•tev. 22 TRST, nedelja tt januvarja OU Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN fvdl rt nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. BoBBKilČBe iteT. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Krasgn, St. Petre, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovimi, Dornbergn itd. Zastarelo Itov. po 5 nvč. (10 stoL). OGLAS! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, eHmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 gt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po « stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratm oddelek upravo .Edinosti". — Plačuje se izključno le opravi „Edinosti . _ Plačljivo In irtožljivo v Tratu. ===== CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči NAROČNINA ZNAŠA za ealo leto 34 K, pol Leta 13 K, 3 mesece 6 K; na na- točbo brez dopoelano naročnine, se uprava ne ozira. Santama u m*a*ij«ao utaaj* „DOfOlTr1 atan*: >a •^o lato Kron 5*2o, sa vol lota Kron SOO. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nofranko- vana pisma eo ao »prejemajo la rokopisi M u vračajo Raootnino, oglase in reklamacije jo pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galattl 18 (NarodoJ dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN G ODIRA. Lastnik koaeoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost* ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. - Poltno-hranllnltnl račun iL 841*652. TELEFON It 11-57. Došlo nam Je - zadoščenje! Došlo nam je zadoščenje, kakor bi si ga izdatnejega sami ne bili pričakovali... Ni si še prav uredil svojega luksuri-jeziega stanovanja in komaj je zašel sijajno stolico nadškofa, na kateri mu bo čakati na še sijajnejo bodočnost, ki mu je zasigurana, Hm bo moral od teže let upogneni sedanji rinnajski nadškof kardinal Gruscha po zakonu narave položiti tribut, ki ga mora plaćati sleherno živo bitje — komaj je bivši tržaški škof dr. Nagi nastopil čast in dostojanstvo koadjutorja nadškofa dunajskega •um iure successionis ter izvajati veliko •blast, ki mu jo daja to visoko mesto: že razburja duhove v nadškof iji dunajski kakor fih je neprestano razburjal v škofiji trza-vho-koperski ! Na našem ordinarijatu je škof Nagi etablira! režim, ki je zistematično zastrupljal vse življenje v škofiji — razmerje med du-kovnlki in verniki in med duhovniki in duhovniki — in škofija bi bila zapadla v popolno razsulo, da so Naglu vspeli vsi njegovi načrti, oziroma, da ga ni val visoke protekcije — ki jej pa vzroki še niso po-jasneni — vrgel iz naše škofije in... šm više! Ali Nagi iz Trsta je tudi na Dunaju •stal — Nagi z vso lastno mu avtokratsko m brutalno naravo. Svojo vlado na Dunaju je nadškof koadjutor inavguriral s činom samovlastnika, s katerim se postavlja izven državnega zakona in hoče ustvarjati državo v državi, ne priznavajočo niti tistega človeškega dostojanstva, ki sta mu glavna znaka: razsodnost lastnega uma in svobodna volja! A ta udarec avtokratske samovolje Naglove ni jedel morda le kakih brezvercev in sovražnikov vere in cerkve, zadel je marveč ravno štrkvi udane vernike...! Nadškof-koadjutor Nagi je namreč iedal nadškofijsko odredbo, ki jemlje doslej »▼obodnim katoliškim organizacijam ne le sleherni svobodni dih in jih spravlja v brezpogojno odvisnost od njega — koadjutorja Nagla, ampak tudi po svoji obliki ovaja ta ukaz avktorja, ki čuti v sebi zavest avto-hrata-samodržca-potentata-diktatorja. Takov je bil Nagi v Trstu in takov je •a Dunaju... Jkaz Naglov odreja: 1. Da katoliki ne sni e jo snovati nikakega društva, ako niso prosili ordinarijat za dovoljenje. — 2. Brez dovoljenja ordinarijata ni smeti tudi nobenega društva razpustiti. — 3. Katoliška iruštva morajo redno vsako leto pošiljati •rdinarijatu poročila o svojem delovanju; tetotako tudi vse društvene publikacije, bilo tiskane, bilo hektografirane. — Župniki Morajo vsaj enkrat na leto kontrolirati društva in (seveda)... reportirati. — 5. teto morajo storiti tudi dekani povodom ka-nocičnih vizitacij. Take določbe dekretuje Naglov ukaz. Tako more govoriti le avtokrat, ki poleg stbe ne vidi sočloveka, ki mu je Bog tudi podelil zdrav razum in svobodno voljo, ampak vidi pod sabo le helote, ki se motajo pokoriti v pasji ponižnosti... Tudi svobodna katoliška društva hoče Nagi izjednačiti kongregacijam in strogo cerkvenim organizacijam; a člene teh društev, ki so hodili doslej — zvesti sicer svojemu verskemu naziranju — kakor svobodni možje po veliki cesti javnega življenja — hoče Nagi ukovati v spone, ki vežejo samo-stance v samostanih, kjer ni svobodne volje, ampak le brezpogojna pokorščina 1 Ali Naglov ukaz ovaja tudi navzgoraj naravnost PODLISTEK. Zvezdica. M. Ž. Slikica iz velikomestnega modernega življenja. Padal je sneg in se sproti talil. Velike, redke, snežne zvezdice so težko in leno padale k svojim očrnelim družicam na zemlji, vsa snežna lepota včerajšnjega dneva se je razpršila, kupi snega so bili umazani, drevesa pa so z nekakim zadoščenjem otresala s sebe mokri, že ne več lepi sneg. Po trotoarju je stopical slabo razpoloženi gospod Svetozar Sitnič. Neprijazno je gledal na vse, na kar je zaprl svoje oko ; prav globoko je imel nagubančeno svoje 4eIo, a ustnice stisnjene trdo, zoprno. „Kak-š«a krasota je to bila včeraj" — je mislil, fledajoč na sneg — „in danes ... Kakor po plesu: zvečer lesketajoče se, plesne •bleke, zjutraj ponošene, umazane cunje*. Slabo razpoložen človek j« revna, ža- neverjetno samovlastnost in samozavest, ki ne priznava nad seboj nobene avtoritete: ne le da si lasti pravice državne oblasti, ampak postavlja celo svojo predoblast drŽave na polju udruževanja. No to poslednje nas ne briga. To naj le obračunajo med seboj nadškof-koadjutor in oni faktorji, ki reprezentujejo in čuvajo državno oblast. Ali, kar najdrastičneje označuje nasilno, gospodovalno in brezobzirno narav bivšega škofa tržaško-koper-skega in sedanjega dunajskega koadjutorja, je dejstvo, da ne pozna nikacih obzirov niti do podrejene mu duhovščine. Vloga, ki jo v svojem proslulem ukazu odkazuje duhovščini, je več nego žaljiva: je poniževalna, in kar zahteva od nje, je kruto. Duhovščina se bo po Naglovem ukazu morala ponižati v ogleduhe in ovaduhe. A kruta je ta zahteva, ker bo vršenje te nečastne vloge ugledu duhovščine već škodilo, nego vsi liberalci in brezverci — ker bo med vernimi katoličani samimi kakor črv razjedalo zaupanje do duhovščine. Težko je razumeti tako brezobzirnost duhovnika do duhovnika in do — interesov cerkve. Težko je razumeti, kako morejo v višem cerkvenem pastirju tako prevladovati nasilni instinkti, da mu je čut ljubezni in obzirnosti povsem tuj in da smatra kakor edino sredstvo pastirovanja — trdo pest. Glavno glasilo socijalne demokracije, „Arbeiter Zeitung", je našlo v tem slučaju pravo besedo za razumevanje temperamenta Naglovega, ko piše: „Ljudje kova Naglo-vega, ki rabijo fanatizem kakor sredstvo za izvrševanje moči, so navadno v sveji notranjosti brez vsake vere in brez vsacega religijoznega čutstvovanja. Zato ne more presenetiti, da isti škofovski policijski edikt, ki naj bi najviše povzdignil vnanje pravice duhovščine, na poniževalen način zameče nravstveno dostojanstvo duhovskega stanu*. Zabeležili smo to sodbo socijalno-demokratičnega glasila, ker smo jo skoro v istih besedah čuli iz ust raznih odličnih mož in tudi duhovnikov, ko je Nagel še pastiroval v Trstu. Proti eventuvalnemu oporekanju, da navajamo sentenco ravno tacega notorično protiklerikalnega glasila, se moremo sklicevati na dejstvo, da je Naglov ukaz tudi med pristaši kiščansko-socijalne stranke in tudi med nižo duhovščino izzval tako ogorčenje, da sklicujejo javne protestne shode in sklepajo protestne resolucije. Duhovi na Dunaju so razjarjeni proti koadjutčrju Naglu. To dejstvo prinaša nam največe zadoščenje za vse napade in insinu-vacije, ki smo jih morali prestajati od izvestnih slovenskih strani, ker smo zavzeli stališče dosledne in odločne opozicije proti Naglovemu režimu v Trstu. Reakcija med verniki in duhovščino na Dunaju nam daja spričevalo, da je bila naša opozicija povsem opravičena ' v interesu cerkve in tudi do duhovščine in da smo branili le svobodo — ki je fundament človeškega dostojanstva — duhovščine pred tiranijo. Še eno zadoščenje nam je prinesla reakcija na Dunaju proti ukazu nadškofa in koadjutorja Nagla. Na nekem dunajskem shodu — ki nam je ravno na mislih — so govorniki posebno naglaŠali pogubnost početja, ki spravlja interes cerkve in vere v odvisnost od politike. To mnenje smo mi vedno zastopali, odkar se je v Slovencih začel tisti nesrečni takoimenovani „boj za načela". Pojmi so se začeli mešati, so rekli na Dunaju; mi pa pravimo, da ob tej zmešnjavi pojmov se politična stranka, ki je pritegnila verski Čut ljudstva kakor agi-tacijsko sredstvo, sicer debeli, ali resnični verski čut trpi neizmerno škodo. Je ljudij, ki žele storiti dobro, a delajo slabo. Z nadškofom Naglom je prišlo nasprotno: hotel je zlo, a je storil tudi dobro, ker je pripomogel, da so začeli bistriti pojmi in da so ljudje začeli — razmišljati. Prišlo nam je zadoščenje. Ljudsko štetje. Nesposobnost, ali namen? Na Dunaju in tudi po drugih mestih je že znano približno Število prebivalstva. Na Dunaju, ki Šteje desetkrat toliko prebivalstva nego Trst, je bilo celo štetje izvršeno v treh dneh, dočim so revizorji izvršili svoje ogromno delo v dveh dneh! j Ravno včeraj smo priobčili dopis, iz katerega je razvidno, da je n. pr. v občini j Marezige ljudsko štetje že popolnoma izvršeno. To v razsežni in raztrešeni kmetski občini, lqer so morali komisarji od hiše do hiše, in je moral vsak komisar napraviti po več kilometrov poti na dan, je vse to delo že izvršeno, tako, da so že znani natančni konečni rezultati, dočim se nam v Trstu še sanja ne o tem! Kako tudi, ko je še danes mnogo strank, ki niso dobile nikakih na-znanilnic, ko je še danes več hišnih gospodarjev, ki niso prejeli popisnih pol I Zato se mora nehote uriniti vprašanje: Ali je izvor temu zavlačevanju v nesposobnosti, ali je to namen ? Da so Italijani sploh slabi administratorji, je že stara znana stvar. Izgledov za to nahajamo na vseh koncih in krajih. Tako n. pr. pri raznih občinskih upravah, ki so se nahajale v rokah Italijanov, pri deželnem gospodarstvu v Istri in Gorici, pri naravnost Škandalozni občinski upravi v Trstu itd. Znano je dovolj, kako so Italijani upravljali. Dalmacijo, ki se še do danes ni opomogla od udarcev, ki so jej jih zadali nesposobni nekdanji italijanski administratorji. Vendar bi pretiravali administrativno nesposobnost naših Italijanov, kobi jej pripisovali vso to zavlačevanje ljudskega štetja. Če je bilo n. pr. možno v raztreseni kmetski občini, kakor je občina Marezige s tremi komisarji dovršiti že do danes vse delo, bilo bi se to temlaglje izvršilo v Trstu, ko bi pri vsem tem zavlačevanju ne bilo postranskih namenov. Poglejmo samo delo, ki je je bilo izvršiti v Marezigah, z onim v Trstu. V Marezigah so morali trije komisarji obhoditi občino, kjer je od ene periferije do druge po priliki tri ure hoda, ter sami popisati 3600 oseb, ki stanujejo v prilično 500 hišah. V Trstu so morali občinski sluge — katerih je cel legijon — samo razdeliti popisne pole po približno 10.000 hišah. Potem ko bi bili hišni gospodarji vrnili izpolnjene pole, bi bila naloga revizorjev — katerih je najela tržaška občina preko 100 — da so te pole pregledali in eventuelne pomanjkljivosti popravili ter izpolnili netočnosti. jasno je, da bi bilo moralo biti delo preje izvršeno v Trstu, nego v Marezigah. Žgodilo pa se je narobe. Zakaj ? Odgovor ni težak! Ko bi se bilo štetje izvršile točno in hitro, bi ne bilo časa za razne nečedne manipulacije, o katerih je „Edinost" že 14 dni polna... Glavni vzrok zavtačevanju je torej v namenu falzifikacije resničnega narodnostnega razmerja v tej občini. lostna prikazen. Kdo še ni nikdar bil slabo razpoložen, da bi ne mogel umeti reve in žalosti take prikazni? Toda, tudi slabo razpoloženje ima svoje stopinje in naš Svetozar Sitnič se je nahajal na njega najvišji stopnji. „Svetozar!" je začul naenkrat nežen glas. Nagubančil je še bolj svoje čelo pogledal nekoliko okoli sebe zlobnim pogledom, toda videl ni nikogar. Pričel je hitreje korakati. „Kaj ti je ?" mu je za šepetal isti glas uljudno. „Pusti me!" se je zadri Sitnič v odgovor neznanemu glasu. „Svetozare !" je pravil glas uljudno, ti si danes slabe volje". „Kaj te to briga?!" je zakrišal Sitnič, pojdi k vragu in hitro stopal dalje. Glasu ni več slišal v svoje zlobno zadovoljstvo in obrnil je svojo pozornost mimoidočim ljudem. Pred njim je šla dama z visoko privzdignjenimi krili, previdno ogibajoč se lužam. „Komedijantka!" je zarentačil Sitnič, „zastonj se trudiš le, da vidimo tvoje svileno spodnje krilce, tvoje traasparentne nogavice, in pa obilno mečo tvojih nog! Fuj !* Šel ie naglo mimo dame naprej, da je nebi moral gledati. Prišel je mimo izložnega okna delikatesne trgovine. Le tako mimogrede se je obrnil do okna, da bi videl, ali bo kaj nanj učinkovalo. Dobil je nekoliko barvnih uti-sov: rožnato lososovino, srebrne boke sardin, višnjevo kolo rocheforta, voskovo-žolto barvo jabolk — in naglim pogledom se obrnil na predebelega človeka, katerega oči so se blaženo obračale po izloženih delika-tesah, in čegar mastna usta so se stiskala v duševnem požiranju istih. „To naj bi bil človek!" je rekel Sitnič z gnjusom in odporom. „Zver je to v človeški podobi, ki sopiha in neprestano žre ; morda se s samim salom masti. Razlika je le ta, da je zver nekaj več nego ta-le človek, kajti cilj zveri je: žreti in s tem izpolnjuje zver svoj namen." Ko je bil Sitnič gotov s tem tolažečim samogovorom, je že davno prešel tolstega človeka, njegova fiziognomija pa se je spremenila po novih mislih, novih obrazih, ki jih je videl. Na rogn ulice je stalo zalo de- Nasilstva in falzifikacije brez konca in kraja. Dne 19. t. m. predpoludne je prišla v stanovanje nekega državnega uslužbenca v ulici Gatteri št. 38 neki človek, ki se je predstavil kakor števni komisar in nagovoril soprogo tega uslužbenca (njega samega ni bilo doma): „Saj govorite tudi italijanski!" Žena na to: Jaz govorim hrvatski, ker sem Hrvatica in tudi italijanski!" Na to on: „Podpišite mi torej tu, da govorite hrvatski in italijanski J" Žena ni umela manevra in je pcdpisala s svinčnikom moževo ime in priimek na drugi strani pole, a ni opazila, da je nje mož naznanilnico že podpisal na zadnji strani kakor mora biti. Izvabil jej je torej podpis na zvijačen način. Včeraj pa je šel mož na sekcijo v šolo y ulici Ferriera in je zahttval tam, naj mu pokažejo njegovo polo. In res so mu pokazali. Zahteval je odločno pojasnila, kako da so mogli izvabiti iz žene njegov podpis in je nagla-šal, da je veljaven samo njegov lastnoročni podpis, ker gospodar je on in ne žena. Elden uradnikov je me A na to cinično : „Bodite dobri, saj je ufce v redu /" (V redu seveda — kakor ga umevajo na magistratu, ki pa je za vse druge ljudi najnesramneja zloraba!) Državni uslužbenec je zahteval na to odločno, n£y mu da naznanilnico, da napravi novo! Potem zopet uzor funkcijonar: „Vi ste prefur\jozni, ker se preveč razgrevate. Novo naznanilnico napravimo že mi, vam ne treba druzega nego da podpišete!" To — uljudno ponudbo je stranka odklonila z opazko: „Hvala lepa! Kakor sem napravil prvo sam, tako napravim tudi drugo. Ne trebam Vas!" Na to so vprašali tudi navzočo ženo: „Ali ste vi to podpisali Ona na to: „Ne to ni moj podpis, ker jaz sem podpisala s svinčnikom in ne črnilom/" Mož je opetovano zahteval, naj mu vrnejo naznanilnico, ali brezvspešno, kajti vodja sekcije mu je odgovoril: „Tega ne morem dati iz rok, ker to je — uradni spis!" (O ti nebotično hinavstvo ! Saj smo že priobčili slučaj, ko so na magistratu izročili privatni osebi izpoli\jeno naznanilnico v svrho denuncijacije pri delodajalcu, o čemer bo še govora pred sodnijo ! Op. ured.) Jeden gospodov je še apostrofiral moža in ženo: „Saj ženske govorite ita-ljanski, kako hočete biti Hrvatje ? !u On na to: „V službi govorim v tistem jeziku, kakor potreba zahteva. Doma pa govorimo le hrvatski in to je naš občevalni jezik!" Slednjič je zahteval mož še ime onega komisarja, ali vodja sekcije mu ga ni hotel dati. No, vzlic temu se je interesiram stranki posrečilo doznati to ime, ki se glasi: Matteo Bercugli, a biva v ulici Madoninna št. 35. III. n. Tudi ta kričeči slučaj treba držati v evidinci. Neka Slovenka nam piše: Dne iy. t. m. zvečer je prišel revizor v hišo št. 15, III. nadst., v ulici Solitario. Tam stanujeta dva Italijana, sina — slovenske matere. Y tej družini služi Avgusta Štrukelj iz Čiginja pri Volčah. V prvotni poli je bil vpisan zanjo slovenski občevalni jezik. Potem pa jo mlajši sin vpričo revizorja zapisal za Italijanko, kar je tem veča zloraba, ker ona sedaj niti v Trstu ni, ampak na domu. Jaz sem protestirala proti temu. A revizrr mi je odgovoril, da služkinja mora poslušati svojega gospodarja — kakor da mu je za plačilo za pošteno delo prodala tudi svojo slovensko dušo. — Celo da je rekel, da, ako bi jo gospodar označil za Turkinjo, bi jo on — kletce. Da, prav zala je bila, res svežih ličic, krasnih oči, vitka, elastična. Oblečena je bila ceno in tenko, toda vendar tako, da je prihajalo do polne veljave vse njeno mlado dražestno telesce, "ki je gorelo želja po udobnosti in razkošju. Z njo je stal suh gospod distingovane zunanjosti. Po letih bi ji bH lahko trikrat oče, ali vsaj petkrat stric; po zunanjosti je bil on s prvega nadstropja palače, ona iz podstrešja. Po finem propadlem obrazu so se raztegale distingovane gube, a v malih očeh je bila velika brezsramnost. Zoprno je stisnila tenka usteca, dočim so njene male brezsramne oči bliskale iz mladega dražestnega telesa. Sitnič se je takorekoč zaustavil. „Beštija" ! je zasikal razburjen, mereč suhega gospoda z zaničevanjem. „Ubogo dekle 1" je zamrmral ob pogledu nanjo in na njeno lice, izražujoč tako prav jasno svoje slabo razpoloženje. Ta zaničujoči posmeh Sitnica ju je v tem trenotku neprijetno dirnil. Dekle pa je v „njegovem" distingovanem obličju zapazilo, kar je Sitnič že preje bil opazil in kar ga je razburilo; njej pa je to bilo v zadovoljstvo. (Pride še.) ttvocv« at knmit o stoji pristojnosti. Prvikrat le Oot|a priatatl sabo vojaško knjižico ia poročni Ust, a rekli so mu, da to ne velja. Hitel |e v tovarno po delavsko knjižico. Zopet so mu rekli, da tudi to ne velja. Da pa je bila to le Slona, s katero so hoteli iz Golje iztisniti nekaj dražega, je bilo takoj jasno. Vpraševati so ga namreč začeli, da-li zna italijanski? On jim je odgovoril, da zna tudi hrvatski in nemški, a vpisati da je smeti samo en občevala! jezik in ta da je zanj slovenski. Oporekali so mu tudi, zakaj da je ženi vpisal slovenski občevalni jezik, ko je vendar Hrvatica. Na to so jeli pritiskati nanj, naj dovoli, da vpišejo tudi italijanski. Temu pa se je on odločno uprl in podal izjavo — ki naj jo vzame na znanje tudi namestniki svetovalec — da na to sekcijo ne pride več, tudi če ga stokrat kličejo! Žalosten slučaj narodne nezavednosti. S Prošeka smo prejeli: Gosp. Štefan Lukša trdi v ponedeljski .Edinosti«, da je drzna laž, da bi bil on navedel za svoja 2 delavca italijanski kakor občevalni jezik, kar jemljemo velikim zadovoljstvom v znanje; vendar se hočemo pozneje prepričati, ako )e njegova izjava glede delavcev resnična. G. Lukša pa ni preklical, da ne bi bil zase, za ženo in sina navedel italijanski kakor občevalni jezik, o čemer kroži še vedno po Prošeku. Nadalje trdi, da nekdo piše o njem, ker mu da škodo, ki se je on boji, je sam izzval. Mi domačini Prosečani smo vsi Slovenci in nismo maščevalni; zahtevamo pa od domačina, da podaja glede občevalnega jezika resnične podatke ! To tem bolj od moža, Id nima potrebe, da bi se udaialma-gistratnim mahinacijam! — Naj bo Lukša uverjen, da zaradi svojega, rekli bi, nepremišljenega koraka, tudi pri magistra-tovcih ne bo užival spoštovanja. Mi pa bi se najbolj veselili, da nam gosp. Štefan dokaže, da nobeden člen njegove družine ni zapisan za Italijana! Ako se to zgodi, ni se mu bati, da bi trpel škodo, ne pri domačinih, ne pri drugih. Revizor, ki zna preklinjati! V hišo Ivana Marije Godine na Vrdelci št. 192 je prišel včeraj nek komisar, ter zahteval od žene — ki je bila sama doma — neka pojasnila. Ona je odgovarjala, kar je znala, a ker je zahteval od žene, da mu pove tudi kje mož dela, a ona ni vedela odgovoriti, je začel preklinjati: .p.... dio, p.... madonna, vi mi morate povedati!" Slučajno sta se nahajala v bližini gg. Vondraček in Stanko Godina mlajši, ki sta, ko sta začula krik, vstopila in vprašala, kaj to pomeni! Revizor je začel takoj groziti, da pokliče redarja ter pusti aretirati vseh. Slučajno je prišel redar, od katerega je revizor zahteval, da ima takoj aretirati vseh. Res so odšli vsi na policijski inšpektorat, kjer se je gospod revizor legitimiral. Rekel je, da pozna dobro gg. Stanka Godino ml. in Vondračka, na kar je službujoči uradnik malicijozno vprašal, če sta omenjena gospoda prijatelja ali sorodnika g. revizorja 1 Gg. Godina ml. in Vondraček sta se pa odločno zahvalila na take „sorte" prijateljstvu ali sorodstvu! Ko so gospodje in žena povedali vsak svoje, je hotel službujoči uradnik napraviti zapisnik. Revizor je pa tedaj rekel, da ni potreben, češ, pustimo na stran, saj ni vredno delati teh sitnosti! Tedaj pa je g. Vondraček zahteval, da se mora o celi stvari napraviti zapisnik! Tako se je tudi zgodilo! Zakaj se je ta imenitni revizor, ki se kliče Schirer, in ki zna tako pristno kala-brežki preklinjati, bal, da bi prišla gori opisana afera na zapisnik, nam bo jasno, ako povemo, da je tega gospoda naletel v sekciji v ulici Donatelo, ko je ravno hotel neko slovensko ženo prisiliti, da podpiše novo — seveda italijansko — naznanilnico. Sploh je pa o tem g. Schirerju znanih še več slučajev fabrikacije Italijanov. Križ za okno! K gospej Križman na Brandežiji je prišel revizor, ki je rekel, da manjka v nazna-nilnici eno okno, zato da treba napraviti Še en ME Predložil je ženi pisano aazaaafl-aico, na kateri je oaa — nič hudega sluteč — napravila križ, na mestu, katerega ji je pokazal revizor...! Kako so komisarja oprali! Rodbino Pahorjevo v ulici Geppa štv. 10 je počastil predvčerajšnjim mlad magistratov revizorček, Id se je lotil kar prevajati slovenski izpolnjeno naznanilnico. Ali gospa Pahorjeva mu je takoj odločno zabranila vsakoršno popravljanje in pri tretji besedi, ki jo je hotel vpisati, mu je posegla vmes, da ni mogel nadaljevati. G. revizorček je začel groziti in povzdigovati svoj glasek. No, naša poštena žena ravno tako, veleč: Naznanilnica je pravilno izpolnjena in nihče se je ne sme dotakniti. Ker ni mogel ne z lepa, ne z grda ničesar opraviti, je revizorček zagrozil, da pojde po redarje in je zapustil stanovanje. In res, ko kasneje gospe Pahoijeve ni bilo doma, se je povrnil isti revizorček z redarjem. Opravil seveda ni nič, ker ni bilo gospe. Včeraj popoludne je prišel v tretje zopet z redarjem in je oblastno ukazal, da mu mora — ker moža ni doma — ona odgovarjati na njegova vprašanja, ki jih bo on spisal v naznanilnico. Predstavljal se je v vseh možnih svojstvih in znan-stvih, da bi imponiraL Ali naše gospe Pa-horjeve ni mogef ugnati, da bi privolila tudi v najmanjše popravljanje slovenske naznanilnice. Ker tudi redar ni vedel, kaj naj stori v tej čudni situvaciji dveh oblastvenih možakov proti Šibki ženski, so jo ubrali vsi trije na policijski urad v ulici Caserma. — Mejpotoma je gospa zvabila spremljevalca v vežo „Narodnega doma-, kjer so nekateri prisotni gospodje takoj prav temeljito pojasnili revizorčku, kako nespametno ravna, ako zahteva od priproste žene taka pojasnila, za katera je on prav za prav plačan, da ugotovi resničnost napo-vedeb. In potem jih je vodila vse tri naprej na policijo, kjer je revizorček hotel oblastno nastopati in predstaviti gospo Pahorjevo kakor neubogljivo in trdovratno hudodelko proti njega vzvišenemu poslovanju. Ali tu je slabo naletel. Najprvo so zahtevali, da se tudi on legitimira, na kar je povedal obotavljaje se in sramožtjivo povedal, da je — dijak realke. Potem so ga vprašali, s kako pravico je klical redarje na pomoč proti slabotni ženski? In na to so ga poučili, da ga ni zakona, ki bi silil kogarsibodi do laških izpovedeb niti v laškem Trstu ne ! In slednjič so sestavili o vsem tem dolg protokol, katerega je moral revizorček podpisati. Razumel ga pa ni, ker je bil nemški sestavljen. In pred podpisom je vprašal ta g. magistratni komisar policijskega komisarja: Cosa i me vol arrestar? — Mari me hočete zapreti? Gospodje so to pomilovalno zanikali in ga posvarili, naj v bodoče pametneje postopa. In odšel je izpred naše odločne žene kakor — opran revizorček! _ Socialna demokracija in „Lega Nazionale". Trst, 26. jan. Obljubili smo, da prinesemo Članek istrskega socialnega demokrata g. Tuntarja v „Lavoratore" o delovanju Lege v Istri. Tudi g. Tuntar se v bistvu strinja z gosp. Pittonijem, da ima namreč ,Lega Nazionale" raznarodovalne namene in to posebno v Istri. Tu ni niti sledi o kakem širjenju italijanske kulture. Glejmo, kaj pravi o tem g. Tuntar, ki brezdvomno dobro pozna istrske razmere! V skoro vseh krajih, kjer je „Lega Nazionale" otvorila lastne šole, se branijo občine, upravljane sicer od Italijanov, a imajoče slovansko večino, preskrbeti slovanskim otrokom šole v njihovem materinem jeziku. Isti ljudje, Id so v nasprotju s temeljnimi državnimi zakoni in deželnim zakonom, odrekajo IjudskoŠolski pouk slovanskemu prebivalstvu na deželi; ravnoisti ljudje pa povspešujejo otvoritve „Leginih" šol med onim prebivalstvom. Naj se ne reče, da služijo te šole Italijanom, živečim na jezikovni meji, ker se dtraa H revizor — zapisal za Tnriri^j©! Dbaga ha-lijanstvo, ki mora na tak sramoten način loviti duše! Oh ta „občevalni jezik". Pred nami leži knjiga: „Cenni sommari nel censimento della popolazione a Trieste al 31. decembre 1900 (Skupni pregled o štetju prebivalstva Trsta dne 31. decembra 1900. Spisal dr. Friihbauer, izdal mestni magistrat tržaški). Knjiga navaja jako pregledno vspehe ljudskega štetja pred 10 leti. No, tu ni mesta, da bi razpravljali o drugih poglavjih, zanima nas pa poglavje „občevalni jezik". Dr. Fruhbauer omenja v uvodu tozadevnih ministerijalnih naredb o „občeval-nem jeziku". Potem pa govori dosledno le o italijanskem, nemškem in slovenskem elementu, ter dokazuje s številkami, kako slovenski element nazaduje toliko v mestu, kolikor v okolici! To vse seveda na podlagi občevalnega jezika t Imamo torej zopet jasen in neoporečen dokaz, da se poj m občevalnega jezika le zlorablja povodom ljudskega Štetja, v resnici pa umevajo vsi pod tem pojmom ugotovitev narodnosti. Tudi ena raznašalk „Edinosti" je postala Italijanka! Uršula vd. Dekleva, raznašalka „Edinosti", stanujoča na istrski ulici št. 4, je tudi z dvema otrokama vred zapisana za Italijanko I Nekega dne, ko nje ni bilo doma, je prišel neki človek, izprašal 17-letno deklico vse potrebne podatke ter zahteval potem, naj podpiše. Deklica ie podpisala, ne da bi znala, zakaj da gre. O občevalnem feziku ni mož ničesar doznal. Te dni je Dekleva Šele doznala, da je z otrokama vred zapisana za Italijanko! Avviso dAsta. Presso la ditta Antonio Vatovac N.o 506 si terra 1* incanto volontario di circa mezzo quintale di carta netta cioe stam-piglie di censimento pro 1911 e noti-ficazioni con istruzione con i rispettivi in-volti: marca originale det Comune. La carta fu depositata in temporanea custodia a tutta responsabilita dei signori depositanti incaricati per la distribuzione dei medesimi per il censimento. Essendoche i detti incaricati non si fe-eero piu vedere e il magazzlnaggio aumenta giornalmente, venne disposta la rispet-tiva vendita. — La merce puč esser visitata ogni giorno dalle ore 11 ant. fino a mezzogiorno. Prezzo di grida Corose 50, le quali andrano devolute a favore della Lega nazionale. LA SEZIONE D' INFORMAZIONI Guardiella 20 Gennaio 1911 N. N. mp. capoufficio. Nič ne glejte tako osupneno. To je razpis javne dražbe makulature iz — nedo-stavljenih naznanilnic pri sv. Ivanu. Stvar se je dogodila tako-le: Predvčerajšnjim so prišli v krčmo „pri Tonetu" pri sv. Ivanu tamošnji Slovenci. Pogovor se je seveda takoj zasukal na ljudsko Štetje. V ;ta pogovor se je vmešal tudi krčmar s pripombo: 9Saj imam jaz tam za sodom shranjen cel ovoj — kakih 500 — naznanilnico Gostje so ga prašali, naj prinese ta ovoj. In mož je res prinesel cel ovoj papirjev — bile so same naznanilnice in ovojne pole za ljudsko štetje. Potem pa je krčmar pripovedoval, da so kar na vozičku pripeljali „to robo" do Fedrigovca in tam oddajali. Enega teh ovojev (ki sem fa komaj držal v rokah, ker je tehtal kakih 0 kg), sta prinesla dva h krčmarju s prošnjo, naj ga spravi, dokler se ne vrnejo. Ali nikdo se ni povrnil!! Zato so se uvodoma omenjeni 3 Slovenci odločili za šalo, da napišejo uvodoma citirani razpis javne dražbe, ker gospodarjev ne bo več. To je: ■edostavljeni kup naznanilnic so dali — na kant z vsklicno ceno 50 K v korist — Lega nazionale. Kakor vidimo, prihaja ob vsem ogorčenju in vsej jezi radi nezaslišanih krivic tudi humor naših Ijudij do veljave! Mahinacije na sekciji v Rojann. Martin Golja, delavec v tovarni leda v Bark o vi j ah, je bil poklican na sekcijo v Rojanu s pozivom, naj prinese seboj do- PODLISTEK. Hotel Brabant Burka v treh dejanjih. — Spisal Albert No i s set (K današnji premieri v slov. gledališču.) Albert Noisset je še novinec v dramatični literatrri in njegov „Hotel Brabant* je njegovo prvo delo, s katerim pa si je že priboril častno mesto v francozki komediji. „Hotel Brabant" ni razposajena burka, polna neumnosti, temveč bolj fina francozka veseloigra. Značaji so bolj tipični, nego jih srečavamo povsod v francozkih igrah. Tudi pri izberi sujetov niso francozki komediografi bogve kako iznajdljivi; zadostuje jim malo par domačih scea, U ae lahko povsod dogajajo, in že je to dovolj za trodejansko komedijo. Pri Francozih velja geslo: „vse je tehnika". Z virtuoznostjo jongleura imajo oder v svoji oblasti. Tehniki in fini duhoviti dialog, nekaj predrznih, toda ne frivolnih scen — in komedija je gotova, vspeh