Uto LUn. MIRo 199. V Utifflonl, t nedeljo 31. aujnsta 1924. Cena Din. r—. > i ltha\& wMk dan popoldne, livzornsl nodoljo tn prasnike. — InsermU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 1 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenakl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i Dprnvniitvo: Knaflova nllea *tev. 5, pritličje. — Telefon ste*. 304. Uredništvo: Hnaflova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon štev. 34. ■V* PoStnina platana v gotovini« 0 ministrih in drugih težavah. »Minister werden ist nicht schwer, Minister sein dagegen sehr.v Minister postati ni težka stvar. Treba je samo spremembe vlade in si lahko minister. Sprememba vlade pa tudi ni redka stvar — zato postane marsikdo minister. Seveda, biti minister — to je nekaj drugega. Pesnik Oton Zupančič je nekoč rekel, da bi si ne upal biti minister niti za — lirično pesništvo. Iz tega se vidi, da je naš pesnik skromen in pošten in da se zaveda ministrske odgovornosti. Ako bi vprašali pesnika, ki je rimal »Srbe na vrbe«, ali hoče postati minister, bi gotovo ne imel pomislekov. Zakaj, »minister« je lep naslov in tudi nekaj nese. Včasih so bili ministri celo slavni. Ko bi imeli ministrstvo za lirično pesništvo, ni dvoma, da bi postal minister oni »pesnik«, ki je rimal »Srbe na vrbe«, zakaj, gotovo je še danes ugleden član SLS. To je glavna stvar. Kako bi vodil svoj resort, to ni tako važno, zakaj, glavna stvar je naslov in plača. Kako je z ministri, smo videli pred nekaj leti na našem odru, ko so igrali igro »Če frak dobro pristoja«. Igro je napisal neki Nemec pod naslovom »Der gut sitzende Frack«, kar se slovensko niti dobro prevesti ne da. kakor da bi ne imeli talenta za frak. Zgodba o tisti igri je bila ta-le: Neki minister je naročil pri krojaču nov frak. Ko je bil frak gotov, ga Je poskusil krojaški pomočnik in — frak mu je stal sijajno. Zakaj bi jaz ne bil »minister«, si je mislil pomočnik in je šel na soarejo. In res, vsi so ga smatrali za ministra in vse se je pred njim klanjalo. Zato, ker mu je frak stal tako sijajno. In je prišel v ministrstvo in je prevzel svoje posle. Vse je šlo dobro, zakaj, frak je delal ministra. In celo rekli so, da že dolgo ni bilo takega strokovnjaka, kakor je ekscelenca. Kakor torej vidite: postati minister, ni težko. In če frak dobro pristoja, gre tudi ministrovanje gladko. Krojaškega pomočnika so vprašali pozneje, ko je bil že »na razpoloženju«, kako je mogel biti minister, ko se ni ničesar učil, in je pravil, da tudi to ni težko r nekaj znajo različni šefi, nekaj se človek nauči od rasnih referentov, druge zadeve rešijo tajniki, nekaj se spoznajo tudi »pomočniki« (namreč pomočniki ministrov), in tako je človek minister in še celo slaven, ne da bi sploh kaj vedel o svojem resortu. To je pravzaprav sreča, pomislimo samo, kam bi prišli, če bi ne bito tako: saj še vkljub vsem tem strokovnjakom minister ničesar ne stori. Takrat, pred 15 leti, se nam je zdela zgodba o krojaškem pomočniku in ministrskem fraku neverjetna stvar — danes jo doživljamo povsod, kar je gotovo napredek. Minister se lahko postane na več načinov. Tista Stritarjeva pesem r** Glej jo, glej, glavica bistra, majhna glava, velik mož, s časom boš še za ministra, ako vedno priden boš . . . ne velja več. Ni trebi niti bistre glavice, niti pridnosti. Glavna stvar je, da si strankar, izberi pa stranko, ki ima za seboj največ ljudi, zakaj, neumnih ljudi je vedno več nego pametnih. In potem študiraj n. pr. bogoslovje: ker nočeš biti kaplan v kaki hribovski vasi. postani »politik«. Potem zabavljaj na državo, na Srbe, na davke in na vojsko. Vse to je zelo lahko, ker je v tem — »ljudska volja«. Po »ljudski volji« bos* izvoljen za poslanca — in po prvi krizi boš — minister. V neki državi je bil tak teolog dvakrat minister in drugič celo kot »dvojen«: prvič je urejal železnice, drugič pa vse vere in šole, — Drugi je hodil isto pot in je postal minister za šume; nekdo drugi se je učil klasične filologije in so mu dali v roke ministrstvo za promet in železnice, dasi se ni o tem učil v nobeni grški ali latinski gramatiki, minister pa je postal zato, ker je en del države ponujal — državnim sovražnikom. Se bolj Čudno je postal nekdo v neki državi minister. Učil se je zgodovine — pa mu ni šla v glavo; ko jo je razlagal drugim, so vsi zaspali; v svoji znanosti je prišel do leta 1870.. ko so Slovenci zahtevali Prvi znaki nove politične krize. Nezadovojlstvo v Davidovićevih vrstah. —- Beograd, 30. avgusta. (Izv.) Polis tične prilike so danes še neizpremenje* ne. Danes dopoldne pričakujejo povrat« ka ministrskega predsednika Ljube Da* vidovića in ostalih članov vlade. Popol* dne prispeta kralj in kraljica. V parla« mentarnih in političnih krogih računa* jo, da krene po kraljevem povratku razvoj političnih prilik z brzim tem* pom v nov pravec. Opozicijonalni kro* gi so prepričani, da se bo kmalu pričela nova politična kriza, ker bodo opozicU jonalni poslanci kralja obvestili o vsem dosedanjem delu nove vlade. V teh krogih je tudi že razširjena vest o no* vih kombinacijah in ima predsednik narodne skupščine. Ljuba !lovanovic, prevzeti važno nalogo. Krono namera* vajo opozoriti, da je vse dosedanje de* lo Davidovićeve vlade v ogromno ško* do državni celokupnqsti. Predsednik Ljuba Davidovič z ost a* limi ministri pride v Beograd danes ob 11. dopoldne. Takoj nato bo konferen* ca ministrov in za popoldne je sklicana seja ministrskega sveta, da razpravlja mnoga važna vprašanja, ker se pojav* Ija vedno večje nezadovoljstvo v vrstah Davidovićeve ga demokratskega kluba, o čemer piše tudi danes vladin organ »Pravda«. Pred važnimi političnimi dogodki. Povratek vlade v Beograd. — Proglasitev vojnega stanja v južnih krajih. — Akcija proti kačakom. — Kraljev povratek se je zakasnil. — Beograd, 30. avgusta. (Izv. Ob 12.30.) Danes ob 9.30 dopoldne so se povrnili s slavnosti v Peći s posebnim salonskim vozom ministrski predsednik Ljuba Davidovič, min. dr. Korošec, voj* ni minister general Hadžić. podpred* sednik narodne skupščine B a k i o in ostalo spremstvo vlade. Za danes ob 16. popoldne je sklica* na seja ministrskega sveta, na kateri se bodo razpravljala važna vprašanja in bodo posamni ministri poročali o svojih resornih zadevah. Razmotri vala se bo pred vsem notranjepolitična si* tuacija. Kraljev povratek se je nekoliko za* kasnil. Nj. Vel. kralj in kraljica sta snoči prenočila v Skopi ju. Več depu* tacij je tam naprosilo kralja in kraljico, da bi potovala še po drugih mestih, ta* ko naj bi posetila Veles, Prilep in Štip. Vsled tega se bo najbrže kraljev po* vratek zakasnil za nekaj dni. Danes dopoldne še ni bilo potrjeno, ali je kralj odpotoval v omenjene kraje ali v Beo* grad. Kakor hitro se kralj povrne v Beo* grad, se prično razvijati važni politični dogodki. Ni Izključena možnosi, da stojimo neposredno pred važnimi in dalekosežnimi izpremembami v naši nos tranji politiki. Pri nadaljnem razvoju politčnih dogodkov niso izključena ves lika iznenađenja. Zdi se, da krona že uvideva, kam vodi državo politika, ki ie pod neposrednim vplivom komunističnega eksponenta Radića. Z ozirom na poročila, ki jih je »Reč« včeraj objavila, da so kačaki napadli orožnike, ki so srražili progo, kjer se je vozila k*-aTievska dvojica, je treba pripomniti, da danes donoldne vsi novinarji, ki so se udeležili slavnosti v Peči in ki so se vozili v spremstvu kralja, potrjujejo z vso resnostjo, da so kačaki res na poti Peč-Mitrovica deset minut pozneje, ko je mimo vozil dvorni avtomobil, napadli orožnike. Vsled neprestanih napadov od strani kačakov je danes razširjena vest, da bo za gotov čas v kužnih krajih proglašeno vojno stanje, da se na ta način iztrebijo kačaki In da se v jedru u duše njih napadi. Nemčija na potu gospodarske in finančne obnove. Nemški parlament sprejel zakone k Dawesovim načrtom. — Glasovanje v državnem zboru vso javnost iznenadilo. — Berlin, 29. avgusta. (Izv.) Za četrtek določeno glavno glasovanje o zakonih ki jih je imel sprejeti nemški državni zbor k Dawesovim načrtom in londonskemu sporazumu, je bilo odgođene na danes. Za to glasovanje je "vladalo Tlovsod v vsej javnosti in zlasti v diplomaticnih krogih napeto zanimanje. Seja se je pričela šele popoldne ob 14.30. Še nobena seja državnega zbora ni bila tako dramatična in napeta. V dvorano so prišli skoraj vsi poslanci, razen dvajsetorice. ki so bili bolni ali odsotri. V političnih krogih ie vzbudil neobičajno pozornost kompakten prihod nemških nacijonalcev v zbornico. Ko ]Q predsednik dal z zvoncem zedinjeno Slovenijo. O nadaljnih letih ni vedel ničesar. Ko je prišel prevrat, so ga morali po ulicah klofutati, da so mii dokazali, da je svetovna vojna že končana in da je nastala Jugoslavija. V svoji omejenosti je namreč budalil o neki republiki. Pa je postal minister, še celo zemljo so mu dali, da naj jo drugim deli. Tako so pota do različnih re~ sortov ministrskih različna. Seveda se minister, kakor je rekel oni krojaški pomočnik, lahko kaj nauči, če hoče (in more! Opomba tipografa). Vselej to ni potrebno, zakaj, glavna stvar je. če frak ... to se pravi, če znaš slepiti druge. Pri neumnih ljudeh to nI težko. Tako je šel n. pr. v Jugoslaviji, ali, kakor ministri pravijo, v državi SHS, minister dr. Kulovec v Surdulico, kjer so Bolgari leta 1915. pobili do 8000 ljudi. Tam bi se lahko naučil, koliko Žrtev je stala svoboda in kako je trpe! srbski narod ob času, ko je njegova stranka slavila sovražnike tega naroda. Odpril bi »Slovenca« leta 1915., in ni treba niti talenta, da bi se sramoval m spoznal krivico in bi več ne govoril proti žrtvam; toda on dobro ve, da ne bo več minister, če bi se spreobrnil, ker smo zgoraj povedali, kako je ta stvar in kodi vodi pot do ministra. Ali pa v isti državi je šel dr. Korošec v Peč, kjer so slovesno ustoličili patrijarha na starodavni sedež srbskih patrijarhov, kar dokazuje, da je bila stara srbska pravoslavna cerkev prava nositeljica narodne prosvete... Lahko bi se na licu mesta naučil te lepe zgodovine in bi morda celo spoznal, kako lepa stvar je narodna cerkev, kako lepo je slovansko bogoslužje, kakšna neumnost je, z Bogom govoriti v tujem jeziku — in bi potem kot minister ver odredil, da sprejmemo vsi to, kar je lepega in našega — toda ne, minister se tega ne bo naučil in bo še naprej zabavljal čez pravo-slavje in slovansko bogoslužje — ker bi sicer ne bil zopet minister. Sicer so to tako čudne stvari, da jih človek komaj razume, a to je mogoče zato, ker se ministru ni treba učiti. Včasih se tudi ne izplača za tako kratek čas. V drugih državah bi bili taki ministri nemogoči, kjer so mogoči — ni mogoča država. Je pa v tisti državi še mnogo enakih in podobnih kandidatov, ki čakajo na svoj časr upajo namreč, da bo obstala država še tako dolgo, da pridejo na vrsto. Potem pojdejo vsi na razpoloženje: oni in država. Svetu bo ostala samo še farsa za spomin. Morda bo drugim v zgled in spomin. Pravijo namreč, da ima vsak narod v svetu in zgodovini svoj poklic. Srbom so ga priznali v tem, da se žrtvujejo za druge. Zato se Hrvati in Slovenci branijo ujedinjenja — pač pa nudijo Srbom svoje — ministre. In to je lahka stvar. znamenje za pričetek seje, je nastala grobna tišina. Najpreje je predsednik raztolmačil način glasovanja, naglasu-joč, da pride najvažnejši zakon o nemških železnicah kot garancija za reparacije pri glasovanju kot sedma točka na vrsto. Pred glasovanjem je državni kancelar dr. Marx podal kratko izjavo, v kateri je še enkrat reasumiral stališče vlade k tem zakonom in položaj Nemčije. Omenil je: Imamo namen pri mednarodnih, sprejetju strokovnjaškega poročila sledečih pogajanjih to uresničiti, kar predlogi zahtevajo. Če ne dosežemo tega namena, bo morala nemška vlada smatrati zaman vse težke žrtve, ki jih je imel nemški narod s sprejetjem strokovnih zakonov. Po londonskih konferencah upa vlada, da se doseže začrtani cilj. Na vsak način bo vlada za to skrbela, da se cilj doseže v določenih rokih. Državni kancelar ie dalje izavii. da vlada v načelu in bistvu soglaša s predlogi nemških nacijonalcev, ne more pa privoliti v predlagano obliko. Posl. K o h n e n (kom.) je v imenu svoje stranke odklonil vse predloge. Nato se je pričelo glasovanje. Komunisti so zahtevali poimensko glasovanje o vseh zakonih, socijalisti nasprotno samo poimensko za zakon o železnicah, da se ve, kdo komunistov in nemških nacijonalcev bo »proti« ali *za* glasoval. Pet minut po 15. se je pričelo gla-so'. anje. Najpreje je zbornica odgiaso-vala zakon o bankah. Oddanih 433, za vladin predlog 259, proti 72 in 2 prazna. Po tem prvem glasovanje je na-.stal med nemškimi nacijonalci velik nemir. Nekateri so se odstranili iz dvorane. Voditelji nacijonalcev so se sestali na posvetovanje. Po tem so za- stopniki nacijonalcev podali svoje izjave ter zahtevali koncesijo v obliKi, da sc mora sedanja vlada preorijentirati v nemškonacijonalnem smislu. Sledilo je glasovanje o nadaljnih zakonih. Nacijonalci so bili iznenađeni, ko se je ugotovilo, da je pri nadaljnih glasovanjih vedno več poslancev prisotnih. Pri glasovanju o zakonu glede industrijskih bremen ie naraslo število glasmočih na 438. Ko je predsednik naznanil, da prihaja na vrsto zakon o nemških železnicah, so vstopili v dvorani vsi nemški nacijonalci. Oči vseh so bile uprte v nje. Prvi po imenih poklicani nacijonalci so oddajali rdeče listke, kar je značilo, da glasujejo proti zakonu. Takoj je bilo v zbornici razširjeno mnenje, da bodo nacijonalci kompaktno glasovali proti, kar pa se ni zgodilo, kajti večina pozneje pozvanih nacijonalcev je glasovala za zakon, oddajali so bele listke. Ko je bilo gfasovanje o tem zakonu končano, je predsednik med veliko napetostjo izjavil: »Državni zbor ima 465 poslancev, tako. da znaša v smislu zakona dvotretjinska večina 311 glasov. Od 441 oddanih glasov znaša dvetretjinska večina 249. Med tem je za zakon glasovalo — 314.« Ko je predsednik objavil ta rezultat, so dvignili komunisti strahovit kra-val in so začeli psovati nacijonalce. Socijalisti so se ironično smejali. NacT-jonalisti niso niti z besedo reagira 1L Med velikim viharjem je predsednik še dalje naznanil, da je proti zakonu glasovalo 127 poslancev. Zakoni k Da\vesovim načrtom so torej sprejeti in s tem tudi parlament rešen svoje težke usode. Vladin uspeh v zbornici je vse iz-* nenadil. • Spremembe uradniškega zakona. Nezadovoljstvo proti komisij*. — Beograd, 30. avgusta. (Izv.) Vlad* ni listi poročajo k spremembi uradni* škega zakona: Ker je v glavnem zbran materijal za spremembo uradniškega zakona, se v ponedeljek vrši prva seja posebne komisije, ki ima nalogo, da korigira uradniški zakon in izvede go* tove spremembe. V to komisijo so po* zvani: pomočnik pravosodnega mini* stra S t r u n d j a 1 i č, načelnik notra* njega ministrstva Vasa Lazarević, član glavne kontrole Milan V a s o v i č, načelnik pravosodnega ministrstva Va* sa Petrovič. Zelo značilno je, da danes vladina ^Pravda« ostro protesti= ra proti sestavi te komisije, Češ da ji dva člana v komisiji ne ugajata, ker sta sestavljala sedanji uradniški zakon. Zasedanje Društva narodov. Prve seje. — Prihod delegacij. — Ženeva, 30. avgusta. (Izv.) Glav* nemu sekretarju so sedaj najavljene vse delegacije iz raznih držav — članic Društva narodov. Delegacije po večini prispo danes in jutri, v nedeljo. Pod predsedstvom belgijskega zunanjega j ministra je imel včeraj dopoldne svet Društva narodov plenarno sejo, na ka* teri je določil dnevni red za plenarno zborovanje Društva narodov. Rešil je tudi nekatera administrativna in financ* na vprašanja. Popoldne je Društvo na* rodov v javni seji razpravljalo o trgo* vini s sužnji. Delegat Branting je po* rečal o omejitvi zavživanja. opija. — Ženeva, 30. avgusta. (Izv.) Komi* sija za mornarico in zrakoplovstvo se je včeraj sestala, da razpravlja o načr* tu Društva narodov glede vprašanja omejitve vojne mornarice in vojnega zračnega brodovja. Dalje je razpravlja* la o kontroli izdelovanja municije v Avstriji, Nemčiji in na Madžarskem. PODPIS LONDONSKEGA SPORAZUMA JUTRI. — London, 30. avgusta. (Reuter.) Podpis zapisnika o londonskem spora* zumu je določen za jutri 3L t. m. ob 1230. popoldne* Podpis londonskega zapisnika. — London, 30. avgusta. (Izv.) Ko so včeraj popoldne v zunanjem ministrstvu verificiraj? pooblastila zastopnikov velesil, se je danes ob 12.30 v zunanjem ministrstvu izvršila ceremonija podpisa protokola k londonskem sporazumu. Ministrski predsednik Mac-donald ni bil pri ceremoniji prisoten in je protokol podpisal za Angliio podtajnik za zunanje stvari sir Eyre-Cosquetf Za Italijo poslanik Della Toretta in za Francijo Jusserand. RUSIJA PRIPRAVLJA VELIKE VOJAŠKE MANEVRE. — Varšava, 30. avgusta. (Izv.) Radio-poročilo iz Rige veli, da je ruska vrhovna, komanda odredila splošno mobilizacijo »a 30. avgusta. Oficijelno poročilo !z Moskve veli, da se bodo ta dan vršili v okol;ci Moskve veliki vojaški manevri. V tukajšnj:h političnih krogih smatrajo da so ti maa^v. ri v zvezi s poostrenim polo.sajom med Rusijo in Romunsko. MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM. — Newyork, 30. avgusta (Izv.) Državni departoment za zunanje zadeve potrjuj« poročilo, da se Kitajska nahaja pred izbruhom meščanske vojne. Amerika in Anglija sta v k:+ajske vode pred Shangaj odposlali močnejšo eskadro vojnega brodovja. Borzna poročila. Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza« Dne 30. avgusta. Prosti promet Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so »otirali: Curih 14.9.". Par'z 435 —440. Milan 350.50—352, London 355.50^. 356.50, Newyork 79.25, Praga 23S—238.50, Dunaj 0.112O. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 30. avg. Današnja borza:* Beograd 6.70, Praga 15.05, Ne\vyork 531.25, London 23.91. Pariz 29.02, Milan 23.61 Berlin 1.265, Dunaj 0.00749. — Trst, 30. avgusta. Predborza: Beograd 28.42—28.50, London 101.15—101.25. Pariz 124—124.50, Newyork 22.40—2245, Cu_ rih 412—414, Pariz 28.42—26.50, Dunaj 0.0315—0.317, Praga 67—67.50. — Dunaj. 