Leto LXIV PoStnlna plafana v gofovfn! V LJubljani, v sredo, dne 23. decembra 1936 štev. 294 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 15 Din. ca inuzem-•t t o 40 Din - nedeljska izdaja celoletna 46 Din, za inn/.emalvo 120 Din Uredniitvo je f Kopitarjevi aLfa/UI S£0 VEISEC Telefoal arednlitvai dnevna alniba 209« — aočna 29*«. »94 ta SOM ček. račun: Ljab« Ijana »t 10.640 ta lO.Vtv ca inaeratei Sarajevo itv. 7565. Zagreb itv. VMJIt« Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitar* jeva 6. telefon 2V99 Izhaja vsak dan ajntraj, rasea ponedeljka la dneva po praznika Naše prijateljstvo z Anglijo Ustavna kriza v Angliji, ki se je tako srečno razvozlala z odstopom kralja Edvarda VIII. in s proglasitvijo Jurija VI. za novega vladarja angleškega imperija, je v mednarodnem življenju povzročila toliko brupa, da dva silno važna zaporedna govora zunanjega ministra Anthonyja Edena nista mogla priti zadostno do izraza. Mislimo namreč na njegov govor v Bradfordu dne 14. decembra in njegova zaključna izvajanja pred raz-stankom angleškega parlamenta dne 19. decembra. V obeh je x močnim povdarkom orisal temeljne smernice angleške zunanje politike skozi vrtince sodobnih trenj ter je postavil jasno angleško postavko sredi dogajanj, o katerih smo že menili, da bodo prepuščena samim sebi, Evropo in svet zopet strmoglavila v novo vojno kakor pred 22 leti, ko Edenov prednik sir Edvard (irey ni imel poguma, da bi bil z odločno in jasno besedo prekrižal temne račune tistih velesil, ki so računale na angleško nevtralnost, kadar bodo začele prelivati človeško kri. Angleški innanji minister je v svojih govorih Izpovedal dvoje splošnih načel angleške zunanje politike in temn dodal še čisto določeni stališči k položaju na dveh določenih evropskih področjih. Splošni načeli, od katerih se eno tiče angleške načelne nasprotnosti proti razdelitvi sveta v dva idejna bloka, drugo pa politika odločne nevtralnosti v španskih dogodkih _ nevtralnosti, ki mora služiti čim hitrejši pomiritvi iberskega polotoka — nas na tem mesto danes ne zanimata. Večjo pozornost pa hočemo obrniti defiuiciji angleške tunanje politika glede vprašanja varnosti na evropskem zapadu in v srednji Evropi. Glede evropskega zapada, to se pravi glede nespremenljivosti francosko-nemške in belgijsko-nemške meje ter njune obrambe, nam jc angleško stališče že kolikor toliko znano, ko jc Eden dne 20. novembra v Leamingtonu prvič s presenetljivo jasnostjo povedal, da bo vsa angleška oborožena sila te meje branila proti komurkoli, ki bi se hotel vanjo zaletavati, in da je to sveta obveznost, ki jo bo Anglija do zadnje črke izpolnjevala. V Bradfordu in v vvestminstrski palači je Eden to zagotovilo ponovil v še bolj slovesni obliki tako. da danes ni več nobenega dvoma o tem, da bi na primer imela Nemčija proti sebi ves britanski imperij, če bi se ji zopet zahotelo, kot leta 1914. da čez Ren ndari v sosedno Francijo, odnosno Belgijo. Edenova obljuba zadobiva zgodovinski pomen tudi zaradi okoliščin, v katerih je bila dana; samo par dni namreč po odstopu kralja Edwarda, o katerem se je šušljalo, da goji osebne simpatije do Nemčije. Večje važnosti kot jc angleško poroštvo za obrambo zapadnoevropskih meja. ki so kolikor toliko zajamčene po mednarodnih pogodbah, pod katerimi je angleški podpis, pa je pojasnilo, ki ga je Eden dal o politiki Velike Bril. nijc v srednji Evropi, kjer Anglija ni prevzela nobenih pismenih niti ustmenih jamstev in je v vsej povojni dobi nasprotno kazala popolno nezaniinanje, če žo ni naravnost po ovinkih celo dajala poguma tistim državam, ki so si stavile za cilj, da prevržejo obstoječi red, do onih držav pa, ki so se organizirale, da ga branijo, izpovedala ledeno rezervira-nost. Na veliko presenečenje Evrope je Eden najprej v Bradfordu — rahlo in tako rekoč mimo grede — potem pa v Westminstru z dobro preračunano in dobro premišljeno jasnostjo poudaril. >da hi govoril neresnico, če bi trdil, da so angleški interesi na svetu zemljepisno omejeni na gotove točke.« »Angleški mirovni interesi so svetovnega značaja ... zato mora Anglija biti budna vsak trenutek in na vseh področjih sveta. Mi so ne moremo desinteresirati na nobenem delu sveta v napačnem upanju, da ono, kar se tam dogaja, nas ne bo zadelo. Če bi so dogodilo na primer,, da bi bil obstoječi red v srednji Evropi ogrožen, bi Anglija tega ne mogla vzeti na znanje, ker je tisto mišljenje napačno, da bi mogli v miru živeti v stekleni palači na evropskem zapadu, medtem ko bi se hiša drugod, kjer so angleški mirovni interesi življenjski, podirala.« Celih 17 let torej smo morali v srednji Evropi čakati, se sami truditi, da si zgradimo obrambna sredstva, s katerimi bi mogli braniti svoje narodne hiše. se sami ozirati naokrog po prijateljstvih. na katere bi se v potrebi mogli nasloniti, ne da bi se jim morali za ceno pomoči tudi prodati Anglija, lo jc tista velesila, od katere je tudi dandanes evropski red najbolj odvisen, je molčala. Ves trud, da bi dobili za svoj obstoj tudi angleško jamstvo, bodisi z neposredno zvezo, bodisi v obliki večstranskih paktov, je bil zaman. Anglija je dosledno odklanjala vsako obveznost na našem področju. 17 let je bilo treha čakati na besedo odgovornega zunanjega ministra, za kato-rimi slutimo, akornvno niso bile za javnost izpo-vednane, čisto določena jamstva, ki sc tičejo meja držav v srednji Evropi, torej meja Male zvezo, meja naše države in držav, ki so liaše prijateljice in zaveznice. Akoravno Eden ni imenoval nobene države, akoravno ni namignil na kakšno določeno politično možnost, jc odmev njegovih besed po raznih državah, ki imajo vzrokov dovolj, da zasledujejo razvoj angleške zunanje politike, jasno pokazal, da so ga dobro razumeli. Kot poznamo trmo. s katero se je Anglija v vsej povojni dobi odmikala vsaki obveznosti v srednji in vzhodni Evropi, se moramo upravičeno vprašati, kaj neki je vplivalo na angleške držav nike. dn so se v tnki načelnem vprašanju, skoraj bi rekli izneverili svojim dosedanjim smernicam, izneverili, res a v naso korist in v naše dohro. Ne bomo šil daloč mimo resnice, čo spomnimo na V četrtek opoldne radio govor sv. očeta Vatikansko mesto c. Odpoved običajnega božičnega sprejema kardinalskega zbora pri »v. očetu je iz razumljivih razlogov povzročila v inozemstvu ploho najrazličnejših komentarjev, ki so vsi zelo črnogledi z ozirom na zdravje sv. očeta. V položaju sme izjaviti, da so takšne razlage pretirane in da sc v papeževem stanju do sedaj ni nič spremenilo, kar bi dalo povoda za strah, da se je njegova bolezen poslabšala. Od številnih bolezenskih napadov v preteklih tednih je ostalo še vnetje žil, ki že z ozirom na bolnikovo starost zahtevajo največje zdravniške nege. Sv. oče je kljub temu izrazil željo, da ostane glede sprejema kardinalskega zbora vse pri starem, todo vdal se je zdravniškim nasvetom. V papeževih predsobah seveda ne prikrivajo dejstva, da se je sv. oče vsled svoje zadnje bolezni zelo postaral, da je postal slaboten in da lahko najmanjše nerednosti povzročijo nove napade, ki bi lahko postali nevarni. Toda trenutno ni nobenega neposrednega povoda za vznemirjenje. Sv. oče opravlja svoja pismena dela in sprejema najnujnejše obiske kardinalov. Navzlic svojemu zdravstveno zrahljanemu stanju bo sv. < oče v Četrtek dne 2. decembra ob 12.30 opoldne naslovil svojo poslanico za ves svet. Njegova poslanica naj bi nadomestila običajni papežev govor, ki ga je imel pri božičnem sprejemu kardinalskega zbora. Sv. oče bo svet opozoril naj moli in dela za mir «er bo tudi podčrtal idejne zmote, ki povzročajo današnje svetovne dogodke. Verjetno je, da bo tisto misel razvijal kardinal Pacelli v večji okrožnici, ki bo izšla pozneje. Cerkev protestira proti novim nemškim zakonom o vzgoji mladine Dunaj, 22. dec. TG. »Reichpost« javlja, da je papeški nuncij ORSEN1GO obiskal zunanj. ministra Nemčije barona Neuratha in je protestiral proti najnovejšim kršitvam konkor-data od strani nemške vlade, ki je z zakonom o obveznem članstvu vse nemške mladine pri hitlerjevskih organizacijah onemogočila nadaljni obstoj katoliških mladinskih društev, ki jih je prej s svojim podpisom zajamčila v konkordatu. Opozoril t'e zunanjega ministra na neskladnost novega zatona s konkordatom ter na nevarnost, da katoliška cerkev izgubi ves vpliv na vzgojo mladine in družin, pravice, ki so ji zajamčene v konkordatu. Pri svojem protestu je papeški nuncij s povdarkom omenil člene 1, 4, 5, 21, 23. 25, in 31 ltonkor-data ter njegov zaključni protokol, ki jih je nemška vlada s številnimi uredbami in zakoni v bistvu p r e k r - Bistvo nove nemške mladinske vzgoje: poganstvo krvi.. • Dne 1. decembra je Hitler proglasil zakon, s katerim prehaja na hitlerjevske mladinske organizacije izključna pravica, da v duhu narodnega socializma in njegove države vzgaja vso nemško mladino in s katerim pade na slehernega nemškega mladega človeka obveznost, da je v tej organizaciji včlanjen. Posledice, ki jih mora ta najnovejši zakon imeti, so nedogledne. Sai zadostuje, da beremo samo člen 2. te Hitlerjeve mladinske postave, pa se bomo zavedali usodnosti tega odloka. Člen 2. pravi namreč sledeče: »Vsa nemška mladina mora dobiti svoje telesne, duhovne in moralne vzgoje — izven materne in očetove hiše ter izven šole — v organizaciji Hitlerjeve mladine in to v duhu narodnega socializma za službo v korist naroda in narodne skupnosti.« Besedilo zakona je torej popolnoma jasno. Vsa nemška mladina prehaja z njim pod nadzorstvo in vodstvo države, ki ima izključno pravico, da jo vzgaja po 6voji volji. Kaj podobnega zgodovina ne pomni od 6tarega veka, ko so Grki v Šparti skušali na podoben način vzgajati svojo mladino. Nemška mladina je pod državnim vodstvom od svojega desetega leta naprej pa do konca svoje vojaške službe. Država bo seveda tudi še potem, ko je mladina zapustila vojašnico, imela nad njo polnomočje, ker bodo mladeniči morali vstopiti v eno obstoječih organizacij, naj se imenujejo narodnosocialistična stranka, SA četniki, SS četniki, Delavska fronta in podobno. Vrhovni poveljnik nemške mladine, 29 letni Baldur von Schirach, torej nikakor ni pretiraval, ko je zastopnikom tiska izjavil, da predstavlja novi nemški mladinski zakon posebno«!, ki je zgodovina dosedaj še ne pozna. Resnično, od treh vzgojiteljev, ki imajo po naravnem pravu pravico do vzgoje: družine, vere in šole, nobene novi zakon ne spoštuje. Vsi trije so žrtvovani vsemogočni državi. Sicer pa je bilo pričakovati, da mora razvoi miselnosti v Nemčiji nekega dne dozoreli tako daleč. Pri svetovnem nazoru, kjer je človeško pleme vse, mora plemenu tudi država služiti in posamezno človeško bitje šteje samo toliko, v kolikor s tem, da služi plemenu, služi tudi šila. Papeški nuncij je omenil tudi pastirsko pismo bavarskih škofov kakor tudi razgovor med dr-! žavnim konclerjem Hitlerjem in monakovskim nad-I škofom kardinalom Faulhaberiem ter prosil zuna-I njega ministra, da opozori vlado na težke posledice pravnega, moralnega in duševnega značaja, ki jih mora kršitev konkordatnih predpisov roditi, ker bo nemško ljudstvo s takšnimi kultur-nobojnimi uredbami odtujeno stremljenjem, ki jih ista nemška vlada izpoveduje, ko hoče organizirati skupno, sklenjeno fronto proti boljševizmu. Zunanji minister von Neurath je odgovoril pa-paškemu nunciju, da bo njegove besede fionovil na inerodajnih mestih. Pri tej priliki je bilo tudi izraženo upanje, da bo v najkrajšem času nuncij Orsenigo zopet obiskal državnega kanclerja Hitlerja. državi. Na ta način postane država res vseobsegajoča in vsemogočna (totalitarna), nič ne more uiti njenemu vplivu, torej najmanj vzgoja mladine, ki bo nadaljevala pleme. Cilj vzgoje logično ne more biti nič drugega, kakor vsaditi v mladino narodnosocialistični svetovni nazor, ki zida samo na plemenu. Baldur von Schirach je v svojih govorih sicer poudarjal, da nikakor noče obnavljati starih poganskih oltarjev ter nanje posajati bradate bogove, resnično pa je vendarle, da narodni socializem uvaja novo poganstvo, poganstvo mesa, zemlje in krvi, da uvaja novo vero, za katero in v kateri hoče vzgojiti vso mladino. »Nikakor ne mislim graditi po nemških gozdovih,« je pri neki priliki dejal, »poganske oltarje in obnavljati češčenje Wotana. Hitlerjevska mladina ni nobena cerkev, toda tudi Cerkev nima ničesar opraviti s hitlerjev^ko mladino. Mladina, ki jo moram voditi, bo vzgojena v duhu »fiihrerja« za narodnosocialistično državo in to vzgojo bo sprejemala samo od mene in od onih, ki jih bom v to pooblastil.« »Fiihrerjev duh«, kaj pa je to? Berimo v Hitlerjevi knjigi »Mein Kampf«, kaj on govori o svojem »duhu«. Tam beremo: »Narodnosocialistična država, ki bo plemenska država, si mora s pomočjo primerne mladinske vzgoje zasigurati bodoče rodove, ki bodo pripravljeni na odločilne boje. Zmagal bo tisti narod, ki bo prvi začel delovati v tem pravcu.« V tem *duhu« torej bo nemška mladina odslej vzgajana ob izključitvi vsakega drugega činitelja. Posebej pa je treba podčrtati, da novi mladinski zakon uvaja razdelitev mladine v dve skupini, v eno, ki bo privilegirana, to je one, ki so prostovoljno pristopili v hitlerjevske organizacije že pred Sterotipistinja: . . . kaker hitro si šiš, da prihaja šef, zakašljajl Praktikant: Ne m rem, pravkar sem poiedel BONBON PROIZVOD: UNION, ZAGREB večtedensko bivanje našega kneza-namestnika v Londonu in če trdimo, da je treba ravno tu iskati razlago za presenetljiv in razveseljiv preokret angleške zunanje politike. Naš knez-namestnik ima po svoji vzgoji in po svojem značaju tesno prijateljske zveze z angleškim dvorom in z angleškimi vodilnimi državniki. Angleška zunanja politika sicer ni sentimentalna, toda mitno tega dejstva no more in nn gre. Sicer pn je knez-namestnik mogel tudi pokuznti na držnvo, ki se jc pod njegovim vodstvom razvila v silno močno postojanko reda, svobode in gospodarskega napredka na važnih evropskih križiščih in je v interesu Anglije same, da jo podpre, ker je tako rekoč poslanstvo Jugoslavije, da postane steber miru tako v Podonavju kakor na Balkanu, ki ju oha veže s svojimi mejami. Knez-namestnik je doprinesel dokaz, dn se tudi v krajih, ki do sedaj niso sloveli po svoji politični iiravnovešenosti in gospodarski urejenosti, z »angleškimi političnimi metodami« lahko dose- žejo zavidljivi nspehi, ki so obenem tudi pozitivna postavka v urejevanju vseevropskega sožitja, za katerega se je v imenu Anglije tako toplo zaTzel minister Eden. Če je prijateljstvo med Anglijo in Jugoslavijo — in to ravno jc treha brati iz Ede-novega govora — potrebovalo 17 let, predno se je moglo razviti v zrelo evropsko dejstvo, ki jc tem važnejše, ker se od Jugoslavije širi tudi na obe njeni zaveznici v Mali zvezi je temu vzrok pač to. dn jo tudi naša država potrebovala isto dobo, dn se jo razvila v pravno držnvo. da se je notranje in zunanjepolitično toliko utrdila in gospodarsko toliko nredila. da jo smntra Anglija, brez ozira na knkšnn čustva. Evropi potrebno v razburkanih časih, ki sc oznanjajo in ji nudi vso moralno oporo svojega imperija. Naša vlada je lahko ponosna, da bo mogla svojo zunanjepolitično bilanco leta I93A zaključiti z zavestjo, da jo v novo leto 1937 spremlja prijateljstvo angleškega imperija. I. decembrom, in ostale. V privilegirane skupine bodo sprejeti tudi novi člani, to se razume, toda izkazati se bodo morali, da so povišanja »vredni«, da so se izkazali predvsem s svojo »zvestobo, čutom za dolžnost in požrtvovalnostjo« Ta razdelitev, ki je prava izbira nn;boljših med dobrimi, bo imela velike posledice, kajti iz vrst privilegirana mladine se bodo vzgajali oni, ki bodo vodili bodočo Nemčijo. Razume se, da bodo pri tem prihajale v poštev druge okoliščine, kot telesna čistost in krepost, duševna nadarjenost, predvsem pa zvestoba narodnosocialističnemu gibanju. Najboljši med najboljšimi pa se bodo vzga ali v posebnih narod-nosocialističnih samostanih (Orden), ki jih je Hitler že ustanovil pet po raznih krajih Nemčije. Novi nemški mladinski zakon dejansko izključuje vsak vpliv krščanstva na mladino. Izrecno tega ne pove, Baldur von Schirsch je izdal tudi pomirjevalne izjave, toda praktična posledica zakona .bit ta, ki smo je navedli, da je krščanstvu, protestantskemu ravno tako kakor katoliškemu, odslej onemogočeno, da bi kakorkoli vplival na duševno rast nemške mladine. Morda je Hitler s tem zakonom hotel tudi odgovoriti na nasvete, ki sta jih dajala monakovski in kolinski nadškof. Nadaljnji obstoj katoliških mladinskih društev, v katerih se je zbirala tista nemška mladina, ki se ni hotela pustiti podjarmiti od narodnega socializma in njegove vere plemena, zemlje in države, je nemogoč. Noben član hitlerjevske organizacije ne sme pripadati kakšni drugi organizaciji, a vsi mladeniči in vse mladenke morajo obvezno biti njeni člani. Prostora za katoliško mladinsko organizacijo sedaj ni več. Malo verjetno je, da bi Hitler ali Baldur von Schirsch hotela v tem pogledu dovoliti kakšno izjemo. Pa tudi, če bi hitlerjevska mladinska organizacija še dovolila katoliškim članom, da sledijo svojim verskim zapovedim, je sožitje obeh nazorov nemogoče. Kako je namreč mogoče združiti narodno-socialistični svetovni nazor, ki — plemenski kot je — vpreže posamezno človeško bitje, da se v vsem postavi na razpolago samo prospevanju svojega plemena in plemenske države, in krščanski svetovni nazor, ki uči, da so vsa plemena, vsi narodi božjega izvora, da so torej pred Bogom in naravnim zakonom vsi enaki in enakopravni, in je zgrajen na osnovnem načelu, da je treba Človeško osebnost spoštovati, ker je človek odvisen edinole od Boga in njegovih zapovedi! Ni mogoče! Zatoreij ni čudno, če so sedaj katoliški škofje Nemčije v svojem pastirskem pismu zapisali tele besede: »Če bi se zgodilo, da bi morali izbirati med časovnim in telesnim prospevaniem svojih otrok in njihovo duševno smrtjo, verejmite, da vam bodo otroci enkrat hvaležni, da niste dovolili, da bi jih ločili od Kristusa in njegove Cerkve.