Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna številka 1 Din.
#/flW
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo ln uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73,
Leto 6t. *a.
Kranj, 23. oUttofcm
Izhaja vsak« KtHatik Nareintaat celaistn« 4»,- Uin, R94«t«? M. ^etrtJattm 16 S) 1«,
Burčov Fr.;
Hesperldska jabolka
Našo majhno narodno ladjo so potisnili na globoko morje. Nanjo piha puguben veter še ne zlomljenega centralizma in unitarizma. Mnogo neviht je morala prestati. Po zadnji nevihti smo mislili, da je naša ladja zaplavala k nekakemu vrtu Hesperid. Rekli so, da blage vile gojijo tam za nas drevje % zlatimi jabolki. Nič za to, če ta vrt čuva sedmeroglavi zmaj! Ali nimamo pri nas Herakleja, ki bo z nezlomljivim orožjem svetih narodnih pravic premagal /.inaja in ga ugonobil!
S pobožno potrpežljivostjo so ljudje čakali vsa ta leta, čakali so in čakali, kdaj bo ubit zmaj in jim bo dano pogledati na vrt z zlatimi jabolki. Čakali so, tudi čudeža niso dočakali.
Ko so razsajale najhujše nevihte in so že mnogi sovražniki mislili, da se bo naša mala ladja potopila, so vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri upravljanju ladje, od zadnjega prosta-ka do kapitana, vedeli eno. Ladja je zato kljub valovom plula sigurno. Vedeli smo, da je samouprava, ali kakor hoče kdo to imenovati, nekaj o čemer ne more biti taktiziranja. Mislili smo, da ima naša politika vsaj to dogmo.
Res, da se vrednostna lestvica vseh vrednot v današnji dobi naglo spreminja in da mnogi ponavljajo za krstiteljem frankovskega kralja
Klodvika: „Zažgi, kar si molil in moli, kar si zažigal." Vsem pa ni dano tako delati in menda tudi v današnji dobi še obstoja pravica plavati proti toku.
Tekom vseh let se je naš narod marsikaj naučil, marsikaj v svojo škodo tudi pozabil, ideal samouprave pa je imel vedno pred seboj. Zdi se mi, da ni nič bolj nevarnega, kot pokopati vero v ideale jn ne postaviti ;stočasno na njihovo mesto ničesar drugega. Ljudje postajajo zagrenjeni. Zagrenjenost pa prinaša komunizmu ali pa fašizmu nove žrtve.
V bitki potrebujejo čete jasnih, določnih povelj! Današnja ustava varuje centralizem in uuitarizem. Če so vsi izhodi zaprti, je pač treba narediti izhod za silo. Tudi če bi izhod v sili morda ne bil najboljši, je vsekakor mnogo več vreden, kakor pa čakati po dosedanjih skušnjah za zazidanimi vrati, ali pa se celo postaviti za čuvaja centralizma.
Čas je. da se potolče zmaja, ki nam brani na vrt Hesperid po zlata jabolka. Čas je, da se izpolni, kar je bilo obljubljeno pri neštetih zdravicah, da se bo izvedla enakost Slovencev, Hrvatov in Srbov. Res je, da se po evangelijski resnici tistemu, ki veliko ljubi, tudi mnogo oprošča, vendar je pri ljudeh tudi ljubezen na odpoved.
Burčov Fr.
Naša ljudska šola
Cerkve, šole in prosvetni domovi po vseh naših krajih dokazujejo, da so Slovenci v preteklosti in sedanjosti veliko žrtvovali za izobrazbo.' ki jo dajejo omenjene ustanove. V tem oziru spadamo, z ozirom na našo revščino, gotovo med najnaprednejše narode na zemlji.
Hvalevredno je, da je ..Slovenec" razpisal anketo o naši srednji šoli, ki se malo dolgočasno vleče že drugi mesec.
Še bolj kot srednja šola pa je potrebna spremembe naša ljudska šola. Čeprav se odpre vsako leto več novih šol in še več novih razredov, čeprav je ljudskošolskega učite!jstva v Sloveniji okoli 4300, čeprav hodijo naši otroci od sedmega do šestnajstega leta v vsakdanjo šolo, kljub vsem tem dejstvom naša ljudska šola, po soglasni sodbi, nazaduje.
Vzrokov neuspevanja in nazadovanja je več. Naštel bom samo nekatere.
Glavni namen vsaj prvih štirih razredov ljudske šole bi moral biti, da se učenci poleg verouku naučijo toliko slovenščine, da so sposobni na razumljiv način pismeno izraziti svojo misel in se razen tega naučijo še štiri osnovne računske načine.
Vsi drugi predmeti naj bi se poučevali surao toliko, kolikor, bi bilo tO prej navedenim v korist in pomoč. Sedaj pa se že v tretjem razredu poučuje razen verouka, slovenščine in računstva, še srbohrvaščina, zgodovina, zemljepis, spoznavanje prirode, praktična gospodarska znanja, gospodarstvo in gospodinjstvo, ročno delo risanje itd. Najbolj graje vredno pa je dejstvo, da se morajo učiti slovenski otroci že v tretjem razredu srbohrvaščino in to na veliko škodo slovenščine. V tretjem razredu je jezikovno znanje še zelo pomanjkljivo in nič ustaljeno, zato bi morala biti prva naša zahteva, da se poučuje v prvih štirih razredih pri jezikovnem pouku samo slovenski jezik, ker drugače — če se uči zraven še srbohrvaščina — jc vsak uspeh popolnoma nemogoč, ker se otrokom vse zmeša. Ali se morda hoče to doseči? V petem in šestem šolskem letu naj se naučijo otroci še cirilice, kaj več ni potreba, ker Slovenci Srbe in Hrvate itak dobro razumemo. Prenatrpunost učnih predmetov naj se odpravi.
Mislim, da centralizem ni nikjer pokazal v tako jasni luči svoje popolne nesposobnosti, kot ravno pri ljudski šoli. T začetku vsakega Šolskega leta se dogaja, da je na mnogih šolah nekaj učiteljev preveč, na mnogih drugih' jih je pa premalo. Ko bi o tem odločala Ljub-
ljana, bi bila zadeva rešena v par dneh. Ker pa mora o vsem odločati Belgrad, traja tri do štiri mesece, ali pa še več, da so nadštevilni učitelji premeščeni drugam. Učenci so brez šole, učiteljem pa tudi ni prijetno postopati brez zaposlitve.
Po sedanjem ljudskošolskem zakonu velja osemletna učna obveznost. Večina učencev je sturih, ko vstopajo v prvi razred sedem in pol let. Na ta način končajo z ljudskošolskim poukom v šestnujstem letu. To je vsekakor preveč.
Pouk v sedmem in osmem šolskem letu traja od 1. nov. do 1. aprila. Vmes so še tritedenske božične počitnice ter prazniki 1. december, 8. december, sv. Sava, Svečnica, Strossmaver, sv. Jožef, Marijin praznik ter še več pouka prostih dni radi učiteljskih zborovanj.
Učitelji, ki so tako srečni, da poučujejo samo v teh razredih, imajo letno kvečjemu štiri mesece pouka. Plačo pa dobivajo za dvanajst mesecev. Jasno je, da je pri tem stanju učiteljeva sila premalo izrabljena.
Učenci se v teh par mesecih ne naučijo b« g-ve kaj, razen med potjo v šolo raznih neumnosti, kot kajenja, preklinjanja itd. S tem hočejo namreč dokazati, da so že veliki.
Veliko boljše, se mi zdi. da bi bila šestletna učna obveznost; začno naj tako kot sedaj, to je v osmem letu, končajo pa v štirinajstem. V mestih in večjih krajih pa meščanske šole, odnosno gimnazije itak nudijo meščanskim otrokom možnost daljšega šolskega obiska.
Namesto sedaj okrnjenega sedmega in osmega šol. leta, oziromu namesto nekdanje ponav-ljalne šole, ter namesto sedanjih obrtno-nada-Ijevalnih, gremijalnih in kmetijsko-gospodinj-skih nadaljevalnih šol, naj bi se poleg ljudske šole, ustanovila nova vrsta šole, ki jo imenujem poklicno šolo.
Za vsak okraj naj bi se ustanovila po ena taka šola, posebej za kmečke fante, posebej za kmečka dekleta. Šola naj bi imela tudi večje posestvo. Poleg šole bi bil internat, v katerem bi morali stanovati vsi učenci.
V večjih obrtnih ali trgovskih središčih naj bi se zgradile take šole z internati za fante, ki so zaposleni v obrti nli trgovini in za industrijske delavec.
8 sedemnajstim ali osemnajstim letom, bi moral vsak fant ali dekle, ki nima absolvirane meščanske ali tej enakovredne šole, za tri mesece r poklicno šolo. Nn ta način bi bili na vsaki taki šoli vsako leto po štirje tečaji za
dekleta in fante enega letnika. Za sneženje prostorov in za oddih učiteljev, naj bi bilo med vsakim tečajem deset dni presledka.
V teb šolak bi se obnovilo znanje slovenščine in osnovnih pojmov ie računstva. Oltali predmeti pa bi bili še: državljanska vzgoja, zadružništvo ter za vsak poklic strokovni pouk, kakršna bi bila pač šola, ali za kmečke fante, ali za obrtnike itd.
Učenci naj bi vstajali ob petih zjutraj. Prvi dve jutranji uri naj bi bili posvečeni telesni vzgoji, ostali ča9 pa ostalim predmetom. Učenke pa bi se učile razne gospodinjske predmete.
9ole naj bi zgradili okraji (občine). Za obrtnike, trgovce ter industrijske delavce pa obrtniške, trgovske in industrijske korporacije. Vzdrževala pa naj bi jih banovina.
Na tak način bi imel vsak prebivalec že ko bi bil pri polni pameti možnost obuoviti svoje znanje in se poklicno izpopolniti.
Ker bi odpadlo sedmo in osmo šolsko leto, razne vrste obrtnih, trgovskih ter gospo-dinjsko-nadaljevalnih šol ter razni tečaji, bi se ta denar porabil za vzdrževanje navedenih
šoj, Za Internate pa bi bilo seveda treba denar šteti posebej.
Na predlagani način bi bila nepotrebna tudi uvedba pouka obvezne nedeljske telesne vzgoje.
Vsak človek ima v nedeljo rad malo oddiha, tako tudi fant od 14. do 20. leta starosti. Z obveznimi nedeljskimi vajami pa bodjp ti fantje nedeljo za nedeljo, leto za letom vedno vpre-ženi, uspeha pa ne bo ppsebnega. Qbčine bodo imfJe s tem veliko stroškov, sitnosti pa vsi. Trimesečne redne dnevpe telesne vaje, kot jih predlagam, bi vsakogar popolnoma usposobile, da • bi lahko takoj prijel za puško, če bi bilo treba. Če pomislimo, da je vsako leto na gimnazijah in meščanskih šolah okrog 22.000 učencev, ki ne pridejo v poštev za poklicne šole, pridemo do zaključka, da bi predlagane šole bilo možno ozivotvoriti.
S tem, da bi se uvedla zopet šestletna učna obveznost, bi odpadlo gotovo nad 1000 prošenj, ki jih prizadeti vlagajo na bansko upravo za predčasno izšolanje. Ta visoka številka prošenj tudi dokazuje, da kmečki ljudje s sedanjo šolsko obveznostjo niso zadovoljni. (Dalje.)
Kaj pravite g. urednik?
POTREBA MEŠČANSKE SOLE V KRANJU.
Ko hodim zjutraj na vsakdanje delo, so se mi že večkrat zasmilili dijaki, ki dan za dnem odhajajo drugam v meščanske šole. Ze večkrat sem. Vas mislil vprašati, gospod urednik, ali je potrebno, da iz Velikega Kranja hodijo dijaki v manjša mesta?
Morda ne bi bilo napačno če bi ravno Vaš
list začel tak razgovor o tem. Saj bi meščanska šola najlepše razbremenila prenapoljnjeno nižjo gimnazijo, deklice ne bi tako brez upanja hodile v višje ljudske razrede in dečkom ne bi bilo treba vedno v enem (petem razredu) čakati svojega petnajstega leta ter odpusta iz šole. Posebno pa ne bi bilo treba tolikim drugam odhajati. Kaj mislite?
Tedenske novice
KRANJ
Poroka. V soboto ob U- uri dopoldne sta se poročila v župui cerkvi v Kranju g. Igor Sivcov, uradnik okrajnega načelstva v Celju in gdč. Ančka Stirn, uradnica pri tuk. odvetniku g. dr. Šilarju, dolgoletna pevka in igralka pri tukajšnjem Prosvetnem društvu. Novoporočen-cema želimo mnogo sreče!
Ljudski oder v Kranju priredi v soboto zvečer ob pol 9. in v nedeljo popoldne ob 4. svojo drugo igro v novi sezoni. V mesecu, ko se spominjamo svojih nesrečnih bratov na Koroškem, nam bodo predstavili narodno igro Miklovo Zalo, ki nam prikazuje trpljenje Korošcev ob turškem vpadu. Delo ima poleg resnih momentov tudi dovolj šaljivih prizorov, kar zahteva od vsake prave narodne igre. Miklovo Zalo razen tega poživljajo pevski vložki. Nastopili bodo poleg izkušenih tudi mlajši igralci, katere bo publika gotovo z veseljem pozdravila. Pričetek bo točno ob napovedani uri.
Na kranjsko gimnazijo je imenovana nova učna moč v osebi suplenlke Grozdane Bezek. — Prav tako pa je že nastopil službo g. vikar Franc Bloj, ki pu bo moral do nadaljnega poučevati verouk brezplačno, ker niso na razpolago potrebni krediti!! Moramo pa pripomniti, da je bil za prejšnjega veroučitelja g- Jamnika kredit odobren, ki pa z njegovim odhodom v Ljub" \no gotovo ni izrabljen.
Za francoske tečaje se je prijavilo že nekaj reflektantov. Kdor želi še pristopiti, naj se čimprej oglasi pri gimn. slugi g. Semenu. Posebno priporočamo, da starši prijavijo ljudskošolsko mladino iz IV. in V. razreda, kateri z obiskom pripravljalnega tečaja znatno olajšujejo poznejši pouk v srednji šoli. — Odbor.
Na prošnjo sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj je sresko načelstvo v Kranju radi nujnih del odredilo začasno zaporo državne ceste od železniškega prelaza v Kranju do mostu čez Savo. Promet se bo vršil po sledeči provizorično zgrajeni poti. Tik za železniškim prelazom v nivoju v Kranju pod novim nadvozom, nato vzporedno z novo traso do opuščene državne ceste pri bivšem skladišču tehničnega razdelka, odtod po opuščeni državni cesti na dovozno cesto k železniški postaji in na državno cesto.
Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovo-začev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in Škofja Loka v petek dne dne 29. oktobra 1937 ob 8. uri zjutraj pri sres-kpm načelstvu v Kranju,
Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju.
Dekliški krožek bo imel v sredo 27. t. m. svoj redni sestanek v knjižnici Ljudskega doma. Ker bo sestanek posebno važen, naj bi se ga udeležilo čimveč deklet.
Vodarina. Z dnem 25. oktobra so bo pričela pobirati vodarina in sicer pavšal za leto 1937, in tretji obrok po vodoštevcih istotako za leto 1937.
Prebivalstvo se opozarja, da vodarino pobi-rajočim organom takoj plača, sicer se bo občina poslužila predpisov banovinske uredbe in bo dotičnim, ki ne bi takoj plačali, vodo zaprla. Vedno odlašanje s plačilom povzroča muogo dela in silno ovira zaključitev dotičnih računov.
Z uredbo kraljevskega namestništva je katastrska občina odnosno vas Struževo izločena iz občine Naklo in priključena občini Kranj.
Da prebivalci imenovane vasi, zlasti lastniki hiš in najemniki stanovanj ne bi imeli nepotrebnih potov, stroškov in kazni, se opozarjajo na stroge predpise o prijavljanju prebivalstva. Vsak hišni posestnik mora stranko, ki se vseli v njegovo hišo tekom 24 ur prijaviti in ko se izseli v istem roku zopet odjaviti. Enako mora storiti tudi vsak najemnik, ki dobi podnajemnika v svoje stanovanje.
Pozeblo cvetje OJNS. Zadnjo nedeljo bi se morala vršiti v Narodnem domu razstava ..cvetju" z mladih jeenesarskih vrtov. Ker pa je že jesen, ji* jutranja slana pomorila vse te lepe „cyetke" in re razstava nj mogla vršiti, ker je bilo na razpolago komaj 15 cvetk- Sklenili so, da bodo razstavo priredili pozneje, ko bo toplejše vreme.
Res moramo obžalovati, da .nacionalna" ideja v Kranju tako težko napreduje in da je tako »nežna", da je najmanjša »lana pomori.
Most čez Kokro pri tovarni Stani art Leseni most, ki že težko Čaka, da ga bo zamenjal modernejši — betonski, bodo prihodnjo spomlad zamenjali. Banska uprava je že odredila
GORENJEC«
potrebno ter so sedaj že premerili vse zemljišče v bližini mostu. Čez zimo bodo napravili načrte in upamo, da bodo prihodnjo spomlad znčeli z deli. Most bodo morali malo pomakniti navzdol, da se bo omilil precej hud ovinek, ki je sedaj na levi obali.
PRIMSKOVO
Fantovski odsek na Primskovem je zopet začel s svojimi rednimi sestanki, ki se vrše vsak torek v župnišču ob 8. uri zvečer. Prihodnji torek 26. oktobra 1937. bo občni zbor. Pridite vsi, ki imate smisel za fantovsko organizacijo, telovadbo, in lepo petje in veselo zabavo. Pridite, da si izvolimo nov odbor, ki bo odgovoren za vse delovanje odseka.
Fantovski odsek.
ŠENČUR
Žena, ki je vzredila 80 otrok. V Šenčurju je umrla v starosti 72 let Marija Maselj, ki si je postavila v življenju cilj, vzgajati zapuščene in nezakonske otroke, ki jih je jemala iz občine in od drugod. Vzredila je na ta način 80 otrok in od teh je doslej umrlo le še pet. Lahko bi torej rekli, da je umrla mati 75 živečih otrok, saj je bila slehernemu isto kakor prava mati, je vsakogar ljubila in se vsakomur posvečala, se bala zanj in skrbela za njegov dušni blagor. Bila je skromna ženica, poznana pod imenom „Bičeva Mica", vendar si je s svojim tihim skrbnim pobožnim življenjem postavila lep spomenik. Pokopana je bila v ponedeljek na pokopališču v Šenčurju. Bog ji bodi plačnik za vsa njena dobra dela!
CERKLJE
Ustanovni občni zbor Fantovskega odseka se vrši v nedeljo 24. oktobra ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Ljudskegu doma. Na občni zbor pride tudi govornik iz Ljubljane in zastopnik Fantovskega okrožja iz Kranja. Fantje, pridite na občni zbor polnoštevilno! Bog živi!
Pripravljalni odbor.
Kr. banska uprava je poslala kot letošnjo podporo k gradnji vodovoda 10.300 kg cevi in smo jih prejeli pretekli teden. Tako bomo naš vodovod povečali in raztegnili glavni vod za en kilometer.
Naše pokopališče bomo preuredili. Arhitekt g. Plečnik je že izdelal prav lep načrt, katerega posebnost je tudi ta, da preureditev ne bo združena s kakimi posebnimi stroški. Z dobro
voljo faranov in nekaj dela bomo prav lahko uredili naše pokopališče, da bo v ponos ne samo fari ampak celi Gorenjski.
PREDOSLJE
Na eni zadnjih sej so naši občinski možje razpravljali o podpori, za katero je zaprosil naš novoustanovljeni Fantovski odsek. Naši fantje so upali, <!a bo predlog g. župana sprejet in da bo našel razumevanja pri odbornikih. Toda zmotili so se. Velika večina se je razen 4 izjem izrekla proti predlogu g. župana ter dodelila podporo, ki bi bila v čast vsaki drugi občini, nikakor pa ne občini Predoslje.
Fantje se zavedajo, kaj imajo storiti. Upamo, da bodo umeli nastopiti možato ter kljub tako izredno mali podpori pokazali, kaj premore trdna volja in vztrajnost.
PREDDVOR
Zlatorog na prosvetnem odru v Preddvoru.
Pravljična igra v 5. dejanjih, ki se odigrava na Triglavskem pogorju. Junak igre, Spik, ima edini pravico, da gleda bele žene Triglava, kar pu drugim ljudem ni dovoljeno. Ljubi svojo Anico in ne more ljubiti Zlatice, pač pa jo ljubi kot posestrimo. Tujec, grof Benečan mu hoče vzeti Anico. Bori se zanjo, prosi bele žene za pomoč, a pomoč mu obljubi hudobni zeleni lovec. Edino, kar more rešiti Anico in njegovo ljubezen, je bogastvo, ki ga zahteva Marina, mati Anice. Tudi ta boj sprejme Špik, ker upa, da bo ustrelil zlatoroga in s tem do brezmejnosti obogatel. Toda prevara se: zeleni lovec mu prekriža račune, zlatorog ga pahne v prepad. Njegov tekmec pa ne dobi Anice, ker ga je ustrelil njegov tajnik Rikardo.
Cela igra je prepletena z lepimi prizori v Triglavskem pogorju, na vasi in na planini. ?lavti je učinkovit prizor na planini in v ječi, ko govori Špik z belimi ženami in z zelenim lovcem. Do viška pride igra v 4. dejanju, ko grof snubi Anico in ko dejanje poživljajo pevski vložki.
To težko igro, lahko rečemo, so igralci Prosvetnega društva rešili zelo zadovoljivo. Ne moremo naštevati vrlin posameznih igralcev, ker so vsi storili svojo dolžnost. Zadivili so zlasti skupine belih žen s svojimi plesi in Tren-tarji kakor tudi Benečani z lepimi pesmimi. Da pa je igra res nad pričakovanje uspela je posebno pripomogla dobra scenarija. Mojster iz Cerkelj je pokazal, kaj zna. Tudi reflektor je nov. Članom društva moremo na uspehu samo čestitati.
V nedeljo 24. t. m. ob pol 4. uri igro ponovijo. Kdor še ni bil, naj si to igro gotovo ogleda, ker mu ne bo žal.
PODBREZJE
Prejšnji teden, dne 13. t. m. je preminul g. Andraž Jeglič, upokojeni višji državni pravd-nik v visoki starosti 72 let. Pokojni se je rodil v Gorici kot sin deželnega računskega računovodje, kjer je tudi dovršil gimnazijo. Po končanem pravnem študiju na dunajski univerzi se je posvetil sodnijski službi. Služboval je po raznih krajih Goriške, Istre in Tržaške, bil je v Gorici namestnik državnega pravdnika. pozneje pa tudi državni pravdnik. Za časa vojne je imel dolžnost cenzurirati liste. Tudi pri tem poslu se je pokazal pravega Slovenca, saj je bila njegova velika obzirnost znana vsem, ki so imeli priliso priti z njim v dotiko. V Gorici je še nekaj časa služboval pod italijansko upravo, a leta 1919 se je preselil v Ljubljano, kjer je postal višji državni pravdnik in je bil kot tak upokojen na lastno prošnjo 1. 1924. Prej pa je bil še odlikovan z redom sv. Save.
Pokojni je bil znan po svojem delovanju tudi izven sodnih palač. Njegovo zanimanje za odpuščene kaznjence je bilo prava pomoč društvom, ki so se tedaj ukvarjala s pomočjo takim kaznjencem. Mož je bil plemenit značaj in vedno iskreno zaveden Slovenec.
Pogreb je bil v petek 15. t. m. Številna udeležba pri pogrebu je bila znak, koliko je bil pokojni spoštovan in priljubljen. Domači g. župnik je imel na grobu primeren govor, pokojnemu v spomin, družini pa v tolažbo. N. v m. p.!
KRIŽE
Igra. Dramatični odsek Prosvetnega društva oivori svojo sezono v nedeljo 24. t. m. z igro »Živ pokopan", dramo v petih dejanjih. Ta igra nas spominja na strašna leta svetovne vojne in je od prvega do zadnjega prizora vseskozi zelo zanimiva. Začetek ob 3. uri popoldne.
TRŽIČ
Svojo odrsko sezono začne Prosvetno društvo sv. Jožefa v nedeljo zvečer ob 8. uri z ljudsko igro s petjem „Zlatorog". Vsebina je povzeta po slovenski pravljici o nesrečnem lovcu, ki je šel v gore, da bi streljal zlatoroga, ki v triglavskem gorovju čuva zaklad. Igro je pripravil in izvirno scenarije) zamislil g. obč. svetnik Ster Blaž. Ker so tudi najboljše moči našega odra
Blago za suknje, obleke, perilo kupite dobro in poceni pri
Groba*!? - Krsiij
Velika izbira koiuhovine vseh vrsti
zraven, bo otvoritvena predstava vser; obiskovalcem pravi užitek. Vsi naši gostje iz prejšnjih let iskreno vabljeni.
Pri gasilski četi se nekaj lomi in poka. Nekaterim se toži po letih, ki so bila. Še vedno bi želeli sebi tistih razmer, ko so samo komandirji i ter vsakega, pa naj je bil še tako vesten in požrtvovalen, izključevali, samo da ni hotel in mogel radi svojega poštenja trobiti z edino-zveličavno nekdaj vsemogočno, večno JNS bratovščino v isti rog. Hočemo in zahtevamo, da se iz gasilske čete izključi vsaka politika. Gasilstvo naj služi vsej občini, ne pa kakšni brodo-lomni stranki. Vsakdo, ki je ali hoče biti gasilec, naj ima enake pravice!
Štirideset dni pri nas ni bilo nobenega mrliča. Zdaj se pa zdi, da je bela žena segla s svojo koso v naš kot. Prejšnji četrtek smo pokopali Košir Lucijo. Pristavnikovo mater iz pod Sv. Jurija na Bistrici, ki je prodala svet za grad g. L. Gassnerju. — V nedeljo je bila položena k večnemu počitku 11- letna Urška Srečnik. Veliko pogrebcev zlasti šolarjev se je udeležilo pogreba te deklice, ki je umrla radi zastrup-Ijenja. Naj jo ozdravi v večnosti nebeški Zdravnik, ki ga je skoro vsuko nedeljo sprejemala v svojo dušo pri sv. obhajilu. — V 71. letih svojega življenja je umrla dokaj nenadno Neža Ahačič. Domačim naše iskreno sožalje, rajnim večni pokoj!
Zelo primanjkuje pri nas letošnjo jesen drv. Vzrok zato je predvsem to, ker podjetniki vse izvažajo in lahko prodajo. Jasno je, da je cena zelo poskočila. Zdi se pa, da bi le morala biti neka meja v ceni. Kako naj delavni človek vse to zmore?
ŠMARTIN PRI KRANJU
Zadnjo soboto smo imeli vuščani zopet priliko, da ugotovimo veliko surovost naših nasprotnikov, V svoji politični zaslepljenosti gredo tako daleč, da se spozabljajo celo nad
Mimica Zagorska:
Pod Triglavom
(Zgodovinska povest iz 1. 1415. v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem.)
(Dalje)
Nazodnje so le konji zahrzali pod gradom in nekdo je zaklical:
„Hej, prijatelji, odprite trudnim popotnikom!" Valpet 2iga se je nagnil čez obzidje in vprašal po običaju:
„Odkod prihajate v tem poznem času?" „Ob Rhenu je naš dom." „In kaj iščete pri nas?"
»Prosimo vas samo za počitek, za malo kruha in soli." »Povejte mi, kdo ste-'" je še vprašal Žiga. ..Arnulf, sin Valerijev in njegovo spremstvo." »Naša hiša vam je odprta," je zaklical Žiga in stopil razaj.
Tečaji so zaškripali, verige zarožljale in vzdižni most je padel na nasip. Spodaj se je začul ropot, konji so hrzali na mostu. Prvi je jezdil Arnulf, za njim so jezdili spremljevalci po dva in dva. Ko so prišli na dvorišče, je Žiga vzdignil roko in vsi domači hkrati so zavpili:
»Slava ti, Arnulf!"
Grof je poskočil s konja in se ogledal. Tedaj je stopil predenj Friderik, ga objel  in poljubil na čelo.
Pozdravljen bodi, dragi bratranec in prijatelj Arnulf. Dolgih deset let se že nisva videla, vendar si se spomnil name."
»Iskra prijateljstva ne ugasne v desetih letih. Kolikor smo možje, toliko bolj žari."
Izmed družine je pritekel mali Teodorik in je veselo pozdravil strica. Vitez je pohvalil zalega dečka, snel si z. vratu zlato verižico in mu jo nadel.
»Obdrži jo za spomin name."
Grof Friderik je povabil bratranca in spremstvo v viteško dvorano na prigrizek in pomenek. Skozi vrsto bakelj so se pomikali gostje v dvorano. Teodorik je tekel naprej k materi.
»Poglej, mamica, kaj mi je strie podaril," je hitel in ji kazal zlato verižico z lepim obeskom.
»Le rad ga imej. Toda, zdaj pojdi odtod," mu je velela mati.
Gostje so prišli v dvoruno in Jelena je pozdravila Ar-nulfa. Zardela je in odstopila, ko se je srečala z njegovimi črnimi, ognjenimi očmi.
Friderik je razporedil goste po sobi. Arnulf a je pokadil na sredo, na eno stran je sedel sam, na drugo Jelena. Grajska gospa si je ogledovala zalega viteza.
»Arnnlf Krasni, sonce zemlje Nemške!" Od vasi do vasi, so hodili slepi pevci in peli tlaeanom o njem. Tlačeni pa so blagorovali tiste, ki so pod njegovim gospod-stvorn,  saj so berači  vedeli povedati, da od siromakov
ne zahteva niti davščin in desetine. Poklicni pevci so se pa ustavljali ni gradovih in z lutnjo v roki peli o tem slavnem človeku. Srca grajskih gospodičen so ob teh pesmih drhtela od prečudnega nemira in hrepenenja. Pravili so o njem, da ni nikogar, ki bi znal peti lepše sere-nade in delati poklone. kakor on, govori'i so pa tudi, da cesarstVo nima junaka, ki bi se mogel pomeriti z njim. Na dvor samega Maksimilijana je prišla njegova slava in podal mu je visoko odlikovanje in mu ukazal, naj v grb nariše svojo lastno glavo.
Dolgo je Jelena opazovala skrivaj »lepega Arnulfa". Pa tudi Arnulf je skrivaj obračal pogled na njo. ki je sedela mirno, ogrnjena v temen plašč, na čelu je imela diadem v obliki zvezde.
Vitezi in oprode so pridno jedli pečenko, prigrizovali kolače in zalijali večerjo z močnim vinom. Grof Friderik je tedaj nalil vina v brušen kozarec iz benečanskega stekla in mu velel:
»Pij, Arnulf! Malvazija je to, najboljši vinski cvet."
Razigrala se je junaku duša, vzdignil je čašo malvazije. pa je nazdravil:
»Na zdravje tebi, Friderik moj dragi! Na slavo tebi in tvojemu gospostvu! Od nekdaj sem te ljubil, tedaj, ko si bil še na dvoru mojega očeta, sva si prisegla zvestobo do groba. Pozneje so šla najina pota narazen, ti si šel domov, jaz pa v vojne šole. Deset let se nisva videla in vendar ni nikdar minul dan, da bi ne mislil nute. Pijem torej nn tvoje zdravje in obnavljam prisego najinega večnega prijateljstva!"
»Tudi jaz ti danes ponovno prisežem zvestobo," je rekel ginjeni Friderik in je objel prijatelja..
Arnulf je tedaj potegnil meč in ga je vzdignil visoko pod strop, ročaj se je zableščal, posut z dragocenimi kamni.
»Pri tem meču, ki sem ga vzel samemu turškemu paši, prisegam, da do groba ne bom niti z mislijo prekršil najinega prijateljstva!"
Vtaknil je meč nazaj in zopet prijel čašo.
»Mnogo sem že obiskal gradov, po Nemškem. Italijanskem in Kranjskem. Povsod so mi delali slavnostne sprejeme, a nobenega se še nisem tako razveselil, kakor nocoj. Pil bom na zdravje tvojega sina. po njem se pretaka kri Ortenburžanov, on bo vreden naslednik svojega očeta. — Mnogo sem že obiskal gradov, dosti videl krasnih gospodičen. mnogo v cvetu let sem videl žen. Ali lepše kot je žena tvoja, nisem videl na vseh svojih potih. Pij na zdravje. Friderik moj dragi, vzdignite čašo k ustom tudi vi gospa Jelena, zarja Waldenbnrga. Waldenburg, ime ni bnš prijetno, a 'epota vaša ga očarja. da je kakor bajna pripovedka."
Arnulf in Friderik sta vzdignila Čase, izpraznilo sta jih do dna. Jelena pa si je komaj zmočila ustnice.
Dolgo, dolgo v noč so zvenele čaše. Vitezom je vino ogrelo srca in oživilo misli, pa jim je beseda tekla gladko, vsak je vedel marsikaj zanimivega povedati. Friderik in Arnnlf sta si neprestano napivula. Nazadnje je celo gospa Jelena prišla iz molka, napila je grofu Arniilfu, njegovi lepoti, slavi in moči. Vitez je srknil vinu i/ čaše, po-
tem pa se je zahvalil Jeleni za napitnico, prav v oči ji je potopil pogled. Jelena pa ni več zardela, zrla ga je dr/no izzivajoče, dokler ni zmedeni vitez umaknil oči.
Več in več je bilo dobre volje med gosti, pa so si zaželeli junaške pesmi. Vsi so zrli v mladega viteza, ki je sedel ob kaminu.
Rudolf, zupoj nam, da se ogrejejo duše!" so ga prosili, a ne vrneš se nikoli več."
Rudolf, ki si je šele p-ed kratkim pripasal viteški meč in prisegel zvestobo cesarju, veri in pravici, je zapel z visokim, čistim glasom.
Pel je o junaku mladem, močnem, kakor hrust v gori, Zalem kakor zarja pred sončnim vzhodom. Kovač Dime mu je skoval sabljo, osiro kakor britev, v kačjem strupu kaljeno. Vzel je zali junak ostro sabljico, pripasal si jo okrog ledij, potem pa se je zavihtel na mladega belca in zdirjal z njim v temotni pragozd. Smejal se je za njim zlobni, stari kovač Dime: »Srečno pot ti želim, prijatelj.
Naprej je šla pesem o junaku Siegfriedu, ki je ukradel mogočnemu čarovniku kapo, ki ga je storila nevidnega. Z njo si je potem pomagal skozi nebroj zaprek in težav.
Srečno je dospel do zmaja, ki ga je iskal in mu je odsekal vse tri glave. Skopal se je v strupeni zmajevi krvi in tako postul neranljiv. A na hrbet mu je padel lipov list in mesto, ki ga je zakril je ostalo ranljivo.
Še je pel pevec o lepi Bronhildi, zali kakor kerub in o dolgih blodnjah junaka Siegfrida, ki mu je izdajstvo upihnilo luč življenja. Ko je pil vodo v vrelcu, ga je zadela sulica na ranljivo mesto in le malo časa je še živel, potem je vzel slovo od sveta."
Zadnji glasovi so odmevali po dvorani, vsi so hvalili pevca Rudolfa. Sam gospod Arnulf ga je pohvalil, ker jo tako mojstrsko zapel dolgo pesem o junaških Nibelungih. Vesel je bil mladi vitez gospodove pohvale, lice mu je za-žarelo od veselja in srce poskakovalo od ponosa.
»Zapoj nam še kaj, o Rudolf," so mu klicali.
»Zupoj nuin petem o Tristunu!" je želel prvi.
»Ne, o Gertrudi, ki je čez grajsko obzidje- poskočila, naj nam zapoje," so klicali drugi.
»O ,lepem Arnulfu' bi pač zapel," se je branil vitez.
»Ne, Rudolf, tega nočem," se je smehljal mladi grof, »zapoj nam o Viljemu Ostrovrharju, ki se je šel ženit."
Rudolf je izpil čašo malvazije in glas mu je postal mehak in čist.
Viljem Ostrovrhar sedi na visokem, sivem gradu in premišlja, kje bi dobil plemkinjo, ki bi bila vredna družica. Vse premisli, pa nobene prave ne more najti. Nazadnje pa pokliče tovariša, osedlajo konjiče in gredo od gradu do gradu iskat neveste. Viljem se zanaša na moč vilinskega prstana, ki ga varuje vseli nezgod. .Nazadnje pridejo na grad. ki pod strmimi planinami stoji in so okrog njega ostro peči. Mostič vzdižni zaprt je. vsakilar. na braniku je skrbni čuvar, mogočni grof svetli meč v roki drži, ko gori v viteški dvorani sedi. I/, line po ravnem polju pa zre edina hči grofova, mlado dekle in viteze vidi. ki h gradu hite. Ko jih jo grof gostil, je prišlo v dvorano tudi njegova hči in Viljem Ostrovrhar je (.strmel nad njo,
«
»GORENJEC«
otroci. Posebno jih bode v oči, da je naša mladina verna in da ne izostaja cd nobene službe božje v cerkvi.
Ko so se v soboto zvečer vračali otroci iz cerkve so imeli baklje v rokah. Lepo so se podali vsak na svoj dom. Ko so pa prišli približno 400 metrov od cerkve so jih napadla ..pišče-ta" znane „perutninarske" organizacije s psovkami in grožnjami. Ker pa jim naša mladina ni hotela odgovarjati na njihova izzivanja jih je to še bolj ujezilo ter so jih napadli še dejansko z noži in žilavkami. Da je vse to bilo naročeno in lepo organizirano se vidi po tem, da so prišli na pomoč svoji mladini člani — vitezi, ki so nekega fanta, ki je ležal že na tleh ves pobit, še sami pretepli.
Mislimo, da je prišel ta trenutek, ko bo treba vsem tem ..perutninarjem" stopiti na prste ter jih primerno kaznovati.
Naša prosveta. V nedeljo 31. X. ob 3. uri popoldne bo v dvorani Smartinskega doma občni zbor Prosvetnega društva. Vsak član naj se zaveda dolžnosti, ki jih ima do društva. Ta dan bo odbor polagal račune svojega delovanja v preteklem letu, obenem pa bomo izvolili nov odbor za poslovno leto 1937-38. Udeležba je za člane obvezna. — Odbor.
Dekliški krožek ima svoj občni zbor v ponedeljek dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v Šmnrtin-skem domu. Vsa katoliško misleča dekleta so vljudno vabljena.
Fantje! Redni sestanki fantovskega odseka se vršijo vsako sredo ob 8. uri zvečer v Šmar-tinskem domu. Vabljeni so tudi fantje, ki se dosedaj še niso vpisali. Že na sestanku se lahko vpišejo.
STRAN 3
ŠKOFJA LOKA
»Prababica" na društvenem odru. Na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra vprizori dramatični odsek Prosvetnega društva za ta dan zelo primerno Grillparzerjevo »Prababico". Igro je poslovenil Ljubo Dobren. Igrali pa jo bodo stari preizkušeni igralci pod veščim vodstvom g. Omana Tineta. S' to igro otvarja društveni oder svojo novo sezono. Ker je dvorana res nekaj izrednega bodo vsi naši prijatelji prihiteli 1. nov. ob 8. uri zvečer v društveno dvorano.
Fantje! Fantovski večeri se vrše v društveni knjižnici vsak petek zvečer ob 8. uri. Na sporedu so zelo zanimiva in poučna predavanja, ki vam bodo koristila v vsakdanjem življenju. Fantje pripeljite nove člane!
Tatvini. Prejšnji teden sta bili v Gabrovem nad Škofjo Loko ukradeni pri M. 2 obleki in nekaj drugega perila. Zlikovcev, kolikor nam je znano, še niso našli. Tisti dan je zginila pri trgovcu T. v Puštalu vreča pšenice, ki je bila namenjena za po toči prizadetim. Kam je šla ni znano.
Vlom v občinski urad v Poljanah. V noči od petka na soboto je bilo vlomljeno v občinsko pisarno v Poljanah nad Škofjo Loko. Pisarna se nahaja v Gas. domu, v katerem se ponoči nihče ne nahaja. Odnesli so ročno blagajno z zneskom 8.000 Din.
Pot proti Suhi se bo dvignila. Sedaj vozijo materijal vzdolž poti od Studenškega mostu dalje, tako da na ta most ne bo skoro nikake vzpetosti.
Avtomobilska delavnica sredi Mestnega trga.
Neki avtobusni podjetnik pri nas, gotovo misli v svoji bujni domišljiji, da se Škofju Loka nahaja nekje tam na jugovzhodu, kjer je v mestih navada, da imajo razni poklici svoje delavnice vsak pred svojo hišo, sredi trgov in ulic. Škofja Loka pa ni kako Abdul Ilamidovu mesto, temveč lično Gorenjsko mesto, kjer te »lepe" navade ni, oziroma, bi je ne smelo biti. Kljub temu pa tu gospod vsako jutro »prifura" svoj avtobus pred hišo, tam se pa prične s popravljanjem, ki včasih traja po 2—3 ure. Včasih povzroča pri tem tudi ropot, ki leti skozi ušesa. Prav vljudno svetujemo gospodu, naj svojo »barko" raje popravlja kje drugje, sredi Mestnega trga se taka reč vendar ne popravlja. Sicer pa je nasproti občina in bo najbrž ta dala vedeti gospodu, da Mestni trg ni nume-njen za zasebne delavnice, temveč za javen promet.
Lepa vzgoja vitezov. V sredo popoldne je šla oseba, ki ima težko telesno hibo, mimo delavnice znanega ..nacionalista", kateri poseduje tudi znano restavracijo v katero najraje zahajajo miši. Pred delavnico so se nahajali njegovi vajenci, ki vsi hodijo v »nacionalno" šolo na št. 33. Grdo so se začeli norčevati iz Osebe radi njene hibe. Ko jim je prizadeti čestital k dobri viteški vzgoji, ki so jo deležni tam gori. so se mu krohotali kakor divjaki iz Afrike. Res lepo vzgojena mladina prihaja iz ..viteških" vrst.
Nova gostilna. V Grngrobn je g. Igo Guzelj odprl novo gostilno, v kateri se bodo trudni romarji in neromurji prav lahko pokrepčali. Želeti pa bi bilo, dn bi gostilna služila res le temu namenu, tla ne bo le novo nnpajališče pijancev in krokarjev, kar bi se pa nikakor ne strinjalo s svetostjo in mirnostjo kraja.
VINO
Zn težko delo je motno vino! Dobilo ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ul. 11
Iz pisarne Kmečke zveze
VOD1TELJSKI TEČAJI MLADINSKE KMEČKE ZVEZE.
Glavni odbor Kmečke zveze bo tudi letos organiziral desetdnevni tečaj za voditelje Mladinske kmečke zveze v Ljubljani. Tečaja bosta dva in sicer eden za fante, ki se bo vršil od 18. do 27. novembra, za dekleta pa od 8. do 17. decembra. Za fante se bo vršil v Vajeniškem domu, za dekleta pa v Lichtenthurnovem zavodu, prav kakor lansko leto. Na vsak tečaj bo sprejetih po 55 fantov odnosno deklet. Za izbiro tečajnikov in tečajnic je bila ta teden razposlana vsem okrajnim odborom, kjer pa teh ni, močnim Krajevnim zvezam okrožnica s točnimi navodili. Ker je rok, do katerega morajo vsi prej imenovani odbori poročati glavnemu odboru imena udeležencev kratek (do 5. novembra), prosimo vse, da takoj pristopijo k izbiri. Pogojev, katere smo postavili v okrožnici se držite čim bolj točno, da bo tečaj res dosegel svoj namen. Ozirajte se tudi na to, iz katerih krajev so bili na tečaju lansko leto. V informacijo smo priložili okrožnici tudi ta seznam.
Ko bo glavni odbor na podlagi prejetih predlogov določil potrebno število, bo vsem tečajnikom poslal vabila za prihod v Ljubljano sam. Zato navedite tudi točne naslove. Oni, ki so bili predlagani že lansko leto, pa se želijo udeležiti tečaja letos, naj pravtako ponovijo svojo prošnjo. Pripominjamo še, da bomo tudi one fante in dekleta, ki so končali tečaj lansko leto, poklicali za en ali dva dni v Ljubljano, da dobijo nova navodila in da poročajo o delu in težavah pri organiziranju.
NABIRALNA AKCIJA ZA POŠKODOVANCE PO VREMENSKIH NEPRILIKAH.
V svrho poživitve pomožne akcije, ki jo je organizirala bonska uprava za poškodovance po toči, povodnji itd. je glavni odbor Kmečke zveze stopil v stik z osrednjim pomožnim odborom pri bunski upravi. V sporazumu z njo je izdal na vse svoje krajevne in okrajne odbore okrožnico, s katero je pozval svoje članstvo naj marljivo sodeluje z že poslujočimi okrajnimi in krajevnimi pomožnimi odbori. Ta pomožna akcija obstoji v nabiranju poljskih pridelkov in denarnih podpor, katere se bodo pošiljale osrednjemu odboru, ki bo na-to na podlagi podatkov o potrebah tudi delil.
Škoda, ki je nastala radi elementarnih nezgod našemu kmečkemu ljudstvu je velika, ponekod popolna. Da bi se vsa mogla kriti z državnimi ali banovinskimi sredstvi je nemogoče, zato pa se obrača Kmečka zveza na one svoje člane, katerih ta nesreča ni prizadela, da pomagajo svojim stanovskim tovarišem z zbiranjem poljskih pridelkov. Vsak bo bihko nekoliko utrpel, skupno pa se bo nabralo precej. Izvolite zaupnike po vaseh, ki naj pobirajo od člana do člana, pa bo precej lažje. Pokažimo tovarišem, i& smo z njimi tudi v težkih časih. S tem jim bomo pomagali tudi moralno, ker se ne bodo čutili osamljene.
Glavni odbor Kmečke zveze bo po drugi strani ukrenil vse, do izposluje čimveč podpor ali proste vozovnice. Vsega pa sam brez pomoči članstva ne bo mogel narediti. Ne strašite se neprijetnega dela. zahvala vam bo zadoščenje, dn ste pomagali tovarišu, ki ni po lastni krivdi padel v nesrečo. Ko bo drugič zadela tebe nesreča boš prav tako rad čakal na pomoč drugega.
Sedaj, ko se spravljajo poljski pridelki je. čas zn to akcijo. Nekaj dni se krepko spravite na delo, no se bo mnogo naredilo. O delitvi bo Kmečko zvezo svoje edinice stalno obveščala. KOLEDAR.
Koncem meseca izide koledarček Kmečke zveze. Naročal se bo pri tajništvu Kmečke zveze v Ljubljani, Miklošičeva 17-111., imele ga pa bodo v razprodaji tudi knjigarne. Koledarček bo stal Din 10.—. Prikrojen je za kmeta z vsemi potrebnimi tabelami in članki, tako, da ga bo lahko uporabil za vsako priliko. Svoje člane opozarjamo na to, da ga noroče potom svojih krajevnih odborov, ker bo na ta način prihranjeno na poštnini. Odborom pa bomo prihodnji teden poslali še posebno okrožnico s točnimi navodili in pogoji. Priporočamo pa ga že danes vsem članom in želimo, da ne ostane nobena kmečko hiša brez njega.
ftlanufaktura po ceni, kakor &e nikoli!
OPOZARJAMO VSE na odprodajo manuiakturnega blaga
Bajželnu
Kranj - Roženvenskl klanec
Izbira vsakovrstnega blaga najboljše kvalitete je velika.
Prva velika banovinska sadjarska razstava in sadni sejem v Mariboru
Dne 23. t. m. bo otvorjena v Mariboru pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena velika sadjarska prireditev, kakršne v povojnem času še ni bilo v naši banovini. Imeli smo že sicer razne sadne razstave v Ljubljani, v Celju, v Ptuju, prav dobro uspele sadne sejme v Mariboru in nešteto manjših sadnih razstavic in ogledov po celi banovini, toda to so bile prireditve, bolj ali manj krajevnega značaja, ker niso mogle zajeti cele banovine.
Letošnja razstava ki jo priredi »Sadjarsko in vrtnarsko društvo", ne bo samo sadna ampak v najširšem pomenu besede sadjarska razstava, ker bo obsegala prav vse veje in vejice tega virnega drevesa, ki ga označuje splošni pojem sadjarstva, in ki velja dandanes za eno izmed glavnih panog kmetijstva.
Na tej razstavi ne bodo zastopani torej samo plodovi vseh sadnih plemeu, in vseh vrst sort, ki se dobe še sedaj v presnem, svežem stanju in rastejo v naši banovini, ampak tudi vse kar ima kakoršnokoli zvezo s sadjem z njega pridelovanjem in uporabo.
Videli bomo zlasti vsa sodobna orodja in sredstva, ki jih umno sadjarstvo ne more pogrešati in brez katerih je predelava lepega sadja nemogoča. Važen oddelek sadjarske razstave bodo dalje razni sodobni pripomočki za domačo uporaba sadja in izdelki iz njega. Ra-dotuni sadjarji bodo našli na razstavi dovolj pobude v sliki in predmetih za napredek v pridelovanju sadja in njega koristni uporabi.
Drevesničarji nam bodo pokazali svoje proizvode v vseh o sodobnem sadjarstvu običajnih načinih in oblikah proizvodnje sadnega drevja.
Nazorno bodo prikazani razvoj in uspehi Sadjarskega in vrtnarskega društva od njegovega začetka pred 17 leti do današnjega dne.
Sadni sejem bo, zlasti v tesni zvezi s sadjarstvom, vendar prireditev sama zase. Pokazati hoče, da sadja ne znamo v najboljši kakovosti samo pridelovati ampak tudi za kupčijo tako pripraviti, kakor to zahteva svetovna sadna trgovino. Vsak nepristranski opazovalec se bo lohko pr-pnfal, da si imn ni bnti nobene tuje konkurence ne glede kakovosti pridelka, ne glede na opremo. Na prodaj bo kolikor mogoče tipizirano in standardizirano blago.
Na sadno razstavo vabimo predvsem vsakogar, ki stremi za napredkom, v sadjarstvu zlasti vse podružnice SVD., da si ogledajo sadove svojega truda in prizadevanja, in sploh vse. ki se zanimajo za naše slovensko sadjarstvo in njegov razvoj v povojnem času oziroma od ustanovitve SVD.
Na sadnem sejmu bodo pa posebno dobrodošli sadni trgovci, zastopniki nabavljalnih zadrug in sploh vsakdo, ki ima knkoršnokoli zanimanje za letošnjo sodno kupčijo.
Razstava in sadni sejem bosta trajala od 23. oktobra do 1. novembra.
Udeležencem razstave in sadnega sejma je dovoljena polovična voznina od 21. oktobra do 3. novembra.
Kmetijstvo
PAR BESED O KISANJU KROMPIBJA.
Na Gorenjskem bo letos menda že prepozno, da bi mislili na splošnejšo uvedbo kisanja krompirja. Ker vendar zahteva oblast, da tudi
B. Rangus  zlatar in sodni cenilec Kranj
že od Din 90-— dalje
14 kar. zlato žo od Din 60-— dalje.
14 kar. zlato že od Din 80-»- dalje
Največja izbira ur, zlatnine, srebrnine, alkoholnih mer, optike, jedilnega orodja, kristala, najmodernejših okvirčkov za slike. — Za vsa v to stroko spadajoča popravila in predelave se pod jamstvom strokovno točno in solidno izvrše.  —  Prepričajte se pred nakupom, zahtevajte cenik.
ta način shranitve krompirja med ljudstvom priporočamo, torej tudi o tem par bese".
Na Koroškem in v Avstriji, kjer se je zadnja leta pridelalo ogromne množine krompirja, kjer je imel krompir v splošnem nižjo ceno kakor pri nas, so bili vsled gospodarskih razmer prisiljeni uvesti način shranitve, kateri omogoča rabo in hranitev krompirja za krmo ne samo do velike noči, marveč še celo prihodnje poletje. To shranitev krompirja pa omogoča edino kisanje ali sušenje, ki pa je drago in uvedeno predvsem v Nemčiji.
Kisanje nam ne nudi samo možnosti, tla krompir ohranimo neizpremenjen in enako užiten ter redilen za krmo eno ali celo dve leti, marveč kisanje izloči vsako možnost gnitja in drugih sprememb, katere povzročijo izgube do 40°/o vse pridelane množine krompirja.
Kisarco presen ali parjen krompir. Najbolj se je obneslo kisanje parjenega gomolja. V ta namen uporabljamo betonske silose; kisamo tudi lahko v navadnih jamah v zemlji, katere znotraj obdamo z deskami ali lepenko; končno . kisanje krompirja moremo izvršiti tudi v sodih in kadeh, katere pogreznemo v zemljo.
V jame stlačen, parjen krompir, ki se mora torej „držati" do 2 let, pokrijemo z lepenko ali z deskami ter to dobro založimo dve pedi visoko ilovice.
Ako bi slučajno kisali presen krompir, uva-žujte. da se mora gomolje pred kisanjem dobro oprati, da se mora gomolje dobro stlačiti v jamo in dodati približno l/2°/o soli.
Bolj se je vsekakor obneslo kisanje parjenega krompirja ter uporabljajo v posameznih vaseh pri naših sosedih onstran meje v jeseni ob spravljanju gomolja cele kolone parilnih priprav, katere potujejo od posestnika do posestnika (kakor pri nas velike motorne mlatilnice), dokler ni ves slabejši za krmljenje svinj namenjen krompir sparjen in potem — kisan (ansiliran). W.
LICENCIRANJE BIKOV V KRANJSKEM
OKRAJU SE BO VRŠILO LETOS PO NASLEDNJEM REDU:
?6. oktobia (torek) ob 6. uri v Smledniku pri občini za ves okoliš občine.
Ob 9. uri v Mavčičah za ves okoliš občine, na mestu katerega določi in takoj semkaj sporoči občina.
Ob pol 11. uri v Stražišču za ves okoliš občine nu mestu, katerega določi in takoj semkaj sporoči občina.
Ob pol 3. uri popoldne v Besnici za ves okoliš občine na običajnem mestu.
30. oktobra (sobota) ob 6. uri v Voklem pri šparoveu za vasi Voklo, Voglje, Prebačevo in Hrastje.
Ob 8. uri v Srednji vasi za ves ostali del občine Šenčur na običajnem mestu.
Ob pol 1. uri pop. v Cerkljah na sejmišču za ves okoliš občine Cerklje.
27. oktobra (sreda): Ob 6. uri na Primsko-vem nu običajnem mestu (pri bivši občini) za vse mestu Kranj priklopljene vasi (Cirčiče, Rupa, Klane, Huje in Primskovo).
Ob pol 8. uri v Predosljih pod mlekarno za ves okoliš nove občine Predoslje.
Ob 10. uri v Preddvoru pri občini za celo občino razen Kokro.
Ob 1. uri pop. v Kokri za ves okoliš Kokre.
Ob 2. uri na Jezerskem za celo občino Jezersko, pri občinskem uradu. 28. oktobra (četrtek): Ob 6. uri v Kranju na sejmišču za okoliš starega mesta Kranj.
Ob 6.30 uri v Naklem pri občini za ves okoliš občine Naklo.
Ob pol 10. uri v Krizah na Pristavi na običajnem mestu zn občino Križe, Kovor, Sv. Ana in Sv. Katarina nnd Tržičem in Tržič.
Ob pol 3. uri pop. na Golniku no mestu, katerega določi in takoj semkaj sporoči občina, zo ves okoliš občine Golnik.
ZAKAJ DODELITEV IN IZMENJAVA PLEMENSKIH PETELINOV f
Okr. kmeiijski odbor v Kranju je letošnjo jesen izvedel širokopotezno akcijo glede dodelitve in izmenjave pleni, petelinov,
Ob znani širokopoteznosti in nezanimanju za panoge, katere dozdevno malo ali nič ne ..nesejo", je mogoče tudi mursikateri gorenjski kmetovalec le skomignil z rameni in se je dobrodušno nivtmehnil, ko se mu je priporočalo izmenjavo petelinov. In vendar to omalovaževanji- okcije in dodeljevanja petelinov iz gospodarskega vidika nikakor ni na mestu.
*
Pri vsaki hiši so kokoši. Če že gojimo kure in jih krmimo, naj se njih reja tudi izplača.
T
»GORENJEC«
vV vsaki skupini kur so živali, ki so dobre jajčarice in krmo dobro iziabijo in živali, katere so slabe jajčarice. Kakršni starši taki otroci! Čisto naravno je, da bodo jarkice — potomke slabih jajčaric in petelinov-potomcev slabih kur dajale le malo jajc.
Na podedovano nesnost jarkic v povsem enaki meri vplivata kokoš-mati in petelin. Razlika jje samo vv tem, da petelin .prenese svoje .odlično ali slabo nesnost na tO do 20 krat ,.V«čje število potomstva kakor ,kura.
*
(Na nekem posestvu se je .izvršilo naslednji zanimivi poskus:
rBetelinaTpotomcA stare matere ,z .nesnostjo 1-Z1 .jajc ic. ,sa»t«re z 166 jfljc Dfi Jeto ae je dodelilo zgodaj spomladi, štiri tedne, preden se je jemalo jajca za nasad štirim kuram z naslenjo letno nestnostjo:
<Ku*a A 105 jajc na leto, kura B 08 jajc na leto, 'kura C ^«7 jajc na leto in kura C 65 jajc na leto.
jajca teh 'kokoši, katere je oplemenil dobljeni petelin, se je podložilo in se je iz teh jajc izleglo:
Od kure A 17 jarkic z letno nesnost jo od 120 do 150 jajc in skupno 2324 jajc na leto;
Od kure 8 15 jarkic z letno nesnostjo 112 do 168 jajc in skupno 1819 jajc na leto.
Od kure C 23 jarkic z letno nesnostjo 85 do 4«3 jajc in skupno 5024 jajc na leto.
Od kure C M jarkic i letno nesnostjo «5 do •160 jajc in skupno 1582 jajc na leto.
Povprečna nesnost vseh jarkic, izvaljenih iz jajc od
kokoši A je bila 137 jajc na leto, kokoši B je bila 1-40 jajc na leto, kokoši C je bila 451 jajc na leto, kokoši Č je bila 126 jajc na leto. Povprečna nesnost vseh kokoši-mater je bila na leto:
kokoš A 105 jajc, kokoš B 98 jajc kokoš C 87 jajc, kokoš Č *5 jajc. Skupaj 355 : 4 m 88.8 jajc.
Navedene 4 kokoši, neoplemeujene podeželskih živali so dale torej povprečno na žival in leto le 88.8 jajc.
Potomke teh 4. slabih kokoši, katere je oplemenil dodeljeui selekcionirani petelin so dale naslednje povprečno število jajc:
17 potomk kure A 2524 jajc,
13 potomk kure B 1819 jajc,
11 potomk kure C 1382 jajc,
23 potomk kure C 5024 jajc
64 Skupaj 8549 jajc : 64 živali=153.5
jajc.
Jarkice-potomke so dale torej na leto in žival povprečno 135.5 jajc, torej 44.7 jajc več kakor kakoš-mati.
Zvišeno nesnost. katera se pri večjem številu kokoš, gospodarsko že zelo močno pozna, je pripisovati edino dodeljenemu selekcioniranemu petelinu. W.
ODDAJANJE SADNIH DREVESC PO ZNIŽANI CENI
po okr. kmet. odboru za jesensko sajenje.
Kakor je bilo že ruzglašeno, bo oddajal okr. kmetijski odbor v Kranju letošnjo jesen za revnejše in predvsem po toči prizadete sa-djerejce drevesca po znižani ceni.
Okr. kmetijski odbor bo prispeval k nakupu toliko, da se bodo dobila drevesca: drevo Ia pri drevesničarju Cudermanu, Bašelj 50, v drevesnici po 5 din; drevo Ib in Ha pri ■ drevesničarju Štularju Tomažu Srakovlje v drevesnici po din 2 do 5. Drevesnica Cuderman ima predvsem vrste: Landsberška Aneta. Boj-kovo jabolko, Baumanova reneta in Booskopski kosmač ter Jonathan in Ontario. Drevesnica Štular nudi samo Baumanovo reneto in Booskopski kosmač.
Rok za vlagunje prošenj za drevesca po znižani ceni kmet. odbor podaljšuje do 25. okt. 1.1.
DODELITEV SUBVENCIJSKIH MRJASCEV po enotretjtnski ceni.
Okr. kmetijski odbor v Kranju bo letošnjo pozno jesen zopet dodeljeval subvencijske mr-jaščke domače gorenjske, po možnosti črnolisa-ste pasme (ali tudi bele živali) po enotretjinski ceni.
Zunimanci za rejo mrjascev in rejske postaje, predvsem postaje, katere redijo letos za 2. ali 5. leto banovinske subv. mrjasce, se vabijo, da radi spremembe pasme in osveženja krvi predložijo prošnje za dodelitev nesorodnih mrjaščkov oz. zavezna pisma okr. kmetijskemu odboru v Kranju do najpozneje 7. novembra 195?.
Zavezna pisma, katera imajo na zalogi občina se mora kolekovati z tO dinarskim držuvnim kolekom in jih predložiti potom občin.
Vzorci zaveznih pisem se dobijo tudi pri-okr. kmet. referentu, dokler obstoja zaloga.
Z zavrznim pismom se mora počisti tudi kavcijo v znesku Din 100.—, katero se bo obračunalo v nakupni ceni ali pa po želji prosilca za mrjasca vrnilo.
SPRAVLJANJE SEMENSKEGA KROMPIRJA.
Vsi znaki kažejo, da bo prihodnjo pomlad pomanjkanje semenskega krompirja. Kmeto-
valci se v njih lastno korist opozarjajo, da varujejo krompir gnitja in vsega kar mu kvari vrednost za seme, to je zlasti premočno odganjanje. Krompir, ki premočno odganja, je za nič za seme. To mora vedeti vsak kmet in mora znati tudi to škodo preprečiti. Kdor ni poskrbel za,dobro ukletenje vsega krompirjevega pridelka, naj to napravi vsaj za ono množino, rki jo bo rabil za seme. Ta krompir naj skrbno odbere in ga spravi v zračno, ne-pretoplo klet. Ako je krompirjeva klet že polna, spravite lahko semenski krompir v kak drug i primeren prostor, ki naj bo suh in zračen. Svetel prostor je boljši kakor temen, ker napravi •krompir «oe«e aelene kali, ki se ne. lomijo in ki iz njih poženejo krepke rastline. Spodaj naredite eno ped nad zemljo pod iz desk, tako da ostanejo vmes-šptanje,.okoli sten pa ■rfvroo ,fc»k f0. .Kadar nastopi mrzlejše vreme in je nexarno$t, da ty krompir začel zmrzo-vati, ga je treba v taki zasilni Shrambi dobro pokriti s slamo ali s čim drugim. Najprimernejša temperatura v shrambi za krompir je 2-5" C, pad 8" C se pa toplina nikakor ne sme dvigniti. Opazujte toplino na toplomeru, ki ga obesite v klet, oziroma v dotično shrambo in okna ponoči pridno odpirajte, če je to potrebno.
Zelo važno je dalje, da pride krompir v shrambo popolnoma suh in dobro ohlajen. Zato ga pustimo če,z noč na prostem, da se čim bolj ohladi in ga spravimo šele drugi dan v klet. Pri prenašanju, nakladanju in spravljanju ,v klet je treba paziti, da se krompir ne obtolče. ker povzročajo udarci notranje poškodbe in pospešujejo s tem gnitje. Slično deluje tudi pritisk na visokem kupu, ki naj zato ne bo višji kakor kakih 80 cm. Visok kup je škodljiv tudi zato, ker se v njem krompir močno segreva.
Krompir se lahko dobro spravi tudi v pod-sipnici, ki pa mora ,biti pravilno napravljena.
V podsipnicah, ki so izkopduc v suho zemljo in pravilno napravljena. V podsipnicah, ki so izkopane v suho zemljo in pravilno napravljene, se krompir mnogo bolje ohrani, kakor v slabih kleteh. V mokri zemlji, kjer se vlaga počasi odceja pa krompir v jami rad gnije.
Podsipnica naj bo izkopana čisto plitvo (15—20 cm), da ni pretopla. Krompir zložimo tako, da ima obliko strehe. Kup bodi spodaj širok 1.30 do 1.50 m, visok pa v sredi 80—100 cm. Dolžina je lahko poljubna. Jako dobro je, če napravimo po dolgem v sredini kupa kanal iz lat, ki naj bo visok kakih 20 cm, obe stranici tega trikota pa naj znašata približno 30 cm. Med latami morajo biti špranje. Ta kanal na dnu kupa omogoča kroženje zraka po zasipnici.
V isto svrho služi lahek tram, ki ga položimo na vrhu kupa in ovijemo s slamo, tako, da gleda vse skupaj malo ven iz kupa. Ko je kup izgotovljen, ga pokrijemo najprej čisto plitvo s suho zemljo, vrh kupa pa pustimo še nepokrit. Da se krompir preveč ne umaže od zemlje, razprostremo na kup najprej nekaj slame. Ko nastopi hujši mraz, šele pokrijemo kup z debelejšo plastjo zemlje, tako da znaša skupna debelina zemlje do 1/2 metra. Če je posebno ostra zima, naložimo še nekoliko gnoja, ki varuje krompir mraza.
DRAŽBA OBČINSKIH LOVIŠČ.
Pri sreskem načelstvu v Kranju se bo vršila v sobi štev 5 javna ustmena dražba lovišč po sledečem redu: o I.
Dne 2. novembra 1937 ob ?. tiri za lovišča:
1. ) upravne občine Stražišče s površino 2384 ha, izklicna cena znaša Din 2500.—, zakupna doba traja od 1. aprila 1938 do 31. marca 1950.
2. ) upravne občine Predoslje s površino 180-* ha, izklicna cena znaša Din 1.700.—, zakupna doba ista.
3. ) upravne občine Kranja s površino 1635 ha, izklicna cena zna Din 2.600.— zakupna doba ista.
4. ) upravne občine Šenčur s površino 4W5 ha, izklicna cena znaša Din 6000.—, zakupna doba ista.
m
Povečave po vsaki sliki
lahko dobite pri domačem fotografu
«Iug - Kranj
ker sedaj smo zaceli tudi te izdelovati.
Gospodična gre za predpoldar.sjce in popoldanske ure k otrokoma. „Nemška kouverzacija". Ponudbe na upravo „Gorenjca".
n.
Dne 15. novembra 1937 ob 9. uri za lovišča:
1. )upravne občine Naklo s površino 3.082 ha, izklicna cena znušu 1.500 Din, zakupna doba traja od 1. uprila 1938 do 31. marca 1950.
2. ) upravne občine Kovor s površino 1641 ha, izklicna cena Din 2.000.— zakupna doba ista.
3. ) upravne občine Sv. Ana — Tržič s površino 2422 ha, izklicna cena znaša 4.500 Din; zakupna doba ista.
4. ) upravne občine Sv. Katarina s površino 2804 ha, izklicna cena znaša 7.000.— Din, zakupna doba ista.
Deli lastnih lovišč so izvzeti iz zakupa. Dražilo se bo po gornjem vrstnem redu. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku izklicne cene ter se mora izkazati z veljavno lovsko karto.
Ce bi dražba ne uspela, se bo za lovišča pod točko 1. vršila ponovna dražba brez posebnega razglasa dne 9. novembra 1937., a za lovišča pod točko II. dne 22. novembra 1937. ob isti uri in na istem kraju eventuelno tudi pod izklicno ceno.
■ 11 OfilHS!
Za .vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50.D. Najmatijši arrssek je 6:uHn
Otomane, .divjine, modroce in vsa v to stroko spadajoča deJa vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. »Kocbeka.
Važno"! Modroce, otomane, spalne diva-ne ,i. i. d. izdeluje solidno in po nizki ceni RERNAkD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (y hiši 4?. Šipica).
Na prodaj je 4 leta stara lepa kobilica, rdeča. Knlfic, Stražišče.
Učiteljica išče stanovanje (eno ali dvosobno) za takoj. Mallv Ana.
jamski les večje množine se stalno kupuje. Ponudbe pod ..jamski les„ na upravo lista.
Kmetje in gostilničai-Ji! V mestni klavnici dobite vsak dan sveža in soljena čreva. Poslu-žite se ugodne prilik«!
Poceni se proda reklamna vogalna tabla in svetlobna reklama. Poiivc sc V Jahačevi dvoriščni shrambi v Kranju.
Po nizki ceni prodam staro slamoreznico, še dobro uporabno. Peter Dolinar, Križe.
Prodam boljša dobro ohranjeni železni štedilnik poceni, takoj. Informacije no Hujah št. 25. pritličje.
Kupim stavbno parcelo, ali hišo v bližnji okolici centruma Kranj. Ponudbe na upravo „Go-renjca".
NAZNANILO!
Podpisana občinska babica naznanja cenjenim občanom, da se je uselila v lastno hišo na Klancu poleg primskovske šole. Priporoča se za nadaljno naklonjenost in zaupanje.
Zupan Angela obč. babica, Klane, 45, Kranj,
Pri Albinu Jazbecu v Kranju
dobite zimske suknje, površnike, hubertuse, obleke, vsakovrstno blago za obleke in zimsko perilo. Tovarniška zaloga .klobukov.
Važno I
Popravljam vse vrste tehtnic in uteži in jih žigosane vrnem.
Pesjak Stanko
izdel. tehtnic Kranj
Elegantne sdmdke plašče dobite pri
Justini Jakofčič
Istotam se sprejme učenka.
Dežnike lastnega izdelka, kakor tudi veliko izbiro kožu-hovlne, Vam nudi
Jenko Alojzij
dežnikar - KRANJ
1897 - 1937 40«leinica
I     HALO 1
Za jesen in zimo vsi le v manuiakfurno trgovino
LOGAR & KALAN
s) -a ¿4 *C
P«
05 8 TJ 0 6f
3
«
1 o
m P SJ
a i
rt "C
8 *
rl *> 1 »S >^
Jo J, TI 6»
S ZA
-d >
8.1
(8
O u
a p,
O rt
t» d 3 #
C
31 U
c
« i—i aj
ft
u
ce w o
	od Din	5'-
Barhenr. za obleke •  • • ■	od Din	8*.
	od Din	19n
	od Din	85*.
Za moške obieke •  • •	od Din	14*.
Za suknje, (dubl) .  .  . .	od Din	60.
Za Jamske volnene plašče	od Din	25".
Za kostume in obleke volnene Din		12--
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago.
Nova hranilna vloge se obrestujejo po dogovoru 8rt se i a. p I a č u j e j o vsak čas breg napovedi.
Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Za uredniku ia izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega draštva v Kranju.