DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. u!. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-7S Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-SO-ll Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina; mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223.
Leto X. - Štev. 20
Trst - Gorica 18. maja 1956
Izhaja vsak petek
Kjer ni argumentov
naj bi jih nadomestile izmišljotine
Nasprotnikom Slovenske liste prede glede argumentov, s kate* rimi naj bi nas napadali, precej trda. Kot je nedavno dejal nosi* lec »enotne« liste v Dolini, do* sedanji župan Lovriha, morajo sami priznavati, da so doslej za* grešili veliko napak in se kesajo. Radi jim verujemo. Zato je toli* ko bolj nerodno, da ne morejo r.ajti kaj takega pri skupinah in ljudeh, ki so se združili okrog »Slovenske liste«. Tu je namreč doma doslednost in načelnost, ki so jo razvoj in razmere samo potrdile. Že deset let nastopajo skupaj isti prijatelji, že deset let zagovarjajo in se bore samo za to, kar je v korist tukajšnjega slovenskega življa, ne pa tujih partijskih središč.
Tako nimajo nasprotniki »Slo* venske liste« ničesar, česar bi se lahko oprijeli, kar bi lahko do* kazali. In ker v sili vrag muhe žre, so si pač morali nekaj izmi* sliti. Začeli so kričati, da so 1 ju* dje, ki se zbirajo okrog »Sloven* ske liste« zavezniki demokristjan nov. Dobro vedo, da to ni res, da je podla izmišljotina in laž, toda mislijo si: toliko časa bomo kri« tali in pisarili, da bo pač že za« radi neprestanega govorjenja to postalo resnica. Mar niso že med osvobodilno borbo in tudi po končani vojni že nekajkrat pre* izkusili tega recepta, pa čeprav so nato morda sami prvi izdali načela, v katerih imenu so napa« dali nasprotnika?
„Democpazia Cristiana"
in londonski sporazumi
Samo poglejmo, kako si je sploh mogoče predstavljati, da bi tu obstojalo neko zavezništvo, sodelovanje.
Stranke in ljudje, ki so se zbra* !i pod nazivom »Slovenska lista«, so že s tem samim imenom po« kazali, da jim je pri srcu pred* vsem ohranitev našega narodne* ga značaja, naše narodne samb* bitnosti, dosega in uresničenje naših narodnih pravic. Od vseh list, ki se potegujejo na teh vo* litvah za glasove slovenskih vo* livcev, so imeli edini pogum po* udariti slovenstvo tudi v samem imenu liste. Ali je torej mogoče, da bi ti ljudje čutili kakršnokoli naklonjenost ali navezanost na »Democrazio Cristiano«, katere tržaški odbor in predstavniki so že neštetokrat pokazali in doka* zali, da so jim tržaški Slovenci trn v peti?
Stranke in ljudje »Slovenske liste« že leta in leta vztrajno za« govarjajo priznanje narodnost* nih pravic tržaških Slovencev, se za to bore in so do zadnjega vztrajali tudi proti predaji Trsta Italiji. Odkar pa se je to zgodi* lo, ne zamudijo nobene prilož* nosti, da ne bi zahtevali izpolni-tve vsega, kar so nam tržaškim Slovencem obljubili v london* skih sporazumih. »Democrazia Cristiana« in vse druge italijan* ske stranke pa so proti temu. Borile so se za priključitev Tr* sta k Italiji, odkar se je to zgo* dilo, pa samo gledajo, kako bi bojkotirale izvedbo londonskih sporazumov, posebno tistih določil, ki se tičejo slovenskih manjšinskih pravic. Kje je tu možno sodelovanje, ko je ven* dar potrebna borba? In stran* kam in ljudem »Slovenske liste« nihče ne more reči, da se v tej smeri ne bi dosledno borile.
»Democrazia Cristiana« in dru* ge italijanske stranke dosedanje večine v tržaškem občinskem
svetu so vsaj doslej stalno na* kazovale, da so proti uresničenju popolne proste cone in proti ši* roki avtonomiji Tržaškega o* zemlja. Oboje ima »Slovenska bsta« v svojem programu, za o* boje se že leta zavzemajo stran« ke in ljudje, ki na »Slovenski li* sti« kandidirajo. Tudi glede tega ni možen noben kompromis, /o* rej nobeno sodelovanje.
»Democrazia Cristiana« in dru* ge italijanske stranke so podvze* ic široko akcijo raznarodovanja z umetnim naseljevanjem itali* janskega življa v popolnoma slo* venskih predelih Tržaškega o* zemlja. V edini občini, kjer je imela skupina »Slovenske liste« župana, so gradbeno odobrenje za ezulsko naselje toliko časa odrekali, da je končno višja o* blast morala poslati komisarja, ki je podpisal dekret, katerega župan (član Slovenske demokrat* ske zveze) ni hotel izdati. Kje je tu sodelovanje?
Monopoli nad Domovi!?
In koncem koncev, kdo pa o* čita ljudem »Slovenske liste« so* delovanje, nekakšno naklonje* n ost do italijanskih vladnih strank, ki imajo sicer lahko lepa in krščanska načela, a so, vsaj na tem področju, slepo protisloven* ske? Nihče drugi kot tisti, katei rim so prav te stranke izročile monopol nad bodočimi sloveni skimi kulturnimi domovi in so jim že izplačale prvi obrok obi ljubljenih 500 milijonov! Tisti, ki po hišah govorijo »Kaj se bo* ste vezali s temi slovenskimi na* vodnjaki in katoliki? Mi smo se v Londonu in Rimu zmenili z I* talijani. Oblastno podporo in zai ščito bodo uživali kvečjemu „nai ši” ljudje.«
Za koga torej govorijo dej* stva, da je večji zaveznik itali* janskih strank: tisti, ki ima od njih otipljive ugodnosti, ki se z njimi pogovarja in pogaja za na* šo kožo, ali skupine in ljudje »Slovenske liste«, ko je že mar* sikateri Italijan dejal, da so mu na županskih mestih ljubši ko* munisti kot pa zavedni, od fra* telančne politike in polomije še nenačeti demokratični Slovenci?
Tako stoje stvari, ne pa kot bi jih radi prikazali titovci in vi*
dalijevci, ki so se ne samo zate* kli k zavezništvu italijanskih strank, temveč so se v italijan* ske stranke celo pretopili. Mar niso prvi sami likvidirali svoje OF in KP ter so si nadeli plašč USI (ki je tipično italijanska stranka), drugi pa so tako in tai ko navadna sekcija KP1, kateri pač niso pravice in potrebe trža* ških Slovencev ena izmed bistve* nih točk njenega programa.
Z razumom so se skregali
Prevelika in preočitna so na* sprotja med skupinami in ljud* mi »Slovenske liste« na eni in italijanskimi strankami na drugi strani, da bi kdorkoli lahko skle* pal na možnost česa takega, če* mur se pravi sodelovanje. Zato se nasprotniki »Slovenske liste« tudi ne sklicujejo na takšne šir* šc argumente. Edini oprijem, ki ga imajo, je dejstvo, da je dr. Josip Agneletto kot občinski sve* tovalec v nekaterih primerih gla* soval za predloge občinske veči* ne, če so sc mu pač ti primeri zdeli pametni in za naše občane koristni. Glasoval je torej tako, kot je to zahteval interes njegoi \ ih volivcev, ne pa tako, kot bi bilo prav Togliattiju ali Štoki. In to upoštevanje razuma, ne pa zaslepljeno odbijanje vsega, naj bi bilo njegov greh. Toda, ali ne pošiljamo svoje ljudi v občinske svete zato, da uporabljajo tam svojo glavo? —■	-	•	-	-*•..
Samo dva primera, ki sta eno* stavna in ne rabita dolge razlage.
Nekdo, ki je vedel, kaj pred* videva mestni regulacijski načrt, jc kupil na trgu Goldoni eno iz* med starih hiš. Dal je zanjo 4,5 milijona lir. Ko je občina, dve leti po tem nakupu, hotela regu* lacijski načrt izvesti in bi mora« la v ta namen hišo podreti, je do* tičnik zahteval zanjo 50 milijo* nov. Hotel je pač zaslužiti, mast* no zaslužiti na račun skupnosti. Občina mu je ponudila lep za* služek: pripravljena je bila ku* piti hišo za 29,900.000 lir. Toda lastnik ni odstopil. Kot bi se ho* tel norčevati je zahteval celo gradbeno dovoljenje za poviša* nje te porušenju zapisane hiše, da bi nato zanjo lahko zahteval še več! Ker mu ga občina ni da« la, je tožil in je v dveh instancah
pravdo dobil. Šlo je za to, ali se proti takšnemu špekulantu gre tudi v tretjo instanco. Dr. Agne* letto je glasoval za to, da se še naprej išče pravico in ščiti ko* list občanov, komunisti, indipen* dentisti in titovci pa seveda pro* ti. Ali je tako početje socialno in na mestu?
Podobno je bilo, ko je šlo za *o, ali naj občina najame 3 mili* jarde posojila za porušenje ne* higieničnega in za stanovanje neprimernega starega mesta, iz* popolnitev kanalizacije in druga javna dela. Ker bi se naše mesto s tem moderniziralo, polepšalo, ker bi od tega imelo dolgo časa delo precej ljudi in ker je to bi* la ena izmed zadnjih pritožno* sti, da Trst še izkoristi priliko ter posojilo dobi, je glasoval za najetje posojila.
Ne tako vidalijevci in dr. De* kleva. Zanje ni važno, ali se v Trstu več ali manj dela. Podob« no, kot so po letu 1945 našim kmetom govorili, naj ne puste, da bi jim Zavezniška vojaška u* prava popravljala hiše in gospo* darska poslopja, tako so bili tu« di v tem primeru proti temu, da Trst pač izkoristi vsako pomoč dokler se mu nudi prilika. Ali ne bi bilo neumno, ko bi se čez ne* kaj let kesali zaradi zamujene priložnosti, podobno kot so se kesali in se še kesajo mnogi kmetje, ki so leta 1945 poslušali tudi takrat združene titovce m vidalijevce?
Taki in podobni so »grehi« dr. Josipa Agneletta, človeka, ki jc pač poslušal svoj razum in se je zavzemal za tržaške koristi, med* tem ko je šlo drugim za naspro* tovanje v vsem in preko vsega tudi takrat, ko se je bilo treba skregati s pametjo.
In to naj bi bilo sodelovanje? Vsakdo si sam lahko odgovori na to vprašanje. Dejstvo pa je, da rabimo v občinskih svetih prav može, ki ne bodo lutke par* ti j, temveč vestni zastopniki ko* risti svojih volivcev. Kot takšni so se že doslej izkazali kandida* ti »Slovenskih list«. Odtod tak* šen bes proti njim, odtod pa tu* di zaupanje, katerega jim bo brez oklevanja in bojazni, da bi bil prevaran, ponovno izrekel vsak zaveden slovenski volivec.
LlBMTAS
i
Volimo pa tako:
Pred odhodom na volišče ne pozabimo vzeti s seboj volilnico in osebno izkaznico!
Od predsednika bomo prejeli enako volilnico in svinčnik.
