IZDAJA POGODBENA SKUPNOST ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART ontačo LETO V. Številka 23 Lenart, 25. decembra 1965 Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda štu-hec, Jože Šuman, Franc šuman m Franček Štefanec — Odgovorni urednik: FRANČEK ŠTEFANEC — Uredništvo in uprava: Lenart v Slov. goricah Ptujska cesta 5 — Izhaja stalno na osmih straneh drugi in četrti četrtek v mesecu —• Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din —• Tekoči račun pri podružnici NB Maribor št. 517-608-103 — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart — Tiska ČP »Celjski tisk« Celje. DOBRA UDELEŽBA IN ZELO ŽIVAHNA RAZPRAVA O KMETIJSKI PROBLEMATIKI V OBČINI — KMETIJSTVO JE PO TREBIMO MEHANIZIRATI, KER šE VEDNO ZAOSTAJA ZA OSTALIMI PROIZVODNIMI PANOGAMI — NE ZMANJŠEVATI ŠTEVILA ZAPOSLENIH, AMPAK DVIGNITI PROIZVODNOST — KOOPERACIJSKO SLUŽBO JE TREBA VEDNO BOLJ RAZVI JATI — BITKA ZA REFORMO ŠE NI DOBLJENA — KMETIJSKI TEHNIKI BI MORALI VEČ DELATI NA TERENU — SZDL, VSE LJUDSKA TRIBUNA — IZOBRAŽEVATI KMEČKE PROIZVA JALCE. 1 i. decembra je bila v Lenartu občinska konferenca SZDL, ki se je je udeležilo 76 delegatov in večje število gostov, med katerimi so bili: Tone Kropušak, član IK CK ZKS in republiški poslanec, Ivan Lapajna, član glavnega odbora SZDL Slovenije, Frainc Šuman, zvezni poslanec, republiška poslanca Janez Švajncer in Lojze Frangež ter predstavniki družbeno-političnega življenja občine. Na konferenci so dali glavni poudarek družbeno-političnim problemom pri nadaljnjem razvoju družbene in zasebne kmetijske proizvodnje in aktualnim vprašanjem vasi. Po omenjenih vprašanjih je bila živahna in konkretna razprava. Predsednik občinskega odbora SZDL Lenart, Franjo Muršec, je med drugim v svojem referatu poudaril, da so kljub širokim razpravam na sestankih s člani SZDL, zadružnikov in drugih organizacij, v naši občini bili primeri, da so nekateri kmetovalci govorili, da bodo zadruge začele vračati zemljo kmetom. Obe kmetijski zadrugi v občini sta izdelali elaborate za nadaljnji odkup kmetijskih površin in podali predloge za arondacijo na raznih kompleksih. Prišlo pa je do delnega zastoja zaradi pomanjkanja sredstev za te namene. Vendar se bo s podružbljanjem zemljišč nadaljevalo po začrtani poti. V zvezi s pogodbenim sodelovanjem pa je nadalje tov. Muršec dejal, da ne smemo kmeta ocenjevati zgolj po tem ali je njegovo zemljišče v interesnem ali izven interesnem območju. NA PRVI SEJI NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA OD BORA SZDL LENART JE BIL ZA PREDSEDNIKA PONOV NO IZVOLJEN FRANJO MURŠEC, ZA SEKRETARKO PA JELKA FIRBAS. OBČINSKA KONFERENCA SZDL LENART IZBOLJŠATI I\ POVEČATI KMETIJSKO PROIZVODNJO Osnova mora biti, kako in v kakšni širini lahko sodelujeta kmet in zadruga kot enakopravna partnerja. V referatu je bilo tudi rečeno, da je razumljivo, da družba mora zasebnim proizvajalcem omogočiti produktivnejše delo. To pa zahteva določeno stopnjo tehnične opremljenosti, to še predvsem pri blagovni proizvodnji. Kooperacija in specializacija zahteva težjo mehanizacijo, ki pa je ren- tabilna na večjih površinah. Taka mehanizacija bo skoncentrir.ana pri kmetijskih zadrugah. Kjer pa ni pogojev za oblikovanje večjih kompleksov, bi bilo prav, da se na podlagi kooperacijskih odnosov nabavi lahka mehanizacija za zasebne kmetovalce ali pa da se dodeli pod določenimi pogoji skupinam kmetijskih proizvajalcev ustrezna družbena mehanizacija. (Nadaljevanje na 7. strani) Na fotografiji: Delegati na občinski konferenci SZDL med poslušanjem referata, ki ga je imel predsednik Frdnjo Muršec. Foto: Brumen ČLANI POGODBENE SKUPNCSTI ZA IZDAJANJE ČASOPISA »DOMAČE NOVICE« LENART ŽELIJO