je zagotovljen. Vse te lastnosti nahajamo na današnji premieri. Dialog blesteč, dovtipi duhoviti in pred vsem uzorna tehnika. „Hotel Brabant" je neke vrsti elegantnega hotela, v katerem se shajajo zaljubljeni parčki, elegantni lahkoživci in francozke kokote. Ministerski tajnik Paul Duflearj ima za ženo hčerko gospoda in gospe DrumonL Toda vsled nekega majhnega greha mu mama Dufleury ne dovoljuje več občevati z lastno mlado ženo. Paul je prišel na misel in se pismenu dogovori s svojo ženo, da pobegneta v hotel, kjer bosta lahko nemoteno v .Chambrć separeu" — večerjala. Na tam bazira vsa komedija. Tašča, ki misli, da njen zet vara njeno hčer, se poda v lov za mladim parčkom. Toda policija nima pravice, da bi pregledala separe, ker nima za to pravega vzroka. Mama je našla pred durima čevlje svoje hčerke in vtakne va-nje svojo vizitko. Tako bo imela jutri dokaz, da je njena hčerka bila v tem hotelu z nekim tujcem. Naslednjega dne preiskuje policija hišo. Moški si morajo sezuti čevlje in je res prefekt našel vizitko v Čevlju — zeta. Tašča je razočarana radi tolike nesramnosti, toda odpušča. Sploh igrata policija in zamenjavanje glavno vlogo tudi v tej komediji. Drugo dejanje, k) se godi v hotelu Brabant, je zelo težavno, ker se ob enem igra na treh krajih. Polno je še drugih veselih dogodbic v tej komediji in je pri premieri v Parizu lanskega leta komedija popolnoma vspela. Naše občinstvo, ki se rado zabava, se bo gotovo tudi nocoj izborno zabavalo. Leon DragatiaovtČ. T 4aa jaonvarja 1511 te, z malimi izjemami, aahajajo vse v škara] popolnoma slovanskem ozemlju ia ta v krajih, ki so bili po volilni geometriji za deželni zbor pridodeljeni Slovanom. Ce Ul slišali samo jezik, ki ga govore otroci, m-hajajoči v Legine šole, potem bi mi mo0M reči z dobro vero, ali so bile one šafe otvorjene za širjenje narodne kulture t Cela liberalni poslanec Bennati je moral v dežei-nozborskem zasedanju leta 1907. izjaviti, 4n 9ravno kraji, oblagodarjenl od Lege, nk» odgovorili pri državnozborsklh volitvah Affe« in pričakovanju stranke In je naravno. Kraji, „oblagodarjeni" (da rabimo besedo g. Bennatija) od „Lege Nazionale", so postali ali postajajo najba| goreča ognjišča slovanskega nacionalizma. Poslanci Laginja, Spinčič in Zuccon lakta* mirnim srcem pošiljajo ravnateljem „Lege" svoje vizitke z najprsrčnejšo zahvalo. Medtem, ko delovanje Lege med Slovani rWi take sadove (naj omenim, da je v Istri aatf 10.000 slovanskih otrok brez Šol), se nahaja v italijanskem delu pouk ljudskih otrok v Škandaloznih razmerah, kar je samo na ka-rist klerikalizma. Torej dragi Puecher: Sterilni poskus raznarodovanja in povspeševa-nje šovinizma in narodnega sovraštva — to je uspeh delovanja Lege med Slovaai. Zelo malo zanimanje za intelektuelni, ma-ralni in narodni razvoj: to je vspeh med Italijani. Puecher poreče morda, da je Lege že opustila svoje raznarodovalne namene. Žalibog, da tu ta trditev ne odgovarja ras-nici. Žalibog, pravim, ker ako bi stale stvari tako, kakor misli Puecher, bi se trni jaz veselil tega, ker bi bilo to v interes* naroda, proletarijata in socializma. „Lega Nazionale" ostaja enaka sami sebi. Kakar nadaljuje z razdeljevanjem svetih knjig ia podobic, kakor neguje katekizem še bof, nego javne ljudske Šole, tako otvarja se vedno, šole v slovanskih krajih. Zapreti je morala šolo v Rakiju in vidi, kaka se leto za letom manjša število otrok v drugih šolah. Tudi nedavno je otvorila Lega novo šolo v italijanskih — Brdih, ki ležja v sredi slovanskega ozemlja med Momja-nom, Oprtljem in Grožnjanom. Kakor vidimo torej, „Lega Nazionale" ne misli še opustiti raznarodovanja in ga danes tudi ne more opustiti, kjer je namen (v tem se popolnoma strinjam s sodrugom Pittonijem) nacionalizem in ne uspešno širjenje narodne kulture. Z grenko žalostjo mi je pred kratkim priznal eden odkritosrčnih italijanskih nacionalistov v Istri, ki je bil pov-speševatelj otvoritve neke Legine šole v slovanskem kraju, da so se njegovi nameai popolnoma ponesrečili in je pripomai, da je potrebna radikalna revizija Leginepi delovnega programa v zmislu, da bi obračali vso pozornost žalostnemu duševnesm stanju italijanskega ljudstva v Istri. In t« bi bilo potrebno še v veči meri tudi na Goriškem. A onega dne po reviziji pra-grama, ko bi bila dana tudi socijalističai stranki možnost podpirati Lego z vso vnemo, bi Lega nehala obstajati. Ubila bi j« nacionalistična buržoazija. Sklepam: Najboljše, kar morejo storili socialistični zastopniki, je to, da se vzdrža-jejo glasovanj za podporo Legi. Tako stališče bi odgovarjalo mišljenju socialističnega proletarijata, a bi obenem prepuščalo nacie-nalistom izključno odgovornost za Škodljive posledice, ki jih trpi naš narod radi zgrešene šolske politike „Lege Nazionale". Sodrug Josip Tuntar je še bolj pa-gumno, kakor g. Pittoni, povedal g. Pue-cherju, kaj misli o »Legi Nazionale". — Njegova kritika je naravnost uničevalna. Vendar se nam zdi g. Tuntar prevelik optimist, ko pravi, da »Lega Nazionale" ae doseza pri raznarodovanju zaželjenih uspehov. Narobe: oni otroci, ki prihajajo k njenih šot, postajajo najhujši slovanski nacionalisti. Ako bi bilo res tako, kakor trd« Tuntar, bi morali Legine šole blagoslovi jati. A temu ni tako. Legine šole so odtujite našemu narodu že tisoče duš, s katerimi se ponašajo Italijani. — Ako v zadnjem času* Lega ne doseza več onih uspehov, gre m to zasluga samo družbi sv. Cirila in Metoda, ker njene šole tvorijo močan in ediaa uspešen jez proti raznarodovalnemu deta Lege Nazionale. Le temu se moramo zahvaliti, da Legine šole v slovanskih krajfli ne uspevajo. Tudi mi smo mnenja, da se Lega ne bo izpremenila tako kmalu. Zato pa nam ne preostaja druzega, nego da vodimo proti nji boj brez pardona. In ako bomo smei v tem pravičnem boju računati na pa-moč socialnih demokratov, nas mora ta samo veseliti. Socialni demokratje, in zlasti gg. Pittoni in Tuntar, so nam s svojimi članki pbtrdili opravičenost tega boja. Pričakujemo zato, da bodo po tem uravnali svoje bodoče postopanje in da pokažejo s tem, da jim internacionalizem ni same OSTftEDNl BANKA ČESKYCH C D fl D IT CI CM PODRUŽNICA v TMTu OrU nI I LLLR :: p liha ml poiterossu 3. Ylo®nalnjiHce VA°/0 PremijeTe Tloge s1///* Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. TADIJE u KA7CIJE • - • MENJALNICA- ....... Uradna ura od 8. zjutraj do 7. zve&ar m afe fera; besede smo slišali, sedaj pričakujemo •4 aaše socialne demokracije dejanj. Sele pa teh jo bomo sodili Sestanek hrvatsko-slovenskih po-tv v istrskem deželnem zboru. Klub hrvatsko - slovenskih poslancev v istrskem deželnem zboru je v svoji seji dne fl. januarija 1911 v občinski dvorani na TO>toskem — čuvši poročilo svojih členov deželnega odbora o sedanjem položaju v deželi — storil nastopni zaključek: 1. Odobruje postopanje hrvatsko - slovenskih odbornikov ter jih poživlja, da vstrajajo na sedanji poti. 2. Proti nezakonitosti odobrenja občinskih proračunov v nekaterih italijanskih •btinah, ko je deželni odbor sporazumno z •amestništvom kršil jasno določbo § 42, tačka 2. deželnega reda, protestuje najodločneje. 3. Ozirom na ostalo rešenje proračunov za nekatere hrvatske in slovenske občine »aglaša samovoljo italijanskih odbornikov deželnega odbora ter konstatira nebrižnost c. k. namestništva v tem pogledu. 4. Dočim daja izraza prepričanju, da krvatsko - slovenski narod vspeŠno vzdrži torbo, ki mu jo je vsilil deželni odbor ob privoljenju cesarske vlade, si pridržuje spo-zaaumno s temi občinami ukreniti primerne korake v tej stvari. Dnevne novice. Državni zbor. Ker se koncem t. m. sesianejo delegacije v Budimpešti, bo zasedanje poslanske zbornice prekinjeno za sodem dni in sejpotem zopet otvori dne 5. februarja. Postopanje madjarskih oblastni] s Slovaki, iz Budimpešte poročajo: Slovaški Kovinar I. Oala Podumbierski iz Lopeje na Ogrskem je bil radi svojega članka v „Slovenskem TyždennikuM, v katerem se napada Škafa Parvy-a obsojen na 5 tednov zapora in K 130 globe. Stroški za avstroogrsko vojsko. — ^Pester Lloyd" javlja, da bo takoj ob otvoritvi delegacij na prvi seji mornariškega odbora poveljnik vojne mornarice predložil papolen program mornarice. Predvidjene potrebe mornarice za leto 1911 znašajo 312 mil in 600.000 kron. Ta svota se razdel na 4 leta. — Skupna vojska bo potrebovala 39 mil. K več nego minolega Domače vesti. Politično društvo „Edinost" ima juiri ob 3. uri popoludne odborovo sejo v „Slovanski čitalnici". Binerthova objektivnost, ki so je te aat polni vsi vladni listi, se že kaže v Trst in sicer v razpisih služeb — Šolskih slng na državnih šolah. — „Osservatore Triestino* objavlja te dni razpis dveh služeb šolskih slug na državni ljudski šoli v rt c i Fontana; in ker je glavna naloga teh Šol v Trstu impoitiranje nemških učiteljev v Trstu, ni čudno, če zdaj zahtevajo tudi t e m Š k e sluge! In res je znanje nem-šiiae pogoj za oddajo te službe; deželnih jezikov niti ne omenjajo! lika je torej tista slavna objektivnost! •ozdaj je pač bilo znano, da so na teh državnih šolah dobivali le nemški učitelji ■esta (če je pa kak Slovenec, ki so pa danes redki kakor bele vrane, dobil tam shđbo, ga zapostavljajo, da je groza), a slage so bili dozdaj vsi Slovenci. A zdaj kodo še ti Nemci! Bravo gospoda! Le hitro naročite dva todlna, da se število Nemcev poveča. Domačini pa lahko — odidejo v Ameriko! Latinska kultura — podivjala 11 — •asilo tukajšnjih neodrešencev „Indipen-deate" odobruje znani nastop dra. Veronese proti „znoreli" služkinji! Postavlja tega azor-moža za izgled ostalim irredentovcem, pozivajoč jih, da store tudi oni po receptu aiavnega dra. Veronese! S čašami naj bi — lako se glasi „Indipendentovo" blagovestje — pobijali vse one zblaznele slovenske atazkinje, ki si upajo priznati, da so Slo-vaake in ki nočejo prodati svoje narodnosti m košček lahonskega kruhka 1 Ta podivjana 4rahal ima, po vseh lopovščinah, ki so jih ia ki jih še uganjajo na našo škodo, še drzno itlo, da poživlja tržaške Italijane, naj zapade slovenska dekleta nazaj na Kras, od toder da so prišla v Trst, da se rešijo nevarnosti — smrti za gladom! Lahonska ali fetinska brutura je, kakor se vidi, na višku svoje tisočletne civilizacije 1 Ta nesramna ianda si upa tudi predbacivati nam, češ: glejte jih, kako sleparijo ter delajo na to, da U v Trstu zavladal — vsaj na papirju — *ovenski jezik! Večje podlosti, večje nesramnosti si človek ne more niti misliti) •kljub vsem tem naskokom steklih (oni trde, da so slovenske služkinje stekle!) frredentarjev, se mi ne strašimo in ne od-athamo, niti ko bi vedeli, da so irredentovci pokupili vse po dru. Veronese legitimirano ■srodno (najnovejše D orožje — čaše, z namenom, da jih razbijejo na glavah slovenskih služkinji Slovenske služkinje 1 Nasprotniki nas tftašajo smešiti, češ, da imamo edino za-dombo v Vas, v »steklih* služkinjah I Ho-% sramotiti aaa ia vaa> M aami niso vredni aiti aajzadaje sloveaske shtžki-1 nje! Zapomnimo si to divjanje! Zapomnite si te stekliše tudi vse ve slovanske družine in zapomnijo naj si to druhal tudi vse one mnogoštevilne laške dame, ki so iz poštenih in pridnih služkinj postale poštene soproge, poštene matere, s katerimi se ponaša mnogokateri tržaški Italijan. Proti boju s čašami in proti podivjanim steklišem moramo reagirati najenergičneje in to brez ozira in izbiranja orožja. Klin s klinom! — kakor oni z nami, tako mi žnjimi! Mi se ne strašimo! Mi ne izzivamo — dolžni smo pa braniti, kar nam lahoni napadajo in kradejo! Boj torej! In v tam boju stojmo mi vsi za enega in eden za vse! I Zlato uro je podaril g. Alojzij Povh, urar in zlatar pri Sv. Jakobu v ulici del Rivo, odboru šentjakobske mladine kakor prvo nagrado za najlepšo masko na maski-ranem plesu, pustno soboto. Zahvaljuje g Povha za dragoceno darilo, priporočamo ga toplo v obilo podporo. Ob enem prosi Šentjakobska mladina cenj. rodoljube, da bi blagovolili kaj darovati za srečkanje na tem plesu. Ker je čisti dobiček plesa določen v kulturne namene, upamo, da se marsikdo odzove temu vabilu. Eventuelne predmete sprejema tajnik R. Cotič v ul. Molin Piccolo Št. 8 (zaloga juž. sadja). Morebitni denarni prispevki naj se blagovolijo poslati na odbor Št - jakob. mladine, „Kons. društvo", Sv. fakob. Naši slovenski trgovci, priredijo letos dne 4. februvarja zopet svoj „Veliki trgovski plesu. Vsakemu obiskovalcu plesov bo gotovo še iz drugih let znano, kako prijetna in neprisiljena zabava je vedno vladala na teh prireditvah; zato tega ni treba še posebej povdarjati. Pripravljalni odbor je storil vse, da bo ples tudi letos na višini prejšnih let, ako ne prekosi celo vse dosedanje prireditve. — Zatorej pridite pogledat in uveijeni smo, da se bodete veselo in prijetno zabavali, zraven pa bodete imeli polno zavest, da ste pomogli onemu društvu, ki orje ledino in vrši neutrudno delo za napredek in izobrazbo naše trgovske mladine. Torej do svidenja dne 4. februarja! Sankališče na Bledu. Društvo za pospeševanje prometa tujcev na Bledu nam piše: Nabavili smo si sankališče iz vrh Straže proti jezeru, ki je čez pol kilometra dolgo in ima krasne kurve in lepo strmino ter miren izhod proti koncu proge. S proge je krasen razgled na jezero proti Julijskim alpam in Karavankam ter po blejski okolici. To sankališče so otvorili v nedeljo dne 15. januvarja t. 1. in je bilo prav izvrstno obiskano. Med raznimi domačini bilo je tudi tujcev iz Trsta, ki so se izborno zabavali in izjavili, da je ta proga zelo lepa ter se v tej dolžini, kakor je, prav lahko meri z sankališčem v Bohinjski Bistrici; da, rekli so celo, da je deloma lepši, o čemer pa prepuščamo sodbo tujcem. Sankališče gre večina po svetu po-sestnice vile Rosenberg, preblagorodne g.e Roze Vock, soproge c. k. notarja v Ljubljani, ki nam je dovolila rade volje rabo te proge, v kolikor zadevljenje svet. Na tem mestu jej izrekamo prav prisrčno hvalo. — To sankališče bo urejevalo društvo za povzdigo prometa tujcev na Bledu, ki bo računalo prav malo ustopnino za uporabo sankališča tako domačim, kakor tujcem. — Prav prijetna, posebno za vešče sankače je v sredi proge kurva, pri kateri se nevešči v sankanju prav pridno prebračajo, sevede v zabavo tam stoječim gledalcem. Mlado in staro, domače in tuje, vse se zabava in prepričani smo da bo vsak obiskovalec tega sankališča zadovoljen in vesel, ko obišče — Blejsko sankališče. — jezero Je že deloma zamrzneno in ko bo zanesljiv led pokrival Jezersko gladino, potem mislimo napraviti veliko zimsko veselico z godbo na ledu, kakor smo jo priredili pred nekaj leti in katere se Je udeležilo čez 800 ljudi. — Imeli smo vojaško godbo in izvoščeki so tujce vozili na saneh po kakor steklo gladkem ledu. — Tudi letos se misli to napraviti, seveda, ako nam bo vreme mOost-ljivo glede mraza in snega, kajti prav rado je tako, da, ko se misli napraviti lepo zimsko veselico, nam isto pokonča ali južno vreme, ali pa sneg, tako, da prav velikih nad ne stavljamo za zimski šport sami sebi v svrho povzigo tujskega prometa. PevakI zbor Glasbene Matice v Trstu, jutri v ponedeljek pevska vaja za ženski zbor. Moški zbor pa ima skupno vajo v torek. Začetek obakrat