Gospodarske organizacije že delajo statute i Pred dnevi je bila v Kočevju j razširjena seja predsedstva občin- | skega sindikalnega sveta, na ka- 1 terega so bili povabljeni tudi j Predsedniki sindikalnih podružnic, | sekretarji in direktorji nekaterih 1 Večjih gospodarskih organizacij. | Obširno so razpravljali o statutih I delovnih organizacij. Ugotovili so, f da so povsod že začeli priprav- j ^jati statute, ponekod pa bodo os- I autike statutov že v kratkem za- I celi obravnavati kolektivi. Z zbi- j ranjem gradiva za statute so za- I teli tudi v manjših podjetjih, če- j Prav nimajo še povsod izvoljenih | komisij za pripravo oziroma izde- š lavo statutov. Na seji so sklenili, | naj bi v vseh delovnih organiza- ' vijah izvolili te komisije najkas-doje do 15. februarja. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Leto VIII. — Št. 6 S SEJE ObLO KOČEVJE KOČEVJE, 1. FEBRUARJA 1963 Cena 20 din Plan in združitev Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Kočevje so bili odborniki informirani o osnutku družbenega plana občine za letos, medtem ko bodo o njem ponovno razpravljali in sklepali na naslednji seji, ki bo 27. februarja. Delovnim organizacijam so tudi } svetovali, naj najprej pregledajo j dosedanja pravila, pravilnike in j _ . vso ostalo notranjo zakonodajo in 1 tako občuten -porast bo vplivala Osnutek plana predvideva, da se bo letos povečal celotni dohodek v gospodarstvu za 27,6%. Na ugotovijo, kaj bi lahko še upora- ■ drli pri sestavljanju statutov. Ta I predvsem proizvodnja nove Kemične tovarne. Tudi izvoz se bo Pregled je nujen predvsem zato, 1 v primerjavi z lanskim letom ob-kor je bilo že večkrat ugotovlje-d°, da so mnoga podjetja pravilnike prepisovala oziroma jemala Vzorce po drugih podjetjih. To je lrnelo za posledico, da taka pravila niso odgovarjala posamezni 8ospodarski organizaciji, ker v njih ni bilo zajeto stanje, problematika in perspektiva podjetja. , _______ __________________ _____ Sindikalni svet meni, naj bi ne j v tem letu približno enake kot so 'diela podjetja za izdelavo statu- I bile lani, v glavnem pa bodo vlo-tov nobenih vzorcev, ampak naj | žene v Itas jn kmetijstvo. čutno povečal in sicer kar za 29,4 % oziroma bo znašal preko milijardo dinarjev. Občutno se bo povečal tudi uvoz surovin (za 93 %), medtem ko se bo uvoz reprodukcijskega materiala znižal za 13,1 %. Skupni uvoz bo znašal vrednostno nekaj več kot polovico izvoza. Investicije bodo tudi plana proizvodnje je predvsem, da je dobilo podjetje po razdelilniku, ki ga je izdelala okrajna gospodarska zbornica (in še zaradi nekaterih drugih okoliščin) za nad 10.000 kubičnih metrov manj hlodovine iglavcev, kot je zaprosila. Podjetje se je zaradi take razdelitve, ki ne ustreza njenemu proizvodnemu planu, že vložilo ugovor pri okrajni gospodarski zbornici. Odborniki so razpravljali tudi o poteku zadnjih zborov volivcev. Ugotovili so, da so se občani na vseh zborih izrazili za združitev kočevske in ribniške občine. Občani so utemeljili svoje predloge predvsem s tem, da bi bila združitev gospodarsko koristna za obe komuni. (O teh utemeljitvah smo podrobneje pisali že v prejšnji številki lista.) O morebitni združitvi so razpravljali na seji tudi odborniki ljudskega odbora in prišli v glavnem do istih zaključkov kot občani na zborih volivcev. V razpravi o osnutku plana za letos so pojasnili zastopniki KGP, L. ; 01 vsaka organizacija izdelala sta- j tut po svojih specifičnih pogojih. ! Udeleži seje predse^tva so j ^d^o le^T rn^n^ ur!n ’ Je ^ malo pre- * celotnega dohodka za- Uranjen (kar pa po mnenju sm■«■■■ i m m mn Biucovanje I KLUB RIBNIŠKIH IN KO- = I CEVSKIH ŠTUDENTOV OR- j ' GANIZIRA V SOBOTO, 2. FE- ! = BRUARJA v PROSTORIH I TVD PARTIZANA V RIBNICI j ' »BRUCOVANJE« S PROGRA- ! e MOM. IGRALI BODO VESELI I | hribovci. VABIa,eni, j ^"'^VMIIIIIIIIKIIIHMMMimMIIIHBHMIIIimiMMBIIIIIIliaHMHillir Mnogim v premislek Mnogi študenti Kluba študentov Kočevske so precej pasivni v odnosih do kluba. Nekateri se sploh ne udeležujejo sestankov in niso pripravljeni kakorkoli priskočiti klubu na pomoč pri uresničevanju predvidenih načrtov. Tako se večkrat zgodi, da se zbere na sestan- Medicinska fakulteta |l i edicinska fakulteta — sanje marsikaterega srednješol-|yl ca. Tudi kočevski dijaki se radi vpisujejo nanjo. Iz 1 1 prejšnje »Fakultete za splošno medicino in stomato- logijo« se je preimenovala v Medicinsko fakulteto, študij je kot povsod zajela nova šolska reforma, ki pa se odvija na obeh oddelkih v nekoliko drugačni obliki. Na stomatološkem oddelku je bil uveden stopenjski študij. Prva stopnja traja tri leta, druga dve. Na oddelku za splošno medicino traja študij prav tako pet let in je nedeljen. Delo je usmerjeno v praktično smer in bodo tako bodoči strokovnjaki — zdravniki bolje pripravljeni za prakso kot je bilo to doslej. Bodoči zdravniki predvsem delajo več ob bolniku v bolnici. Po šestem semestru se mora študent odločiti za študij ene praksi najbolj potrebnih smeri. To so: socialno-medicin-ska, kirurška, internistična in ginekološko-porodniška. Izbrani smeri se posveti lahko študent že v prvem letniku, vendar je študij do šestega semestra za vse enak. Predavanja so v ciklusih, vsak ciklus pa vsebuje en sam predmet. Učni načrt predvideva za stomatologe v prvem letniku in zimskem semestru naslednje predmete: biologija, anatomija, histologija in embriologija, uvod v stomatologijo, normalna morfologija zobnega organa ter predvojaška vzgoja. V drugem semestru pa poslušajo študentje fiziko, kemijo, fiziologijo, fiziološko kemijo, medicinsko psihologijo, praktikum na zobnem fontomu in predvojaško vzgojo. Slušatelji splošne medicine pa imajo v prvem semestru predavanja iz biologije, splošne nege bolnika s praktičnim delom, anatomije, histologije in embriologije ter predvoja-ške vzgoje, v drugem semestru pa fizike, kemije, fiziologije, fiziološke kemije, medicinske psihologije, uvoda v medicino in predvojaške vzgoje. Kriterij pri izpitih ni ravno lahak. Do zadnjega letnika se vrste študentov močno skrčijo. To dokazuje, da je študij na medicinski fakulteti dokaj zahteven. Izpit opravi študent po končanem ciklusu predavanj iz določenega predmeta. V višji letnik pa se lahko vpiše po opravljenih predpisanih izpitih. Po končanem študiju na prvi stopnji stomatologije postane slušatelj dentist, po dovršeni drugi stopnji pa specialist za ustne bolezni. S splošne medicine dobimo zdravnike splošne prakse in s poglobljenim znanjem ali v internistič-ni, kirurški, socialno-medicinski ter porodniško-ginekološki stroki. Dijakom svetujemo, da dobro premislijo, kako je s študijem medicine in posebno vestno spremljajo fiziko, kemijo in biologijo, kajti iz teh predmetov bodo opravljali prve izpite na fakulteti. Tudi pri sprejemnih izpitih na fakulteto bodo morali opraviti preizkušnje, šele potem jim bo dovoljen vpis (ali pa ne!). Medicina je znanost, ki potrebuje točne in sposobne ljudi, kajti zdravnik odgovarja za človeška življenja. Eden od pogojev za študij medicine je, da se vpišete na fakulteto. Ta je na Vrazovem trgu 2 od Ljubljanici. Navodila in obrazce za vpis pa dobite na dekanatu, ki je prav