NaroCnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. % Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA : telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhala vsako nedeijo I. LETO
MURSKA
KRAJINA
Tednik za gospodarstvo, prosvefo in politiko
Murska Sobota, 9. oktobra 1932.
Cena oglasom
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo
ŠTEV. 32
Izboljšajmo vir dohodkov
V teh težkih časih je kmet še le uvidel, kolike vrednosti je, če ima prvovrstno živino v hlevu. Dan za dnem opažamo na živinskih sejmih, kako silijo kupci, mesarji, trgovci in prekupčevalci za dobro živino, čeravno jo morajo plačati nad dnevnimi cenami. Tako je umni živinorejec sedaj nekaj prejel za svoj trud.
Oni posestnik pa, ki ima slabo živino, jo mora sicer krmiti in oskrbovati, kot najboljšo vrsto. Ko jo pa hoče prodati, pa ne najde kupca. Zato pritiska s cenami, a s tem kvari cene tudi drugim, zlasti ko prekupčevalci njegov položaj radi izkoristijo.
Posebno letos obstoja nevarnost, da bo naša živina v rasti zaostala in postala manjvredna, ker je dolgotrajna suša krmo uničila. Kmet ne bo smel letos pre-zimiti enako število glav kot v časih dobre letine, ampak le toliko, kolikor jo bo mogel preko zime zadostno prehraniti. Ako tega ne stori, bo živina spomladi manjvredna, vsled česar jo bo zelo težko prodal. Trpel bo pa tudi nov zarod, ki sfe ne bo mogel nikdar dobro razviti, ker bo rastel v tako neugodnih prehranjevalnih razmerah.
Naša pokrajina ima premalo prvovrstne živine. Zato nas inozemski trgovci tako redkokdaj obiščejo. Le takrat, kadar v naprednejših pokrajinah živine pri-mankuje, se oglasi kak zunanji kupec, kupi nekaj vagonov, a potem ga zopet ni več. Nismo zmožni konkurence.
Da se ta rak-rana naše živinoreje odstrani, je dolžnost nas vseh, da delamo na izboljšanju pasme. Zlasti kmet naj kupuje za jh- rejo najboljše. Da je plačal ne-gs kaj več, se mu bo obilno poplačalo, ko bo vzrejeno živino pro-^ dajal in dosegel boljše cene. Na-L še u^teMštvo. naše gospodarske organiz" ..i naprednejši kmetje / naj «v tem irr.U:? v 'e in navajajo ostale pose^nikc. Čimveč živinorejcev naj vstcna v že obsto-
ječe gospodarske organizacije. Kjer takih ni, naj se ustanove.
Uspeh ne bo izostal. Naša pokrajina ima vse pogoje, da se v njej vzgoje prav dobre ple-
menske in užitne živali. Odvisno je le od nas, da bomo z umnim gospodarstvom dosegli, da bo postala naša živinoreja bolj do-bičkanosna kot sedaj.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. V prejšnjem tednu se je vršiia ustanovna skupščina ba-novinskega odbora J R. K. D. za primorsko banovino v Splitu. Zbora so se udeležili številni poslanci, se natorji in delegati sreskih organizacij. Navzoč je bil tudi minister dr. Kra-mer, ki se je v svojem govoru dotaknil vseh perečih vprašanj. Njegov ve lik govor je odjeknil po vsej državi. - V zadnjem času so se vršila Ste vilna zborovanja J. R. K. D v Sloveniji, kar je dokaz, da se organizacija vedno lepše razvija. V Beogradu se je vršila ustanovna skupščina odbora za pospeševanje trgovine s Švico. Pobudo za ustanovitev tega odbora je dal naš poslanik v Bernu, kjer bedo tudi ustanovili sličeo odbor. Tako delo na obeh straneh mora roditi dobre sadove in bo poglobilo medsebojne gospodarske odnošaje. — V ministrstvu za kmetijstvo se je pričela anketa o razdolžitvi kmetov. Ministrstvo je zbralo obsežne podatke o stanju kmetskih dolgov. Rezultati ob segajo 87% vseh občin v državi, kar nudi dovolj točno sliko. Vsi dolgovi znašajo 6073 miljonov Din. od tega 2689 milj. pri privatnikih, 1998 milj. pri denarnih zavodih, 746 mijj. pri zadrugah i. t. d. Obremenitev enega hektarja zemlje je največja v primorski banovini (6811 Din) in v dravski banovini (5303 Din) v ostalih banovinah pa je neprimerno manjša. — Vsem banovinskim upravam je kmetijsko ministrstvo dovolilo po 50 000 Din za prireditev državnih kmetijskih tečajev.
Romunija. Romunski poslanik v Londonu Titulescu, je podai ostavko na svoje mesto radi nesoglasja z romunsko vlado v zunanje političnih vprašanjih.
Avstrija. Na seji dunajskega občinskega sveta je prišlo do krvavih spopadov med narodnimi socialisti in socialnimi demokrati. Po dolgem prerekanju in psovanju so se spopadli med seboj ter se do krvi stepli z bikovkami in železnimi palicami. Več občinskih svetnikov je bilo ranjenih. Vest o pretepu se je bliskoma razširila po Dunaju in bile so prirejene bučne demonstracije, ki so dale policiji mnogo dela.
Nemčija. V bližnjih dneh bo narodno socialistična stranka priredila veliko parado svojih napadalnih oddelkov v Koburgi* p * priliki bo Hitlerju izročena diploma častnega meščana v Koburgu. — Med nem-
-
škim; nacionalci in narodnimi socialisti (HHer) je prišlo v Vratislavi na nekem shodu, do krvavega obračunavanja. Policija je imeia obilo posla, tudi števiio ranjenih je veliko. — Ker je bila izdana odredba, ki omogoča zmanjšanje mezd delavstva, se vedno bolj širi stavkarski pokret. Posebno 80 začeli stavkati tiskarji, katerim so hoteli zmanjšati plačo, a tudi drugi poklici so se jim pridružili sn stopili v stavko. — V zaščito domačega kmetijstva se je nemška vlada odločila za kontingentiranje uveza, kar bo vsekakor škodovalo nemški industriji, kajti razumljivo je, da bodo kontingentira-nju nemškega uvoza sledilo tudi kontingentiranje nemškega izvoza v prizadete agrarne države.
Rusija. Baje bo prKIo v Mos kvi v najkrajšem času do velikih iz-prememb. Opaža se nezadovoljstvo zaradi Stalinove politike, kateremu očitajo da je zakrivil polom ruskega gospodarskega programa. Neuspeh dumpinga, ki je stal Rusiji ogromno denarja, zadnji sporazumi s Francijo in Ameriko in priznanje predvojnih ruskih carskih dolgov ter uspeh Japoncev na Kitajskem, katerega pripisu jejo Stalinovi nesposobnosti, so vzroki, vsled katerih se bo Stalin podal na daljši dopust, s katerega se ne povrne več. Njegov naslednik bo baje Moltov.
Italija. V uradnem listu je bil objavljen dekret finančnega ministra o plačevanju blaga, ki se uvaža v Italijo iz Jugoslavije- V smislu tega dekreta bodo smeli italjanski uvozniki poravnati jugoslovanske račune za dobavljeno blago izključno po posredovanju Nacionalnega instituta za deviz ni promet v inozemstvu. Vse prestopke se bo strogo kaznovalo.
Grčija. Notranje ministrstvo je objavilo končne volilne rezultate. Ve-nizelisti so dobili 102, narodnjaki pa 96 mandatov. Novi parlament se sestane 24. oktobra. Dotlej bodo gotovo končana posvetovanja za sestavo nove koalicijske republikanske vlade. Če pa ne bi bilo mogoče sestaviti take vlade, bo parlament razpuščen in bodo razpisane nove volitve.
Anglija. Konferenca, ki se je pred kratkim vršila v Ottawi in na kateri so bili sprejeti prav važni sklepi, posebno glede angleških kolonij, je dovedla sedaj angleško vlado v
'	(7p- „. nplrnfpri tio	7
pi ottawske konference je pet ministrov podalo ostavko m svoje položaje.
Ministerski predsednik Herriot,
ki ga zaradi njegovega zadnjega domoljubnega govora srdito napada nemški tisk.
Spremembe v občinskih upravah.
Z odlokom kr. barske uprave so se vršile v lendavskem sre slednje izpremembe v obu.iski! vah: v občini Trnje so nz^eše: jan Ivan župan ter odbe aiki k • njak Ivan, Horvat Msrtin in ioij ... Štefan; imenovani pa so za p. Legen Martin, za odbornike f So. bočan Martin, Horvat Martin L. K iz-ma Matija. — V občini Lipa sta . rešena odbornika MsHažec u S mlajši in Pal Ivan, iroeuovana ^ s<a Pal Janoš in Horvat Martin. — v čini Dobrovnik so razrešeni Horvat Pavel, Hajba Franc in Trajbe o?-(oba sta umrla) imenovani so Toplak Janez, Darvaš Janez ir Fi tk Josip.
