PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE LStO Vi - Šfa-ir 0L1 /1 A10\ PoStnlna plačana v gotovini 1*^________1— -* Spedlzlone In abbon. post. I. gr. JUGOSLOVANSKI NARODI VEDO IZ LASTNIH ZGODOVINSKIH IZKUŠENJ, DA SO MORALNE VREDNOSTI VEDNO NAJMOČNEJŠE ORODJE V NAPREDNEM DRŽAVNEM, NA OTON ALNEM IN MEDNARODNEM RAZVOJU, KAKOR TUDI, DA SO BILI IN BODO SILA IN NJENI USPEHI VEDNO PREHODNI. VLADIMIR SIMIČ ob dnevu Združenih narodov Cena 15 lir fara skupščina OZN bn razpravljala jjodališaniu mandata tajniku Trvgve Lieu Mob gat -ga sporazuma med stalnimi člani Varnostnega sveta - Ameriški dele-tand‘H rr8n .Austin *ziavlja» da se ko odločno uprl proti vsakemu drugemu i laatu . Nadaljevanje debate o sovjetskem predlogu v političnem odboru ti1®? STCCESS, 25. - stal. 16 danj. ltS^SI'lnega sveta 50 n® t8^ se-H in ga n_ ° vprašanju nove- . sestali i o i OZN,-ne da bi ‘pri*u a '-'■'-sa sklepa, p^tem sestanku je pozneje sveta 5 .se]i Varnostnega ^»išlrt Šiie poz?eie sestal, Javi, . Iegat Warren Au- i®gat predlaga?3-^i^i de- a* »fes ‘sssi' s „ (Filipini), So-'^T3i£reZa Pa Charlesa Ma. ilndijaj^g^Benegala Raua Mjj*^ ^ ParMlT«. /tv/t- Govi iegat mIuI? na*° sovjetski de-taj s, Gr*. kl je predlagal, ha Ioženo za vsa- ekgat^v^iagamega delegata. Olje Velike Brita- y.fc2st u?le=v,^f^ga'ne*a delegata. ike Brita-jske, Ku-hl»&aVlje S£> se uPrli te-$ l^wi? Poudarjajoč, da W nj Jpl?S0lv'an je nepotrebno, ,do sporazuma med ? Slas -v??i j katerih negativ- K feenw^taie 23 prepreai-^erišk-A Popov110 poudaril hdonjten ^e- ie povsem ^SVe I iLob?ovltvi mandata ve hiea« ' <(,N? izvoliti Tryg-IPtoeniir.’ dejal Austin. «bi ?2U in omalovaževati akcijo tsi° n, P^PUatiti Rusom, ki ho- ^eSa oripjwinova:t'i zaradi njenem,f*H1?Sa_ stališča v ko-f6 bon, 1,yjrasan5u». ((Odločno f^didaih, , vsakemu drugemu Sfheio a ki ne 150 Lie». je Sikom M Aciles°n pred-. • a in pripomnil: h®vs nleS°vo imenovanje !}*fEs ? moje države, K^a V2“oda. Srednjega f^VljAn 2^°^e poloble. Pri-pot so- ?J>gve iK vetu o kandidaturi so ml a z vsemi sredstvi, tak* v, razP°IaE°»- i bo Pogojih je .verjetno. Svifh al Varnostni svet flf^Jstih SV°W n enoglasnost in $ vnS? gI?TOi skupščini, da I?išariPi nje 2 začasnim po-'-lem mandata Trygve tajni seji ni m. ^lenin ega sporazuma w t(5°a SO' da se proučeva-U«alaPia ?reda Slav- ki Tim g~irl 1 r\no n lM‘nostiaal Odloča o ■ ai>jem„P daljsania mandata bieu.jemu tajniku Trygve Stasovali o kar.di-ga ■ Kit^klU’ ki g-a i® predla-v ie •nv»ifka,.iu o Maliku, ki {?.■. Z $ av, ^ Sovjetska zve-d»ila !? Elasovali samo » i^g3*1 (SZ, Kitajska, ]|l ju in , ’ ** (kJe VzdSl^l' sedem Pa se Jj^ija) tp:zaJo). Benegal Hau d?J ^ slicrv odkl°Pil ponudbo, %tUrf k^h ° njegovi kan-2Veia 30 podPira Sovjet- ^JCCESS, 25. - Politi splo5norr je danes za" PredlA8Zpravo ° s°vjet-#!^favi 1logu resolucije o tu j^eDitvf731-11031* nove voj-N narnri- m‘ru in varnosti H?eVa Paktom a predl°g Prpd-fct 6>lami ed Petimi veliki-»tlVe za pjn2?a?.iianie oboro-aiK^ske bo^k11”0' Prepoved ,b hujs&be ln obsodbo voj-& de&' P^i je govoril CSlfi Drerti l,3e oznacll s°-k?' Dei.,i .0E kot propagan-«i,le' da izhaiajo ti tt.el}Prik»i* P°trebe. da Kre-t» V’ da fo6 sovjetskemu ljud- 5 2 Želii iSgriOŽeno od zutaj klbekatere^- e’ da Prepri-lj^. Volji zatoZ2Ve,° nieni d0‘ 6 SVo a 3 , da lahko nada- ASega svePta»,tlk° rUŠltve SVO‘ gotova1 ?alegat Spender v^d »niroH„wtna Protislovja)) ^tske r^bn>mi predlogi St>- bostavifa ’ J*1 ]lh vsako le‘ Rlavm skupščini, ter njenim postopanjem. Dejal je «Leta 1946 je SZ predlagala razorožitev in je hkrati oborožila vse svoje sile. Leta 1947 je zahtevala obsodbo vojnih hujskačev, a je pri tem vodila kampanjo sovraštva in laži. Leta 1948 in 1949 ja predlagala znižanje oborožitve velikih držav za eno tretjino, a je z druge strani izvajala vojaški pritisk na CSR, oborožila Vzhodno Nemčijo, uvedla blokado v Berlir.u in ogrožala Jugoslavijo«. ((Resolucija, ki jo je predložil tej skupščini Višinski«, je dejal Spender, «je ravno tako hinavska kakor štokholmski apeli). Pripomnil je, da bi bilo vendar potrebno obnoviti napore za uvedbo sistema nadzorstva, ki naj postavi pred preizkušnjo dobro voljo Sovjetske zveze in ki naj omogoči razorožitev. Avstralska delegacija nasprotuje predlogu Višinskega, vendar je pripravljena vnesti vanjo dod.atne predloge, ki bi bili sprejemljivi. Tudi belgijski delegat je u-gotovil ((protislovja med miroljubnimi izjavami Sovjetske zveze in njenimi dejanji«. Iz- javil je na koncu, da Belgija ne bo v sedanjih okoliščinah ostala neoborožena in da bo vršila svojo vlogo v kolektivni obrambi na področju, kateremu pripada. Na popoldanski seji je bolivijski delegat predložil nov načrt resolucije, ki upošteva nekatere točke sovjetskega načrta in nadomešča druge. Bolivijski načrt obsoja, kakor sovjetski, vsako propagando za novo vojr.o, kakor tudi uporabo atomskega orožja kot sredstva za napad ter zahteva u-vedbo mednarodnega nadzorstva, da se prepreči uporaba tega orožja. Bolivijski načrt ugotavlja tudi nesoglasje med stalnimi člani Varnostnega sveta irj jih poziva, naj skušajo najti sporazum, ki naj omogoči dosego razorožitve pod nadzorstvom OZN. Nato obsoja vmešavanje ene države v notranje zadeve druge države^ z namenom spremembe zakonito postavljene vlade v tej državi. Drugi r.ačrt resolucije je predložil holandski delegat, tudi v imenu Francije in Velike Britanije. Ta načrt zahteva, naj vse države sprejmejo u-spešno mednarodno nadzorstvo nad atomsko energijo v okrilju OZN in na podlagi načrta, ki ga je skupščina odobrila na prejšnjih zasedanjih. Vse države se dalje pozivajo, naj uredijo svojo oborožitev in oborožene sile na podlagi nadzorstva in inšpekcije, ki naj ima namen postopno znižanje te oborožitve. --------- Acheson o posojilu Jugoslaviji WASHINGTON, 25. — Dean Acheson je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da je Ek-sportna-importna banka pooblastila Jugoslavijo, da uporabi dva milijona dolarjev od posojila 15 milijonov, ki je namenjeno razvoju države. Gre za prvi ukrep, zato da . si Jugoslavija takoj nakupi živila V ZDA. Novi sklepi bod0 verjetno sprejeti v tem tednu, da se Jugoslaviji dovoli bolj bistva-na pomoč prj nakupovanju živil. 10 tisoč vojakov zgubili Francozi 2|W| HOMl Si DUMSl UStiM prejšnji mesec v Indokini « Vneli so se boji za Iaokaj, iz katerega so Francozi umaknili civiliste - Trdnjava Muokuong padla Vprašanje nemške oborožitve v francoski narodni skupščini Komunisti in nekateri degaullisti proti vsakršni obliki nemškega oboroževanja - Po burni debati predčasno glasovanje o vladnem predlogu PARIZ, 25. — Danes kaže, da je večina francoske narodne skupščine na strani Pleve-nove vlade, oziroma za njene predloge, da bi se odgodila oborožitev Nemčije, dokler ne bo ustanovljena skupna pvrop. ska vojska, v kateri bi bili Marc Cherer, član ljudskega republikanskega gibanja, pa je podprl vladni predlog. Neodvisni član desnice Paul Viard je vprašal vlado, kaj bo z reparacijami, ali bo Franclja še nadzorovala Porurje, kako bo organizirana okupacija, ali bo vključeni nemški oboroženi od- Nemčija imela vojno industri-delki. Proti so komunisti jn ne- 'Jo. kateri degaullisti. Čeprav ne kaže, da bi zbornica s prevelikim navdušenjem odobrila ta načrt, je prav gotovo, da bo minister za obrambo Jules Moeh, ki bo jutri odpotoval v Washington in tam skušal na vse načine odgoditi takojšnjo nemško oborožitev, imej popolno zaslombo skupščine in vlade, dasi je dobro znano da ZDA vztrajajo in pritiskajo, ria se oboroži 10 nemških divizij. Predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve Edouard Bonneous, ki je član male skupine Plevenovega cen-truma, je danes skupščini razložil svoje stališče o tem vprašaju. Dejal je: ((Edina pot za preprečenje povratka nemške, p- nacionalizma je ta, da Nemčija postane del Evrope z zadostnimi pravicami in koristmi, kj lahko nadomestijo nemške ambicije. Obnova nemške vojne sile bi pomenila, da je Nemčija resnični zmagovalec v zadnji vojni S sve-je strani je Pierre Cot, član progresivne stranke skrajne levice, obsodil kakršno koli obliko nemške oborožitve pa naj si bo ta tudj V okviru skupne evropske vojske. «Ko bo že enkrat začeto nemško oboroževanje«, je dejal, «potem ga bn težko zaustaviti. Če bomo oborožili 10 nemških divizij na zahodu, potem je gotovo, da bn Sz oborožila 10 divizij v Vzhodni Nemčji in nesorazmerje sil bo ostalo še naprej enako. Razlika, bo le ta, da bomo imeli na vratu še nemško grožnjo« Poslan-c Na popoldanski debati jč spregovoril bivši minster Paul Coete Floret (MRP), ki je obnovil opozorila prejšnjih govornikov glede nevarnosti zopetne dbnove nemškega militarizma. Govornik je poudaril, da evropski vojsk; ne sme poveljevati nemški general. Pri tem pa je vztrajal, da je treba Anglijo pripraviti do tega, da se bo pridružila skupni evropski vojski in da bi morale kontinentalne države korakati same brez Anglije le v skrajni sili. Socialist Danie; Mayer, bivši minister, je omenil, da bi kakršna koli oblika nemške obo- Stališče ZDA do vprašanja Vietnama WASHINGTON, 25. — V nasprotju z vestmi, kj trdijo, da b; ZDA želele, da bi se vprašanje Indokine predložilo OZN, ter da bi ga ta organizacija rešila, je iz ameriških merodajnih krogov prišla druga vest. Ta pravi, da «je vzpostavitev reda v Indokini stvar, ki zadeva Francijo in Vietnam ter da ZDA trdno upajo, da bodo s svojo pomočjo omogočile čimprejšnjo vzpostavitev miru, ne da bj se zatekli k OZN«. BEOGRAD, 25. — V Beograd je prišel vezir kalifata španskega Maroka Emharek Alakaym skupno s svojo družino. JAKARTA. 25. — Indonezijska vlada Mohameda Nazira je danes v parlamentu dobila zaupnico s 118 glasovi proti 78. rožitve prinesla nevarnost, da bi bivši častniki nemške vojske začeli obnavljati Hitlerjevo vojsko. Dejal je, da ne zaupa kanclerju Adenauerju in srvetovalcem, ki ga obdajajo, ker da so ti jasen dokaz, da je nacizem še vedno živ v Nemčiji. Pozval je Mocha, voditelja njegove stranke, naj skuša v Washingtonu prepričali druge ministre o pravilnosti predlogov francoske vlade. Bivši minister Edvard Daladier, ki je v Muenchenu pristal r.a Hitlerjeve zahteve, je nastopal proti vsakršni Obliki nemške oborožitve. Glasovanje o vladnem načrtu je prišlo nepričakovano po zelo živahni debati. Opozicijske stranke so namreč hotele odgo-diti glasovanje dlo |utri zjutraj. Zaradi tega je seja postala zelo razburkana, kajti opozicijski poslanci so na vse načine protestirali in začeli celo metati v tla pepelnike. Prav zaradi tega, ker nihče ni pričakoval glasovanja danes, niso glasovali vsi poslanci. Na zaključku debate 'je Ple-ven izjavil, da še poreden bodo vključeni morebitni nemški oboroženi oddelki v evropsko vojsko, bodo morali biti izpolnjeni sledeči pogoji: 1. Podpis sporazuma o «poolu» premogovne in jeklarske produkcije, 2. Imenovanje ministra za evropsko obrambo in 3 Ustanovitev skupščine, ki bo njegovo delo nadzorovala. Pleven je poudaril še, da bo francoska vlada še naprej nasprotovala nemškemu oboroževanju, če bo načrt francoske vlade odbit. Nato se je začelo glasovanje treh predlogov, predloženih skupščini. Dva (enega, ki so predložili degaullisti, drugega neodvisni poslanec Serre) odklanjata vladni načrt, tretji (katerega so predložile skupi-, ne vladne večine) odobrava izjavo vlade brez pridržkov. Predvidevajo, da bo vladni predlog odobren. HANOJ, 25. — Danes poročajo, da so francoske čete izpraznile novo obmejno postojanko, trdnjavo Muongkuong, ki leži 19 milj sevemovzhodno od I.aokaja, Posadka iz Muon-kuonga se je umaknila v Lao-kaj. ki je francoska postojanka bolj na zahodu v bližini ki-tajsko-indokitajske meje. Tudi to mesto je sedaj nevarno ogroženo zaradi nedavnih uspehov vietnamske vojske. Zalo so tudi že začeli izpraznjevati civilno prebivalstvo iz iega mesta, k; leži 300 km severno od, Hanoja. Civiliste so y ponedeljek odpeljali z. zasebnimi prevoznimi letali. Francosko vojaško poveljstvo poroča, da Francozi sedaj utrjujejo svoje položaje v bližini FuJantuonga, 40 milj severno od Hanoja, ter da so zopet zavzel; kraj Tanmaj blizu pristanišča Tjemjena V zvezi z boji v Indokini je Vietminhova poročevalska služba danes javila, da so v bojih, ki so bili prejšnji mesec, izgubili Francozi lo tisoč vojakov in pomožnih čet. Agencija poroča dalje, da ie vietnamska vojska v tem času osvobodila 4 meata in 23 okrajev y Severnem Vietnamu. Orožja so zaplenili toliko, da bj lahko z njim oborožili lo bataljonov. V svojem bivališču v. Dalatu je cesar Baodaj sprejel danes generala Letoumeauja. francoskega državnega ministra generala Juina, francoskega komisarja Piguona ter generala Na-luya in Carpentiera. O razgovorih ni bilo izdamo nobeno poročilo. Znano je le to. da bo jutri Letoumeau nadaljeval potovanje po Vietnamu in bo obiskal Laos in Kambodžo, Juin Pa se bo vrnil z letalom v Pariz. Po zadnjih poročilih so oddelki Hočiminhove vojske nocoj napadli Laokaj in kaže, da se razvija velika bitka za to utrjeno postojanko. Ni še znano. s kakšno silo napada Ho-čiminhova vojska. Francoski glavni štab v Sajgonu, ki je ia-vil to vest. je tudi priznal, d^. skozi novo francosko obrambno črto pronicajo vietnamske sile. Nova francoska obramb a črta gre iz Dinhlapa 9,3 tr . "žno-vzhodno qd Hanoja do Monca-ja ob Kitajskem morju. V Delhiju nič ne vedo o kitajskem vdoru v Tibet NOVI DELHI, 25. — Mero. dajmi krogi, ki imajo tesne zveze s poslaništvom LR Kitajske v Novim Delhiju, izjavljajo, da nimajo nobenega potrdila o Vesteh, ki pravijo, da s0 čete LR Kitajske vdrle v Tibet. V Tibeta, zapustila Novi Delhi in odpotovala proti Pekingu, in da je zaradi tega zelo malo verjetno, da bi se pod takimi pogoji začel pohod kitajskih čel v Tibet. Ker manjka vsako poročilo, ki bi potrdilo ali zanikalo, vest o vdoru, so merodajni krogi zelo rezervirani glede te zadeve. Moskovski radio je nocoj javil, d.a ima sedaj LR Kitajska potrebne, oborožene sile za osvoboditev Tibeta. Dodal pa je. da skuša kitajska vlada doseči to nalogo mirno 5 pogajanji. «Tibet je sestavni del LR Kitajske«, je dodal moskovski radio, ki je nato napadel Dalaj larno ((voditelja cerkvenih veleposestnikov in izkoriščevalcev ljudstva«. TEL AVIV, 25. — Minister za sodstvo Pinhas Rosen ie danes zjutraj obvestil predsednika Weizmanna, da mu ni u-spelo posredovanje za sestave nove vlade. Iz Jeruzalema ; ročajo, da bodo splošne voli, 28. februarja, če bo zaradi razvoja vladne krize razpuščen parlament. Ta datum bo predlagala parlamentarna komisija za' sodstvo, ki ima nalogo sestaviti volivni zakon. Jugoslovansko Ijudslvo na la način neposredno sodeluje pri upravi - Volivci imajo pravico, da kličejo na odgovor poslance, ki niso izpolnili zadanih nalog BEOGRAD, 25. — Znani jugoslovanski pravnik dr. Ger-škovič pojasnjuje v novi številki revije ((Mednarodna politika« pomen in vlogo zborov volivcev, najstarejše institucije jugoslovanske ljudske demokracije. Gerškovič piše, da so zbori 'volivcev najizrazitejša oblika ljudske demokracije v sistemu ljudske oblasti v Jugoslaviji, ker na ta način ljudske množice brez kakih posebnih delegatov direktno sodelujejo pri. upravi. Na zborovanju volivcev, katerega se udeležujejo volivci ensga volivnega okraja, razpravljajo o vseh vprašanjih, ki so v zvez; z življenjem njihovega kraja, z delom ljudskih odborov in državnih organov. Izvoljeni odborniki in ljudski odbor polagajo volivcem obračun svojega dela. Volivci pa na ta način razpravljajo o opravljenem delu, kritizirajo, stavijo predloge, ljudski odbori Pa so dolžni, da na svojih sejah sklepajo o tem, kar so volivci predlagali. Na zborih imajo vsi volivci volivnega okoliša pravico, da stavijo predloge. Oni se redno sestanejo najmanj enkrat na mesec. Zbori volivcev v Jugoslaviji sq tradicionalni in imajo velike izkušnje. Pojavili so se v prvih letih v narodnoosvobodilni vojni, z zakonom pa so uredbi o odkupu žitaric r.a zborih volivcev določajo količine kmetijskih pridelkov, katere bodo poedinci prodali državi. Dalje površina zemljišča, katerega bodo sejali itd. Volivci imajp to pravico, da na svojih zborih pozivajo na odgovor po- bili potrjeni 1942. leta, tedaj ko islance, ki niso izpolnili svojih (_ i—zadanih n.alog. Na koncu svo- jega članka piše Gerškovič, da zbori volivcev se še r.iso popolnoma razvili, vendar pa da so sprejeti ukrepi, ki bodo še bolj izpolnili ta sistem demokracije. Kardeljeva brzojavka tajniku OZN BEOGRAD. 