Ormož, 7.5.2021 Letnik 19 Številka 4 POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ TISKOVINA VSEBINA 6. ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ekonomsko-poslovna cona Ormož – prva obravnava 7. ODLOK o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Ormož – druga obravnava 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož - skrajšani postopek 9. SKLEP o sprejetju Soglasja k ceniku in odpiralnemu času za letno kopališče Ormož Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ekonomsko-poslovna cona Ormož – prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodeloval: - Boštjan Najžar, Višji svetovalec za okolje in prostor Ormož, dne 7.5.2021 Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 6. ODLOK o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ekonomsko-poslovna cona Ormož – prva obravnava I. UVOD Ocena stanja Občinski svet je 27.10.2005 sprejel Odlok o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož, ki je bil spremenjen leta 2010, 2015, 2016, 2018 in 2020 (Odlok o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 19/05, 10/10, 17/15, 7/16, 11/18, 15/18, 18/18, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/20)). Zaradi številnih sprememb lokacijskega načrta in njegove nefleksibilsnosti, saj je bil pripravljen na osnovi druge zakonodaje, se je pristopilo k pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta Ekonomsko-poslovna cona Ormož (OPPN EPC). Razlogi za sprejem odloka Številne spremembe in dopolnitve Odloka o lokacijskem načrtu za obrtno cono Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 19/05, 10/10, 17/15, 7/16, 11/18, 15/18, 18/18, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/20) so pripeljale do določitve, da se pristopi k pripravi OPPN EPC, ki bo omogočal njihovo bolj fleksibilno umeščanje v prostor. Ob tem se je območje obdelave razširilo za približno 10 hektarjev. Strokovne rešitve za OPPN Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 EPC temeljijo na strokovnih podlagah in idejnih zasnovah investitorjev. Cilji za sprejem odloka Cilj OPPN EPC je je pripraviti prostorski akt, ki bo omogočal lažje in hitrejše umeščanje objektov v prostor brez številnih sprememb in dolgih postopkov. Ocena finančnih poledic Finančna sredstva za pripravo sprememb in dopolnitev odloka in pripravo strokovnih podlag zagotavlja Občina, ki vodi postopek priprave prostorskega akta skladno z veljavno zakonodajo. Strošek priprave OPPN EPC in okoljskega poročila je 30.349,94 evrov z DDV. II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – UPB3) je Občinski svet Ormož na __. seji dne __. __. 2021 sprejel O D LO K o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ekonomsko-poslovna cona Ormož 1 UVODNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Ekonomsko-poslovna cona Ormož (v nadaljnjem besedilu: občinski podrobni prostorski načrt). 2. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, prostorsko ureditev, ki je načrtovana z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, 2 7.5.2021 etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta. 3. člen (vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Občinski podrobni prostorski načrt vsebuje tekstualni in grafični del. (2) Tekstualni del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje besedilo odloka. (3) Grafični del občinskega podrobnega prostorskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte: – izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju v merilu 1 : 2000, – območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem v merilu 1 : 2000, – prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1 : 2000, – zazidalna oziroma ureditvena situacija v merilu 1 : 2000, – prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro v merilu 1 : 2000, – prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom v merilu 1 : 2000, – načrt parcelacije v merilu 1 : 2000. 4. člen (priloge občinskega podrobnega prostorskega načrta) Občinski podrobni prostorski načrt ima naslednje priloge: – izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, – prikaz stanja prostora, – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve občinskega podrobnega prostorskega načrta, – smernice in mnenja, – obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta, – povzetek za javnost – okoljsko poročilo. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 2 OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 5. člen (območje občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na obrobju oziroma v severovzhodnem delu naselja Ormož. (2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča v k.o. Ormož in k.o. Hardek. Meja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta je razvidna iz grafičnih načrtov. (3) Površina območja občinskega podrobnega prostorskega načrta meri 460.148,0 m² oziroma 46 ha. (4) Gre za delno že pozidana stavbna zemljišča, kjer so zgrajene trgovske, obrtno-poslovne in proizvodne stavbe in objekti. (5) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je po dejanski rabi opredeljeno kot trajni travnik (šifra dejanske rabe: 1300) znotraj območij že obstoječih gospodarskih con, neobdelano kmetijsko zemljišče (šifra dejanske rabe: 1600), kjer gre večinoma za kolovoze na njivske površine, drevesa in grmičevja (šifra dejanske rabe: 1500) v severnem delu, kjer gre verjetno za kakšen obrasli melioracijski jarek, ekstenzivni oz. travniški sadovnjak (šifra dejanske rabe: 1222) v manjšem obsegu v osrednjem delu, kmetijsko zemljišče v zaraščanju (šifra dejanske rabe: 1410), na obronkih obdelovalnih površin, njive (šifra dejanske rabe: 1100), ki zavzemajo pretežno severni in južni del območja občinskega podrobnega prostorskega načrta, ter pozidano in sorodno zemljišče (šifra dejanske rabe: 3000), kjer so že zgrajeni objekti in urejeni dovozi v osrednjem delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. V Občinskem prostorskem načrtu Občine Ormož zajema območje občinskega podrobnega prostorskega načrta več enot urejanja prostora, in sicer z oznakami OR 16, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot površine drugih območij, z oznako podrobnejše namenske rabe BD, OR 17, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona in površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe IG in PC, OR 18, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona, območje energetske infrastrukture in površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe IG, E in PC, OR 19, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona in površine cest, z oznako podrobnejše namenske rabe IG in PC, OR 21, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona in območje okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe IG in O, OR 22, ki je po podrobnejši namenski rabi opredeljeno kot gospodarska cona, z oznako 3 7.5.2021 podrobnejše namenske rabe IG, in del enote urejanja prostora EU 35, ki je na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta opredeljena z podrobnejšo namensko rabo PC oz. površine cest. (6) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se izmed varstvenih režimov nahaja le kulturna dediščina. Gre za objekt arheološke dediščine Ormož – Rimska cesta Poetovio-Savaria (EŠD 29700), ki je zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 3/17). (7) Na severovzhodnem obrobju območja občinskega podrobnega prostorskega načrta poteka državna cesta G1-2 oziroma obvoznica Ormož Z– Ormož V. Na območjih, ki so že pozidana in urejena v gospodarsko poslovno cono z urejenimi parkirnimi površinami, so urejene lokalne ceste. Strateško pomembna za razvoj in širitev gospodarske cone je tudi železniška proga, ki poteka tik ob hrvaški meji v smeri Pragersko– Središče ob Dravi in Pragersko–Ormož–Hodoš, po kateri poteka potniški in tovorni promet. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta v osrednjem delu, severno od trgovskih centrov, ob bencinski črpalki, je ob državni cesti z obeh strani urejeno avtobusno postajališče. (8) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v neposredni bližini so zgrajeni vodovod, kanalizacija, plinovod in elektrika. Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v neposredni bližini so zgrajene razdelilna transformatorska postaja (RTP Ormož), transformatorske postaje in merilno regulacijska postaja (MRP Ormož). 2 PROSTORSKA NAČRTOVANA PODROBNIM NAČRTOM UREDITEV, KI JE Z OBČINSKIM PROSTORSKIM 6. člen (načrtovana prostorska ureditev) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtuje: – gradnja nestanovanjskih stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim, – gradnja gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki, križišča, parkirna mesta, hodniki za pešce in kolesarje ter kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki…), – gradnja pomožnih in pripadajočih objektov, – ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 površine), – drugi gradbeni posegi. 