Hud potres n ^ Balkanu«
V prejšnjem tednu je v r-*"i južnih pokrajinah iio v Grčiji divjal močen «,;) •., , aad20| vasi in nad 300C \ i Mirdejs! v razvaline. Število smrtnih zje nad 400, a se bo gotovo to š	poveča-* s
lo, ker še niso razkopali vse razv Povzročena škoda je o^r . '
Ob priliki potresne kat. popolnoma fzginM m ! ■ i 'vs.Amo-; giani, na kateren je .>■■■' < vseljenih j približno 200 gri h : > :r=. jObatofj bojazen, da je samo ak.-.j našlo si* do 600 oseb. Po
daj pojavljajo v manišlJi ealedkilvk bega osirotelo ljudstvi
Potres je po našiu j ;žnih bart
vinah povzročil Se malo ško le. v veških žrtev taifckaj m bfiu.
|iHn t Denarna (amanana) knjiga za vse državne uradeim ikiKll • urade se dobi v knjigarni HAHN v Milrski Solf
Živina bi tUdi pri nas leiko bokšo ceno mejla
Novine šo pod tem člankom prinesle hvalo za agrarno zadrugo ter skušfjo potvarjati in kriviti zaradi slabe cene ljfidi, šteri tomi niso nič krivi.
Kda |e agrarna zadruga svojo mesnico odprla je bila cejna živini 4 in 5 tfidi do 6 Din., meso se je pa odavalo od 8 do 10 Dm. Ker je za druga začela meso odavati falej, se ]e od strani sreskoga načelstva silno pritiskalo na mesarje, da tfidi oni morajo cejno mesi znižati in či to ne včinijo, bodo maksimirali cejno. Ker je maksimiranje cejn vsakšoj slobod noj trgovini škodljivo, so mesarji cejne znižali, t&di potem živino mogli primerno falej kupfivati. — Dazadru ga lahko falejše odava meso kak mesarji, je tou samo cd sebe razumljivo, ker je zadruga oproščena od vsakšega davka, tfidi od trošarine — Či bi imeli mesarji te ugodnosti, bi tfidi oni lejko po isti ceni odavali meso. — Znano pa je. da zadruga smej odavati meso le samo svojim članom, drfigim pa nej. Znano je pa tiidi, da so mesarji celo falej odavali ineso kak zadruga, ter je v tistim časi zadruga dosti več zaslužila, kak mesarji. —
Či zadruga smej kflpfivatl živino in meso razsekavati, te je njej tfidi dovoljeno, da lejko živino izvaža, nič ne bi opravila ležej, kak tou dosčgaola, da bi izvažala živino, ker se v našoj državi zadružništvo silno podpira, Vendar bi zadruga lejko izvažala živino le zopet samo od svojih članov. — Ljiidi so v pamet vzeli kak je zadružništvo dobro, ali samo pod dobrim vodstvom. — Mnogo zadrug je že imelo dosta nevole, ter so se razšle. — Agrarna zadruga je tudi kfipila šume v Medjimurju, mnogi člani pravijo, da je tou nej dobro delo bilo, mi se v tcu nočemo vmešavati, či pa želijo jim damo pojas nilo dobrot.
Pri nas živina tiidi ne bi bila tak fal, či našo pokrajino nebi prizadela ta velika siišava; či bi naši Ijfidje imeli krmo za svojo živino, kak imajo okoli Maribora i Celja, nebi bili primorani svojo živino po tak nisikoj cejni odavati. - Zdaj je prisiljen naš kmet ono živino odati, štero bi nači ešče kleti odavo — Či pa kmet more za svojo živino kiipii-vati seno po 70 Din okoli Celja, te se njemi ne splača držati živine, če bi bila cejna, kleti za 6 Din in njemi prav pride, či enes oda za kakšno koli cejno. — Či ne bi bilo te sfišave, tudi agrarna zadruga se nebi hvalila, kak fal da meso za svoje člane. — Naši kmetje so bili primorani svojo živino doma zaklati i meso med se-bov odavati, ka je kmetifskomi Ijiid stvi na veliko škodo. Ka bi naj napravo s svojo živino, či več polaganja ni imel, odati ne je mogo, edina pomoč je bila, daje zaklao in meso sosedi za fal peneze raztalao. —- Na to so kmetje okoli Celja in Maribora nej bili in nej so prisiljeni in či okoli Celja koštajo mladi voli 3 din in okoli Maribora dobri voli 3 50 do 4 *" n, potem so cejne pri nas bikom »voljne, ker se biki odavajo vsikdar neje, kak janci. — Pri klanju tfidi ; kalira telko krmljeni jflnec, kak k iz našoga kraja. Trdijo, da bi se ' 'as lejko kfip&vala živina po 3 4 Din, pa bi ešče zadosta dobička
Zakaj pa po tej cenaj zadruga -fipfije ? Nega ležejšega kak na papir napisati i to bogo Ijfidstvo za-peljavati. Prosimo dokažite nam z dejanjem in gviišno Vam bo Ijfidstvo zahvalno. Nekdaj se je izvažalo naj-
več živine v Avstrijo, na žalost zdaj pa najmenje i to komaj jeden vagon tou je 14 filatov na tjeden, to je telko kak jedno vedro vode iz Mike. Nesramna trditev je pa, da se biki kfl pfijejo po tden d nar, či bi tok b io, zakaj pa jih niste kfipili i d .J i meso po 2 din in dobiček za Vašo zadrugo spravili, ka bi ležej izhajali z medji murskimi šumami.
Istinsko se v Maribcri otvorila nedavno ena mesnica od našoga ed noga večjoga trgovca. Ena pa je bila že prej otvorjena tfidi ed enoga mesarja iz Beltinec. Tfidi je istina, da se je nekaj časa teletina v teh obeh mesnicah prodajala za 5 D n prednji deli. Gospod Žemljič iz Beltinec je nalprle vozo svinje In teleta v Maribor in prodajal tamkajšnjim mesarjem, ko pa je na pamet vzeo, da čejo meti mesarji teleta pre fal, meso je pa pre drago, je najšel za bokše, da sam odpre mesnico in direktno prodaja prebivalstvu po fal cejni ker itak bogše vOpride. Vsakši tjeden vozi teleta v Maribor in či bi mariborski mesarji tak dobro kfipfivali, bi j h gotovo ne predajal na drovno po 5 Din. Obrnite se na njega in Vam bo dal pojasnilo, kako lahko prodaja
mariborskim mesariem. Ker je izve z telet otežkočen in bil še v Italijo zabranjen, Avstrija kontingentira, je bil čas, ko se ni dalo placirati telet; Ijfidje so bili primorani odati, ker či bi odstavili, bi skoraj pred enim letom več ne mogel odati, ter je dobro došlo, či se je dalo v Maribor placirat.
Radi kontingenta se sploj ne izplača izvažati teleta izpod 50 kg zaklane, tfidi Avstrija ne dozvoli uvoza malih telet. — Italija sploj maloga teleta kopiti nešče; tiidi do 1. IX. ni b<lo mogoče telet uvoziti v Italijo, kam žnjimi ? Zato se tudi odločo naš g. Benko, da odpre v Maribori mesnico ter prodajalno mesnih izdelkov svoje tovarne, da placira vse ono katero nemre izvoziti in tako spravi Ijfidstvi v peneze. To je od naših prekmurskih kmetov samo za pozdraviti, ker se v tej mesnici odava le naša živina, teoci in svinje Či bi zadruga tfidi odprla, či nej v Maribori pa drugje bi bilo za pozdraviti, ka bi se v na šem kraji več živine spokfipilo, ker čimveč se kup! tim ležej oda kmet in či je vekša konkurenca, bokše so cene. Vsakšemi mesari je pa dana prilika, da lejko odpre de koli v našoj državi mesnico, ter či je ta otvoritev mesnice tak dobra, imajo zadruge priliko, pa tfidi drugi, da take odprejo. Mi bomo njim hvaležni, naj samo od naših kmetov kupijo živino.
Mariborske prebivalstvo je hvaležno, ker so se cejne mesi regulirale in ni več takše razlike med kupno in prodajno cejno, kakor je tou bilo, ter so naši mesarji pokazali mariborskim mesarjim, kako se lejko izhaja z skromnim zaslužkom.
Pravično pa je, da v našoj sa-moj državi sami idejo trgovci na tržišče, da se tak cejne regulirajo v notrajnosti in kakor hitro je vednom kraji falej, da se od tistec v drugega pelje in bogše proda ; k tomi ima pravico vsakši človek.
V Avstriji so cejne precej po-voljne, dovoljeni kontingent pa iznaša tjedensko 150 kom. volov ali telic. Uvoz bikov pa Avstrija ne dozvoljava. Da je naš en trgovec celi čas vozo le bike v Avstrijo, je njemi zahvaliti, ka je to avstrijska oblast zagledala; či bi pa to ne bilo zagledano, ka bi začeli naši IjUdi z biki.