ob 8. uri. __Pevovodja. Ivan Klan trgovec. Sv. Ivan 628, (Trst) prlporote «U«i( oMlaitn svojo prodajalno v katari sa dobi vedno svaZa blago, raznovrstnih testenin kakor tudi „Peka tete«. Zaloga Istrskega vina In opola ter raznih likerjev v steklenicah vsa po najnižjih ceaah, tetna postrežba tudi na dom. — Skušajte se proprifett. ShWa edlmako* T[a SVOJI K SVOJIH! SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina Stav. 9 - Piazza Muova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. „ynia titta di fione«, Trst, Borzni trg št. 3. ■ ZALOGA SVILE IN BOMBAŽEVINE-- Bogat izbor monske svile. SVILA za bluze, črtana in škotska/ Popelin, Ciepe de Chine, Crepon in Peau da gant da sole za obleke itd. — Mancestereki ▼elvets, direkten uvoz. Soolaktn-Polnohoo M moattljo. Tovar. cene. Uzorci na deželo. Svile za obleke in jope po zelo SS" NIZKIH CENAH. Hlfr. FrJnkel (Delniška dražba) grst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana št 11 Podružnice: v LJubljani in v Zagrebu. Nobena razprodaja in nobena množino: blaga ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 fllijalk. — 1200 delavcev. PRIMER: Moški čevlji . od K T— do 18 Mtk\ čevlji . od K 6 50 do 18 Nizki ženski . od K 3, 3 80, 5, 7-50,10,13 Otroški čevlji. od K 2 — dalje. Galoše iz gum. od K4-—do8a— No debelo bi se dovolile razprodaje ie v nekaterih mestih Istre, Oortfke in Dalmacije. Črevlji Grodleor (Dell Prodajo se po zmernih O on €lh io • rebra I predmeti ievl ueildll In rabljeal, kup jeni n« javni dražbi. — Prejeaia se tudi v zaneae SSSLiB Trst, Via Barr. vecchia 8,1. nad., levo. STRUCHEL & JERITSCH TRST - Via Nnova — — (vogal ulice svete Kater ine) Velik izbor Kožuhov, fuštanja, srajc, odej, volnenega blaga, svile, raodercev, paj-čolanov, drobnarij. Vse po cenah da se nI bati konkurence. SIE 3E Jb BG Fratelli Rauber Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika irber* potrebščin za Čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. A rt uro Modricky Predajalaloa manufakturnoga b aga In drebnib predaetev, Trst, niloa Beivedere 32 Zaloga preSitih odej od K G"40 dahe, fine v satenu kron 9*— ; flanelaste kron 2*40; volnene kron 2*90 in dalje. Perilo po vsakovrstnih cenah. Platno za plahte, trliž in volna za matrace, žima iz rastlin in bombaž za pokrivala, fu&tanj debel, bel in barvnast Moški in ženski dežniki. Čepice, copate iz volne in svi'.e. Drobnarije popolen izbor --po ugodnih cenah. - Dr. AL Martinem Cesare Cosciancich koncesijonirani zobo-tchuik ordinira od 9.—1. in od 3.—6. Trst, Barriera vecchia 33 Telefon 1708. IL nad. Veliko skladišče klobukov dežnikev, bele in pisane srajce, izladsk. platna hhbhhhh žepnih rebcev, metkih nogavic itd. itd. jvw HHB K. CVENKELTr8t Oor8° 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna. Narodna trzoTlna. Narodna trgovina ■ ■■■I — Češka vzajemna zavarovalnica na življenje -s zadružni zavod ------ C, k priv. Prve češke vzajemne zavarovalnice ustanovljene L 1827 V Pragi LASTNA PALAČA, Ugodni pogoji. W Tarife po nizki ceni. Zahtevajte prospekt pri generalnem zastopu v Trstu ulica Squero Nuovo štev. 13, L nad. OB »t ra« IV. „KDBflMT* fe « V Trata, dne 22. jaeuv&rja 1911 Slovenska žganjarna A. Žitko Trst, ulioa Aoquedotto 9 priporoča »lavne«n občtDBtvn svojo žganjarno, y kateri se prodaja pijača prre vrste in po zmerni ceni. Vso vrsto likerjev runa, allvovoa, konjaka. DomaČi brinjevec in tropinovec. — POSEBNOST: razni zdravilni likerji. _1093 Pekarna in sladčičarna : Ivan Portnt.QllCir Tr8t' v,» Cavasa št 17 (na- rtfriUl-OU&ll/ sproti eodifeču). Zalagatelj drs-štva „Sedeti Cooperatlva fra Inpiegatl prlvat-" v Trstu. — Večkrat na dan svež kruh. Najfin. sladSčice Pcfiilja na dom. Prejema naročila za vsako pecivo. Velika zaloga moke Majdičeve in drugih prvih mlinov po n i z k. i ceni. _ Robert Cian, urar £££ prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Ivan Štrancer Sf£2S3E parketov z veliko zalogo istih vsakovrstne velikosti hrastovega in bukovega lesa. — TRST, Via Foscolo 9. 923 Ifloin C4nlfl mizarski mojster, Trst, ulica JUSip OlUlIa Belvedere v. 8 izvršuje vsakovrstna mizarska deia. Mlekarna Laak, plooolo 1. Podpisana naznanja Blav. občinstvu, da je preuzela na svoje ime dobroznanu mlekarnu Laak. Prodaje se Bvaki dan 8 ve že mleko iz gospodarske uprave LAAK. Bazna maslaca, najbolj 6i kruh iz Graca, zdravstveni kruh in vsakovrstne sladčice svaki dan sveže. Prodaja piva v steklenicah, ter vina I. vrste. Specialifcet kiselo mleko, bolgarsko Jookurt in Keflr. Priporoča Be Josefina Salomon. Skladišče žagovine ST'BSS posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje fn debelo?*500 Postrežba na dom. Pristni, dober brinjevec E6vdobi Lovrn Šibeniku v 5i§ki pri Ljubljani. pn 1681 InoSn Tsurap TrHt' alica Carpiaon it. 16. JDol|J I dVI/dl Pekarna in slaščičarna s podružnico v ulici Molin grande St. 9. Popolnoma na novo urejena. Svež kruh večkrat na dan. Postrežba točna na dom. 677 Franjo Makcvec št, 40. Priporoča slav. •bčicstvu svojo pekarno in aladfičičarno, v kateri se dobi večkrat na dan svež kruh in BladŠčice. Zaloga moke in likerov v steklenicah. Sprejemajo sa peciva vsake vjste. Postrežba tudi na dom. 869 Slovenci! Slovani! f°tžvt edino slovenske urarne in zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojim! Udani ALOJZIJ POVH._ P**inn«*nPO 86 mesnica TOMAŽA ZADNIKA rrijjuruoa v Trstu, Piazza S. Gaovanni štev. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsakovrstna perutnina in sveže meso. 717 Stara grška žganjarna v Trsta, Via Cavana 5. bira likvorjev ; specijalitete : gre sliva Tu se dobi bogata iz-rški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slfvovec in briski tropino-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. Slaščice in zapečend. Grika mastici iz Šija. — Se priporoča Andrej Antonopula. Pri t i I/a Kuhinjska oprava iz aluminija, K 60. I ri|ll\Cla Specijaliteta: predmeti za darove. — Umberto Cesca — Trst, via Caserma 11. 1864 po K 360 liter, pošiljam proti povzetju: večje množine po dogovoru. Za pristnosi jamčim. —- Leonhard Del — Linz Kazdrto. 80 Brinjevec |/0f UfJ MllloS Tret« Piana Ponterosso IVdli Vil. mlilc j g t. 6. Trgovina jestvin in kolonijah Zaloga sveč, mila in čistita ■v. Cirila in Metoda. Priporoča se v prid družbe Ivan Bidoveo. 1846 Prodajalnica ur Rojmund Bizjak Canpo S. Giaeomo 5. (slovenska hiša). - Velik irbor ur na sidro in za gospe. - Izbor verižic vsake vrste. - Budilniki E 2-30. Regulatorji Kron 20. Poprave po najzmernejih cenah. Vse vaše življenje je uničeno, ako trpite na revmatizmih, kili, ali nevralgiji in ako teh bolezni ne lečite. Najboljše sredstvo je v vsakem slučaju izborni in zdrav, priporočen COUTRHEUMAN (Besedni znak za menhoio satloy*lran ezkrakt kostanjev] izvleček pri trganju revmatizmu, nevralgiji m bolečinah radi cmrzline. &tg~~ 1 oevka 1 krono "VC Izdeluje se in glavna zaloga .. B. Fragnerjeva lekarni* .. ' c. k. dvorni zalagatelj Praga III., No. 203. Praga III., No. 203. Pri naprej posl. znesku K 1-50 z 1 cevko f "g Pri n . „ 5*— s 5 cevk {si« Pri „ „ , „ 9— e 10 cevk | £■ Pazite na loie preparata In izdelovatelja. ■ Zaloge v lekarnah. Vsi Slovenci v slovensko trgovino V. Dobansehek Trst ulica Giosue Carducci II Dovoljujem si svojim C. odjemalcem kakor si občinstvu uljuda« naznaniti, ker imam ie veliko zalogo zimskega blaga, in da bi zamogel istega v najkrajšem fiaau razprodati, odločil sem se prodajati vse blago po Jako tniianlh oonata, namreč 4O°|0 pod navadnimi cenami. V zalogi imam še najsibodi za močke ali de6ke obleke, PaltO, zimske jopice, Baglan, Ulstor, Jopice, hlače, povrinlke, Jopice, spodnjo hlafie, povrinlke, Joploo, sdodnje hlafie, srajce, nogavloe, rokavloe. Joploe itd. Veiika izbira vsakovrstnega blaga za moSke, i monture in hlače^ /.a delo, srajce, ovratniki, zapestnice, kravate, ščitniki, naramnice, eežniki itd. Lastna krojačnica. 252?^ ZŠ1*"■ DABlIiO dobi vsak, kdor kupi blaga v znesku čez K 10-—. Priporočajo se za blagohotno naklonjenost z velespoštovanjem V. D03ASCHEK «wm NOV GRAFIČNI ZAVOD #«w«> Marino Mattulich - Trst nlica delle Poste 10,1, n. (zraven fotografa 3erkiča) - TELEFON štev. 15-28. - Lastna tovarna pečatov iz gumija in klišejev. Tablice iz železa, utiskane iz cinka in ulitega brona. Črke iz stekla. Aparati za reprodukcijo trakov in blazinice za pisalne stroje vsakega zistema. Cene, da se ni bati konkurence. Mehanična delavnica *a popravljanje in čiščenje piaaln. strojev. R._ K\oUpežnihKWP šitoke p° L^SSTfSjNSS Umetni zobi v zlatu, kavčuku z ozobno ploščico ali brez nje po amerikanske m zt-stemu m po lastni patentirani metodi. Kroza XXX i* alata ali aluminija. XXX Plombe iz zlata, porcelana, srebra itd. vso po najmodernejib metodah. — Reguliranj« slabo zraslih zobov. — Izdiranje zobov XXXX brez vsake bolečine. XXXX AMERIKANSKI ZOBOZDRAVNIK Dr. LEOPOLD MRRCEK Trst, Corso štev. 17. •JUdOSlOV. Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaju, XX Berolin*. Lucernu in New-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop, j Dvanajstletna praksa na klinikah na Dunaja. XX Berolinu. Lucernu in New-Yorku. XX Ordinuje od 9.—1. in od 3.-6. pop. Popolne upeljove plinarn in vodovodov Instalacija acetilena Za okrepčila Itd. obrnit o se krstov na žganjarno AU GUSTO DELL' AOHOZ.O, f mtioi Rlborgo 1 ln nlloa Kaloanton 20, ki Ima ▼ zalogi vsakovrstna desertna vina, likerje, bombone ln slaičlce prve vrsto, posojajo v te namene preti povračilu ves potreben namizni servloe za vsako i te vilo povabljencev. Trst (Isola) - via Massimo d'Azeglo št. 3 — Telefon št. 1596. Glavni zastopnik tvrdke CARL FRANCKE, Bremen-Dunaj Napravila je že nad 300 popolnih plinaren za cela mesta. Na račun občin in najemščin amortizacije do 50 let. Brzojavke: Jesch - Gas Trsi NAJEMNICA NOVE PLINARNE V IZOLI. Novo pogrebno podjetje v Trstu Corso št.. 49 (vogal Piazza C. Goldoni) Telefon 1402 Popolnoma preskrbljeno z vso potrebno opravo za izvršitev « pogrebov vsak t ere ga razreda. Ima na izbero monomentalne ^ voze s steklom in električno razsvetljavo, Crno-zlate 13 črno-srebrne, belo-zlate itd. Prevaža mrliče na vse dele sveta. — Umetna oprava za postavljanje mrt vaških SOB in ODROV. Prodaja razne krste, sveče, vence iz umetni, svežih cvetlic, porcelane, perle, metala VSE MRTVAŠKE PREDMETE. -- Cene ugodne. Svetilke „T1TUS na gas in plin ill Podpisani priporoča Blav. občinatT« svojo trgovino jestvin ::: in špecijelno domačih ln blsrrliklh testenin, kakor tudi olje, moko, sir. VEDNO SVEŽE BLAGO IN PBVB VRSTE. Anton Jurca, Trst ulica Industria 55, vogal ulice Broletto. Zfljne,jMr_sMooijas8 Oglase (Inserate) treba naslovi]ati ne na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino na „InseratnI oddelek" nasesti lista ===== ali na Upravo. ===== Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in 2el6, da bodo isti točno uvrščeni. — — — — Edini sistem za razstavovelj, kateri popolnoma zamenja električno in plinovo razsvetljavo prihrani sc 50% dobička žrsaih sistemov, 10p sveč - 1 l/s zl stroškov na aro. Edina zaloga Gaspari & Michelich ulic.« felice Vesezian št 15-16, Trsi, Čelejon št 24-19. - Ceniki ti t MIKUS naznanja slavnemu občinstvu, da je sil-prl poleg svoje pekarne is slčideičarne na trga 8. Francests 7 tudi PROBAJ 1LNIC0 SLANINE v katerej se dobijo razni salami, SiJT, mast, praške in graške gnjatl ter gorke dunajske in kranj. klobase. Priporoča se za obilen obisk:. taloga dalmatinskega vini lui&i pridelek t Jesscic&k pri Omižu v mll«l ValdlriTO ftt. 17 (T*lof*m 1435) r kkttri prodaj« n» »slo in ▼sliko. — Kaćalje psfo«r»£ft iUt. •bčinetru stojo gostila® ^JJlMiri« BllM Vuu Bt. 11 is „li dratnlll dal»a«v ali« IlicMk« it. i. t katnih toči stoj« tU« Z. «fk Slovenci in Slovani Kadar kupuj si« pri tvrdluii katere oglaSa]o v „Edinosti** sklicujte se vedno na oglas v naiem listu, ker tako kod« znale dotICne tvrdke, da prf-naiajo oglasi, ki JIH uvrŠCajo v Edinosti, dobitek, in radi tega bodo uvrKale svoje oglase tudi v bodo?« v naSem listu. Za te bodete bolje postreZenl, zraven tega pa pomagate s tem ma-:: terijalno listu „Edinost" :: t J Rabite za streho vaših hiš !i tilMifr »T i .'---L- JJLL. ^ -.. -i- -^.'v J-, J. Glavno asetop&tvo in salona V, JASAH in drug., Trat, Via Sani*Ji 25 / V Trstu, 22. januvarja 1911. „EDINOST" st. 22 Stran V Zaslugam priznanje. (Dopis iz Dekani.) Poročali ste že v Vašem cenjenem listu, ia nas je zapustil naš velezaslužni gospod •adučitelj Iv^n Kuret in se preselil z vso svojo družino v Gorico. Zaradi bolezni je fcii stalno upokojen z dnem 1. nov. 1910. Ze!o nam je bilo žal, da nas je zapustil, kajti bival in deloval je med nami celih 18 let. Nismo več upali, da nas zopet kedaj obišče, kajti prihajala so nam poročila iz Gorice, da se slabo počuti. Toda glej! V soboto pred Božičem je bil že zopet v naši družbi, skoro popolnoma zdrav. Prišel je zopet v ljubljeni mu kraj, med drage mu jnance in prijatelje, pri katerih je ostal do 7. t. m. Kako ga presrčno ljubijo, visoko čislajo m kako so mu hvaležni Dekančani, posebno pa dekanski pevski zbor, o tem naj pričajo sledeče vrstice : Dne 6. t. m. zbral se je pevski zbor v v prostorih konsumnega društva v Dekanih k banketu, da čim dostojnejše proslavijo i.dhod g. nadučitelja Ivana Kureta. Na posebno povabilo so se udeležili banketa tudi jwečastiti g. župnik Anton Slamič, naš novi g. nadučitelj, starejšinje in mnogo drugega občinstva. Nekatere ugledne osebe, ki so bile tudi povabljene, se niso udeležile radi bolezni Redko je čuti o hvaležnosti — misliti bi bilo skoro, da hvaležnosti sploh ni več! A varali bi se. Kako so Dekančani kvaležni g. nadučitelju Kuretu, to so pokajali ta dan pri banketu. Koliko prisrčnih zahval, zdravije in ginljivih prizorov je bilo •ni večer, o tem ima utis le oni, ki je prisostvoval. Prvi je pozdravil in napil pevec Josip Toškan s prekrasnim govorom. Napil je stavljencu kakor vrlemu učitelju, ki je žrtvoval svoje ljubo zdravje, svoj najdražji zaklad, za izvrševanje svojega vzvišenega poklica. S svojo navdušenostjo za svoj ■arod je obvaroval mnogo mladine, da se ■i potujčila. A tudi mnogo njegovih učencev se je dvignilo na boljše stališče. Govornik je povdarjal tudi zasluge, ki se jih je stekel f. Kuret za narodno in cerkveno petje. Komu ne sega do srca lepa narodna pesem? Ako bi ne bilo g. Kureta, gotovo bi po Dekanih prepevali italijanske popevke. Njemu moramo biti hvaležni, da je v naši vasi slišati le narodno slovensko pesem, ki blaži srca in utrja značaj. Kar se pa tiče cerkvenega petja, priznati mora vsakdo, ki je je slišal v dekanski cerkvi, da ga daleč ■a okoli ni tako lepega. Govornik je tudi povdarjal, da, če bi bilo več sloge med njimi, bi se dalo doseči še marsikaj. Na to so pevci zapeli slavljencu najljubšo mu pesem, ki jo je sam komponirah Za prvim govornikom so še govorili drugi, ki so se mu najprisrčneje zahvaljevali in ga prosili, da bi jih še mnogokrat prišel obiskat v Dekani. V vznešenih besedah se je zahvaljeval g. Kuret vsej družbi, povdarjajoč, da mu ta prisrčni sestanek ne pride iz spomina in da se nas bo spominjal tudi, kadar ga ne bo aied nami. Verujemo