25. (ATI) — Jugoslovanski zunanji 'minister Edvard Kardelj je včeraj po-slal glavnemu tajniku OZN Trygve Lieu brzojavko ob priliki 5. obletnice ustanovitve OZN. V brzojavki poudarja, da je Jugoslavija trdno prepričana, da bodo stalni napori Združeni narodov za ohranitev miru imeli uspeh. je še trajala vojna. Tedaj je bila na zborovanjih izbrana ljudska oblast, sprejeti pa so bili odloki o vseh krajevnih vprašanjih. Po vojr.i pa je v splošnem zakonu o ljudskih odborih odrejena naloga zborov volivcev v glavnih obrisih za vso državo. Vse jugoslovanske zvezne republike pripravljajo svoje posebne zakone o zborih volivcev, kakor to zahtevajo posebne krajevne prilike in potrebe. Lansko leto je bilo v Jugoslaviji več kakor 28 tisoč zborov, r.a katerih so reševali vprašanja komunalne dejavnosti, preskrbe, o stanovanjih, zdravju, itd. Ljudski odbori morajo vsa vprašanja, ki se nanašajo na prebivalstvo, reševati na zborih volivcev. Tako n. pr. se po PLEVEN0V NHCRT sovjetskega bloka ODMEVI NH in na Izjavo Achesonove izjave o praški izjavi glede Nemčije • Komentarji tiska o francoskih predlogih BONN, 25. — V. Bonnu sledijo z velikim zanimanjem debati, ki se je začela v francoski narodni skupščini v zvezi s Ple>‘ venevim načrtom o oborožitvi Nemčije. Za sedaj ne delajo nobenih komentarjev, dokler se v francoski skupščini ne slišijo posamezna mnenja. Socialdemokratski voditelj Kurt Schumacher pa je po razgovoru z generalom Clayem izjavil, da so francoski predlogi ((popolnoma negativni«. General Clay pa je danes v Bonnu na tiskovni konferenci izjavil, da nemške oblasti niso nikoli uradno in tudi poluradno postavile vprašanja zopetne oborožitve Zahodne Nemčije. Pripomnil pa je, da Nemci zaradi tega ne morejo zavleči tozadevne odločitve. Clay je tudi potrdil, da bodo v kratkem prišla v Nemčijo ameriška čenja vrnila francoskega načrta. Opazovalci vidijo v francoskem načrtu poizkus zbližanja med- an-gloameriškp in francosko tezo. Bevin sedaj proučuje skupino z britanskimi izvedenci francosko noto. Mnenja so tudi, da skušajo ZDA doseči načelni sporazum čimprej, zato da pripravijo načrt za novačenje v Nemčiji. Acl»eson bi želel, da bi se vpoklici nemških vojakov začeli prihodnje poletje, ko bodo nove nemške divizije že razvrščene ob Renu, Opazovalci pa zelo dlvomijo, da bi Velika Britanija sprejela »vojaški pcol«. k; ga predlaga francoska vlada, ko je znan njen odpor proti Schumamovemu načrtu glede premoga in jekla Londonski konservativni list «Daily Telegraph« pravi, da je Plevenov načrt videti kakor oja- [ «preveč medla in preveč zapletena zamisel«. «Možno je«, t ra- indijskih krogih poudarjajo, da . . je tibetanska delegacija, ki mo- V Londonu menoj o, da lom- vi list, «da hočejo Američani ra razpravljati o bodočnosti ‘ danska vlada ne bo v celoti za-1 iti prenaglo. Francozi pa pre- Ameriške sile dobile ukaz naj napredujejo do mandžurske meje FENJANG, 25. — Glasnik prvega ameriškega armadnega zbora je danes sporočil, da je vrhovno poveljstvo 8. armade zapovedalo angleškim silam, naj prodirajo do mandžurske meje z vsemi četami, ki jih bodo potrebovale. Tajništvo OZN je izjavilo, da mu ni nič znanega o navodilu poveljnika 8. armade, naj ameriške čete korakajo do man. džurske meje. Ta ukaz bi preklical prejšnjo odredbo, na podlagi katere bi se ameriške čete morale ustaviti 60 km. južno od mandžurske meje, tako da bi le Južni, Korejci zasedli skrajno področje Severne Ko- ^ Lau renti: «SUL COMINFORMISMO« C E^ard K lu,nanii mini-S d zadnilh^ T elJ ’e na en* t>tnosfi S, skuPščm OZN v in J leaatov Sovjetske P*rtl d(l n1*nih satelitov po- I Jh ’teans? ^ Pruih šestih me. l? °daaje 1? P?suetile radij- sami ko,ninf°rm>stiinih nič ^Ju00slovamkih je. rS «0ciJmtni ko 6732 oddaj k ^slaviji. h\eh 6732 da 80 V Ur odda7 uporabili V h tri , °Sn° 4 mesece. 8 času »mj?0 Pomeni, da < »Iv^histlčif j mesecev ko- II >f5eCe neneh °dda^rle postaje !ie ^Osiaui,'; ^io Govorile pro. tbiv a je j*' .9.Pomeni nada-'C^e wLpnPT«>0 takšne *’ki> L'°hka (tfP?Te,bna prav" • “ «/abrikanton no- Je1*«* Poslušale8 si moslo- le^l l v Primerih, !’1iftfL?drTe7fra*aLe in trazve- KJ^istlč-nr, ,ali ono ko* l*r Zn nakrohn9 i°‘ da se °«ejo. pač zato U?0ontliU’ d0 S0 i0r. Napravimo preprost aritmetični račun s številkami v rokah: 900.000 vzdržanih glas-v in 650.000, ki So volili proti nam da mTijon in S^O.OOo nasprotujočih državljanov. (Ne soglašamo ne s predložnim, številkami ne z domisi kom, da je treba smatrati vzdržan je kot nasprotovanje, d ki er to ne bo dokazano. Vendar v našem računu to ne igra niknke vlo-ge) Jugoslavija ima približno (Nadaljevanje na 2. strani), reje. V Lake Successu pravijo, da OZN pozna samo čete Združenih narodov. Dejstvo, da južne ali ameriške čete napredujejo do mandžurske meje. nima nobene zveze s prejlšnjirm odredbami. Na vsak način pa pravi tajništvo OZN, da čaka edino generala Mac Arthurja, poveljnika Združenih sil na Koreji naloga, da na mestu odloča to, kar mu narekuje sedanji vojaški položaj. Pooblaščeni glasnik v Wa-shingtonu je zanikal, da bi sile držav članic OZN dobile kdaj zapoved, naj se ustavijo na Ko. rej: 40 milj južno od mandžurske ali sibirske meje. Zaradi tega pravijo, da zapoved ni bila nikdar izdana in da zato ni mogoče trditi, da bi moral Mac Arthur spremeniti navodila. Medtem poročajo, da enote 6. južnokorejske divizije napredujejo proti Mandžuriji ter da so prišle do točke, ki je 6 km zahodno od Homogtonga, kraj ki leži 50 km zračne črte od mandžurske meje. Homogtong leži ob progi, kj pelje v Sosan. Ta leži 5 km od reke Jalu. Drugi oddelki 1. južnokorejske divizije so sedaj y Onsanu približno 16 km severno od Jong-bjonga. 8. divizija je miljo severno od Nakporija, ki leži 32 km južnovzhodno od Hujšona. Nobene vesti ni, da bi severni nudili odipor. 160 km južno od Somgjina so enote divizije Kapifol zavzele središče Tamšon. Isti oddelki so napredovali še naprej im zavzeli Seugmi, ki leži 8 km severno od Serija. Častniki obveščevalne službe glavnega štaba Mac Arthurja pravijo. da za sedaj ni nobenega dokaza, ki bi potrdil izjavo nekega ujetnika, ki ie trdil, da se 20 tisoč kitajskih vojakov bor; v vrstah severnokorejske vojske. V Seulu so začela delovati korejska vojaška sodišča. Ta so do seda; obsodila na smrt 62 ljudi, ker so sodelovali s severnimi. Do sedaj so sodišča obsodila 2Q0 ljudi, večina obsojencev je bila obsojena na zaporne kazni, le 6 jih je bilo oproščenih. Opazovalci pravijo, da so bile v mnogih primerih zaslišan« priče, ne da hi bil prisoten obtoženec. Druge vesti pa pravijo, da se obtoženci niso mogli pfed procesom biti razgovarjati s svojimi branilci. Glavni štab severnih je izdal poročilo, v katerem pravi, da so oddelki severne vojsfee na vseh področji)) fronte zapleteni v hude obrambne boje z napredujočim sovražnikom. Na področju severno in sevemoza-hodno od Fenjanga, pravi poročilo, so se severnokorejske čete morale umakniti, pred številčno močnejšim sovražnikom, katerega podpira letalstvo. Na vzhodnem področju so severni zapleteni v hude obrambne boje s sovražnimi oddelki, ki napredujejo severno od Tamko in severno-zahodno od Bethen. Bolgarsko-furški obmejni spopad ISIAMBUL, 25 — Včeraj zjutraj je prišlo na bolgarsko-turški meji do obmejnega incidenta. Na turške vojake, ki so šli po vodo k nekemu vodnjaku, ie padlo nekaj strelov. Pri tem sta bila dva turška vojaka ranjena Turške oblasti so zaradi tega incidenta vložile protest pri bolgarski vladi. Avstrijski socialisti proti Gruberju DUNAJ, 15. — Danes je socialistična parlametarna skupina glasovala proti ministru- za zunanje zadeve Karlu Gruberju in ga obtožila, da si ni zagotovil odobritve parlamenta in vlade za bistvene spremembe avstrijske zunanje politike. Socialisti trdijo, da si Gruber ni zagotovil odobritve vlade za predloge, ki so bili izneseni med njegovim bivanjem v ZDA, češ da bi vprašanje sklenitve avstrijske mirovne po. godbe predložili OZN, če ne bi štirim velikim uspelo v kratkem času skleniti avstrijske mirovne pogodbe. Socialistični poslanoj so vprašali vlado, če je bilo Gruberju dovoljeno, dajati v ZDA poli-tične izjave, katerih bistvo je neznano celo parlamentu, in če je bil pooblaščen dajati izjave o novih načinih, kako pritj do mirovne pogodbe. Znano je namreč, da so sami člani koalicijske vlade, ki je sestavljena iz demokristjanov in socialistov, nezadovoljni s stališči in izjavami, ki jih je Gruber zavzel in dajal y ZDA.. počaai«. Na koncu Izraža list zaskrbljenost, da bi moglo priti ponovno do nasprotsitev med zahodnimi zavezniiki zaradi Nemčije Desničarski ljudski konservativni liart «Daily Mail« pravi, da je vsa zadeva «veliik in nevaren kaos«. Značilno pa ie. da ie Acheson na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da vlada ZDA ugodno sprejema pobudo francoske vlade. Dejal je, da «ta predlog, ki vsebuje razne ideje, ki bodo lahko imele važen odmev, zahteva novo proučitev, k; jo bo vlada ZDA začela«. Na vprašanje, ali novi francoski predlog nadomešča Schu-monov načrt. je Acheson dejal, da je sedaj Schumanov načrl bolj važen kot kdaj koli in da ZDA upajo, da se bo lahko konkretno Izvedel. Nato je Acheson zavrnil predloge sovjetskega bloka na praški konferenci in dejal, da predstavlja praška izjava samo povratek k starim in neizvedljivim predlogam. »Ideja, naj bi 18 milijonov Nemcev v Vzhodni Nemčiji imelo enako predstavništvo kakor 47 milijonov Nemcev na zahodu«, je dejal Acheson. ((predstavlja kršitev najosnovnejših načel demokracije«. «Hočemo», je nadaljeval Acheson, «naj se ogrožajoča vojska Vzhodne Nemčije razpusti, naj se umetne omejitve nemške notranje trgovine odpravijo in naj se izvedejo svobodne in demokratične volitve v vsej Nemčiji«. Dejal ie dalje, da praška izjava «žali s svojim besedilom svetovno upanje dn miru in medsebojnega razumevanja«. Glede predloga, naj bi se štiri sile javno obvezale, da ne bodo dovolile zopetne oborožitve Nemčije, je Acheson dejal, da bj bil »svobodni svet tisočkrat boli pomirjen, če bi Sovjetska zveza kai napravila, da bi praktično izvedla svoje prejšnje izjave. Praška izjava b[ morala biti namenjena sovjetski vladi, ki bi morala' izvesti potsdamski dogovor in podvzeti potrebne ukrepe na sovjetskem področju«. Dalje ie Acheson protestiral, ker da ima Sovjetska zveza še vedno v ujetništvu tisoče nem ških in japonskih vojnih ujet' nikov, in dejal, da bodo ZDA še nadalje napravile vse mogoče, da dosežejo osvoboditev teh ujetnikov. Acheson je izjavil na koncu, da državni departman nima nobenih vesti, ki bi potrdile govorice o vdoru kitajske vojske v Tibet. Na koncu je javil, da se bo jutri razgovarjal s kanadskim poslanikom v ZDA glede povečanja gospodarskega sodelovanja med obema drža vama. Nemški tisk o zahodnonemški vojski BONN, 25. — List ((Frankfurter Rundschau« piše, da predvideva zahodna nemška vlada ustanevitev d-set d vizij s skupno 200.000 mrž v okviru nove nemške vojske. Večina teh divizij bi bile oklepne Zahodna Nemčila pa bi imela tudi svoje taktično letalstvo »Frankfurter Allgemeine Zei-tung» potriuje danes te novice nravi pa, da so ti podatki vsebovani v ameriških načrtih, ki jih je odobril glavni štab v Fontaineblau. List izrecno potrjuje namen Adenauerja, nredložitl parlamentu osnutek za ustnmv;tev vojske. Pri tem omenja, da se tudi socialdemokrati v bistvu niso izrekli proti nemški oborožitvi, pač pa so sanv, proti oborožitvi pod sedanjimi pogoji, ker stavljajo kot prvi pogoj dosi go enakopravnosti na vseh področjih. Drugi po^oj pa je, da zahodne sile »pošljejo zad stno število čet v Nemčijo, ki naj zaustavijo morsb.tni napad«. Londonski tisk o Trumanovem govoru LONDON, 25. — Londonski listi komentirajo danes Trumanov gover v glavni skupščini OZN. «Times« odobrava glavne točke tega govora in hkrati govori o možnosti obnovitve pogajanj med velikimi državami, ki naj bodo omejena na vprašanja lokalne važnosti in že prej skrbno opredeljena. Med temi vprašanji navaja londonski lisi priznanje vlade LR Kitajske, avstrijsko mirovno pogodbo, sprejem novega režima za Berlin, sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko in tudi možnost pametnega dogovora glede Formoze. List pa izraža dvom o uspešnosti nevih razgovorov o razorožitvi, na katera je Truman v svojem govoru namignil. List «News Chronicle« piše: ((Sklenili smo, da se bemo 00-gajati, a da bomo pri tem ostali močni. To je nov činitclj v sedanjem položaju. Toda, ko vojaki gradijo to silo, ali se diplomatj« pripravljajo, da i« dobro uporabijo?