Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta:
8 kr., že se tiska lkrat,
„ „ a ,. 2 ,f
ii 11 » »	n
Pri večkratnem tiskanji •sena primerno zmanjša.
R o k o p i s 1
se ne vračajo, nofrankovatia pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspodicija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-»ovi hiši, II. nadstropji.
Političen list zulemski narofl.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — Za polleta . . 5 Za četrt leta . 2 ,,
O
V administraciji vel|*f
Za celo leto . . 8 gl;„4,0 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ ■ Za četrt lota . . 2 „ lCf
V Ljubljani na dom pošiljan velja 00 kr. več na leto.
VredniStvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi liiši.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Garibaldi in svoboda.
Pod tem napisom je rimska „Voce" prinesla spi-\ ki kaže prav iasuo vso laž mludo-Iaške in framasonske svobode. ,,Voce" pravi: Ni napačno danes, ko so se duhovi malo ohladili, nazaj k 1 beralcem se obrniti in jih pra-šati: „Kaj ste vi pretekle dni nasadili ee s-o-brdi»?" Nato spominja liberalec, kaj so o Ga-ribaldovi smrti počenjali, kako so vse vojnice prestopili, smešne prisiljave bobnali, strašili mirne državljane, gorjč žugali, žalili, psovali Cerkev, papeža, vero v imenu mrliča Garibalda.
Pričela se je s smrtjo Garibaldovo cela rajda duhovnih in telesnih nasilstev v imenu svobode. Grdivna oznaniia so pokrmla zidove. Veliki framason Petroni je obetal postaviti e u spominek, h kateremu bi pripomogli vsi narodi, „ksteri spoznavajo ecfao češčenje, dopuščeno od človeškega uma/' to je narodi, ki niso več kristjani. ,.Voce" imenuje nadalje veliko enacih zasramovanj zoper krščanstvo, kjer psovka pobija psovko. To je prav tako, kakor bi se bil pekel odprl in kakor bi katol -čaast«o, ki so vendar v ri/ž^vni vstavi imenuje „dižavna vera," n« imelo nobene brambe m ne pravice več !
,,Vlada zagotovka (governo delle guaren-t'g e) je tako psovke in zasramovanja doj.u stila tiskati, v ubijati, ostati po stenah, dokler jih drž in nevih a s sten ue sjere. To so naznanila, ki žalijo vero Rimljanov, ki 30 ognjena druž in, divja zaničevanja, še tudi celo rlrzovita
žusanja zopir vse, kateri še imajo krščansko zavi st in jo hečejo ohraniti. Vse to je kazalo, da od vlade za svobodo državljanov ni nič brambe pričakovati, tla prapor svobode t.i ljudje rabijo za stavnico trinoštva. Ti ljudje po zadušili vsak nasprotni glas, razširili so vsaktera straš i« iti potem so rekli vsemu svetu, da celi R'm je v družbah zoperklerikaicev in prosto-mišljakov.
Dalje prepoveduje, kako so obdivjeni šolo oapadli eno katoliških tiskarn , kakor besni vse potolkli, potrli, poškodovali 1 Toda ne eden ni bil kaznovan zaradi tacih dejanj, kakoršne zakonik obsoja, svoboda prepoveduje, spodobni meščani studijo. Ko se je Bodnija jela iz spanja izbujati, da bi kaj storila, je poslanec Caval-lotti na noge stopil in začel zagovarjati te nesramnosti kakor junaška dela, in vse to, se v imenu svobodrl
V imenu Bvobode in enakosti državljanov pred postavo vlada zadolžen h še iskala ni I Valed tega je bilo očitno, da se smejo VBe predrzniti; toraj so se rajde mladih ljudi drvi« po trgu in drugod; ti ljudje bo ukazovali zap rati štacuoe, s Bilo bo velevali očitno žalovanje po Garibaidu in v imenu Bvobode bo ■a napadom žugal" tistim, ki bi se obotavljal). Služabniki za očitni red pa so v spoštljivi daljavi sledili premogočnim razgraiaicem in k njihovemu protenm so pristavljali še lastna spodbudovanja.
Potem ko so štacune bile zaprte, so raz-
obesili črne zastave in bilo je zmagoslavje popolno tiste dni, prosto mišljenje častitljivo, ker b trinoško silo se je primoralo vse, kazati, kakor bi bili vsi enacih misel : io človekova prava so bila vesela, ker zadušena je bila pra-v ca vesti in prepričanja pri meščanih, in liberalna društva so se smela bahati, da eo ljudstvu razlagala prave pojme o svobodi!
Šs bolj so pojasnili ta pojem natisnjeni listi, nabiti na vrata', na katerih je Btalo previsoko povelje: Zvrševalni odbor: ob 4 po-poludne vravnate okna!
Kaj pa je med tem storila vlada? Ostala je mlačna gledavka zapovedanega „očitnega mnenja", zadavljene vesti Rimljanov ; našla je, da strašenja, žuganja, nasilstva, razdjanje tiskarne .... te bo vse poštena postavna delal Iq kaj še več? Framasonski očanec Petroni, ki se baha, da je nerazumljiva bratnba svobode in pravic vsim, on je smel varno psovati rimsko zastopnike in jim pretiti, smel s Tarpej-sko pečino žugati srenjskim svetovalcem, ki bi ne poslušali njegovega povelja, ter ue rešili Rima zavirnih klerikalcev, to je, ako bi no poslušali njegove komande: bojno napasti Cerkev katoliško, mladenčem trgati Kristusa in vero iz srca 1
Io nI se upal ne glas povzdigniti zaper tako predrzno žaljenje meščanstva, zoper tako goropadni capad na mestni zastop, zoper tako očitno teptanje 3vobode !
Po daljšem obravnavanji ,,Voce" v sklepu
Šest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov.
Spisal
P. E. II. O. S. B.
(Konec.) XI.