Italija je do septembra mejstca ne dovolila uvoza živine, zaradi tega se iz naše pokrajine ni izvažalo. Kakor hitro pa je bil dovoljen uvoz, je prva ž vina bila iz našega kraja. — Priporočljivo bi bilo, naj bi organizirala zadruga trgovce okrog Novin naj vozijo tfidi v Italijo. V našoj pokrajini je dosta trgovcev, v Italijo je sloboden izvoz in uvoz ; zakaj pa ne izvažajo ?
Odkriti bojte, ne skrivajte se ped plašče in či je telko zaslužka, vzemi te v roke tej poseo Vi in pomagajte tomi bogomi ljudstvi, štero si je to od Vas zaslfižilo, ke/ ga že dosta let vodite za nos.
Gospod narodni poslanec Josip Benko je napravil mnogo pritožb, zakaj se da tako mali kontingent živine za Avstrijo za našo pokrajino, ter dosegel, da so dobili tudi trgovci iz drugih pokrajin dovoljenje in so morali nakupiti živiho v Prekmurju.
Pismo gospoda ministra Kramerja z dne 4 IX. t. 1. je sledeče;
„Razgovarao sam sa predsedni kom vlade i ministrom trgovine po predmetu povišanja kontingenta za izvoz stoke iz Prekmurja. Obojica su priznala opravdanost Tvojih zahteva i odlučila, da se u buduče u večjoj meri omoguči izvoz stoke iz Prekmurja. Dobijo trgovci dozvolu sa naročilom, da kupujeju stoku izključno u Prekmurju.
Pismo od gospoda ministra poljoprivrede od 26. IX. 1932. „Gospodine poslaniče, U odgovoru na Vaše p'smo od 14 o. m. po pitanju kontingenta stoke za izvoz čast mi je priobčiti Vam sledeče:
Prema dobivenom izveštaju Struč-ni odbor jt, koliko god je moguče, uražio potrebe Vašega kraja kod razdiobe kontingenta, te je tako u toku meseca avgusta pa do 12 septembra izvezeno u Austriju 189 komada goveda, 60 komada mes natih svinja, 1195 komada teladi i 39.500 kg svinjskog mesa, što je sigurno velik postotak od dozvolje nog kontingenta, koji Vam je i onako dobro poznat. Osim toga kupljeno je od strane eksportera veča količina rogate stoke za eks-port u druge zemlje; količina iste iznašala je u zadnjem tjednu 150 komada.
Napominjam, da kvaliteta goveda nije podesna za bečko tržište te zbog toga ima vrlo neugodnih protesta iz Beča, što škodi našem ce-lokupnom eksportu a i ugledu na bečkom tržištu. Roba iz Vašeg kraja, naročito što se tiče rogate marve, bolje odgovara za druga tržišta, te bi Vam preporučio da organizujete prodaju u tom smislu.
Izvolite, gospodine poslaniče, primiti uverenje o mom poštovanju.
£ Mlnistar Poljoprivrede, Juraj Demetrovič 1. r.
V zadnji številki Novin pa si vupate objaviti, da je agrarna zadruga že pred ednim mejsecom zaprla svojo mesnico, ter priporočala kmetom nsj kolejo doma svojo živino. Te ste zaprli mesnico, da je ijiidstvo bilo v največjoj nevoli, da nikam nej je moglo odati svoje ž vino. Ali je od Ves to pomoč? Napravili ste z Vašim dejanjem etak : „Gda se eden vtaplja, ga ešče malo doj pntežite, naj se gvfišno vtopi.* — Vi se pa hvalite, kak ste ga šteli rejšiti.
Gospodje 1 — Ljudstvo pride gor samo od sebe na vsa dela, samo da prekesno. — Vaše delo pa naj obsoja ljudstvo sedaj.
Malo več pažnje mo davali Vašim novinam, pa tfidi agrarni zadrugi.
Pismo gospoda direktorja Petrika, kot člana stručnog odbora z dne 22. IX. t. 1.:
„Što se volova tiče dodjelili smo Vam ovaj puta samo 1 vagon. Beč se opravdano grozno uzrujava što
ide blago iz Vaš h krajeva izključi-vo za bečku pijacu, te su dali svome negodovanju izraz u brzo-javku kojim su najavili raspodelju za iduči tjedan. „R ndersendung Voiwcche denkbar schlecht warnen vor Fortsetzung", bio je odgovor Beča na pošiljke iz Vaše okolice. Nije izključeno, da če Beč nama zabraniti uopče slanje goveda što bi moglo imeti za posljedicu vrlo težke neprilike. U glavnom svi se žale na kvalitet robe te su mnogi kojima je bilo naloženo, da iz Vaše okolice izvoze, vratlli izvoznu dozvolu. N. pr. Fuchs, koji je imao za izvoz spremljenih vsgon volova „ u težini 9 q po paru nije htio to-variti u Murskoj Soboti.
Osim toga zaostalo je tovarenje u drugim krajevima prvoklasne robe, koja je odavna spremljena za izvez Ured je rijtšio, da se stoka izvozi iz Vaših krajeva u prvom redu za Italiju, Maltu i. t. d. te ne nikako za Beč, jer nam prijeti opas-nost da bečku pijacu za stoku izgubimo." . . .
Iz vsega tega je razvidno, da se je gospod narodni poslanec Benko pobrigal naj se čim več izvozi iz Prekmurja. Razvidno je iz pisem gg. ministra poljoprivrede i direktorja Petrika, da je iz naše krajine bila poslana slabša živina in da se temu avstrijska vlada protivi, či bi to šlo dalje in bo zabranila uvoz. Avstrijska vlada se protivi uvažanju bikov ter dozvoljuje le vele in telice. Ker pa naša pokrajina volov nima, nam je uvoz v Avstrijo ote?=_ ^ kočen. Ker je Italija sedaj odprta, je g. VT minister poljoprivrede pozval naj se organizira izvoz iz naše pokrajine v Italijo.
Vsi oni, kateri pa ljudstvu kaj drugega govorijo, hočejo ljudstvo peljati na slaba pota. Ni lajega od besede, potrebno pa je upoštevati7 današnjo težko gospodarsko situacijo zunanjih držav, ter njihovih predpisov radi uvoza in pogoje, pod kakimi oni dovoljujejo uvoz. G. poslanec Benko je napravil vse kar mu jc bilo mogoče, kot poslancu in človeku kateremu je dobrobit našega ljudstva pri srcu.
Poslanec Benko za izvoz živine iz Prekmurja.
Slotnšekove misli o šoli in učitelju.
(K obletnici.)
1.	V taki fari, srenji in hiši, d prave šole nima, je vedno zima, glava takih ljudi je puščava, srd pa led. Trupio živi, pa kaj pomaga, ker duša spi večne smrti žalostno spanje.
2.	Žalostno je, ako srečujemo po svetu toliko imenitnih srenj,
jer zidajo kmetje svoji živini j-leve kakor graščine, svoji deci pa ne postavijo potrebne šole, da se mora učiti v kaki temni tesni čumnati.
3.	Moder in priden učitelj koristi človeškemu rodu več, ka kor najslavnejši vojskovodja,, ki rtrahuje sovražnike ter premaguje kraljevstva in požiga mesta. Naj si ga svet ne pozna in večji del slabo plačuje, v knjigi več-,iega življenja se sveti njegovo me in med svetniki bo njegovo plačilo.
Pregled in premovanje rodovniške živine.
Po naročilu kralj, banske uprave v Ljubljani se vrši pregled in premovanje rodovniške živine v območju „Zveze živinorejskih organizacij za svetlolisas-10 govedo" pri sledečih organizacijah: v Petišovcih 7. okt. ob 9 uri; v Beltincih 8 okt. ob 9 •tri; v Vučji gomili 25. okt. ob 8 uri; v Predanovcih 25. okt. ob 13 uri; v Strukovcih 26. okt. ob 9 uri; v Ljutomeru tudi za org. v Križevcih 27. okt. ob 9 uri.
Za nagrade prispevajo: Mi-
nistrstvo za kmetijstvo, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani in Sreski kmet. odbori M. Sobota, D Lendava, Ljutomer.
Iz seje Krajevnega šolskega odbora v Murski Soboti.
Dne 1. oktobra je imel Krajevni šolski odbor v Murski Soboti sejo z edino točko dnevnega reda: proračun za leto 1933. Kakor zaznavamo, znašajo potrebščine za prihodnje leto 103.375 Din. Ta vsota obsega štiri glavne točke in sicer: za najemnino 10.000 Din, za kurjavo in snago: 20.000 Din, za polikliniko : 6.000 Din, in za stanarino. Drugo odpade za učila in za vzdrževanje poslopja. Razen tega prispevajo všolane občine 200.000 Din za zgradbo novega šolskega poslopja. Znesek 303 373 Din je porazdeljen po davčni moči in sicer v sledečem razmerju:
Murska Sobota: 88, 96% z zneskom: 269.867,75 Din ; Raki-čan: 5, 83% v znesku 17.679.25 Din; Nemčavci: 3, 67% v znesku: 9307,25 Din ter Črnelavci: 2, 14% v znesku: 6518 Din.