« “POUaJDIK IU. ARMADE GEIf. JAKOB L JOBL JAKO,, O drugem dnevu manevrov angloameriških okupacijskih sil — o čemer smp poročali že včeraj — nadaljuje tržaško italijansko dnevno časopisje z obširnim, opisi. «Sovražna» oojska g vzhoda «Fantasia«, ki je napadla mirno prebiual-stuo države »Neuralian doživlja seveda izgube. O ,ujetnikih «Fantasie» poroča n. pr. včerajšnji «Giornale di Triesten s posebnim zadovoljstvom takole; «... od «ujetnikov» se je pri zasliševanju po strokovnjakih v «fantazijskem» jeziku v. včerajšnjih prvih urah izvedelo, tla 50 «fantazijski» napadalci pripadali nekemu hipotetičnemu IV. armadnemu korpusu, ki mu poveljuje manj hipotetični generalpolkovnik Jakob Ljubljana«. Kaj vse to vomeni, smo že včeraj povedali. «Manj hipotetični poveljnik« napadalne vojske Jakob Ljubljana Pa samo dokazuje, da smo imeli prav. Zato se ne bomo prav nič začudili, če bo v svojem prihodnjem poročilu na Varnostni svet OZN nehipatetični general Airey pod poglavjem »Odnosi z Jugoslavijo» napisal, da je tudi s štiridnevnimi manevri v oktobru leta 1950 storil vse. da bi se odnosi z vzhodnim sosedom STO čim bolj zboljšali, pri čemer je tega soseda nehipoietično označil za bodočega napadalca, kljub temu da je v resnici za-padni sosed STO tisti, ki hoče za vsako ceno priključiti STO — pard on! — »Neuralio« v meie svoje države... Morali bi biti pozabljivi od nosa do ust. da se ne bj pri osem tem spomnili, kaj st a ob 5. obletnici ustanovitve Orga-niza.jie združenih narodoo predvčerajšnjim govorila Tru-man in Attlee. Mar je bila zamisel sedanjih štiridnevnih manevrov njunih treh bataljonov z «generalpolkovnikom Jakobom Ljubljano» vred izvedena v skladu z njunimi iz-ja Pa mi’ (Nadaljevanje s 1. strani) 16 milijonov prebivalcev. Znano je, da se v državah, kjer je volivna pravica priznana z 21 letom, okoristi s tem okrog dv,e tretjini državljanov. (V Jugoslaviji imajo volivno pravico državljani že z 18 letom, s čimer se odstotek vsekakor poveča). V našem primeru bi lahko torej brez nadaljnjega fiksirali številko 10 milijonov za državljane namreč, ki imajo volivno pravico. Ako bi se gospod Vidah hotel pritožiti nad tem številom, mu rade volje darujemo milijon ali dva volivcev, s čimer bi se število zmanjšalo na 8 ali 9 milijonov. In tudi pri tem bi se njegovi računi ne ujemali. Prosimo sedaj avtorja, na-j nam dokaže na podlagi zgoraj citiranih trditev na strani 56 in 58, kako je mogoče prikazati 1 milijon in pol kot dve tretjini 10 milijonov. Toda to je znanost, ki jo imenovani gospod uči v šolah KPI. Res lepa znanost! Oglejmo si sedaj še drugo eznanstvenon utemeljitev odličnega predavatelja, ki naj bi dokazala, da je Tito agent ge-stapa. Na deveti strani pravi: «Iz odkritij novinarja De Feo v listu «ELEFANTE» je razvidno, da je kolaboracionistični general Roatta v zameno za lastno rešitev nudil Inteligence Serviceu dokaze, da je Tito prejemal denar tudi od nacistov». fudi to je dobro. «Znan-stvenn dokaz Titovega izdajstva je torej dal malomeščanski novinar, ki v tipično reakcionarni reviji zatrjuje, «da je» vojni zločinec adejal» itd. HOUDAK 0f 1951 BO KORISTEN SVETOVALEC IN INFORMATOR ZA VSAK DAN NAŠEMU ČLOVEKU, MEŠČANU, POSEBNO PA KMETU ZA GOSPODARSKE, KMETIJSKE, DAVČNE IN DRUGE DNEVNO KORISTNE STVARI. IMEL BO TUDI POUČNE ČLANKE O VSEH PANOGAH NAŠEGA ŽIVLJENJA IN O DOGODKIH V SVETU. NAROČITE SI GA PRI KRAJEVNIH, OKRAJNIH ALI RAJONSKIH POVERJENIKIH ZA KOLEDAR OF ALI PA NARAVNOST PRI OF, UL. R. MANNA 29. POLEG KOLEDARJA PREJMETE ZA ISTO CENO SE TRI KNJIGE PREŠERNOVE knjižnice. DAŠI nOSIl DOSTOJNO MESTO Novo sezono je naše gledališče pričelo včeraj v škedenjski dvorani z dramo Mirka Božiča «Umik» • Predstava je bila odlična - kljub sramotnim - in poniževalnim metodam tukajšnjih oblasti, ki zatirajo slovensko umetnost PRIZOR Iz IV. DEJANJA DRAME «UMIK». O samo eni stvari bi lahko tu govorili da smo se namreč znašli pred tercetom, ki se zelo dObrO ujema in ki je sestavljen: iz enega kominformista, Vidalija, iz enega malomeščanskega novinarja, De Fex>, in vojnega kriminalca Roatte (pač sveta alianca) in ki na pod-lad9eje dejal on», «naj bi bil» in podobnih insinuacij hoče nekaj povedati. Toda dokler na nekaj namiguje takšen tercet, lahko mirno spimo. Spomniti pa se moramo na podoben primer. Znano je, kako so Leninovi nasprotniki namigavali, da je Lenin vohun — in glej čudno naključje — prav nemški vohun. Kajpada so na to samo namigamli ne da bi to kdajkoli dokazali. Medtem pa je Lenin kljub njihovim namigovanjem dovedel delavski razred na oblast nad šestino sveta in ustvaril Pogoje za izgradnjo prve socialistične države. Vsekakor lep dokaz njegovega evohunskega udejstvovanja». Kakor vidimo, se tercet ne more pohvaliti niti z originalnostjo. Skoda, da se v Italiji tudi Togliatti ne sprevrže v enemškega vohuna» kakor Lenin in Tito, ker bi po zgledu teh dveh lahko dovedel delovno ljudstvo na oblast. To naj bi zadostovalo. Citirani primeri, vzeti brez izbire, med najmanj sto primeri enake vrednosti, jasno dokazujejo zlonamernost kominformistič-nih metod. Navedena brošura ne predstavlja edinstvenega, marveč enega izmed številnih podobnih primerov, ki dokazujejo, kako se kominformisti vseh narodnosti poslužujejo istega sistema. Sistem, ki ga je uvedla na demokratično področje privilegirana in birokratska kasta, ki vlada danes v Sovjetski zvezi. Sistem, osnovan na laži. namigovanjih, zavajanjih itd., ki potvarja fondamentalne principe marksizma in leninizma. Sistem, ki predstavlja ogromno nevarnost za delavski razred, ker je protiznanstven in temelji m goljufiji, na laži in intrigah ter je zato reakcionaren. S svojo nepošteno akcijo kompromitirajo kominformisti komunizem in njegove principe, ker se poslužujejo komunističnih simbolov za kritje. Zato je naloga komunistov in vseh demokratov, da strgajo kominformistom to krinko, ker jim služi edinole za prikrivanje podlosti. Proletariat in vse delavstvo se mora lotiti razkrinkavanja kominformistov. kajti oni niso komunisti, marveč ena izmed katere koli socialdemokratske sekte, ki je izdala interese proletariata in delavstva, da bi služila interesom izkoriščevalne in birokratske kaste, vladajoče danes v Sovjetski zvezi. E. LA.VRENT.I Slovensko narodno gledališče za Tržaško ozemlje je včeraj zvečer pričelo svojo šesto sezono. Za otvoritveno predstavo r.am je pokazalo «Umik», dramo v štirih dejanjih, ki jo je napisal hrvatski pisatelj Mirko Božič. Zrežiral je našo predstavo Jože Babič. Skedenjska dvorana, ki ji že dolgo časa pripada čast, da je postala «premierska» dvorana tržaškega Slovenskega narodnega gledališča, je bila tudi včeraj napolnjena. Naše gledališče si je ustvarilo svoje zvesto občinstvo, ki gre za njim pač tudi v Skedenj in tudi takrat, ko rohni prva jesenska burja in mrzel dež še bolj hladi neprijazno ozračje. Toda s tem nikakor ni rečeno, da se je slovensko prebivalstvo Trsta udalo v nenaklonjeno usodo in da se zadovoljuje z neodgovar-jajočo dvorano, ki tega imena pravzaprav ne zasluži. Obilen obisk na predstavah v Skednju in drugih še oddaljenejših dvoranah je nenehen dokaz, kako nujno potrebuje Slovensko gledališče v Trstu svojo dostojno dvorano. Dokaz je obenem, da v našem ljudstvu z namernim oviranjem slovenske dramske dejavnosti ne bodo zatrli ljubezni do Slovenskega narodnega gledališča, ki je postalo last ljudstva in ki bo vedno imelo pri naših ljudeh vso zaslombo. Slovenci v Trstu pa zahtevamo, da mu tudi oblast prizna njegovo kulturno funkcijo in mu omogoči predstave v centru mesta. Nikdar ne bomo Slovenci od te zahteve odstopili in vsekdar bodo v naših očeh veljali za zatiralce slovenske kulture vsi tisti, ki to onemogočajo, pa bodisi da so ti oblastniki doma od tukaj ali od onstran Soče ali od onstran morja. Ko smo včeraj prisostvovali odlični predstavi, nam je vedno (kot že tolikokrat prej) z nekakim pomilovanjem uhajala misel na režiserja in scenografa: kako sta morala ta dva človeka obračati in preobračati, da sta iz majhnega prostora, ki mora služiti za oder, ustvarila vendar neki prostor, v katerem naj bi se ljudje gibali. Seveda preko skrajnih možnosti Nesreči na delu Z nekim policijskim avtomobilom so včeraj ob 13.40 pripeljali v glavno bolnišnico 34-letnega Petra Carmelija iz Ul. del Pešce 2, ki si je pol ure prej v policijski vojašnici Be-luno pri delu z žago odrezal kazalec leve roke. Zdravniki so mnenja, da bo ozdravel v 25 dneh. Enako dobo se bo moral zdraviti tudi 30-letni Libero Dulčič iz Ul. dei Moreri 34, katerega so v bolnišnico pripeljali Z avtomobilom Rdečega križa. Tudi njemu se je primerila podobna nesreča kot Petru Carmeliju. Pri delu v delavnici «Pogorelc» si je namreč z žago odrezal sredinec leve roke. nista mogla in tako je mogoče temu ali onemu gledalcu za trenutek prišla pred oči asociacija na levje kletke v zoološkem vrtu. Takega poniževanja slovenskega gledališča, slovenske u-metnosti, slovenskih ljudi v Trstu mora biti enkrat konec. In čim bolj se odlaša z zadovoljivo rešitvijo tega bolečega vprašanja, tem večja je krivda Zavezniške vojaške uprave, tr- žaške občinske uprave in končno vseh tistih, ki hočejo v Trstu veljati za kulturne, pa jih ni sram, da se mora največja kulturna ustanova tržaških Slovencev, torej tu živečega naroda, potikati po predmestnih kolibah. Slovenci v Trstu moramo biti našim gledališkim delavcem iskreno hvaležni za njihovo vztrajnost pod takimi delovnimi pogoji, ki morajo končno moreče delovati tudi na umetnika. Občudovati moramo obenem te ljudi, da vendar delajo in igrajo, kot da bi nastopali na velikem in pravem odru. Tudi včerajšnja predstava je bila na višini in je tako zaradi odlične igre vseh igralcev kakor tudi zaradi napete vsebine ves čas močno pritegovala občinstvo, ki je dramo sprejelo s skoraj neverjetnim navdušenjem. Medtem ko si Jože Babič lahko šteje v dobro eno uspelo režijo več, pa so tudi igralci vsak v svojo galerijo igralskih ustvaritev dodali nov, zanimiv in posrečen lik. (Naš list bo še objavil poročilo našega gledališkega poročevalca). KOLEDAR OTVORITVENA PREDSTAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA iz delovanja osvobodilne fronte v dolinskem okraju Nenehna krepitev OF, ufr in ppost/etnih organizacij Četrtek 2«. oktobra Evarist, Vranica Sonce vzide 6-35-,n ^"nuna 17.02. Dolžina dneva 1021. Luna vzide ob 16.58, zatone ob 7.12. Jutri petek 27. oktobra Strumencij, Srebra DAROVI IN PRISPEVKI Največje zanimanje vlada za pereča gospodarska vprašanja in za delovanje občinskega sveta Sinoči so se sestali v Dolini zastopniki Osvobodilne fronte iz vseh vasi dolinskega okraja in občinski svetovalci Ljudske, fronte dolinske občine. Sestanku je prisostvoval tudi tov. dr. Jože Dekleva, podpredsednik I.O. Qsvobodilne fronte za Tržaško ozemlje in občinski svetovalec tržaške občine. Poročilo o delovanju Osvobodilne fronte v dolinskem okraju in o političnem položaju na splošno ter v vsaki vasi posebej je podal tov. Slavko Sturman. Iz njegovega podrobnega poročila o vsestranskem delovanju Osvobodilne fronte na političnem, kulturnem in gospodarskem polju v korist našega naroda, je razvidno, da Osvobodilna fronta budno zasleduje dogodke in brani koristi našega ljudstva v borbi proti napadom italijanskega šovinizma in kominformistični razdiralni politiki. Zato so vidni uspehi po vseh vaseh. To nam potrjujejo zborovanja Osvobodilne fronte in razne proslave, pred nekaj dnevi pa je to potrdil še najbolj I. tabor Osvobodilne fronte za dolin- POLEMIKA O MLEKU SE SE POLEŽE Občinska uprava kriva da nimamo cenenega mleka Delavskih zadrug Znova je treba spregovoriti bodisi o cenah bodisi o organizaciji prodaje in mlečni centrali. Kakor smo še poročali, so od preteklega ponedeljka naprej mestne mlekarne povijale ceno mleku od 66 lir, ki se je prodajalo «iz vrča«, na 70 lir, mleko y zaprtih' steklenicah pa 6d 70 na 80 lir liter. Kakor vidimo iz raznega tiska, so potrošniki zaradi tega zelo razburjeni. Imajo popolnoma prav, žal pa jim prav isti tisk, ki o tem poroča in hi bi moral gledati na njihove interese, daje slabe informacije in tolažbo. Ne da bj se trenutno spuščali OMadihci! 'Madmkz / Pripravljajte se na konferenco ZAM, ki bo v nedeljo 29. t.m. v ponovno razpravljanje o u-pravičenosli ali neupravičenosti cene 70 lir za liter, o čemer smo že ponovno govorili, pa je treba navesti, da nikakor ni res, kar trdi včerajšnji «Corriere dli Trieste«, namreč da so zgolj litrske steklenice «Marzotto» v prodaji po 80 lir. Ro isti ceni prodajajo tudi steklenice «Cooperatiye Latterie Friulane« in torej ne gre za kake ((politične» ali cekorv.niške« cene velemagnaia in vele-industrialca tekstilne in druge industrije grofa Marzotta, marveč je očividno, da se je on dogovoril z drugimi veledoba-vitelji zaradi vzdrževanje monopolne cene mleku. Dobički so pri tem zelo veliki in gredo v desetine milijonov (Trst porabi okrog 400 stotov mleka dnevno, pa tudi 600) ter je razumljivo, da se koordinirana akcija tem «dobrotnikom» Trsta dobro izplača. Razen tega je x moderni dobi smešno dokazovati, da je dobavljanje v steklenicah itd. dražje, kajti če bi bilo tako, bi najbrž tudi Marzotto dobavljal mleko na način, ki donaša večji dobiček, pa četudi bi bil bolj primitiven. Moderna tehnična organizacija nedvomno zniža ((proizvodne« stroške, ako gre za dobave v ogromnih količinah, ka. kor je primer * Trstom. Da bo naše mnenje tečno in da je tukajšnji tisk premno gokrat zelo slab zagovornik interesov potrošniških mjiožic, izhaja tudi iz ponudbe Delavskih zadrug dobavljati mleko tržaškemu prebivalstvu po ceni 70 lir za liter in sicer np «iiz Vrča« marveč v originalno zaprtih litrskih steklenicah, prav takšnih, kakršne so Marzottove in ostalih njegovih akompanjo-nov«. V praksi Delavske zadruge že dobavljajo mleko, kakor smo omenili, prebivalstvu Milj. Ni tedaj nikakega razloga, da ne bi mogli tako ugodnega načina prodaje mleka razširiti tudi na Trst. Obveščeni smo, da ima vodstvo Delavskih zadrug trden namen dobavljati tržaškemu prebivalstvu dobro mleko po zmerni ceni in po najbolj higienskih' pogojih. Ako do tega še ni prišlo pri nas, ko smo vendar le za pol ure vožnje od. daljeni od občanov Milj, ki uživajo to ugodnost, je iskati krivdo zaenkrat izključno pri naši občinski upravi- Tržaška občina je namreč prošnjo Delavskih zadrug, da se jim odobri prodaja mleka nekako ((založila«: doslej m bila ne sprejeta in ne odbita, marveč odstopljena higiensko sanitarnemu u-radu občine z izgovorom, da je treba upoštevati zakone in pravilnike o prodaji mleka «iz posode«. 