domače reklo Pri Andrejčevem Jaku. Toda odkar sva s sinom prišla sem, ljudje pravijo Pri Petru. Tako smo domače hišno ime z Bistrice vtihotapili v Strahinj. No, malce se moram tudi pošaliti.. .« V počastitev žena zapisal J. Vidic Vih Krmelj-Matija, narodni heroj zadetku decembra 1941. leta je bil v hiši Kalana v Hotovlji sestanek poljanske :ij*ke organizacije, na katerem so sklenili, wr takoj oblikuje Poljanska četa. Prvi in fantje so odftli v partizane že 6. de-_.s, -ledila pa je množična vstaja v ^anski dolini sredi decembra 1941. ko je lo v Cankarjev bataljon več kot 300 in mož. d prvimi, ki so začeli pripravljati obo-odpor v Poljanski dolini je bil Maks (r I j-Matija, ki je bil rojen 23. februarja leta v Hotovljah pri Poljanah kot sin kmeta. Tudi on se je posvetil kmetij-ru Bil je napreden mali kmet, ki si je zelo [Vlzadeval za napredek svoje kmetije in kmetijstva. Se zelo mlad se je začel ukvarjati s če-Wstvom. Bil je zelo vedoželjn in je veliko Hal razne kmetijske strokovne knjige in časo-obenem pa je svojo družbeno in politično razgledanost širil z branjem napredne literature. Ker je na svoji mali kmetiji dokaj uspešno gospodaril in kmetoval in uvajal razne novitete - med drugim je med prvimi zgradil silos za siliranje krme - se je kmalu uveljavil v okolici, kar se je med drugim kazalo v tem, da je bil že kot 19-leten fant izvoljen za člana upravnega odbora Elektrarniške zadruge v Poljanah, kasneje pa tudi za člana upravnega odbora tamkajšnje zadružne posojilnice in hranilnice. Od mladega je bil napredno in levičarsko usmerjen. Ze več let pred drugo svetovno vojno je imel zvezo z nekaterimi levičarskimi politiki v Ljubljani, ki so delovali v okviru Kmečko-delavskega gibanja in Društev kmečkih fantov m deklet. Z njimi je sodeloval v prirejanju sestankov v Poljanah, na katere sta med drugimi prihajala tudi Ivan Kreft in dr Lado Vavpetič. Imel je tudi stike s komunisti predvsem s pokojnim Tonetom Nartnikom-Crnivcem iz Dolgih njiv pri Lučinah. Nartnik je bil stavbinski delavec v Kranju in je pred vojno prihajal v Hotov!jo, kjer je v ozkem krogu zaupnikov in simpatizerjev, med katerimi je bil tudi Maks Krmelj, tolmačil potrebo po organiziranem političnem delu med ljudmi, še zlasti pri razkrinkavanju hitlerjevske propagande, ki so jo med ljudstvom širili hitler-jevi agenti. Sestajali so se pri Pavlu Oblaku, mlinarju v Hotovlji, ki je bil invalid iz prve svetovne vojne in je bil kot vojni ujetnik v Rusiji v času oktobrske revolucije. Teh sestankov so se poleg Oblaka in Krmelja udeleževali tudi Pavle Kos iz Podobena in Ciril Dolec iz Poljan, ki je tedaj živel v Stražišču pri Kranju. Razen njih pa tudi nekateri drugi somišljeniki. S takšnim delom je Krmelj nadaljeval tudi po nemški okupaciji, čeprav v začetku ni imel zveze s partijo. Znano je, da je bil med prvimi, ki so začeli organizirati upor proti okupatorju. Ker je vedel, da gibanje vodi partija, se je že sredi maja 1941 podal na Jesenice, da bi preko znancev vzpostavil zveze s partijo. Res se je kmalu potem oglasil pri njem Tone Nartnik-Cernivc, ki mu je prinesel okrožnico okrožne- ga komiteja KPS za Gorenjsko z oceno položaja in navodili za pripravo oborožene vstaje. Sredi junija pa se je oglasil pri Krmelju Lojze Kebe-Štefan, ki mu je povedal, da so ga sprejeli v komunistično partijo. Tedaj sta se tudi pogovorila o razmerah v Poljanski dolini in sta za sprejem v partijo predlagala še tri najbolj zagnane aktiviste in tako se je že junija 1941 oblikovala partijska celica, ki jo je vodil Maks Krmelj. Že v nekaj mesecih je imela 10 članov. Od tedaj je Krmelj sodeloval tudi z drugimi organizatorji odpora in političnimi delavci Gorenjske med njimi s Francem Vodopivcem. sekretarjem okrožnega komiteja KPS Kranj. Nartnik Tonetom. Tomom Brejcem. Miro Tomšič-Vlasto, Stankom Žagarjem - mlajšim in drugimi. Po njihovih navodilih je začel organizirati mrežo partije in OF. Tako je, kot smo že omenili, že junija začela delati partijska celica v Poljanah, kmalu zatem pa tudi odbor OF. Avgusta in septembra pa je odbore OF ustanovil v Gorenji vasi in v Zireh. Razen omenjenih odborov je spletel tudi široko mrežo zaupnikov OF po vaseh, ki so z vztrajnim delom širili krog simpatizerjev in sodelavcev OF. Takšna sodelavca sta bila mlinar iz Trebije Jože Kumer in Žagar s Koprivnika Tone Peternel-Klemen. Zaradi izredno uspešnega organizacijskega in političnega dela je bil Krmelj oktobra 1941 imenovan za sekretarja rajona OF Škofja Loka. Tudi v tej funkciji je pokazal velike sposobnosti in še bolj razvil in razgibal organizacijsko mrežo OF, zlasti v Poljanski dolini pa tudi v Selški dolini in Skofji Loki. Njegova zasluga je, da je bila organizacija OF v teh krajih že jeseni 1941 tako množična in borbena. Ze poleti in jeseni 1941 so skupine članov in simpatizerjev partije in OF zbrane v trojkah, opravljale razne vojaške in diverzantske akcije. Krona njegovega dela je bila množična vstaja v Poljanski dolini decembra 1941. Ob tej vstaji je vstopilo v Cankarjev bataljon nad 300 mož in fantov. Med prvimi je odšel že v začetku decembra v partizane tudi Maks Krmelj. Ko se je Cankarjev bataljon po številnih akcijah v Poljanski dolini in na območju Škofje Loke v drugi polovici decembra umaknil v Selško dolino in potem v Dražgoše, je gorenjsko politično vodstvo poslalo Krmelja nazaj v.Poljansko dolino, kjer je bilo prebivalstvo zaradi strahovitega terorja zastrašeno, da bi oživil politično delo med ljudmi. V začetku aprila 1942. leta je bil imenovan za političnega komisarja tedaj novo ustanovljenega Poljanskega bataljona. 8. septembra istega leta je težko ranjen. Novembra ga je obiskal Boris Kidrič, ki je v zemljanki pri Krmelju imel posvetovanje z vodilnimi političnimi in vojaškimi funkcionarji Gorenjske. Tedaj so Krmelja imenovali za sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. To funkcijo je opravljal do oktobra 1944. Obenem je bil sekretar Pokrajinskega komiteja OF za Gorenjsko. Potem je odšel v Belo krajino na osvobojeno ozemlje, kjer je bil kot član SNOS zadolžen za kmetijstvo. Ob tem velja omeniti, da je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen za člana SNOS in člana AVNOJ. Tudi po osvoboditvi je opravlja! vrsto odgovornih funkcij. Najprej je bii predsednik IZOS. Ukvarjal se je predvsem z organizacijo zadružništva. Bil je izvoljen za predsednika Zveze kmetijskih zadrug Slovenije. To funkcijo je opravljal do leta 1952, ko mu je bilo poverjeno inštruktorstvo organizacijsko-po-litičnih nalog s področja kmetijstva, že kmalu zatem pa je bil izvoljen za podpredsednika Glavne zadružne zveze Slovenije, potem pa za predsednika te zveze, itd. Skratka, vrsto let je bil med vodilnimi osebnostmi slovenskega kmetijstva in zadružništva. Razen tega je bil več mandatov član CK KPS, član upravnega odbora zadružne zveze Jugoslavije, član kmečke komisije pri CK KPS, član sveta za kmetijstvo pri slovenski vladi, večkrat je bil ljudski poslanec za republiško in zvezne skupščino itd. Od leta 1963 je v pokoju in čeprav ne več na tem koncu, je prav, da se tega velik moža spomnimo vsaj ob njegovem življenjskem jubileju. Pred kratkim je praznovj.l 70-letnico. ' Po zapiskih Toneta Peternela-I^orja priredila L. Bogataj GLASIO. STRAN PETEK. 7 MARU DUHllWI 3itC I (32 nadaljevanje) TONE POGAČNI P ristajamo. Kovinski zvok. butanje, mešanje valov, na pomolu vre kotel ljudi, težki kamioni že prižgani čakajo, vpeljujejo, trajekt se ziblje, obupno smrdi po nafti. Končno se le dotaknemo valovskega asfalta »SVET JE MAJHEN, v BURSI se srečamo!« se Mustafa potolažen smehlja, prelaga Z desne na levo diplomatski kovček ... in se odpelje v BMW-ju v vinograde in sadovnjake na obrobju okrog BURSE. da bi popisal in prebral potem pa kupil na tisoče ton sadja za neko istambulsko izvozno podjetje. MESTO OTOMANOV Cesta se dviga in pada, monotonost ožganih trav ob robu razbeljenega asfalta, vode ni videti nikjer, v siromašni vasi ustavimo, da hi v podrti kolibi ob poti kupili hlebec nenavadno oblikovanega kruha zlatoru-mene skorje. Zbarantamo. Domač je. še topel, pečen danes dopoldan v lončeni peči. Z naravnimi dodatki (jogurt, ovčje maslo), da nas kiselkasti okus kar malce odžeja. '»Woild issmall . svet je majhen!« MUSTAFA. S privihanimi biki. ne več tako službenu oblečene K«. V kavbojkah in šarmerskl kratki srajci. SVET je majhen so bile prve besede, ki so se izmuznile med belino zobovja \ odil nas je skorajda ves dan po tnošejah m spomenikih, v kavarnice in čajanke, razkazal vse znamenitosti BURSE in . govoril, govoril o slavi nekdanje OTOMANSKE prestolnice Zagrizemo se v hrib nad mestom Ustanovitelj Otomanske prestolnice OSMAN spi svoj večni muslimanski sen v majhni beli kapelici na pobočju. Nagrobnik ni ohranjen v prvotni obliki, pre zidali so ga v osemnajstem stoletju, ko je potres uničil stari mavzolej. I akoj zraven njega je drugi nagrobnik: pod njim je pokopan Osmanov sin ORHAN. Ta je ustanovil prve januarske oddelke. V te čete je sprejemal poleg Turkov svojega plemena tudi vse pustolovce, kar jih je vrelo na nemirni meji med seldžuškim RUMOM in propadajočim BIZANCEM. Med janičarje so zatavali islamski fanatiki pa tudi pretepači vseh vrst. Leti so bih zmeraj pripravljeni bojevati se za kogarkoli, samo da je pošteno plačal in mednje razdelil del vojaškega plena. ORSAN je zasedel tudi Burso. vendar tam ni ostal dolgo. Cez štiri leta je prenesel svoj sedež v NIKAIO ni svoje sprednje straže pred utrdbe CARIGRADA. Konstantinovega mesta, da je bila usoda mesta zapečatena. V BURSI je ostalo za OTOMANI nekaj mošej in vladarskih grobnic. Te so skrite v zelenju. Največjo mošejo je postavil sultan BAJEZII) I. Imenovali so ga tudi YILI)IRIM ali BLISK, toda umrl je kot Timurlenkov ujetnik, potem ko je v stepah nad ANKARO zgubil bitko. Okrog Muradove mošeje so zbrani grobovi nadaljnjih prinčev otomanske dinastije, kot da bi se družina posvetovala tudi po smrti. Bila je številna in v njej je veljal poseben nasledstveni red: prestol pripada po sultanovi smrti njegovemu mlajšemu bratu tudi tedaj, če je zapustil sinove. Potemtakem je sodilo med vladarjeve dobre navade, da se takoj, ko prevzame oblast, kar najhitreje znebi bratov in sester Taka usoda bi bila zadela tudi princa DZAMA. brata BA JEZI DA II. Rešil se je tako. da je pobegnil v Francijo in potem spokojno umrl v ITALIJI Mrtvi bratje pa niso več nevarni, naposled je bil le OSMA NOVEC. Zato so njegove ostanke prepeljali v BURSO m njegov mavzolej sodi med najlepše v MURADOVI mošeji. V BAJEZIDOVI mošeji so nas spet ovili v modro. obredi so se ponavljali . . . preproge sveti izvir kar Ovce. Ovce. Same ovce. Povsitd, razen na asfaltu velikih mest jih nismo srečevali. V Turčiji že od nekdaj dajejo prednost pastirskemu življenju in vzreji pred poljedelstvom, zaradi skalnatih tal. strmin in ožgane trde bodljikave trave. Se danes gojijo okrog trideset milijtmov ovac. od katerih je približna četrtina zelo cenj-ne pasme moher (MC)HER). Imajo 20 milijonov feoz . . . Gojijo melone, kumare, marelice, breskve, slive, češpljcpa pšenico, ječmen . . . Kvašeno testo, oblikovano s svaljkanimi prestami okrog sredice, skorja hrusta, lačni smo tako, in mudi se nam, da jemo kar samega, ko vozimo. Obredno, počasi, po koščkih. Cez kakšno uro smo že v BURSI, v obrobni meha-rični delavnici, ker desna sprednja guma neusmiljeno spušča, rezervna pa tudi. Potimo se, ko jo s sposojeno tlačilko napihujemo, turški umazani otroci pa nas sploh grdo, spod čela gledajo. Zapeljemo v BURSO, nekdanjo nekropolo OTOMANOV, v mesto zdravilnih vrelcev in stare umetnosti tekstilne obrti — zlasti še svilenih in platnenih rut. Na to tradicijo se je naslonila tudi moderna industrija, vendar s tolikšnim spoštovanjem, da nič ne moti celotne starinske podobe mesta. BURSA ostaja mesto mavzolejev in toplic, seveda s primesjo moderne tehnike — televizijske antene štrlijo prav na vse strani, kot povsod po zahodu. In koga srečamo na vratih čajanke, kamor zaparki-;amo našega spačka? sredi mošeje. menda ti izpere vse grehe tega sveta, klanjanje Alahovih sinov v smeri MEKE in črnega meteorita, znamenja Alahovega. NA TURŠKI VEČERJI Mustafa se za dve. tri ure poslovi, še prej nas odvleče na burski bazar, kjer se preliva zlato v.£r,,a mladih Turkinj, in nam zabiča, da nas bo ob štirih čakal v sprejemnici hotela za vogalom - kot drage goste iz JUGOSLAVIJE Stisnemo si roke. obljubimo, kako da ne. če smo ze pahnjeni med zlato in zlatarnice, bi si odtrgali tudi več uric. Gledamo, pomerjamo zlate ogrlice, kupiti pa ne moremo ničesar. Ni drago, vendar - ne moremo vseh travnato zelenih dolarjev zapraviti že prvi dan. a ne.. Pred nami se sveti še vsa GRČIJA in dobršen kos Turčije. Prodajalnica s spominki iz bakra, narejenimi ročno. Ponudijo čaj v steklenih kozarčkih. . Srkamo, si ogledujemo, kakšno malenkost tudi kupimo. Ze zaradi ponujenega čaja. • V starinarnici v drugem rovu pod zemljo se pozdravimo z Makedoncem - čeprav Turkom, ki govori še kar dobro srbohrvaško. Kupčuje z odpadnim železom. Povabi nas v restavracijo, kjer jemo iz medu narejeno BAKLAVO in pjemo neke vrste janeževo žganje v kokakoli. Kadimo turško posebnost - vodno pipo. nekaj dimov, da nam dodobra prečisti pljučna krila. Se slikamo. Dispanzer za mentalno zdravje in nevrolog Razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju] V današnjem sestavku bomo skušali na kratku opisan U sir n motenj oziroma prizadetosti pri otroku, zaradi katerih ofrrJt ari sposoben šolarja r običajnih pogojih, ampak bo pittreboval i;»bnit vanje — usposabljanje pod posebnimi pogoji Poleg m trn/, kinhi našteli, bi na kratko opisali tudi sam postopek o razvrščanju trh Postopek razvrščanja ni enostaven in je točno dohtčen z :ak>* dajo. Osnovni zakon glede določitve prizadetosti m kan usposabljanja motenih otrok je Zakon o izobraževanju tn rrniwiaii| nju otrok in mladostnikov : motnjami v telesnem in duševnem mztqt (Uradni list SRS. st. 19: leto 1916). Podrobneje pa sam postupit razvrščanju določa Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, ml nikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem m duši razvoju, ki ga je izdat Republiški komite za vzgojo in izobražennjft soglasju z Republiškim komitejem za zdravstvo in socialno n»r, (Uradni list SRS. št. 1H; leto 1977). Vzgojnovarstvene. vzgojnoizobraževalne. zdravsfrene ali soc* organizacije v katerih je otrok v varstvu, se izobražuje, zdran akjtl oskrbi — so dolžne poslati pristojnemu organu Občinske skm socialnega skrbstva podatke o otroku, pri katerem opažajo telesne ali duševne motnje. To (»bvestilo lahko da/o tudi starši, njegov skrbnik ali rejnik. Razvrščanje teh otrok je postopek, pri katerem skupina njakov: psiholog, zdravnik-oediater, zdravnik ustrezne sp (ototog, okulist, ortoped, nerropsihiater itd.), defektolog — pedagog in socialni delavec, otroka vsestransko pregledajo in Izvid in mnenje, v katerem v skladu s pravilnikom določijo ati motnjo in predlagajo najprimernejšo obliko usposabljanja. Tostt', kovne komisije I. stopnje za razvrščanje otrok in mladostnikov: njami v telesnem in duševnem razvoju. Te komisije so ustanovljemri Občinski skupnosti socialnega skrbstva, ki na podlagi izetda mnenja I. stopenjske komisije izda odločbo o napotitvi otroka ustrezno usposabljanje. Strokovne komisije I. stopnje se ustanovijo tudi v zdravstvenih in vzgojnoizobraževalnih orgama cijah. Strokovno komisijo II. stopnje pa ustanovi Skupmtst sncialn' skrbstva SRS, ki rešuje pritožbe na odločbe Občinske skupnu socialnega skrbstva. Po pravilniku se razvrščajo otroci z motnjami: 2, duševno manj razviti (prizadeti) otroci lažje duševno prizadeti zmerno duševno prizadeti težje duševno prizadeti težko duševno prizadeti slušno prizadeti otroci gluhi 7 naglušni Za večino gornjih kategorij je :{. otroci z motnjami glasu m pit* 4. otroci z motnjami vida — slepi — slabovidni 5. otroci z drugimi telesnimi motnjami (telesni mvalidil vedenjsko in osfhnostno moteni otroci otroci z več motnjami hkrati (kombinirane motenosti! po pravilniku titčno določt* h' stopnja prizadetosti ali stopnja izgube funkcije določenega <>nn* (npr. vid. sluh). Za vse kategorije motenj pa velja to. da se . Našli so tudi pot do planinskih seno-žeti in do skalnatih divjin. Vandotovi otročaji so tako kar nehote postali del narave, samo veselje in zdravje jih je bilo. Za družbo vrstnikov jim ni bilo treba skrbeti, saj je bilo za vsakovrstne igre že domačih otrok dovolj. Ko pa je bilo le prehudo, je mati kljub svojemu zlatemu srcu kdaj pa kdaj vzrojila in zagrozila poredne-žem s hudo Pehto in divjim Bedan-cem. Potem, ko .so se umirili, pa jim je pravila bajke o skrivnostnih bitjih, ki žive v domačih gorah. Prav tu, ob materinem pripovedovanju, utegne hiti izvir Vandotove pisateljske fantazije in nadarjenosti. Rad je pisal, saj je bilo vse njegovo pisateljsko delo predvsem spomin na lepo mladost v gorskem svetu. Ni pisal s srčno krvjo — pisal je s srečo v srcu. Spominska plošča na rojstni hiši pisatelja Josipa Vandota v Kranjski gori Akcija za zgled Tržič - Sredi prejšnjega tedna so se učenci iz osnovne šole heroja Bra-čiča v Bistrici pri Tržiču udeležili očiščevalne akcije. Na pobudo krajevne skupnosti so na javnih površinah nabrali na kupe najrazličnejših odpadkov. V akciji, ki je letos prva, drugače pa ne, so od 430 otrok, kolikor jih obiskuje bistriško šolo, sodelovali vsi. razen tistih, ki so bili takrat v šoli v naravi. Lahko bi jo posnemali tudi drugje. Snežna odeja je pozimi prekrila vso nesnago, zdaj pa se je, vidna bolj kot kdaj prej, spet pokazala v vsem svojem .»blišču«. Skoda je le, da k akciji niso povabili tudi delavcev Komunalnega podjetja. Veliki kup odpadkov, ki jih otroci niso imel kam odpeljati, so namreč ponekod št ostali. Kot opomin tržiškim obča nom ... H. J. G L, A S12.STRAN PETEK. 