29. av~. Devize: Beograd 893—897, London 318.300—319.300, Milan 3139—3151, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3852—3863, Praga 2127—2137, CuiU 12.355 —13.405. — Vaj u te: dolar 70.460—70.860 dinar 892—89S, lira 3145—3165, češka krona 2112-^2125. Zbor industrijskih korporacij. m* Beograd, 30. avgusta, (Izv.) M prostorih Centrale industrijskih korpo* racij se je včeraj od 10. dopoldne do 14. popoldne vršil zbor industrijcev pod predsedstvom predsednika Bajlonija in ob sodelovanju podpredsednikov Frana ,Windischerja is Ljubljane in Aieksan* dra iz Zagreba. Tajnik centrale doktor Gregorič je poročal o polletnem delo* vanju centrale, Pq odobrenju poročil je zbor sklenil: a) da se uvede nova carinska tarifa t zlatim agijem, da more industrija izkoristiti čimbolj svojo kapaciteto tudi a tem, da se čim uspešneje usposobi za idvoz; b) da se železniška tarifa prilagodi potrebam naše industrije tudi pri uvo* tu sirovin, premoga in da se uvedejo eksportni in pristaniški tarifi za dovoz pšenice v mline in transport moke iz mlinov; c) da se takoj ukine izvozna carin* ska ekspedicija, da se čimbolj poeno* stavi in poceni osobito, pri težkem "blagu; d) da se ukine predpis o zavarova* nju valute; e) da se zasigura nemoteno dalo pri industriji absolutno potrebnega ino* samskega delavstva in delavska sile; f) da sa ukine železniška naredba, s katero se nekateri težki predmeti za čas od 1. marca do 31. maja uvrščajo v višji tarifni razred. Podpredsednik dr. Fran W i n d U s c h e r je podal daljše poročilo o slo« venski industriji in o delavstvu, orne« njajoč, da se primorski begunci Slo ven* ci in Hrvati tretiraj o kot inozemci. Dalje je za to, da se ne razdele trgov* sko*obrtne zbornice, specijalno t Slo* veni j i, in to iz finančnih razlogov. Zdi se mu, da tudi Slovenska ljudska stran* ka kot najmočnejša stranka v Sloveniji stoji na stališču nepodeljenja trgovsko* obrtnih zbornic. Zastopnik Zagreba, Aiexander, je zagovarjal akcijo za raz* delitev zbornic v trgovske in obrtne, nakar je dr. Fran Windischer pri* pomnil, da je bil bivši minister trgovi* ne in industrije dr. K r i z m an proti temu. Sestanek zunanjih ministrov v Ljubljani. Razgovori med dre Marinkovlćem in Duco* — Odhod ministrov v Ženevo. f- V palač! na Bleiwefeovt so se včeraj od 10. dopoldne do 14. popoldne vršil! diplomatični razgovori med zunanjim ministrom dr. Voio Marinkovićem In romunskim zunanjim ministrom Du-co, katerim sta prisostvovala poslanika Colak-Antič in Emandi. O teh razgovorih je bil popoldne izdan ta-le komunike : »G. Dnca, minister zunanjih del kraljevine Romunije in dr. Voja M a -rinković, minister zunanjih del kraljevine SMS. sta se sestala v Ljubljani dne 29. avgusta. Po izmenjavi misli o vseh vprašanjih, ki so se obravnavala že preje in ki so bila pred dvema dnevoma predmet razpravljanja med dr. Benešem in dr. Marinkovićem, sta se ministra popolnoma sporazumela glede teg?., da n! nobenega razlog spreminjat? v kakršnemkoli ozira prejšn}!b odločitev. Prožeta želje, da se prijateljsko ver,!, ki vežejo obe državi, se bolj utrdijo, sta skfenBa, da bodo delegati Male antante delovali sporazumne v vseh vprašanjih, k! bodo na dnev-aem redu skupščine Druživa narodov. Razpravljanje o nerešenih vprašanjih med Rotmmijo in kraljevino SHS je dovodio istetako do popolnega soglasja.« Po končanih r?»z^ovorih sta priredila zunanji minister in njegova gospa froproga intimen obe I m čast zunanje-jna ministru Duki, na katerega so bili povabljeni ljubljanski Skot dr« Anton Bst BorU Savinkov je bil pomiloščen na 10 let ječe. Osrednji komitet sovje-tov je sprejel nasvet vojaškega sodišča, da se spremni smrtna kazen Savinko-vu na deset let ječe. Sklep osrednjega odbora pravi: »Ker je sedaj ugotovljeno, da se J« Boris Savinkov popolnoma odrekel boju proti sedanjemu sovjetskemu režimu ter je Izjavil, da je pripravljen pošteno služiti delavskemu ljudstvu pod vodstvom oblasti, ki je izšla Iz oktobrske revolucije, vsled tega smrtna kazati r! več potrebna. Pravni Čut proletarskih mas ne more biti navdahnjen po osveti. ROPARJI NAPADLI VLAK. — London, 29. avgusta. (Izv.) »Dally Evenlng-« poroča Iz Odese, da to romarji napadli potniški vlak, ki vozi med Odeso in Moskvo. Razdrli so tir, tako da je zavo_ sil vlak v stran, nakar so se vagoni vneli. Vse potnikov je zgorelo. Bonaventura, veliki Župan dr. T. šporn in predsednik višjega sodišča dvor. svet dr. B a b n i k. Po končanem obedu sta se ministra popoldne v avtomobilih odpeljala na Bled, kjer sta ostala do večera, nakar sta se vrnila v Ljubljano ter sta snoči ob 2330 odpotovala v Ženevo. Romunski zunanji minister je po končani konferenci podal zastopnikom tiska kratko izjavo o medsebojnem razmerju med Jugoslavijo in Romunsko ter o problemih, ki se imajo rešiti na zborovanju Društva narodov. Med drugim jc izjavil: V očigled zborovanja Društva narodov pridejo v 2enevt na dnevni red ta glavna vprašanja: načrt pogodbe o medsebojni pomoči garancijski pakt in razorožitev. Odobren je sklep, ki je bii storjen v Pragi, da države Malo antante nastopajo solidarno pri Društvu narodov, dede načrta medsebojne pomoči in razorožitve je bil naš odgivor Društvu narodov identičen z odgovorom vaše vlade. Mi smo v načelu pristaši splošne razorožitve. Bili b\ zelo siečn', če bi mogli osvoboditi naš proračun ctt bremen, ki Jih nam nalaga današnja situacija. Toda ne moremo sprejel otf£Ovf» nostf, ds. razorožimo našo državo sedal ko ni stvarnih In osnovnih Rsr&acrj v načrtu pogodbe o mod- i devo in prepusti prostovoljni javni ___.__-_. _____^ r, nr______««__ _ __ ___ „ Slučaj kmetijske družbe. Klerikalci se še vedno drže starega principa, da je treba v vseh organizacijah, v vsem javnem in zasebnem življenju izvesti parcelacijo In oddvojl-tev od nasprotnih strank in da pod nobenim pogojem ne smejo sodelovati z drugornislečimi v nestrankarskih, strogo stvarnih in strokovnih ustanovah in družbah. Odtod klerikalna cepitev, odtod borba za javne institucije, da se jim odvzame nestrankarski, strogo stvarni ter občekoristni značaj in da se izpre-mene v klerikalne agitacijske ustanove, v partizanske grupacije brez vsakega stvarnega in istinitega odnoŠa.a do resničnih narodovih potreb in Želj. Nov prispevek k tej. za narodov napredek sila škodljivi taktiki so klerikalci doprinesli včeraj, ko je notranji mlnisteT na prigovor klerikalnih prijateljev v centralni vladi, odstavil dosedanjega j vladnega komisarja ter imenoval klerikalnega agitatorja ter absolutnega analfabeta v poljedelskih stvareh prof. Jarca za voditelja te občekoristne in povsem nestrankarske ter splošni kmetijski blaginji posvečenega zavoda. Namen klerikalnega nasilstva ni ta, da se dvigne Kmetijska družba na višjo stopnjo strokovnega stanja in da se izpopolni v svoji notranjosti v korist slovenskega kmeta brez razlike stranke in političnega izpovedama, marveč da se upropasti zavod, ki je ??vel od nestran-karstva ter resničnega strokovnega dela in izpreobme v partizansko jahalni-co. S tem najnovejšim k!erikalnim na-silstvom pa je prizadeta Še druga stvar, ki se tiče splošne koristi slovenske javnosti. Tudi v Jugoslaviji mora prejko-slej priti na povrSje princih Hi se drŽava ne vmešuje v vsako zasebno za- s pomočjo slabo razumevane ter često kršene Vidovdanske ustave ter unitarizma, ki ga gospodje razumejo in izvajajo kot centralistično samovoljo klerikalnih ministrov, dočim je vidovdan-ski unitar'zem zadeva poštenega vodstva ter širokega samoupravnega delovanja države In naroda. Za nasiljem s Kmetijsko družbo tiči obči klerikalni princip upropaščanja stvarnih in strokovnih ustanov in organizacij za celoto ter njihove izpreobračanje v ognjišče klerikalnega partizanstva! Politične vesti. = Imenovanje velikih županov. Po poročilih vladinih listov je Nj. Vel. kralj Aleksander I. podpisal v Peći ukaz, s katerim so imenovani za velike župane: dr. Vilko B a 11 i č za Sarajevo, odvetnik Vitomir Vašić za Šabac, Velimir Krizmanović za Smedere* vof Milan N i k o 1 i ć za Užice, popreje v Sarajevu, sodnik Svetozar T o m i ć za Valjevo in sodnik Dušan S 1 o j k o* v i ć za Vranjo. = »Velikosrbske slave« so se vršile v Peći, ko so ustoličili v prisotnosti gg. Davidovića, Korošca in drugih mi* nistrov pravoslavnega patrijarha Dimi* trija. »Velikosrbski« značaj tega usto* ličenja je istoveten z »velikosrbskim« značajem tistih bivših klerikalnih na* tolcevanj proti naši ustavi, unitarizmu in državnemu proračunu, s katerim so se odlikovali v klevetanju ravno tako, kakor sedaj zagrebško »Hrvatsko Pra* vo« z »velikosrbskim« ustoličenjem v Peći. Upajmo, da ustava in vlada, v kateri sede in na katero prisegajo gg. " Davidovići in Korošci ni »velik o srbska« in da tudi ustoličenje ni »velikosrbsko«, ako mu blagovolijo prisostvovati na unitarisiično ustavo zapriseženi mini* strUfed erelisti! ae Vladin tisk. Resnost vladinega tiska se razvidi iz vesti, ki jo objavlja zcrrjjcr?.dr!??ki dnevnik »Novosti« v Beogradu in ki piše, da sta kačaški na* pad na selo Lipljani aranžirala — Pribi* čevič in Pašić. da ustrašita kralja in da ga prepodesta s Kosovega polj al Brez računlcah iz Čisto naučnih ter pedagoških ozlrov. Piše se 21 m izgovarja dvajsetinena, kar odgovarja dekadič-nemu sistemu in je vpeljano v mnogih evropskih jezikih. Razven tega zahteva tako moderna računska- didaktika, kar so osvojili tudi slovenski »liberalnic ačitelji. »Slovenec« napada te učitelje, Ker so s tem napovedali »boj slovenskemu jeziku«! Kadar slovenski pisatelj! zajemajo iz srbskohrvatskega besednega zaklada, če slovenski didaktiki uvajajo dekadični sistem štetja. Imenuje »Slovenec« tako početje »pačenjo slovenskega Jezika, Jezika »Veronike Deseniške«!! Upajmo, da ni potreben protest proti klerikalni lažipuristiki. Zanimivo Pa je vsekakor razmerje, ki so ga tzkonštruirali klerikalci med deka-diškim sistemom in »Veroniko Dese-niško«. = Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Predsednik komisije, ki ima voditi trgo* vinska pogajanja z Avstrijo, dr. Miro* slav P 1 o j, je prispel z Dunaja v Bco* grad. da prejme vsa potrebna navodila od vlade za sklepanje definitivne trge* vinske pogodbe. = »Staro muziko, nove muzikante« imenuje šovinistično »Hrvatsko Pravo« v Zagrebu dr. Marinkovićevo izjavo o naši zunanji politiki, ki baje ostaja stara, menjajoč samo »metode in manire c. sebcjp.i pomoč?. Ta načrt ne nudi potrebnih garancij za našo varnost. ZAPLEMBA BEOGRADSKE »REČI«. » Beograd, 30. avgusta- (Izv.) Po 'direktnem nalogu notranjega ministra je včeraj beogradska policija zaplenila »Reč*-, glavni organ samostojnih demokratov. Notranji minister ie motiviral zaplenitev s tem, da je list priobčil gotova poročila o dogodkih v južnih krajih, kako napadajo kačaki sela in ker je list Širil tendencijozne vesti o Stjepanu Radiću. (Toraj je Radič po mnenju notranjega ministra sacrosankten). Orožniki so takoj pobi ali list vsem kol-porterjem in prodajalcem nevin. Ker te bii v listu priobčen zanimiv uvodnik Svetozarja Prib'čcvlća c »reviziji ustave via iacti«, je uprava priredila drugo izdajo z izpuščenimi stavki, ki jih je zelenil notrani minister. KATASTROFA NA MORJU. — Hallfax, 29. a^g, (Isv.) Ladja »Aima Maodonald« ae jc pri Charlottetownu vsled viharja potopila. Kapitan in posadka pet mož je utonila, rrr-ir-jd i I i 'i i ■rtiTirTTililTTniTTTri^r Nemčija mm biti kriva vojne. Zahvala vlade državnemu zboru — Berlin, SO. avsrusta (lav.) Z ozirom na sprejem Daweaovih zakonov po državnom zboru je državna vlada izdala LaanL. feet, v katerem Izreka poslancem svojo globoko zahvalo, Hkratu vlada v tem manifestu Javno odklanja očitek krivde na svetovni vojni, nagiašajoč, da ne odgovarja pod pritiskom versaillske mirovne pogodbe storjeno pri. znanje o krivdi zgodovinskim dejstvom. To z.\~;:'j~ nasprotno r.^;.v. rta*pr.-tuje. Dr-zavna vlada ne more priznati tega prizna, nja. V Interesu prave in Iskrene spravljl-vostl mora Nemčija zahtevati, da m jo oprosti napačnega priznanja. ki socijalist Savinkov t*-a Moskva, 30. avgusta. (Izv.) Pred vojaškim sodiščem na smrt obsojeni organizator akcij proti sovjetskemu režimu, revolucljonarni socija- delavnosti čim Širšo avtonomno pot. Klerikalci, ki so zadnfa leta tako grdo agitirali s »samoupravo ljudstva" z avtonomijo m z drugimi takimi klerikal-n op obarvanim i ter lažidemokratičnimi idejami, pobijajo sedaj slovenske avtonomne in prostovoljne institucije ter s pomočjo ukaznega in nasilnega centralizma ter protizakonitega, samovoljnega delovanja ministrov upropaščajo Kmetijsko družbo, ji nasilno vsiljujejo komisarja, agitatorja prof. Jarca ter ji jemljejo avtonomne organizacije. To dvoje si je treba zapomniti, da bomo pravilno cenili klerikalno demagogijo z visokimi gesli ter njih dejansko prakso = i^is^tinska demokracija na po* hodu. »Slovenec« napiše od časa do časa kak uvodnik, v katerem bomba* t>tično meša moderne ideje s klerikaliz* mom. Trav rad naznanja pohod »kr* ščanske demokracije«, s čimer misli klerikalne stranke in sevede tudi SLS. SLS in pa pohod krščanske dem okra* cije! Na Ogrskem podpirajo klerikalne stranke in klerikalni cerkveni gospodje Horthvjev fašlstovski sistem socijalne* ga in nncijonalnega, to je ljudskega nasilja. V Italiji brani fašizem vatikan* 3ko glasilo »Osservatore Romano« in stranka se je cepila, ker del hoče so* delovanja z g. Mussolinijem. Simpatije I španskih klerikalcev do diktatorja Pri* Izpred sodišča. — Slučaj umora Fanike PetkovSkove. Preiskava proti Jerančiču je zaključena. Porotna obravnava se bo vršila že v tem porotnem zasedanju. Dan še nI določen. — 8urov| pretepač Junak z nožem. Tako Imenuje državni pravdnik po pravici take ljudi, ki mu pridejo v pest radi pretepa z nožmi. Predstavila sta se mu včeraj zopet dva taka Junaka. Obtožena sta bila dva gorenjska fanta, doma iz Ribnega pri Bledu posestnikova Binova Jože Mencinger in pa Jakob Gracelj. BUo pa je tako.le: Dne 28. Jan. se je vrfiila v Kumerdeje-vi go_ etilni r Ribnem, po domaČe pri »Krčmar-ju«, — običajna gasilska veselica. — No in r.a tej veselici so »e seveda fantje tudi stepli. Prepir se Je začel na plesl&cu. kjer si fantje po navadi radi nagajajo. Med pretepom Je prisolil Gracelj Mencingerju klofuto, katero pa Je revež drago plačal. Nje. gov tovariš Mencinger Je skočil k nJemu, pograbil ga Je za vrat, z nožem pa ga Je eunil v trebuh, »čreva boš nosil v fertahu« tako so si grozili včasih fantje med sabo, in res bi se bilo v tem slučaju skoraj tako zgodilo Gracelju. Fant je dobil smrtno po. skodbo. Bil je že trikrat v bolnici operiran, toda popolnoma ozdravel ne bo nikdar, ker ima že ves trebuh zrezan In Je skoraj vedno v smrtni nevarnosti. Take so posledice In ni čuda torej, če Je državni pravdnik tako ogorčen. Pri obravnavi se Je zagorar. Jal Mencinger b silobranom. Trdil Je, da ga Je napadel Gracelj z nožem. On pa ga je prehitel In ga sunil prvi. Obsojena sta bila Gracelj na 3 dni, Mencinger pa na 5 mesecev za nora In sicer samo radi preko- račenja sllobrana. Proti tej razsodbi sta se I oba pritožila. Dri. pravdnik Je ugotavljal, mo de Valera so rudi znane. Itd. itd. da n, ,mel Menclnger nobenega pOTOdaf da To je pohod krščanske demokracije. V resnici je to pohod klerikalne demago* gije in lažnjive^a javnega obveščanja. = Đekad&rri srstem m »Veronika Deseniška«. Današnji »Slovenec« nadaj iuje demagogijo s slovenskim jezikom. Slovenski pisatelji pijejo »Jugo-slovenski«, klerikalni »Slovenec« uči, naj se radi klerikalne avtonomije piše »jugoslovanski«. Sedaj se je zaletel tudi v dekadični sistem, ki so ga v zadnjih letih vpeljali v slovenskih šolah in intervenira z nožem in da Je ravnal kot bi bil v klavnici. Zato pa tudi nima povoda za pritožbo. Gracetja Je pripravil na rob groba in Ima 5 mesecev čisto prav. Pač pa bi predlagal, da se spremeni Gracelju. ki je Že Itak tako kaznovan, njegova kazen v denarno globo. Senat Je nato vzklie Mencingerja zavrnil in potrdil s tem tudi odškodnino, ki jo mora plačati Gracelju in sicer 4125 Din za bolnico in zdravila. 10.000 dinarjev za odškodnino In 6000 Din za odhod zaslužka za enkrat za eno leto. Ugodili pa so vzklicu Gracelja, ki Je bil oproščen. Pravo Schichf je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Sshichtovim milom je zabaval 3137/e B. Grtmshaw-G. Clavignv: Sospodična kapetan. Za njo je prišel potapljač* Tay. Nosil je zelo jtežko vrečo, ki je razširjala strašen smrad. — Tu jih imamo, je dejala Vajiti mirno. Našla sem jih mnogo na čereh. Menda so bili odsotni štirinajst dni. Otok Christmas je teden dni od tu, kaj i— Da, je odvrnil Harrvs mračno, £- Menda so šli Po potapljača. :L — Kaj torej mislite?... Vajiti je zmigala z ramami — Mislim, da vi niste mož, je dejala rezko* Zapustila je krov in šla v kabino, Karrvs ni bil preveč ozlovoljen od tega poklona. Ko pa je pomagal domačinom povleči veliki čoln na krov, se je jezil: — Pravi vrag je ta ženskaDa jaz ne bi bil mož! . s i Slednjič *Q Jorei vae. našo* nade splavale po vodL .■ » Nekaj minut pozneje se j« prikazala VaHti v muslinovi obleki z robi. Bila je ponosna in držala je zemljevid v roki. Pokazala je s svojfm mezincem na zemljevid, kjer je bil pas, ki si ga je pred kratkim osvojila Nova Zelandija in ki je bila zazamovana s svinčnikom na jugu in vzhodu otokov Samoa. 141 — To vas nič ne briga. Vprašali boste tudi po novicah iz Weiimgtona. _ Z?jkf^j pa? — Kako ste zabiti! je zakričala VafitL Storite, kar sem vam ukazala, če nimate zaupanja vame, mi kar povejte* Zvila je karto in ga udarila z njo po glavi. Harrvs se je glasno nasmejal kot otrok in začel dajati moštvu povelja. — Kakšen umazan značaj! je mrmral Sicer pa, če bi ne bila takšna« bi bili presrečni Fant v rumenem predpasniku je izpraznjeval školjke in metal v morje gnile ostanke mehkužcev, a v vsako je pogledal, da-li morda n| v njih kak svetel dragulj. Ni izgubil besede pogovora med kapetanovo hčerko in Harrvsom. Ko je končal svoje delo, se je dvignil in prišel k dekletu. Držal se je resno in JI prožil dlan, na kateri sta se svetila dva bisera. Tole sem najel* gospa, Je dejal. In to menda nI ponarejeno, — Dobro, bor; hvala ti lepa, je ctejel* Vajin, katere obraz je žarel od vetelja* r>\^* Vzela je bisere, toda deCko nI odleJ, ~ - , ^ Kaj hočeS, boy, je dejal kapetan v krilih*, s— Gospa, če so trdogtavci s slamnatim srcem na svetu, iih ne obsoiam. Toda če je prišel trenotek boja, vam moram reči, da sem tu ... In če imate kako drugo, bolj nenavadno misel v glavi, Čemu vse Jo? je začudeno vprašal Harnrs, sem vam na razpolago. Vajiti ga je pogledala, ne da bi se smehljala. — Ti si vsaj mož, mu je dejala slednjič. Pridi sem ... Ti pojdeš; hočem ti razložiti, kaj je treba storil Uro pozneje je prŠel boy ves zmočen nazaj na »Slbilo«, dočim je tuja jadrnica, ki se je imenovala »Margaretas, vitko sledila prvi in hitela v temno noč. Vajiti je sprejela fanta pri vhodu v kabino za zemljevide, kjer je brlel rumen plamen oljne svetilke. . ^ . v. ' $. -X — No torej? — Trinajst tednov so od Sydneya, štiri od Azije. Tu in tam iščejo kopro za ameriške ukuhal-ce, iz Wellingtona pa nimajo nobene novice. e-* In njih zemljevid? ^— Njih zemljevid je Čisto nov in zelo lep, pa brez vsake črte, ki bi bila vaši enaka, gospa. Kar se tiče potapljalcev, ki sem jih videl na krovu, in vrste kokosovih orehov, ki iih lahko dobivajo na Delgadaških otokih, mi niso ničesar rekJi^^i ker jih nisem ničesar vpraŠaL ^*i^J|r^ . Vajiti je molčala in se zanuslila. \ j, j£ Boy se ie spoštljivo priklonil in se *je umaknil, zelo ponosen, da je izvršil svoj nalog, ne da bi bil pokaran. Dekle }• ostalo pri vratih kabine na krovu, ki je bil zavit v temo, in svetilka je iz notranjosti čudno razsvetljevala meno resno obličje. Slednjič je poklicala Harrvsa, a z imenom Alliti, * ^ Ta je prišel takoj. Bil je dobre volje, ker ga ]e poklicala z njegovim maorskim priimkom. — Mislim, da gre vse dobro, je dejala Vajiti. Na velikih otokih že dolgo časa niso bili . . . dokaz temu je to, česar ne vedo . . . Našli so Ddgadas že pred več kot šestimi tedni, o tem sem prepričana. V katero smer gredo, Alliti? — Jugo-jugo-zapad, — Idite v isto. O, o, »gospode! . t . je delal začudeno. Vajiti se je vrnila v kabino za zemljevide ln mu je zaprla vrata pred nosom. Harrvs je stopil h krmarju. — Jugo-jugo-zapad, dragi moj, mu je de;'aL Vroče bo še! . . , Noč je prešla, in ko je jutranja zora posvetila na neizmerni Tihi ocean, se je »Sibila« nahajala sama na morju; ji temni noči je bila »Margareta« izginila. >SiblIa« ni bila zgrajena za trgovino. V južnih morjih ie vsakdo vedel, da je bila ta jadrnica čudež hitrosti, toda nihče ni mogel reči, kako jc bil kapetan Sakson postal posestnik tega imenitnega dirkalnega broda. Hudobneži so govorili, da je to jahta nekega milijarderja v San-Franciscu, ki jo je bil Sakson nekdaj ukradel in spretno spremenil, da se ji prejšnja oblika ni več dobro poznala. Toda. že več kot dvajset let je jadral z njo okoli, tako da način, kako je prišel v posest te ladje, nikogar nI več zanimal Glasbeni vestnik. SLOVENSKI GLASBENI LIST V AMERIKI. (Konec.) Dnes je na stotine malih in večjih gledališč po vseh Zedinjenih Državah, V samem Newyorku je skoro 1500 zabavišč: gledališč, kinematografov in koncertnih dvoran. Na prvem mestu 60 — plesne dvorane, 705 po številu, za njimi kinematografi, 578, nato so gledališča in samo tri koncertne dvorane. Gledališča in kinematografi sprejmejo istočasno lahko v svoje prostore eno desetino vsega mestnega prebivalstva, torej do 600 tisoč ljudi. Ivan Zorman priporoča v Članku *0 prevodih<: naj koncertna, pevska, dramska naša društva v Ameriki poleg domaČega besedila prinašajo tudi lep angleški prevod, ki bi na tak način tudi angleškim sodržavljanom omogočil razumevanje petih in Igranih naših umotvorov. Priporoča tudi petje pesmi v dobrih prevodih, kakor je to še storilo pev. dr. »Prešern« in razni solisti v Clevelandu in drugod. Predlaga prevod vsaj naj značilnejših del Cankarja, Tavčarja, Finžgarja, Levstika itd. Zbirka nekaterih naših pesmi je izšla pred" par leti v Clevelandu. Dalje opozarja na nekatere posebnosti pri prevajanju slovenske poezije v angleščino. Iz članka o glasbeni literaturi v ljudskih knjižnicah posnemam, da te knjižnice v Ameriki investirajo velikanske vsote idenarja za knjige o glasbi in muzikalije. Tako ima n pr. v Pittsburgu knjižnica 7000 knjig o glasbi, 1400 vezanih skladb, 175 ork. partitur in 400 komornih deL V Washingtonu je imela 1- 1918 ljudska knjižnica S22.000 glasb, knjig. 