Ko smo v celici, poiščemo naš znak na volilnici. je predzadnji na desni strani in takele oblike:
S svinčnikom prečrtamo takole —|
Zapremo nato volilnico in jo izročimo predsedniku.
Kdo je kriv
za negamst, hi preti Nabrežini?
Še vedno se mnogo govori o tem, zakaj ni prišlo v Nabrežini do enotnega slovenskega nastoi pa. In vendar je odgovor enostai ven. Ponovila se je zgodba iz leta 1941, ponovila se je zgodba iz leta 1952. Komunisti enostavno ne marajo v zveze, kjer bi bilo ravnotežje, kjer ne bi oni bili v večini.
Leta 1941 bi v osrednji Sloves niji še mnoge druge slovenske politične skupine stopile v O* svobodilno fronto, če ne bi /co* munisti vztrajali, da mora leita hiti organizirana tako, da so imei li oni v njej sigurno večino in odločujočo moč. Kako so jo iz* rabili, je znano.
Leta 1952 so v Nabrežini prii dobili na svojo stran nekaj prU ložnostnih zaveznikov, si naem krat ustvarili večino v tedanji koaliciji liste Slovenske skupnoi sti, pa so že skušali izigrati doi govor o izvolitvi župana.
Zdaj so pa hoteli, da bi demo> krati po vseh teh izkušnjah že kar vnaprej pristali na sodeloval nje v odboru, v katerem bi koi
Indipendentisti 1
Ne pozabite, da so prav tisti, ki se vam danes ponujajo pod imenom „Neodvisna socialistična zveza“ (USI) izdali STO? Volite zato svoje stare sobojevnike za STO, ki niso lomili priseg, niti preskakovali vtabor likvidatorjev STO-ja ?
Volite »Slovensko listo“?
munisti in zavezniki imeli 11, de> mokrati pa samo 5 glasov. S tem so odkrito povedali, kaj zahtei vajo: ali sodelovanje nekomunii sfov, ki so pripravljeni biti peto kolo, ali pa bodo nastopili sami. Našli so dve, tri peti kolesi, toi da demokrati niso mogli pristati na takšno vlogo. Če bi pristali, potem bi pred zgodovino in nei posredno bodočnostjo izpadli prav tako smešno in žalostno', kot vsi naivneži, ki so med voj' no v osrednji Sloveniji pomagali komunistom na oblast.
Nabrežinski demokrati so v težkem trenutku pokazali svoj smisel za zrelost in načelnost. Ni jim šlo za večino, šlo jim je samo za ravnotežje, za takšno porazdelitev števila svetovalcev, da bi nobena skupina ne mogla izigrati druge. Komunistom pa je šlo za večino, za možnost izb gravanja in temu na ljubo so preprečili enotnost.
OJolilni sonet
Oj ljudstvo ti slovensko, zlata
[vredno,
pošteno, umno, kakršnih je malo, kako si tem sleparjem v roke
[palo,
ki te v pogubo vodijo dosledno?
Sleparijo, prodajajo te vedno in ti za vse jim to še daješ hvalo; s častjo poprej si se imenovalo, zdaj bodi — pravijo — blago
[sosedno.
Kako ti z bratom tvojim
[gospodari
ta zarod boljševiški in nesramen, ki oblast le in dobiček mu je
[maril
Brat prosi kruha — on mu daje
[kamen;
kaj nas že dosti dolgo ne slepari? Ne voli tega zlega več in —
[amen!
<'Pn Josipu Stritarju)
VESTI z GORIŠKEGA
KDO SO IN KAj HOČEJO
Nehal bistvenih pripomb dr. Dehieui, dr. Besedniafcu, Ifidalijn In neodoisnežem
Edini' argument, ki ga druščina italijansko - slovenskih komunistov m njihovih sopotnikov smelo n« svojih volilnih govorih na Tržaškem iznašajo, je ta: da se dr. A-gneletto udaja demokristjanu Bar-toliju. S tem lažnivim argumentom, ki .ga naročeno ponavljajo dr. Deklevov! .komunisti, dr. Be-sedn-ja-ko-vi privrženci, dr. Tončičev! iri drugi neodvisne,ž.i ter Vidaiijevi komunisti z raznimi' Jelinčiči, Hreščaki itd., da bi preslepili slovenske volivce in si pridobili njihove glasu ve.
»Demokracija« je, kot znano, javno pozvala »(Primorski dnevnik«, maj svojo trditev o prejetih drobtinicah dokaže.
Nekaj ugotovitev
Mi zavedni Slovenci sledimo z zanimanjem potek volilne borbe ■na Tržaškem, in iz nje ali zaradi nje ugotavljamo sledeče:
1) Dr. Dekleva, dr. Besednjak, Vida-li in dr. Tončičev! neodvisne-ži so se znašli na enem in edinem programu, ki je: pomagati, da si komunisti opomorejo!
2) Do tega sporazuma, so prišli iz sledečega razloga:	Komunisti, tako slovenski kot italijanski, so s svojimi slovenskimi in italijanskimi sopotniki (novolistarji, neodvisne ži) glavni krivci, da je z londonskim sporazumom prišlo do razkosanja in odprave Svobodnega •tržaškega ozemlja, dobršni del katerega je dobila Italija.
C e bi na mreč komunist T ito i n z njim komunist Hruščev vztrajala in se ne vdala, bi Svobodnega tržaškega ozemlja ne odpravili, ampak dejansko .uveljavili in spoštovali!
3) Dober del tržaških dr. De-kle-voviih in Vidali-j-evih komunistov je zaradi londonskega' sporazuma nezadovoljen in voditelja se upravičeno bojita izgube visokega števila .glaso,v, sa.j jih je Vid-adi že on zadnjih volitvah, leta 1952, prejel — reci in piši — 4.572 manj ko* leta 1949!
4) iZaradi tega, da bi se komunisti -zopet nekoliko uveljavila' ali vsaj preprečili še hujši' poraz, je' glavno slovensko - italijansko vodstvo tržaških komunistov naročilo svojim sopotnikom, naj komunizmu na vsak način pomagajo. Sopotniki so pokorno ubogali in ubogajo. Tako je zdravnica dr. Sonja Mašero va^ ki je v naibrežinskem okraju kandidirala -za pokrajinski svet, »pozabila« predložiti kandidatni ■znak. Voditelji indipendentistov, dr. Stocca, Giampiccoli in njima pridruženi, dr. Besednjakov! novo-listarji ter dr. Tončičev! neodvi-sneži, so pa -izpustili rojstne podatke in kraj. rojstva vseh trideset kandidatov svoje liste, čeravno so dvakrat prej (leta 1949 in 1952) predložiti kandidatno listo in so torej dobro vedeli, kaj -zakon, predpisuje.
'Vsak pameten človek mora- razumeti, da gre za čudne pogreške, ki bi mogle .nekomu služiti. Komu? Samo komunistom!
5) Po odpravi Svobodnega tržaškega ozemlja, pri čemer sta glavna krivca Tito in ruska, komunistična vlada, ki se .razkosanju -ni uprla, sta zagovornici Svobodnega tržaškega ozemlja in torej narodnih pravic in, zaščite slovenskega prebivalstva- na. Tržaškem, to je Slovenska demokratska zveza in Katoliško, skupnost, mnogo pridobili na- ugledu. 'Njij.u možnost povečane uveljavitve na sedanjih volitvah je -zato .zrasla in prav tege se komunisti' in -njihovi sopotniki tako hudo bojč!
Obrekovanja
6) Prav zato .in- samo zaradi tega so si komunistični sopotniki izmislili obrekovanje na račun vodje Slovenske demokratske -zveze, dr. Josipa Agnelet-ta. Poleg tega pa so si izmislili še očitek o »prodaji slovenske dev.unsko-nabrežinske o-bale« Italijanom, češ da se namenoma zaradi tega Slovenska, demokratska zve-za ni hotela povezati s skupno italijan-sko-slovensko komunistično in sopotniško listo.
-Dokaza, laži sta pri tem sledeča:
I. Ni res, da se 'SDZ ni hotela z omenjeno druščino povezati, kot je to jasno dokazala -»Demokracija« od 6. t. m.; re-s pa je, da je omenjena druščina skušata SD-Z izigravati s pogajanji toliko časa, da bi ji preiprečila časovno možnost predložitve lastne volilne liste, s -tistim in-amen-om, ki ga ie druščina uspešno dobila pri indipendenti-stih in drugih sopotnikih, to je z .namenom, da si komunisti opomorejo!
II. Ni res. da je devinsko-nabre-žinska občina v nevarnosti, da pride pod italijansko upravo, ketr Italijani sami -računajo dobiti le največ 950 glasov. Vseh vpisanih vo-
livcev pa je tam 3520! Ce Italijani odnesejo 950 glasov — in več jih sami ne upajo — jih ostane še vedno 2570 za de-litev med nami in komunisti! Tako trdijo Azk-ušeni možje, ki se na stvar do-br-o razumejo.
7) Komunistično-sopotniška. -lista v Nabrežini pa .nosi. tudi imena kandidatov italijanske narodnosti, in ni izključeno, da je eden od dveh, za- .slučaj zmage, že določen za župansko mesto!
Ali ni to »prodaja in; izdajstvo slovenske devinsko-nabrežinske o-bale«? Ali so morda- italijanski, komunist: manj Italijani kot Italijani drugih strank in ideologij? Ne. vsi so enaki!
Za dr. Dekle,vove komuniste se ne čudimo kajti komunisti tega sveta ne poznajo pojma narodnosti in ga zavračajo!
Toda dr. Besednjak in dr. Tončič, kaj rečeta na to italijansko -slovensko komunistično listo, s ka--tero se s svojimi pristaši družita ter na ta način komunizem in Ita,-lijane podpirata?!...
Izdajstvo nad Slovenci
8) V Trstu so slovenski komunisti -na listi italijanskih Vida-lijevih ttlras Togliattuje.vih (komunistov. Na ur. -Dektevovi komunistični listi (v njegov »neodvisni .socializem« namreč ne verjamemo!) je tudi lepo števi-lo Italijanov. In dr. Besednja-kovi novolistarji ter dr. Tončičev! neodvisneži so prostovoljno šli n« listo italijanskih indipendentistov, ki je že v prvem -trenutku: tako klavrno končala!
Ati vse to ne -pomeni, in- ne predstavlja premišljenega vdajanja in prodajanja samih sebe 'Italijanom? A-li to ne predstavlja1 izdajstvo .nad slovensk m narodom iin tržaškim slovenstvom?
Ce -b.	.	Deklevov-i	komunisti,
dr. Besednjakov! novolistarji in dr. Tomčičavi neodvisneži čutili slovensko, bi si bili' postavili vsaj svojo slovensko listo!
Pa- si tega niso upali, ke-r dobro vedo, da jih je -ze-lo malo!...
9) Ze dejstvo, da so tržaški Titovi ttrontaši (kakor tudi -goriški!) .svojo samostojno politično organizacijo razpustili in se -brezpogojno -predali Cucchi-Magnanijev-im italijanskim neodvisnim socialistom, dokazuje, da so svoje -slovenstvo zavrgli ih -se »prodali«.