Kaj je toraj jedro vsega do zdaj rečenega? I« prvega pač to, da hvaležno priznavaš in se trdo prepričaš: da so res le najblažji in naj svetejši nagibi in neskončno očetovska ljubezen našega stvarnika primorala ukazati: posvečuj nedeljo 1 — In sveta cerkev hoče v svojej ma-terinskej skrbi Dam le še več koristiti veleč: „Posvečuj zapovedane praznike. V nedeljo in praznik vdeleži be bv. maše z dostojno po-bežnožnoatjo".
Ako oče ali mati otroku kaj ukaže, kar bi lo njetnu koristilo, :n dete ne stori tega, žali ta otrokova nepokorščina stariše še bolj in oni tožijo: ,,Knko dobro bi to zanj bilo in še v tem ne vboga". Ali ne more ljubi Bog in sveta njegova cerkev ravno tako reči, ako ne posve^ujtš nedelj in praznikov?
Toraj se našega pretresovanja nov plod tako glasi: premisli natančno in izvprašaj svojo veBt, kdaj in kako si nedelje in praznike do-sedaj posvečeval, »osebno ako nisi v ta dan hlapčevskih j 6 ilov brez sile in dovoljenja
opravljal, ali sploh takšna dela, katera ta dan one.svečujejo, ter, ako si si v svesti, da se nisi ravnal strogo ro božjih in cerkvenih ukazih, potrudi, se, da vzbudiš kes ter trdno skleneš, ee poboljšati ter si po sv. Bpovedi pridobiš božjo milost in odpuščenj<\
Iti da je tvoje spreobrnenje resnično in vztrajno, premišljuj čestokrat o tem, kar smo povedali, in če Be boš še tega držal, kar ti sedaj povem, ne bode ti škodovalo.
,0 uoboti rekel je Bog: „oua je znamenje zaveze", one zaveze namreč, katero je Bog sklenil z izraelskim narodom. Isto to velja tudi o nedelji in o praznikih. Kristijanska vera ni druzega kakor naša zveza z Bogom, katero je Jezus Kristus posredoval. Kakor Izraelec še dan danes s posvečevanjem sabote priznava svojo židovsko vero, Bvojo vero v sv. nismo stare zaveze, isto tako priznavamo kri-st.jaui b posvečevanjem nedelj in praznikov, da smo udje po Kristusu osnovano cerkve, katera nam jo dala Boga za očeta, Kristus: za bratu in nebesa za domovitio! Posveče vnuje nedelj in praznikov je, kakor je gret Moatfilambert 1. 1850 rekel v francoskej zbornici, ,,temelj sv. pismo, n tga znamenje in davni pogoj. Javno, občuo in ne prenehavno prekršenje tega pogoja jo razrušenje zaveze z Bogom. To razruševanje pa nič druzega ni,
nego javna oznanitev nevere; kajti neizpolnjevanja pogoja nasledek jedini je zatiranje vere,". Io, ali nima ta mož v vsem, kar je dejal, prav?
Odkar je to dejal, minulo je 30 let, a do sedaj ša nihče dokazal ni, da nedelje in prazniki te imenitnosti nimajo.
Komur je mar sa vero in za blagor človeštva, komur so zuaai temeljni stebri, na katera je stavljeno velikansko poslopje, človeška družba imenovano, ta bode vse moči svojega duha, vse nagibe svojega za vse kar je dobro vnetega srci, ves svoj vpliv, vse, kar le zamore pismo ali beseda, vse, kor se zamore po molitvi doseči, napel, da Be uvede tisočletna pravica po-svečevanja nedelj in praznikov. *) V to Bog p o m o z i!
*) Ravno zarad toga sprejeli smo v naš list zn podlistek ta obširnejši spis o „posvečovanji nedelj", in prisrčno želimo, da bi imel med ljudstvom kaj vspelia. Sicer pa jo to vpraSanjo postalo siloo nujno, ter se obravnava po javnih shodili, po državnih zbornicah , društvih itd., zato sc nam jo zdelo primerno , tudi v listu spregovoriti o njem, dnei so nekterim ljudem ta spis dozdeva preveč — krščanski Toda čedalje bolj prevladuje prepričanje, ki so ga nedavno tudi v narodnem klubu na Du-naji glede judov izrekli, da namreč ne bode boljo na svetu, dokler svet zopet no postane bolj kr-ščnnsk.	Vrcdn.
pristavlja: Svet, ko bere te besede, bo razumel, kaj je dandanes svoboda v Ilimu, kam bo prišla človeška prava, kaj pomeni prosto-mišljenje, koliko veljajo in na kaj se izhajajo obetana zagotovila, kako se pridobi demonstracijsko veličanstvo, in posledupč, jiako Be vlada v src države in zagotovi po tistih, ki menijo, da so v lt m prinesli „n r a v p j red in veljavo meščanu I"
Politični pregled.
V Ljubljani 14. julija.
Avstrijske dežele.
Tržu&ki mestni zbor je imel drugo sejo zadnjo soboto pod prvosedoištvom ataroste Pate se, kateri je najprej svo;e so-žalenje izrekel zarad smrti novoizvoljenega Bvetovalca g. Puschi. Svetovalci bo razodeli b tem svoje žalovanje, da so vstali. Potem bo je prestopilo nn dnevni red in potrjene so bile vse mestne volitve in tako tudi v okolici izvoljeni gg. Burgstaller, Dejak, Na-bergoj, Nadlišek; o volitvi gg. Cesare in Pagan pa se nič ni sklenilo, ker so se zoper te dve volitvi vložile pritožbe in dotična komisija preiskav ni izvršila. V tretji seji v ponedeljek je bil za župana izvoljen zopet dr. B a z z o n i in sicer — soglasno. Za prvega podžupana je bil z večino izvoljen g. Dimmer za druzega M. L uz za 11 o. Pri izstopu lz mestne hiše je ljudstvo z glasnimi „Evviva" pozdravilo g. župana.
Ukaz ministru za nk in bo-£o£astJc dne 29. junija zarad spraševanja na pražkem vseučelišči se glasi tako-le:
1 Državna izpraševalna komisija ima biti tudi Bedaj, ko je v djanje stopilo vseučelišče b češkim poučnim jezikom, kot jednota v vseh svojih oddelkih.