tam, nima pa uradnih ur takrat, kadar si to bruc želi. I. U. Gimnazijcem <> v v v v i v I' 1» \ v v kih kluba peščica ljudi, na katerih potem sloni vse delo. Res je, da je klub začel letos z bolj smotrnim delom in da so nekateri že pozabili, da sploh še obstoja, vendar to ne opravičuje njihovega odnosa. Pred vsakim sestankom so nabiti na vseh vidnejših mestih, kjer se zbirajo študenti kočevske in ribniške občine in tudi po vseh fakultetah lepaki, ki vabijo na sestanke kluba. Vendar večina vestnih študentov te lepake spregleda ali pa jih celo sploh noče videti. Toda nekaj le drži in to je bil tudi sklep odbora KŠK, da tisti, ki sedaj ne vidijo kluba ali ga nočejo videti, ne bodo naleteli na POL URE Imel sem pol ure časa do predstave. Dolge pol ure ali skoraj celo večnost. Tudi trenutek bi bilo lahko te pol ure. Pred kinodvorano so se ljudje prerivali in zadevali drug v drugega. Slišal si kakšen moški -pardon« ali ženski -oh neroda«. Že od bližnjega vogala so te nadlegovali za vstopnice. Ogledal sem si reklamne slike filmskih igralk z bohotnimi prsmi, ki so jih očitno zelo sramežljivo skrivale za globokimi dekolteji. Skupina pubertetnikov je z izbuljenimi očmi zijala vanje in žvečila gumi. -Ah! Perfektno! Ta film si moramo ogledati, fantje!« »Madona je seks ta Cardinalka. Pa meni se že bolj dopade Bri-gitka. Naj reče kdo kar hoče, ampak ona je res prim a!« »Si gledal Prodajalko vijolic?« se oglasi tretji. -Seveda. Tudi ploščo že imam. Ti pa glej, da mi čimprej vrneš Preši v j a. V soboto jo rabimo za hausbal« Pogledal sem na uro. Se 25 minut. Hotel sem se jih znebiti v bližnjem bifeju. Prehod čez cesto mi je zaprl semafor. Ob meni se je ustavila starejša ženica in me prosila, da ji povem, kdaj gre lahko čez. -Tovariš gospod, veste, ne vidim dobro. Slišala sem, da bomo morali kmalu imeti repetnice, če bomo hoteli čez cesto. Nekaj groznega, ta promet!« Na drugi strani se je na vse načine zahvaljevala. Ko se je že izgubljala v množici na pločniku, je njen glas zamrl ob prodajalcu časopisov, ki je kot avtomat enakomerno in po skoraj nezmotljivem vrstnem redu ponavljal naslove revij in časnikov. Dalje po ulici je bilo še nekaj mlajših prodajalcev, ki so si verjetno hoteli prislužiti vstopnice za kino ali kaj podobnega. Nekateri so kričali kot bi hoteli preglasiti ropot avtomobilov in tovariša na drugi strani ulice. Prižigati so se začele luči in neonske reklame. Njihovo utripanje ie dalo ulici svojevrstno podobo. Poleg tega ta reka ljudi na pločnikih. Koraka naravnost skoraj ne moreš narediti. Preden sem prišel zopet čez cesto, sem dvakrat zaklel in izkazati se je moral moj refleks. Avtomobil mi je švignil (Konec na 6. strani) razumevanje, kadar bodo v težavah. Poudaril bi, da bo Klub študentov Kočevske dajal priporočila za štipendije pri Obeh občinah kakor tudi pri podjetjih, hkrati pa bo poročal štipendistom tudi o delu študentov, tako o učnih uspehih kakor tudi o sodelovanju v klubu. Zato dobro premislite odnos do matičnega kluba in pristopite v njegove vrste ne samo kot pasivni opazovavci, temveč kot ljudje, ki so pripravljeni poleg svojega študija tudi delati in pomagati klubu pri njegovemu delu. Verjemite, da potem, ko bo govora o dodelitvi štipendije ali zvišanju, kakor tudi ostalih stvareh vas tudi klub ne bo pozabil in vam bo dal dobro priporočilo. Poleg tega pa ne mislite, da boste morali v klubu samo delati. V letošnjem letu bo klub organiziral razne ekskurzije, izlete, prijateljska srečanja v športu z gimnazijo in s kolektivi naših podjetij. —te— I Plesne vaje na I | v I » ■ ■ ■■ j kočevski gimnaziji I Želja vsakega mladega člo-j veka je, da si najde zabavo, j Vendar je pogosten pojav pri | mladih ljudeh, da se tisti, kn | se ni naučil plesati, izogiblje I družbe ter zabav. Toda pri tem 1 se čuti nekako prikrajšanega | za nekaj, kar bi mu nudila j | mladost, če bi se naučil tega, | 1 kar so se naučili njegovi so- = j vrstniki. | Kočevska gimnazija je letos I le dobila s pomočjo našega klu-[ ba plesnega učitelja, ki bo v I zimskih mesecih vodil plesne I vaje. Že prve plesne ure so po-j kazale, da si gamnazijska ml a- j j dina želi naučiti plesati. Na I | vsakih plesnih vajah se zbere [ j mnogo dijakov in dijakinj, ki | 1 z vnemo posnemajo korake = svojega plesnega učitelja. Spr-I va je res mogoče malo bolj 1 okorno, toda kmalu je prema-j gan prvi občutek negotovosti. ! Toda namen plesnih vaj ni samo, da se bodo dijaki in dijakinje naučili starih in sodobnih plesov. Korenine plesnih vaj segajo še dalje. Pri plesu si človek izpopolni inteligenco, privzgoji si čut lepega vedenja. In če bodo plesne vaje dosegle to, bo namen dosežen. Za žel j eno pa bi bilo, da bi j bile podobne vaje organizirane I tudi za ostalo mladino in ne | samo za gimnazijo. Vendar pa je za to gimnazijska dvorana premajhna, saj sprejme komaj dijake kočevske gimnazije, kaj šele ostalo mladino. V kolikor pa bi se pokazalo zanimanje in seveda našli primerni prostori, bi tudi tu priskočil na pomoč KŠK in preskrbel tudi za ostalo mladino primernega ples-i nega učitelja. -te- 7la& ckžami cepwezmtant Srečala sva se po dolgem času in popolnoma slučajno nekje v vedo le tisti, ki ga poznajo in še Ljubljani. Zaposlen je pri podjetju »Ilrast« iz Dolenje vasi, name- 10 najbližji znanci. Ne bi bilo prav, da o njem ne zvejo še drugi. On je eden redkih državnih reprezentantov, ki jih je dala Kočevska in edini reprezentant iz majhne vasice Novi kot nad Dra-garsko dolino. ščen pa je v Ljubljani. Tudi da jc Jože Knavs državni reprezentant sem zvedel slučajno. Skoraj bi lahko rekel, da mu jc priznanje mimogrede ušlo. Že iz domačih krajev sem ga poznal kot skromnega fanta. V Kočevju je živel štiri leta in si tu tudi pridobil kvalifikacijo. Tako sva se dobro poznala in pristal jc, da mi pove nekaj o svoji kratki, a bogati športni karieri. — Kdaj si se prvič začel intenzivno ukvarjati z veslanjem? — Kadrovski rok sem služil pri mornarici v Splitu. Tu sem preko raznih testov in temeljitih preizkušnjah prišel v ožji izbor za osmerec »Mornarja«. To je bilo leta 1959, torej pred olimpiado v Rimu. Trening je bil sistematičen in za začetnika, kot sem bil jaz, dokaj naporen. Od nas so veliko pričakovali, mi pa smo hoteli obdržati ugled Mornarja, ki je bil dolga leta najboljši klub v državi. — Tvoji prvi važnejši nastopi? — Prvi važnejši nastop sem imel že naslednje leto na tradicionalni majski regati na Bledu. To je bila hkrati tudi ocenjevalna regata za izbor v državno reprezentanco, ki naj bi branila naše barve v Rimu. Sledila je vrsta medklubskih tekmovanj v državi, na katerih smo želi uspehe. Naslednje važnejše tekmovanje je bilo junija na Bledu, Tokrat v mednarodni konkurenci. Poleg domačih klubov smo premagali tudi Zahodne Nemce in Avstrijce. Za tem nismo več nastopali na tekmovanjih, ker je bil naš osmerec v celoti določen za izbor reprezentance. Nekaj tednov pred olimpiado smo se zopet znašli na Bledu, tokrat na pripravah. Tu so bile sestavljene posadke veslaške reprezentance. Trening je bil pod vodstvom strokovnjakov, veslali pa smo v različnih kombinacijah. Zaradi raznih peripetij nismo pravočasno dosegli