g. slavljencu, ko je rekel, da mu niso cvetele rožice, a da se mu zdi, da je danes obsut z najlepšimi cvetkami ljubezni svojih nepozabnih mu pevcev in prijateljev. Ginljiv je bil prizor, ko je g. Kuret napil vsakemu pevcu posebej. Marsikatero oko je bilo rosno tople mu hvale in hvaležnosti. Naslednjega dne so zastopniki pevskega zbora in g. župnik spremili g. Kureta do postaje, I^er so se vnovič prisrčno poslovil i. Gospodu Kuretu in njegovi cenjeni inriini kličemo: Na veselo svidenje! Bog Vas živi! }fova pogodba vlade s parobrodno družbo „Dalmatia" Sporočili smo že, da je v seji zbornice poslancev dne 17. januarja minister za trgovino predložil zakonski načrt, ki se tiče sklepa plovbene in poštne pogodbe z del-msko plovbeno družbo „Dalmatia*. Iz dotičnega uradnega obvestila po-SMemljemo : „Dalmatia" se je leta 1909 iz konsor-eija, ki so mu pripadale ladjedelnice Sera-ia Topič in dr, v Visu, brata Rismondo v Makarski, Pio Negri in dr. v Šibeniku In „Zaratina" v Zadru, spremenila v delniško dražbo, ki sta se jej pridružila avstrijski Uovd in skupina Splječanov. Poslovanje dnube je bilo doslej tako neugodno, da je bla sanacija vsega podjetja nujno potrebna. Družba je torej na svojem občnem zboiu dne 28. novembra 1910 sklenila z vlado dogovorjen kompleks sanacijskih ukrepov, ki obstoje v glavnem na eni strani v odkol-hovanju delniškega kapitala za 30 od sto, na dragi strani pa v sklepu nove pogodbe z vlado. V tej pogodbi je določeno podjetju povISanje dosedanje subvencije za 100.000 K v letu 1911 in 150.000 K v nadaljnih na-Sudbenih letih. Kakor povračilo za to zvišanje subvencije si je država izgovorila Inttnzivneji vpliv dribve na skupno poslovanje družbe, ki pritaja do izraza posebno v spremenjenih sMataritnih dofotilih glede dražbine aprave, kakor tudi v določeni ingerenci glede službenega obrata. Podrobna določila nove pogodbe se tičejo: načrta plovbenih prog, kvalitete ladij in strokovnjaškega preiskavanja istih, tarifov, poštne službe, državnega nadzorstva, znakov protipogodbenosti voženj in konvencionalnih glob, ustanovitve fonda, militaričnih obveznosti, dobe pogodbe in uravnavanja pristojbin. Dosedanji dogovor kakor dogovor s pošto je bil sklenjen administrativnim potom, dočim načrt nove pogodbe stavlja v ospredje tudi plovbeno-politične interese. Za šolsko stavbo pri sv. Jakobu Y Trstu. Za stavbo Šole pri sv. Jakobu so plačali za drugo polovico prosinca t. 1. „Drob-tinarji" 31. in 32. tedenski prispevek 8 K 80 stot. Protidrobtinar pa 10 K rednega prispevka za prosinec in 36 stotink zamudnih obresti. Stalna skupina CM. Drobtinarjev je z današnjim prispevkom prekoračila prvih 100 K skupnega prispevka in blagajnik skupine porablja to priliko za sledeče poročilo. Sku- j pina se je ustanovila dne 31. 5. 1910; ob-: stoji iz rodoljubov, ki so se zavezali plače-] vati za vsakega pol meseca vnaprej po 20 stot. prispevka za gradnjo nove družbine šole pri sv. Jakobu. Drobtinarjev je sedaj 44. Njih število je rastlo od 16 1910, od pol do pol meseca, takole: 13, 21, 23, 24, 24, 24, 27, 30, 32, 38, 38, 38, 38, 42, 44, 44. Vsota teh Števil je 500; redni tedenski prispevki „Drobtinarske skupineu znašajo torej s konce m t. m. ravno K 100 —. Izrednih prispevkov je bilo ob raznih prilikah K 3 20, tako, da se je nabralo do danes vsega skupaj K 103*20. Ob tej priliki moramo omeniti tudi drugo stalno skupino, t. j. .,prva uradniška skupina", ki je začela prispevati v marcu 1910 z vsoto K 40 34 na mesec. Redni mesečni prispevek te skupine je bil največji: 42-67 K, najmanjši pa 39 84 K, tako, da je ta skupina nabrala do vštetega prosinca 1911 451-72 K. Želeti je, da bi se ustanovile še druge take skupine. Stvar ne zahteva velikih žrtev, kajti 20 stot. na mesec človek lahko pogreša, a 50 takih prispevkov tvori mesečno 10 K. Rojaki, na delo! „Lepa naša domovina v slikali". Poznan hrvatski raziskovalec in marljivi tajnik družbe „Braće hrvatskega Zmaja", učitelj in urednik strokovnega lista „Škola", g. Stjepan Širola, pripravlja izdajo velikega in krasnega albuna pod gornjim naslovom, v katerem hoče v sliki in besedi pokazati lepote in krasote hrvatskih dežel. V ta namen prosi slavno občinstvo, da bi mu iz vsakega kraja hrvatske domovine doposlali vsaj po eno ilustrovano razglednico, ki bi jih on dal uvrstiti v ta album. To je plemenita misel, vredna take male žrtve od vsakega rodoljuba. Posebno bi trebalo to storiti iz naše male, široki javnosti še premalo poznane Istre, da tudi ona zavzame dostojen obseg v velikem okvirju „naše lepe domovine4*. Razglednice naj se izvole po-[ šiljati uredništvu lista „ Škola" v Zagrebu, Trenkova ulica. Delniška glavnica : K 60 milijonov. Reservni in varnost-::: ni zaklad: ::: K 16 milijonov. Centrala t Pran, Ustanovljena L 1868. PODRUŽNICE: Brnu Budjevicah Iglavl Krakovu Lvovu Moravski Ostravi Olomucu Pardubicah Plznju Prostjejovu Taboru Dunaju, Herreng. 12 Filialka ZIVNOSTENSKE BANKE v Trstu toS TELEFON štev. 21-57. :: Izvršuje vse bančne posie. :: Obrestuje vloge na JL nI VLOŽNI KNJIŽICI P° ^ |o na tekočem računu po dogovoru. Kur »nje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papiije in blago. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje promese za vsa žrebania. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih. Sprejema BORZNA NAROČILA Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. giiiaiiiiiiaiiiiuHui *■ ■ '•*»:'» »•• rr:r.riwiiii.«irji*r'in.i:|...i^ mmiui«Mit[tuuiiiii»:i«twma. »ru n » r«i i , I1'1 »' »• »Ji« ,• " » ........................... fctft.Cl.tMUlolttJ'J.* 1*41* M..III»M>f M.M>r »II! M,M I ,,' 2 s 3 II p. n. j i : I Dobropoznana MANUFAKTURNA TRGOVINA A Zafred ki je bila že 30 let na Korzu štev. 20 se je dne 24. avgusta preselila v ULICO NUOVA štev. 36 (nasproti lekarne Zanetti. Nadejam se, da me cenjeno občinstvo tudi v novih prostorih s svojim obiskom kar najobilneje počasti zagotovljajoč najtočnejšo in naj-solidnejšo postrežbo z novim izbornim blago n. Priporočujoč se z odličnim spoštovanjem A. ZAFRED. aUSiUMHlillOtSTtoMmillRI IIIHI llnlll-l II I IIH i II M:« II l>l'l>| l't>l< Hllil.l.l lil.lll « I t I I II I i i i i i i i i n i i i i i i i i i i t i i i l il t i i br ■ :*iM»iixWM.ii)Wlt'Uiiiii ■imrini.niaKii.u .i.u .1 J;:Lbl>u.i ;i ji.'iW!Mi»j ll i kl LJ.u.uji t u i t i. i i m. j i i t im.i i i t 111111 t 1 1 t 1 tuš Kdor odpotuje naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Air Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY ! MLUVI ČEŠKI! v Kina-Vi \WSrmvaHi P3 fjEUOC Trpežnost Eternita. Po naredbi „Zveze" avstrijskih ognjegascev in pod upravo dunajskega « »nu.«*.« gasilskega poveljnika, nadzornika za požare, g. Edvarda Milllerja, se je 30. listopa m. 1. napravil poskus, da se prepriča, kateri od rasnih materialov, n porabljenih za pokrivanje streh, se najbolje ustavlja ognju Pri tem poskusu se je sestavilo službeno izvestje od izvedencev, pred katerimi so se poskusu podvrgli sledeči materijali : opeka raznih oblik, Eternit, naravni skriljevec, plošče iz cementa, zacinkana Železna pločevina in lepenka (aslaltirani karton). Od teh materijalov je bila najprej uničena od ogqja lepenka (asfaltirani karton), zatem je popokal naravni skriljevec: za njim so padle, potem ko je zgorel strešnik, vsled svoje velike specifične teže plošče iz cementa Za njimi je sledil krov z opeko, a do zadnjega je ostala streha, krita z Eternitom na oni strani, Iger je bil Eternit položen povrh desk. Na strani strehe, na kateri je Eternit bil položen povrh strešnih desk, je ostal cel, če tudi je strešnica vsa zgorela, ter je edino ta del strehe in pa oni, ki je bil krit z začinjeno železno pločevino, se ustavljal vplivu ognja do konca. Ko je bil ogenj pogašen, je bila železna pločevina zgubana, ni pa izgubila zveze na previtm koncih. Nekoliko dni prei napravljeni poskusi z Eternitom novega proizvoda v Sch.ndorfu pri VOckla-brucku je imel isri uspeh. Naravni skriljevec in Eternit prejšnjega proizvoda popokali so pod vplivom notranjega oanja, ali zaeno se je opazilo, da so mali deli Eternita, ki so odskočili, obstojali iz tenkih, lahkih in le toplih pločic, ki niso nevarne niti za osebe, ki so stale v bližini, niti ne morejo provzročiti, da se požar razširi. Za preizkušnje vztrajnost naravnega skrili e v ca 4n Eternita proti padajočim iskram, so bile dotične strehe pokrite a razžaljenimi in gorečimi drvi, s slamo itd. Deset minut so bili podvrženi vplivu ogi^ja, a ko se je ogeqj pogasil, opazilo se je, da so plošče naravnega skrije v ca povsem uničena, dočim se je na Eternitu opazilo, m to v sredini, da ste samo dve plošči počile, a razpoke niso segale niti do roba plošč. Zveza teh plošč je bila tako močna, da so popokale 6e-le, ko se jih je vrglo večkrat ob zemjjo. Gori navedeno izveske prihaja do zaključka, da se pokrivanje streh z Eternitom in z železno pločevino more pred vsem priporočali, ker so po gori opisanem poekoaa zelo vztrajni proti vplivu ognja in zelo lahki. V tem izvesku se ie spominja za oblo zidov lesnega cemente, ki je želo vstrqjen onju, dočim M las ntodu v vodn niti ni^manje mogel Marljati ognja za bolehne in rekonvalescente Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec ii ojačuje tudi organizem Priporočeno od najalovečih zdravnikov v vseh slučajih, kadar se je treba po bolezni ojačiti. Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in s nad 6000 zdravniškimi spričevali. Izborni okus. V Izborni okus. Lekarna Serravallo - Trst ACDAr* A O DA \T avtonz. delavnica mehanična in elektrotčna e JDUuAK OC oAIN Vla Gaetano Donizettl štev. 5 - Trst Prevzema dela, uvedbe in poprave. Zdravniški aparati; stroji na par, motorji na plin in bencin, sesalke, priprave za kuhanje, moto ikli in bicikli, kakor tudi vsakovrstno delo mehanično elektična luč, motorji, žeijali, dvigalniki, hišni zvonci, telefoni, strelovodi, potrebščine za sve-tiljke kakor tudi vsakovrstno električno delo. Informacije zastonj, Cene jako nizke. Cenenizke j|JJ Alt© bregjconki^^ Velika zaloga z manifakturnim blagom ulio« Naova it. 3e, vogal oh 1. Laiiaro, o podnualoo aL 0, Lauaro I al dovoljuje obvestiti rtavao obSasNa ta rroje otnjene ode—1m, da je Jake pomnoiiia »vejo lofo kakor UM povečala piiHii itH " ^huiaieo ■ON T fObl V obeh prodajal ni cah dobiva ae z k te, 4a a I kembala, jktoe craaki aa Vvffie ia Mttiull TEUKANSKI IZBOB BJMJuST«A^^^flTSt Bitefttt ZilTIVl IN KABOOH1B TRAKOV ZA. DBTO*VTOE SVAKI. Kupljeno bla^o, katero sludajno nI u^aJeUo. aa aamanja ali pa aa vma danat braz nllcaklh zadrtkov. FMkttett ta ae yropiltetL Svoji k tvojim 1 Mlikov. krojainira Svoji k svojim ! Avgust Stolar TRST - Vla della Poste štev. 12,1. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNĆ POŠTE) IZURSOJE USflROURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) ii nam. Diforme. • MareOe»iirrttio točna. - Delo solUno, Stran VI »EDINOST« št 22. V Trsta, dme 22. januarja 1911 Pekama in sladščičarna ■■ Vekoslav Pestelj TRST, Via Sndustria 684, TRST Kruh svež trikrat na dan. - Zaloga moke prve vrste. Vsakovrstne konfe-taire. — Likeri in vino v steklenicah. Postrežba tudi na dom. I i Norberto Nachtigall Trst, ulica Nuova 41, Trst (PALAČA • SALEM) Zaloga in zastopstvo zelo ugledne švicarsket o varne. Vsakovrstne ure, žepne ure od 5 kron dalje. Budilniki od K 2-40 dalje. Zlatnina se prodaja po ugodnih cenah. Skladišče oglja m drv M. RIBARIĆ TRST, ulica Squero nuovo 15. nasproti glavne pošte. Telefon 2599. Nova podružnica s ulica S. Michele 16. — Telefon 2273. Velika prilika!!! Odprl sem v Trstu v ulici Commerciale 3 svojo prodajalno z zgotovljenim! oblekami as moške in ŽenBke. Prodajal bom tudi maje in no-govice, perilo vsake vrste in manufakturno blago. Imam veliko zalogo črevljev za moške, žen»ke in •troke. Solidna postrežba. CENE JASO NIZKE. Priporoča se G. HAMtf£R. Hotel Trabesinger Velikovška cesta št 5 se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe. snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. Za zabavo služi KEGLJIŠČE, P° rim' zakurjeno. — Po leti sediš na SENČ- - NATEM VRTU. -- V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slov. družbo, posebno v sredah zvečer. Velike dvorane za shode in veselice. Lastnik: IV/IN HILLONI«. ] Tvrdka vstanovijena leta 1877. ■■V.fZV/JKZ.a Schnabl & 0° Succ. - Trst (Inženir G, Franc & J. Kra-iz) Urad: nlioa Nioclo Maohiavolli št. 32. Skladišča: ulica Gioachino Rossini, Naslov ca bntojavke : „Universum" — Trat Telefona: urad: St. 14-09. — SkladiSčei St. 61. Prodajajo po zmernih conah 5 Sesaljke za vino la vodo oa traaaaiisijo In na roko. Cevi vsak* "«ta za oapeljavo vode, pllaa ln pare. Pipe, guaralcije Id teholćel predmeti vsake vrste. Motorji, stroji In kotil na paro. — Priporočajo svoj tehnični urad za Izdelovanje In oskrblienje vsakovrstnih strojev za obrt ---OtBlU zastonj.--- i ALEKS. FRAffC MAYER - TRST žgaMica kawe TELEFON 1743. Najbolju vir ma dobivanje ptsfiono kav* V Trstu, dno .22 jammurja 1911. .MDUfOST" it. 22. Stran TU. 4 4 4 # I* F F TRST # # dP UP đ M : Ignnzio Potocnig: na Togaln ulice Riborp in Beccberie. opozarja svoje cenjene odjemalce, da je dobil oovo poilljatev s* ilmiko sezono. Obleke, suknje, ranglani, alatri ta moške in deč IzBSA na debelo ia drobno PRAVE KONKURENČ. CENE GRENČINA PLANINA lastni pridelek Trst, ulica Up Foscolo 33, Telefon 11-: IVAN KRŽE Trst - Piazza S. Giovanni St. Zalog; Cebror in kac kuhinjskih in kletarskih potrebdčbt od lesa in pletenin, fikafov, brent Cebror in kad, sodčekov, lopat, reSet, sit in vaake-i vrstnih koSev, jerbasev in metel ter mnogo drugih t to stroko spadajo- PnnAKAA9 svojo trgo-i Čih predmetov. — ■ ■ IpvFI Uv« vino s ku-, hinjako posodo vsake vrste bodi od porcelana, ranija emaila, koBi&erja ali cinka, nadalje pasamanterje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, zemljeaa in stekleno posodo zavino. Odlikovana delavnica In zaloga sedloyja in potnih predmetov ( ^ FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. IO. J »■■■IliiSliBBiVIiiEliiffHBaBH Fran Uatovec Trst, ul. San Maurizio 3 priporoča slav. občinstvu svojo veliko zalog-o oglja „kock" kamenitega itd. : drva za peči in štedilnike : (spargherd) ter petrolja. Pravi In pristni najboljši xa čiščenje ln :: :: krepeauje krvi :: :: SIRUP FMLIANO tvrdke profesorja ERNESTO PAGLIANO (lastna hiša) Oalata San Marco 4. ■■■■ Odlikovan a velik« diplomo alate kolajne, mednarodne raistave ▼ Milana 1906, svetovne razstave ▼ Bnenot-Airesn 1910. NaS Sirup Psglis* no ae prodisja t bolj9*h lekarnah monarhije. lati jo iadelan strogo po originalnem recepta ianajditolja pok. prof. PAGLIANO. 