Predsednik državne spraševalne komisije za zgodovinsko pravo ima odslej, kakor doslej, apraševauce napotiti posebnim (spt cijalnim) komisijam.
2.	Vsakemu spraševancu (kandidatu), ki je izprašan pred spraševalno komisijo v Pragu, brez razločka, na katerem vseučelišči jo hodil k predavanji, daje se na prosto voljo, Be li da izprašati izkljufiljivo v nemškem ali v nemškem in češkem jeziku?
3.	Ako se kdo daje spraševati v nemškem in češkem jeziku, mora vendar iz ene stroke sprašan biti v nemškem jeziku.
Stroke, ali stroko za (tako) spraševanje izvoli si vselej kandidat sam.
Pri sodnijskem državnem izpitu so vse štir. vrsto prava, kakor so naštete v juridičnem učnem redu dne 2. oktobra 1855 (namreč av-Btrijansko državljansko pravo, kupčijsko in menjiško pravo, civilne pravde in obravnave razen prepirnih pravd, kazensko pravo in tožbe) le jedna sama stroka.
4.	Ako kandidat dokaže pri spraševanji sicer dovolj strokovne vednosti, a se spozna pri glasovanji, ki se ima za to posebej izvršiti, da ni zadoBt v nemščini poučen, ima pozneje iz tiete stroke, ako pa jih je bilo več, i« njih jedne, v kateri je bil sprašan v nemškem jeziku, izpit ponavljati v obroku, kakor ga mu Btavi komisija po obstojič h pravilih , v nemškem jeziku. Preden se ta preskušn>a iib do-Btoji z vspehom, nima pravne veljave uže napravljeni državni izpit. Komisija i a ponavljane izpite b« sestavlja po navadnem načinu.
5 Dohtaratvo prava, ki se je zadobilo na vseučelišči s češkim učnim jezikom, ima jednako veljavo z državnimi spraševanji popolno dovršenimi le takrat, ako je sjirašanec dostal
vsako teh spraševanj (rigorosov) vsaj v jedni stroki v nemščini z dobrim vspehom (§. 3).
6. Obstoječe določbe postajajo veljavne b 1. oktobrom 1882 ; vse uže obstoječe postave o državnih spraševanjih, ako niso b temi v nasprotji, ostanejo tudi zanaprej veljavne.
„Pokrok'' dne 10. julija zagotovlja, da je ta ministerski razglas, ki vreduje jezikavo vprašanje pri izpitih na jundični fakulteti v Pragi sestavljen z vednostjo in poruzumljenjem zaupnih mož čeških profesorjev.
„Bohemija 1 danes določno zagotavlja, da nikakor ne prezira važnosti naredbe, o kateri se tukaj govori in pristavi konečno, da ta odlok, ne namerava nič drugega, nego da izvršuje najviši ukaz dne 11. aprila 1881, ki določno ukazuje, da se mora tako izprašuvati, da kaadidatje dokažejo popolno znanje nemškega jezika ter možnost posluževati Be ga.
Isr »tnjarskega dežel- zbora.
14. seja dne 5. julija 1882. Poslanec Syz poroča, da večina f. odb- ostane pri tem, da se ima naklad 35% na deželo privoliti, tudi poslanec Schalhammer poročevalec manjšine je Bedaj za 35"/0- Sprejme se tedaj na svet finančnega odseka; izreče Be želja, da bi finančno vodstvo ne podajalo raznih dat, sicer je nemogoče deželnemu odboru pravo ukreniti. Sklep računa za 1. 1881 se odobri. Sprejme se tudi vladni predlog zarad riboreje z ne-kterimi premembami. Graškemu mestu Be privoli po dolgi debati pobirati GO kr. na 100 kil mineralnega olja (petroleja).
Potem pride poročilo deželnega kulturnega odseka. Poreč lo o delavnosti se jemlje na znanje, zastran mitnic Be sklene, priporočiti ministerstvu odpravo mitnic na državnih cestah, naj se tudi odpravijo po deželnih cestah, in deželnemu zboru naj se stavijo potrebni nasveti. — Okraju FUrstcnfeld se daje pripomoči 7800 gld. iz deželnega zaklada za cesto, ko Be stavijo nekateri pogoji. — Deželskih živinozdravn kov hočejo k desetim še štiri nastaviti, stanujejo naj tam, kjer je politiška gosposka, a vendar ta za Murau naj stanuje v Neumarktu, in za Vranski in Gornjegrajski okraj v Mozirji.
Na vrBto pride še banka za deželno obdelavo (Landescultur-ftentenhank). Poročevalec Boess nasvetuje prehajanje na dnevni red. — Dež. odb. Paierhuber ni za to, da se za vrže, c. kr. namestnik pravi, da vlada želi ustanove take baukc.
Poslanec Schutz v daljšem govoru pov-darja važnost kmetijstva za deželo, obžaluje žalostno razmerje kmetijskega stanu, s številkami dokazuje, kako so kmetije obložene, koliko jih pride na boben, ako pojde tako naprej, pomenljivo pristavi, bode mogoče preračuniti dobo, kedaj da preneha samostalni kmetijski stan, in najde za to dokazov v starejši in novejši zgodovini, prepiri med plebejci in aristo-krati v starem Rimu bo se sukali le o zemljiškem posestvu in o dolgovih. Kmetijski stan je sčasoma zginil, n&Btala bo velika posestva, ki bo Bim pogubila. Na Angleškem je 35.000 zemljiških posestnikov, dajejo zemljo na debelo v zakup, zakupniki bo še nekak Brednji stan, a pravi kmetijski stan je na zelo nizki stopinji, ni se tedaj čuditi ako Blišimo cd aga-grarnih umorov. —
Banka za deželno obdelavo naj bi kmetu poBojevala denar, da bi zemljišče zbolj&al, a kmet bi mogel zastaviti ztmlj šče za kapital in obresti. — To bi bilo res koristno posestniku, občini in okraji — a kmet je preveč zadolžen, on ne more dati zadosti varstva in bi tudi obrest ne mogel plačevati.