« Nad Nemčijo, nad vso Nemčijo prihajajo sedaj usodne preizkušnje... Zmede na Kitajskem London, 22. decembra, b. »Dally Telegraph. poroča iz japonske luke Dairen, ki leži ob mand-žurski meji, senzacionalno vest o razvoju dogodkov na Daljne mvzhodu. Vendar pa pristavlja, da jo ie ni kontroliral in da bržkone ni resnična. Po tej vesti se je maršal Čankajšek baje sporazumel z generalom čnnsuljinom ter sprejel vse njegove pogoje. Kot glavni pogoj, ki ga je moral sprejeti, je ta, da bo kitajska centralna vlada takoj napovedala vojsko Japonski(7). čankajšek da bo izpuščen takoj na svobodo, ko bo podpisal tozadevno pogodbo. (To vest prinašamo samo po svoji časnikarski dolžnosti. Op. ured.) V dunajski vladi -zelo napeto Dunaj, 22. decembra. AA. Tukajšnji uradni krogi izjavljajo, da je bila sinočnja seja vlade zelo burna. Minister Horstenau je grozil z odstopom, če bi se zakoni o pobijanju opozicionalnih strank podaljšali za eno leto. Tako je priilo do kompromisne rešitve, ki je bila že poprej objavljena. Poleg lega je Horstenau zahteval obširno amnestijo, ki je pa Schuschnigg ni hotel sprejeti in je pristal le na tako zvano »malo« amnestijo. Pogajanja v tem vprašanju še niso zaključena. Dunajsku vremenska napoved: nobenih bistvenih izprememb. Anglija- Froncija-Italija Sporazum o Sredozemlju in o Španiji Cena: Obe priznata zasedbo Abesinije v Protiusluga: Italija nevtralna v Španiji Rim. 22. decembra. AA. DNR: Uradno s« objavlja, da sta snoči prišla k grofu Cianu angleški veleposlanik in francoski odpravnik poslov in mu sporočila, da sta njuni vladi spremenili tvoja poslaništva v Addis Abebi r generalne konzulate. Grof Ciano je izjavil svoje posebno zadovoljstvo angleškemu veleposlaniku in francoskemu odpravniku poslov. Tudi ameriška vlada je ukinila poslaništvo v Addis Abebi. To je nov dokaz za sporazum in tesno sodelovanje med tremi zapadni mi demokracijami. Havas: Priznanje etiopskega cesarstva od strani Francije in Anglije je bilo sprejeto v Rimu r. velikim zadovoljstvom. Zunanji minister grof Piano je zaprosil angleškega veleposlanika in francoskega odpravnika poslov, da naj sporočita svojima vladama hvaležnost italijanskega naroda. Listi danes sicer še nekoliko polemizirajo v vseh glavnih vprašanjih, vendar pa izražajo razumevanje. da Anglija in Francija nista mogli priznati cesarstva »de iure« ampak samo >de factoc, ker sta izpremenili Bvoji poslaništvi v Addis Abebi v generalne konzulate. Vse to bo znatno olajšalo mednarodni položaj. Prvi korak za prijateljsko sožitje med Italijo in Anglijo je torej storjen. V londonskih političnih krogih se ta sklep smatra kot najboljšo pot za obnovitev tradicljonelnega britansko-italijan-skega prijateljstva. Za Veliko Britanijo je v sedanjem trenutku mirno sožitje z Italijo največjega pomena, ker bo lahko z večjo gotovostjo računala na zaščito svojih interesov na Sredozemskem morju, ki so bili doslej ogroženi zaradi sovražnega stališča Italije. Posebno važno je za Veliko Britanijo to prijateljstvo zaradi tega, ker bodo brez dvoma vzajemna jamstva povezana tudi z vpra- i šanjem španske meščanske vojne, v kateri igra | Italija najvažnejšo vlogo zaradi bližine vojnih luk in pomorskih oporišč. Razumljivo pa je, da se bodo z druge strani vsled zbližanja Italije s Francijo in Anglijo poslabšali odnosi med Nemčijo ter omenjenimi tremi državami. Italija je torej zopet na poti, ko se je njena zunanja politika obrnila za 180 stopinj ter se je namesto na Nemčijo, naslonila na mnogo varnejšo kombinacijo, na Francijo in Veliko Britanijo. Italija ima mnogo interesov v srednji Evropi, vendar pa ne tako velikih, kakor na Sredozemskem morju, ki je temelj njenega gospodarskega livljenja, kakor je tn omenil tudi sam šef italijanske vlade Mussolini v svojem zadnjem velikem govoru. Italija je dala vsa potrebna jamstva za novo smer svoje politike tudi glede dogodkov v Španiji. Ce bi Italija tega ne storila, potem bi niti Anglija, niti Francija ne ukinili svojih poslaništev v Addis Abebi. Veliki Britaniji pa je bilo ravno na tem tudi največ ležeče, da dobi od Italije vsa potrebna jamstva glede nevmešavanja v španske zadeve, ker bo Francija 6lična jamstva o nevmešavanju z lahkoto dobila tudi od sovjetske Rusije. Ce se bo ta načrt, ki ga Je zasnoval britanski zunanji minister Eden, posrečil, potem bo odstranjena vsaka nevarnost, da se španski požar prenese na ostalo Evropo, usoda Španije pa bo prepuščena času in daljnovidnosti njenih voditeljev, da ali nadaljujejo bratomorno borbo, ali pa da najdejo nekak kompromis, ki bi rešil Španijo popolne gospodarske in finančne propasti. Pariz, 22. dec. b »L'Oeuvre« trdi. da gre tukaj za italijansko-francosko-angleškl sporazum proti vmešavanja Nemčije v špansko meščansko vojno. Isti »LOeuvre« poroča, da v Londonu vlada velika skrb zaradi tega, ker namerava Nemčija zasesti Kanarske otoke. Še druga ozadja Nemčija pokupila vso železno rudo Itali I a isce brodovna n opirališča" Anglija hoče prodajali petrolej Pariz. 22. dec. b. Tukajšnji tednik »Vendredi«, lci ga izdaja sindikat časnikarjev, objavlja nekatere zanimive podrobnosti o gospodarskih o z a d-j i h vmešavanja evropskih držav v potek državljanske vojne v Španiji. List navaja v začetku imena nekaterih najvažnejših družb, ki izkoriščajo razne rudnike železa, manganezija, bakra in svinca v španskem Maroku, ki se nahaja v rokah generala Franca. Večina teh rudnikov, ki so izredno bogati, je bila v rokah denarnih združb španske, angleške in francoske narodnosti. Za generala Franca se je takoj pojavilo vprašanje, kako oskrbovati svojo armado in kako Nemčiji odnosno Italiji plačati orožje, ki sta mu ga poslali. Ker ni bilo drugih sredstev na razpolago, se je Franco odločil, da vporabi v ta namen bogate rude, ki se nahajajo na področjih, ki jih je njegova vojska že zasedla. Tako je že dne 27. avgusta objavil dekret, ki pooblašča vlado, da sme zaseči vse rudnike, ako vojne potrebe tako zahtevajo. Proti temu dekretu niso protestirali niti Angleži, nit Francozi. Istega dne že so Francovi vojaški poveljniki stopili v stik z raznimi inozemskimi (to je nemškimi) )kupci, ki so že čakali v španskem Maroku ter jim ponudili vso izkopano rudo, pod pogojem, da takoj plačajo 60% v denarju na naslov neke londonske banke. Hitlerjeva vlada s temi pogoji ni bila zadovoljna, ker v denarju ona sploh ni mogla plačevati. Pogajanja so se nato nadaljevala med Francovimi in Hitlerjevimi zastopniki in je bil dosežen sporazum, ki je obe strani zadovoljil. Ustanovljena ie bila nova družba sHispano-jHa-rocana Limitada Carranza y Bernhardt« s sedežem v hotelu Chisma v Sevilli. V okrajšavi se družba imenuje »H I S M A«. Ta družba je dobila m o n o -p o I s k o pravico, da prodaja vse rude r S i f u , ki so bile v rokah združenih špansko-an-gleških kapitalistov. S tem ji kratkomalo pripadajo vse železne in manganeške rude. Znano je, da je firma r-Carranzac že več let zastopnica nemške ležke industrije v Španiji, med tem ko je »Bern-bardU nekdanji sotrudnik nemških tovarn Thyssen in predstavlja v Španiji sindikat nemške metalur-gične industrije, ki je bil ustanovljen že pod Hitlerjem. Hotel »Chri&ma« pa je v rokah nemškega kapitala. »Hisma« pa je istočasno tudi španski sotrudnik Rovvaka« v Berlinu, ki ima nalogo, da zbira železno rudo in železne sirovine ter jih potem deli med razne nemške železarne, ki izdelujejo orožje. »H i sma« je torej nemška ustanova, ter ima nalogo, da deluje v naslednjem smislu: 1. Razveljavijo se vso dosedanje dobaviteljske pogodbe in se oklenejo nove v smislu navodil Fran-••ovo vlade, kakor tudi v smislu želja t>Rowaka vlada padla lahko kar 24 krat dnevno. JNS metode »Slovenski narod« ne more izhajati, če ne de-nuncira, kleveta in meče blato na osebe, kt niso ljube propalemu diktatorskemu režimu. Ker na primer >Gorenjecc, glasilo kranjskih pristašev sedanje demokratično vlade, graja, da Imajo nekdanji JNS mogotci na gimnaziji v Kranju svojo strankarsko podružnico pod videzom nekakega kultur- i nega društva za gojitev unitarističnega iugoslo- ] veiistva. je »Slovenski narod« kar iz sebe in ker i nima drugih argumentov, da bi to propagando za JNS ideje na kranjski gimnaziji branil, se zateka k svojim starim ovaduškim metodam. Našim pristašem očita, da imajo mod seboj Častilce Franca Jožefa, da so svojčus ovajali dijake srbofllstva in da so proti kulturni vzajemnosti s Srhi in Hrvati ter podobne klevete, ki so polemični arzennl JNS, j s katerim streljajo njeni listi v svoje nasprotnike, ne dn hI navajali imen in dokazov. Ne da bi preiskovali dalje, v katerem taboru v Kranju in povsod drugod je bilo več častilcev cesarju Franca Jožefu in avstrijskih patrijotov, ker bi iak studii privedel naravnost do |>oraznib rezultatov za Slovenski narod« in voditelje narodonapredne slran- ke, ki so baš v »Narodu« srhofilsko mladino pred vojno ozmerjali in na javni pranger postavili — so hočemo omejiti samo na to, da noben pošteni in pravi Slovenec ni proti kulturni vzajemuoati Jugoslovanov, pač pa smo zoper vsako JNS propa gando med uče& se mladino. Taki propagandi škodljivega strankarskega naziranja bivše diktatorske klike in fašističnega nacionalizma na gimnazijah ne bi smelo biti mesta in zato dajemo popolnoma prav »Gorenjcut. Kar pa se tiče g. Šker-bca in g. dr. Sabotliyja po jugoslovanskem rodo-Ijubju daleč nadkriljujeta marsikaterega kranjskega JNS kapitana in sta obenem dobra Slovenca, ki nobenemu fantastičnemu unitarizmu na ljubo nista zatajila ljubezni do slovenske matere, zemlje in jezika. Ponesrečena prerokovanja Vest, da bo z novim letom v Zagrebu g. Vladimir Radič začel izdajati štirinajstdnevnik »Narodni val«, je nekaterim dala povod, da so se že razpisali o nekakšnih sporih, ki naj bi vladali med dr. Mačkom in družino rajnega St. Radiča. Tudi ljubljansko »Jutro« je pograbilo to kost, češ da Radičeva družina ni prav nič zadovoljna z dr. Mačkom in da hoče prav zato z obnovljenim »Narodnim valom« obnovili politične in kulturne nazore St. Radiča. Menda bi »Jutro« rado, da bi se vsi Hrvatje med seboj sprli in da bi lepega dne kdo potrkal na vrata JNS, v Belgradu centralistične, v Ljubljani federalistične, in ponudil zavezništvo. Toda iz tega še ne bo nič, kakor dokazuje današnja notica, ki jo je takim vestem posvetil »•Obzor«. Pravi, da o kakem razdoru med dr. Mačkom in družino rajnega St. Radiča ni govora in da se je Vladimir Radič, preden se ie odločil, da obnovi »Narodni val«, posvetoval z dr. Mačkom, ki mu je celo obljubil, da bo za prvo številko napisal članek. Torej bo »Narodni val« obnovljen z vednostjo, odobrenjem in v sporazumu z dr. Mačkom. Ako pa bereš včerajšnje »Jutrovo« poročilo, pa dobiš vtis, kakor da so si že vsi Hrvatje v laseh. »Jutro« je pač navajeno takih političnih skupin, v katerih se veljaki po enem mesecu spro, če ne postanejo ministri. Ljubljanski župan podaja Zupanov govor na včerajšnji občinski seji Ljubljana, 22. decembra. Danes ob 5. popoldne se je pričela seja ljubljanskega občinskega sveta, na kateri je mestni župan dr. Adlešič imel velik govor, v katerem je javnosti podajal obračun o enoletnem delu sedanje občinske uprave, ki jo vodi on. Iz njegovega govora je razvidno, da je bilo to delo ogromno in da je bilo potrebno največ žrtvovanja vseh Članov občinskega sveta, da so bile premagane velike težave, ki so bile smotrenemu komunalnemu delu na poti. Gospod župan je med drugim navajal, da je imel občinski svet v tem času 14 javnih in 9 tajnih sej. Še več sej so imeli posamezni odseki, največ gradbeni odsek, ki je imel kar 80 sej, tehnični odsek 40, drugi odseki pa nekoliko manj. Nato je gospod župan izvajal naslednje: Ko sem nastopil novo službeno mesto, sem si zadel važno nalogo, da reorganiziram tudi urado-vanje in poslovanje pri mestni občini ljubljanski, ki jo bilo često predmet upravičenih kritik. Na izvajanje discipline in službenih dolžnosti se je pričelo strogo paziti ter se s ponovnimi okrožnicami in navodili izdajajo smernice in odredbe za pravilno poslovanje. Pri tem sem našel vso podporo v mestnem svetu, polno razumevanje pa tudi pri mestnih uslužbencih. Da se uredi smotrenejše poslovanje, so se predvsem poklicali v življenje mnogi novi odbori, tako trošarinski in kontrolni odbor, odbor za ureditev starostnega zavarovanja Mestne delavske zavarovalnice, upravni odbor mestne plinarne ter upravni odbor za internat »Mladiko«. Koristnost teh sklepov se je skoro pokazala, saj so vsi ti odbori pokazali veliko inicijativnost ter so bili važna pomoč in vodilo prizadetim uradom pri njihovem poslovanju. Vs ti odbori, poleg njih pa tudi mnogo že obstoječih, tako obrtnoindustrijski, za upravo mestnih nepremičnin, za oceno nabavk, gasilski, mestne ženske realne gimnazije in kulturni so si za svoje poslovanje in poslovanje prizadetih uradov izdelali pravilnike, ki jih je sprejel in potrdil mestni svet, tako da se je v poslovanju dosegla enotnost, zlasti pa so se dale temeljne smernice in navodila za to poslovanje. V zvezi z ustanovitvijo novih odborov, pa tudi glede na splošne potrebe in hitrejše poslovanje so se izvršile potrebne reorganizacije tudi v mestnih uradih, ki naj pripravijo solidni in že preiskušeni temelj novemu statutu o organizaciji mestnih uradov, zavodov in podjetij. Tudi ta statut je že v delu, predložen je ze osnovni predlog s strani Društva uradnikov s popolno fakultetno izobrazbo, zbrana pa so tudi že materijalija k temu predlogu, lako da bomo morda že na prihodnji seji mestnega sveta mogli o tem statutu razpravljati. Med bistvenejšimi začasnimi reorganizacijami naj navedem naslednje: Ustanovljen je bil po vzorcu drugih velikih me9t poseben kontrolni urad, ki bo v smislu svojega pravilnika vodil gospodarsko, organizacijsko, kompetenčno in računsko kontrolo kot organ kontrolnega odbora. Ze iz tega samega je razvidno, kako potreben je tak urad, o katerem morem poročati, da je tudi dejansko začel poslovati. K boljšemu, hitrejšemu in smotrenejšemu poslovanju je doprinesla tudi naredba, s katero sem dosedanji samostojni eksekucijsko-policijski urad •llkitiil ter njega eksekucijske posle dodelil z večino osobja mestni finančni upravi, policijske posle £a 'bbrthemu oddelku. Tudi ta naredba je stopila ze v veljavo in se že posluje po novem ter je že rodila lepe uspehe. Nadalje se je izločil gasilski urad iz mestnega gospodarskega urada ter se podredil neposredno predsedstvu, ponovno se je zasedlo mesto tiskovnega referenta, statistični urad pa se je izločil iz kulturnega oddelka ter podredil predsedstvu, veterinarski referat se je priključil tržnemu nadzorstvu, referat internata »Mladike«, katerega sploh ni bilo, pa finančnemu referatu. Prejšnji oddelek III. se je ločil v tri samostojne pododdelke, mestni fizikat, socialni urad in tržno nadzorstvo, ter so se vodilna mesta na teh pododdelkih zasedla s strokovno usposobljenimi močmi, kar je vse prej vodil le zdravnik. Praksa je pokazala, da so bile vse te preureditve stvarno dejansko potrebne, ker so se s tem uradi po svojem smislu in nalogah smotreneje porazdelili, olajšalo in pospešilo pa se je poslovanje v vsakem pogledu. , , Ce še navedem ločitev mestnega vodovoda od mestne elektrarne kot podjetja ter njega priključitev mestnemu gradbenemu uradu, o čemur boste imeli priliko danes razpravljati in sklepati, sem v glavnem podal pregled vseh pregrupacij mestnih uradov in podjetij. _ , Zaradi popolnosti naj navedem se, da se je mestni gospodarski urad izselil iz centralnega poslopja v \Valdherrjevo hišo v Beethovnovi ulici, tako da so se mogli v glavnem poslopju razmestiti — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar iinajo vrenje v želodcu in črevih, pospešuje se temeljito či-čenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode. zaužite zjutraj na tešče Z uporabo »Franz-Joselove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se na doseza tudi boliši tek. personalni, statistični in kontrolni oddelek, razširiti pa tudi uradni prostori obrtnega oddelka. S tem je bila podana tudi možnost, da se v centralno poslopje preseli strokovna knjižnica in čitalnica, ki jo mestni uradi in mestni uslužbenci za svojo strokovno izpopolnitev ter večjo in širšo komunalno izobrazbo nujno potrebujejo. Knjižnica bo nastanjena v mestni posvetovalnici in naj postane duhovno torišče za napredek in za razvoj komunalnih problemov. Toda ne le z organizacijo uradov, tudi sicer se je skušalo poslovanje izboljšati kjer in kolikor je bilo mogoče. Ker je bilo v uradih mnogo za-stankov, sem moral odrediti deljene in povečane uradne ure, poostriti pa sem moral tudi kontrolo nad urgencami oblastev in strank, kar vse je rodilo zadovoljive uspehe. Odpravili so se nekateri zastareli administrativni nedostatki, tako glede za-beležbe v dostavnih in odpravnih knjigah, glede zamudne aprobacije, glede medsebojnega dopisovanja in občevanja med posameznimi mestnimi uradi in podjetji. S tem se je kar za več dni skrajšal postopek pri reševanju spisov, odpravila pa se je tudi zamuda časa z dostavo, mestnim vpisovanjem In podobno. Tako zboljšanje In po-spešenje poslovanja je gotovo vplivalo ugodno tudi na ljubljansko prebivalstvo in na vso, ki imajo posla z mestnimi uradi. Uvedlo se je enotno poslovanje glede evidence raznih sej, vodenja in aprobacije zapisnikov, tako da so postali zapisniki enotni in pregledni. Vsem tem reformam so mnogo doprinesle konference uradnih načelnikov, ki sem jih pričel sklicevati vsak mesec, da zaslišini o raznih tekočih splošnih zadevah mestnih uradov in podjetij mnenja in predloge njih šefov ter da se na osnovi iznešenih debat iskristalizirajo sklepi, ki so boljšemu in uspešnejšemu poslovanju teh uradov in podjetij, pa tudi strankam v korist in zadovoljstvo. Prepričan sem, da bodo vse te reforme trajne, da jih bomo mogli s pridom uporabiti v bodočem statutu in tako ustvariti vzorno organizacijo mestnih uradov, zavodov in podjetij, ki bo vzgled vsem ostalim mestom naše države. Ko podajam to poročilo in ga zaključujem, moram se s tega mesta zahvaliti vsem članom mestnega sveta za njih vzorno sodelovanje, zahvalo pa tudi mestnemu uslužbenstvu, ki z uvidevnostjo sprejema nove ukrepe in odredbe ter svoje posle vestno in redno vrši, ter želim v tem imenu vsem vesele praznike in srečno Novo leto! Zupanov govor je bil sprejet z burnim aplavzom vsega občinskega sveta. Letalska nesreča pred sodiščem nem se pa doseza tudi boljši Ogl. rog. S. br. 30474/85. Ljubljana, 22. decembra. Vsej naši javnosti je še dobro v spominu velika letalska nesreča letos julija pri Bizoviku. Tedaj so časopisi o nesreči obširno poročali ter dogodek različno komentirali. V zvezi s to nesrečo je tudi »Slovenski dom« napisal več člankov, radi katerih se je čutil prizadetega šef letalskega centra v Ljubljani g. dr. Rape. Po svojem pravnem zastopniku dr. Antonu Šviglju je vložil proti odgovornemu uredniku »Slovenskega doma« zasebno tožbo radi klevete. Danes je bila v tej tožbi razprava pred malim senatom, ki so ga tvorili predsednik g. Brelih ter prisednika dr. Kobal in Gorečan. Zasebno tožbo je zastopal na razpravi g. dr. Švigelj, obtoženega urednika »Slovenskega doma« pa je zagovarjal g. Miloš Stare. Predsednik je najprej prečital vse spise, nakar je zagovornik Stare predlagal, da se ugotovi, da obtožencu še do danes ni bil dostavljen v izvirniku ali v prepisu eden od inkriminiranih člankov in to kljub temu, da je to obtoženec izrecno poudaril že v preiskovalnem postopanju. Iz spisov, ki jih je prečital predsednik, je razvidno, da je zasebni tožilec mnenja, da gredo vsi v »Slov. domu« izne-šeni očitki na njegov