OBČANOM, SODELAVCEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM, ORGANIZACIJAM IN DRUŠTVOM zadovoljno in uspehov polno novo leto 1966! Skupščina občine Lenart Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski komite ZMS Agrokombinat KZ Lenart Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica — Velka Trgovsko podjetje Potrošnik — Izbira Lenart Gradbeno podjetje Lenart Veterinarska postaja Lenart Gostinsko podjetje Lenart Delavska univerza Lenart Komunalno podjetje Lenart Lekarna Lenart Krajevna skupnost Benedikt Občinski odbor RK Prosvetno društvo Ernestek Golob, Gradišče Osnovna šola Gradišče Krajevna skupnost Cerkvenjak Občinski svet ZKPO Lenart Osnovna šola Lenart KUD Jože Lacko Cerkvenjak KO SZDL Lenart KO SZDL Gradišče Krajevna skupnost Lenart Občinski odbor zveze DPM Občinska gasilska zveza KUD Radko Smiljan Lenart Društvo upokojencev občinski odbor Lenart Sindikalna podružnica usnjarskega kombinata Konus obrat Lenart. H»ONA Itn /k* svetu, Vojna v Južnem Vietnamu se vedno bolj bliža Saigonu. Ko-mandosi osvobodilnih sil so v središču mesta izvedli nov napad, medtem, ko so skupine upornikov opazili na dohodih h glavnemu mestu Južnega Vietnama. Ameriška letala z raketami zasipajo okolico Saigona. Te dni se sprejemajo usodne odločitve v zvezi Z vojno v Vietnamu. Ameriški predsednik Johnson se bo moral odločiti ali bodo še nadalje povečavali število vojakov v Južnem Vietnamu. Gana je nedavno pretrgala diplomatske stike z Veliko Britanijo na podlagi resolucij Organizacije afriške enotnosti iz Adis Abe-be, ki je predlagala državam članicam, naj pretrgajo diplomatske stike z Londonom, če Velika Britanija do 15. decembra ne bo pokorila Smithovega režima. A-gencije poročajo, da so prekinitev stikov z Veliko Britanijo sporočili nedavno v ganski ljudski skupščini. Wilson pa je doživel bojkot v generalni skupščini OZN. V Indoneziji je prišlo do de-nominacije denarja, kar je prvi večji gospodarski ukrep po neuspelem udaru 30. septembra. V kratkem pa bodo sledili še drugi ukrepi. Z novo gospodarsko politiko nameravajo urediti gospodarski položaj v Indoneziji in ustvariti pogoje za večjo trgovinsko izmenjavo s tujino. V zvezi z denominacijo indonezijske rupije je moralo vojaško poveljstvo v Džakarti pozvati trgovce, naj odpro trgovine in prodajajo blago po cenah, ki so veljale pred omenjenim ukrepom. V zvezi z zamenjavo denarja so morali uvesti tudi posebne varnostne ukrepe. Na nedavni seji izvršnega odbora SZDL Slovenije so nedavno obravnavali med drugim tudi vprašanje zdravstvenega zavarovanja kmetov. Pri tem je bilo zlasti poudarjeno načelo samo-financiranja in to, da ne bi dodatno obremenjevali občinskih proračunov, ker bi to terjalo povečanje davčnih obveznosti. Proračuni naj bi v načelu posredovali le v izrazito socialnih primerih. Že dosedanji razgovori s kmečkimi zavarovanci so pokazali, da le ti polno razumejo pomen tega zavarovanja in da so pripravljeni obdržati to zavarovanje Z lastnimi prispevki v čim širšem obsegu. Tudi pri tem zavarovanju pa je potrebno čim hitreje razvijati samoupravljanje, da bodo zavarovanci imeli jasen pogled nad dohodki in izdatki ter se sami odločili o obsegu zavarovanja. Kmetijstvo je naša poglavitna dejavnost OBRTNO PODJETJE »KLEMOS« LENART potrebuje večje število KVALIFICIRANIH ELEKTRO VARILCEV, ki so vešči varjenja pločevine. Prošnje z življenjepisom pošljite takoj kadrovski komisiji Obrtnega podjetja »Kle-mos« Lenart. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. KONFERENCE 1. Konferenca ugotavlja, da se je Socialistična zveza v občini po zadnji redni konferenci močno uveljavila, k čemer je med drugim pripomoglo tudi to, da je kot najbolj množična politična organizacija dobila svoje mesto v ustavi, zlasti pa se je uveljavila s tem, da je našla nove oblike delovanja, s katerimi je k družbeno-politični aktivnosti pritegnila širši krog občanov in s tem še bolj potrdila svojo najširšo samoupravno vlogo. Prizadevanja socialistične zveze v občini naj tudi v prihodnje temeljijo na čimbolj vsestranskem prizadevanju vseh občanov za čim hitrejši in usklajeni razvoj na vseh področjih družbenega življenja v občini. 2. Kmetijstvo je poglavitna gospodarska dejavnost v občini in bo to nedvomno ostala tudi v prihodnje. Pretežna večina občanov živi iz dohodka iz kmetijstva, zato je povsem razumljivo, da bodo prizadevanja organizacij SZDL in ostalih činiteljev morala biti usmerjena tako na reševanje problemov v kmetijstvu samem, kot na vsa ostala področja, ki kakorkoli vplivajo na to dejavnost. 3. Konferenca meni, da so v prihodnje potrebni maksimalni napori vseh subjektivnih sil, zlasti pa kmetijskih delovnih organizacij in zasebnih kmetijskih proizvajalcev za največje možno izkoriščanje celotnega kmetijskega potenciala v občini. Ena od temeljnih nalog v tem sklopu je čimboljše izkoriščanje obstoječih kmetijskih zemljišč, s tem, da se izvajajo potrebni ukrepi, ki bodo to zagotovili. 4. Izhajajoč iz gornjih stališč je nujno zagotoviti hitrejše napredovanje kmetijskega pogodbenega sodelovanja. Konferenca smatra, da je treba sodelovanje bolj usmeriti na živinorejo in sadjarstvo, ki imata najugodnejše pogoje ZAKLJUČKI SZDL OBČINE LENART Z DNE 11 za znatno hitrejši razvoj. Konferenca tudi predlaga, naj kmetijske' delovne organiza-cjie razvijajo sodelovanje predvsem s tistimi zasebnimi proizvajalci, ki so pripravljeni sodelovati na večjih površinah, oziroma z večjim številom živine ter s tistimi, ki so pripravljeni in sposobni proizvesti kolikor mogoče več kvalitetnih proizvodov za trg. Zavrača stališča, po katerih naj bi pogodbeno sodelovanje razvijali samo na tistih področjih, ki so v izven interesnem področju kmetijskih delovnih organizacij. Konferenca meni, da kaže sodelovanje razvijati povsod tam, kjer je mogoče pričakovati ugodne gospodarske rezultate. Pri kmetovalcih, ki nimajo pogojev za razvoj sadjarstva in živinoreje, je potrebno razvijati ostale oblike sodelovanja. Kmetijstvo zasebnega sektorja naj se razvija predvsem preko raznih oblik pogodbenega sodelovanja s tem, da zadruga in kmet dejansko postaneta enakopravna partnerja. Pri tistih proizvajalcih, ki niso pripravljeni sodelovati s kmetijskimi organizacijami pri kmetijski proizvodnji in ki ne izvajajo potrebnih agrotehničnih ukrepov, pa je treba z večjo doslednostjo izvajati odlok o agrotehničnem minimumu, ki naj zagotovi večjo proizvodnjo. 5. Občinska konferenca SZDL, predlaga, naj se čimprej proučijo možnosti organiziranja kmetijskega izobraževanja za šolsko in pošolsko mladino v občini. V ta namen je potrebno poskrbeti za zadostna materialna sredstva in za potreben kader. 6. Čeprav je zlasti v obdobju po zadnji konferenci opažen očiten napredek v povečanju kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju kmetijstva, jo kaže tudi v prihodnje še bolj intenzivno razvijati, s tem, da DECEMBRA 1965 se zagotovijo vsi potrebni pogoji. Občinska konferenca SZDL smatra, da je treba tudi v prihodnje posvetiti vso skrb odkupovanju zemlje s tem, da se na njej čimprej organizira velikotržna proizvodnja. Vse omenjene oblike povečavanja proizvodnje so med seboj neločljivo povezane in enakovredne, zato konferenca meni, da se morajo sporedno razvijati. Njihov poglavitni cilj pa naj bo hitrejše povečevanje kmetijske proizvodnje. Konferenca predlaga, naj zasebni kmetijski proizvajalci v cilju hitrejšega povečevanja kmetijske proizvodnje vlagajo čimveč sredstev v proizvodnjo. 