3 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 4.1 VPLIVI IN POVEZAVE PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI 7. člen (vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) Posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 4.2 REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN 8. člen (rešitve načrtovanih objektov in površin) (1) Načrtovane objekte in površine se oblikuje ter umešča v prostor na podlagi začrtanih robnih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki omogočajo fleksibilnost in prilagodljivost glede na potrebe investitorjev, hkrati pa zagotavljajo utemeljeno in premišljeno umeščanje v prostor. (2) Rešitve načrtovanih objektov in površin so lahko tudi drugačne, v kolikor so v skladu z določbami glede pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo tega odloka. 4.3 POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 9. člen (vrste gradenj in drugih posegov ter ureditev) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje izvedbe del: – sanacija in priprava zemljišča, – gradnja novega objekta, – rekonstrukcija objekta, – odstranitev objekta, – sprememba namembnosti objekta, – vzdrževanje objekta. 4 7.5.2021 10. člen (vrste objektov glede na namen) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen: – stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (samo za nastanitev sezonskih delavcev), – gostilne, restavracije in točilnice, – druge poslovne stavbe, – konferenčne in kongresne stavbe, – trgovske stavbe, – sejemske dvorane, razstavišča, – oskrbne postaje, – stavbe za storitvene dejavnosti, – postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe, – garažne stavbe, – industrijske stavbe, – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, – stavbe za kulturo in razvedrilo, – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, – avtoceste, hitre ceste in glavne ceste (daljinske ceste), – regionalne ceste, – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, – samostojna parkirišča, – mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi, – podhodi, – pokriti vkopi in galerije, – jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti, – naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi, – daljinski (transportni) vodovodi, – objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode, – daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, – lokalni (distribucijski) plinovodi, – lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, – lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak, – vodni stolpi in vodnjaki, – cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija), – čistilne naprave, – lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, – lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, – objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (samo objekti za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno ter betonarne), – elektrarne in drugi energetski objekti (samo toplarne in kotlovnice, sončne elektrarne in podobno), Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, – gradbeni posegi za opremo odprtih površin, – drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje. 11. člen (lega, velikosti in oblikovanje objektov) (1) Stavbe: – lega: znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami. Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. V primeru združevanja ali deljenja parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo; – tlorisni gabarit: omejen s faktorjem zazidanosti parcele (z), kateri je največ 0,8. Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji; – višinski največ P+2; – fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Morebitne označevalne table in oznake blagovnih znamk naj se namestijo izključno na glavni fasadi; – streha: štirikapna, dvokapna, enokapna in ravna ali njihova kombinacija; – strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe. (2) Gradbeni inženirski objekti: – lega: na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta; – velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu; – oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu. Pristope do objektov in zemljišč ter funkcionalne prometne površine ob objektih se primerno utrdi. (3) Pomožni in pripadajoči objekti: – lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,00 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča. Ograje so lahko lesene, kovinske, betonske, žičnate v sivi barvi, obsajene z zelenjem. Podporni zidovi se izvedejo iz kamna ali betona; – velikost: glede na predpis o razvrščanju objektov izpolnjuje merila za nezahteven ali enostaven objekt; 5 7.5.2021 – oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora. (4) Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega in varnostnega pasu gospodarske javne infrastrukture ter priobalnem zemljišču celinskih voda so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem pristojnega upravljavca. 12. člen (ureditev in oblikovanje zunanjih površin) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin: – zunanje ureditve morajo biti prilagojene terenu in višinskim potekom cest; – zunanje ureditve se izvede na način, ki omogoča neoviran dostop in uporabo funkcionalno oviranim osebam; – v okviru posameznega stavbnega zemljišča se glede na dejavnost zagotovi zadostna parkirna mesta. Na parkiriščih mora biti zasajeno vsaj eno veliko drevo na 4 parkirna mesta ali vsaj eno srednje veliko drevo na 3 parkirna mesta; – pred večjimi trgovskimi, zaposlitvenimi in podobnimi stavbami naj bodo zagotovljena varna stojala za kolesa; – neutrjene zunanje površine se prilagodi višinskim kotam raščenega terena na meji območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in višinskim kotam pritličij stavb ter v čim večji meri zatravi z deležem najmanj 10% celotne površine parcele, namenjene gradnji (izjema je EUP OR 22, kjer je treba zagotoviti vsaj 30 % delež zelenih površin); – na celotnem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zasaditve izvajajo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. 13. člen (merila za parcelacijo) Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji stavb je dopustno združevati ali deliti. 4 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 14. člen (splošni pogoji) (1) Pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo veljavni predpisi, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 normativi in zakonodaja s posameznega področja. (2) Detajlni pogoji za priključitev objektov na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se določijo v fazi izdelave projektne dokumentacije posameznega objekta v skladu s pozitivnimi mnenji, vključno s projektnimi pogoji k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. (3) Gospodarska javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. 15. člen (prometno urejanje) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se dogradi dostopne ceste. (2) Vozišče dostopnih cest se izvede v širini najmanj 6,0 m. Ob vozišču dostopnih cest se uredi vsaj enostranski hodnik za pešce in kolesarje. (3) Cestne priključke se dimenzionira z ustreznimi tehničnimi elementi in opremi z ustrezno prometno signalizacijo. (4) Na dostopnih cestah se naj izvedejo ukrepi za umiritev prometa. 16. člen (odvajanje in čiščenje odpadnih voda) (1) Za zbiranje in odvajanje padavinskih, komunalnih in industrijskih odpadnih voda se izvede ločeni kanalizacijski sistem. (2) Komunalne in industrijske odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. (3) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin in streh se predhodno očiščene odvaja po meteorni kanalizaciji v ponikovalnice ali površinske odvodnike. (4) Pri projektiranju kanalizacije se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javni kanalizaciji. 17. člen (oskrba z vodo) (1) Za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo se dogradi javno vodovodno omrežje s priključki. (2) Podrobnejša merila (velikost cevovoda, potek trase vodovoda ipd.) se določijo v projektni dokumentaciji. (3) Pri projektiranju vodovodnega omrežja se upoštevajo veljavni tehnični predpisi o javnem vodovodu. 18. člen (oskrba z električno energijo) (1) Vsa elektroenergetska infrastruktura se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. 6 7.5.2021 (2) Vsi posegi in priključki na elektroenergetsko omrežje se izvedejo pod pogoji upravljavca elektroenergetskega omrežja. 19. člen (oskrba s plinom) (1) Za oskrbo z zemeljskim plinom se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dogradi plinovodno omrežje, ki se ga naveže na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje. (2) Za načrtovane stavbe se izvede priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja in kuhanja. Priključka na plinovodno omrežje ni treba izvest le v primeru izkoriščanja obnovljivih virov energije. (3) Plinomeri se postavijo na mesto in način, ki ga določi upravljavec plinovodnega omrežja. (4) V plinski omarici se izvede redukcija tlaka na 20 mbar. (5) Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije se projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. 20. člen (zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev) (1) Za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev se na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta dogradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija iz PVC cevi fi 110 mm s kabelskimi jaški dimenzij vsaj 1,2x1,2x1,2. Od posameznih kabelskih jaškov se predvidi izgradnja kabelske kanalizacije do novih stavb. Navezava na obstoječo telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo je ob Ljutomerski cesti. (2) Investitor, kjer bo izveden telekomunikacijski priključek, predvidi vgradnjo dovodne telekomunikacijske omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do stavbe. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna telekomunikacijska omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporoča se izvedba notranje telekomunikacijske inštalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije inštalacijskih cevi) z dovodno telekomunikacijsko omarico zaključi v notranji telekomunikacijski omarici. V notranji telekomunikacijski omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje (vtičnica 220 V) in prezračevanje. (3) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se mora glede na pozidavo ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 telekomunikacijskega omrežja, zakoličbe ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih telekomunikacijskih kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (4) Na območju občinskega podrobnega prostorskega je dopustno vzpostaviti dostopne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov. 21. člen (javna razsvetljava) (1) Javna razsvetljava se uredi v skladu s kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. (2) Zunanje površine ob stavbah se osvetli z interno razsvetljavo. 5 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 22. člen (varstvo kulturne dediščine) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja enota nepremične kulturne dediščine Ormož – Rimska cesta PoetovioSavaria (EŠD 29700), ki je zavarovana z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 21/17). (2) Gradnja objektov in posegi v registrirano enoto nepremične kulturne dediščine so dopustni le pod pogoji in s soglasjem oziroma mnenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. (3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. (4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. 7 7.5.2021 6 REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 23. člen (varstvo voda) (1) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnega zemljišča pri vodotokih 2. reda sega v naseljih 5,0 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Poseganje v prostor na vodnem in priobalnem zemljišče ni dovoljeno, razen za izjeme, ki jih določa predpis s področja upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. (2) Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih ter prečiščenih padavinskih voda. Kanalizacijski sistem za komunalne in industrijske ter padavinske odpadne vode mora biti zgrajen v neprepustni izvedbi v skladu s standardom SIST EN 1610. (3) Odvajanje čistih padavinskih voda s strešin in utrjenih površin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitve, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.). (4) Padavinske vode s streh objektov, parkirišč in cest je treba odvajati v javno meteorno kanalizacijo, ki jo je treba speljati v bližnji površinski odvodnik. Če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, se padavinske vode lahko odvajajo preko zbiralnikov padavinskih vod v ustrezno dimenzionirane in zgrajene ponikovalnice, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti ponikovalnica locirana izven povoznih in manipulativnih površin. (5) V primeru direktnega izpusta padavinskih voda v vodotok ali odprt površinski odvodnik (jarek), mora biti ta predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine jarka in ne bo segala v njegov svetli profil. Opremljena mora biti s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga jarka ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v projektu za pridobitev vodnega soglasja tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. (6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s parkirišč in manipulativnih površin mora biti urejena preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj. Lovilci olj morajo biti izdelani in dimenzionirani v skladu s standardom SIST EN 858-2. (7) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 voda-voda, si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote. V kolikor bo vrtina globlja od 30 m si mora investitor pridobiti še dovoljenje za raziskavo podzemnih voda. (8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine). (9) Za vsako rabo vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod.), ki presega meje splošne rabe (ogrevanje, tehnološka voda, zalivanje ipd.) je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije. (10) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija Republike Slovenije za vode. 24. člen (varstvo tal) (1) Ob izkopu gradbene jame je treba vse izkopane plasti tal deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih, ki se jih ustrezno zaščiti pred erozijo in onesnaženjem ter nato uporabi pri končni ureditvi območja. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo. (2) Možen vpliv na tla bo največji v času zemeljskih in gradbenih del. V času gradnje bo poseg v tla posledica gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, zato je dopustno uporabljati zgolj tehnično brezhibne stroje in vozila. (3) Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo tal. 25. člen (ohranjanje narave) (1) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta in v njegovi bližini ni naravovarstvenih območij s posebnim režimom, to je zavarovanih območij in območij predlaganih za zavarovanje, območij Natura 2000, naravnih vrednot, območij pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij. (2) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. (3) Ohranja se obstoječa obrežna lesna vegetacija 8 7.5.2021 (predvsem vrbe in jelše ter druge avtohtone vrste dreves in grmičevja) ob vodotokih in jarkih, na delih, kjer je vegetacija odstranjena, se naj dovoli njena ponovna razrast. Umestitev stavb se načrtuje na način, da so na zadostni razdalji od obstoječih dreves. (4) V čim večji meri se naj ohranijo obstoječe skupine dreves in posamezna drevesa (obvezno se ohrani zeleni pas na zahodni strani EUP OR 16, kjer območje občinskega podrobnega prostorskega načrta meji na stanovanjsko območje). Pri zemeljskih delih v bližini dreves je potrebno drevesa ustrezno zavarovati, da ne pride do poškodb korenin, debla in/ali krošnje. Pri zasaditvah novih dreves je potrebno zagotoviti dovolj velik obseg zemljine okrog drevesa, in sicer mora neutrjen del pod drevesu obsegati najmanj površino obsega krošnje odraslega drevesa. (5) Preprečuje se razrast in širjenje tujerodnih invazivnih vrst. Tujerodne invazivne vrste je potrebno redno odstranjevati in preprečevati njihovo semenenje ter raznos semen. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica) idr. (6) V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo ustrezne nalepke, ki preprečujejo trke ptic, ali druge ustrezne rešitve. (7) Prednostno se izbirajo robniki pločnikov, kolesarski poti in zelenic takšne višine in/ali oblike, da je možen prehod malih sesalcev in dvoživk preko robnikov. To velja predvsem na J in V delu območja občinskega podrobnega prostorskega načrta in na površina v neposredni bližini vodotokov. 26. člen (varstvo zraka) (1) Objekti in naprave ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zunanjega zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka. (2) Za nove dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih vonjav, se naj izdela strokovna ocena, na podlagi katere se ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter določi vplivno območje. Pri tem je potrebno upoštevati že obstoječe vire neprijetnih vonjav na širšem območju plana. Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav od območij s stanovanji. (3) Onesnažen zrak iz proizvodnih procesov je treba voditi na prosto skozi filtrne naprave. (4) Prezračevanja objektov se spelje nad strehe Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 objektov. (5) Dimovodne naprave se gradi tako, da se zagotavlja varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in da se ne presega dovoljenih emisije določenih v veljavnem predpisu. (6) Onesnaževanje zraka z izpušnimi plini transportnih vozil in delovnih strojev med gradnjo se omili z ustreznim načrtovanjem poteka gradnje in uporabo tehnično brezhibnih vozil in strojev. (7) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za kakovost zraka. 27. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvršča v IV. območje varstva pred hrupom. (2) Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane mejne ravni hrupa, ki ne smejo biti prekoračene. Poleg tega ne smejo biti zaradi obratovanja načrtovanih objektov prekoračene predpisane mejne ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II., III. in IV. območje varstva pred hrupom. V kolikor bodo z meritvami, ki jih mora izvesti za to usposobljena organizacija, ugotovljene prekoračitve dovoljenih ravni hrupa na sosednjih območjih, ki so v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa uvrščena v II. III. in IV. območje varstva pred hrupom, je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom, ki bodo raven hrupa znižali na predpisane ravni hrupa. Pri tem naj imajo ukrepi zmanjševanja emisij hrupa pri njihovem izvoru prednost pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju, ukrepi pasivne protihrupne zaščite stavb z varovanimi prostori ipd. (3) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za hrup. (4) Strojne naprave je treba namestiti na tiste strani fasad objektov, kjer ni stanovanjskih objektov na katere bi imelo obratovanje teh naprav s stališča varovanja pred hrupom negativne vplive na okolje, kar je treba preveriti s strokovno oceno obremenitve okolja s hrupom. (5) V soseščino stanovanjskih območij se naj uvrščajo mirnejše dejavnosti (npr. poslovne, trgovske dejavnosti ipd.). Stavbe se naj projektira na način, da bodo z orientacijo in gabariti predstavljale zvočno bariero napram stanovanjskim območjem. (6) Prometno infrastrukturo je treba umeščati v prostor na način, da bo v čim manjši meri vplivala na bližnje stavbe z varovanimi prostori. 