AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XLIV. — VOL. XCLIV CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, JANUARY 18, 1941 Vojni in mornariški tajnik svarita pred napadom na Zed. države, če se zruši Anglija. - Mornariški tajnik vidi nevarnost za Anglijo. - Oba nujno priporočata sprejem predloga za večjo oblast Rooseveltu. RFC BO FINANCIRALA $11,000,000 ZGRADBO V EUCLIDU 2,000 novih hiš v Euclidn Frederick C. Crawford, predsednik Thompson Products Co. je včeraj naznanil, da se bo začelo z zgradbo $11,000,000 tovarne v Euclidu v teku 30 dni. Crawford je to sporočil iz Wash-ingtona, kjer je dobil od RFC zagotovilo, da bo financirala zgradbo. V tej tovarni se bodo izdelovali deli za letala in drugi predmeti z,a deželno obrambo. Kje bo tovarna stala se še ne ve, toda najbrže se bo zgradila na 100 akrih zemlje med 222. cesto in Babbitt Rd., južno od Nickel Plate železnice. Tovarna sama bo obsegala 575,000 štirja-ških čevljev prostornine in bo lahko producirala letno za $30,-000,000 naročil. Podjetje bo zaposlilo v tej tovarni do 5,000 delavcev. Vzpričo te novice je izjavil euclidski župan Sims, da se bo zgradilo najmanj 2,000 novih hiš v Euclidu, da bo tako dovolj stanovanj za delavce, ki bodo dobity delo v tej tovarni. Italijanski vojni ujetniki, ki so jih zajeli Angleži v Bardiji. Zdaj voljno čakajo, da jih bodo odpeljali na kak varni kraj za fronto, kjer bodo v miru čakali na konec vojne. ; Roosevelt zahteva gradnjo 200 trgovskih ladij 1 Washington. — Predsednik 5 Roosevelt je poslal na kongres ] zahtevo za $315,000,000, za ka-) tero vsoto naj bi se začelo takoj 3 graditi 200 jeklenih trgovskih ladij. Roosevelt je navedel kot vzrok, da bodo Zed. države potrebovale več ladij, ker jih bo _ splošno po svetu primanjkovalo . ob koncu te vojne. To je razum-. ljivo, ker jih gre vsak dan toli-_ ko v morje. Roosevelt priporoča, da se 3 zgradi take ladje, za katere iz-e gotovitev bi vzelo najmanj časa ™ v in ki bi bile pripravne, da bi se jih rabilo v sedanji sili. , ni i -o--z, Obiščite razstavo! m e Ne pozabite obiskati danes po- di " poldne in zvečer mednarodno v k razstavo v mestnem avditoriju, šl Ob štirih popoldne in ob osmih n; zvečer bo podan mičen program, n katerega poseti tudi jugoslovan. B ski poslanik dr. Konstantin Fo- ri tič iz Washingtona. K programu s< : moramo dodati to, da bo za ples R igral Blaž Hace in ne Mr. Bran- v, i- cel. Med mladinskimi plesalci si r bosta tudi poznana mlada umet- n z> nika, Tini in Lillian Ulle iz Eu- t< ir clida. b a -o--j' a Nov grob v domovini s Frank Kirn, Box 253, Stra- 3 ^ bane, Pa., je prejel iz starega s [e kraja žalostno novico, da mu je P v Koritnicah, fara Knežak na " Notranjskem umrl ljubljeni oče 11 v Gregor Kirn v visoki starosti 80 ® ^ let. Doma zapušča enega sina, v ? 3e Strabane, Pa. 4 sine in eno hčer, 1 a- eno hčer pa v Clevelandu, O. ter s i več drugih sorodnikov tukaj in v c in stari domovini. Naj mu bo lah- ^ la ka domača gruda. " 3Č Grob med Srbi J Včeraj je preminil poznani 30 Srb George Milinkovich, star 65 J ni let. Truplo bo ležalo do pogre- \ a- ba v pogrebnem zavodu A. Grdi- ' d" na in Sinovi, 1'053 E. 62. St. Po. ] greb se bo vršil v pondeljek po- ] S- poldne ob eni v cerkvi sv. Save J na 1556 E. 36. St. in potem na i """ rusko pokopališče na Ridge Rd. » v ša- Maša za članice članice društva sv. Neže št. 139 C. K. of O. so prijazno pro-ak šene, da se v; velikem številu je udeleže sv. maše v cerkvi sv. jo- Vida jutri ob 8:30. Maša bo darovana za žive in mrtve članice. Pazi, Umberto! Kot se pornča iz Rima, namerava Mussolini dati italijanskemu p r e s tolona-sledniku, princu' JJmbertu, višjo šarzo. Naplavil ga bo za generala. Pa ne da bi ga nameraval poslati v Albanijo, ali mar v Libijo ? V Albanijo je poslaliMussoUni že tretjega generala in če jih bo tako naglo zamenjaval, mu jih bo kmalu zmanjkalo. Influenca v Ohio še ni dosegla viška Columbus, O. — Državni zdravstveni urad poroča, da se influenca po državi Ohio še ni povsem razvila in da naj bomo pripravljeni nanjo, širi se od juga proti severnem delu države'. Da se bolezen širi mnogo pripomorejo oni, ki zbole, a ne gredo v posteljo, pa se od njih nalezejo še drugi. ZDAJ VEMO, KAM PES TACO MOLI DOMOVINA LE KAJ BODO Ž NJIMI? Nevarnost vojne bo v 60 ali 90 dneh svarita Stimson in Knox O. 15 Euclid bo dobil novo tovarno KONCEM TEDNA j p je predsednik Roosevelt govoril kongresu svojo polico, ni dobil skoro nič ali j av malo aplavza od strani re-'blikancev. To je celo Roo-pelta nekoliko vznemirilo. J ijbrže republikanci mislijo, • 5 so republika sama zase. * feWYORSKI župan La Guar-I dia bo najbrže le dobil važ-I vladno službo. Govori se, £ bo poverjena naloga po- ; ^šiti produkcijo letal. Toda ■j Guardia ne bo sprejel, do- , }r ta urad ne bo enak dru- ( ,n kabinetnim uradom, torej . t; bi bil nekak "minister za 1 clKoplovbo." 5 * '' XSI je bil bivši generalni 1 j Poštni mojster Jim Farley 1 »ti tretjemu terminu Roose- ?ta in je Farley radi tega tudi 1 olP'1 iz kabineta, pa sta si po- 1 ^ s Predsednikom zadnje 1 J zelo na roke. 1 dir * Z1 delavci, ki delajo na far-Jimah in služkinje niso delež- 1 'aPo sedanjem sistemu vladne ( lastne pokojnine. V Wash-11 Jtonu pripravljajo načrt, da 1 te spravi v to kategori-$ejj Toda mesto, da bi pošilja-1 < #nar vladi, bi kup0vali > Ibfike in jih lepili v posebno 11 ■I1, g0' gospodar pol, delavec s 1 !lIv°J zatem, ko so Angleži Ifavzeli Bardijo, so začeli ^V,arjati Turčijo, naj napo- L -rf a lji vojno in zasede Dode-Jjpke otoke; ki jih je Italija l n jr. ur^iji leta 1912. Toda ' }$} 80 vabilo prijazno odklo-M jk| kamo toliko so ustregli An- • ■sC1^'. da So zagrozili z vojno 1 > ClJi« če bo stopila v Bolga- < ri < n * h jMNCOSKI Vladni krogi ga- < njantiraj0 sledeči dogodek, p iepjf fl'ancoski zrakoplovci, ki ^astanjeni v Bizertu, Tuni-1 - )v Poleteli na patruljo nad LJ» ozemljem. Ko so se ' nH'1' Se JQ že mračilo, pa so I v 1 malo vstran in za kra-50 cas poleteli nad Palmero v 'U1J1' kJ«r so se javili Itali-Iiiy\s Par bombami. Koso r 1 domov, je poveljnik opa- {If,manjka nekaJ bomb- Pa , trdo prijei. Priznali eIUItS1 S° jih" Vrhovni H ijr, K> Weygand je poročal o jjifrancoski vladi, nemški in r jj'anski. Iz Berlina se je za-io W[°> da se letalce takoj od-e v Francijo, kjer se jih bo n f 0 Po naglem sodu. Toda 3U eral Weygand jih je obdr- s UPri V * ^ diplomati v Washingto-ist^.u je mnenje, da se Jugo-'e JJa bo mogla ustavljati, ia oo Hitler zahteval prehod ni Ji?30 arrnado preko jugoslo-l lažf ozemlja v Grčijo. Na-r ttf. JuSoslaviji je na strani jenf ^ m Zed. držav, toda on-hv^ Donave ležijo preveč bli-, mške divizije za 800 pon- je11 * eftlGLEŠKA vlada skuša naJti "alfsoan° legalno Pot> da pride ^4,000,000,000 v zlatu, kar ala Francija v Kanado, rno^o je padla v roke Hitler-To zlato bi kupile Zed. dr-f' ki bi se najbrže ne brani-e2a storiti. v, ii1 * 1NIKI enega največjih ta, Nemških dnevnikov v Zed. avah so tako trdno prepri- Zivic postal prvak! t Fritzie Zivic, doma iz Pitts- £ burgha ,Pa., je postal "sinoči sve- c tovni prvak v lahkem rokobor- i stvu, ko je premagal v 12. spo- * padu šampijona Henry Armstronga. 22,000 oseb je gledalo 5 rokoborbo v Madison Square * Garden v New Yorku. Njegov ' oče je Hrvat, mati pa je Sloven- J ka. Novi svetovni prvak je član društva št. 15 KSKJ v Pitts-burghu. Zivic ima priliko, da se poskusi tudi v težkem rokobor- | • stvu, v katerem je sedaj prvak , zamorec Joe Louis. i -O--; Novi uradniki Društvo Presvetega Srca Je- , ' zusovega (samostojno) si je iz- i ■ volilo za letos sledeči odbor: ' Predsednik John Levstik, pod-- predsednik Anton Hlapše, taj- , L nik Leo Novak, 7610 Lockyear ' Ave., blagajnik Andrej Tekauc, " zapisnikar Matija Oblak, vratar } Matevž Debevc, zastopnika za 1 skupna društva fare sv. Vida Andrej Tekauc in Frank Petkov-šek; nadzorni odbor: Frank A. ij Turek, Frank Petkovšek, Steve 1 F. Pirnat; društveni zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Društvene seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na St. Clair Ave. V društvo se | sprejema člane od 16 do 45 leta. tj Mr. Louis Grdina v operi >_ Cleveland Opera Theater in i- Cleveland Press bosta podala ii dobrodelno prireditev v pomoč i- organizaciji za pobijanje otro-i- ške paralize. V ta namen bo i- podana 27. januarja v mestni glasbeni dvorani opera "Prodana nevesta." Poleg drugih od-ti ličnih pevskih umetnikov bo le pel tudi slovenski baritonist g. ir Louis Grdina. o, ----— r- čani ,da bodo šle Zed. države v r- vojno proti Nemčiji, da skušali- jo časopis prodati. t * I ITALIJA potroši za vojno vsak ih j ■ teden $400,000,000,, kar je d. J komaj ena šestina tega, kar pori-itroši Anglija. -o-- Nov grob V petek zjutraj ob 5:30 je preminula v Charity bolnišnici ^ Marija (Marjana) Repar, rojena Jerina in poznana pod imenom soproga Bhovega Jožeta. Zadnjo soboto se je po opravku mudila v mestu, kjer jo je za-: del neki avtomobil. Odpeljana > v bolnišnico, je podlegla po-. škodbam v starosti 60 let. Raj-l na je bila doma iz vasi Kam-, nik, fara Preserje, po domače . Bločenova Marijana. V Ame- - riko je dospela pred 28 leti in a se poročila leta 1915 z Joseph s Reparjem, ki je doma iz iste - vasi. V domovini zapušča dve i sestri: Ivano in Franco. Njen nečak sin Ivane in Jernej Sve- - te je pel novo mašo 29. decembra, za katero praznovanje se je rajna silno zavzemala in veselila. Dve nečakinji se naha- _ jata v samostanu. Druga se-a stra se piše Verbič. Tukaj za-e pušča soproga Jožeta, dva sina a in hčer: Joseph in Frank, ki se e nahaja že zadnji dve leti v q službi strica Sama, sedaj naha-v jajoč se v Camp Shelby, Miss. r> in hčer Mary. Sin Frank je do-,r spel po nesreči na dopust in v ostane do pogreba z družino. Tukaj zapušča tudi dva brata, Josipa Jerina, ki se nahaja \ Warrensville zavodu in pa Ja-koba, ki se nahaja na Lucknow ;5 Ave. Pripadala je društvu sv e_ Ane, št. 4 SDZ in podružnici št [j_ 25 SŽZ ter Marijini družbi 0 Rajna je bila vseskozi verna ii 0_ pobožna žena, ki je redno dnev ve no obiskovala cerkev. Don la se nahaja na 1156 E. 60. St ^ Truplo rajne se nahaja v po grebni kapeli A. Grdina in Si novi. Pogreb ^e bo vršil v pon 3t- deljek v cerkev sv. Vida ob £ uri zjutraj. Pokopana bo n lu pokopališče sv. Pavla v Eucli iV- du. Njej želimo, da bi v mir la- počivala, družini pa izrekam 1globoko sožalje. | Fašizem je oplel in h« Italijo zasedejo naciji Glasgow, škotska. — Angle- v, ški minister za letalstvo je v svo- šl jem govoru tukaj izjavil, da gre si fašizem proti svojemu naglemu t< koncu in Italija da je v veliki ne- ^ varnosti, da jo zasedejo naciji.* ^ Toda to bi Angliji v tem boju g, ne pomagalo nič, dokler ne bodo n uničeni Hitler, feldmaršal Goer- is ing in vsi tisti, ki danes drže 2 Nemčijo v pesteh. Prihodnja žr- v e n tev Nemčije ne bo Anglija, am- pak Italija, je zatrdil minister. ». -o- t. Italijani so izgubili ii u v Albaniji 70,000 mož 1 l- J 7 V a Atene, 17. jan.—Grško časo- g ,- pisje sodi, da je izgubila Itali- k j. j a v Albaniji najmanj 70,000 i- mož, v čemer so vključeni ubiti, le ranjeni in ujeti. Grško vrhov-3- no poveljstvo poroča, da radi » n slabega vremena vojne opera- g h cije stoje, razen gibanja pa- ^ ;e trulj. s -e Tekom dneva in noči v sredo ^ m so Italijani napravili več izpa-s- dov v sektorju Tepelini in Kli-i- sura, toda so bili vselej vrženi . 3e z velikimi izgubami nazaj. l e_ -o- a- Stavka pri Apex Mfg. Co. . e- Včeraj je odšlo na stavko t a" 700 delavcev pri Apex Electri- { ia cal Mfg. Co., 1070 E. 152. St. 3e Vsi delavci. 625 moških in 75 v žensk, je prišlo včeraj zjutraj ] a" pred tovarno, toda so ostali zu- j 1S- naj brez vsakih demonstracij. ^ Delavci zahtevajo 107« boljšo . in mezdo in vsako leto dva tedna } l0- plačanih počitnic. Stavka gro-;a> zi tudi pri Weatherhead Co., v 300 E. 131. St., ki zaposluje 1,000 delavcev. )W K molitvi članice društva sv. Ane št. 4 f.' SDZ se prosi, da pridejo v nede-Ijo ob sedmih zvečer k molitvi za 111 pokojno sestro Marijano Repar v Grdinov pogrebni zavod. V ^J1 pondeljek ob 8:30 zjutraj se pa udeležite pogreba. 30- Si- Pozdravi iz Jolieta 3n- Iz Jolieta, 111., kjer so na gla-9 vni seji Slovenske ženske zveze, na pošiljajo pozdrave: Marie Pridi- sland, Mary Lenich, Mary To-iru mažin, Josephine Seelye, Jose-mo phine Erjavec in Josephine Mu-star. Washington, 17. jan. — Vojni tajnik Stimson je priporočal kongresu, naj kar mogoče hitro sprejme najemninsko-posojilni predlog, ki bi dal večjo avtoriteto predsedniku'Rooseveltu v teh kritičnih trenutkih. To umete-ljuje s tem, da bo prišlo od odločilne krize v 60 ali 90 dneh. Stimson je podal to izjavo pred odsekom poslanske zbornice za tujezemske zadeve. Ta predlog, je rekel Stimson, pa ne bo vzrok, da bo stopila Amerika v vojno. V prvi vrsti je sprejem tega predloga potreben, da se prepreči poraz Anglije. Ker če pade Anglija, bodo Zed .države prej ali slej v vojni, je zatrdil Stimson. Stimson je tudi označil govorico, da bo dal ta predlog Rooseveltu polno moč, da kupi angleško bojno mornarico, kot fantastično in nesmiselno. Govorica temelji na točki v predlogu, da ima predsednik polno moč kupiti vojni material od katerekoli tujezemske države. Predsednik sam je označil take domneve kot nesmiselne ter- zagovarjal točko iz stališča, ker se lahko vsakih 24 ur kaj pripeti, kar bi zahtevalo naglo akcijo. Niti on sam, niti kdo drugi ne ve, kaj se bo V Washington! V nedeljo odpotujejo v presto-lico John Rožanc, John Gornik Jr., Lindy Lokar in Edward Ko-vačič. V pondeljek bodo prisostvovali inavguraciji predsednika ^Roosevelta. želimo jim mnogo zabave. Delniška seja Jutri popoldne ob dveh se vrši delniška seja družbe Slovenski narodni dom na 80. cesti. Vsi delničarji in društveni zastopniki se poživljajo, da pridejo. Divji lovec Jutri popoldne ob treh priredi dramsko društvo Ivan Cankar Finžgarjevo dramo "Divji lovec' v SND na St. Clair Ave. Za tc igro si je dramski zbor preskr-1 bel novo scenerijo. Občinstvo j( ' prijazno vabljeno. Nov bolniški tajnik ! Pri društvu sv. Jožefa št. 16i 1 KSKJ je bil za bolniškega tajni ka izvoljen Mr. Michael Zlate ' 845 E. 139. St. Telefon P0-990$ } in MU-9160. ičllani naj se v vsel 1 bolniških zadevah obrnejo nanj zgodilo, zato je pa tista točka v predlogu samo za eventuelno potrebo. Stimson je dalje izjavil, da bi predstoječi predlog ne smel prepovedati pohod ameriške vojne mornarice v vojno zono. To pa iz razloga, ker nihče ne ve, kakšen položaj bo nastal, ki bi zahteval v svrho obrambe, ne napada ,da pošljejo Zed. države svojo bojno mornarico v vojno zono. Vojni tajnik je rekel, da ne more povedati, koliko bo veljalo Zed. države, če pošlje pomoč Angliji, toda na vsak način manj, kot pa bi stalo, če bi se morale Zed. države same braniti sovražniku. Končno je Stimson, ki je služil tudi v kabinetu predsednikov Tafta in Hooverja, izjavil, da še ni bilo predsednika Zed. držav, ki bi silil Zed. države v vojno, ampak je bil to vselej kongres, ki ima tudi edini moč napovedati vojno. Istega mnenja je tudi mornariški tajnik Knox, ki tudi svetuje kongresu, naj najemninsko-posojilni načrt hitro sprejme, ker ameriška bojna mornarica bi ne bila kos mornarici osišča, ako prepade Anglija, n--- -U'- Veliki petek kot legalni praznik Washington. — Poslanec Sut-phin, demokrat iz New Jersey, je vložil v poslanski zbornici predlog, da se določi veliki petek kot legalni deželni praznik. -o- Zadušnica Jutri ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Kristine zadušnica za pokojnim Matevžem Gorišek v spomin 5. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. dobi od avtnih licenc $700,000. Polovico tega bi delo v stroškovni sklad, mesto za popravo cest. Toda mesto bi ne bilo s tem nič na boljšem, ker bi moralo dobiti denar pa kje drugje za popravo cest. In ker bi mesto izgubilo na prodajnem davku $775,000, bi bilo mesto faktično prikrajšano za vso to vsoto. Torej če se bo Brickerjev načrt obnesel, bodo morali clevelandski davkoplačevalci seči v žep in dobiti nekje teh $775,000. Druga mesta bi bila prizadeta prav tako. Na tak način sejahko oskrbuje dr- 7 O A7/Y a rvrfiostnrilrnm Ohijski governer Bricker je obljubil, da ne bo vprašal za no-^ ve davke in da bo celo pomagal mestom do večjih dohodkov. In 1 Brickerjevi novi dohodki so ta-ki, da bi pri njih samo Cleve-1 land izgubil na leto $775,000. *x Governer je namreč priporočil legislaturi, da naredi postavo, da bi mesta polovico denarja, ki ga dobe za avtne licence, dela v i, stroškovni sklad, mesto da bi ta i- denar porabila za popravo cest. )- In v zameno zato, naj bi pa me-!