7. Z odkupom zemlje in z intenzifikacijo kmetijske proizvodnje se bo zlasti v prihodnje pojavilo v zasebnem kmetijstvu precej odvišne delovne sile, ki jo bo potrebno zaposliti na primernih delovnih mestih. Občinska konferenca SZDL priporoča vsem delovnim organizacijam v občini, naj razvijejo svojo dejavnost in tako omogočijo zaposlitev te delovne sile. 8. Vzporedno z odkupom zemlje, zlasti v Pesniški dolini, se kmetijske delovne organizacije srečujejo z raznimi socialnimi problemi. Gre predvsem za določeno število starih in onemoglih občanov, ki so nesposobni za kmetijsko delo. Konferenca prediaga, naj se za te občane hitreje iščejo možnosti za izboljšanje njihove eksistence, predvsem s tem, da se povečajo sredstva v skladu za preživninsko varstvo kmetov in, da se tako zagotovi možnost za povečanje preživnine do višine, ki bo zadostovala za primerno preživljanje. 9. Mehanizacija kmetijske proizvodnje je eden od najpomembnejših činiteljev za večjo proizvodnjo. Konferenca (Nadaljevanje na 6. strani) NOVOLETNA INVENTURA — Letos so naš, kolektiv v Novicah pogosto kritizirali. — Kaj rtaj storimo prihodnje leto, da bodo o nas lahko napisali tudi kaj pohvalnega? Zasedanje občinske skupščine 15. decembra je bila v Lenartu 11. skupna seja obeh zborov občinske skupščine, na kateri so razpravljali o izvajanju družbenega plana občine za letošnje leto iin so predlagali, kaj naj bi vseboval družbeni plan občine za prihodnje leto. Pri tem so poudarili, da bi morali največ skrbi posvetiti kmetijstvu, družbenim službam in terciarnim dejavnostim. Družbeni plan občirie pa mora sloneti na programih delovnih organizacij, ki morajo biti postavljeni realno v smeri hitrejšega dviga proizvodnje. Na omenjeni seji so razpravljali tudi o drugih važnih vprašanjih, o čemer bomo podrobneje pisali v prihodnji številki. TANJA TUS NOVA ODBORNICA OS 13. decembra so v volilni skupini prosveta in kultura v Lenartu izvolili za novo odbornico naše občinske skupščine tovari-šico Tanjo Tuš, učiteljico iz Voličine. Omenjene volitve so bile potrebne zato, ker se je dosedanja odbornica Milka Kustec odselila iz občine. TEČAJI ZA PRVO POMOČ Občinski odbor RK Lenart bo organiziral v Jurovskem dolu in v Zgornji Ščavnici 80-urna tečaja za prvo pomoč. Tečaja sta brezplačna in se ju lahko udeležijo vsi občani od 17. leta starosti dalje. Zainteresirani naj se prijavijo krajevnim organizacijam RK v Jurovskem dolu in v Zgornji Ščavnici. V nedeljo, 19. decembra je bil v Gradišču odvzem krvi. Istega dne pa so imeli v tem kraju proslavo krvodajalcev. BRALCEM DOMAČIH NOVIC PRIHODNJE LETO VAS BOMO OBVEŠČALI TEDENSKO Dragi bralci. Za nami je petletno obdobje izhajanja Domačih novic. Trudili smo se, da bi ustregli vašim željam, če nam včasih to ni uspelo, nam prosimo oprostite. Veliko jih je med vami v preteklem obdobju z listom sodelovalo, za kar se vam iskreno zahvaljujemo. Domače novice ste do sedaj dobivali štirinajstdnevno. V raznih anketah, ki jih je večkrat izvajalo naše uredništvo, ste mnogi predlagali, da bi bilo lepo, če bi naš časopis izhajal tedensko, ker bi bili tako hitreje obveščeni o raznih aktualnih vprašanjih. Obravnavali smo vaše predloge, vendar jih nismo mogli realizirati, ker nam je primanjkovalo sredstev še za štirinajstdnevno izhajanje lista, saj smo imeli npr. lani z eno številko lista 226.783 din stroškov, kljub veliki štednji; Omenjene stroške so v glavnem krile članice pogodbene skupnosti, med tem, ko smo imeli od naročnine zelo malo dohodkov. Iz leta v leto je z listom nastajalo težje materialno stanje in je skupščina pogodbene skupnosti za izdajanje Domačih novic na svoji redni letni skupščini, ki je bila 17. 12. 1965 v Lenartu sklenila, da se Domače novice s 1. 1. 