Niti potem, ko sta jo Cucchi in Magnani zapustila, se ta fronta-ška druščina ni več preoblekla v Slovence, kar -zgovorno dokazujejo nj-ihove volilne liste! Oni delajo za Togliattijev komunizem, ker se je Tito temu ozemlju izdajalsko odpovedal!
10) Komunisti so se s Titom na čelu in na pristane-k ruski-h bolj-ševikov vdati Italijanom, da so njim •na 'ljubo in za njihovo korist odpravili. Svobodno tržaško ozemlje in dober del izročili Italiji. Kam večje izdajstvo, kje večja prodaja slovenske obale im .zemlje!?...
11) V Bazovici so tik pred razkosanjem STO-ja pred spomenikom slovenskih borcev proti fašizma pred mučeniki nekomunistov Bi-
dovca, -Valenčiča, Miloše in Marušiča vneto -hrumeli proti -razkosanju tudi Titovi komunisti, tudi dr. Besednjak, t-udi dr. Tončičev! -neodvisneži in prisegali, da se ne vdajo, itd.
Nikoli niso vsi ti tovariši in gospodje niti z lepimi, niti z grdimi besedami obsodili Tita zaradi izročitve Trsta Italiji!
Kje so bili
med ooema vojnama?
12) Prav -zato, ker poznajo možat značaj dr. Agneletta, -njego-vo -slovensko narodno zavednos-t iin njegovo -nesebično požrtvovalnost pri vods-tvu Slovenske demokratske -zve-ze in z njo tržaških -Slovencev, -skušajo metati nanj- senco z ramenom, da bi preprečili na, eni strani- zmago »slovenskih list«, na drugi pa' sv-ojo lastno izgubo.
13) Toda, -kje je bil dr. Besednjak za časa najhujšega fašističnega terorja nad Slovenci? Na varnem v .Jugoslaviji, medtem ko je dr. Ag-neletto ostal s svojim- narodom v Trstu!
In dr. Dekleva:, zakaj j,e po prestani konfinaciji odšel na varno v Jugoslavijo, medtem ko je dr. A-
gne-let-to bival v Trstu?!
In dr. Tončič, zaka-j se je pred fašističnim posebnim sodiščem v Trs-tiu -branil, češ da. je imel--le namen vodi.ti slovensko ljudstvo po fašisitovskem p-ravcu »Stato fasci-smo, faiscismo Stato«?
■In Dušan Hreščak, zakaj -je v
fašLst-i-čnih iza>poxih zavrgel komunizem in sprejel Gentilej-evo fašistično filozofijo čistega in golega duha?
Pa Jelinčič, zakaj je vložil prošnjo ca fašistično oblast za izpustitev iz fašističnih zaporov? Zakaj se je- v zaporu Jelinčič strogo branil vsega, kar je dišalo po levičarstvu?
14) S-l-ovens.ka demokratska zveza -ni -bogata na denarju. Bogata, je na ideji! Njeni voditelji, dr. Agne-latito in drugi, se nesebično žrtvujejo za slovensko narodno s-tv-ar in se za -slovenske pravice borijo.
Oni živijo od s-vojega zasebnega-poklica in dela.
Tudi dr. Tončič živi od svoje odvetniške pisarne.
Kaj pa dr. Dekleva, in dr. Besednjak, ki ne izvršujeta advokature in nista -uradnika -ter nimata imetja ali 'ka-pi-tala, od česa živita-, ko j-e- življenje danes tako zelo drago!? Slovenski volivci bi imeli pravico vedeti tudi to!
15) Komunizem ie materialističen. On. ne priznava- niti duše, -n-itl nadnaravnega sveta, in življenja. Prav- zato je proti veri!
V Jugoslaviji in tu tik za državno mej'o še po-se-hno je več slovenskih duhovnikov v zaporu samo zaradi verskih zadev.
Zakaj dr. Besednjak, ki trdi, da je krščanski socialist, pa se po svojih .pristaših druži s komunisti, ne obsoja- komunistov ,'ki tako hudo preganjajo krščansko vero io slovenske du-hovnike?
aOSPODARSTVOl
RJA ali, -PERONOS-PORA NA TRTI
Ne -bomo podrobneje opisali znake ,te bolezni, ker jo že skoraj vsak dobro pozna. Omenimo samo, da, je nuje-n pc-gc-j -za- to bolezen toplota-, in sicer nad 10 stopinj, ter vlaga. Toda klj-ub -temu, da. i-mam-o podnevi omenjene pogoje -in da se rja razvije v primeru, da čez noč -temperatura pade pod 10 stopinj, nam ta izgine. Kakor plesnoba, tako tudi rja napada vse -zelene dele trte in j-e najbolj- neverna, ko napade grozde, -kateri počrnijo in odpadejo. 'Odpadejo pa zato, ker je -rja TiJC-tramja -bole-zen -v nasprotj-u s ple-snob-o, ki je zunanja-.
-Rja je neozdravljiva bolezen, zarod i tega. jo bcm-o pravočasno preprečili .s škropljenjem. Kdaj b-cano -škropili? -Da bomo 'got-ovo -imeli u--spe-ha, -bcmo škropil-i dvakrat pred -cvetenjem, med cvetenjem ne bomo škropili, ker s tem oviramo o-pl-ojeva-nje, ko- ie cvete, poškropimo -tretjič. 'Nadaljnja -škropljenja bomo izvršili po potrebi, -t. j. ko je •nenavadno -toplo -in vlažno vreme in se- razume, če opazimo, da -je rja že okužila nekatere dele trte.
Tudi lege vinogradov imajo velik pomen pri razvoju rje. V nizkih legah se brže razvije kot v visokih, ker so vlažne,j-še. V takih legah bo pc-treb.no večkratno škropljenje.
Sredstev za šk-ropljenj-e imamo mnogo bodisi na- po-dlegi -bakra, kakor tudi -brez bakra. Na podlagi bakra- so »modra galica« in »caffa-ro«, bre-z bakra, pa so »a.spor« in »tril-init«. Priporočljivo je prvi dve škropljenji izvršiti s »caffarom« 1 od-s-t. ali pa z »asporom« 0,2 odst., se razume -brez apna. Priprava je enostavna:	raztopimo najprej v
majhni količini vode določen od-
Protest jugoslovanskih begunceu
Dopis iz Vidma.
V soboto 12. t. m. so se. jugoslovanski begunci videmskega- -taborišča pomenili in odločili za protest proti njihovemu prisilnemu- vračam nj-u 'Ti-tovi policiji. Ker se je dogodilo, da so nekateri begunci, ki jih je -na, odločitev komisije -italijanska policija" izročila- Titovi, po pre^ta-lem zaporu v Titovim -zopet pribežali čez mejo v -Italijo in j-ih tukaj na-mera-va-jo prijeti in v,drugič izročiti -komunistični policiji, so se vsi -begunci, kalkih dve sto po številu, -uvrstili in molče .korakali pred vi-dsmsk-o prefekturo, kjer so prosila, naj -bi gospod prefekt sprejel njihove odposlance.
-P.refekt je trojico beg-uncev res sprejel in obljubil, da želje beguncev -sporoči v Rim. Te želje pa so: Titovi policiji naj se -brezpogojno izročijo vsi oni begunci iz Titovi-ne, -ki so tam podvrženi sodnemu preganjanju za-radi kakega -navadnega zločina, če se namreč med begunci kakšen tak primer sploh najde. Vsem ostalim beguncem pa naj bi Italija- nudila: -zatočišče. Obenem se zahvaljujejo dobrosrčnim ljudem za velikodušnost.
IPonovno apeliramo tudi- mi na rimsko vlado in jo v imenu člove-
V sobo-to- 12. t. m, se je pred tržaškim sodiščem vršila že tretja razpia-va v zasebni -tožbi goriškega duhovnika, Marija,na Komja-nca proti -»Demokraciji«, katero toži, češ da ga je s svoj-i-m člankom »Begunci in njihove pod,pore« od 13. januarja t. 1. obrekovala.
Ker pa je obtožnica, sestavljena na podlagi ovadbe, preveč površna in v sodn-ih spisih ni uradnega prevoda domnevno obrekovanega članka, je obramba predlagala spremembo preiskave i.z -naglega v navadno postopanje, da preiskovalni sodnik preskrbi -ne le uradni zapriseženi prevod omenjenega članka od 13. januarja t. 1., ampak uradni zapriseženi- -prev-o-d- -tudi Komjanče-ve »ankete« o slovenskih beg-uncih, ki je članku v »Demokraciji« od 13. januarja dala povod.
Predlogu- obrambe se je Komja.n-čev odvetnik uprl, javni -tožilec pa ga je podprl. 'P-o četrturnem posvetovanju je sodišče obrambni predlog v celoti sprejelo i-n zadevo predalo preiskovalnemu sodniku.
Z občinske seje v Števerjanu
V nedeljo, dne 13. t. m. se je vršila seja števerjanskega občinskega sveta pod vodstvom g. župana Pod-ver-šiča. Kot glavna -točka dnevnega reda ie -bila -določitev prostora za zidavo otroškega vrtca z dnevnim prispevkom v .znesku 6 milijonov 100 tisoč lir.
Svetovalci so bili -v pravi zadre-
gi, -kje naj 'Se pas-tavi to poslopje, ker je naša vas zelo raztresena' in obsežna. Končno so bili vsi mnenja, naj -se postavi vrtec v bližini osnovne šole in naj se zaprosi za dmavno pomoč, da se -zgradita vrtca -tudi- na- Va-lerišču.
Tako se rešujoj-o problemi šte-vtrjans-ke občine drug za drugim precej dobro, in gotovi smo, da bo naš občin-s-ki -svet dokončal svoje delo pred novimi občinskimi molitvami.
Govora je -bilo -tudi. o tako potrebnem vodovodu. Goriška -prefektura je poslala naši občini pismo, v katerem pravi, naj se preučijo vse možnosti, ki -bi -lahko privedle do rešitve tega problema.
■Svetovalci- so bili za -to, da bi se podaljšal vodovod -z -Os la v ja. Upamo, da nam bo končno le pritekla prepotrebna voda.
Občinski svet -je -odobril nakup računskega stroja za -znesek 112.000 lir.
-Mnogo je še vprašanj, potrebnih za -rešitev, -tako n. pr. telefon kje na Bukovju, ki bi služil -tudi Va.le-rišču.
Pripomniti bi bilo -treba -tudi, da bi se občinski svet zavzel tud! za ■kolonsko vprašanje, ki -tako teži naša Brda. Nekateri koloni živiljo sploh -v nezdravih stanovanjih. Zato a-peliramo na občinski svet, naj bi se poslu žil zakona-, k.i določa, da morajo gospodarji urediti -ljudem-stanovanja.
čan,ske solidarnosti prosimo, naj se jugoslovanskih beguncev usmili, ko sc -tako krčevito -upirajo povratku pod neznosni komunistični policijski režim!
Prav so storili naši brat-je po krvi v videmskem -taborišču, ko. so predlagali, da se begunci, osumljeni navadnih prekrškov, ločijo od cstel-ih. Titovi .komunističn-i agenti, elementi in sopotniki obrekujejo namreč vse jugoslovanske begunce, da so zločinci.
