Ci? M din — Leto XXXIX - St. 26 KRANJ, petek, 4. 4. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu: stran 3: ^ntil je bil zazidan st*an4: prek 400 novih onov ^an 5: zbirke znamenitih S°renjskih fresk strani 8 in 9: samo za rszervo jj^enci ugotavljajo, ?aje kranjski zrak cistejši ^povedan sad je Nslajši Ne iščite izgubljene generacije! Tu smo! Besede, s katerimi mladina naslavlja izhodišča za ključne usmeritve dvanajstega kongresa svoje organizacije, ki se danes začenja v Krškem, niso le fraza. Z vsebino in predkongresnimi razpravami dokazuje, da je vse kaj drugega kot izgubljena generacija. Nasprotno. Kaže, da še nikoli ni imela tako jasnih stališč do družbe, razvoja, prihodnosti pa tudi do same sebe. Sprejela je izziv in se odprla številnim alternativnim pogledom na reševanje nakopičenih družbenih protislovij. Obljublja, da si bo prizadevala za večjo samostojnost gospodarskih enot in za odvisnost njihovega položaja od uspehov na tržišču, da bo njena dejavnost naperjena zoper posege države v razširjeno reprodukcijo in zoper vse, ki dušijo podjetništvo in samoupravljanje gospodarskih organizacij. S sprostitvijo zakonov blagovne proizvodnje se mora Jugoslavija vpeti v evropski in svetovni trg. Pravijo, da nerazvitosti ne bo mogoče premagati z znojenjem, temveč z znanjem, rešitve ne vidijo v uvozu tehnologije, marveč v usposabljanju ljudi, ki bodo znali izdelati domačo ali predelati tujo tehnologijo ter jo uporabiti v domači proizvodnji. Temu mora slediti tudi izobraževalni sistem, vendar se izpeljava preobrazbe srednjega šolstva žal oddaljuje od tega. Mladi terjajo večjo povezanost šole s proizvodnjo, splošen dvig izobrazbe, preseganje socialnega razlikovanja, izboljšanje samoupravnega položaja učencev in študentov, večjo samostojnost tistih, ki se izobražujejo in tistih, ki delajo v izobraževanju. Neprizanesljivo se mladi lotevajo tudi krize v političnem sistemu in zahtevajo, naj tu pridejo do izraza različni interesi ljudi, ne le forumov, da jih javno in demokratično usklajujejo in da imajo uresničitve teh interesov tudi materialne posledice. Na vsa mesta odločanja je treba izbrati ljudi, mlade, sposobne, demokratične, ki ne bodo sklepali kompromisov s starimi napakami in podaljševali životarjenja. Opominjajo na zgrešene, neperspektivne gospodarske veje, ki zaposlujejo nizko izobražene ljudi, postavljajo državo v domala kolonialno odvisnost od razvitega sveta in predstavljajo ekološki problem. Slednjemu namenjajo dokajšnjo pozornost, saj prihodnosti ne vidijo le v biološkem preživetju. Vprašanja mladinske organizacije bi ob vseh ostalih skoraj zbledela, ko mladi ne bi imeli docela jasnega odnosa do nje še od prejšnjega kongresa: to naj bo organizacija vseh mladih, v njej pa naj najdejo mesto tudi nova, alternativna gibanja. ^ 2 žlebir V SREDIŠČU POZORNOSTI zsms 12 KONGRES stran 3: Umiranje gozdov, traktor Janez in haflingerji Igrne zagate sodišča in inšpekcij strojepiske na sodišču prekinile delo j^[Jj^2. aprila — Torkova dveurna prekinitev dela v kranjski ^Su *nšp®ktorjev sta D'li najbolj vroči temi v paketu poročil ».o .hmeljnega sodišča Kranj in že znane denarne zagate go- reli 0r8anov pregona, pravosodnih in drugih organov, ki jih je obravnaval kranjski izvršni svet. aprila, so strojepiske v ..wti Temeljnega sodišča \ 2a dve uri prekinile delo in s P ^Odt°Zorile na zel° niz^e oseDne ^*e. Zato je delo na sodišču za- stalo, obravnave so odpadle, saj brez strojepisk ne gre. Na sestanku so se nato dogovorili, da bodo zmanjšali obseg obravnav oziroma njihovo število prilagodili zmogljivosti admini- oučen primer Co j^Pamo lahko, da ni prišlo do izlitja oziroma pronicanja v podtalni-^War- koc*° čez čas pokazale raziskave. Potem, ko je iz toplarne na Hosf1^ s„tekel mazut v Savo, je bila namreč omenjena tudi ta nevar-dj n^ ~e že lahko govorimo o sreči, je morda le v tem, da se mazut v vo- topi, marveč se strdi in plava na gladini. Kar precej bi ga moralo zlitja*!* k* povzročil hude posledice tudi na življenju v vodi. Koliko pa »te r^?e.mazuta lahko onesnaži ožje ali širše območje, se je v tem prime- P^kazalo zelo očitno. V D S*dločno, kritično oceno in presojo pa terja primer, ki bi moral biti teift .k *n streznitev za naprej, zaradi drugih razlogov. Marsikaj v £r*meru kaže na to, kje smo, kakšni smo in česa se pravzaprav ne v0r^ramo. Čeprav smo se v jugoslovanskih občinah na papirju dogodi r*1 ° ^s** Savi, potem okoliščine, ki se bodo pokazale v tem primeru tja v* vsekakor ni edini) kažejo na to, da takšne dogovore spravljamo ' ^amor mečemo vse odpadke, bj Opravičujemo se, da sedanji čas ni naklonjen ukrepom, s katerimi lt0Pr^Prečili take dogodke. Ne najdemo denarja, ker ugotavljamo, ka-^Or k* stroški bi bili potrebni. Ko pa se zgodi tisto, česar ne želimo, anK> najti še veliko več denarja, da stvar samo popravimo. v0j.. n če se že zgodi, odpove tudi tisto, kar je za takšne primere dogodi6110 *n zaPisano- Rešitev v skrajni sili iščemo v upanju, da vsa PquJ" te ne bo tako očitna. Tudi zaradi tega je izlitje mazuta v Savo *H0 en primer. Druga nevarnost, že tudi večkrat potrjena, pa je, da bo-lfc£;SPe* obtičali na prepričanju, da čas pač celi rane in da bomo na bo-^e pozabili. Do naslednjega primera ... A. Žalar stracije. To pa pomeni, da bo še več zadev čakalo na obravnave; predsednik sodišča Franc Korošec je na seji kranjskega izvršnega sveta dejal, da se bo zaostanek povečal za 230 zadev, kolikor jih en sodnik reši v letu dni. Vsekakor je to skrajni izhod. Problematiko nizkih osebnih dohodkov strojepisk bo treba rešiti drugače, saj bodo sicer kmalu ostali brez delavk. Na razpise ni odziva, saj so njihovi slabi osebni dohodki že »razvpiti«, od sedmih novih strojepisk, ki so jih zaposlili lani, jih je pet že odšlo, zadnji dve pa sta prav tako že dali odpoved. Predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Peternelj je dejal, da so v zadnjem letu in pol veliko storili za izboljšanje razmer, dodal pa je, da so na sodišču osebne dohodke povečali sodnikom, strojepiskam pa ne. Zapletu torej še ni videti konca. Počasi pa se je začel odvijati klobčič denarnih zagat gorenjskih inšpektorjev, o čemer smo že pisali. Kranjski izvršni svet je namreč sklenil, da bo iz tekoče proračunske rezerve dal 996.800 dinarjev, kolikor znaša kranjski delež v »priznani« izgubi. Proračunska kontrola je namreč ocenila, da je iz objektivnih razlogov nastalo do 3.111.000 dinarjev izgube, preostale polovice pa ni priznala. Priznano izgubo bodo upoštevali v letošnji kvoti sredstev. Upajmo, da bodo tako ravnali tudi v drugih gorenjskih občinah. Upajmo smo zapisali zato, ker vse bolj postaja jasno, da do regijskih institucij svoje obveznosti najdosledneje izpolnjujejo v Kranju, drugod na Go- Uspela prireditev v Naklem — V sredo zvečer smo v nabito polni dvorani kulturnega doma v Naklem podelili priznanja najboljšim gorenjskim športnikom za leto 1985. Od leve proti desni: dr. Anda Kalan, ki je prevzela priznanje v imenu hčerke Zale, ki se zaradi udeležbe na plavalnem mitingu v Budimpešti prireditve ni mogla udeležiti (priznanje ji bomo podelili na julijskem plavalnem mitingu v Kranju), Bojan Križaj in hokejist Jesenic Zvone Šuvak in trener Roman Smo-lej. (jk) — Foto: F. Perdan renjskem pa ne. M. Volčjak • INFORMIRANJE • SPOZNAVANJE j^Tifc NAfllMIlINO 2S. MEDNARODNI SEJEM IH KMETIJSTVA KRANJ, it.-2a4.*s6 Nove cene Beograd, 1. aprila — Zvezni izvršni svet je odobril podražitve kruha, moke in poštnih storitev. Kruh se je podražil do 10 odstotkov, s tem da se trgovski stroški ne smejo spreminjati. Podražitev kruha je posledica višjih cen moke. Tip 850 stane po novem 60,75 dinarja, tip 500 67,50 dinarja in kilogram zdroba 68,65 dinarja. Trgovina lahko zaradi stroškov prodaje na drobno kilogramski vreči doda 8,85 dinarja, dvokilo-gramski vreči 13,30 dinarja, triki-logramski vreči 17,05 dinarja, pet-kilogramski vreči 22,55 dinarja in desetkilogramski vreči 28 dinarjev. ZIS je sprejel tudi nove cene poštnih storitev. Znamka za pismo bo 20 dinarjev, za dopisnico 15 dinarjev, za priporočeno pismo do 20 gramov 32 dinarjev in za paket do 50 odstotkov več kot doslej. Telefonski impulz bo po novem 2,75 dinarja. Doslej je bila njegova cena 2,40 dinarja. -jk MERKUR kranj KOMPAS KRANJ g tel.: 2 28-472 ,g 28-473 C/0 s I >C/3 KOMPAS ^ JUGOSLAVIJA ^m^SSSSS^XXLAB 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK. 4. APRILAJ55?K, PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Utrjevanje sodelovanja Beograd — Za ta teden je značilna živahna zunanjepolitična dejavnost Jugoslavije. Delegacija naše države, ki jo vodi predsednik predsedstva SFRJ Radovan Vlajković, je končala obisk v Demokratični republiki Koreji in prišla na Kitajsko. Član predsedstva CK ZKJ Hamdija Pozderac je obiskal Irak, sekretar predsedstva CK ZKJ Dimče Belovski pa Sirijo. Na vseh teh pogovorih je bil v središču pozornosti zapleten mednarodni položaj in seveda priprave na vrhunsko srečanje neuvrščenih v Harareju, ki mora gibanje še okrepiti in potrditi njegova izvirna načela. Najtežje še ni mimo Beograd — Takšne ugotovitve je slišati v razpravah v odborih zvezne skupščine, ki obravnavajo trenutne gospodarske razmere. Menijo, da najbolj kritični meseci še niso mimo in da se utegnejo problemi pojavljati še do sredine leta. Predvsem je treba še bolj spodbujati izvoz z izvoznimi spodbudami. Nekaj denarja bomo dobili na račun padca cen nafte na svetovnem trgu in manjše vrednosti dolarja. Devizna zakonodaja doživlja vedno več kritik in to celo pri tistih, ki so jo še pred kratkim hvalili. Zato so vedno glasnejše zahteve, naj zvezna vlada hitreje ukrepa. Partijske kazni Split — Predsedstvo splitskega komiteja ZK je kaznovalo 19 članov osnovne organizacije območne skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ker so kršili partijske in delovne dolžnosti. Med drugim so ob uradnih urah igrali biljard, medtem ko so stranke čakale, pa tudi sicer njihova delovna vnema ni bila na zavidljivi ravni. Zakaj uvažamo hrano Beograd — Tako so se vprašali v odboru za plan zbora in republik in pokrajin zvezne skupščine, ko so obravnavali uresničevanje programa setve in problematiko kmetijstva. Menili so, da je zvezna vlada na tem področju preveč optimistična in da so dejanske razmere drugačne. Deževala so vprašanja, če naša vlada sploh spremlja svetovna gospodarska gibanja in kako naj se ravna naše gospodarstvo. Delegati pa so tudi vpraševali, zakaj uvažamo hrano, ki bi jo lahko ob večjih spodbudah domačemu kmetijstvu pridelali doma. Redno plačevanje tujini Beograd — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planine se je sestala s predsedniki izvršnih svetov republik in pokrajin. Na sestanku so poudarili, da redno vračamo tujini finančne obveznosti, da pričakujemo uspešno turistično sezono, da izvoz poteka v redu in da je oskrbljenost trga zadovoljiva. Zaskrbljuje pa nenačrtovana hitra rast inflacije, ki jo bo treba obrzdati. Zvezni izvršni svet pripravlja ustrezne ukrepe. Začetek zveznih delovnih akcij Beograd — Letos bomo v Jugoslaviji organizirali 44 zveznih mladinskih delovnih akcij, na katerih bo sodelovalo okrog 40 tisoč mladih. Letos ne bo delovnih akcij v Bihaću, Ku-mrovcu in Jasenovcu, na novo pa bodo akcije v Šebeniku in Zadru. Posebna komisija bo ponovno ocenila vsa gradbišča in odločila, ali so izpolnjeni pogoji za organizacijo akcije ali ne. -jk Obisk iz Beograda — V kranjski občini je bil v sredo in včeraj na obisku član predsedstva CK ZKJ Kiro Hadži Vasilev. Med dvodnevnim bivanjem v Kranju se je pogovarjal v občinskem komiteju ZK, sodeloval v predkongresni razpravi v Savi, obiskal krajevno skupnost Stražišče, se sestal s političnim aktivom občine in se seznanil s proizvodnjo in problemi gospodarjenja v Planiki in Ibiju. Na sliki: med obiskom v krajevni skupnosti Stražišče. (jk) — Foto: F. Perdan Škofjeloški mladinci gredo na MDA Djerdap Veliko zanimanje za brigado Škof ja Loka, 1. aprila — Škofjeloški brigadirji bodo letos delali v drugi izmeni zvezne mladinske delovne akcije Djerdap od 7. julija do 3. avgusta. Že v postopku evidentiranja se je za letošnjo delovno akcijo v škofjeloški občini prijavilo več kot sedemdeset mladincev. Do 10. aprila pa sprejemajo dokončne prijave iz osnovnih organizacij ZSMS. V začetku maja naj bi zbrali približno petdeset brigadirjev, ki se bodo letos udeležili zvezne mladinske delovne akcije Djerdap. »Ta akcija je znana po tem, da so razmere za delo in življenje pa tudi dodatno izobraževanje brigadirjev zelo dobre. Organiziranih je več tras, tako da je delo pestro. Brigadirji se lahko udeležijo številnih tečajev, tudi brigadirsko naselje je lepo urejeno,« pravi Nataša Fabi-jan, ki v škofjeloški mladinski organizaciji skrbi za mladinsko prostovoljno delo. V pripravi na delovno akcijo bodo mladinci maja pripravili lokalno delovno akcijo na Prtovču. V. Stanovnik Brdo, 3. aprila — Na Brdu se je danes začelo dvodnevno posvetovanje predsednikov občinskih, medobčinskih in mestnih svetov Zveze sindikatov Slovenije ter republiških odborov sindikatov dejavnosti. Uvodoma je govoril predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik, in sicer o nekaterih odmevih in nalogah po enajstem kongresu. Popoldne je o vlogi sindikata v političnem sistemu govoril Marjan Orožen. Danes bodo novoizvoljeni člani predsedstva republiških sindikatov predstavili program dela, sekretar France Hribar pa bo strnil nekatere najpomembnejše prihodnje naloge. — Foto: F. Perdan Predkongresna razprava v kranjski Savi Težave so jih marsičesa naučile Kranj, 2. aprila — Leta 1973 se je znašla jugoslovanska gumarska industrija in z njo tudi kranjska Sava v težkem položaju. Že takrat so spoznali, da lahko marsikaj rešijo z naslanjanjem na lastne sile, na svoje znanje in sposobnosti. Zaradi tega ima ta kranjski delovni kolektiv obilo izkušenj in pozitivnih rezultatov tudi v zdajšnji akciji zveze komunistov o naslanjanju na lastne sile. Na to temo so v sredo v Savi organizirali predkongresno razpravo, ki se jo je udeležil tudi član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Kiro Hadži Vasilev. V 4500-članskem kolektivu Save se lahko pri naslanjanju na lastne sile pohvalijo z marsičem. Na prvo mesto postavljajo inovacije. Lanskih pet največjih je prineslo nad 4 milijone dinarjev inovacijskega dohodka. Ob tem ne nagradijo le inovatorjev, ampak vse delavce Save. Lani so, na primer, na ta račun vsakemu zaposlenemu izplačali po 8000 dinarjev. To sicer diši po uravnilovki, vendar v Savi sodijo, da je takšna pot pravšnja pri premagovanju miselnosti, da je inovacija le korist peščice inovatorjev, ne pa vseh zaposlenih. Manj je nevoščljivosti in več razmišljanj, da je dobra inovacija, vpeljana v proizvodnjo, splošna korist. Ob tem v Savi poudarjajo, da so na tem področju šele na pol poti Inovativnost se zdaj nagrajuje predvsem v proizvodnji, na področju tehnologije, še premalo ali skoraj nič pa pri izboljšavah pri organizaciji proizvodnje in zmanjševanja drugih stroškov. Sava ima že izdelan informacijski sistem za spremljanje teh procesov, podprt z računalniško obdelavo, vendar ga je treba sprotno dopolnjevati. Pomemben element savskega programa naslanjanja na lastne sile pa so programi za izboljševanje proizvodnje, za dvig kakovosti in storilnosti ter dela tudi ob sobotah in sicer dela prostih dneh, če proizvodnja tako zahteva. Tudi tu so rezultati obetavni. Lani so na ta račun prigospodarili 3 milijarde dinarjev, kar je tretjina vsega lanskega dohodka delovne organizacije. 70 odstotkov od teh treh milijard so namenili osebnim dohodkom, ki # ni znašali povprečno 62.000 dinaj Za letos načrtujejo 16 milijard do* ka, od tega ga bodo s temi P1"0^ pridobili kar 4 milijarde. Kako v 9 cenijo inovativno dejavnost, Pove.^ podatek, da na vrhu lestvice izpla^ osebnih dohodkov ni bil vodilni in stveni kader, ampak inovatorji. Vendar ima tudi naslanjanje stne sile meje, opozarjajo v Savi-nje sami sicer lahko vplivamo, v«1 to ne more trajati v nedogled, & splošne gospodarske razmere, na* re pa tovarna nima vpliva, ostajaj naprej toge, nestvarne ali celo za^ ne. Sava je dolgoročno vpeta v koO tibilni izvoz, Nekatere temeljne oti zacije izvažajo že nad 50 odstotko^ izvodnje, vendar se ob tem vedno neje sprašujejo, če je to sploh še »j selno, saj zaradi tega samo izg\"£ pri dohodku, povrhu vsega pa bi žje in bolje prodajali doma. J. Košnj«11 Telefoni v Poljanah Poljane — V krajevni skupnosti Poljane nad Škofjo Loko bo letos najpomembnejša akcija gradnja telefonskega omrežja, ki bo (brez podražitev) stala 50 milijonov dinarjev. Za omrežje bodo potrebovali 27 kilometrov zračnih in 3,2 kilometra zemeljskih kablov, 1,7 kilometra cevi za poštno kanalizacijo in drug material. Kljub težavam večino kablov že imajo. Telefonskih priključkov bo zmanjkalo za okrog trideset ljudi, v glavnem takih, ki v krajevnih skupnosti ne živijo stalno oziroma hiše še gradijo. Ti se bodo lahko priključili potem, ko bo v Poljanah zgrajena avtomatska telefonska centrala. Načrtovana je do leta 1990. H. J. Prihodnji teden pride kurirčkova pošta Kranj, 4. aprila — Od srede, 9. aprila, ko jo na Golniku prevzamejo od tržiških vrstnikov, do četrtka, 17. aprila, ko jo v Lajšah predajo Škofjeločanom, bo v kranjski občini gostovala kurirčkova torba. Prvi dan pojde z Golnika skozi Gorice v Preddvor, v četrtek na Jezersko, v Kokro, znova v Preddvor In na Olševek, od tod v Cerklje, v petek jo poneso še v Zalog, Šenčur, Voklo, Trboje in nato v Kranj. V soboto bodo kurirčki z njo krožili po kranjski krajevni skupnosti Zlato polje. V nedeljo gredo na Primsko-vo, Predoslje, Kokrico, Duplje in Podbrezje. Iz Podbrezij jo bodo v torek ponesli v Naklo, potem pa po kranjskih osnovnih šolah. V sredo bodo obhodili še Orehek, Mavčiče, Žabnico, Stražišče in Besnico, v če-, trtek pa Podblico, preden se letošnja kurirčkova torba dokončno poslovi od kranjskih pionirjev in gre v roke škofjeloških. Starostna kmečka pokojnina 13.600 dinar) Kranj, aprila — Kmetje, ki ^ opredelili za enega od desetih valnih razredov, bodo letos pl^ na mesec naslednje zneske: za zred 4.390 dinarjev, za drugi 5.2o8' tretji 6.146 dinarjev, za četrti ^ 7.462, za peti 8.780, za šesti t 10.403 dinarje, za sedmi 16.645, za° 24.967, za deveti 33.289 dinarjev * deseti razred 41.612 dinarjev. K^1 ki se niso odločili za pokojninsko'1 lidsko zavarovanje, bodo letos P1^ mali na mesec 13.600 dinarjev. Maja višje pokojnine Letos bodo pokojnine rasle spj tako kot zaslužki delavcev. S 1« bodo začele veljati za šestnajst I Tu Prodi Pa zi neJšc *D 0( le zr Pa s, stotk stoti, M< se vi J Al bodr Hi bolj nare ftj< ftaz£ Svobodnejše cene kave in mesa, dražja elektrika in plin Beograd, 2. aprila — Za podražitev kave ne bo več potrebno soglasje zveznega zavoda za cene. To pomeni, da lahko pražarne samostojno oblikujejo cene, vendar izključno na osnovi uvoznih cen in celotnih proizvodnih stroškov, ki so natančno predpisani. Sodijo, da se bo tako mogoče izogniti pomanjkanju kave, ki smo mu vedno priča pred odobritvijo novih cen. Tudi za sveže meso in poltrajne mesne izdelke ne bo več potrebno soglasje zveznega zavoda za cene. Podražitve teh izdelkov bo treba obvezno prijaviti en mesec vnaprej, kar pomeni, da bodo klavnice lahko oblikovale cene samostojneje kot doslej. Zvezni izvršni svet se je odločil za to, ker sodi, da obstajajo utemeljeni ekonomski vzroki za sprostitev cen mesa. Živinoreja je v krizi, zato je treba tudi tako spodbuditi prirejo mesa. Pristojni organi bodo poslej nadzorovali oblikovanje cen 58 namesto 61 odstotkov vrednosti industrijske proizvodnje. Za nekatere izdelke, za katere velja režim določanja najvišje ravni cen, je zvezni izvršni svet sprejel odlok, ki omogoča podražitev električne energije in premoga za 17 odstotkov, zemeljskega plina pa za 16,5 odstotka. Te po- dražitve so v skladu z resolucijo za letos, ki predvideva, naj bi se cene električne energije, premoga in zemeljskega plina letos večale hitreje od cen industrijskih izdelkov. To naj bi prispevalo k odpravi nesorazmerij med cenami v skladu z opredelitvami iz družbenega načrta razvoja do leta 1990. tkov višje pokojnine, hkrati pa ^ plačana še razlika za nazaj, od z* tega leta. Po drugi medletni uskladitvi (P1! bila 1. aprila za petnajst odstot> znaša najnižja pokojnina za p°'nt kojninsko dobo od 1. januarja 46.025 dinarjev. Višji znesek dodatka za ponj' postrežbo po novem znaša 30* narjev, nižji pa 15.341 dinarjev. Čistili bodo kanjon Ko^ Kranj, aprila — Ves ta mesec ob koncih tedna mladinci iz c j Kranja čistili kanjon Kokre. pe, J grdo, hkrati pa tudi nevarno, kajt1. J stanovalci kot mimoidoči so vaj^ji Kfnr mimogrede kaj odvržejo v Kokro- j »J1 mladinci pozivajo vse stanoval" J'«di tem področju in delovne organi2 J lu^ da se vsaj ta čas vzdrže te grde na^* S §^ Za vse odpadke so po mestu na^1^ ni zabojniki. Mladi iz Kranja b} J ^ da bi Kokra spet postala to, kar ]ei nekoč, naravni park, za prijetni J ^ hode pa tudi priljubljeno kopanj^ S$ S(v s Izvršni svet o loški lesni industriji Preprečiti izgube Na Škofja Loka, 1. aprila — O težavah lesnopredelovalne indtf^J v^biij je danes spregovoril tudi loški izvršni svet. LIO Gradiš, J^ijj in še zlasti Alples poslujejo na robu rdečih številk oziroma $e nevarno približujejo. Izvršni svet je naročil AlplesU'»i rah? Medtem ko Alples pestijo predvsem problemi aktivnega izvoznika (domača inflacija bistveno prehiteva rast tečaja dolarja izvozne stimulacije so nepomembne), in investitorja, zaradi česar nima dovolj lastnega denarja in najema draga posojila, pa se v LIO Gradiš in delu Jelovice spopadajo še z vprašanjem, kako naj zaposlijo proizvodne zmogljivosti, ker investicijska gradnja tako doma kot na tujem nazaduje. do konca junija predloži Pre^sa^Aijj ski program. Izdelavo internega »J»- nujen. V (Jradisu naj bi preučili v, «1$ vsem dolgoročno razvojno usrfl?^ in v tem okviru možnost za raC1^ nejše poslovanje v povezavi z J**y s katero delita proizvodni progra^ sanacijskega programa je tudi LIO Gradiš, čeprav po z. V Gradisu naj bi preučili P usmcr Spomin na mlada junaka Ljubljanski banki je izvršni sv" ---Xi 1 m n i ..1,14,,A; rano/tiiO^ Vodice, februarja — Vsako leto konec januarja pripravi krajevna organizacija ZB Bukovica — Sinkov turn spominsko slovesnost v spomin na mlada partizana, Mirka Kraljiča-Cenka iz Spodnjih Pirnič in Mirka Mušiča-Zev-sa iz Loke pri Mengšu, ki sta zaradi izdaje omahnila v smrt 28. januarja leta 1944 v Bukovici pri Vodicah. Junakoma, pripadnikoma Vosa, se poklonijo vsako leto borci, učenci iz podružnične šole Utik in učenci celodnevne šole Franca Marna iz Vodic. To dokazuje, da mlada junaška partizana nista pozabljena. Mlada sta bila, stara komaj 19 let. Mimo kraja smrti pride vsako leto tudi pohodna enota pionirjev iz osnovne šole Vodice in položi cvetje k spominski plošči. O mladih padlih partizanih ljudje ne vedo veliko. Cenko je bil partizan že od avgusta leta 1941 dalje. Učil se je za pleskarja, pred vojno je delal v kamnolomu v Kokri, se pridružil Rašiški četi, nato sodeloval v Po- ljanski vstaji in se kot borec Cankarjevega bataljona boril v Dražgošah. Pred odhodom v VOS je bil borec Kamniške čete. Zevs je bil terenec in ko bi moral leta 1943 v nemško vojsko, je šel v partizane. Njegov brat Ivan je bil komandant brigade Slavka Šlandra. Cenko in Zevs sta v zimi 1943/1944 delovala na kamniškem področju. Čim več ljudi sta hotela pridobiti za NOB. Tudi gospodarja hiše, v katero sta prišla 27. januarja zvečer. Sprejeli so ju, postregli in-še slutila nista, da ju bodo izdali. Eden za drugim so se domači izmuznili s hiše in prignali orožnike ter policiste, ki so zgodaj zjutraj naslednjega dne obkolili hišo. Boj je trajal tri ure. Nista se predala in na koncu sta si sama vzela življenje. Šele čez pet dni so ju smeli Vodičani pokopati za pokopališki zid, kjer so pokopavali berače in zločince. Prav je, da tema junakoma namenimo vsaj nekaj besed! J. Peternel Se poročil, naj se vključi v sanacijo £ čnega položaja lesnopredelovalni ganizacij in v okvirju možnosti P^ lektivnih posojilih prednostnoJV nava Alples, tako da bo Alples P~| no lahko obogatil delež lastnih tnih sredstev. Banka bo pripravila tudi preglej liko denarja iz gospodarstva WJ koriščenega na računih neL stva, zlasti samoupravnih intef^JJ skupnosti. Kazalo bi najti pot, d* Ji denar v obliki kreditov z milejš0 1 stno mero kot jo ponuja banka/ delovnim organizacijam, ki imaj0/ več težav. Na ta način bi se ta de*1 di oplajal. Izvršni svet se je, skratka, za*^ to, da je bolje preprečiti izgubo K zdraviti; v okviru skromnega vpljI ga ima občina na poslovanje d&j organizacij, je treba tovarnam % gati prej, preden se znajdejo. .^^ številkah in izgubijo večino s strokovnih delavcev. .JiJefo' Is t) di čil Po Po da st< do b< i* El 8c k ni je H' sit b, ni NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN Wmmig£GLAS Te zave Alplesa Železniki Izvoz povzroča skrbi ^fczniki, 31. marca — Alplesa problemi aktivnega izvoznika Jjjso obšli. Približno tretjino pohištva izvozijo na zahodni trg, °J» tega približno tretjino v Združene države Amerike, kjer so 81 z vlaganjem v skupno mešano podjetje zagotovili stalno pristnost na trgu z najvišjo kupno močjo prebivalcev. Podobno Ujetje imajo še v Avstriji, od koder pošiljajo svoje pohištvo P° Zahodni Evropi. ^ujih naročil imajo dovolj, tudi podaja doma je v prvih letošnjih esecih nad pričakovanji. Vendar 'i! .Zunaj dosegajo trikrat skrom-. e]šo ceno kot doma. Tečaj dolarja L narnreč v minulem letu zrasel za • odstotkov, za še enkrat toliko * zrasla uradna inflacija. Ob tem so izvozne stimulacije z 21 od- jotkov zdrknile na pičlih 5,5 od-stotka. Vprfledtem ^° domača inflacija še dno pogumno nadaljuje pohod, j Rednost dolarja vztrajno znižuje • .Izvoz v Ameriko, za katero ve-dfl v]aJ° plačilni roki kar 300 dni, bodo i ^lplesu zato skrčili v korist zahodnoevropskega izvoza. Evropske valute so pač zadnje čase 1" n° ^islane kot dolar. Ameriška počila že zavračajo. Vprašanje jj? je, če bodo trg, v katerega so ve-Ko vlagali in se trudili zanj, dobili az*j tako lahko kot se mu morajo odrekati. Ko se bo naša poslovna politika spet bolj na široko nasmehnila zahodnim izvoznikom ... Najdražja iverka na svetu V Alplesu tožijo tudi zaradi nesorazmerja med cenami vhodnih surovin in materialov ter cenami pohištva. Iverna plošča kot osnovna zgradba za ploskovno pohištvo nikjer na svetu ni tako draga kot pri nas: na vzhodu stane kubični meter 85 dolarjev, na zahodu 120 do 130 dolarjev, pri nas celih 180 dolarjev! Na drugi strani pa je cena dela pri nas med najnižjimi na svetu. Zato bodo morali v Alpesu uvajati nove programe, take, za katere bo treba manj materiala in veliko dela. Alples je vsa leta dosti vlagal v prostore in tehnologijo. Tovarna je praktično nova. Leta 1984 so sklenili zahtevno naložbo, ki pa jim lani še ni vračala, kot so pričakovali. Sedaj dobivajo nove stroje, vredne skupaj 300 milijonov dinarjev. Premalo lastnega denarja Zaradi vsega tega v Alplesu poslujejo le z dvema tretjinama lastnega denarja. Ostali del si sposojajo z dragimi obrestmi. Lani so za obresti porabili 500 milijonov dinarjev, letos računajo, da bodo milijardo. Za osebne dohodke bodo okrog 1,5 milijarde dinarjev. Poslovati z večjim deležem lastnega denarja je zato eden od ciljev Alplesa, ki pa ga gotovo ne bodo lahko osvojili. Trpel bo razvoj, saj bo treba naložbeno dejavnost umiriti, vlagati samo v najnujnejše posodabljanje tehnologije. Zahtevna naloga bo tudi povečanje obsega proizvodnje in delovne produktivnosti, ki sta zadnje leto nazadovali. Obseg proizvodnje ka-nijo letos popraviti za petnajst odstotkov, za višjo produktivnost pa so že uvedli nekatere ukrepe: na novo so organizirali tovarno in nekoliko skrčili skupne službe. Zadržati dobre strokovne delavce V zadnjem obdobju precej delavcev zapušča Alples, predvsem strokovni delavci. Še pred leti je bil Alples z osebnimi dohodki nad loškim povprečjem, lani je bil s povprečno 44.500 dinarjev visoko mesečno plačo globoko pod njim. Nove odhode bo gotovo preprečil nov sistem nagrajevanja, ki je pisan predvsem za najodgovornejše strokovne in kvalificirane delavce, ki lahko največ prinesejo k boljšim rezultatom poslovanja. Strokovni delavci bodo imeli osnovno plačo, na novo pa sistem uvaja različno stimulacijo, za vsakega glede na rezultat tistega področja, na katerega s svojim delom lahko neposredno vpliva. Referendum bo predvidoma okrog 20. aprila. H. Jelovčan j^j^ranju petindvajsetič sejem kmetijstva in gozdarstva. I^miranje gozdov, traktor Janez in haflingerji g r^j, 2. aprila — »Na jubilejnem, 25. mednarodnem kmetijsko-irskem sejmu od 11. do 20. aprila bo sodelovalo 467 razsta- .v*dske in Danske,« so povedali predstavniki Gorenjskega "1 Wi i A s A^cev, od teh 54 iz Avstrije, Italije, Zvezne republike Nemčije, M ^Vfc*le,i— s_ rv___i____ — ______i„u----i^...