- sta izročila državi vse dohodke i- od prodajnega davka. Zdaj pa. računajmo. Mesto "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. S. and Canada, $300 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 8 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___ No. 15 Sat., Jan. 18, 1941 i——.—»—. . . . .—.—.—»• «...—•—•—. . • .—«—.—.—«——>■< I Newburske novice ,—.—.—.—.—---.----—.—. . > . .—-■---—.—.—----•—L Preveč imamo demokracije Zedinjene države so največja demokratska država na svetu. Nikjer drugje ni narod tako svoboden, bodisi v govoru kot v pisavi, kot v tej deželi. Vsakdo lahko kritizira in vpije na vlado, ali na kogar pač hoče, ne da bi bilo kakšne cenzure, ne da bi ga kdo lovil za jezik, razen, seveda, če govori komu čez čast, če razširja očitno laž in jemlje svojemu bližnjemu dobro ime. Če bi tako pisali recimo v Nemčiji, ali Italiji, ali Rusiji, bi ne bilo v 24 urah nobenega časopisa več in uredniki bi sedeli v ječah, če bi ne bili celo postavljeni ob zid pred četo vojakov z nabitimi puškami.. Tukaj pa lahko zmerjamo vlado po svoji mili volji in nič se nam ne zgodi. To je, pravijo, demokracija. Lepa je ta beseda in še lepše je življenje v taki deželi. Ampak včasih pa tudi demokracija ugrizne samo sebe v nos in pljuje v lastno skledo. Zlasti vidimo to v časih, v kakršnih živimo sedaj, ko stojimo mi in ves ostali svet na tehtnici in ne vemo, kam bomo padli, kje se bomo končno znašli, ko se bomo preobjedli demokracije, svobode. V teh časih, ko bi morali gledati, da stojimo vsi kot en mož za našo vlado, za našim predsednikom, ki ve najbolj, kaj preti deželi, pa se cepimo v politična stranpota in skušamo vsak na svoj način rešiti svetovna vprašanja. Pojavljajo se razni odbori in organizacije, ki se čutijo poklicane, da bodo našle pravi izhod iz kritičnega položaja. V kongresu se prekljajo prav po demokratsko in ovirajo delo vlade s protipredlogi in amendmenti, ki končno vsi prepadejo in končno le obvelja to, kar priporoča predsednik. Toda koliko dragocenega časa se izgubi z debatami, kjer se oglašajo naši postavodajalci samo zato, da volivci čitajo njih imena v časopisih, da so se oglasili. To je, pravijo demokracija, kjer ima vsak besedo. Demokracija je menda tudi to, da je dežela poplavljena s tujezemsko propagando, ki vrta in koplje pod našimi temelji, kot dobiva direktivo od tujezemskih vlad, ki cedijo sline po bogastvu te dežele. Ravno vsled tega, ker vlada v deželi taka svoboda, ima tujezemska propaganda skoro proste roke in nam pred nosom razdira temelje naše ustave. In če se pojavi kdo, ki nas opozarja na pretečo nevarnost, pa vijemo roke in vzdihujemo, da. smo vse preveč črnogledi, da vidimo sence tam, kjer jih ni. V mislih imamo znani Diesov preiskovalni odbor, ki je razkrinkal mnogo te tujezemske propagande in svoje trditve podprl z dokazi, pa se dobe mnogi, ki trdijo, da je kon-gresnik Dies, načelnik tega odbora, fanatik in norec, ki bi se ga moralo poslati v norišnico. Slepci! Ali veste., da potroši Hitler letno do $35,000,000 za svojo propagando v Ameriki? Kaj mislite, zakaj dela to? Za svojo zabavo, ali ima kak drug namen? Ali veste, da je delokrog nemškega Bunda razpostavljen tako, da se nahaja v bližini naših arzenalov, pristanišč, zrakcplovnih pristanov, smodnišnic in industrijskih središč, ki izdelujejo vojaške predmete? Ali veste, da se je nahajal v Zed. državah na obisku Claude Dornier, sin nemškega tvorničarja, ki izdelujejo bombe za nemška letala in da je bil za časa svojega obiska zaposlen v neki važni tovarni? Ali veste, da so se nacijski privrženci znali utihotapiti v vladne ladjedelnice, kjer so znali dobiti važna mesta, ki so jim pomagali dobiti v roke tajne načrte ameriške mornarice? Ali veste, da se nahaja v ameriških univerzah do 400 nacijskih dijakov, ki vsi javno prisegajo na hitlerizem? Senator Holt, ki je ves čas, odkar je bil v senatu, pobijal Rooseveltove načrte in kričal, da nas bo Roosevelt zapeljal v vojno, je dobil iz Berlina potom radia čestitke. Kaj pravite, zakaj neki? Ko je ameriška tajna policija nedavno aretirala nekega Evgena Buerka radi nacijske propagande in je bil postavljen pod $10,000 varščine, je v par urah položil to varščino v gotovem denarju. Kje neki je dobil denar? Fakt je, da je namen komunistične stranke v Zed. državah zanetiti tukaj revolucijo in se potem v zmedi polastiti vlade. Ko je naša vlada dobila v roke imenik članov nemškega Bunda v Kaliforniji, je pronašla, da je bilo izmed 2,500 članov 800 zaposlenih v tovarnah, kjer se izdeluje važne predmete za našo obrambo. Vladna tajna policija je pronašla, da" je delal v neki pennsylvanski jeklarni aktivni član nemške tajne policije. To se vrši vse okrog nas v tej veliki demokratski deželi in mi držimo roke križem in potrpežljivo čakamo, da bo ta tujezemski element dovolj močan, da nas bo prijel vse skupaj v strah in nas potaknil v konfinacijska taborišča, a najbolj nevarne, to se pravi, naše voditelje, bo pobesil po svetilkah, kot je to delal Hitler v okupiranih deželah, kot je to delal in še dela Stalin doma in v deželah, ki jih je zasedel. V takih nevarnih časih bi morala biti tudi demokracija malo bolj odločna in s takimi elementi prav na kratko obračunati. To se pravi, naložiti jih na ladje in poslati v dežele, za katere tukaj delajo propagando. V času krize moramo priti od demokracije k disciplini. Ne pozabite voliti Prihodnjo nedeljo prinesite s seboj v cerkev volivni listek, katerega ste zadnjo nedeljo prejeli. Volite za vsak okraj po enega. Trije izmed onih, ki bodo dobili največ glasov in niso predaleč oddaljeni od cerkve, bodo postali glavni odborniki. Za vsak okraj bo pa izvoljen tudi po en pomožni odbornik k temu, ki ostane še za eno leto. Naloga teh je zastopati ljudi svojega okraja. Na ta način se nam zdi, smo najbolj demokratični. Kdor. ima kako zadevo, katero bi nam rad sporočil, lahko pride naravnost v župnišče, ali pa jo predloži svojim zastopnikom, kateri bodo potem prinesli zadevo na seji pred celotni zbor, ali pa jo sporočili nam. Zastopniki pa niso samo za izrecno farne zadeve. Ti možje in fantje imajo prav tako dolžnost posredovati, če je kateri faranov v njih distrik-tu, recimo bolan, če se je nastanil kak priseljenec itd. V nedeljo bomo torej videli, kdo bo izvoljen. Kdor bo izvoljen, mu bomo dali vedeti med tednom, tisti naj pride na sejo, ki se bo vršila ob 11. dopoldne, v nedeljo 26. januarja. Nobenega izgovarjanja ne sme biti pri tem. Ko si enkrat izvoljen, je to ljudski glas, ki te kliče v službo, katera ni tako težka, da bi jo ne mogel opravljati, razen če katerega zadržuje trgovina. Fara bo napredovala le tedaj in le toliko časa, dokler bodo v večini farani pripravljeni storiti kak korak v to svrho. * * * Na seji glavnega cerkvenega odbora zadnjo nedeljo je bilo sklenjeno, da napravimo farno veselico. Ta veselica se bo vršila v Narodnem domu na 80. cesti in sicer v nedeljo, 23. februarja, to je zadnjo nedeljo pred postom. Veselica bo čisto preprosta in domača za stare in mlade; Vsi so vabljeni. Ker je že navada, da se v tistem času vrše večkrat veselice z maskami, je bilo sklenjeno, da podari cerkveni odbod nagrade in sicer za najlepšo masko $10, za drugo $5 in za tretjo $2.50. Zanimivo je, če so maske lepe, recimo če kdo pride v opravi George Washingtona, ali kakega vojvode, ali pa tudi v moderni opravi, ki predstavlja kaj vzvišenega. O tem bomo pisali še več. Pripravite se. Nagrade so lepe in odprte vsem brez izjeme, naj so farani ali pa ne. Vstopnina je samo 35 centov. * * # "Ali si se zabaval pri jahanju včeraj?" "Zabaval, to že. Ali nisem pa nikdar vrjel, da bi mogla kak stvar nabasana s senom biti tako trda. Danes niti sesti ne upam." * * * Tako zlahka se že dolgo nisem smejal, kot v nedeljo večer pred svetovidskim odrom. Tisti presneti čevljar se je tako znal obračati, da bi bil človek navzlic vednosti, da je igra, skoraj mislil, da je vse resnica. Svetovidskim igralcem naše čestitke. Fjrav tako tudi zboru Baraga. To je pohvalno, da imajo toliko mladine, katera poje in govori pravilno slovensko. + * * "Reci 'naše' ne 'moje'," je rohnela žena nad možem. "Vse je samo tvoje: 'moja hiša, moj avto, moja hči.' Kaj mojega ni nič?" Drugo jutro mož vstane čmern, kakor po navadi, in išče sem pa tja po sobi nekaj časa, potem pa reče nevoljno: "Kje vendar so naše hlače?" Imel sem strica, kateri je dp svojega 50. leta pečlaril. Čisto sam je bil, pa nikdar ni rekel drugače kot "naše." "Naša hiša, naš travnik, naša živina." Na dru- gi strani pa imamo ljudi, kateri vedno govorijo, kot bi bilo vse njih, "moji otroci, moj ta stari, sem avto kupila, moj tax je visok." Taki pojmi in termi-mini so morda nepravilni, toda komunistični niso in to je nekaj. Vsak komunist bi moral reči: "Kje so naše hlače?" * * * Imenitna stavba je Ferfoli-jev novi pogrebni zavod. Mr. George Voinovich, arhitekt je lahko ponosen na svoje delo in Louis Ferfolia vesel, da se je vse tako lepo in povoljno steklo. Hiša je, Colonial sloga in izgleda kot da je stala precejšno svoto. Vsa notranjost je krasno urejena in krasno opremljena. Družina Louis Ferfolia se je preselila v zgornje prostore, dočim je spodnji del za pogrebne namene, , Zgoraj bi torej še marsikdo r,ad stanoval. Spodnjih prostorov pa se za enkrat še ogibljemo. Ta pogrebni zavod je med najmodernejšimi v mestu. * * * Kdo stori največ za cerkev? To vprašanje bi se lahko stavilo ob kaki priliki. Ne vem, kdo bi se najbolj postavil. Nekateri izmed cerkvenih odbornikov so vedno pripravljeni za delo pri fari. Ge pride bazar, so na mestu, če je piknik, delajo na vse moči, če je kaka slavnost, pomagajo, da je vse v redu. Toda, če vam povem, da štiri dekleta, Frances Gliha, Agnes Slamnik, Mary Winter in Justine Supan vsako leto skozi zadnjih 15 let odprejo in vpišejo preko. 120,000 kovertic in seštejejo vse te svote skupaj, č^ pomislite na to, pa takoj veste, kdo stori največ za dobrobit fare in vse to brezplačno. Thank you, girls. May God reward you richly some day for that. * * * Tako se govori. Pri Frank Kocjanovih so bili dalj časa sami- Pred kratkim je pa prišel, menda iz Avstralije in hotel imeti "je^'perge" nek Tuj ček. Sprejeli so ga in mu dali ime Robert Frank. Victor Kic in Rose Skočaj sta mu za priči, da je kristjan. Pri Charles Novaka na Goodman Ave. so tudi nekaj takega dobili v hišo. Novoprišlec je ženskega spola in so ji dali ime Geraldine. Anton Tomasello in njegova soproga Sophie, rojena Zupančič sta jo spremila v cerkev. * . * * "Ali veš, kateri so sedem ču-dov sveta?" "Jaz vem samo za enega. To je bil moje žene prvi mož." No, vidite, že zopet samo zabavljanje čez ženske. Tak je ta svet. * * * V nedeljo popoldne se vrši letna seja Narodnega doma na 80. cesti. To je podjetje, pri katerem ima velika večina tukaj stanujočih Slovencev delnice. Zato ne bo več kakor prav, da se tudi vsi delničarji udeležijo glavne letne seje, da vidijo in slišijo, kako podjetje stoji. Torej v nedeljo vsi na sejo. To podjetje je danes na dobri podlagi, je bilo eno izmed prvih narodnih domov, ki so izlezli izpod težkega dolga. To pa zato, ker je direktorij od spočetka pa do danes delal, kot bi delal sam zase, skrbno in vestno in zanesljivo. Nikdar se ni podajal v kake strankarske smeri. Vsak, kdor je prišel, je bil, če je bilo le mogdče, postrežen. Pa čemu bi vam pravil. Pridite na sejo v nedeljo vsi in se prepričajte sami. * *. * Naše sožalje izražamo tem potom družini Telatko in družini Jesenovic, ki- so izgubili svoje starše. Telatkovirn je umrl oče, Jesenovicevim pa mati. Tako je' na" svetu. Obe- ma pokojnima naj sveti večna luč. R. I. P. * * * Med tem, ko je hotela čez cesto mala Patricia Bykowski, jo je zadel avtomobil in ji zlomil nogo in jo tudi drugače precej udaril. Prepeljana je bila v bolnišnico, kjer se dobro zdravi in upamo, da bo prav kmalu zopet nazaj med šolarji. Mala Theresa Perko, hčerka Joseph in Therese Perko iz Mansfield, je zopet v bolnišnici, kjer se je morala podvreči precej težki operaciji. V bolnišnici se nahaja tudi Mrs. Joseph Kenik, pa pravijo, da ni nič nevarnega. Anton Arko je že več mesecev bolan in se ne more ganiti iz postelje. Francis in Jerry Shuster sta morala radi influence pustiti cel teden šole, kar sta zelo nerada storila. In tako gre od dne do dne. Bolezen dobi sedaj tega, sedaj onega. Smo pač na zemlji. 211 i * * * . . Tri kratke igre ,enodejanke, bodo predstavljenega odru tukajšnjega Narodnega doma v nedeljo, 26. in pondeljek, 27. januarja. Igre so take, da jim bo vsak lahko sledil, čeravno so angleške. Dve sta zelo smešni, ena pa je resna in zanimiva. Ker gre polovico dobička za cerkev polovico gre za St. Catherine, čegar igralci bodo nastopili, zato smemo pričakovati, da bo udeležba velika. Rezervirani stoli so po 50 centov, drugi pa po 35 centov. V nedeljo ob 2., to je 26. januarja bodo igralci vprizorili vse igre za otroke, kateri imajo vstop za 10 centov. Vstopnice so sedaj na razpolago pri Mrs. Frances Perko, pri Jos. Smre-karju in pri Kužnikovih kakor tudi v iNarodnem domu. * * * ne pozabite voliti in prinesite listke s seboj v cerkev v nedeljo; 19. januarja—jutri. ' ———o—- 1 Želite razvedrila? lahko prepričani, da boste lahko vsi veselega srca in vsi povoljno postreženi. Po težkem delu si ob koncu tedna vsak rad malo oddahne in kje bi si iskali bolj veselega razvedrila kot na naši zabavi, zato ponovno vabim in želim, da se vidimo v soboto, 18. januarja, 1941 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Tajnik. -o- Iz Euclida Kakor vsako leto, tako tudi letos priredijo naši mladi člani pod imenom St. Vitus Boosters št. 25 Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote svojo letno zabavo s plesom in sicer 18. januarja, 1941 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Saj vedno poudarjamo, da je mladina zelo potrebna za naše organizacije in jo moramo podpirati in ji pomagati v slučajih, kadar se obrača na nas. Ker naša mladina ni zadovoljna samo s resnim delom za društvo in organizacije, ampak mora imeti tudi zabave in različne športe,, zato ste prošeni vsi starejši člani, da ne ostanete doma v soboto na večer njih prireditve, temveč pridite in se po-veselite z njimi, ker to bo zabava za stare in mlade in če vas več pride, tembolj vas bodo veseli. Dajmo jim priznanje, da si sami pomagajo isi svoje športne namene in ne moremo jim oporekati, da zapravljajo našo blagajno, ker to ni res, ker si s to letno veselico pomagajo v svojo blagajno. To poletje so naši fantje postali zmagovalci—championi v Ohio KSKJ Boosters (Soft Bali) ligi in v ta namen vabijo sedaj vse člane in članice društev v Clevelandu in okolice, da pridejo in se z njimi porazve-selijo, ker se ne bo noben kesal, ako prebije par ur v veseli družbi naših mladih članov. Zabave bo dovolj za vse, v veliki dvorani za ples bomo imeli najboljšo godbo, to je naš dobro poznani Lou Trebar in njegovi fantje, V prizidku pa bo zabava pri mizah ali pri "jaslih," pijače tudi ne bo manjkalo in ste lahko kar brez skrbi, da žeje ne boste trpeli. Tudi lačen ne bo nobeden, ker kuhinjo bo imela v oskrbi dobro poznana Mrs. Dorothy Strniša in njene pomočnice, zato ste Naznanjam vam, da se bo v nedeljo 19. januarja 1941 popoldne vršila seja delničarjev Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ta seja je zelo važnega pomena. Dobrodošli ste vsi delničarji in zastopniki društev. Na vas je ležeče, da si izvolite dober in zanesljiv direktorij, kateremu daste polno moč, da dela kar najboljše mogoče za korist našega doma. Nadalje pa naznanjam, da odbor, ki je prevzel nalogo za pobiranje oglasov in zgodovine ter prodajanja spominske knjige, katera bo tiskana za proslavo 1. junija tega leta, je že na delu. Obiskali vas bodo in vas vprašali, da bi tudi vi podali svojo zgodovino. Pripomnim naj, da so cene zelo zmerne in želim, da bi se vsak poslužil te prilike. Zgodovino lahko prav na kratko poveste in sicer: Ime in pri-mek, kraj rojstva, tudi dan in leto, ko ste dospeli v Ameriko in kje se sedaj nahajate ter svoj poklic. Moja prošnja do vas je, da ko vas bodo pooblaščenci zato delo obiskali, da bi jim dali odločno besedo in se ni treba izgovarjati, da tega ali onega ni doma. Vem, da je marsikateremu znano kako težavno je to delo, zato mislim, da sem na mestu, če malo tudi o tem zapišem, ker s tem nam boste veliko olajšali delo. , Cena knjigi bo samo 25 centov in kar mislim, da bo za vsakega ugodno, da si jo bo lahko nabavil., Ta knjiga bo v resnici zelo velikega pomena. Na prvi strani bo slika našega Ameriškega slovenskega pesnika in skladatelja Ivan Zormana. Potem pa njegova zgodovina in pa zgodovina Euclida in okolice na približno 20 straneh. Tukaj bo popisano, kako in kateri so bili prvi tisti Slovenci, ki so si kupili tukaj zemljo in si gradili domove itd. Upam, da bo ta knjiga napravila prav lep vtis in bo tudi v ponos naši naselbini.. Ravno vi, prvi naseljenci, ste napravili in pripomogli največ, da je naša naselbina postala tako ponosno mesto. Zatem pa bo prišla zgodovina posameznikov. Ta bo velikega pomena. Tukaj bo marsikdo zopet našel svojega prijatelja, znanca ali celo sošolca, ki morebiti že leta in leta nista vedela drug za drugega. Zato bo ta knjiga res velike vrednosti. Na vrsto pridejo pa tudi oglasi in tukaj se nudi priložnost na- šim trgovcem, da nam zop^oci skočijo na pomoč, kar ste»nSt ikrat storili v preteklosti (Na pa vas prosim, da nam tud^ ^ ne odrečete. Kar se pa tic*- ^ cov širom Clevelanda, Plos^; prosim, da se pismeno telefonu obrnete na me, !ocjg podpisano in vam bom ljem dala vsa pojasnila^ popis (zgodovino) lahko ijjan te in ravno tako oglas 1 j u. šljete na moj naslov, ker'aj- z vseh ne bomo mogli obisl^ je tudi mogoče, da bi k« izpustili, kar pa ne bi r^rug rili. ; eve Ceno oglasom so slede* mo stran $16.00, pol strani trt strani $4.00, osminka} $2.00, šestnajstinka strani^^ Platnice $25.00. 