'Takšna prodaja, da je dovoljena x smislu zakonov samo mlekarnam. Zdi se torej, da namerava občinska uprava zavrniti prošnjo Delavskih zadrug za prodajo mleka v zapr. tih steklenicah, četudi sicer zastarela obstoječa zakonodaja v tem pogledu sploh nima ni-kakih določb, pač ker takrat, ko so zakone izdajali, se niso poznali modernega načina dobavljanja mleka. J° stališče tržaške občinske uprave je zares neverjetno in si ga je mogoče razlagati samo tako, da so za njimi interesi prodajalnic mleka, v prvi vrsti seveda interesi veledobaviteljev a la grof Mar-zotte, Postir, Cannetto, razni videmski in veleprodajalci iz Trevisa. Zaradi tega le pozdravljamo namen Delavskih zadrug vztrajati na stvari in doseči u-goditev njihovi po zakonu povsem upravičeni prošnji Odgovorni činitelji in zlasti Jje VU. naj bi se nemudoma zavzeli za zadevo in jo prav tako nemudoma rešili v korist žepov in zdravja tržaškega prebivalstva, Ker je čas prenehati vsaj z najbolj nemogočimi špekulacijami ha ljudski račun. skih okraj v Borštu. Osvobodilna fronta se jaii iz dneva v dan, prosvetna društva po vaseh se krepijo, pevski zbori in razne kulturne skupine se množijo in lepo razvijajo. Te ugotovitve nam dajajo še večjo izpodbudo za nadaljnje delo. Mnogi, ki so bili sicer zapeljani od kominformistične propagande zdaj stojijo pred vrati. Spoznali so vso podlost in-formbirojevske resolucije in zločinstvo kominformistične propagande ter lovrihovskega ustrahovanja. Napraviti morajo še zadnji korak in čvrsto vstopiti v vrste pravih demokratov, da se bomo z večjo silo borili za svoje pravice, za obstoj in napredek našega naroda. Po poročilu tov. Sturmana je sledila zanimiva diskusija. Zastopniki vsake vasi so na kratko opisali politični in gospodarski položaj svojega kraja, razne probleme, ki zahtevajo nujno rešitev. Razpravljali so o sedanji občinski upravi v Dolini, o načinu županovanja kominformista Lovrihe, kateremu so predvsem pri srcu njegovi strankarski interesi na škodo boljšega upravljanja občine. V zadevah občinske uprave pa se aodo zastopniki Osvobodilne fronte v kratkem še bolj podrobno pogovorili, ker je zadeva zelo važna in zanima vse občane. Mnogo je bilo govora o gospodarskih problemih, zlasti o problemih našega kmetijstva, za katerega se Vojaška uprava vedno manj zanima. Toda tarejo nas ng samo gospodarski problemi. Naši nasprotniki nas hočejo gospodarsko potlačiti, na kulturnem pa nam odrekajo naše pravice, zatirajo naše šolstvo in nam ne dajo možnosti pravega kulturnega razvoja. Vse te probleme, k; zanimajo vsako našo vas posebej in naš narod na splošno, bodo naši občinski svetovalci načeli na sejah občinskih svetov in se borili za njihovo ugodno rešitev s podporo vsega demokratičnega ljudstva. bodo predvajali v naslednjih dneh in krajih: danes 26. t. m. v Plavjah (Čokova dvorana). OF KOLEDAR OF ZA LETO 1951, Tudi v I. okraju se je začelo' pretekli teden vpisovanje naročnikov koledarja OF za leto 1951 s tremi knjigami Prešernove knjižnice za ceno 350 lir. Razdeljene so bile pole za vpisovanje naročnikov, ki so jih tovariši in tovarišice prejeli na Odbcrovih sestankih, ter si zadali nalogo, da jih čim prej izpolnijo. To delo so nekateri že tudi izvršili in vrnili pole izpolnjene, zahtevajoč druge. V nobeni družini naj ne manjka koledar OF za leto 1951 s tremi knjigami, k; bodo izšle ži prih dnji mesec.Naročnine se sprejemajo vsak dan tudi na sedežu OF I. okraja, v Ul. Machiavelli št. 13, II. PROSVETNA DRUŠTVA Za našega dijaka de ruje tov. 2.000 lir. Ob taboru OF v Borštu je daroval Danilo Sancin iz Boršta 1-200 lir za Dijaško matico. PD «S. Jenlco« obvešča svoje člane in prijatelje, da bo v petek 27. t. m. društveni sestanek ob 20.30 v Ul. R. Manna 29. Obenem bo pričela poslovati knjižnica. » * * Prosvetno društvo v Barkov-Ijah. Danes 26. t. m. bo v društvenih prostorih ob 20.30 odborova seja. • * * PD «V. SMUC«. — Odborova seja bo danes 26. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. SINDIKALNE VESTI Odsek pekovskih nameščencev. Danes 26. t. m. ob 18 bo seja odbora pekovskega odseka Enotnega razrednega sindikata. Na dnevnem redu je diskusija in odločitev o novi delovni pogodbi. Zaradi važnosti seje naj noben odbornik ne manjka. NOČNA SLUŽBA LEKARN V mesecu oktobru imaio sledeče lekarne nečno službo: Biasoletto. Ul. Roma 16: De-pangher, Ul. sv. Justa 1; Man-zoni. Ul. Settefontane 2: Mar, chio, Ul. Ginnastica 44; Rovis. Goldonijev trg 8; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Sked-nju imata stalno nočno službo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 25. oktobra 1950 se je v Trstu roddo 7 ctrok, porok je bilo 13 umrlo pa je 6 oreb. Poročili so se: trgovec Gior. dano Buttin-r in poslovodkinja Benjamina Favero, "radnik Jurij Tevini in gospodinja Be-nita Pauluzzi, uradnik Evgen Furlani in uradnica Marija Grazia Galli, litograf Mario Claut in tipografka Margerita Tola, vojak amer. voiske Cle-ment Cantu in gospodinja Marija Bensi, mizar Leopold Sa-nabor in gospodinja Raffaela Colja, uradnik Umberto Dega-no in gosDodinja Licia Camel-li, mehanik Silvano Segalla in gospodinja Marija Perini, šofer Cp Mario Ciacchj in uradnica Tatjana Gasparet. agent CP Rihard Gelsi in gospodinia Sofija Sernec, uradnik Renato Baruffo in gospodinja Marija Brascin. Umrli so: 77-letna Ana Benedik vd. Panguzzi, 61-letna Ana Jurčič vd. Cok. 74-letna Josipina Filipič por. Markučič. 70-letni Tomaž Moder. 57-letni Eu4tachio Angiulo, 78-letna Ivanka Može vd. Slavič. S! RADIO IS JUG0SL.C0NE TRSTA (Oddaja na srednjih valovili 212.4 m ali 1412 kc> ČETRTEK 26. 10. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital, in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. 11.00: Oddaja za istrske pionirje (ital.); 12.00: Lahka orkestralna glasba; 12.30; Drobne orkestralne skladbe; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Znani instrumentalni solisti; 13.45: Našim ženam (ital.); 14.00: Igra Vaški sekstet, pojeta Božo in Miško; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: Politične aktualnosti (it.); 17.40: Klavir v ritmu: 18,00: Slovenski samospevi; 18.20: Melodije Johanna Straussa; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved" časa - poročila v slov.; 19.45; Glasba po željah (ital.); 20.15: Jezikovni pogovori (slov.); 20.30: Poje tržaški Komorni zbor p. v. Ubalda Vrabca; 21.00: Radijski obzornik: Vietnam (slov.); 21.15: Poje Tito Schioa: 21.30: Simfonične pesnitve; 22.00: Izbrane strani (ital.); 22,15: Johannes Brahms: Serenada v A - duru; 22.30: Plesna glasba: 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za rgcrdnji dan; 23.15: Igrajo mali orkestri; 23.30: Zabavna glasba. Izdatki dolinske ZA LETO 1951 Pasivne obresti posojila 26.400; Razni državni davki 37.100; Državni davek na plače uslužbencem 205.937; Vzdrževanje občinskih stavb 140.000; Čiščenje dimnikov 16.000; Zavarovanje proti požaru 82.950: Plača občinskemu upravnemu osebju 3.239.474; Zavarovanje «Cassa Previd« «INADEL» 1.235.826; Zavarovanje Zavodu socialnega zavarovanja (I.N.P.S.) 369.832; 0,12 odst. plače tajnika v sklad za jamstvo kreditov državnim nameščencem 287; Prispevek na železniški popust tajniku 3.485; Vzdrževanje prostorov in opreme obč. urada in plače občinski cluginji 221.400; Vzdrževanje opreme in prostorov, ki sp namenjeni drugim javnim uporabam 10.000; Naročilo zbirk zakonov in uredb in Uradnega lista (Gazz. Uff.) 13.174; Stroški za tiskovine, pisarniške potrebščine, kolkovino, poštnino, telegraf in telefon in za naročilo uradnih listov za občinski urad in arhiv 250.000; Stroški za tiskovine, registre, pisarniške potrebščine itd. za šole 130.000; Stroški za anagrafski urad 65.000; Stroški za nakup kurjave in za razsvetljavo občinskega urada in arhiva 205.000; Nakup kurjav* in razsvetljava prostorov namenjenih drugim javnim uporabam 20.000; Najemnina prostorov namenjenih drugim javnim uporabam 40.000; Odškodnina obč. blagajniku in stroško za obč. ekonomat 50.000; Stroški za matični urad 49.200; Stroški za revizijo, volivnih seznamov 15.000; Stroški za pogodbe ieventualne) 10.000; Stroški za ugotovitev in pregled obč. davkov in nakup pasjih znamk 28.000; Delež izkupička denarnih glob za kršitev občinskega pravilnika 300; Delež pristojbin tajništva (tajniku In osebju za nujno izdajo potrdil 49.000; Prispevek z| splošne konzorcijske stroške 10.000; Nepredvideni stroški 80.000; Odškodnina županu in občinskim odbornikom 192.000; Odškodnina za službena potovanja občinskih upravnikov 10.000; Odškodnina za službena potovanja občinskih u-radnikov 55.000; Pravde in razni stroški za obrambo interesov občinske uprave 10.000; Razbremenitve in vračila neizterjanih vsot obč. davkov 20.289; Poljski in mestni čuvaji 20.000; Oprava, stanovanje itd. mestnim in poljskim čuvajem 17.000; Plača cestnemu pometaču 67.531; Stroški za razno orodje cestnemu pometaču 9.000; Letna vsota za javno električno razsvetljavo 575.584; Stroški za sejme in trge 20.000; Prispevek za pokrajinski Konzorcij t.b.c. 52.000; Plača čuvajem pokopališč 17.520; Vzdrževanje pokopališč in mrtvašnic 30.000; Stroški za nabavo krst za ubožne in prevoz II. Hkrati pa zakon določa, da se računa povišek na najemnino, k» se je plačevala do sedaj, to se pravi 30. septembra letos. Zato je razumeti te določbe takole: Ce je kdo plačeval nazadnje mesečno rt. pr. 1500 lir, se mu zviša ta najemnina s 1. oktobrom za 60% na 2400 lir, ako je bilo oddano stanovanje prvič v najem pred 16 IV. 1934 in je najemnina zanj znašala tudi po 31. XII.. Kaj prinaša novi stanovanjski zakon slabih stanovanjih, posebno, če so deloma pod zemljo, če obstoje iz ene same sobe brez pritiklin, za stanovanje v barakah in podobno, se Pa najemnina sploh se ne zviša. Ze sedaj je določeno, da se Najemamo 31.12 47 a) b) c) d) do 500 lir 40% 30% 25% 30% od 501 do 1000 lir 45% 45% 35% 45% od 1001 do 2000 lir 60% 55% 45% 55% nad 2000 lir 70% 65% 50% 65% 1947 do prvega prihodnjega zakonitega povišanja nad 1000 lir (točka a); če Pa je bilo isto stanovanje oddano prvič v najem n. pr. šele 1. januarja 1941 (točka c), se mu bo smela zvišati sedanja najemnina samo za 45%, torej za 675 lir, na 2175 lir Vendar se tako izračunana najemnina zniža za 20% osebam, ki uživa-jo občinsko podporo (ECA) ali so v seznamu brezposelnih ali prejemajo pokojnino od INPS ali Pa so jetični bolniki Pri razkošnih stanovanjih (kaj je razkošno stanovanje, smn že Pisali) se sme tako izračunana no-va najemnina zvišati poleg tega še za eno tretjino; pri zelo bo smela najemnina s 1. januarjem 1951 ponovno zvišati. To zvišanje bo znašalo normalno eno tretjino na tisto najem nino, ki se bo plačevala 31-XII. 1950, pri razkošnih stanovanjih eno polovico, pri stanovanjih oseb, ki smo jih gori navedli (brezposelnih itd.), pa samo eno šestino. Kdor je torej lačeval do sedaj n. pr 2000 lir in se mu je najemnina zvišala s 1. oktobrom n 3000 lir, bo moral torej plačevati od 1. januarja pa dalje normalnr eno tretjino več, torej 4000 lir Ce pa bo postal medtem brezposeln, pa samo šestino več, torej 3500 lir. Kar zadeva stanovanja, ki so bila oddana prvič v najem med 18. VI. 1945 in 28. II. 1947 in ki v gornji lestvici niso upoštevana, je povišek najemnine omejen na 10%, dočim pri stanovanjih, ki so bila oddana prvič v najem šele od 1. III. 1947 dalje, zvišan-je sedanje najem nine sploh ni dovoljeno. Kar smo do sedai povedali o zvišanju najemnin, velja za stanovanje. Kar se poslovnih prostorov tiče, se dosedanja na-jejnnina — prav lako kakor v Italiji — zviša od 1. oktobra dalje normalno za 100%, torej na dvojni znesek, samo za polovico (50%) pa, če je najemnik zadruga ali drugačna vzajemna ali dobrodelna ustanova. Ce so bili prostori oddani prvič v najem šele med 18. VI. 1945 in 1. III. 1947, znaša povišek samo četrtino (25%). za pozneje v najem oddane prostore pa zvišanje nj dovoljeno. S 1. I. 1951 se bodo najemnine za poslovne prostore znova zvišale za 100, 50 ali 25%, in sicer na najemnino, ki je veljala na dan 30. IX. 1950. KdoT je torej plačeval doslej n. pr. 3000 lir, bo plačeval od 1, X, 1950 dalje 6000 lir, če ima prostore v najemu že izza časa pred 18. VI. 1945. Od novega leta dalje pa bo moral plačevati 9000 lir. Vendar pa v nobenem primeru ne bo tako določena najemnina smeJa presegati v letošnjem letu za 25krat, v prihodnjem letu pa za 30krat najemnino, ki se je plačevala pred splošnim ukazom ZVU št. 54 z dne 7. V. 194(1 razen če je lastnik znatno zlSoUJsal prostore glede na namen, za katerega se uporabljajo. NEZAKONITE NAJEMNINE Vprašanje nastane, kako je v primerih, ko je najemnik plačeval doslej višjo najemnino, nego je bila po zakonu dopustna. V takih primerih gre povišek ne na dejansko najemnino, ki jo je najemnik plačeval, marveč na zakonito najemnino in je torej protipravne povišk* najprej odšteti; razliko, ki se pri tem izkaže, pa ima najemnik pravico zadržati oziroma 'poračunati pri najemnini, ki jo bo plačeval od 1. oktobra dal i e. KAKO SE ZAHTEVA POVIŠEK Poviške najemnin, kakor jih dopuščajo novi predpisi, mora zahtevati najemodajalec s priporočenim pismom proti povratnici. Ce najemnik ne ugovarja pravočasno L’k o, da prej. me najemodajalec njegov ugo-vor v 30 dneh, sp smatra, da je na poviš«k pristal. Ista domneva velja, če nlača najemnik en obrok najemnine v vi!ini, kakor jo je zahteval najemo-daialec. Cenrav ukaz tesa ne oredp;suje. bo vendar umestno, da ugovarj« ‘udi najemni«- pismeno jn pnšlie svoj ugovor najemodajalcu priporočeno proti no vratnici. Ce narianp med strankama spor o višini najemnine, mora najemnik olačevati začasno tisto najemnino, ki jo smatra sam za n« zakonu dooustno, snor reši ne oVrain' sodnik kakor v ItaliH, temveč Urad za najemninske pritožb» (V O’-do RecVimi per gl’ a*fit*i) Ta« urad rbstojj pri vsaki ob 5ioi na (pmolin sni. u«aTa ZVU št. 54 B-t94fi. snr-mer-j”-uega r ukazom š* 18(5 59 7.o- r»ar odtoAR« urada 7q 03*010-r(r*V- orlfnžb« S- srn« vsake •'riz det« s‘ranVn nr tož'tt v 15 d n «h n« nrlzivo knmisii ■ 7,a naj«mnln-k- mor« (Cornmic. s’O"p ^‘Annollo Bi' atflPD k' bst ji pri cmisk-m prer1sed-nFtvu. (Nadaljevanje sledi) trupel na pokopališča 36.000; Prispevek za higienski preizkuševalni urad 190.000; Razni zdravniški stroški, stroški za preprečenje nalezljivih bolezni itd. in za nakup dezinfekcijskih sredstev 75.000; Poraba vode v javnih vodnjakih in občinskih pralnicah 571.000; IZREDNI IZDATKI Plačilo uradnikom za izredno delo (stroški za obnovo osebnih izkaznic) 60.000: Izredni stroški za instalacijo telefona v Domju, Ric-manjih in Borštu 3.300.000; Izredni stroški za napeljavo 12 Javnih žarnic na Gročani-Pesku, v Prebenegu in Mačkovljah 180.000; Preskrba pitne vode vasem Draga, Gročana in Prebeneg 300.000; Napeljava pitne vode V šolska poslopja 230.000: Skupaj efektivnih Iz- datkov DEJANSKI Izdatki FIGURATIVNI izdatki EFEKTIVNIH IZDATKOV SKUPAJ POSEBNO KNJIGOVODSTO: Žiro postavke Mestne naprave, podjetja in zavodi: Uprava občinskih vodovodov 1. Nabava vode 2. Poraba električnega toka za sesalke 3. Plača osebju (vodnjakarju in delav- cem) 4. Dnevnice, službena potovanja In Iz- redno delo uradnikov 5. Zavarovalni prispevki in razne od- škodnine 6. Stroški za delovanje, in vzdržavanj* hidravličnega omrežja in za nabavo potrebščin 7. Stroški za urad, pisarniške potrebšči- ne, tiskovine, itd. 8. Stroški za razsvetljavo, nabavo orod- ja za delavnico in razno 9. Davki in pristojbine 10. Nabava, razvrednotenje, poprava in menjava števcev POSEBNO KNJIGOVODSTO Skupaj EFEKTIVNIH IZDATKOV POSEBNO KNJIGOVODSTO IZDATKI — SKUPAJ Plača osebju vodovoda (vodnjakarju) 583.032; Stroški za popravo občinskega kolesa 6.000; Kon-zorcijski stroški ža živinozdrav-nika 175.100; Stroški za urad pomirjevalnega sodnika 33.000; Stroški Za postopke proti prekrškom občinskih pravilnikov 4.000; Dopolnilni prispevek zavarovanja proti požaru 4.844; Stroški za osebje obč. tehničnega urada 2.301.036; Razni stroški za občinski tehnični urad (nabava o-rodja, itd.) 30.000; Stroški za vzdrževanje cest 500.000; Zavarovanje občinskih delavcev proti nesrečam na delu 50.000; Vzdrževanje nasipov, javnih vodnjakov itd. 100.000; Plača uslužbencu varuhu šole Domja in šolskim postrežnlcam 1.102.109; Vzdrževanje, oprema, kurjava, razsvetljava Itd. šolekih dvoran 762.000; Stroški za 6. strokovni razred In didaktično ravnateljstvo 181.000; Prispevek šolskemu patronatu 100.000; Stroški za porabo vode na Javnih napajališčih 122.400; Plača občinski babici in postrežnici ambulatorlja 435.684; Stroški za obč. zdravnika (konzoaclj) 538.000; Stroški za brezplačno deljenje zdravil u-božnim 125.000; Stroški za ambu-torij 15.000; Stroški za preskrbo dezinfekcijskih sredstev obč. babicam 12.000; Prispevki za pomoč nezakonskim otrokom 590.000; Bolniški stroški In stroški za prevoz bolnikov v bolnico 3.000.000; Dohodek župnikom 1.168; Rezervni sklad 80.000; Prispevki za javne telefone 16.200; Prispevek občinski podporni ustanovi 30.000; Vračanje občinskih posojil 12.000. Skupaj rednih Izdat. 