Ako hočejo obvarovati kmetijski stan propada, naj oproBte zemljo vkojiženih dolgov, kmeta naj varuje primerna postava novih dolgov, to je naj se mu nikar ne dovoli preveč dolga narediti pa svoje posestvo, in sploh naj se osnuje postava, da bode kmetu mogoče shajati, dokler pa ni take postave, naj se stavi obrok (morator um) za zbrisanje vkojiženih dolgov in obresti.
Potem pride še le čas, osnovati tako banko, potem bode tudi mogla kaj koristiti kmetu.
L. I. je v Spodnje Avstrijskem deželnem zboru stavil bajd dr. Graoitsch predlog, ki je nasvetoval enake postave za varstvo kmetij' stva. A jaz (posl. Schutz) ne stavim dotičnega predloga, marveč slavno vlado prosim, da bi prevdarila to vprašanje in dotične postave predložila družbam (korporacijam) ki se ba-vijo tudi s takimi vprašanji. Sprejme Be predlog dež. kult. odseka. Banke ne bodo ustanovili.
Še se v ti seji daje oskrbništvu (kurato-riju) trgovske nadaljevalne šole v Mariboru za to šolo pripomoči 300 gld. — Seja se ima nadaljevati popoludne ob 5. uri — (Prietavek ti debati).
Dveh reči se previden gospodar naj bolj boji, luknje v streho in pa dolga na hišo. — Ako luknje hitro ne zamaši, treba mu je krov ali še celo hišo popravljati, ako pa dolga ne poplača hitro, mu pa prodajo hišo. In prej ko se človek nadeja, se mu lahko to pripeti, ako pride oderuhom v roke. — Da, dal bi že šlo na kmetih, ko bi kmet mogel preštevi-liti, koliko bo pridelal, a pridejo slabe letine, nesreča v hiši in pri živini, davki pa ne čakajo — in kaj potem, ako nima iz čcbb plačevati. — Mnogo kmetov obupa, ko vidijo, da ne bodo mogli nikdar dolgov plačati, udajo se nerednemu življenju in tako gotovo pridejo na kant. — Koliko pa tudi posestnikom dolga na gruut napravijo, kedar kmetijo prevzame, ker velja to načelo, da morajo vsi kolikor toliko enake deleže imeti. Stavimo na pr. da je kmetija, ki jo prevzame sin za očetom vredna kakih 5000 gld. — Ako mu ne narede več kakor 2000 dolga na zemljo, je še nasto-piv&i gospodar vesel. Ako ima srečo pri hiši, ne mara plača ta dolg v 15—20 letih; potem mora pa zopet skrbeti, da svojim otrokom kaj dote da. To se uže zgodi, ako je sreča pri gospodarstvu na polji in v hlevu, ali kaj pa, če pridejo nesreče, ki v prvi vrsti zadenejo ubogega kmeta. Pač res, vsega premisleka je vredno, kako ohraniti kmečki stan, ki je steber VBi državi. —
Vnanje države.
Iz ItiiMkcjga prihajajo dan na dan bolj žalostne vesti. Nihilisti se razširjujejo med vojaštvom in pomorstvom. Major Tihocky, ki je bil odločen v životno stražo carjevo, ju tudi nibilist in sedaj zaprt. Cesarja je to zelo užalilo. Casar hoče baje vse svoje premakljivo blago iz dežele spraviti.
Iz lliiblina. 20 000 lib. stri. obetajo tiBtemu, ki pove za morilce lord Fr. Civendisha in Tomaža Bourke.
Hcffuiiov iz	prihaja zd*j
na stotine z vsakim Lloydovira parnikom, vra-čajočim s« iz Aleksandrije. Vsa pomorska mesta na Grškem, v Italiji in na Francoskem so tacih begunov polna. — Zdaj bo zadnji na potu, ker so vsi Evropci Egipt zapustili.
Iz AIckMaiMlriJ«. Parlamentarno bandero »o pokazali (12. t. m.) po trdnjavah 'okoli Aleksandrje. Lidije s takim baoderom
so se bližale angleškim vojnim ladijam. — V Aleksandriji se vrše strahovite reči. Izpuščeni jetniki ho mesto zažgali. Evropejski oddelek je razdejan. 100 Evropejcev je po obupnem uporu bilo razmesarjenih, drugi so se rešili na ladije. Egiptovski vojaki zapuščajo Alek-eandrijo in se pomikajo v notranjo deželo. — Ali je to uže konec, prve tragedije v Egiptu, ali bode sultan veroval, da z Angleži ni dobro tefienj zobati, ali bode Arabi paša spregledal, da zoper silo ne zmaga le trmoglavost, ali je pa bombardiranje Aleksandrije le začetek strahovitih vojska in zapletenih vprašanj je sedaj težko uganiti. To le ve tisti, ki vodi osodo držav. — Mi le toliko vemo, začek je storjeo, neizmerno ljudi je uže sedaj nesrečnih in umorjenih, na miljone vrednosti uničeh, drugih vesti še pričakujemo.
Najvažneje vprašanja pri VBem tem je pa vprašanje zarad „Sueškega kanala". Nekateri mislijo, da je Seyumour na svojo roko kaj Ukrenil o varnosti kupčijskih ladij, ki mislijo iti preko tega kanala ne vedoč, kaj se je v Aleksandriji zgodilo; ako bi namreč Egipčanje ladije napadali, postane to vprašanje še bolj zapleteno, ker tirjali bi prizadeti odškodnino. —
Izvirni dopisi.