10.000 orkestralnih partitur in 5000 komornih del. Ima tudi okoli 1000 autografiranih del domačih skladateljev. Knjižnica ima največjo kolekcijo opernih libretov na svetu, okoli 20.000, a število komornih del se lahko meri s Številom enakih del v berlinski državni knjižnici. Dalje sledi prevod Prešernove pesmi »Strunam« v hrvatskem in an. gleškem jeziku. Nepodpisani članek z naslovom »Glasbeni pouk v ameriških šolahc pregledno opisuje ameriška pedagogiška prizadevanja na glasbenem polju. šele po vojni je prišla glasba v Ameriki do globljega, širšega razumevanja, široke mase so se tekom vojne zavedle, da je glasba najboljše sredstvo za razvoj družabne soli darnuti in bratstva med držav, Ijanl. Največje važnosti za povzdigo glasbenega poduka v ljudskih šolah je udruženje glasbenih nadzornikov in učiteljev. "L. 1907 ustanovljena organizacija »The Mualc Su. pervisors National Conference«, zveza glasbenih nadzornikov in učiteljev je dosegla L 1922 nad 1860 članov. Ta in enake konvencije delujejo z neverjetnim vplivom za razvoj glasbene umetnosti v osnovnih in drugih šolah. Tri države, Pennsvlvania, Ohlo in Marvland imajo svoj posebni državni urad za glasbo, ki mu je na čelu »Di-rector of Muslc«. Tudi Newyork in Texas imata tak upravni oddelek s še ne zasedenima mestoma ravnateljev. V mnogih drugih državah so odločilni člnftelji mnenja, da glasbena umetnost ne more zavzemati onega mesta. M ji pripada v goli, dokler šolske oblasti ne ukrenejo vsega za zaščito njenega podučevanja v isti meri, ravnotako, kakor za druge šolske predmete. Zlasti mnogo pažnje posvečujejo glasbeni šolski nadzorniki in št rum en talnemu pouku. Ni je danes v Združenih Državah skoro šole, ki bi ne imela svojega orkestra, šolski poduk v instrumentalni glasbi se ne omejuje le na vežbanje ansamblov, marveč se razteza na glasbeno vzgojo posameznikov. Ogromno je n. pr. narasel vi. jolinski poduk v vseh šolah. Poleg godal in pihal je postal klavir najbolj popularen inštrument v šolskem poduku. Na tisoče in tisoče dolarjev se letno troši za nabavo instrumentov, ki se izposoj uje učencem, ako žele biti člani šol. orkestra. Vrednost poduka na Instrumentih je mnogo večje važnosti kot poduk vokalne glasbe. Le oni na_ tod zamore kedaj pogledati preko mej svoje domovine, ki goji tudi instrumentalno glasbo. Instrumentalni poduk uvaja učenca v absolutno glasbo, d očim vokalna glasba v šol j dovaja učenca do tega, da smatra glasbo le kot glasbeno pripovedovanje, ali sliko kakega dogodka ali položaja posvetne, večje ali manjše važnosti. Zaman je pričakovati Inteligentnega poslušalstva na naših simfoničnih in komornih koncertih, zaman iskati razumevanja skladb Baera, Chopina, Havdua, Mozarta, Beethovna, Dvofaka itd., ako vsa šolska izobrazba našega naroda obstoji le iz eno. dvoglasnih, ali primitivnih zborovskih pesmic ljudskošolske, ali srednješolske kakovosti. Isto velja tudi za pevske zbore noter tja do najboljših. Danes je v Ameriki nič men j kot IS0.265 glasbenike v-učiteljev. Leta 1919 je skoraj polovica mest čez 1000 prebivalcev imela svojega posebnega glasbenega učitelja ali nadzornika glasbe in, petja v ljudskih šolah. Sledi poslednji članek tega zelo zanimivega zvezka o Indijanski glasbi. Struktura indijanske popevke sledi črti oblike, ki je v naši glasbi. Obseg pesmi variira od ene do treh oktav. Pesmi so ali z besedami, ali se napev poje le s vokali, ali so mešane. Petje je enoglasno, ženske pojo v zboru s raketnim tonom oktavo višje, često je o zboru dve, tristo ljudi, ki pojo v sepranskih, tenorskih in basovskih oktavah. Pesmi so last plemena, druib ali po_, edincev. Plemena in družbe imajo špaci-jalne odbornike, ki pazijo, da se pesmi točno prenašajo, ženske skladajo in pojo uspavanke, pesmi predic in v mlinu, one habre s pesmijo bojevnike itd. Na severni pacifiški obali so med Indijanci pevske tekme. Tekma obstoji v tem, da zmaga ono pleme, ki pozna večje Število pesmi, ali, ki ume najtočnejšo zapeti pesem5 ki jo sliši prvikrat. Med Baffinlandskimi Eskimi rešujejo prepire na tak način, da se protivniki se_ stanejo po dogovoru in pojejo drug drugemu zasmehujoče pesmi. Kdor ima več smeha na svoji strani je zmagovalec. Ceremonijalne pesmi se morajo peti točno, brez napake, če se pri petju zgodi napaka, pojo pevci pesem znova in vsa ceremonija se ponovi. Službeni sufjerji strogo pazijo, da zabranijo pravočasno take nezgode. Ceremonijami plesalci slede ritmu bobna, ki se često razlikuje od ritma pesmi. N. pr. je takt bobna 2/ takt pesmi s/^. Ali udarjanje bobna je e / . pesmi s / Zelo težko je za slušalca druge rase takoj razbrati indijansko pesem. Razven svoje historične vrednosti nudijo te pesmi skladatelju bogat vir melodičnih in ritmičnih zanimivosti (Dvorak). Pisatelj dalje našteva razne narodne instrumente indijanskih plemen. Poleg raznih oglasov, naslovov itd. prinaša »Kolo«, žal, zelo slabo reproducirane slov. in hrvatske skladbe, največ menda ponatise. V pričujočem zvezku je znana Schwabova barkarola »Večer na morju« in Zlatko špolarjev naroden, dokaj zanimivo harmoniziran mešan zbor ^Ti momo, ti devojko«. »Kolo« kot -edin j ugoslovenski glasbeni list zasluži vsestranskega uvaževanja in podpore. Stane dolar in pol letno, posa. mezna številka 15 c. —č. * * ★ — Glasbena šola in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Vpisovanje na Glasbeno šolo in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani se prične v torek dne 9. septembra ti- in traja do vštevši sobote dne 13. septembra vsak dan od 9. do 12. in od 3—5 pooplđne. V ponedeljkih, dne 15. septembra s a začne redni pouk v vseh predmetih, oddelkih, razredih in letnikih Natančnejše pogoje sprejema in predmete* ki se poučujejo, objavimo začetkom prih. tedna. — Ravnateljstvo. — Poslovilni večer. Bivši režiser narodnega gledališča Vasilij Sevastjanov priredi v opernem gledališču poslovilni večer s koncertom, pri katerem sodelujejo naše najboljše operne moči. Ta večer bo obenem jubUej 25 letnega gledališkega delovanja g. Sevastjanova. Datum koncerta bo naznanjen pozneje. Sokolstvo. — Dom Sokola I. na Taboru je dosegel svoj vrh. Pretekli Četrtek je bila na Taboru slavnost doseženega vrha pri novi sokolski zgradbi. Udele* žilo se je te vse delavstvo, podjetniki, gg. inženjerji za stavbno vodstvo, nad* zorstveni organi in člani odborov dru* Štva za zgradbo in Sokola I. kot preda stavitelji gospodarja. Po primernem nagovoru br. dr. Kuharja na vse, ki so s fizičnim, duševnim in gospodarskim delom pripomogli monumentalni in tehnično zelo sestavljeni zgradbi do vrha, je sledila kratka delavska slav* nost z običajnim prigrizkom. Ne lahko, toda z veseljem je Sokol pokazal s skromno prireditvijo spoštovanje do dela onih, ki so pri izvajanju drago* cenih načrtov iz široko zasnovanih idejnih ciljev najmanj vidni. Stavba žc sedaj dela mogočen vtis na zunaj, no* tranji prostori, svetloba, ogromne di* menzije glavne in obeh stranskih dvo* ran presenečajo: vse kaže, da bo zuna* njost velika in lepa, notranjost pa na* ravnost ogromna in krasna. — Bodoče dni se prične pokritje s pločevino. Mi* zarska dela bodo v najkrajšem času razpisana. Umevno pa je, da do do* vršitve vsega še mnogo, mnogo manjka in to najdražje stvari. O brzem poteku nadaljnih del bodo odločala denarna sredstva; srečke društvene loterije pri* hajajo polagoma v kroženje, društvene prošnje, vložene prod letom na denar* ne zavode, pridejo baje končno v resen pretres. Dnevno časopisje rado opo* zarja na potrebe Tabora. —- Prijatelji Sokolstva, od besed in želja k dejanjem — nekateri z delom, drugi s prispevki! — Sokolsko društvo v št Vidu nad LJubljano priredi 7. septembra "točno ob 16. na Frnadovem in Jagrovem vrtu svoj javni nastop in veliko ljudsko veselico s sodelovanje godbe dravske divizije, kamor sokolska društva in prijatelje Sokolstva najvljudneje vabimo. Nastop domačega društva je prav marljivo pripravljen in bo došlim nudil najlepši užitek: kot gostje nastopijo: Škofia Loka, Medvode, Jezica in Kamnik. Dohodi in odhodi vlakov iz Ljubljane in Gorenjskega kar najugodnejši: ker je drugi dan praznik, bo za odhod Ljubljančanom turistovski vlak ob pol 24. uri najprikladnejši. Kdor ljubi naravo in pošteno veselje, ta naj nas obišče. Nasvide-nje in zdravo! Odbor. —i Sokolsko društvo Ljubljana II javlja, da se vrši od dne 1. septembra 1924 (pone* deljek) zopet redna telovadba na realki po sledečem redu: Člani: ponedeljek, sreda in petek od 8. do po! 10. Moški naraščaj: pone* deljek, sreda in petek od tričetrt na 7. do tri četrt na 8. Moška deca: ponedeljek in četrtek od pol 6. do pol 7. Članice: torek in četrek od 8- do pol 10. Ženski naraščaj: torek in četrek od pol 7. do pol 8. Ženska deca: torek in soboto od 5. do 6. — Pozi* varno vse telovadce in telovadke, da redno posečajo telovadbo. —> Vaditeljski zbor. — škoja Loka. V nedeljo, 31. avgusta prirede člani kr. opere in drame v Sokol-ekem domu koncert v prid po povodnji po- škodovanim članom Sokolskog« društva v skoji Loki. Prtčetek ob 20. Natančen spo. red je razviden na lepakih. Z oziram na plemenit namen koncerta pričakujemo pol-noštevilne udeležbe. — Zdravo! — Poslovilni večer. Povodom poroke se za stalno preseli ses. Anuška Cigojeva, načelnica Sokola I., ki je obenem načelnica župe Ljubljana L in JSS, iz Ljubljane v Zagreb. Sokol I. priredi velezaslužni sestri v ponedeljek 1. septembra ob 20. zvečer v restavracijskem prostoru glavnega kolodvo* ra poslovilni večer. Vabimo vse brate in se* stre, župo in savez. — Odbor Sokola I. —- Društvo za zgradbo sokolskega do. ma v šiškj priredi v nedeljo dne 7. sept. ti. na vrtu g. Valjavca veliko prireditev z bogatim sporedom. Za razno zabavo bo kar najbolj poskrbljeno. Prosvgfa. — Macbeth v našem dramskem gleda« liscu, šekspirjevo žaloigro Macbeth v Oton Zupančičevem prevodu vprizore v soboto, dne 6. septembra v dramskem gledališču člani stolne dijaške kongregacije v režiji akademika Ivana Pengova. Vstopnice za to vprizorltev Macbetha dobivajo se od 3. dalje pri dnevni blagajni v opernem gledališču. — V Skodnikov konvikt v Tolminu se sprejemajo gojenci do 5. septembra. ^~ Za potovanje v jugoslovenska letovišča in kopališča je dovoljena olajšava pri posebnih turističnih vizumih z znižanjem takse na 10 dinarjev v papirju. Ti vizumi veljajo tri mesece. — Tržaška trgovska visoka šola »Revoltella« je dobila ime »Kr. vseučilišče za gospodarske in trgovske študije«. Rektor je prof. A. Asquini. ^ S. D. Adria priredi 14. t. m. 140-kilometersko dirko za slovansko prvenstvo Julijske Krajine. Dirka se na črti: Trst — Gorica — Ajdovščina — Senožeče — Divača do cerkve Sv. Ivana. — V Slavini so igrali v nedeljo znano lepo igro »Deseti brat«. Prireditev je uspela prav dobro, zato se ponovi v nedeljo, 31. t. m. — Sejmi v Sežani se vrše redno 12. in 22. vsak mesec. Govorica, da so sejmi ustavljeni, ni resnična. — V Ločniku, onstran Soče, so postavili temeljni kamen cerkvi, ki je bila v vojni porušena. 52 metrov visoki zvonik je bil prva žrtev takoj isti dan po napovedi vojne. Kraj leži visoko in je bil zvonik viden daleč naokoli Cerkev je Italijanom še potem nekaj časa služila v vojne svrhe, pa je bila končno vsa porušena. — Vojaški nabori na Rek! se bodo vršili hkratu za letnika 1904 in 1905. Dnevi še niso določeni. — Odredbe za idrijski rudnik. S strani ministrstva za naredno gospodarstvo se razglaša, da se je dala z dekretom 24. maja idrijskemu rudniku avtonomna državna uprava s povsem industrijsko ureditvijo po modernem in racijonalnem načinu. Bilanca le vedno aktivna in letni dobiček znaša nad dva milijona, v poslovnem letu 1923-24 je znašal pet milijonov. Tako torej! Idrijski rudar pa strada, nezaposlenost je velika in \-pokojenci ne dobivajo svoje revne plače! Taka je socijalna skrb v Julijski Krajini! — Da So razžallli kralja in da so se zoperstavljali orožnikom, tako se je glasila obtožba proti 15 kmetom iz okolice Kopra, in radi tega so bili pred sodnijo v Kopru obsojeni na velike kazni od 3 do 9 mesecev zapora in znatne globe. Vsi so izjavljali odločno, da niso zakrivili žaljenja kralja, glede nastopa proti orožnikom pa ni bilo nikakega premišljenega nasirstva, bili so vsi vinjeni. — V italijanskem azilu v Trbižu, ki ga podpira društvo »Dante Alighieri«, je bilo spočetka 25 otrok, sedaj jih je že 40. Azil vodi poitalijančena Slovenka Kamelija Silič. Odrešena Reka umira. Položaj na Reki je nad vse žalosten. Pristanišče je skoro zapuščeno, industrije delajo malo ali nič, insolven-ce in konkurzi so na dnevnem redu, nezaposlenost narašča. Pod težo krize trpi morala. Vse godrnja, vse se jezi na voditelje in vladne organe. Nikjer ni več zaupanja do oblasti in oni, ki so se najbolj ponašali s svojim italijan-stvom, danes molče, ker nimajo kaj dejati v usta. Fašisti so dolgo časa ponosno hodili po Reki in obljubljali, da fašistovska stranka in fašistovska vlada nikdar ne zapustita Reke. marveč jej dasta novega Življenja in živahnega procvita. Ali obljube so ostale le obljube in odrešena Reka umira •.. Trgovska zbornica je sklicala že več sestankov, na katerih se je razpravljalo o težki krizi, ki mori Reko in njeno pristanišče. Imenovana ie bila komisija, ki predloži ministrstvu spomenico z najnujnejšimi potrebami reškega mesta. Situacija je temna in nevarna. Kapitan Host-Venturini ie bil pri Mussoliniju ter mu razložil vse reške težave, katere pa vladni predsednik že itak dobro pozna. Host-Venturini je prosil, da naj stori vsaj toliko za trenotek, da se delikatni položaj še ne poslabša. Valutne izmenjave ni bilo in niso se izvršile nikake napovedi, izrečene v ministrstvih v pomoč Reke. Ob- lasti drže roke križem in propadanje Reke gre svojo pot dalje. Fašistovski listi ne vedo nič povedati, da bi bil Host-Venturini kaj opravil pri Mussoli-nijLL Nekateri trde, da je na razmerah na Reki sokrivo tudi framazonstvo in krivda se vali na ložo »Sirhis«, ki ;e bila prej odvisna od Budimpešte, sedal pa dobiva navodila iz palače Gfnstini-ani v Rimu. Fašisti in iramasoni v Italiji so si zelo v laseh, zato mečejo tudi krivdo radi Reke drug na drugega, krivi pa so vsL Nečuveno je, da se pričenja gonja proti jugoslovenskim delavcem. Kjerkoli so, posebno v rižarni, jih fašisti preganjajo. Podjetniki, umevno, sprejemajo iugoslovenske delavce, ker znajo delati in so sposobni za vsako delo, kaj pa naj počno z zanikarnimi mestnimi postopači? Šolstvo. —š Na državnem moškem učiteljišča v Ljubljani se vrše sprejemni izpiti za I. letnik dne 4. septembra ob 8. zjutraj. —š Na gremijalni trg. šoli v Ljubljani se prične Šolsko leto 1924-25 dne 15. septembra popoldne ob 14. uri s ponavljalui-mi izpiti za tiste vajence in vajenke., ki ob sklepu minulega šolskega leta niso bili usposobljeni za II. ali III. letnik. Ponav-ljalni izpiti bodo trajali tri dni in sicer 15.. 16. in 17. septembra. Natančnejši podatki o ponavljalnih izpitih bodo objavljeni na deski v veži I. mestne deške osnovne šole v Kcmenskega ulici. Vpisovanje v I. letnik se vrši v dneh od 1. do S. septembra dop. od 9. do 12. ure v pisarni Gremija trgovcev, palača Ljubljanske kreditna banke, Aleksandrova cesta I. nadstr. šolnina znaša za vsakega vajenca 250 Din, vpisnina 25 Din. katere zneske je pri vpisovanju tudi plačati. Za sprejem v I. letnik se zahteva dva razreda srednje ali meščanske šole. Redni pouk za vajence in vajenke za vse tri razrede se začne dne 22. septembra ob 2. uri popoldne. Pouk se bo vršil v ponedeljkih, torkih in sredah od 14. do 18. ure popoldne. Zadnje šolsko izpričevalo je prinesti pri vpisovanju seboj. —š Dvorazredna trgovska šola v Celju, Vpisovanje za šolsko leto 1924 /25 bo v pe_ tek, 5. in soboto, 6. sept. od 9. do 11. ure. Ponavljalni izpiti pričnejo v torek, 9. sept. ob 8. uri. Otvoritvena služba božja bo v ponedeljek 15. septembra ob S. uri. Zunanji učenci in učenke se morejo vpisati tudi po pošti. Učiteljska imenovanja v Sloveniji. Kakor znano, so se že deli Časa pripravljala defi^tivna imenovanja učiteljev in učiteljic v pomožnih skupinah- Radi izbruha vladine krize, so se ta imenovanja zelo zavlekla tako, da je bil pričetek Šolskega leta odgođen do 15; septembra t L Ko so se klerikalci polastili vlade, so vse predloge, izdelane za definitivna imenovanja, sistfrali, revidirali in sedaj po dolgih posvetovanjih v Beogradu izvedli imenovanja, ki bodo marsikoga med učitelj s tvom zelo razočarala. Pretekli teden je potoval v Beograd novi šef oddelka za presveto VadnjaJ s kupom aktov, tam se je sestavila posebna klerikalna komisija, ki ie revidirala predloge in prošnje ter nato predlagala ministru prosvete v podpis uka" ze, ki so jih v bistvu diktirali klerikalni voditelji in slomŠkarji- V naslednjem podajamo poročilo o imenovanju 120 učiteljev in učiteljic za definitivne- 1. Fabijančič Nikola za stalnega učitelja srbohrvaščine na VI. deški šoli v Ljubljani; 2. HofbekJ Edmund, zač. učitelj v Pišecah, za stalnega učitelja istotam; 3. Rusian Ambrozij za šolskega upravitelja v Dobu; 4. Ravnihar Vinko za šolskega upravitelja v Št Gothardu; 5. Kovač Marija, zač. učitellica v Št. Gothardu, za stal" no učiteljico istotam; 6. Schubert Štefanija za stalno učiteliico v Ihanu; 7. Štele Cecilija, zač. učiteljica v Mengšu, za stalno učiteljico istotam; 8. Belin France za šolskega upravitelja v Nevljah; 9. Sušnik Marija, zač. učiteljica v Dobrepoljah. za stalno učiteljico istotam; 10. Beljan-Rukli Jc-sipma za stalno učiteljico v Fari vasi; 11. Erker Josipura za stalno učiteljico v Livol-du; 12. Krische Anton za stalnega učitelja v Starem logu; 13. Gorišek Simon za šolskega upravitelja v Velikih Poljanah; 14. Vi voda Zofija za stalno učiteljico v Cerkljah pri Kranju; 15. Kuralt Antonija, zač. učiteljica v Preddvoru, za stalno učiteljico istotam; 16. Porenta Antonija za stalno učiteljico v Predosljah: 17. Klemen-čič Vekoslav za šol. upravitelja v Šenčurju; 18. Rebolj Franc za šolskfega upravitelja na Trati; 19. VMer Josip, učitelj v Tržiču, za šolskega upravitelja istotam; 20. Rastohar Karolina, zač. učiteljica v Cerkljah ob Krki, za stalno učiteljico istotam; 21. Debeljak Ivan. zač. učitelj v Št Jan-žu, za stalnega učitelja istotam; 22. Peček Franc zač. učitelj v Št. Juriju pod Kumom, za stalnega učitelja istotam; 23. Va-nfč Ladislav, zač. učitelj v Mokronogu, za stalnega učitelja Ho tam; 24. Faganel Leo-poldina, zač. učiteljica na Studencu, za stalno učiteljico istotam; 25. Fakin Drago, učitelj v Telčah, za šolskega upravitelja istotam; 26. Fakin-Bizjak Iva, zač. učiteljica v Telčah, za stalno učiteliico istotam; 27. Čarman Iva, zač. učiteljica v Vel. Trnu, za stalno učiteljico istotam; 28. Del Cott Ciril za šolskega upravitelja na Raz-boriu; 29. Vidmar-Božič Jela, zač. učiteljica v Št Rupertu, za stalno učiteljico istotam; 30. Strajnar Iva za stalno učiteliico na deški osnovni šoli v Trbovljah-Vode; 31. Dokler Terezija, zač. učiteljica stalno učiteljico istotam; 32. Lešnjak Min-ka za stalno učiteliico v Sv« Križu pri Litiji; 33. Intihar Alojzij za šolskega upravitelja na Krki; 31. Perko Veučeslav za stalnega učitelja v šmartnem pri Litiji; 35. Hjuptman .Marijj. in 36 Ledernas Danica za stalni uciteLjci v Zagorju ob Savi; 37. Šalamun Lv.