normo. Ko pa smo v zadnji priložnosti in v standardni postavi normo še celo premi orese.Sl: in dosegli tudi nov državni rekord, pa je JOK že o-i-p^avoril in z odhodom na olim- :-čh ni bilo nič. Naše razočaranje je bilo veliko... — Kje si nato še nastopil? — S pripravami za olimpiado se je končalo veslanje v letu 1962. Z zimskim treningom smo mnogo pridobili in v naslednji sezoni smo zlahka dosegli prva mesta na domačih vodah, pa tudi težjo normo za državno reprezentanco smo pravočasno izpolnili. Sledil je troboj Zahodna Nemčija — Avstrija — Jugoslavija 15. julija. V Pas-sauu je tedaj zmagala Jugoslavija, naš osmerec pa je celo premagal zlato olimpijsko medaljo iz Rima — Zahodno Nemčijo. To je bila zame in za kolege naj dražja zmaga in največji uspeh. Potrdili smo ga tudi naslednji dan na mednarodni regati v istem mestu. Istega leta smo bili še na mednarodni regati v Berlinu, a mesec dni kasneje že na evropskem prvenstvu v Pragi. Tu nismo dosegli posebnih uspehov, ker smo bili pač po stažu in letih med najmlajšimi reprezentancami. Toda uradno registrirano sedmo mesto na svetu je bil za na-s velik uspeh. — Najlepše doživetje in največje razočaranje? — Zmaga v Passauu in prekrižani računi za olimpiado. Na vprašanje, ali je trenutno pripravljen v kakšnem slovenskem klubu, je odgovoril: »Ne.« Poleg redne službe obiskuje tudi večerno srednjetehnično šolo. Šolanje plačuje sam, toda kljub temu, da kaže podjetje do njega veliko razumevanje, se šola in redna zaposlitev ne ujemata najbolje. To je torej Jože Knavs. Preveč je skromen, da bi vsakomur pripovedoval o svojih uspehih. Zanje Koristno s prijetnim Počitnice! Kdo jim ne bi dal roko in užival v brezskrbnih dneh. Za študente so se začele nekoliko prej in se bodo tudi končale pozneje kot dijakom. Toda študent ima in nima počitnic! Tu so izpiti, ki so ponavadi prav med počitnicami. Toda kaj bi tisto, počitnice so vseeno, čeprav se zaradi preizkušenj pred predavatelji za nekatere nekoliko zavlečejo. J'e pa potem bolj veselo ... Letos nas je zima bogato obdarila s snegom in naše smuči bodo globoko zarezale v prijetno belino. Marsikateri bo telebnil po strmem hribu, sc zasmejal in nadaljeval smuko. Težje bi bilo, če bi padel pri izpitih in mogoče ne bi mogel več nadaljevati študija. Tudi to se zgodi, saj stopnice na fakulteti so tako spolzke. Vendar vseeno, počitnice so tu. Uživajmo jih in če ne gre drugače združimo prijetno z neprijetnim kot jc to napravil študent Pepc, ki je kar na smučanje vzel skripte in tako intenzivno izkorišča počitniški čas. Posnemajte ga! — z"7 >botni večer. Kam naj ;rem, kam naj se dam? ■■-^Študiral ne bom, pregnati moram žalostne misli.« Odložil je knjigo in se zazrl v trepetajočo svetlobo na steni, ki je prihajala iz zakurjene peči. »Aha, že vem!« V žepu je poiskal kovanec in ga vrgel v zrak. Gledal je, kako se je obračal in se potem zakotalil po tleh. »Mož, na ples grem!« se je odločil. (Če bi se kovanec postavil p-okonci, bi šel spat). Oblekel se je in se odpravil po škripavih, razmajanih stopnicah. Odprl je vežna vrata 'in se stresel od mraza. Zavihal si je ovratnik in roke potisnil globoko v žepe. Okrog vogala je turobno zavijala burja. Nad poslopjem se je bleščal rdeč neonski napis »Bar«. Vstopil je in šele čez čas so se pričeli prikazovati skozi gost cigaretni dim obrisi ple-savcev. Melodija počasnega bluesa. Tihi zvoki umirjenega ritma so napolnjevali prostor in uspavali misli. Videl je le rahlo premikanje nog in pozibavanje bokov mladih plesalk. »Danes mi ni do zabave,« si je dejal in se predal mislim. — Tudi kovanec vedno ne ugane. Bolje bi bilo, da bi ostal ---------------------J MORA doma, v temi poleg tople peči. Ne vem, kaj me je vleklo sem! Sedel je na prosti sedež v kotu in opazoval razgrete, vesele plesavce. Oni v ozadju so se mu zdeli kot sence, kot silhuete na sivi zavesi tobakove-ga dima. Hrup gostov je naraščal, se lovil in se utapljal v razgibanem ritmu twista, tu in tam pa je preplavil dvorano glas pevke. Enolični, naveličani glas, ki se je razpršil v dimu pod stropom. In nato, že veliko kasneje, so se glasovi pričeli tišati, plesavcev je postajalo vedo manj. Ni vedel, koliko časa je razmišljal, ko je nenadoma začutil dotik hladne roke. Bil je plačilni: »Prosim, gospod, čas je za odhod. Zapiramo« Vstal je, vzel plašč in odšel. Burja je še vedno zavijala okrog vogalov, še vedno je ležala gosta megla nad ulico. Toda nekaj se je spremenilo v njem, ni vedel, kaj, toda nekaj ga je težilo, dušilo... Njegova senca se je počasi oddaljevala in risala zveriženo podobo na starem, v neskončnost segajočem zidu spominov. Janez Pugelj -------- P (0) 1IL U M1IE odšel, on te pa tudi ne more čakati zunaj.« »Sicer pa ga ti poznaš, oče. To je Janko.« Odšel je iz bifeja in se vrnil * tovarišem. Nisem več slišal njihovega pogovora. Zena v črnem je še vedno jokala. Bral sem časopis in pazil, da ne prekoračim odmerjenega časa. Natakar se mi je celo rahlo priklonil, ko sva končala obračun, kar vsekakor nisem pričakoval. Potem sem hitro stopal proti dvorani! Prodajalci časopisov so še vedno vzklikali. Spomnil sem se žene v črnem. Zakaj je jokala? Čutil sem utrip mesta, skoraj velemesta bi lahko rekel. Minil* je točno pol ure, ko mi je biljeter pretrgal vstopnico. Iva* Urh Ilustriral Jože Požar (Nadaljevanje s 5. strani) tik pred nosom. Na drugi strani je bila neka mamica z otroškim vozičkom in med nama je bilo komaj toliko prostora, da je šel skozi lahko standard v fiatu. Se petnajst minut mi je ostalo za bife. Hitro sem naročil kuhano vino, ki pa do mene ni hotelo tako hitro. Ob sosednji mizi je sedela družba. Niso bili ravno veseli. Žena v sredini je bila črno oblečena. Pristopil je mlajši moški. »Zdravo Mitja! Od kod pa ti? Kako si zvedel?« Žena v črnem je zajokala. Počasi so se ji začele nabirati solze na licu. »Oprostite, zunaj me čaka kolega. Ali naj ga pokličem?« je dejal Mitja. »Seveda. Ti menda ne boš takoj ^S£ITNISK0 POTEPANJE PO JUGOSLAVIJI (6) Dioklecianov revmatizem »Dioklecianova palača, gradjena potkraj trečega i početkom cetvrtog stolječa naše ere, doživjela je — ovakova kakova je da-nas — velike promijene u odnosu na svoj prvotni antički izgled« le komaj razumljivo mlel, stresal iz ust besede, pomešane s sli-ko, se neprestano obračal kot mlin na veter in krilil z rokami, kažoč nam starinsko zidovje, nato pa nas prijel pod pazduho in ftas odvlekel naprej, po ozkih uličicah in prehodih, preko dvo-rišč in trgov »čika Pero«, »cicerone« — vodič skozi bogato zgodovino starodavnega Splita oz. njegove Dioklecianove palače... . Ko smo v Splitu izstopili, nas !e ženska srednjih let, sključena ? skromna, pobarala če potrebujemo prenočišče. Stopili smo ? ni° mimo trga, preko mostu in .