Iz Kočevja, 9 julija. (Birma.) 2. julija so mil. knezoškof tukaj birmovali. Dan poprej so delili zakrament sv. birme v Starem Logu, in od tam so se na večer istega dne pripeljali v Kočevje. Mestni župan z odborniki jim je šel naproti do Male gore, kjer jih je spodobno pozdravil in v mesto spremljal. Tukaj je čakal priljubljenega v.šjega Pastirja slovesen sprejem. Pri gimnazijskem poBlopji, ovenčanem s zastavami, bila sta zbrana učiteljska zbora gimnazije in ljudske šole v polnem številu, b šolsko mlad no vred obeh zavodov. Nska učenka je mil. knezoškofu govorila ljubeznjiv pozdrav v vezani besed, ter jim izročila krasen šopek, znak ljubezni, udauosti in veselja. Visoki gost bo blagovolili pri sprejemu nekoliko pomuditi se, osrečevaje z Iju-beznjivimi ogovori zbrane čakalce. — Drugi dan ho birmovali čez 1400 birmancev. Ntu-godno vreme je pognalo brezštevilni ljud v cerkev, ki je še za domačo firo pretesna, da je bila malih in odraščenih v pravem pomenu natlačena. Šu dvakrat toliko jih je moralo čakati vzunaj. Vsi smo se čudili, da so motili mil. knezoškof pravi soparni gojev celih šest ur neprenehljivo prenašati.
Pri obedu Bmo videli razuu več duhovnov domače dekanije še preč. g. tukajšnjega okrajnega glavarja, vis. č. g. dekana Ribniškega in blag. g. fjrstmajBtra E. Fabra.
Pozno na večer istega dne bo bo mil. knezoškof odpeljali v Mozelj, kjer bo drugi dan birmovali. Bog jih spremljaj na nadaljnjem potovanji! S temi srčnimi voščilami Bmo se od njih poslovili.
Domače novice.
V Ljubljani, 15 Julija.
(MaSnilcovo posveSevanje) Be bode pri rias vršilo: 20. julija (uubdijakonat), 22 julija (di-jakonat) in 23 julija (preab terat). Posvečenih bode 6 gg. bogoslovcev III. leta.
(Slovenščina pa Škofijski ordinarijati.) Duhovščina dekanije ptujske je imela 10. t. m. konf renco, v kteri se je sklenilo, knezošknfij-skemu ordinarijatu lavantinskemu priporočiti jako obširno rabo slovenskega jezika. Naj pri tej priliki opomnimo, da je kuezoškotijski or-
dinarijat ljubljanski duhovnikom na prosto voljo dal dopisovati mu v nemškem ali slovenskem jeziku. Mnogi duhovniki pa se še zdaj drže starega nemškega šimeljna in dopisujejo nemški, kakor prej svoje dni. Prav toplo jim toraj priporočamo, naj se marljivo poslužujejo dovoljene jim pravice, in naj dopisujejo slovenski, ker je knezoškofijski ordinarijat takib dopisov veBel, in je le na ta način mogoče, naši škofiji dati pravi Hlovenski značaj.
(Sole, srednje in ljudske) privzemši tudi I meBtue ljudske šole Bklepajo danes šolsko leto.
(Sprejem v sirotišnico.) Po razglasu deželnega odbora kranjskega od 10. julija t. I. št. 3001 bode nekaj dečkov in deklic v začetku šolskega leta 1882/3 v sirotnišnico v Liubljaui sprejetih, morebiti bodo tudi nekatero sirotinske štipendije na roko oddane. Prošnje za sprejem v sirotišnico ali za podelitev štipendij na roko naj se po deželi c. kr. okrajnim glavarstvom, v Ljubljani pa mestnemu magistratu do 10. avgusta t. I. izroč<5. Slavna C. kr. glavarstva in ljubljanski magistrat, gotovo pa tudi častita duhovščina bodo radovoljno vsakemu povedale, kako je treba take prošnje narediti in kaj je v njih treba dokazati.
(Novi „prerok",) o kterem je bilo te dni dosti govorjenja po Ljubljani, se piše Ignacij Sunčič, govori gladko slovenski in je doma tam nekje pri Ljutomeru ali Ptuju na Štajar-Bkem ter je še le pred nekaj časom prišel v Ljubljano in se naBelil v neki hiši v F.orija-novih ulicah. Ni pa tukaj prodajal samo sv. pisma, ampak zb ral je v svojem stanovanji tudi ljudi okrog sebe in j m pridigoval, dasi se je b i pri ljudskem številjenji oglasil za konfVsionBlozerja ali brezverca. Prvi tak shod je bil 25. junija. Ko je to zvedela policija, kteri omenjenega shoda ni bil naznanil, kakor bi bil po družbeni postavi storiti moral, hotel ga je magistratni svetovalec g. Perona iz nenaditi pri drugim takem shodu, ki je bil nastavljen na 4. jul ja. ,,Pa ..prerok', kakor ga ljudje imenujejo, je to o pravem času zvedel, in predavanje opustil. Ko je g. Perona prišel k njemu, našel je tam le 3 ženske, kterim je nekaj bral. Polic ja je reč preiskovala, ženBke zaslišala, in kaznovan bi bil zarad prestopka družbene postave. Ker je pa že zadnjič omenjeni dogodek od srede 12. t. m. zvečer pokazal, da je njegovo bivanje v Ljubljani nevarno za javni red in mir, ga je v četrtek 13. t. m. policija posilno odgnala ali spravila od tod. O ipeljal se je ob '/a2 uri proti Trstu. Posebnega razuma in vednosti ni imel, kar je pač umevno pri človeku, ki je bil navaden kočijaž, preden se je lotil tega opravila, ter stopil v službo britansko svetopisemske družbe. Okoli bv. Jurija bil je v trebanjskem okraju, kjer je nevednoBt ljudstva nekoliko časa porabil, da je prtcej knj g tam raztrosil. Govoril jim je prav sladko, a tudi za eno ali nekoliko laži več Be ni dosti pomišljeval. Govoril je po hišah, da je iz Rima od bv. Očeta poslan, da mora vsako hišo obhoditi in vsacemu čisto resnico povedati, da se ne bojo na sodnji dan izgovarjali, da ga ni bilo k njim »tri. Počet-koma je svojo kupi jo opravljal (trav t hotap-sko, a ko bb je to županstvu, žandarmeriji, okrajnemu glavarstvu in sodniji naznanilo in je sprevidel, da mu te no morejo do živega, ker se je ekazal, da ima od deželne vlade dovoljenje, postal je iz Bkrivajnčeg^ Be tihotapca, drznejši in je bolj očitao ponuial Hvojo robo, a tudi sedaj le takim ljudem, kterih nevednost je ujiorabljati upal. Ko je pa začelo vrešati in bo osleparjeni k spoznanju prišli, ka| da so prav za prav kupili, jo je uaglo popihal
zmed njih, gotovo nič dobrega ne sluteč. V Višnji gori, kjer je hotel svojo kupčijo zopet pričeti, so mu boje podplate namazali, se reče, s kolmi ga nBgnali, da jo je moral naglo pobrisati. Od tam je bilo čuti, da jo je bil potegnil tje proti ŠtajarBki meji in je poskušal svojo kupčijo krog Krašnje. Tudi okoli Smlednika se je boje klatil in sv. pismo prodajal, kakor smo pred nekimi tedni poročali v „Slovencu". Naj toraj ljudje čujejo, kjer se bode sedaj naBelil, da škodo ne bodo trpeli na svoji duši. Na Kranjskem ne sme knjig več prodajati, ker mu je deželna vlada 12. t. m. odvzela dotično pravico.