-.dn:.L-, zac učiteljica v :?r, Jo-štu nad Vrhniko, za stalno učiteljico istotam; 35. Droč Janka za stalnega učitelja v Sostrcm: 39. Rupei. Vinko za stalnega učitelja v Zalogu; 40. Peterim Alojzij, zač. učitelj v tovarnah ori. Cerknici, /a bralnega učitelja istotam; 41. Štursn Kristina za sraino učiteljico v Cerkmci; 42. Korenk Henrik, zač. Učitelj v Dol. Logatcu, za stalnega u stelja Utotam: -P. Raier Gabrijela, zač. učiteljica v rioiedcršici, za stal-oo uičtcliic > istotam; 44. Dolenc Marija, zač. učitelj.c a v Planini pri Rakeku, za stalno učlteUk t istotam; 45. Tončic Fr. Vladimir, zač. ; .::cli v D-r[. Karteljevem. za .stalnega učitelja istotam: A^. Potočnik Marijana za stalno učiteliico v Mirni peči; 47. Znane Minaela za stalno učiteljico V Orehovici; 48. Bulovcc Alojzi za Šolsk. upravitelja v Begunjah na Gorenjskem; 49. 2agar Stanislav. učitelj na Dobravi pri Kropi, za selškega upravitelja istotam; 50. Auersperg Marija, zač. učiteljica v Sr. vasi. za stalno učiteljico istotam; 51. Bcr-!an Julija za stalno učiteljico v Dol. Lo-* gatcu; 52. Počkaj .Miroslav za stalnega učitelja v KsaveTJu; 53. Porekar Mado za šolskega upravitelja na Humu; 54. Vobič Ciril za šolskega upravitelja v št. Andražu v Halozah: 55. Povh Stanko, učitelj v Vcnčeslu, zn šolskega upravitelja Istotam: 56. Kavčič hran za Šolskega upravitelja v Šraartr.em r:i Slov. Grade.:; 57. Bantan Julija, učiteljica v Mačkovcili. za šolsko upraviteljice istotam; 58: Pojbio Julij, učitelj v Gor. Slaveči, za šolskega upravitelia istotam: 39. Skok Gabrijela za stalno učiteljico v 2ičah: 60. Seytried-Luž"ar Mira. učiteljica pri Sv. AnL za stalno učiteliico istotam; 61. Stumpf Ludvik, učitelj Pii-Sv. Antonu v Slov. Goricah, za stalr.ega učitelja istotam: 62* Brandstetter Viktr>r!-ia, učiteljica, v Ribnici na Pohorju, za stalna učiteljico istotam: 63. Skala Anton in Dmšković-Tiirk Antonija za stalna učitelja na pomožni >" Sv. Urbanu, za stalno učiteljico istotam; 97. Troha EI-za za stalno učiteljico v Zavrču: 98. Uko-vič Dolores, učiteljica pri Sv. Juliju pod Donatrem, za stalno učiteljico istotam; 99. Lrbajs Marija za stalno učiteliico v Črešnjevcu; 100. Plaš Mihael, učitelj v Velenju za stalnega učitelja istotam: 101. Vc-ber Terezija, otroška vrtnarica v Šoštanju, za stalno otroško vrtnarico istotam; 102. Rožanc Franc za stalnega učitelja na Vranskem: 103. Modcrndorser Vinko »n Galob Rudolf, cba učitelja v Mežici, za stalna učitelja istotam; 104. Lebič Ivan, učitelj v Prevaljah, za stalnega učitelja istotam; 105. ČebulJ Jernej za šolskega upravitelja v Černečah pri Dravogradu; 106. Fiser-Pi-hak, učiteljica pri Sv. Petru na Medvedjem selu. za stalno učiteljico istotam. 107. VoršiČ Antonija, učiteljica v Dobrni, za stalno učiteljico istotam; 108. Kotnik Josip za stalnega učitelja v Petrovčah: 109. Piano Anica za stalno učiteljico v Petrovčah; 110. Tratnik Ana za stalno učiteljico v Petrovčah; 111. Požar-Strel Ivanka, učiteljica v Šmarrnem v Rožni dolini, za stalno učiteuico v Čadramu; 113; Šidigoj Ju-lijan, učitelj v Vojniku, za stalnega učitelja istotam; 114. Rejec Neža za stalno učiteljico v Lokavcu pri Gor. Radgoni; 115. Jeuko Vincenc za stalnega učitelja v Ne-govi; 116. Pozne Marija za stalno učiteljico v Čadramu; 117. Rote Angela za stalno učiteliico v Konjicah: 118. Zupančič Elizabeta za stalno učiteljico v Konjicah; 119. Serugar Marija, učiteljica v Stranicah, za stalno učiteliico istotam; 120. Unverdorben Josip, učitelj y Žrcčah, za stajnega učitelja istotam. stran 4. »SLO VE NS s/1 RARODc dne 31. avgusta 1924. stev. 199 t« ' Dnevne vesti. 'W. V Lfubijani, dne \ Ne JezIE — narečjeI ■1 Naši klerikalci in njihovi zavezniki ne priznavajo ne narodnega ne držav« nega edinstva. M njih očeh je tisti, ki govori o narodnem edinstvu in pravi, da so Srbi« Hrvati in Slovenci en narod s tremi imeni« izdajalec Teh nazorov pred šestimi leti seveda niso bili, to se pravi — tega mišljenja takrat niso upali kasati, ker so se bali narodnega ogorčenja in nevolje« ako bi zastopali stališče, da Srbi, Hrvati in Slovenci niso en narod, marveč trije različni narodi, katerih interesi 'gredo narazen. Od ti* stih časov pa je poteklo šest dolgih let m razmere so se spremenile v toliko« da si netopirji izza dobe prevrata da« nos upajo odkrito na dan. Veta 19 J S. In še L 1919. je bilo narodno edinstvo aksijom, na katerem ni smel nihče m a* jati, danes pa je ponajveĆ po krivdi gotovih srbskiH politikov a la Davida* ▼ič in Nastas Petrovič ta aksijom ie /tako omajan, da ga sedanja vlada v narodni skupščini niti omeniti ne smel Po Koroščevem in Radičevem nau» Jen — oba ta politika sta« kakor je zna« ,no stebra sedanje vlade <— smo Sloven* !ci» Srbi in Hrvati trije različni narodi, ki imajo vsak svoj poseben jezik. Po« /▼sem naravno je, fia bi si morala ta j njiju nauk osvojiti tudi vlado, ki živi !tdino od njiju milosti, ter uravnati tvojo politiko po njih1 načelu o treh narodih. ^ * v- Toda zdi se. 3a si sedanja vlada nifl jfi temeljnih vprašanjih naže bitnosti ni Jedino, kamoli o posamnih" kočljivih ^problemih naše notranje politike, sato ©e ni Čisto nič čuditi, ako Davidović blagoslavlja to, kar zametu je Korošeo in kar proklinjo Radič -— in narobe. Kot Četrti v tej zvezi je Nastas Petro« vic, politik, ki ne predstavlja sicer ni* kogar, ki pa je, kakor vse kaže, naj« jačjo ličnost v D a vidovi cevem kabine* tu. Očividno je: da drži on taktirko v rokah. Zato sme tudi plesati ekstratu« ro. In mož ima prav! On je minister Jjolicije in ima tudi svoje nazore, kar 'dandanes sicer ni moderno, ker nozira« ji j a se danes, oko to kaže, spreminjajo vsako leto, vsak mesec, vsak dan, k a* kor to nazorno izpričuje vzgled gospo« Hićevego kabineta torej proglaša s/o« venščino za dialekt in to v času, ko Ko* roščevo glasijo »Slovenec« piše: »Naj* manj, kar moremo zahtevati, je, da ni* ma nikdo pravice pačiti našega lepega jezik*, v katerem se je napisala »Vero* nika Deseniška« (Veronika je sama se* be napisala? Doslej smo bili mnenja, da jo je napisal Oton Župančič/ Uredništvo ) Noben narod na svetu Še ni žrtvoval visoko izobraženega iii izlika* nega jezika. Ta sramota je bila prihra njena le noši liberalni inteligenci, ki je hotelo iz Slovencev ustvariti brez« pravno »pleme«. Toko »Slovenec«, KoroSčeva vlada \ na usta ministre Petroviča po pravi, da slovenščina svloh ni jezik, marveč sam mo dizle«*., narečje! Pričakujemo, da Sodo sedaj kled* kolci Petroviča križali, ako ne poj de raje sam y Kanoso. * ★ W * — Triumfalna pot kralja 'Aleksan* dra po južni Srbiji. Nj. VeL kralj Aleksander in kraljico Morija sta včeraj odpotovalo iz Peči proti Beogradu. Do Kosovske Mitrovice sta se vozila v dvornem avtomobilu. Po vseh krajih, selih in mestih, koder je potovala kraljevsko dvojica, je narod pozdravljal s prisrčnostjo in navdušenjem svojega vladarja ter obema prirejal toplo ova* ci je. Veličasten je bil sprejem v mestu Prizrenu, kjer se je zbrala ogromna množica seljakov in seljakinj v narod* nih nošoh. Kraljevo dvojico je prispelo v Prizren okoli 1030 ter je tam ostala Ho 13. Nato je nadaljevalo vožnjo do Kosovske Mitrovitice, kamor je prispe* la okoli 20. Iz Mi tro vi ce je krenil 'dvorni vlak proti Skopi j u in od tam proti Beogradu. Kralj prispe. x Beograd danes popoldne* " ' '» -v 80« avgusta 1924. * /I Napad na narodno ncTtoflstvo. V uvodniku »Za slovensko Solo« napoveduje »Slovenec« po navodilih prosvetnega ministra dr. Korošca boj jugoslovansko orijentiran emu slovenskemu učiteljstvu. Doba klerikalnih pene-kudj trka znova na vrata. V imenu zakona, reda in pravice se obetajo različne šikane n preganjanja vsem slovenskim učiteljem, ki ne trobljo v klerikalni ros. »Slovenec« se veseft, da je dr. Korošec na Hrvatskem že izruval protikl erikalno ljuliko ln da je zdaj ne vrsti tudi Slovenija. Ob tej vojni napovedi »e vprašuje naše narodno učitelj-stvo in z njim vsa napredna javnost, kaj je zakrivilo, da jo zadene bič klerikalne zagrizenosti m politične nestrpnosti? Ali ni stalo zvesto na braniku narodnega in državnega edinstva, ali ni vzgajalo slovenske mladine v narodnem duhu Že takrat, ko so klerikalci še navdušeno prepevali »Oott erhalte...«, ali niso bih vedno nesebični pionirji slovenske kulture, ki je lahko Slovenci s ponosom pokažemo drugim narodom? Ari ni bilo naše narodno učiteljstvo tisti sejalec, ki je po prevratu prvi začel sejati seme jugoslovenske misli v širših plasteh slovenskega ljudstva? In ker je storilo vse to v globoki zavesti, da vrŠJ veliko misijo resnične duhovne in srčne izobrazbe v duhu zgodovinskega momenta, mu napovedujejo podle avstrofilske duše boj na življenje in smrt Naše učiteljstvo se tega boja ne straši. Dvignilo bo vrženo rokavico z dostojanstvom človeka, ki se zaveda, da mu delajo nezasluženo krivico. S prezirom odvrne vse poizkuse, da bi je z grožnjami tn persekucijaml udinjali stranki, ki hoče izruvati pod krinko slovenskega lokalpatrijotizma Iz naše mladine prve kali jugoslovenstva. Slovensko napredno učiteljstvo strne svoje vrste in odgovori na klerikalni rapad tako, kakor odgovarjajo možje čiste vesti in neomadeževane narodne preteklosti. pa Enaindvajset al! dvajseteden, »Slovenec« piše: »Liberalno učiteljstvo je napovedalo boj slovenskemu jeziku. Sli so celo tako daleč, da so začeli mučiti otroke, da morajo Šteti dvajsetin-eden in ne enaindvajset.« V tem štetju vidi torej »Slovenec« boj proti slovenskemu jeziku. Jeli klerikalnim »filologom« znano, da novejša slovenska literatura Že pozna tako štetje, da Štejejo tako vsi drugi slovanski narodi m da smo Slovenci med vsemi Slovani edmi. ki štejemo po germanskem vzorcu? Kakšen greh bi bil, če bi se pridružili v <*oti« vsem ostalim slovanskim narodom? V očeh rimovcev, ki sovražijo vso stovanstvo, seveda smrten, v naših očeh pa samo čBcenjo slovenščino tuje navlake. Stcer pa razumemo klerikalce, da jim je »einund-zrvanzig« bolj pri srcu l Avstrijska miselnost! — Smrt najstarejšega čegkega no-vfnaiia. V četrtek popoldne je umrl v Hole?ovlcah v starosti 83 iet zaslužni češki novinar Josip Kummer. Rojen je bC 16. novembra 1841 v Drnovi-cah na Moravske m. Po maturi se je posvetil novinarstvu. Postal je urednik lista »Moravske Orlice« v Brnu, kjer je ostal do L 1SS9, ko jo sprejel mesto urednika praške »Politike«. Ko je »Politika« prenehala izhajati, je vstopi! v uredništvo dnevnika »Union«; tu je ostal do L 1918, kc je list prenehal izhajati. Kummer je dobil državno pokojnino. Pokojnik je bil agilen in izredno naobražen in nadarjen žumalist. Zlasti mnogo je deloval v novinarskih organizacijah. V spolku čeških novinarjev je bil član od L 1879 v pokojninskem fondu p* od L 1883. V obeh organizacijah je deloval kot odbornik. Bil je dober Slovan in se je kot tak zanimal za vsa vprašanja, tičoča se Slo-vanstva. Rad se je udeleževal kongresov. Z njim je izgubilo češko novinarstvo enega najbolj tipičnih svojih pređ-stavitcljev. Pokojnik je bil znan tudi v Slovencih, katere je visoko cenil. Bodi odličnemu kulturnemu delavcu ohranjen tudi med nami trajen spomin! — Kongres trgovskih zbornic Jugoslavije, Danes cb 10. je bil v Beogradu v dvorani borze otvorjen II. kongres trgovskih in obrtnih zbornic Jugoslavije. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki ministrstva trgovine in industrije, »Trgovinski Glasnik« v uvodniku posveča delovanju trgovcev, obrtnikov in ostalih pridobitnih krogov, posebno pažnjo in konstatira:, da vrši naše tr-govstvo in obrtništvo važno misijo ujedinjenja, osobito potom zborovanj zbornic. Na dnevnem redu kongresa »o: a) vprašanje izvoza, b) organizacija konzularne službe, c) strokovna in kulturna izobrazba trgovskega in obrtniškega naraščaja« p— Bega učiteljskih upokojencev h prispela do viška. Pred meseci so biH nekateri Že upokojeni, a ie danes niso dobili niti ficka pokojnine. Ob čem naj žive, ko niti kredita nimajo? DrugI, ki sicer že dobivajo mesečno pokojnino, dobivajo tako majhno, da ne morejo Jzhaiatt ti&fato. in strani hodjjo Tako se Sodi zaslužnim kulturnim delavcem, največjim dobrotnikom naroda, ki so nam odgojili naraščaj! Uprav čitamo, da se železničarjem dohodki zopet zvišajo. Privoščimo jim, a vlada naj se spomni tudi siromakov učiteljskih upokojencev. Kam pa je prišlo onih 50 milijonov, k- so bili že določeni za penzijo niste. Koliko časa Še bo vlada vpokojence pitala s praznimi obljubami? Ni čuda, da ubogi ljudje trpe in umirajo radi duševne depresije in — pomanjkanja! škandal! f— Povratek v domovino. NaŠ praški dopisnik g. Jan K. Strakaty , ki je imel državno stipendijo v naučne svrhe, da prepotuje Balkan, se je te dni vrnil v Prago. Na potovanje je odšel meseca februarja in je prepotoval vso Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarsko, Grško in evropsko Turčijo. Bil je rudi v Julijski Krajini, kjer je dobil najža-lostnejše u tise. Pred svojim povratkom v domovino se je še udeležil zle ta ju-goslovenskega Sokolstva, kjer se je na svoje oči lahko prepričal, kako zelo smo na Hrvatskem, zlasti pa v Zagrebu nazadovah v narodnem ozlru, odkar vodi hrvatsko politiko Stjepan Radić. Nadejamo se, da se vrača naš prijatelj domov z ugodnejšimi utiski od drug odi, kakor iz naše kraljevine. — Izplačilo VL kupona drž. bnre-stlegskega posojila. Po naredbi finančnega ministra je generalni direkciji državnih dolgov pri Narodni banki stavljen na razpolago znesek 1,500.000 Din za izplačilo VI. kupona k 7% državnemu investicijskemu posojSJu. Izplačila tega kupona se pričenjajo 15. septembra in sicer: pri glavni direkciji državnih dolgov, pri oblastni finančni direkciji v Novem Sadu, pri okrožnih tn srezkih finančnih upravah, pri blagajnah finančnih delegacij in davkarijah, pri poštn: hrarilnici v Sarajevu, pri Čekovnem uradu v Ljubljani in Zagrebu, pri sodiščih v Srbiji in črni gori in slednjič pri vseh bankah, ki so vodile subskripcijo. — Odkrivanje korupcije. To je sedaj stalna rubrika vladnega časopisja in menda tudi edino delo vlade in ministrskega sveta. Toda na dan prihajajo le pavšalna sumničenja, ns da bi mogli kaj konkretnega dokazati. Ker ima vlada ves tozadevni materija! v rokah, naj vendar že pride na dan z dokazi Koliko časa so naši klerikalni listi očitali bivšemu ministru Puclju korupcije z repa raci jskimi voli. G. Pucelj ima sedaj pravico in dolžnost zahteva+i, naj mu nova vlada očitke dokaže aH pa krivico popravi s preklicem. To bo bivši kmetijski minister tem lag.fje dosegel, ker ni več v opoziciji, temveč med zaščitniki nove vlade. — Ugotovitev, Z oziram na naše poročilo, da se ie ob prihodu ministrov gg. dr. BeneŠa In ir. Marinkoviča udeležil sprejema na kolodvoru tudi delegat miTrfestrstva financ g. dr. Šavnfk. Je nam g. delegat poslal pismo, v katerem ugotavlja da je bil le slučajno navzoč, ker se je prišel poslovit od g. gen. dir. katastra ing. Nedeliko-viča, ki je poseul delegacijo m je nekaj minui prsi* odpotoval z beogradskim br-»vlakom. — Za poplavljen ce v Po Iti o vgra d sle em pogori m is '"larovali uslužbenci restavracije »Zvezaa« 450 Din mesto šopka Z odu gospe Poze Krapeševe. — Bolgarska delegacija na pota v ženevo Je imoči * orijentekspresoro pridela j v Ljubljano. Delegacija stoji pod vodstvom ministra zunanjih đel Ka'fova. Bolgarska delegacija je optimističnega nazir3. nja, da bo glavna skup&čina Društva narodov Imela letos mnogo uspehov in Bolgarska na njo mnogo polaga. Jubilej dela. Gosp. Filip Turk pri trrdki Ant. Krlsper, praznuje danes, v soboto 15 letnico svojega neumornega delovanja pr! omenjeni tvrdlci. Gospodu Turku, ki je vrl narodnjak iskreno čestitamo in nra kličemo »Bog ga liri!