° smo prešli nekaj dvorišč in se lzmotali iz kopice igrajočih ?j:rok, smo prišli do stanovanja, j^alo smo si oddahnili, nato pa, *djub zaspanosti, krenili v mesto. SPLIT , Je zaradi svoje lege, izredno blagega podnebja, bogate kultur-110 zgodovinske zapuščine, prostranih peščenih plaž in odličnih Prometnih zvez z ostalimi deli uržave in inozemstvom eno najbolj znanih turističnih mest Jugoslavije. Poleg tega je Split tudi glavno mesto Dalmacije in njen Kulturni center. Poleg vsega dru-?ega pa ima Split še nekaj: Mar-Jau in Dioklecianovo palačo ... KDO JE BIL VELIKI DIOKLECIAN? Operator Dioklecian — tako je vedel povedati naš vodič Jp &ka Pero — je bil. kakor tudi ipaj drugih rimskih cesarjev, Llr, in se je rodil, kakor domnevi0, v neposredni bližini današ-™e9a Splita. Bil je skromnega ■0(*u, svojo bliskovito kariero pa ,e nastopil kot navaden vojak, (^■zadnje je bil proglašen za im-Peratorja velikega rimskega ce-*arstva (284. I.) Potem ko je pravil pomembne reforme, je aa:?delii cesarstvo na vzhodno in aflodno, l. 305 pa se je prosto- re je Odrekel prestolu. Umal dnr.a*?r kak penzionist) ?-a’ da h°bal° Jadranskega n 1° je rini v veličastni palači, živei jot kaditi pred tem, j Gradil Čn življenja. Palačo v*likeonKOTnai 6 kilometrov 0a ^esta Salone. DIOKLECIAN JE IMEL REVMATIZEM »Dali znate, zbog čega je podi-gao Dioklecian ovu palaču baš u ovom kraju?« se je zarotniško sklonil čika Pero k nam, medtem ko smo stali pred vrati starodavne cerkve. »Znate, imao je reumu...« Naj bo tako ali tako, za gradnjo palače prav tu se je odločil verjetno zaradi blagega podnebja (saj ima Split prav toliko sončnih dni na leto kot Neapelj), v bližini Splita so številni vrelci, kopel v njih pa blagodejno vpliva na revmatične ljudi, prav gotovo pa je tudi hrepenel po rojstnem kraju. »VELIKA DOMAČIJA« Dioklecianova palača je res velikanska domačija; grajena je v obliki nepravilnega četverokotnika in obdana z mogočnimi zidovi. Po notranjem razporedu je palača podobna malemu grškemu mestecu. Severni del palače je bil zgrajen za potrebe cesarjevih služabnikov, dvorjanov in vojske, v južnem pa je Dioklecianova grobnica, Peristil itd. Od zunanjih sten je zapadni del prekrit in uničen s kasnejšimi gradnjami. Ohranjena so samo tako im. železna vrata s četverokotnim notranjim dvoriščem. PO IMPERATORJEVI SMRTI Veliki imperator C. Aurelius Valerius Diokletianus ni dolgo užival svojega veličastnega dela in lepot svoje palače. Umrl je 313. leta. Palača je postala državna lastnina, zato so že v 4. stol. organizirali v njej tekstilno manufakturo za potrebe vojske. Kasneje, v 5. stol., je iskala zavetje v palači še ena cesarska potomka — hči cesarja Teodozija, nato pa še dva poslednja rimska cesarja brez prestola. PADEC SALONE V začetku 7. stol. so mesto Salona (sedanji Solin), največje in najpomembnejše mesto v tem delu sveta, temeljito porušili Avari. Prebivalci so zapustili domove in se zatekli na bližnje dalmatinske otoke, nekaj pa za zidovje Dioklecianove palače. S tem je bil postavljen temelj današnjega Splita, prav do danes pa predstavlja mestno središče starodavna palača, ki je še zdaj preprečena s številnimi srednjeveškimi ozkimi ulicami in majhnimi hišicami. Takoj ko pridemo iz pristanišča, nas mesto vsrka, postanemo del njega in z njegovimi prebivalci (ali pa še bolj) drvimo po ozkih ulicah in hlastamo za zanimivostmi, ki jih srečujemo skoraj na vsakem koraku, že za sam ogled palače potrebujemo veliko časa, pa četudi nas vodi izkušeni poznavalec čika Pero (tako vsaj SPLIT Z MARJANA mu pravijo otroci, ki jih srečujemo: »Dali ste dobili nove žrtve, čika Pero?« se spakujejo, mi pa vneto prikimavamo njegovemu pripovedovanju, čeprav razumemo komaj vsako tretjo besedo). Mimogrede se lahko izgubite, potem pa tavate in tavate. Sele ko obupate in hočete koga vprašati, kje ste, se znajdete tam, kamor želite... V SENCI GRGURA NINSKEGA Tako majhne smo se počutili ob njem, tako nebogljene, da smo si komaj upali ozreti v njegovo namrščeno, bronasto obličje. To MEŠTROVICEV KIP GRGURA NINSKEGA je splitski velikan — kip Grgura Ninskega — delo kiparja Ivana Meštroviča. škof Grgur iz Nina je živel v 10. stol., znan je pa po tem, da se je odločno boril za uporabo slovanskega jezika v bogoslužju. Umetnik Meštrovič je v podobi Grgura Ninskega združil stoletne napore Slovanov na vzhodni obali Jadrana za politično in kulturno afirmacijo. Vse to nam je na hitrico povedal čika Pero, na koncu pa še to, da so med vojno hoteli pretopiti kip v topove. Z velikimi napori in žrtvami je uspelo meščanom kip skriti in ga potem spet postaviti na sedanjem kraju, pred severnimi vrati palače. PODZEMLJE Zadnja leta so pričeli odkrivati številne podzemeljske prostore palače. Podzemeljski prostori so nastali zato, ker teren, kjer palača stoji, pred gradnjo ni bil raven. Obstojali sta dve varianti: zemljišče nasuti in ga izravnati ali pa na spodnjem koncu, ob morju, napraviti višje temelje. Podzemeljski prostori palače so jasna slika nekdanjega cesarjevega »apartmaja«. Sčasoma so v kleti nametali skozi odprtine toliko smeti, da so jih zasuli do vrha. Doslej so že očistili dober del zahodnega dela kleti. Ko bo vse očiščeno, bodo kleti Dioklecianove palače predstavljale svojevrstno obeležje antične arhitekture. SREČANJE Pred petimi leti sva z Žanom prikolesarila v Split iz Kočevja v dobrih petih dneh! Ko sva se nekega dne sprehajala po mestu, naju je ustavila starejša ženska, naju premerila z ostrim pogledom in vprašala: »Dali znate prevesti ovo, dico moja: O mein Gott, ich habe sechs Kinder und kein Brott?« nato pa je brez besed in ne da bi čakala odgovor odhitela dalje. Ko sva se ozrla, sva videla, da je nekoga ustavila in ga nekaj spraševala. Kakor takrat smo tudi tokrat stopili na Marjan, splitski Tivoli ali Maksimir, samo da je še veliko lepši in zanimivejši in ga ne opeva zaman pesem o »div-nom Marjanu«. Pred nami se je razprostrla široka panorama Splita, stisnjenega ob polkrožni obali, na drugi strani pa se je kadil in snoval industrijski del, povsem drugačen od turističnega. Tam daleč, v pristanišču, je zateglo zatulila ladijska sirena, prisopihal je ozkotirni čiro, mimo mežikajočega svetilnika je počasi pripolzela ladja in se z bokom prislonila ob pomol. Za njo, v široki beli brazdi razburkane vode so se podili galebi in veselo cvrkutali. Zahajajoče sonce je poslednjič osvetilo otoke. Pod nami je zahropel avtomobil, ki je po strmi cesti nekaj peljal, malo dalje v kopališču Jadran pa se je brhka plavolaska poslednjič pognala v morje, zaplavala, nato pa, ko je prilezla ven, izginila v kabino. Kopališki dan je umrl, ko pa je nastopila noč, je oživela, kakor vsak večer, splitska »promenada« ... F. Griv ec ■BIIIMtllMHBMIlllliaMHMHMIllIBBBWIlimilaaamilMIIHaaBBBIi.. En človek kontrolira 5000 proizvodnih operacij Moskva — Sovjetski specialisti so pred kratkim našli sistem, s pomočjo katerega lahko en sam človek kontrolira 5000 proizvodnih operacij, ki jih opravi v eni sami sekundi v cementarni. Kvalificirani človek, ki bo kontroliral te operacije, bo lahko vsak trenutek preveril delo, katerega koli sektorja proizvodnje. Novi sistem bodo uporabljali v vseh cementarnah, ki jih bodo v bodoče zgradili v Sovjetski zvezi. i i Tedaj je Klavdija Ivanovna zahlipala in z vsem telesom omahnila na kraj postelje. Roka je zarisala polkrog in skušala doseči Hipolita Matvejeviča, pa je v istem hipu padla na vijoličasto odejo. Hipolit Matvejevič je zavreščal od strahu in planil k sosedi: »Zdi se mi, da umira!