GozdVestn 75 (2017) 5-6 279 Gozdarstvo v času in prostoru Svečana akademija se je odvila 25. maja 2017 kot uradna slovesnost ob 70. obletnici Gozdarskega inštituta Slovenije. Udeležili so se je: predsednik SAZU, prof. dr. Tadej Bajd, ministrica za šolstvo znanost in šport, dr. Maja Makovec Brenčič, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, državni sekretar na MKGP, mag. Marjan Podgoršek, dekan Biotehniške fakultete, prof. dr. Miha Humar in drugi visoki gostje. Slovesnost se je pričela ob 10. uri, ko je direktor Inštituta doc. dr. Primož Simončič mini- strico, ministra in predsednika SAZU povabil, naj otvoritvijo prenovljene prostore GIS, ki so odslej dostopni tudi gibalno oviranim osebam. Nato so se gostje in publika preselili v veliko dvorano Inštituta, kjer se je začela Svečana aka- demija. Po uvodnih govorih je sledila podelitev priznanj. Postopek izbora nagrajencev je bil zaupan Znanstvenemu svetu GIS, ki je eden od organov Inštituta. Ta je na redni seji 6. aprila 2017 pozval sodelavce GIS, da pripravijo predlog nagrajencev s kratko pisno utemeljitvijo. Na poziv je prispelo 15 predlogov, izglasovanih je bilo šest kandidatov. Pohvale Gozdarskega inštituta Slovenije so prejeli: • Zvonko Kastelic, vzdrževalec na Gozdar- skem inštitutu Slovenije, ki v svoji delavnici s preprostimi rešitvami pripomore, da terenski eksperimenti raziskovalcev potekajo nemoteno. S svojim pozitivnim pristopom in pripravlje- nostjo za reševanje problemov širi optimizem in nudi praktične rešitve. • Marko Bajc, novi vodja Infrastrukturnega programa Gozdarskega inštituta Slovenije in vodja Laboratorijev Oddelka za gozdno fiziologijo in genetiko. V Laboratoriju za gozdno genetiko je vzpostavil vrsto standardnih postopkov, vodil javna naročila za veliko raziskovalno opremo v okviru projekta EUFORINNO in v okviru paketov opreme Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Je soavtor več znanstvenih Gozdarski inštitut Slovenije je s Svečano akademijo in podelitvijo priznanj obeležil 70 let delovanja GDK 946.3 prispevkov, bistveno pa je prispeval k izvedbi diplomskih, magistrskih in doktorskih del več sodelavcev Gozdarskega inštituta Slovenije z izvedbo, standardizacijo in uvajanjem v molekularne analize. • Dr. Andreja Ferreira, raziskovalka, ki se je izkazala pri koordinaciji projektov, zlasti pri nalogah »Determination of forest fire causes and harmonization of methods for reporting them« (EFFMIS) in še pri zahtevnem projektu GoForMura. Projekta je usmerjala vsebinsko in tehnično. V svoji skupini je poskrbela za odlično koordinacijo sodelavcev, saj deluje pozitivno in pripomore k korektnemu sodelovanju in dokončanju nalog. Pomembno je prispevala tudi k uresničitvi projekta »Drevesa v čipki« ob Mednarodnem letu gozdov, ki je bil deležen velike odmevnosti tudi v tujini. Priznanji Gozdarskega inštituta Slovenije sta prejela: • Dr. Robert Robek je na Gozdarskem inštitutu Slovenije zadnjih pet let koordiniral Javno gozdarsko službo, vodil naloge s področja gozdnih gradenj, odpiranja gozdnega prostora in zmanjševanja negativnih vplivov gozdne tehnike na okolje. Hkrati je vodil Infrastruk- turni program GIS v času, ko je Gozdarski inštitut Slovenije s pomočjo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prenovil cel trakt laboratorijskih prostorov v sodobno laboratorijsko infrastrukturo. Odgovoren je bil za investicijsko-vzdrževalna dela na GIS v obdobju 2013-2016 ter vodil in organiziral opremljanje z laboratorijsko opremo v okviru projekta EUFORINNO. V času tega projekta je bil odgovoren za nakup laboratorijske in druge raziskovalne opreme v vrednosti milijon EUR, kot dela raziskovalne infrastrukture GIS, katere brez njegovih izrazitih organizacijskih sposobnosti ne bi bilo mogoče realizirati. GozdVestn 75 (2017) 5-6280 Gozdarstvo v času in