7. MARCA 19« Obisk v krajevni skupnosti Preddvor Za lepši jutrišnji dan Tam, kjer hudourniška Kokra razširi svojo strugo in se razlije v Gorenjsko ravnino, stoji vas Preddvor. Da ima tri privlačne značilnosti, pravijo stari turistični vodiči: gradove, ki so varovali vhod v dolino Kokre, stare cerkve na razglednih vrhovih in mogočne vrhove Zaplate ter Storžiča v ozadju. Za Storžic pravi stari Valvazor, da stoji sam samcat nad Kranjem in se dviga tako visoko in strmo, kakor hi hotel predreti ohlake .. . Preddvorska graščina sredi vasi, ki je še pred vojno sprejemala turiste in jih vahila s čudovitim grajskim vrtom, je danes vzgojno varstveni dom za mladino. Grad Hrib je preurejen v hotel, rvkaj časa pa je bilo tu okrevališče sanatorija Golnik. Malo više stoji grad Turn, rojstni dom pisateljice Josipine Turnograj-ske — danes je tu dom onemoglih, ki so mu prizidali še moderen dom za ostarele. Prisojna pobočja, zavetna lega. Poleg gradu Hrib so Preddvorčani zajezili potok Bistrico, ki priteka izza Potoške gore in napravili umetno jezero Crnava, v katerem se ponosno ogleduje nov, v alpskem stilu grajen hotel Bor. S terasastih vrhov, ki ločijo grape hudourniških potokov Bistrice, Suhe, Belice in Stražnice, se razgledujejo bele cerkvice: Sv. Jakob, Sv. Miklavž, Sv. Lovrenc. Pri Sv. Miklavžu nad M a čami so odkrili srednjeveške freske, ki sodijo med najpomembnejše spomenike gotskega slikarstva na Slovenskem. Freske z Brega pri Preddvoru pa se odlikujejo po svežini barv, ki so se ohranile od 15. stotetja do sedaj. Pogorja Storžiča se kot zid vzpenjajo nad dolino. Oblikoval jih je prelom, ob katerem se je vgrezala Ljubljanska kotlina. Na Storžič in vse sosednje vrhove so od tu speljane planinske steze. Sredi gladkega travnatega pobočja Zaplate se kaže temna kvadratna lisa Hudičevega boršta. Poznate legendo o Hudičevem borštu? Na Zaplato ga je baje prinesel sam hudič, potem, ko sta se dva kmeta v nedogled prepirala, čigav da je .. . Na Kališču, kjer je bil poleti 1942 ustanovljen Kokrški odred, stoji planinski dom Kokrškega odreda. Nad vasjo Bašelj je v času narodnoosvobodilne borbe delovala partizanska bolnica »Košuta«; danes je tu spominsko obeležje. Sredi Preddvora in na novem pokopališču stojita spomenika žrtvam NOB. V Mačah pa na hiši številka 1.1 spominska plošča pripoveduje, da je bil tu leta 194.1 ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor za to področje. podpredsednik bomo zgradili manjkalo šolm- Milan Ažman, SZDL: »Dokler i stanovanj, nam b kov.« drugega. Niti kvadratnega metra r Ciril Šavs, predsednik TD: »Vsak krajan lahko prispeva za lepše, bolj zdravo okolje.« Lepo je v Preddvoru in male vasice ob vznožjih hribov vabijo s svojo belino. Res, nič čudnega, da si je to gorsko idilo zaželela tudi gosposka. O tem pričajo mogočni gradovi, ki so se ohranili in jih tudi Preddvorčani, ki se na vsakem koraku zavedajo, kaj njihovemu kraju pomeni turizem, ohranjajo po svojih najboljših močeh. Pa ne samo gradove. Tudi stare hiše, ki so pod spomeniškim varstvom, kot Murnikova. Križnarjeva in druge. Nova naselja so zrasla, novo industrijo so dobili v okolico, toda skušajo ohranjati pristnost in privlačnost starega Preddvora. Zadnjih deset let so ogromno naredili in ponosni so na svoje delo. Ko so tam v letih 19G9, 1971) in 1971 s skupnimi močmi začeli urejati svoje naselje, so imeli le šolo in hotel, pa ničesar asfalta. Danes ga ima razen Možjan-ce vsaka vas. Telefoni so napeljani v hiše in pred kratkim so dobili novo telefonsko centralo. Francarija- na vrhu klanca se beli od novih hiš. Nova Centralova trgovina je tu. Zdravstveni dom. Vrtec. Kulturni dom, ki je že skoraj deset let v popravilu, bo letos skorajda dokončan. -Jelovica ima velike načrte za gradnjo proizvodne hale in čistilnih naprav . . . iskrene i čestitke .za 8. marec Andrej Pernus, predsednik gospodarske komisije pri Kf: »y zadnjih desetih letih smo v l red dvoru veliko naredili Se reč pa hi s sa m i >prispcvkom.« Janez Slave: # Vse naravne pogoje imamo za razvoj turizma. Ce naš kraj samo očistimo, bo že veliko storjenega za našega gosta.« skupnosti: predstavniki hotela Bor-Hrib. Živil. Centrala, KZK. Jelovice. Gozdnega gospodarstva. Kozoroga, Doma oskrbovancev. Vzgojnega za->da. Vodovodne skupnosti in drugih organizacij in društev. Tako zbrani so se lahko dogovorili o širokih in pomembnih nalogah, ki jih čakajo v bližnji prihodnosti. Dokončati morajo adaptacijo kulturnega doma. urediti je treba kanalizacijo v kraju. Preddvor nujno potrebuje novih stanovanj, predvsem za šolnike. Vse drugače lahko zaživi kulturno življenje v kraju, če so šolniki tu tudi doma. Brez novih stanovanj ne bo napredka v Preddvoru, to je kot pribito. Najprej dva. potem pa še dva bloka po devet stanovanj. Nove hiše lica Preddvora ne bodo skazile, tega se ni bati. Pa naj stoje proti Beli ali na Vokah. Treba je le v akcijo. Pokopališče morajo razširiti in zgraditi nove mrliške vežice. S krajevno skupnostjo Bela so ustanovili poseben svet za reševanje skupnih problemov. Možjanca mora dobiti urejeno cesto. V dveh etapah bi mogoče slo. Voda razdira pot in gozdni delavci, ki vlačijo hlode. Vas mora dobiti tudi vodni rezervoar, da ho preskrbljena za sušne dni. In vsaj en telefon bi radi imeli v vasi. Na Bregu je pereč problem kanalizacija: sedanje cevi so preozke. Dotrajan je tudi most čez Kokro. Po dolžini in po financah je prevelik za njihovo vas. pravijo. Edini most v kranjski občini, ki je tako velik in ga ima na skrbi krajevna skupnost! Celotno grajsko poslopje, v katerem je zdaj vzgojni dom, bi morali adaptirati. Potres ga je močno načel. Veliko so ga že popravili, zamenjati pa bi mu morali še ostrešje in kritino. Vgrajevali so nove vezi v stene, toda močnejšega potresa ne bi več vzdržal. V njem pa je stalno po 30 uslužbencev in 70 otrok . . . Hotel Bor se bo širil. Danes ima 118 ležišč, kar je vse premalo. Z novogradnjo bi povečali število ležišč na 210. Potrebna pa je tudi nova kuhinja in restavracija. Obnoviti morajo depandanso Danica, ki razpada in urediti tudi okolico in poti okoli depandanse. Ce hočejo razvijati višje oblike dela s šolarji in mladino, je tudi za Preddvor potrebna celodnevna šola. Potrebe po dozidavi so nakazali v smernicab . . . Veliko se je nabralo potreb in I želja. Le v tesnem sodelovanju in v skupni akciji bodo uspeli. To dobro vedo. Imajo že take izkušnje. Le vsi bi morali 'sprevideli, da tokrat brez samoprispevka ne bo šlo. Povsod, kjer so se odločili zanj. jim je uspelo riti svoje cilje. Zdaj je čas tudi čist videz kraja. To ne stane veli: le dobre volje je treba. Njihov« dosedanja prizadevanja za tuhsbh izgled kraja niso bila zaman. Laais. v tekmovanju za najčistejši krt; \ Sloveniji dosegli 5. mesto. V ča*. L svet uničuje samega sebe. so takse« priznanja še veliko večje vrednost V njih odseva spoštovanje do nanw in njeno ohranjanje za bodoče dove. Da bi vsaj obdržali to 5.nešto .. . Najprej je treba ponovno ocboc vasi in jih pripraviti na bližajočo* turistično sezono. Kritični so vključiti v prizadevanja za lepš turistični Preddvor. Ce ne drugafe vsaj tako, da bo vsaka delovna o? ganizacija zase skrbela za ke* dvorišče, čistočo. Nered vidijo tur*: bolje od domačinov. Zakaj prK zdravstvenim domom ni redno vab-ževan nasad vrtnic? Park v Vrnem zavodu je zanemarjen in *> urejen. Vendar se izkaže, da pari I je bil včasih občudovanja vrak* uničuje talna voda. ki prodira rani zajezitve jezera, ker je sedanji vm Jože Vodovnik, predstavnik le tela: »Hotel mora dobiti t ležišča, novo kuhinjo m rtalMH cijo, urediti pa moramo tud: Al red poročencev.« vode višji. Zemlja postaja kisla. ur. se drevje suši in propada Če v naredili dva drenažna jarka, hi * zemlja popravila in park hi bil park . . . Potok Suha je poln sa** Križnarjeva hiša še vedno daje ie čeden videz. Ko bo adaptacija dal* končana, bo treba najprej ure*' okolico. Najprej pa moraj« I skrbeti za ureditev peš poti oko. * telov in jezera, kjer se M sprehajajo turisti. Včasih je M* »preddvorski Vintgar«. zdaj p« * odlagališče smeti . . . Trgovina Crt u resnic Vendar ne samo graditi na novo. Najprej je treba poskrbeti za lep in murka Nečimer Hinko, predsednik KS: »Le z združenimi sn'dstvi bomo nekaj naredili.« Takrat, pred desetimi leti. so še toliko bolj zgrabili, ker so se pripravljali na praznovanje 9slopja. ki ga je načel potres. Sami v tako veliko investicijo ne nunemo.« Franci Dolhar, OO ZSMS: ».V* dina sodeluje v vseh oči5čecoW akcijah in dobro izpolnjuje atfcff le naše delo je premalo vredmttr*** tral ima zanemarjeno okolico, p« kostanji so smetišča. Jelovica K lahko imela lepši vhod. Smeti Mah leže pred trgovino Živil in pote? s pred pošto, kjer je avtobusi« postaja. Otroci sploh ne vidijo snet njakov! Pa ne samo v Preddvoru. Tui * vseh okoliških vaseh, kjer se p« malem že razvija kmečki turnem, jj treba skrbeti za lepši izgled krneči* hiš. gospodarskih poslopij, vasku^ poti . . . Pot od Potoč na Jakoba > razkopana. ker so gozdarji \ tv hlode. Nič ne pospravijo za saho Po vasi in ob sprehajalnih poteh s morali postaviti klopice . . . Toliko so navrgli oni večer \> se lotevajo že točno določenih akcr Jim bo uspelo? Ce bodo imeli uk trdno voljo, kot so jo pokazali v skupnih akcijah v preteklih deset * letih in če se bo vseh 1500 krajana zavedalo, da brez samoprispevka i* gre. potem jim ho zagotovo. D. Dolenc Prvi uradni mednarodni jahalni turnir ob 400-letnici kobilarne Lipica LIPICA — Kobilarna Lipica bo leto praznovala Stiristoletnico ■ obstoja in delovanja. Vse od ija pa do 28. avgusta se bodo v vrstile prireditve, ki sodijo v pjtrtitev te obletnice. Od 24. do Jieptembra bo v Lipici tudi prvi uradni mednarodni jahalni turnir v preskakovanju ovir in v dresuri. Pokroviteljstvo nad proslavami ob šti-►irtoletnici kobilarne Lipice je previs predsednik republike Josip Broz ni MED NAJSTAREJŠIMI KOBILARNAMI NA SVETU po podatkih, ki so na razpolago, ijatira začetek delovanja kobilarne v aeaec maj leta 1580. Takrat je umre/ prvi upravnik cesarske ciljeve dvorne kobilarne v Lipici, gfovenec Franc Jurko, javil ustano-ntirfju kobilarne nadvojvodi Karlu, it je vse pripravljeno za sprejem prvih konj. Takoj zatem so v Lipico Mfeli prihajati prvi plemenski žreb-o m kobile. Tako je konec leta 1580 Moilama praktično začela delovati. Lipica in njena okolica je že v 'm Rimljanov slovela po izvrstnih lonjih, poznanih predvsem po svoji awH, hitrosti in vzdržljivosti. Tudi umeje, vse do šestnajstega stoletja. Vi je nadvojvoda Karel odkupil »d tržaškega nadškofa vas Lipico, so u konji ohranili svoj sloves. Zato ni •aUjocje, da je prav Lipica postala zihdka snežno belega konjiča, manta kobilarna vseh lipicancev na meto. Že takoj od ustanovitve leta UM je baron Khevenhuler kupil v Španiji prve žrebce, namenjene oaknJenjevanju kraSkih kobil, genski konji so sloveli po svoji po-«mi in plemeniti drži in vzdržljivosti is lepi zunanjosti ter visokem ho-'jse od 65 let. VEC UBOJEV V LONDONU Lani je v Londonu število ubojev naraslo za 50 odstotkov v primerjavi I letom 1978. Letno poročilo Scotland Yarda pravi, da jih je bilo 179. Za 20 odstotkov pa seje zmanjšalo število oboroženih napadov, medtem ko je bilo kraj manj kar za 42 odstotkov. O Lr A S14. STRAN. PETEK, 7. MARCA X. memorial Janeza Polde in svetovni pokal v skokih Pod Poncami odlična udeležba LJUBLJANA - Planiški organizacijski komite in vse njegove službe se pripravljajo na letošnji dvodnevni planiški smučarski skakalni praznik. Dolina pod Poncami, 90 in 120-metrski skakalnici bosta 21. in 22. marca gostili najboljše skakalce F.vrope. Amerike. Kanade in Japonske. Vsi najboljši skakalci na svetu bodo v tem času merili moči na desetem jubilejnem memorial-nem tekmovanju Janeza Polde in na prvem svetovnem pokalu za skoke. Organizacijski komite je na dvodnevno skakalno revijo v Planico povabil skakalce iz devetnajstih evropskih držav ter Amerike, K+nade in Japonske. Ker v tem času ni nobenega večjega tekmovanja, si tako obetamo res odlično mednarodno udeležbo. »Delo organizacijskega komiteja teče že po ustanovljenem redu. Vse gre tako kot smo za Planico vajeni delati. Vsak skrbi za svoje področje. Ni bojazni, da slovenski športni praznik v dolini skakalnic pod Poncami ne bi bil tak kot smo ga navajeni že iz preteklih let. Vse ' bo tako kot je treba.« Tako je dejal predsednik organizacijskega komiteja Pla nice Niko Belopavlovič s svojimi sodelavci na tiskovni konferenci v Ljubljani. Promet bo potekal tako kot vsa ta leta nazaj. Vsi ljubitelji smučarskih skokov bodo najlažje prišli do prizorišča tekmovanj, če se bodo že v predpro-daji oskrbeli z nalepkami za avtomobile. Le te bodo prodajale vse turistične poslovalnice v Sloveniji. Cena nalepk je za osebne avtomobile 200 dinarjev ne glede na to koliko oseh je v avtomobilu. Za avtobuse bo nalepka za oba dni 1800 dinarjev. Za petek, ko naj bi v Planico prišlo največ šolske mladine, bo cena avtobusov 500 dinarjev. Organizacijski odbor predlaga, naj bi si petkovo tekmo na B0-metrski skaka Inici ogledalo čimveč šolarjev in dijakov srednjih šol. dole naj bi v tem dnevu izkoristile svoj športni dan. Na sobotno prireditev na Bloudkovi velikanki so vabljeni vsi ljubitelji skokov. Na tej 120-metrski skakalnici bo namreč ta dan deseti jubilejni memeorial Janeza Polde. Novost pri letošnjem prihodu v Planico je le v tem, da bo kontrola samo za vozila z nalepkami. V Planici bo dovolj parkirnih prostorov in tudi promet se bo odvijal tako kot vsa leta planiških prireditev. Na svoj račun bodo prišli tudi ljubitelji značk. Planiški komite bo dal v promet 65.000 različnih kompletov značk. Nova bo tudi značka oh desetem jubilejnem Poldovem memo-rialu. Cena te značke bo 60 dinarjev. Toliko pa bo stala tudi posamezna značka iz kompleta značk vseh službujočih, -dh Dvanajsto evropsko mladinsko hokejsko prvenstvo skupine B Jugoslovani in Avstrijci v vodstvu Smučarski skoki Škrjanc republiški prvak KRANJSKA GORA - Na 40-m skakalnici je bilo v nedeljo republiško prvenstvo v skokih za mlajše pionirje, ki ga je organiziralo smučarsko društvo Braslovče. Med 40 nastopajočimi iz 11 klubov so imeli največ uspeha mladi skakalci kranjskega Triglava, saj so osvojili 1. in 2. mesto, v deseterico najboljših pa se je i/. Kranja uvrstilo kar 5 skakalcev. Letošnje prvenstvo je ponovno dokazalo, da ima kranjski Triglav najboljši naraščaj v Sloveniji. Naslov slovenskega prvaka je osvojil Martin Skrjanc, odličen pa je bil tudi njegov klubski kolega Roman Semenič, ki je zasedel 2. mesto. Bronasta kolajna pa je odšla v Žiri. Rezultati: 1. Skrjanc (Triglav) 200.7 (35. 35), 2. Semenič (Triglav) 197,1 (35,36), S.Mur (Ziri) 183,8 (33. 33,5), 4. Horvat (Ilirija) 180.8 (33,34), 5Špehonja (Ilirija) 179,1 (33,5 32,5), 6.Smid (Jesenice) 179,0 (31.31), 7. Debeljak (Ilirija) 177.6 (31,5 32). 8. Kešnar (Triglav) 167,3 (31, 30,5), 9.Gor-jup (Triglav) 165,4 (30. 30.5). 10. Justin (Triglav) 163.8 (29. 30). 11. Jagodic (Triglav) 13. Dolenc (Triglav), 16. Knific (Triglav). 18. Zupan (Triglav - Križe). V soboto pa je bilo na isti skakalnici tekmovanje mlajših pionirjev za pokal SRS. Tokrat je bil najboljši M ur iz tirov. Po petih tekmovanjih za pokal SRS je v vodstvu Skrjanc (Triglav) pred Horvatom (Ilirija). Med ekipami pa prepričljivo vodi kranjski Triglav. Do konca sezone bodo imeli mlajši pionirji še eno tekmovanje. Rezultati: l.Mur (Ziri) 210.1 (34.5 33,57. 2. Škrjanc (Triglav) 201,3 (33,5 32.5). 3. Debeljak (Ilirija) 199.4 (31.5 31). 4. Semenič (Triglav) 191,6 (32,5 33), S.Šmid (Jesenice) 190,7 (31,31). 8. Kešnar, 9. Dolenc, 10. Gorjup, 11. Knific, 13. Jagodic (vsi Triglav) 16. Zupan (Triglav - Križe). •I. .favnrnik Dopisniki poročajo bila Trigli Dulič. Mokič ZMAGA IN PORAZ NOGOMKT AftKV TRIGLAVA - V okviru priprav na spomladanski del prvenstva v občinski nogometni ligi so nogometaši Triglava gostovali v Mengšu in tam premagali domačine s 5:2. Zmaga Kranjčanov je zaslužena, zadetke pa so dosegli Maric, Mokič, Mujič in Stular. za Mengeš pa sta uspešna Jeretina in Krupič. Z» iv so igrali Beton, Kalan, J^alant. Krnic, Mujič, Levstik, flfctular. Maric in Poljak. Rekreacijsko moštvo Triglava pa je gostovalo tudi v Novi Gorici pri Vozilih. Tekma je bila enakovredna, Triglav pa je bil porazen z. 2:0 zaradi napak obrambe. Za Triglav so igrali Eljon, Beton, Dulič, Valant, Kordež. Krnic. Maric. Levstik. Njež.ič, Stular, Mokič.Sprajcar in .Inkovac. R.Gros JESENIŠKI NOGOMETAŠI VADIJO -Člansko moštvo Jesenic se marljivo pripravlja na spomladanski del tekmovanja v zahodni skupini slovenske lige. V jesenskem delu prvenstva so bili Jeseničani tretji, spomladi pa hi radi uvrstitev /.boljšali. Odigrali so prijateljske tekme / Vozili, Kladivarjem, Triglavom in Slovanom. J.R. USPEH SILARJA IN POLJANCA V AVSTRIJI - V avstrijskem Bad Ausseju je bila kvalitetna mednarodna tekma v smučarskih skokih. Sodelovalo je tudi moštvo Triglava in doseglo lepe uvrstitve. Silar je bil med starejšimi pionirji drugi, med mlajšimi mladinci pa so bili Kranjčani od drugega do četrtega mesta. Med mlajšimi mladinci je zmagal Avstrijec Klapfer. Triglavan Poljane je bil drugi, tretji in četrti pa sta bila Česen in Cimžar. Med starejšimi pionirji je zmagal Avstrijec Rodlacher. Triglavan Siler je Slatner pa sedmi. I. TURNIR KKGLJACKV NA LEDU - V drsališču Za gmajnico v Kranjski gori je bilo tekmovanje v kegljanju na ledu za Pokal Bleda. Sodelovalo je 18 ekip iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije in Jugoslavije. Moštvo iz Beljaka je bilo najboljše. Ekipa Krivec Jesenice je bila druga, ekipa Vatrostalne pa tretja. Ekipa Piber z Bleda je bila peta. •l.R VODI ROBLEK - Na kvalifikacijskem turnirju za člansko prvenstvo Gorenjske igra 25 šahistov. Po sedmem kolu je vodil Roblek s 5,5 točke. Pol točke manj so zbrali Bukovac. Mencinger, Rakovec, Retek in Vojičič, po 4.5 točke Homan, po štiri točke Rodman. Simončič in Deželak, pol točke manj pa so zbrali Kaše, Skrjanc inSoklič. V P. KOLESARSTVO JESENICE — Ledena ploskev v dvorani Podmežaklo te dni gosti najboljših osem mladinskih reprezentanc Evrope, ki se v skupini B bore na dvanajstem hokejskem prvenstvu. V dveh skupinah A in B se za najboljše moštvo borijo reprezentance Avstrije. Bolgarije, Francije. Italije, Madžarske, Romunije, Nizozemske in Jugoslavije. Po dveh odigranih kolih so v skupini B v vodstvu mladi hokejisti Jugoslavije in Italije. Jugoslovani so premagali Bolgarijo in remizirali z Italijo. V skupini A pa so v najboljšem položaju Avstrijci, ki so dobili obe srečanji. Sicer pa so spopadi na jeseniškem ledu dokaj kvalitetni, saj mladi hokejisti poznajo vse veščine te moške igre. JUGOSLAVIJA : BOLGARIJA 7:6 JESENICE - Jugoslavija : Bolgarija 7:6 (1:3. 