To razmerje kaže, da niso okoliške občine toliko prizadete z žgradbo nove šole in upamo, da bodo to breme prav lahko prenesle.
-č.
Murska Sobota
Odhod g. kapetana Kovinčiča
je vsakega presenetil, tako nenadoma je prišel. Prav kratko časa je prebival med nami, a si je kljub temu s svojim prijaznim nastopom pridobil priljubljenost pri vseh, kateri so ga
poznali. Njegov odhod je za naš kraj izguba. Odhodnica, katero so mu priredili prijatelji pa je jasno pokazala kako širok krog prijateljev si je pridobil, kljub kratkemu času svojega bivanja med nami. Na njegovem novem službenem mestu, v njegovem rodnem Velikem Bečkereku mu želimo kar največ zadovoljstva in uspehov.
—	Pevsko druStvo „Drava" iz Maribora. Napovedani koncert »Drave" iz Maribora je bil predmet največjega zanimanja v preteklem tednu. V soboto so se pri popoldanskem vlaku, zbrali k sprejemu zastopniki različnih organizacij, kakor tudi zastopnik občine g. Čeh, ki je v imenu občine pozdravil goste. V imenu Sokola, Narodne Obrane in Soče je spregovoril g. Pertot. Predsednik „Drave" g. Vokač se je zahvalil za lep sprejem, na kar so pevci zapeli pesem v pozdrav. Velika množica ljudstva se je na to z pevci podala na pokopališče, h grobovom padlih junako za osvobojenje Prekmurja, kjer so po besedah g. Vokača položili v imenu „Drave", krasen venec na grobove. Žalostinki sta zaključile tiho počastitev naših borcev, pri katerih se je marsikatero oko zasolzilo. Zvečer še je pa vršil v Sokolskem domu dobro obiskan koncert, ki je moral zadovoljiti še tako razvajenega poslušalca. Upamo, da nas gosti iz Maribora, niso posetili zadnjič, ter bodo še prihiteli k nam s svojo pesmijo in nam dali to, kar pogrešamo.
—	Cercle Francais. Ustanovni
občni zbor se bo vršil v soboto 8.
t. m. ob 20 uri, kakor je bilo objavljeno v dnevnikih, in sicer v hotelu Faflik. Prijave za začetniški in kon-verzacijski tečaj sprejema ga. Ferja-nova v trgovini Hahn. Mesečna učni-na bode znašala 10 do 20 Din. Tečaji se prično 17. oktobra. Lokal se določi v kratkem, kar bo objavljeno v časopisih.
—	Knjižnica v Sokolskem domu si je nabavila nove leposlovne knjige najizbranejše vsebine. Sezite po njih I Knjižnica je odprta vsako nedeljo od
10—12 ure. Izposoje valniaa ie malenkostna.
—	Uradne ure pri telegrafu in telefonu pošte v Murski Soboti. Po odloku ministrstva za promet štev. 57617 od 5. septembra 1932 se vrši telefonska in brzojavna služba pri pošti v Murski Soboti ob nedeljah in praznikih tako kakor ob delavnikih, to je nepretrgoma od 7. do 21. ure v letnem in od 8. do 21. ure v zimskem času. Odredha, po kateri se je vršHa telefonska in brzojavna služba ob nedeljah in praznikih samo od 9. do 11. ure se razveljavlja.
—	Smrt otroka v mlaki. Pred kratkim se je napotil svak posestnika Skapetja iz Doliča proti večeru po sodček žganja k nekim sorodnikom in je .petletna Skaperjeva hčerkica hotela na vsak način za njim. Ker je že nastopal mrak, so jo domači pridržali doma, a otrok je kljub temu neopaženo smuknil iz hišein šel za stričkom. Ko se je kako uro za tem svak vrnil brez otroka, so domači prestrašeni začeli iskati malo begunko. Ko je šel oče skozi sadonosnik nedaleč od
doma, je pogledal tudi v tamoš-njo mlako in na grozo je opčr£ na površini vode otroško, trupfel-ce. Potegnil ga je h kraj in spoznal v njem hčerko MlcT Na obupne klice nesrečneg; očeta so prihiteli ljudje, ki so šali z umetnim dihanjem opet spraviti deklico k življenju. A ves trud je bil zaman. Vest o tragični nesreči je vzbudila iskreno so™ čutje za nesrečno družino, ;aten je smrt v kratkem času ug Jtikv že tretjega otroka.


Pravila
ZDRUŽBE TRGOVCEV za srez Murska Sobota.
I. Področje, sedež, naslov in pečat.
Člen 1.
Združba se osnavlja in deluje na osnovi predpisov zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931.
Področje združbe obsega srez Murska Sobota. Združba ima svoj sedež v Murski Soboti. Naslov združbe je: Združba trgovcev za rez Murska Sobota v Murski Soboti.
Pečat združbe je okrogle oblike in navaja aslov in kraj, kjer ima združba svoj sedež. Združba je pravna oseba.
II. Naloge.
Člen 2.
J' naloga združbi je :
1. da goji in razvija med svojimi člani a skupnosti in vzajemne pomoči in da vzdr ter pospešuje spoštovanje stanovske časti; ' 2. da zastopa in pospešuje koristi trgovine, I skrbi, da se odpravijo običaji, postopanja in ^ne metode, k! o višajo, da se razvije med sami jamo, soi dna tt da skrbi zato, da ji^vV-i' ači-nei in pomočniki njegovih članov a redno, in da opozarja, oblastva na neupra-
vičeno obratovanje kakor tudi na zanemarjanje dolžnosti svojih članov nasproti pomožnemu osobju ;
3.	da skrbi za to, da se vzdržuje dobro razmerje med člani službodajalci in njihovim pomožnim osebjem, kakor tudi lastno dobro razmerje nasproti ostalim gospodarskim ali kulturnim združbam;
4.	da skrbi za moralno vzgojo ter obče in strokovno izobraževanje svojih članov in njihovega pomožnega osobja s tem, da prireja tečaje, predavanja in razstave, da osnavlja muzeje, vajeniške in pomočniške domove, da otvarja šole itd.;
5.	da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s pogodbami o vajeniškem, odnosno službenem razmerju med člani in pomožnim osebjem po odredbah zakona obrtih (§ 258.), da skrbi, da dobe pomočniki službo, in da skrbi za pouk učencev (vajencev) (§ 278. zakona o obrtih) in da sodeluje v ta namen z javnimi borzami dela ;
6.	da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s poslovnimi knjižicami (§ 307. zakona o obrtih) in z izpričevali pomožnega osebja (§ 249. zakona o obrtih);
7.	da odpravlja na zbornico prošnje za potrdila skladno z odstavkom (5) § 95. zakona o obrtih;
8 d» >rganizira z odobritvijo bsna s*o«
razsodniŠk odbor po (§ 38f> zakona o obrtih, da ustanov častni odbor za razpravljanje sporov med svojii . člani) prš obrtniških združbah ; da
voli člane izpraševalnih komisij in Sine s okrožne odbore;
9.	da si prizadeva osnavljanje gospoda;; tih podjetij in gospodarskih zadrug za dajan e pre-djemov in v druge gospodarske namene kako« tudi za skupno nabavljanje, predelavanje, skupno proizvajanje in prodajanje izdelkov, kakor kuli drugih ustanov, koristnih za proizvajf s .ali prodajanje ;
10.	da pospešuje tudi gospodarske karisH svojih članov s popolnejšimi delovnimi Kredami in prirejanjem stalnih vzorčnih razstav ,
11.	da osnavlja človekoljubne sidade in druge ustanove za podpira; je svojih člauov in njih rodbin v sili starosti in ob starti ;
12.	da sklepa o zavarovanju za fcaift7.au, onemoglost, smrt in nezgode (§»3&c. takona N obrtih);
13.	da daje na zahteva državnih upravnih in samoupravnih oblastev in zbornice zaprošen? podatke, mnenja, poročila in prerffcg* iz last«? pobude o gospodarskih vprašanjih, ki se tičej trgovine;
14.	da vodi razvidnost, vpisnike ia «t»." tiko trgovinskih obratov svojca podre' i* k tudi statistiko v njih zaposlenega pomožne^ osebja;
15 da vrši tudi vse druge naloge, ki
pripadajo po zakonu o ottrtih kakor drugih zakonih, uredbah, pravilnikih in naredi
Združba ne sme trgovati flfti kak' obrt izvriavati.	• ••:%•'
Če Se ne veš • • • Jesensko zasedanje Omitva narodom v ženevi
da je prišel največji hotel sveta Waldorf-Astoria v New-yorku, ki je opremljen z največjim razkošjem, radi slabega dotoka imovitih potnikov, pod prisilno upravo,
da je pred meseci izginil na vožnji iz Pariza v Švico turški miljonar Said Hikmet bej. V Parizu je stopil na vlak s 50 mil-joni v žepu,
da bo 1. 1933 v Chikagu svetovna razstava, ki bo prikazovala vso človeško civilizacijo zadnjega desetletja,
da je pri nekih automo-bilskih tekmah v Angliji nek tekmovalec zavozil s svojim avtomobilom v drevo, ko je brzino dosegel 200 km. na uro. Seveda je bil pri priči mrtev,
da je neka kmečka naselbina na Vzhodnem Pruskem ponudila davčni oblasti, naj sprejme namestu davkov — kamenje. Kraj je namreč bogat na kamnolomih in njegovi prebivalci so pripravljeni plačati zaostale davke z gradbenim materijalom. Država je ponudbo sprejela,
da je nek siromašni židovski cerkovnik iz Ludza na Poljskem, te dni prejel obvestilo, da je v Ameriki umrl njegov stric, ki mu je zapustil 75 miljonov dolarjev,
da je v elektrarni v Bru-selju izbruhnil ogenj, ki je upe-pelil strojnico in uničil vse stroje. Mesto je bilo brez elektrike, ulice so bile zavite v temo, obrati pa so morali počivati.