1966 priključijo k Vestniku, ki izhaja v Murski Soboti. Tako boste po novem letu pričeli dobivati nov časopis, ki bo izhajal redno tedensko na osmih straneh, na ena'ko kvalitetnem papirju in v enkrat večjem obsegu, kot so bile Domače novice. V novo nastalem časopisu boste lahko ponovno brali o dogodkih v naši občini. Z rednimi vprašanji pa boste še bolje seznanjeni kot ste bili preko Domačih novic, ker bo pri novem časopisu več potrebnega kadra. Večji časopis, ki bo izhajal v okoli 12 tisoč izvodih pa bo imel tudi boljšo materialno osnovo. Polletna naročnina za novi list bo 1.200 din in celoletna 2.400 din, kar pa je razumljivo glede na obseg in tedensko izhajanje novega časopisa. V bodoče bo v Lenartu dopisništvo novega časopisa in se boste lahko nanj pismeno in ustme-no obračali. Ob koncu vam želimo, da bi novi časopis sprejeli z enakim veseljem, kot ste doslej Domače novice in da bi z listom sodelovalli tudi v bodoče. Uredništvo SREČNO NOVO LETO 1966 VAM ŽELI OBČINSKI SVET ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ LENART VOŠČIM SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAM ZA OBISK GOSTILNA »JANEZ KRANER« ZGORNJA ŠČAVNICA OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE MLADINE NA DELO V INOZEMSTVO ODHAJATI ORGANIZIRANO IRENA TURIN NOVA PREDSEDNICA OBČ. KOM. ZMS Za telesno vzgojo bi lahko šole koristile kulturne domove. —Premalo mladih v samouprav nih organih. —- S pomočjo var jencev so ustvarjali višje osebne dohodke. — Nagrajeno mora biti tudi delo v zasebnem kmeti jstvu. Na nedavni konferenci Zveze mladine naše občine, ki se je je poleg delegatov udeležilo tudi veliko predstavnikov družbeno političnih organizacij občine, so poudarjali, da se mora mladina z večjo odgovornostjo lotiti reševanja družbene problematike v občini. V poročilu in razpravi so veliko govorili o gospodarjenju. Posebno skrb pa so posvetili odhajanju mladine na delo v inozemstvo. Pri tem so poudarili, da je potrebno z mladinci, ki hodijo na sezonsko delo, imeti razgovore in jim pojasniti njihove pravice in dolžnosti. Na delo pa naj odhajajo organizirano preko zavoda za zaposlovanje delavcev, da so potem socialno zavarovani in da niso izpostavljeni izkoriščanju. V razpravi je bilo poudarjeno, da mnogi danes hodijo na delo v sosednje države tudi zato, ker jim starši za delo na posestvu ne dajejo nobenega plačila. Občani se še vse premalo zavedajo, da je potrebno tudi delo v kmetijstvu smatrati za enakovredno z onim v industriji. Pri tem pa se morajo posebno mladi truditi, da bodo proizvodnjo v zasebnem kmetijstvu izboljšali preko pogodbenega sodelovanja z zadrugo in preko drugih oblik. Starši pa bodo morali dajati za delo na posestvu svojim sinovom in hčeram finančno nadomestilo za vloženo delo. S tem pa bo tudi zmanjšana želja za odhodom na delo v industrijo ali drugam. V poročilu predsednika občinskega komiteja ZM naše občine Jožeta Dreu je bilo med drugim poudarjeno, da so delovne organizacije sprejemale, do sedaj, v naši občini vajence predvsem zato, da bi si zaposleni s ceneno delovno silo lahko ustvarili čim-večje osebne dohodke. Ob sprejetju zveznih predpisov in občinskega odloka o minimalnih nagradah za vajence, so se vodstva in tudi samoupravni organi delovnih organizacij ustrašili, da jim bodo visoke vajeniške nagrade odvzele del njihovih osebnih dohodkov. Zato so sprva nameravali vajence odpuščati, novih pa niso nameravali sprejemati. To so utemeljevali, da so imeli že do sedaj preveč vajencev. Kljub tem problemom pa je zasebni in družbeni sektor letos zaposlil 10 novih vajencev, s tem, da so poostrili zahteve glede poštenosti in sposobnosti .Vajenci pa so predvsem iz družin, ki nimajo možnosti, da bi mladince nadalje šolali. Delegati so se poleg