1:1, 5:2). dvorana Podmežaklo. gledalcev 1500. Strelci za Jugoslavijo — Piperski 2. Lajovec, Gorenc, Lah, Zidarevič in Schwentner po 1. Jugoslavija — Bolta, Tičar, B. Pajič. Lajovec. Borse, Zidarevič, Potokar, Kožar. Burnik, Spalj, Orlic. Gorenc. Cizmadžija. Piperski, Lah. Radovič. Komelj. Pestator. Schwentner. Beribach. Jugoslovanski reprezentantje so dobro začeli v igri z robusnimi Bolgari. Povedli so 1:0. Toda v nadaljevanju te zanimive prve tretjine so nato Bolgari po napakah golmana Bolte prišli v vodstvo. Svojo premoč so Bolgari kronali tudi v drugi tretjini. Po zamenjavi vratarjev pa so se Jugoslovani zbrali in zaigrali odlično. Izid 5:2 za Bolgare so spremenili v zmago. V drugem srečanju pa so Italijani premagali Madžare. Izid Italija : Madžarska 7:6(2:3.2:1.3:2). bil drugi, irmk Naj Sankanje jveč naslovov Tržič anom V Savskih jamah nad Jesenicami je bilo v soboto in nedeljo republiško prvenstvo v sankanju na naravnih progah s tekmovalnimi sanmi. Nastopilo je 51 tekmovalcev in tekmovalk iz 7 klubov in sicer iz Bohinja, Idrije, Jesenic, Kranja, Sore, Tržiča in Železnikov. Ob tem velja omeniti, da je bilo letošnje prvenatvo organizirano po petih letih premora, vzrok pa so bile predvsem slabe sime. Po pričakovanju so bili največji boji med jeseniškimi in tržiškimi sankači. Uspešnejši so bili tokrat Tržičani, ki so naslove republiških prvakov osvojili pri starejših članih, članih in mlajših mladincih v enosedih in pri mladincih v dvosedih. REZULTATI - enoaedi: člani: 1. Česen (Tržič) 2. Kališnik (Tržič) 3. Klinar (Jesenice) 4. Meglic (Jesenice) 5. Neme (Tržič); starejši člani: 1. Meglic (Tržič) 2. Bahun (Tržič) 3. Frelih (Železniki); članice: 1. Rev (Jesenice) 2. Miklavčič (Idrija) 3. Tolar (Železniki); mladinke: 1. Tolar Tinka (Železniki); starejši mladinci: 1. Miklavčič (Idrija) 2. Lotrič (Železniki) 3. Erjavc (Idrija); mlajši mladinci: l.Kos (Tržič) 2. Meglic (Jesenice) 3. Neme (Tržič); dvosedi -člani: 1. Krašovec-Klinar (Jesenice) 2.Perko-Janc (Tržič) 3. Habjan-Debeljak (Železniki); mladinci: 1. Meglič-Skrjant (Tržič) 2. Megllč-Kapič (Jesenice) 3. De bevc-Kos (Jesenice). J.Rabir JUGOSLAVIJA : ITALIJA 3:3 JESENICE - Jugoslavija : Italija 3:3 (1:0, 1:2, 1:1), dvorana Podmežaklo, gledalcev 1000. Strelci za Jugoslavijo — Zidarevič, Lajovec in Piperski po 1. Tako kot v igri z Bolgari so tudi naši z Italijani silovito začeli. Povedli so in na odmor zasluženo odšli s prednostjo. V drugi tretjini so bili boljši Italijani. V odločilni tretji tretjini so po obojestranski dobri igri reprezentanci remizirali. V tej skupini so Bolgari visoko premagali Madžarsko. Izid Bolgarija : Madžarska 10:2(6:0. 1:1. 3:1). Jugoslavija Italija Bolgarija Madžarsku 2 1 2 1 2 1 2 0 1 0 10: 9 3 1 0 10: 9 3 0 1 16:10 2 0 2 10:17 0 A — prvo kolo — Izidi - skupina Avstrija : Romunija 6:5 (6:3, 0:0, 0:2), Francija : Nizozemska 7:6 (3:0. 3:2. 1:4). drugo kolo - Avstrija : Francija 7:6 (1:3. 3:2. 3:1). Romunija : Nizozemska 10:2 (o:0. lil, 3:1).' Alpsko smučanje Nad 100 nastopajočih Smučarski klub Bled je med 27. Mn-arjem in 2. marcem organiziral repesaštt prvenstvo v alpskem smučanju sa ttarnfc pionirje in mlajie mladince, starejše aa-nirke ter mlajše mladinke na Zitrsiki Uvod v prvenstvo je bil v četna memorialni smuk, ki so ga blejski sančar-ski delavci že tretjič organizirali v satan bitke na Lipanci. Ob odlično pripnurrje* progi in idealnih vremenskih razmera« » nastopilo 127 starejših pionirk in pioain* ter mlajših mladincev in mladink ii 1* smučarskih klubov. V petek je kil m sporedu smuk za republiško prveasto istih kategorij. Na 1800 m dolgi proti » obakrat dosegel najboljši čss pionir aun-borskega Branika Dolinšek. V soboto in nedeljo pa se je 124 pioainr in pionirk pomerilo za naslove repabbam prvakov v slalomu in veleslalomu. Nt p-venstvu je bila ponovno opazna kvantra pionirskega alpskega smučanja. Rrafcac kažejo na veliko izenačenost najboljša Presenečenje predstavljata zmagi Dušanove (Triglav) in Lavtižarja (Jeseami < veleslalomu pa tudi to, da Petrovič« (N* vinar) po osvojitvi najboljših mest aa at> uradnem evropskem pionirskem pnrea-stvu v M on te Bondoneu ni uspelo osvajat naslova republiškega prvaka. Največ ae dalj so osvojili tekmovalci AlpeteanaI Olimpija 6. Novinarja 3, Triglava, Jena* in Branika 2, eno pa Podnart« in Sanriakt Organizacija prvenstva je bila Lestvica: Avstrija Romunija Francija Nizozemska 2 2 0 0 13:1 P 4 2 10 1 15: 8 2 2 10 1 13:13 2 2 0 0 2 8:17 0 V današnjem kolu se bodo v skupini B srečali - Bolgarija : Italija (ob 10. un). Jugoslavija : Madžarska (oh 17. un): skupina A - Avstrija : Nizozemska (ob 13 uri) in Francija : Romunija (ob 20. uri). D. H umer NOGOMET Prva tekma Klubski interesi še vedno prisotni KRANJ - Za jugoslovanske najboljše kolesarje od zadnje lanske dirke ni odmora. Priprave v olimpijskem letu so namreč zahtevnejše kot kdaj prej. Vsi najboljši kolesarji so bili «td sredine februarja do včeraj na pripravah v Poreču. Tu so vozili tudi pet dirk za pokal HTP Riviera Poreč. V prvi je zmagal Polončič (Rog), v drugi Ropret (Sava), v tretji član češkoslovaškega kluba Inter, v četrti Bulic (Siporex) in v peti mladi Planin (Astra). V skupnem seštevku je bil najboljši Bulic, od Savčanov pa sta Udovič in Ropret osvojila četrto oziroma peto mesto. Siporex je osvojil tudi ekipni pokal pred kranjsko Savo. Po prvih tekmah bi lahko ocenili, da se kandidati za olimpijske igre v Moskvi že potrjujejo, čeprav zmage na takih preizkušnjah zanje niso niti pomembne niti odločilne. Program olimpijskih priprav, ki ga je v drugi polovici lanskega leta sestavil trener kranjske- Save Franc Hvasti, sredi decembra pa ga je sprejel tudi strokovni svet pri predsedstvu Kolesarske /veze Jugoslavije, namreč vsebuje povsem drugačne zahteve. Je toliko naporen, da je na primer Ljubljančan Grajzer iz ožjega izbora olimpijskih kandidatov izstopil, ker naporov psihično ni zdržal. Skoda je, da program tenutno uresničujejo samo slovenski kolesarji. Kluba Sava in Rog, ki imata največ kandidatov, sta se že pred meseci dogovorila o združevanju denarja za skupne priprave. Pri drugih klubih pa je ovira denar, ki ga olimpijski komite oziroma Kolesarska zveza Jugoslavije Se nista odobrila. V proces priprav se bodo zato drugi jugoslovanski kolesarji iz dneva v dan težje vključili, norme, ki jih bodo morali kandidati izpolniti, pa so tako zahtevne, da utegne marsikdo ostati doma. Drugi vzrok za neuresničevanje programa olimpijskih priprav, in to zelo pomemben, so tudi klubski interesi, ki so v kolesarstvu še vedno prisotni. Tako se je na primer pred kratkim pojavilo hotenje po spremembi programa, predsedstvo Kolesarske zveze Jugoslavije, ki ni nikakršno strokovno telo, pa je na lastno pest v ožji izbor olimpijskih kandidatov predlagalo še dva kolesarja. Priložnost bi>do seveda imeli vsi, vendar pa to ni način, ki naj bi zagotrvil uspeh. Nestrokovno vmešavanje »tretjega«, ki ni nič drugega kot izražanje ozkih klubskih interesov, povzroča le zmedo in ovira delo tistim, ki jim jugoslovansko kolesarstvo resnično veliko pomeni. , H lelovčan Jugoslovanska mladinska reprezentanca Jugoslavije je odlično startala na dvanajstem evropskem prvenstvu skupine B na Jesenicah. V prvi tekmi je premagala reprezentanco Bolgarije. Jugoslovanski reprezentant Lap je dosegel za modre barve drugi gol. — Foto: F. Perdan Prvenstvo v Peku ZELENICA — Osnovna organizacija sindikata v tovarni obutve Peko je pripravila na smučiščih na Zelenici sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Na 450 metrov dolgi progi z 20 vratci je nastopilo blizu 200 delavcev in delavk. Rezultati — članice - nad 35 let: 1. Roblek (DSSS) 39,80; od 25- 35 let: 1. Bencina (Obutev) 37 43. 2. Podlipnik 38,02. 3. Gosar (obe Komerciala) 38,31; do 25 let: l.Ruparčič (Obutev) 30.52. 2. Dolčič 32,50. 3. Karničar (obe DSSS) 33,63; člani - nad 45 let: l.Svab (Obutev) 32.17, 2. Kališisk (DSSS) 32 37. 3. Stritih (Orodjarna) 32.50; od 35- 45 let: 1. Kramar (DSSS) 30.91. 2. Hladnik (Komerciala) 31,65 3. Meglic (Obutev) 32.42; od 25-35 let: 1. Primožič (Obutev) 27.89. 2. Jože Meglic Mreža) 28.9», 3. Tone Meglic (Komerciala) 29,29; do 25 let: I. Perko (Orodjarna) 29.76, 2. Kodoro-vič 29.96, 3. Zavrl (oba Obutev) 31.77. .1 Kikel Mladinska selekcija Kranja, ki sedaj nosi ime Triglav, je v prvem nastopu igrala z vrstniki Jesenic 3:3. Gole za domače so dosegli Horvat. Belančič in Mihelčič. nastopilo pa je 16 nogometašev. Igra skoraj ni vredna omembe, saj je bila tako slaba, da ne vliva upanja pred prvenstvom. Goli so bili bolj plod truda in znanja posameznikov kot pa igre celega moštva, gostje pa so znali izkoristiti vzreli v luknjičavi obrambi domačih. Nekaj novih nogometašev v tem moštvu komaj lahko igra v rekreacijskih ligah, v SNL pa nima kaj iskati. Slaba je tudi telesna priprava vseh, očitno pa je, da v tem moštvu nekaj škriplje in mu bo v bodoče potrebno nameniti več pozornosti z vseh strani. M. Suhic Zmajarji na Krvavcu KRVAVEC - Na Krvavcu so se pomerili zmajarji-piloti na medklubskem tekmovanju za točke republiškega pokala. To je bilo prvo iz vrste tekmovanj, ki bodo odločala, kdo se ho udeležil letošnjega svetovnega prvenstva v Kossenu v sosednji Avstriji — kdo se bo uvrstil med desetorico najboljših, ki bo sestavljala našo tokratno reprezentanco. Start nedeljskega tekmovanja je bil na vrhu Krvavca, poleteli so proti Tihi dolini in nad Domom v dolino proti Cerkljam. Vsega skupaj so morali piloti preleteti razdaljo 8 kilometrov in nato točno pristati v ciljno piko. Poletelo je 20 pilotov iz treh slovenskih klubov, končno uvrščenih je bilo 14. Med klubi je presenetil — ali pa tudi ne? - Let, Škofja Loka, saj je med prvih deset uvrščenih kar šest »letovcev«. Organizatorju - Zmajarskemu društvu Delta Ljubljana — je bilo vreme naklonjeno, tako da je tekmovanje potekalo varno. Rezultati: 1. KOS (Let. Škofja Loka) 2003. 2. GRASlC (Let. Škofja Loka) 1981. 3. SIMERL (Delta. Ljubljana) 1917, 4. SOK LIC (Let. Škofja Loka) 1882. 5. SOTF.SEK (Krila. Krško) 1508 6. SVOLJSAK (Let. Škofja Loka) 1414 7. ZUPANC (Let. Škofja Loka) 1376. 8. HABJAN (Let. Škofja Loka) 1245. 9. POTOČNIK (Delta. Ljubljana) 960 10. MRAVLJE (Delta, Ljubljana) 834, 11. HRABAR (Delta. Ljubljana) 819. 12. POMPE (Krila. Krško) 725. 13. HRABAR I. (Delta. Ljubljana) 461. 14. KLINAR (Delta. Ljubljana) 378. T. Dolžan Tekmovanje v Lomu TRŽIČ nedeljo, venstvo — Športno društvo Lom bo v 9. marca, pripravilo odprto pr-Loma v veleslalomu. Tekmovanje Pekmovanje bo v Zgornjem Lomu ali pa na senožeti pod' StoržiČem. Prijave vseh smučarjev rekre-ativcev vseh starosti in obeh spolov bodo sprejemali do 9.30 ure v nedeljo v domu družbenih organizacij v Lomu. Start prvega veleslaloma bo ob 10.30 uri. prijav-nina za posameznega tekmovalca znaša 50 dinarjev. I K Rezultati smuka za memorial lij bitke: st. pionirke: 1. Mihelič 0 1.31,46, 2. Klinar (Jesenice) lili' 3. Krek (Alpetour) 1.32,42; ml. mladiakr l.Urh (Radovljica) 1.33,42. 2. Živkrr*' (Zagreb) 1.34,06, 3. Petrač (Poaaars 1.34,34; st. pionirji: 1. Dolinšek (BraaaV 1.20,44, 2. Petrovič (Novinar) l.P. 3.Cižman (Olimpija) 1.24.65; ml. mlsdiso 1. Klakočer (Alpetour) 1.22.17. 2.Nov* (Branik) 1.23.79. 3. Bohinc (Alartasr 1.23,79; republiško prvenstvo smak: a pionirke: l.Koprol (Olimpijs) l.tijt 2. Krek 1.29,95. 3. Mihelič (obe Alpetar 1.30,22; ml. mladinke: l. Zivkovič (Za|N» 1.30,59, 2. Cesar (Snežinka) 1.30.«". IrV trač (Podnart) 1,30.73; st. pionirji: 1. Dolinšek (Branik) l-17.** 2. Petrovič (Novinar) 1.18.2« 3. Bera* (Olimpija) 1.21.58: ml. mladinci: l.Kk**-čer 1.19.46, 2. Bohinc (oba Alpttsaf 1.19,71, S.Kavčič (Jesenice) 1.29.14; * lom - st. pionirke: 1. Mihelič (Alpertsr 1.10,95, 2.Dežman (Triglav) 1.11.28. J k.* prol (Olimpija) 1.11,63; st. pionirji: LW man (Olimpija) 1.07,99. 2. Knific (AlprMsr 1.08,68, 3. Petrovič (Novinar) 1.08.«»-. v*»-slalom — st. pionirke: 1. Dežman (Tri|U> 1.41,49, 2.Cesnik (Alpetour) 1.42,4*. i k> prol (Olimpija) 1.42.51; st. pionirji: t Iv tižar (Jesenice) 1.33,21. 2Cižmsn (Oliaa-ja) 1.34,36, 3. Petrovič (Novinar) l.KC Mlajši mladinci in mladinke imajo republiško prvenstvo v slalomu in v tkah lomu konec tedna v Kranjski gori. Mojmir Fapaari Slovensko prvenstvo cicibanov CRNA - Smučarski klub Cm« j* •*«• ganizator letošnjega republiškega prw* stva v veleslalomu za cicibanke ia aa bane. Za naslov se je potegovalo sa! «> petdeset mladih smučarjev iz vsek shs** skih smučarskih kolektivov. Naslov je pri cicibanih osvojil čku * škega Alpetourja Jani Grašič. Pataiia* iz Črne pa je bila najhitrejša pri eie*a» kah. Rezultati - cicibanke - 1. Pušaik 14.«' 2. Strebrne (obe Crna) 56.73, 3. **■" (Bled) 57.75, 4. Jesenko (Branik) iT.» Kotnik (Kranjska gora) 58.32; ck*a«i 1. Grašič (Alpetour) 56.58. 2. Kostaajn* (Fužinar) 56.86. 3. Cepan (Fužinart $".»*•' Jovan (Radovljica) 57.58. 5. Gosar (ara* ska gora) 57.78. 6. Potočnik (Je**»*» 57.91. Zmaga v BPT TRŽlC - Komisija za šport in rekr«W pri občinskem sindikalnem 8V<<1,J*J_ pomoči Športnega društva Lom i« c***' komisije za rekreacijo pri TKS v TrkV« pripravila v Grahovšah nad Trtice« as* kalno prvenstvo v smučarskih tekik ■ leto 1979. Prvenstvo je lani odpadle«*'*' pomanjkanja snega, letos pa so ga zaradi tega izvedli v tej gorski vaaicv>*; delovalo je blizu 50 članov in članic 00 C iz tržiških delovnih organizacij, *•#**•' uspeha pa je imela ekipa Bombaža* *ec dilnice in tkalnice pred ekipo Peka, tret* pa je bila ekipa TRIO Trtic. Posamicai rezultati: ženske do 30 let (2000 m): l.Sas* Sajovic, 2. Zdenka Maglica: nad 30 let: 1. Vera Vrtač. 2. Zofka M*f*W 3. HelgaStucin; moški nad 40 let (4000 m): 1. Sune Me«*- 2. Ciril Oman, 3. Franc Homan. od 30-40 let: 1. Danilo Vrtač. 1IW Aljančič. 3. Štefan Ahačič: do 30 let: 1. Borut Bergant. 1-Js> Rozman. 3. JožeStefe. ' K k Tržičani najuspešnejši AREH NA POHORJU - V organizaciji Mariborske tekstilne tovarne in v izvedbi SK Branik je bilo na Arehu 22. srečanje zaposlenih v tekstilni industriji v Sloveniji znano pod imenom »tekstiliada«. Na tekmovanju v veleslalomu (tekmovali so na treh različnih progah) in v smučarskih tekih je nastopilo več kot 800 delavcev in delavk iz 12 OZD. Največ uspeha so imeli člani in članice Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ki so v skupnem seštevku zmagali pred Višjo tehniško šolo iz Maribora ter Tekstilom iz Ljubljane. Mil je bila četrta. Gorenjska predilnica iz Škofje Loke pa peta. Rezultati - VEESLALOM - MOŠKI do 25 let: l.Svab (Sukno Zapuže) 51,23. 2. Krašovec (Emona Lj.) 51,41, 3. Stenov-nik (Kokra Kranj) 51.55; od 25-35 let: 1. Sevčnikar (VTS Mb) 48,38, 2. Adolšek (IBI Kranj) 48.81, 3. Eržen (Gor. pred. Sk. Loka) 49,03; od 35- 45 let: l.Klanjšček (MTT) 36.87. 2. Teran 40.00. 3. 3. Aljančič (oba BPT Tržič) 41,36. nad 45 let: l.Sarabon 39.81. 2. Frantar (oba BPT) 40.12. S.Ceoat (Toper) 40.70; ŽENSKE do 25 let: 1. Fhiker (MTT) 42.26. 2.Tušar (Dekorativaa U 42,92, 3.Kenda (Tekstil Lj.) 4S.Mt *i 25- 35 let: l.Skočir (Dekorativna) 44.» 2 Makovec (Induplati) 44.49, 3. Maria*« (IBI) 45,09; nad 35 let: 1 Roj« (MIT 41.41. 2. Roter (Emona Lj.) 44.88. S. FiaaM (Jugotekstil) 46,36; SMUČARSKI TBII -MOŠKI L: l.Ferjan (Vezenina) 17.2111 2. Gregorčič (Emona) 19:31.45: 3. Geto (VTS Mb.) 20:25.32; moški II.: l.Beraaat (BPT) 18:42.32. 2. Renčelj (Svila Mt> 19:32.85. 3. Anderle (BPT) 19:47.09: sMŠk, III.: 1. Gregorčič (Kokra) 18:44.M. | Aljančič (BPT) 19:58,57. 3. Rozmaa (N mira) 20:28.75: ŽENSKE L: l.MosVv 9:40.89. 2.Simec (obe Veletek«til b 9:51.66, 3.Kovačič (Vezenina) 1*37.(2 ženske II.: 1. Sajovic (BPT) lt-.U.ti 2.Pogačar 11:01.07. 3. Peterman (ob* Vezenina) 11:06.82; ženske III.: 1. Roter (Emona) 12:55.70. 2. Toni (Pletenina l 12:57.02. 3. Rojs (MTT) 13:19.99. J Rlai Kranjska novost Jelenov klanec brez priklopnikov in vlačilcev fraaj - Uprava javne varnosti a Knnja je predlagala Republiški topnosti za ceste in kranjski občin-4j ikuptfini prepoved prometa s priklopnimi vozili in vlačilci po Je-enovem klancu v Kranju. Tovrstna mu povzročajo zastoje in kolone p strmem Jelenovem klancu, prav tako pa tudi na odseku magistralne nate skozi mesto Kranj. Jeseni, poant in spomladi pa je v primerih ■e«a in poledice položaj se težji. Na »•»vi Štetja prometa iz leta 1979 pelje dnevno po Jelenovem klancu v mrtn orJ Ljubljane proti Jesenicam poprečno 12 prilopnih vozil, v obrat-■ amen pa nekoliko manj. Štetje potrjuje ugotovitev, da se vedno več tovrstnih vozil usmerja na obvoznica prek Savskega loga in ni razlogov, ta ae bi takAen red veljal za vsa priklopna vozila in vlačilce. IzvrSni svet kranjske občinske •upAčine je na sredinem zasedanju razpravljal o predlogu Uprave javne varnosti in z njim soglašal. Menil je. i* je treba poskrbeti za ustrezno certnoprornetno signalizacijo in obvestila. Zaradi novosti ne bo oviran dostavni promet z večjimi vozili. Priklopna vozila in vlačilci pa bodo lahko prišli v mesto po obvoznici in aaprej po Koroški cesti in Gregorčičevi ulici. Odločitev Kranjčanov bo »rez dvoma prispevala k odstranjevanju ozkih prometnih vrzeli v meta, -jk DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 8. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central — Delikatesa. Maistrov trg 11 in prodajalna Na rasi. Šenčur od 7. do 13. ure, vse ■*- in črni je s tempom pripravil pot za odstop dami na diagonali f8-a.'l. 4. . . . d5 5. I>f8- + ! Kf8: 6 Kdf> Kg8 Po H. Ke8 dobi beli na naslednji način 7. Kc6!! KdH 8. Kd6 Ke8 9. Kc7 Kf8 tO. Kd7 Kg8 II. Ke8 z osvojitvijo kmeta f7. I)f3!! 7. K d« 8 Kd7' 9. Ke8!! 10. Ke7 Kh7 Kh6 Kg6 Beli se je vdal. Nujnica deluje uničujoče. Na umik dame sledi I)g2: mat, trdnjava je pričvrščena na diagonali a7-gl in skakač se ne sme umakniti zaradi Dhl mat. Poteze s kmeti ne spremenijo položaja. Belemu res ni drugega preostalo kot vdaja. BLOKADA KMETA IN TEMPO Šahovska igra temelji na treh glavnih postavkah, in sicer na površinskih dimenzijah šahovnice, lastnostih šahovskih figur in kmetov ter časovnem okviru, v katerem figure in kmeti uveljavljajo svoje specifične sposobnosti na določeni površini. Kdo je videl nesrečo? Postaja milice Radovljica in UJV Kranj obravnavata pro met no nezgodo, ki se je pripetila v ponedeljek. 3. mana, ob 9.15 v Begunjah v bližini tovarne Klan Po izjavi voznika naj bi iz nasprotne smeri po levi pripeljal voznik večjega osebnega avtomobila temnejše barve. Zaradi tega je voznik Dolar zavil v desno v ograjo, neznani voznik pa je odpeljal ne da bi ustavil. UJV Kranj naproša občane, ki bi karkoli vedeli o nezgodi, da to sporoče najbližji postaji milice. NESREČE NEZGODA V KRIŽIŠČU Kranj - V ponedeljek. 3. mana. ob 17.15 se je pripetila prometna nezgoda v križišču Oldhamske in Ulice Staneta Žagarja. Voznik kolesa z motorjem Rudi Salmič (roj. 1910) i/. Kranja je peljal po nepred-nostni proti križišču s prednostno Oldhamsko. V križišče je pripeljal prav tedaj, ko je z njegove leve strani po Oldhamski cesti pripeljal voznik osebnega avtomobila Ludvik Logar (roj. 1919) iz Kranja. Voznik Logar je nesrečo skušal preprečiti, močno je zaviral in se skušal izogniti Salmiču. vendar je kljub temu prišlo do nesreče. V trčenju je Salmič padel, se ranil, tako da so ga prepeljali v Klinični center. RANJENA SOPOTNICA Begunje — Na regionalni cesti pri tovarni Elan v Begunjah se je v ponedeljek, 3. marca. nekaj po 19. uri pripetila prometna nezgoda Voznik osebnega avtomobila Janko Dolar (roj. 1951) iz Begunj je peljal od Radovljice proti Begunjam; v 1.1 ižini Elana naj bi mu iz nasprotne smeri pripeljal nek osebni avtomobil po leVi strani, zato je voznik Dolar zapeljal v desno s ceste in oplazil tovarniško ograjo. V nesreči se je lažje ranila sopotnica Zvonka Dolar. Škode na avtomobilu pa je za 15.000 din. L. M Pogorela trava in pragovi Moste - V sredo. 