da je po zadnjem poročilu dunajske policije na Dunaju 30.000 beračev,
Pogled na otvoritveno sejo. V sredini predsednik, Irske De Valera (X)
da je na otoku Portorico
razsajal tako hud orkan, da je uničil več; mest in naselbin. Škoda gre v miljone.
da je poljska vlada prepovedala varšavskemu krvniku Maciejowskemu izvrševati njegov posel, ker se je udajal prevelikemu pijančevanju,
da je tretje največje mesto na svetu Tokio, ker se je mestu priključilo 1. oktobra več predmestij in se je prebivalstvo pomnožilo na več ko 5 miljonov duš.
da je največji bogataš na svetu multimiljarder Rockefeller, prišel zaradi gospodarske krize ob tretjino svojega premoženja.
da se je zaradi slabega vremena ustavilo vojskovanje med Bolivijo in Paragvajem. Kaj takega je mogoče le v južni Ameriki.
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
VALCE® LJUBA VI
nasršena filmska opereta (Liebes W@izer)
100% glasbe Plesa Pevanja Dijaloga. Režija: W Thiele. U gl. ulog.: Lilian Harve?, W.<liy Fritsch, Georg Aleksander.
Predstave se vršijo: v SOBOTO dne 8. oktobra ob !/29 uri ia v NEDELJO, dne 9. oktobra popoldne ob !/24 uri in zvečer ob V 29 uri-
Dolnja Lendava
— Zidanje osnovne žole. Kakor kažejo vsa znamenja se je vprašanje zidanja novega šol. poslopja premaknilo z mrtve točke Pretekii teden je
imel kraj, šolski odbor sejo, na kateri se je določilo v fond za zidavo nove šole D?n 120 tisoč. Načrti za novo šclsko poslopje so že tudi gotovi, Tako so podani prvi začetki in upamo, da se bo vprašanje zidave nove šole, ki je nujno potrebno, temeljito prerešetalo ter se bo s prihodnjo pomladjo pristopilo h gradnji, zlasti, če bodo ugodne gospodarske razmere.
—	Zaključek analfabetske-ga tečaja. V naši narodni vojski so vojaki, ki ne znajo čitati in pisati, poučujejo v pismenosti. Vsako leto se na tisoče mladih vojakov nauči čitati in pisati. V Lendavi je držal tečaj šol. upr. Gorišek. Pretekli teden so bili izpiti pred komisijo, ki so jo tvorili gg. šol. nadzornik Mikuž, poročnik Pušelja in Gorišek. Od 26 vojakov, ki so obiskovali tečaj, jih je napravilo izpit 21.
-	Trgatev. Vkljub sklepu občinskega odbora, da se trgatev grozdja ne srne pričeti pred 3. oktobrom, so nekateri vinogradniki brali že v septembru. Kakor se sliši bodo ti strogo kaznovani. V resnici je letos v takem lepem vremenu škoda brati pred časom.
—	Naši Sokoli v Mariboru. Župnih lahkoatletskih tekem, ki
so se vršile preteklo nedeljo v Maiiboru, sta se udeležila 2 člana tukajšnjega društva. Skupino je vodil brat načelnik. Naši Sokoli so se razmeroma dobro odrezali, saj je brat Pojbič dosegel pri teku drugi najboljši čas.
-	Pomočniški izpiti. Pri obrtniški zadrugi so preteklo nedeljo bili pomočniški izpiti. Izpit je napravilo 13 vajencev in to mizarji 4, mlinarja 2, krojača 2, peka 2, kovača 2 in 1 šivilja.
III* Člani združbe. Njih pravice In dolžnosti.
Člen 3.
člani združbe so vsi trgovci, ki izvršujejo na področju združbe trgovinsko obrt. Istotako so Slani združbe tudi osebe, ki izvršujejo na istem področju obrt, ki spada pod zakon o obrtih, ki pa nima izrazitega značaja trgovinske obrti, če sklene pristojna zbornica, da te osebe tej združbi pripadajo.
Člani združbe morajo biti (udi trgovinska podjetja državnih in javnih samoupravnih teles, kolikor izvršujejo obrt, ki spada pod zakon o obrtih.
Združbi smejo pristopiti tudi imetniki obrhov iz točk 4. 5. in 6. odstavka (2), §*1 zakona * obrtih kakor tudi zadruge, ki so po odredbi •dstavka (3) § 1. izvzete od odredb zakona o MIh.)
Članstvo v združbi se začne obenem s pri-tkom izvrševanja obrti.
Člen. 4.
Za obrt odnosno podjetje po členu 3. teh J se smatrjo tudi pomožni obrati (prodajal-, poslovalnice, pisarne, delavnice) ter podruž-i (filialke) in morajo potemtakem njih lastnici člani te združbe, dasi imajo glavni obrat področja te združbe.
Meglede na število glavnih in pomožnih in podružnic na področju te združbe ima oseba pravice in dolžnosti samo enega člana.
Čien 5.
Če se vodi obrt po poslovodji, vrši članske pravice imetnik obrta, toda jih sme prenesti s pismeno izjavo na poslovodjo. Za obrte iz §§ 15. in 16. in 135. zakona o obrt h vrši članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt.
Za pravne osebe izvršuje članske pravice in dolžnosti poslovodja ali oseba, ki jo podjetje pooblasti, da ga zastopa.
Pri javnih trgovinskih in komandltnih družbah morajo biti združbe vsi javni člani združbe, ki so upravičeni, družbo podpisovati.
Čien 6.
Vsi člani imajo enake praviee in dolžnosti, Od tega so izvzeti primeri iz četrtega in petega odstavka člena 14. pravil. Vsi člani se smejo, če ne nastopi primer iz točke 3., prvega odstavka, člena 9., okoristiti z vsemi občekoristnlmi ustanovami združbe.
Člen 7.
Člani so dolžni, ob vsaki priložnosti čuvati ugled in dostojanstvo združbe in izvrševati vse sklepe skupščine in uprave, kadarkoli se to od njih zahteva. Semkaj spada tudi dejanje vseh obvestil in podatkov, ki jih zahteva od njih skupščina ali uprava. Istotako morajo prijaviti člani združbe v 8 dneh sprejem sli odpust po-možnega csGbja in to tudi, ce po zakonu vodi razvidnost občina. Za tako prijavo ne pobira združba nobene takse.
Člani so zavezani svoje članske vloge (članarino) redno plačevati.
Novi člani morajo plačati ob vstopu v združbo predpisano vpisnino.
Člani morajo plačati tudi prispevke za sklade in ustanove, ki se osnujejo po točki 11., členu 3., teh pravil in na osnovi § 384. zakona o obitih,
č^en 8.
Zoper člane, ki se pregreše zoper ta pravila ali zoper korist združbe, sme izreči uprava naslednje disciplinske kazni:
1.	pismen opomin ;
2.	denarno kazen do 1000 Din ;
3.	izključitev od uživanja človekoljubnih skladov in.ostalih ustanov, naštetih v členu 2., tcČki 11., teh pravil;
4	odvzem pravice, govoriti na skupščini, ter aktivne in pasivne volilne pravice.
5	Uprava izda pismeni opomin, če član ne poda upravi združenja pojasnil in podatkov, ki jih uprava sme v smislu pravil in skiepov ščine in uprave zahtevati.	^jfi
6. Denarno kazen do Din 1000 — na! uprava članom :
fl /e;
a)	k! niso prijavili in < djavili pomož j osobja združenja v smislu čl. 7 teh pravil ;
b)	ki se brez predhodne tehtne opravičbe
niso udeležili skupščine;
c)	ki se n so držali po nadzornem oblastvu potrjenih skiepov skupščine.