račun in merijo na njegovo osebo. Nasprotno pa je obdolženec zatrjeval, da v nobenem članku tožilec ni osebno omenjen in da se tudi kritka nanaša na splošne razmere v našem letalstvu. Pisec člankov je po svoji časnikarski dolžnosti poročal vtise, ki so nastali v javnosti ter se pri tem spraševal po vzrokih nesreče, ne da bi s tem očital krivdo kaki osebi. Predsednik senata je med drugim prečital tudi pismena poročila, ki so jih sestavile razne komisije ob preiskavi. Iz teh poročil izhaja, da krivda radi nesreče ne zadene nobene osebe, marveč da jo je pripisati nesrečnemu naključju. Na dolgo in široko je nato senatu govoril o avijonih, avtomobilih .in motorjih ter o nesreči sami zasebni tožilec dr. Rape. Z ozirom na ugotovitve, da so celo potniki, med njimi posebno g. Martinčič, med vožnjo od Sušaka do Ljubljane opazili, da motorji ne delujejo v redu, je dr. Rape ogorčeno pribil, da bi moral g. Martinčič in njegovi tovariši takoj po prihodu na ljubljansko letališče pirstopiti k njemu — dr. Rapetu — ter mu povedati, kaj so opazili. Nadalje se je dr. Rape pritoževal, da niti pokojna pilot in mehanik nista vpisala v knjigo za raporte ničesar o kakem nepravilnem delovanju motorjev v času od Sušaka do Ljubljane. Nato je podrobno opisoval, kako se je po njegovem mnenju zgodila nesreča. Vsa svoja izvajanja je strnil v stavek, da je do nesreče prišlo »radi nepredvidene napake, ki jo človek kot pilot lahko napravi«. Ko je dr. Rape zaključil svoj govor s podčrtanjem svojih zaslug v našem letalstvu, je imel daljši govor njegov zastopnik g. dr. Švigelj, ki je utemeljeval opravičenost tožbe. Za njim je zavrnil nasprotna izvajanja tožen-čev branilec g. Stare, ki je dejal, da po njegovem mnenju v tej pravdi ni iskati krivcev te nesreče. Vse eno je, če nekateri pravijo, da je kriv Martinčič, da je kriv Jarošenko, ali da je kriva megla — jedro pravde je v vprašnju, ali je članek v tem okviru in pisan na tak način, kakor so bila pisana poročila v »Slov. domu«, kazniv ali ne. V smislu tiskovnega zakona je kaznivo, če kdo o nekom, ki je v smislu zakona točno označen, raz-naša neresnična dejstva. V tem primeru manjka i oseba i dejstvo, zato manjka bistveni dejanski stan za kaznivost. Že preiskovalni sodnik bi moral tožbo zavrniti, ker v tožbi ni označeno, kaj se inkriminira. Mesto, da bi tožilec od pike do pike navedel, kaj se mu zdi žaljivo, spreminja besede in ne pove do podrobnosti, kaj naj bi bilo žaljivo. G. Stare je nadaljeval: »Obdolženec je že v pismenem zagovoru poudaril, da mu je bilo znano, da se je pred dvema letoma na istem kraju zgodila nesreča. Dalje mu je bilo znano, da je tožilec imel sam nesrečo, ko se ie vozil nad Krškim-poljem in da je letalo na predvečer nesreče z veliko težavo priletelo s Sušaka — to je potrjeno s policijskim pismom. Očividci so potrdili, da motorji pri usodnem poletu niso pravilno funkcio- Rimski zid - muzej na prostem Ljubljana, 22. deccmbra. Ljubljana hrani redko zanimivost, za katero lo morejo zavidati druga mesta: ostanke pravega rimskega zidu. Ta rimski zid iz časov rimske Emone stoji na Mirju, ki je prav po tem zidu dobilo tudi svoje ime. Koren »mir« pomenja namreč v staroslovenščini, kakor sploh v indoevropej-ščini zid in naš sedanji slovenski mir pomenja v resnici mir za trdnim zidom. Z rimskim zidom v Ljubljani se ukvarja Ljubljana že kakšnih 30 let, vsaj od tedaj, odkar so ga restavrirali. Hudi spon so zaradi tega zidu nastali prav v zadnjih lettli, ko je zrastla na prej zapuščenem in močvirnem Mirju lepa kolonija okusnih vil in ko so (.orupo-va ulica, Aškerčeva cesta in druge bližnje ulice postale na mah važna prometna pota. Pojavili so se glasovi, naj bi mestna občina rimski zid sploh odpravila; toda tega načrta občina seveda ne bo izvedla. Kot rešitelj vprašanja rimskega zidu je posegel vmes mojster prof. Plečnik, ki je izdelal idealni načrt, kako naj se rimski zid ohrani, obenem pa naj bi bilo rešeno tudi prometno vprašanje. Že dosedaj je rimski zid v marsikaterem oziru preureien. Postavljena je tudi piramida iz ruševin, undaljnja dela pa bodo kmalu izvršena. Na severu rimskoga zidu bo vodila od Gorupove ulice pa do Snežniške ulice ozka pot. Pri ohra- njenem rimskem stolpu ob Snežniški ulici bo zgrajeno stopnišče, rimski stolp pa bo primerno adaptiran. Stopnišče bo napravljeno tudi v Mur-nikovi ulici, ki tako in tako ni bila nikoli namenjena za vozni promet, pač pa za pešce. — Na vzhodnem delu rimskega zidu bo napravljen majhen trg. Ob rimskem zidu bodo postavljene klo-pice. Že sedaj pa je rimski zid pokrit z rušami, ki najbolje konzervirajo staro zidovje in na katerih je zasajeno drevje. Pot za rimskim zidom bo tlakovana s pristnimi rimskimi opekami v obliki mozaika; ta tlak se bo v teku časa spremenil v gmoto, trdno kakor beton. Mojster Plečnik namerava v rimski zid prenesti tudi nekaj starinskih predmetov, kakor rimskih krst in podobnih reči iz kleti muzeja v mali mavzolej v rimskem zidu, tako dn bodo dostopne občinstvu. Park bo primerno ograjen in oddeljen od univerzitetnega sveta za poslopjem tehnike ter ga bodo mestni uslužbenci zvečer zapirali. Vsa ta dela mestne občine ne stanejo niti pare, ker jih opravljajo brezposelni, ki bi jih morala mestna občina sicer vzdrževati s podporami. Ti brezposelni so sedaj zaposleni pri gradnji šišenskega kanala in zato zaenkrat delo pri rimskem zidu počiva, nadaljevalo pa se bo takoj, ko bodo brezposelni delavci zopet na razpolago. nirali, da so strahovito ropotali in sedaj naj pride poročevalec, ki mora napisati o dogodku poročilo. Kaj naj napiše drugega, kakor to, kar je zvedel. Nazorno je nato branilec stavek za stavkom razčlenil poročila ter poudaril, da poročila ne predstavljajo za tožilca nobenih žaljivk. Senat se je nato umaknil k posvetovanju, ki je trajalo skoro tričetrt ure. Po posvetovanju je predsednik razglasil sodbo, s katero se odgovorni urednik »Slov. doma« obsoja na 200 Din denarne kazni in na plačilo materijelne odškodnine zasebnemu tožilcu v znesku 300 Din, na plačilo pov-prečnine in stroškov. Predsednik je sodbo utemeljil s tem, da v člankih za zasebnega tožilca sicer ni posameznih žaljivk, da p:i predstavlja celotno pisanje v zvezi s splošno znanim dejstvom, da je obdolženec šef ljubljanskega letalskega centra, za njega žalitev. Zastopnik obdolženca je priglasil proti sodbi pritožbo. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE - LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. Slovo ravnatelja inž. Vitolda Bishupshega iz Zagorja Zagorje, 21. decembra. Te dni odhaja v Trbovlje dosedanji rudniški ravnatelj g. inž. Biskupski Vitold, ki je bil zaradi svojih zmožnosti že pred meseci imenovan za ravnatelja trboveljskega rudniku. Štiri leta, ki jih jo preživel med nami, res niso dolga doba, toda sadovi dela, ki ga je v tem času izvršil v dobrobit vso zagorske doline, bodo ostali združeni s hvaležnostjo v srcih vsega prebivalstva. Z nezaupanjem in strahom smo ga, kakor že vsakega njegovega prednika, pred leti sprejeli med se, z ljubeznijo in hvaležnostjo se danes poslavljamo od njega. Saj se prav vsi dobro zavedamo, da je vse to izboljšanje, ki polagoma prihaja v naše Zagorje, katero jo stalo že na robu propada, največ njegova zasluga. Zopet tuli vsak dan rudniška sirena, obrata v Kisovcu in Kotredežu se širita, število zaposlenih se veča in se bo spomladi bajo še bolj pomnožilo. Prej mrki in žalostni obrazi rudarjev postajajo zopet veseli in zadovoljni, obrtniki in trgovci prihajajo do zaslužka, vse kaže, da se temni in žalostni dnevi zadnjih let umikajo boljšim in lepšim Časom. Gospod ravnatelj, ki jo sicer vesten in strog, je bil tudi pravičen in naklonjen vsakomur izmed številnih mu podrejenih, za njegov socijalni čut pa vedo zlasti ubogo rudarske matere, ki nikoli niso zaman trkalo no njegova vrata; dajal je ne da bi vedela desnica, kaj je dala levica, nikoli ni iskal hvale. Čeprav nam je to slovo težko, nas vendar veseli, da je za svoje zasluge dobil priznanje tudi s strani družbo, ki ga je postavila na tako odgovorno mesto kakršne so Trbovlje. Želimo mu tudi tam veliko uspehov in blagoslova. Na njegovo mesto prihaja inž. Kolka iz henburga, ki je že pred loti vodil obrat v Kisovcu. Ker so mu razmere med nami že nekoliko znane, upamo, da bo tudi on zastavil vse svoje moči v korist in napredek zagorske doline in zato ga ob njegovem prihodu najlepšo pozdravljamo. Akademska akcija za izpopolnitev univerze Slovenski javnosti! Naša univerza v Ljubljani je nepopolna. Manjka ji več fakultet do najvišjega, vsa področja znanstvenega življenja obsegajočega zavoda, ki predstavlja kulturno žarišče vsakemu narodu. Sedaj obstoja na naši univerzi pet fakultet: filozofska, juridična, teološka, tehniška in medicinska, ki je zopet okrnjena, ker omogoča študij le za pet semetrov, A še teh pet deloma necelot-nih fakultet nima približno odgovarjajočih prostorov. V sedanjem poslopju, ki predstavlja slovensko univerzo na pogled, se stiskata filozofska in juridična fakulteta, uradi rektorata in fakultetnih oblasti, knjižnice, seminarji, društveni lokali, ki jih predstavljajo vmesni hodniki, drugi prostori in prostorčki, v katerih je nakopičeno polno raznih objektov, omar itd., predavalnice služijo obenem za knjižnico in narobe, kakor nanese potreba. Ti že itak natrpani prostori tudi drugače ne odgovarjajo sedanjemu namenu, ker je bilo poslopje zgrajeno v čisto druge svrhe: kot deželsk.i parlament, kjer so do prevrata zborovali deželski poslanci. Zato znanstveno življenje naše kulturne institucije trpi, nima razmaha, razvoja — ker nima podlagel Sedanje skromno tehnično poslopje krije pod svojo streho sploh vse institute in oddelke tehniške fakultete, kjer predstavljajo n. pr. h idr o -tehnični institut dve do tri podstrešne sobice, dočim obstajajo po srednji Evropi monumentalni hidrotehnični laboratoriji, mladini v nenadomestljiv študijski pripomoček, gospodarstvu v korist in narodu v ponosi — Kemični institut je nastanjen v skrajne nehigijenskih prostorih — v realčnih kleteh, z vlažnimi stenami in zadohlim zrakom, kjer se bavijo slušatelji-kemiki z eksperimentalnim študijem 6—8 ur dnevno. Tu si morijo pljuča, ubijajo zdravje in revmalizem je njihov stalni spTemlievalec. Za te prostoru plačuje država letno 96.000 dinarjev najemnine — devet-desetšesttisoč dinarjev letno za revmalizem in je-tikol Ali ne bi bil lahko za ta denar zgrajen kemični institut in v nekai letih bi bila država rešena plačevanja najemnine?! Ni li to ekonomsko, zdravstvenim zahtevam ustrezajoče in humanitarno — in socialno za študirajoče in za gotovo množico delavcev, ki bi bili pri gradnji novega instituta nekaj časa zaposleni? Ne bi se dalo to čimpreje izvesti, čc so že načrti do podrobnosti izdelani in vsi stroški preračunani na skromno vsoto dveh milijonov dinariev? Kaj je to v primeri s 150 milij. dinarjev, ki jih je prejela po prevratu belgrajska univerza za zgradbe svojim fakultetam? Kaj ie to v primeri s 50—60 milij. Din, ki jih je dobila zagrebška univerza? In ljubljanska? — Odkopava «e teren za biblioteko. To je vse. Privoščimo, da ev gradi i v Belgrndu i v Zag.-ebu. Upravičeni pa smo zahtevati drobec onega deleža, ki po vaei pravici ljubljanski univerzi pripada! Videanl con-sules... in vsi oni, ki imajo pri tem kaj besede' — Rudarski inštitut začasno domuje v poslopju aečjega doma, ki ga j» pred leti v sedanjo UDorabo orepuslilo socialno ministrstvo. Zadnje čase so bili montanisti in njihovi profesorji kol na žerjavici. Vedno bliže je namreč prihajal dan, ko bi se morali premestiti na Aškerčevo cesto brez številke ali pa celo dalje. Sedaj je ta nervoznosl odstranjena, ker je delegacija akademske akcije prejšnji teden prinesla iz Belgrada zagotovilo, da smo lahko brez skrbi glede tega, kar je dosedaj na naši univerzi obstojalo. A podobna 6krb ee lahko zopet pojavi. Zato je najboljše, da rudarski institut — edini v naši državi —, ki že obstoja v Ljubljani, tudi tukaj dobi čimpreje svoje novo mesto. Mi ga iz Ljubljane ne pustimo in vsa slovenska javnost naj nas pri tem podpre! K'1'i'n i'k'a — bodoči fundament našega zdravstvenega delovanja in študija. To hočemo pa veliko, mogočno, za stoletja postavljeno — ker imamo pravico do zdravja in življenja. Ni prostora za podrobno opisovanje sedanjih razmer v ljubljanski bolnišnici. Neznosne so in — kričijo! Zahteva za kliniko, bo zahteva za naš celoten delež. Tu se borimo za naše zdravje in ne bomo odnehali. K temu se bodo morali še pridružiti ostali semestri medicinske fakultete, da bo zdravje slovenskemu narodu zasigurano. Klinika bo — vreden spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V njej bodo našli zatoči^ke in pomoč bolani trpini slovenskega ljudstva, ki bo na veke ohranil spomin na kralja Trpina - Mučenika. To so najvidnejše potrebe naše Aleksandrove univerze in še več jih je ... Slovenec — Slovenka! Prisluhni glasu mladine, združi z njenim svoj glas, zlij svojo voljo z njeno voljo, da bodo naše zahteve bučale kot največji zvon, ki doni, opominja in ne izzveni! Za naš pravični dele. Akademska akcija za izpopolnitev univerze si je stavila v svoj program, izvesti sredi zime prireditev, kjer bo zainteresirala najširšo slovensko javnost o potrebah naše univerze. Ta prireditev bo manifestacija naših upravičenih zahtev. Zato se obračamo na vse kroge našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja — s pozivom, da se nameravane prireditve v čim večjem številu udeležijo in a tem pokažejo razumevanje za teženja svoje mladine. Borimo se za fundamentalno afirmacijo našega narodnega, kulturnega in gospodarskega« življenja. Akademska akcija, v imenu slušateljev univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. NAJLEPŠA DARILA ZA BOŽIČ! Schaffhausen 1 fi Eterna ure IU /o pop. Vsakovrstni nakit Ii zlata In arabra Mestni trg 8 O.KHfmann • Ljubljana Drobne novice Odmevi mariborskega tabora JRZ Maribor, 22. decembra. Pred okrajnim sodnikom dr. AdoKoin Obra-nom se je zaključila danes dvakrat preložena zanimiva razprava, ki ima svoje ozadje v veličastnem taboru JRZ v Mariboru meseca avgusta t. 1. Profesor glasbe Lavoslav Novak je bil na omenjenem taboru med" tistimi, ki so skušali [»tek tabora v Ljudskem vrtu motiti z medklici, pa je moral, kakor nekateri drugi, v spremstvu rediteljev zapustiti zborovanje. Pri tej proceduri je baje padel proti prof. Lavoslavu Novaku klic »plačanec Moskvec. O. Novak se je čutil zaradi tega očitka užaljenega in je vložil po svojem zastopniku dr. Vekoslavu Kukovcu, ki je vodja »Slovenske ljudske fronte«, tožbo proti dipl. juristu Cirilu Zebotu zaradi klevete. G. Novak je obdolžil Cirila Že-bota. da mu je vrgel v obraz očitek »Plačanec Moskve . Vse po tožitelju predlagane priče niso mogle z gotovostjo potrditi, da bi bil Ciril Zebot tisti, ki bi bil Novaku zabrusil v obraz omenjeni očitek, dočim pa so vse priče obtoženega z gotovostjo potrdile, da so toženi Ciril Zebot sploh ni nahajal v bližini tožitelja. ko so tega reditelji odstranili z zborovališča, temveč pri vhodu, kjer je imel nalogo paziti na levičarske elemente, ki so se hoteli vtihotapiti na zborovanje. Na podlagi teh preciznih izjav prič je sodnik po govoru branilca obtoženca, odvetnika dr. Frana Pichlerja, razglasil sodbo, da se Ciril Zebot oprošča vsake krivde in kazni, prof. Lavoslav Novak pa obsodi na plačilo stroškov kazenskega postopanja in odvetniških stroškov. Samo do danes opoldne se še sprejemajo oglasi za veliko božično številko »Slovenca«, k jo prejmejo naročniki le v četrtek 3/utraj. Le krajša, neodložljiva naznanila tnore sprejeti oglasni oddelek še v prvih popoldanskih urah od 2. do 4. ure. Po 4. uri se sprejemanje brezpogojno zaključi. Cenjeneinte-resente nato prav posebno opozarjamo, ker letimo, da bi se vsak pravočasno poslužil ugodnosti, ki mu jo nudi prav posebno letošnja božična številka. Koledar • Sreda, 23. decembra: Viktorija (Zmagoslava), devica mučenica. Novi grobovi -f- Gospa Marija Stucin roj. Snoj je izdihnila svojo dušo v visoki starosti 77 let. Pokopali jo bodo v sredo ob pol dveh popoldne iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem našo sožalje! -j- Gospa Katarina Koželj roj. Zakotnik je v torek umrla v svojem stanovanju v Šiški, Jerne-jeva cesta 33. Na zadnji poti jo spremimo v četrtek ob pol treh popoldne. Naj Ji sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom naše sožalje! -f Podčetrtek. V petek, 18. decembra t 1., smo se poslovili od Motohovega očeta, posestnika in krojača v Podčetrtku. Kot soustanovnik naše gasilske čete je nad 50 let vztrajno in zvesto človekoljubno kot vnet gasilec delal in bil odlikovan z zlato zaslužno gasilsko kolajno. Lepa so bila tudi odličja njegovih drugih vrlin. Postrežljivo in ljubezniv, vedno pripravljen za pomoč je bil vsakomur. Zato je bilo tudi veliko število onih, ki so mu izkazali zadnjo čast. Bratska sosedna gasilska četa v finenem se je udeležila pogreba skoraj v polnem številu. Čast njegovemu spominu! Osebne vesli Poročila sta se v soboto 19. t. m. na Brezjah gna. Majda Kos, hčerka uradnika Zadružne gospodarske banke in g. Tone Pogačnik, solastnik tovarne kozmetičnih predmetov »Cimean« v Podnartu. Boc jima daj srečo! Zdravnik-specialist. Pri kr. banski upravi r Zagrebu je pred izpraševalno komisijo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z odličnim uspehom napravil izpit za zdravnika-spe-cialista za očesne bolezni g. dr. Ivan K oklič iz Novega mesta. Čestitamo! — Novi specialist, ki se, kakor čujemo, namerava naseliti v Mariboru, se je specializiral na univerzitetni kliniki prof. dr. Botterija in univ. docenta dr. HOhna v Zagrebu, kakor tudi na univerzi v Pragi. Moderen način pranja jc pranje s pralnim praškom PERION Uporabljajte ga in Vaše peri o bo hitreie in lepo oprano. — »Vzajemnost«, druitvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima v sredo 30. decembra 1936 ob pol H v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. 'či tanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poroči .i nadzorstva. 5. Odobritev letnega računa. H. Volitev odbora. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ce bi tu občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila navzočih članov uo bil sklepčen, se bo z ozirom na § 8 društvenih pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru drug ohčni zbor. ki more veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor. — II. mednarodne smuške tekme skavtov od januarja 1S37 v Marlaiellu. V znanem avstrijskem mostu Mariazell, ki slovi kot znani romarski kraj bodo od 4. do U. januarja 1037 II. mednarodne smuške tekme skavtov, za katere vla- da veliko zanimanje ne samo med vrstami skavtov samih, temveč tudi med drugo športno publiko. Ob tej priliki veljajo za udeležence posebne olajšave in ugodnosti. Vse nadaljnje informacije, vozne karte, šilingi pri Putniku, Maribor, Aleksandrova 35; tel. 21-22. — Božična številka »Straže v viharja« Jc izšla bogato okrašena s slikami z naslednjo vsebino: Mir ljudem na zemlji — Fronta Moskve — Cerkev in država — Ne samo, ampak tudi — Nedolžni otročiči — Komunizem v Jugoslaviji — Poglavja iz zgodovine nafte — Chatolic Trutb Society — Španske cvetke — Francija v številkah — Za našo bolnišnico — Za našo univerzo — Molitev h Kristusu Delavcu — Ocena knjižice »Cilji in pota KDM« — Poloni slovenskega liberalizma — Križi in težave — Dva kongresa — Rdeče predmestje — S študentovsko palico po Bell Krajini — Sovjetske šole po sovjetskih vesteh — iu razna poročila. — Naročnikom smo priložili položnice in jih prosimo, naj vsaj ob novem letu poravnajo naročnino. Kdor more, naj še kaj primakne za naš .»Tiskovni sklade. Uredništvo in uprava. — Pri zaprtju, motnjah v prebnvl vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-.lo-sef grenčice«. — Konec gospodinjskega tečaja v Bohinju. Boh. Bistrica: V nedeljo 20. t. m. se je zaključil z razstavo skoro trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je priredila Slov. kršč. ženska zveza in vodila z vso požrtvovalnostjo ln ljubeznijo gdč. Albina Koščakova. Tečaj je bil v hotelu »Triglav«, ki ima zelo lepe prostore. Razstavni prostor, ki je bil okrašen z zelenjem, zlasti z belimi In rdečimi nageljni, je bil poln najlepših reči. Mize so se šibile raznega peciva, bonbonov, keksov in tort. Ugajale so različne vezenine z narodnimi motivi in druga ročna dela. Pregledovali smo zvezke tečajnic ter se čudili, kako se morejo dekleta toliko naučiti v tem kratkem času. Zvečer je bil slavnostni banket. Povabljenih je bilo 36 gostov. Gosp. inž. Sodja Joža je kot pokrovitelj pozdravil goste z iskrenimi besedami, zlasti g. okrajnega načelnika dr. Vrečarja, ki je s svojo navzočnostjo počastil banket, gozdarskega svetnika inž. Rejca z gospo, dalje župnijsko duhovščino, g. župana Rozmana s soprogo in druge. Gostje, zlasti gojenke, so priredili velike ovacije g. ministru dr. Korošcu, ko so zvedele, da jim je naklonil velikodušen dar. Najlepša hvala! Ob veselem razpoloženju je večer hitro minil. — Olajšave za jugoslovansko avtomobiliste na Nemškem. Kakor nam sporoča nemški konzulat v Zagrebu, so dovoljene na Nemškem velike olajšave za tujce, ki prihajajo v Nemčijo z avtomobili. Te olajšave bodo stopile v veljavo dne 1. januarja 1937 ter so že bile objavljene z naredbo državnega prometnega ministra 12. novembra leta 1906. Po tej naredbi so vsa tujezemska vozila, na katerih je pritrjen poleg domačih spoznavalnib znakov (prometnih tablic) tudi znak narodnosti, oproščena dolžnosti, da bi morala pritrditi tudi nemški spo-znavalni znak. To velja brez ozira na to, ali ta vozila prihajajo v Nemčijo z mednarodno izkaznico (triptikom) ali pa s svojo domačo. Tujezemske domače legitimacije za tuja vozila, katera so pisana v tujem jeziku, morajo kakor doslej biti opremljena z nemškim prevodom. Lovci In športniki, nabavite si klobuke m čepice v najsolidnejši izdelavi pri Hirho Dogafaj, L|ubl|ona,Slart trg 14 — Avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanje vozila ali pa nezadostno poznanje policijsko-vamostnih predpisov cestnega reda in avtoprometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te nedostatke v strokovnih šoferskih šolah in praktičnih tečajih. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite pa pripada naloga, da izbere sposobne, praktične in trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Stolfe: Šofer in samo-vozač. To je priročna knjigo o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki ponazorujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 Din. Izšla jc v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. 1928. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in sa 1110 voza čem. — Najbolje in poceni se oblefete pri Presker-ju, Sv. Petra c. 14 v Ljubljani. KUDtlJtC Ptttrltkov« bonbone Z^ __w Petričkovo čajno pecivo MBOZIC PatrlCkov sadm kruh (tuetzenorot) in razne prvovrstne Petrlikove slaščice Sveže in iino blago, solidne cene! SlaStilarna PETHIŽEK - Aleksandrova c. 6 — Vremenska napoved. Evropa: Val hladnega zraka se vzdržuje nad srednjo in južno Evropo. Nad celim kontinentom hladno vreme. Topli val je nad severno polovico Evrope. — Jugoslavija: Vedro na Primorju in v vardarski banovini. V dolinah rek oblačno in megleno. Mraz povsod. Najnižja temperatura je bila zabeležena v Caribrodii minus dovet, najvišja pa v Omišlju 15 stopinj. — Napoved zo 23. t. m.: Oblačno in megleno v vsej državi, ker smo pod vtisom vremenskih razmer na Panonskem nižavju in na Črnemu morju. Vedro samo v Primorju in v var-darski banovini. — Zahvala. Prostovoljna gasiilaka četa v Mokronogu mi tam |k>tom nadtoplftjn /.obvoljiije gosp. Kalinu Silv I u, tovarnarju v Mokronogu, zn velikodušen dar, ki ga Jo blagovolil podariti ob priliki velikega požara, dno 5 decembra 1936 tor je s tem pokav.al veliko naklonjenost, k! jo goji niuprinn r.elokupnomu gasilstvu. Sneberje-Zadobrovn. Dramatični odsok »Povekega društva- vprlzori dne 26 t. m. na praz.nlk »v. Slefamn l<>. Pojtonelovn ljudsko igro s poljem v 5 dejanjih lOderuStvo in dobrota«. Vstopnico so v prodprodnji pri tov. AvIHSu. Vabimo. Trbovlje »Glavni dohiiek« — veseloigro — uprizorijo na Štefanovo popoldne v Društvenem domu. Nov oder je zgradil podjetni gostilničar in trgovec pri Sv Katarini g. Bauorhoim. Prvo iuro na tem odru — »Dve nevesti« — bo igral odsek našega prosvetnega društva prlhodnio nedeljo popoldne. PARFUMERIJA IM SPECIJALNA TRGOVINA RAZNIM DARIL v novi Frančiškanski pasaži * Oglejte si nale božične izložbe! GRISOGONO d. Z O. z. Ljubljana 1 Trgovine bodo oa splošno željo zaprte ves dan 25., 20. in 27. t. m. Občinstvo zaradi tega naprošamo, du si pravočasno nabavi življenjske potrebščine, zlasti špecerijsko in delikatesno blago. Združenje trgovcev. I »Eno leto komunalnega dela«. Na ta članek, ki je bil priobčen v »Slovencu« 20. t. m., nam je bivši župan g. dr Vladimir Ravnihar poslal daljše pojasnilo, želeč, da bi to priobčili, da ne bi kdo članka, ki je bil dobro mišljen, ne obračal nanj in na njegovo poslovanje, ko je bil on župan ljub-ljanskL Ker v članku nikjer ni bilo gospodu bivšemu županu kaj očitano, kar tudi sam pravi v svojem spremnem pismu, zato mislimo, da bo dovolj, ako kratko ugotovimo, da vsebina tistega članka nikakor ni bila adresirnna nanj ter zaradi tega odpade vsakršna potreba kaj popravljati nas članek, ki je bil docela objektiven in stvaren. V korektnost županovanja g. dr. Vladimirja Rav-niharja nikdar ni nihč« dvomil. 1 Vlom v Jesihovo sttfjniro. V noči na včeraj je neznan vlomilec vlomil v stojnico mesarskega mojstra g. Alojzija Jesiha na živilskem trgu. Vlomilec je odnesel okoli 30 kg slanine, več klobas in okoli 10 kg masti. Jesih trpi okoli 800 Din škode. Vlomilec je očitno iz vrst neštetih postopačev, ki se klatijo po trgu In preže na priliko, kje bi kaj »postrani zaslužili«. Na ljubljanskem živilskem trgu je vsekakor potrebno ostrejše policijsko nadzorstvo. Raznovrstne fine narezfce neslane šunke, salame, sir. sardine, paštete. likerje, odprta vina kakor tudi v steklenicah nudi najceneje deiihatesa JANC, Židovska ulica 1 Vlom v Vodmatu. Berta Blažena iz Vodmata je te dni naznanila policiji, da je nekdo vlomil v njeno stanovanje ter ukradel iz nočne omarice 3400 Din. Policija je aretirala 22 letnega mehanika Franca K., ki je postal sumljiv zato. ker je na debelo razmetaval v nočnih lokalih denar in ki so mu bile znane razmere pri Blaženovi. Pri njem so našli še 1800 Din denarja. Policija je fanta že izročila sodišču. Darilo za Boiii . . . praktičen, soliden in cenen rokodelski izdelek, I Ponesrečenci v ljubljanski bolnišnici. Na svojem domu v Kolezijski ulici 4 je padel 19 letni pekovski pomočnik Ivan Ogorevc tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Na Vodovodni cesti 63 je padel in se poškodoval na glavi triletni bru-sačev sinček Adolf Lindič. — Patrona je v rokah eksplodirala 22 lelnemu posestnikovemu sinu Ivanu Jančarju v vasi Vnajnarje pri Trebeljevem. Jančarju je rnztrgalo levo roko. — Ko je kopal ilovico za opeko, je zasulo 19 letnega hlapca Janeza Izdo v Poljanah nad Škofjo Loko. Izdi je zlomilo desno nogo. — Med dolom sc je v rovu vsekal v desno roko 33 letni rudar Franc Mnrkovič. 1 Namočena polenovka S. r. Khom. Miklošičeva c. 8. 1 Prosvetno društvo Trnovo vljudno vabi vse članice in člane Prosvetnega društva, ki imajo veselje in resno voljo do igranja ter članico in člane Trnovskega ogra na prvi dramalski sestanek v sredo 23. decembra ob 8 zvečer v društvenem domu. Strnimo naše vrste v organizirano skupnost tudi na dramatsko-prosvetnom pol ju I Zato še enkrat: pridite polnoštevilno vsi prijatelji dramatike! — Odbor. 1 Aočuo službo Imajo lekarni': mr. Baiknrčlč, Sv. Ja.kolm trg 0; mr. Kamor. Miklošičeva oo*ta 3) im mir. (JartiiM, Moste. 1 Cerkveni pevski sbor is Viča priredi na Štefanovo 26. t ni, ob 20.15 zvočar na fta premiera melodične ln Mubavno operet« »Visokost pleše«. V soboto 26. deoemhra jc ob 15 Baron Troniki, avečer oh 20 p» «Clgan«kl prlimaš«. V nodeiio. 27. dr. cembra jo popold.no ob 15 'Pohujšanje v dojlni šeniflor-janski-, zvečer pa «VIw>kost plc&K. Ptuj Za boiič kupim nekaj v Cirilo vi I Ptujska sadjarska itt vrtnarska podruinica ima svoj dvanajsti rodni občni sbor dne 3. jaiiiarja 1S37 ob 9 liri predalniku M. Br«nči6u po običajiioui duov-nora redu. Po občnem sboru je poučno prodrovumje g. ra™. Josipa Priola lsi Maribora o novodobnem sadjarstvu im mariborski Kadili razstavi. Celje c Kino Metropol. Danes ob 18.15 iii 30.30 »Življenje in igrat in zvočni tednik. c Oglase za božično številko »Slovenca« sprejema »Slovenčeva« podružnica v Celju danes do 12. opoldne. -- Prav tako prosimo vse cenjene inserente, ki hočejo imeti v novoletni številki oglas, da ga čimprej oddajo v naši podružnici, da bo mogoče ustreči vsem morebitnim željam. e Božifnica na okoliški deški narodni soli v Celju je tudi letos prav lepo uspela. 180 otrok je bilo obdarovanih s čevlji, suknom in perilom. K akciji, da eo mogli biti za božič obdarovani najrevnejši učenci, so prispevali: kr. banska uprava v Ljubljani, ki je poslala sukna in flanele, celjska mestna občina 2500 Din, tvrdka Westen 1000 Din in drugi blagi dobrotniki, ki so nabrali skupaj v denarju 2300 Din, tako da je bilo nabranega skupaj 5800 Din gotovine. Šolsko upraviteljstvo se v imenu uboge doce prav prisrčno zahvaljuje vsem darovalcem za toliko ljubezen, ki je tudi našim revčkom pripravila nekaj božičnega zadovoljstva. c Dar za Podporno društvo na realni gimnaziji. Učiteljski zbor na drž. rudarski šoli v Celju ie daroval na mesto venca na krsto gdč. Nade Košutnikove Podpornemu društvu na drž. realni gimnaziji v Celju 100 Din. c Drsališče v mestnem parku odprta. Od danes naprej je odprto v mestnem parku drsališče. Zvečer bo drsališče razsvetljeno. c Umrla jc v bolnišnici 38 letna žena delavca Zinšek Frančiška iz St. Janža pri Tebarjih. Naj v mini počival c Zopet železniška nesreča. V ponedeljek zvečer je na postaji v Laškem čakal na vlak, ki vozi okrog 8. proti Zidanom mostu, 35 letni fotograf Stanko Vajs iz Trbovelj. Ko je pripeljal vlak, je zadel Vajs« z blatnikom in ga vrgel vstran. Vajs si je prebil lobanjo, ima pa tudi težke poškodbe po vsem telesu. Z rešilnim avtom celjske reševalne postaje je bil prepeljan v celjsko bolnišnico. c Trojčke je rodila žena dninarja Kolar Marija v Drobnem dolu pri Št. Rupertu und Laškim. Otroci so zdravi in krepiti fantki. Mali se počuti prav dobro. Ker pa je pri hiši velika rovKina, mož je namreč že precoj časa brez dela, se prosijo blaga srca, da bi priskočila omenjeni družini na pomoč. Prispevke, bodisi v živilih, v denarju ali perilu, sprejema Zdravstveni dom v Celju. 70.000 Din žrtvoval za ponarejevalce denarja Maribor, 22. decembra. Preiskava o radvanjski ponarejevalski aferi prinaša n« dan vodno bolj zanimive podrobnosti. Posebna žrtov prevejanih ponarejevalcev je bil posestnik Franc Oreif iz Spodnjih Hoč, ki je preiskovalnemu sodniku pripovedoval, koliko je žrtvoval s podpiranjem ponarejevalcev. Greif je izjavil, da je leta 1935 prišel k njemu brat glasovi-tega ponarejevalca .lurila Potočnik« Gašper Potočnik ter mu je dejal, da se je naučil pri svojem bratu ponarejati bankovce. Pregovoril je Greifa, da mu je dal denar za nabavo potrebnega fotografskega aparata in ostalih priprav za ponarejanje. Gašper Potočnik se je mudil potem pri Greifu več mesecev in i-ponnrejak denar na tu način ,da je fotografiral lisočdinarske in slodinar-ske bankovce. Prenos s plošče na pupir pa se mu nikakor ni hotel posrečiti. V teku svojoau bivanja Je Potočnik izmamil od Greifa 40.000 din, nazadnje pa je brez uspeha odšel. Greifa pa tudi to nI izučilo ter je letos zopet nasedel Medvedu in Rupniku in jima izročil 30.000 din, da sla si nabavila materijal za ponarejanje. Vsa ta zgodba je stala Greifa okrog 70 tisočakov, prinesla pa mu je — zanor. f Scuutcoe _ * svetijo-rva adejn mtuf L di-fK lt'*' j Red v mestnih financah! Na seji občinskega sveta ljubljanskega dne 22, embra je poročal o finančnem gospodarstvu mestne ob&ine ljubljanske sam župan g. dr. J. A die- S šič. Iz njegovega poročila posnemamo najznačilnejše odstavke, ki jasno kažejo, kako velik korak k sanaciji občinskih financ je napravila letos nova občinska uprava. Proračun mestne občine ljubljanske za 1936-37 je znašal v dohodkih 103.589.542 Din in ravnoto-liko v izdatkih. Ta izredno veliki proračun je bil diktiran po izrednih razmerah, saj je bil imenovan sanacijski proračun. Po črtanju vseh nepotrebnih izdatkov, po znižanju obrestne mere v Mestni hranilnici in po občutnem znižanju plač občinskim nameščencem je preostalo v predlogu proračuna še 12 in pol milijona Din primanjkljaja, katerega je občinski svet pokril z zvišanjem občinskih davščin v precejšnji meri, ker ni bilo drugega izhoda. Z novim proračunom je imela mestna občina velike težave tudi v Belgradu, kjer so nekatere postavke močno korigirali. Vedeli smo, da je treba proračun izvrševati varčno in kolikor mogoče solidno. Vsak poskus irekoračenja dovoljenih kreditov smo onemogočili, ■vojčas so namreč posamezni oddelki in uradi enostavno oddali nabave, naročali potrebščine, potem pa postavili finančni odbor pred problem, kako dobiti kritje. Da se to onemogoči, je bil predpisan x novim proračunskim letom obvezen kontrolnik angažiranih kreditov. Sedaj je absolutno onemogočeno, da bi mogel še kdorkoli nabaviti potrebščine brez kritja v proračunu in šele sedaj se je pričevalo varčevati. Po novem proračunu je imela plačati občina 1. aprila 1936 še raznih dolžnih anuitet po prejšnjih proračunih za 6.9 milj. Din, ker so že tekle zamudne obresti. V tem položaju je občina raje ves svoj denar, ki H ie pritekal, porabila za likvidacijo navedenih obvez ter plačala one dolgove, ki so bili obremnjeni z visoko obrestno mero ali z drugimi nepotrebnimi stranskimi dajatvami Pri tem se je seveda tudi pogajala z upniki in je občina vselej s takimi sporazumi nekaj prihranila. Ozirali pa smo se v prvi vrsti na male obrtnike iz priključenih občin, katerim smo že v prvih mesecih plačali večino njihovih računov. Posebno skrb je mestna občina posvetila vprašanju neplačanih anuitet. Ogromni zaostanki n« anuitetah iz prejšnjih let in vsak mesec n« novo zapadle anuitete so bile naš« največja skrb. Kljub temu, da je bil plačilni program mesta Ljubljane po vsem tem naravnost ogromen, lahko trdim danes, da je občina izvršila ž« večji del svojega proračunskega programa. Plačila raznih del in dobav za »staro« Ljubljano iz prejšnjih let (brerz dolžnih anuitet) presegajo vsoto 2.5 milj. Din, Sele letos so bili n. pr. plačani tramvajski vozovi iz Opatije, za katere je občina najela kratkoročno menično posojilo za 350 tisoč dinarjev. Plačani so tudi skoraj vsi dolgovi, izvirajoči iz gradnje Trg. akademije, poravnan je dolg na pisarniških potrebščinah ter dolg na železu za bežigrajsko šolo itd. »Stara« Ljubljana se je poleg tega očistila tudi vseh dolžnih anuitet iz prejšnjih let, v koljkor so ta zadevala mestni zaklad in večino mestnih podjetij. Plačalo se je na račun 4.6 milj. Din, torej anuitet na dolgu pred 1. aprilom 1936. Posebna zadev* je vprašanje dolžnih anuitet tramvaja, ki zaenkrat še ni rešena, pa bo — upati je — kmalu prišlo do novega plačilnega načrta med vsetni v poštev prihajajočimi faktorji« Najlepše in najtrajnejše božično darilo je ura znamke: nami Dalje je bilo izplačanih lz mestnega proračuna za Zg. Slško raznih dolgov za 0.4, za Vič 0.6 in Moste 1.3 milij. din. Poleg teh izkazanih plaCil smo porabili tudi za obveznosti teh občin tudi vse dohodke teh občin, ki so se nabrali v dobi njih llkvidaciaje v skupnem znesku nad 0.42 milij. din. Občina jo v redu in brez zamude plačala svoje anuitete pri denarnih zavodih. Pri Mestni hranilnici pa je najprej plačala dolžne anuitete iz prejšnjih let, polagoma pa je občina plačala tudi ostale anuitote in novembra je plačala občina v celoti dne t. oktobra zapadle anuitete. Tako smo na tekočih anuitetah plačali samo Mestni hranilnici v gotovini 7.4 milij. din in s tem prvikrat v dobi zadnjih štirih let spravili v red našo anuitetno službo. Danes ni več nobene pritožbe glede slabega izplačevanja računov, nasprotno prihajajo neštetokrat priznanja mestnega poslovanja in likvidi-ranja računov. Zaupanje je v občino silno naraslo, kar se pozna tudi seveda pri licitacijah občine. S fakturami napram občini računajo pridobitni kropi kot z gotovino. Zato jo postala ljubljanska občina in njena finančna služba deležna soglasnega priznanja. Glede dohodkov je dejal g. župan, da prihajajo normalno in je davčna morala naravnost zgledna. Prebivalstvo čuti, da je nastala na magistratu v vsakem oziru uspela iu hvalevredna remedura. Že davno Izgubljeno zaupanje v gospodarstvo mestne občine se je zopet povrnilo. Letos je občina zaključila 5 velikih finančnih transakcij: 5 milij. posojilo za bežigrajsko šolo, 0.6 milij. kratkoročnega posojila, s katerim se je plačala neka zasebna terjatev napram mestni plinarni, 30 in 30 milij. posojil za mestno hranilnico, 1.72 milij. posojila (brezobrestnega) za povečanje Delavskega doma in končno je bila nazadnje dosežena načelna odobritev 2 milij. posojila za gradnjo mrliške veže v Ljubljani. Poleg vsega tega je omeniti še, da je mestna občina skušala zmanjšati breme svoje obrestne mere pri že obstoječih posojilih. Poštna hranilnica, Drz. hip. banka in mestna hranilnica so znižali obrestno mero in je bilo doseženih tako več prihrankov. Proračun anuitet, katere mora plačevati mestni zaklad, se bo za to gotovo zmanjšal. S priključitvijo