5. marca, okoli 13. ure je med magistralno cesto in železniško progo v Mostah pri .Jesenicah zagorela trava. Ogenj je zajel okoli 300 kv. metrov, pogorelo pa je tudi 10 železniških pragov. Ogenj so pogasili poklicni gasilci iz jeseniške železarne. Vzrok požara ni znan, verjetno pa je. da je zagorelo zaradi odvrženega cigaretnega ogorka i/, vlaka. V Gregoričevi ulici V Cirčah pri Kranju že nekaj časa staji star, neuporaben fičko Odnekod so ga pririnili otroci. Ker ulici ni v okras, so prebivalci poklicali Dinos. da bi ga odpeljal. Pa so dobili odgovor, da naj ga kar sami prepeljejo, će se ga želijo znebiti. Ob pomanjkanju starega železa je takšen odnos Dinosa malo nerazumljiv. (lb) Foto: F. Perdan S SODIŠČA Vselitev v tuje stanovanje Stanovanjska stiska je bila vzrok, da se je 23-letni R. M. iz Kranja odločil za nasilno vselitev v tuje stanovanje. Z ženo sta stanovala v majhnem in vlažnem stanovanju, v kate rem bi sicer tudi po rojstvu otroka Se vztrajala, saj nista mogla dobiti ne preko oglasov v časopisu niti še v njunih delovnih organizacijah primernejšega bivališča. Oktobra lani pa so se jima rodili dvojčki, tako da je povečana družina ob slabem zdravju dojenčkov sklenila poiskati drugačno pot R. M. je večkrat hodil mimo stavbe v Ulici Staneta Rozmana, kjer je opazil, da so v nekem stanovanju vedno spuščene zavese in zato skle- pal, da je prazno. Sredi decembra se je ponoči družina v to stanovanje tudi vselila. Stanovanje pa je bilo prazno, ker je nosilka stanovanjske pravice, ki je to stanovanje dobila od Regionalne zdravstvene skupnosti, nameravala zaradi slabega stanja popravljati. Temeljno sodišče v Kranju je sicer ugotovilo, da se je R. M. z družino vselil v hudi življenjski stiski v tuje stanovanje, kar pa seveda ni opravičilo in se tega tudi sam dobro zaveda in tudi išče stanovanje za družino; iz tega stanovanja se bo namreč moral izseliti, sodišče pa mu je tudi izreklo pogojno kazen treh mesecev zapora za dobo enega leta. Dva tedna v vikendih Medtem ko njegov tovariš še čaka na sodno obravnavo, pa je bil pred temeljnim sodiščem v Radovljici Že obsojen zaradi cele vrste vlomov Ivan Zelko, star 24 let, z Bresta pri Igu. Za 13 vlomov v počitniške hišice na Uskovnici je bil obsojen na tri leta in sedem mesecev zapora. Zelko in Milan Pintarič, star 20 let. iz Ptuja, sta lani avgusta sicer nameravala proti morju, vendar pa sta si premislila in jo mahnila najprej na Gorenjsko, kjer sta menila, da jima bo hitreje mineval čas. Malo z avtobusom, malo peš sta prišla do planine Uskovnice. kjer je precej vikendov. V dveh tednih sta jih na silo odprla kar trinajst, v njih pa sta iskala predvsem hrano, tudi obleko, obutev in druge predmete. Ko so lastniki vikendov odkrili razdejanja v svojih hišicah, so seveda obvestili miličnike. Leti so oba »gosta« na planini presenetili, ko sta ravno počivala. Medtem ko so Zelka takoj prijeli, pa je Pintarič pobegnil v gozd in se je srečal z roko pravice šele dosti kasneje. Lastniki so sicer nekatere predmete dobili nazaj, škoda, ki sta jo povzročila z vlamljanjem pa je precejšnja in so jo skupaj ocenili na 15.000 din. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je bil Zelko z> kaznovan zaradi podobnih dejanj. Vendar pa je še mlad in čeprav ni rastel v ravno prijetnem domu, kar mu je tudi pustilo posledice, nikakor ni verjeti, da je že povsem izgubljen za družbo - nasprotno, vso priložnost ima. da po prestani kazni hodi po drugačni poti. To velja tudi za njegovega tovariša, ki sicer še ni bil nikoli kaznovan, a je tudi imel težavno mladost. Se preden pa naj bi oba začela na novo. pa bo seveda treba prevzeti odgovornost za vse storjeno L. M. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. babice, prababice in sestre MARIJE MARČUN Cevkove mame se iz srca'zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali v težkih trenutkih. Hvala vsem. ki so darovali vence in cvetje ter vsem. ki so nam izrazili sožalja. Zahvala tudi vsem. ki so jo v tako velikem Številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Janezi) Bajžlju za lajšanje bolečin in zdravljenje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. kakor tudi Babčevi Ivanki za njeno vsestransko pomoč. Hvala moškemu pevskemu zboru KUD Triglav Duplje za žalostinke kakor tudi cerkvenemu zboru za sodelovanje ob zadnjem slovesu. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku za spremstvo in tako lep pogrebni obred. Žalujoči: hčerke Mirni, Vida. Silva z družinami, sestre Francka. Ana in Kati Globoko ožalošćeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po dolgi in težki bolezni za vedno zapustil naš nepozabni oče, brat, stric in dedek JANEZ KOGLAR Tomažkov ata Na zadnjo pot bomo pokojnika spremili v petek, 7. marca 1980, ob 16.30 izpred hiše žalosti v Adergasu na domače pokopališče. Žaljujoči: sin Ivan, Hčerka Angelca in ostalo sorodstvo (- 3 MARTA ODGOVARJA Anita — Kranj Kmalu ho konec /ime in pričel se bo čas. ko homo nosile, kostime. Tudi jaz hi imela rada kostim iz blaga, ki vam ga košček pošiljam v pismu. Stara sem 27 let. visoka 1H7 centimetrov in HO kilogramov težka. Odgovor Kostim ima daljšo jakno, poloprijeto krojeno in z eno-rednim zapenjanjem. Fazona je daljša in ozka. Rame so ravne, rahlo podložene, rokava ožja. Krilo je nekoliko zvo-nasto, sega čez kolena, zapenja se z zadrgo v stranskem šivu. na levem sprednjem delu pa so tri gube. J Katera zdravila lahko jemljemo sami? Le tableto ali kombiniran prašek zoper bolečine, ali pa tableto zoper vročino — za odrasle 0.30 g amino-pirina. za otroke od tretjega leta dalje 0,10 g. a največ 3-krat dnevno eno tabletko — vse ostalo pa naj počaka na zdravnikova navodila. Tisti bolniki, ki imajo že dalj časa predpisana zdravila, pa tako ali tako vedo, kdaj in koliko jih smejo jemati. Vsako pretiravanje ali samovolja se pri zdravilih lahko kruto maščuje. Morda še o barvi nalepke na zdravilih: bele so za zdravila, ki jih uživamo, rdeče so za zunanjo rabo. črna pa je opozorilo, da imamo opravka s hudo strupenim a učinkovitim zdravilom. S SVEŽIM EVO ČESNOM ZAČINITE, PECITE, KUHAJTE, GARNIRAJTE! Priprava perila za likanje Stopnja vlage, ki je za likanje najprimernejša, je za različne tkanine različna. Močno navlažimo platno, poškrobljeno perilo in tanke tkanine, kot so batist in poplin, ki se pri likanju hitro sušita. Malo navlažimo debele tkanine, ki se težko suše, npr. flanelo in trikotažo. Ne vlažimo prirodne in umetne svile, kajti voda na njih rada na-pravlja madeže. Oblačilo iz teh tkanin zavijemo v vlažno brisačo in ga tako nekaj časa pustimo. Navlažen kos perila dobro poravnamo in nato zavijemo. Trakove, ovratnike, rokave, zapestja in podobno položimo ali prepognemo proti sredini, tako da so znotraj zavitega kosa. Perilo se vlaži nekaj ur. Hitreje prodre vlaga v vlakna, če škropimo z vročo vodo. Dlje kot en dan navlaženo perilo rado začne plesneti. Ravne kose perila pred vlaženjem nategnemo po dolgem in počez, da se tkanina pravilno naravna. DISAVNICE in ZAČIMBE Janež •lanež. imenovan tudi sladki janež, je kobulnica. ki je doma v Sredozemlju, gojijo jo pa tudi pri nas. Ima zelo prijeten vonj in ljudska domišljija je napletla o njej cele pravljice. .Janež gojijo predvsem zaradi plodov — semen, ki se veliko uporabljajo kot začimba in pa za izdelovanje likerja, posebno janeževega. •Janež uporabljamo kot začimbe za juhe in meso. slaščice, pecivo, sadne torte, za likerje itd. Mavta ali medved Potrebujemo: 1 2 t I \ola. luni« list. .! stroke tVsim. sni. I I J k t krnmiMrw.nl "> rlk|2 surovega maslu :«I i neka t >h< sntrtinr '»riku oevirkove masti. I k« kislega /elm lOittu oevirkove masti. |>oilmet i/ •*> dkg moke *t>\ Fižol kuhamo z lovorovim listom česnom in malo slane vode. da je m treba odlivati. ko je fižol kuhan V drugem loncu skuhamo na ko* narezan krompir, ga odredimo zabelimo z. maslom ali smetano in ocvirkovo mastjo. Fižol in krompir stresemo skupaj in zmečkamo kot u pire. Ponekod zamešajo v ta pire it malo sesekljanega česna. Zelje podmetemo in zabelimo V skledo ali krožnik damo najpnu zelje, po vrhu pa pire iz fižola m krompirja. Svetloba ob televizijskem sprejemniku V zadnjih letih je nastalo oh televizijskem sprejemniki!"zbirno mesto družine, ki prednjači pred vsemi drugimi v stanovanju. Televizijski zaslon blešči v modro beli svetlobi in barvah, kar je. če daljši čas gledamo vanjo, neprijetno in sila utrujajoče za oči. To težavo nekolik > ublažimo, če svetlobo iz TV sprejemnika mešamo z navadno svetlobo iz žarnic. Topa moramo storiti pretehtano, da ostrine slike ne poslabšamo, kar bi bil še večji napor za oči. Ce je TV sprejemnik postavljen pri zidu ali v kotu sobe. je stenska svetilka ob strani lahko dober pripomoček, da ublažimo hladno svetlobo iz zaslona Tudi drugje v sobi lahko s šibkejšo okrasno svetilko dosežemo ustrezn» splošno svetlobo. MODA Siva je hvaležna, lepa in modna barva za kostime, blazerje, hlačne kostime in lahke plašče, kijih bomo nosile to pomlad, V kombinaciji z belo deluje še posebno mladostno in praznično. DRUŽINSKI POMENKI Namesto da bi tiste rumene bučke, ki smo jih jeseni lepo posušili, prašili na vrhu omar, jih z vozljano vrvico obesimo na primerno vejo, topa na steno. Veliko bolj dekorativne bodo kot na vrhu omare. Na zadnji razstavi šopkov in mekramejev pri Hortikulturnem društvu Kranj so pokazali to zanimivost. - Foto: D. D. Na smučišču V Soli že nekaj let organizirajo šolo v naravi. Traja pet dni. Letos smo se odpeljali v Mojstrano. Naselili smo se v hotelu Triglav. Največ smo smučali. Ze prvi dan zjutraj smo se oblekli v smučarske obleke in odšli na smučišče, kjer so nas razdelili v skupine. Vsak je pokazal, kaj zna. Zadnji dan je bilo tekmovanje. Zjutraj smo imeli malo treme. V klubski sobi so podeljevali štartne številke. Najnižje so imeli tekmovalci iz prve skupine. Bil sem v drugi skupini in dobil številko 19. Odšli smo na smučišče. Med potjo smo premišljevali, kako bomo vozili. Vsak je hotel biti čim boljši. Z vlečnico smo se popeljali do vrha. Da bi se ogreli, smo se spustili sami po progi, ker so učitelji postavljali vratica za veleslalom. Ko smo bili spet na vrhu, smo šli v vrsto po številkah. Proga ni bila težka, a je kljub temu nekaj tekmovalcev padlo. P6 večerji je bila razglasitev rezultatov. Nekateri so oili zadovoljni, nekateri pa razočarani. Sam sem bil še kar zadovoljen, saj sem bil v naši skupini tretji, skupno pa enajsti. Uroš Potočnik, 4. b r. osn. šole Primskovo pri Kranju Moja mama Mnogi nali pisatelji so zapisali, da je najlepša beseda na svetu mati. V začetku se mi je to zdelo smeino, zdaj pa tudi sam ob tej besedi začutim toplino in než-* nost. Mame so tiste, ki kar na- Erej sprašujejo: kje si bil, kdaj oi prišel, kaj bos delal. Vse to sprašujejo, ker jib skrbi za nas. Tudi mojo mamo večkrat skrbi. Kakor pravi, ji delam sive lase. Med lanskimi počitnicami je sredi avgusta ves teden deževalo. Vsi smo bili te siti dežja in ko so prvi sončni žarki prodrli skozi težke oblake, sva s prijateljem sklenila, da se greva z gumijastim čolnom vozit po Sori. Ne da bi komu kaj povedala, sva se napotila proti deroči in globoki reki. Po reki se nisva vozila, saj sva takoj videla, da najin čoln ne bi dolgo ostal na povriju pa tudi voda je bila kalna in bladna. Vendar moja mama tega ni vedela. Ko naju par ur ni bilo domov, me je začela iskati. Sosedje so ji povedali, da sva s prijateljem v kopalkah in z gumijastim čolnom odila proti reki. V okviru kulturnoumetniškega društva v Podljubelju deluje tudi pionirski pevski zbor, ki ga vodi Jože Svab. Šolarji prepevajo največ partizanske in narodne pesmi, g katerimi nastopajo na različnih prireditvah v domačem in drugih krajih tržiške občine. (H. J.) - Foto: F. Perdan Pozneje mi je mama pripovedovala, da so ji v tistem trenutku okamenele noge, pri srcu pa jo je stisnilo. Ko si je opomogla od prvega strahu, je stekla po očeta in z avtom sta se odpravila proti Sori. Nasla sta naju pod mostom, kjer sva se igrala s potepuskim psom. Mama je skočila iz avta in pritekla do naju. Najprej me je objela, potem pa me je odrinila od sebe in nekaj časa molčala. Ko je prišel se oče, sta se oba polteno razjezila. Oče je prijel prijatelja, mati pa mene in strpala sta naju na zadnji sedež avtomobila. Vso pot do doma si mama ni opomogla od presta -nega strahu. Ko me je doma se enkrat polteno olela, se je pomirila. Po tem dogodku sem le večkrat odšel k vodi, vendar nikoli več v takem vremenu. Predvsem pa vedno povem, kam grem, četudi samo k sosedu. Bliža se 8. marec. Ponavadi se le ob tej priložnosti spomnimo nalih mater, ki se vse leto trudijo in skrbijo za nas. Nekateri se jim skušajo oddolžiti z razkošnim šopkom dragih rož, drugi s skromnim šopkom zvončkov in teloha. Ker so matere skromne, so ponavadi s tem zadovoljne. Vem pa, da šopek ob 8. marcu, pa naj bo le tako drag in lep, ne more biti pravo darilo za mamo. Matere pravijo, da je najleple darilo, če se vse leto pridno učimo in jih ubogamo. To prav rad verjamem, saj vem, da moje mame nobeno darilo ne razveseli tako kot drobna dejanja, s katerimi pokažem, da jo imam rad in jo spoštujem. To so stavki, ki jih pišemo vsako leto ob tem prazniku. Zal največkrat ostanejo na papirju, nal odnos do mater pa se ne spremeni. Letos sem sklenil, da bo šopek, ki ga bom poklonil mami, le simbolično darilo, pravo darilo pa bo moja pozornost, ki ji jo bom izkazoval vse leto. Marko Lušina. H. a r. osn. šole Cvetko Golar, Škofja Loka Dragi tovariš Tito, tudi učenci 1. a razreda osnovne lole na Bledu vsak trenutek mislimo nate in ti iz srca želimo: Čimprej ozdravi, da bol lahko praznoval letošnji rojstni dan in le veliko rojstnih dni, tudi stotega. čimprej se zdrav vrni iz bolnišnice. Bodi le naprej vesel in nasmejan. Kmalu okrevaj! Vem, kako hudo je biti bolan; tudi moja mamica leži v bolnilnici blizu tebe. Upam, da se bosta oba kmalu vrnila zdrava domov. Dragi Tito, tudi na smučarskem tekmovanju sem mislila nate. Se veliko rojstnih dni praznuj med pionirji. Kmalu zapusti bolnilko posteljo, da bol le naprej vodil domovino. Ce bi bil jaz zdravnik, bi te gotovo pozdravil. Ko bodo prvič zacveteli zvončki, jih bom nabrala v šopek in poslala tebi, dragi Tito. Črni telohi že cvetijo. Vesel jih bol, ko jih bol videl na sprehodu, saj imal cvetje rad. Kmalu obilči tudi blejske pionirje. Upamo, da se nam bo ta želja uresničila. Obljubljamo ti, da se bomo pridno učili. Kdaj je doma najlepše Doma je najlepše takrat, kadar smo vsi doma. Imam očka, mamico in sestro Katarino. Največ smo skupaj v sobotah in nedeljah. Takrat imata, mamica in očka več časa zame, tako da se lahko z menoj igrata. Zelo rada se igram »človek, ne jezi se« in »tombolo«. Najbolj sem vesela, če zmagam. Kadar je v nedeljah lepo vreme, gremo vsi na izlet. Meni je najbolj všeč na Križni gori in Soriški planini. Najlepše pa je vseeno doma. Doroteja Mančevski, 2. a r. osn. šole Peter Kavčič, Škofja Loka Mami za 8. marec Moja mama vsak dan na delo hiti. kaj doma z otroki bo, jo skrbi. Dela, da konca ni, to ponavlja se vse dni. Doma jo čaka dosti opravil, lahko namesto nje bi kaj naredil, a lenoba je moj spremljevalec: da bolj ši bom, obljubim ji za 8. marec. Nič več se ne bom prepiral, vsak dan mami bom pomagal. raje se bom učil, da ne bom je več jezil. Vlado Valenta, 6. c r. osn. lole Lucijan Seljak, Kranj S ŠOLSKIH KLOPI TELEVIZIJA _^ 8. MAR. «.!» Poročila « «Ti Ukrt in čarobna lučka. Zrno do zrna • » TV dnevnik I ' I. Norgaard V/pon Maclsa Andersena.TV nadaljevanka ' N» ohali. ameriški film SA T\' ka>i|H.t T Poročila Oddajniki II.TV mreže: Trut '" i'i Znanost •i V »rudna glasba TV l.iuMiaiia ■'nii |/ tporeda TV . '« »i T\" dnevnik »V. Hokrj Jugoslav ija Kitaiska. prenos (slov kom l 210 Olanhena medigra -? I'» Mjton .'. l'i Športna Mibola TVZafreb - I. program: •"TVvMili Naši kraji. Risanka. TV izbor. • TV \ «oli Maroko. 1'et ruška. Prvi hrvaški pisani spomeniki < \prna»negu. posnetek it Megeva IIMI Vrbsialom /a moške, posnetek nOberstaufna .' OberMaufen Veleslalom ti moike. prenos >' Kt«anka ' Vi poročila TV koledar ! ' Otroška predstava '. fompt no prv enst v <. igoftlavije prenos ' d Kvarka Zadar Jtigoplasf ikn prenon M'rfvodrame Milenka Vm'etiča »J» TV dnevnik - i '-mzAh ameriški film *| 4.^ TV dnevnik *>ffi V nflhoto zvečer 9. MAR. Ml fmntum « t', 7.« nedeljsko dohro jutro: Zapifii mlade — -lane/ K uhar *¥< Življenje na zemlji. dokumentarni film Ljubezen pn enajstih, otroška oddaja TV Beograd I, ■;, TV kažipot i: v. Mozaik \>Hi I.judjetn zemlja |if*l lu/i«lavi|a. dober dan II. lsl Poročila Uji Potopljena mesta. dokumentarna serija M (.'i Razvoj popularne glasbe \\Xi Poročila wjel)ski otroci, poljski film " Hokej Jugoslavija Avstnia. prenos IV I'l Risanka I ( ikrak lit2* Zrno do zrna IMn TV dnevnik S. Pavk*: Vroči veter, nadaljevanje in konec '.'m Tunis oddaja iz cikla Popotovanja '■ *i V znamenju ■ Risanka ' Matheni album K*> Športni pregled iA Ki Veleslalom za moške, posnetek iz Cortine Oisajaikill.TV mreže; !>» Te*t ' fi Nedeljsko popoldne '< 1> TV dnevnik 20.1X1 Dediščina /a prihodnost 20.55 Včeraj, daties. jutri .'II") Zločin in kazen. II in III de sovietskega filma TV Zagreb - I. program: ».511 Poročila 11) (Hi ()troška matiueja 11 ,'ltl Narodna glasba 12 (XI Kmetijska oddaia It (XI Jugoslavija, dober dan 13.25 I zohražcvalna oddaja 14.1M> Gledalci inTV I4,'H> < i u liv er. mlati, film 15.40 Nedeljsko po|>oldnc I9.:10 TV dnevnik 20,00 Vroči veter 21.00 1'otovanje 21 »o TV dnevnik 21.5(1 Glasbeni album 22 Športni pregletl PONEDELJEK 10. MAR. 8,5(1 Propagandna oddaja H.r>") Cortina: slalom za moške, prenos I").2(1 Kmetijska oddaja TV Beograd 16.25 Slalom za moške, posnetek iz. Cortine 17.25 Porinila 17,10 Minigodci v glasbeni deželi. otroška serija 17.45 Mala čudesa velike prirode I H.(Ml Za zdravega, srečnega itt.ntkfl lH.td Mozaik ]H.:15 Oh/.ornik 1H.45 Zdravo mladi 19.15 Risanka 19.21) Zrno do zrna I9.:i(l TV dnevnik 2(UMI A Higgins-H Pinter: I.angrisheve. angleška TV drama 21.45 V znamenju 22.(K) Koliko se med Keboj poznamo Oddajniki II. TV mreže: 1«55 Test 17KI TV dnevnik v madžarščini 17.tO TV dnevnik 17 15 Zgodbe i/ dedov c pipe. IH.oo Pravljica IH 15 I zobraževalna oddaia \h 15 (1 lashena medigia |H 50 Šport na (Kida ja 19..to TV dnevnik 20.00 Naš čas 21.aUx mafija. V filmu ie prikazana drama mladega dtlavca, ki se postavi po r>Jbu vsemogočnemu za-ttnpmku delavcev in premaguje nasprotnika z moč-i't nvoie volje. To deluje nekoliko papirnato. po-iobno kot happv end. PONEDELJEK Drama LANGRISHF/ VE je nastala po romanu znanega irskega pisatelja Aidana Higginsa. Pripoveduje o treh samskih in 'mmljenih sestrah iz nekdaj ugledne družine t^an gruhevih. Njihoiui življenje je monotono. Ko pa pride v hišo Otto Beck. mladi študent z Bavarske, dobi pred vsem za Imogen življenje popolnoma novi smisel. Delo je za televizijo priredil znani angleški dramatik Harold Pinter in je bilo po ocenah kritike proglašeno v Angliji za najboljšo TV igro lanskega leta. TOREK Balet DAN, KI GA NI BILO skladatelja Aleksandra Lajoviea in libretista ter koreografa I ka Otrina, je postavljen posebej za televizijo. Išče nove tehnične in koreografske plesne rešitve. Zanimiva je kamera, ki poskuša oblikovati ple-salčevo telo z drugačnega zornega kota kot smo navajeni. Razkošne barve niso same sebi namen, temveč se dramaturško vklap-Ijajo v zgodbo, jo podpirajo in razlagajo. Posebna zanimivost tega baleta pa je, da v njem plešejo baletniki iz skoraj vseh jugoslovanskih baletnih centrov. , 17.15 Poročila 17 20 Z besedo in sliko Avstralske pravljice 17.15 Tisoč let bizantinskega cesarstva, dok. serija 1M05 Od vsakega jutra rasle dan: žensk i-pevski zbor iz Gabrovke 18,15 Mozaik 18 40 Obzornik 18.55 Ne prezrite 19 II) Risanka I9.2(i Zrno do zrna 19:1(1 TV dnevnik 2(M>0 Film tedna: Kobilarna, madžarski film 21 40 (>25 22.20 V znamenju 22.:I5 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. tekmovanje parov v Oortmundu Oddajniki II. TV mreže: ll>.