Jugoslovansko -ljudstvo že več kot deset let -trpi, in -ni čuda, da ne mere več prenašati nev-zdržnih -slar-■bih pogojev življenja v vsakem o-ziru!
Cenimo človečansko -uvidevnost, videmskega prefekta i-n ga itud-i mi-prosimo, naj pri rimski vla-d-i zastavi ves svoj vpliv, da se -begunci Titovi policiji več ne -izročajo, saj gre za pravo Titovo -zasledovanje in preganjanje beguncev na italijanskem suverenem ozemlju!
Dotok beg-uncev iz Ti-tovine v I-ta-lijo in Av-strijo je zadnje čase vedno večji (v nedeljo in v ponedeljek. 12. in 13. -t. m., j-ih je zopet pribežalo v Gradež trinajst!). Vsi izjavljajo, da- je življenje pod Titovim komunističnim -režimom tako -težko in nečloveško, da: ga ni meči prenašati!
V torek 8. t. m. pa je pribežalo po morju v A-nkono še 13 drugih jugoslovanskih državljanov. Izjavili -so, da so se ponoči polastili- -nekega čolna -blizu Zadra in se z njim podali n« morje. Zaprosili so za politično -zavetišče.
Usoda goriške provinci!
-Nt-dej-ski »Piccolo« je po-ročal, da je pravosodni minister predložil ministrske mu svetu ki ga je odobril, .zakonski osnutek, ki določa pristojnost tržaškega prizivnega sodišča za, območja okrožnih -sodišč (tribunalov) iz Gorice, Vi-dma, Pordenona in Tolmezza.. Istočasno pa ta zakonski osnutek postavlja tižiško okrajno sodišče v območje tržaškega -tribunala, občino Gradež pa pod -tržaško preturo, to je okrajno sodišče.
V zvezi s tem teče -glas, da vlada namerava goriško provinco odpraviti in jo delno spraviti pod Trst, delno pa pod V'dem.
Goriška provinca kot taka stane namreč re-s preveč, sai potrebuje za njeno izhajanje stalnih izdatnih državnih podpor!
Naš prvi maj
Kakor lani, tako smo se tudi letos na praznik prvega maja sestali v Gabr-ijah »Pri Tomažu«. Bilo nas je polno omizje in vladalo -je. med nami pravo prijateljsko razpoloženje.
Družile so nas -iste misli, -is-te želje, ista hrepenenja. Odprli smo si srca in si -zaupno povedal-i naše skrbi i-n mša čus-tva-: -naš narod in
njegov položaj z vsemi perečimi potrebami, ki zahtevajo nujne rešitve; naše nacionalne pravice, ki. -nam jih vlada- mora z zakonom priznati in -zaščititi -ter dejansko ves italijanski narod spoštovati; naši bodoči -nastopi in; naše -prizadevanje za uveljavljem-je slovenske demokracije in -resnice!
Kozare-c -dobre kapljice je zalil naše veselo -razpoloženje in nas krepil v težki 'borbi za našo stvar!
Vsi smo se: -torej razumeli: kmetje, delavci, dijaki, razumniki. Pač prava in -resnično slovenska družba prijateljev.	..	S.
Smrtna nesreča
V torek 8. t. m. ob 1.30 popoldne -je 66-le-tni g. Karol Bolčina stopil s kolesom i-z dvorišča- svojega doma v Podgori pri Gorici na cesto, ne da -bi- pogledat, ali je pot pros-ta. Pra-v v .tistem hipu je pri-vozi-l mimo mestni' avtobus in g. Bolčino podrl. Urno so ponesrečenca prenesli na dvorišče, da bi mu pomagali, pa j-e bito prepozno, ker je y nekaj- -minutah izdihnil.
Težko prizadeti družina naše sožalje.
Namenjeno našim naivnežem!
V predzadnji številki- revije »Og-gi«, v rubriki »Pisma ravnatelju«, neki gospod Giacomo G-rondai iz Genove piše -takole ravnatelju:
»Dragi, ravnatelj, Pietro Nenmi in soči-alnenni-jevci skušajo nadaljevati svojo- igro: pridobivati glasove naivnežev, ki mislijo, da volijo za -socializem, in jih nato postaviti v službo komunistov. -Ste slišali, da si je cel-o upal trditi, -da je nastopite ura- socializma?«
Ravnatelj revije pa 'takole odgovarja:
»Ce Nen-ni zares misli, da je nastopila ura social iz-ma, kaj vendar čaka* da postane socialist in da se loti borbe proti komunistom?«
T-udi mi goriški i-n -tržaški Slovenci imamo v svoj.i sredi -na-zne Nen.nlje, od katerih nam nekateri ponujajo neodvisni socializem, -drugi celo krščanski socializem, so pa vsi br-e-z razlike, kot onorevc-Ie Ne-n-ni, v -službi komunizma, ki bi hotel nn- -tako p>odel in h-inevski način zasužnjiti še narode Zahodne -Evrope, ki so se izrekli- za demokracijo in svobodo.
Kdor ni še spoznal te sramotne igre komunistov in njih pomagačev, naj vendar odpre oči, da ne bo po lastni krivdi postal žrtev -noijhujše d-iktat-ure, ki jo do -sedaj pozna zgodovina vseh časov.
stot ek prahu in nato -zmešamo z o-stato količino vode.
Učinek brozge modre galice je mnogo odvisen od načina, kako brozgo pripravimo, in- sicer je odvisno cd količine apna: če dodamo preveč apna, zmanjšamo učinek galice, če dodamo- premalo a,pne-, pa galico ne dovolj nevtraliziramo, ka.r ima -za posledico, da nam ta lis-te ožge-. Zato je pri napravi brozge modre galice necb-hodno -potrebno, da rabimo za- to pripravljen papirček, imenovan »fenolfta-lein«. Dobimo ga v vsakih miroditnicah ali kmetijskih prodajalnah. Pri- teh zadnjih se ,ga dobi navadno zastonj.
Brozgo modre galice- pripravljamo na sledeči način: galico raztopimo v določeni količini vode, posebej pa raztopimo apno. Ta apneni be-I.ež polagoma priliva-mo v raztopimo galice in pri tem neprestar no mešamo. To mešanje j-e neob-hodno potrebno- za-radi spojitve galice z apnom. Pri mešanju od časa do časa preizkusimo brozgo z imenovanim papirčkom. Brozga je pravilno pripravljena, ko -ta- papirček postane svetlo rdeč. Ce postane temno rdeč, -je z-namenje, da -smo dodali preveč apna in tako -zmanjšali -učinek galice.
Rabili -bomo tudi pri škropljenju škropilnice z močnim pritiskom: špric na koncu naj ima majhno luknjico, da -razprši brozgo v obliki dima-. 'S tem borno oškropili vse -tudi prikrite dele trte in še prihranili mnogo na tekočin-i.
Pravilno je v najbolj izpostavljenem kraju vinograda pustiti par trt nepoškropljenih, in -te stalno o-pazovati. Ko se na njih pokaže-jo znani' -znaki peronospo-re, moramo takoj škropiti. Končno še en nasvet: Da prihranimo količino brozge im pa tudi, da damo grozdju. zrak bomo trte čistili nepotrebnih pogan.-j-kov in po -potrebi odstranjevati spodnja' dva- lističa. Mlade trte 1—3 let sta-re bomo pustili’ rasti bre-z očiščevanja, ker bi jih s tem preveč -ošibeli.
KROMPIRJEVEC ALI KOLORADSKI HROSC
Pojavil se je že ta nevarni -hrošč na listih krompirja. Sedaj ga uničujemo s tem, da ga pobiramo in uničimo-. Kjer je rastel krompir lansko leto, moramo sedaj izmiki vse poganjke, ki so morebiti pognali- od na njivi .preostalega krompirja-, da tako olajšamo delo uničevanja na krompirjevišču samem. (Pozneje, ko se -bo hrošč -zdatno razmnožil, bomo škropili z a-rzena-tom, ki iga primešamo brozgi modre galice in, apna, s- katero bomo škropili proti peronospori.
Volilni sklad
Priznavamo, da smo po de« narnih sredstvih in neplačanih delovnih močeh najubožnejša stranka na Tržaškem in morda v svetu sploh. Že samo to dej« stvo pa je naš moralni kapital poleg tistega nepodkupljivega, ki mu ne ukazujejo Rim, Moskva ali Beograd. nSiovenski listi" ukazuje edino slovenski narod na tej zemlji in nihče drugi 1
Volitve so pri današnjem duhovnem in tvarnem podku« povanju, ki je v veliki modi pri naših nasprotnikih, draga zadeva, ki jo upravne formal« nosti še dražijo. SDZ in SKS ne uživata podkupovalnih virov, za njima ne stoje državne niti partijske blagajne. Smo zares revni, nočemo pa umreti in tudi ne smemo zaradi naših otrok in bodočnosti našega naroda.
Zato prosimo in vabimo vse Slovence in posebno še imovi« tejše, da nam ob tej uri, ob kateri želimo ponovno dokazati vsemu svetu, da še živimo, da hočemo in moramo živeti, pri« skočijo na pomoč s primernimi prispevki 1
Svoj položi dar domu na oltar 3
Prispevke sprejema odbor »Slovenske listo«, ul. Machiavelli 22-11.
DOBRO BLAGO NAJNIŽJB CENE
DROG ERI J A
ANTON PODGORNIK
GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009
litoua diktatura - spaček Jugoslauije
V svoji obupni onemoglosti in ob popolnem pomanjkanju ar« gumentov proti svobodoljubnim demokratičnim Slovencem se Ti« tovi pisunski kuliji okrog »Prim. dnevnika« in njegovi jezikavi dninarji po shodih trudijo, kako bi s stalinsko tehniko potvarja« nja in klevetanja prikazali svo« bodne Slovence kot sovražnike Jugoslavije. Komunisti vedno ra« cunajo s prostodušnostjo ljud« .-'kih množic. Naš kmet in dela« vec pa dobro ločita oba pojma: država in vladavina. Prav dobro vesta, da je država eno, trenut* na diktatorska vladavina pa či* sto nekaj drugega. Še prav po« 'cbno pa to dobro vedo titovski revolucionarni užitkarji in vojni dobičkarji. Prav dobro vedo, da sc bo s Titom pogreznil tudi nji« hov današnji patriotizem na od« poved.
Prav zato se tako bojijo jav« nih razprav, pri katerih bi jim tudi na tem vprašanju nadrobili ornega popra in rdeče paprike na klevetniške jezike. Na tej zemlji manjkajo družbici Dekle« va, Kukanja, Štoka, Renko in sopotniškim priprežnikom tisti edini argumenti njihovega go« spodarja, ki držijo Titovino pri življenju:	UDBA,	LJUDSKA
SODIŠČA, MORIŠČA, JEČE, KONCENTRACIJSKA TABO« RIŠČA IN PODOBNO. Brez njih so Titovi dninarji in njiho« vi sopotniki jadrnice brez ve« tra...
Pa si oglejmo pod nepobarva* n im in dobro očiščenim poveče* valnim steklom Titovino — ne z očmi načelnih borcev proti na« silju — pač pa s pogledom ne«
■ pristranskega opazovalca.