19.4ll.dC2 30.900.000 I.žŽO.OOO 180.000 735.000 70.000 170.000 200.000 40.000 60.000 70.000 618.000 3.343.000 3.343.000 34.243.000 L. 25.213.373 L. 34.243.000 L. 59.456.373 SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V petek 27. t.m. Ob 20. uri v škedenjski kinodvorani REPRIZA Božičevega «Umlha» Prodaja vstopnic pri ^ dria-Express» v četrtek petek od 9 do 12 ter o do 18. Pri blagajni kina Skednju pa v petek od 12 ter eno uro pred pr stavo. URADNE OBJAVE Pri predsedstvu cone i® ^ vzpostavljeno tajništvo 28 L sredovanje osebnih zadev . onimi, ki so bili odpuscenj J službe iz političnih vzro • administrativnimi urao:* n0 mu. Tajništvo Posl^f JV, ^ od 10 do 12 na prefekturi, soba štev. 75. rTRZASKA revija« bo pričela zopet izhajati £ 11 letih. Prva št?vl£Lke obsegala vesti o delu trzasl« čine na vseh njenih P00 KINO Rossetti. 16.30: «Prvo obhaj'10’ E&ffif&o: »Trije FeaeLT6ai5TU«cfna vrtnlca». ' Power, Orson Welle - J tri je Filodrammatico. 16.00. ((J prepozno«. ” ijii- Alabarda. 15.30: Maršalova Armonia. 15.30: «PWOVCda'10 Garibaldi. .T&?' ^ izumi«. lisica* Ioeale. 15.30: «Prl5>® f1? VlUJ-mi«, T. Povver Orson j# de Impero. 16.00: «Cas, k klica«. ....X, mulJ Italia. 15.30: «GovoreCa Francis«. . „vrtiUaK*’ Kino ob morju. 16..00. «* R. Fred Astaire, G'nf.er«-viil8. Savcna. 14.30; < od katerih je zahtevala Poro. Kmalu po posredova-a te je skupina dejansko se-to.* -Sicer pod predsedstvom fctai Cingolaniia- Na seji jj fazložerj pomen koraka, obrtne. 3e skuPina prijateljev dju tva napravila, ko je nu-SnN.i?4°S,redovante *n pomoč, treba 3e.bi! Predlog, da je rjn Vprašanje pismeno spra-tini« d(iskusii° Pri finančnem <1 s„,rS, .' Pismo je podpisalo j0 o *atorjev. V njem zahteva-ijLa se nadalje ostane v ve- “iariif °raZUm iz leta 1948' Po_ javj’1 so' da s tem ne mislijo ob'asti Prikrajšati za jj je .vs°te denarja, ampak njihov namen samo po- °brinikom, ki so često - . ceni nesorazmerno s svo-JJVo °?°^kk ^ vstopom v ve svojo pot, kot je to že prej storil Bovelin, ki se ni niti zavedel, da jo je podrl na tla. Mimoidoči, ki so deklico spravili na noge, pa so fanta poznali in deklici povedali tudi njegovo ime. Ko je ta prišla domov, so jo starši skrbno obvezali v u-panju, da bo v par dneh že ozdravela. Toda naslednjega dne so jo odpeljali v bolnišnico. Tu so ugotovili, da ima zlomljeno stopalo in so krivca njene nesreče prijavili policiji. Toda včeraj je Calligaris pred sodnikom umaknila tožbo proti Bovelinu, ki bo zaradi svoje neprevidnosti plačal le sodne stroške. Ob zaključku razprave je sodnik oprostil še 45-letnega avtoprevoznika Cirila Moiva iz Medeje, ki je pred časom prekršil zakon, s tem da je na svoj kamion Fiat 680 naložil nekaj stotov opeke več, kot je dovoljeno za te vrste kamionov. O-prostili so ga, ker je že v tej zvezi plačal globo. Avfo se je prevrnil Vse osebe bolj ali manj ranjene V okolici Krmina se je predvčerajšnjim pripetila hujša prometna nesreča. Avtomobil znamke Fiat 508 z evidenčno številko TS 2141, ki je last Stanislava Cerbija iz Trsta in ki ga je vozil uslužbenec tržaške cestne železnice Manillo Voj-mir, se je na ostrem ovinku ceste, ki pelje proti Trstu, v preveliki brzini prevrnil na obcestni travnik. V avtomobilu je bilo poleg šoferja tudi še pet ljudi. Vsi, ki so se v avtomobilu vozili, so se pri nesreči bolj ali manj poškodovali. Z avtom so jih nato prepeljali v krminsko bolnico. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da ima eden izmed ponesrečencev zlomljeno nogo ter poškodovan obraz, drugi je dobil pretres možganov in druge telesne poškodbe, tretji precej globokih in nevarnih ran po telesu, četrti si je zlomil stegnenico in potolkel po čelu, peti ponesrečenec se je samo laže poškodoval in bo ozdravel v nekaj dnevih. Vozilo se je močno poškodovalo. Oblasti raziskujejo vzroke, ki so nesrečo zakrivili. Prepreke pri kolavdaciji igrišča v Ul. Baiamonti O stadionu v Ulici Bajamonti je bilo v zadnjem času že precej govora. Ze pred časom je bilo namreč sklenjeno, da bodo nogometno igrišče toliko popravili in preuredili, da bodo na njem lahko igrale nogometne enajstorice tudi iz serije C. Po končanih delih je prišel te dni v Gorico predsednik ko- IZPRED SODIŠČA Odpravljali so upnike z bančnimi nakazili brez kritja Na včerajšnji razpravi na ga riški sodniji je imel sodnik dr. Siena precej opravka z raznimi goriškimi trgovci, ki so izdali več bančnih nakazil brez misije za kolavdacijo športnih j kritja. Največ se je na tej raz-naprav Zuppini, da pregleda,! P ca vi zamudil s pretresanjem ali je po popravilu stadion v i Primera 41-letnega trgovca stanju kot to predpisujejo pra- Bruna Jachinija s Korza Ver- vila o kolavdaciji. V družbi tajnika tukajšnje športne zveze, namestnikom direktorja tehničnega občinskega urada in predstavnika urada za javne zgradbe so odšli na igrišče, da pregledajo naprave. Po pregledu so ugotovili, da niti na novo opravljena dela ter razna popravila še vedno ne ustrezajo predpisom. Tako je komisija zaenkrat odklonila uporabo stadiona, čeprav je vse kazalo, da ne bo nobenih zaprek. KINO VERDI, 17: «Leteči oddelek 61». VITTORIA, 17: «Državna taj- nost«, D. Fairbainks. CENTRALE, 17: «Rdeče skalovje)), G. Montgomery. MODERNO, 17: «Vitezi neba», EDEN, 17: «Rdeče znamenje«, di 22. Jachiniju je obtožnica očitala da je v dobi enega leta plačal več kot pol milijona lir dolgov z bančnimi nakazili brez kritja. Zaradi takega početja je moral že večkrat pred sodne oblasti, ki so ga včeraj obsodile na plačilo 90.000 lir. globe. Tej vsoti bo moral Ja-chini dodati še 28.400 lir ali globo, ki so mu jo naložili na prejšnjih razpravah, proti katerim je vložil priziv, ki mu ga je včeraj sodnik zavrnil. Zaradi istega prekrška je moral na zagovor tudi 29-letni šofer Radislav Trnovec iz Ul. Orzoni št. 11. Pred časom je nekega upnika odpravil z bančnim nakazilom za 25.000 lir brez kritja. Upnik ga je prijavil sodnim oblastem ki so včeraj Trnovca obsodile na plačilo 25.000 lir globe in poravnavo sodnih nost pognala na delo v Jugoslavijo, od koder se je pretekli mesec vrnil z rednim potnim listom, ki mu ga je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Nocoj seja občinskega upravneqa odbora Nocoj ob 18 se bodo občinski odborniki zopet zbrali v beli ja iz Ul. Lunga 74. Tudi ta se j dvorani županstva k redni te-je rešil nekega upnika z bar.č- j denski seji. Na tej seji bodo nim nakazilom za 14.000 lir j proučili točke obširnega dnev-brez kritja in bo moral zaradi j nega reda in razpravljali o najboljši preureditvi podvoza v Oglejski ulici. Med najvažnej- stroškov. Ista usoda je nato doletela 33-letnega Lucijana Perissutti- IZ SVOBODNE GORIŠKE Fizkultura v Cerknem ob Idriji V Cerknem pri Idriji se dokončujejo dela na šolskem in internatskem objektu nove E-lektrogospodarske šole v Cerk- sti . mladinci. Rezultat je 10:10. S tem je bilo, obenem s primemo proslavo, zaključeno tudi fizkulturno delo mladinske nem. Pri delih je uspešno po- | delovne brigade «Miloša Breli-magala mladinska brigada1 ^a«, ki je s tem doprinesla tega plačati 19.000 lir globe. NAMERAVAL JE PRENOČITI V LJUDSKEM VRTU Nekega večera letošnjega avgusta so organi javne varnosti naleteli v Spominskem parku na moža, ki je vinjen obležal na neki gredici. Takoj so ga spravili na noge in ga pospremili na policijo kjer se je 37-letni Jožef Colausig iz Ul. Baiamonti 2 zvrnil na deske v varnostni celici in nadaljeval s spanjem, ki so mu ga agenti tako grobo prekinili. Zaradi pijančevanja je moral včeraj tudi pred sodne oblasti, ki so mu naložile 2000 lir globe. * * * Zaradi nezakonitega prestopa državne meje so nato obsodili na 3 mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe 20-letnega Dominika Graunerja iz Ul. Ascoli, ki ga je pred časom brezposel- še točke dnevnega reda spada tudi prošnja občinskih podjetij za dodelitev občinskega zemljišča na vogalu med ulicama Pit-teri in Manzoni, ki bi ga podjetja uporabila za razširitev svojih delavnic. Nadalje bodo odborniki določili tudi urnik za poslovanje občinske klavnice in proučili številne sklepe navadnega upravnega značaja. Seja občinskega odbora Danes bo v beli dvorani go-riškega županstva od 18 seja občinskega upravnega odbora. Vse kaže, da bodo na tej ali pa na eni izmed prihodnjih sej sprejeli dnevni red, po katerem se bo razvijalo delovanje občinskega sveta, ki bo pričel z delom 9. novembra. «Miloš Brelih«. Udeleženci in izbrano vodstvo te DMB so poskrbeli, da se je med brigadniki gojila fizkultura pod strokovnim vodstvom. Gojile so se poleg redne jutranje gimnastike še telovadba, lahka atletika in razne igre z žogo. Odigranih je bilo tudi več tekem v nogometu in odbojki med Industrijsko šolo v Idriji in Elektrogospodarsko šolo v Cerknem. Doseženi rezultati niso pomembni pač pa je važno povedati, da se je s takim načinom telesne vzgoje zainteresiral široki krog udeležencev brigade, ki so za pravilen način fizkul-turnega izživljanja kazali veliko zanimanje in veselje ves čas brigadnega življenja. Ob razpustu mladinske brigade se je improviziralo kratko zaključno tekmovanje v odbojki. Nastopala So 3 moštva, sestavljena iz gojencev bivših šol gospodarstva Doblar - Ročinj, Trbovlje, Rajhenburg, Dravograd in uslužbencev nove EGS v Cerknem. Zmagalo je moštvo Doblar-Ročinj, ki je premagalo vse ostale ekipe z rezultatom 2 : 0. Poleg tega so odigrali tudi simultanko v šahu, ki jo je odigral direktor EGS tov. Fala-tov Peter z 20 izbranimi šahi- mnogo k poživitvi fizkulturne-ga dela v Cerknem. Nova Elektrogospodarska šola v Cerknem bo, kakor pravijo, ustanovila svoj posebni fizkul-turni aktiv, ki bo vključen v novo telovadno društvo v Cerknem. EGS bo postavila in opremila novo telovadnico, ki bo ustrezala vsem telesno-vzgojnim potrebam tega kraja. To bo seveda važna pridobitev na področju telesno-vzgojnega dela in se je bo mogla s pridom posluževati ysa mladina tega kraja. 2eleti bi bilo, da bi vsi prizadeti v tem oziru še nadalje nastopali enotno tako, da bi se v Cerknem moglo poživiti te-lesno-vzgojno delo, ki naj bo v bodoče bolj sistematično in pod zares strokovnim vodstvom. Pogoji za to so dani in upamo, da se v letošnji jeseni telovadnica v EGS že toliko u-sposobi, da se s pričetkom leta 1951, t. j. v zadnjem letu prve petletke — prične z rednq telovadbo. Zato vabimo vso cerkljansko mladino, da se zgrne okrog novega telovadnega društva v Cerknem, da tako upraviči na-de, katere vanjo polagajo tudi fizkultumiki in vzgojitelji. et fiati djvlt novega dohodninskega jjjn, ,Se bodo samo povečali tovzrns- nePlačevanja, kar bo obrtna, 0 nePrijetne posledice veij. m> ki bodo morali se-za storjen korak plačati bo kazni. Na tak način se 'atto j 0 »0SP°darsko stanje jej .5e Poslabšalo. Naravno bravh ta vladni ukrep, ki Hoi^Ja naše obrtnike v slabši ljaj0 1 °d stanja, ki ga preživ-* ni v skladu s StU5ihevanii vlade, da kategorijah bi iivlj. ‘ Kategorijah neznosen kojj0-Jsk* Položaj omilila. Ta-jj s 'e*ie je ravno v nasprotja - j ra stremljenjem. Nje-fitvet ,v.pa bo okoli milijon jo, sto tisoč obrtnikov, ki boki ^ ®ovim dohodninskim dav-lrizarta *eJ° 1951 tako močno tt če v tem sprašanju kth,. 0 sprejeli človeške u- „ Nikjer ... . ’ . 5 to rečeno in niti mi tfa^j^ravamo trditi, da ob-s 113 splošno ni v., skla- g Rebami, ki jih ima vla-kitj v bstva pač morajo nekje Vgo .rzavno blagajno in za tega so davki skoraj "i v — ’— ’ —“ ---------" *ndar r*'u3en način. Od-"brtaik Sm° Proti temu, da bi ^aloV °d katerih jih je %iij0' ki si komaj toliko pri-!Voj0 ’ č.a preživijo sebe in NkwUiino’ obdavčili s tako Mi v i avki> ki bi jih sprav. , itak neznosnih gospo- !Jo(iar„ razmerah še bliže go- , tone3emu pr°Padu' ti za smo, da bi bilo tre-W ^vilr* rešitev tega ^ boni - da odgovorni finanč- tiste denarne mo-si služijo mastne do-se zaradi vsakovrst- 'av°čUoSOraZmern° z dohodki . * LlStP rlonovnn kvorv. ,kI ^ yer 'jjti 2,nai° izmuzniti plače, tš Ba avkov, če ne popolno-ls 1 do take mere, da ^Irio, V° Plačevanje mini- it&k lambretist Ute/ do kolesarko klšvdun.ega julija je 18-letni SibretL Faiti 80 » sv°j° V v lrr? 2a(Jel na Trgu Čajk* Caln n° kolesarko Ma- 'o 3. n Jgaris iz Ul. d’Annun- iLlambretkta Se 3e’ p0tem k° v » i -s sv°Jim vozilom k*** e kol° njenega a "a pločnik, se "Opraskala p0 komolcih FIE BO O A Posejmo več zgodnje zelenjave Lepo jesensko vreme nam omogoča, da opravljamo nemoteno vsa poljska dela, zlasti setev. Tako tudi lahko žrtvujemo vsak nekaj prostovoljnih ur pri gradnji tega ali drugega objekta. Se pred nedavnim časom je naša vas zaostajala za drugimi; vendar smo se sedaj bolj poprijeli dela in upamo, da bomo kmalu prednjačili. Za pravočasno izvedbo sprejetih obveznosti je potrebno, da bodo pomagali složno z nami tudi tisti, ki se do sedaj pri prostovoljnem delu niso udejstvovali. Gotovo je, da bo tudi potrebno, da bomo s prostovoljnim delom nadaljevali ne samo sedaj, ko moramo izvesti razne naloge, marveč tud; kasneje, 'ko bo treba dokončati tudi bodoča dela. Po vrnitvi našega delegata, ki se je udeležil okrajnega plenuma SIAU, je bil sporazumno z odborom sklican množični sestanek, na katerem je delegat natančno poročal vse in razložil, kaj vse so na plenumu pre-diskutirali in sklenili kaj moramo V času tega tekmovanja izvesti. Kakor vedno, kadar je sestanek pravilno sklican, je bil tudi ta večer dobro obiskan-Prisotni so sledili razgovorom in na sestanku srno pretresli zlasti to, koliko zaostalega dela moramo v tem letu še dokončati. Nadalje smo razpravljali o raznih organizacijskih nalogah množičnih organizacij, združenih sedaj v SIAU. Od nas je odvisen pričetek tekmovanja organizacij za izvršitev del v okviru enoletnega gospodarskega plana. Manj smo se razgovorili o kmetijskih nalogah. Vseeno smo sklenili, da je treba čim-prej posejati, ker je nujno, da sejemo zgodaj, če hočemo da bo dobro obrodilo. Prav ob je. senski setvi je važno, da bi se kmetje bolj zanimali za pose-tev večjih površin z razno zelenjavo, ki dozori zgodaj v pomladi, nakar imamo možnost, da dobimo iz iste zemlje še drugi pridelek. Računati moramo tudi na to, da nam daje zelenjava večje dohodke. Vsak- do, ki hoče sejati zelenjavo, dobi pri domači zadrugi prvovrstna umetna gnojila, ki bedo vplivala na boljšo letino. *Na sestankih in ob drugih prilikah bomo morali diskutirati tudi o rigolanju — paštna-nju novih nerodovitnih površin, ki jih imamo pri nas precej. Umestno bi bilo in koristno, da jih nasadimo z oljkami in trto, ki nam dajejo mnogo večji donos kakor žita, . Dan v preteklem tednu smo se zbrali na udarniškem delu, katerega sq se udeležili skoro vsi vaščani, kar pomeni, da bo. mo v tem tekmovanju složni in da bomo imeli precejšnje uspehe. Tako smo opravili 120 delovnih ur, kar pa je seveda šele.začetek. Hvale vredno je, da smo na zadnjem sestanku sklenili, da bo vsakdo od nas prispeval po več desetin delovnih ur v ta namen, da bodo tudi tisti, ki nimajo dovolj delovne sile pravočasno posejali. Prepričani smo, da bomo v tem tekmovanju prišli do mnogo boljših u-spehov kakor kdaj koli do sedaj. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Viktor Škrinjar iz Brto-nigle je 17. oktobra izgubil osebno izkaznico v avtobusu od Kopra do Škofij, Prosi najditelja, da jo proti nagradi vrne na KLO v Brtonigli. * * » Tov. Mari0 Bologna iz Ba-redov pri Izoli je izgubil pred dnevi osebno izkaznico na cesti Izola * Koper. Poštenega najditelja naproša, da jo vrne proti nagradi na MLO - Izola. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - VI. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Nova zmaga Hrvatov Bujščine na hulturnem področju je IV. festival Slavnostna akademija ob otvoritvi IV. festivala hrvatskih prosvetnih društev v Bujah Večerna gimnazija v Kopru Vodstvo večerne gimnazije v Kopru sporoča, da se je redni pouk rza večerni gimnaziji začel včeraj, v sredo 2. t. m. ob 16. uri v poslopju slovenske gimnazije v Kopru. Zaradi pomanjkanja učnih sil se je pričel pouk zaenkrat samo v I-, II., III. irj IV. razredu. V torek zvečer je bila v dvorani novega zadružnega doma v Bujah slavnostna akademija ob otvoritvi IV. festivala hrvatskih prosvetnih društev, kateri so prisostvovali tudi komandant VUJA tov. polkovnik Lenac, predsednik IOLO tov. Julij Beltram, član CK KP STO tov. Franc Stoka, predsednik okrajnega LO Buje tov. Gorjan, predstavniki množičnih organizacij in tako veliko števil0 ljudstva, da je zmanjkalo prostora v dvorani. Akademija je bila otvorjena s himno «Hej, Slovani«, ki sta 'jo zapela pevski zbor hrvatske gimnazije in HPD «Ante Babič)) s spremljevanjem orkestra JA jz Portoroža pod vodstvom dirigenta tov. Markova Mladena. Tov. Josip Sraj je imel otvoritveni govor, v katerem je podčrtal, da v Bujščini ni več Človeka, ki ne bi sodeloval pri gradnji boljšega življenja in dviganju ljudske kulture. «Potrebno je bilo zbrisati sledove fašizma in vračati našim ljudem človeško dostojanstvo«, je nadaljeval tov. Sraj. Omenij je. pravkar zaključeni teden italijanske kulture, ko je prišlo d0 spontanega tekmovanja med hrvatskimi in italijanskimi prosvetnimi društvi ter poudaril, da bi se to tekmovanje razvijalo še naprej. Četrti festival hrvatskih prosvetnih društev se vrši v veliko boljših pogojih kot prejšnji trije. Ta je že v veliki ma. Take zadružne domove gradijo tudi po vaseh okraja in bodo postali kulturna, gospodarska in politična žarišča. V imenu okrajnega LO je imel kratek govor tov. Iv0 Ca-rič. Sledil je spored pesmi, recitacij in nastop folklorne skupine HPD «Ante Babič«. Posebno je ugajala recitacija «Resnica mora zmagati«, ki io je občuteno in zelo dobr0 recitiral pionir Armando D.egras-si. Akademijo so zaključili z Lhotkovo «Pesem zadrugarjev«, ki so jo podali pevski zbor HPD «Ante Babič« in zbor hrvatske gimnazije s spremlje- 3. LtrCnUtku 50 se odprla ^Uai S°be' Vst°Pu ie še i^tltr KOsnnu i ■■ i,-;‘Uov ' ,gp,sP°d iz vrst emi- > Mm- v’ Bil ie dr. v i Ia„ *"°k. politični tk uSOslavi'n I3!a' ^ živel > «j‘a^ dolgo let. Bil je lItaliji» ?i!°Vanskega odbora & Coitr°s prof-iva- 5f an°in tvt m r«zervnim AnrtiJr anom Ribarem. L** se * ozrl t^hje k ' °b«»a je bilo to *«1 „ /PHJetno. Grea je ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) Kraljeva vojska razpada Rešiti jo je skušal tudi dr. Ivan Marija Čok dvorani novega zadružnega do. I volo vidne uspehe. Jo je prišlo do izraza na drugem in tretjem festivalu. Hrvati Bujščine so z velikim zanimanjem sledili pripravam za IV. festival. Temu je. bila dokaz tudi tako številna množična udeležba na otvoritveni slavnostni akademiji. Če se ozremo malo nazaj, ko je ljudstvo Bujščine trpelo socialno, nacionalno, moralno in tudi fizično zatiranje, ko se v teh krajih ni več smela cglasi. ti hrvatsko beseda niti za domačim ognjiščem, tedaj se šele zavemo, koliko napredka je bilo. V. kratki dobi štirih let. Se živijo onstran bloka ostanki temnih sil in stegujejo svoje strupene tipalke na zemljo, kjer danes Živi in dela v six>bodi — nekdanji njihov suženj in kolon. Tem so se pridružili še novi sovražniki svobode, neodvisnosti in socialistične gradnje naše cone — tržaški kominformisti. Te «mcd-ro» vodi Moskva, ki je postala nekak simbol novega hegemonizma. Vsem Hrvatom Bujšine bo ta festival govoril o kulturnem napredovanju in o uspehih, ki so jih prosvetna društva dosegla od lanskega do letošnjega festivala. P.o raznolikosti in množičnosti sporeda bo letošnji festival prikazal, da so nekatera prosvetna drŠštva premagala velik del razvojnih težav. Poleg pevskih zborov in godb bodo letos prvič nastopile tudi štiri dramske družine in pet folklornih skupin. Letošnji IV. festival hrvatskih prosvetnih društev, ki se je začel včeraj, bo nova zmaga na kulturnem področju, nov dokaz, da je kaj takega mogoče doseči samo tam, kjer ima oblast v rokah delovno ljudstvo. V Sl NAROČNIKI V JUGOSLAVIJI SE MORAJO OBRAČATI ZARADI NAROČNIN IN SPREMEMB NASLOVA ITD. VEDNO IN EDINOLE NA AGENCIJO DEMOKRATIČNEGA INOZEMSKEGA TISKA (ADIT), LJUBLJANA — TYRSEVA CESTA 34. Vanjem orkestra odreda JA iz Portoroža. Festivali t) Bujščini so postali že prava tradicija. Lahko rečemo, da je bil že prvi festival pred tremi leti prava kulturna manifestacija bujskih Hrvatov ter prvi pomemben korak na potu kulturnega razvoja ljudstva v bujskem okraju. Od takrat pa d0 danes je kulturno .delo hrvatskih prosvetnih društev od leta do leta zaznamo- Grga Ir&bVnriV S€m Prišel samo, %*. prašam po sv„ii dru_ 2adregi: svoji ni zmedlo. h" P° Hei k.°ka to t&inffi- da uredim s j^V»rij. Dedijerom ne- ua ubadva še celo uro njH/^mišljevala, kdo bo bn drugega poteg-k a bil J iasa vzdržal. /o le “ Vztrajnejši. 'vdi k prič«? Andie'inovič od-“4 * dei 1 PriPovedovati o V> 8a V,a. narod' ° tem Rato , ni obsodili na M pa ,, k Pričel s slavo-V; baj .anorn, s tem ka- Nbi6ti rial n le zadn3e Na, bi zavračal po-M vv°r se ,postal minister, /k/o d , končal s tem, ka-Nl vina 0 ustvariti demo-VS za katero H . V°Ml v * nase žrtev, da 'a n, krap nio' 'tsC0 J k?. v°iska je ime-ki je bil Prostovoljcev — Slovencev in Hrvatov. Nasilno so bili mobilizirani v italijansko vojsko. V afriških borbah rodnoosvobodilno vojsko. Med letalci so prišli na našo stran skoraj vsi borci in podoficirji, so se predal; angleški vojski. Ta bataljon se je imenoval gardni. Stel je okoli tisoč ljudi. Za njegovega prvega komandanta so imenovali Ivana Kneževiča. Bil je v sestavu 10. indijske divizije, toda v zaledju in vojaki so se dolgočasili. Cepray so bili oficirji iz starčga jugoslovanskega kadra, se nišo mogli sporazumeti s primorskimi Slovenci in Istrani. V juliju 1943. leta, za časa invazije na Siciliji, se je bataljon uprl. Vojaki so porušili kantino, iz nje so izvlekli dva soda vina in napadli ter razdejali so oficirsko menzo. Z vsemi silami so potlačili to sramoto, ki je bila samo še en udarec več kraljevi vojski v Afriki. Od vse kraljeve vojske v Afriki se je borb proti Nemcem udeleževala le aviacija in neke mornariške edinice. Nobeni ukrepi emigrantske vlade niso mogli preprečiti tega, da bi vojaštvo ne odhajalo y na-Iz 44. eskadrilje angleškega kraljevega letalstva je prišlo 77 mehanikov in 2 oficirja —-pilota, nato pa tri celotne posadke Baltimora. Iz neke mehanične delavnice za popravilo avionskih motorjev je prišel 1 oficir in 59 mehanikov. Največ oficirjev je prišlo iz skupine Jovanovič - Markovič, a iz ostalih edinic manj. Tud; mornarica nas je prijetno iznena-dila. V kraljevi telesni gardi je bilo najlepše. Opravljala je službo v njegovem dvorcu, ki je bil v bivši vili Bola paše, ob cesti, ki pelje proti Keopsovi piramidi. Od dvajsetih telesnih kraljevih stražarjev jih je 17 prišlo na našo stran. To so bili na mah primorski Slovenci. Alek Markovič j« obhodil vse tuje novinarje in jih odveščal o prehodu kraljeve vojske v partizane. Na čudo je cenzura pustila eno vest o prehodil kraljeve telesne straže k partizanom, toda naslednji dan je prišla prepoved. O prehodu vojaštva na našo stran se ni smelo več pisati. V gardnem bataljonu okoli Sueškega prekopa je bila situacija zelo napeta. Predvsem je ta bataljon dobil nekoliko dni pozneje razglas, ki ga je pozival k vstaji. Tam je pretila nevarnost, da bi prišlo do borbe. Po večini so bili v tem bataljonu primorski Slovenci. Z njimi nismo imeli nikakih stikov, toda bili so zelo borbeni ljudje. Alek Markovič nam je pripovedoval, da je v tem bataljonu prišlo do incidenta ob priliki, ko sta ga obiskala kralj Peter in Pero 2ivkovič. Slovenci sq postavili v svoje šotore Stalinove slike, ko je prišlo sporočilo, da pride kralj Peter na pregled, so oficirji zapovedali vojakom sneti Stalinove slike in obesiti slike kralja Petra. Ko sta kralj in Eera Zivko-vič vstopila v neki šotor, sta tam našla Stalinovo sliko. Poleg nje je stal neki vojak v popolni vojni opremi. Pero Zivkovič je poskušal, da bi zavpil: «Kako si upaš imeti to sliko?« «Kdor se je dotakne, bo padel«, mu je mimo odgovoril vojak. Kralj Peter je takoj zapustil šotor. Peter Zivkovič pa se je še enkrat zadrl na vojaka. Primorski Slovenec je s puško v roki stal uporno poleg slike in zatrjeval, da bo padel oni, ki se je dotakne. Ko je dr. Cok slišal, da je v kraljevi vojski nastal po-kret, je takoj izdal razglas na bataljon v Palestini, čeprav ni nihče izmed nas od njega to zahteval. V tem razglasu je pozival bataljon, naj stopi na našo stran. Dr. Coka so medtem poklicale angleške oblasti in mu ukazale naj svoj razglas potegne nazaj. Purič mu je zapretil, da mu bo ukinil plačo (bivši ministri so prejemali plačo po 130 funtov šter-lingov mesečno). Po tej intervenciji je dr. Cok obrnil jadra. Napisal je drugi razglas. V njem je napisal, da je hil v zmoti tedaj, ko je napisal prvega in da zdaj poziva Slovence v bataljonu, naj ne nasedajo onim, ki prinašajo zmešnjavo in naj se združijo okoli svojega kralja. Ta bataljon v Palestini je bil elitna edjnica kraljeve vojske. Po nalogu angleške komande je prišel v sestav Desete indijske divizije, ene °d najbolj znanih edinic britanske vojske. Po svojem razglasu je napotil Cok novinarja Rudolfa, urednika lista «Bazovica», naj vpliva na vojake, da bi Se ne upirali. Alek Markovič nam je povedal, da so oficirji trikrat govorili pred vojaki, a po tretjem govoru je komandant bataljona, podpolkovnik Stropnik, postrojil bataljon pred okopom, se razjokal in rekel; «Kdor hože y partizane, naj stopi korak naprej!« Približno 300 vojakov je okop na-mah preskočilo. Prišli so v naše taborišče v Al Satu. (Nadaljevanje sledi.) 'ii:i S'Si> ■: v : ■ -;v ■ ‘V ...oJftI.Vv' sA- \X"S.\ ,, '1; i .•>* ROKAVA — V OZADJU NOV MOST IN DEL SECJOL. Sv. 1 omaž Nadoknaditi bo treba zaostalo delo ' Naš kraj ima to zemljepisno neugodnost, da ima hiše precej raztresene, tako da ne tvori prave skupine vasi. Ta okolnost nam zlasti pri našem organizacijskem delu, ko je treba sklicati razne sestanke in zborovanja, precej škoduje. Nadaljnja težava je tudi Ja, da nimamo primernih prostorov za zborovanja na splošno za prosvetno delo. Nimamo niti prostora za večerne »tečaje. Vse to nas je dovedlo k odločitvi, da smo že lani začeli graditi zadružni dom, v katerem bomo imeli na razpolago prostore, ki so pogoi za uspešno organizacijsko delo. Toda kljub temu položaju se nekateri vaščani še vedno premalo zanimajo za gradnjo tega doma. V poletnem času, ko b; bij lahko vsakdo našel nekaj časa in žrtvoval nekaj ur za gradnjo doma, si je raje izmišljal vse mogoče izgovore, samo da ni prišel na prostovoljno delo. To je očiten znak nesložnosti in nezavednosti. ko vendar vsakdo ve, da imamo v načrtu še druga dela, ki so prav tako v korist vsem, kakor zadružni dom. Priznati moramo, da gre v zadnjem času prostovoljno delo bolj od rok in upamo, da bomo Spored IV. festivala hrvatskih prosvetnih društev v Bujah Danes 26. (. m. ob 20: Nastop folklornih skupin in dramske družine HPD ((Lipa« iz Kaštela ter igri «Birokrat» in »Pobijedio ga olovkom«. 27. t. m. ob 20: Nastop pevskih zborov m recitatorjev. 28. t. m. ob 20: Nastop dram. ske skupine HPD aAnte Babič« iz Buj z igro »Pamet u glavu« Stjepana Pa-vičiča. Vsi ti nastopi bodo v dvorani novega zadružnega doma. Nedelja 29. t. m. SLAVNOSTNI ZAKLJUČEK IV. FESTIVALA Ob 9: Povorka z zbornega mesta na Trg maršala Tita. Ob 10: Pozdravni govori na Trgu maršala Tita. Popoldne ob 13: Zaključna prireditev, na katerem nastopajo vsi pevski zbori, folklorne skupine, narodni pevci, recitatorji in godbe. Vse dni festivala bo v dvorani zadružnega doma razstava slik jugoslovanske likovne umetnosti XIX. in XX. stoletja. Ni pravi mladinec kdor zanemarja šolo in delo Mladina koprskega' okraja se pripravlja na volitve ravno s tekmovanjem uspeli. V tem pogledu smo na zadnjem množičnem sestanku pretresli položaj in spoznali, da bo treba nadoknaditi tud; zaostalo delo. V ta namen smo se odločili, da bo vsakdo od nas Prispeval po več desetin prostovoljnih ur. Ze zadnje dni so nekateri tovariši prispevali po več delovnih ur, tako da so opravili vsega skupaj 160 ur dela. Želeti bi bilo, da bi v tem tekjnovanju poživili in pospešili delovanje našega pevskega zbora in pritegnili vanj še nove člane, ki imajo veselje do petja. Isto velja tudi glede dramske družine in folklorne skupine. Zlasti mladina ima neizčrpno področje za udejstvovanje. Kulturno delo jim bo razširilo znanje, poglobili bodo svojo izobrazbo in imeli zadoščenje z uspehi. Vaščan V zadnjem času je naša mladina poživila srvoje dčlovgnje. Po vaseh se pripravljajlo na volitve svojih aiktiVov, ki bodo trajale db 29. novembra. V krajevne in mestne komiteje Pa bodo volitve od; 1. do 15. decembra. Po pravilih naše mladinske organizacije se morajo izvesti volitve vsako leto, da izvolijo člani ali docela novo vodstvo, ali pa da zamenjajo samo nekatere člane, ki niso kos svojim nalogam. Le vaditelj mladine, ki se dobro zaveda svojih dolžnosti ima tudi dobre uspehe. Volitve so se začele že pretekli teden. 