« Agronomova žena se je resno prekrižala in ne da bi skrila radovednost, je skupno z možem, bradatim agronomom, odhitela v hišo Hipolita Matvejeviča. Vorobjaninov je omotičen zablodil v mestni park. Medtem ko sta agronomska zakonca skupaj s svojo postrežnico urejala pokojničino sobo, je Hipolit Matvejevič taval po parku, se zadeval ob klopi in imel od rane jesenske ljubezni odrevenele parčke za grme. Po glavi se mu je blodilo vrag vedi kaj. Doneli so ciganski zbori, orkestri prsatih dam so brez prestanka igrali tango »amapa«, pred očmi sta mu vstajala moskovska zima in dolg črn konj dirkač, ki prezirljivo prha na pešce. Veliko stvari mu je plesalo pred očmi: oranžne spodnjice, ki so mu bile tako pri srcu, vdanost lakajev in morebitno potovanje v Cannes. Hipolit Matvejevič je jel stopati bolj počasi in se iznenada spotaknil ob telo mojstra za krste Bezenčuka. Mojster je spal, ležeč v kožuhu poprek čez ILF IN PETROV predle z ledom, krhkim ko oblati. Na Ulici tovariša Gubernskega, na katero sta krenila, se je veter igral z izveski. Iz smeri Staropanskega trga je s hruščem in truščem, kot bi kdo zapiral rolete, pridrdrala vrsta gasilskih voz z mršavimi konji. Gasilci so sedeli na platojih in bingljali z nogami v platnenih hlačah, majali z glavami v šlemih in se drli na vso moč zoprno: »Našemu ljubemu gasilskemu mojstru slava, našemu dragemu tovarišu Nasosovu sla-aVa...!« »V Koljke se peljejo, na svatbo sinu gasilskega mojstra,« je ravnodušno ugotovil Bezenčuk in se počohal pod kožuhom po prsih. »Potemtakem brez bro-kata in brez vsega?« Prav tisti čas je Hipolit Matvejevič že vse odločil. »Grem,« je sklenil, »in ga poiščem. Potem pa bomo že videli. »V mislih na briljante se mu je še pokojna tašča zazdela bolj mila, kot je bila v resnici. Obrnil se je k Bezen-čuku: »Vrag te pocitraj! Pa naredi! Z bro-katom! S cofi!« Tretje poglavje PODOBA GREŠNEGA Ko je izpovedal Klavdijo Ivanovo je duhovnik cerkve Frola in Lavra oče Dvanajst stolov 5 pot v parku. Od udarca se je predra mil, kihnil in planil na noge. »Nikarte se vznemirjati, gospod Vorobjaninov,« je razvneto spregovoril, ko da bi nadaljeval nedavno začeti pogovor. »Krsta d& dela.« »Klavdija Ivanovna je umrla,« je naznanil naročnik. »No, bog ji naj sveta nebesa,« je želel Bezenčuk. »Torej ,se je preselila na oni svet’, starka ... Starke se .preselijo na oni svet' ali .izroče dušo bogu’, kakršna je pač starka. Vaša, na primer, je bila majhna; torej ,se je preselila na oni svet’. Tista pa, ki je bolj obilna ali bolj suhljata, tista, pravijo, .izroči dušo bogu’.« »Kako — pravijo? Kdo pravi?« »Mi, mojstri. Vi, na primer, ste postaven možakar, velike rasti, čeprav suh. Za vas bi se reklo, če bi umrli, česar pa vas bog varuj, da ste šli v .krtovo deželo’. Kdor pa je trgovec, iz bivšega trgovskega sloja, za tega se pravi, da ,je šel po gobe'. Kdor je bolj neznaten, na primer hišnik ali kdo od kmetov, za tega pravijo, da ,se je v jamo zvrnil’ ali da ,se je stegnil’. Kadar umirajo mogočnjaki, železniški sprevodniki ali kdo od vlade, velja zanje, da .gredo v večna lovišča’. Tako pravijo o njih: ,Ali veste, da je naš šel v večna lovišča’?« Pretresen od te nenavadne razvrstitve človeških smrti je Hipolit Matvejevič vprašal: »No, kaj pa, ko boš ti umrl, kako bodo mojstri dejali o tebi?« »Jaz sem neznaten človek. Rekli bodo: .Bezenčuk je škripnil.’ Samo to.« Potem pa je resno dodal: »Kako neki naj bi jaz .izročil dušo bogu’ ali .naj bi šel v večna lovišča'? Neznaten človeček sem ... Kako bo pa s krsto, gsopod Vorobjaninov? Kaj naj bo res brez cofov in brokata?« Hipolit Matvejevič se je zopet pogreznil v nenavadne misli. Ne da bi bil kaj odgovoril, je krenil dalje. Bezenčuk jo je mahnil za njim, nekaj na prste računal in, kot običajno, momljal. Luna je že zdavnaj zašla. Bilo je hladno ko pozimi. Luže so se spet pre- ■pnyFedor Vostrikov ves razburjen stopil iz ' *hiše Vorobjaninova. Vso pot do stanovanja se je razmišljeno oziral in se zmedeno smehljal. Proti koncu poti je razmišljenost dosegla tako stopnjo, da je za las manjkalo, pa bi bil prišel pod avto okrožnega izvršnega komiteja »Drž. št. 1«. Ko se je izmotal iz vijoličaste megle, ki jo je bilo izpuhalo vražje vozilo, se je oče Vostrikov do kraja zmedel in ne glede na častitljivost in srednja leta je ostali del poti lahkomišljeno predirjal. Mamica katerina Aleksandrovna je pogrinjala mizo za večerjo. Oče Fedor je rad zgodaj večerjal, kadar ni imel večernic. Tedaj je očka odložil klobuk in slekel toplo, z vato podloženo suknjo, pa na mamičino začudenje smuknil v spalnico, se zaklenil in z votlim glasom začel peti »Spodobi se ...« Mamica je sedla in bojazljivo zašepetala: »Že spet mu nekaj roji po glavi...« Burna duša očeta Fedorja ni poznala pokoja. Nikoli ga ni poznala. Ne takrat, ko je bil gojenec cerkvene šole, Fedja, ne tedaj, ko je bil brkati semeniščnik, Fedor Ivanič. Potem ko je prestopil iz semenišča na univerzo in tri leta študiral na pravni fakulteti, se je 1915 ustrašil morebitne mobilizacije in spet stopil v semenišče. Najprej je dobil red diakona, potem je bil posvečen za duhovnika in poslan v okrožno mesto N. Vselej. na vseh stopnjah duhovniške in državljanske kariere je oče Fedor ostal grabež. Oče Vostrikov je sanjaril o lastni tovarni za izdelavo sveč. Misel, kako se na velike tovarniške bobne nnmotavajo debele voščene vrvi. mu ni dala miru. pa si je zamislil razne načrte; ti naj bi mu prinesli osnovni in obratni kapital za nakup tovarnice v Samari, ki jo je že dolgo imel na muhi. Ideje so očeta Fedorja obšle nepričakovano in vselej se je brez odlašan in lotil dela. Začel je kuhati pisano oralno milo; nakuhal ga je na pude, milo pa se ni penilo, četudi je vsebovalo velik odstotek maščob, vrh vsega je bilo pa še trikrat dražje kot ono iz »Pluga in kladiva«. BRANKO COPIC: Oslovska leta — Uh, s kakšnim veseljem bi ga kresnil s temle svojim kvihtom! — mi zarenči Baja na uho in tiplje za utežjo v žepu. Ko je bila ura pri kraju, je naša skupina zdirjala na dvorišče in se zbrala okrog Duleta. — Je vse v redu, povej? Namesto odgovora pa nas je Dule pričel šteti in sam zase nekaj računati. — Kaj je s tabo, bratec sladki? — zavpij6 Hamid Rus. — Računam, koliko jih bo kdo dobil, — zaskrbljeno odgovori De-De-Ha. — Česa? Klofut? — vklikne Baja. — Ratlukov vendar, bratje skavti! — veselo odgovori De-De-Ha in razveže vrečico, v kateri je malo prej nesel krušno sredico. Bila je polna rahatlokuma. Pospravili smo jih kot bi mignil, šele potem se je pričelo podrobno spraševanje. — Si mu natlačil škatlo s kruhom? — Nisem. —- Kako da ne, da bi te strela? — se razjed Baja. — Kaj pa si storil z njim? — Pojedel sem ga, — mimo prizna De-De-H8 — Kako pojedel? — Z užitkom. Ko sem odprl vrečico s kr»" hom, mi je tako zadišalo, da si nisem mogel kaj. Skočil sem na dvorišče in se nabasal ko; volk. Ham, ham, ham, pa ga ni bilo več. Sam1 dobro veste, da sem bil danes brez kosila. — škatla pa je lepo prazna, vrag te poči" traj! — zavpije Krsto. — Smrdonja nas bo spregledal. — Le nič se ne boj, — je zagodrnjal De-D6' Ha. — Ravno stopim z dvorišča v hišo, k6 pride kuharica. »Daj, no,« pravi, »dečko, vrz* tale kurja čreva tjale na smeti.