Švicarski dnevnik »Basler N a c h r i c h t e n « je list, ki iz« ha j a v državi, ki so ji celo kre« »meljski oblastneži priznali vse odlike nepristranosti. Ta list iz« haja že 112 let in uživa po vsem •svetu visok ugled. Pred nekaj dnevi, 10. maja 1.1., je na drugem uvodnem1 mestu priobčil članek pod naslovom »Politični tokovi okrog Tita«, ki ga je napisal F. Laur en t. Med drugim pravi član« lcar:
Ljudstvo nič in komunisti vse
V začetku aprila je neka ame* riška revija priobčila vest, da je Tito bolan in da se njegovi to; variši pripravljajo na borbo za dediščino. Kolovodje dveh gi« banj naj bi bila partijski teore-tik Edvard Kardelj in policijski minister Aleksander Rankovič. Čeprav izgleda, da Titov revma« tizem diktatorja zaenkrat še ne ovira pri razkošnih romanjih po svetu — trenutno je v Parizu, junija pa se pripravlja na pot v Moskvo —, je vendar zanimivo izluščiti, kakšni tokovi se zbira« jo okrog Tita, kajti ti tokovi bi mogli že v najkrajšem času odi« grati zelo veliko vlogo.
Predvsem pa je potrebno ta« koj ugotoviti, da sta v Jugosla« viji dva ločena tabora: ljudstvo in komunisti. Po podatkih ljud« skega štetja 1. 1953 je še skoraj 90 odstotkov Jugoslovanov ver« jelo v Boga. Morda so med to ogromno večino tudi komunistič« ni sopotniki. Zaradi tega lahko smatramo, da je od vsega jugo« slovanskega prebivalstva 15 od« stotkov komunistov in njihovih sopotnikov, medtem ko moramo ostale imenovati enostavno ljud« stvo, ljudstvo, ki je orientirano proti Zahodu, verjetno bolj i« skreno kot mnogi ljudje na Za« hodu, ki niso doživeli nobenih osebnih izkušenj s komunizmom
Ljudstvo pa ne šteje, ker ni niti organizirano niti oboroženo. V JUGOSLAVIJI ŠTEJEJO SA« MO KOMUNISTI in posebno še častniki armade, ki so 98 od sto komunisti. Šteje pa seveda tudi »UDBA«, komunistična po« liciin. ki j« 100 or> sto komuni*
stična. Obe skupini sta oborože« ni in organizirani. Zagotovo p.t nista neodvisni, saj sta to zgolj dva odlomka komunistične par« tije ali, kakor se komunisti v Ju« goslaviji danes raje imenujejo, >-Zveze komunistov«.
Petelini med sebof
Jugoslovansko komunistično gibanje pa ni tako enotno, kakor bi si ga Tito želel. Stalinovo pre« kletstvo je gibanju zadalo težke udarce. Že v letih 1948«49 je mar« ‘ikateri goreči komunist odpa« del od Tita in so ga zato pogna« ii v zloglasno taborišče na Goli otok ali v Bileče, kjer je UDBA izpostavljala Stalinu verne ko« minformovce neverjetnemu tr« pinčenju. Medsebojno so se mo« rali pretepati, vse dokler niso spregledali, da so se »motili« in da ima prav Tito, če se upira Moskvi. Da so svoje »spreobr« nenje« tudi dokazali, so morali pretepati na novo došle komin« formovce, da bi jih na ta način ^prepričali«.
Tak postopek gotovo ni nobe« na posebnost za komunistično deželo. Kominformovci so pač stisnili zobe in pesti in čakali na boljše dni. Izgledalo je, da jim je napočila prva jutranja zarja, ko sta prispela v Beograd Bulga« nin in Hruščev. Morda so jugo« slovanski kominformovci neko« liko razočarani, predvsem zara« di Stalinove smole, kateremu so prisegali zvestobo, vendar so še vedno pripravljeni služiti tudi Stalinovim dedičem. Ne smemo pozabiti namreč, da so to poklic« ni revolucionarji ali zelo mladi fanatiki.
Imperialistični agenti
Nižji častniki armade so bili že vedno razvpiti zaradi svojih simpatij do Moskve, in celo od višjih častnikov so se nekateri poskušali odtegniti, tako n. pr. sam načelnik generalnega štaba, Arsa Jovanovič, ki so ga na me« ji ustrelili. Stalin ni izobčil Tita, ker ne bi bil dober komunist, kot je to Stalin poudarjal, pač pa za« to, ker je bil pregoreč komunist. Vse sovjetske obtožbe proti Ti« tu in njegovim so bile tako be« daste in neverjetne, da jih je mo« ral vsak jugoslovanski komunist, ki ni bil udarjen s popolno sle« poto, spregledati. Tito in njego« va druščina gotovo niso bili »im« perialistični agenti«. Nasprotno, bili so najbolj vneti pomagači Moskve. Celo po brezobzirnih napadih s strani Stalina in nje« govih podpoglavarjev (današnjih oblastnikov v Kremlju) so po« skušali še skoraj dve leti po pre« kletstvu ostajati zvesti Sovje« tom.
Med komunisti, ki Tita 1. 1948 niso zapustili, se razvijajo toko« vi, ki se zavzemajo za tesnejše sodelovanje s Sovjeti. Te toko« ve sestavljajo tako prikriti stali« nisti, kakor tisti, ki so se stri« njali z obrambč proti Sovjetom, dokler so ti njihovo partijo za« sramovali. Enega izmed teh to« kov vodita Edvard Kardelj in Svetozar Vukmanovič « Tempo. Kardelj je uradni teoretik jugo« slovanskega komunizma. Razsa« jal je proti Sovjetom; na zaseda« nju Združenih narodov 1. 1949. Njemu dlakocepstvo tako zelo ugaja, da se ne more odtegniti marksističnim »učenjakom« Sov« jetije. V ostalem je častiželjen.
Tito pleše po vrvi
Tito gotovo ni manj goreč ko« munist od Kardelja ali Tempa. Kljub temu je njegov obraz o« Kamenel pri obisku Hruščeva v Beogradu. Izgleda, da je zelo previden ob moskovskih snub« lienjih. Ni ga težko razumeti: še vedno je zelo užaljen in malo tu« di prestrašen. Kot komunist toč> no ve, kakšna je normalna uso* do. rn^iscfpH"fra"ih partijcev.
Naj že Hruščev in njegova tova« rišija danes še tako glasno kri« tizira Stalinove metode, teh se bodo zagotovo posluževali tudi v bodoče, samo verjetno bolj ra« finirano. Tega se Tito prav tako zaveda kot njegov policijski šef Rankovič s svojimi krvniki, ki so posečali partijsko šolo v Mo« skvi in ki lahko pričakujejo naj« hujše zaradi nasilja nad komin« formovci.
Seveda ta strah Tita in njego« ve UDBE še ne vodi med zahod« njake. Tito in njegova UDBA 5e morajo za svoje osebne polo« žaje zahvaliti izključno komu« nizmu. Tito ne more ostati ideo« loško privezan na Vzhod, isto« časno pa z gnusom obložen na Zahodu. Poleg vsega pa je sode« lovanje z demokratičnimi držat vami za komunistično vladavino >■razkrojevalno«. Tako sodelovat nje hrabri prebivalstvo, da se prične upirati totalitarnemu o*
vračju. Djilasov slučaj je poučen znak za to. Dejansko simpatizi* rajo mnogi komunistični i-zobra« ženci z njim, vendar Djilas ne razpolaga z organiziranimi pri« staši. Ideološko je zmeden: ni niti komunist niti demokrat. Ljudstvo je zanj zato, ker je bil dovolj pošten in korajžen, da je spregovoril.
Zaenkrat Tito še koleba na visoki vrvi med Vzhodom in Za« hodom. Na Zahodu mnogi veru« jejo, da bi ti njegovi plesi po vr« vi mogli vzbuditi skomine na Kitajskem in po priprežnicah. Do sedaj pa nismo mogli še ni« kjer kaj takega opaziti, medtem ko je na Zahodu postala že pra« v a moda koketiranje s komuni« stičnimi zvodniki. Titova nev« tralnost gotovo ni edina taka za« peljivost, čeprav je ena izmed možnih. In kako dolgo bo Tito mogel in hotel ostati nevtralen? Lenin je nekoč dejal: »Kompro« mis je sredstvo, s katerim druge pritegnemo na partijske ojnice.« Zato bi lahko dejali: »Nevtrak riost je sredstvo, s katerim drut ge dežele pritegnemo na ojnice rrvjci:.kc politike.« Kako čudo«
viti so ti nauki za razne klepar« je Ljudskih front!
V Jugoslaviji postaja pritisk komunistov za zbližanje z Mo« skvo čedalje hujši. Verjetno je danes že večina komunistov za tako politiko. Privlačnejše je pri« padati svetovnemu gibanju, ka« kor pa se obešati na partijo ne« ke male države, ki išče »lastna pota v socializem«. Tito se ver« ietno končnoveljavno še ni odločil. Ali pa se bo lahko tudi u« pri svoji komunistični »zavesti«? Ali se Sovjetom ne bo posrečilo, da ga premamijo z raznimi ob« liubami, da ni tako hudo nevar« no zanj, če bi se s svojimi mo« skovskimi zasledovalci le pobo« tal?
Hruščev napenja vse sile, da bi si Tita kupil. Zaradi titovstva obsojene komuniste, kot Rajka, Kostova in druge, je Hruščev po« milostil — po smrti. Najhujše Titove zasramovalce je odstavil.
'a
Ti se imenujejo Červenkov in Cahariades (bivši poglavar gr« ških komunistov). Po želji Tita je razpustil Kominform, in Tito že pridno propagira s svojimi a« genti za novo Internacionalo. Sovjeti so Titu obljubili okrog 300 milijonov dolarjev.
Ali bodo ugriznili v nastavljeno vabo?
Mnogi znaki kažejo, da bodo jugoslovanski komunisti, vključ« no Tito, ugriznili v vabo. Zuna« njepolitično že pridno igrajo v loko Kremlja. Pravijo, da bodo jugoslovanski sindikati spet spre« jeti v komunistično svetovno sin« dikalno zvezo. Notranjepolitični kurz postaja v Jugoslaviji stalno ostrejši. Potem ko so v zadnjih letih izpustili veliko število po« litičnih jetnikov, so politični pro* cesi zopet na dnevnem redu. Ponovno uvajajo »prostovoljne« delavske brigade za prevzgojo mladine. Možnosti za potovanja v tujino v smeri proti Zahodu se čedalje bolj krčijo. Ljudstvo pa na vse to odgovarja z nara« ;::ajoč!:n števHom ubežnikov, po«
sebno proti Avstriji, kjer jih ne vračajo UDBI v roke.
Če pa bi Tito kljub vsemu o« stal trmast nasproti sovjetskemu snubljenju, ali bi mu ostalo za« dostno število komunistov, ki bi branili njegovo nevtralnostno politiko proti tistim, ki vztraja« id pri tem, da Jugoslavija posta« ne zopet sovjetska kolonija? To izgleda izredno dvomljivo. Naj« boljši komunisti ne bodo ostali na strani Tita. Armada tudi ne. Lahko upa samo na podporo UDBE in nekaj oportunistov. Ali pa bi to tudi zadostovalo, da bi se uspešno ubranil komuni« .‘tov, podkupljenih od Moskve?