(Pred okrajno sodnijo ljubljansko) ste bili v četrtek dve obravnavi, tožil je državnega pravdnika namestnik g. Pajk. Prvi zatoženec je bil vodja narodne tiskarne g. M. Armič, zatožen prestopka tiBkovne postave, ker se je primerilo nekdaj, da je , Narod" prepozno bil poslan državnemu pravdmštvu v pregled (cenzuro). Zatoženec se je izgovarjal, da pri državnem pravdništvu ne zapišejo vselej prave ure v dotično knjigo, sodnik pa ga je Bpoznal krivega in obsodil na 10 gld. kazni. — Druga obravnava je bila zoper gosp. O. Bamberga, gosp. L. Iliderlapa in gosp. §uhadobnika zavoljo „Ljudskega Glasa". Bamberg je bil tožeu istega prestopka ko Armič, ker je št. 5 „Lj. Glasa", ki se pri njem tiska, prej dal iz tiskarne ko na cenzuro, tako da je bila že prejšnji večer med ljudi prišla; zatoženec se zgovarja s tem, da do državnega pravdnika poslani deček lista ni mogel oddati, ker je bila pisarna že zaprta. Gg. Iladerlap in Suhadobnik sta pa tožena, da sta ae pregrešila s tem, ker prvi ni naznanil zadnjega kot aolaBtnika lista, kakor poBtava veleva; gosp. Iladerlap opravičuje to zamudo, češ, da je gosp. Suhadobnik ie administrator lista, ne pa solastnik. Sodnik razsodi, da bo vsi trije krivi, in obsodi Bamberga na 10 gid-, Iladerlapa in Suhadobnika pa tudi na 10 gld. kazni.
(Dežela kranjska) je tožila erar za povrnitev stroškov pri kužnih boleznih. Državna sodnija je naši deželi prav dala in država ji mora povrniti 93.889 gl. 64 % kr. pa 6% do 1. novembra I. 1881. Deželo je zagovarjal naš na Dunaji bivajoč odvetnik dr. Crobath.
(Francoskemu profesorju LegSr-ju na (ast) napravili so bili narodnjaki 13. t. m. v čitalnici večernico. Legčr govori razne slovanske jezike in jih uči na pariškem vseučilišču.
Razne reči.
—	Zlate maše bodo obhajali: Prečast. g. Jožef Skubic, duhovnik v pokoji, v Ribnici 26. julija; preč. g. Jurij Steierer, fsjmošter v pokoji, pri Stari cerkvi 30. julija; preč. g. Janez Toman, dekan v Moravčah, G. avgusta, m preč. g. Janez Kovačič, dekan v Trebnem, 15. avgusta.
—	Duhovske spremembe v lavant. škofiji: Č. g. Karol Ilribavšek, katehet iz nemški pridigar v Gelji, je postal špiritual v mariborski duhovšnici; č. g. Anton Bilon, župnik ua Vranskem je prejel naslov duhovnega Bve-tovalca.
—	Žužemberk dobil je narodnega žu-liana, za kterega jo bi 28. juiija skoraj enoglasno izvoljen, — (samo 2 glasov ni dobil), — vrli narodnjak g. Kari Zavodnik, trgovec in hišni posestnik. Kužmanovega gospodovanja je toraj kome, vsem poštenjakom na radost in veselje.
—	Razpis učitelj, služb: V Šiški pri Ljubljani. 1.) leten plača 500 gld., doklade 50 gld. in stanovanje, 2.) 450 gld. Na Brezovici 2. učit. služba 400 gld. do 26. julija t. 1 V Nevljab pri Kamniku 400 gld. In stanovanje do 15. avgusta t. I. — V Zalogu , v Žabnici, v Olševku in Beanici po400gl. in stanovanje; na novo uredjeni šoli v Duplah pri Trž ču 400 gl. in stanovanje; v Poljanah 2. učiteljska služba 400 gld. vse v okraji Kranjskem — do 20. avgusta t. I.
V šolskem okraji Radovljica: V Kranjski gori, 450 gld. in stanovanje stalno, eventuell. začasno do 15. avgusta. Na 2razredmci v Dobravi pri Kropi 400 gld. in stanovanje za časno, ali tudi provizorno do 15. avgusta. — Druga učiteljska služba v Gorjah 400 gl. in stanovanje se razpisuje v stalno umeščenje do 5. avgusta. — V Litijskem šolskem okraji: 1.) Na 3razredni ljudski šoli v Zagorji 3. učit. službB, 400gl. in stanovanje; 2.) na lrazred-nici v Žalni, 450 gold. in stanovanje; 3.) na 3razredn ci na Vrhniki 2. učit. služba 500 g). 4.) na lrazrednici na Polic', 400 gl. in stanovanje — do konca julija t. 1.