2ap: Ta knjiga je splošno z8ni z upam, da bo v ponos složni mu narodu. Rečeno mi flora da take knjige še ni bilo % je Zahvaljujem se vam že Srab: za vašo naklonjenost. S !n da vom, s sti Mrs. J. Klein, zapisnik%ta. 19407 Muskokfni n Clevelaiid.pad( Tel. IVanhoe f jaz o se Bodočnost Združeni^1 dinskih pevskih iKZl - Jne Šest let delovanja ^obrr na kulturnem polju,,it b< glasba, je tako izrednheva da jo je treba proglasiš, nem Clevelandu. StoPveki sedmo leto, in kot prefs, d me veže dolžnost, da friast podam račune, nekak >f vsil in kaj moramo delati, lr že notranje sile ne uni&it, j kar nam niso zunanje Sun ne sile mogle v svojem kmi vanju. ^etliK Koncertov, iger in ene priredb v korist skupni in samezne blagajne je na Pogrešati je bilo pa sMresl ten koncert vseh zbor0'za ; drugače gornje ime Ji 50 prikladna laž. Za to so nice, logi v preteklem letu-^'ozne ni nobenega, zakaj bi 1,1 z to nekaj bolj sijajnf^^ vsak prej, celo oni ( burghu. Imeli bomo pozno VJU| skupen piknik in skor" O cej lepih nagrad ali Pa; mo, kakor bodo sklf skupni seji vseh zboro\ mezni zbori bodo ime|' leta po en koncert a'1 zraven svoje druge izlet' ■— redbe, da utrdijo poJ' blagajne. Že par let se predna^ jo za skupen koncert ne v Detroitu. Vsa d" so zbori vedno nastop* ||J no, sedaj so že priprav je skupinca, ki se ogre'A let bolj kot pa z realn0 gajne, da bi bilo tudi d<| bi šli pevci enega ali rov. Temelji se ne str demokracija mora ako 'bomo začeli kar! 1. t skupaj vleči na eno s^ (Dalje na 3 straWtopn ESI PERSONA Na razpolago za financiranje nakupa # avtomobila % gospodarskih predmetov Za: 9 družinske in hišne potrebščine ® popravo posestva 0 plačilo zavarovalninske premije 9 poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov- Pridite in povejte nam o vaših potrebah. Ni treba, da bi bili vlagatelj. the north american bank co. 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo Rd- fklji tttxttx « E § Pogrebi se lahko naroče za vsako ceno, ki jo zmorete pl AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd Street IVanhoe NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ Wt T M I/Mtjx/Vlw KJJ **XJ> *«• JCmrn f vabijo na S veselico zmage j v soboto 18. januarja 1941 j V SND NA ST. CLAIR AVE. | Igral bo Louis Trebar orkester : njem in nastopom, prehrano in prenočišče, pa bomo radi prišli Sem pa proti temu, da bi se De-troitčane varalo z malo skupin co kakih 40 do 50 pevcev in jim priredilo koncert, ki vemo, da ne bi bil tak kot so bili drugi Vprašanje je tudi, ali bodo starši pripravljeni žrtvovati dva dni, enega pri delu v tovar ni, drugega pa svojega in utr-peti na plači, plačati vožnjo in drugo ter biti varuhi svojih lastnih otrok? To je vendar velika rizika in ne verjamem da se dobi med našimi ljudmi tako neumne starše, ki bi pusti li svoje otroke prenočevati drugod brez svojega spremstva, ali v spremstvu zaupne osebe in dobre prijateljice ali prijate lja. Zraven vsega tega je treba misliti tudi na izmučenost otrok, in kdor misli na odpravo potovanja in koncerta v enem dnevu, naj si to neumno misel kar lepo izbije iz glave, kajti fak človek ni prijatelj mladine, ampak njen sovražnik, ki bi jo izmučil v svojo slavo do mozga! Ako hoče mladina imeti pošten koncert, mora ugodno potovati in biti spočita. Detroitčanom pa priporočam radi solidarnosti naše mladine, naj nikar nič ne ukrenejo, ako niso zastopani vsi skupni mladinski zbori. Na stare, poznane prijatelje v Detroitu tudi apeliram, naj se dobro pripravijo, ako mislijo na kaj takega, da eventualno res organizirajo gostovanje clevelandske mladine pod vodstvom g. Šemeta, ampak vse to naj se izvrši tako, da bodo tukaj gmotno razbremenjeni—da bo garantirano od vas vse, kar je v zvezi z stroški! To je mogoče, in ako se bo delalo v tem pravcu, tedaj smete pričakovati tisti odziv, katerega je želja nas in vas vseh. Takrat vem, da bodo tudi starši lahko nekaj naredili, ampak treba jim je dati nekaj oddiha. Do svidenja, pozdravljeni detroitski rojaki! Za združene mladinske pevske zbore: Joseph A. Siskovich, preds. -o- IZ NAŠIH NASELBIN Sheboygan, Wis. — Dne 8. januarja je tukaj umrl Anton Prime, star 52 let in rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici na Primorskem, po domače Hladov. Bil je samski in zapušča brata in dve sestri v Clevelandu, drugo sestro pa v Greenwoodu, Wis. V Ameriki je bival 36 let. Springfield, 111. — Dne 7. januarja je tukaj umrla Ana Bez-govšek, stara 18 let in rojena v Springfieldu. Bolehala je od 10. oktobra m. 1. Tu zapušča starše ter dve sestri. Chicago. — Umrl je Anton Horvat, star okrog 80 let in v Ameriki je živel blizu 50 let. Pokojnik je bival 24 let v Jo-lietu, kjer je vodil gostilno in li-kersko podjetje ter je kot liker-ski trgovec veliko potoval po slovenskih naselbinah po Ameriki. Bil je na splošno poznan Pred 25 leti se je nastanil v Chi-cagu, kjer je imel gostilno do prohibicije, potem je pa odšel v pokoj. Rojen je bil v Stavči vasi pri žužemberku na Dolenjskem. La Salle, 111. — Pri delu v premogovniku se je 6. t. m. precej pobil rojak Rudolf Trdina, ko se je "slate" zrušil nanj. Nahaja se v bolnišnici. 5 PIERCE-ARROW 5 oseb, sedan; izgleda ko takrat, ko je zapustil tovarno; cena $125 1939 PONTIAC, Coupe za 5............$515 1937 PONTIAC, 2-Door, Heater.... 375 1938 DODGE, 4-Door .................... 475 1940 DODGE, 4-Door, radio............ 675 1939 DODGE, 4-Door, radio, heater .................................. 575 1933 DODGE 4-Door sedan; izvrstno vozi $45 1937 DODGE, 4-Door.................... 375 1936 PLYMOUTH, 4-Door, radio, heater .................................. 265 1937 CHEVROLET, 2-Door, heater 345 1938 PONTIAC 4-Door sedan, Radio in heater; temnozelen; v finem stanju $495 1940 PONTIAC COUPE Niste še videli lepšega rabljenega avta; je vozil samo 4,000 milj $695 1940 PLYMOUTH, 2-Door, črna barva, kot nov, prevozil 5,000' milj ...............,......... 1940 FORD, 4-Door ..................... 1937 FORD, 4-Door, heater......... 625 595 225 1939 CHEVROLET Jako malo vozil, last duhovnika ter je v finem stanju; 4-Door Master de Lux $495 1935 FORD, 4-Door, heater, radio.. 65 1939 OLDSMOBILE, 2-Door, heater .................................. 575 1938 OLDSMOBILE, 2-Door, heater .................................. 475 1938 PACKARD Medel "120" sedan; ga je vozil in oskrboval šofer; ta avto je lasteval Shaker Heights milijo-ner in jo malo rabil poleti c.j. harmon, inc. 2926 Mayfield Rd., en blok zahodno od Superior FAirmbunt 8357 Res. _ POtomac 0086 Vabilo na zabavo Mr. in Mrs. Frank Kovačič, 4121 St. Clair Ave. vabita prijatelje in znance danes zvečer na domačo zabavo. Postregli Domo z dobro večerjo, z dobrim pivom in vinom. Igrala bo tudi dobra godba za zabavo. Se priporočamo za obilen obisk. Odda se stanovanje obstoječe iz 4 sob in kopališča, 736 E. 93. St. Vpraša se na 7215 Myron Ave. (15) TRGOVINA NAPRODAJ Naprodaj je grocerijska trgovina; nahaja se na prometni cesti v slovenski naselbini; se zamenja tudi za hišo. Za naslov se poizve v uradu tega lista. (15) Hiša naprodaj Proda se hiša za dve družini; nosi mesečne najemnine $50; poleg slovenske cerkve v Col-linwoodu. Hitremu kupcu se proda pod ceno. Za podrobno-se zglasite na 16821 Grove-wood Ave. (Jan. 15, 16, 18) Stanovanje se odda obstoječe iz 4 sob. Vprašajte na 6217 St. Clair Ave. (Jan. 16, 18, 21) BISER NARODNIH IGER! MALI OGLASI Delo dobi natakarica (waitress) za ob sobotah zvečer. Mora biti nad 21 let stara. Oglasite se v Nottingham Tavern, 18526 St. Clair Ave. _ Delo dobi dekle za pomoč v delikatesni trgovini; mora biti stara okrog 20 let in mora imeti izkušnje v tem poslu. Zvečer ali ob nedeljah ne dela. Vprašajte pri Glen's, 7038 Wade Park. (16) POPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE POHIŠTVA. Se priporoča JOHN J. CERAR 5819 Bonna Ave. HEnderson 2632 liiimimiuiitmiiiimiiiimuimimium'1 I CERTIFIED 1 TYPEWRITER 1 SERVICE 1 1127 East 66th St. = s H s Pisalni stroji in seštevalni stroji j= 5 naprodaj, v najem in v popravo. 5 s Trakovi in carbon papir. J. MERHAR Pokličite HEnderson 9009 ^itiiiiimiiiiuimiiiiiiHiimmiiMiiiiiiui? 'DIVJI LOVEC' (Spisal F. S. Finžgar) vprizori v nedeljo 19. januarja, 1941 1 1 M i tl"iir v OB 3. URI POPOLDNE V S. N. DOMU, 6417 St. Clair Ave. Dramski zbor "Iran Cankar" Osebe: ZAVRTNIK, rlhtar (župan) ................................................. JOHN STEBLAJ MAJDA, njegova hči .....".....!?.'........................................................ ANNE ČEBUL LISJAKOV GAŠPER, sin posestnika ................................. LOUIS ZORKO MARUŠA, kočarica ................................................................ NE2IKA KALAN JANEZ, njen sin ......................................................... RUDOLPH WIDMAR TINE, gostaški sin........................................................................VATRO GRILL TONČEK, vaški revež, norček .............................................. ANTON EPPICH JE2 > ........................:........................................................ JOSEPH SKUK GABER ( kmetje .............................................................. JOHN KREBEL ROZMAN r ........................................................................... ANTON DRENIK ERŽEN J .............................;............................................... WALTER LAZAR SAJETOV JURE, kovač .......................................................... JOSEPH MRHAR ŠPELA, njegova žena .................................................... JOSEPHINE MOČNIK ANKA | dekleti ................................................... FRANCES TAVČAR ROZA j .............................................................................. VICKY PENCA GROZDEK, oštir .................................................................. AUGUST KOMAR DOLINARICA ........................................................................ JENNIE DAGARIN PRVI LOVEC ..................................................................FRANK PLUT DRUGI LOVEC ............................................................................ JOSEPH BIRK PRVI BIRIČ ....................................................................JOHN ČEH DRUGI BIRIČ ............................................................................ ALBERT FATUR JURčEK, pastirček ...................................................................... EDWIN GRILL Dekleta, fantje, dečki, lovci, skrivači, planšarice. Vrši se 1. 1848 na Gorenjskem. P) 'vo dejanje: Sredi vasi na velikonočno nedeljo. — Drugo dejanje: Pred kovačnico Sajetovega Jureta. Tretje dejanje: V Grozdkovi krčmi na dan žegnanja popoldne. Četrto dejanje: V gorah pod slovenskimi Alpami. Režiser: Vatro Grill Mojster odra: Frank Žagar Kostumi: Frances Tavčar, Jean Turkovich Rekvizitor: Frank Klemene Masker: Joseph F. Terbižan Scenerijo 1. 2. in 4. dejanja naslikal: Shirley Braithwaite | Prihodnja "Cankarjeva" predstava: na pustno nedeljo = , 23. februarja, veseloigra "Kurentova nevesta." ^llllItllilUliHUUHIIIIIIIIIIIIUIIIUIIIIIII^ I ZA 1)01 i hO PLUMlilNGO I | IN GRETJE POKLIČITE | mm | A. J. Budnick & CO. f PLUMBING & HEATING 7207 St. Clair Ave. 5 Tel. Henderson 3283 10008 Burton Ave. Ees. MUlberry 1146 KRASNA NOVA SCENERIJA! $ Kupite sedaj in prihranite $ Vprašajte LOU PIKE Zagotovite si dobro rabljeno karo po nižji ceni. Spomladi bo mbrda primanjkovalo avtomobilov FINANCIRANJE PO NAJNIŽJI CENI CLEVELAND TRUST NAČRT S s S k Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina" CATHOLIC D1QEST List of Books That Should Be Redd By Francis B. Thornton Since Maynard Hutchins and Mortimer Adler started their educational experiment, reading: the '.'classics", has once more become a live issue. St. John'fc College in Annapolis has moulded its curriculum on the 100 best books. The weekly pictorials have Riven the movement extensive space in their pages. This is not all. The radio chains, sensitive as ever to popular trends, determined to teat public fancy in this regard. The inauguration of a program, "Invitation to Learning," was modestly launched. Three literary critics dominated half-hour discussions of famous books, ranging from Plato to the Victorians. The critics, Allen Tate. Huntington Cairns and Mark Van Doren, have proved, in their amiably pedestrian program, that reading discussions over the microphone are really attractive. Within the last month they had an estimated audience of 1,000,000. Since Aristotle first explained how books came to be made, western civilization has become increasingly complex. For the few who are widely traveled there are thousands who seldom if ever pass the boundaries of their state or county. They will become narrow and provincial unless they teach their minds to become excursionists. For them the libraries offer scope for unlimited travel: the most fascinating lands, the most pungent personalities, the most varied experiences are stored up within the covers of books. Yet some direction is necessary. In the welter of modern books, still in labor on the presses, the modern reader is lost without a guide. In the entire printed world he is both lost and bemused. Catholics are no exception to the rule. As a matter of fact, they require a very special treatment. The list of classics, as compiled by John Erskine and Mortimer Adler, contains books which are harmful to Catholic belief and morals. Others not on the "Index" are so subtly colored lastniki avtov! Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo, da bo avto izgledal kot nov. Točna postrežba; cene zmerne. Se toplo priporočam Superior Body & Paint Co. 6605 St. Clair Ave. ' EN 1633 'llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllkr. femrrrrr^yyxT1»TtirrrmT^^Tmmxill^^ ST. LAWRENCE NEWS (Continued from page 4) Turk. If any more Sodalists are interested please come next Monday evening as there is still time to .ioin. We would like to see a large representation of sodalists in the choir. ANNUAL MEETING The annual meeting of the Sodality was held Thursday evening, Jan. 9, 1941. Plans for the Silver Jubilee were further discussed. Each Sodalist was asked to bring in at least one ad and some patrons for the Silvar Jubilee book. Please cooperate with the committee that is working on the souvenir book. VOLUNTEERS The following sodalists volunteered to serve on the various committees for the Silver Jubilee. Souvenir Jubilee Book Committee: Caroline Cergol, Victoria Hočevar, Josephine Strainer, Victoria Yanchar, Albina Zele and Mary Frank. Jubilee Banquet Committee: Mary Strekal, Dorothy Blatnik, Stephie Možic, Josephine Sadar, Frances Peter-nal, Josephine Planinsek and Christina Oberstar. Jubilee Publicity Committee: Rosalie Lekan, Julia Zele, and Helen Colnar. ELECTIONS Election of officers was held at this meeting. The following Sodalists were elected: Mary Strekal—prefect, Josephine Sadar—vice prefect, Albina Zele —secretary and Josephine Flaninsek— treasurer. At this time we wish to express our sincere thanks to the Sodality officers that are vacating their posts and wish the succeeding board full success in the year to come. The newly elected officers will be officially inducted in their offices in the church following the recitation before the next monthly meeting of the Y. L. Sodality. SERENADERS COME TO LIFE AGAIN Sunday, Jan. 12th, the Serenaders held a meeting after a much needed vacation, and are now .iust rarin' to go. With a great turnout of new and old members, the Serenaders will soon be themselves again. BOWLERETTES PUT DANCE OVER Saturday, Jan. 11th, the St. Ann's Bowlerettes held a dance at the Slovenian National Home, and filled the house to capacity. Some of the following were seen having a grand time: Frank Debelak. What? Why, of course, with his other half. . . . What would a dance be without George Gucanac, I ask vou? . . . Ann Grden, Dorothy Yanchar and Ann Krai in a huddle over something. . . . Ahem, that trio again. Doiothy Slak, Angela Kodek, and Josephine Marincic getting their men, not man, for the night. . . . Julia Zele. rating quite a number of compliments. from the fellows. . . . Rudy Kastelic doing the Rumba. . . . Tony Kocianic meeting many old classmates and talking about schooldays, . . . Johnny Lekan heading a group of singers. . . . Angela Winter coming to the dance after working hours. . . . Johnny Barle alone? ? ? . . . Lou and Loddie Trotter walking around the floor. Find anything boys? . . . Frank Ferfolia talking business. . . . Mary Strekal watching a certain one, dance. ... So, all in all everyone seemed to enjoy himself. NEW DANCE BAND HOLDS SECOND DANCE Leu Sray, and his newly formed band are holding a dance Feb. 15th, cn Valentine Day. At their introductory dance, a few weeks ago, the band was praised very highly by everyone, cc keep Feb. 15th in mind. HUNTING CLUB HAS VENISON DINNER Tonight, Jan. 18th, the Rainbow Hunting and Fishing Club, are sponsoring a Venison dinner and dance, at the Slovenian National Home, E. 80th, .off Union Ave. so come one, come all, a good time is assured to all. EOVER CLUB MEETS All members of the Rover Club are urged to attend a meeting on Sunday, Jan. 19th, in the school hall. After the meeting, a bowling match between the Varsity and the Old Timers will climax-the day. The meeting will start at 2 o'clock sharp. Saving adioK, this is the Eves and Ears of THE SAUCER with false liberalism or anti-Catholic-Ism as to be a danger in the hands of all but the most mature. Given to the young, their, harm is incalculable. Yet Catholics must read and they should have adequate lists. After all. Catholics have the most ancient and hest 'intellectual tradiion of the western world. It is a natural tradition, since medieval brilliance grows quite naturally, as a flower grows and blossoms. out of the ideas of Socrates, Plate and Aristotle. On the superb foundations of their naturalism Augustine. Albert and Aquinas built the philosophical aspects of the City of God. - Ours is an intellectual tradition, and yet how few Catholics have any acquaintance with the great books of our best writers. Pew are building a wide understanding of the faith which will inform and deepen their lives. Catholics, too, are often frightened at the idea of heavy reading. Their fright is unnecessary. We maintain, with the best authorities, that anyone of ordinary mind can learn to ■ read the classics, and certainly any Catholic with a knife-and-fork knowledge of Catholicism can leatn to read 'the Catholic classics. A little use of the dictionary, a little study of grammar, will do us no harm, and these are the keys to all reading. In making our list we have in no way envisaged it as a complete list. It is, however, a complete introduction to Catholic literature. A great many of the bocks are suitable for those of high school level, especially if an adequate discussion club is started under the friendly leadership of intelligent teachers. The inclusion or exclusion of books is based on no prejudice or failure to recognize that there are deeper treasures and wider boundaries. "They move easiest who have learned to dance," says Alexander Pope, and the Catholic who intends to be a Catholic to the best of our tradition, requires a knowledge of at least those books which we have listed. The trail is clearly marked. It winds through the pleasant landscape of great prose and poetry. It takes us into wider knowledge of intense life and interesting people. It leads us to the "depth of the riches of the knowledge of God." (To be Continued; ST. VITUS NEWS (Continued from page 4) new officers were inaugurated. Important plans were made for the coming year. After the meeting Mr. Grdlna showed a few movie pictures including the one from Lira's last outing last summer. We had dancing, singing and refreshments. The girls contributed sandwiches and the boys added the drinks. Boy, did we have fun. Just ask the members. Thanks to the girls who made the drapes for the windows of our rehearsal room. The ladies who did the work were Mrs. Filetič, Mrs. Cerar, Mrs. Potočnik. Miss Frances Grum and Mrs. Urbas. They certainly made the old place very cozy. This signifies that the Lir-ites are determined to do things this year. Lir-ites, let us end this song with a crescendo which will disturb the air waves and keep increasing until the final chords will be heard throughout the parish and will be effective in bringing in new singers. With a musical farewell, I am your RINGER OF CHIMES » ♦ * HEY THERE FELLA! IT'S FOR YOU—IT'S FOR ME ITS A VERY MERRY REMEDY FOR PAIN AND MAYBE THIS AND THAT. "SCHOOL DAZE"—VARIETY SHOW IN TWO ACTS. YLS PRESENTS HILARIOUS COMEDY NEXT MONTH "School Daze"—a hilarious variety show in two acts will be presented by the Young Ladies Sodality of St. Vitus Parish on Sunday and Tuesday evenings. Feb. 9th and llth respectively. Admission will be 35c, reservations by request only. Both Junior and Senior Sodalists exclusively are cast in this ever-funny stage production which is being directed by Mr. Matt Grdina, stage manager of high merit. "School Daze"—which is just that— will include specialty acts of comedy and pathos, colossal costuming and colorful stagecrafting. There will be the proverbial "school mar'm" and a "schcolroomful" of loveable "kids" of every type and description, whose one aim in life is to '"roll 'em in the aisles"! Friends—mark your calendars now and have the time of your life on Feb-ruarv 9th and llth when the YLS exhibits a stageful of real comedy ATTENTION SODALISTS!!! For the benefit of the Sodalists that-have not been otherwise notified, rehearsals for "School Daze" are being held every Tuesday and Thursday evenings at 8:00 p.m. in the school auditorium. Members who desire to be in the Show may still report on Tuesday or Thursday of next week, Jan. 21st and 23id. "School Daze" is banking on your cooperation and enthusiasm for its success! HOLY NAME BOWLING TOURNEY Second Round Results The feature of the evening was the making of a 6-7-8-10 split by A1 Cim-pcrman. OUT OF TOWN Mrs. Josephine Seelye, auditor of Slovenian Women's Union, is attending the annual meeting of SWU in Jo-liet, Illinois. Urbas ........................ 132 141 132 Deolst ........................ 140 139 153—837 Intihar ...................... 144 133 157 Kodromaz ................ 144 155 153—886 Cimperman ............ 138 170 122 Merhar ..................... 116 143 156—845 Cpaskar .................. 137 146 126 Sire ..................................................... B. Tcmc .....*........... 114 139 97 Vidmar ..................... 151 160" 176—837 E. Tomo .................. 105 102 111 Kcporfc ...................... 160 126 129—733 Winter ...................... Ill 129 134 Kolar ........................ 145 223 120—862 -„0-- Ročnost Združenih mla-iinskih pevskih zborov ti (Nadaljevanje z 2 strani) J-- drugo, tedaj je smrt ne-p" Iz tega pridejo ljubo-jiosti, spori in drugo. Za .zborov pa prevzeti finan-' odgovornost, na podlagi jurskih skušenj, je pa na->st pogubonosno in za-Uanje tiste blagajne,kate-I ljudstvo pomagalo zbrati ,j&j zato, da se mladina uči s'> kolikor najdlje časa, ne i bi šla "gostovat prisil j e-frugod in to na svojo rizi-j eventualen račun, j mojem mnenju bi bilo ne-|ho zahtevati od staršev .> žrtvovanja in od javno-'bmoč zato, da se gre dru-^zapravit denar. Ako smo "i z prijatelji mladine- in ,mi podporniki, povedati noramo, da ves denar, ka-fe Je nabral v blagajne, se »rabil za vzdrževanje zbo-ln da le kadar drugi plača-f stroške, sme ta mladina 'sta. lni ni vseeno, če prej kak jpade iz pozornice ali kas-I Jaz sem zato, da mesto, J se denar zapravljal v F1 krajih, da ako je kake-)Doru odveč, naj lepo prav fatsko nudijo del svoje ine onemu, ki ne ve kam obrnil za naslednji dolar, »t bo skupnost, takrat bo fevanje in demokracija 'is. I^ku, katerega so pitali ls, da mladinski zbori rao-fiastopati skupno, se ne-. vsili vprašanje: "Kdo-žene tako strašno za v jp Par častihlepnih oseb |rUn vseh zborov ali otroci, kmi Detroitčanje?" Kot ^dno povdarjal, velja naj eno pravilo: Ako nas in sestre v Detroitu res ' naj se sami organizira-"'eskrbijo dvorano naj-' za 1,500 ljudi, razproda-| centov ali več vse ^ce, garantirajo z čekom °žne in druge stroške v >__5_^vodnevnim P°tova- Igoslovanskit. : dan I Izdane s | i -evelandskai mednarodna i Razstava i 1111 dvajset inozemskih jC razstav A ®TNA DVORANA I 7" do 11. zvečer. Y ^0Pnice v predprodaji X pri vratih T Mljuček 19. januarja 1 DEDICATED TO THE YOUNG AMERICAN SLOVENES DEADLINE FOR ALL C WEDNESDAY NlO DR. FOTICH HONORED AT YUGOSLAV DAY cAt cA Glance A dinner will be given in honor of his Excellency, the Yugoslav Minister, Constantine Fotich tomorrow at 1 p.m. in the Rose Room of the Hotel Cleveland. Minister Fotich will be in Cleveland together with other dignitaries of the Yugoslav Legation for the occasion of the Yugoslav Day at the International Exposition. Mr. and Mrs. James Debevec have been invited to be guests in the consular boxes for tonight's eight o'clock evening performance in the Public Auditorium. At this time, the guest of honor will be his Excellency, the Royal Yugoslav Minister Constantine Fotich. , The Lirites held their annual meet- • ing last month and elected the follow- • ing people: Mr. Frank Kuret for pres- > ldent. Miss Agnes Klemenčlč for sec- > retary. Mr. Peter Srnovrsnik, vice-' president, Mr. Daniel Postotnik, treasurer. Mrs. Frances Cerar, Miss Frances Grum and Mr. Joe Marinko were ■ elected as trustees. Mrs. Victoria File-tt'.d and Miss Agnes Klemenčlč are i representatives to United Lodges, Mr. • George Kvaternik took over the posi- ■ ticn of collecting dues from the sup-1 porting members. The Lir-ites also decided to give a performance after Easter. Miss Dorothy Grum was introduced as an alto singer. Mr. Frank Švigel a former member also rejoined. Welcome, we say to both of^you and we hope to have your fine voicfes for a long time with us.—Pause— Alright basses, bring it out fortissimo. You need not sing soft. There are only a few of y6u so you have to make up for the lack of voices in your sectlo^. pause— , Truly we. do need nkore men with bass voices. Come on you parishioners, join Lira and help your church choir ; increase its membership. Please bear in mind that Lira Is not an indepen-. dent club. Lira is part of your church, it belongs to you. Anyone who has a ; desire to sing and who can hear the tones as they really are, may join anytime he wishes. No one receives any pay and no one pays any dues. All you. are asked is to sacrifice one evening a week for rehearsing and be in church every Sunday at 10 o'clock mass. Now don't say you can't devote one evening for your church. Lira has been singing in church for 28 years . and during all this time many singers have ccme and gone, but while they > were members they came to rehearsals regularly. They were willing to give one evening a week for the St. Vitus Church. The present Lir-ites are asking parishioners to join the club— vour club—and help us Improve and strengthen the singing in our church. Time and again the members hear criticisms, but those who criticise are unaware of the fact that they are knocking something which belongs to them. They do nothing to help improve the chorus. Why don't they Join us and give us a helping hand, I should say a helping voice. Come to the old St. Vitus School building any Tuesday evening at 8 o'clock. Now back to the Lir-ites. Attention—we come now to the allegro vivace movement. Come singers, lively and with smiling faces. Watch your breathing signs on the notes. The Llr-ites did sing lively and with grinning faces last Tuesday when they held their first meeting of 1041. The (Continued on page 3) I-L IN THREE-WAY TIE AS LITHS DROP SERBS Serbs 30, Liths 29 Leading by a scant one point margin with 56 seconds left to play in the final quarter the Serbians were able to held off the Lithuanians' furious attack and won 30-29, thus tying up the two teams for first place. The game was close during the first period, but the Serbs gained in the second and third quarters. However, a final period comeback brought the Liths to within one point of tying the score at the closing whistle. Ed Sakenis led the scoring for the losers with 10 points. Zumberaks 43, Jces 21 The Zumberaks worked their way into a share of the 3 way tie for the league lead by romping over the St. Joseph's squad, 43 to 21. The St. Joes one of the finest bunch of sports ever to rup over the hardwood at the St Clair Center, showed improvement and really battled the Croatians in the firs) half, the score being 16-13 after twe periods of play. But the last hall showed .experience superior to youtl and, with King and Miljenovec starting the fireworks, the Zumberaks crushed the young Collinwooders 43-21. 'King had a total of 15 points. Mi lfenovec had 14 points for the winners B. Osolin had <8 points for the losers Team Standings Team W. L. Pc< Liths ...........,.............................. 4 2 .661 Zumberaks .............................. 4 2 .66' Serbians .................................. 4 2 .661 Croatians ................................ 3 2 .00 Spartans .................................... 1 4 .20 St. Josephs .............................. 1 5 .161 Schedule Wednesday, Jan. 22 Zumberaks vs. Croatians, 7:15 p. m. Lithuanians vs. St. Joseph's, 8:00 1 m. Serbians vs. Spartans, (Bye). -o- This Is a Victory Dane« St. Vitus Boosters committee ha been very active in making prepara tions for their dance of victory thi evening in the Slovenian Auditoriur on St. Clair Ave. and nothing is lef undone to make it thoroughly enjoy able for everybody. Our very popula lccal lad Lou Trebar and his orchestr will feature the dance tunes of th evening. All of the proceeds of these annua danccs go toward helping the youn men in the lodge toward organizin their soft ball team, bowling and vari ous sports that they show any inter est in. Admission for the affair is 35 cent and a good time is assured everyone. "riARYfllwS::3 AN INVITATION TO A DANCE Did you ever attend classes at nigh school? You haven't? Well, now is the time. If you'd like tč enter-Night glasses this Winter-Read on, you'll be told how in rhyme. First, the subject that we" will b teaching^ ' Next, how much the classes will cos Then, comes the date— The teacher you'll hate— And the place, so no one gets lost. The name of the class is "SWIN( SESSION." Dancing; the subject to be taught, You'll learn how to 'Swing'— Ycu learn how to 'Sway'— You'll learn everything in dancing yo sought. And now you must know who's th teacher. He'll grade you and see if you'll pasj He's very well known— He's Collinwood's own— He's the professor of our "SWINC SESSION" class. Johnny Pecon and orchestra we'v hired. We know you'll be well satisfied, 'Cause he is the tops— His dances aren't flops— He's well kpown near, far and wide. We'll tell you now of the location. The place where dance Is the mode, The best floor of all— Is Slovenian Hall— At Shiloh and Waterloo Road. This dance has so long been awaitec If you miss: it, there is no good reasor Tomorrow's the night— And we know we are right— When we say it's the dance of the sea ;• J son:1 •• • • f <• Thirty-five cents we - will charge yoi For entering the "SWING SESSION door. You don't need much 'dough'— I The price is so low— For such good music and dance flooi Besides this you might even be lucks Free gifts will be given away, You should really be there— Such dances are rare— "Best time I've ever had", you'll say. So you won't be misled by the title, The music will not only be 'Swing', In order to please you— And other persons too— Pecon's waltzes and polkas are th thing. Holy Name Society invites vou, To attend this "SWING SESSION Dance, Your friends will be there— People from everywhere— And they won't be coming just b; chance. 1 . "Swing Session" Dance lat Slovenian Hall, 15335 Waterloo Rd. TOMORROW. JANUARY 19TH, 1941 Music by Johnny Pecon atid Orchestra I Sponsored by I YOUNG MEN'S HOLY NAME SOCIETY OF ST. MARY'S CHURCH I Come one! Come all! Entry Fete 35c Local Statisti CONVALESCENT: Frank Avsec, 1446 E. 57 s Jennie Brodnik, 6727 Ed| home) : Mrs. Vera Frank. 