9 7.5.2021 28. člen (varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) (1) Postavitev in jakost svetilk mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja. (2) Stalna zunanja osvetlitev stavb ni dovoljena. Morebitna zunanja osvetlitev mora biti opremljena s senzorjem za vklop/izklop svetil. (3) Za osvetlitev zunanjih površin se uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (primerne so visokotlačne natrijeve sijalke, LED z max. temp. 2700K). Vse svetilke morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno nameščene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za osvetljevanje se uporabljajo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. (4) Novogradnje je treba projektirati na način, da pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo presežene mejne vrednosti za svetlobno onesnaženje. 29. člen (varovanje naravnih virov) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se zagotovi: – stalna oskrba z vodo, pri tem ne smejo biti ogroženi vodni viri občine, – racionalna raba virov (zaprti sistemi, varčno ravnanje s pitno vodo). 30. člen (učinkovita raba energije) (1) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo. (2) Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se: – izboljšuje toplotna izolacija objektov, – spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje, – pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme, – zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso. (3) Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo: – decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, – soproizvodnja, – daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo, – toplotne črpalke. (4) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena. 31. člen (ravnanje z odpadki) (1) Zbirno-prevzemna mesta odpadkov se uredi v okviru posameznega stavbnega zemljišča. (2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z občinskim predpisom, ki določa način ravnanja s komunalnimi odpadki. 7 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 32. člen (obramba) Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe. 33. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Za ohranjanje poplavne varnosti na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta se v skladu s hidrološko hidravlično presojo št. 145/19NV (Drava VG podjetje Ptuj d.o.o., september 2019) na neimenovanem levem pritoku Drave preuredi struga vodotoka in nadomestita se dva poddimenzionirana prepusta z novima. (2) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.125 [g]. (3) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno 10 7.5.2021 neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom ipd.). 34. člen (varstvo pred požarom) Za zaščito pred požarom se zagotovi: – pogoje za varen umik ljudi in premoženja, – potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve, – dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090, – vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. 8 ETAPNOST UREDITVE IZVEDBE PROSTORSKE 35. člen (etapnost izvedbe) (1) Časovna izvedba prostorskih ureditev, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne prostorske ureditve in njenih etap je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. (2) Za vsako etapo je treba zagotoviti prometni dostop do stavbe, zadostno število parkirnih mest in tisti del okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki je potrebna za priključitev in oskrbo ter za obratovanje stavbe. 9 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 36. člen (dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) (1) Dopustna so odstopanja od zasnove zunanjih ureditev in dostopov do parcel. (2) Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološkogeomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 11 odstopanja zadevajo. (3) Dopustna so odstopanja od v grafičnih načrtih določenih zemljiških parcel, katere se lahko združuje in širi ali deli in oži. (4) Dopustna so odstopanja od lege stavb (izven površine za razvoj stavbe), v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo. 10 DRUGI POGOJI IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA IN ZAHTEVE ZA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA 37. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri izvajanju občinskega podrobnega prostorskega načrta in projektiranju je potrebno upoštevati vse določbe tega odloka, ter projektne pogoje, pridobljene z dnem izdaje mnenj k temu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu. (2) V času gradnje je investitor oziroma izvajalec del dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, izlitje nevarnih snovi na prosto, ter izliv padavinskih voda na sosednja zemljišča. 11 USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 38. člen (usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta) Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu. 12 KONČNI DOLOČBI 39. člen (hramba in vpogled) Občinski podrobni prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občinske uprave Občine Ormož. 40. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 7.5.2021 Številka: 350-21/2019 02\22 Datum: __. __. 2021 Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ III. OBRAZLOŽITEV: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ekonomsko-poslovna cona Ormož (OPPN EPC) določa območje, načrtovane prostorske ureditve, umestitve načrtovanih ureditev v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta. Postopek priprave poteka skladno s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2017) in Usmeritvami za postopek priprave in sprejetja OPPN, ki jih je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor in se uporabljajo do vzpostavitve elektronskega poslovanja na področju prostorskega načrtovanja. Skladno s 108. členom ZUreP-2 Občina pred sprejetjem odločitve o pripravi OPPN pripravi izhodišča za pripravo. V skladu z 118. členom ZUreP-2 odločitev za pripravo temelji na odločitvah in usmeritvah iz OPN, izhodiščih za pripravo OPPN, če se ta pripravlja na podlagi izkazane potrebe občine in ni predviden v OPN, ali na pobudi investitorja priprave OPPN. Pri pripravi izhodišč se vključi javnost, saj so bila le-ta 15 dni javno razgrnjena, v tem času pa je na njih bilo mogoče dajati pripombe in predloge. Na podlagi izhodišč je župan sprejel sklep o pripravi OPPN, ki ga je Občina posredovala Ministrstvu za okolje in prostor skupaj z izhodišči, za dodelitev identifikacijske številke prostorskemu aktu. V zbirki prostorskih aktov se OPPN EPC vodi pod identifikacijsko številko 1401. Na tej osnovi je Občina pozvala nosilce urejanja prostora (NUP), da v 30 dneh podajo konkretne smernice za načrtovanje, NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO pa tudi, da podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi prejetih mnenj odloči ali je potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). Mnenja o verjetnosti pomembnejših Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 vplivov plana na okolje se pridobivajo v skladu s 40. členom Zakonom o varstvu okolja (ZVO-1) in 3. členom Uredbe o merilih za ocenjevanje verjetnosti pomembnejših vplivov izvedbe plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb na okolje v postopku celovite presoje vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 9/09). NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z vidika njihove pristojnosti, vključno z vplivi na biotsko raznovrstnost, živalstvo, rastlinstvo, tla, vodo, zrak, podnebne dejavnike, materialne dobrine, kulturno dediščino skupaj z arhitekturno in arheološko dediščino, krajino, zdravje ljudi, kot tudi na tveganje naravnih ali drugih nesreč. Na osnovi mnenj je Ministrstvo za okolje in prostor odločilo, da je pri pripravi OPPN EPC potrebno speljati postopek CPVO. Odločitev o potrebnosti CPVO in izdana odločba je osnova za pripravo okoljskega poročila (OP). Na osnovi konkretnih smernic sta bila pripravljena osnutek OPPN in OP, NUP pa se je pozvalo, da v 30 dneh podajo 1. mnenje k OPPN, tiste, ki sodelujejo v postopku CPVO, pa tudi da odločijo, ali je OP ustrezno. Po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora in prejemu odločitve o ustreznosti OP je Občina dopolnila osnutek OPPN, ga skupaj z OP javno razgrnila. Javnosti se je na objavljeno in razgrnjeno gradivo omogočilo dajanje predlogov in pripomb. Med javno razgrnitvijo je bil zagotovljen javen dostop do razgrnjenih gradiv na Občini in spletni strani www.ormoz.si. V času javne razgrnitve je bila organizirana tudi javna