—si»i —„~ na današnji novinarski konferenci. §S s^ditelja kmetij sko-gozdarske- — Gorenjski sejem in se-"ski c-»— * V ln živilskih organizacij — sta ^ko odbor, sestavljen iz predstav skikV. kmetijskih, gozdarskih, lov- k " ln 4;..:l_i ■ i______:___• • bjie.Usala, da bi kranjski sejem v ju iJ^, 25. letu obstoja prerasel v a Ovansko prireditev z udeležbo i ^bri!"Sk*n organizacij iz drugih re-Vendar jima to kljub prizade-f jig^6n* ni uspelo, ker se v Jugoslavi-* zdarske in lesnopredelovalne or- boj Zacije zapirajo v domala nepre [$lte e »sisteme«. Posebnost gozdar r*ns ^e^a seJma bo razstava o umi h ki w£i* /Ono Ju in propadanju gozdov v Slove-jo bo pripravil inštitut za i)|slt^ao in lesno gospodarstvo. Razi-Kfe 0 kateri smo sicer že poročali, rec pokazala, da v naši repu- bliki umira 40 do 45 odstotkov gozdov. Obeta se dokaj bogata ponudba gozdarske mehanizacije, saj prireditelji zagotavljajo, da bo tokrat poleg domačih strojev mogoče izbirati tudi med tujimi. Za devize in dinarje bodo na voljo tudi motorne žage Stihi in Jonsereds. Zanimivost kmetijskega dela sejma bo prva javna predstavitev (po ukinitvi tovarne v Storah) zdaj edinega jugoslovanskega traktorja s 55 konjskimi silami in s pogonom na vsa štiri kolesa, proizvajalca Torpeda z Reke. Že ime traktorja, Janez, pove, kje ga bodo najprej prodajali. Orientacijska cena je 3,8 milijona dinarjev, končna pa bo znana na sejmu, kjer bodo sprejemali tudi naro- i2 delovnih kolektivov J^oš Aljančič novi lektor Elana fcjv2 begunjskega Elana so sporo-3 da odhaja Dolfe Vojsk, ki je "Mh dvanajst let zelo uspešno Jj°slovno vodil Elan. Odločil se je, J* Se ne bo več potegoval za me-direktorja, saj sodi, da mora ^ Iznost prevzeti mlajši človek, izv • ^°Jsk Je bil pred kratkim sZ*°*Jen za podpredsednika Gozdarske zbornice Slovenije, v 8o*nu Pa so se odločili, da bo nje-£j>v° delo nadaljeval Uroš Aljan- e. pL-„„----• ,1- OA 1 »i Vin nu ekonomist, star 34 let, v Ela- jlzaposlen že od leta 1977, zdaj bJ)il direktor Elanovega podjetja s/ON AB, Hudiksvall na Sved-iz ^ni- Njegova široka ekonomska p °Oraženost, praksa v športni j^nži in samostojno vodenje fir-e v tujini ob njegovi marketin- ški usmerjenosti in živahnem značaju zagotavljajo zanesljivo nagnjenost k razgibanemu, zavzetemu in gibčnemu delu, ki bo potrebno na tem mestu, je o Urošu Aljančiču zapisal Dolfe Vojsk. Nagrada za Savipor lux Kranj — Na sejmu Usnje in obutev v Zagrebu je tovarna Sava dobila priznanje za nov izdelek Savipor lux. To je material, ki lahko enakovredno nadomesti naravno lak-usnje v čevljarstvu in galanteriji, hkrati pa je v skladu s svetovnimi modnimi težnjami. Zagrebški sejem je ena najpomembnejših in najstarejših prireditev, kjer naši proizvajalci predstavljajo izdelke s področja usnjarstva. V. S. čila. Rok dobave: konec maja ali začetek junija. Med spremljajočimi sejemskimi dejavnostmi je treba omeniti vsaj dve: V soboto, 19. aprila, bo v Savskem logu razstava haflingerjev, na kateri se bo predstavilo pet plemenskih žrebcev (štirje domači in en uvožen), 15 do 20 plemenskih kobil ter razen njih še žrebice, stare eno, dve ali tri leta. Namen razstave je prikazati rejske dosežke in še razširiti rejo tovrstnih konj po Gorenjski. Gorenjski sejem, kranjska Sloga in svet za preventivo in vzgojo v prometu občine Kranj prirejajo v času sejma (14., 16. in 18. aprila) predavanje o varnem ravnanju s kmetijskimi stroji, združeno s praktičnim prikazom na eni od kmetij v Hrastjah oziroma na Prebačevem. V teh dneh bo tudi brezplačni tehnični pregled traktorjev in prikolic v Cerkljah in na LaboFah (od 7. do 19. ure) ter v Šenčurju in Naklem (od 14. do 19. ure). Vsi udeleženci predavanja bodo prejeli tudi kupon za .brezplačni pregled osebnega avtomobila. C. Zaplotnik Vsak ima svoje podatke in svoj pristop Komu verjeti? Slovensko kmetijstvo je, kot kaže, skregano s številkami. Medtem ko družbeni plan republike računa na 889 tisoč hektarov kmetijske zemlje, je je,kot zatrjujejo v Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, v naravi le 792 tisoč hektarov. Razlika znižuje hektarske pridelke in zastavlja vprašanji: kam je izginilo domala sto tisoč hektarov kmetijske zemlje, kdo je ima (na papirju) preveč in kdo premalo. Pometimo še pred svojim, gorenjskim pragom! Poročilo o pridelovanju hrane v radovljiški občini za minulo leto navaja, da so od kmetov KŽK-jeve temeljne organizacije kooperantov Radovljica, bohinjske in blejske zadruge ter z družbenih farm Bled in Polj-če odkupili 8,5 milijona litrov mleka. Podatek, kot vsak drug, ne bi zbujal pozornosti, če ne bi v resoluciji o družbenem in gospodarskem razvoju občine za leto 1986 prebrali, da se bo letos »obseg kmetijske proizvodnje povečal pri mleku, semenskem in je- dilnem krompirju in delno pri mesu« in da bodo letos dosegli naslednje tržne presežke hrane: 8,3 milijona litrov mleka (200 tisoč litrov manj kot lani), 420 ton pitanih govedi, 50 ton ribeza, 200 ton jedilnega in prav toliko semenskega krompirja... Če vzamemo v roke še tretji dokument — srednjeročni načrt radovljiške občine — ugotovimo, da bo v tem petletnem obdobju (1986—90) prireja mleka naraščala za 2,5 odstotka na leto in da se bodo kmetje od sedanjih 40 odstotkov vključili v »družbeno organizirano proizvodnjo« s 60 odstotki pridelkov, predvsem z mlekom, mesom, krompirjem in pšenico. Ob tem, da je »startna osnova« za načrtovanje verjetno vzeta kot povprečje minulih petih let, je mogoče resolucijske in srednjeročne obete brati tudi takole: lani so odkupili 80 ton pšenice, letos načrtujejo, da je bodo zbrali 70 ton, leta 1990 pa le še 67 ton, pa četudi predvidevajo, da se bo odkup vsako leto povečal za 2,5 odstotka!? C. Zaplotnik Ventil je bil zazidan Kranj, 2. aprila — Izliv mazuta iz toplarne na Planini v Savo je pokazal na pomanjkljivosti pri obveščanju in ukrepanju, kakor tudi na pomanjkljivo zaščito v toplarni. Vse kaže, da spet lahko govorimo o sreči v nesreči, kajti če bi v Savo stekla nafta ali kakšna druga strupena snov, bi bila ekološka katastrofa neizbežna. K sreči je bil to mazut, ki se je v mrzli vodi strdil in plaval na gladini reke, da so ga lahko ročno pobrali z vode. Obravnava izlitja mazuta iz toplarne na Planini v Savo je na sredinem zasedanju kranjskega izvršnega sveta izluščila tudi pomanjkljivosti pri obveščanju m ukrepanju, kakor tudi dejstvo, da je bil ventil v lovilnem bazenu ob toplarni odprt (zazidan), zaradi česar je mazut odtekel po kanalizaciji naprej v reko. Ob pomanjkljivi zaščiti v toplarni velja povedati še to, da vse od leta 1972 nima uporabnega dovoljenja. Nesreči je torej botrovala malomarnost in ker obstaja bojazen, da se kaj podobnega lahko dogodi še kje drugje, je bil eden od sklepov izvršnega sveta, naj inšpektorji v bodoče v okviru svojih rednih pregledov zaostrijo tovrstno kontrolo. Nedavni izliv mazuta pa je tudi poučen primer, kako je odpovedalo pravočasno obveščanje. Mazut je začel odtekati v četrtek, 27. marca, okoli devete ure zvečer, občinski štab za civilno zaščito pa je bil obveščen šele naslednji dan ob pol dveh popoldne. Hitro in učinkovito ukrepanje pa je vrh tega ovirala tudi slaba ocena, koliko mazuta je izteklo. Pri Domplanu so najprej govorili le o nekaj prostornin-skih metrih mazuta, šele v soboto, ko je bil mazut že pri Zbiljah in se je nabral za pregrado tamkajšnje elektrar- ne, so dojeli, da je stvar veliko resnejša. Ocenili so, da gre kar za 15 ton mazuta; navsezadnje se je izkazalo, da lahko govorimo o 11 tonah. Brez dvoma bi bilo ukrepanje že spočetka bolj resno, če bi takoj vedeli, za kolikšno količino gre. Izliv pa je pokazal tudi to, da pri Vodnogospodarskem podjetju v Kranju niso dobro usposobljeni za ukrepanje v takšnih nesrečah, tako strokovno kot materialno, niso usposobljeni dati strokovne ocene, zaradi česar so čakali na odločitve občinskega štaba za civilno zaščito. Med sklepi izvršnega sveta je tudi usposobitev Vodno gospodarskega podjetja za ukrepanje v takšnih nesrečah. Tako Domplan kot Vodnogospodarsko podjetje pa bosta morala poročati o dokončni odpravi posledic izliva mazuta, saj čiščenje še ni končano. Zadnje poročilo pravi, da na gladini reke ni več sledov mazuta, razen na bregu, kjer so skale tu in tam črne, pred zapornicami medvoške elektrarne pa so mazut z gladine že pobrali. Strokovnjaki Inštituta Jožef Štefan iz Ljubljane dopuščajo možnost odliva izpravnih delcev mazuta v podtalnico. Štab za civilno zaščito pa je dal napotek o postavitvi zapore ob največjem nanosu v Mošah in ob izlivu kanalizacije, da bi preprečili odnos mazuta, ki se bo luščil s sten kanalizacije. Izvršni svet je zahteval tudi odgovornost za nastalo nesrečo. M. Volčjak Več denarja za ceste Kranj, 2. aprila — Zaradi popravila cest nameravajo prispevno stopnjo za cestno-komunalno skupnost 1. maja povečati za 0,57 odstotka in tako zbrati dodatnih 200 milijonov dinarjev. Ceste naj bi bile popravljene do konca julija. Kranjski izvršni svet je v sredo na seji obravnaval popravila cest v občini. Letošnja zima je pustila katastrofalne posledice, toliko hujše, ker so bile ceste v zadnjih letih slabo vzdrževane. Pregled je pokazal, da bodo morali na mestnih ulicah pokrpati 800 površinskih metrov udarnih jam, na 850 povr- Naložbe v radovljiško kmetijstvo Največ za izboljšanje zemlje Radovljica, aprila — V radovljiški občini bodo letos izsušili 25 hektarov kmetijskih zemljišč v Bohinju ter z agromelioracijami izboljšali planinske in nižinske pašnike na Pečani, na Bitenski in Ribčevi planini, na Nemškem rovtu, v Bohinjski Bistrici in na območju Perači-ce.Uredili bodo 12 hektarov zemljišča na planini Dobrča in 10 na Goški ravni, povečali pašnik na Mežaklji in obnovili 16 hektarov trajnega nasada v Resjah pri Podvinu in na Bledu (Pristava^. Letos bodo izdelali tudi načrte za osušitev 37 hektarov kmetijskega zemljišča na Selu, v Poljčah in Otočah. ter za 516 hektarov agromelioracij na območjih: Podhom, Lipanca, Brdo, Obranca, Laze, Draga in na zasebnih zemljiščih. KŽK-jeva temeljna organizacija kooperantov Radovljica bo letos uredila zbiralnici mleka na Lancovem in v Begunjah, obnovila molzni stroj v Poljčah in dopolnila hlevsko opremo na farmi na Bledu. Kmetijska zadruga Bled bo obnovila vrtnarijo ter trgovine in skladišča za reprodukcijski material, bohinjska zadruga pa uredila zbiralnici mleka na Brodu in v Bohinjski Bistrici. Denar za naložbe bodo razen kmetijskih organizacij zagotovili še kmetijska zemljiška skupnost, sklad blagovnih rezerv, intervencijski sklad in družbene organizacije. šinskih metrih bodo morali obnoviti celoten zgornji ustroj, na 6800 pa položiti asfaltne tepihe. Na lokalnih cestah pa bodo morali z asfaltnim betonom pokrpati 9500 in popolnoma obnoviti 49.500 površinskih metrov cest. Poškodovane in dotrajane ceste niso nobena kranjska posebnost, saj je drugod podobno. Reči pa velja, da so se v Kranju hitro zasukali, na mizi imajo predlog, kako zbrati dodatnih 200 milijonov dinarjev. Izvršni svet je sklenil, da bo skupščini predlagal 0,57-odstotno povečanje prispevne stopnje (na osnovi kosmatih osebnih dohodkov in dohodka tozdov) za cestno-komunalno skupnost, kar naj bi uveljavili 1. maja. Hitro pa nameravajo ceste tudi popraviti — do konca julija. Ker gre za posebno akcijo, za katero se bo dodatno zbiral denar, bodo njen potek nadzirali, cestno komunalna skupnost bo morala izvršnemu svetu poročati, kako poteka krpanje in popravljanje cest in kako se denar porablja. mv /-\ MERKUR kranj ©@II^SgcJJ©3EnGLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Krajevna skupnost Begunje w Ze prek 400 novih telefonov Begunje, 2. aprila — »Obveznosti, ki smo jih v krajevni skupnosti sprejeli za pridobitev novih telefonov, izpolnjujemo. Zdaj se sicer zatika pri nabavi avtomatske telefonske centrale, vendar skupna akcija že teče,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Pogačnik. Franc Pogačnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Begunje O gradnji telefonskega omrežja v vseh naseljih krajevne skupnosti Begunje so začeli v vodstvu resno razmišljati že na začetku tega mandatnega obdobja. V anketi, ki so jo takrat naredili med krajani Begunj, Poljč, Zgoše, Zapuž, Dvorske vasi in naselij Slatna, Srednja in Zadnja vas ter Mlaka v Podgori, se jih je za telefon odločilo prek 200. »Ocenili smo, da je to dovolj za začetek pogovorov s Podjetjem za ptt promet v Kranju, dovolj, da naročimo projekte,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Pogačnik. »Ugotovili smo, da bi akcijo lahko uresničili, če bi krajevna skupnost zgradila prostore za avtomatsko telefonsko centralo in če bi sami zgradili potrebno telefonsko omrežje. Ker smo takrat plačevali samoprispevek, smo se odločili, da bomo prostore zgradili s tem denarjem, telefonsko omrežje pa s prostovoljnim delom in dodatnim prispevkom. V Podjetju za ptt promet pa so se obvezali, da bodo nabavili telefonsko centralo.« Prostore za centralo so začeli graditi konec leta 1984 in so jih sredi minulega leta že gradili. Hkrati so začeli zbirati tudi dodatna sredstva za gradnjo telefonskega omrežja. Vak bodoči naročnik je obljubil, da bo prispeval 80 tisoč dinarjev in naredil še 25 do 30 prostovoljnih delovnih ur. Prispevke so vsak mesec redno pobirali in da zaradi inflacije ne bi preveč izgubljali, so denar vezali v banki. Pri tem pa jim je priskočila na pomoč tudi delovna organizacija Elan. »Kljub manjšim zapletom — kje pa jih ni ob takšnem projektu — smo z razumevanjem in s pomočjo Elana (ob tej priložnosti se jim moram še posebej zahvaliti), naš program časovno dosledno uresničevali. V drugi polovici minulega leta pa se je začelo zatikati pri nabavi avtomatske telefonske centrale. V Podjetju za ptt promet so nam povedali, da imajo težave z denarjem. V vodstvu krajevne skupnosti smo se skupaj z gradbenim odborom takoj lotili problema. Na sestanku, ki je bil konec leta na občini, smo se skupaj s predstavniki krajevnih skupnosti Bled in Bohinjska Bistrica dogovorili, da je denar treba čimprej zagotoviti. Za to smo imenovali tudi posebno komisijo, hkrati pa smo v krajevni skupnosti o težavah obvestili tudi združeno delo.« Zdaj za avtomatsko telefonsko centralo v Begunjah manjka še 20 milijonov dinarjev, ki naj bi jih krajevna skupnost zagotovila s pomočjo širše družbene skupnosti. Hkrati pa so že začeli polagati telefonsko omrežje od omaric v stanovanja. Zdaj jih čaka velika akcija: do jeseni naj bi položili vse kable oziroma zgradili celotno omrežje. Število interesentov pa je zdaj že naraslo na prek 400. Tisti, ki so kasneje pristopili, morajo zdaj plačati 120 tisoč dinarjev, pa še delovne ure morajo opraviti. Še vedno pa se lahko prijavijo novi, ker bo zmogljivost centrale dovolj velika. »Kako pa bo z denarjem? Ali razmišljate, da boste morali prvotni dogovorjeni dodatni prispevek (80 tisoč dinarjev) povečati?« »Menim,in tudi v gradbenem odboru je takšno prepričanje, da bi bila to zadnja možnost, da pravočasno dobimo tudi telefonsko centralo. Širša družbena skupnost, pri čemer računamo tudi na združeno delo, bi se morala čimbolj potruditi, da program brez dodatnih prispevkov izpeljemo do konca. Ker mora biti do avgusta letos komunalno urejeno zemljišče zazidalni načrt Poddobrava v naši krajevni skupnosti, računamo na dodatna sredstva za telefon tudi od stanovanjske skupnosti. Na Poddobravi je namreč predvidenih okrog 80 družbenih in zasebnih stanovanj, kjer naj bi tudi imeli telefone.« »Kdaj bodo zazvonili novi telefoni po vaseh v krajevni skupnosti?« »Po programu bi morala biti avtomatska telefonska centrala vgrajena do konca leta. Lahko se zgodi, da se bo vse skupaj zavleklo v prvo polovico prihodnjega leta. Takrat pa bi telefoni že morali zazvoniti. Sicer pa bomo imeli v drugi polovici tega meseca zbor ki a ja nov. Do takrat pa naj bi bile znane tudi rešitve.« A. Žalar OD TU IN TAM... ■ Karvova mama je praznovala 90 let Vedno je bil pri ognju čajni piskerc Trdo je garala vse življenje Marija Bakovnik, Karvova mama z Visokega pri Kranju. Dobrejeva je bila, veliko otrok je bilo pri hiši, zato je morala že kot otrok k velikim kmetom za kruhom. Dolga leta je služila v Olševku pri gornjem Anderc. Tu jo je spoznal Ka-pov Blaž, mlinarjev iz Hotemaž. Kmalu po prvi svetovni vojni sta se vzela. Blaž je dobil za doto Karvovo hišo na Visokem. Družina se je hitro večala. Sedem otrok je preživelo, pet sinov in dve dekleti. Oče je mlel pri Majdiču v Kranju, mati pa je hodila v »tabrh«: k PovliČu, k Mesarju, h Gašperju, k Ta-bru, k Majerju in drugim; ni je bilo bolj pridne žanjice in plevice. Kravo in bikca pa po dva prašiča je imela vedno tudi v svojem hlevcu. Kljub trdemu garanju je tudi njene otroke čakala njena usoda: razkropili so se kot dekle in hlapci. Najbolj si je želela, da bi bili njeni otroci pošteni, da bi prišli do svojega kruha. Želja se ji je uresničila: vsem gre dobro. Kako hudo je bilo včasih, ve najbolj sama. Kako težko je vsako veliko noč in božič čakala na dolar, ki ji ga je redno pošiljal brat iz Amerike. Za praznični predpasnik je bilo, za bluzo, ruto. Tudi dolg je naredila na račun tistega dolarja. Da bi bila kdaj bolna, otroci skorajda ne pomnijo. Dobro je poznala "vse vrste zdravilnih rož in vedno je bil piskerc z rožnim čajem na ognjišču. Le revma jo je dajala. Tudi zanjo si je sama naredila mažo. Pred leti je postala betežnu. V 1 red dvor, v dom ostarelih so jo dali domači. Pa si je tako želela domov. Po dveh mesecih jo je vzel k sebi sin Jože, pleskar z Visokega. Štiri leta je že pri njem. Lepo jo negujejo, dobro se počuti, dr. Žgajnar jo redno obiskuje. In kakšen je njen recept za tako dolgo življenje? Trdo delo in skromnost v jedi: zelje, kaša, polenta. Morda bi vam potihem zaupala še to, da si je vsako jutro, če ga je le imela, privoščila šilce domačega sadjevca in malico kruha. S sestro Mano, njeno prvo sosedo, sta družno použili ta dva darova narave . .. 90-letnico je 10. marca praznovala v krogu Jožetove družine, vnukov in pravnukov. Kot najstarejši Visočanki ji domači in krajani želijo še veliko zdravih let. D. Dolenc Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860. Novost v blejski Zaki Nova trgovina in restavracija Bled, 2. aprila — Objekt bo nared v rekordnih treh mesecih, do začetka julija. Naložba je upravičena, saj je bil kamp v Zaki že doslej poslovno najuspešnejši objekt v blejskem tozdu Turizem Klekljarski večeri v Žireh Žiri — Klekljanje se je pri nas prvič pojavilo v Idriji, kamor so ga prinesle žene rudarskih strokovnjakov s Slovaške. Še danes so v Idriji tudi priimki, ki izvirajo s Slovaškega. Klekljanje se je iz Idrije razširilo v bližnjo in daljno okolico, seglo je tudi do vsej Poljanski in Selški dolini. Na Zirovskem so včasih klekljali ob dolgih zimskih večerih zdaj pri eni, zdaj pri drugi hiši. Žirov-ske klekljarice so imele že 1925. leta svojo klekljarsko razstavo v Ljubljani. Zdaj pa je v Žireh za klekljarske večere poskrbelo društvo upokojencev. Čla niče tega društva so se v minuli zimi zbirale dvakrat na mesec. I. Reven Če bo šip vse po načrtih, bo radovljiško gradbeno podjetje Gorenje že do začetka julija zgradilo v kampu Zaka na Bledu pritlično, okolju in potrebam prilagojeno zgradbo, v kateri bo na dobrih 600 kvadratnih metrih nova samopostrežna trgovina, ki bo lahko v eni uri sprejela 150 kupcev, kuhinja z zmogljivostjo, v eni uri pripraviti 300 obrokov, ter notranji in zunanji restavracijski prostori, v katerih bo skupno 332 sedežev. Restavracija bo uporabna tudi za družabne in druge prireditve. Gostinski del objekta bo upravljal hotel Krim, trgovina pa bo za deset let na osnovi pogodbe dodeljena Živilinemu tozdu Trgovina Bled, ki bo trgovino tudi opremil. Restavracija in trgovina, ki sedaj predstavljata zaradi utesnjenosti največji problem v kampu Zaka, bosta obratovali med sezono, od maja do septembra. Gradnja bo veljala nad 220 milijonov dinarjev, od tega bo 113 milijonov bančnega posojila, ki ga je pretekli teden, da bi omogočili hitro gradnjo, odobril kreditni odbor Gorenjske temeljne banke. Naložba v Zaki je upravičena s stališča prizadevanj za večji turistični pro- met, predvsem tujski. Kamp je že sedaj največji turistični objekt v blejskem tozdu Turizem z 20-odstotno udeležbo v celotnem prihodku. Z nekaterimi zboljšavami leta 1983 je dobil kamp II. kategorijo, ponudil je streho tretjini vseh blejskih gostov, vendar zaradi pomanjkljive opreme večjega prometa ne zmore oziroma ne more dobiti višje kategorije. Pri tem sta največji oviri trgovski in gostinski objekt. Slednji je bil leta 1965 grajen za razmere, ko je kamp sprejel največ 500 ljudi, danes pa je v njem 600 kampirnih mest oziroma v času polne zasedenosti 1750 ljudi. Naložbi v prid govorijo tudi podatki, da je bilo lani v primerjavi z letom poprej za 31 odstotkov več prenočitev (70.910), da je bilo kar 94 odstotkov tujih in da je bila povprečna bivalna doba tri dni. Po izgradnji restavracije in trgovine bodo kazalci uspešnosti še kvalitetnejši, tudi s stališča deviznega priliva. Povečala se bo tudi njegova akumulativ-nost, ki je bila že doslej na zavidljivi ravni, saj je tozd Turizem že doslej na račun ostanka dohodka kampa pokrival stroške poslovanja Zatrnika, golf igrišča, športne dvorane in kopališče. J. Košnjek Kranjski klubovci republiški prvaki — Konec marca je bil v Škofji Lofctlih nale republiškega kviz-tekmovanja klubov OZN. Zmagala je ekipa osntn ne šole Staneta Žagarja (na sliki Andreja Pavlovič, Vehidin Feratovič tt Saša Rostohar), ki se je na finale uvrstila po zmagi na občinskem, re skem in polfinalnem tekmovanju. Saša, Andreja in Vahidin so na zm zelo ponosni, enako pa je dogodek odmeval tudi pri njihovih sošolcih, so nadvse srečni, da imajo v svojih vrstah republiške prvake. »Vsi zvedeli, saj je bilo po zvočnikih,« so dejali zmagovalci. »Ko smo na d zmage stopili v šolo, so nas dobesedno zasuli s čestitkami in stiski rok. nosni so bili tudi učitelji, zlasti mentorica Vanda Gerlica.« Ani Skodlar Foto: F. Perdan Marljivi planinci Mojstrana — V Planinskem društvu Mojstrana, ki ima okrog šeststo članov, delujejo gospodarski in muzejski odbor, mladinski in alpinistični odsek ter postaja GRS. Razen vrste domačih vzponov so imeli alpinisti odpravo v Visoki Atlas. Reševalci so imeli lani 24 akcij, vendar ugotavljajo, da so slabo opremljeni za reševanje v gorah. Gospodarski odbor ima največ težav zaradi pomanjkanja kadra za Aljažev dom v Vratih. Lani niso obnovili bivaka pod Luknjo, vendar pa nameravajo letos celovito obnoviti nekdanji Šlajmarjev dom v Vratih. Določili naj bi tudi prostor za kampiranje, ki zdaj ni urejeno. V letošnji program so zapisali tudi organiziranje tečajev za mladinske vodnike. Člani muzejskega odbora, ki so še posebno aktivni, nameravajo razširiti triglavsko muzejsko zbirko. Ocenili pa so tudi, naj bi planinski muzej v Mojstrani dobil republiški pomen. p Ekar Skrb za rekreacijo in kulturo 'l.ra, 4eve lcIeH zst; Ubl g' P irk ni i i fcdn Ijsl >ar 57 1 in Tržič — Društvo upokojencev &trc ima 1620 članov. Imajo smučatol sankaško, balinarsko, kegljaško fgu: hovsko sekcijo. Ustanoviti pa naiifrt vajo še strelsko, kolesarsko, plajpir in planinsko. 23-članski moški prtu zbor pod vodstvom Eda Ošabnilj Gj letos praznoval že 10-letnico obfcet Ima redne nastope v Domu Petra ja na Bistrici. 31. maja bodo gostil) ske zbore društev upokojencev renjske. Razen tega bo imel ok] pevski zbor samostojni koncert nameravajo organizirati tudi pr^> x den upokojencev v Tržiču. Pripis naj bi športna tekmovanja in raz?0v ročnih del s kulinaričnimi izdelki.vr( štvo tudi sicier skrbi za svoje čla« iz letovanja, izlete, pomoč in podobr D— Psi ra: .. KRATKE PO GORENJSKI Ky Sestanek o problematiki lipniške šole * Ul • Lipnica, 31. marca — Zvečer je bil v osnovni šoli Staneta Žagarja ra:sst ni sestanek predstavnikov družbenopolitičnih organizacij lipniške doline, a] njih članov sveta šole in predstavnikov organov, ki po službeni dolžnosti scy s jejo s šolo. Razpravljali so o zahtevah staršev, da bi morala biti Upniška šci^J vseh področjih izenačena z drugimi šolami v radovljiški občini. >s^ Kje so članice gasilskih društev? • Kranj — Sem gasilski veteran in se večkrat udeležujem tudi pogr* svečanosti za pokojnimi člani gasilskih društev. Vendar na poslovnih slov stih skoraj nikjer ne zasledim žensk, čeprav je v gasilskih društvih v kranjs-y , čini kar 269 članic. Izjema so le članice industrijskega gasilskega društva t ke. Na Štajerskem pa so pogosto na takšnih svečanostih tudi članice. '.ec I. Petri'* ' _ Ipr Ika PRITOŽNO KNJIGO. PROSIM KJER SE OSEL VALJA .. %Podbrezje — Na oglasni deski pred trgovino, na vaški lipi sredi vasi in na oglasni deski blizu nje so velikokrat različni lepaki. Ko je dogodek mimo, lepaki romajo kar na tla. Takšne in podobne navlake je še največ pred trgovino. Kako že pravi pregovor? Kjer se osel valja ... S. P. BREZ DENARJA IN BREZ LUCK Sredi oktobra leta 1984 sem med malimi oglasi v Gorenjskem glasu prebrala obvestilo, da lahko v Predosljah št. 81 kupiš nagrobne svetilke. Ker sem nameravala urediti grob staršev, sem se oglasila tam in Mihu Kržišniku naročila dve nagrobni svetilki. Čez nekaj časa jih je Kržišnik pripeljal in sem mu jih plačala. Spomladi, ko je začel kamnosek urejati grob staršev, pa so se začele moje težave. Kamnosek nagrobnih lučk ni mogel montirati, ker niso bile dodelane za montažo, poleg tega pa po njegovem zagotovilu niso bile izdelane dovolj kvalitetno. Takih svetilk ne bi smela sprejeti in plačati. Ker pa se seveda ne spoznam nanje, tega nisem mogla vedeti. Svetilke sem vrnila Kržišniku, ki mi je obljubil, da jih bo dodelal in pripravil KI za montažo. Pripeljal mi jih je |Y le na dan mrtvih popoldne in ^ samo z nanovo zvrtano luknjo^ ' spodnjem delu. Takih svetilk t veda nisem hotela prevzeti in ilL ha Kržišnik mi je obljubil, da | bo v nekaj dneh vrnil denar. TeT— pa kljub opominom še nisem C čakala. Vse morebitne stranoj Miha Kržišnika iz Predoselj tjL opozarjam, naj bodo v poslu njim previdnejše, kot sem b'*. jaz, da se jim ne bo treba zatekli po pomoč na sodišče. Lili Oman, Gorice le Ve ZARADI POŠTARJA BOM ODPOVEDAL GORENJSKI GLAS Ze precej časa Gorenjske^, glasa ne dobivam redno. Dan\§2 25. marca, poštar spet ni prišel^ zato tudi ni časopisa. Sicer poL več kot mesec dni poštar v ČiL^ ne prihaja vsak dan. Sprašuj^ se, kako imajo organizirano di v kranjski pošti. Poštarje večkixh zelo površen. Neredko se zgots} da v mojem poštnem nabiralnil j. dobim pošto za Jožeta Gorjanci I] Gorenje Save. Ali pa se znajd&& nabiralniku pošta za koga drutj&s ga iz Čirč. Če tega ne bo nihče m šil, bom odpovedal Gorenji glas. Pričakujem, da bo vsaj uoik uredništvo posredovalo na poš^r; Dušan Vuković v Kranj, Staretova 2flrw i 1 :K, 4. APRILA 1986 KULTURA .5. stran (mmmmmMGLAS tebriščna dvorana Mestne hiše v Kranju birka znamenitih gorenjskih iresk inj, 4. aprila — Danes zvečer se stebriščna dvorana odpira novo stalno zbirko, s katero Gorenjski muzej predstavlja pije najlepših znamenitih doslej odkritih in restavriranih sdnjeveških fresk na Gorenjskem. Zbirko, ki jo bodo dopol-ivali, je pripravil akademski kipar Boris Sajovic. led kamnite stebre in pod obo-stebriščne dvorane Mestne hiše ihaja barvitost najlepših sten-ofctih fresk srednjeveškega slikar->sn)to, kar jih je ohranjenih na Go-ulcAjskem. Čeprav smo kopije sredine Bveškega stenskega slikarstva že '... leli kot dopolnilo posameznih ^'Zstav, tudi iz Narodne galerije v a dUbijani so freske že predstavljali ,k J gorenjskih razstavnih prosto-Uaift, pa se tokrat prvič predstavlja irka doslej restavriranih fresk. -»S stalno zbirko v stebriščni dvo- &i predstavljamo večletno delo l restavriranju in ohranjanju idnjeveškega slikarstva na Go-ijskem,« je povedal akademski >ar Boris Sajovic, ki je od leta 57 z restavratorsko ekipo odkri-1 in obnovil okoli 500 kvadratnih fetrov fresk. »Na Gorenjskem jih lučatoliko, da smo se z dr. Cenetom ko fguštinom domenili, da bi celotna* freske ali posamezne fragmente plaipirali in razstavili v stalni zbirki ci Pv tudi tako obiskovalce in ljubite-3nJ*j opozorili na spomenike davne °b|ietnosti pri nas.