1180 \ (at home) I Mrs. Anton Gruden, 1971^ Ave. (at home) Frank Hribar, 1253 E. 60 i. No. 328) Frank Lasch, 637 E. 185tHI ville) I Mrs. Marv Mavrich, 1491* (St. Alexis' No. 327) J Frank Pečjak. 665 E. 159 * nai) Charles Skul.1, 677 E. 12J home) Frank Zibert, 1288 E. (Glenville) Josip Ziganti, 3652 W. * Hospital. Ward E-4) DEATHS: „ Joseph Arhar, 64, 3408 WJ LaVerne Brodnik, 18, 4lf St. Nick Herak, 49, 7512 D0H Josephine Jesenovic, 50. Rd. , I Henry Kodelja, 802 E. 1'J Matthew Lucich. 53. if Ave. Marv Mrhar. 41, 1136 NO1) John Palcic. 70. Fair-port; Mike Pavlovic. 29. 1015 Jchn Petrovčič, 5603 Cm Mrs. Mary Repar. 115® Vencel Telatkc. 71, 3652 S BIRTHS: Mrs. L. Silc, 1106 E. 64 > Mrs. Matthew Skerbec.1 Anna Zagorc). 9008 P^j boy ENGAGED: ! Mr. and Mrs. Morris 11 . Cardinal Ave., announce 3 : ment of their daughter, * ; beth. to Mr. John J. Nof, 1 Mr. and Mrs. Eusebius Ob" 144 St.__J j; ol "Victory \>-y * St. Vitus Boosters, No. 25 KSKJ SATURDAY, JANUARY 18th, 1941 AT S. N. HOME, ST. CLAIR AVE. Music by Lou Trebar Orchestra walter SCHOOL OF ACCOfs Popular, Classical, I»y Loaned Free to Herj Expert Instruction Home if Desir«"! TflfflNK■j^KjUnKMSMMbt^^^H' NOTICE TO ADV,:i STUDENTS! < We T6ach Harmony. .• Dance Rhythms and Ii""- Tel. HE 6975 — 6401 UTICA AVE^l? AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER , .p. 16 CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 20, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV Mer pošilja letala v Romunijo 2;emška zrakoplovna posadka je zbrana v kakih ducat zrakoplovnih pristaniščih v Južni Romuniji. - Sprememba vlade v Bolgariji. - Tur-5i ška se bo borila proti vsaki invaziji. nguja svari jugoslovanske ladje, ion! NAJ NE POMAGAJO ITALIJI .elgrad, 18. jan. — Nemško ^■koplovstvo je zadnje dni ja-jaktivno na kakih ducat zra-3°vnih pristanih v južni Ro-kot trdijo došla poročile Vsled tega se sodi, da pri-32 wlja Nemčija zrakoplovne 34 f tukaj, odkoder bo napada-^»gleške postojanke v Sredo-| JU- Dasi se sodi, da je tukaj s |aJ kakih 100 nemških letal, :e došlo na tisoče letalskih W!anikov v te kraje, o^oroča se tudi o ogromnih za-^h gazolina, ki ga Nemčija v južni Romuniji. Delav-oryneprestano grade poslopja, N /_arje in skladišča za muni-^ j.In bombe. Nemčija je pre- andf Sk°ro VSe r°munske civil-aI !rakoplovne pristane. Nemci •e#) tukaj male pa hitre tan-w fa katerih so pritrjene pro-ur iCne baterije. Skoro vsa me. Pb Donavi so ponoči brez we 1 y°T°v bo hotela Nemčija napa-y0/1,sko 2 letali, ne bo imela da-fer 3e iz Romunije do Solu-250 milj. : bRJ * ^'.ia, Bolgarija, 18. jan. — ;J 3e je razširila govorica, !iln f7 sPremenil vladni kabi-^ Zunanji minister Popoff se --^svetoval danes z ministrom pnoffom, ki se je pravkar Llz Berlina. Govori se, da ^stopil premier .Filoff radi F°sti Toda bo morda kak I vzrok, ker Nemčija ni za-JJJa ž njim. V Berlinu so ?ako nezadovoljni nad govo-kl ga je imel pred nekaj tedni Filoff, v katerem je poudarjal, da bo ostala Bolgarija še naprej strogo nevtralna. * Istanbul, 18. jan. — Turško časopisje danes piše, da bo Anglija prepeljala iz Afrike na Grško vso armado, letala in drug vojni material, kakor hitro bo zdrobila italijansko moč v severni Afriki, časopisje tudi piše, da dvomi, da bi šla Nemčija na pomoč Italiji v Grško, ker je za tako akcijo že prepozno, časo-« pisje ponovno zatrjuje, da ima Nemčija armado v Romuniji samo za slučaj, če bi Anglija začela prodirati iz Balkana proti Nemčiji. * Zagreb, 18. jan. — Nepoznani letalci so včeraj metali letake v Baru in po drugih krajih na dalmatinskem obrežju, kateri letaki nosijo svarilo, da bo angleška mornarica potopila vsako jugoslovansko ladjo, katero bi bi se zasačilo, da prevaža za Italijo vojni material v Albanijo. Jugoslovanska vlada je te letake zaplenila. Ni še ugotovilo, Čigava so bila letala. Poroča se, da so male jugoslovanske ladje najete, da vozijo za Italijo razne potrebščine v Albanijo. Iz Splita se poroča, da so italijanska letala bombardirala jugoslovanski tovorni parnik Bo-sanko, ki je bila na potu iz Dubrovnika v Turčijo. Napad se je izvršil v bližini otoka Krf. Bombe niso napravile nobene škcde in lastniki ladje so se pritožili na vlado. £2slovani so podali na razstavi mu najlepših programov ki je pela lepe narodne pesmi, za kar je žela topel aplavz. Zelo pohvaljen je bil srbski pevski zbor Njegoš. Zatem sta nastopila skupno zbora Zvon in Slovenija pod vodstvom g. Ivana Zormana, ki sta v mogočih in ubranih glasovih zapela "Nazaj v planinski raj" in "Triglav." Občinstvo je pevce in pevke nagradilo z burnim aplavzom. Potem so nastopili v narodnih nošah štirje pari fantov in deklet iz fare s\. Vida, ki so predvajali narodne plese. Igral jim je na harmoniko Blaž Ha-ce. Občinstvu so se fantje in dekleta zelo dopadli. Nadvse so se pa ljudem do-padle mlade plesalke, oblečene v narodne noše, ki so plesale več narodnih plesov. Igral jim je mladi Vinko Globokar. Te deklice so bile vse od podružnic št. 10 in 14 Slovenske ženske zveze. Drugi narodi, ki kaj takega še niso nikdar videli, so občudovali naša brhka mlada dekleta, ki so res podajale kaj ljubko in pestro sliko tam na odru. Največja atrakcija sta bila gotovo mlada plesalca Tini in Lillian Ulle, ki sta kaj pogumno plesala polko in valček ter sta se prav zelo postavila, res kot prava slovenska fant in dekle. Veliko pozornosti je zbu- novi grobovi Frances Skebe Včeraj popoldne je po dolgi bolezni preminila dobro poznana rojakinja Frances Skebe, rojena Bencar, stanujoča na 386 E. 161. St. Bila je doma iz vasi Kambreško nad Kanalom, odkoder .je prišla v Ameriko pred 30 leti. Ob smrti je bila stara 58 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Char lesa, ki je doma iz vasi Hinje na Dolenjskem in ki vodi zadnjih 18 let trgovino z železnino na Waterloo Rd. in 163. cesta, ter dva sina: Richarda in Edwarda, brata Steve Bencar, v stari domovini pa dva brata in eno sestro. Bila je članica društva Collinwood, št. 283, Maccabees, podružnice št. 14 SŽZ in Olter-nega društva fara Marije Vne-bovzete. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete ter na pokopališče sv. Pavla. Naj ji bo miren počitek v ameriški zemlji, preostalim naše sožalje. Martin Faitz V soboto večer ob 9:30 je preminil v City bolnišnici Martin Faitz, stanujoč na 1416 E. 40. St. Bolehal je zadnjih osem let. Rojen je bil v vasi Filipo-vac, odkoder je prišel v Ameriko leta 1926. Bil je star 47 let ter zapušča tukaj soprogo Terezijo, sina Franka in Andreja, v Hamilton, Gnt., Kanada, brata Franka, v Cleveland sestro Mrs. Rozina Milakovich, v Be-rea, O. sestro Mrs. Ano Kersch-baum. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62. St. v sredo zjutraj ob devetih v cerkev sv. Pavla na 40. St. Pokojnik je bil član društva Hrvatska slo-boda, št. 235 HBZ. Novorojenček umrl Staršem Anton in Ana Gole, 911 E. 232. St., Euclid, je umrl sinko novorojenec. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. Naše sožalje prizadetim staršem. -o- Iz bolnišnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana iz Glenville bolnišnice Mrs. Angela Vrabec, 16108 Grovewood Ave. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. dil prizor, ko sta Tini in Lillian stopila k loži, kjer je sedel poslanik Fotič in konzul Mally, ter sta jima pripela vsakemu dišeč rdeč nagelj, simbol slovenske ljubezni. Oba diplomata sta bila vidno ginjena nad to pozornostjo slovenske mladine. Končno je nastopil tudi naš dekliški Baragov zbor pod vodstvom gdč. Eleanore Karlinger ter ubrano zapel nekaj slovenskih pesmi in končno pa še im-pozantno "God Bless America." Narod je izrazil svoje zadovoljstvo nad lepim petjem z gro-movitim aplavzom. Kot rečeno, bil je to eden najlepših programov na tej razstavi, zato se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so pomagali in sodelovali pri programu, predvsem pa gre zahvala g. konzulu dr. Mallyu, ki se je s svojo gospo soprogo mnogo trudil za razstavo kot za sestavo lepega programa. Mnogo znanih obrazov smo videli v soboto na razstavi. Hvala vsem, ki so se udeležili! DIKTATORJA NA POSVETOVANJU Bern, Švica, 19. jan.—Adolf Hitler in Benito Mussolini sta se danes sestala na važnem posvetovanju, kot se poroča iz zanesljivih diplomatskih krogov. Kraj sestanka ni znan. O čem sta se pogovarjala, je uganka. Nekateri sodijo, da je Mussolini vprašal svojega nacijskega zaveznika, če mu bo pomagal v Albaniji in Afriki in kako velika bo ta pomoč. Drugi zopet sodijo, da sta se zedinila na novem napadu, morda na Gibraltar ali na Balkan, ali pa direktno na Anglijo. 1 Angleški viri poročajo, da je začel Mussolini dvomiti na končno zmago Hitlerja. Iz Belgrada se pa poroča, da ima Anglija napravljen načrt, da bombardira oljna polja v Romuniji. Toda z načrtom čaka, ker noče dati Nemčiji povoda za napad na Grško. Ako pa poseže Hitler v boj v Albaniji, bodo začeli angleški bombniki napadati v Romuniji oljne vrelce. Iz Sofije, Bolgarija, se poroča, da pritiskata nanjo Anglija in Nemčija, naj se izjavi glede svojega stališča. Toda Bolgarija čaka, v koliko bodo Zed. države pomagale Angliji. -0--|r- Novi uradniki ' Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 55 SDZ jo izvolilo za leto 1941 sledečiodbjjjr: predsednik Josip Grdina, podpredsednica Mary Smolko, tajnik Štefan Markolia, 6527 Schaefer Ave., blagajnik George Smolko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor Vincenc Zoret z, preds.; Štefan Zver, Martin Ka-vas. Zdravnik dr. F. J. Kern. Seja se vrši vsaki prvi torek v mesecu na domu blagajnika na 1564 E. 34. St. Na operacijo Včeraj se je podal v University bolnišnico v svrho operacije Frank Zobec iz Glass Ave. Obiski so dovoljeni od 2 do 3:30 popoldne in 6 do 8:30 zvečer. Nahaja se v sobi št. 301. Želimo mu skorajšnega okrevanja. Vile rojenice Mr. in Mrs. Frank Deželan, 1114 E. 63. St. se je rodil sin-ček-prvorojenček na 16. januarja v Glenville bolnišnici. Ma-;i je hčerka dobro poznane družine Anton in Paulina Žigman. Uradne ure za obisk so od 2 do 3 popoldne in 7:30 do 8:30 zvečer v sobi št. 203. Naše čestitke! Angleži so zasegli francoski tovorni parnik ob brazilski obali ter ga odpeljali Rio d® Janeiro, 18. jan. — Angleška križarska Asturias je zasegla francoski tovorni parnik Mendoza pet milj od brazilske obale. Nato je izročila ladjo'v roke angleški posadki, ki je od-plula s parnikom na morje. Ves dogodek je opazovala brazilska obrežna letalska patrulja. Angleška križarka je čakala, da je prišel francoski parnik več kot tri milje od brazilske obale, predno ga je zaplenila. Mendoza je odplula iz Montevidea pred štirimi dnevi s polnim tovorom, toda brez potrebnega dovoljenja od angleških oblasti ,ki je potrebno, predno more kaka ladja skozi angleško blokado v Evropi. Nekateri pravijo, da je hotela francoska posadka izročiti ladjo Angležem, drugi pa zopet trdijo, da je to trik osišča, da naščuje Francijo proti Angležem. Danes bo prvič v zgodovini Zed. držav, da bo kak predsednik zaprisežen za tretji termin. - Slav-nost bo jako preprosta. — Predsednik bo spregovoril kvečjem 1000 besed. NAD 400,000 OBISKOVALCEV JE V MESTU BOJNA LADJA DOBI IME "OHIO" Washington. — Mornariško poveljstvo poroča, da je predsednik Roosevelt odobril imena sedmim novim bojnim ladjam, ki jih bodo krstili: Illinois, Montana, Ohio, Kentucky, Louisiana, Maine in New Hampshire. -o- Pobiranje asesmenta Tajnica društva Sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ prosi članstvo, da pride in razvzame knjižice nocoj, ko se bo nahajala med 6 in 7:15 v stari šoli sv. Vida. Istočasno bo pobirala tudi asesment. Seja Slavčkov Jutri večer se vrši seja Slavčkov v navadnih prostorih. Ker je to zadnja seja pred koncertom, se pričakuje od vseh staršev, da bodo navzoči. Prebrani bodo tudi celoletni računi. Seja Slovenske zadruge Nocoj ob 7:30 se bo vršila seja direktorija Slovenske zadružne zveze, seja ženskega odseka bo pa jutri večer ob osmih. Obe seji bosta v uradu. Zadušnica Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Mary Merhar kot osmina po njeni smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. -o- Kansas City, Kans. — Dne 12. t. m. zvečer sta dva črnca v avtu povozila 26-letno Berto Horzen. Washington, D. C., 19. jan. — Prestolica se pripravlja za ustoličen je predsednika Franklin D. Roosevelta v pondeljek. Iz Bele hiše se poroča, da bodo trajale ceremonije zaprisege komaj kakih dvajset minut, tekom katerih bo spregovoril predsednik kakih 1000 besed. Da bo imel Roosevelt ob nastopu svojega tretjega termina tako kratek govor, je vzrok ta, ker je povedal svoje stališče v spomenici kongresu. Roosevelt je ukazal, da bo slavnost kolikor mogoče kratka in preprosta. Običajna parada bo zelo kratka. Ako bo vreme dopuščalo, bodo izvajala nad pre-stolico svoje vaje armadna, mornariška in letala kora marinov. Leta 1937 je bil deževen dan, zato se bo peljal predsednik v ka-pitol v zaprtem avtu, toda za nazaj v Belo hišo je zahteval odprt avto. Predsednik Roosevelt in podpredsednik Wallace bosta zaprisežena na stopnicah kapitola. Zatem se bodo pa vršili uradni sprejemi, zvečer pa bali in druge zabave, kot je to običaj. Ob Pennsylvania aveniji in pred ka- pitolom so postavljeni sedeži za gledalce. Hoteli so že vsi polni in oddalo se je celo železniške vozove za prenočišča. Nad 400,-000 obiskovalcev je prihitelo od vseh krajev, da vidijo ustoliče-nje Roosevelta. Vse je preskrbljeno za varnost predsednika. Na vseh strehah ob cesti, po kateri se bo peljal predsednik, bo tajna policija. Tajna policija je čekirala tudi vse goste v hotelih, ki stoje ob tej cesti. Predsednika ne bo spremljala letos konjenica, kot je bilo to doslej vedno v navadi. Ob njegovem avtu bodo mehanizirane edinice. Na obeh straneh predsednikovega avta bodo stali na stopnicah tajni agenti. Ob 12:30 bo položil predsednik Roosevelt prste na 300 let staro biblijo in izrekel prisego: "Jaz svečano prisegam, da bom zvesto izpolnjeval dolžnosti urada predsednika Zedinjenih držav, tsr po svoji najboljši zmožnosti ohranil, varoval in branil ustavo Zedinjenih držav." P re d s e d nika bo zaprisegel predsednik najvišjega sodišča Hijghes, podpredsednika pa bivši podpredsednik Garner. ' -kj-—- 1 ' "■ Angleška letala bombardirajo Tobruk; nemški bombniki so napadli Malto; dvoboj nad Anglijo ameriški mornarji so strgali z nemškega konzulata kljukasti križ San Francisco, Cal., 18. jan. na ulici več tisoč ljudi, ki so Kaira, 18. jan. — Poleg ob-( streljavanja pristanišča Tobruk v severni Afriki s topništvom, so pričeli danes Angleži ustrahovati mesto tudi iz zraka. Bombe iz letal so užgale več vojaških poslopij. Drugače pa ni posebne izpremembe na fronti v severni Afriki. Zadnje dni so bili veliki puščavski viharji, da se mehanizirane čete niso mogle gibati. Priprave za generalni naskok na Tobruk so gotove in Angleži upajo v kratkem zasesti mesto. Vrhovno poveljstvo dela že na-črtfe za pohod zahodno od tega mesta, proti Derni in Bengazi, q'er zbira italijanski maršal Graziani svojo glavno silo. * Berlin, 18. jan. — Nemški aombniki so izvedli dva napada na zrakoplovne pristane na otoku Malti, ki leži južno od Sicilije. Bombniki, katere so sprem- —Dva ameriška mornarja in trije drugi fantje so danes strgali s poslopja nemškega konzulata svastiko, nemško uradno zastavo, ki je visela na 19-nadstropni hiši. Nemški konzul Wiedemann je sporočil zadevo namškemu poslaništvu v Washington. Svastika je bila izobešena iz okna urada, kjer je nastanjen nemški konzulat. Konzulat je izobesil zastavo ob priliki nemškega narodnega praznika v spomin organiziranja nemškega rajha po francosko-pruski vojni leta 1871. Mednarodna postava dovoljuje konzulatom in poslaništvom razobesiti zastave svoje države v takih slučajih. I Ko je zavihrala na poslopju (nemška svastika, se je zbralo vpili, žvižgali in in protestirali. Množica je vedno bolj naraščala in demonstracije so se nadaljevale polne tri ure. Končno je zlezlo teh pet fantov po zasilnih stopnicah, ki se rabijo ob požaru, na poslopje in eden njih, 22-letni mornar Sturtevant, je splezal na drog, razrezal svastiko na drobne kose in jo ob veselem vzklikanju množice vrgel na tla. Policija je zaprla oba mornarja in ju obtožila prestopka poškodovanja tuje lastnine. Kmalu potem se je prikazala na poslopju čez cesto, kjer je velika department trgovina, ogromna ameriška zastava, katero je množica veselo pozdravila. jNe ve se, če bo radi tega dogodka poslala Nemčija uraden protest na ameriško vlado. ljala nemška in italijanska bojna letala, so napravili mnogo škode na hangarjih, barakah in izhodih. London, 18. jan. — Nemška letala so napravila po dveh tednih presledka