obravnava. V času javne razgrnitve je bila podana ena pripomba, do katere se je zavzelo stališče, ki se javno objavi. Na podlagi stališč do pripomb in predlogov javnosti Občina pripravi predlog OPPN, v primeru postopka CPVO tudi dopolnjeno OP, ju javno objavi in pozove NUP, da v 30 dneh podajo 2. mnenje. NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO se v mnenju na predlog OPPN opredelijo tudi do sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje. Ministrstvo za okolje in prostor na osnovi mnenj odloči o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na okolje. Občina z odlokom sprejme OPPN, ko pridobi pozitivna 2. mnenja nosilcev urejanja prostora in ko ministrstvo ugotovi, da so vplivi izvedbe predloga OPPN na okolje sprejemljivi, ga objavi v uradnem glasilu ter posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Sprejeti odlok je podlaga za projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja. Območje OPPN EPC se nahaja na obrobju oziroma v severovzhodnem delu mesta Ormož, meri 46 ha in zajema že delno pozidana stavbna zemljišča, kjer so zgrajene trgovske, obrtno-poslovne in proizvodne stavbe in objekti ter stavbna zemljišča, ki so namenjena gradnji. Z OPPN se načrtuje gradnja nestanovanjskih stavb namenjenih obrtnim, proizvodnim, servisnim, storitvenim, skladiščnim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim, gradnja 12 7.5.2021 gradbenih inženirskih objektov (dostopne ceste s priključki, križišča, parkirna mesta, hodniki za pešce in kolesarje ter kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje s priključki…), gradnja pomožnih in pripadajočih objektov, ureditev zunanjih površin (utrjene in zelene površine) ter drugi gradbeni posegi. Dopustne vrste objektov glede na namen so podrobneje opisane v 10. členu odloka. Odlok določa tudi lego, velikost in oblikovanje objektov. Stavbe so locirajo znotraj površine za razvoj stavbe, ki je določena z gradbenimi mejami, to je črtami, ki je načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa jo presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd. V primeru združevanja ali deljenja parcel se površine za razvoj stavb smiselno povečajo ali zmanjšajo. Tlorisni gabarit je omejen s faktorjem zazidanosti parcele, ki je največ 0,8, višinski gabarit pa na največ P+2. Fasade so zasnovane svobodno s kakovostnimi in trajnimi materiali, strehe so lahko zasnovane poljubno, kritina pa je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Gradbeno inženirski objekti se načrtujejo na celotnem območju, velikost se prilagodi kapacitetnim zahtevam in namenu, v prostor pa je mogoče umeščati tudi pomožne in pripadajoče objekte. Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji stavb prikazane v grafiki se lahko tudi združuje, deli, širi tako, da je akt zasnovan zelo fleksibilno, saj nekateri načrti za parcele še niso znani. Iz odločbe Ministrstva za okolje in prostor izhaja, da lahko OPPN EPC pomembno vpliva na okolje, zato je zanj potreben postopek CPVO, ni pa potrebna presoja sprejemljivosti vplivov posegov v naravo na varovana območja, saj je bilo ugotovljeno, da OPPN ne bo negativno vplival na varovana območja. Okoljsko poročilo (OP) je obvezna strokovna podlaga v postopku CPVO, ki temelji na Zakonu o varstvu okolja ter Uredbi o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje. V njem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vsi verjetni vplivi izvedbe plana na okolje, kulturno dediščino, varovanje zdravje ljudi in naravo. Priprava OP je preplet različnih metod, orodij, rezultat pa je ocena vplivov na okolje, predlagani pa so tudi omilitveni ukrepi, po potrebi pa se določi tudi spremljanje stanja okolja. Vsebina OP je pripravljena na podlagi veljavne zakonodaje in vsebuje podatke o planu, podatke o stanju okolja, okoljskih ciljih, o merilih vrednotenja, metodah za vrednotenje vplivov plana, podatke o ugotovljenih vplivih plana, omilitvene ukrepe s časovnim okvirjem in izvedbo, predvideni so tudi načini spremljanja stanja okolja v času izvedbe plana, na koncu pa je tudi opozorilo o celovitosti poročila. Na podlagi podatkov o planu, analize obstoječega stanja okolja, upoštevanja okoljevarstvenih ciljev je Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 ocenjeno, da plan ne bo imel pomembnega vpliva na podnebje, naravne vire, gozd, kmetijska zemljišča, zdravje ljudi, prebivalstvo in materialne dobrine. Nasprotno pa je ocenjeno, da bi plan lahko imel pomemben oziroma znaten vpliv na zrak, vode, tla, naravo, krajino, kulturno dediščino in hrup. Metodologija vrednotenja temelji na veljavni zakonodaji in se ugotavlja na podlagi velikostne lestvice. Ocena A pomeni, da vpliva ni oziroma je vpliv pozitiven, ocena B pomeni, da je vpliv nebistven, ocena C, da je vpliv nebistven v kolikor se izvedejo določeni ukrepi, ocena D, da je vpliv bistven, ocena E, da je vpliv uničujoč in ocena X, da ugotavljanje vplivov ni možno. Ocene A, B in C pomenijo, da so vplivi izvedbe plana sprejemljivi, oceni D in E pomenita, da vplivi izvedbe plana niso sprejemljivi. Presoja vplivov na okolje je pokazala, da so za vse okoljske cilje z izjemo enega določili oceno C, kar pomeni, da so vplivi plana na izvedbo teh okoljskih ciljev sprejemljivi v kolikor s sprejmejo določeni ukrepi. Za okoljski cilj s področja varstva kulturne dediščine je določena ocena B, kar pomeni, da vplivi plana niso bistveni. Pri presoji tistih vplivov plana na okoljske cilje, kjer je določna ocena C so pripravljeni različni ukrepi, ki bi zmanjšali vplive plana na okolje, predlagano je tudi spremljanje stanja okolja, ki se tiče kakovosti zraka. Nobena ocena ni dosegla velikostnega razreda D ali E, pri ocenah C pa so bili podani omilitveni ukrepi za doseganje nebistvenega vpliva na okolje. V kolikor se ukrepi ne bodo upoštevali bo lahko vpliv na okolje bistven ali celo 13 7.5.2021 uničujoč, konkretni omilitveni ukrepi pa so navedeni v okoljskem poročilu. Javna razgrnitev OPPN EPC je potekala od 30.03.2021 do 30.04.2021. V tem času je bilo javnosti omogočeno dajanje predlogov in pripomb, razgrnjeno gradivo pa je bilo javno dostopno na Občini Ormož in spletni strani www.ormoz.si. V času javne razgrnitve je bila 21.04.2021 javna obravnava, ki so se je udeležilo pet občanov. V času javne razgrnitev je bila podana pripomba na razgrnjeno gradivo in predlagane ureditve. Nanašala se je na ohranitev zelenega pasu med stanovanjskim delom in EPC. Pripomba je že upoštevana v odloku. Pripravil: Boštjan Najžar, Višji svetovalec za okolje in prostor Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 14 7.5.2021 Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - ODLOK o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Ormož – druga obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodeloval: - Boris Novak, Vodja Medobčinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Ormož, dne 7.5.2021 Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 7. Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 21., 24., 25. in 27. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19), 1. in 4. člena Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme (Uradni list RS, št. 66/18) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Ormož na seji dne __.__. 2021sprejel ODLOK o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Ormož UVODNE DOLOČBE  merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (3) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom so:  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto),  faktor namembnosti objekta (Fn),  računski faktor površine (Fp) in  prispevna stopnja zavezanca (psz). (4) Ta odlok določa tudi občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka in upoštevanje preteklih vlaganj. 2. člen (obstoječa komunalna oprema) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo na območju občine Ormož se odmerja za naslednjo komunalno opremo: - cestno omrežje, kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje javne površine. 3. člen (pomen izrazov) 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne občine Ormož. Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. (2) Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo:  preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 15 7.5.2021 stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme, znašajo: PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNLANO OPREMO 4. člen (preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere po posameznih vrstah obstoječe komunalne opreme, povzeti iz Pravilnika o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja Obstoječa komunalna oprema Cpo (EUR/m2) Cto (EUR/m2) cestno omrežje 17,50 48,00 kanalizacijsko omrežje 5,40 11,00 vodovodno omrežje 6,50 17,00 javne površine 0,70 2,00 5. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dp o) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, je 0,3 : 0,7. 