(Nadaljavanje.)
t
—	Kam z nesrečnlco? Že nekaj tednov zbuja pozornost v Lendavi slabcuma ženska, ki se ji je zmešalo. Nesrečnica je vredna vsega pomilovanja, zato se pametni ljudje zgraža jo nad tem, da se večer za večerom pred oknom nesrečnice zbirajo cele gruče ljudi, ki se zabavajo nad nesrečo uboge ženske. S tem pač kažejo veliko pomanjkanje srčne kultu re. Nesrečna ženska je v nedeljo ve čer bosa in v spodnji obleki prišla v stan č. sester, kjer je povzročilo veliko zmešnjavo. Priporočljivo bi pač bilo, da se slaboumnico odpremi v bolnico.
—	Uradne ure v državnih uradih Na sreskem sodišču so od 1. oktobra naprej nedeljene uradne ure samo do 2 popoldne. — Na davčni upravi pa ostanejo uradne ure. kakor doslej, do 2. popoldne. — Na sres. načelstvu se pa uraduje tudi popoldne od 4-6. ure.
—	Sokolski oder. Prosvetni odsek našega Sokola bo letos pričel predstave na sokolskem odru z Cankarjevo dramo: Kralj na Betajnovi. Vloge so že razdeljene in se bo igra predvajala predvidoma še ta mesec.
—	Sejem. Zsdnji lendavski sejem je bil precej živahen. Prodalo se je 153 glav živine. Biki in telice so se prodajale po 3 50 4 Din za kg. Dviganje cen je zelo ugodno odjeknilo med narodom. Na domu je bil kupljen neki bik celo za 5 Din kg. Želja je le, da se cene ustalijo vsaj pri D!n 4 - 5. Z lendavskega sejma se je odpeljalo par vagonov živine v Italijo.
—	Začetek Sol. leta na meSč. šoli v Dol. Lendavi. Letošnje šolsko leto se je otvorilo z vpisovanjem od 1,- 3. septembra t. 1. Potrebno je bilo tri dni, ker ljudje Še niso bili vajeni predpisov glede šolnine in vpis-n!ne. Šolnina in deloma pomanjkanje denarja je vzrok, da se je letos vpisalo nekoliko manj učencev ko lani. Končno število vpisanih je sledeče: I. razred: dečkov 22, deklic 13, skupaj 33; II. razred: dečkov 22, deklic 16, skupaj 38; III- razred: dečkov 10, deklic 15, skupaj 25; IV. razred: dečkov 8, deklic 10, skupaj 18; skupno dečkov 60, deklic 54; vseh skupaj je vpisanih 114 (lani 120). Iz same občine Dolnja Lendava (goric) jih je 70, a iz okoliških občin (Prekmurja) 44. Močno je poraslo število Jugoslovanov, od vpisanih jih je 98, Madžarov 16. Razveseljivo je dejstvo, da je ljudstvo začelo uvidevati, da je kmetskemu in Obrtniškemu naraščaju meščanska šola nujno potrebna.
i
Razpis*
DOPISI
Nedelica. Vest Novin, da je naš župan g. Bakan podal ostavko na župansko mesto, ne odgovarja resnici. G. Bakan ni podal ostavke na župansko mesto na pristojno oblast. Ta vest je popolnoma izmišljena in jo razširjajo v gotovih krogih z razumljivo namero.
Kobilje. Pri nas je prevzel Ši-riteljstvo Murske Krajine tajnik kraj. organizacije g. K8nye. V njegovih rokah je širiteljstvo na najboljšem mestu. List se naroča in plača lahko pri njem.
Trnje. Tudi Trnčanje se hočemo organizirati v vsedržavni stranki. Radi bi pa imeli svojo organizacijo. Vpisalo se nas je 72 in smo si zvolili tudi že odbor.
Zamostje. Naša Agrarna zajed-nica si je kupila nov sejalni stroj, ki smo ga že pripeljali. To je nov dokaz delavnosti naše zajednice za svoje člane.
! Zveza živinorejskih druStev
svetlolisasto govedo s sedežem v jilncih, razpisuje mesto molznega
' 1 -O?"' Pl?Ts p r. domovom.
RrflektanU, ab«olv^»ili kmetijskih bi slasti sni, ki so že delovali pri otolif organijjfcijafc, »tj pošljejc $m profeje m wpt mmQnm*veto t -»iafimi osetn&aii podatki do
Omejitev pijančevanja.
Trošarlnskl zakon, ki je dovolil olajšavo pri točenju in prodaji vina, je bil vsekakor na velik hasek naših vinogradnikov. Ako ne bi bilo tega zakona, bi kleti še danes bile polne vina. Tako se je pa vino stočilo in vinogradnik je le prišel do tako potrebnega denarja. Na vsak način so nam poslanci s tem zakonom zelo pomagali. Zakon je tedaj imel od te strani blagodejen upliv in je dosegel svoj cilj.
Kakor povsod pa je imel ta zakon tudi svojo senčno stran. Pijančevanje, ki se zadnja leta vedno bolj širi, je to leto doseglo svoj vrhunec. Pijančevanje ni samo to, ako se pije po gostilnah, pijančevalo se je povsod v vinotočih, v vinskih kleteh in v zasebnih hišah. Oblasti so dognale, da se več popiva po privatnih hišah, kjer so se zgodili uboji in druge grde in kvarne reči. Pijančevanju se je uda-la zlasti mladina in sami smo priča žalostnim dogodkom, ki se dogajajo nedeljo za nedeljo in teden za tednom. Časopisi stalno poročajo o naj-žalostnejših slučajih, kjer se pod up-livom alkohola ugonablja človeško življenje.
Da se te grde razvade omeje, odnosno povsem odpravijo, so posegle vmes oblasti. Uporabljale se bodo vse mere, ki bodo potrebne, da se pijančevanje in ž njim v zvezi vse druge nečednosti zatro. Ne bodo se dovoljevale veselice, ne plesi in druge prireditve, ki jim je glavni namen: pijača. Točenje vina po vinotočih se bo zelo omejilo. Strogo se bo zatiravalo tudi točenje po hišah skrivoma in se bo prestopke zelo kaznovalo.
Tako oblast misli stopiti na pot pijančevanju. Stroge odredbe v tem pogledu so po vsem tem, kar smo zadnje čase doživljali, zelo umestne in jih je samo pozdraviti. Res, s strahom je gledal človek na početje šir-IHhTflastl naroda, ki " hudi stiski *a denar, niso iied»e z t m, kadar ga je bilo treba dati f ačo. Nič strahu, da se vino ne ha *l||o. Dofesr pridelek ss bo vetuso ^rptfai. jti ss bo sioCil kot živijansi potrebščina,
v riretah prave mere lt p&irebs. 13
Raj ovira razvoj šolstva v muFsho-sobošhBm srezu.
šolstvo se lahko neovirano raz vija, ako je narod gospodarsko močan, ako lahko primerno \zdržuje svojo šolsko imovino, ako lahko otroke preskrbi z vsemi šolskimi potrebšči nami, ako jih lahko neovirano pošilja v šolo ter jih ne odteguje pouku z raznimi opravki, ki n so za otroke. Današnji težki gospodarski časi pritiskajo na nas vse, posebno pa na našega malega človeka, da išče na vse načine, kako bi si svoje gospodarsko stanje izboljšal. Razumljivo je, da pri tem precej trpi šola, ker za njo ne more otroka dovolj obleči, ne more ga redno pošiljati v šolo in ne more ga preskrbeti niti z najnujnejšimi šolskimi potrebščinami.
Ako hočemo imeti v šoli dobre uspehe, moramo gledati, da imajo otroci najpotrebnejše za šolo. Kako naj bodo uspehi, če nimajo otroci zvezkov, knjig, ja celo svinčnika in peresnika ne zmorejo. Kar je žanjici srp, koscu kosa, kapaču motika itd. to so šolarju njegove šolske reči. Težko je vse to nekaterim, skoraj lahko rečemo danes, večini nabaviti, a tukaj bi morali skočiti na pomoč krajevni šolski odbori, ki bi se morali zavedati pregovora: Vsi za enega,
eden za vse. Vsi šolski proračuni so brez postavk za revne učence, s katerimi se med revnimi najrevnejšim lahko pomaga in se jih preskrbi z vsem, kar v šoli potrebujejo. Dobro bi celo bilo, da bi imeli vsi krajevni šolski odbori na razpolago vse šol ske stvari za vse učence svojega šolskega okoliša. Bremena za šolske izdatke bi se sorazmerno razdelila na vso prebivalstvo šolske občine in nebi bila tako občutna za posameznika, posebno pa za tiste ki so siromašni in imajo kopico otrok.