« — Kakšna čreva? — se začudi Baja. I — Kakšna neki — reče Hamid. —- Zase in z$ prefekta peče kure, za nas pa je stara govedih dobra. j — Vzamem tista čreva, — nadaljuje De-D" i Ha, pa mi na lepem šine na misel: vidiš, to* boš del Smrdonji v škatlo. — In si dal? — poskoči Baja od veselja. — Dal, zaprl, zalepil in mu vtaknil v žep, na kratko konča De-De-Ha. — To bo pogled6 — Ej, kaj bi dal, da bi videl, kako se ri našemu Smrdonju potegnil obraz, ko bo zagled kurja čreva! — vzdihne Baja. — Kaj ko bi se jaz kje tam skril? — vpra1’ Krsto Bolha. — Po navadi sedita na isti klejV tam pa je zmeraj tema, nihče me ne bo vid — Ne bi bilo napak! — smo bili brž vsi za V — Takoj ko se bo začelo mračiti — v dir Vr° Žegar Aleji. ^ i Ravno končali smo. ko smo zagledali na»e| I novega sošolca Boiba Košutiča. Nismo ga mat'8 ker je bil zmeraj zlikan in načičkan. Zato 5 , i mu tudi dali priimek Bobo Petelinček. Pa ver>d mu je De-De-Ha ponudil ratluk in ga vpraša1-— Ti je všeč tole, a? , Irti — Oho, sijajen je. Ravno take sem danes pil za reditelja. m. — To je zelo dobro, poučljivo reče De-P®' r Zmeraj kupuj samo to vrsto. Murat se jih je učil delati v Carigradu. VI- . flj- Ta večer smo Krsta Bolho nestrpno čakali-li smo pripravljeni na vse: da bo prišel ali P.., tepen ali v divjem diru, za njim pa Smrdo«1^, ali da nam ga bodo prinesli mrtvega. Vrag kaj sc vse lahko pripeti v temi. -i* — Brate sladki, to bo golaž, če ga Srnrd1 zagleda! — je stokal Hamid Rus. A — Uh, ko bi imel moj kviht! — je vzkl' Baja in težkal utež na dlani. — To bi P Smrdonjev nos. — Kurja čreva, oho! Primerno darilce dfl^ jZ' od kavalirja, kakršen je Smrdonja! — svečan^-javlja De-De- Ha in leze na mizo. Baja ga D nečen pogleda in začuden vpraša: eS£' — Glej, glej, odkod pa ti s tako sladkimi dami?! lf|1 51 — Pravkar prebiram neki roman in sxA'l^ sposodil modrost iz njega, — odkritosrčno P De-De-Ha. (SE nadaljvjE' 8TBVILKA 6 'Ucedmkooa posta Tako vzgajamo mladino Predstavniki družbenih organizacij Podjetja storitvenih obrti KOVINAR Kočevje so nam poslali naslednje pismo, v katerem pojasnjujejo primer nezglednega »vzgajanja mladine«, o čemer smo pred kratkim pisali. Pismo objavljamo v celoti: Tovariš urednik! Ker smatramo, da je bil članek pod gornjim naslovom, objavljen v »NOVICAH« dne 18. 12. 19fi2, napisan zaradi nepoučenosti, dajemo k temu spodnje pojasnilo, ki je potrebno, da n'e bi člani naše skupnosti bili nepravilno poučeni in mislili, da člani našega kolektiva na splošno ne postopajo v duhu socialističnih •^ačel ali da ne skrbe za socialistične medsebojne odnose. Res je, da so se v članku navedeni primeri v našem Podjetju zgodili, res pa je tudi. kar članek nepravilno prikazuje, da so bili ti in taki primeri, še predno je sekretariat LMS v podjetju o njih sklepal, obravnavani in sicer na razširjenem sestanku obratnega delavskega sveta »Kleparstva« it. 12. 1962, na katerem so bili s strani kolektiva in navzočih l^koj soglasno obsojeni, da so Prizadeti pred celotnim kolektivom priznali svojo krivdo in da niso ravnali prav, da so dejanje samokritično obžalovati in da so se prizadeti pred oelotnim kolektivom za prvič oprostili. Zbrani člani kolektiva z nami vred, ki smo sestanku pri-s°stvovali — ni pa bil navzoč Predsednik LMS podjetja in ‘Udi ne pisec članka — smo Ugotovili, da je s tako obrav-navo primer dovolj jasno obojen, da so krivci z javno krinko tudi bili kaznovani in da to stvar rešena Zaradi tega je tudi celotna razprava v zapis-u»ku tega sestanka pomanjk-ttvo opisana, ni pa res, da bi ujem sploh ne bila navedena n tudi ne, da bi naši organi o primeru ne bili razpravljali ali ga celo ne hoteli obsoditi ali kaznovati. Mislimo pa, da so kazni različne in da je v tem primeru bila moralna kazen, ki je bila izrečena po celotnem zbranem kolektivu, hujša, kot pa bi bila materialna. Medsebojnim odnosom v podjetju posvečajo tako uprava kakor tudi organi upravljanja in družbene organizacije podjetja vso potrebno skrb in poudarjamo, da so bili doseženi v primerjavi s preteklostjo lepi uspehi. Enako skrb posvečamo vsi brez izjeme tudi mladini, ki je je v podjetju precej, ker sc celoten kolektiv zaveda njene vloge in želi doseči, da bi sc ta ob delu tudi strokovno dovolj dobro izšolala in tako postala vreden naslednik sedanjih vodečih in kvalificiranih članov kolektiva, sposobnih dobro opravljati dela in usluge našim državljanom in skupnosti. Družb, organizacije podjetja »KOVINAR« Kočevje Ponovno polka v kinu Ko sem v Novicah pod rubriko pošta uredništvu kritiziral ribniški kino zaradi neurejenega predvajanja glasbe med filmom »Nikoli v nedeljo«, je upravnik odgovoril, da se je pokvaril magnetofon in da ga je moral kar med predstavo popravljati in da se je zato slišalo v dvorano. Morda je to res in nič nemogočega, ampak da se je to pripetilo že drugič prav meni, ki sem tako redek obiskovalec ribniškega kina, težko verjamem. To je bilo v nedeljo, 27. I. ob popoldanski predstavi filma »Maščevalec Kjor Ogli«. Kot prvič sem tudi tokrat slišal nekaj časa originalno glasbo in polko, potem pa še neko nemško popevko. V bodoče naj kinooperater popravlja magnetofon bolj potiho, da se ne sliši v dvorano in ne moti obiskovalcev. n. n. TRAVA Obč£ ^rav* je bil 27. januarja $0 ' ztior gasilskega društva, ki ,6a udeležili tudi gasilci iz % nje.vasi ter gostje od občin-4istagasilske zveze. Gasilci so v Vhs‘ji spregovorili o potrebah • Nujno bi bilo zamenjati fšžg. no brizgalno, najživahnejši ?9j]juV(>r Pa se je razvil ob vpra-, ririr.i ■ P’abnje gasilskega doma. ley, h so bili postavljeni že pred ni ’Srr\ nadaljevanje gradnje pa ^°t-reh„stev- Novi dom je nujno štev n n’ vendar potrebnih sred-V6J ii?, morejo zbrati sami. Do-kGpJIV> je dodelil 40.000 din le Ob ^evje. ®^s3lei občnega zbora so Je treba zame- nje vasi ter sestavili pionirsko desetino. Občinski ljudski odbor Kočevje bodo zaprosili za prenos lastninske pravice za garažo, ki jo ima sedaj Avto in nikomur ne plačuje najemnine. M. P. * t ua Je i-rena zame- ni zbiri?010 brizgalno, še nagega rt 1 sredstva za gradnjo S^vitj vv.0rria (letos je treba na-^li J stolp za sušenje cevi). KA^tivnn^*0 tudi kompletno tudi xdesetino' vključili pa nnveč članov iz Sred- To je kočevski avtobus Lj-13-00, potem ko so ga potegnili iz kolpe in pripeljali v Kočevje. Seveda so ga precej poškodovali tudi med reševanjem iz vode Ko so Poljanci krošnjarili... Do leta 1890 so si nekateri možje in fantje iz Poljanske doline, ki so odslužili vojake, pomagali tako, da so hodili kroš-njarit na Kordun. Tam so kupovali cunje in jih plačali z drobnim blagom. Ko so nabrali dovolj cunj, so jih prodali judovskim trgovcem v Karlovcu. Takrat pa je bila na Kordunu tolpa hajdukov, ki so imeli skrivališče v Petrovi gori. Njihov poveljnik je bil Peter Kvočka. Po ukazu Kvočke niso smeli hajduki Kranjčanom (tako je imenoval poljanske krošnjarje) storiti nič žalega. Kranjčanom je le zapretil, da morajo molčati o vsem, kar o hajdukih slišijo in kar vidijo ter da mu morajo nositi iz Karlovca smodnik in šibre. Krošnjarji so seveda iz strahu in ljubega miru hajduškega poveljnika ubogali. Nekateri krošnjarji so s to obrtjo toliko zaslužili, da so v več krajih na Kordunu odprli trgovinice. Na Kordunu je imela takrat vsaka hiša svojega psa, zato so imeli krošnjarji biče, da so se branili psov. Nekoč je šel neki krošnjar čez gmajno v drugo vas in se ustavil pri stogu sena in nekaj robantil, zraven pa mahal z bičem in govoril: »E, da mi je tu Peter Kvočka, to bi mu pokazal!