6. člen (faktor namembnosti objekta (Fn)) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, znaša: CC-SI - klasifikacijska raven področja STAVBE GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI CC-SI - klasifikacijska raven razreda Fn (predlog odloka) 1122 Tri- in večstanovanjske stavbe 1,30 122 Poslovne in upravne stavbe 0,70 125 Industrijske in skladiščne stavbe 0,80 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 0,70 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 0,50 1272 Obredne stavbe 0,70 Ostale vrste stavb 1,00 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,10 Ostali gradbeni inženirski objekti 0,50 241 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 16 CC-SI - klasifikacijska raven področja 7.5.2021 Fn (predlog odloka) CC-SI - klasifikacijska raven razreda DRUGI GRADBENI POSEGI 0,50 7. člen (računski faktor površine (Fp)) Računski faktor površine (Fp) za vse vrste stavb znaša 1,5. 8. člen (prispevna stopnja zavezanca (psz)) Prispevna stopnja zavezanca (psz) za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, je: Obstoječa komunalna oprema psz (%) cestno omrežje 0,240 (24,0%) kanalizacijsko omrežje 0,264 (26,4%) vodovodno omrežje 0,400 (40,0%) javne površine 0,440 (44,0 %) IZRAČUN IN ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA 9. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se izračuna na naslednji način:  STAVBE KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i)  GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI KPobstoječa(i) = AGIO x Cto(i) x Dto x Fn x psz(i) zgornje oznake pomenijo: AGP površina gradbene parcele stavbe, ASTAVBA BTP stavbe, AGIO površina gradbenega inženirskega objekta, Dpo delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, Dto delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opreme, Cpo(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 gradbene parcele stavbe, Cto(i) stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, Fn faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, psz(i) prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%), i posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme, Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 KPobstoječa(i) KPobstoječa 17 7.5.2021 znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, znesek komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu. (2) Za objekte, ki se uvrščajo med druge gradbene posege, se komunalni prispevek izračuna ob smiselnem upoštevanju prejšnjega odstavka tega člena. (3) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe zmogljivosti ali namembnosti objekta, se izračuna tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po spremembi zmogljivosti ali namembnosti objekta in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti ali namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. 10. člen (odmera komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo) (1) Občina odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve objekta ali zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. (2) Za odmero zaradi graditve objekta se šteje tudi odmera zaradi legalizacije objekta, kot jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov. (3) Za izračun komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se najprej določijo vrste obstoječe komunalne opreme, na katero zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njena uporaba, in sicer:  če se komunalni prispevek odmerja zaradi graditve, se komunalna oprema določi na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Če se objekt na obstoječo komunalno opremo priključuje posredno prek nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali prek nove komunalne opreme iz pogodbe o opremljanju, za katero program opremljanja ni sprejet, se posamezna vrsta komunalne opreme določi na podlagi programa opremljanja oziroma pogodbe o opremljanju;  če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti, se komunalna oprema določi glede na dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt doslej ni mogel priključiti oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. (4) Občina lahko po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo tudi potem, ko je komunalni prispevek zaradi graditve že odmerila in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. (5) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri z odmerno odločbo. Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi graditve objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo preko nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali pogodbe o opremljanju, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo. (6) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt doslej ni mogel priključiti oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. 11. člen (določitev površin za odmero komunalnega prispevka) (1) Površina gradbene parcele stavbe in bruto tlorisne površine objekta ali površina gradbeno inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov se pridobi iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. (2) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine iz 7. člena tega odloka. (3) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti se za izračun komunalnega prispevka upošteva bruto tlorisna površina stavbe, določena na podlagi neto tlorisne površine stavbe iz uradnih nepremičninskih evidenc, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina stavbe manjša od bruto tlorisne površine, določene na ta način, se pri izračunu upošteva manjša površina. (4) Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena se uporabljata tudi, če ni na voljo natančnejših podatkov o površini gradbene parcele in bruto tlorisni površini stavbe v naslednjih primerih:  pri odmeri komunalnega prispevka pred legalizacijo obstoječih objektov, če ta še ni bil odmerjen in plačan oziroma na drug način še Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 18 7.5.2021 niso bile izpolnjene obveznosti v zvezi s plačilom komunalnega prispevka, in pri odmeri komunalnega prispevka potem, ko je občina komunalni prispevek že odmerila zaradi graditve in se objekt naknadno priključuje na novo vrsto obstoječe komunalne opreme, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen, in pri tem ne gre za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. – drugih stavb, ki niso uvrščene drugje (CC-SI: 1274) v višini 100%. (5) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi graditve za stavbe, ki se jim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ne določijo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna, se pri izračunu komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, določena na način iz drugega odstavka tega člena. (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se na podlagi vloge zavezanca za plačilo komunalnega prispevka upoštevajo pretekla vlaganja v obstoječo komunalno opremo v primeruodstranitve in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču višini 100 %.  12. člen (obročno plačilo komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se lahko plača v več obrokih, pri čemer se prvi obrok plača pred izdajo gradbenega dovoljenja, ostali obroki (v nadaljevanju: dolg) pa skladno z dogovorom z Občino. (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka iz prejšnjega odstavka občini predloži vlogo za obročno plačilo komunalnega prispevka, v kateri navede razloge za tak način plačila, želeno število obrokov in predlaga način zavarovanja dolga. PRETEKLA VLAGANJA 14. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) (2) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je v primeru uveljavljana preteklih vlaganj iz prejšnjega odstavka pristojnemu občinskemu organu dolžan predložiti vsa zahtevana dokazila. Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta zavezanec predloži podatke o odstranjenem objektu. (3) O upoštevanju predloženih dokazil iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen (dokončanje postopkov) (3) Občina lahko odloži plačilo dolga pod pogojem, da zavezanec plačilo ustrezno zavaruje. Stroški izvedbe zavarovanja v vseh primerih bremenijo zavezanca. Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. (4) O vlogi za obročno plačilo komunalnega prispevka odloča župan Občine Ormož. 16. člen (prenehanje veljavnosti) OPROSTITVE KOMUNALNEGA PRISPEVKA 13. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo neprofitnih stanovanj in za gradnjo objektov, ki so v javnem interesu in katerih investitor je Občina Ormož in so namenjeni za muzeje, knjižnice, opravljanje obredov in šport. (2) Plačila komunalnega prispevka se oprosti za gradnjo: – stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC.SI: 1263) v višini 100%, – stavb za zdravstveno oskrbo (CC-SI: 1264) v višini 100%, Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 2/14, 12/14, 21/17). 17. člen (začetek veljavnosti in uporabe) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož. Številka:007-0005/2021 02/23 Datum: Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 19 OBRAZLOŽITEV Občinski svet Ormož je dne 19.4.2021, na svoji 19. redni seji sprejel predlog Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Ormož v prvi obravnavi. Odlok v drugi obravnavi ni spremenjen. Dopolnjena je priloga k obrazložitvi Odloka s podatki o zbranem komunalnem prispevku v zadnjih letih ter višinami oprostitev komunalnega prispevka za 7.5.2021 gospodarstvo, mlade in mlade družine ter kmetijstvo. Kot primerjava odmere komunalnega prispevka z nekaterimi občinami je dodana občina Destrnik. Pripravil: Boris Novak Občina Ormož Realp, Uroš Košir s.p. Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo, 6/19, 11/19) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož - skrajšani postopek V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo, 6/19, 11/19) bo pri obravnavi predloga odloka sodelovala: - Milena Debeljak, Direktorica občinske uprave Ormož, dne 7.5.2021 Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 8. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož - skrajšani postopek I. UVOD Ocena stanja Občinski svet Ormož je Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/21) sprejel na 18. redni seji dne 9.2.2021. V odloku je določeno, da se preoblikuje pravna oseba Javna razvojna agencija Občine Ormož v pravno organizacijsko obliko javni zavod s firmo Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod (v nadaljevanju »javni zavod« ali »zavod«). Javni zavod je pravni naslednik Javne razvojne agencije Občine Ormož in Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož. Razlogi in cilji odloka Pri vpisu novega javnega zavoda v sodni register je registrsko sodišče ugotovilo, da obstaja pravna praznina na področju preoblikovanj javnih agencij in da je potrebno v odloku o ustanovitvi javnega zavoda natančneje določiti način preoblikovanja, to je ustanovitev javnega zavoda in nato pripojitev javne razvojne agencije k zavodu. V prehodnih določbah je bilo potrebno natančneje določiti oziroma dopolniti posledice pripojitve javne agencije k javnemu zavodu brez likvidacije in sicer: glede prenosa nalog, pravic, obveznosti in premoženja iz javne agencije na javni zavod, prenosa finančnih sredstev in premičnega premoženja, ki ga upravlja javna agencija na javni zavod, prenosa zaposlenih, imenovanja vršilca dolžnosti direktorja, ki opravi vse potrebno za vpis v sodni register ter skliče prvo sejo sveta zavoda, nastopa funkcije direktorja zavoda, obveznosti konstituiranja novega sveta zavoda v roku 3 mesecev od vpisa sveta zavoda v sodni register, prevzema dokumentarnega in arhivskega gradiva javne agencije na zavod. Ocena finančnih posledic Obravnavani odlok ne bo imel novih finančnih posledic za občinski proračun. Ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odloka, predlagamo občinskemu svetu, da na podlagi 87. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo, 6/19 in 11/19) obravnava in sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož v predlagani vsebini po skrajšanem postopku. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 20 II. BESEDILO ČLENOV Na podlagi drugega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE), 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00-ZPZDC, 127/06-ZJZP), 18. in 20. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 –odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo, 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji __. redni seji dne ________ sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož 1. člen V Odloku o ustanovitvi Javnega zavoda Razvojno raziskovalni center Ormož (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/21) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: » 1. člen (Ustanovitev zavoda) (1) S tem odlokom Občina Ormož, Ptujska c. 6, Ormož (v nadaljevanju: ustanovitelj), ustanavlja javni zavod s firmo Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod (v nadaljevanju »javni zavod« ali »zavod«) za opravljanje splošnih razvojnih nalog in spodbujanje podjetništva na območju občine ustanoviteljice. (2) Javni zavod ima organe, kot so določeni v tem odloku. Javni zavod opravlja dejavnost, kot je določena v tem odloku. (3) Ustanoviteljske pravice in obveznosti sprejemanja akta o ustanovitvi oziroma njegovih sprememb, imenovanja predstavnikov ustanoviteljice v svet zavoda in soglasje k imenovanju direktorja zavoda izvršuje Občinski svet Ormož, ostale pravice in obveznosti pa izvršuje Župan Občine Ormož. (4) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Za 1. členom se doda nov 1. a člen, ki se glasi: 7.5.2021 1. a člen (pripojitev) S tem odlokom se pravna oseba Javna razvojna agencija Občine Ormož (v nadaljevanju »javna agencija«) pripoji k javnemu zavodu Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod. 3. člen Prvi odstavek 2. člena se črta. 4. člen Tretji odstavek 3. člena se premeni tako, da se glasi: »(3) Sedež zavoda je v Ormožu. Poslovni naslov je Vrazova ulica 9, 2270 Ormož.«. 5. člen Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: »Javni zavod ima notranje organizacijsko enoto, ki opravlja zlasti naslednje naloge: - zagotavljanja ustrezno podporno okolje za razvoj podjetništva, - zagotavlja pomoč pri razvoju podjetniških idej ter pri zagonu novih podjetij, - zagotavlja subvencionirane poslovne prostore za razvoj mladih podjetij v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme, - identificira inovativne podjetniške ideje in podjetnike, v okviru nastajajočih, mladih in uveljavljenih podjetij, - pomoč pri ustanavljanju in zagonu podjetja (registracija, dovoljenja …), - pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev, - podpiranje partnerskega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, - izvaja projekte iz področja podjetništva, - izvaja izobraževanja iz podjetniškega področja, - deluje na področju privabljanja investitorjev, - vzpostavlja vez med gospodarstvom in javnim sektorjem.«. 6. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi: »21. člen (prehodne določbe) (1) Naloge javne agencije prevzame javni zavod. (2) Iz javne agencije se prenesejo pravice, obveznosti in premoženje na javni zavod. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 21 (3) Finančna sredstva in premično premoženje, ki ga je upravljala javna agencija prevzame javni zavod. (4) Zaposleni v javni agenciji s prevzemom upravnih in drugih nalog postanejo delavci javnega zavoda. V skladu z ZDR-1 z dnem prenehanja javne agencije javnim uslužbencem preneha delovno razmerje, naslednji dan po prenehanju delovnega razmerja javni uslužbenci brez objave ali javnega natečaja sklenejo delovno razmerje v javnem zavodu za delovna mesta, ki so določena v aktu o sistemizaciji, za katera izpolnjujejo pogoje. (5) Z dnem veljavnosti tega odloka do pripojitve javne agencije javnemu zavodu se imenuje za vršilca dolžnosti direktorja direktor občinske uprave, ki opravi vse potrebno za začetek dela zavoda, vpis zavoda v sodni register ter skliče prvo sejo sveta zavoda. (6) Z dnem pripojitve javne agencije k javnemu zavodu nastopi direktor javne agencije funkcijo direktorja javnega zavoda in nadaljuje z delom do izteka mandata. (7) Svet zavoda se mora skladno s tem odlokom konstituirati v roku 3 mesecev po vpisu javnega zavoda v sodni register. Do konstituiranja novega sveta zavoda opravlja naloge sveta zavoda svet agencije. (8) Javna agencija nadaljuje z delom na podlagi Odloka o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12-1/07- uradno prečiščeno besedilo, 10/11 in 9/17) in predpisov ter aktov izdanih na njegovi podlagi, do vpisa pripojitve javne agencije v sodni register, nato se brez likvidacije izbriše iz sodnega registra. (9) Javni zavod po pripojitvi prevzeme vso dokumentarno in arhivsko gradivo javne agencije. Evidence javne agencije se prenesejo na pristojno ministrstvo. (10) Po pripojitvi prenehajo veljati predpisi, ki urejajo javno agencijo razen predpisov, ki urejajo še odprte postopke.«. 7. člen 7.5.2021 8. člen 22. člen se spremeni tako, da se glasi: »22. člen (objava in začetek veljavnosti odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-0006/2021 07/2 Datum: Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ III. OBRAZLOŽITEV: Odlok določa ustanovitev novega zavoda in nato pripojitev Javne razvojne agencije Občine Ormož k novemu zavodu. V 1. členu je določeno, da Občina Ormož ustanavlja javni zavod s firmo Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod za opravljanje splošnih razvojnih nalog in spodbujanje podjetništva na območju občine ustanoviteljice. V 2. členu je določeno, da se pravna oseba Javna razvojna agencija Občine Ormož pripoji v pravno organizacijsko obliko javni zavod Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod. V 3. členu je določeno, da se dikcija prvega odstavka črta, ker je že navedena v 1. členu odloka. V 4. členu se loči navedba sedeža zavoda in poslovni naslov zavoda. V 5. členu je navedeno, da se ustanovi notranje organizacijska enota brez določitve naziva. 6. člen določa prehodne določbe glede prenosa nalog, pravic, obveznosti in premoženja iz javne agencije na javni zavod, prenosa finančnih sredstev in premičnega premoženja, ki ga upravlja javna agencija na javni zavod, prenosa zaposlenih, imenovanja vršilca dolžnosti direktorja, ki opravi vse potrebno za vpis v sodni register ter skliče prvo sejo sveta zavoda, nastopa funkcije direktorja zavoda, obveznosti konstituiranja novega sveta zavoda v roku 3 mesecev od vpisa sveta zavoda v sodni register, prevzema dokumentarnega in arhivskega gradiva javne agencije na zavod. Za 21. členom se doda nov 21. a člen, ki se glasi: Pripravila: Milena Debeljak, Direktorica občinske uprave »21.a člen (prenehanje veljavnosti odloka) Z dnem pripojitve javne agencije k javnemu zavodu preneha veljati Odlok o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12-1/07- uradno prečiščeno besedilo, 10/11 in 9/17).«. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 Besedilo členov, dopolnjujejo: 22 ki se spreminjajo 7.5.2021 oziroma 1. člen (Ustanovitev, statusno preoblikovanje in uporaba izrazov) 3. člen (ime, sedež in pravni status javnega zavoda) (1) Ime zavoda je: Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod. (2) Skrajšano ime zavoda je: RRC Ormož, javni zavod. (1) S tem odlokom se preoblikuje pravna oseba Javna razvojna agencija Občine Ormož v pravno organizacijsko obliko javni zavod s firmo Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod (v nadaljevanju »javni zavod« ali »zavod«). Javni zavod je pravni naslednik Javne razvojne agencije Občine Ormož in Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož. (2) Pravna oseba Javna razvojna agencija občine Ormož se s tem odlokom statusno preoblikuje (formalno statusno preoblikovanje) v pravno organizacijsko obliko javni zavod Razvojno raziskovalni center RRC Ormož. (3) Javni zavod ima organe, kot so določeni v tem odloku. Javni zavod opravlja dejavnost, kot je določena v tem odloku. (4) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom občina: Občina Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož (v nadaljevanju: ustanoviteljica) ustanovi javni zavod Razvojno raziskovalni center RRC Ormož (v nadaljevanju: javni zavod), ki deluje na področju razvojnih nalog in spodbujanja podjetništva. (2) S tem odlokom se ureja:  ime in sedež ustanoviteljice;  ime in sedež javnega zavoda;  dejavnosti javnega zavoda;  organizacija javnega zavoda,  določbe o organih javnega zavoda;  sredstva za delo javnega zavoda;  način razpolaganja s presežki prihodkov nad odhodki in način kritja primanjkljaja sredstev za javni zavod;  pravice, obveznosti in odgovornosti javnega zavoda v pravnem prometu;  določbe o odgovornosti ustanoviteljice za obveznosti javnega zavoda;  medsebojne pravice in obveznosti javnega zavoda in ustanoviteljice,  druge določbe v skladu z zakonom. (3) Sedež zavoda je: Vrazova ulica 9, 2270 Ormož. (4) Sestavni del imena javnega zavoda je lahko tudi znak ali grafična oblika imena, ki se določi s statutom javnega zavoda. (5) Javni zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom in tem odlokom in odgovarja za obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. 3. Organizacija javnega zavoda 6. člen (organizacijske enote javnega zavoda) (1) Javni zavod ima notranje organizacijsko enoto Mrežni podjetniški inkubator, ki opravlja zlasti naslednje naloge: - zagotavljanja ustrezno podporno okolje za razvoj podjetništva, - zagotavlja pomoč pri razvoju podjetniških idej ter pri zagonu novih podjetij, - zagotavlja subvencionirane poslovne prostore za razvoj mladih podjetij v skladu s pravilnikom MPI Ormož, ki ga sprejme, - identificira inovativne podjetniške ideje in podjetnike, v okviru nastajajočih, mladih in uveljavljenih podjetij, - pomoč pri ustanavljanju in zagonu podjetja (registracija, dovoljenja …), - pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev, - podpiranje partnerskega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, - izvaja projekte iz področja podjetništva, - izvaja izobraževanja iz podjetniškega področja, - deluje na področju privabljanja investitorjev, - vzpostavlja vez med gospodarstvom in javnim sektorjem. (2) Področje dejavnosti in notranjo organizacijo notranje organizacijske enote in njihova pooblastila v pravnem prometu določa statut javnega zavoda. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 23 21. člen (prehodne določbe) (1) Svet zavoda se mora skladno s tem odlokom konstituirati v roku 3 mesecev po začetku veljavnosti tega odloka. S konstituiranjem novega sveta zavoda dosedanjemu sveta agencije preneha mandat, ki do konstituiranja opravlja naloge sveta zavoda. (2) Direktor nadaljuje z delom do izteka mandata. (3) Zaposleni v Javni razvojni agenciji Občine Ormož in Mrežnega podjetniškega inkubatorja postanejo delavci javnega zavoda. MPI se preoblikuje kot pravno organizacijska enota iz d.o.o. v organizacijsko enoto zavoda. Javna razvojna agencija Ormož in Mrežni podjetniški inkubator Ormož sta pravna prednika novonastalega javnega zavoda Razvojno raziskovalni center RRC Ormož, javni zavod Ormož. (3) Zavod mora uskladiti splošne akte zavoda s tem odlokom najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. 22. člen (objava in začetek veljavnosti) (1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javne agencije (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 12.I/07 z dne 18.7.2007). (2) Vsi postopki statusnega preoblikovanja javne agencije v javni zavod morajo biti zaključeni do 30.3.2021. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 7.5.2021 Poročevalec, št. 4 24 7.5.2021 Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - SKLEP o sprejetju Soglasja k ceniku in odpiralnemu času za letno kopališče Ormož V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi sklepa sodeloval: - Andrej Vršič, Direktor javni zavod za turizem, kulturo in šport Ormož, dne 7.5.2021 Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 9. Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15- uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji ___. redni seji, dne _______ sprejel naslednji SKLEP 1. Občinski svet Ormož soglaša s cenikom in odpiralnim časom za letno kopališče Ormož, ki je sestavni del tega sklepa. 2. Ta sklep velja takoj. Številka: 092-27/2021 04/12 Ormož, dne Danijel Vrbnjak l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 25 7.5.2021 CENIK UPORABE IN OSTALIH STORITEV TER DOLOČITEV OBRATOVALNEGA ČASA - LETNO KOPALIŠČE ORMOŽ VSTOPNICE 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. DNEVNA VSTOPNICA odrasli 3,00 € otroci od 6. do 14. leta, dijaki 2,00 € študenti, upokojenci in invalidi* 2,00 € DRUŽINSKA VSTOPNICA družinska A (2 odrasla in 1 otrok / 1 odrasel in 2 otroka) 6,00 € družinska B (2 odrasla in 2 otroka / 1 odrasel in 3 otroci) 8,00 € SKUPINSKA VSTOPNICA od 8 oseb dalje 15,00 € od 20 oseb dalje 30,00 € otroci od 6. do 14. leta od 8 oseb dalje 12,00 € POPOLDANSKE VSTOPNICE (OD 14:00 ure dalje) odrasli 2,00 € otroci od 6. do 14. leta starosti, dijaki 1,00 € študenti, upokojenci in invalidi* 1,00 € družinska A (2 odrasla in 1 otrok / 1 odrasel in 2 otroka) 4,00 € družinska B (2 odrasla in 2 otroka / 1 odrasel in 3 otroci) 6,00 € od 8 oseb 10,00 € od 20 oseb 20,00 € MESEČNA VSTOPNICA odrasli 25,00 € otroci od 6. do 14. leta starosti, dijaki 20,00 € študenti, upokojenci in invalidi* 20,00 € NOČNO KOPANJE odrasli 2,00 € otroci od 6 do 15 let v spremstvu odrasle osebe 1,00 € VSTOPNINA ZA NAJAVLJENE ORGANIZIRANE SKUPINE* uporaba prireditvenega prostora - na uro **organizirani šolski športni dnevi, tabori /osebo 8. CENA 100,00 € 1,00 € OSTALO nadomestilo za izgubljeno kartico Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 10,00 € Poročevalec, št. 4 26 7.5.2021 Vstopnice veljajo samo za tekočo plavalno sezono in niso prenosljive v novo sezono. Kopališče je odprto od 1. 6. 2021 do 31. 8. 2021. JZ TKŠ Ormož si pridržujemo pravico do zaprtja bazena za javnost iz naslova višje sile, neugodnih vremenskih razmer, tehničnih izpadov, organiziranih športnih dnevov, taborov in najavljenih organiziranih skupin. Opombe: 1. otroci do starosti 6 let imajo prosti vstop na kopališče, 2. mesečna vstopnica velja 31 dni od dneva nakupa, *Študentje, upokojenci in invalidi so dolžni ob zahtevi predložiti dokazilo. Odpiralni čas: Dnevni: od 9.00 do 19.00 Nočni: petek, sobota in nedelja od 20.00 do 22.00 Obrazložitev: Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož je s 1. 12. 2020 upravljalec Letnega kopališča Ormož. Predlog cenika je narejen na predpostavki, da je potrebno občankam in občanom občine Ormož omogočiti gibanje, ker je javno dobro. Vstopnice morajo biti sprejemljive za občanke in občane občine Ormož. Pri oblikovanju cen smo upoštevali tudi kopališko infrastrukturo in cene sosednjih kopališč, da ne bi pretiravali s cenami, kajti ob predragi vstopnici bi nam potencialne kopalke in kopalci odšli v druga kopališča, kar pa nam ni cilj in je potrebno zadržati domačine v domačem bazenu. To pa dosežemo s pametno in trezno ceno vstopnin. V letu 2017 je Občina Ormož pokrila izgubi v višini 26.000 € evrov in 2018 v višini 30.000 €, ko še je bazen upravljalo Komunalno podjetje Ormož. Projekcija cen se je naredila na podlagi stroškov iz leta 2017 in 2018. Za leti 2019 in 2020 nimamo podatkov, ker bazena Občina Ormož ni sofinancirali. Za letos je izdelana projekcija za izgubo v višini 28.000 €, ki so zagotovljeni v proračunu Občine Ormož za leto 2021. Računamo na 70 kopalnih dni, brez velikih epidemioloških omejitev, odprte meje z Republiko Hrvaška in povprečen dnevni iztržek od prodanih kart v višini 350 €. Da bi bil poletni bazen rentabilen se mora prodati za 52.500 € kopalnih kart, kar bi bilo 750 € prodanih kart na kopalni dan. Dodatni viri bodo tudi oddaja bazena kot prireditvenega prostora društvom, podjetjem, zavodom… Bazen bo odprt med 1. 6. - 31. 8. 2021. Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana Poročevalec, št. 4 27 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 7.5.2021 Poročevalec, št. 4 28 Uradno glasilo Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož. Izdajatelj: Urad župana 7.5.2021