eksekucijskega urada finančni upravi se je dosegla velika olajšava in priroč-nejše poslovanje s strankami. Nadalje je bilo letos ugodno rešeno nešteto prošenj za dovolitev olajšav pri plačevanju dajatev. Finančno gospodarstvo mestne občine se vrši tako kot si more to želeti vsak pošten in dober meščan. Občinski denar se ne zapravlja, temveč sc z njim varčuje, hrani, pazi ter gospodari kar najbolj previdno. V tej smeri bomo skušali nadaljevati naše gospodarstvo in ob zaključku proračunskega leta pokazati naše delo s pozitivnim obračunom. Stanje mestne blagajne Ljubljana, 23. decembra. Na današnji seji mestnega občinskega sveta je podal g. prof. Karel Dermastija naslednje poročilo o stanju mestne blagajne: Po § 121 zakona o mestnih občinah mora mestni občinski svet po svojih odposlancih, ki so njegovi člani, dvakrat na leto pregledati stanje mestne blagajne in ga primerjati s knjigami in listinami. Te[ zahtevi zakona do sedaj občina ni ustrezala in ze 9 let blagajna ni bila pregledana. Sedanji mestni svet pa je na svoji seji od 23. oktobra 1936 imenoval za svoja odposlanca občinska svetnika prof. Karla Dermastijo in ravnatelja Antona Gerziniča. Ta dva sta pregledala občinsko blagajno dne 2. decembra 198(5 ter ugotovila, da so postavke in zaključki dnevnikov, odnosno zbiralnikov popolnoma krijejo z dejanskim stanjem v blagajni. Blagajniško stanje tega dne je bilo: 17 milijonov 290.378.89 Din in sicer je bilo gotovine 236.499.72 Din, vloge pri PoStni hran. 707.135.90 Din, žiro pri Mestni hranilnici in Banovinski lira- nilniei 678.210.88 Din, začasni dohodek po poštnih nakaznicah in drugače 18.858.70 Din, depoziti 15,564.672.24 Din, kar da skupno prvo navedeno vsolo. Pregledani so bili depoziti, ki se shranjujejo v posebnih prostorih v železnih blagajnah ter so bile ugotovljene številke, ki popolnoma soglašajo. Ugotovljeno vknjiženo blagajniško stanje se torej popolnoma ujema s saldom blagajn in zato poročevalec predlaga, da sprejme občinski svet to na-znanje. Občinski svet je lo storil soglasno. ★ Tiskovine sa dolgove pri Agrarni banki. Vse zadružne zveze, zadruge in bančni zavodi obveščajo, da so tiskovine v slovenščini, potrebne za prijavo terjatev Privilegirani agrarni banki v zvezi uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov od 25. septembra t. L, gotove in se dobe proti plačilu v gotovini pri podružnici Privilegirane agrarne banko v Ljubljani, Gajeva ulica št. l/III (Nebotičnik). Zadruge, članice zvez, naročajo tiskovine preko svojih zvez. Zadruge pa, ki niso včlanjene v nobeni zvezi, ter bančni zavodi naročajo potrebno količino tiskovin pri banki neposredno. (Iz podruužnice Privilegirane agrarne banke v Ljubljani.) Uvoz kolofonije. Ker je nemogoče pokriti vso potrebo kolofonije iz klirinških držav, je sklenjla Narodna banka dajati odobritve za uvoz neposredno iz neklirinškib držav, za plačilo z devizami ali event, skozi avstrijski kliring. Borza Dne 22. decembra. Denar V zasebnem kliringu je danes beležil angleški funt v Ljubljani 239—239.25, v Zagrebu pa ie narastel na 288.3750-280.9750, v Belgradu pa na 238.20-239.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal neizpre-menjen na 8.31—8.41, v Belgradu na 8.27 —8.37, v Zagrebu pa je malenkostno popustil na 8.2650 do 8.3660. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.15-31.85, v Belgradu 81.25—31.95. Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu in Belgradu po 2.50. Nemški čeki so v LJubljani popustili ria 13.30 do 13.50, v Zagrebu malenkostno na 13.29—13.49, nadalje so beležili za sredo januarja 13.25- 13.45, za sredo februarja pa 13.20—13.40. V Belgradu so beležili 13.2494—13.4494. Ljubljana. — Tečaji Amsterdam 100 bol. gold. . . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 bela..... Curih 100 frankov..... London 1 funt....... Newyork 1C0 dolarjev . . . Pariz 100 frankov . , . . Praga 100 kron..... Trst 100 lir........ s primom. 287516 2889.76 1743.03—1756.91 782.95- 738.01 966.45—1003.52 212.56- 214.62 4804.76-4341.07 202.40- 203.83 152.38— 153.44 227.70- 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,549.307 Din. Promet na belgrajski borzi Je znašal 972.000 dinarjev. Curih. Belgrad 10, Pariz 20.31, London 21.857, i Newyork 485.125, Bruselj 73.55, Milan 22.925, Am-I sterdam 238.25, Berlin 175, Dunaj 79.75 (81.80), i Slockbolm 110.15, Oslo 107.35, Praga 15.29, VarSa-i va 82, Budimpešta 85.75, Atene 8.90, Carigrad | 3.45, Bukarešta 325. Ilelsingfors 9.42, Buenos-Aires 1.3275, Kopenhagen 96.35. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 84—86, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 375- 377, begi. obv. 60 70, 8% Bler. pos. 86 87, 7% Bler. pos. 76-77, 7% pos. DIIB 89—91, Trboveljska 210-220. Zagreb. Drž papirji: 7% invest. pos. 83—84 (83.75), agrarji 50—51.50, vojna škoda promptna 375.50 376.50 (376), begi obv. 69-69.75, dalm. agrarji 65.50-66 50. H% Bler. pos. 86 87, 7% Bler. pos. 76—77, 7% stab. pos. 86 bi. — Delnice: Narodna banka 7000—7100 (7C60), Priv. agr. banka 193—196 (195), Trboveljska 220 bi., Osj. livar- na 150 den., Isis 15 den.. Danica 45 den., Gutmann 60- 53 (50), Osj. sladk. tov 145-150. Sladk lov. Bečkerek HflO den., NaŠice l<(0 dan., Dubrovnika 250 den., Jadr. plov. 350—380, Oceania '200 den. Belgrad. Drz. papirji: Agrarji 50.50 bi., vojna škoda promptna 376—876.50 (376), begi. obvoz. «9.50- 69.60 (69.50); 07.25-67.50), 7% Mor. pov 76—76.75 (76.50), 7% pos. DHB 91.23-93, 7% stab. posojilo Rt.80—85 (85). - Delnice: Narodna banka 7000 bi., Priv. agr. banka 193.50-194.50 (194). Dunaj. Pri živahnem prometu je bil« danes tendenca na dunajski borzi prav čvrsta. V kulisi so posebno narasle obligacije Donavsko-savsko-jadransko In Trboveljska, le malokaterl papirji p« ao nazadovali. Tudi naložbeni trg je bil živahen. Beležili so (v oklepajih prejšnji tečaji): Dona vsko-savsko-jadranska železnica obligacije 72.75 (71.55). Delnice: Narodna banka 176 (176), Donavsko-savsko-jadranska 18 (18), Ferdinandova sev. železnica 1.106, Siemens-Schiickert 160.2K (160.60), Steweag 31 (30.20), Magneait 92.50 (91.60) Trboveljska 26.95 (26.25), Alpine 88 (37.70), Steyer-Daimler-Pucb 2Sj4 (282.50). Žitni trg Novi Sad. Vse neizprem. Tendonca neizprem. Promet srednji. Sombor. Borza zaprta do 29. decembra. Živina Dunajski prašičji sejem "J3. decembra. Pripeljanih je bilo 5647 špeharjev ln 5184 pršutarjev, skupno 10.831 glav od tega iz Avstrije 3.990, iz inozemstva pa 7.432. Cene so bile naslednje v šilingih za kg žive teže: I. špeharji 1.63-1.61, srednjetežki špeharji 1.56-1.62, stari 1.40-1.56, kmečki 1.57—1.65, križani 1.58—1.68, pršutarji 1.48—1.70. V primeri s prejšnjim sejmom so cene špeharjev v začetku narasle za 5 grošev, proti koncu sejma so bile š"? vedno za 3 groše višje kot pretekli teden. Prima madjarski veleposestniški špeharji so dosegli slabe cene prejšnjega tedna, srednjetežki veleposestniški špeharji pa so narasli za 3 groše. Promet Je bil živahen. Cerkvena glasba v Ljubljani Cerkev sv. Jožela. Ha« 34. deoembra o polno«! m-, ma*«. pri kateri s« porjo sledeče božič-nc poam-l: 1. Božiiiua maJa (neznan aklad»t©U). i. RadnJ, Alovok moj. zložil L. Cvek. J. Gl«j, zvezdico hožle, zložil L. Bolar. 1. Zve. lirtar nam sn jn rodil, z-ložU A. Vavken. S. Pastir«-: iz .spanja, z.lortkl M. Smolej, vse s s|«reinljcvaiijou) vo. ja&kega orkestra. Sv uan. Ob S &vota matla z blagoslovom. Ir.va ,1ajo »o naslednje božično pesnil s »proniTjcvanJein orkr. stra: 1. Božična ni.iAa, aiožu M. ZeJeznLk. 2. Raduj. ■ilovok moj, zložil I.- Cvok. 3. ri kaleri s« r>oJo sledeče pismi > orkestrom : 1. Božična mnša. zložil A. Lofrlor. 3. Pokonci, narodi, zdožil St. Premrl. S U-aj^ikn strune, zložil V. Stolecr. i. O-toj, zveodtoe božje. »lotil 1,. (tolar. 6. Po hl&irotdovn: 1'astlrci Iz »panja, zložil M. SmoJoj. Cerkev M. B. v Križankah. O polnočii 21. t. m. pri sv. maAI »e poj« raiane ho ti^ne penmi iiaiiMi starih domačih skladateljev s sprani U«vanJ«m Instrumentov. Sv. dan. Ob pol 11 »iovonna srv. m«ia. Lzv«0»-so: Mis«a qnin>ta v F 7 orkestrom, služil dr. Ant/nn Fal«t. GradnalB: Vhl«rntit omm«, zW.ll A. Fo«r>it,a Offsrt.: Tni slin t ooe.lt, /.loWl M. PlJke: Tamtnm «r| zložil I. Descherinelor. Po mail: Noč božič*)«, ?.\. decembra ob IA: Kralj neba. Izvcni. — Oh 20: Na tr.dc.nl plolii. tov on. Znižano cenu: od 30 THo navzdol. OPERA - Začetek ob 20. Sreda, 23. decembra: Botra Smrt Bol Sreda. Četrtek, 24. decrnihru: Zaprto. Petek, 3S. docoinlira oh Li: P/rt v ma*lrah Izven. Zm zame cone od flfl Din navzdol. — Oh 20: Pri treh mladenkah. Premiera. Izv<*n. Mariborsko otedaliiic Sreda, S decnmbr«: Zaprto. Četrtek, 24. decembra: Zaprto. Potek, 25. decembra ol 15: Ukročena trmoglavka. 7/nI žano octie — Ob 20: Pisotcuit plošo. Izven. Pr®-mlera. Sobota. 26, deeembr* ob IS: Baron Trcnk. Znižane ceu«. — Ob 20; Cifjantki primai. Znlžiune čeme Nedelja. 27. decembra ob 15: Pohiijtanjr v dolini ient. florjantki. Znižane oene. - Ob 20: Vitokosl plele. Kulturni obzornik Fr. Vcber; Dušestovni značaj naše dobe V okviru Filozofskega društva je predavaj v soboto, dne 19. t. m. vseuč. prof. dr. Fr. V e b e r o dušeslovnem značaju naše dobo. Saj je oznaka naše dobe temelj vsem drugim vprašanjem današnjega časa in dobd vsa druga vprašanja, ki so pojavljajo v okviru naše dobe, pravilno osvetlitev šele v pravilnem gledanju na naš čas v celoti. Izhodišče mislim g. predavatelja Je bilo vprašanje krire danaSnjoga časa, o kateri toliko slišimo in govorimo. Ali je danes re<5 izginila vera v pravo avtoriteto oblasti, ali je temu v resnici sledilo nadalje tudi pomanjkanje zdravega čuta za avtoriteto razuma? Ali moremo v resnici govoriti o prevrednotenju vseh vrednot v današnji dobi? Ali sta kulturna in civilizacija v resnici poslali le prazni besedi? Gospod predavatelj je takoj uvodoma izrazil svoj dvom glede upravičenosti takega pojmovanja naše dobe, kar je v nadaljnjih svojih izvajanjih šo posebej utemeljil. Predvsem pa jo postavil zahtevo, da bodimo nasproti dobi, v kateri živimo, prijaznejši. Našo dobo moramo vzeti kot dobo, v kateri tudi sami dejanski živimo ln koreninlmo! Pri analizi današnje dobe je gosp. predavatelj najprej ugotovil, da se nanaša kriza našega časa le na neko vnanjo, obodoo stran človeškega življenja, nn zadeva pa njegovega globinskega, središčnega jedra. Z globinskih, središčnih vidikov uiotreno človeško dejanje in prizadevanje se nam prikazuje ali kol toriščno materialistično, kadar je življenjsko težišče človeka na suovni. materialni »tram njegovega delovanja, aH kot toriščno idealistično, kadar ostaja človek naspro" temu, kar dela, v ospredju in mu je materialna stran njegovega delovanju le sredstvo. Z ozirom na različne vrste človeškega udejstvovanja govorimo o gospodarskem, umetniškem, znanstvenem itd. toriščneni idealizmu ali materializmu. Naša doba je izrazita doba toriščnega idealizma. V naši dobi se je p° predavateljovib bosedab človek nekako nanovo vzravnal, nanovo pomladil. V zvezi s to ugotovitvijo je nadalje dejstvo, da nahajamo danes v najširših plasteh posebno visoko mero osehne ali duhovne stališčnosti. Tako ima danes n. pr. avtoriteta nekoliko drugačen pomen kot v prejšnjih stoletjih- Današnji Človek res težko sledt avtoriteti tam, kjer bi to šlo na račun njegovega lastnega prepričanja. Drugače pa Je, kadar avtoriteta tako lastno prepričanje varuje ali se nanj celo opira. Značilen j« nadalje za današnjo dobo tudi iivljenjski realizem, ki sc razlikuje o svojem naslovu ne Izdaja, da jo v njej razrešenih Se toliko drugih, za našo zgodovino izredno važnih vprašanj: vsako poglavje je razprava zase, za vsako trditev Je bilo treba posebnega študija, ki ga kratko formulirane trditve dajo komaj slutiti, a ga nam odkrivajo podčrtne opombe in druge dokumentacije. Razpravi je priključim tudj popoln po okrajih razdeljen seznam kranjskih svobodnikov iz 1. 1784, kar bo dohro služilo tudi vsem nsšim lokalnim zgodovinarjem. Prispevek videniskrga bibliotekarja dr. O. R. CorgnallJ« »PosveČovanje in potrditev kapel v Sloveniji 1. 1523<• nas Je zopet opozoril na to, dn je v italijanskih arhivih shranjenega zalo obilo gradiva za našo cerkveno ln kulturno zgodovino In da ho treba, ko se normalizirajo meddržavni odnosi, zopet nadaljevati s prekinjeno rubriko »Iz furlanskih arhivov«. Naš marljivi raziskovatelj lokalnozgodovinskih Marin dr. Rudolf Andrejku razpravlja o Kančevi tvorniei vžigalnikov v LJubljani pred sto leti, ki ni le zanimiv doprinos zaradi predmeta, kije šel tokrat v masi po vsej srednji ln zapadni Evropi, marveč Je važen tudi zaradi lega, ker nas avtor posredno opozarja tudi na vire, ki smo bili doslej nanje vse premalo pozorni. V slovstveni rubriki nas opozarjajo posamezni referenti (Saria, Kelemina, Baš, Kos, Mal, Zw|tter, Pivee-Stele) na vse važnejše odicije, ki so zadnji čas Izšlo in zadevajo naše domoznansko raziskovanje; v«i referati pomenjajo tudi zase važ«n prispevek in dopolnilo obravnavanega vprašanja. Kljub krizi, ki jo občuti zlasti tudi vse naše izobraženstvo. pa je vendar obžalovati, da lako važna ustanova, kot Je Muzejsko društvo, za svoj Glasnik nima niti polnih 250 članskih naročnikov (prlm. Društveni vestnik). V zameno za svoj Časopis prejema društvo 178 tujih znanstvenih revij, ki bi Jih sicer ne bilo v naših knjižnicah. To dejstvo že ssmo po sebi zahteva, da tudi naša prosvetna ohlast primerno podpre našo osrednjo organizacijo 7« ra*lsksVHIlje nnio domn Ce IrnflijFfiA in politične zgodovine. 14,000 v rdečih ječah pNiieuaiNtfjg Tukaj so ujeli čangkajšeka. Maršal je bil 10. decembra odšel v tisočletja stare žveplene kopeli Lintung pri Sianfuju na oddih. Ondi so uporniki ujeli njega in njegovo spremstvo. Spremljal ga je tudi notranji minister Cjangsoping, ki je bil več let poslanik v Berlinu. Potresno razdejanje na San Salvadorju Naš list Je že poročal, da je bil v bližini vulkana San Vincente strahovit potres. Mesto San Vincente je popolnoma porušeno, prav tako so uničeni sosednji kraji. Potres je nastal ponoči. Sunek je sledil sunku, hiše so razpadale in pokopale pod ruševinami speče ljudi. Razen San Vin-centa so porušena še mesta Peptitan-Apastepeque, Vera Paz, San Esteban, San Cayetano, Tecoluca in San Sebastian. — Vlada je v naglici zbrala reševalne kolone, zdravnike in bolničarje in jih odposlala v kraje žalosti in smrti. Iz Londona poročajo o tem strašnem potresu v republiki San Salvador, da je ta potres eden izmed najhujših, kar jih je kdaj bilo v Ameriki. San Vincente je nekako 70 km oddaljeno od glavnega mesta San Salvadorja. V bližini mesta je 2600 m visoki ognjenik San Vincente. Iz San Salvadorja so prišla poročila, po katerih je predsednik države San Salvador, general Mar- tlnez, odšel iz glavnega mesta, da vodi reševalna dela v San Vincente. V nedeljo popoldne so nastali novi potresni sunki. Listi poročajo o strahotah v mestu San Vincente, kjer so doslej našteli več ko 300 mrtvih. Vse mesto je v ruševinah, le stolp magistrata še stoji; na njegovi uri so obstali kazalci ob 9. in 50 minut zvečer, ko se je začel potres. Iz Njujorka so včeraj (21. t. m.) poročali, da še ni moči natančno dognati vsega obsega grozne nesreče. Mestece San Vincente je imelo 27.000 prebivalcev in včeraj so našteli že čez 300 mrtvih. Potres je nastal zaradi izbruha ognjenika San Vincente, ki že leta in leta ni bruhal, tako da so splošno mislili, da je ugasel. Predsednik Martinez in notranji minister Calderon se trudita, da na kraju nesreče storita vse, da ublažita bedo in obup ondotnega prebivalstva, ki ga je vprav za božič tako hudo udarila potresna grozota. Cesta v Sianluju, glavnem mestu kitajske province Censi, kjer je ognjišče kitajskih dogodkov. O strahotnih razmerah v Madridu, ki ga ima v rokah boljševiška druhal, je izšlo v Londonu poročilo, ki ga je sestavilo šest članov angleške spodnjo zbornice, ki so bili nedavno v španskem glavnem mestu Barceloni in ki so obiskali tudi druga središča državljanske vojne. Pričevanje angleških parlamentarcev je tem dragocenejše, ker so parlamentarci člani vseh strank, namreč — trije mo iz delavske (labour) stranke, dva sta konservativca, eden pa je liberalec. Del poročila, ki obravnava dogodke v ječah, zasluži, da ga dobesedno ponatisnemo: »Število politjčnih ujetnikov je doseglo skoraj neverjetno množino. V uradnih ječah je 14.000 jetnikov, od katerih je večina že več mesecev v ječah, ne da bi bila kdaj kaka obravnava ali da bi bili kdaj komu povedali, zakaj da je zaprt. Ne glede na starost ali spol so vse tiste, ki so bili v »črnem seznamu« prijeli, tudi take, ki se že po 10 let niso udejstvovali politično. Mnogo je takih oseb, ki bi jih morali preme- Zaprisega norih častnikov belih čet v Burgosu, poljubijo novi častniki bande Pet tet so se pripravljati Kardinal-primas, Goma y Tomas, nadškof iz Toleda, ki je zdaj v Rimu, je dal zanimive podatke o položaju v Španiji. Najprej je kardinal povedal, da je nenavadno veliko število katoličanov v vrstah generala Franca; dalje je dejal, da je v beli armadi iskreno versko življenje. V osvobojenih pokrajinah se je versko življenje tako poživilo in prerodilo, da kaj takega v Španiji še ni bilo. Krščanska Španija se bije na življenje in smrt zoper marksistični materijalizem, ki je že hotel potegniti Španijo v prepad. Kar premalo je znano, dejal kardinal, da je bil prav za tisti čas, ko so se uprle bele čete, pripravljen tudi komunistični prevrat Če bi bili poveljniki belih čakali le nekaj dni, W bilo vse uničeno. Špansko sovjetsko republiko so sistematično pripravljali skozi pet let. O sedanji državljanski vojni pravi kardinal Goma, da je najhujša, najbolj krvava, karkoli jih je kdaj bilo v Španiji. Uradno je dognano, da je že 500.000 žrtev, a izlahka moremo reči, da jih je skoraj milijon. Uničene so neizmerne umetnine. Le iz toleške stolnice so ugrabili 62 kosov dragocenih umetnin in so jih najbrž odpeljali v Rusijo. V okraju, ki je pripadal službovanju kardinala, je bilo uničenih več ko 1000 cerkva. Niti enega razpela ni bilo najti, ki bi ne bilo pokvarjeno. S svetinjami, ostanki svetih trupel, so rdeče tolpe počenjale strahotne pregrehe. V protiverskih izgredih so se zlasti izkazale prav poživinjene ženske. Otroška policija V Amsterdamu, glavnem mestu Holandske, imajo posebno otroško policijo, ki je na isti stopnji ko mestna policija in se ukvarja samo z mladino. Kakor poroča njen ustanovitelj in poveljnik, komisar Hogendijk. nimajo ti policisti nobene uniforme. K njim spadajo moški in ženske, ki morajo biti vsi pedagoško in dušeslovno izobraženi. Jako dobro plačo imajo, da se morejo nemoteno posvečati svojemu težavnemu delovanju, ki zahteva veliko odgovornosti. Večkrat so dan in noč uslužbeni, ne da bi imeli vmes kaj počitka. Niib poveljstvo in sedež je v neki preprosti, stari hiši, kjer »so vrata vedno odprta«, kjer ne poznajo policijske ure in ne uradnih ur. Kdor Je potreben pomoči, jo najde tu vedno in takoj. Vsak amsterdamski otrok pozna hišo »z odprtimi vrati«. Pozna jo pa tudi vsak odrasel človek, saj prihajajo semkaj tudi starši, prav tako kot otroci, po nasvete. Pojavi se neka starejša gospa in pravi vra- Poprona soha Jurija VI., kakršne bodo naredili na stotieoče za slavnost kronanja 12. maja 1937. stitl v druge ječe, ki pa niso nikoli prišli tjakaj, ampak so izginili. Ali pa so jetnike, ko so jih izpustili, na cesti ustrelili. Poročevalec pravi dalje, da so večkrat vdrli v ječe oboroženi moški, ki so odrinili stražo In se polastili jetnikov; njih trupla so pozneje večkrat našli v obcestnih jarkih; na njih je bil napis: »izdajalec« ali »fašist«. Zanesljive osebe so tudi povedale, da so od srede avgusta do konca novembra na ta način »odstranili« na tisoče oseb. Za hrano dajejo jetnikom, kakor poročajo angleški parlamentarci, le mrzlo vodo, v kateri je nekoliko omehčanega riža. Druge ječe,« pravi angleško poročilo, so pa tajne ječe, ki Jih nadzirajo posebne organizacije. Težko Je povedati, kaj se dogaja za njihovim zidovjem. — »Dosti je že,« pravijo parlamentarci, »da sploh obstojajo takšne ječe.