« stalni zbirki bodo poslej naj-»ši primerki stenskega slikarji iz cerkve sv. Janeza v Bohi-ki sodijo med najstarejše pri , v obdobje med 14. in 15. stolet->ripb, kopije fresk iz Vrbe, Sela pri razrovnici, Tupalič, Žiganje vasi, Sv. ±lkiVrenca, Srednje vasi pri Šenčur-čla« iz Mač in Seničnega. lobf tra >sti ev ok trt P Delo restavratorjev pa teče naprej, tako da bodo v stalno zbirko prišle tudi kopije fresk s Suhe, iz Crngroba in Bašlja, lotili pa se bodo tudi fresk, ki jih je naslikal Jernej iz Loke, poznosrednjeveški slikar, naše gore list.skaterimseokoli leta 1530 tudi končuje kvalitetna srednjeveška stenska slikarija pri nas. Kopije fresk se v ničemer ne razlikujejo od originala. Za to zahtevno delo ni dovolj le potrpežljivost, s katero morajo biti obdarjeni re-stavratorji, temveč lahko fresko na novo naslika le roka umetnika. Akad. kipar Boris Sajovic se s tem zahtevnim delom ukvarja že leta. »Za kopijo izberemo posebno preparirano tanjšo iverko, lahko pa tudi platno. Na to nanašamo poslikavo z natančno enakimi materiali kot je original, tako da pou-stvarimo fresko. Seveda pa pri tem ni nobene umetniške svobode, pač pa do zadnjega barvnega odtenka velja zvestoba originalu. To pa pomeni slikati z vsemi poškodbami, ki jih ima original; celo siga, vlažnost zidu, kjer se pokaže, ne sme manjkati na kopiji.« Da ne bi tako napravljenih kopij načenjala vlažnost, ki se skriva tudi v debelih zidovih stebriščne dvorane v Mestni hiši, so vse freske, ki bodo pritrjene na zid, po zadnji strani zaščitili z ibitolom. Že sedaj bo v družbi najlepših primerkov Kopiranje freske — Akad. kipar Boris Sajovic pri kopiranju ene najlepših fresk na Gorenjskem — sv. Jurija v cerkvi v Selu pri Žirovnici. — Foto: Drago Holinsky srednjeveškega stenskega slikarstva na Gorenjskem tudi nekaj kopij srednjeveških plastik; za začetek sklepniki — značilni okras stropov srednjeveških cerkva — kasneje pa tudi druge plastike. Med njimi bo prav gotovo najznamenitejša kopija romanske Marije, ki sodi z letnico 1380 med najstarejše lesene plastike pri nas; original je shranjen v velesovski cerkvi. Vse freske iz 14. in 15. stoletja, kar so jih doslej odkrili in obnovili na Gorenjskem, so na zunanjih ali notranjih stenah cerkva. Zanje je značilno, da ob nabožni vsebini skoraj praviloma vsebujejo tudi dodatne prizore iz posvetnega življenja: so prava zbirka podatkov o nošah, orodju, orožju, arhitekturi in drugem, kar je zanimivo tako za zgodovinarja kot za v tej zvrsti manj podkovane, a za to kulturno dediščino nič manj vnete ljubitelje pri nas. L. M. I)" r ULTURNI KOLEDAR KRANJ — V petek, 4. aprila, ob . uri se bo v galerijskih prostorih i ra;>stne hiše s svojimi deli predsta-ine' akad. slikar Miha Dalla Valle. !tl SV stebriščni dvorani Mestne hiše :a s0do v petek ob 18.30 odprli stalno Ustavo kopij srednjeveškega ^nskega slikarstva na Gorenjem. Kopije je izdelal akad. kipar restavrator Boris Sajovic. **\im 8a^eriJi Prešernove hiše je . jprta razstava Nejča Slaparja. tva V Saleriji Mestne hiše je na »led razstava Etnološka rajoniza-3etr/a občine Črnomelj. N galeriji v Tavčarjevi ulici je 'prta razstava del akad. kiparke ■Je/iAc Eržen-Šuštaršič in akad. Hkarke Marjance Kraigher. KRANJ — Prešernovo gledališče . I v soboto, 5. aprila, ob 19.30 go-Walo v Cerkljah s predstavo \ m Hadžiča Državni lopov. ilkS torek' 8 aPrila- ob 1930 8leda" Če gostuje v Zagorju s predstavo ^a pf man — Lužan Noč do jutra. RADOVLJICA — V avli osnovne šole A. T. Linharta bo Akademski pevski zbor France Prešeren priredil koncert danes, v petek, ob 20. uri. ŠKOFJA LOKA - V torek, 8. aprila, ob 17. uri bo Ana Florjan-čič zbrala otroke k uri pravljic. V sredo, 9. aprila, ob 18. uri bo Branko Vrhovec predaval ob diapozitivih o Iranu, Pakistanu in Indiji. KRANJ — V galeriji Nova bo danes, v petek, 4. aprila, Skupina kranjskih kinoamaterjev pripravila prvo projekcijo iz ciklusa filmov D. W. Griffitha, enega od začetnikov kinematografije. Na sporedu bo njegov film Amerika. PREDDVOR — Igralska skupina SPD Srce iz Dobrle vasi na avstrijskem Koroškem bo jutri, v soboto, 5. aprila, ob 20. v Kulturnem domu v Preddvoru uprizorila dramo F. S. Finžgarja in Petra Militarova Lucija; režiral je Silvo Ovsenk. DOMŽALE — V kinematografski dvorani v Domžalah bo danes, v petek, 4. aprila, ob 18. uri koncert Komornega orkestra Domžale Kamnik, pod vodstvom Tomaža Habeta. Program, ki obsega dela B. Ipavca, W. A. Mozarta, A. Dvofa-ka, J. S. Bacha, in P. I. Cajkovske-ga in E. Griega bodo predstavili tudi v soboto, 5. aprila, ob 20. uri v dvorani Veronika v Kamniku. RADOVLJICA - Včeraj so v galeriji Kamen na Linhartovem trgu 4 odprli razstavo del akad. slikarja Bonija Čeha. RADOVI JICA - V pasaži radovljiške graščine danes, v petek, 4. aprila, ob 17.30 odpirajo razstavo fotografij Jaka čopa, člana Foto kluba Andrej Prešern z Jesenic. Tokrat je pripravil kolekcijo fotografij Megleni dnevi v Julijcih. PODLJUBELJ — Dramska skupina KUD Brezje gostuje jutri, v soboto, 5. aprila ob 19.30 v prostorih družbenega doma v Podljubelju s predstavo Vladimija Primeca Mali oglasi; v nedeljo, 6. aprila, ob 16. uri v prostorih družbenega doma v Lešah. RADOVLJICA - V ponedeljek, 7. aprila, ob 18.30 bo v glasbeni šoli prireditev — večti .-> kljunasto flavto. Nastopajo Klavdija Pire, Maja Antonič in Jožica Potočnik. r. Ter-*m c tra selj >oslu fijmlajši tržiški gledališčniki hnirjipozdravljajo pomlad itek rice !fc, 4. aprila — Jutri in v soboto bodo v Lomu in Jelendolu po-ta/i, kaj so pripravili med letom najmlajši tržiški gledališčniki z osnovnih šol in krajevnih skupnosti. 'eza kulturnih organizacij Tržič &nizira jutri, 5. aprila, in v nede- . aprila, v Jelendolu in Lomu za- rf rVo Prirec"tev z naslovom Pionir- .9^Pozdravljajo pomlad. Predstavili nsel Odo najmlajši kulturniki tržiške r %a ne iz osnovnih šol in krajevnih j J posti z najzanimivejšimi pred* uui\kmi v tem šolskem letu. io de »ečfc^tri, v soboto, ob 17. uri bo pionirko'skupina KUD Podljubelj pripra-alnil predstavo J. Milčinskega SRE-'anet IN NESREČA v režiji Simone lajd&tič. Gledališki krožek MGT bo dru^stavil delo Marjance Ručigaj hče JAJIVI ŠKRATJE pod mentor-renjm vodstvom Smiljane Knez; pio-ij ufl«ka skupina osnovne šole Lom bo poslala PEPELKO MALO DRUGA-6 j/ režiji Mire Kramarič, pionirska va20Mn;' KUD Podljubelj pri osnovni IVidljubelj bo zaigrala igrico Ja- neza Milčinskega ZIMA IN SEMAFOR. V nedeljo, 6. aprila, ob 16. uri v Domu družbenih organizacij v Lomu nastopajo: lutkovna skupina osnovne šole heroja Bračiča z delom HRUŠKE GOR, HRUŠKE DOL v re žiji Mirjane Kravcar, pionirska skupina KUD Jelendol-Dolina z IZBOROM IZ LETNEGA PROGRAMA, PEVSKI KROŽEK v osnovni šoli Kokrški odred Križe z delom Damjana Božiča RDEČA KAPICA v priredbi in režiji Anke Ahačič in Gledališki krožek MGT. Prireditvi bo povezoval Janez Ki-kel, pionirji pa upajo, da jih bodo z veseljem gledali in poslušali tudi starejši. Festival akustične glasbe Brežice, 4. aprila — Jutri ob 17.30 se v Brežicah začenja festival akustične glasbe, ki ga prirejajo brežiški mladinci. V kinodvorani Doma kulture bo nastopilo dvanajst skupin in posameznikov, ki so jih izbrali izmed 30 kandidatov. Med njimi je tudi nekaj gorenjskih glasbenikov. V Brežicah bodo nastopili skupina Preja in luč z Jesenic, Bojan Rako-vec iz Kranja, Jože Zvokelj iz Kranja in Ausgleis communitv iz Škofje Loke. Festival pripravljajo z željo, da se ta zvrst glasbe znova uveljavi. Pred festivalom se je v našem uredništvu oglasil Bojan Rakovec, ki mu nastop v Brežicah pomeni člen v verigi koncertov, ki se že od decembra lani intenzivneje vrstijo po Gorenjski in Sloveniji. Letos je mladi kranjski kantavtor snemal tudi na radiu v Tržiču in v Ljubljani, aprila pa se mu obeta nastop v radijski Pop delavnici. Veliko nastopa skupaj z Zoranom Urbančem, s katerim sta se predstavila tudi na Demotopu v Novem mestu. Z ansamblom Signal pa pripravlja program nastopov s Pihalni orkester občine Kranj Zvoki udarnih koračnic Kranj — Letos mineva že 87 let od ustanovitve kranjskega pihalnega orkestra. Lanska uspešna sezona z vrsto koncertov in drugih nastopov je prinesla tudi nekaj skrbi, saj pride v orkester premalo novih mladih glasbenikov. Pihalni orkester občine Kranj, ki ga vodi dirigent Brane Markič, je najmočnejše društvo v okviru Zveze kulturnih organizacij Kranj. Sodi pa tudi med najstarejše, saj letos mineva že 87. leto od njegove ustanovitve. Da so kranjski godbeniki marljivi in prizadevni, potrjuje število nastopov: lani so nastopili 25-krat, imeli so 15 koncertov, 64-krat so igrali na pogrebih, nekaj manj kot stokrat pa so se zbrali na vajah v glasbeni sobi kranjskega Delavskega doma. Kranjskim godbenikom pomeni priznanje in tudi dodatno spodbudo koncertiranje na Bledu v okviru blejske turistične ponudbe. Omeniti _ pa je treba tudi tradicionalno sodelovanje s pihalnima orkestroma iz pobratenih krajev — Železne Kaple in Fiumicella pri Trstu, — ter s pobratenim Rivolijem, kjer so lani gostovali. Lani so se udeležili tudi tekmovanja pihalnih orkestrov iz Slovenije in so glede na oceno dostojno in častno zastopali kranjsko občino. Kranjski godbeniki so se lani pogosto predstavili domačemu občinstvu: praznovanja, komemoracije, sodelovanje v novoletnem in pustnem sprevodu je le nekaj prireditev. Tudi letos nameravajo sodelovati z godbeniki iz pobratenih mest, in ker jih ima Kranj veliko, se obeta kar pestra glasbena izmenjava. Lani jim ni uspelo nastopati na poletni sejemski prireditvi, morda bo letos drugače. Na vseh nastopih so se že lani predstavljali v novih uniformah, ki so jih po dolgih letih prizadevanja lahko kupili s pomočjo dvajsetih kranjskih delovnih organizacij. Kranjski pihalni orkester ima pester program. To niso le udarne koračnice in žalne skladbe za pogrebe; razen klasičnih imajo na sporedu tudi modernejše popularne skladbe Solista na trobila v pihalnem orkestru. — Foto: D. Papler lažjega žanra. Igrajo z veseljem, saj jih druži ljubezen do glasbe. Skrbi jih le pičel priliv mladega kadra v orkester, še posebej se to pozna od konca lanskega leta, ko je več godbe-niko odšlo na služenje vojaškega roka. Opažajo pa tudi, da je zanimanje mladih za igranje na pihalnih instrumentih nasploh manjše. Zato se nameravajo dogovoriti s kranjsko glasbeno šolo, da bi nekatere učence usmerjala tudi v kranjski orkester. Na tak način so uredili »dotok« novih glasbenikov tudi drugje, na primer v Tržiču in v Gorjah. D. Papler Srečanje gledaliških skupin Gorenjske Škof ja Loka, 4. aprila — S predstavo Opero vam zaigramo se je včeraj začel letošnji pregled gledaliških dosežkov dramskih skupin na Gorenjskem. Danes, v petek, 4. aprila, bosta v dvorani Loškega odra na Spodnjem trgu dve predstavi: — ob 16. uri nastopa KUD Jože Papler s predstavo L. Holberga Pepe s hriba — ob 19.30 pa gledališče Tone Ču-far z Jesenic predstavlja T. Partljiča Tolmun in kamen Jutri v soboto, sta prav tako dve predstavi: — ob 17. uri nastopa Linhartov oder s Pavčkovim recitalom Pesem je srce, če ga imaš — ob 18. uri je predvidena okrogla miza, na kateri bodo govorili o razkoraku med repertoarnim izborom in ustvarjalnimi zmožnostmi — ob 19.30 nastopa KUD France Kotar z O'Neillovim delom Strast pod bresti. V nedeljo, 6. aprila, se srečanje končuje z dvema predstavama: — ob 16. uri nastopa DPD Svoboda Tomaž Godec iz Boh. Bistrice z Mire Štefanec Večnimi lovišči — ob 19.30 pa srečanje končuje Gledališče čez cesto z Milana Jesiha Afriko« Pregled gledališke ustvarjalnosti se nadaljuje tudi naslednji teden na Jesenicah, ko se bodo srečali mladi "gledališčniki. Premiera Malega princa Poljane — Jutri, v soboto, 5. aprila, ob 19. uri bo dramska skupina KUD Ivan Tavčar Poljane pripravila premiera — mladi igralci bodo postavili na oder priredbo znanega dela A. de Saint Exuperyja. Mali princ je kot poslanec resnice prišel z daljnega planeta na Zemljo. Hoče zbližati ljudi in jim odpreti oči za lepote tega sveta. Ljudem je prišel povedat, da dobro lahko vidijo le s srcem. V tej politični zgodbi se skriva mnogo najglobljih odtenkov človeškega čustvovanja, ljubezni in sovraštva, veselja in žalosti, poguma in strahu. S preprostimi mislimi prikaže avtor najbolj zapletene medčloveške odnose. Boji se za usodo človeške duše in s tem za usodo vsega sveta. Rešitev vidi v ljubezni, v odgovornosti do vsega in vseh, ki nas obdajajo. Mali princ-je preprost pripovedovalec, ocenjevalec, opazovalec in kritik naših najbolj intimnih čustvovanj — takega moramo gledati in predvsem poslušati. Predstava bo tudi v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri. A §ubic Pestra dejavnost škofjeloške knjižnice Več kot le izposojevalnica knjig Škofja Loka, 2. aprila — Ure pravljic za otroke, večeri z diapozitivi, predavanja, knjižne in likovne razstave ter literarni večeri popestrijo Škofjeločanom dolge zimske večere. Te dni se bo v škofjeloški knjižnici sklenil program kulturnih prireditev, ki so ga za svoje obiskovalce pripravljali vse od oktobra. »Ure pravljic za predšolske otroke vsak torek pripravljajo naše knjižničarke. Otrokom pripovedujejo pravljice, predstavljajo in pripovedujejo jim ob novih knjigah in slikanicah. Nekatere pravljice spremljajo tudi diapozitivi in diafilmi. Otroci ob pripovedovanju ustvarjalno sodelujejo. Tudi knjižne razstave, ki so včasih tematske, drugič pa spominske, pripravimo sami. Letos smo imeli le eno likovno razstavo, več pa jih je bilo v podružnični knjižnici v Gorenji vasi, kjer so primernejši prostori. Organizirali smo literarne večere, veliko zani- manje pa je tudi za predavanja z diapozitivi. Organiziramo jih skupaj z Delavsko univerzo iz Škofje Loke. Medtem vse ostale prireditve financiramo sami, predavanja plača Delavska univerza,« pravi Ludvik Kaluža, ravnatelj knjižnice. Pri pripravi kulturnih večerov jim pomagajo tudi šole, muzej in muzejsko društvo, Zveza kulturnih organizacij, vojašnica Jožeta Gregorčiča in škofjeloški arhiv. S skupnimi močmi so v iztekajoči se sezoni organizirali več kot dvajset ur pravljic za otroke, dvajset večerov s predavanji in diapozitivi ter šest literarnih večerov. Najbolj pohvalno pa je,.da so bile vse prireditve dobro obiskane. V. Stanovnik GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI TA MESEC NA VRTU Za vrt je najboljša dežnica Že sedaj mislimo na vroče poletje, ko v vodovodnih pipah rado zmanjka vode. Če bomo imeli na vrtu zbiralnik dežnice, bo naša zelenjava prav in dobro zalita. Voda iz pipe je namreč premrzla za zalivanje od sonca pregretih rastlin pa tudi pretrda. Betonski zbiralnik za vodo je trpežnejši od zidanega. Aprila, ko ne zmrzuje več, ga lahko naredimo sami. Tudi v manjšem vrtu nam prav pride večji zbiralnik, da imamo poleti na voljo ogreto in postano vodo, saj nam bodo rastline za to zelo hvaležne. Takšen zbiralnik naj ima vsaj 1 kub. m prostornine. V zemljo ga ne zakopljimo več kot 30 cm. Kdor si to lahko privošči, naj naredi zbiralnik lmx2mxlm (širok x dolg x globok). Ko odštejemo debelino sten, nam še vedno ostane 1,30 kub. m prostornine. Izkoplje-mo 40 cm globoko jamo in s tolkačem nabijemo naloženo podlago, da se dno ne bi vdalo pod težo vode. Vemo, da tehta 1 kub. m vode 1000 kg. Če je zemlja rahla, damo na dno sloj grušča in dobro utrdimo. Ko je dno zravnano in postavljen opaž za stene, naredimo dno zbiralnika. Delati začnemo tako zgodaj, da naphamo tudi beton za stene, preden se strdi beton na dnu. Če imamo kakovosten cement, naredimo mešanico: del cementa in štirje deli peska. Za ojačanje betona zadostuje samo gosta žična mreža na vogalih, široka po 25 cm na vsako stran. Mrežo položimo v sredo opaža, nato vsipamo beton v slojih in ga phamo s tolkačem, ki ima tolikšen premer, kot je debel zid. Pri dobri podlagi je dno dovolj debelo 10 cm, stene pa naj ne bodo tanjše od 12 cm. Da bi zbiralnik vzdržal tudi pri hudem mrazu, dodamo vodi za močenje mešanice cement — pesek kakšno sredstvo, ki iz betona stiska vodo. Upoštevajmo proizvajalčevo navodilo. Gornji del sten (4 do 5 cm) naredimo iz bogatejše mešanice betona (1 :1). Gornji rob zaoblimo s primernim kosom lesa, da ne bo na njem zastajala voda. Opaž po dveh tednih lahko podremo, beton pa pokrijemo z mokrimi vrečami ali s podobnim materialom. Takoj ko odstranimo opaž, gladimo stene zbiralnika. V suhem vremenu moramo vreče močiti. Če bi kakšen mesec po tem, ko smo delo končali, nastopil mraz, moramo zbiralnik prekriti s slamo, šoto ali suhimi vrečami, da ga mraz ne poškoduje. Stalne, trdno zgrajene zbiralnike moramo pregledati in preskusiti, če še držijo vodo. Prenosne zbiralnike tudi preglejmo in postavimo na ustrezna mesta. Mraz pogosto poškoduje zidane in s cementnim ometom ometane zbiralnike. Če je razpoka nastala v ometu, grobo izsekamo nekaj ometa okrog razpoke in vso površino dobro zmočimo, da se bo novi omet lahko dobro prijel. Če pa je malta med opekami od mraza razpo-kala, je najbolje, da naredimo nov zbiralnik. Za prestrezanje dežnice potrebujemo strešni žleb. Za ute in lope lahko strešne žlebove naredimo sami iz ozkih desk. Ob rob strehe pritrdimo žleb, narejen iz dveh pravokotnih zbi-tih desak, širokih 12 do 15 cm. Notranjo stran žleba lahko obi-jemo s strešno lepenko. Za odtok zbijemo jašek iz štirih, 10 cm širokih desak. Žleb in odtok sta lahko tudi iz umetne sno- Nataša bi rada pomladni kostim. Velika je 165 cm, tehta 52 kg. Všeč so ji krajša krila in me sprašuje, če bodo letos še moderna. Nataša, za letos imate še srečo. Letošnja pomladno-po-letna paleta novosti nam še vedno ponuja krajša krila. Dolžina je tik nad koleni, torej bo to za vašo postavo kot nalašč. Model je sestavljen iz ozkega krila, zgornji del pa je podoben moškemu suknjiču z malo širšo fazono. Ramena si lahko tudi podložite. Pod ta kostim si v toplih pomladnih dnevih lahko privoščite le lepo čipkasto spodnjo majico, saj izrez ni preglobok. Darja RESHIČHE S SODIŠČA Priznam, da sem storil napako, ker sem za privatni intimni akt uporabil službeni avto. Vendar pa je moja krivda za petdeset odstotkov manjša, ker je tudi partnerka zaposlena v istem podjetju. Najel sem ga zato, da bi mi kosil, on pa je potem, ko je pokosil, dejal, da je storil svoje in hotel oditi. * Moja soseda Mica ima tako oster jezik, da se zelo čudim, da si z njim ust ne poreže. Najnevarnejši so tisti sovražniki, o katerih človek niti ne pomisli, da bi se branili. Graf Ko bi se človek lahko rodil šele po smrti svojih sovražnikov! Jerzy Lee PRAV ]E. DA VEMO Madeže smole odstranimo z mešanico terpentina in špirita. Na manj občutljivem blagu lahko uporabimo tudi razredčeni salmiakovec. Strojno olje spravimo z obleke z bencinom ali s tekočino za odstranjevanje madežev. Peremo v raztopini močnega de-tergenta. Ce smo obleko pozelenili s travo, zlijemo na sveže madeže zelo vročo vodo in zdrgnemo. Dober je tudi alkohol, vendar moramo biti previdni pri občutljivih barvah, zlasti pri čisti svili. Če smo se zamazali s tušem, uporabimo za čiščenje mlačno raztopino detergenta in odstranjevalec barv. Urin spravimo iz oblačila tako, da umazano mesto namakamo nekaj časa v okisani vodi (1:1) ali pa ga izperemo z alkoholom, nato ponovno operemo v topli vodi, ki smo ji dodali nekaj natrona. Strjen vosek odstranimo z nožem, ostanek zdrgnemo s špiritom. Lahko pa madež odpravimo tudi tako, da nanj in po-denj položimo pivnik in z ogretim likalnikom, ki ustreza tkanini, polikamo po madežu. LAPUH ŽE CVETE 11.30 16.30 Cvetje lapuha nabirajmo marca in aprila, liste pa maja v prvi polovici junija. Za čaj uporabljamo mešanico cvetja listja. Če je v lekarni naprodaj cvetje in listje ločeno, kuptf oboje in doma zmešamo. Sicer ga pa lahko naberemo sat* Lapuh ima rad vlažna ilovnata, glinasta tla, gole brezine, ,5 čne lege. Na Gorenjskem ga je dovolj. Od najstarejših ljf1 w skih zdravnikov starega veka do Kneipa so si vsi edini v hv^ ki jo izrekajo lapuhu, ker pomaga »zoper vse slabosti v pršil1 Zaustavlja vnetja in jih kmalu zazdravi, če so se že razvil Nadalje je izredno učinkovit pri odpravljanju sluzi. Z najv* ^00 jim uspehom ga uporabljajo pri hripavosti, katarju v grf bronhitisu, nadušljivosti, bronhialni astmi, vnetju mrene' celo pri začetni pljučni jetiki. Zato najdemo tako cvetne ko# kakor tudi liste pri vseh tako imenovanih mešanicah »prsi* ga čaja«. Soli solitrne kisline napravijo lapuh zelo primer« za dimne inhalacije pri kroničnem bronhitisu ali astmatični napadih v obliki stiske pri dihanju. Te soli vplivajo na to, I postane sluznica gladka in spolzka, kar olajšuje izločani bronhialne sluzi. Lapuhovi listi in cvetovi so od nekdaj cenjeni, ker čisti kri in se uporabljajo pri zdravljenju skrofuloze. Pri zunafl 2o*i5 rabi se zmečkajo sveži listi. Izvleček iz listov se uporablja obliki obkladkov pri vnetju ven, pri golenskih razjedah (uld1 eruris), opeklinah, šenu, prav tako pri vseh vnetjih in oteV nah; celo nevarni čiri (uljesa na goleni) se uspešno zdravi| če se obenem čisti kri. Za pripravo čaja vzamemo 2 čajni ž$ ki na skodelico v obliki preliva, na dan 2 do 3 skodelice, osi' diti najbolje z medom ali neprečiščenim sladkorjem. Užival" lahko tudi sveže iztisnjen sok zelenih listov, pomešan z fl1' dom, na dan 1 do 2 jedilni žlici Prsni čaj za izkašljevanje (izločanje sluzi): pomešamo efl' ke dele lapuhovih listov in cvetov, drobnocvetnega lučnika, pljučnika in suličastega trpotca. Vzamemo dve čajni žlički mešanice na skodelico z doda1 kom medu Popijemo 3 skodelice na dan v obliki preliva; piti je tref toplega, po požirkih. Čajna mešanica pri vnetju rebrne mrene 50 g lapuhovih listov in cvetov, 50 g koprive ali koprivnih listov, 30 g kamiličnih cvetov in 20 g plodov sladkega janeža 4 žličke (čajne) te mešanice zadoščajo za dnevno količino skodelice čaja, ki ga pripravimo zjutraj, osladimo z medom pijemo toplega čez dan po požirkih Pri uživanju lapuhovega čaja imejmo pravo mero. V preV< likih količinah lahko škoduje jetrom. -A 18.25 'iS S45 9.50 20.35 22.45 iTso 11.45 1*15 14.30 K45 15.3E 17.00 18.0C '8.3C 19.3C 20.3C i ft.1l 21.2« 21.4« [-VOLITVE 86- Letos so bile volitve po vsej Jugoslaviji. V Sloveniji so bile volitve v nedeljo. Na Jezerskem so bile volitve na dveh mestih, in sicer v šoli in pri Kanon.irju.Po vsem Jezerskem so bili nalepljeni plakati. Na prvem sta narisani dve dekleti, na drugem pa je narisana zastava. Ljudje bodo volili predstavnike, delegate, ki so dobri, marljivi in ki znajo misliti z glavo. Ljudje dobijo listke, na katerih so napisana imena, ki jih potem obkrožijo. Tudi pri nas so bile volitve. Volišče je bilo zelo lepo okrašeno. Bilo je veliko rož, zelenja, zastavic in različnih plakatov. Pred vhodom sta bila postavljena dva lepa mlaja. Volilo je veliko ljudi. Med njimi je bila tudi moja mamica. Jaz nimam pravice voliti, ker še nisem stara osemnajst let. Vsi tisti, ki so stari že čez osemnajst let, imajo pravico voliti. Zelo sem bila žalostna, ker nisem smela voliti. Mislim pa, da bom čez nekaj let že lahko volila. Pozno zvezer so komisije preštele glasove in objavile rezultate. Gordana Jokič, 3. r. OŠ Jezersko Učenci škofjeloške osnovne šole Blaža Ostrovrharj«. dobro obvladajo umetnost ročnega dela. V šoli pletejo, vezejo, šivajo, tkejo. Najlepše izdelke tudi razstavijo, nekatere celo prodajo. — Foto: H. J. rBILA SEM- KUHARICA V nedeljo po kosilu sem skuhala kavo. Na štedilnik sem pristavila džezvo, polno vode. Mama mi je prižgala plin. Morala sem počakati, da je voda zavrela. V vrelo vodo sem dala štiri žlice sladkorja. Potem pa še kavo. Pomešala sem in pristavila na štedilnik. Kava se je dvignila. Kmalu bi vse zlila. Spet sem pomešala. Ko se je kava dvignila, sem pozabila odstaviti s štedilnika. Kava se je polila po štedilniku. Tudi na mojo nogo je kapnila velika kaplja kave. Zelo me je zapeklo. Mami je najprej pobrisala štedilnik, potem pa je ona kuhala naprej. Tudi njej se je polilo. To nedeljo smo imeli smolo. Tudi kave nismo imeli več. Bili smo zelo jezni. Katja Miklaužič, 3. b r. OŠ Kokrica PETKOVO POPOLDNE -| Hura, pouka je konec! Hitro sem pojedla in napisala nalogo. Vesela sem odšla domov. Oblekla sem smučarske hlače in vzela sani. S sošolkami in tovarišico smo se dogovorile, da gremo na Sedelca. Pot je bila dolga in zelo strma. Ob straneh je bilo veliko snega. Prehitevali so nas sankači. Hoteli so na start. Na vrhu pri kmetiji je bilo veliko ljudi. Začele so se gasilske tekme. Bilo je živahno. Tekmovali so tudi moji sošolci: Jernej, Sebastjan in Damjana. Jaz se še ne znam dobro sankati. Tekmovalci so se spustili po strmini. Potem smo se spustile še me. Ali mi bo uspelo? Šlo je vedno hitreje. Zavirala sem in lovila sapo. Vožnja mi je bila vedno bolj všeč. Vriskala sem od veselja in klicala sošolke. Srečno smo pripeljale v dolino. Tova-rišica se nam je smejala. Od zaviranja smo bile vse od snega. To je bila moja najdaljša vožnja s sankami. Bila je zabavna. Marina Užar, 2. r. OŠ 16. december Mojstrana ŠPORTNI DAN Zadnji športni dan smo preživeli v znamenju iger z žogo. Zbrali smo se v učilnici. Da nam ne bi bilo prevroče, smo se preoblekli v telovadno opremo. Nato smo šli v telovadnico, kjer smo igrali med dvema ognjema. Igrali smo z dvema razredoma. Nismo imeli športne sreče, saj smo obakrat izgubili. Nekaj naših sošolcev je bilo bolnih. Včasih so prav ti v razredu najbolj razposajeni. Tokrat smo videli, da brez njih ne moremo premagati nasprotnika. Nekoliko potrti smo zapustili telovadnico in šli domov. Alenka Garntar, 3. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor KURIRČKOVA TORBICA V NESREČI SPOZNAŠ PRIJATELJA Bil je lep nedeljski dan. Otroci so se zunaj igrali, jaz pa sem vsa žalostna, ker me nihče ne pride obiskat, ležala v postelji z zlomljeno nogo. Čeprav so vsi otroci iz bloka vedeli, da imam zlomljeno nogo, me nihče ni prišel obiskat. Takrat, ko pa sem bila zdrava, so dan za dnem hodili k meni, me prosili, naj grem z njimi ven in prinesem bonbone, punčko in žogo. Tedaj pa nekdo potrka na vrata. Ko je mamica odprla, sem . videla, da je prišel moj sosed Simon. Prinesel mi je čokolado in bil je skoraj ves popoldan pri meni, da sva se igrala. Kadar imamo vsega dovolj, imamo polno prijateljev, ko pa nam je res hudo in resnično potrebujemo prijatelja, takrat šele spoznamo, kdo nam je pravi prijatelj. In tudi stari ljudski pregovor pravi: »V nesreči spoznaš prijatelja.« Milanka Kokl, 5. c. r. OŠ Bratstvo in enotnost Kranj Vsako leto prispe v pomladanskem času k nam kurirčkova torbica. Učenci jo navdušeno pričakujemo in ko to-varišica vpraša, kdo bi jo rad nosil, se dvignejo vse roke v razredu. Vsak bi rad vsaj nekaj metrov nesel kurirčkovo torbico, ki potuje med učenci vse Slovenije. Najbolj pa mi je ostala v spominu pot ku-rirčkove torbice v drugem razredu, ko je ta zaupna naloga doletela mene. Že ves teden pred prihodom sem bila vznemirjena. Nestrpno sem pričakovala dan, ko bom prvič dobila v roke torbico in jo varno prinesla do naslednje postaje. Težko pričakovani dan je končno prišel. Srce mi je na poti poskakovalo kot v panju, sama pa sem si nestrpno ponavljala geslo. Prišli smo na mesto, kjer bi jo morali prevzeti od tržiških pionirjev. Nestrpno sem pogledovala na uro, ozirala sem se naokrog, toda nikjer nikogar. Po ne- kaj minutah so se prikazali trije upehani pionirji. Rekli so, da bi kmalu padli v zasedo in so morali ubrati drugo pot. Hitro sem zdrdrala geslo in dala torbico na ramo. Bila sem zelo ponosna, da sem jo nosila. Brezkrbno smo hiteli naprej, a nenadoma je nekje počilo. Zaseda! Hitro smo legli na tla in se plazili po grmovju. Okrog in okrog pa sami vojaki. »Moram jo prinesti do postaje! Moram!« sem si ponavljala. Stekli smo po grmovju in se oddahnili. Oddali smo jo sošolcem. V šoli smo prebrali vsebino in jo odnesli na kurirsko postojanko G-34. Tu se je naša pot zaključila. Letos bo kurirčkova torbica v naši občini od 4. do 10. aprila. Nato jo bomo oddali kranjskim pionirjem in nadaljevala bo svojo pot po Sloveniji. Marija Kralj, 7. a r OŠ heroja Grajzerja Tržič r ZVONČEK BALONČEK ~| Zvonček balonček na travi cveti, sonček ga gleda, se sladko smeji. Zvonček balonček na travi cinglja, trobentico vidi, veselo miglja. Oblaček cmeraček na sončku zaspal, zvončku balončku solzo poslal. Učenci 3. c r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka rNA ZALETIŠČU Hodim po zaledenelih s*01 nicah, ki jih zaradi živČA0* sproti podiram, čeprav se ® upirajo. Kmalu pridem do z»le, šča, kjer ves nervozen pl*1 kušam okovje. S strahot srcu se popeljavam seifl tja. Pogledujem na vse str*: V ustih ima čuden, slad* grenek okus. V želodcu ifl lu me stiska. Oči se mi umirijo na člj smrekah, golem bukovjt zadirčnih vrabcih. LahkjL zgodi, da bom čez nekaj t gledal v strop, pobeljen z nom, ali pa bom morda o'j s cvetjem na visokem za zmagovalce. Na semaforju se poW zelena luč. Z vso močja odrinem. Strah naraste. * vim po strmini in veter rfli ha v obraz vse močneje močneje. Nos in ušesa irfl1 vsa otrpla od mraza. Pred mano se pokaže skočna miza. Odrinem se že letim mimo majhnih )e ki so komaj pokukale izf snega, mimo podirajočih dreves, strohnelih štorov navijajočih gledalcev. Da di mama in brat sta med mi. Začutim, da se počasi lagodno spuščam. Ko^ smučk leno padajo na Močno me strese — pfl1 sem- Žica Krofi, 6. b r OS Jeseniško-bohi'1 skega odreda Kr. g" B 4.30 glas 9.05 pojt ob 1 >< blik Pos sS črn 9od Po Hqč gi k "al. in Usi ra SM S? filrr 20. HUDO MI JE BILO Srna je zelo lepa in plašna žival. Ko je majhna, je čisto o' bogljena. Tako srno smo imeli tudi pri nas. Bila je svetlo rjave barve, po hrbtu je imela bele pike. Za' smo jo imenovali Pikica. Okrog vratu smo ji zavezali rd< trak. Najprej je pila samo po steklenici. Ko je malo zrafli smo ji v posodo narezali peso, korenje in drugo zelenjavo, n^, raje je imela sosedov fižol. Tudi naš se ji ni upiral. Zelo rada se je igrala z menoj. Samo da sem jo poklicalH je bila že pri meni. Kadar sem šla v šolo, sem jo morala zap^l ti, drugače je šla za menoj. Čim bolj se je bližala jesen, te^ dalj časa je ni bilo. Včasih je nisem videla ves teden. Veli^ krat sem že obupala, da jo bom sploh še kaj videla. Ko je Z? padel sneg, se je spet zadrževala okoli doma. Ta čas sem i' pridno hranila. Pomladi je začela spet uhajati. Ker je začela delati škodo po vrtovih, jo je nekega dne uK| lo ostro oko lovca. Jaz sem jo že dolgo pogrešala in mi je zelo hudo. Sabina Oblak, 3. r. OŠ Tadeusz Sadovvski Bukovica na 20. NE\ ob ?^ 20. &U 18. *A Pre m l fHrr 18. dij£ 16 *o* Srn to "11 le J*ICI\, **. HrniLM I90D TELEVIZIJA, MAUIU, KINO, KHIZAIMKA 7. stran (mimm^mGLAs IV SPORED SOBOTA _5 aP"la «uo Vojna je vojna «•20 Lutkomendija, 9. del o nanizanke TV Novi Sad «45 Ringaraja JJO Zlata ptica «■15 Slovenske ljudske pravljice: O Marku, ki je , vilo sesal * Ta čudoviti notni svet, io 3o 2?da'a ™ Sa;a'ev? . "-ju Slovenski ljudski plesi: u ^ Zahodna Štajerska •00 Odpadek surovina, izobraževalna oddaja - 2. del •30 Avtomanija, ponovitev 4. dela angleške 50' j,. dokumentarne serije jD<| 00 Klovn na severnem tečaju, i« romunski mladinski film «■30 Vroče poletje, 2. del oddaje iz dokumentarne 17 im Ser'je Boj za obstanek '00 Pj v košarki - ev. 3. tekma četrtfinala končnice, v odmoru Propagandna oddaja in Ig. Športni non stop «5 Na zvezi, oddaja za stik z iJoo R,sanka 30 9.50 S15 20.35 22-30 22.45 Danes Turistični globus TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Z XII. kengresa ZSMS Mož, ki je ljubil plešočo mačko, ameriški film TV dnevnik Videogodba Opomba: 15.15-17.00 Sarajevo: Nogomet - Željezničar: Hajduk ali Velež : Sarajevo TV Zagreb I. program: 8.45 Poročila 8.50 Videostrani 9.00 TV v šoli: TV koledar. Iz arhiva šolske TV 15.45 Sedem TV dni 16.15 Glasbeno dokumentarna oddaja 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 PJ v košarki 18.30 Medtem, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Dan velikih valov, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.00 Za konec tedna 23.30 Poročila NEDELJA 6. aprila :>^Oddajniki II. TV mreže: |[30Te^- ^5 Kako biti skupaj: Tudi smučanje ohranja jezik l2 (tudi za JRT2) •'5 Filmovnica in mladinski u n'm: Lovci na medvede Ude a1'1' jn ,e9ende ■*5 Čas konjev, otroška predstava Mesto Abilene, ameriški film Nikola Tesla, ponovitev dramske serije - 8. del TV poster, oddaja narodne glasbe PJ v vaterpolu - Mornar : POŠK, prenos TV dnevnik Zabavna glasba Vrnitev, dokumentarna oddaja 21 3Č ^orocila 2l dc SDOrtna sobota 45 Glasbeni večer J5.35 '7.00 18.00 18.30 20.00 20.30 21 15 8.50 Poročila 8.55 Živ žav: Risanke, Benji, Zaks in deček iz vesolja 9.45 Merlin, ponovitev 9. dela nemške nadaljevanke 10.10 A. Ivanov: Večni klic, 12. del sovjetske nadaljevanke 11.30 Čez tri gore: Zbor Nova vas 12.00 Kmetijska oddaja 14.10 Nikola Tesla, 5. del nadaljevanke TV Zagreb 15.15 Pogrešan, angleški film 16.50 Z 12. kongresa ZSMS, reportaža 17.00 V nedeljo popoldne/TV Koper Capodistria 18.45 Risanka 19.00 Danes Ko še ne boli 19.30 TV dnevnik 19 45 Šport 20.00 Zora Dirnbach: Dosje 1. del nanizanke TV Zagreb 21.05 Slovenci v zamejstvu 21.35 Športni pregled Oddajniki II. TV mreže: 18.25 TVesej 19.10 Prometni krog 19.30 TV dnevnik 20.00 Zagreb: PJ v košarki (m) Cibona : CZ, prenos 21.35 Podobe časa 1760-2060: Amerika je pritekla 22.25 Niccolo Pagannini, 2 del sovjetsko bolgarske nadaljevanke TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Govorimo o zdravju 13.30 Izobraževalni center za cestni promet 14.00 Mali koncert 14.15 Skrivnost črnega zmaja, 5. del nadaljevanke 15.15 Nedeljsko popoldne 17.15 Črni izziv, ameriški film 18.55 Pred sedmim svetovnim festivalom animiranega filma 19.30 TV dnevnik 20.00 Dosje, 1. del nadaljevanke 21.05 Poročilo I. mladinske akcije »Brčko« 21.35 Športni pregled 22.20 TV dnevnik 22.40 Poezija PONEDELJEK _7. aprila 7.55 Poročila 8.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Zimovanje v Jakobsfeldu 12.00 Videotilt, oddaja resne glasbe1 14.30 Test 14.45 Loznica: PJ v boksu, prenos finala 17.00 Titograd: Rokomet (ž) - PEP-Budučnost : Stinca, prenos - v odmoru PJ v boksu 9.00 Zrcalo tedna 9.20 Puntarska pesem, 3. oddaja 10.05 Poletni čas, zimski čas — Sommerzeit, VVinterzeit, dokumentarna oddaja 16.00 TV mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj 17.40 Oblaki, sonce, dež in veter, 1. del 17.55 Lutkomendija, 10. - zadnji del lutkovne nadaljevanke TV Novi Sad 18.20 Ljudska glasbila iz Makedonije: Tapan 18.45 Risanka 19,00 Danes Podravski obzornik 19.30 TV dnevnik 20.05 H. VVouk: Vihre vojne, 12. del ameriške nadaljevanke 21 00 Aktualno 21.40 Glasbeni večer: Ob 100-letnici smrti Franza Liszta 22.30 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 20 00 Raziskovanja: Komet odhaja — astronomija raziskuje 20 50 Včeraj, danes, jutri 21 10 Dinastija, 93. del ameriške nadaljevanke 22 05 Odprta knjiga 22.35 Kronika MESSA (do 23.15) TV Zagreb 1. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Naš prijatelj Tito, otroška serija 8.45 Radi imamo živali, otroška serija TV v šoli Prostorski načrt Hrvaške Iz arhiva Prometni krog Zabavna oddaja TV Titograd Dober dan, informativnomozaična oddaja Svet športa Kronika Bjelovara in Varaždina Naš prijatelj Tito Radi imamo živali Bolezni sodobne družbe, izobraževalna oddaja Številke in črke — kviz TV koledar TV dnevnik Pisatelji pred sodbo zgodovine — M. Đurdević: Skrivnost Laze Lazareviča, drama Mini recital En avtor — en film Svet danes, zunanjepolitična oddaja TV dnevnik 9.00 12.40 13.10 14.10 14.30 15.00 16.00 17.25 17.45 18.00 18.15 18.45 19.05 19.30 20.00 21.10 21 25 22 00 22.30 TOREK 8. aprila 8.15 Test 8.30 Naš prijatelj Tito, 6. del otroške nadaljevanke 8.45 Radi imamo živali, 4. del otroške nanizanke 9.00 TVvšoli 18.00 Beograjski TV program 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 9.00 Pred izbiro poklica: Kamnosek 9.30 Človekovo telo: Notranje očiščevanje 9.55 Slikarstvo XX stoletja: Akcija in konstrukcija 16.00 TV mozaik — šolska TV, ponovitev dopoldanskih oddaj 17.45 Poročila 17 30 XVI. mladinski festival - Celje 85, 3 oddaja 18.00 Periskop 19.00 Danes 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 S Jovanov: Ostrina britve, TV film — TV Novi Sad 21 35 Integrali 22.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test 17.25 TV dnevnik 17.45 Pisani avtobus, otroška oddaja 18.15 Čas in navade: Punkerji, 1. del 18.45 Smešne in druge zgodbe 20.00 PJ v košarki (m) — 1. tekma polfinala, prenos, v odmoru žrebanje LOTA in EPP 21.30 Včeraj, danes, jutri 21.45 Po sledi ljudske umetnosti, glasbena oddaja 22.30 Liki revolucije, dokumentarna oddaja 23.15 Kaj je film, 3. del TV Zagreb I. program: 8.15 Poročila 8.20 Videostrani 8.30 Pisani avtobus, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 13.55 Podobe časa 1760-2060, 6. del dokumentarne serije 14.40 Vam, oddaja TV Novi Sad 15.10 TVvšoli 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Osijeka 17.45 Pisani avtobus 18.15 Čas in običaji: Punkerji, 1. del 18.45 Številke in črke — kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Turistični panoptikum, notranjepolitična oddaja 21.00 Festove premiere: Šampion, ameriški film 23.00 TV dnevnik 17 25 TV dnevnik 17.45 Obiskovalci, 1. del otroške serije 18.15 Za lepše življenje, 1. del izobraževalne serije 18.45 Narodna glasba 19 30 TV dnevnik 20.00 VOF 85 in novosadska mladinska filharmonija 20.45 Premor 21.05 Reportaža z nogometne tekme Velež:OFK Beograd 22.05 O sončni energiji, feljton 22.50 Kronika MESSA TV Zagreb I. program: Oddajniki II. TV mreže: SREDA 9. aprila 8.15 Test 8.30 Pisani avtobus, otroška oddaja 19 00 TV v šoli: TV koledar. Fašistične sile napadejo Jugoslavijo, Ne pozabi, Angloamerika, Poročila 9.00 Mile Klopčič: Mati, TV drama 10.15 Miniature; Mlini ob Krki 15.55 TV mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj 17.30 B. Žužek: O fantu, ki je po suhem jadral 17.45 Ko se korenin zavemo: Po svoji zemlji, 10. del dokumentarne serije 19.00 Danes Gorenjski obzornik 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Film tedna: Bolnišnica Britannia, angleški film 22.05 Ovid iz Graba, dokumentarna oddaja TV Beograd 22.50 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 8.10 Test 8.25 Obiskovalci, 1 del otroške serije 8.55 TVvšoli 17.10 Test 8.10 Poročila 8.15 Videostrani 8.25 Obiskovalci, 1. del otroške serije 8.55 TV v šoli 14.00 Prostorski načrti Hrvaške 14.30 Smešne in druge zgodbe, oddaja TV Beograd 15.00 TV v šoli. Kako gledamo sliko. Za učitelje, Književnost NOB 16.00 Dober dan, informativnomozaična oddaja 17.25 Kronika Karlovca, Siska in Gospića 17.45 Obiskovalci, 1. del otroške serije 18 15 Za lepše življenje, izobraževalna serija 18.45 Številke in črke — kviz 19.05 TV koledar 19.30 TV dnevnik 20 00 Telekino — o režiserju Johnu Hustonu in Mobv Dick — ameriški film 22.30 TV dnevnik ČETRTEK 10. aprila TV mozaik 9 00 Deček Daku, bangladeški film 1005 Portret: Evgen Sajovic 15.35 23.45 Teletekst RTV Ljubljana 15.50 TV mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj 17 30 Slovenske ljudske pravljice: O megli v žakl in, pa o rosi in temi 17.45 Slovenska ljudska glasbila in godci: Trstenke 18.10 Čas, ki živi: Krvava zora 19.00 Danes Zasavski obzornik 19 30 TV dnevnik . 19.55 Vreme 20.05 Tednik 21.10 P. S. Fitzgerald: Nežna je noč, 5. del angleške nadaljevanke 22.05 TV dnevnik 22.20 Reprospektiva jugoslovanskega filma: Anikini časi, jugoslovanski film (ČB) 8.15 Test 8.30 Zavitek za kosilo, otroška igra 9.00 TV v šoli 15.40 Test 15.55 TV dnevnik 16.15 Zavitek za kosilo, otroška igra 16.45 PJ v košarki (ž) — prva tekma finala končnice, prenos, (slov. kom.) v odmoru ... 18.15 Znanost: Nekoč — davno 18.45 Muppet show 19.30 TV dnevnik 20.00 Shakespeare na TV: Romeo in Julija, tragedija 11. aprila 9.00 Tednik 10.00 Puntarska pesem, 4. oddaja (ČB) (do 10.40) 15.50 TV mozaik — ponovitev dopoldanskih oddaj 17.35 Beli delfin, 2. del francoske nadaljevanke 17.50 Merlin, 10. del nemške nadaljevanke 18.15 Ohranitev dediščine: Slovenski ikaros, izobraževalna oddaja 18.45 Risanka 19.00 Danes Obzornik ljubljanskega območja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Avtomanija: Avto proti človeku, 5. del angleške dokumentarne serije 20.35 Pod krinko, 13. zadnji del ameriške nanizanke 21.25 TV dnevnik 21.45 Morilci v imenu zakona, francoski film Oddajniki II. TV mreže: 8.10 Test 8.25 Znak, otroška serija 8.55 TVvšoli 17.10 Test 17 25 TV dnevnik 17.45 Znak, otroška serija 18 15 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja 18.45 Mali veliki svet, zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 2000 Vizuelne glasba 20 45 Včeraj, danes, jutri 21 00 40 let ljudske tehnike, dokumentarna oddaja 21.50 Nočni kino: Bockerer, avstrijski film 23.30 Kronika MESSA (do 00.10) i« Radio SOBOTA, 5. aprila Jutranji program -8.05 Pionirski tednik -10.05 7^ Program J30.8.00 p'5 Sobotna matineja 0Llte z nami - 10.25 Dopoldne re hki glasbi - 11.05 Svetovna k,P0rtaža - 11.30 Srečanja repu-Po .'".Pokrajin . 12.10-14.00 Naši V|.s,ušalci čestitajo in pozdra-- ie0 " 1405 Kulturna panorama jl & 10-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak in EP - 16.40 g Krca domačih (ponov.) - T7.00 $'ud'o ob 17.00 - Zunanjepoliti-Q^ magazin - 18.00 Škatlica z »°aoo 20.00-23.00 Slovencem T* svetu - 23.05 Od tod do pol- 9'asb 00.05-5 00 Nočni program NEDELJA, 6. aprila Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 1005 Nedeljska matineja -11.00-13.00 Naši poslušalci česti tajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 15.00 Nedeljska reportaža - 15.40 Pojo amaterski zbori - 16.05 Humoreska tega tedna - 16.30 Pogovor s poslušalci 17.05 Priljubljene operne melodije 20.00-22 00 V nedeljo zvečer 22.20-2400 Glasba za prijeten konec tedna PONEDELJEK, 7. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . 11.05 Ali poznate - 13.00 Danes do 13 00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V go steh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik 1600 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00-(-glasba 18.00 Na ljudsko temo - 20.00 Kulturni globus -20 10 Zaplešite z nami - 21.05 Simfonični orkester berlinskega radia, pianist Alexis VVeissen-berg in dirigent Riccardo Chailly - 23 05 Zimzelene melodije TOREK, 8. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 805 Radijska šola za srednjo stopnjo 8.35 Iz glasbe nih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za 11.05 Ali poznate skladatelja Giovanni-ja Battisto Pergolesija 13.45 Mehurčki 14.05 Odrasli tako, kako pa mi? 15 10 15.25 Popol danski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17 00 +glasba - 18.00 Sotočja prenos iz studia radia Maribor -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 21 05 Radijska igra -22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz filmov in glasbenih revij -00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 9. aprila_ Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -9.05 Glasbena matineja 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate... 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob- 17.00 H glasba 18.00 Zborovske pesmi Petra Konjoviča, Miloja Milojevića in Stevana Hrističa - 1950 Likovni odmevi 20.00 Chopinovi valčki s pianistom Vladimirjem Krpa nom - 21.05 Georg Friedrich Ha endel: Odlomki iz opere 22.30 Zimzelene melodije 23 05 Jazz za vse ČETRTEK, 10. aprila Prvi program 4.30 8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo 8.35 Igraj kolce -9.05 Glasbena matineja - 10.0C Rezervirano za ... - 11.05 Ali po znate... 11.35 Naše pesmi in piesi - 13.20 Osmrtnice, obvesti la in zabavna glasba - 1330 Od melodije do melodije 14 05 Enajsta šola 15.10 15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in nape vov - 21.05 Literarni večer - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev _PETEK, 11. aprila Prvi program 4 30 8.00 Jutranji program glasba 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Ameterski zbori tekmujejo 14.30 Človek in zdravje - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 1700 + glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela 20 00 To imamo radi -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.30 24.00 Iz glasbene skrinje fclt& 3eJ^^_KRANJ CENTER ^"čAMr'81 3mer PUSt film PLA 5^tC ob 16., 18. in 20. uri, ČANf'8: amer- pust film PLA" ra - ob 16. in 18. uri, premie- e se & izl> ih* ov >a.. d *J asi on!1 i * r* hi* 'A pr? lik' bil« Pftrv8' komedije ŠTIRI PESTI itai J! Rlu ob 22 .uri. 6. aprila: jn 'Pust. film PLAČANEC ob 15. UWuri' arner. film NEŽNO ^MILJENJE ob 19. uri, premie-SK/IdI?1 vojnega filma POLJA '•a OD 21 Uri' 7 • 8 9- "Pri- Na l r komedija FANTOVŠČI-I.?b 16., 18. in 20. uri, 10. apri-PRrn8' komedija ŠTIRI PESTI filrrT 1 R,U ob 1530- an9' vOJni jrj pOLJA SMRTI ob 17.30 in v- Uri a^-JSftANJ STORŽIČ NAD[i.la: nizoz. ljub. film SEKS 2r/ MOTORJU ob 16., 18. in Ne\aa; aPr''«i: ital. krim. film °b7R0RŠKI JACK FtAZPARAČ SuH&ta 18. uri, ital. erot. film 20.Ti ■ V 0GLEDALU ob Bhr/1; 6. aprila: ital. komedija 18 " JEZDI NA ZAHOD ob 14. in & ur'. "tal. frane. erot. film RAJ Prem- Ml0NARJE ob 16 uri-VRp !6ra izrael. erot. komedije 7, ,J V ROK SLUŽBE ob 20. uri, film \;Aapri,a: amer. izrael. erot. 18 jf,VSE V ROK SLUŽBE ob 16., clija t20 uri, 9. aprila: ital kome-16 10UD JEZDI NA ZAHOD ob *o> i- ,n 20. uri, 10. aprila: ni-Jn 'lub. film SEKS NA MOTOR ob 16.. 18. in 20. uri TRŽIČ 6. aprila: amer. pust. film GREY-STOKE - LEGENDA O TARZA NU ob 15. in 17.15, franc. akcij, film OPERACIJA HARPUN ob 19 30, premiera ital. komedije ŠTIRI PESTI PROTI RIU ob 21 30, 7. aprila: jugosl. ljub. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 18. in 20 uri, 8. aprila: angl. vojni film POLJA SMRTI ob 17. in 19.30, 9. in 10. aprila: amer. akcij, film VRNITEV MOŽA TRI NITA ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 5. aprila: amer. ital. akcij, film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. komedije FANTOVŠČINA ob 22. uri, 6. aprila: amer. rta I akcij, film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 15. in 17. uri, amer. erot. film SVET SEKSA ob 19. uri, premiera amer. komedije FANTOVŠČINA ob 21. uri, 7. aprila: angl. vojni film POUA SMRTI ob 17.30 in 20. uri, 8. aprila: jugosl. ljub. film ADA ob 18. in 20. uri, 9. in 10. aprila: amer. pust. film GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU ob 17.45 in 20. uri _DUPLICA_ 5. aprila: grški erot. film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 6. aprila: ital. pust. film BARBARSKI MEČ ob 15. ur!, amer komedija FANTOVŠČINA ob 21 uri, 9. aprila: amer. film PLAČANEC ob 20 uri, 10. aprila: amer. erot. film VSE V ROK SLUŽBE ob 20. uri JESENICE ŽELEZARNA 4. aprila: amer. srhljivka PO ŠAST ob 17. in 19. uri, predpre miera angl. vojnega filma POLJE SMRTI ob 21. uri, 5. aprila: slov. film OVNI IN MAMUTI ob 17 in 19. uri, premiera amer. filma SANJSKI PRIVIDI ob 21. uri, 6. aprila: amer. risani film NE USTRAŠNI POPAJ ob 10. uri, amer akcij, film ZAROTA V SAN FRANCISCU ob 15. uri, slov film OVNI IN MAMUTI ob 17. in 19. uri, 7. in 8. aprila: amer. srh Ijivka SANJSKI PRIVIDI ob 17. in 19. uri, 9. aprila: angl. vojni film POLJA SMRTI ob 17. in 19.30. 10. aprila: premiera amer. akcij, filma KARATE KID ob 17 in 19. uri JESENICE PLAVŽ 4. aprila: amer. komedija BITI ALI NE BITI ob 18. in 20. uri. 5. aprila: amer. srhljivka POŠAST ob 18. in 20. urL 6. aprila: amer. srhljivka POŠAST ob 16. uri, nizoz. film ljub. film POŠAST ob 18. in 20 uri, 7. aprila: slov. film OVNI IN MAMUTI ob 18. in 20. un, 8. aprila: ital. krim. film NEWYORŠKI JACK RAZPARAČ ob 18. in 20. uri, 10. aprila: jugosl. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 4. aprila: ital. komedija BUD JEZDI NA ZAHOD ob 18. uri, 5. aprila: amer. komedija BITI ALI NE BITI ob 20. uri, 8. aprila: amer. pust. film GREYSTOKE — LEGENDA O TARZANU ob 20. uri DOVJE 6. aprila: amer. srhljivka SANJ SKI PRIVIDI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 5. in 6. aprila: amer akcij film NINJA III ob 18. in 20. uri, 8. in 9. aprila: amer. drama FRANCO SKI LJUBIMEC ob 18. in 20. uri, 10. aprila: amer komedija SMO KEY IN RAZBOJNIKI ob 20 uri ŽELEZNIKI 4. aprila: amer. akcij, film NINJA III ob 18. in 20. uri, 5. aprila: ital komedija ŽENA DEVICA ob 20 uri, 6. aprila: amer. komedija NE STRELJAJ V NASLEDNICO ob 18. in 20 uri, 9. aprila: amer. film SUPERGIRL ob 20. uri POUANE 4. aprila: italkomedija ŽENA DEVICA ob 19. uri, 6. aprila: amer film SUPERGIRL ob 17. uri _RADOVLJICA 4. aprila: nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20. uri. 5. aprila: nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 18 uri, amer. film RU MENOLASKA IN PEKOS KID ob 20 uri, 6. aprila: hongk. film VOHUN IZ ULICE BOND ob 18. uri, nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20. uri, 7. in 9. aprila: amer. film RUMENOLASKA IN PEKOS KID ob 20. uri, 8. aprila: hongk. film VOHUN IZ ULICE BOND ob 20. uri, 10. aprila: no-vozeland. pust. film DIVJI OTOKI ob 20. uri BLED 4. aprila: amer. film KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri, 5. aprila: amer. film NOČNA IZMENA ob 18. uri, ital. film KALIGULINE SUŽNJE ob 20. uri, 6. aprila: ital film KALIGULINE SUŽNJE bb 18. uri, amer. film KRVAVO PREPROSTO ob 20. uri, 7. in 8. aprila: nem. film TEŽAVE Z DVOJNIKOM ob 20 uri. 9. aprila: hongk. film VOHUN IZ ULICE BOND ob 20. uri, 10. aprila: amer. film RU MENOLASKA IN PEKOS KID ob 20 uri BOHINJ 5. aprila: amer film KRVAVO PREPROSTO ob 10. uri, 6. aprila: amer. film NOČNA IZMENA ob 18. in 20. uri, 10. aprila: hongk film VOHUN IZ ULICE BOND ob 20. uri 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ■ 14 15 ■ 16 17 ■ ■ 18 ■ ■ 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 NAGRADNA KRIŽANKA Vodovoravno: 1. izloček žlez v ustih, 6. palice za čiščenje pluga, otke, 11. zrnata zvrst korunda, ki se uporablja za brušenje, 12. pokrajina v severni Španiji, 13. daljše prozno delo, 14. homo sapiens, 15. socialni položaj, 16. francosko mesto ob najožjem delu Rokav-skega preliva, 17. avtomobil ska oznaka Turčije, 18. sre dišče romunskega dela Mol davije, 19. oznaka sovjetskega letala Tupoljev, 21. kit sa morog, 24. osnovno živilo, 26. nogometni vratar, 27. tridelno papeško pokrivalo, 28. ustanovitelj turške države, 29. ime Levstikovega junaka Krpana, 30. krajša oblika imena Stanislava, 31. vr-tinčast vihar. premišljenost, 2. glavno me sto Peruja, 3. Perzija, 4. reka v južni Angliji, 5. začetnici igralca Kurenta, 6. italijanska filmska igralka (Giovan-na), 7. agavi podobna južna rastlina, 8. izraelska filmska igralka (Daliah), 9. italijanski policist, 10. sodnik v grškem podzemlju, 11. mačja dlaka, 14. ljubljanski TV napovedovalec (Rado), 16. ameriški filmski igralec (James), 18. ime slovenske slikarke Kobilce, 20. okrasni obroček v ušesu, 22. žensko ime, 23. zdravilna travniška rastlina, 24. ime ameriškega filmskega igralca Douglasa. 25. obrok odplačila posojila, 26. domača pernata žival, 27. himalajska koza, 29. av tomobilska oznaka Mostar-ja. ke z dne 27. marca: mister, sadra, ustroj, trier, skril, brandt, irak, sreda, laž, kris, ski, ivanc, star, olševa, taine, tačka, kanjon, oneal, ariana. Prejeli smo 150 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din prejme Tone Lušina, Dražgoše 44, Železniki, 2. nagrado 300 din prejme Peter Jocif, Tovarna Zlit, Tržič, 3. nagrado 200 din prejme Ivan Križaj, Groharjevo naselje 68, Škofja Loka. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 9. aprila, do 9. ure, na naslov: CP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 1.000 din, 2. nagrada 600 din in 3. nagrada 400 din. «Hi45^i^©!£JiUL>AS 8. STRAH PETEK, 4. APRILA 1986 REPOM JU MLADI V KRANJU SO POSNELI VIDEO-MESEČNIK Mozaični prikaz vprašanj, ki zanimajo mlade Kranj, aprila — »Zdravo vsem mladim, ki nas po sili razmer ali prostovoljno gledate. To je prvi mladinski mesečnik, ki smo ga pripravili v občinski konferenci ZSMS v Kranju v dnevih pred dvanajstim kongresom ZSMS. Da se nekaj le premika, so dokazale razprave o kongresnem gradivu in v oddaji izpostavljamo nekaj glavnih problemov, s katerimi se ubada današnja mladina. Govorili bomo o brezposelnosti, štipendiranju, stanovanjski politiki in o organiziranem preživljanju prostega časa. Vmes boste kljub današnjim težkim časom videli nekaj ,videospotov,' kar vse mora biti razlog, da ostanete z nami.