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17..'Ml TV dnevnik 17.45 Otroška oddaja 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Glasbena oddaia 19..J0 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 21.10 Koncert v studiu 22.15 TV dnevnik 22. to Športni pregled TV Zagreb - I. program: 17 15 TV dnevnik 17.:t5 TV koledar 17.45 Ot roška oddaja 18.15 Dokumentarni film I9'.I0 TV dnevnik 20 (XI Prosta sreda 21. :t(> Koncert v studiu 22.15 TV dnevnik 22. :t(> Športni |>rcgled 22 15 Dokumentarni film ČETRTEK 13. MAK. 9.25 Saalhach veleslalom za inoškt I I i:i tO prenos Saalhach: veleslalom za moške. prenos Šolska TV: slovensko-l olniinsk i kmečki upor. Krozija. Radiološko opazovani«'. 14.4(1 Veleslalom za moške, posnetek iz Saalbacha 15.25 Nogomet Partizan: Vardar. prenos 17.25 Poročila 17 10 Življenje na zemlji. dokumentarna serija 18 25 Mozaik 18. :i(i Obzornik 18.40 Svetilnik, oddaja TV Zagreb 19.10 Risanka 19.24 Zrno do zrna |9.:t0 TV dnevnik 20.00 Studio 2 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: l(i,55 Test 17.10 Košarka Bosna Siniidvnc. prenos (slov komentari v odniiiiu propagandna oddaja 18.45 Glasbena oddaja I9..10 TV dnevnik 20 (XI To sem jaz 21.(M) Včeraj, danes, jutri 21.15 Dortmund: svetovno prvenstvo v umet nosi i»«m drsanju. tekmovan je moških T V Zagreb — I. program: 9.10 TVvšoli: Rojstni kraj. Gozd. Matematika 1().(X) TV v šoli: Kemija. Risanka. Umetnost 15.20 TV v šoli: Polivinilklorid. Durmitor 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Poezija 19. :«) TV dnevnik 2()..- -derne majhne torbice. Kokrinem oddelku usnjene galanterije v GLOBUSU jih imajo v bogati U (ena: 328,62 do 77 I din V LF.SNINI na Primskovem je na zalogi vedno dovolj garažnih, vhodnih in notranjih vrat in oken. Posebno priporočajo ugoden nakup gara*nih vrat M-100/GV. Maloprodajna cena je le 5.976,00 din. Na Kokrinem oddelku koz metike v GLOBUSU so dobili poznano kolekcijo Bale-stra - toaletne vode in parfumi. Tudi lepo darilo. Cena: 240.10 do ««8.8Sdin KINO KINO FILM Kranj CENTER 7. marca amer. barv. krim. TAJNI DRUŽABNIK ob Ki in 18. uri. nem barv. politič. groteska PLOČEVINASTI BOBEN oh 20. uri 8. marca prem. amer. barv. kom NEBO LAHKO POČAKA ob 16. in 18. uri. ital. barv. ORKESTERSKA VAJA ob 20. uri. prem. amer. barv vojne krim VISOKA TARČA ob 22. uri. 9. marca amer barv mlad BENJI -ŠTIRINOZNI DETEKTIV ob 10. uri. amer barv. kom. NEBO LAHKO POČAKA ob 15.. 17. in 19. uri. prem amer. barv. znanstv fant SU PERM AN ob 21. uri 10. marca amer. barv. vojna krim. VISOKA TARČA oh 16.. 18. in 20. uri 11. marca amer. barv. vojna krim. VISOKA TARČA ob 16.. 18. in 20. uri 12. marca amer. barv. znanstven, fant. SUPERMAN ob 15.30. 17.45 in 20. uri 13. marca amer. barv. znanstv. fant. SUPERMAN ob 1530. poljski barv VAROVALNE BARVE ob 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 7. marca angl. barv. srhljivka POSILSTVO ob 16.. 18. in 20. uri 8. marca amer. barv. vvest. 01) POLDNE DO TREH ob 16. uri. angl barv. erot kom. ŠPANSKA MUHA ob 18. uri. ital. barv. erot. drapia NEMORALNE NUNE ob 20. uri 9. marca slov barv mlad KKKCK-VE UKANE ob ti uri. angl barv erol kom. ŠPANSKA MUHA ob Ki uri ital barv erot drama NEMORALNE NU NE ob 18. uri. prem. amer barv pust. 7 NEBEŠKIH DEKLET ob 20 Uri 10. marca amer. barv. pust. 7 NEBEŠKIH DEKLET oh 16.. 18. in 20 uri 11. marca amer. barv. pust. 7 NEBEŠKIH DEKLET ob 16.. 18 in 20 uri 12. marca amer. barv grozlj ZRELO ob 10., 18 in 20. uri 13. marca prem. amer. barv. kom. NEBO LAHKO POČAKA ob 16. 18 in 20. uri Trtic 8. marca ital barv. akcij IME MU JE BULDOŽER ob 16.. 18. in 20. uri. prem. amer. barv pust. 7 NEBEŠKIH DEKLET ob 22 uri 9. marca ital. barv akcij. IME MU JE BULDOŽER oh 15. in 17 uri. angl. barv. srhlj. POSILSTVO ob 19. uri 10. marca amer. barv. vvest OD POLDNE DO TREH ob 17 uri. prem amer. barv. F.I.S.Tob 19. uri 12. marca angl. barv. erot. kom ŠPANSKA MUHA oh 17 in 19. uri 13. marca amer. barv krim TAJNI DRUŽABNIK ob 17 in 19. uri Kamnik DOM 8. marca slov. barv. mlad. KEKCE VE UKANE ob 15. uri. prem amer barv. znanstv fant SUPERMAN oh 17 in 19.30 TAJNI TAJNI POSIL ob 18 OD 9. marca ftmer. barv. znanstven fant SUPERMAN ob 14.30 in 17. ufi amer barv. GRŠKI LADJAR ob 19.30. prem amer. barv. vojne krim. VISOKA TARČA ob 21 tO 10. mana amer barv. krim DRUŽABNIK ob 18. in 20 uri 11. marca amer. barv. krim DRUŽABNIK ob 18 in 2(1. uri 12. marca angl. barv. srhlj STVO ob 18. in 20 uri 13. marca amer. barv. K.I.ST in 20. uri Duplica 9. marca amer. barv. vvest. POLDNE DO TREH ob 15 uri. amer. barv. vojna krim VISOKA TARČA ob I 7. in 19. uri 12. marca amer. barv. krim. TAJNI DRUŽABNIK ob 20. uri 13. marca amer. barv. ;>ust. 7 NEBEŠKIH DEKLET ob 20 uri Cesnjica 7. marca ital. barv. erot NEMORALNE NUNE ob 20. uri 9. marca amer barv. pust KLATEŽ SAM ob 17. uri. amer. barv. grozlj ZRELO ob 20. uri Radovljica 7. marca amer. barv. ZADNJI VALČEK ob 20. uri 8. marca amer. barv ZADNJI VALČEK ob 18. uri. amer. barv BRODOLOMCI IZ BOE ING A 747 ob 20 uri 9. marca amer. barv. BRODOLOMCI IZ BOEINGA 747 ob 18. uri. amer barv. BETSY ob 20. uri 10. marca ital. barv. EMANUEI A BELA IN CRNA ob 20. uri 11. marca amer. barv. BETSY oh 20. uri 12. mana amer. barv. ZADNJI VAI CEK oh 20. uri 13. marca nizoz. barv. vojni voh BOJ ZA ŽIVLJENJE IN SMRT oh 20 uri nem barv pust SINOVI MEDVEDKE ob 17 u barv ZADNJI VAL Bled 7. marca ob 20. uri 8. marca VELIKE jugosl barv TOVA RIŠI J A nem. barv. pust MEDVEDKE oh SINOVI VELIKE MMivr.imr, 18. uri. jugosl barv. TOVARIŠIJA ob 20. uri 9. marca nem. barv. glasb, kom MRZLICA POLETNIH NOCl oh 18. uri. nem. barv RESNIČNE ZGODBE II. DEL ob 20 uri 10. marca amer barv. BRODOLOM CI IZ BOEINGA 747 ob 20 uri 11. marca ital barv EMANUELA BELA IN CRNA ob 2(1 uri 12. marca amer. barv. BETSY ob 20. uri 13. marca amer barv BRODOLOM CI IZ BOEINGA 747 oh 20. uri Bohinj - Boh. Bistrica 8. marca nem. barv tlasb k. >, MRZLICA POLETNIH NOCl ,!b 18 uri. nem barv RESNIČNE ZC.nn BE 11. DRL oh 20. uri «tuiJ. 9. man VELIKE 20 uri 10. marca amei CEK ob 20 mi Škofja LokaSORA 7. marca amer. avant ROBIJAŠKI BLUES ob 18. in 20. uri 8. marca amer groz. ORKA - KIT UBIJALEC oh 18 in 20. uri 9. marca amer groz ORKA - KIT UBIJALEC ob 18. in 20. uri II marca franc. krim PODKUP LJENCEVA SMRT oh 20 uri 12. marca franc. krim. PODKUP LJENCEVA SMRT ob 18. in 20. uri 13. marca amer glasb. KLUB OSAM I .JENIH SRC NAREDNIKA PEPER K A ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. marca amer. groz. ORKA — KIT UBIJALEC ob 17 in 20. uri 8. marca franc kom SLADKE MA LE ANGLEŽINJE oh 20. uri 9. marca aer avant ROBIJAŠKI BLUES ob 17 in 20. uri 12. marca amer. akcij. MOZ IZ SAN FERNANDA ob 20. uri Jesenice RADIO 7. marca amer. barv. družb. LIENJSKA PRELOMNICA ot) I 19. uri 8. marca ital. barv. akc. krim. NUTE ZA 4 MILIJARDE ob 19. uri 9. marca ital. barv. akc. krim. NUTE ZA 4 MILIJARDE ob 17. in 19. uri 10. marca amer. barv. kom. POM -POM DEKLICA ob 17. in 19. uri 11. marca amer. barv. kom. POM -POM DEKLICA ob 17. in 19. uri 12. marca ital. barv. pust. ZADNJI KRIKI IZ SAVANE ob 17. in 19. uri Jeaenice PLAVŽ 7. marca franc. barv. VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ ob 18. in 20. uri 8. marca amer. barv. POM - POM DEKLICA oh 18 in 20. uri 9. marca amer barv POM - POM DEKLICA ob 18. in 20. uri 10. marca ital barv 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob 18 in 20. uri 1 L marca ital barv 4 MINUTE ZA 4 MILIJARDE ob 18 in 20 uri 13. marca amer. barv. ŽIVLJENJSKA PRELOMNICA ob 18 in 20. uri Dovje Mojstrana 8. marca franc barv DEKLICA V MODREM ob 19. uri 9. marca hongkon barv JUNAK DIVJINE oh 19. uri ZIV 4 MI 17. in MI Kranjska gora 8. marca hongkon. DIVJINE ob 20 uri 12. marca amer. barv DEKLICA ob 20 uri barv JUNAK l'OM ~ POM FILM FILM FILM FILM RADIO Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje oh 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, «.30, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00 (danea dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (dogodki in odmevi), 10.00 (Radijski dnevnik). 22.00. 23.00, 24.00, v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, «.00, 7.00, 8.00. 0.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00. 15.00. 17.00, 10.00 (Radij-aki dnevnik), 22.00 23.00, 24.00. 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prialuhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30. 13.30. 15.00. 16.30. 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa ob 10.00, 18.00 in 19.66. [8. mar. mi t rvi program 4:10 Dobro jutro' H OH Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem Šopek pesmi oh Dnevu žena 20 Po republikah in pokrajinah I Zapojte z nami I Godala v ritmu Kmetijski nasveti — dr .lane/. TitovSek: 3 •> le zdrave »dike mači P > Ot ,1.00 -rajev — i stila 'lasha / Glasbena panorama 0 Zabavna glasba ' *iljV M Škat' ^odho 10 Mladi mladim 25 Obvestila m zabavna glasba 35 »Mladi mostovi« 00 Sobotni zabavni večer to Oddaja ti i nase izseljen, e i5 Lirični utrinki o ,. Lahkimi notami po naši domovini 1.05 Nočni program - glasba rugi program 1.00 Robota na valu 202 Ust Kadi ste jih poslušali 1.35 Glastia iz Latinske Amerike iioo Srečanje republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Ota Pestnerja lb.00 Naš podlistek G. Hlavvatv: Zimsko okno 1*>.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni rasuto 17.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 18.00 Pol ure za šanson 18.35 Naši kraji in ljudje 18.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Športna sobota 21 15 Sos — V soboto obujamo spomine 22.15 Mala nočna glasba 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa t'1 Top albumov 15 Zrcalo dneva 55 Glasba za konei |>rograma NEDELJA 9. MAR Prvi program 4.30 Dohrojutro' H.07 Radijska igra za otroke Marjan Marine: Ne bom 8 48 Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite. tovariSi 10 05 Kar /naš. to veljaS . . . 1 1 .00 Pogovor s poslušalci 11.10 NaSi posluSalci čestitajo in pozdravljajo 1110 Obvestila in zabavna glasba I t.20 Za kmetijske proizvajalce 50 Pihalne godbe 1 i.05 Humoreska tega tedna 1 I 25 S pope v kiimi po Jugoslaviji 1 i 10 Pri nas doma 1 30 Nedeljska reportaža 55 Liati iz notesa 20 Gremo v kino 1 .05 Popularne operne melodije 1 50 Zabavna radijska • igra Kerenc Karinthv: Rosendorfer 45 Glasbena medigra 10 Obvestila in zabavna glasba •'15 Lahko noč. otroci' 45 Glasbene razglednice 00 V nedeljo zvečer 20 Skupni program .JRT - Studio Skopje Glasbena tribuna mladih 05 Lirični utrinki 10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 05 Nočni program - glasba rugi program »00 Nedelja na valu 202 1.00 V nedeljo se dobimo. Sport. DO Pet minut humorja glasba in še kaj 1.30 Stereoratna ',30-Rt.ck anrtroll »J t * V vsak«'slavviisko vas PONEDELJEK 10. MAK. Prvi program 4:10 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dolier dan 8.25 Kingaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi Pavel Mihelčič (Zvonko Cemažar 1 9.05 Z radiom na |xiti 10(15 Rezervirano za 1 1.35 Znano in priljubljeno 12.10 Veliki revijski orkest ri 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Mihaela Cerne Uspeftnost pridelovanja hibridov zelja v Savinjski dolini 12 40 Pihalne godbe na koncertnem odru 1.1.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev It 20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.25 NaSi poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba Ki 00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 NaSa glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Toneta Žagarja 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz naSediskoteke 21.05 Glasba velikanov 22.20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 l'l DO Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov križenikraž 14.20 Z vami in za vas 15,t(l \' plesnem ritmu 16.00 Svet in mi 16.10 Španske popevke 16.40 Od ena do pel 17.35 1/. psrtttur orkestra »Mantovani« 17.5.5 Filmski zasuk 18.00 Pesmi svobodnih oblik 18.10 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorania 20.00 lz zakladnice jazza — Goleman Havvkins 20,30 Popularnih 20 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa 11. MAR. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glaslio v dober dan 8.30 Iz glasbenih Sol — ZGB1 - Ljubljana 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . .. 11.35 Nočne podobe 12.10 Danes smo izbrali 12,30 Kmetijski nasveti - ing. Raoul .lenčič: Najpogostejše okvare sejalnikov za sladkorno peso 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 - lz naSih krajev 1)20 Obvestila in zabavna glasba 13,30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 lz slovenske orkestrske glasbene literature 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampira 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.10 Tipke in godala 21.05 Radijska igra M. Pugelj — T. Peršak Pokojnik 22.20 Informativna oddaja /a tujino 22 tO S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 11.00 Iz obdobja dixielanda z angleSkim ansamblom 13.35 14.00 15,30 k;.oo 16.05 16.40 "17.3.? Chris Barher Znano in priljubljeno Z vami in za vas V plesnem ritmu z orkestrom .. . Pet minut humorja Popevke italijanskih avtorjev I hskomentalnost Iz pariit 111 orkestra »Fredrtuniher- 17 50 Ljudje med seboj IX OO I Janes vam i/lm N 18 40 Koncert v rit mu 18.55 Razgledi po kultni 1 19 25 Stereorania 2000 Torkov glasbeni magazin 21 0 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na pot i 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 lz živj/jenja na operni oder 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti ing. Jana Pintar Sadno žganje naj bo kakovost 110 12 10 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev 13.20 Obvestila n zabavna glasba ' iporočajo vam .. -nosljamo, avljamo . .. 14.25 > poslušalci i:t.:t( 14.0.r Ce.- jo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času 18.15 Naš gost 18.30 Odskočna deska - Baročni kvartet AG 19 25 Obvestila in zabavna glasba 19.:)5 Lahko noč. otroci! 1945 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Koncert za besedo - »Zima iz. tramvaja« 20.25 Iz slovenske solistične glas! 1 preteklega stoletja — P, S Vilhar. F Gerhič. A Foerster 21.05 Antonio Smareglia: Odlomki i/ opere »Istrska svatba« 22.20 Informativna oddaja za tujino 22,10 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 2:1.05 Lirični utnnki 23.10 Jaz/ pred polnočjo — Jimmv Smith — Art Farmer 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 1.100 13,35 14.00 15.04 15.30 16.00 16.10 16.40 17,1.5 17.40 18.00 18.40 18.55 19.25 20.00 22.00 22.15 S solisti in ansambli J RT Znano in priljubljeno Pet minul humorja Z vami in za vas V plesnem ritmu Tokovi neuvrščenosti Pesmi Latinske Amerike Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe Vprašanja telesne kulture Iz partitur zabavnega orkest 1 a RTV Ljubljana Kam in kako na prepih Mali koncert lahke g las hi ■ Razgledi po kulturi Stereorania Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe »Ojiatija 80. I z francoske diskoteke Zvočni portreti -kvartet bobnarja Ka sli luda /VI i ja . .. I del Tretj 10 o 112" Ki 00 16.20 17.00 17.47 18 05 18.15 19.30 19,50 20.00 21.45 22.45 Zrcalo d ne v a (i lasha /a konci |>rogra ma i program I logov ori. od ločil ve' Slovenska in svetovna zborovska glasba Učimo se srbohrvaščine m makcdonšrinc Solisti 111 orkestri Pregled sporeda popoldanskega in večernega III programa I )ogovori. odločitve . . Ars antitpia Sonata 20. stolel ja — Slavenski. Martinu. Rjelinski 6. oddaja iz cikla Prof. Pavla Šivica Krncst Rloch Baal Shem Mednarodna radijska univerza Iz manj znanih oper Izbrana proza R. Musil: Grigia Glasbeni intermezzo Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana dirigent Samo Hub solista: Dubravka . >s|<"- Srebolnjak -klavir. Jože Falout — rog V nočnih urah Literarni nokturno -X Villaurrutia: Smrj v hladu Četrtek 13. MAR. Prvi program 4,30 Dobro jut 10' 8.08 Z glasbo v dober dan 8,30 Mladina poje -MPZ »Bodra smjana« — Bolgarija 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 11.35 Znano in priljubljeno 12.10 Znane melodije 12,'i0 Kmetijski nasveti Martin Menrej: Pomen čebel za sadjarstvo in vrtnarstvo 12 10 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 - I / naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . 14.05 Knajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslušale* \ t tO Jezikovni pOgOVbri 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17,00 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapel« 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 Minute z violinistom (iidonom Kremerjem — Locatelli. Paganini 1925 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci' 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa 20.00 Četrtkov večati domačih |>csmi in napevov 21.05 Literarni večer K v ropska književnost skozi čas VI: Till lUenspiegel 21,45 1 -e|>e melodije 22.20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Plesna glasba z jugoslovanskih studiev ' 1 05 Lirični utrinki 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih ■ v t orjev 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13215 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 15.30 V plesnem ritmu I orkestrom . . . 