Vsekakor se zahodni opazo« valci motijo, če mislijo, da ame* riške dobave pšenice igrajo ka* kršno koli vlogo pri odločitvah jugoslovanskih komunističnih o« blastnikov in samega Tita. A* meriška pomoč ali ustavitev a< meriške pomoči, ne eno ne dru* go jih ne ovira, da storijo to, kar je njim — in ne narodu — prav.
Če torej že ni mogoče z gospo« darskimi ukrepi ničesar storiti, kar bi preprečilo povratek Tita ve Jugoslavije pod moskovski škorenj, bi bilo edino, kar lahko store zahodne sile, da mobilizis rajo vse, ki so za Zahod in proti Moskvi. Nikdar ne bi smeli po« zabijati, da je ogromna večina Jugoslovanov orientirana proti Zahodu. Če bi pri tem uspelo pridobiti za sodelovanje še ka« kega vplivnega komunističnega voditelja, ki se ne boji Moskve.
Vr r'a, ki je v svoji notra* jo i poznal, da je življenje na Zahodu boljše in svobodnejše kot na Vzhodu, bi bil uspeh do polovice že zajamčen. Na vsak način je nerazumljivo, da za« hodni državniki mimo gledajo kako deželo, katere prebivalstvo je 90 od sto za Zahod, njen ko* munistični režim zopet polaga* m a izroča v roke Hruščeva.
Mobilizacija zdravih sil
Tako sodi nepristranski svet o Titovini, ki je zgolj spaček re* snične Jugoslavije. To resnično Jugoslavijo predstavlja 90 od sto njenih prebivalcev in v teh vr« stah smo s svojimi čustvi in že« ljami vsi demokratični Slovenci v zamejstvu. Tega se zavedajo revolucionarni užitkarji in vojni dobičkarji, zato so med drugim, tudi prodali STO, da bi izbrisali ali vsaj pomandrali demokratič« ne Slovence, pa so se urezali. Svete zamisli in pošteno delo ne pozebe, tudi podkupiti ga ni mogoče. Med narodnostnimi in političnimi renegati ni bistvenih razlik. Tisti, ki idejno prestopa* jo, tudi v narodni zavednosti ni* majo cene.
ČE JE TOREJ RES, DA JE V TITOVINI 90 OD STO PREBIVALSTVA PROTI KOMU* N ISTI Č N EMU REŽIMU — IN O TEM NE DVOMIJO NITI NAŠI TITOVCI - POTEM BI BILO NARAVNOST SRA* MOTNO IN PRAVA IZDAJA SLOVENSKIH KORISTI, ČE BI BIL TU NA SVOBODNIH TLEH TA ODSTOTEK MANJ* ŠI. DOKAŽIMO BRATOM V STISKI IN VSEMU SVETU, DA SO TU VSI SVOBODNI SLOVENCI PROTI KOMUNI* STIČNIM NASILNIKOM/ TO DOKAŽEMO, ČE POKAŽEMO FIGO N A SI L N I K O M, ZA* SLUŽKARJEM IN NJIHOVIM SOPOTNIKOM TER VOLIMO »SLOVENSKO IJSTO« VSI, KAR NAS JE SVOBODNIH SLOVENCEV/ S TEM BOMO SKRAJŠALI TRPLJENJE KR V* NIH BRATOV. IN OB ČASU BLIŽAJOČE SE OSVOBODI* TVE NAS NE BO OBLIVALA RDEČICA SRAMU, PAČ PA PONOS ZNAČAJNIH MOŽ IN ŽENA/
Bolimo vsi ..Slovensko listo" I
Javna pozivnica
Glavni volilni odbor »Slovenske liste« je na* slovil na spodaj naznačene naslove naslednje pismo:
1)	Partito Comunista del Territorio di Triestt; (Komunistična partija za Tržaško ozemlje)	
		Trst
2)	Unione Socialista Indipendente (Neodvisna socialistična zveza)	Trst
3)	Lista občinske enotnosti	
	v roke Antona Markoviča	
	N a b r	e ž i n a
4)	Lista demokratske enotnosti v roke Alojzija Pirca	
	S a l e ž	( Zgonik)
5)	Občinska demokratična lista	
	v roke Dušana Lovrihe	
	D	o l i n a
Smatramo za nujno potrebno, da so slovenski volivci Tržaškega ozemlja nepristransko in točno obveščeni o političnih razmerah in o odgovornostih političnih strank in oseb, ki se potegujejo za sloven* ske glasove pri teh volitvah.
Zato Vas pozivamo na javno razpravljanje o predmetu:
»Odgovornosti in zasluge političnih strank med Slovenci Tržaškega ozemlja v povojni dobi« ali pa o kakršnem koli drugem predmetu s podobno vse* bino, ki bi ga v spodaj naznačenem roku sporazumno določili.
Predlagamo kot kraj razpravljanja Nabrežino ali Dolino, in dan, ki naj bi se čimprej sporazumno določil, najkasneje pa do vključno 23. maja ob 8. uri zvečer.
Rok za slučajno sporazumno spremembo pred« meta razpravljanja naj bo 20. maj opoldne.
Pričakujemo odgovor do 18. maja opoldne.
Trst, 14. maja 1956.
Za volilni odbor »Slovenske liste«
pooblaščeni predstavnik:
Dr. JOSIP AGNELETTO
VOLILNI SHODI
in ni orala vo 1 i 1 n e propagande
Pametnim Slovencem !n Siasenham!
Splošen pojav letcinje volilne kampanje je manjše zanimanje volivcev za volilne shode pri vseh strankah v mestu in na deželi.
Sinod, ki ima letos 50 poslušalcev, je že do-oro obiskan. Tako so imeli DSI-.jev.cl (skupaj s titovci) v nedelo pri Sv. Ivanu 14 poslušalcev. Mri io lojalno priznamo. -N« dopoldanskem shodu Slovenske liste tudi ni 'bilo več ljudi,, je pa popoldanski naš shod pri Sv. Ivanu privabil v dvorano preko 100 volivcev in volivk. Slovenska lista je imela v nedeljo še shode v Mavhinjah, v Samotarci, Sedežu in Zr>oni.ku-. Vsi so bili dobro obiskani, zlasti v Mav-hinjah in Zgoniku. Ljudstvo je govornikom Slovenske liste burno ploskalo. V ponedeljek je bil shod v Lonijerju, kjer je govoril dr. Branko Agneletto pred več ikot 50 volivci. Nii res, da je dejal nekemu srboritemu mladeniču, da naj se pobere v Jugoslavijo, kakor je »Primorski« poročal, ampak mu je rekel, če .bi šel v Jugoslavijo, tam dejal in se po šestih mesecih nazaj vmid v Trst, bi ti minila volja agitirati z st komuniste. 'Nad vse dobro obiska® je bil shod v Ricma-njih, preko 200 poslušalcev, ki so na kancu govorniku dr. Braniku A-gnelettu ploskali. Tudi v Bazovi-ci je bil v ponedeljek shod' s prav lepo 'Udeležbo, skoro 100 oseb. V torek je bil shod v Skednju (dr. Josip A-gnaletto) z dobrim obiskom. V Sempolaju je shod zelo dobro uspel. Ni bilo napovedanega shoda v Devinu, ker je dospel tja avto z izvočnikd iz Sempolaja šele ob devetih in pol zvečer.
Tudi prejšnji teden so bili shodi Slovenske liste dosti bolje obiskani kot oni komunistično - titovsko -besednjakovskih list. »Primorski dnevnik« in »Delo« in njih zaveznik »Novi list« se trudijo, da bi ljudstvu prikazali, ikot da ‘ na naših »hodih ni žive duše. Kakor je vsa njih propaganda na lažeh zgrajena, tako je tudi njih poročanje o naših shodih.
fn ugotoviti moramo pred slovensko in pred tržaško javnostjo zadostno dejstvo, da so komunisti) USI-jevci s -titovci vred in z be-
»PR1MORSKI DNEVNIK« ZARADI OBREKOVANJA PRED SODI5CEM
Dne 14. t. m. je bila pred tržaškim zbornim sodiščem (tribunalom) razprava nai tožbo dr. Josipa 'Agneletta proti odgovornemu luredniku »Pri*-morskega«, Stanislavu Renku, .zaradi ponovnega lažnivega o-bre,kovanja z očitnim naime-nom, da dr. Agneletta izpostavi sovraštvu in ‘zaničevanju. Razprava je bila prenesena. O stvari bomo poročalii.
sednjakovci v. svojih slovenskih volilnih govorih vpeljali letos obžalovanja vredne barbarske metode izaito, ker pod težo vnebovpijočih napak n« škodo Slovencev in njih hazarderske nedoslednosti se jim lomijo hrbtenice. Njih kampanja proti Slovenski listi ni naperjena proti načelom Slovenske demokratske .zveze in Slovenske' katoliške Skupnosti, ampak izključno proti caebi dr. Josipa Agneletta. Njih napadi so .tako nizkotni an na golih lažeh zgrajeni, da taka propaganda. ne dela časti strankam, ki jo delajo, ampak meče v očeh naših laških .sosedov senco politične podivjanosti celo na veliko večino Slovencev, ki toke izbruhe obsojajo. Je naravno, da govorniki Slovenske liste v svojih govorih ne morejo z »rožcami« obsipati onih, ki na nas izlivajo gnojnico. — Z-a take divjaške manire volilne .borbe so le oni odgovorni.
Čig ar kruh uživam, temu slavo sviram!
(Dopis iz Mavhinj)
To popevko je zagodel novopečeni sopotnik dr. Janko Jež v nedeljo v Mavhinjah. ki .se je za to priložnost podaljšal za moški klobuk. Odkril je pred vsemi Mav-hlnjci, da ie bil urednik »Demokracije« le toliko časa, dokler so mu plačevali po 40.000 lir na mesec. Torej ni res. da bi .sodeloval pri demokratičnem tisku, ki nima m seboj državnih blagajn, zaradi svojega prepričanja do zamisli in gledanj glasila i.n stranke, pri kateri je bil član celo ožjega odbora več časa, pač pa, da je bil £lan ''DZ in urednik »Demokracije« iz Cisto pridobitnih nagibov. Škoda, da tega ni povedal takrat, ko je bil na cesti zaradi svoje brezglave šolske politike. Taka njegova izjava bi bila vsekakor bolj poštena in odkritosrčna in bi mu prihranila mnogo bridkosti ter bi mu vsaj znadajnosti ne popacala.
Za to izjavo, kakor za vse ostalo, kar je poskušal nadrobiti Mav-hinjcem in za vizitke, ki so jih v •oboto večer komunistični zasluž-
karji in njihovi sopotniki trosili po vasi, pa ni žel nobenega posebnega priznanja. Splošni molk je še trdovratnejše zavladal potem, ko je zagrešil novo neokusnost, ki je najbrž ena prvih pridobitev okoli ce, kamor se je prilepil, da je namreč vlačil za pričo svojega preskoč-niškega opravičevanja spomin enega ■ najznačajnejši.h slovenskih mož našega Krasa, pokojnega g. Ivana Terčona1. C e bi ga slišal naš nepozabni pokojnik, bi mu zagodel ta-ko, da bi mu .sapo vzelo.