« S tem pozdravom mladinke Petre Škofic se začenja prvi mladinski mesečnik, ki ga je skupinica zagnanih Kranjčanov posnela na video kaseto. Njihove televizijske ambicije so stare že dobri dve leti, vendar se je šele zdaj pokazala možnost, da oddaja ugleda luč sveta. Zanjo so namreč pri kranjski občinski konferenci Zveza socialistične mladine poleg dvajsetih starih milijonov potrebovali tudi ustrezno tehniko. S pomočjo Mladinskega servisa jim je konec lanskega leta uspelo kupiti video rekorder za predvajanje, medtem ko so si vso snemalno tehniko, potrebno za projekt, izposodili v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Jeseni so se začeli pogovarjati o tem, kaj želijo posneti in čemu naj bi bili posnetki namenjeni. Video, novi medij, vse bolj prodira, osvojil je zlasti srca mladih ljudi, doslej predvsem z glasbo. Skupina vrlih mladih Kranjcev z Boštjanom Šeficem in Miranom Tivadarjem kot idejnima očetoma mesečnika na čelu (sodelujejo še Božo Grl j, Bojan Ber-toncelj, Slavko Hudobivnik, Petra Skofic, Vine Bešter in član našega uredništva Cveto Zaplotnik) pa so razen ,video-spotov' svojim vrstnikom sklenili ponuditi tudi številna obvestila o delu mladinske organizacije in spregovoriti o problemih, ki tarejo to generacijo. »Na trak smo posneli tisto, kar želimo povedati mladim,« je dejal Slavko Hudobivnik. »Tako smo se lotili izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja in stanovanjskega vprašanja kot jih vidimo mladi, k besedi pa smo povabili tudi strokovnjake s teh področij, naj še oni povedo svoje. O štipendiranju smo govorili s Francem Belčičem iz skupnosti za zaposlovanje, o izobraževanju z Lojzetom Rakov-cem iz komiteja za družbene dejavnosti, o stanovanjih z Er-nestom Mikoletičem iz stanovanjske skupnosti in Ferdom Ravterjem iz kranjskega izvršnega sveta ...« »Glede organiziranega preživljanja prostega časa smo v Kranju korak pred drugimi,« sta dodala Boštjan Šefic in Bojan Bertoncelj, »zato v mesečniku govorimo o naših izkušnjah. Slikar Vinko Tušek pa govori o tem, kako se lahko uveljavi umetnik v Kranju. Z video projektom Mladinski mesečnik smo zaokrožili v celoto naš, mladinski sistem obveščanja. Kar ne moremo povedati z občinskim mladinskim glasilom Naprej in s 1 Nekateri si mislijo: zakone in predpise imamo zato, da jih kršimo Prepovedan sad je najslajši Kranj, aprila — Ob tem, da smo Jugoslovani svojevrstni rekorderji po številu predpisov in zakonov, sploh ni nenavadno, da živi med nami mnogo kršiteljev | in da imajo tudi inšpektorji obilo dela — kajti prepovedan sad je, vsaj za nekatere, še vedno najslajši sad. I Spisek kršiteljev je dolg, predolg. Omenimo le nekate-,re! Tržni inšpektorji so odkrili, da je Živilin tozd Veleprodaja Naklo — poslovna enota Sadje in zelenjava lani neopravičeno zaračunaval odvisne stroške za zelenjavo. ABC Golica — tozd Delikatesa Jesenice je. zaračunavala za kritje prometnih stroškov več, kot je dopuščal odlok. Murka — tozd Maloprodaja Lesce je prodajala blago dražje, kot je določal samoupravni sporazum, sklenjen med Murko in proizvajalcem. Ko-vinotehna Celje — blagovnica Fužinar Jesenice, Golica — tozd Zarja Jesenice, Kmetijska zadruga Škofja Loka in Murkina poslovalnica Že-leznina niso oblikovali cen proizvodov na zalogi, kot je to določal odlok o vrnitvi cen določenih proizvodov na določeno raven. Kokra — tozd Globus in Astra (čevlji) nista obvestili kupcev o vseh možnostih za reševanje reklamacije in sta jih napotili kar v servisno službo. Posojila brez plačila pologa Na listi tržnih inšpektorjev so se znašle tudi naslednje organizacije: Žito Ljubljana, Agrocoop Novi Sad in Agroindustrijski kombinat Senta zaradi slabe kakovosti moke, kranjska pekarna zaradi kakovosti kruha, Ljubljanske mlekarne zavoljo kvalitete alpskega mleka, Al-petourov tozd Hoteli Škofja Loka zaradi označevanja sladoleda, servis Gorenja v Kranju, ker kupcem po popravilu strojev ni vrnil zamenjanega dela; Mercator Tržič, Iskra Železniki, Elita Kranj, Veletekstil, Beko in Šipad zaradi nelojalne konkurence, ker so omogočili delavcem nakup blaga v nasprotju z določili uredbe o splošnih pogojih za potrošniški kredit (brez plačila pologa). Inšpektorji so v Zastava-avtu — tozd Zastava odkrili špekulacije pri prodaji avtomobilov Zastava: kupci so namreč morali pri nakupu podpisati pogodbo o nenamenskem pologu, za katerega pa jim prodajalec ni obračunal primernih obresti. Agrotehnika Gruda — prodajalna Kranj ni izplačala kupcem obresti za predplačila. V Kokri, Astri, Veleteksti-lu in Murki — tozd Maloprodaja so prodajali preproge proizvajalca ITI Ivanjica na potrošniški kredit brez obresti in ne da bi bilo kupcem treba plačati lastni delež v gotovini. S tem so omogočili proizvajalcu prodajo pod ugodnejšimi pogoji. Gostilne brez hrane Inšpektorji so pričakovali, da se bo s sprostitvijo cen v gostinstvu izboljšala kakovost ponudbe in storitev, vendar so se, kot so pokazali pregledi, precej ušteli. Čeprav število gostinskih lokalov narašča, je povpraševanje še vedno večje od ponudbe; to pa je zadosten razlog, da gostincem za zdaj še ni treba bolj paziti na kakovost in na odnos do gostov. Več gostinskih lokalov si neopravičeno lasti ime »gostilna«, pa četudi ne premorejo niti enostavno pripravljene hrane, kaj šele topli obrok, kot to predvidevajo pravila. Zasebni gostinci so precej samovoljni pri odpiranju in zapiranju lokalov. Iz leta v leto se povečuje obseg neopravičenega opravljanja gostinske dejavnosti. Pri tem pred-njačijo društva. Inšpektorji so pri ukrepanju v težavnem položaju, saj tudi nekateri vplivni možje zagovarjajo takšen, nezakonit način pridobivanja denarja za društveno dejavnost. Šušmar-stvo se pojavlja predvsem v času gradbene sezone, lani pa so odkrili tudi nedovoljeno trgovanje z lesom. Osebni dohodki nižji od zajamčenih Inšpektor dela je ugotovil, da so lani v nekaterih delovnih organizacijah (Gradbinec, Zavarovalna skupnost Triglav, Triglav konfekcija) izplačevali delavcem tudi plače, nižje od zajamčenega osebnega dohodka. V štirih primerih, enkrat v Kranjski gori in trikrat na Bledu, je ukrepal zoper obrtnike-go-stince, ker le-ti niso sklenili primernih pogodb o delu z delavci, ki so opravljali honorarno delo. Inšpekcija javnih cest in prometa za škofjeloško in radovljiško občino je ugotovila, da se čedalje bolj zanemarja vzdrževanje cest. V škofjeloški občini je tudi več manjših in prenosnih vlečnic, ki S obratujejo brez dovoljenja; v g radovljiški občini je takšen g primer vlečnica v Kropi, s i katero upravlja tamkajšnje f športno društvo. Pri izvaja- I nju voznih redov v javnem '{ avtobusnem prometu ni bilo I problemov; še vedno pa ni | predpisa, ki bi prisilil prevoz- I nike, da bi na vseh postajali- I ščih postavili vozne rede. ■ Nezaželeni biki Kmetijska inšpekcija v ra- \ dovljiški občini je zaradi sla- I be obdelanosti treh do petih I hektarov kmetijske zemlje v ravnini predlagala občini in kmetijski zemljiški skupno- ; sti, da bi enemu od občanov odvzeli status kmeta. Problem bodo dokončno razrešili letos. Na skupnih planinskih pašnikih se je tudi lani paslo kar precej bikov z nekontroliranim poreklom. Inšpektorji so zoper njihove lastnike napisali dvanajst odločb, čeprav se zavedajo, da samo s kaznovanjem ne bodo izboljšali stanja, ker kmetje še vedno premalo vedo o pomenu selekcije v živinoreji. Naj bo dovolj — nekaterim v strah in drugim v spodbudo? c. Zaplotnik kratkimi informacijami Info, skušamo z videom. S časom bi radi naprej, pri tem pa je ta oblika, ki živi med mladimi, velika prednost.« Oddajo so prvikrat pokazali na seji občinske konference ZSMS v Kranju in nanjo dobili že prve odmeve, ki jim bodo pomagali pri snovanju naslednjih. V prihodnjih bi radi več razgibanega dogajanja na ekranu, ne pa statične scene iz studia, več terenskih dokumentarnih posnetkov, pa tudi krajše, učinkovitejše prispevke. Sicer pa je novorojenec še v povojih in nič pretresljivega ni, če ga še pestijo otroške bolezni. Prihodnjih oddaj ne bodo več snemali izključno v studiu, temveč z izposojeno tehniko sodelavcev, še lepše pa bi bilo, ko bi v Kranju več organizacij združilo svoje moči in tehniko in si pomagalo pri ustvarjanju takšnih in podobnih projektov. Oddajo bodo te dni videli tudi na mladinskem kongresu v Krškem (menda je kot izobraževalni in informativni projekt edinstvena tudi v Sloveniji, če ne celo v Jugoslaviji), od ponedeljka dalje pa M predvajali srednje*., učencem višjih razredi novnih šol, zlasti tistim do letos postali mladin? bodo zavrteli tudi v jeajj les nekaterih kranjskih tov* »Mesečnik bo videlo sedem tisoč mladih ljudj varnah pa tudi stare, tudi oni vidijo, kakšna s* Ust imamo mladi do WJT družbenih vprašanj!« ustvarjalci prve oddaje go, obljubljajo, bodo P jeseni, nato pa vsak mg? D. Z. 23«" Naravoslovni dnevi v prvih razredih srednje šole za pedagoško, račugjjPS naravoslovno-matematično usmeritev v Kranju Učenci ugotavljajo, da je kranjsk Kranj — Usmerjeno izobraževanje je v srednje šole pripeljalo novo dejavn< ravoslovne dneve. V njih naj bi učitelji videli novo pot za uveljavljanje svoje novih idej ter oblik in metod dela. Učenci pa naj bi spoznali nove raziskoval tode, medsebojno povezanost in soodvisnost naravoslovnih področij. Ta ved* jim prišla prav tudi kasneje, ko bi kot občani sodelovali pri odpravljanju mov, ki se pojavljajo v življenjskem okolju. ki ul P' tor. P°Pril Žal naravoslovni dnevi v večini srednjih šol še niso taki, kot so zamišljeni. Zakaj ne, obstajajo vsaj trije odgovori: učitelji niso (bili) dovolj usposobljeni zanje, materialna opremljenost šol, ki zahteva drugačen pristop in predvsem več inštrumentov, je (bila) prešibka, še najbolj pravi odgovor pa je gotovo ta, da učiteljem manjka delovne vneme in gredo po poti najmanjšega odpora. Posledica tega je, da v večini srednjih šol učence popeljejo na to ali ono ekskurzijo, razstavo in rečejo, da je bil to naravoslovni dan. Učitelji izdelali tri programe Slavko Brinovec pravi, da imajo v kranjski srednji šoli za pedagoško, računalniško in naravoslovno-matematično usmeritev to srečo, da je med učitelji dovolj naravoslovcev in da so mladi, pripravljeni delati več kot zgolj tisto, kar je najnujnejše. Skupina takih učiteljev je prevzela vsebino naravoslovnih dni v svoje roke. Deloma v skupini, 1 pa tudi v obliki razisi naloge so učitelji pfijjin programe za tri naravo* rij dneve v prvih razredi^ ^ nje šole. Prvi program j* Ai\ ziskovalni enoti Življi okolje in se imenuje Pre fe; nje tekočih voda, drugi J* jtn, ziskovalni enoti PrehJ* fta. naslovom Izraba tal ter * \ raziskovalni enoti V» jk okolja: Zrak. V okviru & to) gramov bodo učitelji *^ka še programe za nasledi1' tnike. Občinska razi: skupnost je učiteljem 1 čila, da so svoje prv« predstavih tudi koleg?] drugih gorenjskih in I bljanskih šol ter jim ji^ji dili v uporabo, saj so pr°f ■ prilagojeni bolj in mad tevnim usmeritvam. , In kakšen je v praksi naravoslovni dan kra55 srednješolcev? ■j m Šestnajst opazovalnih me** j Najprej se seveda po? kaj bodo sploh počeli, V u, zakaj, nakar se razdebj" ^ ri raziakovmine skupine: \ loako, fizikalno, geograf dobijo proff S; fi|PORTA2E Mi azut samo za rezervo j-^ezniki — V Alplesu so lani dogradili toplarniški sistem, tako da kurijo izključno f^sne ostanke, medtem ko mazut hranijo samo še za rezervo. S to toploto, ki je dru-najcenejša v Sloveniji, ogrevajo 2500 delovnih mest in šestnajst tisoč kvadratnih petrov stanovanj. Cena ogrevanja kvadratnega metra je 81,40 dinarja. L ,v tovarni Alples v Železni-Pjjf že skoraj desetletje izpolnjujejo energetski sistem, •jjpembnejši preobrat je bil W2. leta, ko so postavili sklade 2a 1500 kubičnih metrov *s»ih ostankov. Do tedaj so namreč kurili samo mazut, ki ?a|e postajal vse dražji; nujna r Dila preusmeritev v cenejšo 9x1 2anesljivejšo energijo. L&ni so toplarno dokončno J*eusmerili. Kurijo le lesne rj^nke, medtem ko imajo l^&zut le za rezervo. Skupaj r^ajo za deset tisoč kubičnih ?i?0v lesnih ostankov skla-to je nekaj več, kot je bilo ,rostora za mazut. lJftf** 1982 so P°kurili *«00 ton mazuta, lani samo še 18 ton. S preusmeritvijo ogrela z lesnimi ostanki prihra-j*J° družbi 3500 ton mazuta na ®to. Prihranijo pa tudi sami [ ^ma porabniki njihove to- Ei Stroški za lesne ostanke y lani res narasli za deset mi-£]onov, vendar pa so na drugi i Jtrani strmo padli stroški za i ^azut; rezultat je bil 20-mili- i JOnski prihranek. i ^^snih ostankov v Alplesu il f^0 dovolj. Vozijo jih še iz /^stih drugih tovarn. Lani so ^vozili dvanajst tisoč kubi-, ^a metrov ostankov, skupaj i ?u°jih Pokurili blizu 31 tisoč u JUbl*nih metrov. Kurijo samo L rj« ostanke, ki niso uporabni J nadaljnjo predelavo, ki bi ntM na vsak način šli v nič. ih\oplarna iz Alplesa ogreva J J^oliino 2500 delovnih mest v jprtesu, Iskri, Niku, čevljarni Ogrevanje stanovanj v kranjski občini stane od 184,42 do 299,31 dinarja za kvadratni meter, v jeseniški občini 134,21 dinarja, v radovljiški ob 153 do 230 dinarjev, v škofjeloški — razen Železnikov — od 135 do 188 dinarjev in v tržiški ob 125 do 160 dinarjev. mm Ratitovec in nekaterih drugih okoliških poslovnih prostorih, trinajst tisoč kvadratnih metrov stanovanj v blokih in prek tri tisoč v zasebnih hišah. Lani so se priključili na toplovod stanovalci iz hiš ob tovarni, za priključke pa se zelo zanimajo tudi drugi. Vendar pa nadaljnja širitev mreže priključkov zaradi varnosti obratovanja toplarne ne bo več mogoča brez poprejšnje širitve toplarne. Lani so ceno ogrevanja dvakrat popravili, skupaj za 60 odstotkov. Za prvo letošnje polletje je cena še za 35 odstotkov večja, tako da znaša za kvadratni meter stanovanjske površine 81,40 dinarja. Po republiških podatkih je ogrevanje iz Alplesa drugo najcenejše v Sloveniji. Cenejši je samo Ve-kos iz Titovega Velenja, ki črpa odpadno toploto iz Šoštanj-ske elektrarne. Glede na dokaj hitro rastoče stroške pa se v Alplesu bojijo, da cena do konca polletja ne bo zdržala. H. Jelovčan PETKOV PORTRET Emil Ažman Vodja projekta nove je-klarne na Jesenicah je inženir Emil Ažman. Največja slovenska investicija, vredna 49 milijard dinarjev, terja obilo osebnega prizadevanja in nenehne aktivnosti, še posebej, ker se je že v začetku zapletlo z dokumentacijo. Emila Ažmana je izredno težko dobiti, saj je stalno na sestankih v Železarni ali na dogovorih z izvajalci del. Jeklarna naj bi začela poskusno obratovati že februarja prihodnje leto, zato je čas izredno dragocen, vsak dan zamude pomeni nova sredstva. »Zdaj smo v zadnjem letu gradnje nove jeklarne,« pravi Emil Ažman, »do začetka poskusnega obratovanja je treba opraviti še slabih 50 odstotkov gradbenih del na temeljih naprav, zgradbah in zunanji ureditvi, izdelati je treba 50 odstotkov in montirati še 80 odstotkov jeklenih konstrukcij proizvodnih hal, izdelati 80 odstotkov domače opreme in opraviti vso montažo in testiranje naprav. Zato smo se tudi odločili za posebne ukrepe, po katerih naj bi izvajalci del pohiteli. Največji problem je bila dokumentacija Manne-smana Demaga iz Zvezne republike Nemčije, saj je zamujala in s tem povzročila zmanjševanje v ter-minskem planu predvidenih rezerv. Tudi za izdelavo glavnih tehnoloških naprav je bil rok prestavljen, saj je bila dobava delavni-ške dokumentacije za elek-tro peč od aprila 1985 do avgusta 1985 in napravo za kontinuirano vlivanje od aprila 1985 do julija 1985. Dobava opreme poteka približno po opravljenem terminskem planu. Do zdaj smo dobili 366 ton opreme, vredne 15 milijonov nemških mark. Opravili smo tudi vse carinske formalnosti, razen za del opreme, ki je bila dobavljena januarja letos zaradi novega deviznega zakona. V tretjem četrtletju smo dobili tudi procesni računalnik za vodenje procesa in energije. Posebne težave, ki bodo pomembno vplivale na planiran začetek gradnje, pa nam povzroča uvoz pri naših dobaviteljih opreme. Za dokončno pripravo in izdelavo potrebujejo dobavitelji opreme precej delov iz uvoza. VeČina dobaviteljev pa ni uvrščena do tretje prednostne stopnje, ki določa plačilo oziroma odprtje akreditiva za uvoz. Zato je treba zagotoviti akreditive v višini 950 tisoč nemških mark, namenjenih le za uvoz dobav za izdelavo domače opreme.« D. Sedej •te I V NEDELJO V KRAJEVNI SKUPNOSTI SREDNJA DOBRAVA ak čistejši |Re{ erendum za irei$ samoprispevek inštrumente. Potem J^do ven, na teren. Po Kra-.liJJJ i^ajo šestnajst opazoval-IJJJ* mest, na katerih jemljejo i tly vode, zraka, vsaka I i^iskovalna skupina pač gle- I Bi i*a .^oje delovno področje. | lu °8i. na primer, raziskujejo l^te- Tam, kjer je mesto naj-onesnaženo, lišajev sploh A«iVe^ oziroma se še niso zara-^ažaj. dih ^..dobiJo vzorce, se učenci I Srednja Dobrava, 2. aprila - »Smo pač majhna krajevna skupnost, odvisna predvsem od lastnih sil. Imamo bogate izkušnje in do zdaj smo ze veliko naredili. Dvakrat smo se že odločili za samoprispevek. Zdaj ga razpisujemo tretjič.« H lli- \t (VsftL^1 se seznanijo z delom j« r%>,. Predmetnih skupin in z j* Kitati na vseh opazovalnih t* tbuln- Na osnovi teh meritev * ( šraviJo sklepe. /' Jken?ultati analiz so fizikalne, g,foie ske in biološke karte i^ka ?naženosti kranjskega zra- rt" tal in Save. Krajevna skupnost Srednja Dobrava z naselji Spodnja, Zgornja in Srednja Dobrava, Mišače in Lipnica je ena najmanjših v radovljiški občini. Po zadnjih podatkih ima 412 prebivalcev oziroma 288 volivcev. Minuli mesec se je v krajevni skupnosti izteklo plačevanje drugega sa-^ moprispevka. Ko smo lani pisali o delu in življenju v tej krajevni skupnosti, so predstavniki vodstva in organizacij že naštevali različne naloge, ki jih čakajo v tem srednjeročnem obdobju. Že takrat so omenjali, da bodo morda morali razpisati še tretji referendum za samoprispevek. 3S*mostojno delo iJf^ke naravoslovne dneve Jskft x° v Vrrih razredih kranj-?ole že štiri leta. Rezultate \ Menltev iahko primerjajo. E > drugim ugotavljajo, da se £rak v Kranju izboljšal. L ^arnetki naravoslovnih dni $J^ednji šoli za pedagoško, ra-^^iniško in naravoslovno- ^ ^ii Matično usmeritev v Kralj* segajo-dvajset let nazaj, S ti ft*° v gimnaziji začeli uvaja-/~®obvezne krožke s podobno it fo^dnoet naravoslovnih dni , U*J[ tam, da zajamejo vse ^ W* m navajajo na sa-Ci, ino delo. To pa je tudi \°. W^GČJa pridobitev usmerjene jjj Ho^Preseči klasično obliko r H. Jelovčan Alojz VhUe »30. januarja letos smo imeli kandidacijsko konferenco in hkrati tudi zbor krajanov,« pripoveduje predsednik krajevne konference socialistične zveze Alojz Vi-dic. »Takrat smo razpravljali tudi o nalogah v tem srednjeročnem obdobju. Ocenili smo, da bomo program lahko uresničili le, če se bomo še tretjič odločili za samoprispevek. Tako je skupščina krajevne skupnosti na četrti seji 14. februarja letos sprejela sklep o razpisu referenduma. V nedeljo se bomo odločali o tretjem samoprispevku.« Odločitev ni bila lahka. Razmere in časi pač niso najbolj naklonjeni še dodatnim obremenitvam krajanom. Ko pa so ocenjevali, kaj vse jim je uspelo narediti iz dosedanjih dveh samoprispevkov, je vendarle prevladalo mnenje, da poskusijo še tretjič. »Program, ki smo si ga zadali, je tako obširen in drag za našo krajevno skupnost, da zanj prav gotovo ne bi mogli zbrati potrebnih družbenih sredstev,« ugotavlja predsednik skupščine krajevne skupnosti Lovro Kozjek. »Ocenili pa smo, da ga moramo uresničiti, sicer bomo preveč zaostali za drugimi tako v lipniški dolini kot v občini. Smo pač majhna krajevna skupnost, odvisna predvsem od lastnih sil. Imamo tudi bogate izkušnje 91 MH' fflBHBHl lm Lovro Kozjek in do zdaj smo že veliko naredili. Dvakrat smo se že odločili za samoprispevek in prepričan sem, da se bomo po tej poti ravnali tuditr tjič. Ce pa se krajani v nedeljo ne bi odločili tako, bomo morali že sprejeti srednjeročni program zelo skrčiti.« Celoten program je ocenjen na 17 milijonov dinarjev, s samoprispevkom pa računajo, da bi v petih letih zbrali 6 milijonov. Razliko, pričakujejo, bodo dobili iz širše skupnosti in od organizacij združenega dela. Na prvo mesto v programu so zapisali obnovo Doma krajevne skupnosti. Prenoviti bo treba celotno streho, prizadevajo si tudi, da bi dom postal last krajevne skupnosti. Druga naloga iz programa je posodobitev oziroma adaptacija trgovine. Tretja, po pomembnosti pa enakovredna prvima dvema, pa je gradnja športnega igrišča. Nič manj obsežen in pomemben ni komunalni del programa. Na cesti Spodnja Dobrava—Prezrenje bi položili 700 kvadratnih metrov finega asfalta. Razširili in zavarovali bi ovinek na cesti Srednja Dobrava—Lipnica, cesto Globoko—Mišače— Otoče pa bi pripravili za asfaltiranje. Uredili bi še javno razsvetljavo na Spodnji in Zgornji Dobravi ter v Upnici. Kupili pa bi še dva zabojnika za odpadke, da bi imela vsaka vas svojega. Del zbranega denarja bi namenili še za nabavo gasilskega kombija. V začetku tedna smo se v krajevni skupnosti pogovarjali o programu in pripravah na referendum. Dobili smo vtis, da se krajani kljub nenaklonjenim časom za samoprispevke odločno zavedajo, da je najbolje, če še naprej zbirajo denar. # Ludvik Itakovec, ki je tudi predsednik krajevne organizacije ZZB NOV v krajevni skupnosti, je povedal: »Le tretji samoprispevek je rešitev, da bomo zbrali toliko denarja, da bomo celotni program lahko tudi uresničili. Na zboru krajanov so se za to obliko še posebej za-, vzemali nekateri mladi gospodarji iz naše krajevne skupnosti. Ludvik Rakovec • Anica Ubanija, ki je po poklicu učiteljica, pa meni: »če hočemo uresničiti program, moramo najprej sami nekaj prispevati, da nam bo potem morda pomagala tudi širša družbena skupnost. Vsi pa se najbrž strinjamo, da smo s sedanjima dvema samoprispevkoma veliko naredili, čas zdaj res ni najugodnejši, vendar druge možnosti tudi ne vidim.« • Če se bodo krajani v nedeljo odločili za samoprispevek, potem bodo pet let plačevali 1 odstotek od osebnih dohodkov in pokojnin in 3,6 odstotka od katastrskega dohodka. V primerjavi z dosedanjim samoprispevkom bodo prispevne stopnje za 30 odstotkov nižje, ne bo pa tudi enkratnih prispevkov na hišo in vozilo. A. Žal ar SHUH I IN HtKHfcAUUA PfclEK, 4. APRILA 1986 V Naklem večer z.najboljšimi gorenjskimi športniki Bojan, Zala in hokejisti Naklo, 2. aprila — Le redko je bila dvorana kulturnega doma v Naklem tako polna kot v sredo zvečer, ko so Časopisno podjetje Glas in naklan-ske organizacije pripravile sklepno prireditev, na kateri smo razglasili najboljše gorenjske športnike za leto 1985. Trud organizatorjev je bil poplačan. Za nami je enkraten večer, ki ga v Naklem zanesljivo dolgo ne bodo pozabili. V kulturnem programu so nastopili narodnozabavni ansambel Alpski kvintet s pevcema Ivanko Bojan Križaj: še eno sezono na smučeh »Komaj sem dočakal konec sezone,« je dejal v Naklem Bojan Križaj. »To je bila dolga, obenem pa tudi vesela, uspehov polna in tudi žalostna sezona. Izgubili smo Jožeta Kuralta. V teh trenutkih premišljujem, kako bo s prihpdnjo sezono. Sedaj bo čas za oddih in v teh dneh se bom odločil. V sebi čutim, da bom tekmoval še eno sezono in to verjetno samo v slalomu. To sicer še ni dokončno, vendar je to moja želja!« Tokrat nismo podelili pokalov. Najboljše športnike smo nagradili s skulpturami, ki jih je prav za to priložnost izdelal umetnik Janez Vovk s Police. Krašovec in Otom Pestnerjem, moški pevski zbor iz Naklega pod vodstvom Tineta Zevnika in domači zborček Albatros. Program sta povezovala domačina Janez Bartol in Jela Križnar. V imenu organizatorjev prireditve sta občinstvo pozdravila glavni urednik in direktor ČP Glas Milan Bajželj in predsednik krajevne konference SZDL Naklo Franc Porenta. V skoraj triurnem programu so se na odru zvrstili zanimivi gostje. V imenu najboljše gorenjske športnice za leto 1985, Zale Kalan, ki zaradi nastopa na mednarodnem plavalnem mitingu v Budimpešti ni mogla na prireditev, je priznanje prevzela njena mati dr. Anda Kalan. Spontanega aplavza je bil deležen najboljši gorenjski športnik za leto 1985, Bojan Križaj, prav tako pa tudi najboljše moštvo, hokejisti Jesenic, ki so jih v Naklem zastopali trener Roman Smolej in igralca Zvone Šuvak in Jo-ško Borse. Tokrat najboljšim nismo podelili pokalov. V trajen spomin smo jim poklonili skulpture iz lipovega lesa, ki jih je izrezljal umetnik Janez Vovk s Police pri Naklem, tudi sam nekdanji športnik. Dušan Feldin je opisal bogato zgodovino naklan-skega športa, ki praznuje tri jubileje: 55. obletnico ustanovitve Sokola, 50. obletnico ustanovitve NK Slovan in 40. obletnico ustanovitve TVD Partizan. Na odru so spomine na svoje športno udejstvovanje obujali predvojni športnik Zdravko Korenčan, nekdanji odlični atlet in sedaj še vedno aktiven tekač Rok Štros, padalec Brane Mirt in lokostrelec Simon Pavlin. Ni manjkalo nagradnih iger. Vabljive nagrade so razen Gorenjskega glasa prispevali številni delovni kolektivi in zasebniki. Najzanimivejša in tudi ne tako malo vredna nagrada pa je bila brez dvoma voz hlevskega gnoja! Bučen aplavz je odmeval v prepolni dvorani, ko so predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Gorenjsko Branko Iskra, tajnik TVD Partizan Naklo Ciril Jošt in zastopnik Gorenjskega glasa Jože Košnjek podelili priznanja najboljšim. To je bil enkraten vrhunec prireditve! Naklanci pa so nagradili svoje nekdanje in sedanje zaslužne športnike. Priznanja so prejeli Jože Ko- Predsednik krajevne konference SZDL Franc Porenta je v imenu Nakla izrekel dobrodošlico občinstvu, športnikom in gostom žuh, Albin Groboljšek, Henrik Jošt, Franc Fister, Zdravko Korenčan, Dušan Feldin, Peter Pužem, Rok Štros, Tone Kaštivnik, Franc Jošt, Peter Križaj, Peter Pajk, Franc Marinšek, Brane Mirt, Tomaž Križaj, Simon Pavlin, Jani Bohinc, Edo Zaplotnik, Metod Pavlin, Sašo Voglar, Franc Zupan, Uroš Feldin, Janez Štilec, Janez Pipan, ZTKO Kranj, krajevna skupnost Naklo, Turistično društvo Naklo in nogometni klub Naklo. J. Košnjek, F. Perdan Pomoč Kuraltovim Alpski kvintet, ki je veliko prispeval k odlični prireditvi v Naklem, se je po prireditvi v dogovoru z Gorenjskim glasom odločil, da se odpove honorarju za nastop na prireditvi. Člani ansambla so bili soglasni, da ta denar namenijo za pomoč družini tragično umrlega alpskega smučarja Jožeta Kuralta. Ob tem naj povemo, da načrtuje kvintet koncert v Kranju, katerega čisti izkupiček bo podarjen Centru slepih v Škofji Loki. O koncertu vas bomo še obveščali. Ansambel Albatros iz Naklega, prijetna in obetavna sestava, ki je navdušila občinstvo Bojan Križaj z družino Šah Alojz Železnik prvak Kranj — Šahovsko društvo Kranj je priredilo gorenjsko prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležilo 22 igralcev. Igrali so enajst kol po švicarskem sistemu. Prepričljivo je zmagal mojstrski kandidat Alojz Železnik, ki je drugouvršče-nega Franca Šimnica iz Murke prehitel za dve točki. Končni vrstni red: 1. Železnik 9,5 točke, 2. Šimnic 7,5, 3.-4. Rakovec in Krek 7, 5.