'Po vseh slovenskih šolah v našem okraju so jih že izvedli. Tako na primer v Dijaškem domu v Portorožu, kjer so že prej okrasili volivni prostor s cvetjem, gesli in slikami. Podobno je bilo v Dijaškem domu v Kopru, kjer so na zborovanju, ki so ga imeli pred volitvami, sprejeli še obveze za dvomesečno tekmovanje, tako bo tudi naš mladi rod poprijel y tem tekmovanju za delo, odnosno učenje, in s tem dokazalč da se zaveda, da ni pravi mladinec tisti, ki zanemarja šolo in drugo delo. Dijaki kmetijske šo]e v Skoeijanu Pa so v počastitev volitev prispevali več delavnih ur na posestvu svoje šole. Tudi glede uspehov pri volitvah so bili med prvimi. Povsod, kjer so bile do sedaj volitve v aktive ZAM, so dobro uspele. Na mnogih krajih imamo stoodstotne rezultate. Razumljivo je, da bo treba mladini na vaseh in v mestih mnogo več delati, če bodo hoteli doseči stoodstoten uspeh, kakor na primer dijaške mladinske organizacije. V okviru svojega tekmovanja, naj prevzame mladina tudi nalogo, da bo imela točno evidenco članov in nečlanov. Povečati mora tud; propagando za pristop onih mladincev in mladink, ki se do danes še niso vpisali v ZAM. Nasprotno pa bi bilo najbolje, da ZAM izključi iz svojih organizacij tiste mladince, ki nočejo pozitivno sodelovati. Mladinski aktivj se morajo stalno sestajati, reševati vprašanja svoje organizacije, planirati bodoče naloge in po tehtni diskusiji sprejeti zamišljene sklepe. V času tekmovanja je nadaljnja dolžnost vsakega mladinca in mladinke, da prispevata k skupnemu delu pri gradnji naših objektov. Za zgled naj bo mladina iz Pobegov, ki je postala zelo delavna. Ima redne sestanke, izvršuje redno prevzete naloge in je do sedaj samo pri gradnji spomenika padlim borcem za svobodo prispevala nad 300 delovnih ur. Tudi v Pučah rie zaostajajo* Tamkajšnja mladina prednjači tako s prostovoljnim deksn kakor tudi z delom v svoji zadrugi, kjer se trudi, da dvigne donosnost zadružnega zemljišča. Prav tako je delavna na področju prosvete. V tej vasi so prav vsi mladinci in mladinke prispevali po en mesec in tudi več, nekateri celo 4 do 5 mesecev prostovoljnega dela v raznih mladinskih delovnih brigadah v našem okrožju in celo v Jugoslaviji. Isto velja za mladino iz Koštabone. Pri vsem idealizmu mladine nekaterih vasi pa imamo zopet kraje, kjer se mladina prav malo ali skoro nič ne zanima za javno delovanje. Upamo, da jih bo sedanje tekmovanje predramilo in razgibalo, tako da bodo tako krajevni aktivi kot mestni komiteji jn okrajn; ko mite glede-svoje delavnosti dosegli enake uspehe kot najbolj zavedna mladina naših šol in vasi. Vozni red narnifrov na nrogi Kdnar-Trst Iz Kopra odhsjrjo parniki ob 5.45, 6.30. 7.30, 8.00, 9.00, 12.00, 13.15, 14.30, 15.00, 17.15. Iz Trsta v Koper: ob 7.10, 10.30, 11.00, 12.30, 15.00, 16.30, 17.00, 17.45, 18.45. Ob nedeljah in praznikih jz Kopra v Trst: ob 6.30, 8.55 9.30, 12.45, 17.00. Iz Trsta v Koper: ob 8.00, 11.00, 14.15, 18.30 18.50. V Izolo, Strunjan in Piran odhaja parnik iz Kopra ob 11, v Izolo in Piran ob 12, v Izolo, Piran, Savudrijo. Umag ob 15, v Izolo in Piran ob 18 (ob ponedeljkih, sredah in petkih tudi v Umag in Savudrijo. ■'?r*r"rw- '} TANTALOVE MUKE SOVJETSKIH DELEGATOV mšiHSKi prisiljek psiznmi IDO «81FLIJ Pravkar se je končala seja tretjega komiteja Generalne skupščine, na kateri sem se pošteno nasmejal. Poljskemu delegatu je šla zelo težko z jezika beseda Jugoslavija. Revež se je tako mučil, da mu je moral predsednik komiteja pomagati. Končno je le spregovoril ime Jugoslavija. V čem je stvar? Delegati sovjetskega bloka so v težkem položaju. Proti svoji volji so primorani podpreti jugoslovanske predloge. Zamislite si delegata sovjetskega bloka pred težkim problemom, kako naj podpre predlog jugoslovanske delegacije, ne da bi o-menil Jugoslavijo. Poljski delegat v komiteju za socialna in humanitarna vprašanja gospod Altman si že dolgo razbija glavo s tem problemom. Komite obravnava vprašanje Mednarodnega dečjega fonda. Generalni sekretar OZN je re-digiral načrt resolucije, ki na žalost ni na liniji okrepitve Mednarodnega dečjega fonda. Jugoslovanska delegacija je kri. tizirala predlagano resolucijo. Tovariš Veljko Vlahovič je poudaril veliko vlogo Mednarodnega dečjega fonda in zahteval, da fond nadaljuje s svojim koristnim delom. Naša delegacija je v tem smislu predložila vrsto amandmanov k omenjeni resoluciji. Večina reflektantov se je izrekla za nadaljevanje te koristne akcije. Tudi poljski delegat je za Mednarodni dečji fond, torej ne more nastopiti proti jugoslovanskim amand-manom. Se več, ne more biti niti indiferenten nasproti tem amandmanom, o katerih razpravlja komite. Toda poljski delegat se zaveda tudi tega, da ne sme podpreti jugoslovanskih predlogov zato, ker so jugoslovanski. Kako naj postopa? V Generalni skupščini je utrjena praksa, da se med razprav Ijar.jem o različnih resolucijah, amandmanih in drugih predlogih vedno imenuje predlagatelj. To je zlasti potrebno, kadar je pred delegati veliko resolucij in amandmanov. Takšen je na pr. primer v tretjem komiteju. Vsi delegati brez izjeme vedno označujejo resolucije in amand-mane po delegaciji, ki jih je predložila. Tako je vedno postopal tudi poljski delegat. Vedno? Ne. Izjema so jugoslovanske resolucije in amandmani. Tu poljski delegat uporablja posebno prakso. Poljski delegat je v svojem govoru dejal, da soglaša z indijskim amandmanom in podpira «tisti amar.dman, ki predlaga črtanje 9. točke iz resolucije generalnega sekretarja)). Da, tako je rekel poljski delegat. Toda, kateri je ta amandman? Takšen amandman Je predložila samo jugoslovanska delegacija, kar je dobro znano poljskemu delegatu, toda on se zaveda, da r.e sme imenovati Jugoslavijo. Zato ni rekel, da podpira jugoslovanski amandman, ampak je dejal, da podpira tisti amandman, ki to in to ... To je bilo na seji tretjega komiteja 9. oktobra. Poljski de. legat je bil bržkone zadovoljen, ko mu je stvar lepo uspela. Podprl je predlog jugoslovanske delegacije, ni pa podprl jugoslovanskega predloga. 11. oktobra pa se je stvar ponesrečila. Poljski delegat je sicer na vse načine skušal izvesti direktive, toda ni mu uspelo. Na seji redakcijskega komiteja, ki na osnovi številnih resolucij in amandmanov pripravlja skupno resolucijo o Mednarodnem dečjem fondu, sl je polj ski delegat razbijal glavo s poznanim problemom: kako naj podpre drugi jugoslovanski predlog, a da vendarle ne podpre jugoslovanskega predloga? V začetku mu je šlo vse po sreči. Izjavil je, da «soglaša z amandmanom, ki predlaga, da se iz resolucije generalnega sekretariata črta točka o ustanovitvi novega organa«. Poljski delegat je že mislil, da je vse v redu, toda nastopile so nepredvidene težkoče. Predsednik komiteja gospod Heuven Goedhart (Nizozemska) ima pred seboj lepo število resolucij in amandmanov. Način, kako se je izrazil poljski delegat, mu r.i bil všeč, ker takšno ravnanje ovira njegovo delo. Kako naj vodi sejo, če se neki delegat tako komplicirano izraža ter ne pove — kakor to delajo vsi delegati — na kateri amandman misli. Zato je poljskega delegata vljudno vpra šal: «Ali misli poljski delegat r;a jugoslovanski amandman?« Poljski delegat se je začel izmikati na vse mogoče načine. Namesto da bi odgovori) na vprašanje, je nadaljeval z opisovanjem amandmana, ki ga podpira. Predsedniku komiteja ta obrazložitev Seveda ni bila zadostna. Zato je še enkrat Vprašal poljskega delegata: ((Amandman, o katerem govorite, je predložila samo jugoslovanska delegacija. Potemtakem to pomeni, da ste govorili o jugoslovanskem amandma-nu in da ga podpirate?« Tega poljski delegat res ni pričakoval. Kaj naj odgovori? In poljski delegat Altman je to pot izjecljal: «Da, podpiram jugoslovanski amandman«. Poljski delegat se je seveda zgrozil nad svojim postopkom, kajti dobro mu je znano, da je gospod Višinski v političnem komiteju govoril o pravilnosti predlogov, ki jih je v Varnostnem svetu predložila jugoslovanska delegacija toda Višinski ni niti enkrat imenoval Jugoslavijo. Višinski je jasno postavil linijo, da se v vseh takšnih primerih ne imenuje Jugoslavija«. Višir.-ski je danes v takšnem pok/aju, da ne more napadati stališča Jugoslavije v vprašanju vojne na Koreji. Ne more napadati Jugoslavije, ki je 24 ur po izbruhu sovražnosti na Koreji predlagala v Varnostnem svetu takojšnjo ustavitev sovražnosti r.a Koreji, zasliša-šanje predstavnikov Severne in Južne Koreje in posredovanje, da se na miren način reši korejsko vprašanje. Gospod Višinski je celo prisiljen prikazati jugoslovanske predloge kot edino pravilne. In tako je tudi ■torti. V političnem komiteju je izjavil, da je «neka delega cija« že 25 junija predlagala ustavitev sovražnosti na Koreji. Dalje je dejal, da je bil predlog «te delegacije v Varnostnem svetu« pravilen. Sef sovjetske delegacije je dalje poudaril, da bi bilo korejsko vprašanje rešeno na miren način, če bi Var. nostni svet sprejel predlog ((neke delegacije v Varnostnem svetu«. Sovjetski zunanji minister ni imel poguma, da bi rekel: ((Jugoslovanska delegacija je predložila konstruktivno in edino pravilno rešitev korejske, ga vprašanja«. Višinski je v zelo težkem položaju. Dogodki so pokazali, da je sovjetska akcija na Koreji temeljila na nepravilni ocenitvi mednarodnega položaja. Se več, dogodki so pokazali, da Koreja danes ne bi bila prepojena s krvjo, če bi sovjetska delegacija sprejela predloge jugoslo- vanske delegacije v Varnostnem svetu. Pomislite, gospod Višinski je v položaju, ko mora priznati, da je bilo edino pravilno stališče Jugoslavije! Tu, v Lake Successu, sem vprašal sovjetskega novinarja, zakaj gospod Višinski ni omenil Jugoslavije, ko je govoril o tem, da je 25. junija Varnostni svet slišal pravilen predlog, ki bi, če bi bil sprejet, dovedel do mirne rešitve korejskega vprašanja. Sovjetski novinar je zardel, potem pa je v nervoznem tonu dejal: »Popolnoma pravilno je, da Višinski ni omenil Jugoslavije. Ce bi Višinski omenil Jugoslavijo, bi samo povečal zmedo v mednarodnem delavskem gibanju«. Lake Success, II. okt. 1950. Jože Smole POGLED NA NOVQ PALAČO ORGANIZACIJE ZDRU2ENIH NARODOV. GOSFODA1SS T10 P TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMFf^^TLLANČTj Tržaški trg s sladkorjem in kavo Svetovna tržišča sladkorja kažejo zadnje čase znatno iz-premembo. Odlična letina sladkornega trsa in pese že pritiska na tečaje blaga in pričenjajo popuščati. Na ta način se cene približujejo željam jn potrebam kupcev na trgu. Pač Pa dela to skrbi britanskim krogom in o tem zaskrbljeno govore že funkcionarji «Food Stu/»-a, ker dajejo sladkorne tovarne vse večje količine slad korja p. prodajo. Ta urad ceni, da je bila letošnja sladkorna kampanja tako ugodna, da daje 2,5 milijonov ton več sladkorja kakor lani. Naravno, da se zaradi tega ceni sladkor tudi na newyorški borzi, kjer so terminske kupčije precej padle v cen.i na pr. one z izročilnim Aluminij - kovina bodočnosti Ležišča boksita, ki ga je okoli 2 milijardi in pol ton, zadostujejo za 4 ali 5 stoletij Zgodovina aluminija se začenja v začetku novega veka, ko je med učenim človeštvom začela prodirati nova teorija o alkimizmu ter o delitvi mineralov nase zemlje v posamezne prvine in atome. Kdo je pred tem časom sanjal, da je n. pr. voda sestavljena iz dveh prvin: iz vodika in kisika? A v dobi alkimije ni bilo mogoče tega procesa izvršiti v celoti in sicer zaradi pomanjkanja tehničnega znanstva, o katerem lahko rečemo, da se začenja s francoskim znanstvenikom Lavoisie-rom/ Kot nam je znano iz šolskih knjig, je aluminij zelo sorodna prvina s kisikom. Leta 1807 je veliki angleški kemik Davy skušal te dve prvini-razdvojiti, a v tem svojem poskusu ni uspel. Sedemnajst let pozneje je kemik Oersted uvedel novo reakcijo in tako omogočil produkcijski ciklus. Iz kisika je dobil aluminijev klorid: delil je nato klor od prvine z dušikovim amalgamom. Leta 1827 je VVohler ponovil poizkus ter ga izboljša!, ko je uporabil r.amesto dušikove sestavljenke dušik sam. Zaradi tega ga znanstvena zgodovina označuje kot iznajdite^-' aluminija. VVohler je bil dobil aluminij iz klorida s po-.cc.o i,u-šika. Tako je bila industrija aluminija skozi petdeset let vezana na drage alkalinske kovine in zaradi tega je bil aluminij znan kot dragocena kovina, ki se je uporabljala za o-krasne predmete. Leta 1854 je Francoz Henry •Sainte Deville postavil r.amesto dušika natrij in S pomočjo Napoleona III. dal zgraditi prvo tovarno za industrijsko pridobivanje te — za one čase — čudne kovine. In leta 1855 so obiskovalci pariške razstave lahko občudovali prve izdelke TOVARNA ALUMINIJA V STRNISCU MED GRADNJO. iz aluminija. In od te razstave dalje se je začela produkcija aluminija v primeri s procesom raziskovanja precej hitro širiti. Pomislite, kakšno čudo za tiste čase, a skoraj drobtinica tega, kar zmoremo dandanes: produkcija let 1844 in 1845 je znašala nič manj in nič več kot 25 kilogramov. A že v naslednjih letih se je produkcija razširila in cena je padla skoro za 90 odstotkov. Leta 1860 je zmogla produkcija Devillove tovarne že 700 kg aluminija r.a leto. Skušali so produkcijo dvigniti, a kupo-valci aluminija so bili takrat skoro samo zlatarji in podobno ki so iz tega izdelovali razne okrasne predmete, ki naj bi tvorili nekako sredo med zlatom in platino in med navadnimi kovinami. V devetdesetih letih preteklega stoletja pa se je produkcija aluminija neverjetno razširila. K temu je pripomogla znanost, ki je s pomočjo elektrokemije in metalografije razširila s pomočjo prve produkcijo, s pomočjo druge pa uporabo. V teh letih so nekateri I znanstveniki odkrili nove mož-1 nosti pridobivanja aluminija,; na bazi katerih se ta pridobiva ■ še dandanes. Ti znanstveniki; so bili: Francoz Heroult in A-meričan Hall; poleg teh dveh še znameniti Bayer. Po Bayer-Hč-roultoven procesu, ki je dandanes najbolj uporabljan, pridobivajo aluminij na sledeč način. Boksit, ki je najbolj razširjen mineral za pridobivanje aluminija, je hidrirani oksid a-luminija, pomešan z oksidi drugih kovin, kot so železo ali silicij. Ta mineral vsebuje od 45 do 70 odstotkov anidričnega oksida. Po navadi ga kopljejo iz rudnikov kar pod milim nebom kot ilovico ali diamante. Pa raznih procesih, v katerih ga vidimo pod visoko temperaturo 180 stopinj, reagira aluminijev oksid s kavstično sodo (s katero smo ga preje spojili) v natrijev aluminat, poleg katerega dobimo tudi nekaj odpadkov. Po raznih drugih procesih je poapnjen v toploti 1200 stopinj in se tako spremeni v oksid trdega aluminija. Tako se konča prva faza predelovanja aluminija. Drugi ciklus pa ni več tako zapleten. Po elektrolitič-nem procesu ločimo aluminij od kisika in tako dobimo končno čisti aluminij. Tako vidimo, da je proces za pridobivanje aluminija precej zamotan in dolg. Pa ne samo v besedah: tudi v času. Preteče nekaj mesecev, preden se čisti aluminij prikaže iz tovarne, potem ko je tja vsto- pil kot boksit. Aluminij tvori osem odstotkov zameljske skorje; imamo ga torej še enkrat toliko kot železa. Po raznih raziska-vanjih je ugotovljeno, da obstajata na zemlji v večji množini le še kisik in silicij. Kljub vsemu temu je še dandanes njegova cena previsoka. Da dobimo čisti aluminij, je potrebno da imamo: električno energijo, boksit, premog, kavstično sodo in krio-lit, in vse to v velikih množinah. Za eno tono čistega a-luminija je potrebno: 25.000 kilovatnih ur električne energije, od 4 do 5 ton boksita, od 4 do 5 ton premoga, 1 tono kav-stične sode in pol tone elektrod ter veliko množino vode. (Nadaljevanje sledi) rekom «marec» od 5.30 na 4.50 centov za funt (45.35 dkg). Na britanskih trgih so enake ponudbe padle od 42/3 na 361— šilingov (cdn. penijev) za stot. Tržaški veletrgovci sladkoi-ja, odn. njih združenje poročajo, da je kupčevanje na tržiščih, kamer prihajajo ponudbe proizvajalcev, šibko. Iz Londona prihajajo ponudbe px> ceni o-Icrog 169,8 dolarjev za tono CIF Trst, s Kube Pa je manj ponudb odn. imajo višjo ceno, ker