omenjenih vprašanj lotili tudi športnega življenja na vasi in so poudarjali, da bo potrebno začeti športno življenje bolje razvijati že v osnovni šoli. Ker mnoge šole v občini nimajo najosnovnejših športnih igrišč, bo potrebno te zgra- diti. Če bo že najmlajši rod rastel v športnem duhu, potem bo več zanimanja za šport tudi takrat, ko ta mladina odraste. Za telesno vzgojo je pri nas še posebno težko preko zime, ker v krajevnih središčih ni športnih dvoran, razen v Lenartu. Na konferenci so predlagali, da je potrebno za omenjene namene koristiti kulturne domove, iki so drugače malokrat izkoriščeni. V te domove pa je potrebno sčasoma položiti parket. Mnogi so na občinski konferenci Zveze mladine v Lenartu tudi poudarili, da se nekateri mladinci premalo zavedajo, da je zveza mladine predvsem družbeno politična organizacija. S tem v zvezi bi bilo potrebno organizirati mladinske ure, na katerih hi se z mladimi pogovarjali o raznih aktualnih družbeno političnih vprašanjih in podohno. Do sedaj pa je bila tudi povezava med aktivi in občinskim komitejem, v naši občini, dcrfkaj slaba. Pri nas je v organe samoupravljanja vključenih premalo mladih proizvajalcev in so navzoči predlagali, da se temu vprašanju posveti večjo skrb, saj se bodo mladi tako bolje seznanili z vlogo samoupravnih organov in s problematiko svoje delovne organizacije. Na konferenci so izvolili nov 11-članski komite. Za novo predsednico Občinskega komiteja ZMS Lenart pa je bila izvoljena Irena Turin. V ŠESTIH LETIH 49 POŽAROV PREMALA SKRB ZA POŽARNO VARNOST V DELOVNIH ORGANIZACIJAH Požarna varnost v naših delovnih organizacijah, ki imajo opravka z večjimi količinami vnetljivih tekočin, ni zadovoljiva. Cesti povzročitelji požarov so tudi dim-novodne naprave in električna napeljava. Odgovorno osebje za požarno varnost v podjetjih ni povsod usposobljeno za hitro in uspešno akcijo. V zadnjih šestih letih je bilo na območju naše občine skupno 49 požarov, ki so povzročili 54,683.000 dinarjev škode. Pri omenjenih požarih pa je bilo oču-vane imovine za okoli sto milijonov dinarjev. Od omenjenega števila požarov jih je bilo 43 v zasebnem sektorju, šest pa v družbenem. Tako odpade na posamezno leto povprečno 8 požarov z 9 milijonsko škodo. Največ požarov je bilo v letu 1961, ko jih je bilo skupno 15. najmanj pa jih je bilo 1960. in 1963. leta, ko so bili po štirje. Pri nas je prišlo do največjih požarov zaradi tehnične pomanjkljivosti pri gradbenih delih. pri električni napeljavi, strelovodih itd. Mnogokrat pa so bili vzroki požara neprevidnost, brezbrižnost in igra otrok z ognjem. V zadnjem času je posebno v kmetijskem sektorju živahna gradbena dejavnost. Mnogo objektov je tu zgrajenih z leseno konstrukcijo, ki je zelo nevarna za požare in je potrebna tu vsa previdnost, da ne pride do ognja. Požar kulturnega doma v Gradišču in nedavni požar v Porči-ču na dvorišču agrokornbinata in drugi nam dajo misliti. Komisije. ki so v te namene formirane pri delovnih organizacijah, bodo morale svojo vlogo boljše odigrati. Preko samoupravnih organov bodo morale pokazati potrebo po finančnih sredstvih za požarnovarnostne naprave. Naloge komisij so tudi, da opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti. Ti ukrepi pa bodo vplivali na zmanjšanje požarov. V bodoče bo potrebno še več skrbi posvetiti preventivi na področju požarne varnosti. Še nadalje bo potrebno nuditi vso po-pomoč gasilskim društvom, ki so v zadnjih šestih letih uspela rešiti za sto milijonov din družbene in zasebne imovine. Ker je predvsem od organizacije in opremljenosti ter izvežbanosti gasilskih enot v kritičnih trenutkih odvisna učinkovitost intervencije za reševanje premoženja, moramo tem posvetiti največ pozornosti. A