-6. B. Zorko in, D. Zorko itd. ZMAGAL LAZAR Kranj — Na marčevskem hitropotez-nem turnirju v Kranju je med 30 udeleženci zmagal Drago Lazar z 9 točkami pred Bulatovičem 8,5, Jokovičem in Deželakom 7 itd. Po treh turnirjih za pokal Kranja vodi Joković z 22 točkami pred Deželakom 21.5. Zorkom 21 itd. FINALE POKALNEGA TEKMOVANJA Kranj — V Kranju je bilo odigrano finale za pokal Maršala Tita za področje Gorenjske v konkurenci članov, članic in mladincev. V članskem finalu so Jeseničani premagali Kranj, v ženskem pa so bile uspešnejše Kranjčan-ke. Tudi pri mladincih so zmagali Jeseničani. Zmagovalci so se uvrstili v finale, ki bo med prvomajskimi prazniki v Mariboru. D. Joković Vaterpolo Triglav pokalni prvak Celje — V zimskem bazenu Golovec je domači vaterpolski klub Neptun organiziral letošnje zimsko slovensko člansko pokalno tekmovanje. Za naslov so se potegovala moštva Neptuna, Žusterne, Kopra, Kamnika in tri kranjska moštva: Kokra, Vodovodni stolp in Triglav. V finalni tekmi za prvo mesto je Triglav premagal Koper (14 : 8), za tretje mesto je bil Vodovodni stolp boljši od Kamnika (25 :10). Vrstni red: 1. Triglav, 2. Koper, 3. Vodovodni stolp, 4. Kamnik, 5. Kokra, 6. Neptun, 7. Žusterna. -dh Vabila, obvestila, prireditve Turni smuk z Rodice — Alpinistični odsek Bohinj prireja v nedeljo, 6. aprila, tradicionalni turni smuk s 1966 metrov visoke Rodice. Zbor smučarjev bo ob 10. uri na zadnji postaji žičnice na Vogel. Smuk bo potekal skozi Suho, kjer bo okrepčilo, tu pa bodo podelili tudi plakete. Gorjanke igrajo doma — Jutri in v nedeljo se bo nadaljevalo prvenstvo v odbojkarskih ligah. Bled bo v II. zvezni odbojkarski ligi gostoval (sedaj je na 6. mestu), prav tako tudi odbojkarice Bleda, ki so pred tem kolom na drugem mestu v zahodni skupini II. ZOL. Doma bodo igrale edino Gorjanke, ki nastopajo v I. slovenski odbojkarski ligi. V nedeljo Tek na Vršič — Po dveletnem premoru se bodo ljubitelji zimske rekreacije, hoje in teka na smučeh spet lahko udeležili Teka na Vršič od Erike do Erjavčeve koče na Vršiču. Pokrovitelj teka bo Slovenija-sport iz Ljubljane. Tek bo zadnja množična prireditev v tej zimi. Da bi zmanjšali gnečo po startu, bodo tekmovalci startali v dveh skupinah. Tekači bodo razdeljeni v štiri starostne skupine, proga pa bo dolga skoraj 10 kilometrov in bo imela 800 metrov višinske razlike. Ob 10. uri bo start ženskih in starejše moške kategorije, pol ure kasneje pa bodo startali moški v najmlajši kategoriji. Prijave bodo sprejemali od 8. do pol desetih pri startu. Startnina bo 250 dinarjev. Razglasitev najboljših in podelitev kolajn, plaket in nagrad bo opoldne pred Erjavčevo kočo. Patruljni tek v Zgornji Radovni — Strelska družina Janeza Mraka Do-vje-Mojstrana prireja v nedeljo, 6. aprila v Zgornji Radovni 12. patruljni tek na smučeh. Nastopile bodo ekipe TO, JLA, milice in strelskih družin iz jeseniške občine. Proga bo dolga 4 kilometre, tekmovalci pa bodo morali opraviti preizkus v streljanju z malokalibrsko puško. Začetek teka bo ob desetih. Prijave sprejema še danes Vuko Lešnjak, Alojza Rabiča 33, telefon 89-125. Startnina za ekipo je 600 dinarjev. Nogometaši Triglava tudi tokrat doma — V 14. kolu slovenske nogometne lige bodo nogometaši Triglava igrali zelo pomembno tekmo z enim izmed najboljših moštev v Sloveniji, Slovanom iz Ljubljane. Triglav, ki je slabo igral prvo tekmo, se bo tokrat skušal oddolžiti vsem ljubiteljem nogometa z dobro igro. Gledalce na stadionu v Kranju čaka presenečenje: izžrebani bo dobil povratno letalsko karto ADRIA AIRWAYSA za progo Ljubljana—Dubrovnik. Tekma se bo začela ob 16. uri. OD TEKME DO TEKME Namiznoteniško prvenstvo Škofje Loke — Odbor za ramizni tenis pri ZTKO Škofja Loka je organiziral občinsko člansko namiznoteniško prvenstvo. Tekmovanja v dvorani Poden se je udeležilo nad 40 igralcev iz vse občine. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne razrede. Presenečenj ni bilo: dva naslova sta odšla na Godešič, eden pa k Sv. Duhu. Med člani do 30 let je zmagal Andi Ahčin (Polet), med člani od 30 do 40 let Janez Starman (Kondor) in med člani nad 40 let Peter Bertoncelj (Kondor). — J. Starman Preddvor najuspešnejši — ŠŠD Podlubnik je pripravil gorenjsko prvenstvo ŠŠD v rokometu za starejše pionirje. Najuspešnejše je bilo moštvo Preddvora, ki je premagalo vse nasprotnike. Drugi je bil domači Termopol, sledita pa ekipi ŠŠD A. T. Linharta iz Radovljice in Peko iz Tržiča — M. Primožič Občinska rokometna liga pionirjev — V Železnikih je bil zadnji turnir občinske rokometne lige za mlajše pionirje, rojene leta 1973 in kasneje. Sodelovala so moštva ŠŠD iz Škofje Loke in Železnikov ter moštvo OŠ Toneta Čufarja iz Ljubljane. To je bil zadnji od šestih turnirjev, na katerih je vsaka ekipa igrala z vsako po dvakrat. Zmagalo je ŠŠD Podlubnik iz osnovne šole Ivana Groharja, drugo ve bilo moštvo ŠŠD Ratitovec iz Železnikov, sledijo pa ŠŠD Mladi rod, ŠŠD Trata, SŠD Toneta Čufarja in ŠŠD Ratitovec II. Trenerji so za najboljšega vratarja izbrali Gregorja Žagarja (Podlubnik) in za najboljšega igralca Miho Goloba (Toneta Čufarja), najboljši strelec pa je bil Matjaž Jelene (Ratitovec I). — M. Primožič. Gorenjski lokostrelci uspešni — Gorenjski lokostrelci so bili uspešni na turnirju v Ankaranu. Še posebej je treba pohvaliti Šenčurjane, ki so osvojili dve prvi m§sti: Marjan Podržaj je zmagal med člani, Ksenija Podržaj pa med članicami v prostem slogu. Druga slovenska članska nogometna liga — zahod Cilj: dober nogomet v Naklem Naklo, 2. aprila — Medtem ko so v članski nogometni slovenski ligi odigrali zadnje jesensko kolo, so nogometna moštva v drugi republiški ligi startala v pomladanskem delu prvenstva. V tej ligi nastopa prvič tudi moštvo Nakla ; po nedeljski zmagi nad enaj-sterico Postojne jih izpad ne skrbi več. V nedeljo gostujejo v Izoli. Člansko moštvo Nakla, ki igra v nogometni sezoni 1985-86 prvič v drugi članski republiški nogometni ligi — zahod, je v nedeljo na domačem igrišču premagalo Postojno. Z dvema novima točkama so se rešili bojazni, da bodo ta del tekmovanja končali na repu lestvice in izpadli. To sta bili pomembni točki in Naklo je sedaj na devetem mestu. V nedeljo gostujejo v Izoli in s tega gostovanja lahko prinesejo točko. V Naklem ne skrbijo samo za člansko moštvo, temveč imajo tudi dobre mladince, ki so že večletni prvaki občinske lige, pionirji so dobri tudi v ob- činski nogometni ligi, medtem ko kadeti nastopajo v gorenjski nogometni ligi. Dobro zaledje so tudi cicibani, ki igrajo nogomet na raznih turnirjih. Ni bojazni, da bi nogomet v Naklem propadel, čeprav je to le večja vas. Vendar so v slovenskem nogometnem prostoru edini v Sloveniji, ki nimajo svoje telovadnice, tako da vedno trenirajo samo v naravi in na nogometnem igrišču v Naklem. So tudi edini, da jih v občini štejejo za rekreacijsko ekipo, čeprav nastopajo v drugi slovenski ligi. Zato so prikrajšani tudi pri delitvi finančnih sredstev. Brez finančne pomoči obrtnikov iz Nakla in okolice ter nekaterih de- lovnih organizacij v občini bi finančno kaj slabo shajali. Igralci že tako sami kupujejo kopačke, sami perejo drese in ko so na gostovanju, so brez klubskih kosil in malic. Kljub temu je nogomet v Naklem na dokaj trdnih nogah. Člansko moštvo se je za pomladanski del začelo pripravljati pod vodstvom trenerjev Aca Zupana in Saša Voglarja v začetku februarja. Nabirali so splošno fizično kondicijo in nato nadaljevali treninge z žogo. Odigrali so pet prijateljskih trening tekem. Za moštvo Nakla igrajo: Anko, Ažman, Fuks, Jelovčan, Dane Jošt, Darjan Jošt, Količ, Boris Križaj, Janez Križaj, Legat, Leskovec, Lunar, Maček, Marinšek, Hafner, Žontar in Vučko-vič. Aco Zupan in Sašo Voglar, trenerja članskega moštva: »Cilj našega nogometa je čimbolj zadovoljiti naklanske sladokusce nogometne igre. V pomladanskem delu moramo zbrati čimveč točk. To je tudi pogoj za obstanek v ligi. Nadaljevali bomo tradicijo nogometa v Naklem, saj so v vseh moštvih pretežno domačini. To pa je tudi veliko, saj vsi trenerji v klubu delamo amatersko in brez plačanih ur za treninge in za vodenje tekem.« D. Humer Foto: F. Perdan Aco Zupan Sašo Voglar Sprejem za Križaja Tržič, 1. aprila — Predsednik skupščine občine Tržič Janez Piškur je priredil sprejem za našega najuspešnejšega smučarja, domačina Bojana Križaja, ki je v letošnji sezoni dosegel izjemen uspeh z osvojitvijo drugega mesta v slalomski razvrstitvi svetovnega pokala ter tako postavil piko na i svojim dosedanjim dobrim rezultatom. Slovesnosti so prisostvovali še predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij izvršnega sveta občine, telesnokulturne skupnosti, SK in KS Zvirče. Bojanu je v spomin na srečanje Janez Piškur izročil spominsko darilo — tapiserijo domačinke Vide Janškovec, vsi skupaj pa so mu v primeru, da se bo odločil za nadaljevanje športne poti, zaželeli veliko uspehov. j j^ikel Smučarski teki Uspešen nastop Jane Mlakar Kranjska gora — Na treh tekmah smučarskih tekačic za polarni pokal se je odlično odrezala tudi naša najboljša, Jana Mlakar iz Kranjske gore. Na prvi, petkilometrski tekmi je bila Jana Mlakar tretja, na drugi je bila še vedno odlična, saj je bila v enako dolgi smučini peta, na deset kilometrov pa je zasedla solidno trinajsto mesto. -dh OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN (^SmSSSSSSBSBOiJkB ^UBLJANA odjetje za mednarodno trgovino ^UBUANA, Moša Pijade 29 ZASTOPSTVO IBM °bjavlja delovne naloge v Izobraževalnem centru Radovljica S UVAJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH PROJEKTOV ZA AOP zahteve: — končana visoka izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri, aktivno znanje angleščine ali nemščine, usposobljenost za uvajanje najzahtevnejših aplikacij AOP, 3 leta delovnih ustreznih izkušenj in 3-mesečno poskusno delo 2> PRIPRAVNIKA Z VISOKO IZOBRAZBO ZA UVAJANJE PROJEKTOV AOP - 5 izvajalcev ^hteve: — končana visoka izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri in aktivno znanje angleščine ali nemščine plovno razmerje s pripravniki bomo sklenili za določen čas, ,a eno leto. Po uspešno končani pripravniški dobi je možnost K&ndidiranja za redno zaposlitev. ^agnjenja kandidatov za opravljanje navedenih del bomo Preverjali s posebnimi IBM testi. ^isne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo dni od objave na naslov: Intertrade, Kadrovska služba, Ljuljana, Moša Pijade 29. ^andidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem sPrejemanju prijav. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Pravni organi in strokovne službe Opisujejo JAVNO DRAŽBO naslednjih predmetov: 7 ?!?Dni avto Zastava 750, letnik 1980, izklicna cena jOO.000 din Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. Dp dražbe osebnega vozila ima pravico oseba, ki položi 2 l0 odstotkov varščine. I rabljena pisarniška oprema in drobni inventar • najdeni predmeti: kolesa, kolesa z motorjem, motorno kolo in drugi najdeni predmeti ^avna dražba bo v sredo, 9. aprila 1986, začetek bo ob 15. uri v praži občine Kranj, fnte 3m dražbe. I^resenti si predmete lahko ogledajo eno uro pred začet- HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED TOZD Turizem in rekreacija Bled M ^misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: l- VZDRŽEVALCA TEPTALNIH STROJEV - MEHANIKA ^°goji: — obvladan program IV. stopnje strokovne izobrazbe strojne ali cestno-prometne usmeritve, — 12 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — tečaj za upravljanje gradbene mehanizacije, — poskusni rok dva meseca elo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. J VOZNIKA HIDROBUSA °goji: — obvladan program IV. stopnje strokovne izobrazbe strojne, elektro ali druge ustrezne usmeritve, — 12 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, — tečaj za voznika motornih ladij, — preizkus znanja ek) združujemo za čas letne sezone. J BLAGAJNIKA V KAMPU - RECEPTORJA °goji: — obvladan program V. stopnje strokovne izobrazbe turistične ali komercialne usmeritve, — 3 mesece delovnih izkušenj na podobnih opravilih, — seminar za turistične delavce, — poskusni rok dva meseca ^6 zt*ru^ujemo za ^as "e*ne sezone — nastop dela 15. januar 4t SNAŽILKE NA DRSALIŠČU IN V FESTIVALNI DVORANI °goji: — obvladan program za osnovno izobraževanje, — 3 mesece delovnih izkušenj na podobnih opravilih, — tečaj za snažilke, — poskusni rok en mesec ek> združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vi jV°ge z dokazili pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: f*°telsko turistično podjetje Bled, TOZD Turizem in rekreaciji Cesta svobode 13, s pripisom »komisiji za delovna azmerja«. metalka J^varna montažnega pribora in ročnega orodja TOZD Triglav 'ržič p°novno objavlja naslednja dela in naloge: V0DENJE TOZDA TRIGLAV TRŽIČ n. sol. o. ^andidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: ** visoka izobrazba praviloma tehniške, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih E znanje enega svetovnega jezika zaželeno izpolnjevanje pogojev za opravljanje ZT J* organizacijske sposobnosti * sposobnost sodelovanja fe družbenopolitične in moralne vrline frijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s krat-ifirn življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: Metalka, "°2D Triglav Tržič, Cesta na Loko 2, Tržič, s pripisom »za ^Zpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici. GLAS ČP GLAS KRANJ Upravni odbor objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA MALOOG LASNO SLUŽBO Pogoji: — srednješolska izobrazba — znanje strojepisja, — poskusna doba traja 3 mesece. Delo združujemo za nedoločen čas. Pisne prijave z opisom dosedanjih del in opravil in z dokazilom o šolski izobrazbi naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom: »referent za maiooglasno službo«. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 8 dneh od dneva izbire kandidata. SUROVINA, n. sol. o. Temeljna organizacija združenega dela za zbiranje in predelavo odpadkov Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370" Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge - PLAMENSKEGA REZILCA za poslovno enoto Kranj Pogoji: — PK delavec, 6 mesecev delovnih izkušenj, izpit za plamenskega rezilca, enomesečna poskusna doba Prijavijo se lahko tudi kandidati brez izpita za plamenskega rezilca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Surovina, TOZD Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370, Ljubljana. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. IS m NA JESENICAH V RADOVUICI V LESCAH NA BLEDU od 10.-20. IV.o DRUŠTVO UPOKOJENCEV SELŠKE DOLINE ŽELEZNIKI razpisuje licitacijo za prodajo stavbe v Železnikih Na plavžu s pripadajočim zemljiščem. Licitacija bo 17. aprila 1986 ob 9. uri v domu upokojencev na Racovniku, Železniki. Izklicna cena je 800.000 din. Prepis in davek plača kupec. Pred licitacijo se položi 10 odstotkov kavicje. Ogled je 17. aprila 1986 od 8. ure dalje. gorenjski tisk tiskarna in kartonaža - n. sol. o. moše pijadeja 1, p. p. 81 64000 kranj, Jugoslavija telefon: (064) 23-341, 27-761 Naše dosedanje delo je bilo uspešno. Naša razvojna usmeritev je smela. Da je to res, že sedaj dokazujemo. Imamo sodobno računalniško opremo v pripravi proizvodnje (računalniški stavek, reprotehnika), katero še dopolnjujemo, posodobili bomo tudi tisk in dodelavo, gradimo nove prostore, povečujemo izvoz naših izdelkov. Za uresničitev naših smelih načrtov pa potrebujemo nove sodelavce, predvsem: z znanjem računalništva, ki bi ga želeli uporabiti v grafiki z znanjem in izkušnjami s področja reprodukcije slik in teksta: retušerje reprofotografe na skenerju montažerje z znanjem grafičnega oblikovanja Če z dosedanjim delom niste preveč zadovoljni in si želite sprememb, če želite pri delu napredovati in se še izobraževati, pa do sedaj niste imeli možnosti in je tudi v prihodnje, tam kjer ste, ne vidite, če želite delati na novi sodobni opremi (skenerji, elektronska sestava in retuša strani) VAM V GORENJSKEM TISKU PONUJAMO MOŽNOSTI ZA URESNIČITEV TEH ŽELJA V 8 dneh pričakujemo vašo odločitev. Prijave pošljite na kadrovsko službo delovne organizacije. Če še oklevate, vas vabimo, da se oglasite na razgovor. ZCP CESTNO PODJETJE KRANJ Jezerska cesta 20 Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VZDRŽEVANJE CESTE — za enoto Kranj I., II. področje Kokre — za enoto Škofja Loka na relaciji Poljane—Log na relaciji Trebija—Gorenja vas na relaciji Gorenja vas—Poljane področje Škofja Loka — za enoto Jesenice — za enoto Radovljica 2 delavca 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec 1 delavec Pogoji: — priučen delavec — cestar z internim izpitom oziroma strokovnim tečajem, 1 leto delovnih izkušenj, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo 2. ČRKOPLESKARSKA DELA Pogoji: — KV pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah, starejši od 18 let, trimesečno poskusno delo. Odbor za delovna razmerja DSSS objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. ČIŠČENJE DELAVSKEGA NASELJA Pogoji: — osnovna šola, lahko brez delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: ZCP Cestno podjetje Kranj, Jezerska 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa. POHIŠTVO SALON V KRANJU <£) metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ objavlja prosta dela in naloge: 1. TISKARJA ali priučenega tiskarja Pogoji: — končana poklicna šola grafične smeri in 1 leto delovnih izkušenj oziroma priučeni tiskar s 3-letnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, poskusno delo traja 3 mesece. 2. BLAGAJNIKA - LIKVIDATORJA Pogoji: — končana srednja šola ekonomske ali upravne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali pripravnik Delovno razmerje sklenemo za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), poskusno delo traja 3 mesece. Vlogo z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, Staneta Žagarja 1. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o., Kranj, Mirka Vadnova 13 Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb razpisuje imenovanje DELAVCA S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI ZA VODENJE IN ORGANIZIRANJE DELA V PTT SLUŽBI DSSS. Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — najmanj 3 leta delovnih izkušenj — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev 8 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 28/1-1986 GLAS 12. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK, 4. APRILA]??] Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1986 (Ur. list SRS št. 43/85) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -KRANJ, Iva Slavca 1 OBVEŠČA LASTNIKE PSOV, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po naslednjem razporedu: ŠKOFJA LOKA Kraj Datum Ura Mesto cepljenja JESENICE Rateče 17.4. 12.00 Podkoren 17.4. 13.00 Kr. gora, Log 17.4. 14.00 Gozd Martuljek, Srednji vrh 17.4. 15.30 Belca 17.4. 16.40 Mojstrana, Zg. Radovna 17.4. 17.00 Dovje 17.4. 18.00 Hrušica 18.4. 14.30 Kor. Bela, Potoki 18.4. 15.30 Javornik 18.4. 17.00 BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna 18.4. 18.00 Jesenice 19.4. 7.30- Planina pod Golico, Prihodi, Pl. rovt 19.4. 11.00 Javorniški rovt, Pristava 19.4. 13.00 Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica 19.4. 14.30 Breznica, Doslovce, Vrba, Rodine, Smokuč 19.4. 16.00 Zamudniki Rateče, Podkoren, Kr. gora, Log, Gozd Martuljek, Sr. vrh 21. 4. 14.00 Dovje, Mojstrana Belca, Zg. Radovna, Hrušica 21.4. 15.00 Javornik, Kor. Bela, Potoki 21. 4. 16.00 BI. Dobrava, Lipce, Kočna, Podkočna 21.4. 16.45 21.4. 17.30 Jesenice Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Zabreznica 21.4. 18.30 Breznica, Doslovce, Vrba, Smokuč, Rodine 21.4. 19.00 centralni parkirni prostor pri zbiralnici mleka pri gasilskem domu za hotelom Špik na običajnem mestu pri KS Mojstrana pri zbiralnici mleka pri gostilni Črnologar pri gasilskem domu nasproti Vatrostalne pri gostilni Por 10.00 na park. prostoru pri Viatorju — pred spominskim parkom pred trgovino pri domu na Pristavi pri tehtnici v Žirovnici pri KS Breznica pri gasilskem domu v Kr. gori pri KS Mojstrana nasproti Vatrostalne pri gostilni Por na park. prostoru pri Viatorju — pred spominskim parkom pri tehtnici v Žirovnici pri KS Breznica KRANJ Jezersko 7.4. 12.00 na običajnem mestu Kokra 7.4. 13.30 na običajnem mestu Preddvor 7.4. 15.00 na dvorišču gostilne Majč Zg. Bela 7.4. 16.00 pri domu družb, organizacij Prebačevo 8.4. 15.00 na dvorišču pri Novaku Trboje 8.4. 16.00 na dvorišču Zadružnega doma Voklo 8.4. 16.30 pri Zadružnem domu Voglje 8.4. 17.00 pod lipo Bitnje 9.4. 15.00 na dvorišču gostilne Strahinc Žabnica 9.4. 16.00 na dvorišču Zadružnega doma Orehek 14.4. 15.00 na dvorišču pri Rajgeljnu Breg ob Savi 14.4. 15.30 na običajnem mestu Jama 14.4. 16.00 pri Turineku Mavčiče 14.4. 17.00 na dvorišču Zadružnega doma Podreča 14.4. 17.30 na dvorišču pri I. Bremšaku Rakovica 15.4. 15.00 pri Kosarepu Besnica 15.4. 15.30 na dvorišču Zadružnega doma Nemilje 15.4. 16.30 pred gostilno Razpokar Predoslje 16.4. 15.00 ob gasilskem domu Kokrica 16.4. 16.00 za gasilskim domom Gorice 21.4. 15.00 ob trgovini Trstenik 21.4. 16.00 na dvorišču za trgovino Tenetiše 21.4. 16.30 na dvorišču ob bufetu Strahinj 22.4. 15.00 na dvorišču pred Lenčkom Naklo 22.4. 16.00 na dvorišču KZ Podbrezje 22.4. 17.00 na dvorišču za trgovino Duplje 22. 4. 18.00 na dvorišču za trgovino Primskovo 23. 4. 15.00 pri Vrečku Kranj 23.4. 16.00 pri gostilni Zlata riba Čirče 23.4. 17.30 pri gostilni Stražišče 24.4. 15.00 pri gasilskem domu Kranj — zamudniki vsak torek in četrtek v ŽVZG Kranj — ambulanta ob 7.00 vsako sredo ob 15.00 v ŽVZG Kranj — ambulanta Trata 7.4. 16.00 pri Godelmanu Zalog 8.4. 16.00 na dvorišču za trgovino Cerklje 9.4. 10.00 na zadružnem dvorišču Šenčur 10.4. 16.00 pri gasilskem domu Visoko 11.4. 16.00 za trgovino Šenturška gora 12.4. 10.00 pri gostilni Barlež Cerklje — zamudniki 16.4. 16.00 na zadružnem dvorišču Log 7. 4. 15.00 Zminec 7. 4. 16.00 Breznica 7. 4. 17.00 Škofja Loka 8. 4. 15.00-17.00 Moškrinj 9. 4. 15.00 Sveti Duh 9. 4. 16.00 Godešič 9. 4. 18.00 Reteče 9. 4. 19.00 Škofja Loka 10. 4. 15.00-17.00 Gosteče 11. 4. 16.00 Hrastnica 11. 4. 17.00 Škofja Loka 12. 4. 12.00 Luša 14. 4. 16.00 Bukovica 14. 4. 17.00 Bukovščica 14. 4. 17.30 Dolenja vas 14. 4. 18.00 Martinj vrh 15. 4. 16.00 Dražgoše 15. 4. 17.00 Železniki 15. 4. 18.00 Železniki — Podlonk 16. 4. 16.00 Zali log 16. 4. 17.00 Davča 16. 4. 18.00 Sorica 17. 4. 16.00 Železniki — zamudniki 17. 4. 18.0,0 Selca 17. 4. 19.00 Selo 17. 4. 8.00- 8.30 Dobračeva 17. 4. 9.00-10.00 Brekovice 17. 4. 10.30—11.00 Goropeke 17. 4. 11.30-12.00 Breznica 17. 4. 12.30-13.00 Nova vas 18. 4. 8.00- 8.30 Račeva 18. 4. 9.00- 9.30 Račeva 18. 4. 9.30-10.00 Žiri 18. 4. 15.00-17.00 Žiri 19. 4. 8.00- 9.00 Sovodenj 14 4. 8.00- 9.00 Hobovše 14. 4. 9.15- 9.30 Trebi j a 14. 4. 10.00-10.30 Podgora 14. 4. 10.30-10.45 Hotavlje 14. 4. 11.00-11.30 Leskovica 14. 4. 12.00-12.15 Kopačnica 14. 4. 12.15-12.30 Javorje 15 4. 8.00- 8.30 Podobeno 15. 4. 8.45- 9.00 Poljane 15. 4. 9.15- 9.45 Srednja vas 15 4. 10.00-10.15 Gorenja vas 15 4. 10.30-11.30 Lučine 16 4. 8.00- 8.45 Todraž 16 4. 9.00- 9.30 Gorenja vas 17 4. 16.30-17.30 pri trgovini KZ pri Švavnarju pri Mavžarju pred klavnico — za Kinološko društvo in lovske pse pri Štejsu pri domu pri Martinovcu pri domu pred klavnico pri Mirtu pri gostilni Mrzli Studenec pred klavnico — za zamudnike pred KZ pred KZ pred KZ pred KZ pri Demšarju pred KZ pri Benediku pri Benediku pred KZ pri Jemcu pred KZ pri Benediku pred KZ pri Kendovcu pri Županu pri Jureču pri Žaklju na običajnem mestu pri Gantarju pri Noču pri Anžonu pri Katerniku pri Katerniku pri KZ pri Mostarju pri KZ pri Cestniku pri KZ pri šoli pri Matačon pri KZ pri mostu priKZ pri Anžon pri domu Partizan pri KZ pri Kovač pri domu Partizan — za zamudnike RADOVLJICA Lesce 14. 4. 15.00- 16.00 pri želez, skladišču Boh. Bela 15.4. 15.00 pri trgovini Ribno 15.4. 16.00- 17.00 pri zadružnem domu Zg. Gorje 16.4. 15.00- 16.00 pri zadrugi Zasip 16.4. 17.00 pri gostilni Bled 17.4. 15.00- 17.00 pri stadionu Bled — zamudniki 21.4. 15.00 pri stadionu Slatna 7.4. 14.00 pri Noč T., Slatna 11 Begunje 7.4. 15.00 pri gostilni Jožovc Zapuže 7.4. 16.00 pri trgovini Črnivec 7.4. 17.00 pri bifeju Turk Posavec 8. 4. 15.00 pri trgovini Ljubno 8. 4. 16.00 pri trgovini Podnart 8.4. 16.30 pri AMD Lancovo 9.4. 15.00 pri trgovini oz. domu KS Sr. Dobrava 9.4. 16.30 pri trgovini oz. domu KS Kropa 9.4. 17.30 pri gostilni Jarem Kamna gorica 9.4. 18.30 na igrišču Radovljica 10.4. 15.00 pri Almiri Radovljica — zamudniki 12.4. 15.00 pri Almiri Nomenj 11.4. 8.00 pred Ažmanom Jereka 11.4. 10.00 pred Cesarjem Koprivnik 11.4. 11.00 pred sirarno Gorjuše 11.4. 12.00 pred Železničarjem Češnjica 11.4. 14.00 pred Tomaževcem Srednja vas 11.4. 15.00 pred Hrvatom Boh. Bistrica 12.4. 9.00 pri hiši na Rožni ul. 7 Polje 12.4. 13.00 pri avtobusni postaji Stara Fužina 12.4. 15.00 pred Mihovcem Boh. Bistrica — zamudniki 19.4. 9.00 pri hiši na Rožni ul. 7 TRŽIČ Leše 10.4. 16.00 pri trgovini Brezje 10.4. 17.00 pri domu družbenih organizacij Kovor 12.4. 9.00 pri Jurčku Bistrica 12.4. 10.30 pri trgovini Market Podljubelj 12.4. 15.00 pri gostilni Ankele Slap 14.4. 15.00 pri Krvinu Tržič 14.4. 16.00 pri klavnici Križe 16.4. 15.00 pri KZ Sebenje 16.4. 16.00 pri trgovini Tržič — zamudniki 18.4. 15.00 pri klavnici Opozarjamo lastnike psov, da posameznih pisnih obvestil ne bomo pošiljali. Posebej opozarjamo, da je cepljenje psov proti steklini obvezno. Cepiti je treba vse pse, starejŠ* od štirih mesecev. Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji. Cena za cepljenje psa je 1150 din (od tega so stroški cepljenja 500 din in pristojbina 650 din). ELA/V ELAN — Tovarna športnega orodja BEGUNJE na Gorenjskem objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev: 1. debelinski skobelni stroj SCHVVABEDISSEN tip GDH-11, leto izdelave 1962, delovna širina 110 cm, 13,5 KW 2800 o/min 2. poravnalni skobelni stroj STUP Ilida, tip ST-48, leto izdelave 1951, delovna širina 50 cm, 3,7 KW 4500 o/min 3. dvostranski kopirni rezkar O. Haemmerle tip 112 M-2/4 3,5/4,2 KW 1400/2800 o/min 4. stiskalnica za smuk smuči Elan 5. diesel motor ARAN — Rijeka tip T-161, leto izdelave 1962, 7-9 KW 1300 o/min 6. teleks LORENZ tip LO 133 7. 2 postelji za prvo pomoč ter ruzno drugo opremo. Prometni davek je v ceni vračunan. Licitacija bo v prostorih tovarne 5. aprilu 1986 ob 10. uri. Ogled opreme je istega dne ob 0. uri. LOTERIJA SLOVENIJE LJUBLJANA, Trubarjeva 79 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge 1. PRODAJALCA II V POSLOVNEM MESTU V TRŽIČU 2. PRODAJALCA 11 V POSLOVNEM MESTU V KRANJU Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, — 1 ietu delovnih izkušenj na delih in nalogah prodajalca Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter s trimesečnim poskusnim delom. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 8 dni od dneva objave splošna služba Loterije. Kandidate bomo o rezultatih izbire obvestili v 30 dneh po končani objavi. Trgovska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n. sol. o. Naklo, Cesta na Okroglo 3, DS Skupne službe objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja nasledil prosta dela in naloge: 1. ORGANIZIRANJE IN PROGRAMIRANJE POSAMEZNEGA PODROČJA OBDELAVE PODATKOV 2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV (v popoldanski izmeni) Pogoji: pod 1. — VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske aH K čunalniške smeri, 2 leti delovnih izkušenj, znaW angleškega jezika, poznavanje programskih }e kov, poskusno delo traja 90 dni pod 2. — I. stopnja, osemletka, poskusno delo traja 30 dni Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev spreh ma kadrovska služba DO /ivila Kranj, Naklo, Cesta na OKf glo 3, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbirnih p" stopkov v 15 dneh po objavljeni izbiri. ?*K, 4. APRILA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN miSSSSSSSSSSSOiM driski pulover 1* slik j fjTialoserijske fdelave, kupite ga '*nko v Almirini Prodajalni Grimšče M Bledu. *birate lahko ?ed več modnimi lenimi k°mbinacijć tami. KOMPAS- JUGOSLAVIJA srečanje članov amd crikveniško-vinodolska Riviera °d30. 4. do 4. 