SMERNICE PRIPRAVLJENOSTI IN ODZIVANJA OB SUMU NA NALEZLJIVO BOLEZEN, KI LAHKO PREDSTAVLJA TVEGANJE ZA JAVNO ZDRAVJE KROVNI DOKUMENT Verzija 1 Ljubljana, 2018 SMERNICE PRIPRAVLJENOSTI IN ODZIVANJA OB SUMU NA NALEZLJIVO BOLEZEN, KI LAHKO PREDSTAVLJA TVEGANJE ZA JAVNO ZDRAVJE – krovni dokument Urednici: Nuška Čakš Jager Alenka Kraigher Recenzent: Izr. prof. dr. Maja Sočan, dr. med. Avtorji: Nuška Čakš Jager, dr. med. Doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med. Prof. dr. Franc Strle, dr. med. Jolanda Munih, prof. zdr. vzg. Doc. dr. Irena Grmek Košnik, dr. med. Katja Šuštaršič, dipl. san. inž. (UN) Mitja Mohor, dr. med. Estera Finci Leskovar, dr. med. Prof. dr. Tatjana Avšič Županc, univ. dipl. biol. Dr. Miša Korva, univ. dipl. mikrobiol. Simona Sihur, univ. dipl. pol. Damjan Remškar, dipl. zn. Dušan Sofrič, univ. dipl. org. Boris Možek, dipl. inž. tehnol. prom. Nadja Šinkovec, dr. med. Zora Levačić, dr. med., spec. Mag. Jasna Zver, dr. vet. med. Boris Kopilović, dr. med. Mitja Vrdelja, mag. odn. z jav., univ. dipl. kom. Prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Izdajatelj: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zaloška 29, Ljubljana Elektronski vir, dostopno na www.nijz.si Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2018 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=292469760 ISBN 978-961-7002-42-3 (pdf) Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 2 Vsebina 1. UVOD ................................................................................................................................................... 6 2. KOMU JE DOKUMENT NAMENJEN ...................................................................................................... 7 3. PRIPRAVLJENOST NA TVEGANJE ZA NB - KOMUNIKACIJSKE POTI MED DELEŽNIKI ............................ 8 4. STOPNJI DELOVANJA ........................................................................................................................... 9 5. NAČRT ODZIVANJA NA TVEGANJA ZA NB; ......................................................................................... 10 5.1 SPLOŠNI ALGORITEM UKREPANJA ............................................................................................... 10 5.2 KRITERIJI ZA OPREDELITEV TVEGANJA NA VSTOPNIH MESTIH - SIMPTOMI ............................... 11 5.3 ZAŠČITNA OPREMA GLEDE NA POT PRENOSA ............................................................................ 13 5.4 SPLOŠNI PREVENTIVNI IN SPECIFIČNI UKREPI ............................................................................. 15 5.5 ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJA .......................................................................................................... 16 5.6 PRISTANIŠČE ................................................................................................................................ 17 5.6.1 Algoritem .............................................................................................................................. 17 5.6.2 Vodnik postopka ................................................................................................................... 19 5.7 LETALIŠČE .................................................................................................................................... 20 5.7.1 Algoritem pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni ............................................................ 20 5.7.2 Vodnik postopka pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni ................................................. 21 5.7.3 Algoritem pri visokem tveganju za nalezljive bolezni........................................................... 22 5.7.4 Vodnik postopka pri visokem tveganju za nalezljive bolezni ............................................... 23 5.8 POLICIJA, CARINA IN VOJSKA ....................................................................................................... 24 5.8.1 Algoritem ukrepanja pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni ........................................... 24 5.8.2 Vodnik postopka pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni ................................................. 25 5.8.3 Algoritem pri visokem tveganju za nalezljive bolezni........................................................... 26 5.8.4 Vodnik postopka pri visokem tveganju za nalezljive bolezni ............................................... 27 5.9 ZDRAVNIKI NA OSNOVNEM NIVOJU ........................................................................................... 28 5.9.1 Algoritem ukrepanja pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni ........................................... 28 5.9.2 Vodnik postopka pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni ................................................. 29 5.9.3 Algoritem pri visokem tveganju za nalezljive bolezni........................................................... 30 5.9.4 Vodnik postopka pri visokem tveganju za nalezljive bolezni ............................................... 31 6 TESTIRANJE IN EVALVACIJE NAČRTOV PRIPRAVLJENOSTI IN UKREPANJA ......................................... 32 6.1. Zakaj je testiranje smernic tako zelo pomembno – teoretična izhodišča? ................................ 32 6.2. Izvajanje vaj v Sloveniji - pravne osnove .................................................................................... 34 7 REFERENCE ......................................................................................................................................... 35 8 PRILOGE .............................................................................................................................................. 37 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 3 PRILOGA 1 ORODJE ZA OCENJEVANJE NUJNOSTI JAVNOZDRAVSTVENEGA DOGODKA MEDNARODNEGA POMENA IN NJEGOVA PRIJAVA PO MEDNARODNEM ZDRAVSTVENEM PRAVILNIKU (MZP)............................................................................................................................. 37 PRILOGA 2 SEZNAM BOLEZNI PO MZP IN POMEMBNIH ZA DRŽAVO ............................................... 38 PRILOGA 3 VPRAŠALNIK ZA VSTOPNA MESTA V DRŽAVO ................................................................. 39 PRILOGA 4 PRIJAVA SUMA NA NALEZLJIVO BOLEZEN ALI IZBRUHA ................................................. 40 - ZA ZDRAVNIKE ................................................................................................................................. 40 PRILOGA 5 DEFINICIJE BOLEZNI – ZA ZDRAVNIKE z namenom prijave ............................................. 42 PRILOGA 6 SPLOŠNI PREVENTIVNI UKREPI (slikovni material) .......................................................... 55 PRILOGA 7 KONTAKTNI PODATKI ...................................................................................................... 58 PRILOGA 8 KOMUNIKACIJSKA IZHODIŠČA ......................................................................................... 60 PRILOGA 9 KOMUNIKACIJSKI VODNIK ZA DELOVANJE OB NENADNIH DOGODKIH .......................... 61 PRILOGA 10 NAVODILA ZA ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJO ..................................................................... 67 PRILOGA 11 ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE PROSTOROV, OPREME IN PRIPOMOČKOV TER MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI ZA BOLNIŠNICE IN DRUGE ZDRAVSTVENE USTANOVE ........................................ 68 PRILOGA 12 SPECIFIČNI NAČRTI UKREPANJA ZA POSAMEZNE NALEZLJIVE BOLEZNI ....................... 73 PRILOGA 13 KARTICE O BOLEZNIH .................................................................................................... 74 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 4 KRATICE NB - nalezljiva bolezen NIJZ - Nacionalni inštitut za javno zdravje OE NIJZ - Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje CNB - Center za nalezljive bolezni MZ - Ministrstvo za zdravje NKT (NFP) - nacionalna kontaktna točka (National Focal Point) MZP (IHR) - Mednarodni zdravstveni pravilnik (International Health Regulations) IATA - International Air Transport Association ECDC - Evropski center za spremljanje bolezni EWRS - Early Warning Response System – mreža hitrega obveščanja Evropske Komisije SNMP - Splošna nujna medicinska pomoč DDD - dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija SV - Slovenska vojska MZZ - Ministrstvo za zunanje zadeve MNZ - Ministrstvo za notranje zadeve MORS - Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije FURS - Finančna uprava Republike Slovenije ZiR - Zaščita in reševanje MZI - Ministrstvo za infrastrukturo NLZOH - Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 5 1. UVOD Nalezljive bolezni, ki jih povzročajo biološki agensi (bakterije, virusi, glive, paraziti, prioni), so lahko vzrok, da se pojavijo izbruhi, epidemije, pandemije. Lahko so posledica namernega razširjenja bioloških agensov (bioterorizem). Pojav in širjenje nalezljivih bolezni je posledica človekovega ravnanja, načina življenja, načinov rabe zemljišč, povečane mednarodne trgovine in potovanj, neustrezne uporabe antibiotikov. Mikrobi se lahko širijo po različnih poteh: po zraku, preko hrane in vode, z neposrednim stikom, z vektorji (komarji, klopi…). Nekatere okoliščine (masovna zbiranja, bolnišnično okolje…) lahko vplivajo na intenziteto njihovega širjenja. Nenehno obstajajo možnosti tudi za vnos zelo kužnih nalezljivih bolezni v državo, zato lahko tveganje za razširjenje nalezljivih bolezni prestavlja že en sam primer take bolezni. Epidemiološke raziskave in analize podatkov, pridobljenih z rednim epidemiološkim spremljanjem nalezljivih bolezni, nam omogočijo opredelitev populacije, ki je izpostavljena tveganju za okužbo. Po evropski zakonodaji in Mednarodnem zdravstvenem pravilniku so vse države zavezane k vzpostavitvi sistema interdisciplinarnega odzivanja na različna tveganja za javno zdravje. Pri obvladovanju nalezljivih bolezni (NB), ki lahko predstavljajo visoko tveganje za javno zdravje, sodeluje veliko predstavnikov medicinskih in nemedicinskih strok. Predvsem na vstopnih mestih v državo je to sodelovanje zelo pomembno. Deležniki v tem procesu so zaznali potrebo po povezovanju in vzpostavitvi komunikacije, ki bi vsem olajšala ukrepanje in zagotovila učinkovitost. Vstopna mesta v državo predstavljajo pristanišče, letališče in kopenske meje. Vstopna točka so lahko tudi zdravstvene ustanove, kamor pride potnik po vrnitvi iz dežel, kjer je, glede na epidemiološko situacijo, večje tveganje za nalezljive bolezni. Stična točka za vsa vstopna mesta predstavlja osnovna zdravstvena služba. Tako na letališču kot v pristanišču algoritmi ukrepanja predvidevajo takojšnjo vključitev osnovne zdravstvene službe v sistem odzivanja. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 6 S tem dokumentom želimo opredeliti reden način medsebojnega obveščanja kot del pripravljenosti na tveganja in načrt ukrepanja ob zaznavi tveganj za NB. Na številnih področjih že obstajajo specifični načrti in strokovne smernice, pomembno je, da jih med sabo povežemo in s tem zagotovimo ustrezno in enotno pripravljenost in odzivanje. Izhodišča: • poti komunikacije kot del načrta pripravljenosti na tveganja;  aktivacija načrta ukrepanja ob sumu na NB, ki bi lahko pomenila visoko tveganje za javno zdravje; • interdisciplinarni pristop; • definiranje posameznih že obstoječih specifičnih algoritmov in priporočil za posamezna strokovna področja, ki podpirajo splošni algoritem; • testiranje in evalvacije načrtov pripravljenosti in ukrepanja; • izobraževanje deležnikov; 2. KOMU JE DOKUMENT NAMENJEN • LETALIŠČE • PRISTANIŠČE • POLICIJA, VOJSKA, CARINA • ZDRAVSTVO NA OSNOVNEM NIVOJU • KLINIKA IN ODDELKI ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN VROČINSKA STANJA • CORS • NIJZ • MIKROBIOLOŠKI LABORATORIJI • NLZOH • MINISTRSTVA (Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za finance- Finančna uprava RS) Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 7 3. PRIPRAVLJENOST NA TVEGANJE ZA NB - KOMUNIKACIJSKE POTI MED DELEŽNIKI NKT in koordinacijska skupina NIJZ izvaja stalne ocene tveganj za javno zdravje na osnovi epidemioloških podatkov v svetu in doma. Na tej osnovi pripravlja:  Redna mesečna obvestila in priporočila za nezdravstvene deležnike o tveganjih za javno zdravje.  »Ad-hoc« obvestila z oceno tveganja in priporočili ob dogodkih ali grožnjah v svetu in doma, ki lahko pomenijo visoko tveganje za javno zdravje.  Nezdravstveni deležniki prav tako poročajo na NKT-NIJZ v primeru, da zaznajo morebitna tveganja za javno zdravje ali pridobijo informacijo o dogodkih, ki predstavljajo tveganje za zdravje ljudi. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 8 4. STOPNJI DELOVANJA Nacionalna kontaktna točka (NKT), ki je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je ključna točka v sistemu medsebojnega obveščanja in zagotavlja stalno dosegljivost (24/7/365). Preko sistema obveščanja NKT pridobi hitre informacije o vseh čezmejnih tveganjih za zdravje ljudi v svetu. Na osnovi teh informacij strokovnjaki NKT ocenijo tveganje za našo državo in stopnjo tveganja, obveščajo posamezne deležnike, posebno še na vstopnih mestih v državo. Glede na situacijo v svetu in doma, lahko delimo naš sistem spremljanja in delovanja na dva nivoja: a) Nalezljive bolezni, ki predstavljajo nizko tveganje za javno zdravje.  Postopki in komunikacije potekajo tako, kot je predvideno v standardnih operativnih postopkih za vsakodnevno delo in normalne razmere;  NIJZ obvešča deležnike o pojavu morebitnih tveganj in epidemiološki situaciji nalezljivih bolezni doma in v svetu. b) Nalezljive bolezni, ki predstavljajo visoko tveganje za javno zdravje.  NIJZ ob soglasju posvetovalne skupine sproži aktivacijo načrta delovanja ob tveganjih za NB, ki pomenijo visoko tveganje za javno zdravje.  Upoštevajo se postopki obveščanja, zaščite in ukrepanja, kot jih predvideva algoritem.  Splošne in specifične preventivne ukrepe svetuje strokovnjak javnega zdravja, prav tako obravnava kontakte zbolelih v okviru epidemiološke preiskave.  Intenzivira se delo na področju DDD, glede na povzročitelja in poti prenosa. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 9 5. NAČRT ODZIVANJA NA TVEGANJA ZA NB; 5.1 SPLOŠNI ALGORITEM UKREPANJA Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 10 5.2 KRITERIJI ZA OPREDELITEV TVEGANJA NA VSTOPNIH MESTIH - SIMPTOMI  BOLNA OSEBA NA VSTOPNIH MESTIH V DRŽAVO ALI ILEGALNI PREBEŽNIKI SIMPTOMI:  VIDNO BOLAN (npr. VROČIČEN);  ZMEDEN;  AGRESIVEN,  NEODZIVEN NA KLIC;  INTENZIVNO KAŠLJA;  BRUHA;  KRVAVI (MESTO KRVAVITVE);  IMA DRISKO;  IMA IZPUŠČAJ;  IMA OHROMELE OKONČINE.  EPIDEMIOLOŠKI PODATEK:  OD KOD BOLNIK PRIHAJA, KJE JE POTOVAL;  KONTAKT Z BOLNIMI OSEBAMI V TUJINI. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 11 SPLOŠNI PREVENTIVNI SPECIFIČNI SIMPTOM POT PRENOSA* BOLEZNI ZAŠČITA UKREPI PREVENTIVNI UKREPI IZPUŠČAJ S POVIŠANO TELESNO kapljični OŠPICE, KOZE TEMPERATURO kontaktni 1. Čim manj kontaktov z kontaktni DRISKA IN/ALI BRUHANJE KOLERA bolnimi; aerogeni Uporaba zaščitnih 2. Osnovni higienski rokavic in mask za postopki – redno enkratno uporabo umivanje in/ali INTENZIVEN KAŠELJ, VIDNO BOLNA kapljični SARS, PLJUČNA KUGA Odredi jih epidemiolog, pri stiku z okuženim razkuževanje rok; (npr.VROČIČNA) OSEBA aerogeni INFLUENCA, MERS glede na dogodek in bolnikom, glede na 3. Čiščenje in/ali epidemiološko situacijo! simptome pri razkuževanje ZMEDENOST/NENAVADNO bolniku! prostorov in vozil; (epidemiološka VEDENJE(AGRESIVNOST, PRETIRANA 4. Čiščenje in/ali kapljični MENINGOKOKNI preiskava, cepljenje in ZASPANOST), NEORIENTIRANOST, razkuževanje površin MENINGITIS zaščita z zdravili- NEODZIVEN NA KLIC) Umivanje oz. in predmetov; kemoprofilaksa, …) razkuževanje rok po 5. Prezračevanje stiku z okuženim prostorov in vozil; OHROMELOST OKONČIN (MLAHAVOST kontaktni OTROŠKA PARALIZA bolnikom, okoljem! UDOV) KRVAVITEV S POVIŠANO TELESNO kontaktni HEMORAGIČNA MRZLICA TEMPERATURO *POTI PRENOSA:  KAPLJIČNI PRENOS - s kapljicami iz ust pri govoru, kihanju, kašljanju ter slinjenju.  KONTAKTNI PRENOS - s človeka na človeka z neposrednim stikom, stikom s predmeti, katerih površina je onesnažena z mikroorganizmi.  AEROGENI PRENOS - po zraku, z vdihavanjem zraka, okuženega z mikroorganizmi. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 12 5.3 ZAŠČITNA OPREMA GLEDE NA POT PRENOSA 1. Glede na pot prenosa  kapljični;  kontaktni;  aerogeni. 