V ostalem pa opozarjamo nekega drugega preskakovalca, naj svoje jeze ne izliva na plakate Slovenske liste, ker bi mu to lahko omejilo prostost za nekaj mesecev. Vsi Mavhinjci namreč ne -spijo vso noč. Prav isto velja za zaslužkarsko dvojico, ki jo bodejo v oči plakati Slovenske liste na Proseku in Kon-tov el u.
IlEstrpnost ne pozna meji
Na izredni seji odbora za volilno premirje, ki je bila preteklo sredo zaradi izgredov med volilnim zborovanjem KD pri Sv. Jakobu, so vsi predstavniki soglasno obsodili taka dejanja in izglasovali resolucijo. ki naj predoči škodljivost takih dejanj. Nato ,:e predstavnik PRI »priporočal« komunistom, naj nikar ne govorijo tudi slovenski v četrtek zvečer na Velikem trgu. Ta-kp so dal; ratzumeti nekateri pre-
Torcj »ljubljeni maršal« se je končno vendarle vsilil še Francozom. Dolgo so se ga bili otepali z vsemi štirimi, nad tri leta, slednjič se ga pa le niso mogli iznebiti. Znal je spretno izrabiti tiste mesece, ko je bil predsednik vlade Mendes France, da.je Titova ambasada zrinila skozi uradno povabilo in tega potem seveda niso mogli več preklicati. Odlagali in odlagali so, a večno to le ni šlo. Kakor že marsikaj drugega 'zadnja leta, tako so morali Francozi končno požreti tudi obisk .rdeče ekscelence Josipa Broza. Ce je ta najznamenitejši glumač sedanjosti res Josip Broz iz Kumrovca? Znani Borkenau namreč še vedno vztrajno trdi, da Tito sploh ni J. Broz. In Borke nau kaj dobro pozna te tiče, bolj neg i je njim ljubo, saj je dolgo let intimno sodeloval z njimi.
Tu je vladalo za ta »visoki« obisk ogromno zanimanje, toda ne pri Parižanih, temveč pri — policiji. Kadarkoli s" je bila zadnja leta pojavila vest, da prde, vselej je bila takoj na nogah vsa pariška policija' in je hitela zasliševat vse »sumljive« Jugoslovane. Sumljivi so pa ljubljenemu maršalu seveda .sploh vsi, ki niso »izgrajeni« komunisti.
Toda ko je postalo topot z obiskom resno, so bili ukrepi pariške policije taki, kot jih Parižani pač še ne pomnijo, čeprav se vrste tu že sto let teden .za tednom uradni in neuradni obiski kronanih glav in predsednikov republik. Stari Parižani trdijo, da se sedanji varnostni ukrepi ne morejo niti primerjati z onimi ob obisku zadnjega ruskega carja kratek čas pred prvo svetovno vojno. Pri rtem se pa Francozi seveda tudi nehote spra šujejo kakšni preds-tavitelji proletariata in ljudskih demokracij to morajo biti. če se tako blazno boje celo svojih lastnih senc. dočim vidite tu lahko vsak dan kakega, kralja, ki se mirno sprehaja po pariških bulvarjih in se živ krst niti ne zmeni zanj.
Iz lastnega opazovanja vam o Titovem prihodu žal ne morem poročati nčesar in vam menda ne bo mogel tudi noben drug Jugoslovan. ker o tem bomo izvedeli le to, kar nam bodo te dni pripovedovali naši francoski znanci in kar bomo brali v listih. Ze pred šestimi tedni so namreč prišli sem funkcionarji Titove Udbe, nakar so se začela podrobna zasliševanja vseh Jugoslovanov. Očitno so jih razdelili na tri kategorije, »Nevarne« so že teden pred prihodom »visokega gosta« naložili kratko in malo na letala, jih odpeljali na Korzika in zmestili tam v Grand hotelu dAjaccio, seveda, na uradne stroške. Teh ie bilo menda kak.ih 80 in zelo sem obžaloval, da nisem bil tudi jaz med njimi, kajti imel bi lep zastonjski spomladanski izlet. Samo »sumljive« so prav tak i že pred več dnevi vtaknili tu v preventivne' zapore za ves čas obiska. Kot poročajo listi, je teh nekaj nad 300, to je nekako polovica vseh tukajšnjih Jugoslovanov. Taki, ki se policiji in Udbi ne Mim i neposredno nevarni, smo pa nekako konfinirani na svojih stanovanjih pod strogim policijskim nad-
napeteži, da ni. zlo, da .govori na Velikem trgu komunist Italijan Ter-racini. a mpak je .za njih večji greh, da govori komunist Gombač slovensko.
Naš predstavnik je prvi naglasil, da ima: vsak govornik pravico govorit: v volilni kampanji povsod in v svojem .jeziku in se je čudil, kako more -sploh neka stranka biiti taiko nestrpna, da si upa. biti proti slovenskim volilnim govorom v žaiškem mestu, v čigar občinskem svetu so sedeli .in bodo sedeli tudi Slovenci.
Hov poraz ftomuoistos
Na nedeljskih državnozborskih volitvah v Avstriji je odlično zmagala Ljudska stranka in zvišala število svojih poslancev od dosedanjih 74 na 82. Socialisti so od dosedanjih 73 poslancev zrasli na 75. Najboljši poraz so utrpeli skrajni desničarji: od 14 poslancev so jih izgubili 9. Komunisti so izgubili 35.730 glasov in bodo imeli v novi zbornici vsega 3 poslance.
,'zorstvom in se moramo po dvakrat dnevno zglaševati pri svojih področnih policijskih komisariatih, ir to vselej ob drugačnih urah. Te so za vsak dan posebej natančno določene, in sice.r tako, da padajo v čas, ko se Tito kam pelje ali sploh pokaže v javnosti. Na. ta način torej noben Titov podanik ne bo i-me.l te sreče in časti, da bi videl svojega »luehrerja« v goeringov-skih uniformah in medaljah od o-bličja do obličja.
•Pa tudi vsi drugi policijski in udbaški varnostni ukrepi so naravnost fantastični. Celo časopis1 poročajo, da je koncentriranih nad 20.000 policajev in žandarjev za varnost Titove dragocene rdeče kože. V tem Titu ni usipelo, de bi bil pripeljal sem še celo brigado lastnih udbašev, toda1 na zahtevo ambasade je moral biti program obiska- sestavljen tako, da so okoliši vseh ulic v urah, ko se bo peljal po njih Tito, zaprte za vsak drug promet. Določene so pa za to tudi samo najširše avenije, a nobena vsaj nekoliko ožja. Ze pred nekaj dnevi so bile izvršene tudi stroge hišne preiskave v vseh stanovanjih ob teh ulicah. Sele' v soboto smo izvedeli, da pride v ponedeljek.
V takih okoliščinah potem ni čudno, če so se .začeli končno tudi ■Parižani zanimati za tega svojega »visokega« gosta in na vsak korak
sprašujejo o njem. Danes so mi tudi povedali, da se vozi na zahtevo Titovih oblasti samo v oklop-nem avtu, zaprtem in obdan še posebej od množice lastnih osebnih stražnikov, ki jih je bil privedel s seboj, kar se tudi ni .zgodilo doslej še v nobenem podobnem primeru. Res, kaj takega Pariz še ni doživel in vsi’ se samo sprašujejo, kako da ga ni prav nič sram prihajati na tak način. In razumljivo ie potem seveda tudi. da predstavlja	bulvardne liste precejšnjo
senzacijo, dočim s6 ostali resni li st! skrajno rezervirani. Celo ti/to-, filski »Le, Monde« n. pr. nima niti uvodnika, ki .je sicer ob vseh takih prilikah v navadi, sicer pa pišejo listi o »tradicionalnem francosko-jugoslovanskem prijateljstvu«, izvil a.'očem že izpred prve svetovn> vojne. Omenjajo tudi »državniške razgovore«, čeprav nihče ne ve, rw kaj naj bi se ti nanašali, ker imajo Fiancozi preveč drugih, važnejših brig kot pa mlatiti prazno slamo in .poslušati znane Titove modrosti o »mirnem sožitju«, sodelovanju itd. Prav dobro tudi vedo. da sta cilj in namen vse Titove politike le ta, da bi izvlekel še iz Francozov n skaj ducatov milijard za graditev svojega socializma, to se pravi, da se obdrži s svojo rdečo kliko pri polnem koritu.
Seveda prinašajo listi, tudi slike o tem senzacionalnem obisku, težko je pa še soditi, koliko je objavljenih iz lastnih pobud uredništev in koliko ie mastno plačanih od ambasade. Isto velja tudi za vse članke. Ko je n. pr. priredil lami Tito svoj izlet v Abesinijo. se za to ni zmenil tu noben list. čeprav jih je Titova poročevalska služba kar preplavljala s članki in vestmi. Titovi agenti so pa hoteli spra viti v enega naj več j ih tukajšnjih listov vsaj kaiko sliko s tega obiska. Prosjačili so, naj sprejme vsaj tisto, ki je prikazovala rdefto eksce-
Z očiščevanjem stalinizma v Sov-je-tiji je pričelo za komuniste obdobje prevzgojevanja, katerega posledic in zaključka ni mogoče oces-niti. Stalinovi današnji zaničevalci sc njegovi včerajšnji oboževalci. V uradnem Stalinovem življenjepisu je natisnjeno, da ie diktator »največji genij človeštva«. Kdo je to bedarijo izustil? Sam Hruščev, danes Stalinov sovražnik št. 1. Kdo je toliko gobezdal o '»modrem voditelju partije in ljudstva, o pobor-niku in organizatorju vseh naših zmag«? Isti Hruščev. Komu je bil Stalin »najivečji mislec naših dni, praporščak moderne znanosti«? Nikomur drugemu kol sami Sovjetski akademiji znanosti. Kdo ga je o-značeval za »bleščeče sonce ljudstev«? Komu je veljal za »genialnega vojaškega stratega, za 'največjega vojskovodjo vseh časov in narodov«? Vrhovnemu, sovjetu.
Vse to so sedaj zmetali na smetišče. Tega pa mi storila neka nova revolucionarna plast, ki je ni, pač pa so to storile prav iste glave, ki so z vsemi sredstvi širile v svet zgornje teorije. In pri vsem tem naj ostajajo verniki komunistične partije še vedno 'koristna budala. V to veruje lahko samo partijski zaslužkar, ki misli, da ljudje nimajo pameti. Dokažimo, da ismo
lenco ob ustreljenem noju. Uredništvo je odklanjalo tudi to, a ko so agenti povedali, da seveda radi tudi kaj plačajo za 'to, je uredništvo postavilo .za šalo ceno — pol milijona frankov. Agenti so gladko odšteli 450.000 in slika je bila objavljena....