8VABILO! I Naana-njamo, da olmsmo n i k s k s skapnosti s ravno tako imenovanimi tvrdkami, ter opozarjamo in svarimo p. n. odjemalce na Škodljive ponaredbe. informacije in naročbe ■7etujsmo, da ae obrne vsakdo t Kespelj. Silja se colnine prosto aa vso Avstro-Ograko potom naSih saloinikov. — ss^sr" Gospod Harfo Laos, Trst Stran VITI. „EDINOST- št. 22. V TrBtn, dne 22 januvarja 1911 Ajdovo moko pristne domačo priporočam. CENE ZMERNE, postavljam franko v trgovino. FRANC KALAN SkoQaloka štev. 6. Najboljšega češkega izvora CENE : GOSJEGA (0°^ :: PERESA : : ZA POSTELJE. - 1 kg rujavih dobrih sćesanih 2 kg E S- 40, boljiih K 8-80, belih 4 E, belih • puhom E 5-10, 1 kg belih najfinejših sćesa-n!h E 6-40 in E 8,1 klg samega C ha rnjar 6 E in 7 E, bele Sne 10 E. najfinejl puh s prs 12 Pri naroćitri 5 kg franko. Izgotovljene postelje rude-fega, modrega, belega ali rumeueca * gostonitnega NaokiDga, 1 odeja 180 cm dol^a ln 120 cm filroka b 2 podrzglavjemn po 80 cm dolgima in 60 Širokima, napolnjenima z novim, rivi m zelo trpe ini m, mehkim posteljnim perjem Eron 16. Polopemice 20 E ; pernice 24 E ; posamezne race 10 E, IS, 14 E in 16 E; blazioe 3 E, 3 E 50 in 4 E; pernico 200 cm dolge, 140 cm Široke 13 E, 14 E 70, 17 E 80 in 31 E; blazine t>0 cm dolge, 70 cm Široke 4 E 60, 5 E 20, 5 E 70 ; spodnje pernice ■ trdnega, drtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm Široke, 12 K 80, 14 E 80. PoSilja se po povxetja od 13 kron dalje franko. — Premena dovoljena, rt nepripravno denar nazaj. Nttanfni ceniki gratis ln traoko. S. BENISCH Y Desclraiz Si. 765 Srnama Ceohy, 2 do 4 K zaslužka dnevno ln stalno »e pridobi, ako se prevzame lahko pletenje na dom. Samo moj stroj za hitro pletenje „PATENTHEBEL" Ima trpeine, jeklene dele, plete zanesljivo nogovice, modne in Športne artikelne. Predsnaaje nepotrebno. StroSkl za nabavo nizki. Pismena garancija za stalao zaposlenje. Neodvisna eksistenca. Prospekt brezplačno. Podjetje zrn povspeievanje domače obrti, trgov. i! o uran o*0 KARL W0LF, Wien MARIAHILF IfELKENGASSE Ko. 1. — Prima bombaž ca pletenje najcene e* — Krojačnica : Andrej Lazar HI Trst, ulica Valdirivo štev. 27,1, n ¥ w W je preskrbljena s pristnim angleškim bla-OOO 80m zadnje mode v veliki izberi in izdeluje vsako vratno obleko po najnov. kroju. Zmerne cene. Ugodni pogoji plačevanja — jfilek. <£ukež koncesijonirani zoMehnik Jrsf, Via fluova 13 ordinuje od 9.—12. 2.-5. VAŽNO ZA TSAKE&A ! POZOR ! ! (jusfavojtfarcoSC. Trst, ulica Coroneo ste 45, Trst TELEFON štev. 19SO Velika zaloga navadnega stekla, omsgle-uega Jn za urez. Veliki izbor predate to t za lekarne ln mirodilnice. Porcelanasta ln zemljena lončevina, ocakllnc, steklenlne itd. Velike množine predmetov iz steklenine in porcelana. Lastni zavod za barvanje in okrašenje porcelana. Cene, da se ni bati konkurence. - Na zahtevo se pošlje cenik zastonj. - Dopisovanje v slovenskem jezlkn. OMENJENA tvrdka, edina le troke v Trstu, priporoča se vsem slo-— vanskim trgovcem. Vaša dolžnost je obraniti zdravje za-se, za ' ,ožino in poklic. Zatorej uporabljajte takoj pri vsakem kašlju, kataru itd. zdravniško priporočene in okusne THIMOMEL SCIL/E ki pomiri kašelj in zabrani vsako oboljenje. r11 n ti if^p—ii —i Izdelovatelj in glavna zaloga : B. FRAGNER-jeva Lekarna : c. ki. dvorni zalagatelj PRAGA III., No. 203 Prosimo povprašajte svojega zdrovvnika Steklenica 2 20 K. Po pošti franko Ako se pofilje naprej 2 00. 3 steklenice K 7. ako m polije naprej, 10 stoki. K 20, ako se polije napr. Pazite aa imt preparata bi izdelovatelja, kakor tadl ZNAMO VARSTVA Zaloge 9 lekarnah. Najnovejša iznajdba! Brez vsake konkurence! !Pa.thefon edini perfektni govoreči aparat brez igle Garantirani aparat za 5 let od K 45'— napre. Dvsjtis clošče (25 centimetrov) „ 250 „ Ovo na plošče (28 centimetrov) n 4*50 „ Velik izbor slovenskih, hrvatskih itd. plošč. — Katalogi gratis in fr&nko „PATHEFOSM", Trst, Copso St. 26 k A UTORIZO VANA TRŽAŠK. POSREDOVALCA Acquedotto 9, 1. nadstropje Giorgio Illich, Trst Zavod za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin in zemljiS posojil na hipoteke, posta vitve, stanovanj, vil, zalog ia trgovin. Sprej3mlje se uprava nepremičnin. Restauracija FINDINB Trst, Via Cologna II Vsako jiedeljo in praznik Prodajafnica manufakturn. blaga i Enrico de Franceschi Vstop 50 stotink, po 8. uri 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Točne ure prodam ! Cmilio jiSIltr ! P aaja^iedaejia ia sajataraji« pr-v --—t dijalalaa v v TRSTt? vle Mitnm, 9fflocv* f; j jeiakjTiibe&a { verižic, zlatih In srebraj nih ur, kako? tuc6,! stenskih «r vsak« vrste i & 5 6 & i (S (S Trst, 10 ulica deUa Poste št vogal ulice Valdirivo) VELIKA I2BERA bonbaževlne, trliža, fušta-nja, vttaeoega blaga, izdelanega moškega in žeoakega perila in drobnih predmetov po najzmernejših cenah. 301G0 & Comp., Trst — Via Farneto štev. 42 — žalana čira • Parmezan. Eman-»aioga Sira« thaller iz Švice, salam, špeh, mast, kokuman, peveroni, razne jsstvine v konservi, sardine v sodih itd. itd. naum m khhu; Hernuangifci Trecca Barriera vecchia. šter. 8 inta Tsliko zalogo mrtvaških p^edmato^ VENCI "Hi •?d porcelana in biserov vezanih z iae-5«no žico, od umetnih cvetic s trat kov: in oapisi. Silkz B2 psrcelacastili pbščah n Ift]aižj« keakuicSns osno. Oj. KRASA & Co. l>fp.» n.nllro rabio »ii n m i n nnraTnn U Prva praška reklamna in opravna tvorniea v Pragi Bogato tovarniško skladišče za vezan reklamnih vrvic ?zanje paketov. — GLAVNO ZASTOPSTVO S SKLADIŠČEM S DGOMli Trst trsScorcola 4 2 U Telefon Stv. 11-70. || nBGr* Odprla se je nova trgovina g 8 STRUKEL & SEU - TRST e |B Via Saii Antoaia štev. 12 II 81 Drobnarije Igrače in potrebščine za potovanje. - VELIK IZBOR perila, ovratnikov, SI ^INAIlfttJE CENE. zapestnic, ovratnic, srajc itd. NAJNIŽJE CENEjg j)ružb£m0 toaletno milo M; h?risl ^.rila i« METODA !?bj? ^RUZBIsv.Ljubljani. jft.sr "z^iti J ^ll^a'ct«. -IPMLI tRflDtt ttSMO "ERUŽ8ENE SVEČE " "Stearinove:: Zahtevajte določno v vseh trgovinah! Zastopnik je in glavno zalogo ima g. ? f-VekosiaVl' Plesničar Trst, ulica Giulia št. 29, Trst V restauraciji „Al IMFflfO" Trst - Ulica Squero nuovo 17. Danes KONCERT PROSTI VSTOP- n ii ii mu mi i—ii i i i 1 i iiiij ::: 50 000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo K 7 50 POZOR! Radi tega, ker ni moglo veliko velikih tvrdk plačevati svojih rafianov, se je meni naročilo veliko množino čevljev zelo pod ceno spraviti na trg in v denar. Jaz prodajam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev na zaveso, it rujavega ali Črnega usaja, galoširanih, spred s Kapicami, z močno nabitimi usnjenimi podplati, zelo elegantnih, naj-noveja fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari mr stanejo le kron 7 50. ^m Pošilja se po poštnem povzetju. H. SPINGARN, SCHOH-EXPOR? — KRAKOVO štev. 240 —as Dovoljeno je menjati in tudi denar nazaj. ■■■■■BMaMBBMMMaMBIMaa.i-ilt; hliu Petar Vetnić, Trst (za cerkvijo sv. Jakoba) priporoča svojo gostilno „ALLA FORTUNA". - Toči se pravo dalmatinsko vino lastnega pridelka iz Šibenika. Pivo prve vrste in izborna domača kuhinja. 0000 M Priznano nizke, stolne cene. Kapajte obleke samo u frgovini BOHINEC & COMP. Via delle Zorti 2 Trst Via S. Zmm 17 (Vogal za cerkvijo sv. Antona novega) Velikanska zaloga vsakovrstnih oblek, površnikov, sukenj In kožuhov ZA GOSPODE in DEČKE. — NAJNOVEJŠE In NAJMODERNEJŠE v jopicah, mantllah, Oblekah Itd, ZA DAME In DEKLICE. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. 55550 Solidna In točna postrežba. Priporočamo našim gospodinjam pravi r^^KCKOV: pridatek iz zagrebške tovarne. TmMLf. V Vrstu, dm* 22. jaanr&rja 1911 »KDIKOSTc ft. SS Biran K Odhajanje in prihajanje Tlakov od 1. oktobra naprej. smi t* p r ! h • 4, eilmit »dkod ao nuua}«D! p* indij«a evr*p«Jak«m 6m. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marži o) 5.1t 6 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.5 i 0 d« Poreča in medpostaje. S.OOJfl do Gorice (in Ajdovščine). 7.99 b «k>rica—(Ajdovščina) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin. 7.34 • Herpelje— Divača—Dunaj. 8.11 • Gorica—Jesenice—Celovec—Dun»j. 9 0« • Herpelje—Pola. 9.12 M Le do Bnj (in medpostaje). 1.06 0 Gorica—( Ajdo vfičina)—Jesenice—Celovec, ■J.tt M Koper—Bnj e—Poreč. 3^40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4AŠ 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pola. g Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.1© • Le do Bnj (in medpostsje). 7.22 • Opčine—Gorica (Ajdovščina;. 315) 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pola. *"f3 b Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec-Linec - Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Bero lin. 10.3» 0 ©orica—Jesenice—Beljak—Inomost— Mo-"""" nakovo. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.14 • Boršfc— Herpelje—Divača. Gorica (m medpostaje). Prihod v Trst. 5.47 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona- kova, Inomosi.3. Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.20 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.32 0 Iz Bnj (in medpo* jj). 8&1 b Iz Bero lin a, Dr- dan, Prage, Linoa, Du-_ naja, Celovc., Beljaka, Jesenic, 0K>rioe. (in Ajdovščine). 9.53 0 Iz Pula (iz Rovinja). 1015 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.15 b Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medposta 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorioe - (Ajdovščine) Berlina, Draždaa. Prage Dunaja. 3.35 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 4.40 0 Iz Bnj in medpostaj. 6.45 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7.02 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 73h b Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Du-- naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.4f> 0 Iz Poreča in me-^poftaj. 10.23 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačo). 11.10 0 Iz Dunaja, oeiovca, Beljaka, Gorice. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 5.48 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.40 0 Iz Divače Herpelj in medpostaj. II Peter Zettinig trgovina čevljev. - Zalagate!] c. kr. deželnega žardarmerijskega poveljstva TR8T - ulica Giosue Canducci št. 40 Nizke cene. gčšr* Delo solidno in trajno H Prevzemajo ae dela po mori fina In tndi priprosta. || H Sprejemajo se tudi vsakovrstni čevlji v popravljanje. || C. kr. prlv. Riunione Adriatica di Sicurt* OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak I.N 9.11 111.M Južna zelezniea. Odkod iz Trsta (Piazza della Stazione) 5.48 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čedad in B do Konninn (Cormons) preko NabreŽine. «.20 O do Gorice preko Nabrežine. 7.5» B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagreb, Badias-pe5*o. 3.26 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 3.00 O preko Kormina v Videm ia dalje ia 0 preko Tržiča v Cervinjan. 9.56 O ▼ Ljubljane, Dunaj, Zagreb, Budimpešte. 12.10 O ▼ Kormin in Videm. 28.40 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.a O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.1* O v Kormin (se zvezo ▼ AjdoviČino) Videna. Milan itd. 4.00 O t Ljubljano, Dunaj, Reko. B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reke. B preko Červinjana v Benetke, Milan, Rim preko Kormina v Videm. B v Kormin in Italijo. B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 0 v Kormin (se zvezo v červinjan). tj .gg O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeSto-OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 0.45 O do Kormina in mej postaj. J.6 6 0 de Nabrežine in mej postaj. Prihod v Trst. 5.15 O z Dunaja, BndimpeKte. S.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostende ia Lendona. 7.48 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.53 B iz Italije preko Kormina in Mabrefin«. 9.25 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.25 O z Dunaja, Ljabljane in Reke. .10 40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Červinjana. II.30 0 iz Italije preko Kormina in NabreŽine. O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2JM O iz Italije preko Červinjana in Bivia. O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.85 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 7.07 O iz Italije preko Červinjana in Nabrežine, 7.46 O iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 0.85 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.05 B z Dunaja in Budimpešte. 11.00 0 Vidma preko ^Kormina in Bivia i« » ii Italije preko Červinjana. OB N EDELJAH IN PRAZNIKIH : 10.35 O iz Nabrežine in mejpostaj. . 11.50 O iz Kormina in mejpostej. OPAZKE. Mastne Številke značijo popoludne. O «= osebni vlak; B = brzovlak. Banka pSlavija.' sprejme pod prav ugodnimi pogoji več poslovačev za življenski oddelek, potem za oddelek zavarovanja proti požaru in konečno za oddelek zavarovanja proti vlom- skej tatvini. Reilektantje naj se obračajo do generalnega zastopa banke „Slavlja" v Ljubljani. Kdor hoče imeti svetlo in likano perilo naj se obrne na zavod F. Samokez ^v ulico Gecilia 14. pritličje. Tel. 22-69. „ OM1M0 M in Milno Mo v Skednju registrovana zadruga z neomejenim jamatvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, 5. februarja 1911. ob 2. uri popoldne v društveni krčmi št. 182. DXEra BED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in nasveti. i. Volitev novega odbora. ODBOR. Uradnik : oženjen, 34 let star, izvežban v vseh pisarniških poslih, samostojen koreepondent, bilancir itd. vešč več jezikov s 14-letno prakso §9" išče služb© pri posojilnici ali občini, kot aolicitator, korespondent, knjigovodja. Položi kavcijo. — Ponudbe pod „URADNIK" na „Inscratni oddelek Edinosti-. ZilLOffl VIN ulica Fieta štev. 13 Točijo se Bristna vina za flrnžm rafto istrska in dalmatinska Iz n»jboij$ih kleti. Istrsko po stot. 72. Dalmatinsko črno Opollo po 80 stotink. Udani Adolf Haiper. Ako hočete imeti mw dober Gramofon vprašajte vedno ZllIlfTlkO „A N G E L J" ki delaje perfektno a navadnimi jeklenimi iglami. Ne dajte ie opehariti od gotovih novih sistemov, ki nikdar ne dosežejo zaželjenega uspeha. Predno kupite lpi.0&6e obiščite edino le TržaškPgrafični zavod - Trst Piazza della Borsa št 13,1. nad. - Telefon 742 ki olajfiaje plačilne pogoje. — CENIKI ZASTONJ Mehanična delavnica in poprave gramofonov. Tovarna pečatov iz kavčukov, številk in hišnih tablic, pisalnih miz, stekla, na-Nizke cene. pisov itd. Nizke cene. i Zdravilno pivo (dvojnega kvasa) „SVETI ŠTEFAN" Zdravniki-profesoiji Cervelli, GarzilJi, Caasini, Fiore in Mandni is Rima, zdravnik Lizza iz Nea-polja ter &e več drugih so izjavili, da je to pivo ne samo izvrstnega okusa, ampak tadi koristno m nervozne ia anemične la vrtan tega. za koavalesoeate la matere, ki dojijo. Prodaja se v boljših prodajalnah jestvin. Zaloga : y rstu, vla Valdirivo št. 32. - Telefon St. 2201 Zalog* v Gorici prt gg. A. A F. Anderwa!d, Corao O. Verdi 32. (A) V odlikovani cevljarnici I ^ O. SCUBICH: = ulica Giosue Carducci štev. 15 Tffii v vseh barvah za razne kostime 91avnica in rezervni zakladi društva glasom zz^ttcccocc-^31. decembra 1909. cccccz^****^ Zadružna glavni :a (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,000M Sezervni zakladi dobičkov .... . 10,100.000 „ zaklad proti vpadanj« vrednostij javaih efektov • • • , 2,23S.CSfr Rezervni zaklad premij za savjetovanja .............121.M0.6fii Savarovnja na iivljeuje v veljavi 31. decembra 1909 ...... 435,9«. 