« Na nesrečo pa je haj-duški poveljnik spal prav v tem stogu. Slišal je krošnjarja in vstal rekoč: »Ti si to, Kranjče?« Krošnjar se je ustrašil in se je skušal izgovoriti: »O Perica, že ves dan te iščem, da ti dam, kar imam.: Peter Kvočka je vzel »latico,« polno drobnarije in se začel oddaljevati, Kranjčan pa je zavpil za njim: »E, Perica, imej ti »latico«, a Kranjčan ima klju- če!« Hajduk se je ustavil, vrgel »latico« ob tla, da se je razbila, pobral drobnarijo in odšel. Jože Smalcelj Grčarice: Delavci ne morejo delati v gozdu, zato belijo celulozo v vasi, kamor jim jo pripeljejo vozniki. Na sliki: stric Vence je spet napravil »turo« Zimski motiv Pismo z Gore Pred kratkim je uredništvo sprejelo povabilo na Goro; tedaj smo tudi zapisali, da na Goro res zelo poredko zaidemo ter obljubili, da bomo Gornike obiskali, kakor hitro bodo dopuščale vremenske razmere. Te dni pa nam je pisala dopis tov. Marija Ivančič iz Petrincev in med drugim pravi: — Pred kratkim sta prišla na Goro dva uslužbenca Elektro, da bi popisala lastnike elektro števcev, ki jih je na Gori 42. Števce naj bi prevzelo v upravljanje podjetje Elektro. Pred šestimi leti so nam prinesli števce in dejali, da so naši, če plačamo po osem tisoč din, če jih ne vzamemo, bomo kaznovani. Zakaj naj bi jih zdaj prevzelo v upravljanje podjetje? Saj smo jih plačali, v interesu podjetja pa je tudi, da imamo električne števce. Če bo tako, bodo še trgovci zahtevah, naj jim kupimo tehtnice, sicer nam ne bodo prodajah blaga?! Proti koncu leta so prišli uslužbenci podjetja po števce za kontrolo in zaračunali po 600 din. Ko so jih prinesli nazaj, je le redko-kdo dobil svojega... KOPELI Menda ni potrebno še posebej razlagati, kako koristne so kopeli človeškemu telesu. Kopeli ne smemo razumeti kot zgolj fizično sredstvo za očiščevanje oziroma za zdravljenje — za to so jih seveda tudi že od nekdaj uporabljali — temveč da deluje kopel tudi kot psihično pomirjevalno, očiščevalno sredstvo. Ni slučaj, da so si stari brahmani izbrali za svoj očiščevalni obred prav kopeli v Gangesu, da iztresejo pepel mrličev, ki jim želijo mir, v reko. Ni slučajno zašel v staro krščansko liturgijo obred krščevanja kot splošnega očiščenja. Ni slučaj, da je Rikyu, japonski filozof, svetoval vznemirjenemu človku, naj sede k potoku in mu zaupa svoje težave. Ali ni temu presenetljivo podoben stari slovenski običaj deklet, ki zaupajo potoku, kadar jih vara ljubi? in končno — ali ste že kdaj poizkusili sesti k tekoči vodi, kadar ste znemirjeni? Zdelo se vam bo, kot da voda odnaša s se,boj vse, kar vas teži. V zgodovini človeških običajev in zabav se vedno srečujemo s kopališči kot centrom ali prizoriščem vseh mogočih zabav itd. Niso zaman gradili Rimljani svoj terme v takem obsegu. To niso bila kopališča, v katerih bi se ljudje kopali, da bi se očistili fizično, temveč so se tam zbirali k razgovorom in zabavam za- COKOLADNI ZVITEK Mešaj 5 rumenjakov in 10 dekagramov sladkorja z vanilijo, da dobro naraste; primešajte 7 dkg ogrete čokolade, 7 dkg drobno zrnatih mandeljev, trd sneg beljakov in 4 dkg moke. Testo tanko naložite na — s presnim maslom pomazano in z moko oprašeno — pločevino in specite. Pečeno še na pločevini obrnite, namažite z marmelado, postavite še malo v pečico in kolikor mogoče testo zvijte. Kadar ga potrebujete, režite sproti tanke rezine. to, ker so se po kopeli čutili bolj sveže. Po kopeli pod prho Druga stvar pa je seveda učinek kopeli na človekovo zdravje. Splošno navodilo: preženi na vsak način vse sopotnike iz kupeja, po možnosti iz vagona, najbolje kar iz vsega vlaka. Slednje dosežeš, če jih prepričuješ, da niso sedli v pravi vlak ali da ima drugi boljšo zvezo. Metode v podrobnostih: (Je sediš v kupeju za kadilce, imej pri sebi nekaj ti gami h ogorkov. Zadnji trije centimetri težke cigare zanesljivo preženejo iz kupeja tudi najmočnejše kadilce. Vonj takšnega ogorka ni samo hujši kot plin solzivec in različna sredstva za bruhanje, temveč se tudi tako za je v obleke sopotnikov, da se bodo tega potovanja večno spominjali. Če si ženska in ne moreš kaditi cigare, vzemi s seboj dveletnega otroka. Če so tvoji otroci že starejši, si enega izposodi. Najbolje je, če se otrok takoj prične cmeriti. Če so v kupeju vsa mesta zasedena, naprosi enega izmed potnikov, naj malce drži cmeravega otroka, dokler ne najdeš prostora. Prav gotovo ti bo kmalu odstopil svoj prostor. Če se otrok ne cmeri, mu daj v vsako roko kos kruha, namazanega z marmelado. Otrok se bo sprehajal med potniki in se z namazanimi prsti oprijemal njihovih oblek, da ne bi padel. To je ne pozabite dodati vodii kopalne sode in uporabljati dobrega toaletnega mila. Vse telo si dobro namilite in pustite pene, da bodo nekaj minut učinkovale. Tudi vrat, kot vse ostale dele telesa, nato temeljito zdrgnite z umival-no vrečko ali ščetko. Po vsaki kopeli se stuširajte s hladno vodo, zakaj pore, ki so se pri topli vodi zelo učinkovito sredstvo. Dobro sredstvo je tudi, kadar otrok kaže s prstom skozi okno in te vprašuje pri prvi hiši, mimo katere se vozite: »Ali stanuje v tej hiši teta Evlalija?« Pri naslednji hiši zopet vpraša: »Ali stanuje v tej hiši teta Evlalija?« in tako nadaljuje nekaj sto kilometrov, zakaj otroci so zelo vztrajni. Če otrok po tristo kilometrih še vedno sprašuje: »Ali stanuje v tej hiši teta Evlalija?«, je razen tebe in otroka ostal v vlaku le še sprevodnik. Ta ne bo izstopil, ker ne sme. Če se voziš ponoči, tedaj seveda ugasni v kupeju luč in zavesi vrata. Kadar se vlak ustavi in prihrumijo po hodniku novi potniki, krepko drži vrata. Ker od zunaj ne morejo videti v kupe, bodo ljudje mislili, da je kupe rezerviran, in bodo hiteli dalje. Če pa sam vstopaš ponoči v vlak, naj te dozdevno zaklenjena vrata ne premotijo. Pojdi glasno nekaj korakov dalje po hodniku, nato pa se tiho splazi nazaj. Videl boš, da se bodo vrata dala odpreti. Vstopil boš v mračen kupe in zagledal na vsaki klopi po eno iztegnjeno osebo, ki se bo pretvarjala, kot da spi. Glasno zakašljaj, sedi enemu kratkomalo na trebuh. Videl boš, Dtužinski katlček Koristno bi se bilo 2 krat teden- razširile, se morajo zopet zapreti sko okopali v topli vodi. Pri tem in to bomo dosegli z mrzlo prho. Bonton v vlaku Zima in čaj Marsikdo rad pije čaj, P®" sebno v zimskih mesecih, ko pritiska neusmiljen mraz, se skodelica tople pijače prav pri' leže. Kako hranimo čaj? Ca) hranimo v posodah, ki so dobro zapirajo, sicer čajni listi izgubijo svoj vonj in se navza-mcjo raznih tujih vonjav. Ca) dobi močnejši vonj, če listič* pred uporabo raztresemo 1,3 polo papirja in jih položim® za 10 minut v toplo pečico. Receptov za kuhanje čajev je zelo veliko; osnovno, kar si moramo zapomniti, je, da čaju* lističe damo v vrelo vodo, vendar čaj ne sme vreti. Cajni madeži izginejo, če ji*1 takoj speremo z vrelo vod®' Ce madeži le ne gredo ven, s* jih lotimo z vodikovim peroksidom, nato pa splaknemo Se z vročo vodo. Cajne madeže iz belih darn astnih prtov odstranimo z alkoholom. Madeže drgnemo s krpo — namočeno v nekolik® segret alkohol — toliko časa* dokler ne izginejo. kako bo potegnil noge k tel*®11 Tako boš dobil prostor, ki p urno zasedi in reti: »O, oprosti*6 to ste bili vi?