—	Cesarjevič Rudolf pride 10. avgusta v Trst gledat razstavo in bode stanoval v Miramaru.
—	Za popravo cerkve v velem Lo-§ nu so cesar podarili 400 gld.
—	Letina po celjski okolici kaže silno lepo. Mož, ki je hodil po ondašnjtm polji, se jo kar razsolzil, ko se je spominjal svojega domačega, po toči popolno pokončanega kraja.
—	VSlatinBke toplice je doŠlo do 3. julija 574 gos-tov. Deželni zbor š:ajart»ki je s 27 glasovi proti 23 sklenil, da toplice ostanejo v deželnem oskrbovanji.
—	Ogenj v tržaškej bolnišnici. V nedeljo ob 12. uri je z&čelo goreti v nečem magazinu tržaške bolnišoice, kder so za postelje pripravljene slamnate vreče nakopičene, plamen je uže skoz omnžje švigal, ko so ognjegaeci prihiteli in pogasili ogenj v 2. urah popolnoma. Bolnikom ni bilo o tem Š9 znano ne in tudi niso bili v nevarnosti. „Eimost".
—	Popotvanje v vzhodno Afriko. Iz Laškega nameravajo poslati potnike v preiskovanje vzhodnje Afrike. Vodja jim bode C. Gregori, ki ni več novinec v takem podvzetji. Preiskovati hoče svet med rudečim morjem in etiopskim višavjem, ne samo zarad vednosti, marveč tudi zarad kupčije in politike. Izšli bodo iz Asab, ki je nova laška naselbina tam, od tod mislijo ofinovati kupčijeko pot s tovori na kamelah. Ali bodo kaj dosegli, je v»žno vprašanje. Obnebje mori domače, kaj še le tujce, in bati se je krvoločnih Tribu iz Afar, ki so umorili potnika Gislletti, čegar truplo še sedaj ni pokopano. Vlada bode skusila pogoditi bo z mogočnim sultanom iz Aussa.
Javne družbe.
17.	julija. 2. eka. drž. pos. Jurja Markoviča iz Kamnika. Sodnija Kranj. — Toaavlj. drž. pos. Antona in U1Š0 Hren iz Zagorice. Lašiče.
18.	julija. 2. eks. drž. pos. Antonije Gamšek iz Kačja, Račje. — 1. eks. drž. pos. Martina Jereb iz Loke (Karlovec) št. 521 710 gl. Loka.
1. eks. drž. pos. Mateja Germek iz Lazov; 640 gld. Vrhnika. — 1. eks. drž. pos. Terezijo Boh iz Zažara; 840 gl. Vrhnika. —
19.	julija. 3. eks. drž. pos. Štefana Drganc iz Zgornjih Lokvic. Metlika. — 1. eks. drž pos. Serjakina iz Iške vasi 1895 gl. Ljubljana. — 1. eks. drž. pos. Matija Kobal iz Planine 510 gld. Vipava, — 1. eks. drž. pos. Marijo Srebot iz Vodic 610 gld. Vipava. — 1. eks. drž. pos. Jakoba Vodnik iz Zaloga 2000 gl. Ljubljana. — 3. eks. drž. pos. Štefan Drganc iz Lokvic št. 27. Metlika. — 1. eks. drž. nograda Frančiške Kuzman iz Bršlina 900 gld. ltudolfovo. — 1. eks. diž. pos. Jožefa Jarc iz Vaš 659 gld. Ljubljana. —
20.	julija. 3. eks. drž. pos. Marka čučič iz Bojane vasi 2720 gld. Metlika. — 1. eks. drž. poB. Janeza Mikuš iz Rakitne 3880 gl. Vrhnika. 1. eks. drž. posest. Franceta Zupančič iz Vinice 670 gld. Cernemelj, — 1. tka. drž. pos. Janez Mihelič iz Jerneju vasi 155 gld. Ornemelj. —
1.	eks, drž. pos. Janeza Zalaznik iz Cerkovske vasi 8040 gl. Logatec, — 1. eks. drž. pos. Aut. Jerina iz Zgornje vaBi 62 gl, 839o gld, Logatec.
2.	eks. drž. pos. Andreja ltibnikar iz Gorice 200 gld. Kranj.
21.	julija. 1. eks. drž. pos. Marije Kure iz Č pl 452 gl. Černcmelj. — 1. eks. drž pos. Mihaela in Katarine BiŽal 1200 gld. Černcmelj. — 1 eks. drž. pos, Jož. Smolnikar iz Osredka 3045 gld. Vrhnika. — 3. eks. drž. pos. Janeza Stra šinec iz Krasinic 4560. Metlika. 3. eka. drž. pos. Marka Oučič iz Bojane 2720 gl. Metlika.
22.	julija. 1. eks. drž., hiša Frančiške Ma-giater Ilradeckijevo predmeatje v Ljubljani 2550 j
j V založbi J os. Kosel-na je rsvnokar na
svitlo iaSia knjiga za cerkvcuo (cec.lijausko) godbo v II. nnti.su:
Das Harrnonium Spicl
in stnfeinveiser, griindlicher Anordniuig zum Selbstuntcrriclit,
verfasst und allen Freunden tiefernster Musik gevvidmet von
Bernliard Mettenleiter,
Chordirektor in Kempten, Mitglied des Rcfcrenten-CollegiumB dea ,,Cacilienvercina fiir alle Liindcr deutscher Zunge" und Priises des Diocesan-Ciici-lienvereins Augsbnrg. Ers ter The H Ouus 30. tir. 8°, broseh. Preja fl. l 80 Mit der Post ti. 1'85. MT Die e r s t c Auflage dieses \VeTkes erschien im Mai vorigen Jahres und war in naheztt 6 Monateu achon vergriflen, gewias der besto Bewei» fiir die Vorziigliehkeit des Buclics. Dasselbe ist im CUcilienvereinskatalog aub Nr. 510 aufgcnomtnen.