Da, kdor zna, pa zna. Sam Bog ve, koliko sto''milijonov so .»zaslužili« te dni s 'članki in slikami o Titovem obisku razni dr.ugorazred-n: listi, ki jim prede trda za denar in koliko stotin milijonov je' bilo potrošenih še za razne darove in »napitnine« uradnim in neuradnim osebam, saj Tito ni umazan, kadar gre za njegovo osebno reklamo. V tem pogledu se očitno on tudi ne strinja 2 najnovejšo moskovsko linijo proti kultu osebnosti. Prav gotovo pa 'je. da bi jugoslovanski davkoplačevalci lahko zgradili iz denanja, ki ga morajo šteti za vse te »pustolovščine« svojega »ljubljenega maršalaiK, n. pr. cele bloke stanovanjskih hiš, da bi delavcem in nameščencem ne bilo treba živeti v taki obupni stanovanjski bedi1. Kaj bi pa Tito šele dal, če bi se mu posrečilo zvabi rti na cbisk v Beograd celo predsednika- francoske republike. Prepričan sem, da bi bil v tem primeru voljan potegniti1 -zadnjo srajco z ju-■goslovanskh delavcev, .saj so srajce itak samo -buržujski predsodek in bi mogli delavci zlasti poteti »graditi socializem« tudi brez srajc in enako tudi »poglabljati« titovsko »demokracijo«.
Kako globoko jej ta titovska demokracija že prispela, nam pač dovolj dokazuje dejstvo, da je celo prispel .ta svetovni komunistični junak semkaj v oklopnem vlaku., in da. so morali .za njegovo varnost krožiti ves čas helikopterji nad cestami. kjer se je vozil, kar je za Francoze vsekakor tudi nekaj nezaslišanega. Kako dobrodošel jim je ,ta gost, lepo kaže to, da poroča danes največji francoski dnevnik »France-soir« o njegovem -obisku šele na šesti strani, in še to poročilo je v glavnem samo reportaža o maršalovi bajni uniformi z z'atim pasom, o toaletah njegove Jovanke, o delikatesah, ki so jih jedli, o starih znamenitih vinih, ki so jih pili. itd. O. to bi požirali sline tisti srečni podložniki Titove demokratične in socialistične republike, ki imajo po 6.000 din mesečne plače, če bi brali ta poročila. Bilo bi pa jako potrebno, da bi vsej vedeli, zakaj so med vojno prelivali svojo -kri.
razsodni ljudje in ne tisto, izai kar nas imajo -revolucionarni užitkarji i.n vojni1 dobičkarji. Volimo svobodne ljudi in ne- partijskih dninarjev; volimo demokrate in ne rdečih fa^ š is tov; volimo SLOVENSKO LISTO!
Finančni viri
»Pr. dnevnik« sramežljivo sprašuje, »ali so Ba-rtolijiu in dr. Branku Agnelettu skupni argumenti slu-če.jni' e.'M pa imata oba isti priročnik za letošnjo volilno kampanjo?
. . . govorita sicer v različnih jezi-k h . . In finančni viri?« Enkrat se je že ugriznil v jezik g. Reniko, j drugič se bo morda glede »drobti i niče, ki jim jo je oblastnež sicer vrgel, toda zato . . .« Kako bo s temi viri, ki bodo1 potrebni, me sprašujemo. Glede volilnih virov sm*o se tudi k maršalskemu dvornemu vlaku potrudili za primerni prispevek, kakor se obračamo na tukajšnje slovenske rojake, pa so na:'? na žalost nagnali karabinjerji. Končno hi imeli vsaj nekaj pravice kot titovci i.n njihovi sopotniki, pa je že teko, da Tito v diskriminacijah presega vse diktatorje tega .svete. Naši transparenti stanejo, g. Renko, kar stane blago in ba.rva . . . In vaši?
Vsekakor so gospodje okrog «Pr. dn.« v denarnih zadevah virtuozi, saj vemo, kako je bilo s 500 miil! joni za. kulturni dom in ostalimi težkimi milijardami za komunistično propagando . . .
Ne zmaguje denar, pač pa ideja, k’ zahteva požrtvovalnost in delo brez plačila! Naših skromnih lir se ime držijo niti krvavi niti potni madeži!
Nevi Rudolfovi u slovo!
V 'trenutku, ko zapuščaš slovensko zemljo, Ti kličemo:
Naj Te spremlja sreča, naj bode vedno veselo Ti živeti. Zmerom naj mladost Ti sveti in vedno kot nebeški cvet cvete naj sreča Tvojih let.
Prijatelji in sodelavci Slovenske prosvetne matic*
Klavirski koncert
15-lEtne p anisthe Marjane Bolka
V kroniki koncertnih nastopov so le redki primeri solističnih pojavov mladostnih umetnikov, zato se taki primeri beležijo v glasbenem svetu s posebnim poudarkom. Marjana Bolko, ki je nastopila prejšnji petek v mali dvorani »Ros-setti«, se nam je predstavila s celovečernim, v vsakem pogledu sila zahtevnim sporedom, ki ga je izvajala na pamet in povrhu še s tako lahkoto, kakor da- je to samo po sebi .umevno.
To je edinstven primer komaj 15-letne pianistke. Ze sam pogled sporeda zadostuje, da vemo, kakšno vrsto klavirske literature imamo pred seboj: Beethoven - sonat«; f - mol, Chopin - .»Rondo« in dve Etudi, Debussy - »Arabeska« -in »Vrtovi v dežju« ter »Sedem balkanskih plesov« Marka Tajčeviča.
Navdušenje mnogoštevilnega občinstva je rastlo od točke do točke in umetnica je morala še dodati Dvorakov »Ples palčkov«.
Iz semega načina izvajanja, tehnične izdelanosti in interpretacije je poleg njene nadarjenosti še posebno razvidna stroga muzikalna šola in vzgoja, katere je deležna mlada umetnica' od -začetka: študija pa do danes in jo je privedla do tako visoke stopnje. Priznanje za tako velik uspeh gre po pravici v veliki meri njeni mojstrici, naši priznani, njeni odlični pedagoginji, pianistki in skladateljici ge. prof. Mirci Sancinovi. Pod njenim vodstvom bo Marjana Bolko dosegla v bodoče še vse večje -uspehe. Mlada .pianistka je prejela v priznanje o-bilo cvetja.	—	c
Slov. dobrodelno dru? štvo priredi v soboto 3. junija 1.1. enodnevni izlet v Sapado. — Ker je število prostorov o* mejeno, prosimo, da se vsak pravočasno javi.
Tajništvo
Ifolilna
zborovanja
Slovensk« liste
S080TA, 19. MAJA:
RICMANJE: ob 20. uri govorita dr. Josip AgnelettO' in dr. Avgust Sfiligoj;
BORŠT: ob 21. uri govorita dr. Josip Agnelet-to in dr. Avgust Sfiligoj;
'PRE'CNIiK: ob 19.30 govori E-gon Flori dan;
CEROVLJE: ob 20.30 govorita župan Josip Terčon in dr. ■Branko Agneletto. NEDELJA, 20. MAJA i BOL-JUN EC; ob 10. uri govori dr. Branko Agneletto; DOLINA; ob 11.15 govori dr.
Branko Agneletto;
SV. JAKOB (pred cerkvijo): ob 9.30 govorita dr. Josip Agneletto in dr. A. Sfiligoj; SKEDENJ (na trgu); ob 10.30 •govori dr. Avgust Sfiligoj; MAVHINJE: ob 16. uri: govori dr. Branko Agneletto; SALE2: ob 17.15 govori prof.
Mamolo;
ZGONIK: ob 18-i-h do 20. ure govori dr. Josip Agneletto; NABREŽINA; ob 19.30 govori dr. Branko Agneletto. PONEDELJEK, 21. MAJA: BAZOVICA: ob 21. uri .govorita dr. Josip Agneletrto in prof. Mamolo;
KAT1NARA; ob 20. uri govorita dr. Branko Agneletto in prof. Mamolo;
PODLONJER: ob 19.15 leteči shod;
PROSEK: ob 21. uri govori dr.
Avgust Sfiligoj;
BARKOVLJE(Strada del Friu-lij; ob 19.30 leteči shod;
SV. KRIZ (pred cerkvijo); ob 20. uri govori E. -Floridan. TOREK, 22. MAJA i OPČINE (na .Brdini'): ob 20.45 govori dr. B. Agneletto; MALI" REPEN; ob 19.30 leteči shod;
LOG: ob 19.30 leteči shod; RICMANJE: ob 20. uri govori-tat Egon Floridan in dr. Josip Agneletto;
CHIARBOLA .ZGORNJA (Via Orlandini): ob 18.30 let. shod; BORŠT; ob 21. -uri govorite dr. Josip Agneletto in Egon Floridan.
SREDA, 23. MAJA i
SALEZ: ob 20. uri 'govori dr.
Branko A.gneletto: SAMOTORCA; ob 21. uri govori dr. Branko Agneletto; GROC AN A: ob 20. uri govori prof. Mamolo;
•PESEK: ob 19.30 leteči shod; BAZOVICA: ob 20. uri govori prof. Mamolo;
TREBČE; ob 21. uri govorita Egon Floridan in prof. Mamolo.
ČETRTEK, 24. MAJAi
PRAPROT: ob 19.30 govorijo Josip Terčon in druigi; TRNOVCA:	ob 19.30 leteči
shod;
SEMPOLAJ: ob 20.30 govorijo Josip Terčon 'in drugi; NABREŽINA POSTAJA:	ob
21.15 leteči shod;
CEROV-LJE:	ob 19.30 leteči
shod;
SESLJAN: ob 20. uri govori Egon Floridan;
DEVrlN:	ob	20.45	govori dr.
Avguist Sfiligoj.
PETEK, 25. MAJA i
NABREŽINA: ob 21—ih govorita dr. Avgust Sfiligoj in tfr. Josip Agneletto;
ZGONIK:	ob	30.45	govorita
dr. Avgust Sfiligoj in dr. Josip Agneletto;
DOLINA: ob 20.45 govorita 15-,gon Florida'n in dr. Branko Agneletto;
BOLJUNEC:	ob	21.30 leteči
shod - govori dr. Branko A-gneletto;
SV. IVAN: ob 19. uri let. shod; PREBENEG: ob 20. uri govori dr. Branko Agneletto.
„lfečei» belih vrinio“
To priljubljeno veseloigro Mihaela Jera=a bodo v režiji profesorja Jožeta. Peterlina, igrali tržaški di:a,ki v nedeljo 20. maja ob 17. uri v BAZOVICI.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk Adria, d. d., v Tritu
Z nakupom dobrega blaga prihranite denar!
ob/ščiti
£. MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA
(MAGAZZINO STO FF E: IN G LESI)
Skladiftfce: TRST - Ulica S. Nicolo 22
Telefon Ate v. 31-138
Prodaja na debelo in drobno vsakovrstno originalno A N G L E Š K O IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO N A JNIŽJIII CENAH
Obračajte se na nas osebno ali pismeno
IZREZITE OGLAS,
VELJA ZA POSEBEN POPUST;
Tvoj glas za »SLOVENSKO LIST0“ je izpoved vsemu svetu, da smo tu, da hočemo živeti, da nočemo umreti! lloli »Slovensko listo11!
Titov sprehod po Parizu
Pariz, 8. maja 1956.