« Zapleti se s svojimi sopotnik vedno v razgovor, posebno k® dar želijo brati. Prični jim i®rr lagati, kam potuješ in zakaj *' pripoveduj jim o svojem mal*p nečaku Fridolinu. Ne pozabi ri di vsakega sopotnika po vri' spraševati o razlogih njegov®, potovanja, kadar pa jedo, počno precej pogosto, jih vri, šaj, kaj imajo na kruhu. 8®*' jim tako dolgo v žvečeča Urij dokler ne bodo nenadoma vst®1 in skočili iz vozečega vlaka. , j Sklep: ravnaj s sopotniki % j z mozolji. Samo po sebi so si*v nedolžni, toda kljub temu člo\ ka motijo, zato jih je treba °" straniti, brž ko se pojavijo. LOV NA POLHE V DEBELEM VRHU Še dlake ni dločitev je padla. »Danes M popoldne po tretji greva. Pripravi vse potrebno,« je naročil Ivan. »Bova v gozdu čez noč.« Doma sem stlačil v nahrbtnik okrog 20 lesenih pasti, krompirja, soli, čebule, slanine in kruha, zraven pa še majhno sekirico za sekanje »drangelj» in odejo. Žena me je opomnila še na slivovko, češ da tako polhi raje prijemajo — kar sem ji rade volje verjel, vzel pa sem prazno pollitrsko steklenico z namenom, da kupim žganje v Glažuti. Zena bi mi dala manjšo merico. Z motorjem in precej obilnim n-hrbtnikom sem se odpeljal do Tv a na, ki je bil že pripravljen. Tudi njemu je iz žepa štrlela ste-rimrica slivovke za »mazanje pasli«. Bilo je oblačno. Kazalo je na de* in obetal se je slab lov, ko sva se cijazila proti Glažuti. Pod »Konfinom smo se ustavili in ob r-sti nabrali hrušk drobnic. Te b 'do za vabo polhom, slivovka pa nam. Že med potjo sem iskal izgovor, če ne bom nič ujel, pa mi ni prišlo nič pametnega na bilo misel. lažuta — ustavili smo se, 1*1 da sem napolnil steklenico — je od Grčaric oddaljena približno 8 km. Leži v kotlini, obdana z visokimi gozdnatimi vrhovi Debelega in Črnega vrha. Pred vojno je tu gospodaril Auersperg in imel veliko parno žago, kjer je bilo zaposlenih precej ljudi. Da ne bi bila Glažuta zatočišče partizanom, so jo Italijani med vojno požgali, ljudje pa so se že prej preselili v Grčarice, ki so jih zapustili Kočevarji. Od stare Glažute je ostala samo še lesena kapelica in veliki betonski vodnjaki. Gozdna uprava Grčarice je po osvoboditvi zgradila v Glažuti stanovanja za gozdne delavce in logamičo, kjer je tudi delavska menza, ki skrbi za prehrano delavcev. Cesta iz Glažute vodi proti Loškem potoku in Jelenovem žlebu, ki je znan po zmagoslavni borbi partizanov z Italijani. Z Ivanom sva spila še vsak kozarček »'kačje sline« za uspešen lov, potem pa zavila proti Debelemu vrhu, kjer sem pred leti opravljal službo področnega lo- garja. Teren mi je bil znan; pozno popoldne sva se na vrhu utaborila. Nastavila sva pasti. Ivan je menil, da bo lov zaradi slabo obžr-tega žira slab — pa vseeno še naprej pridno nastavljala in si mazala grla s slivovko. Tu in tam sva kanila kapljico tudi na past, kar pa je bilo le zaradi formalnosti. Tudi Ivanov sin je pridno pomagal sekati palice »dranglje«, s katerimi sva nastavljala pasti visoko v bukovih vejah. Q il je že trden mrak, ko smo P končali. Zakurili smo velik ogenj ter se zleknili ob njem. Kmalu se je stemnilo. Odsev ognja je plesal po bližnjih deblih in jih spreminjal v po&£, ne podobe. Tu in tam se je šalila iz teme nočna ptica, dri1”^ če pa je bilo vse tiho. Zaman s^, z Ivanom poslušala, kdaj bo % kihal« prvi polh ali slišala u rec pasti. Nič takega ni bilo. Popila vsa slivovko-, poječ** čen krompir, nato pa se °*p polnoči odpravili na ogled. ^ čela sva pri mojih stavah. )c prva past je bila sprožena, o1^-pa se je je nekaj sivih dlak,0^;-* le pa so zijale, kakor bi Pri^f j za dež. Jezilo me je, če bo I imel večjo srečo, vendar pri go vi h pasteh še dlak ni bi*0 Norbert Ceri1 Občinski statuti in telesna kultura Na občnih zborih telesnovzgojnih društev in klubov, ki so bili do sedaj, se je vse premalo razpravljalo o stališčih, ki naj jih zavzemajo telesnovzgojni delavci do nekaterih določil v občinskih statutih. Da bi se o teh vprašanjih čim podrobneje pogovorili in podali določene pripombe in priporočila občinski komisiji za sestavo statuta, bo občinska zveza za telesno vzgojo Kočevje sklicala posvet telesnovzgojnih delavcev in ljubiteljev športa. Izhajati bomo morali iz temeljne ugotovitve, t. j. da je telesna vzgoja množična društvena dejavnost občanov, katere osnovni cilj in smoter sta formiranje socialističnega človeka, ki bo telesno in duševno zdrav ter sposoben za delo in obrambo domovine. Zato telesna vzgoja ne more biti skrb posameznika, temveč skrb občinske družbene skupnosti. Ce gremo nadalje iz te ugotovitve, je tako občina dolžna, da ustvari osnovne pogoje za obstoj telesnovzgojne dejavnosti. Na svojem območju mora skrbeti moralno in materialno za rast ter razvoj telesne kulture kompleksno in to za dejavnost telesnovzgojnih organizacij, za obvezno telesno vzgojo v šolah, kakor tudi za gradnjo in vzdrževanje potrebnih športnih objektov. To imamo v kočevski občini že precej urejeno ter smo v tem daleč pred drugimi občinami, tudi takimi ki so na glasu naprednih občin, nimamo pa tega nikjer pismeno določenega in ravno to bo treba ustrezno obstoječim možnostim in celotnemu okvirju potreb občine uvesti v občinski statut. To bi bila osnovna naloga nameravanega sestanka za obravnavo prednačrta občinskega statuta. Je pa še več vprašanj organizacijskega značaja, ki bi jih bilo treba skupno rešiti in podrobneje zagotoviti v statutu. Gre za sledeče: naj bo v ljudskem odboru poseben svet za telesno vzgojo ali pa naj bi bil za to združen svet. če bi bil skupen svet, bi bilo nujno, da bi obstojal poslovnik, ki bi določal dolžnosti in obveznosti skupnega sveta do telesne kulture. Važen je tudi način formiranja skupnega sklada ali posebnega sklada za telesno vzgojo, torej način financiranja itd. Vse to so vprašanja, ki bi jih bilo treba že na začetku omenjenem sestanku razčistiti in sestaviti predlog komisiji \ za sestavo statutov pri občinskem ljudskem odboru. t A. Arko Smučarske lekme v Kočevju V nedeljo so bile v Kočevju smučarske in sankaške društvene tekme TVD Partizana. Tekmovali so v slalomu na pobočju Stojne in v sankanju na 2 km dolgi progi s startom na cesti pod Fridrih-štajnom. Na obeh tekmovanjih se je zbralo 65 mladih tekmovalcev. Dopoldan so tekmovali v slalomu na progi 100 m s 50 m višinske razlike. Pionirji so prevozili progo enkrat, mladinci pa dvakrat. Startalo je 22 pionirjev in 8 mladincev. Osilnica ne toda vprašanje je, kdaj bo °ve Študentovski 1 ^^yatelj pri izpitu: »Kaj pa *bishte, ‘dent: t’andi. 4tu podz na Travi in ob 18. uri v Preski. ^ Vstopnice prodajajo pol pred predstavo. Vsem gleda1** $ je brezplačno na voljo nap’®^,., vsebina in ocena filma. Odg0^,^ ne predstavnike v krajih, $ predvajamo filme, prosim0’^ poskrbijo za topel in popo17/.^-zatemnjen prostor, kjer je P •tava, k.