prvi dnevni napad na London in po drugih krajih Anglije. Napad se je pripetil popoldne in nepričakovano. Bombe so začele padati na mesto predno so se oglasile svarilne piščali. Nemci so vrgli bombe, potem pa naglo odleteli. Angleško zrakoplovno ministrstvo poroča, da so se napadi angleške zračne sile na nemške postojanke zvišale za 50 odstotkov zadnje tri mesece. V petek so angleški letalci bombardirali štiri nemške ladje ob nizozemski obali in potopili najmanj eno. Bomabrdirali so tudi francoska pristanišča Brest in Cherbourg. Grki so potopili Italijanom veliko ladjo; armada je vzela Italijanom nove važne točke Atene, 18. jan. — Grška vlada poroča, da je grška podmornica Proteus potopila italijansko transportno ladjo Saredgna. To je tretja velika italijanska ladja, ki so jo potopili Grki. Drugi dve sta bili spoznani kot Liguria in Lombardia, ki sta vozili vojaštvo. Na albanski fronti Grki nadaljujejo z akcijo proti Italijanom in sicer proti slavni italijanski diviziji, imenovani "volkovi iz Toskane." Grki so ujeli nad 1,000 vojakov in polkovnika Me-neguettia. Boji so se vršili v debelem snecn severna r>rl Klisure. Ujeti polkovnik sam prizna, da je divizija strahovito trpela v bojih od 9. do 17. januarja. Dalje je zatrdil polkovnik, da divizija ni dobila topov iz Italije, ker so Grki potopili transport. Poročila zatrjujejo, da je poslala Italija mnogo letal na italijansko fronto iz Sredozemlja, ker jih tam nadomestujejo nemška letala. Na vsej fronti se tudi opaža, da prihajajo vedno* nova ojačenja iz Italije, kar znači, da se pripravlja italijansko vrhovno poveljstvo na splošen izpad. V smeri proti Valoni so Grki zadnje dni zasedli več strategi-čnih postojank. ApP' ^mmkmm Zgodovinski dan v prestolici je bil na Cleveland- k a mednarodni razstavi z. ovanski dan. Več kot 1< Judi je bilo navzočih, ko si ne jugoslovanske skupine s ž zelo lep program, kate- S 80 tudi Amerikanci po- n 1 kot enega najlepših, kar ii bilo podanih na razstavi " dneh. •< Vni govornik je bil pri ve- h Programu dr. Konstan- a vjf, jugoslovanski posla-Washingtona, katerega je r tavil konzul dr. James W. č • Mally je v lepo za- i -nem govoru podal krat- j 'odovino ameriških Jugo- c [*ov> Slovencev, Hrvatov c 0v> ki so s svojimi veliki-0zini mnogo doprinesli k ] ]u Zed. držav. , anik dr. Fotič se je v an- , enJ in srbskem jeziku to-zahvalil vsem Cleveland-Jugoslovanom, ki so po- ; ■ll Pri programu in k lepi ; avi umetniških del. Glede ; ^ega stališča Jugoslavije sPod poslanik rekel: "Da-v tej evropski tragediji, Jugoslavija zedinjena in 'aza svojo svobodo in ob-Jako pomenljive beseem se je razvil mičen pro- * m sicer: nastop tambu-Pf.a orkestra Halik, ki je mijal gdč. Vinko Ellesin, r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 16 Mon„ Jan. 20, 1941 Od svobode k disiplini V kritičnih časih, v kakršnih se prav zdaj nahajamo, ni zdravo za narod, če je preveč svoboden. To se pravi, da mora biti v takih časih na čelu naroda vlada, v katero ima narod popolno zaupanje, da bo storila vse najboljše za deželo in narod. V takih kritičnih časih ne sme biti v deželi razdvojenosti in razcepljenosti. V takih časih narod ne sme oklevati in ne sme vleči v razne smeri, kot čeda preplašenih ovac. V takih časih se moramo privaditi na disciplino, če ne, jo bomo zavozili, da bo delal razvoj časa z nami kot dela tornado s cunjo po zraku. To niso normalni časi in v takih časih moramo pozabiti, da nam naša ustava daje pravico do svobodnega izražanja in svobodne akcije. Zanesti se moramo na našo vlado v Washingtonu, ki pozna položaj in ki smo jo izvolili zato, da vodi deželo tudi v takih kritičnih časih. Diktatorji v Evropi in Aziji so svet pripravili do tega, da ne vemo niti 24 ur naprej, kaj se bo zgodilo. Tako naglo se vrste dogodki pred našimi očmi, da jim mi, ki nimamo na razpolago diplomatskih zaupnih poročil, niti slediti ne moremo. Samo vlada ima na razpolago sredstva, da se lahko sproti orienfira o položaju. Zato mora imeti pa vlada tudi moč, da se ravna in vodi državni voz po dogodkih. In to je pa tisto, kar je vprašal predsednik Roosevelt v predlogu, ki je zdaj v kongresu, takozvani najemninsko-posojilni načrt. Ta predlog bi dal predsedniku polno moč, da dela in izvršuje vse, kar je potrebno za varnost dežele razen, da popelje deželo v vojno. Napoved vojne ima v oblasti samo kongres. Zato je pa toliko bolj nesmiselno debatirati in oklevati, če bi dali predsedniku to oblast ali ne, ko ne more storiti tistega, česar se najbolj bojimo: ne more nas peljati v vojno. Osem let vodi Roosevelt že našo deželo, osem let je vrhovni poveljnik armade in mornarice in v vseh teh osmih letih ni storil še enega koraka, ki bi deželo v čimkoli spravil v nevarnost vojne. Ponovno je sam zagotavljal, da on ne bo peljal ameriških fantov v vojno. Torej to je dovolj, da mu zaupamo in da mu damo oblast, za katero vpraša in katero absolutno potrebuje v teh blaznih časih. Poglejmo diktatorje Hitlerja, Stalina in Mussolinija, kakšno moč imajo. Samo ena besedica iz njih ust zadostuje in vse gre kot po taktu. Nobenega obotavljanja, nobene debate. V največ slučajih niti najintimnejši Hitlerjevi zaupniki ne vedo do zadnje minute, kaj Hitler namerava. In kadar on ukaže to ali ono, se vse izvrši točno in do pičice natančno . Zato pa je dosegel Hitler take uspehe. Pa naj se ti diktatorji zmislijo na kako potezo v škodo Zed. državam, kjer bi bilo potreba od naše strani nagle pro-tiakcije. Če naš predsednik ne bo imel nobene oblasti in mu bodo vezane roke, bo moral najprej pred kongres in tam se bi po dolgih debatah odločilo to in ono. Ne, to bi ne bilo prav! Diktatorjem moramo dati pro-tistrup in delati natančno po njih zgledu. Naj bi diktatorji videli, da je narod v Zed. državah za vlado in vlada pa ima polno moč storiti vse potrebno za varnost dežele. Diktatorji se nas boje, o tem ni vprašanja. Toda, če bodo videli, da smo razcepljeni in da vlada nima zaupanja pri narodu, se bo njih strah spremenil v preziranje in ničesar jih ne bo zadrževalo pri nadaljnih pohodih, ki bodo imeli v doglednem času tudi poražene posledice za Zed. države. V takih časih, v kakršnih živimo, potrebujejo tudi Zed. države diktatorja, katerega beseda bo štela brez ugovora. Pomniti je treba, da velja to samo za take čase, kot so sedaj. Kadar pridejo pa zopet normalni časi, smo pa zopet lahko narod strank, kjer bo vsak lahko govoril kar bo hotel in delal, kar bo hotel. Saj predsednik tudi ne vpraša za oblast, ki bi se mu dala za vedno. Ne, on vpraša za to oblast samo za sedaj, mogoče za pav let. dokler bo trajala svetovna kriza. In to oblast mu moramo dati, če ne. se bomo bridko kesali. Povprečen človek ne more razumeti stališča nekaterih naših kongresnikov. Ti vpijejo, da so absolutno za to, da se dežela oboroži, toda so proti temu, da bi sedalo pomoč demokracijam, ki se bore proti napadalcem, in da so proti temu, da bi se Zed. države vtikale v evropske razmere. Pravijo: oborožimo se in brigajmo se zase. Torej ti ljudje, ki bi se najraje ogradili z visokim zidom, kot svoje čase Kitajci, ne vidijo nobene nevarnosti za našo deželo od zunaj. Vprašajmo jih no, kako je pa potem to, da na vso moč zagovarjajo oborožitev dežele? Če ni nobene nevarnosti, da bi nas kdo napadel, čemu bi se pa potem obo-roževali? Kaj ni škoda bilijonov? Kakorhitro se začne kdo oboroževati, potem pač vidi nekje nevarnost. Torej le obstoja nevarnost za Zed. države, če se oborožujemo, ali ne? In od katere strani nam preti nevarnost? Proti komu se oborožujemo? Ali mar proti Angliji? Oborožujemo se na vsak način proti Hitlerju, ali ne? Torej če se, potem bo gotovo naša iskrena želja, da bo Hitler pobit prej, kot bi mogel priti do nas. Iz tega sledi, da moramo pomagati Angliji in pobiti Hitlerja, predno more priti preko Atlantika. To je tudi namen Roosevelta in nič drugega. Če bo Anglija prepadla, se Hitlerja in Japonske in Rusije in ItaMje sami ne bomo mogli ubraniti. Ali ni boljše,, da pomagamo Angliji sedaj, da bomo s tem tudi sebe zavarovali? Ako ne DR. FR. TRDAN: Ob preranem grobu dr. Anton Korošca žalostno novico o nenadni smrti našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca Vam je, dragi rojaki, brzojavno sporočila ljubljanska Rafaelova družba. Ker pa vem, da bi radi kaj več zvedeli o njegovih zadnjih trenutkih in o njegovem veličastnem pogrebu, zato Vam pa jaz po zračni pošti pošiljam podrobnejše poročilo. Dr. Anton Korošec, slovenski narodni voditelj, predsednik senata in tačasni prosvetni minister, je umrl dne 14. decembra 1940 ob sedmih zjutraj na svojem stanovanju v Belgradu, zadet od srčne kapi. Prejšnji dan je bil še čil, svež in dobre volje. Po telefonu je vprašal g. bana dr. Marka Natlačena, kakšno vreme je v Sloveniji, ker je nameraval naslednji dan, to je v soboto, odpotovati tja. Večer pred smrtjo je v družbi svojega prijatelja, kabinetnega šefa, prebil v opernem gledališču. Izredno dobro razpoložen se je razgovarjal z njim o pevcih, o gledališču, o beli Ljubljani, o snegu in o božičnih praznikih, ki jih je želel preživeti v Sloveniji, kamor je najrajši zahajal. Ko se je po končani igri z gledališča vrnil na dom, je rekel slovenskemu orožniku Alojziju Kralju, ki mu je že dalj časa zvesto služil: "Lepa hvala in pa lahko noč!" To, pravijo, so bile zadnje besede enega največjih slovenskih sinov. Kakor navadno je tudi v soboto, dne 14. decembra, prišel na Koroščevo stanovanje najprej njegov dolgoletni brivec, sirota, ki ga je rajni dr. Korošec stalno podpiral, ker je imel do njegove številne družine posebno ljubezen. Brivec je tiho stopil do predsenikove sobe in potrkal na vrata. G. dr. Korošec je bil navadno že pokonci in se je vselej precej oglasil, tisto jutro pa ni bilo nikakega glasu. Potrkal je znova, toda zastonj. Nato je brivec poklical osebnega slugo Dra-gija Glaviniča ter mu povedal, da se g. predsednik ni javil. Zato je še sluga potrkal in zaklical: "Gospod predsednik, brivec je tukaj!" Ko pa tudi sluga ni dobil odgovora, ga je obšla težka slutnja, zato je takoj brez dovoljenja odprl spalnico, kjer se mu je pa nudil tale prizor: Dr. Korošec je ležal v svoji postelji, obrnjen na desno stran proti zidu. Sluga je s tresočim glasom klical: "G. predsednik, g. predsednik." Toda tudi ponovni klici niso več mogli zbuditi mrtvega predsednika. Precej so poklicali tri najboljše zdravnike, a tudi vsi napori in poskusi zdravniške znanosti so bili brez uspeha. Zdravniki so mogli ugotoviti samo smrt. Vest o smrti dr. Korošca se je bliskovito raznesla po Belgradu. V hipu so se zbrali okrog mrtvega pokojnika njegovi najožji politični sodelavci in prijatelji ter slovenske šolske sestre in usmiljenke, ki so izmolile prve molitve za pokoj duše velikega rajnkega. Okrog osme ure zjutraj je dospela žalostna novica v Ljubljano, odkoder sta jo hipoma širom Slovenije ponesla radio in telefon. Vtis velike narodne nesreče je zajel slehernega: na trgu, na poti, na cestah, povsod so žalostne oči izpraševale, toda nikogar ni bilo, ki bi bil zanikal grozno resnico. Tedaj pa so že tudi zavihrale črne zastave z državnih poslopij. Ljudje niso o nikomur govorili, samo šepetali so preplašene besede: Kaj sedaj ?, Kdo bo z nami? Kot še nikdar! j,e bilo sedaj namah očito, da je; pomenil dr. Korošec slovenske- i mu narodu neko gotovost, trd- nost in poroštvo tako za Slovenijo samo, kakor tudi za celokupno Jugoslavijo. In sedaj vprav v najtežjem času nas zapušča on, kateremu smo s tako lahko vero zaupali svoj čolnič in kateri se je uveljavljal s svojo modrostjo in svojo zvestobo narodu kot nihče izmed Slovencev. Sedaj je njegov duh hipoma zaplaval nad našimi srci in njegova podoba je zasvetila še v večjem žaru, tako da ga ni bilo v Sloveniji človeka, ki si ne bi otrl oči in zavzdihnil nad svojo lastno usodo, kajti: dr. Korošca ni več, njega, ki je kot Mozes peljal svoj narod iz sužnosti in ga v svobodi varoval viharjev in jeze nasprotnih vetrov. V imenu slovenskega naroda so precej tisto jutro odpotovali v Belgrad bivša ministra dr. Ku-lovec in Snoj in urednik "Slovenca" Kremžar, da ukrenejo vse potrebno glede prevoza zemeljskih ostankov velikega pokojnika. Ban dr. Marko Natlačen je takoj odredil po vsej Sloveniji narodno žalovanje. Ukinjene so bile za tiste tri dni vse prireditve, gledališke predstave in javna zborovanja. V mestih so raz hiš zaplapolale žalne zastave. Takoj po smrti so dr. Korošca oblekli v črni duhovniški or-nat, njegovo posteljo pa so ob-suli z rdečimi nageljni, ki jih je imel pokojnik posebno rad. Potem so prenesli krsto s truplom rajnkega v veliko dvorano senata, kjer je ostala do dveh popoldne v nedeljo. Senatna dvorana je bila kropilcem tudi po noči odprta. Med odličnimi kropil-ci je bil tudi Nj. kr. Visočan-stvo, knez namestnik Pavle, ki je pri odhodu izjavil senatorju Smodeju: "Izguba dr. Korošca je velika izguba. Z njim nisem izgubil samo velikega državnika, temveč tudi dobrega osebnega prijatelja." V nedeljo ob dveh popoldne so v veličastnem sprevodu prepeljali pokojnega dr. Korošca na železniško postajo, nakar so slovenski fantje dvignili krsto na vlak. Točno ob štirih je vlak zapustil Belgrad in odpeljal v smeri proti Sloveniji, kamor so misli in srce dr.-Korošca stalno hrepenele. V ponedeljek zjutraj ob tri-četrt na šest je prispel vlak v Ljubljano. Nasproti glavnemu vhodu glavnega kolodvora se je bila nabrala velika množica ljudi, ki so kljub hudemu mrazu in burji hoteli biti za častno spremstvo dr. Korošcu ob njegovi zadnji vrnitvi v slovensko prestoli-co. Ko so odprli vagon, so dvignili krsto slovenski katoliški vi-sokošolci in jo skozi dolg špa-lir pobožnih molilcev, dijakov in fantov nesli ven v avto. Na postaji so se zbrali tudi ban dr. Natlačen, župan dr. Adlešič in drugi slovenski odličniki, ki sc potem s prižganimi svečami pospremili truplo pokojnika pred bansko palačo. Tam so ga položili v slavnostni dvorani na mrtvaški oder. Velika steklena dvorana je bila vsa odeta v žalost in črnino, sredi dvorane pa je stal mogočen oder s krsto. V ozadju se je nad krsto dvigala velika slika Križanega. S črnim blagom zastrti mrtvaški oder je bil ves obložen z venci, prav ob krsti pa sta spredaj ležala dva sveža slovenska pušeljca. Negibno je stala ob vsaki strani častna straža, ki so jo tvorili gasilci, slovenski fantje in visokošolci. Pred venci pa so bleščala na črnih žametnih blazinicah številna najvišja jugoslovanska in tuja odlikovanja rajnkega. Od ranega jutra do osme ure zvečer pa so se vrstili neštevil- storimo tega, potem se nehajmo oboroževati in ponižno čakajmo, da bodo prihrumeli diktatorji tudi na nas. Če gradimo noč in dan bojna letala, topove, tanke, bojne ladje, jih pošljimo Hitlerju nasproti, da mu izrujemo strupene zobe prej, predno more usekati po nas. ni kropilci, ki so hoteli še zadnjikrat počastiti spomin dr. Anton Korošca. Do sedme ure večer je šlo mimo krste nad 20,-000 kropilcev. Ob sedmi uri so namreč vrata banske palače zaprli. Pričele so se priprave za prenos trupla v stolno cerkev. Ob osmih zvečer so znova dvignili krsto in jo prenesli pred velika vrata banske palače. Tu so opravili prve pogrebne molitve nadškof dr. Ujčič in škofa dr. Rožman in dr. Tomažič. Nato je stopil pred krsto ban dr. Natlačen, ki se je v lepem nagovoru poslovil od pokojnega vo-litelja slovenskega naroda. Po govoru g. bana je pevski :bor zapel žalno pesem, nakar se je jel pomikati sprevod med gostim špalirjem občinstva. Sprevod se je ustavil pred univerzo, kjer ga je pričakoval celokupen profesorski zbo;r. Poslovilni govor je imel rektor dr. Kušej. Akademski pevski zbor je znova zapel žalostinko. Potem je krenil sprevod pro&L stolnici, kjer so položili truplo na oder pred glavnim oltarjem. Tudi tu so delali slovenski katoliški vseučiliš-niki častno stražo, množice ljudi pa so prihajale in odhajale do osme ure zjutraj, ko so zaprli vrata stolne cerkve, da so pripravili vse potrebno za žalno slovesnost, ki se je pričela ob deveti uri. Udeležili so se je najvišji državni predstavniki, ki so zasedli prostore pred mrtvaškim odrom. Vladarja in njegovega namestnika je zastopal poveljnik dravske divizije general Ljubomir štefanovič. Med svetim opravilom v stolnici je imel poslovilni govor škof dr. Rožman, ki je v izbranih besedah orisal Koroščevo delovanje za slovenski narod, pri čemer ga je vedno vodil svečeni-ški duh osebne odpovedi in požrtvovalnosti. Iz stolnice s6r prenesli krsto pokojnika najožji njegovi sodelavci in jo položili na topovski vojaški voz ali lafeto. Nato so se vsi udeleženci pogreba uvrstili v sprevod, kakršnega Ljubljana še ni videla. Listi so pisali, da se je udeležilo pogreba 35,000 ljudi. Tisto jutro je nam reč dospelo v Ljubljano tudi več