« Slednjič pozivajo parlamentarci, naj se ustanovi internacionalna akcija za izpraznitev Madrida, da se izseli civilno prebivalstvo. nor prihaja vedno več vojaštva. Pri zaprisegi bojni znak svoje armade. tarju, da mora koj govoriti v neki zasebni zadevi z nadzornikom. Vralar telefonira in reče koj nato: »Na številki 14 vas pričakujejo.« Čez nekaj minut pride neko še ne 14-letno, a jako našminkano dekle in hoče prav lako takoj govoriti v zasebni zadevi. Spet telefonira vratar: »Na številki 16 vas pričakujejo.« Tu nihče ne čaka, nihče ne sme dobiti prilike, da bi v času čakanja izgubil pogum, da bi občutil ponižanje, da bi v zadnjem hipu zbežal in s tem mogoče tekel v lastno pogubo. V tej hiši se večkrat pojavi neka ženska, ki trdi, da sliši iz sosednje hiše otroški jok, da starši brez dvoma otroka mučijo. Vedno se vsak primer preišče. Večkrat je vse izrodek domišljije, a večkrat so tudi že dobili otroke, ki so jib starši trpinčili. Odločnost, ki policija v takem primeru z njo ravna, se je že kar izprevrgla v prislovico. Če je kdo preveč surov z otrokom, mu ljudje pravijo: »Pazile se, grem kar po otroško policijo I« Otroški policisti in policistke so povsod ondi, kjer bi jih kdo utegnil potrebovati, tako na živahnih cestah, v parkih, blizu šol, cirkusov, slaščičarn in zabavišč. Najdejo fantke in punčke, ki so izgubili denar ali so ga zapravili in se ne upajo domov; so tudi otroci, ki pridejo prepozno v šolo in se radi bojazni ne upajo ne v šolo ne domov. In podobno — policisti in policistke imajo izurjen pogled in takoj spoznajo svoje »slučaje«. Prisrčno nagovorijo otroke in jib vprašajo, kaj jih teži. Potem posredujejo med njimi in starši ali učitelji, in pazijo, da se otrok spet umiri. Za predsednika švicarske zvezne republike je bil za leto 1937 izvoljen zvezni svetnik Motta, Zdrava mladost Londonski listi objavljajo poziv za podporo neke ustanove,' ki jo je bivši kralj Edvard čim najuspešneje podprl, da bi namreč v vzhodnih delih Londona sezidali obsežno mladinsko zavetišče. V to zavetišče naj bi prihajala po telesne in duševne moči ona londonska mladina, ki nima v morju hiš vzhodnega Londona niti malo sonca in ki sploh živi v najbednejših razmerah. Bivši kralj je k načrtom za zavetišče pripisal, da ni ničesar na svetu, kar bi bilo bolj žalostno, ko pogled na mladino, ki je brez veselja in prave poti in da ni ničesar, kar bi človeka bolj osvežilo, ko pogled na zdravo, telesno in duševno dobro razvito mladino. Zavod, ki bo stal v našem denarju okrog 140 milijonov dinarjev, bo vseboval telovadne in kopalne dvorane, telovadna in športna igrišča in klubove prostore. Zamisel za to ustanovo izvira iz spoznanja, da ima mladina angleških velemest manj prilike, da bi se telesno okrepila ko mladina drugih držav in da je mladina, ki dorašča brez telesnega in duševnega okrepčila in veselja, telesno in duševno bolna in ne more biti nikdar zdrav državljan in no bo državi nikoli v pomoč. Brez dvoma so te besede resnične: brezsončna mladost rodi mrkost in mračnost; iz mračnosti izhaja upornost in mržnja do vsega, karkoli jc zdravega na svetu. Kako bi mogli biti taki ljudjo začetniki zdravih družin in državi Ali ste že poravnali naročnino? prnd ©© H©M: V soboto 23. decembra 1876. Iz Belgrada se nam 21. t. m. telegrafuje: »Vsled žalostnega slučaja v torek zvečer pod gradom nied stražo in avstro-ogerskim monitorjem odstopilo je ministerstvo.« Reč namreč je tale: Ko je naša Iadija »Maroš« 19. t. m. med manevriranjem po navadni poti prišla memo Belgrada, so srbski stražniki s puškami na njo streljali. Avstrijski glavni konzul knez W r e d e dal je povelje jadrati proti trdnjavi in se tam ustaviti. Ko se je monitor okoli šlirib popoludne nasproti belgrajske trdnjave ustavil, razpooila se je v stolpu njegovem pri basanju nenadoma neka krogla. V trdnjavi so mislili, da so z ladije streljali na mesto in stražniki so zopet svoje puške sprožili proti ladiji, pa k sreči nobenega niso zadeli. Ko se je v mestu razvedilo, kaj se je zgodilo, šel je minister Ristič na povelje Milanovo k knezu Wredetu ter mu je naznanil, da vlada srbska jako obžaluje la slučaj in da je nemudoma odstavila poveljnika belgrad-ske trdnjave. Srbsko ministertsvo je vsled tega odstopilo. Ta dogodek bo dal nasprotnikom Slovanov zopet povod ropotati zoper Srbijo. Za te ljudi bi bilo največje veselje, če bi naše ladije bombardirale Belgrad, ali pa naši vojaki zasedli mesto. Pa upamo, da se bode reč mirno in brez hudih nasledkov razvila. — Sostava novega ministerstva se je izročila Marinoviču. DOMAČE NOVICE. (Božično drevesce) se bode postavilo v zavet-nici in tako napravil vesel večer dečkom zavetni- Nova avstrijska rele-lokomotiva. ki je pravkar na stopila svojo prvo pot v svot. Namesto dimnika ima tako zvane plošče za sukanje dima. r,r»t> !>: -Th-.-Hr škim vsled blagosrčnosti nekterih gg. trgovcev in po posebni prizadetvi nekterih milosrčnih gospo-dičin, ktere so v ta namen veči del same nabirale in delale. K tej veseli svečanosti, ktera se bode vršila na god nedolžnih otročičev ob 5. zvečer v hiralnici, vabijo se vljudno vsi prijatelji in dobrotniki zavetnice in Vincencijevega društva. »500 dinarjev zn eno samo krsto?! AH ne morete malo popustiti?« »Prav nič — razen če jih vzamete pol ducata!« ★ »Povej, dragi, ali si se poročil z menoj iz ljubezni do mene ali do moje dote?« »Samo iz ljubezni do tebe, duša; saj je tvoja dola že vsa oddana za moje dolgove!« »Ti si vendar vegetarijanec, pa si si naročil pečenko!« »Saj tudi sem vegetarijanec in sem prepričan, da živijo vegetarijanci delj ko mesojedci. A jaz sem že sit življenja!« »Obtoženec je obsojen na dosmrtno ječo!« »Gospod sodnik, lepo ...« »Nobene besede več! Sicer vam dodam še dve leti!« Radio Programi Radio Lfabllonoi ločen program dumucih m tujih postaj vam nudi revija »RADIO LJUBLJANA« Sreda, iS. rff.rombra: TJ.nO Vlrtuozl Igrajo (|>lo66al 12.4.1 Vreme, poročila — 13.00 C.fts, siiored, ohve«liila 13.15 V*e mogoče, kar kdo hoče (plošče jio žnLjahi — 11.00 Vreme, borza — 18.00 Mladinska urn: Trikrat Moat Blajn« (g. Kojrlušek Arolro) — 1H.J) Mladimska ura: Naredimo si kriiHnoglootrebiiib prostorov za posainezue sekcije, finančno vprašanje in še polno drugih ne-prilik, vse to je delovanje kluba ntočuo oviralo. A vendar je olimpijada pokazala, da Ilirija ni klonila, da je njeno članstvo vztrajalo in srečno prebrodilo vse te težkoče. Poročilo upravnega odbora preide potem na svoje sekcije, katerim se trudi dati splošne smernice za delovanje, drugače so pa sekcije več ali manj avtonomne. Važno je stališče upravnega odl>ora, da se prenese težišče delovanja smučarske sekcije v Planico, kjer so snežne razmere ugodne, medtem ko so zadnja leta v Ljubljani zime smučarjem čedalje bolj nenaklonjene. Klub šteje 84 ustanovnih, 412 rednih in podpornih članov ter 315 dijakov in naraščajnikov, skupaj torej 811 pripadnikov. Poseben odstavek so odkazali nogometni sekciji, ki bi klub ligonobila, če bi jo še obdržal in če bi šlo v tem praven naprej. In ker je ostala še brez igrišča in pa ker se je kvalificirala za tekmovanje v državni ligi, pa je morala nazaj v podzvezno ligo in še razne druge neprilike, zlasli uvajanje profeeijonalizma, so pri vedle upravni odbor do lega, da nogometno sekcijo razpusti in privoli svojemu članstvu vslop v novo se osnujočo Ljubljano. S tem korakom Ilirija ne misli za vselej opustiti to športno panogo, vendar zaradi razmer, ki se v nogometnem športu slabšajo uainesto boljšajo, za dogleden čas ne more biti govora o zopetni ustanovitvi nogometne sekcije. Dalje omenja dom v Planici ter veliko skakalnico, ki je stala že skoraj pol milijona dinarjev. In končno govori še o naših športnih zvezah, katerih delovanje je g. predsednik pošteno okrcal (lzvzemšt ziinskoiportno), ter o podporah banske uprave in mestne občine, za kar je občni zbor izrekel zahvalo banu g. dr. Natlačenu iu županu g. dr. Adlešiču. Poročila sekcij. Nato sledijo izročila sekcij, najprej drsalne, potem sniuške, nato lahkoatletske, hazenske. sah-ljaške. la\vii-toniške, table-tenls in plavalne. Končno je podimo še gospodarsko stanje klubu, iz katerega je razvidno, da je uprava na lanskem občnem zboru prevzela 185.847.37 Din dolgov in katere *e ji jo posrečilo znižati v pretekli poslovni dobi na 'l32.88rt.H8 Din. torej za 52.400.69 Din. Za preureditev prostorov ler garderobe nn drsališču oziroma tenis Igrašca je še dolga 150.000 Din. - Stanje upnikov pri kopališču pa znaša 2£8ti.<>80.32 Din. Posojila, ki obremenjujejo dom v Planin, so zna_ šala koncem poslovnega lela ll>»o-88 1,805.147.77 dinarjev. , . , Zaradi poročil, ki so bila soglasno sprejela, m bilo nobene debate in tudi volitve so se izvršile soglasno. Novi odbor izgleda takole: predsednik inž. Stanko Uloudek, podpredsednik I. Beletlu Ev-gen, podpredsednik II. Končan Anton, tajnika I. In II Baltezar Evgen in Verblf Drago, blagajnika I ln II. MedIČ Hudolf in Stropnik Krtine gospodar Dinberger Feliks, arhivar Komar Ivo, odborniki: J< Knjige dobro ohranjene, od do-inačh pisateljev, ali polt-tlflno, ekonomsko Itd. — kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca pod: »Knjige Stev. 18839. (k) llttžbodobe Kar potrkajI — Le naprej' Kal žel<š »i, nam povej Sluibe «o na razpolago, tu Iskanje ni predraga. Prodajalka za manufakturno trgovino se sprejme s lt. Ja nuarjem 1937. - Ponudbe na upravo llata pod »Poštena« št. 1SS92. (b) •Ii Totkc biti je brez kruha glad mm i samo lenuha. S par vrsticami pobaraj, vse dobil boš. - nič ne mamj Za Boili že za Ditl 90'— mesečno darili, ra vso obitelj. Sporočite nam Vaš naslov, da Vam brezobvezni pokažemo najnovejši PHILIPS RADIO iz simfonijske serije 0. čuiinet — £jubljana Aleksandrova cesta 6. Kuharica dr. Lapajne Stanko, podpolkovnik Keller, Prezelj Boris. dr. Vrhunec Vinko, dr. Berce Janko, arh. Hugo Sehell, Nagy Ernest. inž. Miran Stegu, Pogačnik Tone: revizijski odbor: .lanežič Matko. Ra-bič Viktor. Kosec Lndko, namestniki: Pftschl llugo, Seunlg Jože; razsodišče: primarij dr. Ivan Jenko, riniarij dr. Jernej Doinšar, dr. Jože Pretnar, dr. 'osip Prodan in dr. žužek Bogdan; načelniki sekcij: za plavalno inž. Franc Fine. za Inlikoatletsko Polajnar Karel, zu tunis Bezjak Branko, za tahle-tenis Nagv Ernest, za tla zimsko dr. \Iayer Ernest, za drsalno inž. Stanko Bloudek. za hockey Vodišek Viktor in za .-sabljaško podp. Cvetko Cvir. dočim za smučarsko načelnik še ni bil izvoljen, ker smučarsko sekcijo reorganizirajo. Končno je g. Megušar pojasnil v izčrpnem, a precej obširnem poročilu razmere v labkoatletski zvezi z ozirom na zadnje dogodke. Pri tem se je omejil v glavnem samo na Ilirijo, ki je gotovim krogom že precej dolgo Irn v peli. Za svoje izvajanje je žel odobravanje vseh navzočih. Potom je bila sprejeta resolucija, ki stremi za tem, da se takse ria športne prireditve odpravijo, odnosno znižajo in da se vnesejo v proračune banovine, občin in države določene subvencije za podporo športnim klubom in organizacijam, da bodo lahko delale. Ker se pri slučajnostih ni nihče oglasil k besedi, se g. predsednjk ponovno zahvali za udeležlio in zaključi občili zbor, ki je trajal dve tiri. Uradna vremenska poročila Jugoslovanske zimskomšportnc zveze. i.n Zveze ia tujski promet, z dne 22. decembra /P.lfi. Z ozirom na to, da so se doslej pojavljala v javnosti protislovna vremenska poročila, je podpisana Zveza za tujski promet v Sloveniji sporazumno z Jugoslovansko zimskosportsko zvezo v Ljubljani stopila telefonično v zvezo s činitelji, ki lahko prevzamejo /a pravilnost svojih poročil popolno dgovornost, in sicer s tujsko-prometnimi društvi v Višnji gori. Novem inestu, Metliki. Rakeku, Škofji Loki. Jezerskem, Jesenicah, Mojstrani, Kranjski gori. Ratečah. Sv. Janezu ter z društvi: Slovensko planinsko društvo, Športni klub Ilirija in Smučarski klub Ljubljana. Radi tega izdajatelji za svoja poročila prevzamejo polno odgovornost. Višnja gora Policvo: —10» C, jasno, hre7. kni«a. primerno »ii p*W«1«ln,. - Nnvompstn finrjunci: I« C, oblačno. Imw. snega. — Metlika -(iurjunci: -4" r, ohla. 6i se, siiega /.a stnuiko ni. — Rakek—Bloke: —A C, son ftno, brci snega. — fikofja 0>teo: —6" C, • fonne, bre/ snega, tud.i v daljnem okolišu ta smuko prem min. ■ -Jezersko: —70 O, sinnkn poti l£o.'-.uo ,do vifiine limfl ni oca pni uri; nd Je^erskog« možnn ln nn ae.nožetlh ugodna- JeScnicc- Ftuica: na I nv.ni - Iran i 7* smuko premalo ane«a. ua severni (koi-.i^ki) šivani smuka mo-atia. — .l/ointrintir: —8n <1, lesno, ua soniVnih straneh inulo siiHga, v .»ptici 10 am mr/.lcgn. V Krnil ile 30 cm »reža. — Kranjska nora: ~-8'> C. barometer stoji mirno nn 782 mm. jusno, 20 eni si-ožn siiiiika iluhni — l'r.5ii*.-do fin em sre^a, rfii^g jc žalil vse kotanje in ninnlli' skale, smuka pran dobl s. — Rateie.Planlcat -8" U, lavno, 20 cm >.r«*a, v osojnih legah pi-AIS, Manjše skale v odprtem li'ri>nu deloma oncniogovnjo smuko. Drsfl-liS^i? v dobri'm stuu.iu. — Tntmir: 35 om srežn, stniikn n«oil'iia, -- Pc.lclin.ick: s-koivi do \rlia hna atlega, nn vrhu smuka pnnv dobra. Sv. Janez: —So C, sonce, 10 cm sroJ.il, vrnil ka nn senn&stili možna, v vitlih legali snntrn za smuko premalo. - Komna: --fin T, HO cm sri-žn sončno, stnuka ngoilna v viftjih legali. Po. kljuka: —Oac. inMiu, 25 em srnin, smnka ugodila. — Smrekovcc: —5» C, jasno, na jiiJ.ii,I sl.rnnl 30 um, nn severni Wl oni sružn. Mariborska koča: brez ohlukov, mirno, smuka manj usodna, 20 cm srenja. - Pesek: 5a r. Iirc7 obla.kov. mirno. 5 Ih'n srenja — SenJnrjcv doni■ —3° Cl, b Ter. oblakov, mirno 4 c-m aronja, -- Peca: .m em srenja, -.muka utroroinet za Slovenijo v Ljubljani sklicala za dan 29 t. m. konferenco vseh činiteljev, ki pridejo v |X)štev za končnoveliavnc sklepe o pravilnem in pravočasnem ter ločnem oddajanju poročil, za katera bedo pnteni podpisane zveze prevzeli jiolno odgovornost. L j u b 1 j a 11 a . 22. derembra 1036. Zveza za tujski promet v Ljubljani, dr. Ciril 2ižek, s. r Jugoslovanski zimsko športni savez v Ljubljani Jebnič Icrnei. s. r. Tujsko-promet-na zveza, J. Loos. s r. Iz SK LJubljane. Redni letni občni zbor je sl liciin na dan 0. Inmoirin 1037 ob 20. Prostor bo pravočasno objavljen. Klubski inkasanl bo do te<'a dne obiskal vse člane, da utegnejo v sinirlu klubskih pravil poravnali tekočo članarino in si s tem zntzolnviti pravico glasovanja. /SK llcrines tslutlfnot /.sK Hertnm oio i-.*"-n všfl vnlclitloiT klulH*. dn sc bo igralo finalp pokalnega lur-urju *eli; po novem let 11. vajene vseh hišnih del. Išče službo s I. januar jem. — Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru Stev. 1978. (a) Kako nam je mogoHe prodajati Izbornl šivalni atroj »Mundlos« po tako nizki ceni? Ker smo neposredni zastopniki tovarne. ker jo trenuttio kur?, marke ugoden, ker ae zadovoljujemo s skromnim dobičkom. Plačilo v obrokih. Jamčimo 10 let. Kleindienst .t Posch Maribor, Albkuaiidrov« 4«. Največjo izbiro damskega perila n. pr: svilene, volnene in mako triko kom bineže, maice, hlačke, zimske spalne sraice pidžame, dobite najceneje v novi speci jalni trgovini F.!.Gor č«r,Lfuhlfan& Sv. Petra cest« 30 Da se nova trgovina vpelje, dobi vsak, kdor kupi nad 50 Din primerno reklamno darilce I 200 dinarjev dani tistemu, kdor mi Izsledi 21. t. ni. ukradeno, skoraj novo damsko kolo znamke »Kei-ord -. tovar. st. 168.752, evidenčna št. 111.579, črno pleukano, 7. najnovejšim sedežem. ->-1 lobrovientk - Ljubljana, Gradišče B. Za Božič - perilo v ogromni zbili po lini. nižjih tovarniških oi injjjik sarno pri »Kreko earjova ul. i (D Nogavice, rokavice tn pletenlnf Vam tiudi v veliki iisberl najugodneje in najceneje tvrdkh Kari Preiuc. Lijubijana Zidov-->Ka ulico ln Sturi trg tl> Najlepše božično darilo je mnli planini »troj Kapptl . NajuRodnojSi poboji. — Kleii»di**nM & Po.srh, Maribor. AlfKsan-flrova ce«ta 4 4. ( VINA Vam nudi Centralna vinarna v Ljubljani v svoji posodi najugodneje S....0.:-. . ■ pOKfbncfc,-« obvfstjla + VSEM SORODNIKOM. PRIJATELJEM IN ZNANCEM JAVLJAMO TUŽNO VEST, OA NAS JE DANES, DNE 22. DECEMBRA 1936, ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA NADVSE LJUBLJENA, DOBRA SOPROGA, ZLATA MAMICA, STARA MAMICA, SESTRA, TETA, SVAKINJA IN TAŠČA, GOSPA KATARINA KOŽELJE ROJ. ZAKOTNIK POSESTNICA PREVIDENA S TOLAŽILI SVETE VERE, V 59. LETU STAROSTI POGREB DRAGE POKOJNICE BO V ČETRTEK, DNE 24. DECEMBRA 1936 OB POL TREH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI JERNEJEVA CESTA ŠT. 33 NA POKOPALIŠČE K SV. KRI2U ŽALUJOČI: MIHAEL, SOPROG; MIHAELA POR. BABNIK, URICI, HČERKI; JANEZ BABNIK, ZET; JANI, VNUK - TER OSTALO SORODSTVO KINO 22-21 ' UNION Prekrasni fllm po Go golte vem romanu Taras Buliba Harry Baur Danlelle Uarneui Danes nepreklicno poslednllčt Jutri laprtol Slovita sopran'? tka 6 ITI A IIPM v opereti rai-kotla tn lepega pet)a Dubarry Danes neprtk.lcno poslednilči J utrl zaprto I T E t. 21-24 MATICA Vasa P H h o d a , slavni vllollnski viriuo* Naharadžina ljubezen Gustav Dlessl, lsa Mlranda, Attlia Horblger Danes nepreklicno posledajlit Jutri zaprto! (PAjLcUtave o& lfc.,19.1^ 21.,SW. - Babilonski stolp ]e bil samo dve tretjini tako visok, kakor je danes visok Eiflov stolp v Parizu. Minilo je 55 let, odkar je Billrotb (20. jan. 1881) izvršil prvo uspešno opo-racijo želodca, in sicer zaradi raka. Ta operacija je bila začetek vse, danes tako obsežne želodčne in črevesne kirurgije. Na angleški obali obleži vsako leto približno 40 kitov, ki pripadajo po zakonitih določbah Brit-skemu muzeju. Ura iz premoga. Vojni Invalid Borussak iz Hei delberga je izdelal uro, ki vzbuja med ljudmi veliko zanimanje. Sestavljena je namreč iz samih premogovnih kosov in ko ščkov, ki jih je Borussak primerno obdelal. Navzlic čudnemu materijalu pa gre ta ura prav dobro in točno, kakor ura iz ko vinskih delov. $as!ice vseh velikosti * r M od najboljše do naipripr->5teiie iz-peljave, iz papirmache in vlite, kakor tudi papirnate za izrezati, ter zraven pripadajoče hlavlka dobite v največji izbiri in najceneje v trgovini H. NIČMAN • LJUBLJANA Ugodna prilika" V smislu zaključka sreskega sodšča v Korčuli z dne 9. decembra 1936 br. I. 68/33 pri ilna uprava EVoENlJE ANDREIS daje v zakup za sezono 1937 Hotel in Pension ..BON REP0SM v Korčuli Najlepši in na modernejši hotel korčulanske rivijere Pose tvo sestoji iz obširnega parka in hotelske zgradbe z dependanso Ima lastno obalo. 