Če hočemo pri šoli osnovati imenovano zalogo, seveda tega ne moremo storiti naenkrat v enem letu, temveč polagoma po 2—3 letih lahko prispemo tako daleč, da lahko vse šolo obiskujoče otroke svojega oko liša zalagamo z vsem potrebnim. Za stopniki. v krajevnih šolskih odborih naj v tem razmišljajo ter pristopijo k ustvaritvi takšnega fonda, storili bodo važno in pomembno gospodarsko, socijalno in kulturno delo, pomagali bodo tistim, ki jim je danes in vedno pomoč najbolj potrebna.
Z otroci, ki nimajo svojih šolskih reči, trpi tudi učitelj. Njegova naloga in sveta dolžnost je, da se otrok nauči, a kako naj pridobiva vajo, če nima najpotrebnejšega pri rokah. Po čl. 78. toč. 9. zakona o narodnih šolah mora učiteljstvo prirejati roditeljske sestanke in ravno pri teh bi naj učitelj vplival na starše, da sami drezajo pri svojih zastopnikih v krajevnih šolskih odborih, da stavijo vedno primeren znesek za nabavo učencem šolskih potrebščin. Seveda se šolski proračun zviša, a to le navidezno, ker starši posebej ne bode treba prispevati za svoje otroke, njihov žep bo razbremenjen ter bo vsak lahko z veseljem pošiljal svojo deco v šolo. Otrok sam pa bo do iste imel veselje, učitelj pa zadovoljstvo, ker bo lahko dosegel mnogo lepše uspehe.
(Nadaljevanje.)
,1. Obiraj, kolikor le moreš, vodeče može, katere si bil sam izvolil, ali katere so izvolili tvoji zastopniki. Zlasti pa zabavljaj glavnemu vodstvu organizacije.
2.	Članskih prispevkov nikar ne plačuj, zato pa zahtevaj čim več ugodnosti in podpor.
3.	če nisi mogel prodreti s svojimi trenotnimi osebnimi željami, izjavi, da je vsa organizacija brez smisla in koristi.
4.	Zagrizi se v malenkosti, zakaj veliki skupni cilji se te nič ne tičejo.
5.	Prav imaš vselej ti sam, zato morajo vsi drugi sprejeti tvoje nazi-ranje.
6 Čim bolj nergaš, tem rajši bodo vsi društveni funkcijonarji sodelovali. S tem pridobiš celo novih sil za delo.
7.	Pomisli, da je neopravičena kritika od daleč plodovitejša kot upravičena, zakaj ona krepi (namreč prepričanje, da nam ni sploh mogoče pomagati)
8.	Čim bolj strnjena je organizacija nasprotnikov, tem manj nam je potrebna disciplina. Lastna moč ti zadošča, da prideš na kraj (namreč tvoje pameti in eksistence).
9 Taji vse, kar se je doseglo in vzklikni kakor tisti žnani možakar, ki
je zagrizeno izjavil; »Zakaj nam je
pa pocreben parlament, če pa mo še zmirom plačevati davke 1"
10. Če navzlic vsemu tvoj or ganizacija vendar še ne propad ostane vsaj pomirljiva zavest, di ga nisi sam zakrivil."
SOKOL
Redna seja uprave Sokoli tega društva Murska Sobota bo v sredo dne 12. oktobra 1932 ob 20. uri. Zdravo!
Uprava Sokolskega društva Minska Sobota vabi vse br. čete, d«, takoj pošljejo sezname o spremembi članstva v preteklem četrtletju. Zd i
Listnica upravništm
F. A. Kreutzkof. Počak: : Pozdrav.
-ar—
bbavSiahm I
Neko nemško glasilo je priob* lilo U*~>4ajai , Navodila za glszg, kakršni naj ne bi bili*. K?r ta trpk& MŠrirtfitte y«§B% E#48tto¥diBf^»f in tAbavl}»£ev vetja tudi za n&ierazme-¥ i^evoife:
O Higijeni
Primarij Dr. BRAN »IEU, (Nadaljevanje.)
Tako na pr. v bolnicah n fekcijskem oddelku ali v hišah, je bil bolnik z kužno boleznijo razkuži zrak s formalinskim pli lom. Obleke bolnikov v kotlu z paro. — 100° toplote, odpadki bolnikov se mešajo z živim apnom ali s karbolornj 1 bolnik sam se koplje in se preoblači v čisto perilo. Taka ozdravljena nalezljive desinficirana (očiščena lahko gre med zdrave nevarnosti, da bi okt žil	Naj
bolj zanesljivo sredstvo :	v?
ta uniči bacile in oki Na ta način se razki i vredni predmeti, n. p slama iz slamnjač. izvrši: mehanično; h vamo z Vodo in miloin sobe, in čistimo pod, pravimo nesnago in t bacile; dalje fizikaln z suho vročino, z so aH umetne sclnčno vanje £ krenil sko luč, način rat anja je se Izvršuje s kemijsk kakor Sn e »pno, k i. t. d. Sin:» iko ose i morajo desii: cirati sv limatom ali H .olovo i
pia&t, ki se nbi sam
eba. ki je jlezni je torej ?d bacilov) ip osebe, b.et
jo samo mirnj, stare rjuhe ?Jt ?azkuževasf' se b, da se utaž-da pometam«. s tem, da od-njo nevidifiv? Iz
tiobo (Oh
, Krarc.) X«
»je in zc 7je roke »i
iztopino, V &M
bi, pred jedjo si morajo umiti roke, ker se s tem obvarujejo vsake okužitve. Še podplat desinficiramo s tem, da po izstopu iz sobe oddrgnemo podplat na, z sublimatom namočeni krpi.
Ako se pojavi na neki infekcij ski bolezni sumljiv slučaj, je naša dolžnost, da izoliramo tega bolnika, t. j. da ga damo v posebno sobo, kjer nihče ne pride v dotiko z bolnikom, kakor kaka starejša oseba, ker je pri njej manjša možnost okuženja. Bolnik mora imeti svojo posebno jedilno orodje in krožnik, blato se mora mešati z živim apnom, med tem pa smo dolžni poklicati zdravnika. Ako zdravnik ugotovi nalezljivo bolezen, se mora po predpisih oddati bolnika v najbližjo bolnico na infekcijski oddelek. Pred okuženo hišo se postavi stražo, hišo se označi s primerno tablico, da je vstop prepovedan; banovinski desinfektor dcsinfi-cira stanovanje in prebivalcem te hiše je strogo prepovedano zapustiti dvorišča. S tem se prepreči, da bi se tudi sosedje okužili. Bolnik, ki je izo liran v bolnici, se po ozdravljenju razkuži na že omenjeni način. Pred iztopom podpiše še izjavo, da po odhodu iz bolnice ostane najmanj 10 dni doma, da bi se še bolj preprečilo vsako okuževanje drugih.
Razglas.
Letošnje jeseni in spomladi 1933. se bodo oddajale iz državnih in banovinskih gozdnih drevesnic dravske banovine gozdne sadike (drevesca) po naslednjih cenah za 1000 komadov.
Vrsta sadik
Smreka semenska
II
3	80
4	90
5	100
„ presajena 4	100
5-6	100
jelka semenska 3	180
Duglazija zel. semenska 3	400 „ presajena 3 — 4 400
navad, mecesen semen. 2	120
3	120
japonski mecesen semen, 2	300
črni bor semenski 2	60
gozdni bor semenski 2	70
3	70
gladki bor semenski 2	120
gladki bor semenski 3	150
navadni jesen semenski 2	110
ameriški jesen semenski 1	110
» » » 2	150
akacija semen. 1	100
* » 2	100
Cfna jelša semen 1	100
„ „ „ 2	120
domači kostanj semen. 1	200
2	300
Kristov trn semen. 1	120
Domači oreh semen. —	2000
črni oreh semen. —	1000
kanad. topol, vkoreninjen —	250
„ „ potaknjenci —	70 ^opulus pyramidalis
potaknjenci (jagnjed) —	350
vrba potaknjenci —	60
hrast navadni 1	110
hrast rdeči 1	150
,8lvor beli 2	200
brest polj. 1	100 razne eksote po velikosti.
OPOMBA. V ceni sadik postav-v.^nih na oddajne postaje so že všteti
*i»"j5ki za izkopavanje, štetje	ter na-rrfdno embalažo, Odjemalcem se za-čunajo stroški za brzovozne liste. Za ~oljšo embalažo sadik, ki se pošiljajo iz Dravske banovine ven se zaračuna strankam posebej do 20% izkupila za sadike.
Naročila sadik za jesensko kakor tudi za spomladansko sadnjo je vposlati neposredno sreskemu šumar-skemu referentu v Murski Soboti, ali pa je sadike naročiti potom pristojnih županstev na priglasilnih polah. Rok za predložitev naročil oziroma priglasilnih pol za jesensko oddajo je 31. oktobra t. 1. Na pozneje dospela naročila se bo oziralo pri spomladanski oddaji.