2. Glede na stopnjo tveganja:  pri nizkem tveganju za NB;  pri visokem tveganju za NB. a) Nizko tveganje za NB KAPLJIČNI PRENOS - KONTAKTNI PRENOS - AEROGENI PRENOS - s kapljicami iz ust pri s človeka na človeka z po zraku, z govoru, kihanju, neposrednim stikom, vdihavanjem zraka, kašljanju ter slinjenju. stikom s predmeti, okuženega z katerih površina je mikroorganizmi onesnažena z mikroorganizmi. OSNOVNO KIRURŠKA ROKAVICE, HALJA ALI MASKA (tip FFP3) MASKA (tip II R), PREDPASNIK ZDRAVSTVO, v primeru aerosola BOLNIŠNICE, VIZIR ali OČALA REŠEVALCI NEZDRAVSTVENI MASKA ( tip II R) IN ROKAVICE DELAVCI (Policija, FURS, SV, ZiR, letališče, pristanišče) Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 13 b) Visoko tveganje za NB ( SAMO PO ODLOČITVI STROKOVNE POSVETOVALNE SKUPINE IN KOORDINACIJSKE SKUPINE MZ NA OSNOVI OCENE TVEGANJA EPIDEMIOLOŠKE SITUACIJE V SVETU ALI DOMA) OSNOVNO BOLNIŠNICE REŠEVALCI NEZDRAVSTVENI ZDRAVSTVO DELAVCI Komplet: MASKA (tip FFP3), PO »PAPR« OČALA ali VIZIR, INTERNEM KOMBINEZON ( DuPont™ KOMBINEZON Z PROTOKOLU Tychem® C Type 3 ), LEPLJENIMI ŠIVI BOLNIŠNIC MASKA ( tip FFP3), NAVADNA KIRURŠKA MASKA, NITRILNE ROKAVICE S PODALJŠANO DOLŽINO, RAZKUŽILA. ZA VSE POTI PRENOSA ENAKO VSA NADGRADNJA SPECIFIČNA, ODVISNA OD VRSTE POVZROČITELJA Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 14 5.4 SPLOŠNI PREVENTIVNI IN SPECIFIČNI UKREPI Splošni preventivni ukrepi so: • Dosledno umivanje rok z vodo in milom;  Temeljito si umijemo roke z milom in čisto vodo vedno pred jedjo in po uporabi stranišča.  Roke si je treba umivati čim bolj pogosto. Kjer ni na voljo čiste vode, svetujemo uporabo mokrih higienskih ali alkoholnih robčkov oziroma razkužila. • Higiena kašlja: kašljamo in kihamo v pregib komolca. Pri smrkanju uporabimo robček za enkratno uporabo, ki ga po uporabi zavržemo v zaprt koš in si potem umijemo roke. • Čim manj kontaktov z bolnimi osebami; • Zaposleni naj pri čiščenju potencialno kontaminiranih površin uporabljajo zaščitne rokavice za enkratno uporabo in zaščitno delovno obleko, ki jo morajo potem zamenjati; • Toaletne prostore pogosteje čistimo in razkužujemo. • Vse površine, s katerimi prihajajo v kontakt bolniki, dosledno čistimo in razkužujemo. Priporočamo dosledno razkuževanje kljuk, ograje, prevoznih sredstev, ipd.…..; • Površine, onesnažene z izločki bolnika (izbruhanina, blato), najprej razkužimo, šele nato očistimo in ponovno razkužimo. • Prostore ali vozila, v katerih se nahaja bolnik, zračimo na 4 ure; • Vsi izločki bolnikov so kužni, kar je treba upoštevati pri čiščenju in odstranjevanju odpadkov. • Vsi zaposleni z bolezenskimi znaki morajo biti izločeni iz delovnega procesa. Specifični preventivni ukrepi so cepljenje in kemoprofilaksa. Izvajajo se ob epidemiološki preiskavi po presoji in nasvetu epidemiologa glede na povzročitelja nalezljivih bolezni in vrsto kontaktov z zbolelo osebo. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 15 5.5 ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJA a) Nizko tveganje za NB - vsakodnevno delo Pri čiščenju prostorov, predmetov,morebitnih izločkov (kri, urin, fekalije/blato, izbljuvki, slina,…) in prevoznih sredstev, v primeru nizkega tveganja za prenosljive nalezljive bolezni, se pristopi k čiščenju, v skladu z obstoječim SOP področja na katerem se izvaja čiščenje glede na vstopno mesto in se upošteva vse preventivne in specifične ukrepe. b) Visoko tveganje za NB V primeru visokega tveganja za NB s kapljičnim, aerogenim ali kontaktnim prenosom okužbe se po odločitvi epidemiologa, za dezinfekcijo prostorov, predmetov in morebitnih kontaminiranih izločkov aktivira strokovne delavce Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki opravijo dezinfekcijo v skladu s strokovnimi načeli in navodili. Predhodno odredi epidemiolog zaporo kontaminiranega področja. NLZOH ima oddelke za izvajanje DDD ukrepov z ustrezno strokovno usposobljenimi izvajalci, razporejene v vseh regijah R Slovenije. Strokovne ekipe NLZOH so opremljene z napravami za pravilen nanos različnih dezinfekcijskih sredstev. Za dezinfekcijo se uporabljajo različni postopki in naprave gleda na področje izvedbe dezinfekcije in v skladu s SOP področja na katerem se izvaja dezinfekcija glede na vstopno mesto. Za dezinfekcijo se v glavnem uporabljajo postopki zamegljevanja in/ali obrizgavanja površin. Za izvedbo dezinfekcije se izbere razkužilo s spektrom delovanja na povzročitelja NB. Strokovni delavci NLZOH pred izvedbo dezinfekcije, na mestu samem, podajo navodila o morebitnih dodatnih potrebnih ukrepih in ravnanju prisotnih. Učinkovito izvedena dezinfekcija mora biti izvedena na način, da ne ogroža: - zdravja oseb udeleženih pri izvajanju dezinfekcije - povzroča čim manj poškodb naprav, opreme, prevoznih sredstev. Končno čiščenje objekta, opreme in/ali prevoznih sredstev po opravljeni dezinfekciji opravijo ustrezne čistilne službe glede na mesto vstopa. Pri čiščenju in razkuževanju je obvezna pravilna uporaba predvidene ustrezne osebne varovalne opreme. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 16 5.6 PRISTANIŠČE 5.6.1 Algoritem Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 17 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 18 5.6.2 Vodnik postopka Kriteriji (simptomi - vprašalnik)+ epidemiološki podatek (prihod iz katere države); uporabiti vprašalnik s simptomi, če potrebno; obvestilo Luki Koper oz. Upravi za pomorstvo; obvestilo epidemiologu NIJZ OE KP preko 112; obvestilo preko 112 reševalni postaji oz. zdravstveni ustanovi (PHE OBALA); epidemiolog OE KP ukrepa po protokolu MZP in sodeluje z zdravstveno službo, obvesti CNB/NIJZ; reševalna služba se posvetuje z epidemiologom in zdravnikom ZD;*Referenčna reševalna postaja za primere, ob katerih obstaja sum na točno določene bolezni( npr. ebola); ob uporabi ustrezne zaščitne opreme poskrbi za prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo oz. bolnišnico , odvisno od zdravstvenega stanja bolnika in glede na katero NB obstaja sum; zdravnik – osnovno zdravstvo - obravnava bolnika po priloženih smernicah (vprašalnik in definicije) ob upoštevanju ustrezne osebne zaščitne opreme po smernicah in/ali napotitev na ustrezni oddelek za nalezljivih bolezni; prijava suma; sodelovanje in obveščanje med laboratorijem, epidemiologom in Infektologom; laboratorij obvesti o rezultatih infektologa in epidemiologa; ob postavitvi suma in/ali po potrditvi bolezni sodelovanje zdravstvene službe in zaposlenih v pristanišču z epidemiologom OE NIJZ za uvedbo ustreznih preventivnih ukrepov, če je potrebno; NKT obvesti Ministrstvo za zdravje (MZ) in po potrditvi bolezni mednarodne mreže; MZ na predlog strokovnih deležnikov koordinira obveščanje javnosti; Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 19 5.7 LETALIŠČE 5.7.1 Algoritem pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 20 5.7.2 Vodnik postopka pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni Bolnik na letalu - kriteriji za razvrstitev glede na simptome v prilogi: Razdelitev bolezni glede na simptome; Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptome in spoštovanje IATA priporočil na letalu (osebje letala) priloga: »IATA MEDICAL MANUAL« Pilot obvesti kontrolo zračnega prometa; Kontrola obvesti upravljalca letališča; Letališče obvesti zdravnika ambulante Brnik; Letališki zdravnik obravnava bolnika po smernicah in uporablja ustrezno osebno zaščitno opremo, če je prisoten sum na nalezljivo bolezen; Če obstaja sum na nalezljivo bolezen (NB), obvestilo preko 112 reševalni postaji (NMP Kranj) in ob uporabi ustrezne zaščitne opreme prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo oz. bolnišnico, odvisno od zdravstvenega stanja bolnika; Če je sum na bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje, se letališki zdravnik posvetuje z epidemiologom OE NIJZ KR, izven delovnega časa pa z epidemiologom v pripravljenosti preko dežurne številke za to regijo; Če je potrjena NB, pri kateri je potrebna obravnava kontaktov zbolelega: o Lečeči zdravnik, ki je obveščen o potrjeni bolezni s strani laboratorija, obvesti epidemiologa OE NIJZ; o Epidemiolog svetuje ustrezne preventivne ukrepe osebju letališča, glede na poti prenosa; o Epidemiolog obvesti Center za nalezljive bolezni NIJZ in s tem NKT; o Epidemiolog obravnava kontakte, če potrebno; Čiščenje prostorov po standardnih postopkih (SOP letališča); Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 21 5.7.3 Algoritem pri visokem tveganju za nalezljive bolezni Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 22 5.7.4 Vodnik postopka pri visokem tveganju za nalezljive bolezni Bolnik na letalu - kriteriji za razvrstitev (priloga: Razdelitev bolezni glede na simptome) in podatek, od kod potnik prihaja; Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptome in spoštovanje IATA priporočil na letalu-osebje letala - priloga: »IATA MEDICAL MANUAL« Pilot obvesti kontrolo zračnega prometa; Kontrola obvesti upravljalca letališča; Letališče obvesti zdravnika ambulante Brnik (vzpostavitev direktne povezava med kabinskim osebjem in zdravnikom na letališču-če je to le mogoče); Prijava suma na bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje; Zdravnik obvesti/se posvetuje z epidemiologom NIJZ OE KR, izven delovnega časa pa z epidemiologom v pripravljenosti preko dežurne številke za to regijo; Zdravnik v osnovni zdravstveni službi obravnava bolnika po priloženih smernicah; (vprašalnik in definicije bolezni za namen prijave nalezljive bolezni) ob upoštevanju ustrezne osebne zaščitne opreme po smernicah in/ali napotitev na ustrezni oddelek za nalezljive bolezni; Obvestilo preko 112 reševalni postaji oz. zdravstveni ustanovi (NMP Kranj); *Referenčna reševalna postaja samo za primere, ob katerih obstaja sum na točno določene bolezni (npr. ebola); Ob uporabi ustrezne zaščitne opreme ekipa NMP poskrbi za prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo, odvisno od zdravstvenega stanja bolnika in glede na katero NB obstaja sum; Letališče zagotovi prostor za obravnavo kontaktov in sezname zaposlenih, vključenih v aktivnosti v zvezi s tem dogodkom; Vzpostavi se sodelovanje in obveščanje med laboratorijem, epidemiologom in ustanovo za nalezljive bolezni, kamor je bil napoten bolnik; Laboratorij obvesti o laboratorijskih rezultatih infektologa in epidemiologa; Po potrditvi NB bolezni in če je to potrebno, epidemiolog OE NIJZ svetuje ustrezne preventivne ukrepe glede na poti prenosa, osebje letališča in letališki zdravnik sodelujejo z epidemiologom pri izvedbi priporočenih ukrepov; Epidemiolog obvešča CNB-NKT, ki obvesti Ministrstvo za zdravje (MZ) in po potrditvi bolezni tudi mednarodne mreže obveščanja v skladu z MZP; MZ lahko aktivira koordinacijsko skupino za nalezljive bolezni, preko katere koordinira ukrepe odzivanja ter obveščanja javnosti; Čiščenje in dezinfekcija letaliških prostorov in opreme - izvaja NLZOH. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 23 5.8 POLICIJA, CARINA IN VOJSKA 5.8.1 Algoritem ukrepanja pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni Bolnik s sumom na nalezljivo bolezen na vstopnem mestu v državo, bolan ilegalni prebežnik s sumom na nalezljivo bolezen. Tabela simptomov Standardni NE policijski postopki DA 1- Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptomov; 2- Klic na 112; 3- Zbiranje podatkov; Prevoz v zdravstveno ustanovo z reševalno službo oziroma po dogovoru z zdravnikom Standardni Zdravstvena ustanova Potrditev nalezljivih bolezni, za katero je potrebna NE policijski prijava postopki DA OE NIJZ CNB Epidemiološka preiskava – Slediti napotkom epidemiologa če potrebno Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 24 5.8.2 Vodnik postopka pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni Ustaljeni postopki glede na epidemiološko situacijo. Bolnik s sumom na nalezljivo bolezen na vstopnem mestu v državo, bolan ilegalni prebežnik s sumom na nalezljivo bolezen (priloga: Razdelitev bolezni glede na simptome); Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptome; Klic na 112; Prevoz v zdravstveno ustanovo z reševalno službo oziroma prevoz bolnika po dogovoru z zdravnikom; Zdravstvena ustanova, kjer se opravi diagnostika; Potrjena nalezljiva bolezen, zdravnik izpolni prijavo nalezljive bolezni; Če je treba, se izvede epidemiološko preiskovanje, obravnava kontaktov in svetovanje preventivnih ukrepov - epidemiolog; Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 25 5.8.3 Algoritem pri visokem tveganju za nalezljive bolezni Posvetovalna skupina obvesti deležnike o povečanem tveganju za vnos NB, ki pomeni visoko tveganje za javno zdravje v državo Bolnik s sumom na nalezljivo bolezen na vstopnem mestu v državo, bolan ilegalni prebežnik s sumom na nalezljivo bolezen. Tabela simptomov + navodila posvetovalne skupine ob Standardni povečanem tveganju za vnos nalezljive bolezni, ki pomeni NE policijski visoko tveganje za javno zdravje postopki DA 1- Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptome; 2- Klic na 112 a. Možnost posveta z epidemiologom-ocena suma na bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje b. SNMP 3- Zbiranje podatkov; NE Epidemiolog prevzame koordinacijo postopkov 112 DA Prevoz bolnika z referenčnim Obvezen prevoz bolnika z reševalnim vozilom v ustrezno reševalnim vozilom v ustrezno referenčno zdravstveno ustanovo zdravstveno ustanovo Zdravstvena ustanova Standardni Potrditev nalezljive bolezni, ki pomeni visoko tveganje za NE policijski javno zdravje, po seznamu MZP postopki DA OE NIJZ CNB Slediti napotkom Epidemiološka preiskava epidemiologa Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 26 5.8.4 Vodnik postopka pri visokem tveganju za nalezljive bolezni Čezmejno tveganje za bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje obstaja glede na epidemiološko situacijo v svetu in/ali doma (se uporablja po odločitvi posvetovalne skupine NIJZ in koordinacijske skupine MZ) Posvetovalna skupina obvesti deležnike o povečanem tveganju za vnos nalezljive bolezni, ki pomeni visoko tveganje za javno zdravje v državo; Za vse deležnike se pripravijo priporočila o zaznavanju tveganja, o poteh komunikacije in ukrepanju; Vidno bolna oseba s sumom na nalezljivo bolezen na vstopnih mestih v državo, Uporaba osebne zaščitne opreme glede na priporočila; Zdravstveno osebje lahko pokliče epidemiologa za posvet oziroma prijavo suma na nalezljivo bolezen preko štirih regionalnih številk epidemiologa v pripravljenosti. Epidemiolog lahko prevzame koordinacijo nadaljnjih postopkov po algoritmu do referenčne reševalne službe in referenčne bolnišnice in sicer glede na oceno tveganja, ki ga sum na nalezljivo bolezen predstavlja in glede na epidemiološko situacijo ter po dogovoru z lečečim zdravnikom; Zdravstvena služba obvešča infektologe; Če epidemiolog ne prevzame koordinacije, policisti preko 112 zagotovijo obvezen prevoz bolnika z reševalnim vozilom v ustrezno zdravstveno ustanovo - oddelek za nalezljive bolezni; Ob potrditvi nalezljive bolezni: a. epidemiolog obravnava kontakte, svetuje preventivne ukrepe; b. NKT obvesti Ministrstvo za zdravje (MZ) in po potrditvi bolezni mednarodne mreže; c. MZ na predlog strokovnih deležnikov koordinira obveščanje javnosti; Čiščenje in dezinfekcijo prostorov in opreme - izvaja NLZOH. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 27 5.9 ZDRAVNIKI NA OSNOVNEM NIVOJU (zdravstvene ustanove kot vstopno mesto) 5.9.1 Algoritem ukrepanja pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni Bolnik s sumom na nalezljivo bolezen na vs topnem mestu v državo, bolan ilegalni prebežnik s sumom na n alezljivo bolezen. -Standardni postopek obravnave bolnika s sumom na NB. -Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptome in pot prenosa. Klic na 112 in prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo z reševalno službo, če je to potrebno. Prijava suma na NB - po zakonodaji Če sum na nalezljivo bolezen, ki predstavlja OE NIJZ visoko tveganje za javno zdravje - obveščanje CNB epidemiologa Bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje, Zdravstvena ustanova potrebna prijava in epidemiološka Potrditev nalezljivih bolezni, za katero je potrebna preiskava prijava OE NIJZ CNB Večina NB - epidemiološka preiskava ni potrebna, prijava po zakonodaji Epidemiološka preiskava OE NIJZ Slediti napotkom epidemiologa CNB Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 28 5.9.2 Vodnik postopka pri nizkem tveganju za nalezljive bolezni Bolnik s sumom na nalezljivo bolezen na vstopnem mestu v državo, bolan ilegalni prebežnik s sumom na nalezljivo bolezen; Standardni postopek obravnave bolnika s sumom na NB; Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptome in poti prenosa; Klic na 112 in prevoz v ustrezno zdravstveno ustanovo z reševalno službo, če je to potrebno; Prijava suma na NB, kot je prepisano v zakonodaji; Ob sumu na bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje, je potrebno obvestiti epidemiologa OE NIJZ; Potrjena bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje:  slediti napotkom epidemiologa,  epidemiološka preiskava, obravnava kontaktov (če potrebno). Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 29 5.9.3 Algoritem pri visokem tveganju za nalezljive bolezni Posvetovalna skupina obvesti deležnike o povečanem tveganju za vnos nalezljive bolezni, ki pomeni visoko tveganje za javno zdravje, v državo Bolnik (potnik, migrant, ilegalni prebežnik) s sumom na nalezljivo bolezen po prihodu v državo. Standardni postopki Sum na bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za NE zdravljenja bolnika z javno zdravje, po MZP NB, ki ne predstavlja večjega tveganja za JZ DA 4- Uporaba osebne zaščitne opreme glede na simptome; 5- Možnost posveta z epide miologom-ocena suma na NB, Prijava NB po ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje; zakonodaji 6- Prijava suma na NB, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje-OE NIJZ ali 4 regionalne številke epidemiologa v pripravljenosti; 7- Klic na 112 za prevoz na ustrezno zdravstveno ustanovo*; 8- Obvestilo dežurnemu infektologu; 9- Epidemiolog –zbiranje podatkov o kontaktih; Potrditev nalezljive nalezljivih bolezni, ki pomeni visoko Slediti napotkom tveganje za javno zdravje, po seznamu MZP epidemiologa Epidemiološka preiskava OE NIJZ CNB CNB-NKT Ministrstvo za EWRS, MZP zdravje Obveščanje javnosti *Prevoz bolnika z referenčnim reševalnim vozilom v ustrezno referenčno zdravstveno ustanovo (ebola). Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 30 5.9.4 Vodnik postopka pri visokem tveganju za nalezljive bolezni Čezmejno tveganje za nalezljivo bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje obstaja glede na epidemiološko situacijo v svetu in/ali doma (se uporablja po odločitvi posvetovalne skupine NIJZ in koordinacijske skupine MZ). Posvetovalna skupina obvesti zdravstvene delavce o povečanem tveganju za vnos bolezni, v državo; Za vse deležnike se pripravijo priporočila o zaznavanju tveganja, o poteh komunikacije in ukrepanju; Bolnik (potnik, migrant, ilegalni prebežnik….) s sumom na bolezen, ki predstavlja visoko tveganje za javno zdravje, po prihodu v državo. Uporaba osebne zaščitne opreme glede na priporočila; Možnost klica epidemiologa za posvet preko 4 regionalnih številk epidemiologa v pripravljenosti; a. Epidemiolog, po dogovoru z lečečim zdravnikom lahko prevzame koordinacijo nadaljnjih postopkov po algoritmu do referenčne reševalne službe in referenčne bolnišnice in sicer glede na oceno tveganja, ki ga sum na nalezljivo bolezen predstavlja in glede na epidemiološko situacijo; b. Epidemiolog obvesti CNB-NKT; Zdravstvo obvešča infektologe oddelka, kamor je bolnik napoten; Klic na 112 in prevoz na oddelek za nalezljivih bolezni ustrezne bolnišnice; Ob potrditvi nalezljivih bolezni: a. epidemiolog obravnava kontakte, svetuje preventivne ukrepe; b. NKT obvesti Ministrstvo za zdravje (MZ) in po potrditvi bolezni mednarodne mreže; c. MZ na predlog strokovnih deležnikov koordinira obveščanje javnosti; Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 31 6 TESTIRANJE IN EVALVACIJE NAČRTOV PRIPRAVLJENOSTI IN UKREPANJA 6.1. Zakaj je testiranje smernic tako zelo pomembno – teoretična izhodišča? Za učinkovit odgovor na nek dogodek, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi, je potreben načrt pripravljenosti in odzivanja. Načrti ne smejo biti samo teoretična črka na papirju. Z občasnimi testiranji preverjamo ali pripravljeni načrti predvidevajo realno situacijo in zagotavljajo ustrezno odzivanje. Preigravanje možnih realnih situacij omogoča predhodno prepoznavanje pasti in pomanjkljivosti v predvidenih postopkih, prihrani čas in poveča zaščito vseh udeležencev pri obvladovanju nekega dogodka. Prav tako testiranje predstavlja del strokovneka izpopolnjevanja, krepi znanje, zmanjšuje stres sodelujočih in zmedenost ter možno neučinkovitost odzivanja na nenadne dogodke v realni situaciji. Z vajami dosežemo večjo stopnjo strokovnosti in utečenosti pri izvajanju potrebnih ukrepov. Zato so vaje odličen pripomoček, s katerim ocenjujemo ustreznost postopkov in hkrati treniramo postopke odzivanja, da postanejo utečen, samoumeven del naših aktivnosti, ko je to potrebno. Tudi na področju javnega zdravja je izvajanje usposabljanj v obliki vaj nujno potrebno. Vaje intenzivno izvajajo že strokovnjaki na številnih področjih (npr. civilna zaščita, gasilci, službe nujne medicinske pomoči). Tveganja na področju javnega zdravja z na novo porajajočimi nalezljivimi boleznimi in okoljskimi tveganji narekujejo intenzivnejše izvajanje takšnih oblik usposabljanj. Javnozdravstveni dogodki in tveganja za javno zdravje na področju nalezljivih bolezni se pojavljajo neenakomerno, ne vedno časovno pogosto. Še posebno zato je izjemno pomembno kontinuirano strokovno usposabljanje, simuliranje realnih situacij, da ob resničnih grožnjah lahko pravilno in strokovno korektno ukrepamo. Namen in vrste vaj Vaje so uporabno in nepogrešljivo orodje za identifikacijo in oceno nivoja pripravljenosti, ustreznosti, učinkovitosti postopkov in načrtov. Omogočajo oceno pripravljenosti organizacij, identificirajo slabosti, nivo usposobljenosti in znanja zaposlenih ter ustreznost načrtov glede na obstoječa in porajajoča tveganja na področju javnega zdravja. Za izvajanje simulacijskih vaj obstajajo smernice, ki se jih lahko nato prilagaja posameznim strokovnim področjem in vrstam nevarnosti. Vaja nima vrednosti, če niso vanjo vključene inštitucije, ki so sicer odgovorne za pripravljenost in odzivanje na dogodke, če ne obstaja načrt pripravljenosti in če udeleženci niso usposobljeni za odzivanje na nevarnosti. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 32 Glede na različne parametre (namen, cilje vaje, obseg vaje, lokacijo, čas, ip.), teoretično poznamo dve večji skupini vaj, simulacijske in terenske vaje. Predstavljajo že utečeno in izjemno uporabno orodje za učenje in evalvacijo postopkov, za sprejemanje odločitev, razvoj kapacitet in intersektorski pristop. a) Simulacijske vaje Simulacijske vaje so »tabletop« vaje, ki simulirajo hipotetični scenarij dogodka. Skupina udeležencev mora sprejemati odločitve na osnovi informacij, podanih v času vaje. Vsak udeleženec vaje ima svojo vlogo, ki se nanaša na njegove strokovne kompetence. Dogodek se odvija v simulaciji časa in predstavlja lahko več ur ali dni. Vaja mora temeljiti na realnem scenariju dogodka, prav tako mora biti odgovor sodelujočih realen, na osnovi obstoječih postopkov. Namen je diskusija, ki rešuje identificirane probleme, najdene v obstoječih načrtih in procesih. Vsi udeleženci so vključeni v skupno debato. Vaja poteka v obliki seminarja ali delavnice, namen, obseg in kompleksnost takšnih vaj pa je lahko različen. Glede na obsežnost priprave in namen vaje, poznamo v tej skupini dve obliki, in sicer orientacijske vaje ter »table-top« vaje. Orientacijska vaja zajema neformalen pogovor, z namenom seznaniti udeležence z obstoječimi načrti in postopki. Cilj je doseči izboljšave preko pogovora. Vaja poteka v obliki seminarja ali delavnice, je najmanj komplicirana glede priprave in izvedbe. »Table-top« vaja je neformalno srečanje, kjer udeleženci simulirajo izreden dogodek, situacijo, tveganje brez časovnih okvirjev. Namen je diskusija, ki rešuje identificirane probleme, najdene v obstoječih načrtih in procesih. b) Terenske vaje Ta skupina zajema praktične vaje, ki simulirajo hipotetične krizne razmere ali nenadne dogodke. Odvijajo se v realnem času, zajemajo praktične aktivnosti, oblikuje se okolje oz. pogoji za vajo, kot jih lahko pričakujemo v realni situaciji. Metodologija in potek načrtovanja vaj Pri pripravi vaje je potrebno upoštevati splošna načela, ki zajemajo stopnjo organizacijske pripravljenosti na nenadne in nepričakovane dogodke, oceniti raven izkušenosti in znanja zaposlenih ter pripravljenosti organizacij na razmere, ki predstavljajo tveganja za zdravje ljudi; Simulacijske vaje naj bi bile sestavni del že v obdobju načrtovanja pripravljenosti. Ta zajema še načrtovanje potrebnih kadrov, opreme in usposabljanj. Ciklus simulacijske vaje teoretično zajema pet faz: Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 33 VAJA 2.SCENARIJ 4.EVALVACIJA 1.PODLAGE 3.IZVEDBA 5.IZBOLJŠAVE 1. Administrativne podlage za pripravo vaje; 2. Oblikovanje vsebine vaje; 3. Izvedba vaje; 4. Učinkovita ocena vaje in identifikacija pomanjkljivosti v sistemih; 5. Implementacija izboljšav načrtov in sistema dela; 6.2. Izvajanje vaj v Sloveniji - pravne osnove V Sloveniji imamo Pravilnik o vajah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki opredeljuje vrste in cilje vaj, načrtovanje, pripravo, izvajanje in ocenjevanje vaj na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pravilnik vaje opredeljuje glede na vrsto in število vadbencev in sicer: na vaje manjšega obsega, celovitega preverjanja pripravljenosti, mednarodne in obrambno zaščitne vaje. Opredeljene so vaje glede na čas trajanja v enodnevne ali večdnevne, napovedane ali nenapovedane. Vsebinsko podobno, kot nakazujejo teoretične smernice, pravilnik navaja teoretične vaje s simulacijami postopkov in delovanja ter praktične oz. kombinirane vaje, ki se izvajajo na terenu oz. simulirajo aktivnosti. Pravilnik, med drugim, podrobneje opredeljuje načrt za izvedbo vaj, od pridobitve sklepov o izvedbi vaje, priprave seznama sodelujočih, načrta materialno-tehničnih sredstev, usklajevanja vaj in scenarija poteka vaje za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v državi. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 34 7 REFERENCE  Zakon o nalezljivih boleznih. Ur l 33/2006.  Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Ur l 16/1999 in 58/2017.  Pravilnik o vajah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ur l 104/2008.  Pravilnik o izobraževanju in usposabljanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ur l 102/2009 in 45/2012.  International Health Regulations. Geneva. WHO; 2005. Dosegljivo na spletni strani: http://www.euro.who.int/en/health-topics/emergencies/international-health-regulations  WHO Outbreak communication guidelines. WHO; 2005. Dosegljivo na spletni strani: http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/69369/1/WHO_CDS_2005_28_eng.pdf?ua=1&ua= 1  Heymann L D. Control of Communicable Diseases Manual. 20th ed. Washington. American Public Health Association; 2015.  Tomažič J, Strle F s sod. Infekcijske bolezni. 1. izd. Ljubljana. Združenje za infektologijo, Slovensko zdravniško društvo; 2014.  Sočan M, Šubelj M. Definicije prijavljivih nalezljivih bolezni za namene epidemiološkega spremljanja. Dosegljivo na spletni strani NIJZ: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/definicija_prijavljivih_nb_za_namene_e pi_spremljanja.pdf  Čakš Jager N, Kraigher A, Sočan M. Hemoragična mrzlica ebola-pripravljenost in odzivanje v Sloveniji. Dosegljivo na spletni strani NIJZ: http://www.nijz.si/sl/publikacije/hemoragicna-mrzlica-ebola-pripravljenost-in-odzivanje-v- sloveniji  Sočan M. Načrt pripravljenosti na pojav virusa Zika v Sloveniji. Dosegljivo na spletni strani NIJZ: http://www.nijz.si/sl/publikacije/nacrt-pripravljenosti-na-pojav-virusa-zika-v-sloveniji  Nalezljive bolezni od A do Ž. Dosegljivo na spletni strani NIJZ: http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z-nalezljive- bolezni-po-skupinah  Čakš Jager N, Kraigher A. Načrt delovanja ob množičnih prireditvah v Sloveniji za področje nalezljivih bolezni in okoljskih tveganj Dosegljivo na spletni strani NIJZ: http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije- datoteke/nacrt_delovanja_ob_mnozicnih_prireditvah.pdf  Načrt pripravljenosti na pandemijo gripe na področju zdravstva. Dosegljivo na spletni strani MZ: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/pticja_gripa/pandemski_nacrt_ver_ 1.2_15072006.pdf Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 35  Strokovne podlage za izdelavo programa za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb . Dosegljivo na spletni strani MZ: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/z dravstveno_varstvo/zdravstveno_varstvo_v_posebnih/NAKOBO_september_2010/MZ_pogl_ 9_Ciscenje_in_razkuzevanje_2009.pdf).  Handbook on simulation exercises in EU public health settings. Stockholm. ECDC; 2014. Dosegljivo na spletni strani: https://ecdc.europa.eu/sites/portal/files/media/en/publications/Publications/Simulation- exercise-manual.pdf Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 36 8 PRILOGE PRILOGA 1 ORODJE ZA OCENJEVANJE NUJNOSTI JAVNOZDRAVSTVENEGA DOGODKA MEDNARODNEGA POMENA IN NJEGOVA PRIJAVA PO MEDNARODNEM ZDRAVSTVENEM PRAVILNIKU (MZP) Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 37 PRILOGA 2 SEZNAM BOLEZNI PO MZP IN POMEMBNIH ZA DRŽAVO Takoj ob pojavu tveganja za javno zdravje, NIJZ obvešča člane posvetovalne skupine in koordinacijsko skupino MZ. A) BOLEZNI, KI JIH OPREDELJUJE MZP KOT VISOKO TVEGANJE ZA JAVNO ZDRAVJE:  OTROŠKA PARALIZA  INFLUENZA nov podtip  SARS  KOLERA  PLJUČNA KUGA  RUMENA MRZLICA  HEMORAGIČNE MRZLICE  VIRUS ZAHODNEGA NILA  ČRNE KOZE B) DRUGE BOLEZNI NACIONALNEGA POMENA:  MENINGOKOKNA BOLEZEN  OŠPICE  ZIKA  VISOKO ODPORNA TUBERKULOZA  MERS-CoV  DAVICA C) DRUGE BIOLOŠKE GROŽNJE:  ANTRAKS  BOTULIZEM  BRUCELOZA  HEMORAGIČNE MRZLICE  KUGA  TULAREMIJA  VROČICA Q Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 38 PRILOGA 3 VPRAŠALNIK ZA VSTOPNA MESTA V DRŽAVO Ali je bolnik: DA NE ne morem oceniti VIDNO BOLAN (npr.vročičen) ZMEDEN AGRESIVEN NEODZIVEN NA KLIC INTENZIVNO KAŠLJA BRUHA KRVAVI (navedi mesto krvavitve…………………….) Ima IZPUŠČAJ Ima DRISKO Ima OHROMELE UDE Od kod bolnik prihaja: …………………………………………………………………………………………………………………………. Kje je potoval in kdaj: ………………………………………………………………………………………………………………………….. Ali je bil v kontaktu z bolno osebo: DA NE Če DA: Kdaj:…………………….. Kje:…………………………………. Kakšne bolezenske znake je imela oseba, s katero je bil v kontaktu:………………………………………………….. Datum: _________________________ Izpolnil: _____________________________ Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 39 PRILOGA 4 PRIJAVA SUMA NA NALEZLJIVO BOLEZEN ALI IZBRUHA - ZA ZDRAVNIKE Zakonodaja, ki ureja to področje je:  ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (Uradni list RS, 33/2006) in  PRAVILNIK O PRIJAVI NALEZLJIVIH BOLEZNI IN POSEBNIH UKREPIH ZA NJIHOVO PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE (Uradni list RS, 16/1999 in 58/2017). Zdravnik mora v 3 do 6 urah po ugotovitvi NB obvestiti območno enoto NIJZ in sodelovati pri obvladovanju izbruha:  splošni ukrepi;  posebni ukrepi;  prijava, odjava in poročilo o izbruhu. Nalezljivih bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi za njihovo preprečevanje in obvladovanje, se glede na naravo in potrebe razvrstijo v štiri skupine:  1. skupina - prijava v 3 do 6 urah ob sumu ali postavitvi diagnoze: o hude bolezni - potrebno takojšnje ukrepanje; o ukrepi, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti; o bolezni, ki se ne pojavljajo več - predvideni posebni ukrepi v primeru morebitnega pojava.  davica;  gnojni meningitis po povzročiteljih (bakterijski);  hemoragična mrzlica po povzročiteljih;  kolera, kuga;  ošpice, rumena mrzlica;  steklina;  vranični prisad.  2. skupina - prijava v 3 dneh po postavitvi diagnoze: o bolezni, katerih pojavljanje je pri nas stalno; o oz. bolezni, ki se pri nas ne pojavljajo, vendar je v primeru pojava bolezni registracija obvezna; o ni pa mednarodnih obveznosti. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 40  3. skupina = AIDS, SPO, TBC in 4. skupina - akutne infekcije dihal po lokalizaciji in po povzročiteljih: o bolezni, katerih prijava, registracija in ukrepanje so urejeni na poseben način; o prijava v 3 dneh po postavitvi diagnoze; o prijave se zbirajo enkrat mesečno. Slika 1: Prijavni obrazec Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 41 PRILOGA 5 DEFINICIJE BOLEZNI – ZA ZDRAVNIKE z namenom prijave 1 AVIARNA INFLUENCA A/H5 ALI A/H5N1 PRI LJUDEH* ( virus influence, ki je podtip H5) J10 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura IN znaki in simptomi akutne okužbe dihal, — smrt zaradi nepojasnjene akutne bolezni dihal. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev virusa influence A/H5N1 iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa influence A/H5 v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti virusu influence A/H5 (štirikratno ali večje povečanje ali posamičen visok titer). Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka s tesnim stikom (manj kot 1 meter) z osebo, ki je bila sporočena kot verjetni ali potrjeni primer, — izpostavitev v laboratoriju: kadar obstaja potencialna izpostavitev virusu influence A/H5N1, — tesni stik (manj kot 1 meter) z živaljo s potrjeno okužbo z virusom influence A/H5N1, razen perutnine ali divjih ptic (npr. mačka ali prašič), — oseba prebiva na območju ali je obiskala območje, kjer je trenutno sum prisotnosti virusa influence A/H5N1 ali je prisotnost virusa potrjena (3), IN zanjo velja vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: 1. je bila v tesnem stiku (manj kot 1 meter) z zbolelo ali mrtvo domačo perutnino ali zbolelimi ali mrtvimi divjimi pticami (4) na prizadetem območju, 2. je bila v domu ali na kmetiji, za katerega ali za katero je bila prejšnji mesec na prizadetem območju sporočena zbolela ali mrtva domača perutnina. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in epidemiološka merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, pri kateri je rezultat testa na virus influence A/H5 ali A/H5N1, ki ga je opravil laboratorij, ki ni nacionalni referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži referenčnih laboratorijev Evropske skupnosti za človeško gripo (CNRL), pozitiven. C. Nacionalno potrjen primer Vsaka oseba, pri kateri je rezultat testa na virus influence A/H5 ali A/H5N1, ki ga je opravil nacionalni referenčni laboratorij, ki sodeluje v mreži referenčnih laboratorijev Evropske skupnosti za človeško gripo (CNRL), pozitiven. D. Primer, potrjen s strani SZO Vsaka oseba, pri kateri je laboratorijsko potrditev opravil center SZO za sodelovanje pri H5. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer gripe. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 2 BOTULIZEM* (Clostridium botulinum) A05.1 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Botulizem, ki se prenaša s hrano, in botulizem zaradi okužbe rane: Vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — obojestranska okvara možganskega živca (npr. dvojni vid, megleni vid, motnja pri požiranju (disfagija), slabost zunanjih očesnih mišic), — periferna simetrična paraliza. Botulizem pri dojenčkih Vsak dojenček z vsaj enim izmed naslednjih šestih znakov: Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 42 — zaprtje, — letargija, — slabše hranjenje, — ptoza, — motnja pri požiranju (disfagija), — splošna mišična slabost. Vrsta botulizma, ki se običajno pojavlja pri dojenčkih (starih < 12 mesecev) lahko prizadene tudi otroke, starejše od 12 mesecev, in občasno odrasle s spremenjeno anatomijo in mikrofloro prebavil. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Clostridium botulinum v primeru botulizma dojenčkov (iz blata) ali botulizma zaradi okužbe rane (iz rane), (osamitev bakterije Clostridium botulinum iz blata odraslih ni primerna metoda za diagnozo botulizma, ki se prenaša s hrano), — odkrivanje botulinskega toksina v kliničnem vzorcu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru (npr. hrana, souporaba igel in drugih pripomočkov), — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 3 BRUCELOZA* ( Brucella spp.) A23 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo IN vsaj enim izmed naslednjih znakov: — znojenje (obilno, neprijetnega vonja, zlasti ponoči), — mrzlica, — bolečine v sklepih, — občutek šibkosti, — depresija, — glavobol. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Brucella spp. iz kliničnega vzorca, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Brucella spp. (standardni aglutinacijski test, fiksacija komplementa, ELISA). Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev izdelkom onesnažene živali (mleko in mlečni izdelki), — prenos z živali na človeka (onesnaženi izločki ali organi, npr. vaginalni izcedek, posteljica), — izpostavitev skupnemu viru. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 43 Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 4 ČRNE KOZE *1 (virus črnih koz) B03 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura IN kožni izpuščaj z mehurčki ali čvrstimi pustulami s centrifugalno razporeditvijo na isti stopnji razvoja, — neznačilna klinična slika, opredeljena kot vsaj eden izmed naslednjih štirih znakov: hemoragične lezije, ploščate žametaste lezije, ki se ne razvijajo v mehurčke, Variola sine eruptione milejša oblika. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev virusa črnih koz iz kliničnega vzorca, ki mu sledi sekveniranje (samo imenovani laboratoriji P4), — odkrivanje nukleinske kisline virusa črnih koz v kliničnem vzorcu, ki mu sledi sekveniranje. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status. Laboratorijska merila za verjeten primer — Identifikacija delcev virusa ortopoks z elektronskomikroskopskim pregledom. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev v laboratoriju (kadar obstaja možnost izpostavitve virusu črnih koz). Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in za katero velja vsaj ena izmed naslednjih dveh ugotovitev: — epidemiološka povezava s potrjenim človeškim primerom s prenosom s človeka na človeka, — laboratorijska merila za verjeten primer so izpolnjena. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. Med izbruhom: vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 1 Črne koze po slovenskem Zakonu o nalezljivih boleznih niso prijavljiva nalezljiva bolezen, ker so bile eradicirane v prejšnjem stoletju. Zaradi možnosti uporabe virusa črnih koz v bioteroristične namene je evropska zakonodaja črne koze uvrstila na seznam prijavljivih nalezljivih bolezni. 5 DAVICA* (Corynebacterium diphtheriae, Corynebacterium ulcerans in Corynebacterium pseudotuberculosis) A36 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Klasična davica dihal: Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 44 bolezen zgornjih dihal z laringitisom, nazofaringitisom ali tonzilitisom IN adherente membrane/psevdomembrane Blaga davica dihal: bolezen zgornjih dihal z laringitisom, nazofaringitisom ali tonzilitisom BREZ adherentih membran/psevdomembran Davica nosu: — enostranski ali obojestranski nosni izcedek, sprva prozoren, ki postaja krvav. Kožna davica: — lezija na koži. Davica na drugih mestih: — lezija na veznici ali mukoznih sluznicah. Laboratorijska merila — Osamitev bakterije Corynebacterium diphtheriae ali Corynebacterium ulcerans ali Corynebacterium pseudotuberculosis, ki proizvajata toksin, iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila Ena izmed epidemioloških povezav: - prenos s človeka na človeka, - prenos iz živali na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za klasično davico dihal. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila za davico (klasično ali blago davico dihal, davico nosu, kože ali davico na drugih mestih) in ima epidemiološko povezavo (človek ali žival). C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 6 HEMORAGIČNE MRZLICE* ( denga, denga hemoragična mrzlica, arenovirusna, krimsko-kongška hemoragična mrzlica, vročica gozda Kyasanur, Marburg, Ebola, neopredeljena virusna hemoragična mrzlica) A90, A91, A96, A98, A99 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura, — različni znaki krvavitev, ki lahko povzročijo večorgansko odpoved. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — osamitev specifičnega virusa iz kliničnega vzorca, — določitev nukleinske kisline specifičnega virusa. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — potovanje v zadnjih 21 dneh v območje, kjer so se pojavljali primeri virusne hemoragične mrzlice ali se domneva, da so se pojavljali, — izpostavitev v zadnjih 21 dneh verjetnemu ali potrjenemu primeru virusne hemoragične mrzlice, pri katerem se je bolezen pojavila v preteklih 6 mesecih. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 45 Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 7 INVAZIVNA MENINGOKOKNA BOLEZEN ( Neisseria meningitidis) A39 Klinična merila Vsakaoseba z vsaj enim izmed naslednjih znakov: -meningealni znaki, -hemoragični izpuščaj, -septični šok, -septični artritis. Laboratorijska merila Vsaj enoizmed naslednjih štirih: -osamitev bakterije Neisseria meningitis iz običajno sterilnega mesta ali iz kožnih purpurnih lezij, -dokaz nukleinske kisline bakterije Neisseria meningitis iz običajno sterilnega mesta ali iz kožnih purpurnih lezij, -dokaz antigena bakterije Neisseria meningitiis v likvorju, -dokaz po Gramu negativnih diplokokov v likvorju. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava (prenos s človeka na človeka: oseba je bila v stiku z laboratorijsko potrjenim primerom (bolnikom) na način, da je lahko prišlo do okužbe). Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava Prijavi se možen, verjeten in potrjen primer. 8 KOLERA* (Vibrio cholerae) A00 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — driska, — bruhanje. Laboratorijska merila — osamitev bakterije Vibrio cholerae iz kliničnega vzorca IN — določitev antigena O1 ali O139 iz izolata IN — določitev enterotoksina kolere ali gena enterotoksina kolere v izolatu. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos s človeka na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi, — izpostavitev v okolju. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 46 Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 9 KUGA* ( Yersinia pestis) A20 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Bubonska kuga: — povišana telesna temperatura IN — nenaden pojav bolečega limfadenitisa. Septikemična kuga: — povišana telesna temperatura. Pljučna kuga: — povišana telesna temperatura IN vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: — kašelj, — bolečina v prsih, — hemoptiza. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Yersinia pestis iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline (antigena F1) bakterije Yersinia pestis iz kliničnega vzorca, — porast specifičnih protiteles proti antigenu F1 bakterije Yersinia pestis. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih štirih epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev v laboratoriju (kadar obstaja možnost izpostavitve kugi), — izpostavitev skupnemu viru. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 47 10 MRZLICA ZAHODNEGA NILA* (Virus Zahodnega Nila, VZN) A92.3 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo ALI vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — encefalitis, — meningitis. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev VZN iz krvi ali likvorja, — odkrivanje nukleinske kisline VZN v krvi ali likvorju, — porast specifičnih protiteles (IgM) proti VZN v likvorju, — visok titer protiteles IgM proti VZN IN odkrivanje protiteles IgG proti VZN IN potrditev z nevtralizacijo virusa. Laboratorijski testi za verjeten primer Porast specifičnih protiteles proti VZN v serumu. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status proti flavivirusom. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — prenos z živali na človeka (ki prebiva, je obiskal ali je bil izpostavljen ugrizom komarjev na območju, kjer je VZN endemičen pri konjih ali pticah), — prenos s človeka na človeka (vertikalni prenos, tranfuzije krvi, transplantacije). Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila IN za katero velja vsaj ena izmed naslednjih dveh ugotovitev: — epidemiološka povezava, — laboratorijski test za verjeten primer. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje laboratorijska merila za potrditev primera. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 11 OŠPICE* (virus ošpic) B05 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo IN — makulo-papularnim kožnim izpuščajem IN vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — kašelj, — nahod, — konjuktivitis. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih štirih laboratorijskih testov: — osamitev virusa ošpic iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa ošpic v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti virusu ošpic v serumu ali slini, ki so značilna za akutno okužbo, Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 48 — odkrivanje antigena virusa ošpic z metodo direktne imunofluorescence (DFA) v kliničnem vzorcu z uporabo za ošpice značilnih monoklonskih protiteles. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status. Če je bil bolnik nedavno cepljen, je treba opraviti preiskave za divji virus. Epidemiološka merila Epidemiološka povezava je prenos s človeka na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki ni bila nedavno cepljena in ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 12 OTROŠKA PARALIZA* (poliovirus) A80 Klinična merila Vsaka oseba, stara < 15 let, z akutno flakcidno paralizo (AFP) ALI vsaka oseba, pri kateri je zdravnik posumil na otroško paralizo. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev poliovirusa in diferenciacija tipov virusa – divji poliovirus (DPV), — poliovirus cepilnega izvora (PCI) (za PCI je potrebna vsaj 85-odstotna podobnost s cepilnim virusom v sekvenci nukleotidov v oddelku VP1), — poliovirus, podoben Sabinovemu: diferenciacijo tipov virusa opravi laboratorij, pooblaščen s strani SZO za testiranje poliovirusa (za PCI, pri katerem se sekvenca nukleotidov v oddelku VP1 v primerjavi s cepilnim virusom istega serotipa razlikuje za > 1 % do 15 %). Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — prenos s človeka na človeka, — v anamnezi potovanje v endemsko območje za otroško paralizo ali v območje, kjer je sum prisotnosti poliovirusa ali je njegova prisotnost potrjena. Razvrstitev primera A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 49 13 RUMENA MRZLICA* (virus rumene mrzlice) A95 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo IN vsaj enim izmed naslednjih dveh znakov: — zlatenica, — generalizirana krvavitev. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih petih laboratorijskih testov: — osamitev virusa rumene mrzlice iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline virusa rumene mrzlice, — odkrivanje antigena virusa rumene mrzlice, — porast specifičnih protiteles proti virusu rumene mrzlice, — določitev tipičnih lezij pri histopatološkem pregledu jeter post-mortem. Rezultate laboratorijskih preiskav je treba razlagati glede na cepilni status proti flavivirusom. Epidemiološka merila Potovanje v zadnjem tednu v območje, kjer so se pojavljali primeri virusne hemoragične mrzlice ali se domneva, da so se pojavljali. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki ni bila nedavno cepljena in ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. V primeru nedavnega cepljenja oseba z odkritim divjim tipom seva virusa rumene mrzlice. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 14 SINDROM AKUTNEGA OTEŽENEGA DIHANJA – SARS* ( SARS-koronavirus, SARS-CoV) B34.2 Klinična merila Vsaka oseba s povišano telesno temperaturo ali povišano telesno temperaturo v anamnezi IN vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — kašelj, — težko dihanje, — kratka sapa, IN vsaj eno izmed naslednjih štirih ugotovitev: — radiološki znaki za pljučnico, — radiološki znaki za ARDS (sindrom dihalne stiske pri odraslem), — ugotovitve pri obdukciji, ki dokazujejo pljučnico, — ugotovitve pri obdukciji, ki dokazujejo ARDS (sindrom dihalne stiske pri odraslem), IN nobena druga diagnoza ne more v celoti razložiti bolezni. Laboratorijska merila Laboratorijska merila za potrditev primera Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev virusa v celični kulturi iz kliničnega vzorca in identifikacija virusa SARS-CoV z uporabo metode, kot je RT-PCR, — odkrivanje nukleinske kisline virusa SARS-CoV v vsaj enem izmed naslednjih treh vzorcev: 1. vsaj dveh različnih kliničnih vzorcih (npr. bris nosnega dela žrela in blato), Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 50 2. isti klinični vzorec se med trajanjem bolezni zbere dvakrat ali večkrat (npr. z zaporednim izsesavanjem iz nosnega dela žrela), 3. dve različni preiskavi ali ponovitev RT-PCR z uporabo novega izvlečka RNK iz prvotnega kliničnega vzorca pri vsakem testiranju, — porast specifičnih protiteles proti virusu SARS-CoV, določen z enim izmed naslednjih dveh ugotovitev: 1. serokonverzija, določena z vzporednima testoma ELISA in indirektno fluorescenčno metodo v akutni fazi ali fazi okrevanja, 2. štirikratni ali več kot štirikratni porast protiteles med akutno fazo in fazo okrevanja, določen z vzporednim testiranjem. Laboratorijska merila za verjeten primer Vsaj eden izmed naslednjih dveh laboratorijskih testov: — posamičen pozitiven test na protitelesa proti virusu SARS-CoV, — pozitiven rezultat PCR metode za virus SARS-CoV v posamičnem kliničnem vzorcu in pri posamični preiskavi. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh ugotovitev: — zaposlen(a) na delovnem mestu, povezanem s povečanim tveganjem za izpostavitev virusu SARS-CoV (npr. osebje v laboratoriju, ki dela z virusom SARS-CoV in virusi, podobnimi virusu SARS-CoV, ali ki shranjuje klinične vzorce, okužene z virusom SARS-CoV; osebe, ki so izpostavljene divjim živalim ali drugim živalim, ki se obravnavajo kot vir virusa SARS-CoV, njihovim izločkom itd.), — tesni stik z eno ali več osebami, ki so potrjeni primeri SARS-a ali so na stopnji ugotavljanja SARS-a (za tesni stik se šteje, če je oseba negovala, živela z ali imela tesen stik z respiratornimi izločki, telesnimi tekočinami in/ali izločki (npr. blato) oseb s SARS-om), — v anamnezi potovanje na območje ali bivanje na območju, kjer je prišlo do izbruha SARS-a, — dva ali več zdravstvenih delavcev iz iste enote zdravstvenega centra** s kliničnimi dokazi SARS-a in s pojavom bolezni v istem desetdnevnem obdobju, — tri ali več oseb (zdravstveni delavci in/ali bolniki in/ali obiskovalci) s kliničnimi dokazi SARS-a in s pojavom bolezni v istem desetdnevnem obdobju in z epidemiološko povezavo z zdravstveno ustanovo. Razvrstitev primera za obdobje med epidemijami Uporablja se tudi med izbruhom v neprizadeti državi ali območju. A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila IN laboratorijska merila za verjeten primer IN ima epidemiološko povezavo. C. Nacionalno potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil nacionalni referenčni laboratorij. D. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a. Razvrstitev primera med izbruhom Uporablja se med izbruhom v državi/območju, za katero je referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a laboratorijsko potrdil vsaj eno osebo. A. Možen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo z nacionalno potrjenim ali potrjenim primerom. C. Nacionalno potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil nacionalni referenčni laboratorij. D. Potrjen primer Ena izmed naslednjih treh ugotovitev: — Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za potrditev primera, kadar je testiranje opravil referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a. — Vsak nacionalno potrjen primer z epidemiološko povezavo z verigo prenosa, za katero je referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a neodvisno potrdil vsaj en primer. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 51 — Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in laboratorijska merila za možen primer ter ima epidemiološko povezavo z verigo prenosa, za katero je referenčni laboratorij SZO za potrditev SARS-a neodvisno potrdil vsaj en primer. Prijava: prijavi se možen, verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/85 **V tem okviru je med „zdravstvene delavce“ vključeno vse osebje bolnišnice. Opredelitev enote zdravstvenega centra, v kateri je prišlo do pojava zbolelih, je odvisna od lokalnega stanja. Velikost enote lahko sega od celotnega objekta zdravstvenega centra, če je ta majhen, do posameznega oddelka ali pododdelka v veliki terciarni bolnišnici. 15 TULAREMIJA* (Francisella tularensis) A21 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Ulceroglandularna tularemija — Kožna razjeda IN — limfadenopatija regionalnih bezgavk. Glandularna tularemija — Povečane in boleče bezgavke brez vidne razjede. Okuloglandularna tularemija — Konjuktivitis IN — limfadenopatija regionalnih bezgavk. Orofaringealna tularemija — Limfadenopatija vratnih bezgavk IN vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: — stomatitis, — faringitis, — tonzilitis. Črevesna tularemija Vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: bolečina v trebuhu, — bruhanje, — driska. Pljučna tularemija — Pljučnica. Tifusna tularemija Vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — povišana telesna temperatura brez zgodnjih lokalnih znakov in simptomov, — septikemija. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Francisella tularensis iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Francisella tularensis v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles proti bakteriji Francisella tularensis. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 52 B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 16 VRANIČNI PRISAD (ANTRAKS)* (Bacillus anthracis) A22 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj eno izmed naslednjih kliničnih oblik: Kožni antraks Vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — papularna ali mehurčasta lezija, — vdrta črna krasta (eshara) z okoliškim edemom. Gastrointestinalni antraks — Povišana telesna temperatura ali vročičnost IN vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — huda bolečina v trebuhu, — driska. Pljučni (inhalacijski) antraks — Povišana telesna temperatura ali vročičnost IN vsaj eden izmed naslednjih dveh znakov: — akutno oteženo dihanje, — radiološki znaki za razširitev medpljučja. Meningealni/meningoencefalitični antraks — Povišana telesna temperatura IN vsaj eden izmed naslednjih treh znakov: — konvulzije, — izguba zavesti, — meningealni znaki. Septikemija pri antraksu Laboratorijska merila — osamitev bakterije Bacillus anthracis iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Bacillus anthracis v kliničnem vzorcu. Pozitiven nosni bris brez kliničnih simptomov ne prispeva k potrjeni diagnozi primera. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih treh epidemioloških povezav: — prenos z živali na človeka, — izpostavitev skupnemu viru, — izpostavitev onesnaženi hrani/pitni vodi. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 53 17 VROČICA Q* (Coxiella burnetii) A78 Klinična merila Vsaka oseba z vsaj enim izmed naslednjih treh znakov: — povišana telesna temperatura, — pljučnica, — hepatitis. Laboratorijska merila Vsaj eden izmed naslednjih treh laboratorijskih testov: — osamitev bakterije Coxiella burnetii iz kliničnega vzorca, — odkrivanje nukleinske kisline bakterije Coxiella burnetii v kliničnem vzorcu, — porast specifičnih protiteles (IgG ali IgM stopnje II) proti bakteriji Coxiella burnetii. Epidemiološka merila Vsaj ena izmed naslednjih dveh epidemioloških povezav: — izpostavitev skupnemu viru, — prenos z živali na človeka. Razvrstitev primera A. Možen primer Se ne uporablja. B. Verjeten primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična merila in ima epidemiološko povezavo. C. Potrjen primer Vsaka oseba, ki izpolnjuje klinična in laboratorijska merila. Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje *18.6.2008 SL Uradni list Evropske unije L 159/89 18 OKUŽBA Z VIRUSOM ZIKA (A92.8) Možen primer okužbe z virusom Zika Vsaka oseba z izpuščajem in/ali s povišano telesno temperaturo IN vsaj enim izmed naslednjih znakov: - artralgija, - artritis, - konjuktivitis (negnojni/hiperemični). Verjeten primer okužbe z virusom Zika Klinična slika kot je opisana pri možnem primeru IN prisotnost specifičnih serumskih IgM protiteles (brez mikrobiološke potrditve drugih flavivirusov) IN epidemiološka povezanost s potrjenim primerom okužbe z virusom Zika na način, ki omogoča prenos virusa Zika ali podatek o bivanju/potovanju na območja, kjer se pojavljajo okužbe z virusom Zika znotraj 2 tednov pred pojavom simptomov in znakov bolezni. Potrjen primer okužbe z virusom Zika - prisotnost virusne RNA ali antigena virusa Zika v serumu ali drugi kužnini (slini, urinu, semenski tekočini, krvi) ALI - prisotna specifična serumska IgM protitelesa in titer PRNT90 protiteles za virus Zika ≥20 in razmerje PRNT90 protiteles za virus Zika ≥4 v primerjavi z drugimi flavivirusi in izključitev okužbe z drugimi flavivirusi Prijava: prijavi se verjeten ali potrjen primer. Epidemiološko anketiranje. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 54 PRILOGA 6 SPLOŠNI PREVENTIVNI UKREPI (slikovni material) Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 55 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 56 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 57 PRILOGA 7 KONTAKTNI PODATKI REŠEVALNE POSTAJE Preko 112 REŠEVALNA POSTAJA Ljubljana 01 522 22 17 ali 01 522 23 23 ali 080 17 84 KLINIKA ZA INFEKCIJSKE BOLEZNI IN 01 522 37 10 VROČINSKA STANJA UKC LJUBLJANA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE RS 01 478 60 01 Epidemiologi OE NIJZ NIJZ, CENTRALNA ENOTA 01 586 39 00 info@nijz.si Območna enota Murska Sobota 02 530 21 10 02 530 21 12 02 530 21 44 Območna enota Maribor 02 450 01 00 Območna enota Celje 03 425 12 00 Območna enota Novo mesto 07 393 41 00 Območna enota Ljubljana 01 586 39 00 Območna enota Nova Gorica 05 330 86 00 Območna enota Kranj 04 201 71 60 Območna enota Ravne 02 870 56 00 Območna enota Koper 05 663 08 00 Epidemiolog v pripravljenosti SSPCNB@nijz.si NIJZ/Center za nalezljive bolezni NLZOH - MIKROBIOLOŠKI 02 450 01 00 LABORATORIJI Center za medicinsko mikrobiologijo: 02 450 01 47 MARIBOR – 02 450 02 61 CELJE – 03 425 12 10 KRANJ – 04 201 71 64 KOPER – 05 663 08 66 LJUBLJANA –01 520 57 80 MURSKA SOBOTA – 02 530 21 67 NOVA GORICA – 05 330 86 41 NOVO MESTO – 07 393 41 29 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 58 NLZOH - VIRUSNI LABORATORIJ 01 434 26 11 (Bohoričeva ulica) NLZOH – LABORATORIJ 01 520 57 02 (Grablovičeva ulica) NLZOH – v primeru DDD 02 450 01 61 LABORATORIJ IMI 01 543 74 00 MINISTRSTVO ZA OBRAMBO RS - 01 581 30 83 General štab Slovenske vojske 01 894 44 09 02 805 31 95 MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE 01 478 66 11 MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 01 428 53 55 ali 01 428 53 56 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO FINANČNI URAD RS - Generalni 01 478 38 21 finančni urad - Urad za splošne zadeve LUKA KOPER / PRISTANIŠČE Kontakt varnostno-nadzornega centra: 05 665 69 50 DDD d.o.o. Koper 05 63 00 480 in 05 63 00 485 (v rednem delovnem času) Dežurni zdravnik 04 206 16 40 (od 6:00 do 14:00) LETALIŠČE JOŽETA PUČNIKA oz. 04 206 16 41 ali 031 630 873 04 206 16 46 (od 14:00 dalje) LETALIŠČE JOŽETA PUČNIKA Izven delovnega časa (vodja prometa 24/7): 04 206 12 06 FRAPORT V delovnem času: 04 206 11 04 04 206 11 09 ADRIA AIRWAYS V primeru urgentne situacije (dežurni komercialist 24/7): 041 621 667 Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 59 PRILOGA 8 KOMUNIKACIJSKA IZHODIŠČA  Povezava PR služb različnih deležnikov;  Enotna in usklajena ter transparentna sporočila;  Komunikacija del koordiniranih aktivnosti znotraj skupine, ki vodi izvajanje ukrepov;  Vzpostavitev kanalov za usklajeno posredovanje priporočil vsem javnostim. Proaktivna in učinkovita komunikacija je osnovni element obvladovanja in obravnavanja javno- zdravstvenih tveganj in dogodkov, saj omogoča proaktivno ravnanje, zmanjšuje konfuzne in neobvladljive situacije. Ustrezna komunikacija zagotavlja boljšo organiziranost in izkoriščenost znanja že obstoječih kadrov, vzbuja večje zaupanje in zmanjšuje negativni ekonomski vpliv in politično nestabilnost. Primerna in učinkovita komunikacija pripomore k varovanju življenj in zmanjševanju števila zbolelih. Osnovni elementi komuniciranja po WHO smernicah so opredeljeni kot:  Zaupanje;  Proaktivna komunikacija-pravočasno obveščanje;  Transparentnost;  Razumevanje in zaznavanje (poslušanje);  Načrtovanje. Transparentnost v komunikaciji pomeni, da je ogrožena javnost obveščena pravočasno in da ima zdravstvena javnost, ki ni direktno vključena v vodenje in pripravo ukrepov, pravočasen dostop do napotkov in smernic. Vsi členi morajo biti koordinirani in učinkoviti s točno določeno vlogo v procesu ter aktiviranimi komunikacijskimi kanali z enotnim poročanjem. Potrebno je mobilizirati vse deležnike, ki naj delujejo usklajeno in v skladu s svojimi pristojnostmi. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 60 PRILOGA 9 KOMUNIKACIJSKI VODNIK ZA DELOVANJE OB NENADNIH DOGODKIH OSNOVNI KORAKI KOMUNICIRANJA Preveriti situacijo Opravljeno: 1. Imamo zbrana vsa dejstva? (po našem mnenju vsa potrebna) 2. Imamo informacije iz različnih virov, da lahko oblikujemo pravo sliko situacije? 3. Smo potrdili/preverili vir informacije? 4. Smo potrdili verodostojnost vira? 5. Je informacija konsistentna z informacijami iz drugih virov? 6. Je razvoj situacije, tako kot nakazujejo informacije, možen? Obvestiti vse odgovorne Opravljeno: 1. Smo obvestili/kontaktirali vse ključne osebe? 2. Smo ustrezno obvestili svojo osnovno ekipo? 3. Smo obvestili nadrejene? 4. Smo obvestili komunikacijsko skupino? 5. Smo obvestili vse uradne osebe (oblast)? 6. Smo obvestili vse relevantne organizacije? 7. Smo obvestili vse relevantne državne institucije? 8. Smo obvestili vse ostale morebitne zainteresirane skupine? Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 61 Organizirati in razdeliti naloge Opravljeno: 1. Smo določili pristojne osebe za informacije? 2. Smo določili, kdo bo komuniciral informacije (Vlada RS, MZ, IVZ…)? 3. So določeni govorci? 4. Je določen način dela in urnik? 5. So natančne zadolžitve dodeljene določenim osebam in ekipam? 6. Ali vsi vpleteni poznajo svojo vlogo in naloge? Pripraviti informacije in dobiti potrditve Opravljeno: 1. Smo preverili resničnost vseh informacij? 2. Smo upoštevali skrbi/potrebe posameznih javnosti? 3. Smo oblikovali ustrezna sporočila, ki povedo, kar želimo povedati? 4. Smo pripravili nabor možnih novinarskih vprašanj in odgovorov nanje? 5. Smo dobili potrditev odgovornih oseb za komuniciranje sporočil? Sporočiti informacije javnosti Opravljeno: 1. Smo komunicirali pravočasno? 2. Smo vsem medijem istočasno sporočili iste informacije? 3. Smo obvestili tudi druge ciljne skupine, kot smo načrtovali? 4. Smo komunicirali tudi prek drugih kanalov, kot smo načrtovali (splet, sestanki, pisma, nova tehnologija…)? Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 62 KOMUNIKACIJSKI VODNIK ZA DELOVANJE OB NENADNIH DOGODKIH Komunikacijska skupina in naloge Vodenje ekipe Opravljeno: Zadolžen: 1. Srečanje z odločevalci. Ugotovimo vse znane informacije, predvidimo razvoj situacije in določimo, kaj lahko povemo glede na trenutno znanje. 2. Aktiviramo načrt, na osnovi ocene situacije in zahtev po informacijah s strani javnosti, medijev in partnerjev. 3. Aktiviramo potrebne vire–ljudje, tehnične potrebe… 4. Sestavimo in aktiviramo komunikacijsko ekipo. Obvestimo jih o situaciji, povemo, kaj je treba komunicirati v tem trenutku, razdelimo naloge. 5. Po telefonu kontaktiramo vse ostale vladne organe, da uskladimo komuniciranje in sporočila. 6. Aktiviramo govorce Govorce obvestimo, da morajo biti na voljo za medije ob določeni uri, jim posredujemo vse potrebne materiale in sporočila. 7. Na voljo morajo biti osebe, ki potrjujejo sporočila pred objavo. 8. Določimo ure/dneve delovanja komunikacijske skupine. 9. Večkrat dnevno obveščamo celotno ekipo, odločevalce in druge vpletene osebe o razvoju situacije. Vsebine in potrjevanje sporočil Opravljeno: Zadolžen: 1. Določimo ključna sporočila na podlagi znanih informacij. To je osnova za vsa komunikacijska gradiva. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 63 2. Pripravimo se na odgovarjanje na zahtevana vprašanja medijev(kdo je vodja/odgovoren za aktivnosti, je stvar pod nadzorom, kaj lahko pričakujemo, kaj naj naredimo, zakaj je do tega prišlo, ste vedeli za možnost tega, zakaj niste preprečili, kaj še lahko gre narobe, kdaj ste začeli delati na tem, kaj ti podatki pomenijo, kaj nam prikrivate). 3. Oblikujemo informacijsko gradivo. Ni nujno, da je to sporočilo za medije, če je hitreje, je lahko izjava ali enostavno nabor dejstev o trenutnem stanju, kaj se dela itd. 4. Osebe, ki potrjujejo sporočila, morajo biti o vsem informirane in na voljo, da v zelo kratkem času pregledajo in potrdijo sporočila. 5. Oblikujemo prioriteto ključnih informacij, ki jih dobivamo. Določimo dve osebi, ki pregledujeta in selekcionirata informacije. Ko je le možno, tudi sami nadzorujemo vse prispele informacije. 6. Nabor ključnih dejstev oziroma vprašanj in odgovorov na osnovi trenutno znanih informacij. Ta dokument sproti ažuriramo z novimi informacijami. 7. Zagotovimo, da so ključne informacije na različnih komunikacijskih kanalih. Nadzorovanje komuniciranja in analize Opravljeno: Zadolžen: 1. Izvajamo sistem spremljanja medijskih objav. Nujno je pravočasno polnjenje baze z vsemi objavami. 2. Določimo najpomembnejše medije, za katere dobimo poročila večkrat dnevno v prvih dneh. 3. Analiziramo, katera sporočila se pojavljajo v medijih. Iz tega razberemo, katere informacije še želijo mediji, katere informacije so napačno interpretirali. 4. Pripravljamo kratke analize sporočil v medijih, za odločevalce. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 64 Informiranje splošne javnosti Opravljeno: Zadolžen: 1. Spremljamo in nadzorujemo področja zmede in pomanjkanja informacij. 2. Skupaj s strokovnjaki razvijemo gradiva, s katerimi rešimo pomanjkanje informacij v javnosti. 3. Komuniciramo z javnostm, ki so izpostavljeni večjemu tveganju, da jih izobrazimo in informiramo. 4. Koordiniramo distribucijo informacij z lokalnimi oblastmi. Komuniciranje z oblastmi Opravljeno: Zadolžen: 1. Določimo ključne relevantne vladne organe, ki jih sproti in prve obveščamo. 2. Pošiljamo informacije in gradiva relevantnim organom (po faksu ali e- pošti). 3. Ugotovimo, ali bodo določeni organi aktivno vključeni, in jim ponudimo napotke. Mediji Zadolžen: 1. Ocenimo potrebe medijev in zagotovimo mehanizme, da zadovoljimo njihove potrebe (izvajamo dnevne briefinge, sproti ažuriramo spletno stran…). 2. Določimo skupino, ki je zadolžena za odgovarjanje na medijske zahteve in vprašanja. 3. Pripravimo ustrezen, ažuriran seznam medijev s kontakti. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 65 4. Zapisujemo vse klice in vprašanja medijev. 5. Pripravljamo in pošiljamo gradiva za medije, pravočasno. Opravljeno: 6. Pripravimo besedila za tujce 7. Govorce ustrezno pripravimo za nastop (ustrezna sporočila, napotki za nastop) 8. Določimo pristojne osebe za informacije? 9. Dogovorimo, kdo bo komuniciral (Vlada RS, MZ, NIJZ…)? Splet Zadolžen: Opravljeno: 1. Oblikujemo vsebino sporočil za objavo na spletni strani. Objave na spletni strani morajo biti ažurne. 2. Na spletni strani so povezave na strani drugih vladnih organizacij, ki vsebujejo koristne informacije. 3. Začnemo pripravljati posebno spletno stran za dogodek, če potrebno. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 66 PRILOGA 10 NAVODILA ZA ČIŠČENJE IN DEZINFEKCIJO ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE PRI NIZKEM TVEGANJU ZA NB Posebni ukrepi ali postopki niso potrebni. Zagotovljena mora biti ustrezna zaščitna oprema in ustaljeni postopki čiščenja in razkuževanja. ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE PROSTOROV PRI VISOKEM TVEGANJU ZA NB V primeru pojava NB zdravnik epidemiolog odredi zaporo kontaminiranega območja. Zaprto območje se po potrebi označi/zavaruje z opozorilnimi trakovi in te predele obravnavamo kot cono ogroženosti I. Zdravnik epidemiolog aktivira ekipo za razkuževanje Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Izvajalci razkuževanja izberejo ustrezen prostor/področje za izvajalce čiščenja/razkuževanja (slačenje posebne osebne varovalne opreme) in zbiranje odpadkov po razkuževanju in ta predel obravnavamo kot cono ogroženosti II. V cono I imajo vstop le osebe z ustrezno posebno osebno varovalno opremo. V cono II imajo vstop le osebe, ki pridejo iz cone I. Za razkuževanju izberemo razkužilo, ki deluje na povzročitelja NB po posvetu z epidemiologom. Uporabljamo lahko le ustrezna razkuževalna sredstva, ki imajo dovoljenje za uporabo v R Sloveniji in z ustrezno metodo nanosa izbranih razkužil. Pri uporabi moramo upoštevati navodila proizvajalca. Glede na vrsto NB in načina prenosa je pri čiščenju in razkuževanju obvezna pravilna uporaba ustrezne posebne osebne varovalne opreme. Postopki razkuževanja - strokovna ekipa NLZOH - v skladu z veljavnimi strokovnimi navodili (SOP) Končno čiščenje - ekipe za čiščenje - glede na mesto vstopa Razkužene površine se očistijo/sperejo s toplo vodo in detergentom – ustrezne čistilne službe glede na mesto vstopa. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 67 PRILOGA 11 ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE PROSTOROV, OPREME IN PRIPOMOČKOV TER MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI ZA BOLNIŠNICE IN DRUGE ZDRAVSTVENE USTANOVE I. ČIŠČENJE PROSTOROV, OPREME IN PRIPOMOČKOV PROBLEM: -kontaminacija okolja s telesnimi tekočinami in izločki, -kontaminacija okolja s patogenimi mikroorganizmi, -insekti, glodalci, -ptičji iztrebki. NAMEN: -vzdrževanje čistega in prijaznega okolja za bolnike, obiskovalce in osebje, -preprečevanje pogojev, ugodnih za zadrževanje in razmnoževanje mikroorganizmov, -priprava in vzdrževanje čiste opreme, vodovodnih in prezračevalnih instalacij, -preprečevanje pogojev za zadrževanje insektov, glodalcev in golobov. CILJ: preprečevanje prenosa mikroorganizmov RAZDELITEV POVRŠIN GLEDE NA TVEGANJE ZA PRENOS OKUŽBE ZANEMARLJIVO TVEGANJE: površine, ki niso v dosegu rok (stropi,stene, svetila, okna, steklene površine, pisarniški prostori, hodniki, stopnišča). MAJHNO TVEGANJE: vse zgornje površine, s katerimi bolniki in osebje ne prihajajo v neposreden stik (oprema prostorov in talne površine, odtoki, zračniki, pipe, tuši). ZMERNO TVEGANJE: vse delovne površine, kjer se pripravlja material za izvajanje diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege; oprema in pripomočki, s katerimi prihaja v stik bolnik in predvsem zdravstveno osebje(oprema bolniških sob, ambulantnih prostorov, preiskovalnic, prostorov za shranjevanje čistih pripomočkov). VELIKO TVEGANJE: predstavljajo določena področja v bolnišniciter drugih zdravstvenih ustanovah: -operacijski prostori in prostori invazivne diagnostike, -prostori intenzivne nege in intenzivne terapije, -prostor v okolici bolnika v izolaciji, -oprema in pripomočki v neposredni bližini bolnika, -laboratorijske delovne površine in oprema, -nečisti prostori z izlivniki, -sanitarni prostori. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 68 UKREPI Čiščenje vseh površin se izvaja z namenskimi krpami, čistili in vodo. Način in pogostost čiščenja sta odvisna od tveganja za prenos mikroorganizmov. 1.Vrste, izvedba in pogostost čiščenja; 2.Nadzor čiščenja; 3.Izvajalci čiščenja. K točki 1. Vrste, izvedba in pogostost čiščenja 1.1. Vrste čiščenja: -ročno čiščenje vseh površin z vodo, čistilom in namenskimi krpami, -strojno čiščenje tal, -ročno čiščenje in razkuževanje površin, opreme in pripomočkov z namenskimi krpami in čistilno- razkužilnimi raztopinami. 1.2. Izvedba čiščenja: -sprotno odstranjevanje vidnih nečistoč in takojšnja dekontaminacija površin, ki so bile onesnažene z bolnikovimi telesnimi tekočinami, izločki ali iztrebki, -redno dnevno čiščenje in vmesna dodatna čiščenja ob onesnaženju površin, -razširjeno (generalno) čiščenje (npr. v bolnišnici po odpustu ali smrti bolnik), -razširjeno čiščenje po dogovorjenem programu (npr. za vodovodne instalacije, zračnike, odtoke in klimatske naprave)za posamezna področja, -pisna navodila za delo z evidenco izvedenih del. 1.3. Pogostost izvajanja postopkov: -zanemarljivo tveganje: 1-krat letno in po dogovoru, -majhno tveganje: 1-do 2-krat dnevno, -zmerno tveganje: 2-krat dnevno, -veliko tveganje: 3-krat dnevno in po potrebi. K točki 2. Nadzor čiščenja Nadzor čistosti določenih površin s testi glede na dejavnike tveganja: -površine v operacijskih prostorih, -priprava sterilnega materiala, -prostori invazivne diagnostike in terapije ter dializa, -prostori intenzivne terapije, -prostori, kjer se pripravlja hrana, -transportna sredstva za prevoz hrane in sterilnih materialov. Nadzor nad izvajanjem postopkov čiščenja v bolnišnici je v domeni higienika -medicinske sestre ali sanitarnega inženirja. Pogostost kontrol potrdi Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO). K točki 3. Izvajalci čiščenja: Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 69 -higiensko vzdrževanje neposredne bolnikove okolice v bolniški sobi izvajajo izvajalci zdravstvene nege, -čiščenje prostorov in opreme izvajajo čistilke po navodilih, -sprotno higiensko vzdrževanje bolnikove okolice v diagnostiki in zdravljenju vzdržuje vsak izvajalec postopkov in posegov, -čiščenje bolnikove okolice v operacijskih prostorih, prostorih intenzivne diagnostike in intenzivne terapije ter čiščenje posebne opreme (npr. UZ, RTG aparatur itd.) izvajajo dodatno izobraženi kadri (bolničarji). MINIMALNE ZAHTEVE ZA POSAMEZNE NAČINE ČIŠČENJA Metode čiščenja, pogostost izvajanja postopkov in izbor čistil, razkužil ter pripomočkov določi Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) v skladu s tveganjem za prenos okužbe. MINIMALNI TEHNIČNI IN PROSTORSKI POGOJI ZA IZVAJANJE ČIŠČENJA: -pripomočki za ročno in strojno čiščenje površin (namenske krpe, čistilne raztopine, namenska orodja, voziček), -zagotovljeno pranje pripomočkov po normativih (navodilo pripravi bolnišnica ali druga zdravstvena ustanova), -neoporečna topla in mrzla tekoča voda ter urejen izliv odpadne vode, -prostori za delovanje čistilke ali skupino čistilk morajo vsebovati: čist prostor za shranjevanje čistih pripomočkov, prostor za vzdrževanje pripomočkov in opreme, prostor za rekreacijo in ustrezne sanitarne prostore po standardu, -varovalna sredstva za čistilko: rokavice in nepropusten predpasnik za zaščito pri mokrih delih in pri čiščenju področij z visokim tveganjem za okužbo, -zaščitne rokavice za čiščenje iz materialov, ki so nepropustni za tekočine in mikroorganizme za čas uporabe vsaj 30 minut; biti morajo dovolj dolge, da ščitijo še velik del podlahti, -čiščenje, ki ga v zdravstveni ustanovi izvaja zunanji servis, nadzoruje higienik ali pooblaščena oseba naročnika. IZOBRAŽEVANJE KADROV ZA IZVAJANJE ČIŠČENJA: -izobraževanje kadrov za zaposlene na področju vzdrževanja splošne higiene v bolnišnici in drugi zdravstveni ustanovi tudi za zunanje izvajalce storitev čiščenja izvaja pooblaščena bolnišnica/naročnik, -obseg izobraževalnih programov in preverjanje znanja določi KOBO, -pogostost izobraževanja: najmanj 1-krat letno. II. RAZKUŽEVANJE POVRŠIN, OPREME IN PRIPOMOČKOV NAMEN: zmanjšati število patogenih in oportunističnih mikroorganizmov na površinah in predmetih do stopnje, ko niso več škodljivi zdravju in ne morejo povzročiti okužbe. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 70 PROBLEM: kontaminacija površin, predmetov in pripomočkov z mikroorganizmi, ki lahko povzročijo okužbo. CILJ: preprečiti prenos mikroorganizmov prek površin, opreme in pripomočkov UKREPI: 1. Razkuževanje s toploto; 2. Razkuževanje s kemičnimi razkužili. Kritične pripomočke in predmete, ki pridejo v stik z bolnikovimi sterilnimi tkivi in krvnim obtokom (npr. kirurški instrumenti), je potrebno sterilizirati. Za semikritične pripomočke in predmete, ki so v stiku s sluznico in poškodovano kožo (npr. nekatera respiratorna, anestezijska oprema, endoskopi)je potrebna visoka stopnja razkuževanja. Za nekritične predmete, pripomočke bolnika (npr. bolnikova negovalna oprema) in nekritične površine (npr. posteljne stranice, držala,...) ki so v stiku z bolnikovo nepoškodovano kožo, zadostuje čiščenje in po potrebi razkuževanje. K točki 1. Razkuževanje s toploto -Termično razkuževanje z uporabo pomivalno-razkužilnih strojev, ki dosegajo najmanj 80 ºC/1minuto, za segrevanje pripomočkov, ki so termostabilni v vodi ali vodni pari. Na temperaturi 100 ºC uniči vse vegetativne oblike mikroorganizmov razen spor in prionov, -potapljanje v vreli vodi za 5 do 10 minut. K točki 2. Razkuževanje s kemičnimi razkužili Razkužila za: -instrumente in pripomočke, -delovne površine, -toplotno občutljive predmete. Način, pogostnost razkuževanja in vrsto razkužil določi Komisija za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO) v načrtu razkuževanja in najmanj v skladu z navodili proizvajalca (razen endoskopov in respiratorne opreme –glej poglavje 7). MINIMALNE ZAHTEVE ZA RAZKUŽEVANJE S TOPLOTO Uporaba strojev: -pomivalni stroj za posodo, -pomivalni stroj za pripomočke in instrumente, -čistilni stroji za prevozna sredstva. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 71 MINIMALNE ZAHTEVE ZA RAZKUŽEVANJE S KEMIČNIMI RAZKUŽILI (Pravilnik o dajanju biocidov v promet, Uredba o odpadnih vodah zdravstvenih ustanov) 1.Razkuževanje s kemičnimi razkužili v namenskih posodah; 2.Izbor razkužil po kriterijih. K točki 1. Razkuževanje s kemičnimi razkužili v namenskih posodah Priprava razkužilnih raztopin in lista razkužil za uporabo v zdravstveni ustanovi morata biti dogovorjeni na Komisiji za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb (KOBO)in v pisni obliki priloženi na delovnem mestu. Posoda za razkuževanje mora biti iz materialov, ki se lahko čistijo, posoda mora imeti vložek v obliki mrežice, pokrov mora dobro tesniti in hkrati omogočati enostavno rokovanje. Navodila za uporabo, shranjevanje in ukrepanje v primeru zastrupitve ali drugih škodljivih učinkov morajo biti na voljo vsem, ki razkužila uporabljajo. K točki 2. Izbor razkužil po kriterijih -Razkužilo mora biti registrirano v RS, -proizvajalec mora priskrbeti mnenje o učinkovitosti, izdelano po priznani tehnologiji, podatke o toksičnosti, alergogenosti in teratogenosti, -določen mora biti maksimalni čas uporabe, -naveden mora biti obseg delovanja, -prednost imajo biološko razgradljiva razkužila, -razkužilo mora biti stabilno, -ne sme biti korozivno za materiale, ki jih razkužujemo, -imeti mora čim manjšo beljakovinsko napako, -imeti mora primerno embalažo in možnost doziranja, -upoštevanje kompatibilnosti s čistili, -navodilu mora biti dodana tabela za pripravo učinkovite raztopine, -omogočeno mora biti nadzorovano doziranje razkužila, da lahko zadostimo tudi ekološkim zahtevam, -razkužilu, ki je uporabno dlje kakor en dan, mora biti dodana možnost testnih lističev za ugotavljanje učinkovitosti raztopine. MINIMALNI TEHNIČNI POGOJI ZA RAZKUŽEVANJE -Pisna navodila za uporabo, -namenske posode za razkuževanje z notranjim vložkom, pokrovom, narejene iz materiala, ki vzdrži strojno čiščenje, -varovalna sredstva za rokovanje: rokavice, maska, očala ali zaščita za obraz, predpasnik, halja, -nadzorovano zračenje prostora, -nadzor nad koncentracijo toksičnih snovi v zraku, kjer se izvaja razkuževanje po veljavni zakonodaji. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 72 PRILOGA 12 SPECIFIČNI NAČRTI UKREPANJA ZA POSAMEZNE NALEZLJIVE BOLEZNI Internetne povezave do podrobnih načrtov na spletnih straneh: - EBOLA http://www.nijz.si/sl/publikacije/hemoragicna-mrzlica-ebola-pripravljenost-in-odzivanje-v-sloveniji - GRIPA http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/pticja_gripa/pandemski_nacrt_ver_1.2_150 72006.pdf - ZIKA http://www.nijz.si/sl/publikacije/nacrt-pripravljenosti-na-pojav-virusa-zika-v-sloveniji Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 73 PRILOGA 13 KARTICE O BOLEZNIH ANTRAKS O BOLEZNI: Povzročitelj vraničnega prisada je Gram-pozitivna bakterija Bacillus anthracis. Kužne so predvsem njene spore, ki lahko v naravi preživijo tudi več deset let oziroma neznano dolgo. Vegetativna oblika bakterije redko povzroči bolezen. Povzročitelj antraksa je bioteroristični agens skupine A. Kožna oblika (kožni antraks) je najpogostejša in nastane po neposrednem stiku s tkivom okužene živali, s kontaktom z okuženo volno in drugimi živalskimi izdelki. Predstavlja 95% vseh okužb. Tipično mesto je na nepokritih delih telesa. Spremembe na koži so neboleče. Črevesna oblika (gastrointestinalni antraks) nastane po zaužitju toplotno slabo obdelanega mesa okuženih živali. Zaenkrat ni dokazano, da bi se povzročitelj prenašal z mlekom okuženih živali. Začne se s hudimi splošnimi znaki, vročino, bolečinami v trebuhu, lahko bruhanjem krvave tekočine. Kmalu se pojavijo driske, melena ter ascites. Trebuh je napihnjen in zelo boleč. Bolezen se lahko razvije v zelo hudo obolenje in konča s smrtjo. Pljučna oblika (inhalacijski antraks) je najbolj nevarna in pogosto smrtna oblika bolezni, ki je posledica vdihavanja spor bakterije npr. pri predelavi kož okuženih živali. Bolezen poteka dvofazno. Za prvo obdobje, ki traja nekaj dni, je značilna utrujenost, visoka vročina in kašelj. Drugo obdobje poteka s pospešenim in oteženim dihanjem in se lahko konča s smrtjo v 24 urah. POT PRENOSA: z neposrednim stikom z živaljo, okuženo z antraksom, oz. z antraksom okuženimi živalskimi izdelki (npr. kožami, mesom). TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Človek se lahko okuži ob neposrednem stiku s tkivom okužene živali oziroma različnimi kontaminiranimi živalskimi izdelki, ob zaužitju toplotno slabo obdelanega mesa okužene živali ali z vdihavanjem spor (npr. med procesom v proizvodnji volne, kož., ob bioterorističnem napadu). Neposreden prenos antraksa s človeka na človeka je malo verjeten. PREVENTIVNI UKREPI: osveščenost ljudi in drugi preventivni ukrepi na področju kmetijstva in živinoreje, pri predelavi mesa in živalskih izdelkov ter v laboratorijih. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, likvor, bris rane, sputum, blato. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev bakterije, molekularne metode - dokaz nukleinske kisline povzročitelja. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepivo (v Sloveniji ni dosegljivo), ciprofloksacin ali doksiciklin (60 dni), nosečnice in otroci: amoksicilin OSAMITEV BOLNIKA: ni potrebna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 74 BOTULIZEM O BOLEZNI: Botulizem povzročajo toksini bacila Clostridium botulinum. Toksin lahko zaužijemo s hrano (klasična oblika botulizma) ali inhaliramo (botulizem neznanega izvora). Možno je, da se toksin tvori lokalno, kot posledica okužbe rane s Clostridium botulinum. Pojavi se v primerih, ko živila niso pravilno pripravljena oz. shranjena in obstajajo pogoji, ki omogočajo klitje spor, razmnoževanje bacila in tvorbo toksina. Inkubacija pri okužbi s hrano je 6 ur do osem dni (povprečno 12 do 36 ur). Najprej se pojavijo prebavne motnje: slabost, bruhanje, bolečine pod prsnico, napetost in bolečine v trebuhu ter kratkotrajna driska, ki ji sledi zaprtje. Značilne za botulizem so simetrične ohromitve (kažejo se z motnjami vida, kot so dvojni vid, škiljenje, trzanje očesnih zrkel, razširjene zenice in spuščene zgornje veke). Lahko pride do ohromitve dihalnih mišic, mišic okončin in telesa. Bacil Clostridium botulinum spada v skupino povzročiteljev, ki se jih lahko uporabi v bioteroristične namene. Bacil je možno širiti preko aerosola ali hrane. POT PRENOSA: Toksin lahko zaužijemo s hrano ali inhaliramo. Okužba se ne prenaša iz osebe na osebo. TVEGANJE ZA BOLEZEN: Dovzetnost za okužbo je splošna. Za črevesno obliko bolezni so bolj dovzetni novorojenčki in dojenčki do prvega leta starosti, bolniki s (kroničnimi) boleznimi prebavil, pri katerih je spremenjena črevesna flora. PREVENTIVNI UKREPI: Splošni: higiensko varno ravnanje z živili. LABORATORIJ: Kužnina: Bris rane, blato. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev bakterije, odkrivanje toksina. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: botulinusni antitoksin (v Sloveniji ni dostopen, centralno dosegljiv v EU); simptomatska terapija IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: ni na voljo OSAMITEV BOLNIKA: ni potrebna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 75 BRUCELOZA O BOLEZNI: Bruceloza, imenovana tudi mediteranska, gibraltarska ali maltska bolezen, je nalezljiva bolezen sesalcev, ki jo povzročajo bakterije brucele. Razširjena je po vsem svetu. Gostitelj bakterije so številne živali - govedo, svinje, ovce, koze, psi, podgane. Kužna so tkiva, kri, urin, izločki spolovil, mrtvorojen plod, še posebno posteljica in mleko živali. V Sloveniji je okužba izjemno redko vnesena iz drugih držav. Čas od okužbe do začetka bolezni, traja od 5 do 60 dni, običajno en do dva meseca. POT PRENOSA: Pogost način prenosa je z zaužitjem nepasteriziranega mleka, mlečnih izdelkov oziroma tudi s toplotno slabo obdelanim mesom. Možen način prenosa je z vdihavanjem bakterij v laboratorijih, klavnicah in mesno predelovalni industriji. Bakterije lahko vstopajo v telo tudi skozi rane kože ali sluznic pri stiku z okuženimi živalmi in/ali njihovimi tkivi. Širjenje bruceloze s človeka na človeka je izjemno redko. TVEGANJE ZA BOLEZEN: Za okužbo so bolj dovzetne osebe, ki imajo oslabljen imunski sistem. PREVENTIVNI UKREPI:  Preventivni: Najpomembnejši ukrep je odkrivanje, zdravljenje oziroma odstranitev okuženih živali. Pri delu z okuženimi živalmi ali materiali je potrebno uporabljati rokavice, očala, škornje, zaščitno obleko. Izogibajmo se uživanju surovega mesa in neprekuhanega mleka ter izdelkov iz surovega mleka.  Specifični: V endemičnih krajih, kjer se bolezen pri živalih stalno pojavlja, priporočajo cepljenje živali. LABORATORIJ: Kužnina: kri, serum, tkivo Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana Preiskava: molekularne metode, dokaz specifičnih protiteles IgM in IgG, osamitev Trajanje preiskave: nekaj ur do dni ZDRAVLJENJE: doksiciklin in rifampicin IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: Kemprofilaksa (za osebe z visokim tveganjem): doksiciklin in rifampin; Trimetoprim/sulfametoksazol OSAMITEV BOLNIKA: ni potrebna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 76 ČRNE KOZE O BOLEZNI: Črne koze povzroča variola virus, ki se je pojavil v človeški populaciji pred tisoč leti. Zaradi uspešnega programa cepljenja je bolezen od leta 1980 po vsem svetu izkoreninjena. Variola virus sodi med ortopoksviruse. Ločimo dve obliki virusa, ki povzročata različni obliki bolezni in sicer variolo minor (alastrim) ter variolo major. Izpostavitvi virusu črnih koz sledi inkubacijska doba, znotraj katere ni nobenih simptomov oz. znakov bolezni. Inkubacijska doba je 12-14 dni, lahko tudi od 7-17 dni. V dobi inkubacije oseba ni kužna. Bolezenski znaki so povišana telesna temperatura, občutek oslabelosti, glavobol, onemoglost, bolečine v hrbtu. Po 2-4 dneh prične telesna temperatura padati in se pojavi za črne koze značilen kožni izpuščaj. Krasta, ki nastane na mestu izpuščaja odpade po 3-4 tednih in ostane brazgotina. Oseba s črnimi kozami je včasih kužna že, ko se pojavi vročina (prodromalna faza). Sicer pa je oseba kužna, dokler ji ne odpade zadnja krasta. To običajno traja tri tedne. POT PRENOSA: Običajno se širi z direktnimi in daljšimi tesnimi kontakti z okuženo osebo. Širjenje virusa je možno preko kontaminiranih predmetov, kot je posteljnina ali oblačila. Možno je tudi, da se okužimo s kužnimi kapljicami v prostoru, vendar je ta način redkejši. Ljudje so edini naravni gostitelj virusa. Ni znano, da bi se virus črnih koz širil preko insektov in živali. TVEGANJE ZA BOLEZEN: Vse osebe, ki niso cepljene proti črnim kozam, so dovzetne za bolezen. PREVENTIVNI UKREPI: Najboljša preventivna zaščita proti črnim kozam je cepljenje. LABORATORIJ: Kužnina: vzorec kožne spremembe (pokrov izpuščaja in tekoča vsebina) Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana Preiskava: molekularne metode, elektronska mikroskopija Trajanje preiskave: nekaj ur do dni ZDRAVLJENJE: ni na voljo IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepivo ni na voljo (zaloge so v depojih večjih držav) OSAMITEV BOLNIKA: aerogena Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 77 DAVICA O BOLEZNI: Davica je huda nalezljiva bolezen, za katero je značilna vnetna reakcija na sluznici nosu, žrela in kože, kjer se razvije belkasta obloga. Davico povzroča bakterija Corynebacterium diphteriae s svojim strupom – toksinom. Čas od okužbe do nastopa bolezni je od 1 do 6 dni. Izvor okužbe je bolnik ali klicenosec, ki nosi toksigene seve bakterije v nosno žrelnem prostoru ali na koži. Okužba lahko poteka brez simptomov ali pa kot huda smrtna bolezen. Bolezenske težave so odvisne od mesta okužbe, odpornosti okužene osebe, patogenosti bakterije in morebitnega razsoja toksina v kri. Trajanje kužnosti je različno, redko je daljše od 2 do 4 tednov. POT PRENOSA: Prenos okužbe s človeka na človeka je kapljičen, posreden ali neposreden, s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, prek predmetov in tudi živil. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Za okužbo so dovzetne necepljene osebe, še posebej otroci do 15 leta. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: higiena rok in kašlja.  Specifični: Davico učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem. Pri bolnikih, ki se zdravijo z antibiotiki, kužnost preneha po 1 do 2 dneh. LABORATORIJ: Kužnina: Bris nosno-žrelnega prostora, bris žrela, kri-serum. Laboratorij: NLZOH, OJZM Grablovičeva 44, Ljubljana. Preiskava: Osamitev bakterije, molekularne metode, določevanje specifičnih protiteles in toksina. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: antitoksin (v Sloveniji ni na voljo) in eritromicin ali penicilin IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepljenje s Td, če ni dokaza o popolni imunizaciji ali če je od zadnjega celjenja minilo več kot 5 let; En odmerek intramuskularno benzatin peniciln G (600.000 IU, če bolnik mlajši kot 6 let; 12000,000 IU, če starejši kot 6 let); eritromicin 5000 mg oralno 4x/dan 7 do 10 dni OSAMITEV BOLNIKA: kapljična, pri kožni obliki kontaktna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 78 HEMORAGIČNE MRZLICE O BOLEZNI: Hemoragične mrzlice Ebola, Marburg in Lassa so virusne bolezni, ki se kažejo kot vročinske bolezni in jih pogosto spremljajo krvavitve ter prizadetost različnih organskih sistemov. Čas od okužbe do pojava bolezni traja od nekaj dni do treh tednov. Povzročitelj se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki (urin, blato, slina in drugi izločki) bolnika ali okuženih živali oz. njihovimi trupli. Znaki bolezni se razlikujejo glede na tip virusa, vendar so začetni simptomi običajno povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, izčrpanost in splošno slabo počutje. Temu običajno sledi slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu. POT PRENOSA: Prenos s človeka na človeka je kontaktni. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Za okužbo so dovzetni ljudje iz vseh starostnih skupin. Trajanje imunosti po preboleli bolezni ni znano. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: zaščitni ukrepi so usmerjeni v izogibanje kontaktov z okuženimi ljudmi in /ali živalmi. Pravilno, dosledno in natančno umivanje rok. Izogibanje spolnim stikom z osebo, ki je prebolela bolezen in sicer vsaj še 6 mesecev po preboleli bolezni.  Specifični: cepivo še ni registrirano za uporabo pri ljudeh. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, serum. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode – dokaz nukleinske kisline povzročitelja, določevanje specifičnih protiteles. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: Ebola - rutinsko zdravljenje ni na voljo, eksperimentalna zdravila pri SZO, Lassa – ribavirin intravensko. IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepiva proti Eboli še ni, je v fazi razvoja OSAMITEV BOLNIKA: osamitev v enoti za visoko nalezljive bolezni z uporabo najvišje stopnje OVO Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 79 INFLUENCA O BOLEZNI: Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi. Poznani so trije virusi, ki povzročajo gripo: virus influence A, B in C. Čas od okužbe do pojava bolezni je kratek. Bolezenski simptomi in znaki gripe (vročina, nahod, bolečina v žrelu, kašelj) se pojavijo 1-3 dni po okužbi. Največja kužnost je tik pred pojavom bolezni in nekaj dni po začetku gripe (3-5 dni). Pri večini bolnikov zdravljenje s protivirusnimi zdravili ni smiselno. POT PRENOSA: Povzročitelj gripe, virus influence, se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami in preko površin, ki so onesnažene z izločki dihal zbolelega z gripo. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Za gripo smo dovzetni vsi. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: upoštevanje higiene rok in kašlja, izolacija bolnikov, rutinsko čiščenje delovnih površin in okolja z detergentom in vodo.  Specifični: najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje. LABORATORIJ: Kužnina: Bris nosno-žrelnega prostora. Laboratorij: NLZOH, OJZM Virusni laboratorij Grablovičeva 44, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: inhibitorji nevraminidaze (oseltamivir, zanamivir) IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepivo, inhibitor nevraminidaze pri stiku in tveganju za okužbo (npr. oseltamivir 1x dnevno 75 mg 10 dni) OSAMITEV BOLNIKA: kapljična Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 80 KOLERA O BOLEZNI: Kolera je črevesna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz vrst vibrionov. Čas od okužbe do začetka bolezni traja od nekaj ur do 5 dni, navadno 2 do 3 dni. Bolnik/okužena oseba izloča povzročitelja kolere z blatom oziroma iztrebkom v okolje, zato se bolezen širi na druge ljudi:  s pitjem onesnažene vode oziroma pijač;  z uživanjem onesnažene hrane;  preko onesnaženih rok. Klinična slika je po navadi blaga. Le 5% okuženih oseb zboli s hudo boleznijo, za katero je značilna močna vodena driska, bruhanje, krči v nogah in izsušitev. Bolnik oziroma okužena oseba je kužna dokler izloča vibrije z blatom, najpogosteje nekaj dni. POT PRENOSA: Kontaktni. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Okužijo se lahko vsi. Bolj dovzetne so osebe, ki prejemajo zdravila za zmanjšanje kislosti želodca. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: osnova preprečevanja je pravilno, dosledno in natančno umivanje rok.  Specifični: na voljo je cepivo, ki pa nima visoke stopnje učinkovitosti. LABORATORIJ: Kužnina: Blato. Laboratorij: NLZOH OJZM Grablovičeva 44, Ljubljana. Preiskava: Osamitev bakterije, molekularne metode (določitev gena ali toksina). Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: rehidracija, doksiciklin ali azitromicin IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: živo cepivo in mrtvo cepivo – nobeno ne zagotavlja dobre zaščite; kemoprofilaksa ni priporočena OSAMITEV BOLNIKA: kontaktna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 81 KUGA O BOLEZNI: Kuga je bakterijska infekcijska bolezen, ki jo povzroča enterobakterija Yersinia pestis, ki je Gram-negativen bacil. Najpogostejša je bubonska kuga. Bolezen nastopi nenadno z visoko vročino, mrzlico, splošno šibkostjo in glavobolom. V nekaj urah sledi pojav izjemno povečanih in bolečih področnih bezgavk – bubo, najpogosteje v pazduhah, dimljah ali na vratu. Septična kuga lahko nastane brez primarnega buba v kasnejših fazah bubonske kuge, ki lahko privede do propada tkiv in gangrene. Pri majhnem odstotku bolnikov se pojavlja meningitis. Prihaja tudi do krvavitev v kožo – nastanka izpuščaja/petehij (drobnih, pikčastih podkožnih krvavitev), krvavitve iz pljuč. Brez zdravljenja je septična kuga skoraj vedno usodna. Pljučna kuga je najbolj virulentna in najredkejša oblika. Začetni znaki so podobni kot pri drugih hudih okužbah dihal, kasneje se pojavi še izkašljevanje krvi. Brez zdravljenja je smrtnost blizu 100%. POT PRENOSA: Vektorski, kontaktni, aerogeni. Bolezen se prenaša z ugrizi okuženih bolh, kapljično, z direktnimi stiki z bolniki, z indirektnimi stiki – predvsem kontaminirana zemlja ali živalska tkiva, s praskami ali ugrizi okuženih živali, npr. mačk, možna je tudi laboratorijska okužba. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Okužijo se lahko vsi. Bolj so ogrožene osebe, ki zaradi narave njihovega dela (laboratorijsko, raziskovalno ali terensko delo) delujejo na enzootičnih območjih. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: zatiranje vektorjev (bolhe)  Specifični: ob tesnem stiku z zbolelimi za kugo, ob verjetni izpostavljenosti okuženim bolham, ob stiku s kontaminiranim biološkim materialom ali ob laboratorijski izpostavljenosti povzročitelju kuge je potrebno jemati antibiotike v zaščitne namene, da se prepreči razvoj bolezni. Obstaja cepivo proti kugi, cepljenje se rutinsko ne izvaja. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, punktat bezgavke, sputum. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev bakterije, molekularne metode - dokaz nukleinske kisline povzročitelja. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: doksiciklini ali ciprofloksacin (enkratni odmerek); otroci eritromicin ali TMP/SMX; azitromicin IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepivo (slaba učinkovitost); antibiotik OSAMITEV BOLNIKA: kontaktna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 82 MENINGOKOKNI MENINGITIS O BOLEZNI: Meningokokni meningitis je akutna bakterijska bolezen, gnojno vnetje možganskih ovojnic, ki ga povzroča meningokok ( Neisseria meningitidis). Čas od okužbe do pojava bolezni je od 2 do 10 dni, običajno 3 do 4 dni. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 o C in več, prisoten je močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Bolniki običajno prenehajo biti kužni 24 ur po uvedbi ustreznega antibiotičnega zdravljenja. POT PRENOSA: Prenos povzročitelja s človeka na človeka je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Dovzetnost za bolezen je nizka in se zmanjšuje s starostjo. Osebe z okrnjeno imunostjo so posebej dovzetne. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: izogibanje tesnim kontaktom z bolnikom (poljubljanje, uporaba istega jedilnega pribora, posod, kozarcev ….), upoštevanje higiene rok in kašlja.  Specifični: pri osebah, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom z gnojnim meningitisom preprečujemo okužbo in pojavljanje bolezni z antibiotiki. Najučinkovitejše in najvarnejše pa je preprečevanje meningitisov s cepljenji (za določene skupine meningokoka). LABORATORIJ: Kužnina: Likvor, kri. Laboratorij: NLZOH, večina regijskih oddelkov za medicinsko mikrobiologijo. Preiskava: Osamitev, razmazi, molekularne metode, dokazi antigena v likvorju. Trajanje preiskave: Nekaj ur do dni. ZDRAVLJENJE: cefotaksim (glede na občutljivost) IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepivo, ciprofloksacin ali rifamipicin pri tesnih stikih (družinski člani ali invazivni posegi brez zaščite) OSAMITEV BOLNIKA: kapljična Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 83 MERS-bližnjevzhodni respiratorni sindrom ali Middle East Respiratory Syndrome (MERS-CoV) O BOLEZNI: Okužbo z novim bližnjevzhodnim koronavirusom (ali na kratko MERS-CoV) so prvič ugotovili l. 2012 v Kraljevini Savdska Arabija. Okužbo z MERS-CoV so največkrat potrdili v državah Arabskega polotoka. Koronavirusi so virusi, ki povzročajo blage okužbe dihal. Poznani so že vrsto let in se pojavljajo povsod po svetu, v zmernem podnebnem pasu nekoliko bolj pogosto v zimskih mesecih. Sumijo, da so enogrbe kamele, pri katerih so našli protitelesa proti MERS, naravni rezervoar virusa. Inkubacijska doba je 2-14 dni. Potek akutne okužbe z MERS-CoV je različen. Nekateri zboleli imajo zgolj lažjo okužbo dihal, podobno običajnemu prehladu, pri drugih (običajno pri starejših, kronično bolnih oz. pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom) pa je potek izjemno težak in se konča s smrtjo. Za težji potek je značilna povišana telesna temperatura, kašelj in občutek pomanjkanja zraka oz. zasoplost. Potek okužbe z MERS-CoV ni značilen in ga ne moremo razločiti od ostalih akutnih okužb dihal kot npr. gripe ali bakterijske pljučnice. POT PRENOSA: kapljični, kontaktni Način prenosa ni dokončno opredeljen – verjetno se prenaša med ljudmi s kužnimi kapljicami na kratke razdalje (do 1 m), kar pomeni, da je za prenos potreben tesen stik z bolnikom. Možni so še drugi načini prenosa – morda tudi preko okuženega in slabo toplotno obdelanega mesa ali mleka živali, vendar prepričljivega dokaza še ni. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Dovzetnost za okužbo in razvoj bolezni še nista dobro raziskana. Zboli lahko vsakdo. Težja oblika bolezni pa se razvije pri starejših, kronično bolnih, zlasti pa pri bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: higiena rok s pogostim umivanjem z vodo in milom ali z razkužilom. Izogibanje bližnjemu stiku (na razdalji krajši od 1 m) z bolnikom.  Specifični: cepiva proti okužbi MERS-CoV še ni na voljo. LABORATORIJ: Kužnina: Bris nosno-žrelnega prostora, kri. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode – dokaz nukleinske kisline povzročitelja. Trajanje preiskave: Nekaj ur do dni. ZDRAVLJENJE: ni na voljo IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: ni na voljo OSAMITEV BOLNIKA: aerogena Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 84 OŠPICE O BOLEZNI: Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča veliko število smrti po svetu. Znaki okužbe so povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega izpuščaja na koži. Med težjimi zapleti je najpogostejša pljučnica, lahko se pojavi tudi vnetje osrednjega živčevja. Od okužbe do prvih znakov bolezni traja okrog 10 dni, lahko od 7 do 18 dni. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Ošpice preprečujemo s cepljenjem. Na voljo je le podporno zdravljenje. Bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo. Antibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih ošpic (vnetje srednjega ušesa, pljučnica ...). Pričetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jeziku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino. POT PRENOSA: Bolezen se prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami, ki lahko več ur lebdijo v zraku. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Za ošpice so dovzetni vsi, ki niso preboleli ošpic ali niso bili uspešno zaščiteni s cepljenjem. Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni. PREVENTIVNI UKREPI: Najpomembnejši preventivni ukrep je cepljenje. LABORATORIJ: Kužnina: Bris nosno-žrelnega prostora, kri-serum, urin. Laboratorij: NLZOH, OJZM Virusni laboratorij Grablovičeva 44, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode, določitev antigena v urinu, določevanje specifičnih protiteles. Trajanje preiskave: Nekaj ur do dni. ZDRAVLJENJE: simptomatsko IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: oslabljeno živo cepivo v treh dneh po izpostavitvi (če ni dokazov o imunosti), nosečnice in imunokompromitirani: enkratni odmerek imunoglobulinov v odmerku 0,25 ml/kg TT OSAMITEV BOLNIKA: aerogena; osebje, ki dela s temi bolniki mora biti imunizirano Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 85 POLIOMIELITIS-OTROŠKA PARALIZA O BOLEZNI: Otroška paraliza je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene živčni sistem in povzroča ohromitve. Prvi znaki bolezni se pri paralitični obliki najpogosteje pojavijo 7 – 14 dni po okužbi. Osebe, okužene s poliovirusom, so najbolj kužne 7-10 dni pred in po nastopu simptomov, vendar pa so poliovirusi lahko prisotni v blatu še 3 - 6 tednov. POT PRENOSA: Okužba se prenaša fekalno - oralno prek umazanih rok- kontaktni prenos in tudi kapljično ter aerogeno. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Za otroško paralizo so dovzetni vsi, ki bolezni niso preboleli ali niso bili zaščiteni s cepljenjem. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: Higiena rok.  Specifični: Najučinkovitejši način preprečevanja otroške paralize je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. LABORATORIJ: Kužnina: Blato. Laboratorij: NLZOH OJZM Grablovičeva 44, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: ni na voljo IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: inaktivirano cepivo OSAMITEV BOLNIKA: kontaktna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 86 RUMENA MRZLICA O BOLEZNI: Rumena mrzlica je virusna nalezljiva bolezen tropskega sveta. Ime je dobila po zlatenici, ki se pogosto pojavi pri tej bolezni. Izvor virusa so opice in nekatere druge živali pragozda, okuženi komarji pa bolezen lahko prenesejo na človeka. Čas od okužbe do pojava bolezni je 3 - 6, pa tudi do 13 dni. Bolezen lahko poteka brez simptomov ali s hudo klinično sliko, tudi smrtni primeri niso redki. Pri hudi obliki se pojavijo zlatenica, krvavitve in okvara ledvic. Hud potek bolezni se razvije pri 10 do 20 % bolnikov. Virus se nahaja v krvi bolnika tik pred pojavom vročine in še 3 - 5 dni po začetku bolezni. Bolnikove težave lajšamo s simptomatskim zdravljenjem in podporo organskim sistemom. POT PRENOSA: Prenos s človeka na človeka ni možen. Bolezen se prenese preko vektorja. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Za okužbo z virusom rumene mrzlice so dovzetni vsi, ki je niso preboleli. Po cepljenju ali preboleli okužbi je imunost trajna. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: Najboljši način za preprečevanje okužbe je zmanjšanje tveganja za pike komarjev.  Specifični: Protivirusnega zdravila za zdravljenje rumene mrzlice ni. Najbolj pomemben ukrep za zmanjšanje tveganja za okužbo je cepljenje s cepivom proti rumeni mrzlici. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, serum, urin. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode - dokaz nukleinske kisline povzročitelja, določevanje specifičnih protiteles. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: ni na voljo IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepivo OSAMITEV BOLNIKA: kontaktna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 87 SARS O BOLEZNI: SARS-CoV je virus, ki povzroča hudo akutno respiratorno bolezen in spada v družino koronavirusov. Zgodnji simptomi trajajo približno 2-7 dni in vključujejo nespecifične, gripi podobne simptome, vključno s povišano telesno temperaturo 38°C ali več, mrzlico, bolečinami v mišicah, glavoboli, drisko, vnetim grlom, izcedkom iz nosu in slabim počutjem. Kasneje se pojavi še suh kašelj, težko dihanje in pljučnica. Več kot 20% bolnikov potrebuje intenzivno terapijo. Inkubacijska doba za SARS-CoV je od 2-10 dni, povprečno 5 dni. POT PRENOSA: Kapljični, aerogeni, kontaktni. Bolezen se prenaša s človeka na človeka. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Od leta 2004 ni bilo zaznanega nobenega novega primera SARS-a v svetu. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: higiena rok in kašlja, izogibanje bližnjemu stiku z bolnikom.  Specifični: cepiva ni. LABORATORIJ: Kužnina: Bris nosno-žrelnega prostora, blato, serum Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode – dokaz nukleinske kisline povzročitelja, določevanje specifičnih protiteles. Trajanje preiskave: Nekaj ur do dni. ZDRAVLJENJE: ni na voljo IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: ni na voljo OSAMITEV BOLNIKA: aerogena Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 88 TULAREMIJA O BOLEZNI: Tularemija je zoonoza, katere povzročitelj bakterija Francisella tularensis se prenaša iz živali na ljudi. Potek bolezni je odvisen od vstopnega mesta bakterij, virulence povzročitelja ipd. V 80% primerov se pojavi t.i. ulceroglandularna oblika bolezni, za katero je značilen nenaden začetek, mrzlica, vročina, glavobol, redkeje kašelj, bolečine v mišicah in trebuhu, bruhanje in driska. Na mestu stika z okuženo živaljo se ponavadi pojavi izpuščaj oziroma boleča razjeda, ki se zazdravi z brazgotino ter povečane lokalne bezgavke. Možne so še druge oblike bolezni. POT PRENOSA: Bakterija se prenaša z vbodom klopa, stikom z živaljo (zajci, kunci, voluharji, pižmovkami, bobri) ipd. redkeje z zaužitjem kontaminirane hrane in vode, inhalacijo aerosola, prahu, ki nastajata npr. med kmečkimi opravili kot košenjem trave, nakladanjem sena. Med ljudmi se bolezen ne prenaša. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Za okužbo so dovzetni vsi. Pogosteje se bolezen pojavlja pri nekaterih poklicih - lovcih, gozdarjih, kmetih, veterinarjih. PREVENTIVNI UKREPI: Okužbe preprečujemo z izogibanjem stikov s (poginulimi) živalmi oziroma uporabo zaščitne obleke in opreme pri rokovanju z njimi. Del okužb lahko preprečimo z zaščito pred klopi z repelenti, izogibanjem predelov, kjer so klopi, s primernimi oblačili in s pravilnim odstranjevanjem prisesanih klopov. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, bris rane/razjede, punktat bezgavke, sputum, blato, serum. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev bakterije, molekularne metode - dokaz nukleinske kisline povzročitelja, določevanje specifičnih protiteles. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: streptomicin ali gentamicin 7-14 dni (ciprofloksacin, tetraciklini, kloramfenikol) IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepivo ni na voljo, profilaksa ni priporočena OSAMITEV BOLNIKA: ni potrebna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 89 VIRUS ZAHODNEGA NILA O BOLEZNI: Virus Zahodnega Nila se prenaša na človeka večinoma s pikom okuženega komarja. Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in utrujenost. V nekaterih primerih ima lahko bolezen hud potek vključno s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema. Čas od okužbe do pojava bolezni je običajno od 3 do 14 dni po okužbi. Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80% okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Obdobje, ko je virus prisoten v krvi se začne 1 - 3 dni po izpostavitvi in traja od 1 - 11 dni. Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in minejo same od sebe. POT PRENOSA: Vektorski. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi preko transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je možno, vendar izjemno redko. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Vse osebe, ki še niso bile okužene z WNV so dovzetne za bolezen. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: najboljši način za preprečevanje okužbe je zmanjšanje tveganja za pike komarjev.  Specifični: cepivo za uporabo pri ljudeh še ni na voljo. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, serum, likvor, urin. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode – dokaz nukleinske kisline povzročitelja, določevanje specifičnih protiteles v serumu in v likvorju. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: ni na voljo IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: ni na voljo OSAMITEV BOLNIKA: ni potrebna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 90 VROČICA Q O BOLEZNI: Vročica Q je bolezen, ki jo povzroča bakterija in se prenaša iz živali na človeka. Okužene so lahko domače in divje živali, še posebno drobnica, pa tudi mačke in psi. Povzročitelja bolezni prenaša od živali na žival klop. Okužena žival je po navadi brez znakov bolezni, ali pa so ti zelo blagi. Žival še dolgo po okužbi izloča bakterije v okolico. Zelo kužni so iztrebki živali, mleko in v času kotenja posteljica. V prahu, slami, mleku in na živalskih kožah preživi bakterija več mesecev. Pri ljudeh bolezen pogosto poteka kot kratkotrajna vročinska bolezen, lahko pa se razvije pljučnica, ki se prične z močnim glavobolom, mrzlico, bolečinami v mišicah in sklepih, suhim kašljem. Poznane so tudi kronične okužbe, ki povzročijo vnetje srčne mišice, lahko tudi jeter. Bolezen se pokaže šele po nekaj mesecih ali celo do 20 let po okužbi, kot utrujenost in težko dihanje. Čas od okužbe do pojava znakov bolezni (inkubacija) navadno traja 3 do 4 tedne. POT PRENOSA: kapljični, aerogeni, kontaktni:  z neposrednim stikom z živaljo, ki izloča povzročitelja bolezni,  z vdihavanjem okuženega zraka,  s krvjo, okuženo volno ali senom,  s pitjem okuženega mleka. TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Največ zbolelih je med osebami, ki so poklicno izpostavljene živalim. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: splošni higienski postopki pri delu z živino, obvezna pasterizacija ali prekuhavanje mleka. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, serum, bris rane Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev bakterije, molekularne metode– dokaz nukleinske kisline povzročitelja, določevanje specifičnih protiteles. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: doksiciklin 14 dni IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: cepiva ni, kemprofilaksa ni priporočena OSAMITEV BOLNIKA: ni potrebna, uporaba osebne varovalne opreme pri delu v laboratoriju in pri posegih, kjer nastaja aerosol Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 91 ZIKA O BOLEZNI: Virus Zika je nedavno odkrit flavivirus, ki se prenaša preko vboda komarja vrste Aedes. Ista vrsta komarja prenaša tudi druge nalezljive bolezni kot so denga in čikungunja. Bolezenski znaki se pojavijo 4–7 dni po vbodu okuženega komarja. Okužba pogosto poteka povsem brez simptomov. Pri osebi, ki je okužbo z virusom Zika prebolela asimptomatsko, ostanejo prisotna specifična protitelesa v krvi, ki jih lahko potrdimo z mikrobiološkimi testi Virus Zika se lahko izloča v semenski tekočini, vendar trajanje izločanja ni poznano. POT PRENOSA: vektorski TVEGANJE ZA PRENOS BOLEZNI: Vsakdo, ki potuje ali biva v območjih, kjer so komarji okuženi z virusom Zika, se lahko okuži. PREVENTIVNI UKREPI:  Splošni: Najboljši način za preprečevanje okužbe je zmanjšanje tveganja za pike komarjev.  Specifični: Zdravil, ki bi preprečili ali ozdravili okužbo z virusom Zike, ni. Prav tako ni cepiva proti okužbi z virusom Zike. LABORATORIJ: Kužnina: Kri, serum, urin, semenska tekočina. Laboratorij: IMI MF Ljubljana, Zaloška 4, Ljubljana. Preiskava: Osamitev virusa, molekularne metode – dokaz nukleinske kisline povzročitelja, dokaz specifičnih protiteles. Trajanje preiskave: Nekaj ur do nekaj dni. ZDRAVLJENJE: ni na voljo IMUNOPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA: ni na voljo OSAMITEV BOLNIKA: ni potrebna Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje 92