5.1986 Množični prvomajski izlet ob 40-letnici AMZS T obilo zabave ** sPort, rekreacija *"" sPretnostna vožnja ^ Posebni izleti """" ugodne cene |*LET. NA KATEREM NIKOMUR NE BO °°LGČAS! Pri' 'Jave v vseh poslovalnicah Kompasa in pisarnah AMD. kličite nas 331 -949 ali 331 -354. VELIKA IZBIRA BLAGA. POSEBNA PONUDBA, VELIKA IZBIRA BLAGA Prodajalnah KOKRE KRANJ: TINA KRANJ, KEKEC TRŽIČ, KOKRA JESENICE, BLED BLED, KOKRA RADOVLJICA, METKA ŠKOFJA LOKA, ZALA GORENJA VAS, SLONZIRI, ŽIROVKA ŽIRI •CPANJ Od 7. 4. do 21. 4. sta pripravila KOKRA KRANJ in NOVOTEKS NOVO MESTO Posebno ponudbo po ugodnih cenah: • moške, ženske in otroške hlače • vetrovke, ženska krila % oblačila za mlade iz programa TEENS TIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBClNE KRANJ **4ZPis Pojavo agromelioracijskih del v letu 1986 fov ^a§i sklepa 36. seje izvršnega odbora razpisujemo pri-^rn° .aSromelioracijskih del za zasebni in družbeni sektor etijstva na območju občine Kranj. izpisu so zajeta naslednja dela: ^ Osuševanje zamočvirjenih zemljišč kultiviranje posekanih gozdnih površin ali grmičevja v s r&vniške ali njivske površine, ^ fzravnava zemljišč ^ 'zdelava dostopnih poti na kmetijske površine v. razstreljevanje skal in štorov na pašnikih ^ °dstranjevanje grobelj ^avoz prsti Hok (jJl za prijavo del je 20. april 1986 na sedežih temeljnih za-sj^.^ih enot Sloga, Naklo in Cerklje pri vodju pospeševalne °8°ji ze prijavo so: — članstvo v GKZ — izpolnjevanje kriterijev minimalne kmetijske proizvodnje CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo občinska cesta SPODNJA BESNICA-ZGORNJA BESNICA zaprta za ves promet o$ 7. aprila 1986 do 17. maja 1986 zaradi rekonstrukcije. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Za ostali promet je določen obvoz na relaciji SPODNJA BESNICA—KRANJ—KROPA—JAMNIK—NEMI-LJE-ZGORNJA BESNICA in obratno. Potnike obveščamo, da bodo odhodi avtobusov iz PODBLICE v času zapore ceste 15 minut pred običajnim odhodom. Prosimo udeležence v prometu, naj z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 28/1-1986 RAZPISUJE nagrade občine Kranj za leto 1986 Za nagrade občine Kranj se lahko predlaga: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja,kiv obči ni zaslužijo splošno priznanje in ' odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1986. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku, 1. avgustu. SKUPŠČINA OBClNE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA Delovna skupnost skupnih služb DO PROMET Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: TAJNICE za določen čas — nadomeščanje v času porodniškega dopusta. Pogoji: — administrativni tehnik in 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v administraciji, — test s področja dela Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. VZGOJNO VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ IN VZGOJNO VARSTVENE ENOTE PRI OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI KRANJ VPIS OTROK ZA SEPTEMBER 1986 Obveščamo starše, da lahko do 30.4.1986 prijavijo predšolske otroke za naslednje oblike predšolske vzgoje in varstva v WO Kranj: 1. jasli (od 8. do 24. meseca) 2. varstvene družine (od 8. do 24. meseca) 3. vrtec (od 2. do 7. leta) — vzgoja in varstvo ves dopoldan — vzgojni program vključno s kosilom (od 8. do 11.30 ure) — vzgojni program brez prehrane (od 8. do 11. ure) — vzgojni program brez prehrane od 12. do 15. ure na Planini — vzgojni program z malico od 7. do 13. ure v Čričku na Beli, v vrtcih Voklem in v Trbojah — popoldanski oddelek v vrtcih Tugo Vidmar in Mojca (od 13.30 do 19.30) Prijave za vpis lahko dobite in izpolnite v enem izmed naslednjih vrtcev VSAK PONEDELJEK od 8. do 12. ure ter ob SREDAH ob 12. do 16. ure: — NAJDIHOJCA (pedagoška služba) za vrtce na Planini (vpis tudi v petek od 8. do 12. ure) — MAKSA ROZMAN TATJANA - za vrtce v Stražišču — JANINA za vrtce na področju Vodovodnega stolpa, Centra in Primskovega — GOLNIK - za Golnik — PAVLA MEDE KATARINA za Naklo — ČRIČEK-Bela, VOKLO, TRBOJE, (vpis vsak dopoldan od 7. do 13. ure) Vpis otrok v oddelke vrtcev pri osnovnih šolah bo: — v upravah centralnih šol: Josip Broz Tito, Predoslje, Stanko Mlakar, Šenčur, Matija Valjavec, Preddvor — v podružničnih osnovnih šolah Jezersko, Duplje, Besnica, Žabnica, Orehek, Mavčiče — v vrtcu Kurirček Robi, Cerklje (za Cerklje in Zalog) — v vrtcu Janina (za Simon Jenko-Primskovo in Kokrico) Prošnjo lahko oddate tudi pisno na naslov: WO KRANJ, vrtec NAJDIHOJCA, Nikole Tesle 4, Kranj VSE INFORMACIJE O VPISU DOBITE PO TELEFONU, št. 34-769. Oibvestila o sprejemu otroka bodo staraši dobili domov do 15. junija 1986. OBČINA KRANJ Upravni organi in strokovne službe objavljajo prosta dela in naloge: V SPLOŠNIH SLUŽBAH 1. ORGANIZATORJA V SLUŽBI ZA AOP Pogoji: — visoka izobrazba — VII/1 stopnje zahtevnosti — organizacijske, ekonomske, elektro ali matematične smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo 2. ORGANIZATORJA-PROGRAMERJA V SLUŽBI ZA AOP Pogoji: — višja izobrazba — VI/1 stopnje zahtevnosti — organizacijske, ekonomske ali matematične smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo. 3. SISTEMSKEGA OPERATERJA V SLUŽBI ZA AOP Pogoji: — srednja izobrazba — V. stopnje zahtevnosti — ekonomske, elektro, računalniške ali programerske smeri — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — 1-mesečno poskusno delo 4. VODJA STROJEPISNICE IN RAZMNOŽEVALNICE Pogoji: — srednja izobrazba — V. stopnje zahtevnosti — upravno-administrativne ali ekonomske smeri — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — 1-mesečno poskusno delo 5. PRIPRAVNIKA Pogoji: — srednja izobrazba — V. stopnje zahtevnosti — ekonomske ali upravno-administrativne smeri 6. STROJEPISKO Pogoji: — srednja izobrazba — IV. stopnje zahtevnosti — upravno-administrativne smeri ali poklicna administrativna šola — 1-mesečno poskusno delo V SEKRETARIATU ZA FINANCE 7. RAČUNOVODJA SKLADA ZA LO Pogoji: — višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti — ekonomske ali komercialne smeri — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj — 2-mesečno poskusno delo V KOMITEJU ZA GOSPODARSTVO 8. PRIPRAVNIKA Pogoji: — višja izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti — ekonomske ali upravne smeri Dela in naloge pod 5. in 8. sklenemo za določen čas — za čas pripravniške dobe, ostala pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, splošne službe — kadrovska služba, Trg revolucije 1, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. [STREŠNA OKNA A rmira Radovljica Tel.: 75-036 j A DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE ABC POMURKA Hotelsko turistična delovna organizacija GORENJKA n. sol. o. Jesenice TOZD ŽIČNICE Kranjska gora Kranjska gora, Borovška 107 Delavski svet TOZD Žičnice Kranjska gora razpisuje v skladu z določili statuta TOZD prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi TEHNIČNEGA VODJE Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja šolska izobrazba tenično-strojne smeri — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — opravljen izpit iz varstva pri delu — opravljen strokovni izpit za vodstveno delo na žičnicah — izpolnjene pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice — mandat na razpisana dela in naloge traja 4 leta Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: ABC Pomurka, HTDO Gorenjka Jesenice, TOZD Žičnice Kranjska gora, Borovška 107, 64280 Kranjska gora, s pripisom »za razpisno komisijo«. Odbor za medsebojna razmerja TOZD Žičnice Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge STROJNIKA VLEČNICE (4 delavci) Pogoji: — končana poklicna šola strojne smeri oziroma elektro smeri, — 1 leto delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo — delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: ABC Pomurka, HTDO Gorenjka Jesenice, TOZD Žičnice Kranjska gora, Borovška 107, 64280 Kranjska gora. GLAS 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 4. APRILA 1«* MALI OGLASI tel.:27-960 ccrtallAie apatafl.rtiojl Prodam MOTORNO ŽAGO husgvar-na 650 v dobrem stanju in stihi 050 za rezervne dele, po ugodni ceni. Franc Alič, Barbara 12, Žkofja Loka 3971 MOTOR za čoln TOMOS 4, nov, pro-dam. Aleš Rogelj, Križe 176, Križe 3862 Prodam KULTIVATOR, KOSILNICO — samohodno, »KNAKER«, blatnike za ascono B, KADETT C. Telefon 42-717_3973 Prodam KULTIVATOR z ježem in ro-tacijsko KOSILNICO. Zg. Brnik 46 3974 Prodam ELEKTROMOTORJA znamke simens, moč 3,5 in 4 kW. Viharnik, Zadružna ul. 1/A, Kranj_3976 Prodam motorno VRTNO KOSILNI-CO. Lipica 4, Škofja Loka_3977 Prodam VENTILATOR gros 2 RV 11 za sončno sušilnico in traktorsko ŠKROPILNICO. Visoko 71_3978 Rabljen barvni TELEVIZOR grandco lor 777, letnik 1980, prodam. Telefon 064/25-070 3979 Nov ŠIVALNI STROJ bagat ruža elektronik, še v garanciji, prodam ali zamenjam za deske. Telefon 064/25-070_3980 Prodam RECEIVER 2 x 50 W iskra, izvozni model, in 1 leto star APN-6. Te lefon41-159_3981 Ugodno prodam varnostni LOK za traktor. Sr. vas 52, Šenčur_3982 Prodam barvni TELEVIZOR montre-al. Janja Meglic, Brezje pri Tržiču 16 _•_3983 Prodam 10-tonsko ročno vijačno STISKALNICO. Telefon 76-250 dopol-dan _3984 Ugodno prodam stoječo REZILKO in VENTILATOR s havbo za varjenje. Telefon 26-047_3985 Prodam HI-FI STOLP philips 2 x 100 W, za 28 SM. Jože Gričar, Bla-ževa 10, Škofja Loka_4214 Prodam PRIKOLICO za manjši traktor. Ante Sovine, Brode 8, Škofja Loka ___4215 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 045. Krmelj, Sv. Andrej 14, škofja Loka _4216 Prodam dve malo rabljeni MOTORNI ŽAGI stihi 041. Kosirnik, Dobrava, tel. 061/832-032_4217 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Tele-fon 37-353_4218 Prodam ročno pripravo za izdelavo STREŠNE KRITINE folc mali format. Voglje 36/A, Šenčur_4219 Prodam rabljeno rotacijsko KOSIL-NICO 135. Luže 29, tel.43-044 4220 Prodam popolnoma novo rotacijsko KOSILNICO creina CM 240. Informaci-je: Tavčar, tel. 81-141 do 14. ure 4221 Prodam stereo AVTORADIO z zvo čniki 2x 15 W. Telefon 061/843-137 ______4222 Prodam BENITONE MPCS1. Dor-farje 16, Žabnica__4223 Tovarniško nov RAČUNALNIK co-modore 64 s kasetofonom prodam. Telefon 064/70-164_4__4 Prodam KINOPROJEKTOR in KAMERO, novo, v garanciji, za 10 SM ali zamenjam za barvni TELEVIZOR. Matija Lakner, Svetinova 8/B, Jesenice _4225 Prodam novo rotacijsko KOSILNICO creina 165 s hidravličnim cilin-drom. Telefon 064/69-091_4226 Prodam nov dvojni KASETOFON. Telefon 23 414 _4227 Prodam OBRAČALNI K maraton za kosilnico BCS. Anton Por, Blejska Dobrava 73_4228 Prodam električno SOLO KITARO musima de lux gitakord, 50 W, OJAČEVALEC, cena 11 SM in STOLP beni tone 2x1RW, zvočniki, cena 10 SM. Telefon 89 012 v soboto 4230 Ugodno prodam KINOPROJEKTOR iskra 8 super, KAMERO ČS supra 8-super, radijski sprjemnik z gramofonom diamant El Niš, 2 JOGIJA ter po mivalni stroj blok L 55 Niš, v okvari. Luznarjeva 11, Kranj, tel. 23-240 4229 TELEVIZOR, črno-beli, gorenje 106, prodam. Hrane Hari, Frankovo nase-Ije 55, Škofja Loka_42311 Prodam AVTORADIOKASETOFON. Telefon 79-588 4232 Prodam nove VIDEOKASETE VHS 240. Kranj, Ljubljanska 36/B, tel. 27-931_4233 TELEVIZOR grundig super color 56/240 s teletekstom, nov, deklariran, prodam po ugodni ceni. Telefon 69-421 od 14. do 17. ure 4234 Prodam malo rabljen RAČUNAL-NIK spectrum ZX48 ali menjam za manjše športno kolo. Jernej Zlodej, Ravne 21, Tržič, tel. 50-681 4235 Prodam traktorski OBRAČALNIK sental, vozen. Telefon 064/69-453 4236 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: 35-770 Obiščite naš rastavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, garderobne stene, mizice, stenske in stropne obloge, kotne letve ter več vrst letev za uokvirjenje slik in gobelinov Se priporočamo! gradbeni mal Prodam novo električno OMARICO, poceni. Sv. Duh 169, škofja Loka 3992 Jesenove PLOHE in DESKE, suhe, prodam. Praše 14, Mavčiče_3993 Prodam rezan LES za ostrešje stanovanjske HIŠE ter smrekove PLOHE in DESKE — colarice. Naslov v oglas-nem oddelku. _3994 Novo STREŠNO KRITINO, betonsko folc odlične izdelave in MODULAREC ormož, prodam. Telefon 064/25-070 _3995 Prodam KAMENJE za betoniranje. Tenetiše 19, Golnik_3852 Ugodno prodam 2000 kosov MODU-LARCA bH 6 in 14 ARMATURNIH MREŽ. Breg ob Savi 2, tel. 40-108 3996 Prodam rabljena zasteklena OKNA. Telefon 42-519, Velesovo 35 3997 Prodam novo OKNO termoton plus, Jelovica. Štravs, Volča 23, Poljane, tel. 65-137_3998 Prodam novo OKNO termoton z roleto (120 x 140). Sr. Bela 29 a, Preddvor _3853 Prodam rabljen NAVADEN ZIDAK. Tenetiše 33, Golnik_3832 Poceni prodam 3 m' odpadnega MARMORJA (bel - črn) in dve GUMI 165 x 13 za lado. Predoslje 67/A, Kranj _3_99 Prodam 1500 kosov KIKINDA mali in 1500 kosov BETONSKI, star. Telefon 62-354_4248 Ugodno prodam PPR in PGP KABEL 1,5 in 2,5 kv. mm. Telefon 23-648 4249 Prodam beli BAVARSKI OMET JUB — bavalit, 4 vreče, 160 kg in trdilec. Vlado Rastresen, Lučine 32 4250 Novosti v poslovanju s tekočim računom in hranilno knjižico Imetniki tekočih računov lahko po novem plačujejo blago ali storitve s čeki v vrednosti 25.000,00 din. V gotovini pa v vseh -bankah in poštah lahko z enim čekom dvignejo 10.000,00 din. Najmanjši znesek, ki ga je mogoče plačati ali vnovčiti, je 500,00 din. Imetniki hranilnih knjižic lahko v vseh bankah in poštah vsak dan brez preverjanja dvignejo 30.000,00 din. Če je hranilna knjižica na »prinašalca«, pa 2.000,00 din. Večjo vsoto pa imetniki navedenih hranilnih knjižic lahko dvignejo le na podlagi primerjave s stanjem v banki, ki je izdala hranilno knjižico. Stroške preverjanja stanja, se pravi telefon ali teleks, je dolžan poravnati varčevalec. Trgovske in druge organizacije združenega dela ter obrtniki so dolžni sprejemati čeke v vrednosti do 25.000,00 din. Prodam balkonska VRATA, širine 1 m, s termoton zasteklitvijo, rabljene eno leto. Žibert, Temniška 7, Naklo _425_ Prodam PUNTE. Klemenčič, Sp. Besnica 176_4252 S 30% popustom prodam 5 novih PLASTIČNIH ROLET 120x140, eno termoton OKNO 120x90. Brovč, Pod-Ijubelj 27, Tržič_4253 Prodam borove PLOHE. Luže 12, Šenčur_4254 OPEKO mudularec 20 zelo ugodno prodam. Informacije po tel. 33-156 po-poldan_4255 Prodam GRADBENO BARAKO. Pe ternelj, Bačne 5, Gorenja vas 4256 CEMENT po 700 din vreča, 8 mm MREŽE po 12.500 din in dvakrat žgano OPEKO po 80 din prodam. Primožič, Bled, tel. 75-196_4257 Prodam večjo količino rabljenih OKENSKIH KRIL, primernih za tople grede. Informacije ob delavnikih po tel.60-440 od 6. do 13. ure_4258 Prodam ŠPIROVCE 12x16x8 m in lege 24 x 24 x 7 m, ter colarice. Teh 82-868, informacije petek in sobota po 15. uri. razno prodam Prodam 42-332 hlevski GNOJ. Prodam SENO in OTAVO ali menjam za gnoj. Janez Oblak, Hrib pri Zmincu 6, Škofja Loka_4157 Prodam KOKOŠI nesnice za nadalj-njo rejo ali zakol in semenski KROMPIR igor. Kidričeva 29, Škofja Loka _4158 Prodam dolgo belo POROČNO OBLEKO št. 40. Ivanka Bradeško, Sv. Andrej 9, Škofja Loka_4159 Prodam rabljen ČEBELNJAK za 27 panjev. Prevodnik, Brode 10, Škofja Loka_4160 Prodam KLAVIR WIEN starejše izdelave. Mesec, Hafnarjevo 105, Škofja Loka, tel. 61 -448 _4161 Trobec, 4162 Prodam SENO. Andrej Log 18, Škofja Loka_ Prodam LIGUSTER za živo mejo, vsak dan od 15. do 19. ure. Šenčur, Partizanska 28_3529 Stilno MIZICO in dva STOLA pro-dam. Tel. 69-511 od 19. do 20. ure 3921 Prodam hrastove PLOHE in rotacijsko KOSILNICO SIP ,65. Rozman, Kri žnageva 2, Stražišče_3922 Prodam semenski KROMPIR igor, rezi, saskia in desire. Luže 38, Šenčur pri Kranju_ 3923 Prodam 200 kg težkega PRAŠIČA, za zakol in semenski KROMPIR rezi in desire. Sr. Bitnje 6_3924 Zaradi rušenja hiše prodam rabljena tridelna in dvodelna OKNA, VRATA, PEČ na drva za kopalnico in krušno PEČ, vse v zelo dobrem stanju. Zadru- ga 15, Duplje_3925 Prodam semenski KROMPIR igor. Visoko 66, Šenčur_3926 Prodam suha metrska DRVA, nekaj rezanega LESA in semenski KROMPIR igor. Andrej Triler, Okroglo 6, Naklo _3927 Prodam semenski in jedilni KROMPIR desire po 33 din. Anton Kokalj, Sr. * Bitnje 19_3928 Prodam semenski KROMPIR desire in jedilnega ter MOPED avtomatic. Ve- lesovo 14_3929 Prodam semenski KROMPIR igor. Velesovo 12, Cerklje _3930 Prodam novo MOŠKO KOLO senior za 10% ceneje. Jare, Okroglo 19 3931 Prodam večjo količino SENA. Tele- fon 50-294 po 14. uri_3932 Prodam dve toni lepega SENA. Ži- ganja vas 45, Duplje_3933 Prodam rabljeno SPALNICO. Jožica Pintarič, Stara cesta 27, Kranj 3934 Prodam moško DIRKALNO KOLO znamke torino. Hrastje 207, Kranj 3935 Kombinirano dnevno sobo, KAVČ in dva FOTELJA ter zastekleno balkonsko OGRAJO 253x300 prodam. Stra- žišar, Valjavčeva 10, Kranj_3936 Prodam semenski KROMPIR aurora I. in osem »štantov« betonskega ko- zolca. Visoko 71_3937 Prodam stare KNJIGE, plinsko PEČ in otroško LEŽIŠČE brez jogija. Tele-fon 34-280__3938 Prodam večjo količino SENA. Jože Sunkar, Olševek 54, Preddvor 3939 Prodam dobro ohranjeno KOSILNICO BCS in 5 ton SENA. Zaplotnik, Ret nje 11_3940 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ brother in dve OTROŠKI KOLESI za starost od 4 do 8 let. Bojan Brezovar, Hafnarjevo naselje 98, Škofja Loka _3941 Prodam zgodnji semenski KROM-PIR vesna Mavčiče 110 _3942 Prodam dolgo svetlo modro PORO ČNO OBLEKO št. 38. Telefon 77-702 __3943 Prodam KRAVO in MERCEDES, tovorni 911 kiper GT. Gorenja vas 39, Re-teče, Škofja Loka_3944 Prodam krmilno PESO in KUPIM TELIČKO za pleme. Repnje 2, Vodice _3945 TRAKTORSKO PRIKOLICO prodam najboljšemu ponudniku. Božo Ambro-žič, Sp. Gorje 42_3946 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Potočnik, Rovte 8, Podnart __3947 Prodam staro KMEČKO SKRINJO, OGLEDALO .altdeutch' in stare URE. Telefon 82-782_3948 Poceni prodam zelo lepo dolgo birmansko OBLEKO. Telefon 74-478 po-poldan___ 3949 Prodam pleteno SEDEŽNO GARNI-TURO za balkon (4 stoli, okrogla miza). Šalamon, Lojzeta Hrovata 5, Kranj _ 3950 Prodam SENO in OTAVO. Sebenje 18, Križe_3951 Utrjevanje boleče hrbtenice: nerabljeno švedsko LESTEV, hrbtnico, ugodno prodam. Moše 14, Smlednik, popoldan _3952 Semenski in jedilni KROMPIR igor in desire prodam. Češnjevek 9 4163 Prodam semenski KROMPIR igor. Škerjanc, Srednja vas 38, Šenčur 4164 Ugodno prodam semenski in jedilni KROMPIR igor ter desire in OBRAČALNIK vogel-noot. Ropret, Zg. Bit-nje 41__4165 Prodam večjo količino semenskega KROMPIRJA igor. Zg. Bitnje 18, Žabnica______ Prodam več vrst AKVARIJSKIH RIB. Darko Šparovec, Cankarjeva 22, Tržič _______ Prodam zgodnji SEMENSKI KROM-PIR. Hajman, Kovor 84_4168 Prodam biološko čist semenski KROMPIR kifelc in domačo VOLNO. Rudolf Dolžan, Breg 109, Žirovnica _4169 Ugodno prodam semenski KROMPIR igor in desire. Kern, Praprotna po-lica 28, Cerklje, tel. 42-443_4170 Prodam kakovosten semenski KROMPIR aurora. Jože Bohinc, Zg. Br-nik60__4171 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor in desire. Zg. Bitnje 30, Žabnica_4172 Prodam SADIKE malin, kosmulj ter rdečega in črnega ribeza. Kadunc, Srednja vas 61, Šenčur_4173 Prodam manjšo količino semenskega in jedilnega KROMPIRJA igor, brez umetnih gnojil. Telefon 45-542 4174 Prodam MRVO. Božič, Hraše 23/A, Smlednik_4175 Dolgo belo POROČNO OBLEKO Št. 38/40 prodam. Frlic, Zevnikova 5/A, Kranj, tel. 27-937_4176 Prodam 1000 kg SENA. Olševek 68, Preddvor__4177 Prodam 5 ton kvalitetnega SENA. Kuhar, Grad 59, Cerklje_4178 Prodam semenski in jedilni KROM-PIR desire. Šifrer, Kurirska pot 8 4179 Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, dimenzije 190x125, in SADIKE sliv in jabolk. Škrk Angelca, C. JLA 25, Kranj 4180 Prodam star PRALNI STROJ candv za rezervne dele in nov moški balonski PLAŠČ št. 54, cena 7.000 din, sive barve. Švarc, Kidričeva 11, Kranj, Zlato polje, tel. 25-291_4181 Novo FREZO IMT, 1,5 m širine, semenski KROMPIR jaerla in strešno OPEKO špičak prodam. Čirče 13, Kranj _4182 Prodam KROMPIR igor in cvetnik za seme in KOKOŠJI GNOJ v vrečah. Na-klo, C. 26. julija 48_4183 Barvni TELEVIZOR panorama, ekran 67 cm, ter pahljačaste in juka PALME ter OLEANDRE prodam. Pogačnik, tel. 064/21-822 4184 _ I-a %j_^ *_L« •___* -_tf* *_||* jjt* #^ ZLATARNA Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RAD0VJJICA —J,—. *__■* *ilf» *Jf* *_fi— *J_- *>tr* ^K^^ ^W ^W WJW ^w KOLO, novo, moško, ugodno prodam. Peter Bevk, Trojarjeva 10, Kranj, Stražišče_ 4185 Prodam SENO in OTAVO Informacije na naslov: Rakovec, Potoče 9, Preddvor 4186 Prodam semenski in jedilni KROM- PIR igor. Naklo, Grogova 2_4187 Ugodno prodam 4-stezne ZVOČNI-KE lovve opta 2 x 90 W ter DRSALKE 42-43 z lito klino koflach. Telefon 28 436_4188 Prodam debeli in semenski KROMPIR vesna. Vida Rozman, Poljšica4, Podnart, tel. 70-164 _4189 Prodam novo MOŠKO DIRKALNO KOLO personal. Struževo 5, Kranj 4190 Telefon 3953 Ugodno prodam SENO. Kokalj, Ljubno 23, Podnart_4191 Prodam dolgo belo OBHAJILNO OBLEKO in starinski ŠIVALNI STROJ singer. Čufar, Tavčarjeva 3/B, Jeseni- 4192 Prodam SENO (poljsko). Marija Po-točnik, Krnica 33, Zg. Gorje_3954 Prodam 6 ton kvalitetnega SENA in OTAVE. Rudolf Ahlin, Log 15, Škofja Loka__3955 Prodam ZLATO za zobe. Telefon 66 473 _3956 Prodam DIRKALNO KOLO na 5 prestav, AVTORADIO in teniški LOPAR. Janez Demšar, Vincarje 15, škofja Lo-ka, tel. 60-986_3957 Prodam dve OBLEKI camaro za jadranje na deski, 3 mm, iz neoprena. Telefon 064/28-110_4155 Prodam semenski in jedilni KROMPIR Crngrob 6, Žabnica_4156 v prihodnjem tednu: na posebnem pultu v I. nadstropju po ugodnih cenah: moške srajce dolg rokav 2.546 din moške srajce kratek rokav 2.208 din ženske bluze dolg rokav 1.617 din otroške letne majice, velikosti od 2 do 14 let od 750 do 900 din otroški puloverji, velikosti od 4 do 14 let 2.325 din HIŠA DOBREGA NAKUPA živali GARSONJERO v Kranju nujnoj dam. Šifra Gotovina____^ Samska zdravnica najame GA"-NJERO v Kranju. Ponudbe P° 23-651 po 18. uri PRAŠIČE, težke od 35 do 180 kg, prodam. Zupančič, Posavec 123, Pod-nart, tel. 064/70-379_647 Aprila in maja začnem prodajati dva meseca stare JARKICE. Sprejemam naročila. Drinovec, Strahinj 38, Naklo, tel.47-183_3801 TELIČKO simentalko, staro 4 tedne, menjam za BIKCA simentalca. Eržen, Dol 9, Medvode, tel. 061/611-527 zvečer_3957 Prodam 7 tednov starega TELIČKA. Zalog 41, Cerklje_3958 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali vsako posebej. Najžar, Špicar-jeva 8 (Predtrg), Radovljica_3959 Prodam zelo lepo TELICO simentalko, brejo 7 mesecev. Borštnikova 18, Cerklje_3960 Prodam OVCO z jagnjem — zelo ugodno. Borštnikova 18, Cerklje 3961 Prodam 20 mesecev staro TELICO. Podbrezje 129 (na vrh klanca) 3962 Prodam brejo TELICO in do 30 kg težke PRAŠIČE. Strahinj 97 3963 Prodam 10 dni staro TELIČKO frizij-ko. Ovsiše21, Podnart_3964 Prodam dve TELETI, stari po 10 dni. Brence, Hraše 17/A, Lesce_3965 Prodam dve TELICI, stari eno leto. Hlebce 30, Lesce_3966 Prodam 10 dni starega BIKCA. Sp. Brnik 25, Cerklje_ 3967 Prodam čistokrvne NEMŠKE OV-ČARJE z rodovnikom, stare 6 tednov, dva samca in dve samički. Bled, Reči-Ska c. 57/A_3968 Prodam dve TELETI, stari 6 tednov, primerni za zakol ali nadaljnjo rejo. Sr. vas 6, Begunje_3969 Prodam 10 dni starega BIKCA. Pod-brezje 54_3970 Prodam 8 mesecev brejo TELICO. Debeljak, Na logu 16, Škofja Loka _4197 Prodam KONJA, vajenega kmečkih del. Svoljšak, Lipica 3, Škofja Loka _4198 Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tednov. Lahovče 47, Cerklje_4199 Prodam TELIČKA, starega 1 mesec. Bohinc, Glinje 6_4200 Prodam TELICO simentalko, staro 17 mesecev. Lahovče 17, Cerklje 4201 Prodam 23 plemenskih mladih OVC in ovčji GNOJ, star tri leta. Telefon 21-378 v petek, soboto in nedeljo od 20. do 20.30_4202 Prodam 4 tedne starega BIKCA, Za-log 6, Cerklje _4203 Prodam PSIČKO BERNARDINKO, staro 7 mesecev. Dvorje 44, Cerklje _ 4204 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA. Sv. Duh 41, Škofja Loka_4205 Prodam 10 dni starega BIKCA simentalca. Nomenj 9, Bohinjska Bi-strica_4206 Prodam mlade PAPIGE skobčevke. Litrop, Pipanova 78, Šenčur_4207 Prodam ZAJCE. Kranj, Mlekarska 10 _ 4208 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 4209 Prodam 10 dni starega BIKCA. Pod-brezje 75, Duplje_4210 Prodam brejo KRAVO in JUNICO v devetem mesecu brejosti. Brezovi ca 3, Kropa, tel. 79-690_4211 Prodam tri tedne starega BIKCA si-mentalca. Kurirska pot 29, Kranj 4212 Prodam TELIČKA, starega 8 dni. Lahovče 26, Cerklje_4213 Prodam 120-litrski AKVARIJ. Tele-fon 37-025 zvečer_4193 Prodam 4 tone REPE za prašiče. Za-log 49, Cerklje_ 4194 Prodam dolgo žensko POROČNO OBLEKO z ogrinjalko, št. 36, svetlo modre barve, rabljeno. Telefon 25-145 _4195 Ugodno prodam kompleten lesen stolpni SILOS. Sv. Duh 41, Škofja Loka_4_196 Prodam rabljeno SKRINJO 3801 LTH. Brence, Hraše 17/a, Lesce. Fantu oddam SOBO. šifra: ^ nec____s Iščem STANOVANJE v Kranju bližnji okolici za dobo enega let«; čam vnaprej v devizah. Telefon 2*., Zamenjam dvosobno NJE, Staneta Rozmana 3, za dvo* no s kabinetom. Borkovič, Zlato r 2/B, stanovanje 13, Kranj __ Maribor—Kranj—Radovljica: njam dvosobno komfortno STAN« NJE za večje v Kranju ali Rado* Telefon 062/27-912 po 15. uri___5 ' Ugodno prodam dvosobno $>" VANJE in GARAŽO na Planini Hv nju. Prodam ZASTAVO 101 GT» tnik 1984. Telefon 38-169 popolda^ __■—"_j V bližini Bleda prodam dvoinpo^ no lastniško STANOVANJE v *j vanjski hiši z nekaj vrta najbolj" ponudniku. Naslov v oglasnefl^ deiku_ Zamenjam ^ dvosobno drui^j STANOVANJE v Kranju za večje. fon 24-490__ Mlad par išče SOBO v najem,' nitarijami, v okolici Radovljice 8"j da. Naslov v oglasnem oddelku^ Uslužbenka aerodroma išče „ SONJERO ali enosobno STANU NJE v Kranju. Ponudbe po tel 26-* trm Dvosobno stanovanje, 51 m1 nju — Planina II. prodam z oprer kuhinjo, telefonom in ostalo oP1 po dogovoru. Informacije po tel* 36-092 - popoldan.__j Oddam SOBO ženski za po^ gospodinjstvu. Rutar, C. na Klan«* SITOTISK RCZMNCCEMCNJE BOTRNKOnCTERUK Jff GgjDIC p {on selj fesi p fra; ~~P cen Z dov Kra C Beill V okolici Golnika oddam v najem HIŠO ćEtf OnoT Primerno za GOSTINSKO y» whrT. Naslov v oglasnem oddelku 4128 Prodam GARAŽO na Planini. Tele-Ugn38_Jp8_ 4129 ««rr GARAŽO v Šorlijevem na-' l*'ju najboljšemu ponudniku. Ponud-S5J2gdLNajboljši ponudnik 4130 f Vodarn HIŠO v III. gradbeni fazi. Ši-^jRajJpvljica_ 4131 Vodarn polovico STAREJŠE HIŠE v ^"tru Škofje Loke. Telefon 45-145 ------_4132 Prodam GARAŽO v garažni hiši na zenicah. Telefon 83-363 - int. 43 -5—_4133 .^menjam PARCELO z gradbenim pijenjem za starejšo HIŠO. Šifra: ^5Jl___okolica _4134 v !_ mirnem delu Kranja prodam no-e'Jo HIŠO. Ponudbe pod. Julij 1986 --- _4135 .Oddam GARAŽO pri pekarni. Tele- 5037-164_ 4136 p "'""AVNIK ali njivo vzamem v najem. motor 9ene-|6 ° obnovljen, in rezervne dele (ce--■^iiohorič, Britof 231_4007 ranr?dam ZASTAVO 101/1100 medite--Olgtnik 1981. Telefon 38-009 4008 Sa^°dam ZASTAVO 101 SC, letnik b*Ptember 1979. Telefon 22-519 v so- -^Qd9. do 12. ure_4009 ?a /pdam dve skoraj novi letni GUMI 13 t nr°šča. Andrej Tišler, Čadovlje -^j-LTiil._4010 JsPETT CITY, letnik 1976, prodam ,1 3n0.000 din. Telefon 064/40-546 od <_H!»da_e_401_ 'odam ZASTAVO 750 - oktober za 46 SM. Turno, Stražiška 13, _4012 AUDI 80 L, letnik 1975. od 9. do 12. ure. Vidmarjeva 12 _4013 0oir°dam ^ 175, vozen, registriran. «led vsako popoldne. Predoslje 87 _4014 d Prodam R-4, letnik 1978, registriran 5q ^Prila 1987. Peter Jezeršek, Gorice ^^LGojnilc__40J5 »•Jflodno prodam avto NSU 1200 C. _.';Cr> Kepic, Velesovska 12/A, Šen- ■<^SL41____1_4016 prodam R-4 TL special, letnik 1978. c' Hafnarjeva pot 17, Kranj, Stra- ___4017 I9^°dam ZASTAVO 101 C, letnik 4018 Ivo Jama, Podbrezje 4019 i ,^J3ritof 72, tel. 39-289 38Kf;pIM R-16 ^HPJje u roda m vozen avto R-4, letnik 1976. 