V naročilih oziroma priglasilnih polah je navesti, dali se sadike naročajo za jesensko ali spomladansko sadnjo. Naročnik naj izbere primerno vrsto sadik. Opozarjajo se naročniki, da se oddajo sadike le tedaj, ako jih je naročnik vnaprej plačal na položnico sreskega šumarskega referenta; položnica se dopošlje na dospelo naročilo. Tudi se opozarjajo odjemalci sadik, ki sami prihajajo po sadike v drevesnico v Mursko Soboto, da zapade kupnina v prid drevesnice, ako ne bi prišli po sadike v določenem roku. O dnevni oddaji bodo naročniki pravočasno obveščeni.
Banovlnska gozdna drevesnica v v Murski Soboti razpolaga s sledečimi vrstami prvovrstnih sadik: smreka (3 letne semenke in 4 let. presajenke), bor navad., mecesen nav., amer. jesen, akacija (lepo izrade), črna jelša (1 in 2 letna) domač kostanj (užitni, najboljše vrste), domači žlahtni oreh
(vrsta tenkolupinasta, polnojedrna), črni oreh, rdeči ali amer. hrast, beli javor, brest in kanadski topol, (ulo-reninjen in potaknjenci)
Morebitno potrebna pojasnila se dobi pri sreskem šumar. referentu v Murski Soboti odnosno pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, soba št. 4.
Končno se še posebej priporoča kmetovalcem lepo razvite 30 cm. visoke sadike žlahtnega oreha (prvovrstne sorte), ki jih bo oddaja tuk. gozdna drevesnica za 2 Din po komadu.
KMETIJSTVO
Živinorejci zborujejo.
Ustanovni občni zbor Zveze živinorejskih organizacij za svetlolisasto govedo dne 28. avgusta v Beltincih je dokaz, da naši živinorejci v teh težkih časih niso izgubili upanja in trdne volje za uspeh in napredek. Vse organizacije v srezih : Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer ter tja do Sv. Lenarta v Mariborskem srezu, so poslale svoje delegate.
» Prisotni so bili tudi vsi sreski kmet. in vet. referenti med njimi se-nior živinorejcev g. Martin Zupane
To ni bil navaden občen zbor, da bi se samo kaj sklenilo, pa nič naredilo -- ne! Da živinorejci hočejo resno delati za prospeh celega Po-murja, potrjuje dejstvo, da so se za občni zbor dobro pripravili in da so že pred njim počeli delati. Tik pred ustanovitvijo Zveze se je vršil 26. in 27. avgusta dvodnevni praktični živi-
norejski tečaj v Beltincih, katerega so se udeležile vse organizacije pasem-skega okoliša.
Občnemu zboru je predsedoval g. ing. Mikuž, bansko upravo pa je zastopal g. ing. Wenko.
Zastopnik banske uprave je orisal dosedanje delovanje na poprišču živinoreje v okolišu novoustanovljene Zveze, za katero ima največ zaslug vet. svetnik g. Samec.
Izvolil se je ta-le odbor:
Predsednik ing. Mikuž, podpred sednik Kuhar Štefan, Bobnar Tomaž, Bakan Štefan, blagajnik sv. Samec, tajnik ing. Eiselt ter Martin Zupane, Litrop, Ošlaj, Erjavec, Ščmen, Bako.
Discipliniranost organizacij, ki so po lastni inicijativi zahtevali ustanovitev Zveze, nam je jamstvo, da Zve za ne bo životarila, temveč da bo z vsemi močmi delala za napredek živinoreje in s tem za blagor ceiega območja „Zveze."
Hužna gniloba čebelne zalege
je bila ugotovljena po drž. veter, bakteriološkem zavodu v Ljubljani pred kratkem v dveh tukajšnjih čebelnjakih. Oba posestnika, po sreči vzorna čebelarja, sta pojav te nevarne kuge pri čebelah takoj prijavila in vse sama ukrenila, da se omeji in čimprej zatre.
Iz poteka bolezni v teh vzorno urejenih čebelnjakih je razvidno, da je bi la prenešena iz bližnjih čebelnjakov. Je še pač preveč takih rojarjev, ki poznajo čebele samo tedaj kadar jim je treba odvzeti med, drugače se pa za nje ne brigajo. Če jim čebele bolezen ali glad vzame, pustijo čebelnjak nekaj časa prazen, ko pa kaže letina zopet boljše, si nabavijo nove čebele v neočiščene in nerazkužene čebelnjake. Seveda tem čebele, ko pride slabša letina, zopet pomrjejo, s čemur dosti pripomorejo k razširjanju čebelnih bolezni. Pa tudi prazni ne-razkuženi čebelnjaki so velika nevarnost za razširjenje različnih bolezni. Ravno takšni „tudi rojari" s svojo zanikernestjo največ škodujejo pravim rojarjem.
Gniloba čebelne zalege pa je tu gotovo bolj razširjena, kot bi kdo pričakoval. Prekrivajo pa jo iz lenobe in iz nevednosti, za omejitev sami ničesar ne ukrenejo, pred drugimi pa jo skrivajo, s čemur napravijo škodo sebi, še več pa sosednim rojarjem.
Bolezen prenašajo od Čebelnjaka do čebelnjaka največ čebele roparice, da se teh ubrani je treba žrelo delo ma zakriti, potem pršice, hrošči, muhe in žebelni molji Ti nepovabljeni gostje obiskujejo bolj oslabele družine in letos je te radi gladu dosti. Raz ven tege pa prinaša bolezen dostikrat rojar sam z rokami, orodjem in dru go, če je imel posla ztkužsnimi panji.
Glavni znaki so, če je zalega že pokrita, da je pokrovec vdrt, postane pegast in dostikrat luknjičast. Zalega je zagnila, je rumena in temnorujava, je sluzasta kot pljunek in se vleče kot nit. Po malem se posuši v celici,
če se jo pa razmeči, se zopet vleče kot nit. Letele same, ki drugače pri manje nevarnih boleznih vse očistijo, ter umrlih ličink ne odstranijo.
Povzročitelj te čebelne kuge se drži v neočiščenih panjih in na rojar-skem orodju, kot je dosedaj dognano, nad 25 let
Rojarji, sedaj še pred zimo dobro preglejte vse panje in če opazite kake sumljive znake bolezni, obrnite se na skušenejšega rojarja, kakršnih imamo tu hvala Bogu dosti in prijavite bolezen pri občinskemu županu. Oblasti vam ne bodo delale sitnosti, hočejo le vam in vsem rojarjem dobro, da preprečijo razširjenje bolezni. V dvomljivih slučaj h pošljite eden sat-nik z bolano zalego pristojnemu uradnemu živinrzdravniku, da ga pošlje v bakterijološko preiskavo in kjer dobite tudi točnejša navodila, kako se je te bolezni znebiti.
Tržne cene
Biki kg od 2 do 4 50- Din, telice kg od 2 do 4 50 - Din, teleta kg 4 do 5 50 Din, krave kg cd 1 do 2-3. Svinje kg 6-7 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg 6 - 8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3 50 do 3.75 Din, moka II. kg. 3 25-3.50 Din. moka V. kg. 3.— Din, moka
ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Din, sladkor kristalni kg. 15' — Din, v glavah kg. 16-— Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 lt, 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Krešk* kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1'40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg 12 D;n, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140.— Din, žito 1 q 125- Din, ko ruza debela 1 q 165 — Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 - Din, ajda 1 q 90 100 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q 110 D. krompir 1 q 80 100 D seno 1 q 60-70 Din, slama 1 q 40- 50 Din.
Utretna gnojila : superfosfat 16# 1 q 96' Din, tomažova žlindra 18/20 % 1 q 120- Dsn, Nitrofoskal 1 q 148--Din, kalijeva sol 42<£ 1 q 182 —Din, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18- - Din.
Cetnent Trboveljski 1 q 67 -Din, cement Splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
fiflhil elegantn0 opremljena, suha, zračna UUUu s posebnim vhodom, električna luč, se takoj da v najem. Zvezna ulica 6.
SUHE GLIVE kpi£f »rtj
M. GERŠAK & Co. Ljubljana, Prečna ul. 4. veletrg. za zemalj. plod. Po-šaljite uzerke in penude 3
Da omogočim nakup kolesa vsakomur, sem znižal cene raznim kolesom:
od Din	1200-	na Din 1050'-
od Din	1400--	na Din 1250'-
od Din	1600-	na Din 1450'—
od Din	1700-	na Din 1550'-
Istotako dobite najceneje gramofone, gramofonske plošče, radioapa-rate, fotografske aparate, šivalne stroje in vse druge potrebščine
pri tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti.
51
Izdai^ca goto' Predstavnika Benlxi —ar-
urska Krajina".
iak Anton, narodna poslanca.