« — Znižan fe mednarodne pisemske post t nlne. Dodatno se poroča iz Stockbolma. da bo znašalo »nižanje mednarodne pisemska poltnine 50 odstotkov in da »e tranzitna poštnina, katero plačujejo države medse* bojno in je velika, sniža za izvrstne slučaje tudi ss 50 %. Te izpremembe stopijo ▼ ve* j 1 javo dne 4. oktobra t. L — Slutbs n« dri. gospodarekih šolah, j Glasom raspisa ministrstva presvete, se potrebuje nekaj učiteljic sa driavne gospo, dmjske Sele. Učiteljice bi Jmo'9 prejemke po uradniškem za^om ln etanovanje t Bola b, ki so urejene kot Internati. Event. opremljene proSnje naj se pošljejo ministr_ stvu pr osvete, odseku sa narodne proeve-ičiranje v Beograd. — Poliklinika v OsMekiv Vlada je odobrila kredit v znesku 600.000 Din aa sgradbo poliklinike v Osijeku. K1 In Tko bo vsdrtevsr la mestna obema. — Nemški arhitekti v Splitu. V Split le prispelo 14 dijakov tehnične visoke iole is Dresdena r Nemčiji. Dijaki po večini arheologi pod vodstvom prof. dr. Reuterja, si ogledajo nate starinske lzkopnlne, nakar odpotujejo na Grške. Jzvestitcljska služba ministrstva tr^o* vina in industrija. Poroča se, da misli mini* strstvo trgovine organizirati izvesti tel J sk«-» službo srn domače časopis j o in potem tudi se inozemsko. Poročalo bo ministrstvo o svojem delovaaju in o vseh pojavih pri* vredne, trgovske in finančne panoge. Služba bo samo sa »domače« Časopisje, to je vladne liste, — pojasnila In legitimacije Za veless. Jem v Pragi, dobite na češkoslovaškem konzulatu. Breg in pri AJoma Company, Kongresni trg t. 19. septembra skupen is* las. JnfpaftOTsnoklh trgovcev. — Sprejemanje pripravnikov v finančno kontrolo. V finančni kontroli v Sloveniji J& popolnlti večje Število pripravniških mest. Pogoji za sprejem so določeni v členu 36. zakona o organizaciji finančne kontrole. Uradni list št 109 Iz leta 1922. Podrobne informacije prejemajo prosilci pri oddelkih finančne kontrole. — Obsodba nemoralnega duhovnika V Mostarju je bil včeraj obsojen duhovnik Kekovič iz Konjic, ki je zlorabil v okrajih več žensk. Obsojen je bil na Sest mesecev ječe. Teiak karambol na Miklošičevi cesti. Danes dopoldne ob pol 11. se je dogo-d!li na Miklošičevi cesti težka nesreča. T'k na vogalu Miklošičeve ceste in Dalma. tlnove ulice sta tre&čila sk'ipaj avtomobil, v katerem se je vozil seVir Stupica in kočija v kateri je sedel general Tripkovič. Sunek je bil tako silovit, da se je pri vozu odlomilo oje. d oči m se Je na avtomobilu razb' a šipa in je za las manjkalo, da ni b'l g. Stupica težko poškodovan. l*ri karambolu Jc bil tudi en konj težko poškodovan. Neerečo je baje zakrivil šofer, ki je prehitro vozil. — Kobilice v črni gori. V nekaterih krajih črne gore so se pojavile kobilice v ogromni množini in so uničile vse poljeke pridelke. — Radlo-termarlno kopališče Laško. Inšpektor ministrstva narodnega zdravja v LJubljani je dovolil s odlokom z dne 17. julija ti. št. 5623 na osnovi mnenja pokrajinskega zdravstvenega sveta za Slovenijo, da se termalnemu kopališču v Laškem prll zna naslov: Radio.termalnega kopališča In sicer na podlagi uradno konstatirane visoke radioaktivnosti termalne vode in plinov, ki prihajajo lz zemeljske globine. To je tedaj edino kopališče v naši državi z nedvomno dognano visoko radioaktivnostjo vode in ki sme tudi edino nositi zgornji naslov. Med'cina se poslužuje v vedno Izdatnejši meri radio-terapije. Zdravniško konstatirano je, da ozdravlja radioaktivna termalna voda in plini v Laškem posebno sledeče bolezni: subakutni ln kronični revmatizem, mlalgije in mišičji revmati-zem, neuralglje, lehias, neuritis, ženske bolezni, sklerodormija, pojave staranja, miooardltis, nervozo živcev, arterlo-ekle-rozo. Z ozirom na te velike zdravstvene mvpeb© j© sklenila uprava radio.temralnega kopališča v Laškem urediti zdravilišče tako, da bo občinstvu tudi preko zime na razpolago. Vsi prostori se bodo dobro kurili, da bo v zdraviliškem domu. v katerem se nahaja kopališče, prijetno bivanje tudi v hladnejših in celo zimskih mesecih. Dalje je sklenila uprava kopališča, da zniža cene za kopeli in za sobe za 60% počenšl s 1. septembrom, da Je dana prilika najširšim •lojem poslužiti se zdravilnega vrelca v Iraškem. — Smrtna kosa. Umrla je gospa Jedert M a 1 g a j (Mitteregger>, zasebnlca. Bila je izredno dobra žena. ki so jo spoštovali vsi, ki so jo poznali. Pogreb bo v nedeljo, 31. avgusta ob 15..1z Sp. Šiške, Knezova ul. št. 121. na pokopališče v Sv. Križu. Blag jI spomin1 — Včeraj ob 19. je preminul v najlepši dobi življenja g. Ivan Zrlmfeek žel. nradrlk. Pogreb se vrši v nedeljo ob 15. iz deželne bolnice k Sv. Križu. Blag mu spomin! — Bolnim na živcih, duševno potrtim priskrbi Izredno mila grenčica Franz-Josef dobro prebavo, čisto glavo ln mirno spanje. — Bogat rib fl lov. Prijatelj našega 1L eta nam poroča: V noci od pretekle sobote na nedeljo so Imeli ribiči, ki so lovili med Sv. Jakobom In Crkvenlco v Hrv. Primorju veliko srečo. Ulovili so nad 1000 ton tunln, ki so tehtale 20.000 kg. Med njimi so bile ribe, ki so tehtale po 10 do 20 kg. Ribe so večinom prodali v Italijo kilogram po pet Hr. Potili so torej za ribe okrog 400.000 dinarjev. — Radiotermalno kooaiišče Laško od_ prt*"» celo leto. S 1. septembrom 50<#- popust za kepeljl in zobe. — Dva podjetna krovca. Meseca junija tL je dobil krovec Fran Tujan naročilo, da popravi streho na Kralja Petra vojašnici. Tujan je naročilo prevzel, streho pa sta popravljala nlegova pomočnika Fran Strgar in Ivan NoMa. Po preteku dveh mesecev pa je uprava vojašnice ugotovila, da je s podstrešja izginilo okoli 35 kg bakrene žice, kopalna banja In bakren kotel. Tatvine sta bila osumljena omenjena pomočnika, ki sta priznala, da sta banjo ln kotel razbila ter posamne kose, kakor tudi žico prodala Viktoriii Pannholzer v PraŽa. kovi ulici. Vrednost ukradenih predmetov je znašala okoli 6000 Din. Policija je oba podjetna krovca oddala sodišču- Paunhol-zerjeva pa se bo morala zagovarjati radi nakupa uV~a£dn*ga blaga. — Fo. Oljske ovadbe: Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 1, kaljenja nočnega miru 1, ceetno-polic. reda 6, kršenja železniških predpisov 1, obrtnega reda 2, telesne poškodbe 2. Radi pijanosti je bila aretirana ena oseba. —• Tatvine. Krojaču Avgustu Petsrneln je bil v brzovlaku Zldanmost.Ljubljana ukraden dežni plašč, vreden 700 Din, V i&tem vlaku je bil okraden železničar Fran Nagode. Izginila mu je listnica s 600 Din. — »Zastopnik tvrdke Singer«. Tako se je predstavljal povsod 23 letni Kari Kurn, rodom iz Mirne peči na Dolenjskem. Hod^l je od stranke do stranke in ponujal »prima« Singerjeve šiv. stroja v nakup. Seveda je povsod zahteval aro naprej. Ko je denar prejel je izginil, stroja pa stranka ni videla nikoli. Tega sleparja, ki je Izvršil nebroj goljufij, so sedaj orožniki prijeli v Ratečah. — Nepoštena služkinja. Aretirana je bila služkinja Kristina Butar, ki js svoji gospodinji Ani MlkolIC, stanujoč na Sv. Petra cesti 37, ukradla večjo množino perila in drugih predmetov. Ćustarjeva js bila oddana sodišču. — Vremenska napoved. Jasno, bolj toplo, t Severnih Alpah nevihta. T nedeljo bržkone zopet slabo vreme. — Najcenejše In najnovejše oblek« ss dobe samo Selenburgova ulica Št. S pri .GRIČAR & MEJAČ, — Da se ve. Rdsči lotosov cvet na etiketi Ima samo originalna kolonjska voda od svetovno priznane prve najstarejšo de-stilerije v Kolnu Johann Maria Farina Ge. genOber dem Jiillcbs Piatz, osnovane od samega izumitelja 1709. leta. Dobiva se t vseh finejših trgovinah pod zavarovanim ekrajšanlm imenom Farlno Gejcnuber. — POSETITE GOSTILNO »PRI N E-STLNU«, TRŽAŠKA CESTA! Iz Celja. —c Zdravoi^ka koaicrenca v Celju. Na odlok velikega župana mariborske oblasti nai se vrši sestanek vseh mestnih Ln srezkih zdravnikov v Celju dne 31. avgusta t. L, na katerem sestanku naj bi se posvetovalo in podali predlogi za uspšeno zatiranje škrlatinke. Sestanek se vrsi v nedeljo 31. avgusta ob 9. dop. v magistralni dvorani. —c Vpisovanje na šoli Glasbene Matice v Celju se prične v ponedeljek 1. septembra in traja do 15. septembra, vsak dan od 8.—12. Ln 2.—6. ura pop. Reden pouk se prične 15. septembra. —c Cvetlični dan priredi v nedeljo celjska »Orjuna« v prid trboveljskim žrtvam. —o Poškodba s patrona. 10-letni Maks Fric, sin jetniškega paznika v Celju, stanujoč v Zagradu, se je igral s patrono, katera je eksplodirala in ga močno poškodovala. Prepeljan je bil v bolnico. —c Nesreča. Z voza Je padla 11-lerna Leonora P odg o mik, ki se je ponoči v družbi vozila iz Blagovne v Celje. Voz se le prevrnil in ti je pri padcu zlomila desno nogo. Spravili so lo v bolnico. —o Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu. —c Na osnovni šoli šolskih sester v Celju se vrši vpisovanje učenk v I. razred v ponedeljekj 1. septembra od 8.—12. ure. Vpisovanje na meščanski šoli pa bo dne 13. septembra od 8.—13. ure. Ponavljalni izpiti se vrše 12. septembra od 8.—12. uro. —c Aretirani ste bili od celjske policije dve prodajalki tvrdike VVeiner na Olav" nem trgu ter neki mesar v Št Petru v Sav. dolini, kateri je nosil prodajalkama meso, za kar Je dobival razne steklarske Izdelke, katere je potem naprel prodajal pod polovično vrednostjo. To se le dogajalo dalj časa In le tvrdka vsled teh manipulacij trpela občutno slcodo. Iz Maribora. —m Demokratski župan v Vitanju. V Vitanju je bil 26. t. m. za župana izvoljen kamnosek in posestnik Josip V e s t e r , pristaš demokratske stranke. Prvi svetovalec je trgovec Konrad P i r c h , demokrat, drugi pa Nemec Rajko Hofbauer. —m Nesreča pri gradnji železnice. Pri gradbi ozkotirne Seleznice Ivanjldol-Brezno se je ponesrečil delovodja Narat Padel Je z visokega zidu in se nevarno potolkel na glavi. Dobil je tudi tetke notranje poškodbe ln so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. —m Subvencija za mariborsko gledali sče. Kakor javljajo iz Beograda je vlada nakazala narodnemu gledališču v Maribo.-u 500.000 Din podpore. Turistika in sport. UNIJA NOGOMETNIH KLUBOV NA DUNAJU. — Dunaj, 80. avgusta. (Izv.) Snoči Js bfla ustanovljena Unija I. in II. razrednih nogom, klubov. Za predsed. Je bil izvoljen Grttnfeld (Hakoah), za njega namestnika Brandstetter (Rapld) In Seidel (Vienna). — Društvo ostrostrelcev v LJubljani ustanovljeno 1562. Oradjansko streljačko društvo »Kralj Aleksander« v Osijeku proslavlja 140 letnico obstoja, ter priredi ob tej prilik! 7., 8. in fi. sept. 1924 veliko nagradno streljanje, h kateremu so vabljeni tudi nafti člani. Odbor poziva torej člrne, da bi se te slavnosti v člmvečj^m Številu udeležili. Streljalo se bo na tarčo na 150 metrov in S00 korakov kakor tudi na beže-čega zajca ln jelena; dovoljeno je poljubno Število serij po 6 strelov StreleVI sve* Kolesarska Hirhi :no pri Mariboru 7. in 8. septembra 1924 5fi!e Društyene vesti. — Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11. posluje od 1. septembra dalje vsak delavnik od 4. popoldne do pol 8. zvečer in Izposoja najlepše slovenske, sr-bohrvatska, če&ke, ruske, nemške, italijanske, francoske in angleške knjige vsakomur, kdor se zadostno legitimira. — Msstna Orjuna St. Jakob.Krakovo. Trnovo vnovič poživlja svoje brate m sestre, da se v kar največjem Številu udeleže v nedeljo dne 21. tm. razvitja prapora bratske Orjune v Domžalah. Zbirališče ob 7. zjutraj na St. Jakobskem trgu. Odhod ob vsakem vremenu z vlakom ob 7.55. Kdor Ima kroj v kroju, ostali pa s znakom. Zdravo I — Mestna Orjuna Domžale Ima v nedeljo dne SI. avgusta svoje slavnostno razvitje prapora pred Sokolskim domom v Domžalah. Spored: ob 9. sprejem gostov na kolodvoru, ob Jfll. slavnostno razvitje rapora, po razvitju prapora obhod do Domžalah. Popoldne ob K IS. pričet ek veselice na vrtu gospoda Kuharja (pri Slokarju). — Občni zbor »Zveze blv&h salezljzn-sklh gojencev ss vrsl v nedeljo dno 7. septembra ob 10. dop. v Rokodelskem domu (Komenskega ul. 12). Udeležba za vsa člane obvezna- Priglase sprejema tajnik, kpjt l« V okrožnici navedeno* Narodne manjšine v Nemčiji. Kakor znano, so se vršile v mesecu :naju v Nemčiji državnozborske volitve. Blok narodnih manjšin, t. j., Poljakov, Lužiških Srbov in Dancev je upal, da bodo Poljaki v združenih okrajih: opolskem, lehniškem in vratislavskem dobili najmanj 60.000 glasov, s katerimi bi bili dosegli izvolitev svojega narodnega kandidata. Žal, da Nemci niso sprejeli poljske kandidatne liste v lehniškem in vratislavskem okraju in tako se je vse upanje bloka opiralo samo še na opolski volivni okraj. Ali nemške oblasti so tudi tukaj prekrižale Poljakom račun. Pred volitvami so 100 prvih poljskih narodnih delavcev po krivem obdolžili tajnih zvez in jih vteknili v ječo ter tako onemogočil, Poljakom volilno agitacijo in delovanje. Poljska ljudska stranka je dobila v takih razmerah v opolskem okraju le 48.000 glasov. V vseh volilnih okrajih (v Vzhodni Prusljl v Berlinu, Hamburgu, Draždanih in na Vestfalskem) pa so dobili Poljaki nad 85.000 glasov. Blok je dobil v Nemčiji vsega vkup 132.000 glasov. Ker ni prišlo do izvolitve poljskega poslanca v Gornji Sleziji, se niso mogli uveljaviti glasovi ostalih manjšin bloka, od katerih so dobili Danci čez 7000 glasov. — Zares lep uspeh so dosegli Lužiški Srbi. Nanovo ustanovljena »Srbska Iudo-wa strona« (Wendische Volkspartei) je kandidirala v treh okrajih (kandidatne Uste so vodili Cyž, Lorenc in Klawa) in je dobila skupno 11.000 glasov, torej za 3000 več kakor nje prednica »Lužiška ludowa strćna« (Lausitzer Volkspartei) pri volitvah leta 1920. Urednik >Srbskych Nowin« Skala je najbolje deloval v volilni agitaciji, kar spričo nasprotnih nemških strank nikakor ni bilo ne prijetno, ne lehko. Blok narodnih manjšin ni dosegel v majevih državnozborskih volitvah nobenega mandata, dasi bi mu morala pripasti, po številu glasov najmanj dva. Od zadnjih volitev sem pa se je narodna zavest poljskega življa znatno oživila in zbuja v Nemcih precej bojazni. In tako je proglasilo volilno sodišče iz strahu pred razmahom Poljakov volitve v opolskem okraju za neveljavne, ker ni bila pripuščena kandidatna Usta nemške gospodarske stranke. Nove volitve v tem okraju so določene za 21. september t 1. Nemški nacionalci imajo torej dvojen strah: pred komunisti in Poljaki. Če bi namreč dobili Poljaki pri prihodnjih volitvah 60.000 glasov in s tem en mandat, bi prišli v uvaževanje za drugi skrutinij vsi glasovi, ki so pri majevih volitvah združili v vseh krajih kandidatne liste Bloka in bi imel Blok v državnem zboru svoja dva zastopnika, ki bi stalno ugovarjala proti krivicam, ki jih Nemci delajo svojim narodnim manjšinam. Da bo volilni boj v opolskem okraju silno ljut, se da posneti iz besed poslanca nemškega centra dr. Hansa Her-schla iz Vratislave: . . .» Pred vsem je potrebno, da spoznamo ob pravem časn komunistično in poljsko nevarnost ter nastopimo proti nji z uspešnim sredstvom, da nas ne iznenadijo, kakor 4. maja (dan zadnjih državnozborskih volitev) in da se doseže uspeh volitev v nemškem smislu.« Kakšna »sredstvac meni poslanec Herschel? Pa menda vendar ne ročnih granat, kakor nedavno tega v Bischofs-burgu? Potem bi Poljaki pač ne mogli imet! dosti upanja na uspeh. Zdravstvo. BORBA PROTI RAKU. Malone v vseh kulturnih državah se je začela potem, ko je bila organizirana borba proti največjim sovražnikom narodnega zdravja — tuberkulozi, spolnim in detskim boleznim; tudi borba proti raku. Ta bolezen ima za človeško družbo tem slabše posledice, ker se je začela po mnenju nekaterih učenjakov po vojni zelo širiti. Gospodarska in moralna kriza je zadnja leta povsod silno poslabšala življenjske razmere, tako da ima tudi človeški organizem manjšo odpornost proti mnogim boleznim, med njimi tudi proti nedavno še neozdravljivemu ralru. Na Angleškem je bilo L 1890 na vsakih 100 smrtnih slučajev 3.2% vsled raka, leta 1920 je narastlo to število do 9.?%, 1. 1921 pa na 9.6^. V okrožnici, ki jo je poslal predlansko leto francoski minister narodnega zdravja vsem podrejenim organom, Ee priporoča organizirana borba proti raku. Okrožnica ugotavlja, da je že pred vojno rak zahteval mnogo žrtev, po vojni pa umirajo ljudje od te strašne bolezni skoraj tako, kakor od tuberkuloze. Javna borba proti raku se je pričela najprej na Angleškem. L. 1791 je poslal londonski mestni zdravnik John Howard ravnateljstvu mestnih bolnic pismo, v katerem navaja motive in naglasa nujno potrebo organizirane javne borbe proti raku. To pismo je naletelo na splošno odobravanje v angleški javnosti. Bogati Angleži so se začeli zanimati za ta problem, m neki bogataš je daroval v to svrho ogromno svoto, ki je dajala 20.000 funtov letne rente. S tem denarjem je začel dr. Howard borbo proti raku po principih, ki še dandanašnji veljajo za umestne In koristne. Principi so bili nastopni: 1. Ustanovitev posebnih bolnic, kjer b! se mogli lečiti bolniki, ki imajo raka. 2. Ustanovitev zavoda za oskrbo vseh bolnikov, čijih stanje ne nudi nobenih izgledov za zboljšanje potom operacije. — 3. Ustanovitev ambulatorlja za vse tiste bolnike, ki jih je mogoče lečiti, ne da bi ležali v bolnici. — 4. Strogo znanstveno proučavanje in pregled vseh bolnikov. — 5. Ustano. vitev posebnega fonda, ki bi nudil dovolj sredstev za znanstvene poizkuse in nujno pomoč bolnikom. Ime tega plemenitega dobrotnika, ki je omogočil s svojo ustanovo zatiranje raka, se je izvedelo šele po njegovi smrti. Bil je to Samuel White_ bread. Dr. Howard in Whitebread sta si pridobila v borbi proti raku mnogo zaslug. Po njunem prizadevanju je bilo ustanovljeno prvo drufttvo za borbo proti raku, ki je poslalo 1. 1810 vsem angleškim zdravnikom vprašalno polo glede načina In sredstev za to borbo. Posledica je bila, da je Angleška danes glede zatiranja raka prva med kulturnimi državami. Angleškemu primeru so sledili najprej Amerikanci, kl so začeli polagoma ustanavljati bolnice in posebne institute za proučavanje te bolezni. V ameriških državah so zdaj društva za borbo proti raku. Ta društva delujejo z največjo agilnostjo. Vsako leto prirejajo propagandni teden, ki ima namen podučiti širšo javnost o usodnih posledicah raka. V oskrbi imajo mnogo bolnic in zavetišč za neozdravljive bolnike. Tudi ostale evropske države so posvetile zadnjih 20 let temu socijalnemu biču večjo pozornost. Skoraj povsod je skrb za nesrečne bolnike v rokah javnih organov. Učenjaki In Javni delavci, ki se zanimajo za to bolezen, so se zbrali 1. 1906 na prvem mednarodnem kongresu v Heidelbergu. Na drugem kongresu 1. 1910 je bilo zastopanih 23 držav. V Franciji in drugih evropskih državah, izvzemši Angleško, so se pečali z bor. bo proti raku pred vojno večinoma samo znanstveni krogi in posamni filantropi. še_ le po ustanovitvi posebnega ministrstva za narodno zdravje je prišlo to vprašanje v prave roke. Francoski minister narodnega zdravja je oetanovi! posebno ministrsko komisijo, sestoječo iz S sekcij, ki ima namen organizirati po vsej državi borbo proti tp*~vl. Po načrtu te komisije je razdeljena Francija v okraje, v čijih središču je mesto ali departement, ki Ima medicinsko fakulteto. Organizacija okrajne borbe proti raku obsega poleg Javne pomoči v raznih oblikah in brezplačnega lečenja še znanstveno proučavanje bolezni. Vsaka medicinska fakulteta mora pripravljati slušatelje, bodoče zdravnike, tako da bi mogli diagnoscirati bolezen raka že v prvem stadiju, zakaj nevarnost jt mogoče odstraniti samo tedaj, če bolnik ne ostane delj časa brez diagnoze in lečenja. Vsako mesto ali departement z medicinsko fakulteto mora imeti posebno bolnico s potrebnimi laboratoriji za diagnozo raka, z moderno instalacijo za lečenje z radijevimi hi Rontge-noriml žarki ter moderno operacijsko dvo- rano. Te centralne bolnice imajo Lahko več podružnic v drugih mestih dotidnega okraja. V vsakem okraju mora biti tudi več zavetišč za neozdravljivo bolne. Centralne bolnice morajo biti opremljene najmanj s tremi RSntgenovimi aparati, ki funkcijoni. rajo z minimalno energijo 200.000 V. Za lečenje z radijevimi žarki mora imeti vsaka centralna bolnica najmanj 200 mgr radija. Načrt predvideva tudi strokovno pripravo zdravniškega in pomožnega osobja, vštevši usmiljenke, ki so določene Izkljnč. no za delo v teh organizacijah. S tem, da skrbi za bolnike in pravočasno zdravniško pomoč ter omogoča znanstvenim krogom Iskati novih metod in sredstev zoper raka, hoče država polagoma zarreti to bolezen, ki je poleg tuberkuloze in spolnih bolezni največje socijalno zlo. Rezultati se že kažejo, zakaj število smrtnih slučajev vsled raka je v Franciji od leta do leta manjše. Gospodarstvo. Amerika in niena zunanja Ameriška zunanja politika, orijentirana v prvi vrsti gospodarsko, je prišla po vojni do zaključka, da bi dosegla država na gospodarskem polju še večje uspehe, če bi ne bilo žrtev, ki jih je morala dati v vojni tudi Amerika. Pretirano bi bilo indentificirati ameriško zunanjo politiko z navadno trgovino, kakor tudi krivično odrekati ameriškemu narodu vsak idealizem. Značilno za ameriško politiko je to. da je končno opustila svoje dosedanje stališče, izraženo v popolni abstinenci napram evropskim gospodarskim in političnim problemom. Šele zadnje čase se je morala znana Monroeva teorija umakniti Čedalje večjemu zanimanju ameriške javnosti za Evropo. Slednjič je Amerika pristala na to, da pomaga Nemčiji realizirati zunanje posojilo, ki je predvideva Da-wesov načrt, ne glede na to, da je njena šola s posojilom, danim med vojno zavezniškim državam, precej draga. Razmah ameriške industrije je prišel v kolizijo z angleško m nemško industrijo že pred vojno. Med zlasti pa po vojni se je razmerje med gospodarskimi silami spremenilo v korist Ameriki. V Južni Ameriki, Kanadi, Novi Zelandiji in Avstraliji, kjer je Angleška pred vojno neomejeno gospodarila, se vodi zadnja leta med angleško in ameriško industrijo skrajno energična borba za premoč. Posebno značilna je v tem oziru borba med železno industrijo obeh držav. V tej borbi je glede sredstev premoč na strani Amerike, izkušnja in spretnost pa dajeta prvenstvo Angleški, ki zna imenitno manipulirati s svorim kapitalom. Razvoj te borbe dokazuje, da predstavlja zlato, ki ga je nakopičila Amerika med vojno in s pomočjo katerega je nameravala zgraditi svojo gospodarsko hegemonijo nad ostalimi državami, oviro na poti k razmahu njene industrije. Finančna in valutna kriza, ki zlasti zadnje Čase zelo vpliva na gospodarsko življenje evropskih držav, ima tudi za Ameriko slabe posledice. Ameriški gospodarski položaj še daleč ni tako sijajen, kakor mnogi mislijo. Izobilje kapitala na denarnem trgu je tako veliko, da je lahko dobiti v Ameriki posojlo proti pol- do 1 odstotni obrestni meri. Ameriške banke imajo od dne do dne več denarja, ker sprejemajo neprestano nove vloge. Samo v New-Yorku so se depoziti zvišali od marca do julija za 500 milijonov dolarjev. Industrija ne potrebuje denarja, ker je od maja gospodarska konjunktura skrano neugodna. Nekatere industrije delajo s 50 odstotki obratnega Miran Jarc: Gledanja. 