1 »t izplačane Škode v vseh oddelkih od ustanovitve druStva [1838—1900] , 669,Mfr.»ti Društvo sprejema po jako ugodnih pogoji ca varovanja proti požaru, streli, škodi vsled raaatreib iomo kakor tudi prevozov po suhem in morja; iklepa pogodbe za zavarovanje življenja po rasno* vratnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive si življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokou. Domača zavarovalna družba •vv _ —= isce =—= sposobne posredovalce in akviziterje za zavarvvarjje proti Škodi po požaru in na življenje pod ugodnimi pogoji z »panjem na stalno službo. Pismene ponudbe naj se pošljejo na Inseratni odd. Edinosti pod „Nadzornik" 222 mmm Edina slovenska ■■ knjigoveznica ANTON REPENŠEK, Trst Ul. Cedila 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta in fina dela s3t po konkurenčnih cena Pogreb, društvo „Arimatej"vBarkovljali vabi svoje člane na redni občni zbor ki se bo vrSil v nedeljo, 29. januvarja 1911 ob 1. in pol uri popoludne v dvorani „Narodaeg* -. ■■ ■ doma" v Barkovljah. DNEVNI RED: 1) Nagovor predsednika. 2) Predloženje letnih računov. 3) Posamezni predlogi in nasveti. 4) Volitev blagajnika (namesto pokojneg-a Matije Škabarja). ODBOR. po cenah brez konkurence od 5 K dalje. -7.. ~ _."»rs-. UMETNI ZOBJE Plombiranja sobov obov Isrei vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zoba! ithoik - TRST - olio« doili CSas^rmTi fit. 13, II, n. Dr.J.Čermak : zobozdra^ik leno 6Q gospica kot v?gojiteijica k dvema delo I/O DO klicama v starosti 6 do 8 let, ki je vešča slovenščina nemščine, tfasovirja, ter dobra pevka. Gospodične vešče francoščine imajo prednask-Kaslov pove Inseratni oddelek Edinoati pod 5tev. 1. p 60STILNA Filiale del PIccolo Pappažallo .. ulica Ghega 13 Točijo se najfinejša istrska in dalmatinska vina: Črno po 96 stot. Belo prastaro po Kron 112. Za eružine 8 stotink mani. O Domača kuhinja prirejena z naravnimi sredstvi. :::: Izključena margarina „MDDffOST" itof. tV Vrsto, dne decembra 1911 Slovenke, iztesti ufe slafttsje, odele-Ute se današnjega predavanja v zavodu sv. Nikolaja v obilnem Številu. Državni uredniki in uradniki driavnih infczaic imajo danes ob 11. uri dopoludne v gledališču »Eden* javen shod z dnevnim mdom: Pristaniška doklada. Jernej Turezer danes popoludne ob 4. tiri zadnjikrat v sezoni. Hotel Brabant, velika burka, danes ob 5. uri zvečer. Gosp. Rajner nastopi danes zvečer v prekrasni vlogi. Veliki planinski ples. Po mestu so že razširjeni plakati za veliki planinski ples. Edor jih je videl, je gotovo obstal, da si •gleda impozantne sive vrhove visocih planin itd. Plakat, napravljen v žanru reklame, Je izdelan v trotisku v slov. litogr. zavodu v Ljubljani na podlagi risbe g. Si. D. Ob tej priliki so naprošena vsa družtva posamezniki itd., ki jim je bil ta plakat doposlan, da ga razobesijo javno in vidno. Jubilejni ples „Slovanske Citaln?cea v Trstu. Priprave za ta ples, ki obeta biti aden najlepših v letošnjem predpustu, so v polnem teku. Pomnoženi odbor in njegovi •dseki delajo z največjo marljivostjo, da bo prireditev čim sijajnejša. Osnoval se je, kakor smo že poročali, tudi častni odbor gospodov in dam, katerih imena priobčimo prihodnjič. Ples se vrši v sredo, 1. februarja, ob 9. uri zvečer v veliki dvorani „Narodnega doma* in igra pri njem vojaški orkester 97. pešpolka. Čisti dobiček plesa je namenjen stavbenemu skladu za novo Ciril-Me-todovo šolo pri sv. Jakobu. Strašen fln alkoholizma. Ubojstvo ln samomor. Agencija paroplovne družbe »Dalmatia" ima svoj urad v ulici sv. Jurja št. 2. Isti ima več sob, glavno sobi loči stena iz šip v dva dela, za uradnike in za občinstvo. Sinoči okoiu 6. ure se je g. Hektor Peritz star 30 let, ravnatelj omenjene agen- ravno nahajal pri telefonu, v sobici poleg glavne sobe, ko je prav tja vstopil Ino Robba, star 35 let, oženjen in oče •trok, družabnik tvrdke Arrneritsch, ki ima podjetje za nakladanje in razkladanje pri parni kih paroplovne družbe „Dalmatie". Kmalu za njim je vstopil tudi poveljnik psrnika .Jazon" kap. Nikola Gamulin. V tem se je slišalo Peritza zakričati: ,Ne ■ganjaj nikakih Šal! Deni strani revolver." Takoj za tem sta zadonela dva strela. Uradnik Hieronim Carlin je ves prestrašen hitel v sobico za telefon, ali skoraj istočasno, ko je stopil notri, je zadonel ketji strel. Videlo se je tedaj, kako je Carlin urno hitel ven iz one sobice, vstopil v oddelek za uradnike, ves zbegan preplezal steno s šipami, in tekel na ulico, l^er se je zvrnil na tla — v sredi luže krvi. « Mnogo ljudi je priteklo okoiu njega. Maštalo je grozno vrvenje, ljudje so hiteli v asodepolno sobico, kjer je Peritz ležal mrtev na tleh ranjen od krogle na srčni sirani. Poleg njega je ležalo drugo truplo: Kobba, ki se je bil med tem sam ustrelil, sproživši revolver v usta. Držal je še v veki velik Browning-revolver. Carlin pa je imel leva pljuča prestreljena. Kako je nastala ta grozna tragedija? Jako težko je rekonstruirati ves čin in vse se naslanja le na domnevanja. Peritz je »ii mož, ki je bil pri vseh svojih znancih priljubljen radi njegove dobrosrčnosti in jovijalnosti. Robba je bil znan alkoholist in |eko razburljivega značaja. Domneva se, da je Robba vstopil v mri lokal precej pijan, da bi govoril s ftmitzem. Bržkone se je iz neznanih razlogov raz-fmril, kakor |e že to bilo po njegovem zna-inja in je potegnil revolver in hote ali nehote istočasno sprožil orožje. Krogla je takoj ubila nesrečnega Pe-^tza. Ko se je uradnik Carlin prikazal, je ftobba morda mislil, da ga hoče aretirati, fcrikone se je tudi nahajal že v takem stanju razburjenja, sličnemu norosti in je kar slepo ustrelil ie enkrat in smrtno ranil Csrlisa. Uvidevši pa kaj je storil, je pomeril erožje tudi proti sebi in si tako končal »ljenje. Oni pomorski kapitan, ki je bil bržkone prisoten tragičnemu prizoru, je kar izginil ki ga niso mogli najti do pozne ure. Trupli Peritza in Robbe so prepeljali v mrtvašnico pri sv. Justu, ranjenca pa v bolnišnico, kjer visi med življenjem in smrtjo. Na lice mesta je prišla sodna komisija, mnogo policijskih uradnikov in redarjev. Zunaj na ulici se je pa nabralo ogromno Hevilo ljudi.__ ETriaika mala kronika. Z vkradenlm jagnjetom na hrbtu po ulici. — Na trgu sv. Frančiška je bil včeraj aretiran mož, ki je nosil na hrbtu zaklano jagnje. Njegov tovariš, ki je hodil poleg njega, jo je brž pobrisal, ko je videl, 4a se približuje redar. |agnje sta oba možakarja v kradla z nekega voza, namenjenega ss mesnico Polacco. — Aretiranec Peter Medved, star 26 let, dninar iz Gorice, se* je opravičeval, Čei, da mu je pobegli mof naroČil, naj ponese jaj|nje v neko go- stilno v ulici Sv. Fn Verjeli pa mu niso nič in spravili so ga luknjo. Vkradenl cinkasti vrčL Po nabrežju Cardotti je Šel 25-letni dninar Ivan Reja in mirno nosa osem cinkastih vrčev. Redar ga Si ustavil in prišlo je na dan, da se je tu o za tatvino.) — Vrči so bil) vkra-deni tvrdki za kuhinjske potrebščine v ul. Bellini. Coprnica v kletki. V ul. Media št. 10 so včeraj zasačili 32-letno Heleno Sonc, mater štirih otrok, Id je .metala karte" in je tako od neumnih babnic izvabila veliko denarja. — Radi otrok so jo izpustili na svobodo. Loterijske številke, izžrebane dne 21. januvarja: Dunaj 34 37 16 31 56 Gradec 78 49 64 25 20 Koledar in vreme. — Danes: 3 ned. po sv. 3 kraljih. Sv. Družina. — Jutri: Vincenc muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- S * Cels. — Vfeme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Zmerni vetrovi. V začetku lepo, potem motno. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Danes se ponovi Pucdni-jeva opera „Manon Lescaut". Ta teden bo premijera ruske opere „Boris Godunov". POL. ROSSETTI. Cirkus, dve predstavi. EDEN. Danes (dve varijetetn! predstavi. Nafte gledališče. Danes ob 4. uri popoludne sloveča delavska drama „JEBNEJ TUBAZEB", ali Štrajk barvarjev. Ker je ta igra tako lepa in pestra v vsem svojem razvoju, smemo pač pričakovati danes popoludne največega obiska, kakor ga igra res tudi zasluži. Danes ob 8. zvečer pa nad vse lepa burka „HOTEL BRABANT**. Ta igra, lepa, zaokrožena, zabavna in >oIna humorja ter satira — nas vodi v Drijazno hišo, odkoder za koprnim o v živahen hotel, da se nadivimo in nasmejemo vsem, ki tu nastopajo. Enako se smejemo živahnemu očetu, pustolovskemu zetu, veseli svakinji in podjetnim zakonskim ženam takor tudi hudim in pijanim policajem ter vsem drugim. Vratarica „Narodnega doma" prodaja vstopnice. Sedeži na galeriji so pritrjeni, popravljeni. • * ♦ Zadnjo soboto in nedeljo v tem mesecu igra v našem gledališču sloveča aponska tragedkinja „H A N A K O" s svojo družbo. _ Društvene vesti. Št. Jakobška „Čitalnica". Vabimo Št JakobŠko mladino k vaji za novi ples „Slovanska zveza". Točno od 3—5 pop. Od 5—9 se vrši ples. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. Društveni ples priredi „Čitalnica" v so->oto 28. t m. v dvorani »Trg. izobr. društva v ul. S. Francesco št. 2 I. Srečkanje na krasne dobitke, šaljiva pošta in razne druge zabave. Vstopnina za gospode 1 K. Dame 60 stot. Ker ima „Čitalnica" z vzdrževanjem javne knjižnice veliko troškov in ker deluje vedno in neumorno na kulturnem polju upamo, da posetijo ta ples vsi, Id želijo društvu pomagati, da bi moglo še intenzivneje delovati. Pevce druStva „Kolo" poživljamo še enkrat na važni pogovor, Id se bo vršil danes točno ob 2. uri popol. v prostorih „Trg. izobraževalnega društva", ul. sv. Frančiška štev. 2. Telovadno društvo „Sokol8 ▼ Trsta, naznanja, da se vrši danes ob 2. uri popol. telovadba za trgovsko-obrtnijski naraščaj. Občni zbor določen na dan 24. L m. se prenese radi nastalih zaprek na poznejši čas, U se naznani v „Edinosti". Na zdar I Odbor. Pevsko društvo „Ilirija" vabi p. n odbornike in pregledovalce računov, da se gotovo udeleže seje, Id bo danes v nedeljo ob 4. uri popoludne v društvenih pro- PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v IjibljaL Podružnice v Borici, Mora, Sanjam ti Spljcfa Oelnlika glavnica K 5,000.000. Rezervni zaklad K 450.000. obavlja najknlantneje vse bankovne ln menjalne posle ter kupuje in prodaja pod Jako povodnimi pogoji devize In »je rojte denarja - Vlose na knjižice obrestuje za sedaj s čistimi —J^jg Prodaja arofeko na majhne mesečne obroka* □□DDDi Dobri trgovina Bertoli i Sbuelz Trst, Trg Barriara vecchia I in 2 zniža cene vsega blaga v svoji zalogi. Hoike srajee bele K 2, 2-40, 2 <>0, barvnate X 2*50. Moške in ženske maje la fuštanja K 1, 1-10, 120, 130. Spodnje hla*e K 1, 1*10, 1-20. -- Velik lsbor nogavic sa moške ln ženske, ovratnikov in ovratnic. FUŠTANJI vellour meter od 48 stot. dalje. ŽENSKO BLAGO, angleško ln doma8e od K 1-20 dalje. Bogat lsbor 8arp, volnenih ln svilenih od K 1*40 dalje. Zaloga perila, platna ln bombaža. Velik lsbor žime in volne za žimnlee. Poseben oddelek za okraske, mod. stvari in droboarije s Henrik pl. CMectiio .. Via Stadion 35 .. Velik izbor Plaqud-veri2ic garantiranih in priveskov. Naprstmki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, nfkelnate ali jeklene ure. — Regoi&toiji is prvih tvornic. „ZENIT, OMEGA*. Sprt)« nato popravi z faraadjo oeg a Ida jjllACAO - kakao ia banan. 1 BACAO - kakao Iz banan. Krepilna pijača ln hranilno sredstvo je MARŠNERJEV BACAO e: kakao in banan ss Radi znatne količine fosforne kiali-ne je BACAO neprecenljivo hranilno sredstvo za nervozne, rekonvalescente in šibke otroke. BACAO (kakao iz banan; izdeluje in uvaja v promet izključno: Prva če&ka delniška družba orljant : slsddlc In iokoladnih tovaren na : Kraljevih Vinogradih (prsj A Marsosr) in sicer v dveh kvalitetah: I. v pateit. Ikmtljisak II. t sakojSklh po . . K 1-— K — Za prodajalce veliki popust. Pristno le s to tovarn, znamko. @ 0«W M p* telir* Bth, B-rUimiMfe tlaiftiftaraah la l#«MrtJ»klh : tr- I Glavno zastopstvo zs Primorje: VEK08LAV PLBSKlCAB — T18T. 0 1 ti i 0 1 e M a HEDŽET & KORITNIK manufakt. trgovina na debelo in drobno GORICA Giuseppe Verdi štv. 5, SKLADIŠČE via Scuole £tv. 3. mm VELIKA ZALOGA perila za neveste, sukna za moške in modno za ženske poročne obleke. -- Lepa izbera preprog, zaves, garnitur, šivanih kovert, kocov, volne, žima in perja aa postelje. Cene vsemu blagu najnižje. Iliri Vt III Pl&tD0 *n mune oprave iz c. kr. pri v. tovarne E. Ober-VUIiU s leitner. - - Sifoni in damasti iz svet. znane tov. B. Schroll sin. - - Prodajava po originalnem tOV. ceniku! Vzorci na razpolago. BLAGO SEA PLESE. O •t* o B 9 ti 2aloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST m Sm Luci« 5-18 Via S. Lucia S M>S i 5 j, _ 2? "S BOGATA FK LEPA IZBERA FINEGA I* NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETAKIJ # ^ 5 in TMkoTTfttvib stoli«. rrcvi?. dO««. # S, A » 5 3 S »-5 ® S £ gp a delo solidn«> CENE Z VJERNE. 4* im* ». ^ft mt & VzĆllllte, ^ nahodnL faripavi ali zaStefmaiii In lako težko dihate, Felleijev fluid z zn. .EIsafluM". Ml smo se sami prepričati priprtih t»IečmahboIečinahT vratu • ■jegovem zdravilnem kašelj, odstranjajočem, osvetujočem uplivu. Poizkusa! ducat 8 kron 60 vinarjev Izdelovalec edino apoteker E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz 264 (Hrvata stolih. Vabimo pevce in pevke, da se redno vdetežujejo pevski vaj. Sprejemajo se nove pevske moči. Rnski kražok. Prihodnji teden prično zopet redni pouk v vseh kurzih. Redni pouk slovenSčine ki je bil z ozirom na neke tehtne razloge učencev prekinjen prične v poaedeljek ob 7.30uri ter bodo učne ure kakor po navadi. V sredo se prične slovenska stenografija, ki se jo bo poučevalo ob sredah od 7—9 ure zvečer v Cir.-Met. šoli na Acviuedottu, 22. Pouk v ruščini bo sedaj ob torkih in četrtkih, mesto ob petkih. Oni gospodje in gospodične, ki so že lansko leto zahajali v hrvatski kurz, se sedaj lahko pridružijo novini učencem ter ž njimi nadaljnjo v učenju. Prosimo vse učence vseh omenjenih fcurzov, da se dobro in čvrsto poprimejo učenja ter posnemajo učence češkega kurza, ki so do sedaj najmarijivejši in najvztrajnejši. Samo na tak način bodo imeli učenci kaj vspeha. Neredno zahajanje k pouku škoduje ne samo njim, ampak tudi onim, ki redno zahajajo v kurz. Nadejamo se, da naša mladina, ki se je tako rado vpisala v tečaje ruskega kruika, najde tudi za resno delo nekaj časa; eetane ga ji za plese in zabave še vedno dovolj. Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in Metoda pri sv. jakobu vabi stare in nove pevce, da se udeležujejo pevskih vaj, ki so vsako sredo in petek od S—10 ure zvečer v prostorih g. Prelo ga, kjer je bil prej poli-aijski komisarjat. Učiteljskemu društvu za Trst in oko-Bco. Važna odborova seja dne 26. t m. •b 5. uri popoludne. Odbor podružnice .Glasbene Matice" v Trstu naznanja, da se vrše prihodne društvene prireditve dne 11. marca in 6. maja 1911. Bratska društva so naprošena, da se pri določitvi svojih prireditev po možnosti ozirajo na omenjena dneva. Slov. delavsko konsumno društvo Jadran" pri sv. Jakobu ulica Industria vabi vse člane, da pridejo jutri v ponedeljek ob S. uri k skupni seji, pri kateri se določi tudi dan za občni zbor. „Sokol" na Opčlnah ima danes ob 1. uri občni zbor v lastni dvorani! Bratje pridite v obilnem številu. Na zdar! Pogrebno društvo pri Sv. Jakobu je nastopilo 8 leto svojega delovanja. Začetkom prihodnjega meseca vršil se bo občni zbor prekoristnega društva. Vsi, ki niso še plačali zaostale meseč-liae, poživljamo, da to hitro store, ker so po pravilih že iz društva izključeni, ako zaostanejo dva meseca. Z novim letom se je vpisalo precej novih članov, katere pro-3im o, da pridejo po društvene knjižice. Ob enem opozarjamo vse člane, da si napišejo vsak svojo družino na listek, ker bo s tem letom vodil g. tajnik natančno evidenco. Dotični listek naj se odda g. Mik. Hervatinu v „Kons. društvu*. DAROVL Za Cirfl-Metodov ples je daroval g. Ante Bogdanović 50 kron. Želimo, da bi g. rodoljubnemu darovatelju sledilo obilo posnemovalcev. Denar hrani pisarna gosp. «Lra Gregorina. ~ — Na pevski zabavi pevsk. društva „Adrija8 pri Joškotu Stare v Barkovljah se je nabralo za obnemoglega „Adrijaša" K 22-40. Pevsk. dr. „Adrija« dodalo K 15. Skupaj K 37.40 — Denar izročen prizadetemu. Na isti zabavi darovali pevsk. društv. »Adrija" sledeči: g. Joško Stare K 10, g.a »tza Grill K 2, g. J. P. Sp. K 2. Vesti iz Ooriike. x Samomor dijaka. V petek se e •besil v svoji sobici na domu 16 letni dijak Jurij Roth. To je Že drugi slučaj samomora dijaka v par dneh. Roth si je končal mlado Življenje radi slabega reda v Šoli. Zjutraj je iet, kakor po navadi, v šolo; njegova mati je opazila, da je potrt in mu je prigovarjata, naj si ne jemlje stvar preveč k srcu ia da je pripravljena na nadaljne žrtve, le da dovrši šolo. Zvečer pa so dobili mladeniča obešenega pri oknu. Mati se nahaja f slabih financijelnih razmerah in živi od dohodkov tobakarne, ki se nahaja v ulici Municipio. x Vreme v Gorici je krasno in suho že nekaj dni. Po noči je hud mraz, v opoldanskih urah pa je pravo pomladansko vreme. Vesti iz Istre. Velikodušen dar za slovensko Šolo ▼ Kopru. Rodoljubni g. Ivan Korošec pok. Jerneja iz Ocizle, sedaj bivajoč v Gorici, podaril je podružnici družbe Sv. Cirila in Metoda v Kopru dve njivi v približni vrednosti K 1000-— se željo, da se družbina sola v Kopru razširi v dvorazrednico. Ko-perski Slovenci se najtopleje zahvaljujejo častitljivemu starčka, katerem« želijo krepkega zdravja. BRZOJAVNE VESTI. Ratifikacija avstroogrsko-srbske trgovinske pogodbe. BEUGRAD 21. Dne 23. t. m« bo v Belemgradu od strani ministra za unanje stvari MUovanovića in avstroogrskega odposlanca grofa Forgacha ratificirana avstro-ogrsko-srbska trgovinska pogodba, ki stop-v veljava dne 24. L m. Nevaren položaj v Jemena. CARIGRAD 21. Širijo se govorice, da je porta prejela iz Bagdada vest, da je položaj v Mezopotamiji nevaren. Vali Žuga z odstopom, ako mu vlada ne pošlje pomoč. Zdi se, da je arabske rodove v Mezopotamije in Jemenu nahujskala liga za arabsko edinstvo, ki se je ustanovila v Egiptu. CARIGRAD 21. Vlada je mobilizirala za Jemen tri divizije obstoječe iz 41 bata-lijonov, štirih batalijonov gorskega topništva, enega brzostrelnega topa in dveh mitraljez. Glasom konzularnih vesti se udeležuje ustaje 35 rodov s 50.000 možmi. Velika ameriška razstava L 1915 bo v Novem Orleansu. WASHINGTON 21. Komisija poslanske zbornice za razstavo, ki se bo vršila leta 1915 povodom otvoritve panamskega kanala, je sklenila, da bo razstava v Novem Orleansu. Otvoritev grške skupščine. ATENE 21. Danes je bila s kraljevim res kriptom otvorjena velika skupščina. Razpust romunske zbornice. BUKAREŠT 21. Zbornici bosta dne 23. t. m. razpuščeni. Nove volitve se bodo vršile koncem februarija. BUKAREŠT 21. — Kakor poroča romunska agencija, se bodo nove volitve za obe zbornici vršile dne 1. marca t. 1. Kuga. TOKIO 21. V mestu ni nihče obolel na kugi, v bližnji okolici so konstatirali štiri slučaje kuge; tudi iz drugih delov pokrajine Čili poročajo o več slučajih kuge. ČITA 21. Od začetka kužne epidemije je obolelo 831 Kitajcev in 25 Evropejcev, 821 Kitajcev in 24 Evropejcev je na kugi umrlo.__ Dunaj 21. Minister za vnanje stvari grof Aehrenthal, ki je bival dva tedna na dopustu v Griesu pri Bolcanu, se je danes predpoludne zopet vrnil na Dunaj. Dunaj 21. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Sige t var* dne 20. t. m. dospela v Tinos. Dne 29. t. m. po noči odpluje ladija v Pirej. — Na ladiji je vse zdravo. Dunaj 21. Dne 21. bo imel odsek za unanje stvari sejo. Istega dne se sestane tudi odsek za bosanske stvari. Frankobrod 21. Odposlanstvo dunajskega sveta je dospelo semkaj. Petrograd 21. Kakor poročajo „Birš. Vjedomosti" je bil prepovedan shod katoliških duhovnikov, ki je bil sklican v svrho anti-modernistične zaprisege. vemo Izben srak mi za motom blat, delavce. ' Artisiano TRST, ul. Arcata št. 9 vogal ul. Sapooo athreiner Kneippova sladna kava je le ena, poanem* kov pa je več! Zato pozor I Zahtevajte in jemljite eame Izvirne zavoje ee a imenom aa Hathreiner Slovenci! Epilepsija. Po časopisih se Sirijo v zadnjem časa resti o iznajdbah na polja praktičnega zdravilstva. Se ni ponehalo gibanje, ki ga je povzročila iznajdba kronega seroma, in že se je obrnil zdravniški iznajdljivi dnh na polje epilepsije. Spe-cialnema zdravnika dr. Aleksandu Szabo ee je posrečilo po dolgoletnih preiskovanjih način zdravljenja tako izpolniti, da lahko doseie pri najhujši epilepsiji izborne ospehe. Natančnejše pojasnila na vpraša nj a pacientov daje ordinacij ski zavod (Ba-dimpešta V. Grosse Kronengasse 18). _ hočete se obleči W po ceni ? Obrnite aa do dobrosnane tvgortae b oblekami „ALLA CITTA' ĐI TRIESTE« Trst ulica ffiraie Cafflcci It. 40 (prej Torrente) kjer dobite velik lsbor »blok In aakeaj M molka, dat k a la etrake u nastopajočo aa- zono po eledefih eenah: Obtoka b Ml<"*toe h Kangarna za Mika »d K 15—52 „ dečke » „ 10-30 otroke . « m i* 4—1« Suknje, koinhi z ovratnikom k prave ko£uhovine ■a dečke, pelerine k Lodna po cenah, da se nI rnfmmmm koaknnao«. — Zaloga blaga tu- in inosamskega. - Zsvrflaja so dalo tadl po merL Velik kbor potrebnih predmetov aa delavce: hlače, srajce, pletenke itd. Hd. Postrežba solidna. ALLA CITTA' Dl TRIESTE T rit, Hica 6iosu Cariuei Jter. 40 (prej Torrente) Marija Hakel trst, Sla B«*«*"« Hit. 49, Trst nuznanja slav. občinstvu, da je odprta svojo gostilno „Fischerquelle" (e* Peppi Moro). Vino istrsko, opolo dalmatinsko in belo vipavsko. Pllerleve pivo prvo vrata. - Pomifla kuhinja. Poslano.*) Podpisani Celjski mlin Izjavlja, do vsebina „Poslanega", oUavUe-nesa v Edinosti z dne 13. t m-St. 13, zaradi t Franca PRINCA. Slede zastopstvo mlina, ne odgovarja resnici In da se le to »poslano' dalo natisniti le po pomoti. CELJE, dne 14. jan. 1911. Brste Molile in Ci Josef Lenko & Co. ) £a Hanke pod tem naalovom odgovarja aredailtve k toliko, kolikor m« eakoo veleva. Novsst! Prvič v Trstu l Novost t ulica ttadonnlna 6. zemllBie tfelss Razstavljeno vsaki dan ob 2. ure popoL do večera živa slika mod. pariške: lepote : aano za odrasle : Vstopnina: L prostor stot. 40, IL prostor stot. SOL Mister Balling e H6e Sen Moi je visok m 2*41, tehta kg 165; iena je visoka m 2-CC m tehta kg 110, je Kitajka s Toachua. — i T ote p »na za odrasle atol 20, na otroke 19 stotink. nuBukrijenu TBBKI UHO UD Z. U Hlss Heliot PoSIljatve, komisije in zastopstva :: Giov. di G. Kanobel Trst nI. Belvedere 9, Telefon St 23-87. Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejema in oddaja na dom, pošiljatve po morju in Železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevažanje pohištva v mestu in na vse kraje. s HALI 06U;i ^ SMUS MALJ OOLASI M računajo po 4 stot besedo. Mutnotlakan« b*-sedt a« računajo enkrat vet. Naj-nanla pristojbina stan« 40 ito-tiak! Plača M takoj Ina. oddelka. iuh IXX« j*** arospodična za registraturo z znanjeao ISC6 S6 laškega jezika. Ponudbe pod; „Banka1 poStni predal .Itev. 150" Trat. 1W Kdo se hoče omožiti ? mlade gospodične bi se rade poročile. Imajo tiso* kron premoženja. Piamene ponudbe na poataji Her-pelje—Kozina pod „A. Xete»ina*._1«£ 7miil*|a !a lovska paica, bela, blekasta ZgUDIlft SB JB in rujave barvej- Naalov gostilna K a a t e 1 i c, Sv. Ivan.__1» Mala stanovanja sđfftjiSSS Geppa Btev. 16, žganjarna. Takoj S ae oddajo 9 postelji v ulici Belvedere 4S HI., nad. _126 IXAnnt malo sobico s hrano, ako mogoče takoj. ISvOlll Alojzij Kraina, ključavničar v «I«DaOBT« it 3t. U. januari i lil V. emisija delnic JADRANSKE BANKE v Trstu. Vabilo na subsskripcijo. V preteklem letu je izvršil upravni svet Jadranske banke v Trstu le deloma, sklep občnega zbora z dne 14. marca 1909 s tem, da je izdal 350* delnic 2 X. 4©*'— t. j. K 1,000.000-— nom. in povišal na ta način delniško glavnico našega zavoda na K 4,000.000*—. Tozadevna subskripcija je imela tak vspek, da m W* mili mogoče zadovoljiti vseh subskribentov. Razvoj poslov Jadranske banke v preteklem letu je napotil upravni svet, da je sklenil v seji dne s8. decembra 1910, povišati v smiaiu pooblaščena »a-vsdesega občnega zbora delniško glavnico za nadaljna dva Bilijon krvi in izdati v to svrho 5000 delnic h K 400 -1, j. K 2,000.000 - nom. ps nižje navedenih pogojih. Z izvršitvijo tega sklepa se bo povišala delniška glavnica našega zavoda na K 6,000.000'—, tako, da bo postala Jadranska banka največji avstrijski jttjoelovanski bančni zavod. Bilančni vspeh preteklega leta odgovaija percentualno vspehom prejšnjih let, vkljub temu, da je bil četrti milijon šele od 1. junija 191« zavodu na razpolago. Zato namerava upravni svet predlagati občnemu zboru izplačanje zopet iste, t. j. 6%-ne dividende za preteklo leto in dotirati z večjim zneskom rezervne fonde, kateri bi se na ta način, vpoštevaje ažijo nove emisije, kmalu podvojili. Tudi ni izključeno, da bo občni zbor z ozirom na bilančni rezultat, zahteval pe~ višanje dividende. V zadnji seji upravnega sveta se je sklenilo tudi, zahtevati od vlade dovoljenje za nadaljno povišanje delniške glavnine do zneska K i2,ooo.o#e — ia spremeniti v tem smislu pravila Jadranske banke. Za V. emisijo delnic Jadransks banke v Trsta vsljsjo sledeči pogoji : a) imejlteljl delnic prejšnjih emisij imajo pravico prvenstva (opcije) in sicer so upravičeni, zahtevati na podlagi vsakih 2 delnic 1 delnico nove emisije pe km K 425 — za del le o; b) delnice katere eventualno VSled nelzvršitve opcijske pravice preostsnsfo, so na razpolago novim subskribentom in tudi imejiteljem starih delnic, v kolikor bi podpisali večje število delnic, nego jim na podlagi opcije pripada, po kurzu K 445'— za delnico. Prijave za nove delnice se sprejemajo do 15. februsrja 1911 in je treba vplačati za vsako podpisano delnico takoj pri subskripciji K 200-— kot prvi obrok ia ob enem kavcijo, ostanek pa — vpoštevaje svoječasno položeno kavcijo — pa reparticijl delnic, katere izid se vsakemu subskribentu naznani najpozneje do 15. marea 1911. Nove delnice participiraj« že na dobičku za lete 1911 in za to morajo se vplačati 5% ne obresti od nom. zneska od 1. januarja t. 1. do dneva izplačila. Od ▼plačanega prvega obroka, oziroma kavcije odobri banka subskribentom tudi 5®/o'ne obresti. Subskribentom je dovoljeno vplačati takoj pri subskripciji celi znesek »odpisanih delnic. Kurzni dobiček (ažljo) pripade, kakor že zgoraj omenjeno, po odbitku stroškov in pristojbin nove emisije, rezervnemu zakladu banke. se s, c. Upravni svet je določil za V. emisijo delnic skoraj isti kurz, kakor je veljal za IV. emisijo z namenom, da bi omogočil subskribentom, na katerih prgave ni mogel ozirati, nabavo delnic pod ugodnimi pogoji in bi pridobil Jadranski banki z določenjem nizkega kurza nadaljne interesente. Prijave na nove delnice se sprejemajo: V TRSTU : pri blagaj ni banke. ^ V OPATIJI: pri blagajni banke. V DUBROVNIKU: pri Hrvatski vjeresijski banki in njenih podružnicah v Šibeniku, Zadru in Spljetll, in pri Dubrovački trgovački baaUi. NA DUNAJU: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V LJUBLJANI: ^pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Celovcu, Spljetu, Sarajevu In Gorici in pri Trgovsko-obrtni baala. V PRAGI: pri Živnostenski banki pro Čechy a Moravu, pri Osrednji banki čeških hranilnic in Češki industrijalni banki. V SPLJETU: pri Prvi pučki dalmatinski banki V SUŠAKU: pri Banki i štedionici za Primorje in njenih podružnicah na Reki in v Bakru. V ZAGREBU: pri Prvi hrvatski štedionici in njenih podružnicah \ njenih podružnicah v Vartždinu, Osjeku, Vel. Gorici, Sisku, Virovitici, Cirkvenici, Reki, Zemunu, Be'ovaru, Delnicah ia Kraljevi«;, Pri ssvedenib subskribčnih mestih mora|o se tudi deponirati sta rs deln cs v svrho izvršitve opcijske pravice. Za slučaj, da javila subskribcija prekorači znesek nove emisije, pridržuje si upravni svet pravico reparticije delnic med subskribente. (Jpravni svet Jadranske banke v Trstu. OPOMBA: Jadranska banka pošlje vsakemu interesentu na zahtevo položnice avstrijske ali ogrske poštne hranilnice, tako, da more slediti pošiljatev denarja brez rseh stro&kor za ▼ STrho i »▼rži iT e opcijske pravice zadortnje predložit^ ^|amo plašče delnic^ifokff^ffigz knponskih pol). Kiolatiilca za civiliste in uoloke Franjo Polanec v Trstu, vla S. Glacomo (Corso) 6, IL n. Pvrporoč* se slavnem občinstva in vojaStvu za vsako-dela. Blago prve vrst«, del« solidno, eeae zaerne. pokusite pivo češke delniške pivovarne t ČEŠKIH BUDE JE VICA H, Je Izborno, na plzenski zaloge: način narejeno. zaloge: ZjJUBLJANA: T. H. Rohnnan; POSTOJNA : Emil stotnik Garzaroli ; TRNOVO s Rudolf Tnlenčl*. TRS r: Sehmidt & Pelost. PULA.: Lacko Križ. REKA—SLŠAK: An e Sablich. O a □ — CHarai zastopnik za Trst, Istro in Goriško: - VIRGILIO GALLICO TRST, Via Giulia štev. 17. —TELEFON 1979. Tovarna cementnih in glinastih izdelkov v Ilirski Bistrici priporoča svoje izdelke, kakor: raznovrstne «evi( tlakovne plošče v vseh barvah, vse vrste okraskov, podboje vrat in oken, nagrobne spomenike, altarje, cementno opeko, sisrmorirane in navadne stopnjice, kipe in sploh vse v to stroko spadajoče predmete. Naročila izvrše se točno in po najnižjih eeaah, kakovost izdelkov je izborna. V novem kinematografu ■ „ORFEOw Zrst, via piazza piccola (za magistratno palačo, Zrst. Od sobote 21. do torka 22. januvarja: Tri velike novosti: Veleinteresanten program, fj ■= Sprejemajo se naročila po meri. Velika izbera volnenega blaga. | 0». Na obroke! m Velika zaloga izdelanih, oblek Velika u beri zimskih oblek za gospode indetke, jukenj, povrinikov, kratkih ter dolgih kožuhov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznjl. Velika Izbera volnenega blaga. Najzmeriiejše cene. ADOLF K0ST0RIS, ulica S. Giovanni 16, I. nadst ilr= □ L RESTAVRACIJA flURORA Jrstf nI. Carducci št. 13. Podpisani si šteje v ćast javiti slavnemu občinstvu, da se mu je posrećilo po dolgem pogajanju pridobiti Umetniško beneiko Internacij «naln« drnfitro S. Marco pod TodstTom kapelnika T. FO*SO Društvo proizvaja in peva tudi — hrvatske komade. — i L Usiik uečer od l do 12. KONCERT Ob nedeljah in praznikih MATTINEE. Vstop prost. — Vstop prost Za mnogobrojen obisk se priporoča JOSIP DOM1NES. i J 3 zraven JU „BUFFET AUT 1RATIC1". TELEFON 251 Br ■H " CbJastiano Zamagni Trst, Via deli' Istria št. 28 — nasproti Šolam — Sovama cementnih plošč delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga Ima aa razpolago vedno dovol] Dlaga. Širite EDINOST - Kdor želi kopiti za 6 vinarjev mali paket, naj zahteva izključno .v. cigaretni papir ali ovojke .v. VP^TTOMAN /