posebnih vlakov, ki so pripeljali častilce velikega rajnkega. Na pokopališču se je poslovil od rajnkega najprej mariborski škof dr. Tomažič, za njim je govoril dr. Vladko Maček, voditelj hrvatskega naroda, v imenu predsednika vlade je govoril bel-grajski župan dr. Tomič, nato naš minister dr. Miha Krek, v imenu Ljubljane župan dr. Adlešič, v imenu prosvetne zveze univerzitetni profesor dr. Luk-man, v imenu slovenskega zadružništva Fr. Gabrovšek, v imenu vseučiliške mladine pa Fr. Leskovar. Ura je bila že skoraj pol dveh, ko se je zaključila pogrebna slovesnost, čez nesmrtno počivališče naših duhovnih velikanov se je razlegalo petje v slovo tistemu, ki je slovensko pesem tako ljubil in jo tudi tako rad poslušal. Pevski zbor je zapel "Usliši nas, Gospod!" Ko je potihnil tudi ta zadnji žalni klic, so pristopili h krsti svojci in odličniki in se zadnjikrat poklonili njegovim zemeljskim ostankom. Za njimi pa se je mimo odprtega groba valila dolga vrsta pogrebcev, ki so mu z molitvijo želeli poslednji "Z Bogom!" Od skupnih društev fare sv. Vida V zadnjem mojem dopisu sem nekaj imen naših rojakov po pomoti izpustil, ki pa so tudi darovali eno ali drugo *reč ob priliki prireditve Skupnih društev fare sv. Vida. Zato vas prosim vse tiste, da mi to oprostite in se vam sedaj tu javno zahvalim, to so sledeči: Martin Kostanjšek je daroval en bes-ket grozdja in precej trt, prav tako sta dala precej trt tudi Mr. Zadnik in Mr. Kuhar, kar smo porabili za pokritje brajde na naši vinski trgatvi. • Dve toni premoga (najboljšega) smo pa dobili popolnoma brezplačno od "Mar-Ket Coal," ENdicott 1588, lastniki F. J. Cimperman in A. C. Kle-menčič. To naše slovensko podjetje vam toplo priporočamo, kjer boste vsak čas pošteno postreženi. S svojim darom so naši fari pripomogli do lepega dobička. Prisrčna hvala! Taxidermist Fr. Miklavčič pa je daroval 1 sovo, 1 veverico in 1 kragulja (seveda naga-čene), za kar mu najlepša hvala. Sedaj pa opominjam vse zastopnike društev na našo skupno redno sejo, ki se bo vršila 22. januarja v stari šoli točno ob osmi uri zvečer. Stari in novi zastopniki ste prošeni, da se gotovo vsi udeležite te seje, ki je zelo važna, kajti na tej seji se bo volilo tudi odbor za leto 1941. Na dnevnem redu bo tudi razmotrivanje glede naše veselice, ki se vrši 22. februarja. Opomniti moram tudi še vse tiste tajnike in tajnice, ki še.niste poslali naši tajnici Mrs. Otoničar imen in naslovov novih zastopnikov. Prosim vas, da to nemudoma storite, ker ham boste s tem omogočili, da gremo z delom za našo cerkev naprej po začrtani poti. Omeniti pa moram sedaj tudi ,da bomo imeli, Skupna društva fare sv. Vida, letni piknik v nedeljo 13. julija in moja želja je, da bi druge fare in društva ne prirejala svojih piknikov na isti dan, ker s tem samo drug drugemu škodujemo, če :ie več piknikov na isti dan, tako ne moremo priti mi k vam in vi pa zopet ne nvorete k nam. Bodimo malo bolj složni v tem pogledu in vsi bomo imeli uspeh. Pozdrav, Louis Eršte, preds. čit kaki dve milji daleč v lino. Tako sva se lepo iz[ nila pehanju s srnjako® kar sem mu bil prav hvale_ ker sem bil še od prejšft((. dne ves zbit. Po dveh urah hoda pa d i midva prišla do avta, W'c naju že čakali najini toVi°> ki so si bili med tem časol*] zakurili ogenj in si nad'1, njem ogrevali svoje mrzle viče, ko sva pa prišla še min so pa takoj prekinili s srS delom in smo se takoj odPru li proti domu, kjer so našim jeli z velikim veseljem, vi sprejem so nam napravili Ve starih časih slavnim zmaž:n; cem, ki so se z zmago ove(nc vračali iz bojev. an Mr. Salmich se je po vejn( ko me je bil povabil v svo%j lačo in tam sedeč pri koZ^0 "špage" izrazil, da ni mis'b0 ima Cleveland tako dobiVjj ce, ki bi imeli toliko pogu^j vztrajnosti kot sva jo im«Le] dva v teh dneh. Nato je(J,t pripomnil: "Ma strela, še moramo dobiti enega tem bosta pa vidva nam gala." f- ix Iz teh pogovorov pa sffešs zmotili, ko so prišli po%ni gremo na Vendbar. Jaz % j no rad ogledam tudi K p mestece, sem se prav ra<%e odzval povabilu. Vsedlj^ r>e v avto in se odpeljali^ sto. Tam smo obiskali pC štorov, kjer si človek lah^j1 lo dušo priveže in kon^ smo se na najino prigova1^ 1 odpravili domov in šli sp kar sem napovedal." soiPremišljeval je, gubal čelo in ad'ijal oči. Kar smejal bi se mu le*- flfa nato je vzkliknil: sV'Sem že uganil —! že vem! 'dKuba da nas bo zadela — ? In istmoto si bomo nakopali — ? '• vrnili se bomo — ? 'J'Vem, kaj misliš reči! Upaš, '^nam boš ušel, in misliš, da te veno zasledovali do doline on-an haciende, kjer najbrž še veV čaka na tebe mladi Mim-In domišljuješ si, da se 2 vama borili in da vama "lomo kos —. gurrake So tv°J'e misli! Vidim, nJM je res veliki duh zmešal ieP^' sv°bodi hrepeniš, z ■vitimi očmi sanjašnjej, že-j(. Po svobodi te je tako pre-n I % Se že kar vidiš svobod-Govoriš o svobodi in se j ne zavedaš, kaj govoriš. s e®alo se ti je in — " obmolknil je. ZjF je le spomnil, kaj je prav-;l(i, Povedal. Da namreč Old ^^tterhand nikdar ne govori ajjvsikdar nekaj pomenijo. ' j/esnil se je, vstal, stopil k all)l1 pa skrbno preiskal in pre-3iič'a Vezi: K sreči me ni otipa-)va^udi P° telesu, sicer bi bil s/ nož- i lo|0rnirjen je spet sedel ter de-e g;Zmagovito in samozavestno, j. i,svojim ljudem ko meni: ,za™, kaj je bilo! Old Shat-vafand bi me bil rad ujezil, da la ¥ mi smejal kakor otroku! .midel bi na srad bil, da bi bili '0J1 Zr*iedi manj pozorni ter n0 grešili napako! <[X' ^ ^ Shatterhand ničesar do|.0ri brez namena in nepre-at.Pno! Ampak topot se bo ' ^ bo mu uspelo, da bi Ipmedel_t" m ~7~ uff so priznalno iga'l ali čuvarji. Ponosni so bi-, „§ svojega bistroumnega po- je Plavil s posmehljivo n^ohotnostjo: v § Id Shatterhand je ubil mo-ejet sina, Mala usta. Zato mu s ifmoči, umreti bo moral. 111T? Pogumen človek je in čul 8°m je bil Prijatelj vseh rde-a /Uldi- Zato mu bom milo-J jn mu dovolim, da si lahko ^ nil, re> kake smrti hoče um- ra^ kje 0rnolčal je, menda da bi nje-li i'; besede bolj zalegle. Tudi lllki so napeli ušesa. Rado-lji*1 bili, kake smrti bi rad 1 0ld Shatterhand. ~"lrat° je vabljivo dejal: je f I zeli biti Old Shatterhand ta. f'Jen?" „ 0 glasu sem spoznal, da me norca. In kmalu se je °> da se nisem zmotil, fij^ sem mu odgovoril: naj z nožem zabodem?" DirCV kuf kolom ubijem?" i naj sežgem na grmadi?" i ' dera naj zastrupim?" lepCAli zaVfL zadavim?" Ne." 3d hladnokrvnost ga je u->di$L' a Pomagal se je še. |°benih mojih ponudb noče. §efvaj sam Pove in odloči, kake l0 z £ bl rad u^rl!" d joKad bi živel devetkrat devet Pa desetkrat deset let in nanj^1?0 zaspal ter se v Manito- kef V- ,viščih Prebudil k večne-deK;zlvljenju." ) p46fljiVO Se je namrdnil- ajte|ir° umiraj° bojazljivci. osti jp tterhand pa je junak in š4ln.Vse drugačne smrti. Tak . J n m pogumen bojevnik mo-Preizkusiti vse vrste smrti drugo za drugo in ne sme niti treniti. In po njegovi smrti ga bodo slavili prijatelji in sovražniki in širili njegovo slavo pri belih in rdečih ljudeh. In to slavo si bo zaslužil pri nas! Vse vrste muk mu bomo dali pokusiti. Dolgo dolgo bo trpel, preden bo umrl." Spet je pomolčal. Nisem se zmotil. Za norca me je imel s svojimi ponudbami. Ni se še zgodilo, da bi si bil smel na kol obsojeni ujetnik sam izbirati smrt. Ko je mislil, da je mojo radovednost že dovolj napel, je dejal: "Najprvo mu bomo zlomili roke in noge v spomin na to, kar je storil našemu belemu prijatelju Meltonu." "Jako dobro!" sem mu smehljaje se pokimal. "Potem mu bomo prebodli mišice na rokah in nogah —." "Zelo ljubeznivi ste!" "Potem mu bomo izpulili nohte —." "Na rokah in na nogah?" "Da." "Me bo veselilo." "Nato ga bomo živega skalpi-rali —." "Čisto pravilno! Kajti če bi bil mrtev, bi ničesar več ne čutil in muka bi bila brez pomena." "Vmes pa bomo počakali po vsaki muki, da se mu rane zacelijo, negovali ga bomo in pitali, da bo močen in da bo vzdržal čim več muk, ki mu jih bomo še pripravili." "Kar me bo zelo veselilo, ker bi sicer novih muk ne prenesel," sem se smejal. Jezen je bil. "Le smej se! Smeh te .bo kmalu minil! Ali veš, kaj ti bomo še storili? "Res ne vem!" "Roke, ti odsekamo." "Obe?" "Da!" "In potem?" "Potem ti odrežemo veke." "Da ne bom mogel več spati, misliš?" "Da, tako je!" "Dalje!" "Postavili ti bomo noge v ogenj in ti pekli meso na živem telesu —." "Dober tek!" "Obesimo te za noge —." "Če pa mi jih misli'tjs prej speči —!" Srdito je pravil: "Z noži ti bomo prebadali telo, z —." Na ves glas sem se mu nasmejal. "Stoj stoj —! Prav nič od vsega tega ne bodete storili, prav nič! In če bi vas bilo tudi tisoč, premalo vas je, da bi držali Old Shatterhanda le za trenutek dalje, nego hoče sam ostati pri vas! Za to je treba vse drugačnih i ljudi! Primerjal si me prej le z žabo, ki sva jo cula kvakati. Lahko bi vas primerjal še z vse drugačnimi, ostudnejšimi živalmi, pa no čem, ker sem vljuden človek. Le eno ti povem! Vi se morate mene bati, ne pa jaz vas!" Tedaj je dal Mimbrenjo tret-jikrat znamenje. Odločilni trenutek se je bližal. Divje je kričal poglavar: "Jo slišiš —? Prav tako kva-ka kakor ti!" In grozeče je pridjal: "Res si prepričan, da nam boš ušel —! Kmalu boš spoznal., kdo se mora koga bati! Odslej bom strožje ravnal s teboj in ti temeljito pregnal vsakršno misel na beg! Kakor resnično sem pravkar čul glas žabe, tako gotovo in resnično si izgubljen!" "Motiš se! Kakor je resnično, da sem čul glas rosnice, tako resnično ti povem, da mi ničesar ne morete!" 1941 JAN. 1941 IŠlMŠIi®®®® s nji 2j 3 s QEUQjiMtii mmmm mwmm 26]27lM|0ii3lin KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV JANUARIJ 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Društvo Dom št. 25 SDZ priredi veselico v SND v Maple Heights, O. 26.—St. Christine's Cadets prireditev v šolski dvorani sv. Kristine. FEBRUAR 1.—Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 1.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ plesna veselica v SND. 2.—Godba fare sv. Vida priredi sezonski koncert v Twilight Ballroom. 2. — Mladinski pevski zbor Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi koncert z igro. 8.—Noble Cadetš št. 49 SŽZ prirede plesno veselico v Willow Tavern, St. Clair Ave. in E. 222 St. 8.—Uslužbenci St. Clair kopališča plesna veselica v Twilight Ballroom. 8.—Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi plesno veselico in večerjo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. 8. — Valentine Dance in Chicken Dinner priredi mladinski pevski zbor Kanarčki v SDD na Prince Ave. 9.—Frances Susel Cadets, št. 10 SŽZ priredi Valentinov ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 9.—Slovenska narodna čitalnica prireditev v SISlD. 15.—Sunny Ray orkester plesna veselica v SND ob priliki 5. obletnice obstanka. 15.—Golden Blue-ettes prirede ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 15.—Orkester Louis Šraj priredi Valentine ples v SND na 80. cesti. 15.—American Stove Co. priredi ples v Twilight Ballroom. 15.—Društvo Soča št. 26 S. D. Z. priredi plesno veselico v Domu zapad. Slovencev,' 6818 Denison Ave. 21.—Alhambra Ladies Bowling liga priredi ples v Twilight Ballroom. 22.—-Delpha Tau Frat. priredi plesno veselico v Twilight Ballroom. 22.—Ženski klub Slovenskega doma na Holmes Ave. priredi maškaradno veselico v zgornji dvorani. 22.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v SND. 22. — Maškaradno veselico priredi Gospodinjski klub na Jutrovem v SDD na Prince Av. 23.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. MARCH 2. — Slovenski basist John Lube priredi koncert v SND na St. Clair Ave. 8.—Toppers Club ima prireditev v Twilight Ballroom. APRIL 19.—Društvo Cleveland ski Slovenci št. 14 SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 20.—Velika bazama prireditev v korist cerkve' sv. Vida v cerkveni dvorani pod pokroviteljstvom društva Najsvetejšega Imena. 26.—Jolly Fishermen imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. MAJ 10.—častna straža SDZ ima plesno veselico v Twilight Ballroom. 17.—St. Vitus Cadets št. 25 SŽZ imajo plesno veselico v Twilight Ballroom. JUNIJ 1.—Piknik društva sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca na Ba-sta's Grove, Turney Rd. Kamniti menih Okrog slovaškega gradu Hri-čova, ki je star najmanj 700 let, in ki se kakor orlovsko gnezdo oprijema visokih pečin, se plete mnogo skrivnostnih bajk, ki jim je za jedro tajinstveni menih. Ob času turških vpadov je bival na gradu roparski vitez La-har s svojo ženo in štirimi sinovi. čeprav je Laharjevi ženi že odcvetela mladost, je bila vendarle še lepega obraza, in v njenih žilah se še ni bil ohladil plamen strasti. Tedaj je izgubila moža in vse štiri sinove, ki so skupno padli na bojišču. Za vročo kri gospodarice z gradu Hričova je vedel Franc Turso, mogočni in grabežljivi gospodar sosednjega gradu Lita ve. Pa se je nekega dne pojavil na Hričovu, da zasnubi La-harjevo vdovo. Toda on je hotel imeti samo grad in s tem svoje liosestvoi povečano, in njegtovfe mlada kri ni niti malo poželela postarne vdove. A njej je bil všeč mladi, po svojih drznih činih slavni Turso, in le težko je s spominom na Laharja in na svoje štiri sinove obvladala razpaljeno strast. Vendar je slednjič le premagala žgoči krik krvi in je rekla: "Ne morem in ne smem sprejeti vaše ponudbe, a všeč ste mi in vzamem vas za svojega sina, da vas bom večkrat videla pri sebi." Več si pa Turso ni želel in je bil zadovoljen s predlogom. -Prej je pa vdovo še preprosil, da mu je zapisala grad in vse, kar je imela. Nič hudega sluteča žena je storila vse po njegovi volji. Ko pa je preteklo nekaj časa, se je Turso vendarle zbal, da bi ga njegova nova mati utegnila kdaj kasneje, ko se ji bodo čustva zanj že ohladila, spoditi od sebe. Zatorej je dal ubogo ženo vreči v stolp. JULIJ 13.—Skupna društva fare sv. Vida imajo piknik na Pintarje-vi farmi. 20.—P e v s k o društvo Zvon, priredi vrtno veselico na prostorih Slovenskega ck>ma, 6818 Denison Ave. To je avstralsko vojaštvo, ki je pripravljeno za naskok v puščavi Libije. Te vrste čete so bile udeležene tudi v bojih pri Banliji, katerih največ zasluga je, da je padla Bardia v roke Angležem, ki so zavzeli Bardio prej kot v štirih tednih. So veseli, da so ostali pri življenju. — Starega lete, večer je bil vesel za te rudarje, ki so bili rešeni iz zasutega rudnika, kjer so bili zedjeti w ur. Nesreča se je.bila prigoclila v Mclntyre, Pa. Po velikem trudu so jiJi tovariši potegnili iz premogovnika. Ondi je nesrečna vdova leta in leta trpela, in njen jok in stok ni prodrl v zunanji svet. Nihče ni zvedel, kaj se je z njo zgodilo, in Turso je bil neomejeni gospodar Hričova. Po zunanje si je novi lastnik gradu pač povečal oblast, a na znotraj je vidno izgubljal svoj mir in večkrat je bil vse noči pokoncu, razmišljajoč o svojem zločinu in razglabljajoč o kaki hujši, dokončni rešitvi te zadeve. Ko je nekoč ves v teh mislih sedel pri oknu, se je hipoma stemnilo jasno opoldansko nebo in začelo je neznansko grmeti in se bliskati. Nastala je grozotna nevihta, ki je spremenila cvetočo plan v strahotno ponočno pokrajino. Vrhovi dreves so se sklanjali do tal in skozi bobnenje grmenja se je slišalo prasketanje podirajočih se drevesnih debel. Blisk za bliskom je pretrgal gosti zastor deževne plohe. Tedajci se je pred grajskimi vrati pojavila temna postava. Turso je sršečih obrvi bolščal v strahotno prikazen. Grajski vratar je odprl in skozi hrume-nje hude ure je Turso zaslišal besede: "Reven menih sem in prosim za streho, dokler ne bo minila nevihta." "Da bi te satan . . ." je Turso zvapil navzdol!, ko je sunkovito odprl okno, "glej, da se mi po-bereš, ti nadležni kutar, tu ni nobeno gostišče." Tokrat je menih grozeče povzdignil glas: "Oj, ošabni gospod, pomislite na Laharjevo vdovo in izkoristite to priliko, ki bi z njo marsikaj mogli popraviti!" Tedaj se je Turso razkačil in ga je dal vreči v stolp, češ: "Zdaj pa imaš streho!" Ko je šla huda ura mimo, se je Turso olajšano zasmejal. Neznatno človeče ga je bilo hotelo oplašiti, pa niti grom in strela in temni oblaki vesti ga niso mogli omehčati! Pristopil je k oknu. Priroda je ležala pred njim, iztezajoč roke novemu življenju nasproti,, z dreves so padale težke kaplje, in visoka trava je bila poležana. A oncli, pri vhodu v grad je stala spet ona strahotna postava in je zahtevala vstopa v grad. Turso je velel poklicati čuvaja s stolpa. Ta je dejal, da ni videl nikogar, da bi bil pobegnil. A menih je stal zunaj in je obupno dvigal roke. Turso ga je dal razčetveriti in vreči v grajski jarek. Drugo jutro je prihitel grajski čuvaj in je ves prestrašen sporočil, da tisti menih od včeraj že spet stoji precl vrati in je zdaj kakor mogočna pečina. Turso je pokukal skozi okno. Resnično, ista