16.00 Tam ob ognju naSem 16.15 Francoske popevke 16 45 Jazz -klub - Gost kluba: Igor Jane / / n 17 40 lz partitur orkestra Radia MUnchen 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18 55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorania 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe »Opatija 80« 22.0O S festivalov |a//a Mednarodni belgijski festival jazza Middelheim-77 22 45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10 05 Radijska Šola za viSjo stopnjo Gremo v gledališče 10.35 Poje altistka Bogdana Stritar 11.00 Tekoča rejiriza I6.00 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Hadnska šola A viSjo stopnjo ( Irrimi v gledališke* Ki to Madžarske ljudski v priredbi Hele Bari oka Ki 15 l.eoš J a na rek Prtpov edka za violončelo m klavir I 7 00 ['rs / Lud« Igom van Beelhovnom 18 05 Zunanjepolitični feljton 1820 Dubrovmški festival 79: N1 < iil.ii Gedda (tenor) in Miguel Zanetti (klavir) 19 25 Pred dvema stoletjema 201X1 Izšlo je 20.15 Tri vokalne simfonije Prvi program 4.30 Dobro jutro' 8.08 Z glasbo v dober dan 8,30 Glasbena pravljica J. Sever — L. Lehič: Snežni otroci 840 Naši umetniki mladim poslušalcem 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . II .35 Znano in priljubljeno 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12,30 Kmetijski nasveti mag. Terezija Štefančič: Opis sort sladkorne l>esc po ranosti in kakovosti 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev I. 120 Obvestila in zabavna glasba 13,311 Priporočajo vam , 13.50 Človek in zdrav je 14 05 Odmevi z. Balkana . . . 14.25 Naši posluSalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak.. 17.60 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literat 1111 18,(0 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19,35 Lahko noč, otroci' 19.45 Minute 1. ansamblom Franca Flereta 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22 20 Informativna oddaja za tujino 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 2.1.05 Lirični utrinki §3.10 Petkov glasbeni mozaik 00.05 Nočni program - glasba - Radio Koj>er Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz. v komornem studiu Stephane Grappelli in Kari Hines — George Shearing 1335 Znano in priljubljeno 14.0O Z vami in za vas 15,30 Glasbena medigra 15.45 Vroče — hladno 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? I 7,35 Odmevi z. gora dipl. ing. Božidar Lavrič: Gruh je Se živ 17.45 Izmusicalov in glasbenih revij 18.40 Mali koncert lahke glasbe 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorania 20.00 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe »Opatija 80« 22.00 20 minut z instrumentalno skupino 22.20 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva 22 55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za nižjo stopnjo Srce bije. bije 10.35 Na ljudsko temo II. 00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi, najlepša vam hvala 11.:(() Havdn s Triom Lorenz RADIO TRIGLAV JESENICE 16 (Ml 16.30 17.15 18.05 18,51 19.15 20.00 20 15 UKVV-FM področje za radovljiško občino 87,7 megaherza — Gornje-savska dolina 103.8 megaherza — Jesenice in okolica 100,6 megaherza srednji val 1495 KHz Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila — 16.30 Kulturna oddaja — Morda vas bo zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila — obvestila. 16.30 Kam danes in jutri — Jugo-ton vam predstavlja — Morda vas bo zanimalo Nedelja: 11.03 Mi pa nismo se uklonili - Koledar važnejših dogodkov iz preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika — obvestila - 12.00 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled — Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna poročili - Obvestila - 16.30 Oddaja za mlade -Morda vas bo zanimalo Sreda: 16.03 Lokalna poročiš - Obvestila - 16J0 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo Cetrtok: 16.03 Lokalna poročila - Obvestila - 16J0 Nas obzornik - Morda vas bo zanimalo - Po domače za vas NAGRADNA KRIŽANKA !2 1 22 15 Pregled sporeda popoldanskega in večernega III. programa Radijska šola za nižjo stopnjo Srce bije. bije Popoldanski concertino Radijski operni list Richard Strauss »Šaloma« Radijska igra Francoise Xenakis: Srečanje na otoku Glasbene miniature 16 strun Znanost 111 družba Z jugoslovanskih koncertnih odrov Koncert orkestra Slovenske filharmonije dirigent Anton Na nm solist I)eszo Ranki, klavir Kruno ('i|n 1 Dva odlomka iz opere • I loklor 1'etelui. Literarni noKturno ' Vodoravno: 1. klatež, popoten priložnostni delavec v ZDA, 6. pesnik glasbi italijanski izraz za z lokom, coll'arco, 14. delovno področje, obnotji npr. ministra, 15. kdor misli, govori ali piše v antitezah. 17 »elektn^-morska riba, 18. ljudski izraz za deske pri plotu ali pri kegljanju, 19. kratici n Socialistična avtonomna pokrajina, 20. avtomobilska oznaka za Karlov« krogla, 23. tovarna pisarniških potrebščin v Celju, 25.- znak za kemično prvao natrij, 26. latinski izraz za umetnost. 28. vrsta igre z izločanjem Itj tombola, 30. krvoses; v pravljicah mrtvec ki vstaja iz groba, davi speče ljudi« jim pije kri, 32. govor pridigarja, 35. staro ime za dišeče rastline, soroda« baldrijanu, dišeče mazilo, 36. sodobna slovenska akademska slikarka in $r» fičarka. Adriana, 38. živčnost, nervoznost, 40. najvišji funkcionar v nekaterr starogrških mestnih državah, 42. reka v Srbiji in Bosni, desni pritok Drine pn Višegradu, 43. velika nestrupena kača, 46. Rado Nakrst. 47. reka v severnem delu Ruske SSSR, ki se pri Sjasstroju izliva v jezero Ladoga. 49. zasxVa ogljikovodik, podoben metanu, 51. avtomobilska oznaka za Peč, 52. kratica n aorist, 54. ime sodobne koncertne pevke Bratuž-Kacjanove, 56. omlačen m slame! 58. bliski; močne, trenutne svetlobe, 60. priprava za stiskanje, sora> rezultat udiranja, 62. znameniti španski madridski športni klub. 63 i orientalskem okolju tržni prostor. Navpično: 1. morska riba kostnica; posušena in nasoljena je polenovU bakalar, 2, naš strokovnjak za železarstvo, znanstvenik in publicist Ciril starožidovski kralj. 4. kratko izražena programska misel zlasti na začeti knjige, poglavja, pesmi, 5. kratica za primer, 6. eden izmed sedmerih iiričrv 1 starem Rimu, 7. ženski osebni zaimek, 8. vulkan na vzhodni obali Sicilite I buča, tikva, 10. Albert Einstein, 11. kratica za Radio-televizija Sarajevo sol cianovodikove kisline, 13. mejna reka med Dahomejo in Nieenio 1 Zahodni Afriki, 16. vrsta trpežnega ometa za fasade, 18. sad sadež § vsa! človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji, 24. omazilo, omaža >7 v medictc gobice, 29. prebivalec Ogrskega, 31. nosilec železniških tračnic 33 sodobr zagrebški književnik, prozaist in dramski pisatelj iz Dalmacije Ivan 34 skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna, 36. velika tropska ptiča ki giaw nima porasle s perjem, 37. ime izvrstnega karakternega igralca Tovornika M rahel sanitetni material iz bombažnih vlaken, 41. dolga, halji podobna uradiu črna obleka duhovnikov, 44. veliko glasbeno odrsko delo tudi open* gledališče, 45. tat, ki krade iz žepov, 48. v medicini preležanina. .50. rneVt^ v zahodnem delu Madžarske, vzhodno od Blatnega jezera 53 reka < španščini; gostinski lokal v Ljubljani, 55. medmet za uspavanje otroka SI glas, 59. kratica za Slavistična revija, 60. Stojan BatiČ. Reiitve poiljite dp »rede, 12. marca, do 10. ur«, na naslov: GUu, Kranj, Moie Pijadeja 1, z oznako rfamdnat ariaanaa. 1. na-fra da 1M dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 29. februarja: 1 krpanec. 8. obraba. 14 Sorbona. 15. trtpv 17 ime. 18. barjanka. 20. Ce. 21. Leda. 23. kin. 24 ol. 25. čar. 26 ostrogar. 29. alarm. 31. tras*. IS CM 34. ajda. 35. ALAI. 37. tr. .38. plosk. 40. Navje. 42. Anakreon. 45. Ika. 46. TO. 48. Ira. 49 kva« 52. Paganini, 55. Spa. 56. navržek. 58 redikar. 60. Titan i. lil. atomika Prejeli smo 89 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado (150 din) prejme Alica Bubaš. Histnu N 64290 Tržič. 2 nagrado (120 din) prejme Lojze Bavdek, Planina 25. 64(¥X) Kranj. 3 nagrado (Nt din) prejme Irena Šiling. Levstikova 2. 64(XK) K ran j Nagrade bomo poslali po jmšti NOVO V KINU Film Visoka tarča je posnet po knjižni predlogi. Namišljeni dogo dek je vzel čisto zares in prikazal, da smrt generala Pattona ni bila avtomobilska nesreča, ampak skrbno pripravljena zarota. Pa t ton je namreč preveč zagrizeno raziskoial krajo velike vsote dolarjev in pri tem vedno bolj drsel v mreže različnih obveščevalnih služb. V glavnih vlogah so nastopili Sophia Loren, John Cassaivtcs, George Kennedy in Max von Sydow. Ameriški film Nebo lahko počaka se duhovito ponorčuje iz ivrr v posmrtno življenje. Poln je humorja, ironije, ljubezni, nežnosh ju športa. Pripoveduje o igralcu ragbija, ki se ponesreči, neizkušen angel pa ga prekmalu vzame v nebo . . . Glavna igralca v filmu sta \Varren Beatty in Julie Christie. Film je lani kandidiral za vrsto oskarjev, nazadnje pa ni dobil niti enega. Superman je rojen na planetu Kriptonu. Njegov oče (Marlon Brando) je znanstivnik, ki odkrije, da bo planet kmalu propadel. Sina pošlje na Zemljo. Tu nihče ne sluti, da se v sramežljivem novinarju skriva Superman (Christopher Reeve), ki se pogumno bori proti zločinu in ščiti nedolžne Film je bil prikazan na letošnjem Festu. povsod pa ajM - ga-gledalci zehrdobrn sprejeli: rHH* o vabite poslovne partnerje na kosilo ali večerjo, ko preživljate .konec tedna, organizirate sestanke ali seminarje, ko naročate poročna ali druga jubilejna kosila ko potujete po Gorenjski in še ne veste kje bi se oddahnili in spočili se osvežili in okrepčali vam priporočamo Wotet.g*rad<$ody>'tri V Grill restavraciji igra dnevno, razen ponedeljka od 19. ura dalje ob sobotah in nedeljah pa tudi v času kosila originalni madžarski ansambel iz Budimpešte. Ob prijetn« glasbi vam nudimo originalne panonske kuharske specialitete ter izbrana kvalitetna vina Priporočamo se za obisk! \M ITi mm 4Q KOMPAS 5*2 KOMPAS JUGOSLAVIJA IvJjTI JUGOSLAVIJA Iskrene čestitke za dan žena vam želi EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva I 'nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi m s specialnimi lečami Izdelujemo na recept in brez njega S tem odrezkom imajo vse lene in » pri nas kupljenim okvirjem, za dan žena 30 *¥ popust pri uslugah. SE PRIPOROČAMO! Frizerski salon MILENA TAVČAR, Kranj, Primskovo 18 (pri Kokriškem mostu na Primskovem) čestita ženam za praznik 8 marec Odprto vsak dan od 12 do 20 ure, razen v petek od 8 do 20 ure in soboto od 7 do 12 ure. V HELSINKE 12. APRILA -TUDI HEPAC 80 Potovanje s posebnim letalom v finsko prestolnico je pripravil Kompas. Trajalo bo 5 dni, izletniki pa si bodo ogledali Helsinke, finsko podeželje, predviden pa je tudi obisk operne predstave in modernega baleta. V času obiska Helsinkov bo tam gradbeniška razstava in razstava HEPAC, ki je samo vsako četrto leto, in je zaradi novosti, ki so tam predstavljene, izredno zanimiva za strokovnjake s področja arhitekture, gradbeništva, oblikovanja in toplotne tehnike. Omenjeno potovanje je namenjeno tudi njim, saj je Kompas pripravil zanje poseben program z ogledi in pogovorom s finskimi inženirji, gradbeniki in arhitekti. Podrobne programe poiSčite v najbližji Kompasovi poslovalnici. K4iV? modne pletenine iskreno čestitamo vsem ženam za njihov praznik A talira alpska modna industrija Radovljica alpina. Iskrene čestitke vsem ženam za njihov praznik 8. marec •I in 4 dni. 9. 4.. 12. 4. TURISTIČNA POTOVANJA e Prekmurje - 2 dni - 29. 3. e Ohrid - 3 in H dni, od aprila do julija e Amsterdam - 4 dni, 29. 3. e London - 3 dni, 28. 'I. i Helsinki - 5 dni. 12. 4. SMUČANJE e Stubajska dolina - 4 dni, 30. 4. e Marmolada - 8 dni, 26. 4. STROKOVNA POTOVANJA e Bauma 80 - gradb. razstava v Munchnu 14.4. • Največji tehnični sejem Evrope v Frankfurtu - 4 dni. 16. 4. e Mednarodna razstava embalaže, pivovarstva. brezalkoholne pijače in vstekleničenja - Birmingham - 4 dni. 18. 3. • Helsinki, mednarodna gradbena razstava - 5 dni. 12. 4. INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH POSLOVALNICAH KOM PASA' LETALSKI MOST V OHRID 2e 8000 izletnikov je v organizaciji Kompasa obiskalo Makedonijo — samo lani 5000 Tudi letos je Kompas pripravil verigo letov z Brnika v OHRID, znano makedonsko letovišče, ki slovi po svojih naravnih lepotah in mili klimi. Izletnikom so na voljo vikend programi (petek - nedelja) in pa 6dnevni programi (med tednom). Za programe, ki so preizkušeni, saj jih je do sedaj koristilo 8000 izletnikov, je značilna velika pestrost. Za zaključene skupine so na voljo tudi strokovni ogledi (instituti, podjetja . . .). Izletniki bodo nastanjeni v hotelih A in B kategorije. Za prvomajske praznike je na voljo bogat 7 dnevni program z možnostjo obiska Mavrova in Soluna. Na tridnevnem potovanju v Ohrid si bodo izletniki ogledali njegove znamenitosti, se zapeljali z ladjo po jezeru do samostana sv. Nauma in z avtobusom po vožnji preko slikovite planine Galičice obiskali Prespansko jezero, Bitolo, KruSevo - center Ilinden-ske vstaje z bogatim muzejem. Šestdnevni program je po vsebini zelo podoben tridnevnemu, le da je na voljo več prostega časa. Podrobni programi za obisk Ohrida, ki bo zelo prijetno in zanimivo doživetje, so vam na voljo v vseh Kompasovih poslovalnicah. 3 dni April: 11., 18. in 25. Maj: 9., 16., 23. in 30. Junij: 6., 13.. 20., 27. in 29. 6 dni April: 13.. 20. in 27. (7 dni za 1. maj) Maj: 4., 11.. 18. in 25. Junij: 1..8.. 15.. 22. in 29. ZA SKUPINE IN POSAMEZNIKE NA VIKENDE IN POČITNICE LOKALNI IZLETI IN OGLEDI Od pomladi do jeseni z letalom v OHRID IIMTEREXPORT LJUBLJANA £ INE X potovalna agencija STROKOVNE EKSKURZIJE: VERONA - MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM. 2 dni, avtobus - odhod 14. 3. FRANKFURT - MEDNARODNI KRZNARSKI SEJEM -3 dni, letalo - odhod 17. 4. IZLETI ZA KONEC TEDNA: — Beograd — FruSka gora — Kragujevac — 2 dni, letalo — avtobus, odhodi vsak petek od 11. aprila dalje — RAB, 3 dni, avtobus - odhodi vsak petek od 9. 5. dalje — LONDON ali PARIZ, 3 dni letalo — odhodi vsak petek — VARŠAVA — 3 dni, odhodi vsak četrtek, oziroma vsak petek od H. 3. dalje OSTALA POTOVANJA: — TUNIZIJA — različne variante od 2— 7 dni. letalo, odhodi od 30.3s dalje — MAROKO — S ali 7 dni, letalo, odhodi od .'10. 3. dalje — ELBA - 5 dni, avtobus, odhod 29. 4. — HOLANDUA — 5 dni, letalo — avtobus, odhod 29. 4. — HOLANDUA - 7 dni, avtobus, odhod 26. 4. — RAB - 4 dni, avtobus, odhod 1. 5. Prodajamo letalske vozovnice za INEXOVE IN JATOVE domače proge in vse mednarodne linije. Informacije in prijave v Inexovi poslovalnici na Titovi 25 v Ljubljani, (061) 312-995, 327-947 ali 322-581, pa tudi pri vseh pooblaščenih turističnih agencijah. ORGANIZIRAN OGLED BEOGRADA Z OKOLICO (letalo - avtobus) Pripravila ga je potovalna agencija Inex in traja 2 dni. Prvi odhod bo 11. aprila, nato pa vsak petek. Poleg Beograda bodo izletniki obiskali FruSko goro in Kragujevac. Program za to zanimivo potovanje, na katerem boste spoznali naše glavno mesto in okolico, poiščite v najbližji turistični poslovalnici. Gostilna LOVEC Gorice telefon 57-033 Vsem delovnim ženam čestitamo za 8. marec 7 OBIŠČITE TINO - OBIŠČITE TINO Na preurejenem otroškem oddelku dobite vse za vašega dojenčka — oblačila kozmetiko košarice vozičke stajice hodaljke odejice in malčka — perilo pižame spalne srajčke trenerke igralne hlačke srajčke, bluzice in pletenine IŠČITE TINO - OBIŠČITE TINO - OB o hotel krim bled HTP BLED z n. sol. o. Objavlja prosta dela in naloge 1 VODJE STREŽBE Pogoj: - VK ali K V natakar s triletno prakso in znanjem dveh tujih jezikov 2. KUHARICE Pogoj: — KV kuhar 3. SOBARICE Pogoj: — PK ali NK delavka — zaželjena praksa 4 2 POMIVALKI Pogoj: — NK delavke — zaželjena praksa 5. VEČ VAJENCEV ZA KUHARSKO IN NATAKARSKO STROKO Za vodjo strežbe in kuharja obstoja možnost stanovanja. Prijave z dokazili sprejemamo do zasedbe prostih del in nalog. T" SGP TEHNIK Jjgg^gl TOŽD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in opravila 2 VOZNIKOV MOTORNIH VOZIL Pogoj: — voznik motornega vozila C in E kategorije, — 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo dva meseca. VODJE KUHINJE Pogoj: - VK kuhar, 2 leti delovnih izkušenj ali — K V kuhar in 5 let delovnih izkušenj. — poskusno delo 2 meseca. ANALITIKA Pogoj: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, zaželjene so delovne izkušnje. Delo je za določen čas do 28. 2. 1981 Nastop dela na prostih delovnih mestih je možen takoj ali po dogovoru. Vloge za sprejem na delo z dokazili o zahtevani šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SGP TEHNIK, Škofja Loka 15 dni po objavi. Vse ostale informacije lahko kandidati dobijo osebno ali preko telefona 60-371 v kadrovski službi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po izbiri kandidata. Industrijski kombinat M KRANJ Tozd sestavni deli Kranj Delavski svet razpisuje dela in naloge vodje TOZD sestavni deli Za opravljanje razpisanih del in nalog mora kandidat izpolnjevati poleg pogojev predpisanih v 511 čl. Zakona o združenem delu, se tele posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo kemijske, ekonomske ali organizacijske smeri, — da ima tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju strokovnih del v kemijski industriji, v komercialni, finančno-računovodski službi ali splošni službi, oziroma 5 let delovnih izkušenj, če ima kandidat višjo šolsko izobrazbo, — da obvlada nemški ali angleški jezik. — da je družbeno-politično in moralno-etično neoporečen, ter da ima pravilen odnos do samoupravljanja, — da izkazuje sposobnost samostojnega, ustvarjalnega in uspešnega opravljanja del in nalog. Imenovani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Rok za vložitev prijave je 15 dni po objavi razpisa, prijave pa naj kandidati pošljejo kadrovskemu oddelku Ind. kombinata Planika, Kranj v zaprti ovojnici z oznako »razpis vodje TOZD sestavni deli«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijave. DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJE Bled Dne 8 3 1980 MARKET BOHINJSKA BISTRICA. Trg svobode 1 SAMOPOSTREŽBA BLED Prešernova 48 SAMOPOSTREŽBA RADOVLJICA Kranjska 1 1 KMETIJSKO ZEMLJIŠKA SKUPNOST SO TRŽIČ razpisuje na podlagi 33. člena svojega Statuta prosto delovno mesto: TAJNIKA Interesent mora izpolnjevati naslednje pogoje: — mora biti družbenopolitično aktiven. — imeti mora ustrezno višjo, visokostrokovno izobrazbo. — delo tajnika se razpisuje za nedoločen čas in polni delovni čas. Prijave v zaprti ovojnici pošljite do 22. marca 1980 na naslov: Kmetijsko zemljiška skupnost občine Tržič, Križe 25. loški muzej Škofja loka vabi k sodelovanju čuvaja Pogoj: — upokojenca, ki ga delo z obiskovalci muzejskih zbirk veseli in objavlja proste naloge in dela SNAŽILKE Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave bomo prejemali 15 dni po objavi oglasa na naslov: Loški muzej, Škofja Loka, Grajska pot 13, p. p. 9. OBRTNIK Škofja Loka Blaževa 3 Objavlja prosta dela in naloge NABAVNEGA REFERENTA Pogoji: — poklicna šola trgovske ali druge ustrezne smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Poseben pogoj: — poskusno delo tri mesece Kandidat mora imeti opravljen izpit za voznika B kategorije. Nastop dela je možen takoj. Prošnje pošljite v roku 15 dni po objavi oglasa na naslov Obrtnik Škofja Loka, Blaževa ul. 3. DELAVSKI DOM Franca Vodopivca Trg revolucije 3 Kranj Komisija za delovna razmerja in naloge razpisuje 1. HIŠNEGA DELAVCA 2 ČISTILKE Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Razpisni rok je 8 dni od dneva objave. I4.U4U1« M*»iM •> SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjeva 1 Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD Inda* strijske in nizke gradnje Javornik objavlja proste delovne naloge in opravila tehničnega vodje TOZD Pogoji: — končana visoka ali višja šola gradbene smeri, opravljen strokovni izpit in 4 leta delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prošnje z dokazili pošljejo na naslov: SGP Gradbinec, Kadrovsko socialna služba, Cesta maršala Tita li Jesenice. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi oglasa. GPMEGRAD TOZD ELMONT BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za določen čas ADMINISTRATORJA V SPLOŠNI SLUŽBI Pogoji za zasedbo: — dokončana administrativna šola, — 2 leti delovnih izkušenj, — dobro obvladanje strojepisja. Poskusno doba 30 dni. Stanovanja ni. Nastop dela takoj Delo w združuje za določen čas - nadomeščanje delavke na porod niškem dopustu. Pismene prijave pošljite v 15 dneh no obiavi m naslov: GP MEGRAD TOZD ELMONT, Bled p. p. 64 O izidu boste obveščeni v 15 dneh po končani objavi. Vatrostalna Zenica TOZD JESENICE Jesenice Na osnovi sklepa delavskega sveta objavljamo prostih del oziroma nalog s posebnimi pooblastili i: vornostmi 1. VODJE PRAVNE, SPLOŠNE IN KADROVSKE SLUŽB« V TOZD JESENICE Pogoji: — visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri in 5 |k delovnih izkušenj, — ustrezno moralno politične kvalitete. Delo se združuje za mandatno dobo štiri leta. Kandidati naj vloge z dokazili o strokovnosti pošljejo v 15 dnek po objavi na naslov: Vatrostalna Zenica TOZD Jesenice Savska*. Kmetijsko živilski kombinat Kranj JLA2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS Kranj objavlja na podJtf) sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge za nedoločen čas: PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE (za nadomeščanje) za opravljanje del prodaja živilskih artiklov Posebni pogoji: - 6 mesecev delovnih izkušenj, zdravstvena sobnost za delo z živili. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KŽK Kranj. JL\ 2,15 dni po objavi. bombažna predilnica in tkalnica tržit razglaša naslednje proste naloge in opravila na podlafi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in v skladu z 21. cl. Zakona o delovnih razmerjih v Pravnem oddelku OPRAVLJANJE PRAVNIH POSLOV (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — visoka izobrazba pravne smeri. — poznavanje zakonodaje. — 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema Kadrovski oddelek 15 dni po objavi. *T», 7. MARCA 1980 21.STRAN.G LAS ,11 UJJ Gorenjska oblačila ' w Kranj TOZD KONFEKCIJA KRANJ in TOZD KONFEKCIJA JESENICE iskrene čestitke ob S. marcu — dnevu žena Vsem delovnim ženam KRANJ Za 8. marec čestitamo vsem delovnim ženam m jim želimo veliko uspehov Modni salon KAVClC Marija, Kranj, Tomšičeva 15 Izdelujem vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno. Priporočam se za izdelavo poročnih dolgih in kratkih oblek ter kostimov. Čestitamo za H. marec praznik žena. Odprto od 9. do 14.30, v petkih od 14. do 18. ure, v sobotah zaprto. Krila izdelam v enem tednu. TERMOPOL SOVODENJ vezenine bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled Vsem ženam čestitamo za njihov praznik marec Branka Herle Optik Kranj, Vodopivčeva 19 Izdelava vseh vrst očal, tudi na recept in vsa popravila hitro in solidno izdelam. Cenjenim odjema/kam in ostalim ženam čestitam za praznik 8. marec in se priporočam ŽIVILA Kranj Vsem ženam iskrene čestitke za 8. marec TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Praktična darila za 8 marec so v prodaji — najnovejše garniture ženskih robcev — v poslovalnicah Triglav v Kranju. Tržiču in Kamniku Vsem ženam iskrene čestitke za njihov praznik Po zahrbtni bolezni nas je v 55. letu starosti zapustil sredi neutrudnega dela nas dragi mož, ata, sin, stari ata, brat in stric FRANC MRAK Bodanov ata iz Vosč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga med boleznijo obiskovali, sosedom za nesebično pomoč ob smrti, sorodnikom, sodelavcem: LIP — Bled, ELAN — Begunje. ALMIRA — Radovljica ter ZB — Lancovo; kakor tudi vsem prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tov. Pintarju in tov. Muleju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za lepo zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali in sočustvovali Žalujoči vse njegovi! Vošče pri Radovljici, 4. marca 1980 z nami. ZAHVALA Ob izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA GORJANCA Prajzovega ata iz Predoselj — mizarski mojster v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vsestransko pomoč, izraženo sožal je in darovano cvetje. P()sebej se zahvaljujemo dr. Krečevi in dr. Majerju za dolgoletno zdravljenje, osebju oddelka za intenzivno nego bolnice Golnik, g. župniku za lepo opravljen obred, DO -leKstiini in obutveni center Kranj, vsem pevcem za lepo zapete pesmi, tov. Bitencu z poslovilne besede, vsem prijateljem čebelarjem ter družbenim organizacijam KS Pn doslje; kakor tudi vsem bivšim učencem. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu spremili na zadnji poti! Žalujoči: žena Antonija, sinovi Franci, Tone in Nace z družinami ter ostalo sorodstvo za Predoslje, 2. marca 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta IVANA ŽUŽKA Iz Naklega se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožal je, darovano cvetje in pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala tudi sodelavcem kolektiva Iskra - TOZD Stikala: kakor tudi ZB Naklo in ZRVS - Naklo. Zahvaljujemo se tudi pevcem in duhovščini za opravljeni obred. Žalujoči: žena Tončka, sin Jani in hčerka Irena Naklo. 5. marca 1980 MALI telefon OGLASI 23-341 iPRODAM Vsak petek popoldan dobite odličen KOKOŠJI GNOJ naložen v vreče. Srednja vas H pri Goricah 1328 Prodam eno leto starega NEMŠKEGA OVČARJA Telefon 82-52« — dopoldan 1546 Prodam" dvobra/.dni PLUG RK CiKNT. Zg. Bitnje 22. Zabnica 154 7 Prodam PKC na olje ter leseno BARAKO (3x4 m) uporabno pri gradnji. Svoljšak Jože. Gndešič 92. Škofja Loka 1548 Prodam pet mesecev starega BIKCA, šest mesecev staro TELI-CO ter KRAVO, ki bo konec maja teletila. Aleš. Mače 4. Preddvor ' 1549 Prodam PRAŠIČKE, težke po 30 kg. Virmaše 42. Škofja Loka 1550 Ugodno prodam dobro ohranjen GRAMOFON »TRAVIATA 2380« RIZ-ELAK stereo. Ogled vsak petek, soboto in nedeljo. Gabrjč Marjan, Moša Pijade 46. Kranj 1551 Prodam dobro KRAVO molznico, gnojnično ČRPALKO in SOD ter 800 kosov OPEKE špičak. Antolin. Vodice 139 1552 Ugodno prodam STRUŽNICO, premera 600, vreteno premera 80. Zupan. Mlaka 109. Kranj 1553 Prodam športni VOZIČEK. Ur bane. Sel Jakova 9, K ran j 1554 Prodam žensko in moško KOLO ter električna KUHALNIKA, na dve in tri plošče. Srednje Bitnje 57. Zabnica 1555 Prodam leto in pol starega NEMŠKEGA VOLČJAKA - samico, brez rodovnika. Balantič Balantič ZAHVALA V 96. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama. babica, prababica in praprababica NEŽA GAŠPERLIN Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ji darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. I^epa hvala pevcem in gospodu dekanu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Franc. Milje 1, Šenčur 1556 Prodam zgodnji KROMPIR ves na Voklo 37. Šenčur 1557 Prodam mlado KRAVO za zakol Voglje 87. Šenčur Prodam PRASlCA. ežkega 160 kg. Strahinj 69. Naklo 1559 Prodam 2 meseca stare PISKE mesnice. Zasip. Sebenje 50, Bled 1560 Prodam jedilni KROMPIR iROr. po 3.20. skoraj nov 1000-litrski SOD za gnojevko ter gnojnično ČRPALKO na motorni pogon (ugodno). Sparovec Janko. Zg. Duplje 26 1561 Ugodno prodam globok in športni OTROŠKI VOZIČKE Podnart 41 1562 Prodam italijanski OTROŠKI VOZIČEK - kombiniran. Naklo št. 112 1563 Prodam 1500 kosov CEMENTNE STRESNE OPEKE špičak. Ogled v torek, četrtek popoldan in nedeljo dopoldan. Šenčur. VVeingerleva 12 pri Kranju 1564 Zaradi selitve ugodno prodam DNEVNO SOBO - komplet in SPALNICO s francoskim ležiščem. Telefon 064-26-911 1565 Prodam KOSILNICO BCS. Se-nično 27. Tržič 1566 Ugodno prodam novo termoaku-mulacijsko PEČ. 2.25 kW. stilno POHIŠTVO secesija ter francosko POSTELJO trosed. Ogled vsak dan Grujičič. Golnik 41 (grad) Prodam akustično * 1567 KITARO. Te- lefon 27-039 1568 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, temnomoder. s prenosno košaro za v avto. C. Staneta Žagarja 55, Kranj 1569 Prodam 8 plošč 4 mm PLOČEVINE, velikost 100x600. Velesovo 41. Cerklje 1570 Prodam BIKA in TELIOO, stara 13 in 8 mesecev ter dve MOTORNI ZAGI »JOBU« Valjavec, Podljubelj 16, Tržič 1571 Prodam 500 kg težkega plemenskega VOLA. Podbrezje 82. Duplje 1572 Poceni prodam dve OKNI. 125x112. dvojna trodelna. C. I. maja 53.tel: 21-677 1573 Prodam BUTARE iz smrekovega žamanja. po 300 din - kub. m: ter kupim vsako količino smrekovih ali borovih PLOHOV, debelina 5.8 do 10 cm. Svetelj Jože. Šenčur. Kranjska 27. tel. 41-100 1574 Prodam TRAKTOR IMT 533 de lux s kompresorjem in traktorsko KOSILNICO (mortel) Pipan Janez. Luže 19. Šenčur 1575 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Klemenčič. Vefjkrt Vlaha-viča 5. tel.: 27-55') |f>76 Ugodno prodani novo PEČ za centralno kurjavo ZRKNJANIN 35. Informacije v popoldanskem času po tel.:061-841-149 1577 Prodam novo CISTERNO za kurilno olje. ali zamenjam za PLOČEVINO, Tel. 064-22-298 1578 Prodam 2200 »VETROKLINOV« i za eternit strešnike in 3 LEGE za ostrešje, dolžina 6 m. 18X18. Milica Pobežin. Cadovlie pri Tržiču 10 Prodam kravo. Lom. Grahov* M.Tržič 1612 Poceni prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elektrika) Jon novic. Valjavčeva 5. Kranj 16M Prodam dobro ohranjeno SPAL NICO Lamovec. Zg Bitnje «». 1± nica 1614 Prodam rabljeni POSTEIJI z joc vložki po zelo ugodni ceni. Naskn« oglasnem oddelku. 1615 Prodam polovico KRAVE, srmnh ski KROMPIR igor in desirr *» motorno KOSILNICO olimpta KV kalj Anton. Sr. Bitnje 19. Zabnica 1616 Prodam globok italijanski VOZIČEK, rjav žamet. Zadružna 2. Kram 1617 Prodam novo LEZlSČE - KV STE U O. Hrast je 39. Kranj 161* Prodam semenski KROMPIR ipr in desire ter dobro ohranjen TRAK TOR ferguson. 35 KM.'Vofrijr 6t Šenčur 1619 Prodam ZAMRZOVALNO 0MA RO gorenje. Mandelčeva I. Knun tel.: 22-690 16» Prodam semenski KROMP1K igor. Zg. Bitnje 18 IK21 Prodam dva lepa OVČARJA sta ra 3 mesece. Jože Zupan. Bistrira ifc Tržič 162 Prodam rabljena. macesnov* vhodna VRATA. Puštal I. Škofa i oka 1621 Prodam OMARO in VITRINO ■ v dnevno sobo. Košmrlj Aktfz. Zg. Bitnje 110 MJ Prodam SENO. Suha 5 pn Predosljah. Kranj MS Prodam PRAŠIČKE, težke od 5 do 70 kg. Posavec 16. Podnart Prodam 550 kg težko KOBILO KOMAT in 16 eolski GUMI ViV Bled. Razgledna c 14 M5 Prodam 1 teden starega BIKCA « mlin šrotar s kamni. C. na KUrr 9. Kranj 16* Prodam dva PRAŠIČA, terki 100 kg. Lahovče 61. Cerklje »6» Prodam semenski in jedil* KROMPIR igor Zupan. Krtu Jezerska c.93 16» Po zelo ugodni ceni protia* SPALNICO Naslov v oglasnr« oddelku. IKU Zamenjam 3 leta staro |ak** KRAVO za brejo. Papler. Žirova ca 52 l€ H Prodam KOSILNICO mortd | ferguson in KABINO za ferpis* Cešnjevek 28. Cerklje MS Poceni prodam semenski ir. K-dilr KROMPIR. Pšata 1. Cerklje KM Prodam KRAVO, ki bo maja »aH iič teletila. in TELIČKO za i?m Sentorska gora 9. Cerklje 1635 Provirili MEŠALEC za seno « KOSILNICO BCS. skoraj novi Spruk. Lenart 4. Cerklje Itvfc Prodani 9 s*-dem tednov statik PRAŠIČKOV Sidraž 6. OriU 1617 Prodam OVES za seme in jedik* KROMPIR Sp Brnik i:i.Cerkb> Prodam MOLZNI STROJ na« zičku. traktorsko KOSILNIC 0 • OVES za seme. Cerkijanski dobrav« 10. Cerklje 5« Prodam brejo KRAVO. p<> Sen turska gora 3. Cerklje 164« Prodam krmilno KORENJE Grad 13. Cerklje 1641 Prodam semenski KROMPIR d> sire. Voglje 106. Šenčur Ml Prodam CEVI za centralno K>" pret Miha. Voglje 94. Šenčur 164J Prodam nad 160 kg težkega PRA SIČA za zakol. Poženik 49. Ceril* 1644 Prodam SLAMOKEZMC0 ult» 3 s puhalnikom. jedilni in senv"Ai KROMPIR igor. rabljena OKNA \ trojnim zapiranjem t«r POLKNA » OKENSKE MRE ZE. primerno m vikend. Poženik 43. Cerklje MS Prodam mesnatega PRAŠICA j zakol. Dvor je 40. Cerklje 16* Prodam 280 kosov SI POREKO (60X 25X 5 cm). Skokova 13* St razišče KG Prodam globok OTROŠKI VOZI ČEK. Predoslje 151. Kram 16*» Prodam dvojna BAI.KONSh \ VRATA »intio« (100X1201 fc-au Slovenj Gradec — ene r. levim ranjeni, druge z desnim odpiran* Pivka 14. Naklo 16« Prodani semenski KRON.PIK igor. Cvenkel Alojz. Ljubno 6S i\v nart. telefon 70-005 I bo« Prodani 1000 kg BETONSKEC4 Železa t k mmi. Goio»> Mimr* Škofjeloška c 3. Kranj I6M Prodani športni VOZIČEK Jaskiv Jusuf. Ul. '.Janeza Puhana I stan 10. Kranj l'godno prodam novejšo maha gonij SPALNICO Ogled vsak dan (kI 17 do 19. ure. Bernik Man« Staneta Rozmana 2. K rani l^v' Ugodno prodam ŠEUKtMO GARNITURO. Furlan. Planina IT Kranj 16S4 Prodam rabljen KAVČ. DIVAN TV in OMARO. Rekar. Hrast* 1* Kranj I*^v> Prodam DNEVNO SOBO in črno-bel TELEVIZOR. Ogled po 17 un Kranj. Mlakarjeva 24/11. stanova n je 1 i 1656 Prodam KRAVO ciko po teletu« dva 120 kg težka PRAŠIČA. Jettb 15. Bohinj 16S7 rTTH, 7 MARCA 1980 Prodam belo POROČNO OBLEKO, *t 42 do 44. Ogled popoldan. Wov v oglasnem oddelku. 1658 Prodam KRAVO po tretjem tele-* Srednja vas 2, Bohinj 1659 Prodam novo vzidljivo kopalno i(AD Trbič. Zanova 34, Kranj, Č2|149 1701 Pro&m mlado GOVEDO in PIJANCE - pohance za zakol. Stra-%j20,Naklo, tel.: 47-127 1702 Prodam novo OKNO (150 x 180) z *w in 150 BUTAR za kurjavo, 'nar. Vešter 16, Škofja Loka 1703 Prodam MIZARSKO DELAVNO tfIZO Iponk). Trček Jože. Nova vas tun 1704 Prodam FIKUS (60 listov). Češ-J**ek 4, Cerklje 1724 Prodam 3 nova OKNA z roletami ;%xl40 cm). Oman. Sp. Pirniče •: Medvode 1725 KZK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 444 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO vinko-VIĆ7H) Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO vinko-vic Traktorske gume in aku-■olatorje. KUPIM Kupim suhe hrastove PLOHE, ■bb m. Kovač Anton, Smledniška iS Kranj 1580 Kupim dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva. Molj, Voglje 39 1581 Kupim dobro ohranjen ročni CftN VOZ z dvema kolesoma timprf) Naslov v oglasnem od-rjfj 1582 Kupim OTROŠKO KOLO, za tirout od 4 do 6 let. Telefon 22-974 Eldan 1583 . n rabljena VRATA, OKNA \ LES, primerno za vikend. Pi-ttoe ponudbe na naslov: Toplica \mo, Sr. Bitnje 5, Zabnica od taarcadalje 1584 VOZILA OPEL KADETT, letnik UH,« MAGNETOFON. Trboje 9, Uaj 1456 Prodam MOPED TOMOS 15 5LC, letnik 1979. Jugo vic, Grajska Ml Škofja Loka, tel.: 60-509 1521 Prodam FIAT 750, letnik 1972, ne-■^prtriran, v voznem stanju. Stra-m «, Naklo 1528 Prodam ohranjen RENAULT 12, etai 1974. Prebačevo 57, Kranj Prodam MOTOR JAVVA, 175 ccm, «ai 1976, registriran do oktobra, lit« 6. Šenčur 1586 Prodam LADO, letnik 1973. Luže t Šenčur 1587 Prodam KOMBI Z-13O0 z 8 sedeži, ttatt 1976, registriran do 13. 2. 1981, *tor nov, 13.750 km, cena 52.000 ta. Telefon 064-26-911 1588 Prodam PRIKOLICO za osebni m m AVTOR A DIO blaupunkt, v (Mariji Biček, Mo&nje 26, Ra-V*1jiea 1589 Prodam ALFA ROMEO gullia m TI, starejši letnik in FORD T'L'NUS 17 M, letnik 1969. Vida **ko. Ul.Kokrftkega odreda 8, UM 1590 Prodam ZASTAVO 101, letnik rUuže 65, Šenčur 1591 Prodam ZASTAVO 101, letnik T^Uhovče 61, Cerklje 1592 ZASTAVO 101 - 1300 mediteran, '»mkm, ugodno prodam. AndolŠek. >*nikova 13, Kranj 1593 Prodam AUDI 50 LS, letnik 1976. W Janez, Kamna gorica 86. '»formacije dopoldan po tel.: 70-116 1594 Prodam ŠKODO 100 LS, po generala! Ogled vsak dan od 15. ure kije Rateče - Planica 105 1595 Prodam novo MOTORNO KOLO MWA, 350ccm, delno karamboli-nn, prevoženih 72 km, leto izdelave '01 registriran za 1 leto. Ogled loten vsak dan. Kalendar Ranko, Mirka Vadnova 1, Komunala -nraafci dom, K ran j 1596 Prodam FIAT 850, celega ali po m. Drulovka 41, K ran j 1597 Prodam VW 1302 1 — nemški. Prtutor Janez, Ćegelnica 33, Naklo Prodam 3 mesece staro ZASTAVO 101 comfort. Telefon 064-28-321 1599 Prodam ZASTAVO 101. Vdovič, K idričeva 14, K ran j 1600 Ugodno prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1972 ter KAROSERIJO za kombi IMV 1600, malo karambolirano, letnik 1976. Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 1601 Prodam rdeč 126-P, z neparno številko, letnik 1979. Oremelj, Hote-maže 46, Preddvor 1602 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje 1603 Ugodno prodam osebni avto WAUXHALL viva. Ovsiše 13, Podnart, tel.: 70-081 1604 Prodam avto FIAT 850, letnik 1969, za 6.000 din. Mežek Marjan. Sorlijeva 23, Kranj 1605 Prodam PZ-125, letnik 1972, motor nov, registriran 'decembra 1979. Gorjanc, Tomšičeva 6, Kranj 1606 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Rupar, Poljanska c. 60, Škofja Loka 1607 Prodam KOMBI ZASTAVA 430 K — tovorni. Zminec 60, Škofja Loka 1608' Za NSU 1200 in NSU 110, prodam dele. Po dogovoru jih pripeljem tudi na dom. Telefon 064-25-730 1609 Ugodno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1977. Vidmar. Medetova 5. K ran j 1610 Zaradi zidave prodam ZASTAVO comfort. 8.000km. Telefon 28-320 Prodam 126-P. letnik l*»7(> Darja Novak. Radovljica. Goreli jska c. 3*> 1660 Prodam FIAT 850, registriran do januarja 1981. Naslov v oglasnem oddelku. 1661 Ugodno prodam breako PRIKOLICO. Orešnik, Groharjevo naselje 11, Škofja Loka. tel: 61-809 - popoldan 1662 Prodam LADO. letnik 1972. Fran-kovo 75, Škofja Loka. ogled v petek in soboto. 