tamkajšnja tržišča nimajo blaga. Prodali so ga bili namreč v ogromnih količinah po pričetku korejske vojne. Kdor se je z njim preveč založil, bo sedaj na izgub; zaradi padca cen. Nazadnje so s Kube ponujali v Trst sladkor po 175 dolarjev CF Genova in 179 CF Trst (za tono). S sladkorjem madžarske in češkoslovaške proizvodnje skoraj ni trgova- nja, cena znaša 175 dolarjev franko avstrijsko-češkoslovaška meja. Tudi trgovanje s kavo ni preveč živahno, iz New Yorka po-ročajo, da je pretekle dni bil trg zelo miren, malo kupčij in kupcev. Vzroke iščejo vsepovsod: da običajni trgovci čakajo, dg slučajno na trgu ni občasnih kupcev. Resnejše mnenje je, da bo oborožitvena politika povzročila zmanjšanje potrošnje, kar se bo poznalo tudi pri kavi. ZDA so Zadnja dva meseca uvozile iz Južne Amerike okrog 35 odst. blaga manj. Tudi v zapadni Evropi so mnogo man;, uvozili iz ameriških republik in se na pr. Belgija obrača in zadovoljuje z afriškimi vrstami iz svojih kolonij. Vse to se pozna tudi tržaškemu trgu, ki je že več tednov nekam pust. Položaj je precej Slab, kajti kljub temu da nasproti še nedavno običajnemu cene zelo O SOVJETSKI POLITIKI NA DALJNEM VZHODU Bralce bo začudilo, če jim po-protiuslugo. Toda olimpiada to vemo, da eo se nekaj mesecev Po končani XIV. olimpiadi v Londonu, ko so na njo že tako rekoč pozabili, začeli Finci z živahnimi pripravajni in z vsemi možnimi sredstvi z organizacijo XV, olimpiade, ki bo v njihovem glavnem mestu Helsinkih poleti 1952. Torej še poldrugo leto loči najboljše športnike vsega sveta od dri največjih športnih borb, ki pa ne izražajo samo fizično moč in lepoto, temveč imajo tudi višji cilj, — znižanje med narodi. Finski — deželi športnikov — je že bila poverjen^ organizacija olimpijskih iger leta 1940. kar pa ji je preprečila vojna. Velike priprave za olimpiado 1940 je že skoraj dokončala Japonska, kateri je pa zaradi njene napadalnosti Olimpijski komite organizacijo odpovedal. Japonska se je za t° olimpiado pripravljala celih 10 let. Brez dvoma jih je hotela izkoristiti, k-skor leta 1936 H;1lerjeva Nemčija, v projaponske propagandne svrhe. .Svetovno prvnnstvn v košarki Čile in Francija klonila ored ZDA in Argentino V drugem dnevu svetovnega košarkarskega prvenstva sta morala Cile in Francija klonili pred boljšimi ekipami ZDA in Argentine. ZDA je začela tektno nekoliko zaspano, vendar pa je kmalu prešla v napad in prepričevalno zmagala. Se bolj prepričevalno pa je Argentina premagala odlično ekipo Francije, ki pa ni mogla dohajati hitrih in dobrih argentinskih igralcev. Rezultati drugega dne so sledeči: ZDA-Clle 37:30 (20:19) Argentina-Francija 56:40 (30:17) Na Finskem že pripravljajo XV. OLIMPIADO Triimpolmiliijonski finski na-1 na finskem radiu, d'a napravi rod je z veseljem sprejel veliko breme, ki ga predstavljajo o-grojnni stroški 7.a razširitev, stadiona in zgradiitev novih športnih objektov v Helsinkih, med njimi tudi tako imenovane olimpijske vasi. Toda Fine; se bodo to pot izkazali kot zelo praktični ljudje, tako bodo n. pr. prostore olimpijske vasi izrabili za stanovanje, saj tudi njih ni svetovna vojna očuvala velike stanovanjske krize. — Organizacijo XV.' olimpijskih iger skrbno vodi predsednik olimpijskega komiteja Eric, Frenckell, helsinški podžupan. Olimpijski stadion ki je imel dosedaj prostora za 50.000 ljudi, je oddaljen od središča Helsinkov samo 2 lcjn. Ob njegovem boku stoji 72 m visok stolp, ki simbolizira visoki cilj olimpla-de. Stadion sedaj širijo in ga izpopolnjujejo z novimi objekti in modernimi tehničnimi napravami. Olimpiada v Helsinkih bo torej imela to veliko pr I ust pred londonsko, da se športnikom in gledalcem ne bo treba voziti na desetine kilometrov dale* do stadionov različnih športnih panog. 34 special kabin je pripravljenih za radio-reporterje, najmanj 50 pnaratov za snimanje »reportaž« pa bo razmeščenih na raznih mestih stadiona. Finski radio pa se je zaradi olimpijskih iger znašel v težkem položaju. Na osnovi mednarodnega neuradnega sporazuma mora država-organiza-toriea olimphde zagotovili brezplačni prenos za inozemstvo. Tako je finski radio prenašal brezplačno olimpiado v Berlinu, St. Moritzu in Londonu. Sedaj je obremenila proračun finskega radijskega podjetja za 70 milijonov finskih mark. Parlament je odobril državno pomoč v znesku 20 milijonov mark, Toda ostalih 50 milijonov? do v malem Helsinškem zalivu. Za velike množice obiskovalcev olimpiade, katerih pričakujejo od 150 do 200 tisoč, tudi ne bo dovolj prostora v hotelih. Del teh ljudi bo našel prenočišče v privatnih stanovanjih go- Predsednik olimpijskega or. , stoljubnih Helsinčanov, velik ganizacijskega komiteja Frenckell je predlagal, da bi večji del stroškov plačali poslušalci s tem. da plačajo poleg redne letne takse še 100 mark. Ta predlog je precej vznemiril finske radio poslušalce, ki sicer v principu niso proti visokemu ((Olimpijskemu« davku, temveč se boje, da bi tudi organizatorji koncertov in ostalih prireditev z isto pravico zahtevali finančno pomoč od poslušalcev. Plavalni stadion obsega dva bazena, ln sicer enega 50x80, razdeljenega na 8 prog, ter drugega, ki jie manjši in bo služil za Skoke v vodo. 10.000 gledal cev bo lahko prisostvovalo pla Ue) bo nameščen v šolah in javnih zgradbah, največ pa jih bo prebivalo v šotorih, ki jih bo zanje pripravil Olimpijski komite ob morski obali. Poleg tega bo pripravljen prostor tudi za tiste, ki bedo prispeli s svojimi lastnimi šotori. Pa tudi ladje bodo spremenjene v hotele. Luksuzni hotel s 100 sobami bo pripravljen za sprejem članov Olimpijskega mednarodnega komiteja in druga uradne osebnosti. Danes zvečer na stadionu,.Prvi maj" z to-lin Sv. Iri/-Olimpija pa bodo hitro ogrele vodo na 22 ali 23 stopinj. Stadlcn obsega poleg nogometnega igrišča, kj ga obdaja atletsko tekališče in drug; atletski prostor, tudi nagnjeno betonsko dirkališče. Strelišče je oddaljeno od mesta 10 kilometrov. To je isto strelišče, na katerem je bilo leta 1939 svetovno prvenstvo. Za sabljanje se bodo posluževali dveh pokritih teniških igrišč, ki sta oddaljeni od mesta 8 km. Dva francoska sabljaška mojstra ata že na Finskem, kjer prenirata njihove najboljše sab. v košarki Danes zvečer bo na stadionu zelo zanimiva tekma za ((Otvoritveni pokala med zna-nina ekipama Intecja in Tržaškega košarkarskega društva. Tekma se bo začela ob 19 in bo izredno borbena, saj gre Tržaškemu košarkarskemu društvu za zmago, ki naj bi dovedla ekipo ponovno na prvo mesto. Druga tekma se bo začela ob 20 in nasprotnika bosta Sv. Križ in Olimpija. Favorit te ljače. Z nogometnimi tekmami , tekme Je vsekakor Olimpija, tudi ne bo težav, ker imajo Hel. vendar Je tudi Sv. Križ dovolj sinki 8 dobrih nogometnih, dobra ekipa, da sl lahko za-igrišč. — Tetam e v jadranju bo- služi zmago. Sovjetsko-kitajske noaoilke in mandžurske železnice trgovanju, trenutno zelo Pr' manjkuje slabših vrst kave, povpraševanja in gredo navzdol. Zaloge pa so skromne, zaradi ovir, ki Se M’ lajo Vžaškemu trgovanju * W ;;o p okviru brazilsko-itaUPs-ske trgovinske pogodbe. Dlej namreč niso predvideli ni količin za Trst. kljub protes* tržaških trgovcev, in tudi izdali potrebnih uvoznih doV> Ijenj. Poroči la iz Rima se vajo za brazilsko vlado, ki se še ni odločila, rešiti vprašanje plačevanja kave, uvozi skozi Trst. Doslej je ® to namreč v etrdi valuti«. ■ v dolarjih ali švic. frankih, slej pa naj bi trgovali v 1 jansko-brazilskem kliringu. žaški trgovci so nepref‘j'n0* preži in pritiskajo, da bi _ j odpravil ovire, doslej pa se rezultata. , Nadalje poročajo, da br<*l ski prodajalci ne mislijo Pn t.; na t.o da se vnesejo v F®* klinrr ste- ti na to, da se vanje in plačevanje v gu tudi kupčije sklenjene s ■ rimi pogodbami (t.j. Pre vq ureditvijo s kliringom), ko da bodo te pobodbe cbv' v zraku. Za tranzitno-trg ^ ske potrebe je pač še v P teklih dneh nalagal parnik * suvio» v Santosu kavo na lag; starih pogodb, SIV . plačano blago, z dolarji oblaščenih računov za *ran trgov- ne posla Tudi italijanski ci po republiki menda bo mogli realizirati starih r Nekaj več dela je Llone' šldmi vrstami kave in }n ct. zijskim blagom Povprečne ciobavde'1 ne čezmorskih dolarji franko hangar Trst V za 50 kg: Rio N-Y.5 - - 54.—. Santos Revija kitajskih komunistov «Peopie’s China», ki izhaja šti-rinajstdevno v angleščini p, Pekingu, se je znašla v težavnem položaju, da zagovarja Pred naprednim javnim mnenjem v svetu tako kitajsko-sovjetske pogodbe in sporazume z dne 14. februarja t. I., kakor tudi politiko Sovietske zveze nasproti Kitajski v minulosti. Revija (št. 5 z dne 1. marca 1950) se zato omejuje na prazne izjave, kakor je na primer tale: Kitajski državljan lahko razume zdaj bolje kakor leda) koli resnični značaj Sovjetske zveze in njene politike, ki temelji na mednarodnem sodelovanju delovnih ljudstev sveta. Ne le kitajski narod, marveč tudi navadni ljudje vseh držav, zlasti pa podjarmljeni azijski narodi, bodo našli navdihnjenje v povsem ustrezni in nesebični pomoči, ki jo nudi ZSSR Kitajski, pomoči, ki jo je ZSSR pripravljena nuditi vsem zatiranim narodom v nfihovem boj u za osvoboditev.» Zal pa ima revija zelo malo argumentov, s katerimi bi lahko dokazala, da je politika Sovjetske zveze do Kitajske bila in je takšna, kakor trdi Namesto da bi našli podjarmljeni kolonialni in polkolonialni narodi ena vdihnjenje j> v odnosih med ZSSR in Kitajsko tako v minulosti kakor tudi zdaj, lahko ti odnosi in ta «pomoč» Sovjetske zveze samo zasenči velikanski revolucionarni pomen same kitajske revolucije v očeh podjarmljenih narodov. Apologetski argumenti revije «People’s Chinaa so zelo neprepričljivi. Vrsta avtorjev v svojih razlagah v omenjeni številki prezre mnoga znana zgodovinska dejstva, ki jih niso mogli še pozabiti niti kitajski, niti drugi zavestni borci osvobodilnih gibanj v kolonijah in odvisnih deželah, kakor je na primer pogodba o zvezi, prijateljstvu in medsebojni pomoči med ZSSR in Cangkajškom iz leta 1945. Tako v članku o kitajsko - čangčunški železnici smešno trdijo, da je bil sporazum med Cangkajškom in sovjetskim vodstvom sklenjen zgolj zaradi kitajskih koristi, to se pravi, da bi preprečili prevoz reakcionarnih čet po tej železnici, kar je zgodovinska neresnica. Isti članek zaključuje pisec s trditvijo, da so koristi sovjetskega in kitajskega ljudstva zdaj predvsem vzporedne in da ezato ni več nobenega razloga, da bi sovjetska vlada obdržala kakršen koli glas v upravljanju te železnl-ce». In zato bo Sovjetska zveza najpozneje do konca leta K>52 izročila svoje pravice do te železnice Kitajski. Ce Pa ni nobenih razlogov, da bi sovjetska vlada še sodeloval a v upravljanju kitajsko-čangčunške železnice, kakor jih v resnici ni, zakaj so potem odgodili izročitev «pravic«, ki jih uživa ZSSR, na tri leta od podpisa sporazuma? Izbrali smo primer mandžur-skih železnic, da prikažemo breznačelost sovjetske zunanje politike na Daljnem vzhodu zato, ker so imele železnice, železniške proge kot orodje imperialistične penetracije in razdelitve področij vpliva v novejši kitajski zgodoirini poseben pomen. Podlaga za sedanje izraze »visoke načelnosti in doslednosti stalinske zunanje politike Sovjetske zveze, njene veličine, ki je ni mogoče prekositi» («Pravda» 16, oktobra 1950), je ropanje carskih imperialistov iz leta 1896, koncesije za kredite tako imenovane kitajske vzhodne železnice skozi Mandžurijo. Sovjetska zveza zdaj obljublja, da bo do konca leta 1952 vrnila Kitajski, če ne bo prej sklenjen mir z Japonslco, tisto, kar sta Witte in princ Lobanov-Rostovski iztisnila za rusko in francosko buržoazijo med kronanjem Nikolaja U. v Moskvi iz starega kitajskega državnika Lj Hun-čana domestilos za ruske »usluge« Kitajski, potem ko je bila leta 1885 v Simonosekiju podpisana mirovna pogodba med Kitajsko in Japonsko. Da bi izpodrinila Japonce iz Mandžurije, je namreč Rusija po podpisu te pogodbe ustanovila koalicijo treh držav (Rusija, Nemčija, Francija) in prisilila Japonce, da so se odrekli nekaterim svojim pridobitvam na podlagi pogodbe v Simonosekiju (Liaotun-Škem polotoku s Pcrrt Arthu-rom, ki so si ga dve leti pozneje prilastili prav Rusi), S pogodbo o zvezi med Rusijo in Kitajsko je dobila carska Rusija pravico, da je zgradila skozi Mandžurijo vejo transsi-birske železnice, te osi prodiranja. Clen 4. te pogodbe pravi: «Da bt se olajšal dostop ruskih kopnenih čet na ogrožena mesta in da bi se zagotovila njihova preskrba, privoli kitajska vlada v zgraditev železniške proge skozi kitajsko pokrajino Amur (Hei. lungkijang) in Kirin v smeri Vladivostoka Zveza te proge z ruskimi železnicami ne bo pretveza za leakršno koli poseganje po kitajskem ozemlju, niti za kršitev kakršnih koli pravic suverenosti Njegovega Veličanstva cesarja Kitajske. Zgraditev in izkoriščanje le železnice bo poverjeno Ru-sko-kitajski banki in klavzule v ta namen sklenjene pogodbe bosta obravnavala kitajski poslanik v St. Peters-burgu in Rusko - kitajska banka.« Clen 5. pogodbe pripominja, da bodo imele ruske čete pravico tranzita po tej progi tudi v mirnem času. (Mac Murrav, Tresties ang Afreements with and concerning C hi na, vol. I, str. 81). Na temelju gornje pogodbe je bila pozneje istega leta (septembra) podpisana pogodba med Kitajsko in Rusko-kdtajsko banko, ustanovljeno kot organ ruskega finančnega ministrstva, in sestavljen je bij statut Družbe kitajske vzhodne železnice. Rio N.Y. 2-62.—. Scmtos la Extr' Haiti nav. XX 61--~, . dor nav. 66—;, Costarica Gimma 450— šilingov za^ CF Trst; Uganda facl 3 ^ to;, Moka Hodeidah 455l" ^ to; Indcmesia Robusta ,nas ^ ge 10 odst. 340- šiling00 (. 50 kg, CIF Trst, blago Povprečne cene cu, kave, od uvoznika vei .,. C franko skladišče prodaja ^ j lirah za kg netto: Rio ' 1.230.—; Rio N. Y. 2 ^j). Santos Sup. 1.340.—; jj* 1.320.—; Salvador L39 .3 starika 1.410.—; Gimma *■ Moka Hod. 1.325-—- Ladijski promet jtei#11 pri- tržaške luke v sept tp V mesecu septembru J , plulo v našo luko 158 skupno netto tonažo (Nadaljevanje sledi) nupo0 ton, ki so pripeljale Qi 131.691 ton raznega blag ^ tega odpade 49.827 tor. neralna olja. \t Odplulo je v istem c® netto Trsta 159 ladij s skupn° gg.052 tonažo 190.150 ton. in 1 ^ ton. naloženega blaga ^ vrst, od česar odpade ton r.a mineralna olj*- Mlekarica d mrtastn UREDNIŠTVO: ULICA MONTEC CHI, St. 6, lit. nad. - Telefon Stev. 93-80» In 94-638. - Poštni predal 302. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA ■> 20 — Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-‘ upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 19 din Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 * Koper, Ul. Battlsti 30la-l, Tei. w. a d SO »(»K« # NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: l*v°a *' J,einSkeg» LpgT Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zaiožništ*o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoienZ(j.Z- ‘ - - — - - — tiska u' Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunah;! banki v Ljubljani 8-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega