Hochlobl. K.k. Hofbibliofchek, Wieu St. 27. „Soca" izhaja vsak cetvrfcek in velj s poito prejemana ali v Gorki na dom po&ljana: Vse leto......f. 4.50 Pol leta .....„ 2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 wKmetovalec«- za narocnike Soce Vse 1. f. 2.—Pol leta f. 1. Za nenarocnike: Vse leto f. 3.— Pol leta f. 1.60 Pri oznanilih in ravtio tako pri ,.po- slankah" se plaenje za navadno tristopn- vrsto: 8 kr., <5e se tiska 1 krat i „ „ „ „ a kwt & „ „ „ „ 3 krat Za ve ja in drzavni zbor, vsled tega vcduo dovolj notranjih vojn, eksekuzij in ztncfinjav. Na umsto poprejfine vojsko svobodnih mol stopili so v srodnjem veku vitezi in vo-jaki, katere so poslljali Skofi, opati, vojvodi. groii in mcsta na svojo stro&ke. Zraven so bili brambovoi in v nekaterili krajih ostanki stare svoboJno vojske. To je bila volika zincs, zato so od 12. stoletja naproj eesarji in drzavni stanovi v sluzbo proti plaeilu jemali viteze, oprode in ljudstva vsak*1 vrste, kateri so slufrli vsakemu, kedor je bolj plagal. Opomniti pa je, da so radi preka-sno priisli na odlo&cni Uraj. in sploh so velikaSi lo po svoji volji izpolnavali, kar so v drzaviwm zboru skleni-li. Iz vsoga toga se vidi, da so ti hudi i-asi krepko eon-tralne moci silno pulrebovali in zares so bili mm boljsi slavneji, kedar krepko, plemonitc mozje cesarje zborojo. Taki so bili n.p.Heinrih I. leta 918 Heiiirih 111. 1040, Fridrih I. Barbarossa 1152. Fridrih II. 1212. Sopor toga in soper vse Hohenstaufe so papezijakodivjali. Ti in onaki cesarji so celo sijajno vladali, kedar so pa sebki znafcaji na preslol prisli, vso je Slo rakovo pot. Notranji punti, krvavi boji med cesarji in papozi v Italtji, tudi na Xomskem, sploh ob&na nevarnost. vsled katere so nastale skrivne sodnije, ker nijso javne sko-ro nifi zaraogle in razne druge okolnostf delale so na to, da nij hotel po Konradn IV. nobeden domagih go-spodov prevzeti oslabele krone. Seveda raje so doma uzi-ˇali polno neodvisnest, in rajse so za mo5i svojih dezel skrboli, Od leta 1254 do 1273 je trajala ta zalostna doba. Vendar so omenjenega leta volilni knezi izvolili cesarja Radolfa Habsburskega, ker je bil pravicen in ntoder, in je hotel varovati miru in prava v carstvu. On je z moSno roko viteze vkrotil, veijake brzdal, red vpeljal, sodnijstvo in centraluo oblast zopet ojacil, in tako obvarval, da so nij Nemeija razdrobrila v razne drza-ve, kakor se je Italija. Slovanom v skodo je zmngal feskoga kralja Otokarja 1278, in z dovolitvijo volilnih knezev jedalsvojima sinoma Albrehtu in Rudollu Oto-karjn odvzete dezele Avstrljo, Stirsko, Kranjsko in Vend-sko. Tako je svojo domavo moc vkoreninil in temelj L1STEK. Denar. Njegova raba in zloraba. (Pol&g S. Smiles-a.) V drascini in drzavi je gospcdar8tvo najbolji studenec bogastva. Cicero. Po temt kako elovek rabi denar, kako ga pridobiva, Medi (ipara) in troli, sodi se najvi§e njegova modrost in njegovo obnalanje. 6e prav nejma se smatrati denar za poglavitni eloveSki ciij, nij on vendar nemarna ali taka re6, ktera bi se filozoficki zanieevati smela, kajti ? njem je socialno (drnStveno) dobrostanje. Zares nektere najbolje dlove§ke Sednosti so tesno zdruzene s pametno rabo denarja. Te so: zlahnodnsnost, postenost, pravicnost, previdnost. Tem stoje nasproti: skopost, prevara (goljufnast), krivignost, sebicnost, zapravljivosfc in aeprevidnost, ktere se onega oklen6, ki slabo denar rabi. „Tako da,* pravi prav pametno uc>ni Enrik Taylor, „po tem, kako namre5 61ovek preraozenje pridobiva, kako on % njim gospodari, kako denar tro§i, kako ga daja in jemlje v zajem (na posojilo^ in kako z njim v poslednjej voyi sporo8a, zamora se soditi njegova po-polnost." Premoznost je dru§tveni pogoj, za kterim mora vsaki ilovek te^iti se Tsemi svoji mi silami. Ona zago-t&vlja fizieno blagostanje, ki je potrebno za razvitek postavil novim drzavnim rfeflfeeram. All drzavna ustava se nij bistveno prenarodila, ifa sh'j ko proj so niir, rf.il in slavo- odvisuo bile od kreposti vladarjovo. Kedar so bili ti sebki ali nesroftni, yrnili so se poprojsni notranji boji, in zbudilo se jo lirepwionje po samostalnosti v ra-znih vojvodinah, zlasti nij bilo miru med niogotnimi Jiisami Bavnria, Luksenburg in Avst'rija. Mora ho, pa priznavati, da so ti deli Nemfiijo xo.fa samostnlnosti ko so ilobivali, ve.lno boljo so razvijali, liOg'a dosti pn-narodilo no saino v cerk'vonoin, ampnk fmli v ustavnzi. ali zmirom iz lfabsburske dinasiije. Ta diiiaslija je p:i vslvd zpnitnv in pogodeb zedinila toliko dozel pod svo* jim varslvoin, da so vladarji zadosd posla doma imeli, in nijso dosti glodali na n<-msko dr/.avo, zlnsti ker so niornli vvidjati bli/.ni pogiu to skupnosti. Prava njih lastna doma^a niogO(v5Uostje Sedajala *:aj nckaj /iijajuosii kroni nemfiki V toj dobi nij imol eesar kot tak cesarskih v«j«-kov, ampak drzavni stanovi so posiljnli koiitingento, vsak njemu odmerjeno stevilo, in sami so jili mo-rali vzdrzevati. Prvotni dohodki so se jako zniiali, vse se jo bilo oddalo in zapravilo; zato so drzavno davke po potrebi povok§avalij in vsaka de/^la jo placevala svoj del. Dvorni uradi poprej tako vazni, bili so zdaj lo prazni naslovi^ toliko ve& so pa veljali va/.ali, katerih odvisnost od cesarja je bila bolj formalna. V spisu o tem imenitnom miru so se tudi potr-d i 1 e i n poveksalo pravice dr/.avnega zbora in drzavnih stanov ,kateri so so razd'lili v" kolegije ali razrede. V prve so staviii volilne knezo, 3 nadskoie in 4 posvetne knezo: v drugi 31 visih didiovnikov, 2,} opatovs 11 opa(ie. 103 grofov ; v tretjem je bilo 51 po-slancev most. Poprej so cesarji in udje prvilt dvoh stanov veeinoma osebno hodili v zboi-o, ker je pa zbor v Regensburgu leta 1603 predolgo trajah dali so se vsi zastopati po poslancih, katerim so instrukeije dajali. njegovih dugevnih in tclesrdh moei; ona mu pomaga ro-diti drusc-ino, brez katere je filovek, kakor apostelj pravi, slabisi od nevernika. Ne sine se tudi poza')iti, da snoStovanje, ktoro imajo na§i biizuji do nas, zavisi ve-einoma od tega, kako se mi poslnzimo sreuuih priiik, ki se nam ponnjajo pri nasem castnem napredovanji. Trud, ki je potreben, da elovek zmaga vse tezkoee in da napreduje, je sam na sebi velik nauk, ker sili cloveka, da sam Svbo spostuje, spravi na dan njegove sposob-nosti, ter ga napravi potrpezljivega in stancvitnega. Olovek, kakor previden gospodar, mora vedno premislje-vati, kajti onnezivi samo za sedajnost, temuL razpolaga s previdno mislijo ze za prihodnost. On mora biti tudi trezen in mora znati sam sebe zatajevati, kajti t3 last-nosti zamorete najvi§e uevrstiti njegov znacaj. Pravo resnico trdi Ivan Sterling, ki pravi, da izreja, ki uci zatajevati samega sebe, je bolja od vsake druge, ki kaj taeega ne podu6ava. Zatajevanje samega sebe nahaja se najmenje pri delalcih. I vendar bi morali ravno ti nekaj boljSo go-spodariti z danarjem, kteri zasluzijo; saj Iehkomislje-nost, s ktero navadno vse svojo dobifike zapravljajo, jih veckrat spravi v trdo stiske ter jih podvrze onim, ki znajo stediti. Zadosti jo ljudi na svetu, ki imajo dovo-Ijnih pripomockov, da bi si pribprili nokako noodvis-nost in vendar pridejo v take stiske, da jim vocla v' grlo sili. Vsaka vrsta ljudi, ki zivio, kakor se pravi, od dneva do dneva, bodo.v cloveSkem;druptvu vselej nizja vrsta. Ona ostane vsled tega brez mofii, btodefia v ^loveSkem Daljo se je v vostt'alskora pomirji potrdila in bolj vrodda drzavna sodnija, ki jo je, osnoval Maks I, na zboru v Worms u lota 1495, in sklonilo so je, da no velja v corkvonih zadovah vofiina glaBov, ampak prija-telska porazumitev. OeJoti prav nevarni sklep je pa po-dfllil drzavnim stanovom, da so smeli mod sebbj in tudi /. 7. ti n a n j i m i drzavaini sklepati pogodbe, vondar pa da, urJNo skodvalo cesarju in drzavi.' NemSko carsvfcoj© tmvMs zgnbilo Kvajco, KIhus, Metz, Tool, Verdun i. t, d. 1,900 u niilj. Komumo jmglcdajmo bli%o to drzavuo stauove, Njih mofi v hihtnih dez(dah se je vsled stannUvne navade vsled o.l sloletja no stolotja voduo bolj vrudjoiw administruol-jc in doman.'gfi vojastva, vsled puntov ali pa eesarjovill dnritov in pr«».:pravic lako ojaoila, da so smi'li v gori omenjeniMii pomirji tirjati in da so tudi pridobili pra-vii'o sami z zimanjimi drxavami vojno in inir sklopati in svojo poshnee posiljati drugim drzavaiu. Prvi pogoj vsomii toinu jo pa bila duduost knozovin, mejnih gro-lij, falcgroiij in drugili jbud. Opravila svojih di*zel so ti gospodjo ali sami oprav-Ijidi s poinofijo posebnih svotovaloev, in tako so po ma. leiii nastali razni dvorni uradi za vsak administravni oddelek; ali s pomoojo dezeluih tudi vitoskih zborov, v katere so liodili prelati, grofl in vitozi, poznej poi slanei mest. Vzrok in povod torn zborom so bilo, do-name zaduve, kajti ti gospodjo nijso nio dajali, da nijso davkov poprej dovohli, in'dajali so vafikrat lo proti to in ti, da so jim dozelni gospodjo podelili zdaj to ali ono pravico, colo prodpravico. V zavarovanjo toll pravic so se dozelni stanovi pogodili n. p. v Pomorji lota 1354 v Bavuriji 1392, .Solnemjradu 1403, Saksoniji, Franki-ji 1438, Sleziji 1458 i. t. d. V obeo so bili le 3,defcelni • stanovi, samo v Tirolu in Wiirtomberg-u so po§HJali tudi kinetje poslance v dezelne.zbore. Dezelni dohodki so prihajali iz dczelnih posestov, colnin, davkov itd. Vojastva smo veckrat omenili, saj so drzavno voj-ske se zbiralo po vojaeih posarneznih vojvodin, grofij i. t. d. V prvih easih svobo-lnoin vojastvu, potom feudal-na zistoinn, i)ot;>m placene trnme, in po vestfaiskom pomirji v obee stalni polki, takih je prvi Maks I. v svojih dezelah osnoval. Pri de'/.elnih dvorih so gospodje sijajno fciveli, no-kateri se prevec*. Dvoruo shrzbe so opravljali s prsoga miuisteriali polom uradniki iz vitestva, na zadnje juristi kot dvorni svetovaloi. PremiSljevajo vso to, vidimo, da jo ojagevanje druStvu, igra ca§a in let, ker taki ljudje nijmajo spo-stovanja do samega sebe, ne morejo si pridobiti spo-stovanja druzih, in kedar kaka nesrefia nastopi, padejo v straSno stanje. Sila kolesa lomi, in ker nijso bill pre-vidni in ker nijso znali stediti, podvrzoni so oblasti v-sac^ga; in ako hranijo se v prsih sree, morajo se stra-hom in grozo preurisljevati priiiodnjo osodo svojih Ken in svojih "otrok. nSvet'-jo bil, — tako je nekdaj rekol Cobden, huddersfiedskim delalcem, „vselej razdeljen v dve vrsti: v one, i\ so stodili in v ono, ki so zaprav-ljali. Le s tem, kar sd si ljudje priStedili, so si sozidali vse hiSe na svetu, vse tovarne, vse nioste, so si sto-sali vse ladje in so si dogotoviii vsa drugadela. Za-pravljnci so bili vselej suznji pridnih ljudi. Postava je uatnre in bozje previdnosti, da je tako; in jaz bi bil slepar, ako bi ljudem obetal, da bodo svoj stan si poboljsali, ako estanojo neprevidni in zanikarai," Ne menj pameten od sveta Oobdenovega ; J9 svet, ktereroga je dal Bright leta 1847 v delalskej skup&i v -Roehdalu: „A.ko so hoce Elovek v svojem dobrom polo-zaji obdrzati,ali ako siboee eiovek svoj polo?.aj pri bolj-. gati, mora biti delaven, zmeren in poSten. Ne nahaja so nobena steza, po kteri bi zamogli dospeti tju^jo na enkrat iz slabega v dober polo^aj." Zares ne vemo zakaj ne bi mogel biti poloBaj. delalca oastitljiv in dober. Ccl'a skupsfiina delaleev za-more biti tako zmerna, kropostna, ucena, pramozjua, ka-kor§ni so postali neredkoma pojedini njeni udi. Kar nekteri postauejo in dosezejo, zamorojo berz posebftih te^av vsi postati in dosact. Uporabite iste pripomofike in ndoV mnogo korisfito razvojn pazamesnih deiel in splo-Sni omiki, da je bffo podlaga bodoeni svobodt Ker je pa ia partikularizem, prestopil meje pamet-nega in zdravega Meralizma, morala je prej all po-slej pasti centraln* mo& In zares paia je, ko je 1« nemskih knezev 12. jalija 1806 ? Parizu podpisaio pi-amo nove renske zaveze. V tem pismu so se oni lo&h ad nemskega caratva, progiasiti se popolnoma ..eodvi-snevladarje, prevzeli note naslove, imenovaje eesarja Napoleon a L protektorjanove te zaveze. Zadnji rimsico nemski cesar Franc 11. pa se odpove te krone in vla-de 6. aygusta 1806 v primernem pismu, ob enem si prtloii naslov avstrijskega eesarja, kot Franc I. in zedi-Di vse svoje,kakor je aam izrekel, neodvisne kra-Hestva in deieJe v avstrijsko «*stvo ohranivli iim vse njih pratiee. (Vae to po Frd. Walterjn in drugin.) ^^^^^ (Dalje prib.) t Cesarska hisa in vsi avstrijski narodi plakajo na gomili C'esarja Ferdinanda I. dobrotljivega, kateri je 29. jtroija ˇ Pragi ˇ Gospodo zaspaL—Bil je prvorojeni sin oesarja Franca I, rodil se je na Danaji 19. aprila 1793. Uie lot princ pokazal se je pri mnogih prilikah pra-vega ljudojjoba, kajti kder je bila kaka veiika nesreea, bil je on prvi na inestu in dajal je nesrefinezem velike poraoci.—3 posebnim veseljem ueil so je narodnega gospodjurstva pa naravoslovja.—Uie niej iivenjeni nje-goTega oeeta, to je leta 1830 bil jo kronau za ogrske-ga krah>, kmalo po tem ga je hotel vsiurtiti nek atot-nik, katereinu je odrekel neko prosnjo; a temu napat-du je srfino vbezal.—2. mareija 1835 umre cesar Franc I. in Ferdinand ma sledi iia tronu; se tU.o loto se je pustil kronati v Pragi in prisegel slovesno, da bode zme-rom zvesto varoval pravice ceskega kraljestva in jihnikoli ne prelomil. (Ta prisega je jako zanimiva in je dokaz, da Oehi po pravici tirjajo enake pravice in enako dr-zavno stanje, kakor Ogri). Kot kralj Ceske in Ogrske imel je naslov Ferdinand V. in to r potrdbo samostal-nosti obeh kraljestev.- Po pravici torej piiejo ceski listi, da je umrl zadnji -onani ceski kralj in povdarjajo, da je zdaj stopilo na povr*!.'prasanje kronanja nasega eesarja z ceskoga kralja. rod Oesarjem Ferdinandom so se zacele zidati prve ze-leznice; on je moSno, pospeieval materjalni napredek in pod itjegovo vlado zaSela se je razvijati domaSa obrtnost. Zaeel je tadi nekatere reforme, tako na preliko je zni-zal vojaSko dolznost od 20 na 12 let in vojaki so se posebno radovali, ko je odpravil okorno obleko in „ko-niaSe".—TaSas se je od njega pri&akovalo vsakovrstnih reform in sploh se je govorilo, da bi on dovolil, ali da Metternieh. kot straSan konserratifec, je vsemu nas-proten. 6. septetnbra 1838 je bil kronan v Milanu, pri kateri priliki je dal amnestijo za vse politicne hu-dodelst?a. Obeno mnenje pa je ta das Se vec tirjalo in ker se je mogoSni Metternieh zoperstavijal vsaki svobodni napravi, je bila obena aejevolja proti njemu in vnela se je revolucija, ki je leta 1848 zacela na Fran-coskem in kmalo po tern na Italijanskem in po celi Afstriji.—Ker se je cesar bal anarhije naDunaji, se je preselil u Dnnaja r Insbruek, ees da na Dunaji nij signren.—Kesneje je na proSnjo drzavnega zbora sopet rrnil se na Dunaj, kder so ga 12. augusta slovesno sprejeli.—A kmalo je zaeelo sopet vreti na Dunaji; imeti bodete iste nspohe. Dase nahaja v vsaeem filoveskem drustTQ vrsta ijudij, katera se mora ziveti seTsakdanjim delom. je pametno in pravieno uredjenje bozje; da pa ta TTsta Ijudij nsjma biti zmerna, zadovoljna, uSena in srecna, nij bozja naredba, ampak je ie posiedica slabo-Bti, neznaernosti in spacenosti cloveka samega. Kedar elorek na prihodnost pomisli, uvidi hipoma, da se mora pripraviti na pomanjkanje dela, bolezen in smrt. Pomanjkanju dela in bolezni zamore se se izogno-ti, smrti pa nikakor ne. Moder in pameten Slovak mora tendar ziveti tako, da ako nastopi en ali drugi omenje-aihtreh mogocih primerljejeF, bode teia trpljenja manj-5a, nego je mogoee, in sicer ne samo za-DJ, ampak tudi za wacega, ki od njega pricakaje s?oj obstanek. Za cloveka samea taka dolznost nij sicer tako ostra, kakor za ozenjenega, Le prav tudi elorek samee ne sme zametati, kajti on mora si nekaj pristediti za bolezen za case neredor, sa starost. Oh! kako zalostno je vi-de&i cloveka, ki je dosti dela! in dovolj zaslnzil, kteri pa. >er ja svoje zaslilzke potroSil. pade v starih dnevih na ramena srojih sorodnikov, ali pa 'M% ako nece ziv t grob iti, pomoci pri onih, ki so stedili. Ako je pa mozki ozenjen, in ako je prevzel odgovorno3ti drnzin-skega oSeta, on nij samo moral no prisiljen, storiti Tse mogoee, da pomaga zeni srejej in otiokom. svojim, te-mu6 mora tudi storiti yse mogofie, da jih njegova smrt, ako bi nenadoma priSla, ne pusti v potrebah in stiskah. Te dolznosti ne more onvnemar pnscati, ako nofie Trci svojih y straSno revSSino in ako nece postati zanicljivim clovekom pred celim svetom. ^^^^^^^^ (Dalje prihodnjifi.) ministerstvo se je sprlo mej seboj in z drz. zborom; hud boj se sopet vname na Dnnaji; vojnega iniuistra Latourja so Dunajcani obesili na laterno; straSno me-sarjenje je bilo na Dunaji in zmeSnjava najve&i po celej Avstriji, Tsled Sete- je cesar drugikrat zapu^til Dnnaj in se podal z mocnim vojaikim spremstvom v trdnjavo Olomnc. I Na potu so ga kmetje entuzijasticno pozdravljali, ker je malo dnij poprej odpravil tiako. — Ker je do-! brotljivega eesarja sree bolelo zarad pnnta in preljivanja I krvi, nij hotel nJMUlje nositi bremena vladarskega; od-poredal se je dni ?. decembra 1848 t pri 1 njegovega vnuka Franca Jozefa I., najsiarejaega sina njegovega brata nadvojvode Franca Karla in se podal v kraljev-ski grad Hradiin ˇ Pragi, kitr je iivel od leta 1849 duzdaj in nij nikoli ve« zapnstil Ceskt-s-a. DkIiI je milosti in dobrote na vse strani skoz 27 let in C-t-ski narod po pravici najbolj i»ljnie po eesarja — Njemu na strani bila je do zadnjega trenotka njegova s*>proga Maria Anna, veiika teta sedajnega italijanskega kralja. Iz tega zakona nij bilo otrok. — Naj se dostavimoB da je bil ranjki cesar uie od mladosti sem zmerom »>oIe-hen. — Njega ne bo zgodovina zaznamovala kot vu-jaka, ampak kot mirozeTjnegat dobrotljivega oceta svo-jih podioznikor; njega spomin pa bode se dolgo east zivel v sreih vsih dobrih Arstrijanov. - (Vec v dopisu iz Dunaja.) ___________ Vsak narod, kateri se zaveda svojih pravie, ter ho-ce Se iiveti in napredovati, j«) z ozironi na svojo bo-docnost ze davno zahteval narorine sole. Po razgiase-vanji §.19 drzavno osnovnih postav pa vedno zabtevajo avstrijske nenem^ke narodnosti, naj se natanjko izvrne-va postava, katera zagotovlja vsaki narodnosti narodni jezik v uradih, Solah in sploh v javnem zivenji Kakor vsaka druga postava, mora se tudi ta izFi-Sevati, in ker je drzavno osnovna nostuva tedaj dr-zavi inogooen stcber, ter je coioti in posarnnim delom drzave pravienci,; pa napredkn kaj ugodna, natanjko naj se izvrSi * vsakem obziru. Kar so §o!e tice, z; Aeva to nattalo, da je ijudska Sola, da so srednje in visoke Sole (vseu&IiSca) uarodne, to je,da ie vjvseh teh solah podu&ni jezik, jezik doticuega naroda. To nacelo je zapodilo |p,tin5cino kot podueni jezik r vi§ih Solah iz vse Kvropo, in je materinSiHno zmagavno vpeljalo v nemSke dezele, v Francijo, Italijo i t. d. Zmagali so v tem obziru tudi Poijaki v G.tliciji, Hrvatje, Dalmatinci in pred vsemi Madjari, kateri pa po vladozelnosti nedosledni in krivieni, so krotkem Slovakom vzeli narodne sole, katere je ta narod z ia-stnimi mo5mi si sam napravil in zatirajo druge, koiikor morejo. 6ehi se hrabro bojujejo tudi za tike Sole in napravili so si nekaj srednih Sol na iastne stroske. Mi vbogi Slovenci tega ne inoremo detatt, storili smo pa, kar je bilo mogoee na taborih, po petieijah in sklepih v dezelnih zborih, na Goriskem z Italijani vred. Tirjali smo, naj se nam da kar omenjeni § 19 nam daje in zagotovlja in zares dobili smo s.ij eisto narodne ljudske sole. Tega smo bili veseli, ker so te sole tenielj in podlaga vsemu daljnemu poduku, ter smo se nadjali, da se bo d o s 1 e d n o napredovalo, da se slovenski jezik vpelje kot poducni jezik v gimnazijeinrealke. Leta 1870 smo mislili da smo tema blizo in dezeini solski svet gort§ki je izdelal in posbl primeren nacrt ministerstvu poduka in bogoeastja na Dunaj. Ali nasa nada je bila puhla, Hohenwarth pade, in ta nacrt spi v kakem kotu spanje pravicnih. Namesto da bi bili napredovali, ho-dimo le nazaj. NaSomu narodnemn jeziku je odmerjeno le par ur na teden, v novi realki v Ljubljani §e toliko ne in v ljudske sole so pri nas vrinili nemski jezik. Zdaj v zacetku vrivajo ga le pocasi in v zapeTjivi obliki, le tistt ucenei naj seganSijo, kateri horajo. in tistt ucitelji, kataii se bodo naj bolj prizadevali, dobijo nagrado iz drzavnega zallada. Nu, to se kake.nu nedolzno zdi, ali stvar je hnda. Prineipiis obsta, v zacetku se brani, ker se zlo kaj xado siri; zlo pa je, v ljudskih solah , kakorsoe so nase, uciti kak nematerinskt jezik. V ten solah imajo otroci mnogo potrebnih predmetov se uciti, te morajo dobro razumeti, tedaj imajo oni in gosp. u5itelji zaaV sti dela. ziasti 6e se u5it<*lj tradi mis el no moc v otro-cih toliko koiikor mogo5e po5asi zbujati in razvijati, kar je tako potrebno, da se ne more zadosti tem go-spodoin priporodevati in ponavljatt. Ysaka„ura, vsak tre-nutek je torej drag. Zdaj pa naj se se tujega jezika ucb otroci in ufcitelji naj se s tem se ve5 tradijo! Bog-me to je sama potrata easa, in vrh tega ne pridobijo otroci ni6, fie je res, kakor nekateri polovicarji stvar o-lepsevaje razlagajo, rekofi: sNn kaj je to, nekaj matega ne Skodi.tt Toda kaj maLga tudi nic ne koristi. in za kaj maiega, nedolznega ne dajajo nasi hudi centralist! denarja, kateremn bi moral zato vsak reel: apage satanas. Nu, potem takem bi ne smeli Slovenci nemSkega jezika in drugih jezikov se ufiiti ne, tako je ze marsi-kateri ngovarjal? Pac, razne posebne znanstvene razme-re zahtevajo to, ali zavodi za to so gimnazije, realke, in trgovske Sole. Tarn naj bode nas narodni jezik, kakor pri vsih drugih narodih, poducni jezik zraven pa naj ima nemseina kot.obligatni predmet Stiri tudi pet ur na teden, sploh toliko, da dobro razume no kon-fiani sredni Soli ufienee nemSke pisatelje, da zna tadi dobro pisati. Gimnazijalec pa naj gre potem na vseuSe-li$Le par let v Zagreb, par let pa v Gradec ali na Dunaj. Po tem nacinn bo izurjen v slovenScrai, zraven bo pa tudi nemsko debro znal; ker se je tega in vseh drugih predmetov ucil na naravni, torej pametni podlagi, na podlagi malernega jezika Po tem ne bomo videvali vec takih mladih gospodov, kateri stopivsi iz sol, slovensko znanstveno ne znajo, nemsgine pa tudi ne dobro; ali pa, ki celo potujgeni frtijo svojo narodnost. Ako je mladenic prav dobre glave, in njega bodo-Lno poslovanje tirja to.ee hoce biti n. p. diplomat, tr-govec ali uradnik, odvetnik v dezelah, v katerih govore dva jezika, naj se nci se drugih jezikov. Todav ljudske sole tujsdino vrjvati in reci: Srednje Sole so pri nas Slorencih nemSke, tedaj mora nemseina tudi v ljudske sole, nespametnost je, ker se imajo nasprotno srednje sole posloreniti; ali pa je tisto hudo ponern&evanje, kateremn je naloga in vroua zelja raztegniti Nemeijo do Adrijrt, katero je pozabilo nemskega modrijana izrek: Vsak narod se ima omtkavati zarad samega sebe, kajti vsako Ijudstvo je kakor vsak elovek samemu sebi cilj (Selbst/weck) in ne more in ne sme sredstvo biti na-menom drugih, ker bi to dusevna suznost bila k a t e-r e m u Jo tedaj pravo, parnct, svoboda samo hinavske besede. Dopisi. Iz Kraaa due 25. junija 1875. (hv. dop.)(Razdelitev obfinskih zemljiSS. Pogojzdovanje!) - Da je razdelitev paSnikov neobbodno potrebna, to ; menitn mora mi vsak priznati, in kaj vesetilo me I je, ko sem v Va&cm cenjenem listu bral predlog g. posl. Faganela v dez. zboru, kaU'ri govori za razdeli tev obfi. zemljisc na GoriSkem. P.i*nikiT n. pr. kakor so okrog 3 ;mpasa (Aempaskn ravoina), veiika ravnina pri AJdovfiCini itd. bi gotovo pr**-orani veliko vec nesli, nego dosodaj, kajti naj se peljem v kterern fcisu hoc.'in, tamkaj nikdar ne vidim lepo s travo obraLenega polja, tcmvoc vse potfptano. Z eno be-sedo, popolnoma v slabem stanu so te zernlji§&a i skoro brez nikakih dobodkov, mesto da bi donaSala lepo zito ali veft sto eentov dobre zivinske kl«je. V tab zem-Iji.savii leze veSiki zakladi, katerih obn*stt so le kaj pioli. Ker nij moja naloga govoriti donfls o vipavskih zemlji-Acah, ampak o kraikih, zato, dragi ^itatolji, prostopimo k zadnje imenovanim. Je It res, da na kraSkih zemljiscah je od dne do> due manj zemlje? Zalibog da je tako! Da je to res nam pri5ajo so ne popolnoma stari ljudje, ki pravijo, da so bila v njih miadOitti Sddaj sk»iovita tla ravnina a tnvo ebragitena. To nam pricajo tudi mesta, koje se je pred malo leti popolnoma strebilo, a vendar se-daj so v prejsnjem stanu. Vera, da se bode marsikdo cudil tako naglemu spreminjanju, toda to je gola rosni-«i. Kras si jaz namreu zemljo v reSetu pre.lstavljam. Ce zemljo, ktero stavimo v reSeto, veekrat t volo po-livamo, videli bodemo, kako gredo od zdolej zeraeljski deh z vodo iz reseta. Po veckratnera polivanji bodemo tudi zapazili, da mnozina zemlje postaja vedno manjsa; zakajjepovedano. Ravno tak je kras. Spodnja plast na-hih zemljisc je kamonie, razpoki, skalorja. pa tudi stra&ne globe'Sine i podzemeljske votline itd. Zeralja, katora je na vrhu, sili, kakor ze povedano, z vodo vedno proti dnu, vsled tega zaeenja poversjo rebra kazati. PovrSna z»;mlja postaja tudi vedno bolj uboga in redivnih snovi pomanjkljiva, in to zato, kt«r se ji vedno le jemlje. na njo se pa nic ne vozi. Kristus je rekel: Dajte ce.sarju kar je cesarjevega itd.; tedaj tudi mi moranio dati zemlji, kar ji tice, Le namrcS vzamemo iz enega zemljisea 1 cent gnojivne vrednosti, moramo tadi toliko ji po-verniti. ako hoeemo, da ne opeSa. Z nasih pasnikov zivina vsaki dan nekoliko odnaia, ali pus«a pa prav male, da bi kdo drug gnojivne snovi na taj prostor pri-vazal, teganijsein imel sesreLo slisati niti v'uleti. Razlo-eno je tedaj, zakaj gredo naSa zemljisea rakovo pot. Zakaj je pa razdelitev koristna? Lahak odgovor. Ko bi zemijiiea delili, bi vsak svoj prostorcek lepli, boljsi i z veLim veseljem oskrboval. Vsakdo bi jih, kakor dose-daj prejete dele, kamenja ocistil, s kamenja se pa, kar nasi Krasevci dobro vedo, delajo meje, namreS zid oko!6 posestva. Nobeden ne bi imel ve5 one hudobije v sroji glavi sleherno na novo izrastlo drev«sce (mladiko) vrezati, kakor dosedaj na obeinskera, na skupnih zem-lji§6ihf na kojih vlada komunizem. Vse, kar izraste, ho5e-jo imeti, proti porezati. Da je to res, le stopiva dragi bralec na Kome&cek t. j. od Komna proti Rihemberko, pa preprical se bode!, da skoro na vsakem zemljisea (prijemScini) je, od kar so razdelili, kako drevesce zrastlo i da se porerSje, koje se nij moglo pred razdelenjem se s srpom zeti, se* daj s koso kosi itd. Taka zemljiSga, koja so dajala pred prav piSli ali skoro nikak dohodek, dajejo sedaj vsaj nekoliko. Kdor je se vedno protiven razdeljenju, naj le pogleda ze razdeljena zemlji§ca in videl bode, da so 10 krat v boljsem stanu, nego so pred bila. Da se bode bolj pridniSi po razdeljenju zemljisSa pogojzdovalo, tega mi nij treba omenjati, posebno v danasnjem 5asu, ko slehernikmetovalec lehko dobi tisoc in tisuc mladih dreves vsake vrste brezpla6no iz c. k. cehtralne drevesnice Goriike. Sieer je resnicna pravlica, kojo nekteri trde, da bo-do ubogi kmetovalci take prijeraSeine tekoj po razdelitvi prodali bogatinom, in pravijo, da sedaj imajo malo, po tera ne bodo imeli nic. To je res. Ali tukaj sem pri-moran posluziti se g. E, K. pregovora: „Je bolje, da imajo nekteri vse, kakor poznej nobeden ni*." Gola re-snica je, da paSniki, kateri ne bodo razdeljeni, bodo v malo letih gola skala! Sicer bi bilo za bogatejSe veli-ko slabeje, ko bi pasnike deltti, namre6 tako, da bi vsak enako dobil, bodisi bogat ali ubog. Tudi pisatelj teh verstic bi gotovo na ta na&in bii nekoliko na Skodi, ali vendar, ko pogkdatn na prihodnjost i vidim, da bi po zgubi zemlje iz nafcih paSnikov tudi revniSi, sploh vsi trpeli, potem ne morem zamolSati te vazne razde-litve obc\ paSnikov, kajti veze me sveta dolznost. Za denes toliko o razdelitvi, pri priliki morda be-sedico dostavira z upanjem, da nasi prebivalci in g. po-slanei tako vazno razdelitev premisljujejo in tudi spoi-ne. Bog pomozi. Mnogokrat se je sliSalo, tudi dopise iz Komna v „Soeiu edtalo, da ne bode iz KraSkega po-gojzdovanja ntf. Kar je tudi g. V. nekdanji zupan Komenski, v BSocd" proti g. Mraku c. k. gojzdarju pi sal, se v njegovo zalost nij zgodilo, kajti bodisi po drugib obeinah, kakor tudi v Komnu, kjer se je lansko leto in letoSnje drevesca zasajalo, se je izvr-stno poneslo kar je pri nas tudi lanska i letoSnja drevesca eversto rastejo, res v pravo veselje vsakemu opazo-valeu. Da se je druga leta kultura slabo obnaSala, temu je bila kriva neprizws^jiva suSa, pa tudi slabo kopa-nje jam, koje se je napravljalo na raboto pod prejSnjem zu-panom v Komnu. Jame bile so morda % palca Siroke pa 2 globeke (?; Gasp, M, Svaru gre pa vsa Sast, da se on trudi, da se kolikor mogoce til. glavarstva i g. gojzdnarja zavkazi glede pogojzdovanja toeno izver-Sujejo, kajti le tako bode mogio pogojzdenje Krasa na-predovati, nam in vasira pototncein v korist in vesolji*. AH dokler bodo zupanstva kakor pod g, V. temu na-sprotovala, ne bode kruhs iz tako moke, Bog zivi Ko-menskega g. ztipana, ki doia v izgled vsim drogim 211-panijam na fc'in polji. Lo tako uaprej, in kmalo se bode vidilo sad pogojftlciija. V drustvu je moc! Hloga jacd, nesloga tlaeL Na tak naLin bodo tudi g. Mrak vece veselje imel i se tuli zanaSo korist trudil. G. goj-zdrmr tudi razdcluje vsako U«to brezplafaio drevesca ra* znovrstna ijudstvu, ima veytdje do zasajenja in jo tudi spod-buja k tenia, za kar se mu moramo zahvaliti, ker skrbi ne le za Komunsko, ampak tudi aa naLo obildno. Sla-?a mu! M. T.—ic. h trtolk* okoWce dne 29. junsja. (Izt. dop.) (Kra-tek sumari^en pregled operaeij triaSkega magi strata v zadnjem casu.) V poslednji seji zadnjega dezelnega zbora skripali •0 prijazni gg. poslanci la«ko stranko, ker se jim nij pofireoilo, okolico ob pravieo volitve in ob poslance spra-viti, kakor so se zvito reformo rolilnoga reda namerava-1L wParturiunt montes et nascitur ridicuius mus" bi se tudi tem modrim glavieam lf»hko v oblieje reklo, kajti tri leta zaporedoma so to prazno slamo njih refor-me ? dezelnem zboru mlatili in vselej se slavno blami-rali. Da mestni magistrat za okolico po ocetov&ko skr-bi—oder was—-je razvidno iz sledeLih fact. Xavadno je okolica dobivala za 5000 forinto? zvepla za zveplja-nje trt, letos se )i je tudi to odtcgnilo. V druitvo ^Edinost- zdruzeni okolicani so zahte-vali odstranjenje okrajnth glavarjev (capi diatrettuali) in vpeljanje starih lupanov, slovenski jezik za dopisovanje in uridovanje z okolico, pomnoienje in zboljsanje Ijud-skih, okoli^nih §ol—vse zavstonj. ce so se prav krepko poganjali okolicii in okolici prijazni svetovalei—veeina ji soTraznih. je zmagaia in doti^ne proAnje zavrgla. Aii slaved magistrat ima >>> dnig*>, znamenite reci v svojih protokolih zadnjega 6a--a: Odstivil je dva svojih urad-nikov in zoper tretjega preiskavo im*?I—zakaj ? se ve da je tajnost za nas poroeevaico in Ijudstvo sploh, ali tajnost nij ved neki dekret ^I'kase/ po naSem „ukaziu kakor ga imenuje tukajsnji list, „L'Alba" od 26. juni-ja, ki ga je presidenza magistratova vsem svojira ufi-teljeiu, vodjem in vsim drugitn poslala, s kojim prepo-veduje in zaga ovim u^itcljem, ki bi se krttike knjig glasovitega Timeus-a vdeleiili. Zadnjemu je namred preteklo leto 1874 v glavo palo za itaiijanske sole la-ske druge, nove knjige—ne skovati—ampak sflikati, to je iz raznih drugih tvarino pobrati ter v eno celo celo-to zdruziti in pod svojim imenom objaviti. Prijatelj Solske komisije, nij mu biio tezko aprobiranje zadobiti; §e veL ta slavna komisija predlaga mestnemn svetoval-stvu naj se te knjige na magistra to ve stroSke tiskajo. Vran vrann oLes ne izkljuje, consilium sprejme predlog in dovoli 10.000 fi. za tisk. 100000 eksemplarov. Prisle so tedaj te knjige n» dan in se, kakor be-remo, tudi v Solan vpsljale: ali polne pomot in pogre-Skov vsake baze. UrocamD ga vsem rodoljubom gorko, ker do-bro posiuzi slehernega, temve^ ker je poSten narodojak. Z Donaja, 5. julija. (Izv. dop.) (CESAR FERDINAND.) Temno in tu^oo gleda danes na dunajsko I mesto nebo, ki se je ves teden kopalo v solemn iarkih. j Njegova barva popolnem pristnje k miSljenju in obfiut- I kom duoajskega prebivalstva. Na rakvi lezi danes tru-1 plo onega, ki je trinajst let imel krmilo avstrijsko v I rokah in kateri si je uze za Sasa svojega zivenja ve&en I spomim postavil se svojo dobrotljtvostjo. Lota 1848 za- I pustil je cesar Ferdinand Dunaj, da bi ga nikedar ve5 I v zivenji ne videl. VSeraj po noci, ob uri duhov, so I njegovo truplo sem prepoljali in je v dvnrni kapeli razpo-1 stavili. Ljudstva vre polna mnozica tija, a ne more zreti ga do oblicja, kajti razpostav^en je v z a p e r i i I trugi. r Uze proti vefieru je bil neizmoren dren no ulicah, l-ki peljejo do postaje severne 2eleznice. Na mnogih po-slopjih s > bile 6erne zastave razobeSene. Poslopje severne zeleznice bilo je primerno ozalSano in bag tako so bile glavne duri fierno preprezene. To6no ob enaj-stih pnnesel je vlak truplo ranjeega. Visoke osobe m ysi navzofini se odkrijejo. Z venci okinSana truga stala je na pol drugi fievelj visokera katafalku, na katerega straneh je svetilo dvanajst svefi v srebernih sveSenikih. Ob obnozji rakve ste stali shranitvi za ceve in sree. I Trends je bii veli6asten: Dva jezdica e laternami, en I eskadion jezdicev, potom mnogobrojno dvorrto osobje na konjili, v vozih ali pa peg z laternami in naposled I Se le kocija se Sesterirai konji s truplom, na straneh j zopet jezdici z laternami in dvorna stra&a. Kaj tufcon in j zalosten jo bil ves prihod! Ulice polne (judstva, mirno j premikanje in stopanje, temno odmevajofii tamburi, ve-I lifiastna tihota—-vsa ta podoba jo morala gledalca roofino j presunjati. Ob dvanajsti uri so dospeli do dvora, kder je duhovniStvo Lakalo. Ob eni uri po nofii je bilo vse konfiano in dvorna kapela zaprta. Danes v ponedoljek vre, kakor sem ufco dojal, mno« I zica v kapelo, da bi si mrtvoga cesarja oglodUa, a no vidi ni6, razen rakve iz fiornega znmeta in v zlatu ple-tonega kriza; tudi dva lepa velika venca lezita ob njej, I Kapelica jo vsa v Salosti, Spovednioo, so fiorno preprezene in bafi tako oratorij. Na altariji mej oerniml krizi jo cesarski grb. — .lutri v tvorek bode slovcson pogreb. V ta namen so tuje driave uze poslale svojega zastopnika, Ruski, italijanski in nemSki prestola nasled-niki so 11^3 danes doSli, drugi dvori so pooblasfcill ve-I cinoma na Dunaji stanujofie konsule, (Jcska jo izgubila s Ferdinand0111 svojega najvo5e-ga dobrotnika; on je pri vsaki priliki pomagal aeSklm revozem in pqsobno prazkim. U to jo njih zalost no-izmorna. Za (Josko jo umrl s Fordinandom tudi zadnjl <^eski kralj; zutoraj priftakujnjo nrallki lisli, da so bo did sedanji cesar kroimti za rieskega kralja in prouijo, da bi od sloj naprej vsaj carjevie R.idolf bival v llrad-^. (*in ii, kakor je nekdaj Ferdinand bil cooki governeur, pnuino je vlado nastopil. A vso to so menaa lo npia desideria 1H 8 Fcrdinandom jo umerl edon nojveoih, ako no imjvoei bogatinon v Avstriji, I'romoKoojo njegovo aoito-je na 150 miliionov in glavni dedifi mu jo naS cesar, I Koliko jo drnzili legatov odlocenih, so Se ne vo, in so I bode tudi tezko izvedelo. Da je corkvam mnogo zapu-stil, si lohko mislimo, kajti nij bilo kmalu tako ppboz-! nega vladarja na prestolu, nogo jo bil ranjei. S Fordinandom je tedaj tudi katoliSki cerkvi mogoooa Btebor I odpadel. _^^_ Politicni pregled. Avstrijski in zunanji listi piSejo 0 ranjeem cesarju Ferdinandu in popisujejo velikanski pogreb, ki je bil v vtorek na Dunaji. — Skoro vse velev-lasti so bile zastopano po princih pri tem pogrebu; v prvi vrsti jo omeniti ruskega carjevica nasledni-ka, nemskega kronprinca in italijanskega kraljevica naslednika. — Zadnji se je peljal v nedeljo skoz Gorico, kder se je mudii pol ure, da je obedoval -in se preselil v avstrijski dvorni vlak; nocoj bode menda ta princ sopet peljal se skoz Gorico v Ita-lijo. — Na kolodvoru v Gorici so ga prejeli mno-gi generali, namestniki in druga visoka gospoda, cakala ga je tudi dastna kompanija z godbo, kate-ra je igrala ital. „fanfaro." — Cesar je na Dunaji vse 3 n&slednike sprejel osebno in odlikoval pose-bno ruskega carjeviCa. Vstavoverni listi tudi to priliko porabljajo, da povdarjajo ozko zvezo mej 3.mi cesarji, v katero na svojo roko sprejemljejo tudi ita- I lijanskega kralja.— I Na Ogrskem so volitve, vladna stranka bode I skoro gotovo dobila veliko vefiino v prih. zboru. —• V Bakru so imeli 4. t. m. primorski Hrvatje prvi tabor. Govoril je Makanec in zbrani narod je po vsem 0 dobil njegov program, vsled cesar je gotovo, da bodo v bakerskem okraju vorjeni sami mozje I Makaneeve stranke. — Te dni bode imela Makan-ceva stranka shod v Zagrebu in iz vsega se vidi, I da ta stranka mocno raste. Na inostrankem ni5 I posebnega in ker denes nijmamo prostora, kaj ved I prihodnjiS. wmm^mam^m Razne vesti. I (Pevvko drnilvo MMI»vec**) je zafielo B 1. juli- I jem, ker ny bilo od veleslavnega e. k, nameniStva v po-I stavnem obroku nobenega ugovora.— I Na drugem mestu smo priobfiili pravila. - Dosedaj I se je uze oglasilo nekoliko ustanovmkov, podpornih in I devajofiih ndov. Zafiasni odborpa priporofia rodoljubom na deScli, da nabirajo kolikor raogoee dosti udov terjih naznanijo g. A. Hribarjn, e. k. uditelju v Goriei.— Kot nstanovniki so dozdaj pristopli k temudru-ftvn sledeei gospodje: Dr. Zigon deL poslanec, Franc Vidie, kaplan v Goriei, Anton Goljevseek, Kumar Va-lent., Leban August, Ant. Hribar, B. Pomz, c. k. uSi-telji v Goriei, Benko Ivan, ufitelj v Savodnjab, J«g Toraaz u^itelj v Solkanu, Strnad, ufiitelj v KviSkem, Krizman, ntitelj v Pornbergu, Ditrih Andrej trgovee v Vipavi, Viktor Dolenec in Ant. Ferfila v Gonci. n.iiu. ';<> !•«•.«» pntivbowwi notarise pomoei, G. Dr. Ut'lla Bona jo jnfco natajmVn, piston in izveden moi. Mis'imo, da vai zivo i*ntimo potrebo, da inorajo biti tako vazni spisi v donmeem jezika pisa-ni, zato noeemo vee o tern govoriti. (Nitro »iti«iije) Nekdo je poroeal v nNarod", da je zeleznica iz AjdovScine v Trsi uze gotova in do-zidana; Bravo !! To j*» 5e vee, kakor amenkansko. Da bi lo tudi Predilska tako hitro v Oor'u-o pruvizgala. (la Kuprive na firasw) so U ml pi§o : S, 1. jllll- jem so odpravili vozno poato iz S.'/.ane e>z Dutovlje v &tfui]el; na mesto iste so ustanovili nosnov posting Du-tovelj v Hezano in iz Stunjela v Koinen. Zalibog je pa to prostrojevanje popolnonio m-praktieno in stano post-no vodstvo vee' deiiara. Zatoroj nai si- ustreze obfni zelji, Huron pa se denara prihra.u: odpravita, naj &e postna nosaea iz fiitanjda v Konvn in iz Dutovelj v Sezano, ki staneta eez 450 gold, in naj sa sopet ustanovi voz-^ na poSta iz ktanjola v Stvano, ki no stane vee, uego ^800 gold.; toroj 60 gld. manj.— Po tern n« bo treba nositi paketov, po 2—3 uro na voce po§to in obfiine, katerih je V velikih na glavoi eesti, bodo s tera, prav tlobro postre/.ene pa zadovoljne. To slavni c. k. poltni direkeiji v Trstn v preudarek, in kcr jo g. poStni director izvrsteii moL, se je nadejati, da bo rc6 precej prei-skoval in popravil. Letina pri imik na Krasu dobro kaze; terana bo letos vee kot lnni; saj sino g:i potrebni. (Brwt UHimrtii scstrw). Xek Jauez Saksida iz Dornberga se poda v Trst k svoji sestri vdovi de Rosa. Sestra ga postreze in zvecer pelje spat. Ponoci pa se gost po tihem poda v spalnico sestre in jo se sekiro veekrat snirtno rani ter ji vzame 200 gld., zlafo uro, pa verizico in zbezi. Na krieanie so priSIi Ijnilj© na poraoC. a videli so, da je vdova v smr»ni nevarnosti ter jo prenesli v bolnisnico, kder se zdaj zivi, pa bo tezko oxdravila. Itanjena je sauia izrekla, da jo je brat ro-parsko napal. Hn !ode]nika so trzaski pohcajo vjeli v Koprivi na Krasu, ko je bil na potu domov. (iz a)un»j») se nam pise, da jo bil g. Andre) Ferjaneie iz Slapa pri Vipavi te dni proraoviran za dok-torja prava. Iz siea Sestitaifto in se nad«jamo, da se vrb narodnjak st»pet vrne v doraovino, in njej posveti svoje lepe zinoznosti. G. Ferjaneie je nzc kot dijak v druibi KoejunSiea naoelu dijaskega pevskega sirtiStva v letaii 186?j68 probujal naro.lnost v goriski okoliei in reei se mora, da od tistega easa nij bslo imj gori§kimi dijaki vee takega naiodnega zivenja in navdusunosti za domaeo stvar;— manjkalo jim je menda painetnega na-Celni ka. _________ ob obenem zboru pd. drost. PEdinost" za trzaSko okolieo na Froseku 20 jimija. (Konec.) Podpre.Isednik Nadlisek: Na dnevni red pride zdaf 3. tocka: Odb;.rovo bporocilo o programii tabora, sporo-ievalec je g.vTrobift. Trobec: Zaiost in nezadovoljnost mora obeutiti sree Tsakega rodoljnba, pravienega in pametnega eloveka, ker vidi, da pas mestni magistrat in slavno svetovalstvo vedno bolj zatira in nase praviee z noganii tepta stem, da na§e praviene postavne pro§nje vedno zametuje in o nasib refieh tako sklepa, kakor da bi bili mi kaki suzni. To njih krivi6no jieprijatoljstvo je nastalo, od kar smo mi pravicno pri volitvah v drzavni zbor zmagali. Od tiste-ga 6asa si vedno glave belijo nasi protivniki, kako bi okoliei skodovali,jo poise spravili in jej praviee krajsa-li. Ta njih krivifini nafiin so nasi vrli poslanci odvrni-li.ciato pa jib zdaj zanieujejo, s tern da vse nase pro-§nje pod klop m»i6ejo. Mi tirjamo od njih le reei, ktc-re nam po postavi in pravici prisfcojajo, za ktere tudi primerna bremena nosimo. Ni praviea, da okolicanive-lik davek plaeujemo, pa ne dosezemo nifiesa z proSnja-mi. Da bodo vse te krivice poravnane, mora biti sedi-njenje, zato pa je nasa misel, napraviti tabor, kteri ima postavno mofi tirjati pod milim nebom na§e praviee, ktere. so nam po nstavi pripoznane. Na podlagi mojega govora si dovoljnjem predlaga-ti program omenjega tabora in sieer slede^e toSke: I. Okoliea zadobi zopet pravico si voliti svoje znpane, namesto sedajnib eapi distrettoali. II. Magistrat mora z okolieo uradovativ vseh zade-vab v slovenskem jezikn. III. Okoliea ne sme plaie?ati toliko poviksanega d.tv-ka za komun (imposta rendita) od yoIov itd., kakor mesto. IV. Okoliea mora imeti Itposlaneev vmestnem in dezelnem zboru. V. Meje okoliee se n& smejo premakniti. To so toeke, ktere mislim, da so si. zboru popolnoma po go-du, ob enem pa bi s* tudi lahko izreklo: ako se ne dovolijo omenjeno praviine toeke okolieanom in magi .sttat noee po teb tockah okohto vladati, se skl&e drngi, tabor v katerem sebosklenila pro.^nja za popolno loeit»^ okolieo od Trsta. (Dobro, Zivio!) Pi pan: Veseli me, ker som zapazil, kako je vam ta predlog dopadehzdaj pa je vpraSanje, kodaj naj bi bil tabor. Mojo mnenje je. da bi se ree daljo odnesla, kot je mogoeo. posebno pa /.arad nougo.lnih razmer, ktere se vam bodo tukaj raz-tolmaeiio. Nasu razmero so take, da se ne ve skoraj, kterega eloveka bi se za svet prasalo, eden je uradnik, drugi zavezan v sluzbi, tretji ima zopet druge zadrzke it da bi vam g. tajnik Dolinar predlagal enega. ker on pozna dobro delavne rodoljube in tega bocemo potem voliti. (dobro). Tajnik Dolinar; Gospoda moja, jaz bom predlagal slavnerau zboru moza, kt«ri je ibkreni rodoljub in kteri tudi dela za narod, ta jo spoStovani na§ g. Goriup, posestnik tu v Proseka. (dobro) G. podpreds. Nadlisek: Ali ste zadovoljeni stem od-boroikom? Kteri je zadoveljen, naj vzdigne roko, (eno-glasno bil je izvoljen.) Ker so bi le vse toeke dnevne-j;a reda izvrsene, zakljueil je g. podpr. obfini zbor. Odbor pa je mej seboj izvolil za svojega predsed-nika g. Nabergoja, kteri je gotovo celerau druStvu in okoliei cast. pevskega droJtm „Slaveca v Goriei, osnovanega ? spomin prihoda Hjegovega VelieanstYa, FrandiSka Jozefa I., v Gorico du^ 4. aprila 1874. § 1. Ime in namm druMva. Drustvo se zove nSlaveeu ter ima namen gojitipet-j« bodi-si posvetno, bodi-si eerkveno. Glavni sedez ima v Goriei. DruStvo ima svoj druStveni pe5at z liro v sredi in z napisom okoli: „Slavee Y Goriei." §. 3. Debvanje dru&veno. DruStvo napravi po mogo5osti vsako leto dve kon-eertni besedi v Goriei in kolikor toliko zabav ali izle-ioY, katerim odloSi odbor od slufiaja do slufiaja kraj in gas. BruStvo tiska na lastne stroSke potrebnih nape-yqy. V pospe§evanje dru§tvene sverhe sme stopiti v nzajemnost z drugimi pevskimi dru§tvi. §. 4. Udje druMva. Udje dru§tva so a) pevajogi, b) podpirajoSi, c) gast-ni, d) nstanovniki. Pevajoc ud more biti vsak pevee, ki ga odbor zmoznega spozna. __ ___ Podpiratelj je,"kedor z IelnunT "doneski podpira drus'tveni namen. Castni udje mog6 postati glasbeni umeteljniki in za druStvo posebno zaslu^ne osobe, ki je izvoli glavni ob5ni zbor. Vsak ud, ali sodelujog ali podpirajofe, kateri plafia pri pristopn r druStro najmanj 10 gl., zapiSe so ie posebe v drustvono „zlato knjigo" kot ustanovnik. §, 5. Letni doneshi Vsak pevajo6 ud pladuje 1 gl.4 na leto. Odbor sme posatnezno oprostiti tega doneska. Podpirajofci udje plafiujo po 3 gl. na leto. Castni udje so druslvenine prosti. §. 6. Praviee ndov. a) pevajoeJh. 1) Vsak pevajofi ud ima pravico glasovati pri glav-nih obenih zborih in pri obfinih shodin pevajofiib udov. Nenavzoeni pevajofii ndje smejo glasovati pismeno svoje ime na volilnom listku dodavii. 2) Pev^ajoei udje imajo pravieo staviti prodloge in vjagati pritozbe. V ta namen mora biti pri vsakem sbodu razpostavljena „knjiga za pritoibe". Vsak predlog in vsako pritozbo'morajo podpisati trije pevajofii udje, predno sine odbor o iem obravnavati. 3) PevajoS ud ima pravieo voliti v odbor in biti vimj izvoljen. 4) Sodelujofii udje si smejo izposojevati iz arhiva dru§tvenih muzikalij, a k vefiemu za 2 meseca, 5) Vsak pevajoe ud ima pravieo udele^evati se vseh druMvenih zabav in izletov. b) podpirajoftih. 1) Poupirajofii udje smejo biti navzo6ni pri glav-nih obBnib zborih in biti voljeni v odbor. Za gasa, ko so odborniki, imajo pravieo glasovati pri vseh dru§tve-nih posvetovanjih. 2) Podpirajoei udje imajo prost vstop k vsem ve-selieam, katere napravi druStvo. 3) Podpiratelji smejo staviti nasvete tor vlagati pritozbe, kar mora odbor prodlofciti obfinemu shoclu pe-vajoeih udov v pretresovanje. 4) Podpirajofii udje imajo pravico pregledovati ra-eune konee vsakega leta. « mmmmmmmmmmtmm (Dalje prih.) vsem tistem, ki so prisli od blizo in daleg iz bovske okoliee, da so 1. juiija spremili mojo ranjeo mater k; zadnjem rairu. F r an j o S u 1 i n. p r a v e g a domacega vina. Belo od 10 do 12 gol. vedro Crno „ 14 „ 16 „ Dobiva se t drogeriji 9epyenliof«r-jeYi na TuaYniku. Gospodarji pozor! Za?aroYalnica „!HlHIEItV<%* za-varuje po najnizji ceni prof i §kodi po to^i za gotove premije, ali pa proti menjicain. Eavnateljstvo z& slov. de2ele JANEZ JEREB Pisarna vLjabljani na starem trgu st. 155. Lastmk VIKTOR DOLENEC. Izdavatelj in za urednistvo odgovoren; ALOJZIJ VALElTINClC. - Tiskar: PATERIOLLI t Goriei.