1663 Kupim APN-4, od 2.000 do 3.000 dinarjev, v zameno dam kitaro. Pin-tar Marjan. Martinj vrh 28. Železniki 1664 Prodam MOTOR MZ 150. preregi-striran 125. letnik 1977. Telefon 064-28-288 1665 Prodam dobro ohranjen SUN-BEAM. 1300 ccm. letnik 1975, prevoženih 62.000 km. Ogled možen vsak dan od 15. do 20. ure. Informacije po tel.: 061-611-132. Petač Franc. Švet-je 82. Medvode 1666 Poceni prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Ogled v soboto popoldan ali nedeljo. Ljubno 51, Podnart 1667 Prodam ZASTAVO 750, komplet obnovljeno. H rast je 39. Kranj 1668 Poceni prodam 5-tonsko kiper PRIKOLICO — dvoosno. Tržič. Virje 36. tel.: 50-476 1669 Prodam ZASTAVO 101 lux, letnik 1975, prevoženih 64.000 km. Ogled vsak dan popoldan od 15.30 dalje. Informacije dopoldan po tel.: 22-465 ali popoldan po telefonu: 75-749. Miroslav Odar, Cankarjeva 25, Radovljica 1670 Ugodno prodam starejšo ŠKODO v voznem stanju. Cerklje 4 1671 Prodam generalno obnovljen RENAULT 16, letnik 1968. z rezervnimi deli, za 6 SM, možno na kredit. Zad-nikar, Predoslje 108, Kranj 1672 Prodam popolnoma prenovljen VW 1300, registriran do oktobra. Ogled v soboto, nedeljo. Jurca Rado. Brekovice 15, Ziri 1673 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300. Zg. Besnica 73. tel.: 40-617 1674 Prodam FIAT 126-P. Breg ob Savi 67, Kranj 1675 Po ugodni ceni prodam MOTOR 15 SLC, letnik 1978. Ažman, Predoslje 31 /a, Kranj 1676 Prodam navadno LADO, letnik 1976. Ogled vsak dan popoldan. Ma-hič, Zlato polje 3/b, K ran j 1677 Ugodno prodani dobro ohranjeno ZASTAVO 1300. letnik 1974, registrirano do 12,7.1980. Vcskovič. Kranj, Dražgoška 7, tel.: 22-057 1678 Prodam VW karavan v voznem stanju. Slatnar, Cerklje 231 1679 Prodam neregistrirano ŠKODO 1000 MB, letnik 1968, s popravljenim motorjem, cena 8.000 din. Lahovče 14, Cerklje 1680 Prodam ZASTAVO 750. starejši letnik. Britof 83, Kranj 1681 Prodam RENAULT 4. letnik 1974. Struževo 9, Kranj 1682 Prodam OPEL REKORD karavan, letnik 1970, registriran do konca leta. Pire Maks. H rastje 81 1683 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. registrirano do marca 1981. Minov, Nazorjeva 10, Kranj, tel.: 21-102 - popoldan 1684 Prodam 126-P, letnik 1977, prva registracija 1978. z neparno številko. Telefon 22-158 1685 Ugodno prodam AUDI 60. Informacije po tel.: 25-754 1686 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1974. Visoko 129, Šenčur 1687 Prodam FIAT 126-P, letnik 1976, cena 4,5 SM. Sempetrska 35, K rani Prodam rezervne dele za KOMBI IMV, letnik 1$72. Ribnikar Alfonz. Mlaka 91, Kran 1689 Prodam osebni avto FORD TAUNUS 15M.Voklo 66, Šenčur 1690 Kupim R-4, do 50.000 din - gotovina. Pot na Jošta 35, Kranj 1691 Prodam AUDI 60, leto izdelave 1972. Gregorčičeva 21. Radovljica, tel.: 75-935 1692 Prodam JAWO 250, letnik 1976. in-ZASTAVO 101. letnik 1973. potrebno popravila. Telefon 25-550 — popoldan 1693 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101. letnik 1975. Kokalj Vili. Pristava 69/a. Tržič 1694 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1980. Telefon 24-871 - dopoldan 1695 Prodam VW - PASAT LS. letnik 1974. prevoženih 58.000 km. Ogled vsak dan popoldan. Rezek Ivan. Kropa 134 1696 Prodam nov motor JAVVA, 350 ccm. prevoženih 2.500 km. Sodja Martin. Mencingerjeva 28. Boh. Bistrica 1697 Prodam »FlCKA«. letnik 1968. Križe 68, Tržič 1698 Ugodno prodam AUDI 80 L. Ogled vsak dan popoldan na Bledu. K orna rde jeva 16 1699 Prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, ter MOTOR in razne dele Praprotnik Bojan. Ljubno 129. Podnart. Ogled možen vsak dan 1700 LADO 1 r>7l Informacije po tel 21-012. K ran j. Ši irnovn ."> nom. Informacije po tel.: 23-430 ob delavnikih med 18. in 19. uro 1708 Dvo in pol sobno STANOVANJE zamenjam za GARSONJERO in doplačilo; ali prodam> Ponudbe pod: Vodovodni stolp 1709 Samsko dekle išče GARSONJERO ali SOBO s kopalnico na relaciji Jesenice-Kranj. Šifra: Stanovanje 1710 Uslužbenka išče SOBO v Kranju ali Šenčurju. Ponudbe pod šifro: V marcu 1711 1 POSESTI Starejšo KMEČKO HI SO z vrtom pod Krvavcem oddam v najem za dve leti. pozneje prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1717 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO in 1500 kv. m kmetijske ZEMLJE. Naslov v oglasnem oddelku, (telefon: 23-341) 1718 Kupim STARO HlSO s KKK) do 15(K) kv. m zemlje. Naslov v oglasnem oddelku (tel. 23-341) 1719 .23.STRAN G LAS NAJDENO Našel sem šop KLJUČEV. Roos, Oprešnikova 24, K ran j 1720 IZGUBLJENO Na relaciji Moste—Brnik —Kranj — Jesenice sem izgubil KOLO od prikolice z zavornim bobnom. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vrne. Celestnik Srečko, telefon 81-937 1726 OBVESTILA; MONTIRAM centralne kurjave. Rutar Andrej, Kranj, Kuratova 54, tel.: 24-728 1536 FOTOKOPIRAM IN RAZMNOŽUJEM! Kakovostne kopije formata A-4 in A-3, vam izdelam v najkrajšem času. Cena fotokopij je 2 dinarja. Za dijake in študente 25 odstotkov popusta. Oglasite se pri Ri-har, Škofja Loka, Podlubnik 235, tel.: 62-318 vsak dan po 15. uri in v soboto od 8. do 15. ure 1712 ZAPOSLITVE OSTALO STANOVANJA SOBO oddam dvema dekletoma Naslov v oglasnem oddelku. 1 706 S°BO v Kran'u ali »ližnji okolici. Šifra: Reden plačnik 1707 Eno in pol sobno pritlično najem-mško STANOVANJE (39 kv m ogrevanje klasično), zamenjam za enosobno STANOVANJE z balko- Za čas dopustov iščemo pisarniškega delavca (prodaja). ZlTOPRO-MET SENTA. Tavčarjeva 31. Kranj 17,;} Prevzamem administrativno-teh-nična dela od zasebnikov-obrtnikov ali drugih, brc/, tuje delavne sile. Informacije po tel.: 064-47-244 v popoldanskem času 1714 Na podlagi sklepa HS Planina 18/19 ZAPOSLIMO ClSTILKO za čiščenje skupnih prostorov (dvakrat tedensko). Delo je honorarno, topla voda. Interesenti naj se javijo na naslov: Planina 19 - tov. Pervanje 1715 Službo DOBITA KV NATAKARICI in KV KUHAR ali KUHARICA OD po dogovoru, razgovor osebno. GOSTILNA VIGREI). Reteče 59. Škofja Loka 1716 Iščem VARSTVO za 9-mesečnega otroka. Tavčar, Ul. XXXI. divizije 46 1721 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak. Škofja Loka. tel.': 62-091 1722 VARSTVO za 20-mesečno deklico na našem domu (Planina), iščemo. Telefon 25-212 _1723 -->t Izdaja CP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-319W - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje 1S80 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta,brata in strica JAKOBA ŠINKOVCA Kramarjevega ata iz Leskovice 20 se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. /oseDn°J* zahvaljujemo učencem podružnične šole Leskovica za zapete žalostmke ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, sinovi in hčerki z družinami, sestri, brat in ostalo sorodstvo Leskovica, 1. marca 1980 ZAHVALA Ob smrti drage žene, mame in sestre FRANCKE STEGNAR roj. Štibelj • i u i- • i on8PHnm in prijateljem za izrečeno sožalje ter se iskreno zahvaljujemo sorodnikomm/zdravstvenemu osebju za lajšanje poklonjene vence m cvetje. Hvala zdravnikom ni *t„k«««4V« ,Q bolečin Hvala ZB - Huje, tovarni Lepenka Tržič pevcem DU in g. duhovniku za spremstvo na zadnji poti. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Tone, sin Slavko z ženo, bratje, sestri in sorodstvo Kranj, VVerdohl, Dolenja vas, 27. februarja 1980 V SPOMIN 6. marca je minilo leto dni, odkar smo se poslovili od našega dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA HAFNERJA z Visokega Naš dom je postal tih in prazen, v naših srcih je ostala bolečina. Imeli smo te radi, zato te še vedno obiskujemo. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi tvoji! Prisrčen sprejem na Brniku r Jože Kuralt se je zadovoljen vrnil iz Amerike. Kar i>eliko prtljage je potrebno za enomesečno odsotnost od doma. Sicer pa so smučarji, ki nastopajo v svetovnem pokalu navajeni, da hitijo iz smučišča na smučišče iz tekme na tekmo. — Foto: F. Perdan BRNIK — Po enomesečnem nastopanju na olimpijskih igrah v Lake Placidu in tekmovanju za moški in ženski svetovni pokal na ameriško-kanadski turneji se je v domovino vrnila naša moška in ženska reprezentanca. Prve besede alpincev Bojana Kri-žaja, Borisa Strela, .Jurija Franka. Janeza Ziblerja in Jožeta Kuralta ter žensk Anje Zavadlav, Nuše Tome in Mete Jerman so bile namenjene zdravju našega predsednika Josipa Broza-Tita. Tudi trenerji in tehnični direkfor ter vodstvo reprezentance ter serviserji so se najprej pozanimali, kako je s predsednikom. Sele nato so prišli prvi stiski rok in reprezentantje so dajali prve izjave predstavnikom sedme sile in gostom, predstavnikom slovenske telesno-kulturne skupnosti, ki so jim zaželeli dobrodošlico. Kar velika množica gostov in Tržičanov je prišla pozdravit naše reprezentante. Bilo je veliko bolj veselo kot ob prihodu skakalcev, tekačev, biatlonca in umetnostne drsalke pred tednom dni. Tržičani nikoli ne bogatejši za družbeni center V naslednjih petih letih naj bi v krajevni skupnosti Radovljica zgradili pokrit plavalni bazen, več športnih objektov in družbeni center — Komunalni problemi Radovljica — V krajevni skupno sti Radovljica so že pripravili pred log osnutka elementov za pripravo in sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti za obdobje 1981 do 198.r> O elementih bodo razpravljali po vseh uličnih in vaških odborih, razpravo pa bosta organizirali in vodili krajevna konferenca SZDL skupaj s krajevno skupnostjo Radovljica. Kaj pogrešajo in česa si Radovlji-čani najbolj želijo? V Radovljici se zavedajo, da bodo ob novih in novih stanovanjih potrebovali predvsem samopostrežno trgovino v novem Cankarjevem naselju,- obenem pa naj bi poskrbeli za boljšo preskrbo v starem delu Radovljice. V središču Radovljice bodo v prihodnjih letih zgradili nove prostore radovljiške Ljubljanske banke ter modernizirali prostore pošte. VUesnjenost proizvodnih prostorov Knjigoveznice in tiskarne Radovljica terja novogradnjo, prav tako tudi salon Nada. Obenem /. obnovo starega mestnega jedra bodo uredili lokale za razne storitve in gostinske dejavnosti ter nove prodajne površine za neživilsko blago. Tam, kjer je zdaj Kmetijska zadruga, naj bi stala depandansa hotela Grajski dvor. okoli sto delavcev Mire pa naj bi se preselilo-v nove proizvodne in skla-diščne prostore. Poleg 170 stanovanj v Cankarjevem naselju naj bi komunalno opremili zemljišče in zgradili 49 zasebnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu Vrbnje. Številne ulice in naselja pogrešajo javno razsvetljavo, postopoma naj bi jo uredili v vseh naseljih. Radovljica naj bi bila v naslednjih petih letih bogatejša za nov gasilski dom, za nove prostore ob šoli, za nov otroški vrtec, predvsem pa za družbeni center ter pokriti plavalni bazen. Za zdravstven posebej Ogroženo občane pripravlja jo izgradnjo prizidka /a tretjo ordinacijo šolskega in otroškega dispanzerja ter izgradnjo prizidka novega dispanzerja diabetikov in starostnikov. Oskrba s pitno vodo je še vedno slaba, tudi cevovod Ledevnica —Radovljica bo treba obnoviti ter cevovod za naselji Vrbnje in Gorica. Komunalno gospodarstvo Radovljica in samoupravna komunalna skupnost naj bi uredili kanalizacijo Lesce— Radovljica po trasi dovozni-ce do klavnice, kanalizacijo Cankarjevo naselje-klavnu a Sava, kanalizacijo v Vrbnjah in v Predtrgu. I) Sedej DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Politika neuvrftcenoati - Prvi mandator za sestavo nove vlade /imbahveia Robert MUgane je poudaril, da ho njegova država sledila politiki neuvrščenih, sai je domoljubna fronta v r-asu svojih bojev hila deležna nenehne podpore ne-u\i-šrenih dr/av Med minil m- posehel ■Iugosluvi|e. ki jo ljudstvo Xiiulial>\eia 4e posehei \ isoko eeni. Odhod i/. Teherana - Petčlanska preiskovalna konnsiia OZN. ki ia/isktlle /lorine Raba v Iranu, ie odpotovala i/ Irana V rasu UVojejt« bivanju m dela \ Teheranu mu ni uspelo, da hi se sest ah v takS. ki so /e tri mesece zaprti \ amerti kem veleposlaništvu. Konnsiia Kf tin.vmi-la v Iran po seslanku / generalnim sekre lai |eni OZN Kurtoin \Valdheiiunm. Cmrl Jane/. Harhorir - V l.iiihli.tm je po hudi hole/ni umrl lane/ Harhoin' aktiven di uzhenopolit u'm delavn. c'-lan predsedstva /.veze sindikatov •hlgčmtavijr in predsedstva (K /.KI lam / llarhom' je predvsem aktivno delal v sindikatih in si prizadeval /a dosledno uveljavljanje samoupi av I jaiMH Vreme - Vrentvhoslnvel napovi-dumin /a nasledme ilm hltttitiejfte vreme ohlaino m s padavinami / me|>lo p-kotlinah Naivišp- dnevni' n-iiiperalin hodo dosegle {•> stopmi I) S use za spont in rekreacijo pozabijo na svoja občana Bojana Križaja in Janeza Ziblerja. Knakega spontanega pozdrava pa so bili de ležni prav vsi. Kar prehitro je minilo srečanje z našimi alpinci. Vsi so namreč hiteli domov, saj so bili v zraku kar sedem ur in pol. Prišli so neprespani, toda živahni kot da se jim pot ne pozna. Le dan oddiha bodo imeli doma. Ze včeraj so se moški podali v Oberstaufen. dekleta pa v Visoke Tatre. Tu jih čakajo tekme za svetovni pokal. Moški bodo v soboto nastopili v veleslalomu, ženske pa v slalomu. Direktor reprezentance je po prihodu na Brnik dejal: »Z ameriško-kanadsko turnejo smo zelo zadovolj- ni. Odhajali smo od doma kot moštvo in domov se vračamo kot moštvo. Na teh tekmah smo v moški konkurenci dosegli imenitne uspehe. Tudi ženske niso razočarale. Razveseljiva je doslej najboljša velesla-lomska uvrstitev mladega Jurija Franka. V prihodnjo sezono bo moško moštvo — Križaj, Strel, Kuralt in Franko — startalo v prvi ve-leslalomski jakostni skupini. Nobena reprezentanca nima štirih tekmovalcev v tei prvi skupini. Ali ni to uspeh? Skoda, da smo tako pozno odkrili napako pri Križaju. Čevlji so se mu zlomili že v Lake Placidu. To ga je tako oviralo, da ni mogel pokazati vsega kar zna.« Tržičani tudi tokrat niso izneverili naših alpincev in alpink, ki so se po enomesečnem nastopanju v Ameriki in Kanadi spet za dva dni vrnili v domovino. Janez Zibler, Bojan Križaj in Jurij Franko pod transparentom dobrodošlice. — Foto: F. Perdan Primer uspešnega dogovarjanja Voda za mavčiškim jezom bo čista Predstavniki Savskih elektrarn iz Ljubljane in samoupravne komunalne interesne skupnosti kranjske občine v torek podpisali dogovor o preprečevanju vpliva zajezitve Save pri Mavčičah na kranjsko kanalizacijo in čistilno napravo, kar bo hkrati tudi preprečevalo onesnaževanje jezu hidroelektrarne Mavčiče zmogla 100.000 enot. kasneje pa bo Kranj - Skrb za čisto okolje in čisto Savo je srž dogovora o saniranju vpliva zajezitve Save za hidroelektrarno Mavčiče na kranjsko kanalizacijo in čistilno napravo, ki so ga podpisali v torek v Kranju. V imenu kranjske samoupravne komu nalne skupnosti je dogovor podpisal predsednik skupščine te interesne skupnosti Miro Fornazarič. v imenu investitorja gradnje hidroelektrarne Mavčiče pa direktor Savskih elek tram Pavel Kune. Podpisu pomembnega družbenega dogovora so prisostvovali predstavniki kranjske skupščine in izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij, ra-zen njih pa predstavniki Komunalnega, Obrtnega in gradbenega podjetja Kranj in Projektivnega podjetja Kranj, ki bosta nosila glavno projektantsko in izvajalsko breme gradnje kranjske kanalizacije in čistilne naprave. V torek ptnlpisani dogovor je primer, kako reševati skupne probleme, hkrati pa izraža prizadevanja kranjske občine in Savskih elektrarn, da jez za novo elektrarno ne bi ogrozil delovanja kranjske kanalizacije, obenem pa le-ta ne bi onesnaževala umetnega jezera. Na osnovi dogovora mora biti do leta 198.J, ko bo začela obratovati hidroelektrarna Mavčiče, prva iz programa novih elektrarn na Savi, modernizirana in zgrajena kranjska kanalizacija s čistilno napravo, ki bo v prvi fazi njena zmogljivost podvojena. Zato bosta kranjska komunalna interesna skupnost in Savske elektrarne s pomočjo posojil banke zagotovila 248 milijonov dinarjev. Kranjski dele/ pri investiciji je precejšen. Zato bo treba uvesti nov prispevek pri ceni vode in pri gradnji komunalnih naprav, ki naj bo obveza za vse. zbirati denar iz prispevka za stavbno zemljišče, posebej združevati denar za te namene in se dogovoriti, da je ta investicija prednostna. Kranj ima sedaj eno najlepših priložnosti za trajno rešitev problema kanalizacije in čistilnih naprav. Izvajalec del bo kranjsko Komunalno podjetje, projektant pa Projektivno podjetje Kranj. Nova kanalizacija s čistilno napravo je tudi del urbanističnega programa K ran ja. To pa ni edina kranjska naloga s področja urejevanja kanalizacije in varovanja okolja. S Skofjo Loko je že podpisan dogovor o odstranjevanju voda iz Stražišča in Zabniče ter povezavi s škofjeloško čistilno napravo. Skoraj 'M milijonov bo veljala investicija. 10 milijonov bo terjal primarni kanalizacijski zbiralnik med Nakloni in Struževom. .1.1 milijonov pa glavni kranjski kanalizacijski zbiralnik. Ko bo vse to uresničeno, se bo Kranj lahko pohvalil kot mesto z eno najbolje urejenih kanalizacij in čistilnih naprav •I. Kpsttjek Dogovor o preprečevanju vpliva zajezitve Save pri Mavčičah na kranjsko kanalizacijo in čistilno napravo sta podpisala direktor Savskih elektrarn Pavel Kune in predsednik skupščine kranjske komunalne interesne skupnosti Miro Fornazarič — Foto: F. Perdan ZE OGULJENA TEMA Bliža se dan žena; bolj ko $t bliža, bolj nas družbenopolitične organizacije opozarjajo in aaa svetujejo, naj bi mu pridali zvok dostojanstva in vrednot; m drugi strani pa je aouedh železna srajca in v marsikatm delovni sredini bodo zapeli p* stari viži. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo dan žena zdaj, po vseh smernicah in priporočilih, vzek tako in na takšen način, kakor jt zaželeno in prav. Marsikje ftoch delavke še vedno morale posla sati, kako velika da je že njihon enakopravnost, kako jim kolektu še naprej želi veliko delovnih uspehov in se jim zahvaljuje za napore, ponekod jim bodo imso-gočili izlet v Prago ali jim veliko-dušno ponudili izlet kam dnt gam, saj so naše turistične potovalne agencije prav za dan žena od sile spretne v ponudbi. Kar naenkrat prenehati s prt-kso, ki nam je osrečevala minuk dneve žena, nam je na moč te:k o čemer priča tudi dedek Mra: ki prav povsod še vedno noče r pravičnejši in družbeno sprejem Ijivejši kožuh. A po izjemah soditi ni prat Večina delovnih ljudi je dozore* tudi za dan žena in ovrgla M banalnosti, ki ga razvrednom/a. Dan žena in vse njegove spre mljajoče negativne pojavne oba-ke so vendarle prej ko slej S oguljena tema — jutri bolj k*4 danes. Zato ob morebitnih sp» drsljajih delovnih organizacij k brez skrbi in vznemirjenja: m vrag, da ne bi že naslednje leh doumeli, da ga lomijo in dt pravzaprav zaostajajo za dni benimi smotri, hotenji in spozna nji. Zaostaja pa nihče ne prm posebno rad ... REZERVACIJ NA Kl PK - POHITITE! A so se mi ob vsem optinu začeli posmihati, češ, aejp Tomažek, kaj pa misliš} 7 bodo na osmi marec v <><' posmeh še vedno norele />•> stilnah. vsem tvojim in st kalnim priporočilom navkiju V četrtek. 6. mana. «em kWM nekaj gorenjskih gostišč Op* mizem je od klica do klica p»čm%. a zatrdno plahnel. Meni na/M znane in priznane gtireapm oštarije ter hoteli po tekoče* traku sprejemajo osemmarčer ska naročila. Porečete: kaj pa tebe posebej briga, če gredo toia-rišice v veselo družbo, tudi X svoj denar' A ram moram p>** dati. da bod<> vesele družbe sam* in le v čast osmemu marcu m rajo mize za mojih cirka petna/* do dvajset habnic. v delovnem-času od 12. do 14. ure in naprtf. Sa splošno so mi dali vedeti. 4k bodo ženske obširno praznocmk\ da bi> naval tudi v soboto, ampak da — za mojih dvajset lačnih i» žejnih kljunčkov — bi se pa it kaj našlo! A le pod pogojeni, 4k ne mendram in ne mencam, kajfi telefoni v gostiščih in hotelih neprestano zvonijo. Torej, če A<**e# za osmi marec in v njegovo čast na vsak način kaj pojest m popit Gostincem pa se opravičujem, je bila moja rezervacija le informativna. Hotel Grajski dvor je žc itak zaseden, danes, v petek, bi se i* dvajset ženičk že kaj nnifcc Lectar ima rezervacije, a naj l naročilom ne odlašam: enak* Kunstelj in tudi za Podvm naj preveč ne mencam: prt kranjski Ančki bi se našel prostor, tudipn Alešu, lilažun sprejema le osebno otl /2 ure naprej vsak dan: če pohitim in če bi se za uro (« ilolgofrajnost /iraznovanja lahh> točno domenili, bi se moje babnv ce nekako zbasale v Plevno. i blejske hotele, tudi v loško .Varno, medtem ko v loškem Transturistu ne bi bilo nič In tako dalje in tako naprej, skratka: za obotavljajoče, za po časne in nasploh za mendrtičr nič, kajti hoteli in gostišča bodo za večje družbe že rezervirani Dober tek in na zdravje'