postava, kamnitni me nib! Grozeče je dvignil roko. Strah in srd je prešinil gra-ščaka. j Dal je meniha razbiti in ska-I le pometati v morje, j Drug dan je poštasna kamni-I tna postava spet stala pred gra-| dom. Turso je lastnoročno raz-i bil pečino. Toda menih se je vsak dan iz-j nova pojavil kot grozeč pomnik iz neba. Tedaj se je Turso v dno duše zgrozil in je zaukazal, naj gredo po vdovo v stolp in naj bo spet svobodna. A hlapec se je vrnil prestrašenega obraza in je povedal, da je stara žena mrtva. Umrla je od lakote, žeje in duševne stiske. Turso je še istega dne s slu-žhičadjo zapustil grad. Z grozo v srcu je zapustil bogato dedi-,$č;no, ki je nekoč tako grabežljivo koprnel po njej. Te groze se 1 ni nikoli iznebil, preganjala ga je noč in dan in mu ni dala najti pokoja. Tudi njegova služin-čarl se je odvrnila od njega, in kmalu je brez sledu izginil. V grad pa se ni maral nihče več vseliti, zakaj grozeči kam-nUni menih je zmeraj ostal pred vhodom. Kmalu se je grad razrušil, burja in viharji so razdrli zidov je, in dandanašnji pričajo le še gole razvaline o slavni preteklosti . . . Tam pa, kjer so bila nekoč grajska vrata, stoji še danes ta dan samotna pečina ,ki po njei razločno spožnaš postavo meniha .. . Willkie svari republikance, če bodo nasprotovali za večjo oblast Rooseveltu New York, 19. jan. — Wendell L. Willkie, kandidat republikanske stranke za predsednika Zed. držav, je posvaril republikansko stranko, da bo za vedno uničena, če bo nasprotovala najemninsko-posojilnemu načrtu za polno moč Rooseveltu v odpo-moč Angliji in za obrambo dežele. Ako bo republikanska stranka nadaljevala z opozicijo, ne bo nikdar več prišla do vlade, pravi Willkie. "Amerika se ne more izolirati od ostalega sveta in svoboda bo preživela samo tedaj, če Anglija vzdrži," je rekel Willkie. "In mi se bomo izognili vojni samo tedaj, če damo Angliji vso pomoč v njenem boju proti Nemčiji." Willkie odpotuje v sredo v Anglijo, da se pouči osebno o položaju tam. Pred odhodom se je posvetoval z državnim tajnikom Hullom in predsednikom Roose-veltom, ki mu je dal na razpolago vse informacije, ki jih je hotel Willkie imeti. To je bilo prvič od zadnje predsedniške kampanje, da sta se sešla oba bivša kandidata, ki se zdaj v polnem strinjata na načrtu za odpomoč Angliji in o bodočem stališču Zed. držav v tej krizi. IZ NAŠIH NASELBIN New York. — Na novega leta dan je avto povozil v Brooklynu rojaka Hinkota Kneza. Poškodovanega so odpeljali v bolnišnico, kjer se mu pa že obrača na bolje. Girard, O. — Dne 4. jan. je tu umrla Terezija Podlesnikar, stara 67 let in rojena pri Sv. Jerneju na Štajerskem. Zapušča tri sinove in hčer. — Istega dne je tu umrla Alojzija Pezdir, stara 50 let in doma od Ljubljane. Zapušča moža, dva sinova in tri hčere. Calumet, Mich. — Med vojaki, ki so 7. januarja opotovali na vežbališča, so tudi sledeči Jugoslovani : Jos. J. Turk, Mihael R. štimac, Carl A. Majerle, Jos. Ožanič, George štimac, Anton Žagar, William J. Vertin, Albert Mukavec, Frank Zupančič in William L. Jakovič. Benning, Pa. — Pred kratkim je tu umrl John Marsič, star 71 let in doma iz Grošovja pri Konjicah na štajerskem. Zapušča sina. Eveleth, Minn. — Pred nekaj dnevi je tu umrl Frank Virant, star 79 let in doma od Ribnice. Tu je živel 30 let in zapušča"si-na in hčer. MAH OGLASI Pri nas dobite vsak pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase po 6 centov vsaka, domače suhe klobase po 30 centov funt, domače kislo zelje po 6 centov funt. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam. Anton Ggrine 6414 St. Clair Ave. Delo dobi dekle za pomoč v delikatesni trgovini; mora biti stara okrog 20 let in mora imeti izkušnje v tem poslu. Zvečer ali ob nede~ Ijah ne dela. Vprašajte pri Glen's, 7038 Wade Park. (16) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogral St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Pripeljemo na dom. SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izrirniku EL Maya IM11111 t'HllllHH 1.1.1.1,1,11 I j, i i n ,!„!„!, j. i.,i„i„|l.|„|„i4. A nemir je izbruhnil, to pa zato, ker je bil kralj imenoval za državnega upravnika Ivarja Og mundssona. Erlinga Vidkuns-sona, Stiga Haakonssona, Haf-torjeva sinova in vse njihove pristaše so obdolžili izdajstva. To jih je ostrašilo, šli so in se spravili s kraljem. Bil pa je neki mogočnjak iz gorenje dežele, Ulf Saksesson po imenu, ki je bil poprej tudi na strani Haftor-jevih sinov, a zdaj ni šel z drugimi vred, da bi se spravil s kraljem. Po božiču je prišel v Ni-daros in je bil tamkaj zelo mnogo v Erlendovi družbi, in od tega so potem izvedeli ljudje na severu, kako gleda Ulf na te stvari. Kristina je imela predsodke zoper tega človeka; njega ni poznala, pač pa njegovo sestro, Helgo Saksesovo, ki je bila poročena z Gyrdom Darrejem na Dyfrinu. Bila je lepa, toda zelo ošabna, in Simon je nič kaj ni maral, čeprav se je Ramborg dobro razumela z njo. V postnem času s0 potem dobili namestniki pisma, naj razglase na zborih, da je Ulf Saksesson izgnan iz dežele, toda ta je bil medtem že sredi zime odjadra na tuje. Tisto pomlad sta Kristina in Erlend prebila veliko noč v svoji mestni hiši; s seboj sta imela Mu nana, svojega najmanjšega otroka, kajti v samostanu Bakke je živela sestra, ki je bila tako vešča zdravilstva, da so vsi bolni otroci, ki jih je dobila v roke, spet ozdraveli, če le ni bila božja volja ,da umro. Kmalu po prazniku je prišla Kristina nekega dne iz samostana domov. Hlapec in dekla, ki sta jo bila spremila, sta z njo vred stopila v sobo. Erlend je bil sam, ležal je na eni izmec klopi. Ko je bil hlapec odšel in sta ženski odložili svoja ogrinjala — Kristina je sedela z otrokom pri ognjišču, dekla pa je grela neko olje, ki sta bili dobili od redovnice — je pobaral Erlend s klopi, kaj je sestra Ragn-hild rekla o otroku. Kristina je dajala kratke odgovore in pri tem razvijala povoje, nazadnje pa sploh ni več odgovarjala. "Ali je tako slabo z dečkom, Kristina, da ne maraš povedati?" je vprašal in glas mu je zvenel nekoliko nepotrpežljivo. "Saj nisi prvič vprašal, Erlend," je hladno odvrnila, če ti je dečka tako malo mar, da se danes ne moreš spomniti, kar si včeraj slišal -—'" Preizkušena zdravila prpti glavobolu Mandel's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 501 MANDEL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti "Tudi meni se je že zgodilo, Kristina," je rekel Erlend, vstal je in prišel k njej, "da sem ti moral dva- ali trikrat odgovarjati na to, kar si me bila sama vprašala; kajti ni se ti zdelo vredno, da bi se bila spomnila mojega odgovora —" "Gotovo ni šlo za tako važne stvari, kot je zdravje najinih otrok," je rekla kot poprej. "No, tudi malenkosti to niso bile — letos pozimi; meni vsaj so bile hudo pri srcu." "To pa ni res, Erlend. že leto in dan je tega, odkar si govoril z menoj o tistih stvareh, ki so ti bile najbolj pri srcu —" "Ven pojdi, Signe," je rekel Erlend dekli, čelo mu je bilo pordelo, okrenil se je k ženi: "Dobro vem, kam meriš. A dokler posluša tvojk dekla, ne maram o tem govoriti s tabo — tudi če sta si tako dobri, da sploh ne gledaš na njeno prisotnost, kadar na vsem lepem začneš s svojim možem prepir in rečeš, da ne govorim resnice —" "Najmanj se hoče človek učiti od tistih, s katerimi živi," je kratko rekla Kristina. "Sam Bog ve, kaj misliš. Nikoli nisem robato govoril s teboj, kadar bi bili utegnili slišati tuji ljudje, ali pa pozabil, da ti moram pred služinčadjo izkazovati spoštovanje." Kristina je planila v čudno bolesten in krčevit smeh. "Kratek spomin imaš, Erlend1. Pri nas je vsa ta leta živel Ulf Haldorsson. Ali pomniš, kako si dopustil, da sta me on in Haftor spremila k tebi v spalnico pri Brynhildi v Oslu ?" Erlend se je zgrudil »na klop — in se zastrmel v ženo z napol odprtimi usti. Ta pa je nadaljevala : "Malo se je zgodilo na Husa-byju — ali kje drugod — nespodobnih ali nespoštljivih stvari, katere bi bil hotel prikriti svojim poslom — pa naj si so bile v sramoto tebi ali tvoji ženi —" Erlend je sedel kot poprej in ves prepaden gledal vanjo. "Ali se spominjaš prve zime najinega zakona — pričakovala sem Naakkveja, in razmere so bile take, da mi je bilo presneto težko, zahtevati v svoji hiši pokorščino in spoštovanje — ali se spominjaš, kako si me .podpiral — se spominjaš, tvoj rednik je bil s tujimi gospemi, deklami in hlapci pri nas v gosteh, domači ljudje so sedeli z nami za mizo —se spominjaš, da je Munan strgal z mene sleherno cunjo, za katero bi se bila mogla skriti, ti pa si boječe sedel tamkaj in si mu nisi upal zamašiti usta —" "Jezus! Petnajst let si nosila vse to s seboj!" Nato je dvignil oči k njej — njegov pogled je }il videti tako nenavadno svetlo moder, njegov glas pa je bil slaboten in onemogel. "Navzlic temu, Kristina — se mi zdi, da med nama ni tako hudo, da bi morala drug drugemu prerekati neprijazne in zbadljive besede —" "Ne," je odvrnila Kristina, "še huje pa me je zbodlo v srce takrat pri naši božični gostiji, ko si me ozmerjal, ker sem bila vrgla čez Margreto svoje ogrinjalo — in so žene iz treh občin stale zraven in poslušale —" Erlend ni ničesar odgovoril. "Navzlic temu vališ krivdo name, da se je Margreti zgodilo tisto, kar se ji je zgodilo —; vsa. kikrat, če sem jo le z besedico poskušala podučiti, je brž stekla k tebi in ti si mi z osornimi besedami ukazal, naj pustim de- kleta pri miru — da je tvoja in ne moja —" "Krivdo nate valil — tega nisem!" je odvrnil Erlend trudo-ma, težko se je boril sam s seboj, da bi govoril mirno, "če bi bil kateri izmed najinih otrok hčerka, tedaj bi pač lažje razumela, da kaj takega, kot je bilo to z mojo hčerjo — očeta presu-ne do mozga —" "Mislila sem, da sem ti bila spomladi lanskega leta dokazala, kako dobro vse to razumem," mu je tiho rekla žena. "Saj se mi je bilo treba spomniti samo svojega lastnega očeta —" "Vendar pa," je mirno kot poprej nadaljeval Erlend, "je bilo to še hujše. Jaz sem bil neporočen fant. Oni pa — je bil oženjen. Jaz nisem bil vezan — ne tako vezan," se je popravil, "da bi se ne bil mogel osvoboditi —" "In kljub temu se niši osvobodil," je rekla Kristina. "Ali še pomniš, kako si postal prost?" Erlend je planil pokonci in jo udaril v obraz. Potem je osupel obstal in gledal srepo predse — na belem licu se je pokazala rdeča pega. Kristina pa je sedela odrevenela. in tiha in s trdimi očmi. Otrok je bil začel preplašeno vekati — pozibala ga je nekoliko v naročju ter ga pomirila. "To — to, kar si rekla, je bilo grdo, Kristina," je dejal mož neodločno. "Ko si me zadnjič udaril," je tiho spregovorila, "sem nosila tvojega otroka pod srcem. Zdaj pa si me udaril, ko sem držala tvojega otroka v naročju —" "Da, sicer pa tudi venomer samo otroke, dobivava —" je kri-knil nestrpno —. Umolknila sta. Erlend je pri. čel hitro hoditi sem ter tja. Ona pa je odnesla otroka v sosednjo sobo, in ga položila v posteljo; ko je spet stopila med vrata, je obstal pred njo." "Jaz — jaz bi te ne bil smel udariti, Kristina moja. Da bi ne bil nikoli tega storil — gotovo se bom tega tako dolgo kesai, kot sem 3e kesal zadnjič. Ti pa — ti si mi že enkrat povedala, da po tvojem vse prehitro pozabljam. Ti ničesar ne pozabiš — nobene krivice, ki sem ti jo bil le kdaj storil. In vendar sem si prizadeval — prizadeval, da bi ti bil dober mož, a tebi se pač ne zdi vredno, da bi se tega spominjala. Ti — lepa si, Kristina —" pogledal je za njo, ko je šla mimo njega. • Oh, te mirne in dostojanstvene kretnje gospodinje so bile prav tako lepe kot njena nežna milina, ko je bila še dekle, bila je širša čez prsi in boke, bila pa je tudi večja; držala se je ravno in vrat je še zmerom prav tako lepo in ponosno nosil njeno malo, okroglo glavo. Bledi, zamišljeni obraz z velikimi, temno sivimi očmi ga je še zmerom prav tako močno mikal in dražil, kot je nekoč mikal in dražil njego-ivciga nemirnega duha okrogli, rožnati otroški obraz s svojim čudnim pokojem. Stopil je k njej in jo prijel za roko: "Zame, Kristina, boš zmerom najlepša med ženami in tudi najljubša —" Prepustila mu je roko, stiska mu pa ni vrnila. I sunil jo je od sebe; spet ga je prevzela togo-ta: "Praviš, da hitro pozabljam. Pozabljati — to pač ni zmerom največji greh. Pobožnega se nisem nikdar delal, vem pa še vse, kar me je kot otroka učil Sira Jon, in božji služabniki so mi tudi kesneje obujali spomin na to. Greh je, če tuhtamo o tistih grehih in jih ne pozabimo, ki smo se jih že izpovedali duhovniku, za katere smo se pred Bogom že spokorili in za katere smo iz svečenikove roke in njegovih ust že dobili odvezo. In ti, Kristina, ne vlačiš zmerom znova najinih starih grehov na dan iz pobožnosti, marveč mi hočeš pokazati nož, kadarkoli ne ravnam po tvoji volji —" Odšel je od nje in se spet vrnil. "Oblastna —. Sam Bog ve, Kristina, da te imam rad — če-prav vidim, da si oblastna in čeprav mi nikdar nisi odpustila, ker sem krivično ravnal s teboj in sem te zapeljal v krivdo. Mnogo sem pretrpel od tebe, Kristina, zdaj pa ne maram več-, da bi se zmerom vznemirjal radi teh starih, nesrečnih stvari, in nočem trpeti, da bi govorila z menoj, kot bi bil tvoj hlapec —" Kristina je drgetala od razburjenja, ko je odvrnila: "Nisem govorila s teboj, kot bi bil hlapec. Ali si me le. enkrat samkrat slišal, da bi bila govorila ostro ali jezno s človekom, ki bi ga mogli imeti za nižjega od mene — pa če bi bil tudi najnesposobnejši in najslabši med našimi posli — dobro vem, pred Bogom sem prosta tega greha, da bi bila žalila reveže z besedo ali dejanjem. Ti pa bi moral biti moj gospod, tebi bi se morala pokoravati, tebe bi morala spoštovati, se ti uklanja-ti in se opirati nate, takoj za Bogom — po božji postavi, Erlend! In če mi je pošlo potrpljenje in sem govorila s teboj, kot se ne spodobi, da bi žena govorila s svojim možem — je bilo to pač zato, ker si me ti sam tolikokrat oviral, da nisem mogla upogniti svoje nespameti pod tvojo boljšo vendost, da nisem mogla svojega soproga in gospoda tako častiti in ga tako poslušati, kot bi sama najrajši hotela — in morda sem pričakovala, da boš — morda sem mislila, da te bom mogla spodbosti k temu, da pokažeš, da si ti mož, jaz pa le revna ženska — —Toda le potolaži se, Erlend. Nič več te ne bom žalila z besedami, in od današnjega dne nikdar več ne pozabim, da te je treba pohlevno ogovarjati, kot bi imel hlapčevsko kri v sebi —" Erlend je temno zardel v obraz — vzdignil je proti njej stisnjeno pest — nato se je naglo obrnil na peti, vzel plašč in meč s klopi ob vratih in planil ven Najmodernejše filmsko gledališče je gotovo novo gledališče pod imenom Tclenews Theatre, s katerega gradnjo hite, da bo koncem tega meseca že odprto javnosti. Stavba bo stala skoro $180,000 in bo opremljena s 'posebnimi napravami nalašč za kazanje izrednih svetovnih dogodkov v slikah. To gledališče je na 241 Euclid Ave. Telenews je filmsko gledališče, ki pa ima to posebnost, da zbira vse najvažnejše svetovne dogodke vsakega tednu, katere potem z vso previdnostjo urede ter jih pokažejo po-setnikom. Sprememba slik v tem gledišču bo vsaki petek ob petih pojx>ldne. Poleg tega pa, bodo vselej pokazane slike najnovejših svetovnih dogodkov. ,To bo skrb uprave gledališča, da bo vselej nudila svojim obiskovalcem popolna in najnovejša poročila svetovnih dogodkov v slikah. Predsednik Teleneivs Theatre korporacije je Mr. Herbert Scheftel. Zunaj je sijalo sonce in pihala je ostra sapa — zrak je bil mrzel, s streh in drevesnih kro-šenj, ki jih je stresal veter, so se mu utrinjale nasproti svetle iskre zmrzlih kapljic. Sneg na krovih se je svetil kot srebro in za črno zelenimi gozdnati; bočji krog mesta so se mi'1 dro in blesteče belo iskril'' v reznem in žarečem 1 spomladanskem dnevu. (Dalje prihodnjič.) Predsednik Roosevelt ob priliki svojega znameiw govora na radio, ko je obenem sporočil svojo spo>n(] elir novemu kongresu. Pos ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pri-dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderton < 48235353534848482353485348485353534853534848912323489123482323232348234848534853534853232323539023484823232348 Sigrid Undset: | KRISTINA — LAVRANSOVA HČI H.—ŽENA tESELICI ^ bo popolen uspeh, ako jo JA oglašate v j Up "AMERIŠKI DOMOVINI" ! .... I Društva imajo izjemne cene na oglasih ~ .j i HRANILNE VLO< jafety\^\ //c£y of your \ f/r&/ investment TEKOČE OBRESTI PO 3% st. clair savings & loan c( 6235 ST. CLAIR AVENUE ; POZOR, VLAGATELJI CUSTODIAN HRANIL^ ' Mi vam zopet nudimo fino kupčijo v pohištvu. | ' dimo največ za vašo hranilno knjižico v zameno za >' ( pohištvo. i| PERUSEK FURNITURE j 809 East 152nd St. MUlberry $ Odprto v pondeljek, četrtek in soboto tudi živeči. Za boljše pohištvo in vrednosti pojdite k Peruš^