Einige Stimvien der Pi ease iiber die erste AvUage:
. . . Dieses mit einern uberaus grossen Fleie« und , wie es aich von dem allverehrten Verfasser nicht anders envarten lilsst, mit einer selir tieferi Fachkenntnias bearbeitete Buch verdient in der Kirchen - Musik - Literatur als ein „vorziigliches'' Werk begriiaat zu werden ...
Beil. zur Augab. Postzeitung 1880 Nr. 10$. . . . Die vorliegende Schule ist sehr faaslich rationell, logiseh und streng stufengemiisa auf-gebaut. .. AVer die Schule mit Kifer studirt, wird nicht nur ein fertiger Spieler werdcn, sondern aich auch einen ansehnlichen Grad von musikaliseher Bildung erwerben.	(2)
Koln. Volkszeitung 1880 Nr. 137. , . . Fine griindliche und praktiache Anleitung
.,	„	, v	„, v., . _ . j zum Selbstunterriciite auf dieaem Instrumente...
gld.	3. eks. drž. pos. Martina loncik iz Zgorniega 1 __ • , , , , . ,	mi- t	,
?	, . , ,. n t t »	, .	Die meiaten der zablreichen musikalischen Vorlagen:
Iga.	Ljubnana. d. eks. drž. pos. Jerneja lurk iz > , , ..	,T ■ , . . , 1T . .
° J J	1	J	j Modulationen, v orspiele, Nachspiele, llarmonisirung
; etc. Bind aus Mettenleiters eigener Fedcr und be-
■ ! kunden den geivandten , grundlichen und ernsten
Loža. 1640 gl. Lož.
Umrli so:
9.	julija. Marija Kržič, dekla, 38 let, jetika. Jakob Peteln, hišnik, 71 let st»roat.
10.	julija. Julija Mahkota, 4 leta, griža.
11.	julija. Jože Ciber, tiskar, jetika. Frančiška Kotnik, hiš. posest. 62 let, srčni mrtud.
.0. julija v bolnici. Rozalija Guftnacher, 24 I., strežsjka. tifus; Ana Merkužie, dninarca, 44 let, jetika. — Marija Kopač sr. mrtud.
Musiker. — Das Werk ist bestens empfohlen.
Fr. Scbmidt, Domkapelmeister in Miinster. Za obilna naroCevauja se priporoči
H»t«liAlkii fmlkvnrim
Stolni trg štev. 6.
Poslano.
p. n. gospodom narodnim pevcem.
Pri notranjskej carcdpej davnosti v Postojni dae 3. septembra t. 1. peii bomo skupno tri zbore: „Napre)", Dav. Jenko, „Ustaj rode", G.Eisenhut, in »Jadransko morje", A. Hajdrich.
Vse p. n, gg. vodje naroriuih pevsk li zborov in po.-amezno gg. pevce, ki se hočejo dejansko udeležiti omenjene Rlavnost,;, prav uljudno prosim, da se blagovolijo prej ko mogoče za litografirane note gornjih pesem cg a-Biti pri meni.
V Postojni dne 10. iulija 1882.
Josip Lavrcnčic,
blagajnik ožjemu odboru.
8 n | Stara gostilnica
5 v veliki župnijski vasi, v Št. Vidu 8	na Dolenjskem,
M z več sobami in kleti , živinskimi hlevi in
j| vrtom, za vsako obrtni j o in kupčijo	F
pripravna, daje se na V8Č let V najem,	f Več pove iz prijaznosti administracija tega f
n lista.	'	(2)	|
Med najstarejše in najboljše domače
Zdravila razširjene po celi Evropi, se štejejo
švedske kapljice.
Posebno se priporočajo zoper take bolezni, ki pridejo iz pokvarjenega želodca ali pa iz prehlajenja. Te kaplje imajo to moč, da naredč dober tek, odpravijo hettiorojide, črve. zlatenico, omotico, okrepčajo slabe
ŽlVCe, in odstranijo krč. Odpravijo se ž njimi
tudi debele sline, zaprti vetrovi, glavobol in slabosti v želodcu.
Salvatorjeva lekarna v Zagrebu ima
star recept, po kterem se delajo te Švedske kapljice ter se razpošiljajo po celem svetu. Ena flaša velja 50 kr.
Prave švedake kapljico imujo na prodaj : Na Dunaj i: J. WeiSS , lekarna „pri zamorcu, Tucblauben 17 ; J. Hcrbal>ry, lekar, Neubnu, KaiecrBtrasse 90; v Zagrebu: S. Mitlbaell, Salvatorjeva lekarna. (12)
——n—nifiriTirnM iriiu' iiiirn'wwif»nimali
- RatpKh-evn
zdravilna kava
po receptu dr. Ferdinanda Katsch-a v Stutt-gartu, ki jo edino pravo pripravljajo Henrik Frank ovi ainovi v Ludvigaburgu.
Popolnoma naflomestnje ttro Im!
Z mlekom je okusen in
redilen ŽiVCŽ Z«t IjlldstVO; ta kava ne draži čutnic, pa je prav zdrava, redilna in lallko prebavljiva- poaebno ju toraj priporočati ljudem, ki ' imajo slab želodec. Tudi je priporočila vredna zarad izvrstno finega kavinega duha in male cene, in ker je brez pridevka prave liaV6 že za kuho pripravna.	(10)
Dobiva se
v vsih večjih in manjših špecarijskih štacunah, mestih in po deželi.
Po znižani ceni |
j || so dobivajo SlornSrkovi zbrani spisi pri gosp. H izdatolju Mih. Londovšeku v Ptuju (Pottau) H in sicer: l. 1'o.sni po 50, II. Basni in lit. Živo-H topisi pa po 70 kr.	(4)
|j Pri istoin oddajajo so tudi Val. Oroinovl jI spisi in to po 40 kr. broš. izvod.
Telirftrntlču«: di-»«r«e cen« 14. julija.
Papirn« r»ni» 77 25 — Brehurna fantu 78 05 — 151 ,t« rent« 95 90 — lUOOletno diiarno posojil« 131 30
Kreditne hIccmc 327— — Lomioi, 120---C««. ki»
M-kini 6.67. — 2l>-(rnnhov «-58.