11. Pesem dveh življenj v vsem irski noči . . . Kot skozi meglo, sem videl dvoje nbrazov, in iz šumenja se je izoblikovalo dvoje glasov, in doživel sem dramo živi jen a, ki se je preklalo na dvoje. Doživel sem pa to-le: Danijel: Ti! — Edvin: Ti! — — Visoko stanuješ! Moje noge so se privadile ruskih step. Danijel: Visoko stanujem, da. Med mojim telesom in ulico so štiri nadstropja. Med mojo dušo in množico pa štirikrat štiri Edvin: Opazuješ dim svoje cigarete?! Danijel: Zavojnice svojih misli vsporejam z vijugastimi nitkami dima. Prijetno delo. Edvin: Hm . . . prijetno brezdelje! Danijel: Brezdelje? Kaj ie delo? Ali ne delam tudi Jaz kot vsi oni tam spodaj na ulici? Jaz, ki izvabljam strunam na vijolini carstva visokih kraljic: gospe Bovaryjeve, Mane Grubbe, Renee-je Mauperinove? Edvin: Ne slišiš ničesar? Ne vidiš krvavih zarij . , .? Danijel: Okno imam zaprto; vse poulično življenje dojemam v obliki šumenja, in Še to me vznemirja; redko- kdaj zavihti do mene kak krik ... da padem v omotico. Edvin: Torej so ti kriki iz ulice v nadlego? Kriki človeštva so t: muka? Jaz sem ti v nadlego?! Danijel! Danijel: Odpusti ... ni bilo prav, da sem tako rekel. Toda zakaj si mi tako brez ovinkov, kar v obraz povedal mojo vstajajočo slutnjo? Edvin: O, tam ... na onih stepah, tam med pravimi ljudmi tam, ko nam je bil strop nebesni blok, tla — živa zemlja, pijača — kri, hrana pa — sovraštvo in ljubezen, tam smo se navadili govoriti brez ovinkov, neposredno. ... Danijel, kaj si prebledel? Molčiš?! Danijel: O, slutil sem, slutil! Tudi tebe je zastrupilo! Ah ... in jaz?! O, tudi vrata svoje sobe bi moral imeti zaklenjena! Edvin. Danijel! Danijel: Kaj hočeš?! Edvin: Kako se preživljaš? Danijel: Cemu vprašuješ? Prej nisi nikoli izustil grozne besede: kruh. Edvin: Zdaj sem se tudi temu priučil. V teh sedmih letih ... v teh sedmih letih . i . Danijel: Kruh? Kruh? Nikofi nt sem mislil o tem. Vprašuješ me, kako se preživljam. Hm . , . Kaj naj ti odgovorim ... Edvin: Si že Prosfl kruha? Danijel: Ne, — nočem! Edvin: Ti je delo že okrvavilo možgane in roke, da si mogel zemlji iztrgati firgiftče drobtinic ?j Danijel: Ne. Ne razumem... Edvin: Danijel! Jaz pa tvoje začudenje razumem! Odhajam. Nočem ti biti krik, ki te požene v strašno omotičnost. Toda, — kadar se ti bo zavrtelo od groze lastnega krika: »Kruha! Kruha!« — takrat te poiščem in spet si bova brata. Tedaj boš odprl okna in vrata nastežaj in razdalja iz četrtega nadstropja do ulice bo le en sam korak. — Tam je drugi breg . . . tam boš našel svoje prave brate in sestre: žejne in lačne, ponižane in razžaljene ... a hrepeneče, v neskončnost hrepeneče . . . Zbogom! Danijel seže po loku in vijolini, da bi se pomiril. Toda strune hreščijo. Čuti se omotičnega in omahne na posteljo. — Pa spet vstane m gre po sobi, gre, gre. Hipoma se ozre okrog sebe: o, čudo — vsa soba je kakor izp remen jena; če se mu je do danes dozdevala podobna vazi najomamnejših rož, so te rože zdaj puste in mrtve kot iz papirja . . . da, iz papirja . ♦. Prazne igrače . . . Lažejo, lažejo ... Da, on sam — kaj nI tudi on podoba papirnatega mallka...? V teh par minutah se ie njegovo življenje preklalo na dvoje: v igro in v re»-ničnost, v prošlost in prihodnjo«! Tam je drugi bog ... m tako so se spet glasovi porazgubili v temo, in obraza sta izginila in ostala je vso noč le mdsef: kljuvajoča, orjaška mJsei — mora ... In ras tla k x sodbo, ki ie nisem še slišal. kapitala. Iz vseh držav Unije prihajajo vesti, da so mnese industrije delo sploh ustavile. Število brezposelnih je doseglo okroglo 2 milijona. Ostra kriza je zavladala zlasti v kovinski, avtomo-bilni, usnjeni in tekstilni industriji Kakor industrija, tako tudi vlada ne potrebuje posojil. 30. junija zaključeno finančno leto izkazuje 505 milijonov dolarjev suficita, dočim je predvideva! proračun samo 330 milijonov dolarjev. Iz teh podatkov sledi da je v Ameriki mnogo gotovine, ki ne more priti do veljave doma, temveč zahteva investicijo v inozemstvu. In baš v tem tiči vzrok, da se je Amerika tako zanimala za londonsko konferenco in za poročila finančnih strokovnjakov. Ameriški finančni krogi upajo, da se Evropa po realizaciji načrtov londonske konference pomiri in da bodo mogli mvestirati svoj kapital v državah, ki trpe pomanjkanje gotovine in kredita. Ameriški kapitalisti računajo rudi s tem, da se na ta način zboljšajo razmere na denarnem trgu, kar bi vplivalo tudi na industrijo, ki ji preti Čedalje večji zastoj. Končno pričakujejo tudi da postane Nemčija, čim dobi zunanje posojila iznova največji odjemalec ameriških sirovi n. Da je Amerika res prisiljena investirati svoj kapital v inozemstvu, sledi iz solidnih zunanjih posojil, ki jih je odobrila zadnja leta. Od januarja do aprila leta 1920 je dala Amerika drugim državam 72 milijonov zunanjega posojila; leta 1921 je znašala vsota zunanjega posojila že 94 milijonov, !. 1922 308 milijonov, leta 1923 samo 96 milijonov, letos do avgusta pa že 331 milijonov dolarjev. Amerika daje torej siromašni Evropi denar. Sama ?e zainteresirana na tem, pa tudi evropske države so prisiljene iskati finančne pomoči pri njenih kapitalistih. Kaj bo, Če se Evropa polagoma tako zadolži da bo popolnoma odvisna od Amerike, to je seveda drugo vprašanje. ★ ★ ★ —g Posoda za zelje. Neka inozemska tvrdka se zanima za nakup več vagonov prazne posode za vkladanje zelja. Interesentom je naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. —S Vprašanje zasiguranja skladiščnih prostorov na Sušaku. V četrtek, dne 4. septembra ti. se vrši v prostorih trgovske ln obrtniške zbornice ponovna anketa glede vprašanja zasiguranja skladiščnih prostorov na Sušaku za interesente Iz Slovenije. Kdor reflektira na skladiščne proetore, naj to javi zbornici pismeno do srede, dne 3. septembra odnosno ustmeno najpozneje pri gorinavedsni anketi. Na poznejše prijave se zbornica v nobenem primeru ne bo mogla več ozirati. —g Nezaposlenost v Rusiji je zadnji čas precej vpadla. Sedaj štejejo nezaposlenih 1,139.000. —g Krompirja so pridelali v Južni Srbiji okoli 5 milijonov kilogramov, to je toliko, kolikor je potreba za domači konzum. —g Proti draginji. Na češkoslovaškem so ugibali plvovarnarji, ali bi povišali ce-ie pivu ali ne. Unela se je o tem javna debata. Nato pa je ministrstvo za ljudsko oskrbo poseglo vmes in kratkomalo prepove, dalo povišanje cen pivu. Pričakujejo se slični vladni koraki tudi v drugih slučajih. Minister Franke je izjavil, da je sedaj boj proti draginji najvažnejši problem notranje politike. Kako je pa pri nas? —g V trgovski register so vpisane tvrdke: »Jadransko-posavska delavnica čevljevc. d. z o. z. v Kranju, >Istts<. d. z o. j. za lesno trgovino in eksport v Ljub« ljani ter podružnica Merkantime banke v Ribnici. —g Stredr.ja strokovna iola za lesne industrijo se otvori v Drvara v Bosni. Naloga jej bo, da vzgaja tehnično.gozdarsko. manipulacijsko in komercijalno isvežbani narafičaj za uprave lesnih podjetij. Sprejemajo se dijaki, ki so absolvirali spodnjo gimnazijo ali trgovsko šolo z niijim tečaj, nim izpitom. Hrana v uradniški menzi 450 Din mesečno. Stanovanje brezplačno v šol. sksm poslopju. ProSnje do 6. septembra na trgovsko ministrstvo. —g Nova blagovna klasifikacija. V ta-rifsksm oddelku ministrstva saobraćaj* zbirajo materijal za novo blagovno klasi, flkacijo na državnih železnicah. Pripravlja ss tuđi materijal za novo želesnitko tarifo. —g Novosadska blagovna borza radi praznika 28. trn. ni delovala. —g Za železnico preko Drine v Zvor. ni k je ministrstvo saobraćaja odobrilo kredit 400.000 Din. Dola se pridno takoj. —g Dohodki državnih rr.c;:opolov za mesec junij so narastli za 17.35S.SOO napram dohodkom prejšnjega meseca. Dohodki zr.a« šajo: za tobak 152,500.000 Din, cl^arctr: papir 81,400.000, žigice 4,632.000 Din in za sol 29.390.000 Din. —g Italija na prvem me^to. V ba*. objavljenem pregledu o udeležbi inozemstva na izvozni trgovin] naše kraljevina v prvem polletju 1924 sroil Italiji na prvem mestu. Naša izvozna vrednost znaša 1.308353.820 D, na drugem mestu Je Avstrija z svoto 1.127.742.1S7 D. na tretjem Češkoslovaška s 274855.436 D. Izvaža se v ItaKjo v glavnem les in živina, potem kože divjačine in jajca. —2 Carinski dohodki. Iz objavljenega pregleda dohodkov v glavnih carinarnicah prvih deset dni meseca avgusta t 1. posnemamo te podatke: Dohodki znašajo v dinariSi v srebru: v carinarnicah v Beogradu 8.S70.4SO: v Zagrebu 9.*87.\7f: r.i Jesetiicah 431.871: v Ljubljani 3.127.M9; v Marfcoru 2.8A5.314. na Rakeleu 910.298. Vseoa z dragimi c»ra«r>i:a»nl vred v omenjeni dobi 30.283.594. Za mesec JoHJa !36,??1.805, za mesec junij 107.115.^2. vssfntk. PRAVELNA VZGOJA SE ZAČENJA V ZIEELI. Vzgojitelji se zalo esaiimajo za vprašanje, kako naj se detetu pomaga, da pridobi dobre in ragubi slabe navade. DuSeslovje je tekom zadnjih desetih let močno napredovalo. Dandanes vemo o delovanju Človeškega uma in čustvovanja marsikaj, česar naši predniki niso vedeli. Mnogo starih nazorov smo morali popolnoma rzpremenitl. Danes se ž.avedamo. da mnogo navad, vsakdanjega, življenja izvi.; ra tako rekoč iz zibell — gotovo pa Iz prvih let našega življenja. Navade so posledica večkrat ponovljenega dejanja. Dete se rodi brez navad, vsi pa vemo, kako hitro si jih pridobi. Dete zajoče, ko se neprijetno začuti. In misli, da mora biti vsled ieka »vsaki njegovi želji ustreženo. Občutljivi možgani novorojenčka zaznamujejo ta vtis in tako se dete privadi jokati vedno, Čim mu kaj manjka. Da_li eo navade detota dobre ali slab . je večinoma odvisno od vzgojitelja samega. Prvi dvo leti sta važna doba v vzgoji človeka. Ta doba je sačetek in podlaga poznejšega življenja. Otroka je treba čim prej privaditi na red v spanju, jedi. kopanju. Igranju rtd. Preveč iger in zabave ne vpliva dobro na mlada bitja. Ne le da po-Ftnnojo razburjeno. kar utegne ovirat! prebavo in spanje, marveč to tudi razvija v njih €u* odvisnosti. Imned vseh navad pa je ona neodvisnosti nafražnejsa. Zato ni nikdar prezgodaj, če začnemo dete vzgajati v neodvisnoeti, da ss Dav&dS skr. beti samo zase. Ko se dote uči setteti ln hoftiti. Je ne smemo nikoli siliti, da to začne, predao nI pripravljeno za to. Ni Se pojasnjeno, odkod iti kako ve dete relfko boljša kot odrasli človek, kdaj jo njegovo okostje zadosti močno, da podpira svojo teSo. Neverjetno je, >*olrko mater dovoljne svojim otrokom, da drže neprestano s* ustih cucelj. To sredstvo proti sitnosti kvari otrokom obliko ust in »ob, obenem pa je balrteriološko nesnažno in povzroča otrokom mnogo nalezljivih bolezni. Iz Istih razlogov je opasna tuđi navada pretežne več me otrok, ki drže palec v tssttfe. Ako is dete še zelo mlado, j s prav lahko odvadimo na ta način, da pripnemo rokav srajce z varnostno zaponko k postelji. Otroka je treba čimprej prepričati, da mora biti uljuđen in obširen napram svojim tovarišem, otm bolj zaposlen je otrok in čtm več mieri o drugih, tem manj Časa ima premifiljevati o e^bl m razvijati navade, ki so škodljive in te*ko odpcavljve. Zelo važno Je. da nfkdsr ne obljubimo otroku nečesa, kar ne mistlmo topolnrti. Otrok verjame v resnicoljubnost svojih staršev. Malokdaj se zavedamo, koliko škode je storjene mladi in dovzetni duSi, ako odkrije, da roditelj, v katerega je zaupala, nI mož.beaeda. Dostikrat je prav lahko za odraslega, ki daje otroku kako prelje, da mu pore razlog take napovedi. To prispeva k otrokovi razumnosti in razvija v njem zavest, da mora ubogati. Največjo krivico pa storimo otroka če mu v zgodnji mladosti vcepimo v dušo straho-petnost in bojazljivost. Nsrroznost v poznejšem življenju izvira dostikrat iz strahu, ki so ga odrasli sejali v otroSko dnšo. Matere se niti na zavedajo, kak?ne posle, dies Ima navadno priljubljeno sredstvo za uspavanje otrok, ki jih strašijo z »bav-ba-vom« fn drugimi neumnostmi. I L LUDW1C HINTERSCHW£ICER CO i C H T C NE Z«!*« b SNsiH. Mm m Jijptiatfc AUGUST LEOMUcm, MPM «8, L M Stran 6. »SLOVENSKI NAROD* đne3l. avgusta 1924. štev. 199 To in ono. Kako so izgubili svoj dom ? (Prevede! dr. F. S). 1. Radi so igrali. 2. Zamudili so svoje zavarovanje, 3. »Ne brigajte se za jutrišnji dan«, je bilo njihovo geslo. 4. Kupovali so vse, kar je bilo za obroke. r 5. Kupovali so nepotrebne stvari, ker so bile poceni. 6. Ni so bili v stanu reči »Ne« ln niso se mogli odločiti, da bi rekli »Tega si ne morem privoščiti«. 7. Pri svojih izdatkih se niso ravnali po dobrem preudarku in po pravi meri. 8. S popivanjem in s kajenjem je bilo zapravljenega dovolj denarja, tako da bi bili lahko z njim ohranili svoj dom. 9. Oče je vedno nameraval zavarovati se za slučaj smrti, pa je umrl, ne da bi bil tako napravil. 10. Niso prišli do spoznanja, kako lahko zaide človek v dolgove, kako težko pa se jih znebi. 1L Mislili so, da ni vredno, da bi si bili zapisovali pogodbe m dogovore. 12. Hčerke so si domnevale, da je poniževalno za nje, da bi delale za to, da bi se preživljale, bile so pa prepričanja, da se morajo dobro oblačiti. 13. Jemali so denar iz hranilnice m ga, da bi hitro obogateli, investirali y podjetja, kjer so ga izgubili. 14. Niso vedeli, da izročajo vse svoje premoženje na milost in nemilost svojemu pravnemu zastopniku, ako mu podelijo generalno pooblastilo. 15. Odlašali so s plačilom, kjer so le mogli, ker jutri bo lažje plačati, kakor pa danes. 16. Zapravljivo st otrok, ki niso bili vzgojeni tako, da bi znali varčevati in računati z vinarjem, je spravila dom v pogubo. 17. Podpisovali so važne listine, ne "da bi bili čitali ali poznali njihove vsebine, in sicer samo zato, ker so bili za to zaprošeni. 18. Zaradi svojih strasti so prekoračili mero svoih sredstev, zadolžili so svoje premoženje in končali s pogubo. 19. Ko se jim je začelo slabo goditi, »v resnici niso vedeli, kje bi se mogli omejiti«. Navada je spremenila razkoš-nost v potrebo. 20. Nikoli se niso navadili, da bi svoj denar nalagali v hranilnici al da bi se bili dali zavarovati na življenje, ako tega niso smatrali baš za potrebno. 21. Svoje račune so spravlali, namesto da bi jih bili plačevali, niso znali, kako hitro zapadejo menice in nikdar niso imeli pregleda o svojem premoženju. 22. Domnevali so si, da bodo ljudje, s katerimi so trgovali, o njih mislili, da radi sumničijo, ako bi zahtevali potrdilo za plačilo denarja. 23. Živeli so zelo razkošno in znatno nad svojimi sredstvi, ker so si želeli vzbuditi v ljudeh domnevo, da se jim dobro godi. 24. Prizadevali so si da bi vsilili svoje hčerke v družbe ljudi, ki so stali socijalno nad njimi, v domnevi, da te napravijo tam »krasno partijo«. To pa jih je spravilo v brezupne dolgove. Pismo z Marsa. Bratje zemljani! Videli smo Vas, kako ste z raznimi daljnogledi ogledovali naš svet s svoje male zemljice. Sicer ste imeli smolo in so vaš pogled zakrivali ves čas temni oblaki. V vaših lfstlh čitamo, da ete dolžill nas, oziroma našega »Marsa«, da emo vam poslali Tako neugodno vreme. Celo vaše leto, viške sezone so trpele vsled tega. Ne pride nam na misel, da bi na vašo ubogo zvezdico hodili delat dež. Pripravili smo tudi mi svoje aparate in smo vas natančno videli, kajti kar se tega tiče, smo daleč pred vami. Ne rečemo, da niste že precej napredovali od prvotnega bitja do razumnega človeka, vendar vam Še mnogo manjka do one popolnosti, ko bodete poleg svoje lastne domovine obvladali tudi svet. Kakor vidimo, ste zadnja leta napravili prve poskuse, kako bi letali po zraku. Nekateri hočejo leteti tudi na druge zvezde. Mi bi vam svetovali, da predvsem uredite svojo žemljico, kajti doslej tam še ne vidimo vsega, kar je potrebno za srečno življenje na svetu. Pred desetimi leti so naši daljnočuji zaslišali močno grmenje, ki je odmevalo po vaši zvezdici. Mislili smo, da so to taki posebni naravni pojavi, potem smo se z daljnogledi prepričali, da ste vse to sami napravili, kar nam je bilo precej nerazumljivo. Naš profesor učenjak, ki se že nad sto let ukvarja s proučavanjem drugih zvezd, nam je razložil, da bivajo na zemlji še bitja, ki so sicer obdarjena z razumom in imajo sama o sebi zelo visoko mnenje — Imenujejo se. ljudje — toda v njih je še mnogo živalskega, kar so podedovali od svojih davnih dedov. Zato se med seboj radi bojujejo kakor živali. Odkar je bilo mogoče s Marsa opazovati življenje na zemlji so se vedno ponavljali taki prizori. Mi vas opazujemo že več tisoč let. Spočetka so bili seveda naši uspehi še nepopolni in tudi sporočila se niso ohranila, pozneje pa smo mogli natančno opazovati, kako ste se preseljevali in se bili med seboj. Vaša zemljica je bila videti kakor; mravliifcče, • kjer se koljejo one drobne živalic© za kup. ček prs^i. Videli smo, kako ste se spustili na morje in zidali nova mesta; spoznali smo, da niste enake barve, ampak da vas je več vrst, kakor je to sploh v živalskem svetu. Videli smo tudi, da belo pleme prevladuje druge po bojevftosti in drugih sposobnostih. V svojem boju proti drugim ple. menom je iznašlo vedno novih sredstev —■ nazadnje pa se je začelo bojevati med seboj. To je bilo nam nerazumljivo, dokler ni nam naš slavni učenjak razložil, da se bijete med seboj zato, ker verujete v razne bogove in govorite v raznih jezikih. Tako emo videli, kako so se beli narodi borili med seboj in v bojih p okonča val i, kar so bili s svojim delom ustvarili. Pred sto leti smo videli velike vojske z rdečimi zastavami, o katerih je takrat dognal neki naš daljno videč, da hočejo napraviti vse ljudi enake, da bi ee več ne borili med seboj. Toda poboji na zemlji med belim plemenom so se ponavljali, tako da so naši učenjaki dokazovali, da ni na vsem sve. tovju tako krvoločnih bitij in da je temu vzrok najbrže to, ker so šele v prvi fazi svojega razvoja in trpe pod svojimi podedovanimi lastnostmi. Vendar smo opazili, da ravno vsled te bojevitosti nastajajo med vami nove naprave,ki bi omogočevale lepo življenje, ko bi jih vi v svoji divjosti ne