45 *£če- Baše,i 3?/A> Preddvor, tel. _____4020 ir) Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, 42 "Jc-i0 k°l'čino krmilne repe. Telefon S-Lžlpopoldan_4j_2__ bro ?TAV0 750 (8 let- 8^000 km< do-ohranjeno) prodam. Župnišče Kro-4022 gtteJ_79:foo'i tniw?darn ZASTAVO 101 konfort, le-'* '980. Osredkar Franc, Šutna 34 -_4023 Sr, £dam GOLFA, letnik 1979 bencin. •<^Ilr_je47 _4024 tniLr?dam opEL KADETT karavan, le--^U?68. Voglje 36/A 4025 bruA^TAV0 101 - registrirano do fe-sanfrja' Prodam za 17 SM. Informacije Ur_"° v petek, 4. aprila, od 10. do 17. •^Pojel. 21-810 _4026 te£r°dam ZASTAVO 101, letnik 1981, mno modre barve. Telefon 38-685 ^fc.______4027 amr 850, obnovljen, registriran do noioqa 1987, prodam. Zupane, Korit- -^^Bjed _4028 reoir°dam ZASTAVO 750, letnik 1976, Grli ..rirano d° novembra. Božo Dajič, iJ0JlliM6_4029 Had»S.TavO 750, letnik 1977, češko kurn , NIKO - Arka, 4kW termoa- darnU aci'sko PE^' staro 3 ,eta' pro" Mi£ Poled vsak dan popoldan. Ivan U__,r,n' Frankovo naselje 70, škofja ____ 4030 ka'aserij-<10 Popolnoma obnovljen, registriran ^6r_v»marca 19®7, prevoženih W)to krn- garažiran, prodam. Tele- ^§4/80-627 _4032 m^"4 GTL, star dve leti, odlično ohra-oDr"' vedno garažiran in dodatno dri* m,Jen, Prodam. Jože Stanonik, Kijeva 4/B, Škofja Loka, tel. :>.___4037 0_.|_^O super E, staro 3 leta, prodam, kr,*? Popoldan na Jezerski c. 16/A, "-ftjel. 25-165 _4038 Cr£dam KATRCO, letnik 1983. Tele--^^^1223 4039 Prodam nova leva VRATA za FORD FIESTA, letnik 1983. Telefon 70-516 popoldan_4040 Prodam Z-128, staro eno leto, temno modre barve. Brane Korenčič, Sv. Duh 69 — pri gradu, Škofja Loka 4041 Prodam 4 GUME radial michelin 185/70 SR 13 ZX. Telefon 61-013 od 8. do 15. ure_4042 Prodam FORD CAPRI 2300 GTX L s plinsko napravo, športno opremljen, za 55 SM, VAUXHAL VX, letnik 1978, 60 SM, TRAKTOR ferguson, 35 KM, cena 40 SM. Jože Gričar, Blaževa 10, Škofja Loka_4043 Prodam R-4, letnik 1975. Vidmarjeva 1, Kranj, tel. 27-562_4044 Prodam ZASTAVO 128, letnik 1985, registrirano do februarja 1987, rdeče barve. Telefon 38-529_4045 Prodam KADETTA, letnik 1970, in razne dele za R-16. Cimerman, Janeza Puharja 8, Kranj_4046 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1981. Bijelić, Zlato polje 2/A, Kranj 4047 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Tele-fon 39-604_4048 Ugodno prodam dobro ohranjen Fl-AT 850 special. Hrastje 79, Kranj 4049 Za R-4 prodam motor in druge dele, za 126-P pa novo masko in ,haubo'. Rajko Pervanje, Planina 19, Kranj 4050 Prodam ZASTAVO 101, letnik december 1976, registrirano do januarja 1987, cena 35 SM, in ZASTAVO 101 po delih. Telefon 28-065_4051 Ugodno prodam KATRCO, letnik 1984. Smledniška 89, Kranj_4052 Prodam ZASTAVO 101 po delih. Fe-ratović, Gosposvetska 13, Kranj 4053 Ugodno prodam VVV 1300, letnik 1971. Telefon 24-737 od 15. ure dalje ._4__54 Prodam TOMOS MOTOR colibri na 4 prestave. Šimunkovič, Hotemaže 53 _4_355 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik 1979 — november. Arsenić, tel. 25-461 — int. 563 petek popoldan in soboto dopoldan_4056 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974~ Vidic, Preddvor 32_4057 Prodam kovinsko-modro VESPO. Vili Zadnikar, Hotemaže 55, Preddvor _4058 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1984. Ogled v soboto od 17. do 18. ure. Anka Maček, Groharjevo naselje 12, tel. 60-017___4059 Prodam nov POKROV MOTORJA za ZASTAVO 101 po znižani ceni. Telefon 28-729__4060 Prodam osebni avto FORD 15 M, letnik 1967, registriran do decembra 1986, za 13 SM. Albin Jesenko, C. Ju-rišnega bataljona 138, Žiri_4061 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 konfort, letnik 1979, registrirano do decembra 1986. Ribno 92, Bled _ 4062 Prodam JUGO 45, letnik 1983, in ZA STAVO 101, letnik 1980. Rado Švab, Zgoša 31/A, Begunje_4063 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982. Boštjan Mali, Hlebce 38, Lesce 4064 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Visoko 28, Šenčur_4065 Prodam FIAT 126-P, star pol leta, še v garanciji, za 80 SM. Iztok Potočnik, Blejska Dobrava 85/j_4066 Prodam ZASTAVO 101 konfort, le-tnik oktober 1979. Loka 11, Tržič 4067 ZASTAVO 101, letnik 1983, prodam. Telefon 50-619 _4068 Prodam SPAČKA. Žbontar, Jelovška 21, Radovljica_4069 Prodam SIMCO 1000 SR, letnik 1976, registrirano do aprila 1987, z re-zervnimi deli. Begunje 75_4070 Prodam ELEKTRONIC 90. Mirko Do-bre, Kovor 17, Tržič _4071 Prodam vozno neregistrirano ŠKO-DO 100 L, letnik 1974. Jože Štefe, Breg 2, Tržič_4072 Prodam R-9, let.iik 1982. Telefon 44-584_4073 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Ogled popoldan. Alojz Benedičič, Na Plavžu 16/A, Železniki_4074 DIANO, letnik 1977, registrirano do januarja 1987, prodam. Franc Ferlič, Kovor 135, Tržič_4075 ZASTAVO 750, letnik 1969, registrirano do junija, vozno, prodam za 5,5 SM. Frankovo naselje 41, Škofja Loka_4__76 Ugodno prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983. Grašič, Križe 78/A _4077 Prodam avto NSU 1200 za dele. Te-lefon 42-681_■_4078 Prodam KOMBI Z-435 K, letnik 1978, karoserija obnovljena, cena 38 SM. Podhom 17, Zg. Gorje_4079 ZASTAVO PZ 126, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 77-642 _4080 Prodam ZASTAVO 101 GTL, letnik 1983. Mirko Damjanović, Janeza Pu harja 8, tel.35-616_4_3_8_ Prodam VISO club, letnik 1982. Te-lefon 70-169_4082 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1980. Telefon 75-547_4083 Prodam ZASTAVO 101 po delih, le-tnik 1974. Telefon 27-068_4j_34 Prodam MOPED TOMOS TL 14, 2600 km. Informacije popoldan po tel. 24-992_4085 GOLF, rdeč, garažiran, letnik 1979, prodam za 100 SM. Telefon 74-973 _4086 Prodam FIAT 125, starejši letnik. Miha Urbar, Hrušica 69, Jesenice, tel. 83-237 od 6. do 15. ure_4087 GS, starejši letnik, izredno ohranjen, poceni prodam. Telefon 77-196 4088 GOLF diesel, letnik 1984, dobro ohranjen, takoj prodam. Štefka Mali, Tupaliče 58. Preddvor 4089 Prodam R-4, letnik 1978. Šter, Sred-nja vas 26, tel. 22-221 - int. 24-23 Prodam ZASTAVO 750 in PZ 125 po delih. Stojanovič, Janeza Puharja 10, Kranj_409_ Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do 10. aprila 1986. Bojan Batič, C. JLA 38, Kranj, tel. 24-721 4092 Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1982. Justin, Gradnikova 115, Radovljice_4093 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Roman Pogačar, Grabče 16, Zg. Gorje___4094 Prodam zelo ohranjen AUDI 100 GLS, letnik 1978, registriran do 22.1. 1987, cena 165 SM. Telefon 25-741 _4095 Prodam ali zamenjam za manjši avto FORD CAPRI 1700 GT, letnik 1970, generalno obnovljen, registriran do 24. 3. 1987. Franc Poljane, Sebenje 24 _4096 126-P, nov, letnik 1986, ugodno pro-dam. Telefon 62-366_4097 ALFA BERLINA 1750, 1971/76, ohranjeno in brezhibno, prodam. Informacije po tel. 61-781 dopoldan — Tone _4098 Poceni prodam R-4 special, letnik 1976 — december. Telefon 22-153 _ 4099 Ugodno prodam 126-P in ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 51-416_4100 Prodam APN-4. Hlebce 10, Lesce _4101 Ugodno prodam R-4, letnik 1975, in mnogo nadomestnih delov. Telefon 51-982_t_4102 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Roz-man, Gorica 8, Radovljica_4103 Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1979. Derling, Hlebce 15/A, Lesce 4104 ZASTAVO 101 GTL, november 1983, ugodno prodam. Telefon 77-606 od 15. ure dalje_4105 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 nriediteran, letnik 1979. Telefon 81-290_4_106 Prodam MOTOCROSS MOTOR chrvsler in STROJ za PUCH kobro ter obe platišči z gumami. Andrej Štam-car, Begunjska 1, Tržič, tel. 50-826 __4107 Prodam BLATNIKE zastava 1300 zg. in sp. desni, sprednji levi, sprednji notranji ter plinski BOJLER. Telefon 064/51-458 od 15. ure dalje 4108 Ugodno prodam delno karamboli-ran R-4, vozen, registriran do novem bra 1986. Ogled vsak dan popoldan. Selca 8, Bled_4J_09 Prodam FORD FIESTA, letnik 1978, odlično ohranjen, 45.000 km. Telefon 064/83-046_4_J0 Prodam MOPED APN 6, letnik 1985, kot nov. Telefon 80-752, Žirovnica 4262 zaposlitve Zaposlim KV ORODJARJA, delo na raznih orodjih, tudi honorarno. Jože Murgelj, Praše 42, Mavčiče, tel. 40-050 _3890 Zaposlim DELAVCA pri predelavi plastičnih mas, iz okolice Škofje Loke. Telefon 61-211_ 4138 Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA. -KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj, Puštal 46/A, Škofja Loka_4139 Iščem DELAVCA za obdelovanje vr-ta. Kranj, Mlekarska 10_4140 Takoj zaposlim KV ORODJARJA, REZKALCA ali KLJUČAVNIČARJA. Telefon 47-371_4141 Pridnim mladim osebam z lastnim prevozom nudimo terensko delo na območju Slovenije. Šifra: Tudi sobota in nedelja_4142 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD od 80.000 do 100.000 din. Telefon 064/28-980 ali 23-143 4143 Zaposlim DELAVCE na strojih za plastiko. Aljančič, Naklo, tel. 47-083 _4144 Sprejmem DELAVCA za delo »na plastiki«. Telefon 61-913_ 4145 Sprejmem DELO na dom. Šivanje vrezanih materialov. Telefon 33-585 _4146 Iščem honorarno popoldansko DELO, lahko tudi varstvo otrok, v radovlji ški občini, šifra: Delo_ 4147 Nudimo dodatni zaslužek ŠIVILJI, ki je vajena šivati zaščitne rokavice. Po nudbe po tel. 74-189 dopoldan 4148 Pašna skupnost Žirovnica išče PA-STIRJA za pašo govedi in konjev. OD približno 40 SM. Prijave sprejema in daje informacije Franc Strah, Žirovni-ca 54, tel. 80-536_4149 Sprejmemo SODELAVCA za delo v drevesnici — vrtnarja ali vrtnarskega tehnika. Kandidat ima lahko kvalifikacijo sorodne stroke. Potrebno je veselje in razumevanje za delo v drevesnici. Nastop in OD po dogovoru. Parkovno vrtnarstvo in drevesničarstvo Str-gar, 61231 Črnuče, Pot v smrečje 2, tel. 061/373-574_ 4150 kupim GRADBENO DVIGALO Demšar, tel.65-110 kupim. 4259 Kupim 4 vreče belega fasadnega PESKA, debeline 0 do 6 mm (kamniški pesek ne pride v poštev). Frlic, Zevni-kova 5/A, tel. 27-937 4260 Kupim dobro ohranjen poljski IZRU VAČ krompirja. Olševek 22_4000 Stoječ LES za drva (10 m*), kupim. Šifra: Okolica Kranj_4001 Kupim 500 do 800 kosov stare STREŠNE OPEKE zareznik, najraje ki-kinda 272. Telefon 061 /52-276 4002 Kupim VZMETNICE (feder-modro-ce) in ZIMNICE (modroce) za zakonsko posteljo, rabljene ali izrabljene. Ponudbe po tel. 35-605 popoldan 4003 ■»pribijeno Izgubil se je VOLČJAK svetle barve z verižico in trikotno značko s številko 050. Sporočite po tel 23-517 4153 MLADINSKI PLESI v Delavskem domu v Kranju. Vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUBI 3344 OBVE1IIIA POPRAVLJAM peči za centralno kurjavo, Zupan, tel. 25-386_3336 Izvajam ZIDARSKA in TESARSKA DELA. Naslov v oglasnem oddelku _4151 GOSPODINJE, POZOR! 2.4. 1986 odpiram prodajalno PLINA. POPRAVILA, PRIKLJUČITEV in kontrolne preglede plinskih naprav. Imam pooblastilo tozda BUTAN-PLIN Ljubljana. Prodajalna je odprta od 9. do 17. ure vsak dan. Plin lahko naročite po telefonu. Dostavljal ga bom ob sobotah. Franc ZOR, Moše 42, Smlednik, tel. 061/627-035_4_52 OflALO Iščem SKUPINO za izdelavo fasade s silikatno opeko. Smledniška 9, Kranj 4154 DEŽURNE PRODAJALNE ZAHVALA Ob izgubi našega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA HUMARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno so-žalje. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, delavcem Iskre Delte in Iskre Kibernetike — Elektronski števci, pevcem ter duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Kranj, 28. marca 1986 V soboto, 5. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP pri Petrčku, Kranj, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, PC Planina II in PC Planina-center, Kranj, PC Britof, SP La-bore, SP Preddvor, SP Hrib Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna Jezersko, SP Storžič, Kranj od 7. &o 18. ure, Diskont Naklo od 8. do 12. ure, SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, SP Klemenček, Duplje od 7. do 16. ure. ŠKOFJA LOKA SP Groharjevo naselje in mesnica Groharjevo naselje TRŽIČ ABC Loka, Bistrica, Živila Jelka Tržič, Mercator, Trg svobode 16 V nedeljo, 6. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenjka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure V SPOMIN Na današnji dan, 4. aprila pred enim letom, smo prehitro izgubili nam zelo ljubega MITJA VALENČIČA Ob tej priložnosti se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so nam v tej težki stiski pomagali in ga pospremili na zadnji poti. ŽENA MARA Z OTROKI in njihovimi DRUŽINAMI ter SORODNIKI ZAHVAIA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCA CILENŠKA upokojenca se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, kolektivu OŠ Simona Jenka in DE Primskovo, kolektivu Iskre — Telematike, kolektivu Izolirke, DO Sava, učencem 8. c razreda OŠ Lucijana Seljaka in ostalim za izrečono sožalje, darovano cvetje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvala velja tudi pevcam in g. župniku za opravljen pogrebni obred. VSEM HVALA! VSI NJEGOVI Orehek, 25. marca 1986 Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustila draga mama in stara mama VERA ŠTUCIN roj. UZAR, s Pristave 59 pri Tržiču Pogreb drage pokojnice bo vpetek, 4. aprila 1986, ob 15.30 izpred hiše žalosti na pokopališče v Križe. Do pogreba bo pokojnica ležala v mrliški vežici na pokopališču v Tržiču. ŽALUJOČI: njeni otroci z družinami Tržič, 4. aprila 1986 ZAHVALA Ob boleči in nanadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, deda, brata in strica JOŽETA SREBRNJAKA se irkreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, sovaščanom Labor, OOS KŽK Kranj, tozd Mesoizdelki, njegovim bivšim sodelavcem, sodelavcem SRF, tozd Sava-Sempe-rit, SPAR in FS Sava Kranj, ki so narr v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja ter mu darovali obilo prelepega cvetja. Posebno zahvalo smo za nepopisno požrtvovalnost in pomoč v času njegove bolezni dolžni dr. Olgi Leskovar in sestri Heleni Sitar. Zahvaljujemo se g. župniku in kaplanu iz Stražišča za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem bratom Zupan, sosedu Jožetu Homanu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gasilskim društvom Stražišče, Bity nje, Žabnica, Mavčiče, Breg, Besnica, Sava, Tekstilindus in Planika za časten sprevod. Vsem, ki sta ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI, KI SO GA IMELI RADI. Kranj, 31. marca 1986 Kranjska delavnica pod posebnimi pogoji Prostori postajajo pretesni Kranj, aprila — Invalidni delavci so najbolj zadovoljni, kadar jim dela ne manjka; v zadnjem času si je delavnica pod posebnimi pogoji zagotovila kar precej stalen vir kooperantskih del. Ze v jeseni pa bodo sedanji prostori še bolj na tesnem, ko bo invalidov šest več. Že leta razmišljajo tudi o prizidku k osnovni šoli H. Puharjeve na Zlatem polju, rešitev pa se prelaga iz leta v leto Gneča v delavnicah — Zaradi stiske s prostorom v kranjski delavnici pod posebnimi pogoji lahko sprejemajo le najenostavnejša dela. — Foto: L. M. V kranjski delavnici pod posebnimi pogoji je zaposlenih 27 invalidnih mladih; večina je prišla vanjo potem, ko je dokončala zadnjo stopnjo v oddelkih delovnega usposabljanja pri šoli Helene Puharjeve. V štirih prostorih, kolikor jih obsega delavnica, že vrsto let poteka proizvodno delo. »Gre v bistvu za kooperantska dela, ki smo jih dobili od kranjskih pa tržiških in drugih delovnih organiza- cij,« je povedala Silva Lebar, voditeljica oddelkov delovnega usposabljanja. »Če še pred leti dokaj pogosto za našo delavnico nismo dobili nobenega dela, gre vsaj za sedaj kar brez zastojev. Enostavna dela nam odstopajo največ Iskra Ero in Iskra Kiberne-tika ter Metalka in Peko iz Tržiča, prejšnji mesec pa smo spet začeli po daljšem obdobju delati za Triglav konfekcijo.« Sedanji prostori za kaj drugega kot za drobna, enostavnejša dela niso primerni. Zato so v posebni delavnici že morali odkloniti zahtevnejše delo, ki bi sodilo v večji prostor. Že sama dostava kovinskih delcev predstavlja včasih problem, saj stavba za to nima primernega vhoda. Vendar pa do preureditve prostorov, ki bi bili sposobni tudi za drugačno proizvodnjo, verjetno v stari stavbi ne bo prišlo. Se posebej pa se bo neprimernost sedanjih prostorov pokazala v jeseni, ko se bo sedanje število zaposlenih invalidov povečalo še za šest; mladi bodo prišli iz oddelka za delovno usposabljanje. »V jeseni bo gneča v delavnicah kar precejšnja. Treba je vedeti, da mladostniki, ki pridejo v delavnico pod posebnimi pogoji, tu tudi ostanejo, saj njihove sposobnosti nikakor ne vodijo naprej v organizacijo združenega dela, ki lahko sprejmejo le absolvente osnovne šole s prilagojenim programom. Izjemoma pošljemo v kako delovno organizacijo za krajši čas na prakso tudi invalida iz našega oddelka. Naša delavnica pa občasno nudi tudi začasno zaposlitev za absolvente šole s prilagojenim programom, kadar iz različnih vzrokov dlje časa čakajo na redno zaposlitev. Treba je vedeti«, je dejala Silva Lebarje-va, »da tem invalidnim delavcem zaposlitev pa to, da si sami zaslužijo nekaj denarja, veliko pomeni. Za mesec dela res ne dobe posebno veliko denarja, med 6000 do 7000 din je njihova nagrada, a nekaj je vendarle. Ker je to varstvo, prispevajo nihovi starši 2200 dinarjev na mesec, tako da jim veliko res ne ostane.« V zadnjem času so v delavnici pod posebnimi pogoji poleg invalidnih delavcev tudi taki, ki ne morejo delati, vendar pa morajo biti v dopoldanskem varstvu. To je še posebej primerno ža tiste odrasle invalidne ljudi, ki niso bili nikoli na delovnem usposabljanju, morda zaradi svojih telesnih in duševnih sposobnosti ali pa, ker jih skrbniki v take oblike skrbi za prizadete niso vključili. Ker ne morejo delati kot ostali, so zanje pripravili poseben program za bivanje v varstvu. L. M. Pismo slovenskemu izvršnemu svetu Za ceste manjkajo tri milijarde Kranj, 1. aprila — Po prvih ocenah je zima na slovenskih cestah naredila za okrog 12,5 milijarde dinarjev škode. Z nekaterimi spremembami plana rekonstrukcij in modernizacij cest bi v Sloveniji zagotovili 5 milijard, za najnujnejša dela pa bi jih potrebovali najmanj 8. Na Gorenjskem znaša škoda samo na lokalnih cestah okrog 2 milijardi dinarjev. Ves denar, ki je v letošnjem planu Skupnosti za ceste Slovenije namenjen za odpravo elementarnih nesreč, se nameni za odpravo poškodb na vseh kategoriziranih cestah v Sloveniji. Enako velja tudi za tista sredstva, ki so v planu namenjena za rekonstrukcije. Na ta način bi v Skupnosti za ceste Slovenije za odpravo poškodb zaradi zime zbrali okrog 5 novih milijard dinarjev, za najnujnejša popravila pa bi potrebovali najmanj osem milijard. Zmanj-kajo torej tri milijarde. O tem pa je treba takoj obvestiti republiški izvršni svet. Takšna stališča so podprli v torek, 1. aprila, tudi na gorenjskem posvetu v Kranju, ko so razpravljali o dopolnitvi letošnjega plana rekonstrukcij in modernizacij cest Skupnosti za ceste Slovenije. Ugotovili so, da bodo podatki o škodi na cestah v Sloveniji znani v začetku prihodnjega tedna. Sedanje ocene pa kažejo, da znaša približno 12,5 milijarde dinarjev. Gorenjska ocena o kritičnem stanju cest se nič ne razlikuje od dosedanje republiške. Samo na lokalnih cestah znaša škoda okrog 2 milijardi dinarjev. Pri tem pa so poudarili, da gorensko gospodarstvo že zdaj namenja precejšnja sredstva za ceste. Prispevek, za katerega se je letos dogovorilo gospodarstvo na Gorenjskem,znaša 1,24 odstotka iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov. Da bi jim uspelo v 20 letih na Gorenjskem s takšnim načinom obnoviti vse ceste, bi se moral delež iz bencinskega dinarja povečati s sedanjih 7 na najmanj 25 odstotkov. To bodo v republiški skupščini odločno zahtevale vse gorenjske skupščine, enako pa je tudi stališče v Skupnosti za ceste Slovenije; Skupščina je bila o tem prvič uradno obveščena že februarja lani. Nevzdržno je, da so v Sloveniji glavni vir za gospodarjenje s cestami cestne takse, ki so celo 11-krat večje kot v Makedoniji. Povsod v svetu predstavljajo takse 10 do 20 odstotkov sredstev od celotnega plana, v Sloveniji pa kar 56 odstotkov. Manjkajočo razliko drugi pokrivajo z bencinskim dinarjem. Stvar zveznega izvršnega sveta je, da to razmerje bistveno spremeni, saj pri nas bencin ni nič cenejši kot drugje. A. Žalar Sreča v nesreči Toplarna na Planini pri Kranju, iz katere je iztekel mazut v Savo, ima kljub vsem neprijetnostim pravo srečo v nesreči. Ves čas je obratovala brez uporabnega dovoljenja! Kaj bi šele bilo, če bi namesto pred leti podpisanega družbenega dogovora, o čisti Savi do Beograda, takrat sprejeli Zakon o čisti Savi... DIALOG Marca je bila v Kumrovcu okrogla miza o aktualnih vprašanjih jugoslovanske tehnološke politike. Mandatar novega ZIS Branko Mi -kulič je takrat samo pozorno poslušal. Gojko Stanič se je vprašal, za kaj se je Slovenija morala odločiti za graditev jeklarne, topilnice aluminija in karavanškega predora. V teh naložbah je treba iskati vzroke, če bo Slovenija začela zaostajati, ne pa v pomoči manj razvitim republikam in Kosovu. Andrej Levičnik, predsednik skupščine Skupnosti za ceste Slovenije, mu je v torek na gorenjskem posvetu v Kranju o dopolnitvi plana rekonstrukcije in modernizacije cest za leto 1986 odgovoril: »Takšno stališče je mešanje fižola in jajc« Gorenjske ceste niso vet varne "> PA £0 KAf. DR.1A1A NAfOVfiD, UA LBTOS HE BO fftAVfiGA rCUVfjA f <3 Ct.£KTIUKA - CttaaaMB GLASOVA ANKETA Neverjetno in nerazumljivo Mazut je stekel v Savo. Zadnji podatki, in najbrž so tudi dokončni, govorijo, da ga je bilo dobrih 11 ton. Izkazalo se je, da smo za takšne, milo rečeno nesreče, slabo pripravljeni in organizirani. Ob tem, ko so nekateri znani razlogi resno dopuščali možnost, da se kaj takšnega lahko zgodi, bo ugotavljanje vseh okoliščin nedvomno pokazalo, da je pri izteku mazuta iz kranjske toplarne in ukrepanju vendarle marsikaj zatajilo. Meta Vovk s Planine: »Jaz sem pa mislila, da je bila to prvoapril-ska šala! Posebno še, ker je pisalo, koliko časa je bilo treba, preden so vso stvar odkrili in začeli ukrepati. In tudi način, kako so ukrepali: z vedri, lopatami, rokami. Zdaj, ko vem, da je to res, nimam besed. Vse skupaj me lahko samo razjezi: kje smo, da znamo ob takšnih cenah delati samo z rokami?« Janez Zupan iz Kranja: »Ne morem razumeti, da se jim je na Planini to sploh lahko zgodilo. Če pa gledam na ta primer kot potrošnik, se sprašujem, kako gospodarimo. Četudi je vse zavarovano, vemo, kdo to plača. Delam v delovni organizaciji, kjer je velika nevarnost, da se lahko zgodi prava katastrofa. Upam, da me nikdar ne bo nihče prišel vprašat, zakaj se je zgodila, ker ne bo kriv nihče drug, kot sam, in tisti, ki delamo v njej.« Marjan Kanin z Visokega: »Po vsem tem si ne znam razložiti, kakšen nadzor imajo nad napravami v toplarni. Danes so znane že najrazličnejše naprave, ki lahko preprečijo hude posledice. Če, recimo, v avtu pozabiš ugasniti luči, te singal opozori na to. Ob tem je prav smešno, da lahko nekontrolirano steče toliko ton in potem lahko ugotoviš samo škodo; seveda bo ta tudi odpravljena. Bolj pa me skrbi, zakaj sploh prihaja do takšnih škod.« Jože Mlakar s Planine:» Nekdo je za to kriv in mora zdaj tudi za to odgovarjati. Menim, da ne gre samo za napako na napravah. Pričakujem, da bo javnost obveščena o vzroku, škodi, ukrepih in tudi o tem, kdo bo plačal. Ce pa pomislim, da je o čisti Savi podpisan nekakšen dogovor v občinah, ki v Jugoslaviji ležijo ob njej, potem se tudi zaradi takšnih primerov bojim, da je Sava pravi kanal za odplake.« a. Žalar r. Vi ( Bil je 1. april Kranj, 2. aprila — Prvi april je dan potegavščin in nekaj smo si jih dovolili tudi v torkovem Gorenjskem glasu, ki je izšel prav na prvi aprilski dan. Izbrali smo potegavščine, ki bi jih bili veseli, če bi bile resnične. Žal vam moramo povedati, da z gradnjo trgovine v Podkorenu za zdaj ne bo nič in da bodo morali še počakati na novo cesto tudi krajani Podblice. Ob tem lahko samo želimo, da bi bili ti prvoaprilski šali čimprej uresničeni. Tudi črnograditelji so trepetali zaman. Strogi inšpektorji niso šli na teren na obisk črnih gradbišč. Nekaj časa bo pač še ostalo tako, kot je. Tudi s prikazom velikih vrtalnih strojev na gradbišču predora pod Karavankami ni bilo nič, čeprav ne bi bilo napak, če bi se orjaki končno le zagrizli v osrčje Karavank. In tudi z bioplinskim ogrevanjem novega stanovanjskega naselja v Bitnjah smo se pošalili. Če je kdo nasedel potegavščinam, naj pač razume, da je bil prvi april in da še posebno ta dan ne gre verjeti vsemu. BELI TEDEN 10.—20. aprila * POSTELJNINA * ODEJE * BRISAČE ugoden nakupni V kmečkem turizmu premalo novega Škofja Loka, 1. aprila — Ko je i* vršni svet obravnaval kmetijstvo * loški občini, je menil, da se bo trsf čimprej temeljiteje spopasti tudi ' vprašanjem kmečkega turizma. W ška občina na tem področju sicer tff si zastavo v Sloveniji, vendar pa J* zadnja leta kmečkemu turizmu sap* nekako pošla. . Kmečki turizem ima v loški obfcfe* petnajst odstotkov vseh prenočitvi nih zmogljivosti. Glede na izjemi ugodne naravne razmere bi v skupoj turistični pogači lahko zavzema1 znatno debelejši kos. Avstrijski vf hunski smučarski centri, na prime1"1 so zrasli večinoma prav iz kmečkeg' turizma. Tudi na Loškem bi mora1! ubrati podobno pot: razvijati krneči turizem predvsem ob sedanjih in dočih smučarskih centrih v Sortt^ na Starem vrhu in v Davči, ki poŠt*' j a vse bolj zanimiva. Denar, ki ga bo loška občina v hodnje usmerjala v razvoj kmečk^ ga turizma, bi morda kazalo zdruif vati tudi prek razpisov za gradfll0 objektov, to je iz združenega del* Vsekakor pa bo treba porabo družbi nega denarja poslej strožje name«1' sko opredeliti. H. J NESREČE V. X: S I na api di i vs dni koi vai sta mi gih dih mi, GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokorn — Montaža in re profotografi ja: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol- Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorna urednica: I^eopoMlna Bogataj tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični < 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem i 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din. ZARADI NESREČE ZAPRLI ČESfO Črnivec, 2. aprila — Na magistral' ni cesti blizu Črnivca se je ob p01 treh popoldne zgodila prometna n«' zgoda, zaradi katere so zaprli cesto in preusmerjali promet. Voznik ^ vornjaka, naloženega z jeklenkam1 kisika, Janez Zupane iz Grosupljega je med vožnjo po odstavnem pas^ zapeljal desno na razmočeno tray0< tedaj pa je vozilo zdrknilo po nasipa na travnik. Jeklenke (104 so bile na' ložene v šestih paletah, tehtale $°. 891 kilogramov) so zadele v predw' del kesona in se poškodovale. Gasi1' ' ska reševalna služba je poskrbela* da so jeklenke preložili in jih prep^ ljali v jeseniško delovno organizaC1' jo Vodovod. Ta čas je bil promc zaprt. Večje škode ni bilo, le na W vornjaku so jo ocenili za 60 tisoča' kov. POVOZIL KOLESARKO Sveti Duh, 2. aprila - 60-letn' Štefanija Hafner iz Dorfarij se je 9 kolesom peljala po cesti Škofja W ka—Kranj. Pri Svetem Duhu je ti? nadoma zapeljala na sredo ceste ^ nato na levi pas, kjer je padla. Ted*J je pripeljal nasproti voznik osebo' ga avtomobila Jože Kopar, st* 53 tet, is Kranja, čeprav je savttjj mu ni uspelo ustaviti te te atstel lsw čo kotesarko. Hit* jevo so odpeljali v Ljubljano.