prostoru • Doc. dr. Jožica Gričar je od leta 2001 objavila 89 znanstvenih in 188 strokovnih del, od tega 5 del v revijah, ki jih sistem razvršča v najvišje v svojih kategorijah (A''), kar 30 del pa v zgornjih 5% (A'). Njena dela so dosegla v sistemu SICRIS 1877 točk, kar 1199-krat je bila citirana, njen Hirschev indeks, ki meri znanstveno odličnost, je 17 in s tem najvišji med raziskovalci GIS. Uvedla je nove pristope pri raziskavah anatomije in stresne anatomije lesa, vzpostavila nov Laboratorij za lesno anatomijo, v mikroskopske metode je uvedla več raziskovalcev svojega in drugih oddelkov ter vodila mednarodni projekt ID: Wood. Doc. Dr. Jožica Gričar je en mandat vodila Znanstveni Svet Gozdarskega inštituta Slovenije, trenutno pa je predstavnica zaposlenih v Upravnem odboru Gozdarskega Inštituta Slovenije. Najvišje priznanje: Življenjsko nagrado Gozdarskega inštituta Slovenije je prejel zaslužni profesor in častni doktor Nikolaj TORELLI Prof. dr. dr. h.c. Nikolaj Torelli je Gozdarski inštitut Slovenije vodil med letoma 1999 in 2008. Kot direktor je bistveno pripomogel k uveljavitvi znanstvenih načel in kriterijev odličnosti, razširil znanstvenoraziskovalni program na področjih pomena kvalitete in izkoriščanja lesa kot enega od temeljev vzdržne, multifunkcionalne in sonaravne usmeritve sodobnega gospodarjenja z gozdovi. Povezal in povzdignil je nivo znanstvenorazi- skovalnega dela tako v kolektivu kot z zunanjimi sodelavci in uporabniki. Vseskozi je povezoval gozdarstvo in lesarstvo, bistveno prispeval k vključevanju gozdarstva v verigo gozdno-lesnih akterjev v Sloveniji, k vključitvi pomena materialov in njihovega oblikovanja v sistem nizkoogljič- nega gospodarstva in vzdržnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri. Omogočil je tudi razširitev in posodobitev prostorov GIS. Z izrednim občutkom za povezanost obveznih študijskih snovi in lastnih raziskovalnih izsledkov je svoje bogato znanje posredoval številnim genera- cijam študentov lesarstva in gozdarstva. Vzgojil je 7 doktorjev lesarstva, ki so danes uspešni pedagogi in raziskovalci. Med drugimi številnimi priznanji je leta 1998 prejel naziv častnega doktorja (Doctor honoris causa) na Universität für Bodenkultur (BOKU) na Dunaju, leta 2004 pa je bil imenovan za Ambasadorja znanosti Republike Slovenije. Z bogatimi raziskovalnimi izkušnjami je pro- fesor Torelli več let uspešno opravljal delo naci- onalnega koordinatorja Ministrstva za znanost in tehnologijo za področje Gozd / gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo, od leta 2000 do 2003 je bil član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, bil je nacionalni predstavnik v COST Technical Committee za gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo. Predsedoval je Terminološki komisiji DIT za področje lesarstva, bil je zunanji urednik Enciklopedije Slovenije za področje lesarstva in urednik vodilne znanstvene revije slovenskih lesarjev, revije Les. Izdelal je vsa gesla s področja lesarstva za Veliki splošni leksikon DZS in Veliki slovenski leksikon MK. Gozdarskemu inštitutu Slovenije je v ponos, da je dva mandata vodil svetovno priznani razi- skovalec anatomije in tehnoloških lastnosti lesov Centralne Evrope, Mehike in Afrike. Prof. dr. dr. h.c. Nikolaj Torelli še vedno aktivno podpira raziskave, pomen in ugled Inštituta v okviru Sveta za varovanje okolja SAZU, v okviru javnih nastopov in predavanj, ter s pripravo monografije o Majevskih lesovih. Prof. dr. dr. h.c. Torelli je v zahvalnem govoru izpostavil, da mu je ob vseh priznanjih in nagradah, ki jih je prejel v Sloveniji in širom sveta, nagrada Gozdarskega inštituta Slovenije še posebej ljuba, saj jo je, kot se je sam izrazil, prejel tam, kjer se počuti doma. Larisa Daugul v imenu organizacijske skupine dogodkov ob 70 letnici GIS