porabljali v boju drug proti drugemu, že so nekateri naši opazovalci poročali, d» prehaja belo pleme najbrže v drugo fazo razvoja in da se kažejo povsod zanimivi znaki novega napredovanja, ko smo začuli ono grmenje pred desetimi leti. Napačno poučeni ljudje so mislili, da se vrši velik prirođen potres, kakor ee pojavlja po vseh svetovih, kadar se vrše velike spremembe v notranjosti in na površnju svetov. Naši učenjaki pa so iz raznih pojavov sklepali, da nam dajete svetlobna in zvočna znamenja kot veselo oznanilo, da ste nas zagledali. Pri natančnejšem opazovanju pa seje pokazalo, da se je bilo pleme zopet steplo med seboj in tokrat celo bolj nego sploh kdaj poprej. Nesrečna bojna narava se je pokazala v vsej svoji sili. Videli smo velike cevi, iz katerih ste vsipali ogenj in krogle na mesta, videli smo zračne ladje, ki so me tale uničujoče žarke na tla, videli smo ogromne množice, ki so se prerivale sem ter t je in kopale v zemljo dolge jarke, ki jih naši učenjaki dolgo niso mogli prav razložiti, prav tako, kakor so vam nerazumljivi kanali na Marsu. Po dolgem opazovanju smo zapazili, da so se v tiste jarke zarili ljudje, da so sipali ogenj drug na drugega. To početje je bilo nam vkljub vsemu nejasno, dokler niso učenjaki dognali, da imate države in da so tisti jarki meje med vojskami, ki hočejo imeti vsaka del zemlje zase. Naši matematiki so izračunali, da je belega plemena preveč in da nima dovolj prostora, zato se kolje med seboj — naš znameniti filozof pa je dokazal, da je vsemu krivo belo pleme samo, ker ne zna porabiti svojih sil v lasten prid, ampak jih v medsebojnem boju uničuje. S čudovito bistroumnostjo nam je razodel naš filozof, kake ogromne stvari v prid vsega belega plemena bi zgradile te milijonske sile, če bi isti čas in isto delo porabile za graditev, kakor so ga porabile za uničevanje. Ko je bojevanje prenehalo, so naši učenjaki posvetili vašemu malemu planetu še večjo pozornost, kajti zanimal nas je ravno vsled čudnih navad belega plemena, ker bi sicer zemlja vsled svoje malenkosti ne imela nikake važnosti za nas. Videli smo v teh letih marsikaj, kar kaže, da še daleko niste premagali v sebi onih slabih strani, ki vas uničujejo. Oni ljudje, ki so se povspeli s svojim umom nad množice in jasno vidijo v svet luči, so redke in večinoma jih drugi malo poslušajo in še manj razumejo. Ti možje so tudi prvi hoteli spoznati druge zvezde in so Iskali vam enakih bitij po drugih svetovih. Opravičeno je njih mnenje, da vam enaka bitja nikjer ne žive, kolikor moremo z Marsa spoznati prebivalce drugih svetov, kajti tudi mi ne dosežemo vsega svetovja, ki je večno in neskončno. Vkljub sposobnostim in raznim napravam, ki so dokaz vaše iznajdljivosti, moramo vam priznati, da bi vzbujali pri nas pomilovalen nasmeh, ko bi se ne zavedali, da so se naši predniki pred tisoči leti istotako borili med seboj, dokler nismo dosegli sedanjega stanja popolnosti — in ko bi ne videli pri vas toliko brezuspešnega truda, da bi se povspeli na višjo stopnjo spoznanja in blagostanja. Oboje je namreč v naj, ožji zvezi. Ko vas vidimo v vaši utrujenosti in onemoglosti, v hrepenenju navzgor in v obupni borbi s samimi seboj, v neumnih zmotah in blodnjah, v iskanju novih potij in razbijanju starih tplastij, v nezmožnem hotenju in domišljavem poletu, v večnem toku drveče gnječe v vseh različnih oblekah in oblikah, vsak s svojimi zahtevami in zadevami, vsak s svojimi sanjami ln mislimi, vsak s svojimi upi in nada-mi, drug ob drugem, drug nad drugim, drug pod drugim in večno nesrečne in nezadovoljne, takrat se nam smilite in si mL slimo, da ste zato nesrečna bitja, katerih sreča je morebiti samo v tem, da se svoje nesreče ne zavedate. Toda naš odličen filozof je v tem o žiru druzega mnenja in trdi, da imate tudi vi svojo srečo in sicer, da ste srečni ravno v tem stanju kakor ste, ker odgovarja vaši naravi, ki je v najlepšem soglasju z naravo vašega planeta — in da ves vaš boj ne velja svoje pleme spo. polniti do onega viška popolnosti, ko bodo vsi srečni. To pa baje ne bo mogoče, ker vsak izmed vas živi premalo časa na zemlji in prej umrje, preden doseže popolno spoznanje. Naš učenjak piše, da vi Imenujete to stvar tragiko in da zato ni upanja, da bi kdaj dosegli ono popolnost, kot smo jo dosegli ponosni prebivalci Marsa. Tudi emo slišali, da smatrate nas za manj ali drugače razvita bitja, kar je naravno, če pomislimo, da v naravi vsaka stvar o sebi misli, da Je najvišja in najvažnejša. Tudi naši pradedi so tako mislili o Marsu in o sebi, danes vemo, da m drugod tudi živa bitja, ki se razvijajo Iz nejasnih začetkov do koncev popolnosti. Izurili ste tudi radi jo da lovite signale v zraku. Motite se zelo, ako mislite, da ste dobili signale z Marsa, kajti vaša domišljija je še vedno večja od vaših zmožnosti. V tem ozlru vam ne moremo pomagati, kajti izšli smo iz dveh različnih svetov in naše življenje je popolnoma drugačno od vašega. Nimamo ničesar drugega, kar bi vam sporočili, raz ven tega, da bi vas čez sto let radi videli v popolnejšem stanju nego ste sedaj in da bi bolj" mislili na svojo lastno zvezđo nego na dru. ge, kajti prebivalci drugih vam ne bodo pomagali, ako si ne boste sami. Tudi bogo. vi — kakor verujete — ne bodo urejali vaših razmer. To je delo človeka — človek pa sega danes od opice do boljševika. Onstran tega razvoja se začne višja vrsta ljudi j. Dolgo vas že zanima nebeški problem. Zadnje čase ste se mu vsaj deloma približali. Prida o nas ste že dolgo ugibali, ali smo ali nismo. Seveda smo. Zato smo vam poslali to pismo s svojim daljnome-tom, da vas mimogrede pozdravimo, da vam povemo svoje mnenje o vas in se poslavljamo od vas z željo, da bi se dolgo gledali vašo človeško tragedijo, ki nudi nam in drugim zvezdanom toliko prijetne zabave, vam pa toliko gorja in — sreče. Glavni poročevalec planeta Mars. NEWYORŠKA SENZACIJA. Z vsem svojim ogromnim aparatom zasleduje newyorška policija zadnje dni nekega uprav ženijalnega zločinca. Vlomilec mora biti literarno filozofično naobra. žen mož, kajti zdi se, da je velikega ameriškega pisatelja Edgar Alam Poe-a temeljito proučeval. Sleparski trik, s katerim si je pridobil milijone, je namreč izvršen po načinu kakor ga opisuje Poe v eni svojih novel, žrtev prebrisanega sleparja je postal znani bankir Markus Swist. Nekega lepega dne je bil bankir pozvan k telefonu in razvil se je sledeč pogovor: »Halo, jeli tam Markus Swist?« »Da, osebno!« »Imam čast, da vam javim«, je nadaljeval neznanec, »da ima trden namen cenjeni gospod Swist, vaše stanovanje izro-pati.« Bankir se je pričel glasno krohotati, bil je prepričan, da se eden njegovih prijateljev šali z njim. Neznanec na drugem koncu telefona, je pustil bacMrja nekaj časa smejati, nato pa je lakonično pripomnil: ' »Gospod Swist, jaz in moji prijatelji smo nasprotniki nepotrebnega prelivanja krvi. Radi tega vas opozarjamo, da navedete točen čas, kdaj vas običajro ni doma. Mi smo namreč mnenja, da bo to nam kakor tudi vam koristilo. Swist se je zopet gromko zasmejal !n je Izjavil, da ga drugo popoldne ne bo doma. Ko je prišel drugi dan domov, je našel stanovanje popolnoma izropano. Vlomilci so izrabili čas, za kojega je Swist navedel, da ga ne bo in so povsem neženl-rano vlomili. Ženski Landm. Pariz ima zopet svojo senzacijo, ki je celo med znanstvenim svetom povzročila pravcato presenečenje. Na pristojnem uradu je javil pariški vojaški zdravnik dr. Galou, da je njegova žena v presledku osmih dni rodila dva otroka, navadno dvojčka. In kar je pri tem še najzagonetnejše: Istega dne po rojstvu drugega deteta, 60 videli madame Galou sprehajati se v parku domače vile. aKdila je tudi cigarete. To se je dogodilo dne 4. junija 1924. Sedaj po preteku dveh mesecev pa izgleda stvar popolnoma drugače in v drugi luči. »Zagonetna« gospa Galou je bila zalotena pri novem poslu in sicer je v neki trgovini ukradla neki kmetici denarnico s par tisoč frankih Navzlic • visokemu ugledu, ki ga je družina uživala v družabnih in znanstvenih krogih, je policija aretirala oficirjevo soprogo ln ji obenem dokazala celo vrsto tatvin, ki jih je izvršila tekom enega leta v okolici Agen in Montauban. — Dr. Galou pa je potom zdravniških izkazov dokazal, da njegova žena trpi na kroničnih napadih klep-tomanije, nakar je bila madame Galou mesto v zapor, odposlana v zdravilišče Pulet. Policija, ki je pričela sumiti, da pri Galouju ni vse v redu, je nadaljevala s poizvedovanji. Ugotovila je, da je bila soproga dr. Galouja pred svojo poroko že sedemkrat radi tatvine predkaznovana. Policiji se tudi soprog, ugledni vojaški zdravnik ni zdel tako nedolžen in odredila je preiskavo Galoujeve »Vile Palma«. Uspeh preiskave je bil naravnost presenetljiv. V vili je našla policija štiri deteta, od katerih ni bilo nobeno starejše nad štiri mesece. Otroci so bili strahovito zanemarjeni. V skritem kotu hiše je policija naletela na obsežno korespondenco, iz katerih je bilo razvidno, čigavi in od kje so bili otroci. Zakonca Galou sta se bavila s čednim poklicem. V listih sta oglašala, da »ugledna družina sprejme otroke v nežni starosti, najraje še dojenčke, proti majhni odšodnini za svoje*. Iz malih podeželskih mestec je priha^ jalo na tucate prošenj: »propadle* devojke iz boljših krogov, mlade vdove, ki jim je bil otrok na poti itd., so bile pripravljene za primerno odškodnino (do 15.000) frankov odstopiti svoje dete »ugledni družini«. Prihajale so prošnje od Sredozemskega morja in Atlantskega oceana, iz Toulona in Bordeauxa; nič manj nego 20 slučajev adoptiranja se je ugotovilo dosedaj! Nastane pa strašno vprašanje: Kaj se je zgodilo z adoptiranimi dojenčki? Iz zagovorov zdravnika in njegove žene je skle_ pati najhujše. Soba za otroke v vili je bila v takem sranju, da bi se moral dogoditi čudež, ako bi mlado človeško bitje tam lah. ko vzdržalo več nego par tednov. NajbDlj zagonetno v zadevi je, da zakonca nista zahtevala za vsako dete odškodnino. Dr. Galou je nekoč sam odpotoval v Bordeaux in izročil stranki večjo vsoto za dojenčka. Zdi se da sta oba zakonca delala kupčije z otroci. Kakšne in kako — to je še nerešeno vprašanje in Čigar rešitev z nestrpnostjo pričakuje pariška javnost. Mn se obvarujemo zastriipljenja z gobami? L Bliža se glavna jesenska sezona gob. Odkar smo dobili prvo debro knjigo o gobah (>ATaše gobe«. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvani-mi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena v platno vezani knjigi Din 100), se ie začelo tudi pri nas splošno zanimanje za gobe. Tako upoštevanje gobe tudi zaslužijo, ker bi lahko zavzemale zelo važno mesto v ljudski prehrani in v našem narodnem gospodarstvu sploh, ako bi ljudje poznali vse užitne gobe naših gozdov ter jih tudi znali racionalno izkoriščati. Glavna krivda, da se to pri nas in v naši državi v obče še ne godi. pa je pretirana bojazen pred zastrupi j en jem. Statistično Pa je dokazano, da se vsako leto mnogo več ljudi zastrupi z mesom, klobasami, ribami in raznimi konzervami, kakor pa z gobami. Torej bi morali dosledno napovedati boj kot tudi navedenim živilom. Med užitnimi gobami sta jedva 2% strupenih. Treba je torej v prvi vrsti, da se naučimo teh par strupenih gob dobro spoznati in jih razločevati od užitnih. Uporaba gob za človeško hrano je stara, kakor je star človeški rod sam. Pra-človek ie bil bolj kot smo mi navezan na hrano, ki mu jo ie nudila narava. Brez-dvomno se je zatekel kmalu tudi k gobam. Seve je moralo biti takrat tudi zastrupljeni e mnogo številneje, ker prvi ljudje še niso poznali protisredstev. Ravno Iz teh vzrokov navaja tud[ zgodovina starega veka več slučajev o zastrupljenju z gobami. Veliki pesnik Evrip'd je izgubil v enem dnevu ženo in tri otroke na posledicah za-strupljenja z gobami. Ista nezgoda ie doletela papeža Klementa VII. in cesarja Karla VI. Znano ie. da so že stari Babilonci, Rimljani, Grki in Kitajci zelo radi uživali gobe ter ž njimi živahno trgovali. Gotovo so tudi vsi ti narodi doživeli z gobami neverjetne izkušnje, kar pa jih je zbujalo le k večji previdnosti, ne pa, da bi se vsled tega odpovedali nadaljnjemu uživanju gob. Glede števila strupenih gob in nevarnosti zastrupljenja vladajo pri našem raz-umništvu napačni, oziroma pretirani nazori. Marsikdo je mnenja, da je večina naših gob strupenih, le največ kakih 10 vrst poznajo naši ljudje za užitne. Resnica pa je. da rase po naših oozdih nad 200 užitnih vrst gob, a dokazano strupenih je le 4 do 5 vrst. Nadaljnje 4 vrste so sam0 sumljive, ki pa jih je prav lahko spoznati, ker so že na prvi pogled in po vonju nevabljive, oziroma sploh jako redke. Nekaj gob je neužitnih zaradi grenkega, pekočega ali zoprnega okusa in takega duha, ne da bi sicer bile nevarne zdravju. Trdovratno ie razširjeno popolnoma napačno mnenje, da imamo splošno zanesljive znake, po katerih se spoznajo strupene gobe, n. pr. ako prerezana ali pretrgana goba spremeni barvo, ako izsceja sok (mleko), ako pocrni srebrno žlico ali z gobami kuhano čebulo. Take krive nazore je razglasil prvi rimljanski pisatelj Celzij (okoli leta 20. pr. Kr.), a njegovi nauki se človeštva trdovratno drže že 2000 ler. Taki napačni nazori nele odvračajo od uživanja dobrih gob, temveč provzročajo največ nesreč. Imamo prav dobre gobe, ki kažejo navedene znake, so ga nasprotno hudo strupene gobe, ki ne pokažejo nobenega teh znakov. Edino sredstvo za razločevanje užitnih gob od strupenih je: treba se je učiti spoznavati vse strupene gobe! V ta namen pa nam služi imenovana knjiga. Kdor s pomočjo slik in opisov v knjigi res natančno primerja vsako najdeno gobo, ta bo v par letih zanesljivo poznal vse strupene gobe in par tucatov dobrih, i nili gob. II. O nevarnosti posamnih strupenih gib so preiskave kemikov in iarmakologov zelo različne. Strup ie odvisen večkrat od letnega časa, od podnebja in zemlje, kjer goba rase, a tudi od priprav pred uživanjem. Znano je, da v južni Rusiji in MoK daviji brez Škode uživajo m u š n i c e, pra-žene s slanino, česar pa bi pri nas nikomur ne svetovali. V naših krajih ima rdeča, belopikasta (krpasta) mušnica precej hud strup, ki se imenuje »muscarin^ in že v malih količinah smrtno deluje. Tudi posušene mušnice so lahko še leta strupene. Se hujše strupene kot mušnice so strupeni kukmaki ali krompirjevke (ama-nita mappa, am. bulbosa, am. pholoides, am. viridis, am. citrina in am. verna, nem. Knollenblatterpilz). Kakor že povedo latinska imena, je ta strupenjača zelo različne barve: zelenkastobleda, rumenkasta, ti-tronasta in zelena. Rase od rane spomladi do pozne jeseni po vseh naših gozdih. Največ smrtnih slučajev provzroča vsako leto ravno ta goba, ker je pri površnem ogledu nekoliko slična eni n aj okusne j ših evropskih gob. to je Šampinjonu (gozdni al! ovčji Šampinjon, psallista silvatica). Farmakolog!* so dognali v tej strupenjači tri različne strupe, katerih vsak zase deluje smrtno. Pri tem je posebno nevarno svojstvo, ker začne strup učinkovati Šele 10 do 16 ur po zaužit ju, ko se ie razlezel že po vsej krvi. da je pomoč nemogoča. Kako lahkomišljeni so naši neuki ljudje, dokazuje neki slučaj zadnjo jesen. Veščak v gobarstvu je srečal na Večni poti revno ženico in malega fantiča, ki sta nesla domov vsak svojo košaro gob. Mož ie mimogrede pogledal fantiču v košaro ter zagleda] kar na vrhu par teh hudih strupenjač. Opozorjena mati se ie smejala. Češ fant vse pobere. Lahko bi bila naslednjega dne cela rodbina mrtva. BI j u v n a golobica (russula eme-tica, nem. Spei-Taubling) vsebuje tudi tri strupe, vendar ni z daleka tako nevarna, kakor prejšnja, ker njeni strupi takoj delujejo ter jih želodec izbljuje. Nevarna je tudi strupena ali krompirjeva praš-nica (seleroderma vulgare, nem. Kartoffel-bovist). ki ie pa že zaradi odurne zunanjosti (polna temnih bradavic), zaradi zoprnega duha in črne barve znotraj jo pač nihče ne pobere. Vs! gobani, ki so pod klobukom ali po kocenu rdeči, kakor vražii goban (bc-letus satanus), svinjski goban (b. pachvpus), noroglavka (b. luridus) ostanejo vsekakor sumljivi, dasi novejše preiskave niso našle na njih ničesar nevarnega. Zveploglavko (hvpholoma fasci-culare) so smatrali poprej za hudo strupeno, toda dosedaj še ni dokazano, da bi bila kje provzročila zastrupljenja. Užitne so: takozvana strupena sirovka (lacta-ria terminosa, nem. Giftreizker), rdeče-rjava mlečnfca (lactaria rufa), črna in osmojena golobica (russula ni-gricaus, r. aelusta), smrekova ali svinjska sirovka (lactaria necator, nem. Mordschwamm), ako se prekuhajo ln voda odlije, ker le sveži sok ie oster. Da sta siva mušnica (amanita pu-stulata) in pegasta mušnica (am. umbrina) užitni, ako se jima sleče kožica s klobuka, ie itak že povedano v knjigi. Da se vkljub neznatnemu številu strupenih gob pripete še vedno zastrupljenja, temu je vzrok zgolj nepazljivost. Vsaka prestara in že razkrajajoča se goba je lahko strupena ali vsaj škodlqiva, četudi v svežem stanju nudi najboljšo Jed. Slučaji zastrupljenja so se pripetili celo z delikat-nrmi smrčki (mavrohi) in jurčki, ako so se kupili na trgu ali v trgovinah prestari, ko jih že razjeda plesen. Glavno pravilo bodi: gobe morajo biti še trdne in nikoli nad 48 ur stare, odkar so bile trgane. Tudi ne uživajmo nobene postane gebje jedi, posebno ne od prejšnjega dne. Previdnost fe povsod potrebna, poten pa je vsaka bojazen odveč. Drobiž. • črno svelo pismo. S shoda črncev v Nrrcrorku se poroča, da Je kongres sklenil, da se Kristusa nadomesti s črnim Tr-reličarjem. Mojzes, David In Salamon rccrda niso ravno bili črni, ali njihova pot je bila gotovo temna, črni škof Mac Hnlre je izvajal: »Zahtevajmo od svojih slikarjev, da stari testament znova Ilustrljajo. Vse bele osebe naj nadomestijo s črnimi. Krist je bil mogoče rdeče-rjave barve, prav gotovo pa ni bil bel. Ako bi danes prišel v Newyork, bi moral stanovati v črnem delu mesta. ♦ Vremenska katastrofa na Južnem Tirolskem. Škodo, ki jo je povzročilo neurje ob La^o Maggiore, cenijo na S00.000 Ur. Največ škode so povzročili vsled deževja nastali zemeljski plazovi. * Politično delovanje Američank. >CnL cago Tribune« poroča o obsežnih pripravah ameriških ženskih udruženj sa predstojeće kongresne volitve. »National Womens Party« sklicuje volilno zborovanje, ki bo bavilo v glavnem z določitvijo kandidatlnj. Doslej so bili objavljeni strankarski kandidati v 15 državah. Med temi je samo 6 ženskih Imen. ženskam ne zadostuje, da bi jih v kongresu zastopali gospodje, ki podcenjujejo njihove zahteve. Teh pa je v Izobilju. Toda le malo Jih je aH pa nobenega, ki bi bil pripravljan, boriti as aa ženska zahteve. Zato moramo me Imeti t kongresu prave ženske zastopnice, tako izjavlja podpredsednica ženske stranke, Mis Paul. • Sirota ponesrečenih premoga rjav. Iz Newyorka: Smrtne nsscode v pennsvIvani Jskih premogovnikov so v dobi od Ista 1916 do 1922 ubile očeta 4055 otrokom. Glaaom poročila kompenzacijskega urada države Pennsvlvania Ja povprečna starost teh sirot znašala 6 let In 34 tednov. Kompenzacija plačana materam teh otrok preneha po 303 tednih. Odškodnina za vsakega otroka ae sicer nadaljuje tudi potem, do- kler otrok ne postane šest let star, ali redkokdaj presega 2 dolarja na teden. F. L L S. * Borba proti alkoholu, švedska vlada as je a posebnim dogovorom obvesala, da bo ameriški vladi energično pomagala v borbi proti alkoholu, zlasti proti tihotapstvu z viskijem. Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Miloš Slemenšek Rezika Jeraj zaročen a Ljubljana, 28. avgusta 1924 5631 klamni teden : za pisemski papir = Oglejte si izložbe od 1. do 6. septembra pri tvrdki in . TIČAR, Selenburgova ulica izredno nizke €@fie Zo odgovore uprave naš se prilofl dinar. Plačuje se vnaprej. 0GLHSI Cena malh ogla vsake besede »ere. — Najmanje pa Din 5 - Dekle za vse, ki zna kuhati — išče. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5644 Šivilje in likarice se takoi sprejmejo v stalno delo — pri Beli* har & Vclcpič, Spodnja Siska 150 5631 Potnika, frvcfbanega v prodaji in* austrijsko * tehničnih po* trebščin — išče proti pla* či in proviziji A. Lam« prei. Ljubljana, Krekov Zlatarski vajenec s e takoj sprejme. — Lud. Ccrnc, Ljubljana, VVoifova ulica 3. 5642 Gaterista k polnojarmeniku — išče »Globusa, konzervna to* varna d. d. na Vrhniki. Prednost imajo samci. — Plača po dogovoru. Sta* novanje da tvrdka. Na* stop takoj. Reflektira se samo na prvovrstne mo* či, ki so delale v velikih obratlb. 5536 trs št. 10. 5627 Natakarica na račun — se išče za majhno gostilno v več* jem prometnem kraju. — Pogoj, da zna šivati. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5622 Prodajalka, starejša moč, želi mesta kot po si o vodki n ja; pre* vrame tudi podružnico. Ponudbe pod »Vestna« na podružnico »Sloven* skega Nar.«, Celje. 5638 Kuharica, popolnoma izvežbana — se išče za kliniko v Švici, ::atera bi kuhala za pri* bližno 30 oseb. Plača od 100 do 120 švic. frankov. — Naslov pove uprava *S!ov. Naroda*. 5598 Kemična tvornica išče spretnega vod* j a in kontoristinjo. — Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega za* pcslcnia in zahtevki pla* če !>od »VcrlaPliche Kraft 5093«: na: Annoncenexpe* rlition M. Dukes Nachf. A. G., \Vicn I/l. 5611 Kontoristinja, raozna knjigovodstva In korespondence sc sprej* me za takojšen nastop. Srbohrvaščina pogoj! — Ponudbe z referencami na t^rdko: Filip Šibenik, Ljubljana. Gosposka uli« ca št 16. 5605 Postrežkinja, pridna in poštena — ae sprejme k mali družini za čas od 10. do 2. ure popoldne. Prednost ima* jo one, ki stanujejo blizu cerkve Srca Jezusovega. -* Naslov pove uprava >"troda«. 5543 Mlad trgovec zelezninske stroke — z ^setletno prakso, popola noma vešč. želi preme* niti svoje dosedanje me* sto kot poslovodja, skla* č:.;-čnik ali potnik. — Po* n-.-'đbe pod »Železarska stolca 5596« na upravo ^SIov. Naroda«. i Kofm S Ia bukovo oglje, dobro žgano, popolnoma 5uho in vilano ter brez primesi — kupuje za ta* kojšnjo in poznejšo do* bavo v vagonskih doba« vah — družba C a r b o* n a r i a, Kočevje. — Ista prevzema vsakjo količino dobrega blaga ter ga pla* čuje vedno po najvišjih cenah. — Ponudbe pro* simo zaeno z navedbo razpoložljive količine, ce* ne in dobavnega roka na naslov: Družba Carbona* ria. Kočevje. 5342 I Vrtim 1 Otroški voziček se ceno proda. — Knaf* ljcva ulica 18 (Serbec). 5646 Lepa meblovana mesečna soba se odda dvema gospodo* m a. — Naslov: Vrhovče* va ulica 11, pritličje, des* no. 5629 Ene nadstropna hiša z vrtom in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda — Poizve ae v Ljubljani, Opekarska cesta 10. 41/T Soba za Častnika, za dobo od 5. do 25. septembra — se išče. — Ponudbe pod »Cista/5623« na upravo »Slov. Naroda«. Išče se meblovana ali prazna soba z uporabo kuhinje — ▼ mestu ali bližnji perife* riji. — Ponudbe pod »Ta* ko j/5637« na upravo »SI. Naroda«. Damsko kolo se proda. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 5645 Vinski sodi v dobrem stanju, do 20 hektolitrov — naprodaj. — Poizve se: Jeranova uh'ca 13. 5640 Ostale slamnike, nakitene in prazne, pro* dajam po lastni ceni. — Horvat, Ljubljana, Stari trga 21. 5300 Žimnice (modroci), kuhinjska kre* denca in različne druge stvari — so poceni na* prodaj od torka: Rcsljc* va cesta št. 31, m. nad* strop je. 5618 Jazbečarji, šest tednov stari, čisto* krvni (mati premfrana na razstavi, rodovnik) — so prodajo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. — Reflektanti naznanijo pismeno naslov, sklicuje" se na štev. inserata. 5606 Naorodaf srednje velika pisarniška blagajna (Wiese Sc Co.), razno pohištvo, omara za knjige, chiffonier, mehka \ salonska garnitura, umi* i valnik in buffet z mar* i m orna t o ploščo, postelje i itd. — Dunajska eesta | 15, levo stopnišče, II. j nadstropje, levo. 5400 Dve kleti, posebno pripravni za j vinsko trgovino — se • oddasta v najem. — Po* I nudbe pod »Takoj« na: Aloma Companv, Ljub* ljana. 5625 Trgovski lokal na prometnem kraju — se išče; event. se kupi vpeljana papirna ali ga* lanterijska trgovina. — Ponudbe pod »Takoj 5639« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Trgovina z vsem inventarjem «— na prometni točki na pe* riferiji Ljubljane — se takoj proda. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 5580 Proda se vila z vrtom na najlepšem prostoru Ljubljane. Sta* novanje takoj na razpo* lago. — Poizve se v pi* sarni drja. Grablovica, odvetnika v Ljubljani Sodna ulica št. II. 5614 Hišo v Ljubljani, tudi v predmestju, s prostim stanovanjem — kupi goriški begunec. — Po* nudbe pod Goričan/5628 na upravo »Slovenskega Naroda«. Pri prodaji posestva dosežete priznano naj* boljši uspeh, ako se po* služite posredovanja — Realitetne pisarne »PO* SEST«, d. i o. z. v Ljub« Ijani, Sv. Petra cesta 24, pri kateri se stalno ogla* šajo kupci. 54/T 5000 Din posojila iščem za dobo od šestih mesecev proti 25 % ob* brestira in garancijo na prvem mestu. — P on u d* be pod »Nujno/5619« na upravo »Slov. Naroda«. Tko se hoće brzo i dobro oženiti ili udati, neka pošalje svoju adresu na: Poštanski pre* tinac 231, Zagreb. 5478 Dopisovati želi z gospodično ali vdovo primerne starosti — brez krivde ločen gospod, 35 let star, na vodilnem me* stu pri večjem industrij* skem podjetju — v svrho poznejše ženitve. — Do* pisi, če mogoče s sliko, pod »Bodočnost/5609« na upravo »Slov. Naroda«. Ženitne ponudbe« Mnogo bogatih inozem* cev teT bogatih nemških gospodov, želi ženitve. Damam, tudi brez pre* nu.ženja, daje diskretna pojasnila v nemščini — Stabrev, Berlin 113, Stol* pischestrasse 48. 5412 Prodam posestvo na lepi ravni legi pri okrajni cesti, pet minut od farne cerkve in pošte. Njive, travnik, gozd in vinograd, vsega skupaj osem oralov. Kdor hoče samo Štiri orale, oddam tudi. — Stanovanje takoj na razpolago. — Več po* ve: Anton Kidrič, pošta Makole pri Poljčanah. 5500 vi oble v rjavo-modro-bell etiketi je sedej v prometa davno preizkušeni m priljubljeni »Pravi i FRANCKO V i kavni pridelek« v Tahofrlrlh. V varstvo proti ponaredbam ae na te) nori etiketi posebno ističejo glavna obeležja, namreč: Ime »Franck« in »kavni mlinček«« — »Pravi s FRANCK i x mlinčkom« Je kavi tako potreben, kakor zsčimba juhi. —^ l Kazno Damski plašči in kostumi po meri Naj* novejši modni časopisi na razpolago. — J. K"*as, Florijanska ulica 3 5578 Trstje za strope se dobi najceneje pri — Anton Steinerju, Ljubi j a* na, Jeranova uL 13. 53/T Beli klobuki oblike, od 160 do 200 di* narjev, dvobarvni 170 di* narjev, različne druge barve 150 Din. —— Kor* vat. Stari tr<* 21. 5301 Perje, kokošje, račja in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* veo 52/T Gostilničarjem in restavraterjem se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Ti čar, Ljubljana 3592 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje foto* graf H u g o n Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7. 56/T velik osebni avto »Puch« za manufakturno blago ali usnje. — Po* nudbe je poslati na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Avto/5612«. Več gospodov se sprejme na dobro do* mačo hrano — si. sep* tembrom. Cena ugodna. — Vpraša se: Križevni* ška ulica št. 10, II. nad* strop je. 5593 Zastopstva za deželne pridelke prevzame slovenska tvrd* ka na Dunaju. Svetuje pri nakupu strojev. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 4809 Šunko, razne salame, pristne kranjske klobase, več vrst sira in vse delika* tesne Specijalitete. — J. Prime, Ljubljana, Du* najska cesta 5. 5630 Prostovoljna sodna javna dražba v zapuščino pok. Rafaela Gionrinija spadajočega dragocenega starega po* hištva in drugih starin* skih predmetov — se bo vršila, ker je zaloga tako velika, tudi danes, ▼ ne* del jo dne 31. avgusta t. 1 od devete ure naprej na Valvazorjevem trgu št. 7, I. nadstropje. Mate Hafner, notar kot sodni komisar. 5643 Dežnike popravlja in izdeluj« no« ve točno in solidno — Anton Pavlin. Ljubljana. Stranska pot 7. 5604 Trboveljski »mog in drva* dobavlja DRUŽBA ILIRIJA KialJaHSra^Sfstev. 8. Plačflo tudi mm obroka. Talafos 220. JTJ Matematiko se vse razrede srednjih sol poučuje ruski akaoV* mik * tehnik. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5633 Izdelujem prvovrstne, z lahkim po* gonom, granitnimi valjci ter počinjenim okovjem, po ugodni ceni. — In te* resenti naj ae obrnejo na Rudolf Ravnikarja, kiju* ča vni carja v Radečah pri Zidanem mosta, 31/T Znižane cene otroških vozičkov, dvokoles, malih pomožnih motorčkov ter raznih motocikl je v, šivalnih stro* jev in pneumatike »Tribuna*, P. B. L. Ljub* tfana. K orlovska c 4. — Sprejemajo ae v polno popravo za emajliranje z ognjem, ponikljanje dvo* kolesa, otroški vozički, Ši* valni in razni drugi stroji. Prodaja ae tudi na obroke. Ceniki franko, 46/T Znižane otroške vozičke I Novi modeli Poslužujte ae izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. — lato* tam ae dobijo po anižani ceni nova dvokoles«, mali pomožni motorčki, šival* ni stroji in eneamatika; sprejemajo ae v polno popravo za emajliranje z ognjem ia poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. — Prodaja se tudi na obroke. os Ceniki franko. — «9jg Stara En 40 T F R A N Z L & SIN lastnik FELIKS FRASZL v Ljubljani, Privez 10. — Poštni predal 44. Ustanovljena 1888 NOVA S M 3 T za podgane In misi, katerih ah ko nalovite v eni noči do 30 komadov fn to brez vsakega nadzorstva. To dosežete samo z ravnokar iznajdeno avtomatično pastjo, ki ie izvrstne konstrukcije in kakovosti, a kljub temu silno po crni, ker stane komad samo Din 30 brez poštnine. Plačuje se v naprej ali po povzetju. Naročila naslovite: Vorsio naslednik, oglasni zavod, Maribor. Slomškov trg 16. 5620 KURJA OtsfrA odstrani v štirih «faAh zajam eno U R G i T Tekom 13 lat mittjoo < krat preizkučen. Dobit« ga t lekarnah drožerijah in zadeoc BUB Prešernova ulica 7. Prvorazredno generalno popravljeni. Iskušani. Jednogodišnje tvorničko jamstvo* Potpunn montaža. Pogledajte naše stalno skladište SIR0VGUUHI MOTORI BENZIN MOTORI ¥se mlinske stroje prvovrstne izvršitve, naprave modernih mlinov rekonstrukcija in prezidave že obstojeCib mlinov po modernem sistema silosi in tavanske žitnice, naprave za transport žita. Velika zaloga v Zagrebu. Obisk inienerja, projekti, prospekti in katalogi brezplačno. Točna dobava. Cene zmerne. Transmlslfe Potpuna montaža BRUCA flSCHER Pantovčak S ZAGREB Parfume na težo prvovrstne kakovosti v vonju vijolie«, smarnlce, vrtnice i. t t. 10 gramov brez steklenice po Din 8"—. Parfume v cev. kan brez alkohola, torej člato rožno olje po Din IO"—• Parfumi v prahu, priporočljivo 2a parfimiranje parila, pisemskega papirja in slično. V vonju orhideje v vrečici po Din 6"—m tropični mak v škat« Itfd po Din tO'-. Kolinsko vodo na težo prvovrstne kakovosti. 50 gramov brez steklenice po Din iOm—. v steklenicah po Din 15* - in Din 25'—. Toaletno milo pristni francoski izdelak cnomke .Berlin-po Din 8"—. kopalno .Gadjr" po Din C"—. Velika izbira drugih znamk toaletnega mila svetovnega slovesa kakor-Elida, Kielhauser. CaJderara. Lohse. Ka-loderma, Ray I. t. d. Najboljše brivsko milo v kockah In stebričitf. Brivski čopiči. Raznovrstno drugo parfumerijsko bla«o, toaletne .potrebsčjae ter potrebščine ra maskiranje priporoča 5526 Parftimerija ,StrmoIi' Ljubljana, Pod Tranoo 1. Brez posebnega obvestila. 5636 _Potrti globoke žalosti naznanjamo pretresljivo vest, da nam je neizprosna, kruta smrt ugrabila našo ljubečo in predobro mamo staro mamo, sestro, teto in taščov gospo Jedarf Hlalgaj Oton) uicbnico ki je danes ob 19. po dolgi in mučni bolezni mirno, bognvdano preminila. Zemeljski ostanki blage in nepozabne pokojnice se prepeljejo v nedeljo, 31. avgusta 11. ob 15. iz hiše žalosti, Sp. Šiška, Knezova ulica 121. na pokopališče k Sv. Križu. Sp. ŠiaJca, dae 29. avgaata 1924. ffNtslailJivi ostali. 4980^6 stran 8. štev. -jeva zabela dopolnjena za 25 do 50 7o ceneje I Ne umite torej Vase Izpraznjene MAOOt-Jeve steklenice, temveč dajte si Jo od Vašega trgovca po znKanl ceni xopet napolniti I Za to so pripravne samo MAOOl-jeve steklenice št. o, i, 2 in 3. _____ —.— 1- u uaiiira MAfifii.ipvp steklenice do znižani ceni zoper napornim _ w » y i|»_"» —— .....---j- ... . Pazite na to. de se V_i seboj prinesena prazna steklenica samo Iz te velike MAGGHeve steklenice dopolni. JDenite v juho in prihmhe Urepcilo hrane — J UHAN — imate iz preprostih jedM izvrstno, zdravo in redilno hrano. 4914 b 5641 L cPreo biikovalnica damskih in moških klobukov ŽBarborič« Maaršan Mestni trg 7 - LJUBLJANA - Mestni trg 7 — preoblikuje po najnovejših modelih — Velika izbira damskih klobukov in nakita ■■■waaat«BMa*Ma"aaMaaa»BBBBBeiaeBBMBi ■ ■ ■ ■ ■ OGLAS. Gradsko poglavarstvo u Sarajevu uz saradnju svih privredno-trgovačkih institucija priredjuje dne 21., 22., 23. septembra o. g. VELIKI SARAJEVSKI SAJAM stokom i stočnim proizvodima Od općine grada Sarajeva broj 22, 376 od 31. jula 1924. Najstarejša slovenska M delavnica Ivan Bricel], Dunajska C. 19a se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 1798 -"■■■■^■■■■■MIIIIIMMMSaa—■■■■■■rrnrTr^^ .i m.., .... _ Ceneno češko perje! l kg sivega ponljenega perja D 70, na pol belo e"^~— D 90, belo D 100, boljše D 120 in 150, mehko lak puh D 200 in 225, boljša vrsta D 275. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od D 300 naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez 35 pri Pilznn, Češkoslovaška. Postne pošiljke hodijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni. 5635 _____ o o BI 0 I 0 Otvoritev direktne proge i* domSce luke SPLITA za SANTOS (Brazilija) In BUENOS AIRES (Argentina) s ■•nikom P a ti 0 o _ o m o m 0 >S_BC_»B —■ Kotlarje z daljšo prakso iščejo Strojne tovarne in livarne Vi t> nreien na nafta-kurjavo in odplove iz splitske luke dne 11. SEPTEMBRA 1924. -PamikU pre_ža potnikfsamo v s_dnjih tafiaah. kabinah Odprava potnikov iz Zagreba in Ljubljane dne 6. SEPTEMBRA 1924. d4_ Drva trboveljski premog H. Petrič Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 57 T Teod.Korn, Ljubljana Poli—iska cesta it. 3. krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. Instalacije vedovodov, Naprava srrelavsdov. Kopališke in klesetne napreve Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245 za konserve. L.Mikuš Ijnbljana, Mestni trg 15 priporola svojo zalogo dežnikov in solnžni-kov ter sprehajalnih palic. PBpraifla se iifrfniejo totno in ttlidno. CREPE TRIKOI je zadnja novost 30 T Oglejte si krasno iz« biro pri tvrdkl H. Kenda -Ljubljana Vaa pojasnila daje takoj In brezplačno Cosulich Line Vaa pojasnila daje takoj In brezplačno a__sfe &^iti^^2s^^^^ gj v Ljubljani. 5624 oioi Lisičje kože SMO lepiio mm i KODtineVltal (KontinentBllederpappe) sprejema v črno, alaska, križasto, skunks barvanie in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: In n . , . LJUBLJANA, KRIZEVNISKA 7.\JOS. R. pilil, SjUbljaM, dobavlja takoj v vsaki množini najceneje 5273 Gradaška ulica 22. Telefon 513 Velika zaloga klobukov tu slamnikov se dobi pri Franc Cerar družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale Prevzemajo se tudi stari klobuki In slamniki v popravilo pri Kovačevi? i Trsan v Ljubljani, Pre-154 šernova ulica Št 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4 Edino prave ,,Goiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici Jo Braier Ljubljana 3396 Turjaiki trg (Breg) 1. Istotam se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. — Trgovci popust f Cene solidne! Postrežba točna nn V lastnem interesu vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo VZORČNI VELESE3EM v PRAGI 21. do 28. septembra 1924 kjer se jim nudi najugodnejša prilika, da stopijo v direktni stik z bogato češkoslovaško Industrijo in trgovino. Znižana vožnja po jugoslovanskih železnicah 50%i po češkoslovaških železnicah 30%- 19. septembra skupen Izlet jugoslovanskih trgovcev. Sejnfta legitimacija sluli kot vizom za potovanje v Češkoslovaško. Cena legitimacije 20 Din. Pojasnila in legitimacije daje: češkoslovaški konzulat Atoma Company Zaloga klavira in pianinov 'boljših tovaren Bfisendorfer, Czapka, Ehrbar, HdlzL Schweighofer, Original Stingl itd. Tudi na obroke. Tudi na obroke. Jerica Hobad. roj. Dolenc. Ljubljana, Hilšerjeva ulica številka 5. prvovrstnega, popolnoma veščega zlate in kavčukove tehnike, iščem. — Ponudbe s spričevali na upravo Slov. Naroda pod „Zobotehnik-5601" Josip Peteline^ Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, Čevljarske in krojaške potrebščine. NaiAižJe cene. Pestre?_a točna arhitekt in mestni stavbenik Rimska cesta 2. Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanje in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji. Zidna opeka od lastne opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesta 18, po najnižji dnevni ceni. 50 T Domača tvornica tamburic GILG SISAK priporoča kot najstarejša izdelovalnica svoje tamburice. — Cenik se pošilja vsakemu brezplačno. 5574 SI=U===1I 13 r. z. z o. z. VII. dunajski v novourejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg št. 6 Mestni trg št. 6 obrastale vloge na hranilne knjižice in tekočI račun po Zastopnike 5477 ki so dobro uvedeni pri industrijah itd., iščemo za razpečavanfe prvovrstnega gasilnega aparata KNOCK-OUT" p0 vseh večjih krajih v Sloveniji. Mozlda d. z o. z., Ljubljana, Kolodvorska ulica 34-H B.O.B. tvornica beton blagajn — d. d. Vukovar — Brzojavke: Bob, Vukovar — Tel. lat. 56 Proizvodnja In odprava vsakovrstnih blagajn iz Jeklobetona omar za dokumente tresornih vrat itd. itd. v najlepši in najsolidnejši izdelavi. Glavno zastopstvo in samoprodaja za celo Jugoslavijo: Ar m in Goidstein, agentura in komisljonalna trgovina Vukovar Zastopstvo in depot: Matador. Zagreb Ilica štev. 5. 39 t Brezpogojna sigurnost proti ognju. Največja sigurno«* proti vlomu 37 T za ljudske, osnovne in srednje šole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi Narodna knjigarna, Ljubljana Prešernova ulica štev. 7. od 7. do 14. septembra 1924 Največja izbira vseh predmetov dunajske mode moška in ženska oblačila, perilo, trikotaža, pleteno in modno blago, klobuki, slamniki, dežniki, solnčniki, čevlji. Porabnostno, kvalitetno In luksuzno blago, cono brez konkurence! 5171 Pojasnila: VVienermetse, Wlen VII, kakor pri vseh častnourad* zastopstvih; v Ljubljani avstrijski konzulat, Turjaški trg 4, Josip Zidar. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi vtte po dogovora. Sprejema v lakaao lalrture in cesije terjatev. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi. Športne | in društvene znake emajlirane in brez emajla v vseh kovinah izdčljuje naj- solidnejše in najcenejše Ljudevit Grlesbach, tvornica zlatne i srebrne robe, Zagreb, Martićeva ulica 23. 48 T fcEjrteJja in tisk »Narodae tiskarne 911417 ^313