50 mebliranih sob z 75 posteljami, hotelski inventar, razne dvo ane za restavracijo prekrasne verande itd. Hotel leži na na lepšem pokžaju korčulanske obale. Oferte izpod Oin 100.00J se ne bodo upoštevate. Prednost imaio v prvi vr ti retlektanti, ki nudijo naj ečie jamtvo v pogledu plačevanja zakupnine odnosno v pogledu strokovnega vodstva obrata. Oferte v priporoč. pismu pre,ema do 20. 1. 1937 Harin Luxa, prisilni upraviteh, Korčula Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je umrla naša ljubljena teta, gospa Marija Stucin roj. Snoj zasebnica previdena s tolažili svete vere, v 77. letu starosti. — Pogreb blage pokojnice se bo vršil v sredo, 23. decembra 1936, ob pol dveh popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. .Jožefa, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 22. decembra 1936. Žalujoči sorodniki. glasba? Ah, pustiva ga, naj drvi, kamor hoče!« je nazadnje rekel Tinček, ko je spoznal, da splavu ni mogoče zapovedati, naj plove v drugo smer. »Pojdiva raje v notranjščino in poglejva, koliko imava jedače s 6eboj, da sestaviva jedilni list! Kakor je videti, naju splav ne bo tako hitro pripeljal na varno.c ->■'• Odšla sta v notranjščino in začela stikati po vseh kotih. Nekaj malega zaloge sta res našla. »No, vsaj dva, tri dni se nama ni treba bati, da bi umrla od gladu!« je zadovoljno rekel Tonček. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Ra koteč. Urednik: Viktor Cenčič. Medtem se je zmračilo. Tinček in Tonček sta odšla na krov in zamišljeno strmela v rahlo zibajoče se valove. »Joj, kako jo to žalostno!« je vzkliknil Tinček. »Komaj sva našla svoje stare prijatelje, že sva jih spet izgubila. Meni je nekam čudno tesno pri srcu. Boš videl, Tonček, nocoj bova doživela hude stvari.« Tonček ni odgovarjal. Imel je s svojimi mislimi opravka dovolj. Domotožje se je polastilo njegovega srca ... Barclay: Rožni venec Roman. Vendar, preden se je Sara poslovila, je čula Jana še dosti, česar bi se niti v sanjah ne bila domislila — tako tudi. da je rajna mati primerjala njene ročice z vrtničnimi lističi in jih često poljubljala. Deklica je pogledala na svoje velike, rjave roke in se zasmejala — samo da se ne bi izdala, kako blizu ji je šlo na jok. Tako jo je gospodična Sara zapustila z občutkom, da Jana ne more biti kaj prida dobrega srca, sicer bi spomin na mater moral povzročiti pri njej drugačen dojem. A vzgojiteljici, gospodična MUller in miss Jebbs, nista mogli umeti, čemu je deklica odslej 3voje grde roke tako skrbno negovala, in zvečer v temi je osamelo dekletce dostikrat poljubljalo svoje lastne roke, samo da bi si moglo približno predstaviti, kako mora bili, če bi se .jih dotaknile materine ustnice. Pozneje ko je dorasla in bila sama svoja gospodarica, je Jana takoj vzela v službo gospodično Saro, ii) sicer za tako plačo, da si je družabnica mogla precej prihraniti za stare dni. Svojega očeta Jana ni dosti videla; nikoli ji ni odpustil, da je deklica, ko si je vroče želel sina, in tudi ne, da ni podobna materi, ampak njemu. Junak njenega otroštva, tovariš njenega deklištva in prisrčni prijatelj njenih zrelejših let je bil Derrick Brand, deset let starji sin vaškega pastorja. A naj sta si bila še tako dobra, ni imela Jana nikoli ob- čutka, da zavzema prvo mesto v njegovem srcu. Če se je mudil kot visokošolec doma na počitnicah, sla mu bila mati in poklic vse, četudi mu je dobro dela ljubezen osamelega dekleta, in kakor tudi ga je zanimal njen močni značaj ter svojski duhovni razvoj. Pozneje se je oženil z ljubeznivim, zelo lepim dekletom, ki je bilo Jani tako malo podobno, kol le mogoče; vendar sta ostala z Derrickom prijatelja tudi odslej, in morda se je to čustvo le še poglobilo. Zdaj, ko so ga šleli med najznamenitejše zdravnike, je cenil njena priznanja svojega dela in njeno razumevanje za svoje velike cilje bolj ko kraljevsko odlikovanje, ki ga je bil deležen v zadnjih dneh. Jana Champion ni imela med svojimi znankami nobene iskrene prijateljice. Bila je preveč resnicoljubna, preveč odkrita proti sebi in drugim in ni umela v družbi hinavščiti. pa tudi ne prizanašati tistim drobnim slabostim, ki so navadno lastno ženskemu spolu. 2enske, ki jim je bila kdaj izkazala kakšno prijaznost — in bilo jih je dosti — so jo v obraz odkrito hvalile, če so jo pa drugi vlačili po zobeh, kadar je ni bilo zraven, so bile prestrabopetne, da bi se postavile zanjo. Imela je pa dosti moških prijateljev, posebno med gimnazijci in drugimi dijaki; bila jim je kot dober tovariš in spovedovali so se ji svojih največjih razposajenosti bolj odkrito, kakor svojim lastnim materam. Vedela je dobro, da so jo za njenim hrbtom imenovali »staro Jano« ali »lepo Jano« ali »dražestno Jano«, jim tega ni preveč zamerjala; vedela je, da so ji odkritosrčno vdani in ostala jim je tudi ona prijateljsko zvesta. Uspešno se je uveljavljala v vsaki vrsti zdravega športa in mladina se je rada merila z njo; pri tem se je našla pogosto prilika za dober svet ali pa tudi, če je bilo treba, za resen opomin, ki je navadno zalegel. Celo najbolj lahkomiselni srboritež se ni mogel ubraniti, da ne bi vplivala nanj s svojim plemenitim dobrosrčnm mišljenjem in nagonsko je čutil, da mora imeti čisto srce in čiste roke, če se hoče družiti z Jano Champion. »Presenečenje« in šc eno. Sončna ura je kazal na polu pet. S tišino se jo zdelo, da je pri kraju. Ptiči so pridno žvrgoleli in kukavica se je razigrano oglašala v bližnjem gozdiču. Tudi v hiši je mahoma oživelo. Duri so se odpirale in zapirale. Niz ploščadne stopnice sta v meldrumski služabniški liv-reji prihitela dva strežaja z mizicami in drugimi potrebščinami, da bi pod staro cedro pripravila vse potrebno za čaj. Papiga se je zbudila iz svojega dremca, udarila dvakrat krepko s perotmi iu začela nato razburjeno skakati z ene palice na drugo, pri tem ostro upirajoč oči v strežaja. »Pazi!« se je zadrla iznenada, posnemaje do lasu natanko vojvodinjin glas. ko je konec namiznega prta po strežajevi neprevidnosti posnel nekoliko trave. »Tiho s tvojim predrznim kljunom.« je odvrnil mladi človek jezno in lopnil s prtom po ptiču, ko se je bil z urnim pogledom uveril. da mu od cvetličnjaka sem nn preti nobena nevarnost. »Toinka bi rada kosmuljo,« je zakričala papiga, spretno se umaknivši pred udarcem. 1114 t i i J «2» 2 K o 2 5 < qQQ O o" ~ -fi ,, ... 0 a iS o o o a i" «»s • « M u u "*« a b ^ ■asa ši • JCJ4 Z » a o U m « > S m ^ »> » O ""S """ (A o © C O -> 0 o e -s m -a C ° O -J 0 P 0) s 1* a-o a i >o a O S s »■o S 1.S.8 a. S !: V C jO JNS Ljubljanski župan podaja obračun Zupanov govor na včerajšnji občinski seji Ljubljana, 22. decembra. Danes ob 5. popoldne se je pričela seja ljubljanskega občinskega sveta, na kateri je mestni župan dr. Adlešič imel velik govor, v katerem je javnosti podajal obračun o enoletnem delu sedanje občinske uprave, ki jo vodi on. Iz njegovega govora je razvidno, da je bilo to delo ogromno in da je bilo potrebno največ žrtvovanja vseh članov občinskega sveta, da so bile premagane velike težave, ki so bile smotrenemu komunalnemu delu na poti. Gospod župan je med drugim navajal, da je imel občinski svet v tem času 14 javnih ln 9 tajnih sej. Se več sej so imeli posamezni odseki, največ gradbeni odsek, ki je imel kar 80 sej, tehnični odsek 40, drugi odseki pa nekoliko manj. Nato je gospod župan izvajal naslednje: Ko sem nastopil novo službeno mesto, sem si zadel važno nalogo, da reorganiziram tudi urado-vanje in poslovanje pri mestni občini ljubljanski, ki je bilo često predmet upravičenih kritik. Na izvajanje discipline in službenih dolžnosti se je pričelo strogo paziti ter se s ponovnimi okrožnicami in navodili izdajajo smernice in odredbe za pravilno poslovanje. Pri tem sem našel vso podporo v mestnem svetu, polno razumevanje pa tudi pri mestnih uslužbencih. Da se uredi smotrenejše po-slovanje, so se predvsem poklicali v življenje mnogi novi odbori, tako trošarinski in kontrolni odbor, odbor za ureditev starostnega zavarovanja Mestne delavske zavarovalnice, upravni odbor mestne plinarne ter upravni odbor za internat »Mladiko«. Koristnost teh sklepov se je skoro pokazala, saj so vsi ti odbori pokazali veliko inicijativnost ter so bili važna pomoč in vodilo prizadetim uradom pri njihovem poslovanju. Vs U odbori, poleg njih pa tudi mnogo že obstoječih, tako obrtnoindustrijski, za upravo mestnih nepremičnin, za oceno nabavk, gasilski, mestne ženske realne gimnazije in kulturni so si za svoje poslovanje in poslovanje prizadetih uradov izdelali pravilnike, ki jih je sprejel in potrdil mestni svet, tako da se je v poslovanju dosegla enotnost, zlasli pa so se dale temeljne smernice in navodila za to poslovanje. V zvezi z ustanovitvijo novih odborov, pa tudi glede na splošne potrebe in hitrejše poslovanje so se izvršile potrebne reorganizacije tudi v mestnih uradih, ki naj piripravijo solidni in že preiskušeni temelj novemu statutu o organizaciji mestnih uradov, zavodov in podjetij. Tudi ta statut je že v delu, predložen je ze osnovni predlog s strani Društva uradnikov s popolno fakultetno izobrazbo, zbrana pa so tudi že materijalija k temu predlogu, tako da bomo morda že na prihodnji seji mestnega sveta mogli o tem statutu razpravljati. Med bistvenejšimi začasnimi reorganizacijami naj navedem naslednje: Ustanovljen je bil po vzorcu drugih velikih mest poseben kontrolni urad, ki bo v smislu svojega pravilnika vodil gospodarsko, organizacijsko, konvpetenčno in računsko kontrolo kot organ kontrolnega odbora. Ze iz tega samega je razvidno, kako potreben je tak urad, o katerem morem poročati, da je tudi dejansko začel poslovati. K boljšemu, hitrejšemu in smotrenejšemu poslovanju je doprinesla tudi naredba, s katero sem dosedanji samostojni eksekucijsko-policijski urad ukinil ter njega eksekucijske posle dodelil z večino osobja mestni finančni upravi, policijske posle pa obrtnemu oddelku. Tudi ta naredba je stopila ze v veljavo in se že posluje po novem ter je že rodila lepe uspehe. Nadalje se Je izločil gasilski urad iz mestnega gospodarskega urada ter se podredil neposredno predsedstvu, ponovno se je zasedlo mesto tiskovnega referenta, statistični urad pa se je iz.ločil iz kulturnega oddelka ter podredil predsedstvu, veterinarski referat se je priključil tržnemu nadzorstvu, referat internata »Mladike«, katerega sploh ni bilo, pa finančnemu referatu. Prejšnji oddelek III. se je ločil v tri samostojne pododdelke, mestni fizikat, socialni urad in tržno nadzorstvo, ter so se vodilna mesta na teh pododdelkih zasedla s strokovno usposobljenimi močmi, kar je vse prej vodil le zdravnik. Praksa je pokazala, da so bile vse te preureditve stvarno dejansko potrebne, ker so se s tem uradi po svojem smislu in nalogah smotreneje porazdelili, olajšalo in pospešilo pa se je poslovanje v vsakem pogledu. . , Ce še navedem ločitev mestnega vodovoda oa se je tudi zamuda časa z dostavo, mestnim vpisovanjem In podobno. Tako zboljšanje In po-spešenje poslovanja je gotovo vplivalo ugodno tudi na ljubljansko prebivalstvo in na vse, ki imajo posla z mostnimi uradi. Uvedlo se je enotno poslovanje glede evidence raznih sej, vodenja in aprobacije zapisnikov, tako da so postali zapisniki enotni tn pregledni. Vsem tem reformam so mnogo doprinesle konference uradnih načelnikov, ki sem jih pričel sklicevati vsak mesec, da zaslišim o raznih tekočih splošnih zadevah mestnih uradov in podjetij mnenja in predloge njih šefov ter da se na osnovi iznešenih debat Iskristalizirajo sklepi, ki so boljšemu in uspešnejšemu poslovanju teb uradov in podjetij, pa tudi strankam v korist in zadovoljstvo. Prepričan sem, da bodo vse te reforme trajne, da jih bomo mogli s pridom uporabiti v bodočem statutu in tako ustvariti vzorno organizacijo mestnih uradov, zavodov in podjetij, ki bo vzgled vsem ostalim mestom naše države. Ko podajam to poročilo in ga zaključujem, moram se s tega mesta zahvaliti v6em članom mestnega sveta za njih vzorno sodelovanje, zahvalo pa tudi mestnemu uslužbenstvu, ki z uvidevnostjo sprejema nove ukrepe ln odredbe ter svoje posle vestno in redno vrši, ter želim v tem imenu vsem vesele praznike in srečno Novo leto! Zupanov govor je bil sprejet z burnim aplavzom vsega občinskega sveta. Letalska nesreča pred sodiščem Ljubljana, 22. decembra. Vsej naši javnosti je še dobro v spominu velika letalska nesreča letos julija pri Bizoviku. Tedaj so časopisi o nesreči obširno poročali ter dogodek različno komentirali. V zvezi s to nesrečo je tudi »Slovenski dom« napisal več člankov, radi katerih se je čutil prizadetega šef letalskega centra v Ljubljani g. dr. Rape. Po svojem pravnem zastopniku dr. Antonu Šviglju je vložil proti odgovornemu uredniku »Slovenskega doma« zasebno tožbo radi klevete. Danes je bila v tej tožbi razprava pred malim senatom, ki so ga tvorili predsednik g. Brelih ter prisednika dr. Kobal in Gorečan. Zasebno tožbo je zastopal na razpravi g. dr. Švigelj, obtoženega urednika »Slovenskega doma« pa je zagovarjal g. Miloš Stare. Predsednik je najprej prečital vse spise, nakar je zagovornik Stare predlagal, da se ugotovi, da obtožencu še do danes ni bil dostavljen v izvirniku ali v prepisu eden od inkriminiranib člankov in to kljub temu, da je to obtoženec izrecno poudaril že v preiskovalnem postopanju. Iz spisov, ki jib je prečital predsednik, je razvidno, da je zasebni tožilec mnenja, da gredo vsi v »Slov. domu« izne-šeni očitki na njegov račun in merijo na njegovo osebo. Nasprotno pa je obdolženec zatrjeval, da v nobenem članku tožilec ni osebno omenjen in da se tudi krilka nanaša na splošne razmere v našem letalstvu. Pisec člankov je po svoji časnikarski dolžnosti poročal vtise, ki so nastali v javnosti ter se pri tem spraševal po vzrokih nesreče, ne da bi s tem očital krivdo kaki osebi. Predsednik senata je med drugim prečita! tudi pismena poročila, ki so jih sestavile razne komisije ob preiskavi. Iz teb poročil izhaja, da krivda radi nesreče ne zadene nobene osebe, marveč da jo je pripisati nesrečnemu naključju. Na dolgo in široko je nato senatu govori! o avijonih, avtomobilih in motorjih ter o nesreči sami zasebni tožilec dr. Rape. Z ozirom na ugotovitve, da so celo potniki, med njimi posebno g. Martinčič, med vožnjo od Sušaka do Ljubljane opazili, da motorji ne delujejo v redu. je dr. Rape ogorčeno pribil, da bi moral g. Martinčič in njegovi tovariši takoj po prihodu na ljubljansko letališče pirstopiti k njemu — dr. Rapetu — ter mu povedati, kaj so opazili. Nadalje se je dr. Rape pritoževal, da niti pokojna pilot in mehanik nista vpisala v knjigo za raporte ničesar o kakem nepravilnem delovanjn motorjev v času od Suiaka do Ljubljane. Nato je podrobno opisoval, kako se je po njegovem mnenju zgodila nesreča. Vsa svoja izvajanja je strnil v stavek, da je do nesreče prišlo »radi nepredvidene napake, ki jo človek kot pilot lahko napravi«. Ko je dr. Rape zaključil svoj govor s podčrtanjem svojih zaslug v našem letalstvu, je imel daljši govor njegov zastopnik g. dr. Švigelj, ki je utemeljeval opravičenost tožbe. Za njim je zavrnil nasprotna izvajanja tožen-čev branilec g. Stare, ki je dejal, da po njegovem mnenju v tej pravdi ni iskati krivcev te nesreče. Vse eno je, če nekateri pravijo, da je kriv Martinčič, da je kriv Jarošenko, ali da je kriva megla — jedro pravde je v vprašnju, ali je članek v tem okviru in pisan na tak način, kakor so bila pisana poročila v »Slov. domu«, kazniv ali ne. V smislu tiskovnega zakona je kaznivo, če kdo o nekom, ki je v smislu zakona točno označen, raz-naša neresnična dejstva. V tem primeru manjka i oseba i dejstvo, zato manjka bistveni dejanski stan za kaznivost. Že preiskovalni sodnik bi moral tožbo zavrniti, ker v tožbi ni označeno, kaj se inkriminira. Mesto, da bi tožilec od pike do pike navedel, kaj se mu zdi žaljivo, spreminja besede in ne pove do podrobnosti, kaj naj bi bilo žaljivo. G. Stare je nadaljeval: »Obdolženec je že v pismenem zagovoru poudaril, da mu je bilo znano, da se je pred dvema letoma na istem kraju zgodila nesreča, Dalje mu je bilo znano, da je tožilec imel sam nesrečo, ko se ie vozil nad Krškim poljem in da je letalo na predvečer nesreče z veliko težavo priletelo s Sušaka — to je potrjeno s policijskim pismom. Očividci so potrdili, da motorji pri usoanem poletu niso pravilno funkcio- - muzej na prostem Ljubljana, 22. decembra. Ljubljana hrani redko zanimivost, za katero jo morejo zavidati druga mesta: ostanke pravega rimskega zidu. Ta rimski zid iz časov rimske Emone stoji na Mirju, ki je prav po tem zidu dobilo tudi svoje ime. Koren »mir« pomenja namreč v staroslovenščini, kakor sploh v indoevropej-ščini zid in naš sedanji slovenski mir pomenja v resnici mir za trdnim zidom. Z rimskim zidom v Ljubljani se ukvarja Ljubljana že kakšnih 30 let, vsaj od tedaj, odkar so ga restavrirali. Hudi spori so zaradi tega zidu nastali prav v zadnjih letih, ko je zrastla nn prej zapuščenem in močvirnem Mirju lepa kolonija okusnih vil in ko so Gorupo-va ulica, Aškerčeva cesta in druge bližnje ulice postale na mali važna prometna pota. Pojavili so se glasovi, naj bi mestna občina rimski zid sploh odiiravila; toda tegn načrta občina seveda ne bo izvedla. Kot rešitelj vprašanja rimskega zidu je posegel vmes mojster prof. Plečnik, ki je izdelal idealni načrt, kako naj se rimski zid ohrani, obenem pa naj bi bilo rešeno tudi prometno vprašanje. Ze dosedaj je rimski zid v marsikaterem oziru preurejen. Postavljena je tudi piramida iz ruševin, nadaljnja dela pa bodo kmalu izvršena. Na severu rimskega zidu bo vodila od Gorupove ulice pa do Snežniške ulice ozka pot. Pri ohra- njenem rimskem stolpu ob Snežniški ulici bo zgrajeno stopnišče, rimski stolp pa bo primemo adaptiran. Stopnišče bo napravljeno tudi v Mur-nikovi ulici, ki tako in tako ni bila nikoli namenjena za vozni promet, pač pa za pešce. — Na vzhodnem delu rimskega zidu ho napravljen majhen trg. Ob rimskem zidu bodo postavljene klo-pice. Ze sedaj pa je rimski zid pokrit z rušami, ki najbolje konzervirajo staro zidovje in na katerih je zasajeno drevje. Pot za rimskim zidom bo tlakovana s pristnimi rimskimi opekami v obliki mozaika; ta tlak se bo v teku časa spremenil v gmoto, trdno kakor beton. Mojster Plečnik namerava v rimski zid prenesti tudi nekaj starinskih predmetov, kakor rimskih krst in podobnih reči iz kleti muzeja v mali mavzolej v rimskem zidu, tnko da bodo dostopne občinstvu. Park bo primerno ograjen in oddeljen od univerzitetnega sveta za poslopjem tehnike ter ga bodo mestni uslužbenci zvečer zapirali. Vsa ta dela mestne občine ne stanejo niti pare, ker jih opravljajo brezposelni, ki bi jih morala mestna občina sicer vzdrževati s podjioraini. Ti brezposelni so sedaj zaposleni pri gradnji šišenskega kanal« in zato zaenkrat delo pri rimskem zidu počiva, nadaljevalo pa se bo takoj, ko bodo brezposelni delavci zopet na .razpolago. nirali, da so strahovito ropotali in sedaj naj pride poročevalec, ki mora napisati o dogodku poročilo. Kaj naj napiše drugega, kakor to, kar je zvedel. Nazorno je nato branilec stavek za stavkom razčlenil poročila ter poudaril, da poročila ne predstavljajo za tožilca nobenih žaljivk. Senat se je nato umaknil k posvetovanju, ki je trajalo skoro tričetrt ure. Po posvetovanju je predsednik razglasil sodbo, s katero se odgovorni urednik »Slov. doma« obsoja na 200 Din denarne kazni in na plačilo materijelne odškodnine zasebnemu tožilcu v znesku 300 Din, na plačilo pov-prečnine in stroškov. Predsednik je sodbo utemeljil s tem, da v člankih za zasebnega tožilca sicer ni posameznih žaljivk, da pa predstavlja celotno pisanje v zvezi s splošno znanim dejstvom, da je obdolženec šef bubljanskega letalskega centra, za njega žalitev. Zastopnik obdolženca je priglasil proti sodbi pritožbo. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJB - LJUBLJANA - MARIBOR OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA do 57 ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO. bk 0,1.. j, n, M V Ir. liltl W II XL IIH Slovo ravnatelja inž, Vitolda Bishupskega iz Zagorja Zagorje, 21. decembra. Te dni odhaja v Trbovlje dosedanji rudniški ravnatelj g. inž. Biskujiski Vitold, ki jo bil zaradi svojih zmožnosti že pred meseci imenovan za ravnatelja trtioveljskega rudnika. Štiri leta, ki jih je preživel med nami, res niso dolga doba, toda sadovi dela, ki ga je v tem času izvršil v dobrobit vse zagorske doline, bodo ostali združeni s hvaležnostjo v srcih vsega prebivalstva. Z nezaupanjem in strahom smo ga, kakor že vsakega njegovega prednika, pred leti sprejeli med se, z ljubeznijo in hvaležnostjo se danes poslavljamo od njega. Saj se prav vsi dobro zavedamo, da je vse to izboljšanjo, ki polagoma prihaja v našo Zagorje, katero jo stalo žo na robu propada, največ njegova zasluga. Zopet tuli vsak dan rudniška sirena. obrata v Kisovcu in Kotredežu se širita, število zaposlenih se veča in se bo sjiomladi baje še bolj pomnožilo. Prej mrki in žalostni obrazi rudarjev postajajo zopet veseli in zadovoljni, obrtniki in trgovci prihajajo do zaslužka, vse kaže, da se temni in žalostni dnevi zadnjih let umikajo boljšim in lepšim Časom. Gospod ravnatelj, ki jo aicer vesten in strog, je bil tudi pravičen in naklonjen vsakomur izmed številnih mu podrejenih, za njegov socijalni čut pa vedo zlasti ubogo rudarske matere, ki nikoli niso zaman trkale na njegova vrata; dajal jo ne da bi vedela desnica, kaj je dala levica, nikoli ni iskal hvale. Čeprav nam je to slovo težko, nas vendar veseli, da je za svoje zasluge dobil priznanje tudi s 6trani družbe, ki ga je postavila na tako odgovorno mesto kakršne so Trbovlje. Želimo mu tudi tam veliko uspehov in blagoslova. Na njegovo mesto prihaja inž. Kolka Iz Ra$-henburga, ki je že pred leti vodil obrat v Kisovili. Ker so mu razmere med nami že nekoliko znane, upamo, da bo tudi on zastavil vse svojo moči v korist in napredek zagorske doline in zato ga ob njegovem prihodu najlejiše pozdravljamo. Akademska akcija za izpopolnitev univerze Slovenski javnosti! Naša univerza v Ljubljani je nepopolna. Manjka ji več fakultet do najvišjega, vsa področja znanstvenega življenja obsegajočega zavoda, ki predstavlja kulturno žarišče vsakemu narodu. Sedaj obstoja na naši univerzi pet fakultet: filozofska, juridična, teološka, tehniška in medicinska, ki je zopet okrnjena, ker omogoča študij le za pet semetrov. A še teh pet deloma necelot-nih fakultet nima približno odgovarjajočih prostorov. V sedanjem poslopju, ki predstavlja slovensko univerzo na pogled, se stiskata filozofska in juridična fakulteta, uradi rektorata in fakultetnih oblasti, knjižnice, seminarji, društveni lokali, ki jih predstavljajo vmesni hodniki, drugi prostori in prostorčki, v katerih je nakopičeno polno raznih objektov, omar itd., predavalnice služijo obenem za knjižnico in narobe, kakor nanese potreba. Ti že itak natrpani prostori tudi drugače ne odgovarjajo sedanjemu namenu, ker je bilo poslopje zgrajeno v čisto druge svrhe: kot deželski parlament, kjer so do prevrata zborovali deželski poslanci. Zato znanstveno življenje naše kulturne institucije trpi, nima razmaha, razvoja — ker nima podlage! Sedanje skromno tehnično poslopje krije pod svojo streho sploh vse institute in oddelke tehniške fakultete, kjer predstavljajo n. pr. h i d r o -tehnični institut dve do tri podstrešne 6obice, dočim obstajajo po srednji Evropi momimenlalni hidrotehnični laboratoriji, mladini v nenadomestljiv študijski pripomoček, gospodarstvu v korist in narodu v ponosi — Kemični institut je nastanjen v skrajne nehigijenskih prostorih — v realčnih kleteh, z vlažnimi stenami in zadohlim zrakom, kjer se bavijo slušatelji-kemiki z eksperimentalnim študijem 6—8 ur dnevno. Tu si morijo pljuča, ubijajo zdravje in revmatizem je njihov stalni spremlievalec. Za te prostoru plačuje država letno 96 000 dinarjev najemnine — devet-desetšesttisoč dinarjev letno za revmatizem in je-tikol Ali ne bi bil lahko za ta denar zgrajen kemični institut in v nekaj letih bi bila država rešena plačevanja naiemnine?! Ni li to ekonomsko, zdravstvenim zahtevam ustrezajoče in humanitarno _— in socialno za študirajoče in za gotovo množico delavcev, ki bi bili pri gradnji novega instituta nekaj časa zaposleni? Ne bi se dalo to čimoreje izvesti, če so že načrti do podrobnosti izdelani in vsi stroški preračunani na skromno vsoto dveh milijonov dinarjev? Kaj je to v primeri s 150 milij. dinarjev, ki jih je prejela po prevratu belgrajska univerza za zgradbe svojim fakultetam? Kaj je to v primeri s 50—60 milij. Din, ki jih je dobila zagrebška- univerza? In ljubljanska? — Odkopava se teren za biblioteko. To je vse. Privoščimo, da sc gradi i v Belgradu i v Zagrebu. Upravičeni pa smo zahtevati drobec onega deleža, ki po vsei pravici ljubljanski univerzi oripada! Videant con-sules... in vsi oni. ki imajo pri tem kaj besede' — Rudarski inštitut začasno domuje v poslopju dečjega doma, ki ga je pred leti v sedanjo uoorabo oreoustilo socialno ministrstvo. Zadnje čase so bili montanisti in njihovi profesorji kot na žerjavici. Vedno bliže je namreč prihajal dan, ko bi se morali premestiti na Aškerčevo cesto brez številke ali pa celo dalje. Sedaj je ta nervoznost odstranjena, ker je delegacija akademske akcije prejšnji teden prinesla iz Belgrada zagotovilo, da smo lahko brez skrbi glede tega, kar je dosedaj na naši univerzi obstojalo. A podobna 6krb 6e lahko zopet pojavi. Zato je najboljše, da rudarski institut — edini v naši državi —, ki že obstoja v Ljubljani, tudi tukaj dobi čimpreje svoje novo mesto. Mi ga iz Ljubljane ne pustimo in vsa slovenska javnost naj nas pri tem podpre! K'1'i'n i'k'a — bodoči fundament našega zdravstvenega delovanja in študija. To hočemo pa veliko, mogočno, za stoletja postavljeno — ker imamo pravico do zdravja in življenja. Ni prostora za podrobno opisovanje sedanjih razmer v ljubljanski bolnišnici. Neznosne so in — kričijo! Zahteva za kliniko, bo zahteva za naš celoten delež. Tu se borimo za naše zdravje in ne bomo odnehali. K temu se bodo morali še pridružiti ostali semestri medicinske fakultete, da bo zdravje slovenskemu narodu zasigurano. Klinika bo — vreden spomenik kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V njej bodo našli zatočiške in pomoč bolani trpini slovenskega ljudstva, ki bo na veke ohranil spomin na kralja Trpina • Mučenika. To so najvidnejše potrebe naše Aleksandrove univerze in še več jih je ... Slovenec — Slovenka! Prisluhni glasu mladine, združi z njenim svoj glas, zlij svojo voljo z njeno voljo, da bodo naše zahteve bučale kot največji zvon, ki doni, opominja in ne izzveni! Za naš pravični dele. Akademska akcija za izpopolnitev univerze si je 6tavila v svoj program, izvesti sredi zime prireditev, kjer bo zainteresirala najširšo slovensko javnost o potrebah naše univerze. Ta prireditev bo manifestacija naših upravičenih zahtev. Zato sc obračamo na vse kroge našega kulturnega, gospodarskega in političnega življenja — s pozivom, da se nameravane prireditve v čim večjem številu udeležijo in s tem pokažejo razumevanje za teženja svoje mladine. Borimo se za fundamentalno afirmacijo našega narodnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Akademska akcija, v imenu slušateljev univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. NAJLEPŠA DARILA ZA BOŽICl Schaffhausen Eierna ure Vsakovritni nakit Iz zlata In srabra Mestu! trg 8 O.KIffmonn • LJubljana 101 o pop. Drobne novice Koledar Sreda, 23. decembra: Viktorija (Zmagoslava), devica mučenica. Novi grobovi -f- Gospa Marija Stucin roj. Snoj je izdihnila svojo dušo v visoki starosti 77 let. Pokopali jo bodo v sredo ob pol dveh po|K)ldne iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! -f Gospa Katarina Koželj roj. Zakotnik je v torek umrla v svojem stanovanju v Šiški, Jerne-jeva cesta 33. Na zadnji poti jo spremimo v četrtek ob pol treh popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom naše sožalje! •f Podčetrtek. V petek, 18. decembra t. 1., smo se poslovili od Motohovega očeta, posestnika in krojača v Podčetrtku Kot soustanovnik naše gasilske čete je nad 50 let vztrajno in zvesto človekoljubno kot vnet gasilec delal in bil odlikovan z zlato zaslužno gasilsko kolajno. Lepa so bila tudi odličja njegovih drugih vrlin. Postrežljivo in ljubezniv, vedno pripravljen za pomoč je bil vsakomur. Zato je bilo tudi veliko število onih, ki so mu izkazali zadnjo čast. Bratska sosedna gasilska četa v Imenem se je udeležila pogreba skoraj v polnem številu. Čast njegovemu spominu! Osebne vesli = Poročilu sta se v soboto 19. t. m. na Brezjah gna. Majda Kos, hčerka uradnika Zadružne gospodarske banke in g. Tone Pogačnik, solastnik tovarne kozmetičnih predmetov >Cimean« v Podnartu. Bog jima daj srečo! s= Zdravnik-specialist. Pri kr. banski upravi v Zagrebu je pred izpraševalno komisijo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z odličnim uspehom napravil izpit za zdravnika-spe-cialista za očesne bolezni g. dr. Ivan K o k 1 i č iz Novega mesta. Čestitamo! — Novi specialist, ki se, kakor čujetno. namerava naseliti v Mariboru, se je specializiral na univerzitetni kliniki prof. dr. Botterija in univ. docenta dr. Hiihna v Zagrebu, kakor tudi na univerzi v Pragi. Moderen način pranja je pranje s pralnim praškom PERIOD Uporabljajte ga in Vaše perilo bo hitreje in lepo oprano, — »Vzajemnost«, društvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima v sredo 30. decembra 1936 ob pol 3 v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev letnega računa. 6. Volitev odbora. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ce bi ta občni zbor ob določeni uri zaradi nezadostnega števila navzočih članov ne bil sklepčen, se bo z ozirom na § 8 društvenih "pravil vršil pol ure pozneje v istem prostoru drug občni zbor, ki inore veljavno sklepati brez ozira na število navzočih članov. — Odbor. — II. mednarodne sinuške tekme skavtov od 4.—6. januarja 1937 v Mariazcllu. V znanem avstrijskem mestu Mariazell, ki slovi kot znani romarski kraj bodo od 4. do 6. januarja 1937 II. mednarodne smuške tekme skavtov, za katere vlada veliko zanimanje ne samo med vrstami skavtov samih, temveč tudi med drugo športno publiko. Ob tej priliki veljajo za udeležence posebne olajšave in ugodnosti. Vse nadaljnje informacije, vozne karte, šilingi pri Putniku, Maribor, Aleksandrova 35; tel. 21-22. Samo do danes opoldne se še sprejemajo oglasi za veliko božično številko »Slovenca«, ki jo prejmejo naročniki $e v četrtek tfuiraj. Le krajša, neodložljiva naznanila more sprejeti oglasni oddelek še v prvih popoldanskih urah od 2 do 4. ure. Po 4. uri se sprejemanje brezpogojno zaključi. Cenjeneinte-resente nato prav posebno opozarjamo, ker ie tirno, da bi se vsak pravočasno poslužil ugodnosti, ki mu jo nudi prav posebno letošnja božična številka. — Božična številka »Straže v viharju« je izšla bogato okrašena s slikami z naslednjo vsebino: Mir ljudem na zemlji — Fronta Moskve — Cerkev in država — Ne samo, nmpak tudi — Nedolžni otročiči —■ Komunizem v Jugoslaviji — Poglavja iz zgodovine nafte — Chatolic Truth Society — Španske cvetke — Francija v številkah — Za našo bolnišnico — Za našo univerzo — Molitev h Kristusu Delavcu — Ocena knjižice »Cilji in pota KDM« — Polom slovenskega liberalizma — Križi in težave — Dva kongresa — Rdeče predmestje — S študentovsko palico po Beli Krajini — Sovjetske šole po sovjetskih vesteh — in razna poročila. — Naročnikom smo priložili položnice in jih prosimo, naj vsaj olj novem letu poravnajo naročnino. Kdor more. naj še kaj primakne za naš »Tiskovni sklad«. Uredništv > in uprava. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sef grenčice«. — Konec gospodinjskega tečaja v Bohinju. Boh. Bistrica: V nedeljo 20. t. m. se je zaključil i razstavo skoro trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je priredila Slov. kršč. ženska zveza in vodila 7. vso požrivovninosljo ln ljubeznijo gdč. Albina Koščakova. Tečaj je bil v hotelu »Triglav«, ki ima zelo lepe prostore. Razstavni prostor, ki je bil okrašen z zelenjem, zlasti z belimi in rdečimi na- geljni, je bil poln najlepših reči. Mize so se šibile raznega peciva, bonbonov, keksov in tort. Ugajale so različne vezenine z narodnimi motivi in druga ročna dela. Pregledovali smo zvezke tečajnic ter so Čudili, kako se morejo dekleta toliko naučiti v tem kratkem času. Zvečer je bil slavnostni banket. Povabljenih je bilo 36 gostov. Gosp. Inž. Sodja Joža je kot pokrovitelj pozdravil goste z iskrenimi besedami, zlasti g. okrajnega načelnika dr. Vrečarja, ki je s svojo navzočnostjo počastil banket, gozdarskega svetnika inž. Rejca z gospo, dalje župnijsko duhovščino, g. župana Rozmana s soprogo in druge. Gostje, zlasti goienke, so priredili velike ovacije g. ministru dr. Korošcu, ko so zvedele, da jim je naklonil velikodušen dar. Najlepša hvala! Ob veselem razpoloženju je večer hitro minil. — Olajšavo za jugoslovanske avtomohiliste na Nemškem. Kakor nam sporoča nemški konzulat v Zagrebu, so dovoljene na Nemškem velike olajšave za tujce, ki prihajajo v Nemčijo z avtomobili. Te olajšave bodo stopile v veljavo dne 1. januarja 1937 ter so že bile objavljene z naredbo državnega prometnega ministra 12. novembra leta 1936. Po tej naredbi so vsa tujezemska vozila, na katerih je pritrjen poleg domačih spoznavalnih znakov (prometnih tablic) tudi znak narodnosti, oproščena dolžnosti, da bi morala pritrditi tudi nemški spo-znavatni znak. To velja brez ozira na to, ali ta vozila prihajajo v Nemčijo z mednarodno izkaznico (triptikom) ali pa s svojo domačo. Tujezemske domače legitimacije za tuja vozila, katera so pisana v tujem jeziku, morajo kakor doslej biti opremljena z nemškim prevodom. Lovci in športniki, nabavite si klobuke čepice v najsolidnejši izdelavi pri HIrKO Bogata), Lfubllana. Stari trg 14 — Avtomobilske nesreče je večkrat kriva neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično in praktično nepoznanje vozila ali pa nezadostno poznanje policijsko-varnostnih predpisov cestnega reda in avtoprometa sploh. V veliki meri skušajo odpraviti te nedoslatke v strokovnih šoferskih šolah in praktičnih tečajih, lzpraševalni komisiji za šoferske izpite pa pripada naloga, da izbere sposobne, praktične in trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisana knjiga našega strokovnjaka inž. Štolfe: Šofer in snmo-vozač. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju. stregi in vodstvu modernega avtomobila. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki ponazorujejo posamezne dele motorja in drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 Din. Izšla je v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. 1928. Knjigo toplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in samovoznčem. — Najbolje in poceni se oblečete pri Presker-ju, Sv. Petra c. 14 v Ljubljani. Kupifite Petrlihove bonbone PetrifkOVO čajno pecivo Petrižkov sadni kruh (kietzenorot) in razne prvovrstne Petrlikove slaščice Sveže in fino blago, solidne cenel Slaililarna PETRICEK - Aleksandrova c. 6 — Vremenska napoved. Evropa: Val hladnega zraka se vzdržuje nad srednjo in južno Evropo. Nad celim kontinentom hladno vreme. Topli val je nad severno polovico Evrope. — Jugoslavija: Vedro na Primorju in v vardarski banovini. V dolinah rek oblačno in megleno. Mraz povsod. Najnižja temperatura je bila zabeležena v Caribrodu minus devet, najvišja pa v Omišlju 15 stopinj. — Napoved za 23. t. m.: Oblačno in megleno v vsej državi, ker smo pod vtisom vremenskih razmer na Panonskem nižavju in na Črnemu morju. Vedro samo v Primorju in v vardarski banovini. — Zahvala. Prostovoljna gasilska četa v Mokronogu se tem potom liiijtoplejo zahvaljuje gosp. Kalinu Savlu, tovarnarju v Mokronogu, za velikodušen dar, ki ga je blagovolil iKMlarliti ob priliki volilkega poiara, rine 5. decembra 1936 ter ie s toni i*>kazal veliko naklonjenost, k; jo goji umiram celokupnomu gasilstvu. Snebcric-Zadubrova. Dramatični od.sok lovskega druživa« vprtzori dne 'J6. t. m. na prav.nlk »v. Štefana Fr. 1'otonelovo ljudsko igro n potjom v 5 deuanjih •Oderuštvo in dobrota«. Vstopnice so v predprodaji pri tov AvSifiu. Vabimo. Ljubljana 1 Trgovine bodo na splošno željo zaprte ves dan 25., 2(i. in 27. t. m. Občinstvo zaradi tega naprošamo, da si pravočasno nabavi življenjske potrebščine, zlasti špecerijsko in delikatesno blago. Združenje trgovcev. g I »Eho leto komunalnega dela«. Na ta članek, ki je bil priobčen v »Slovencu« 20. t. m., nam je bivši župan g. dr. Vladimir Ravnihar poslal daljše pojasnilo, želeč. da bi to priobčili, da ne bi kdo članka, ki je bil dobro mišljen, ne obračal nanj in na njegovo poslovanje, ko je bil on župan ljubljanski. Ker v članku nikjer ni bilo gospodu bivšemu županu kaj očitano, kar tudi sam pravi v svojem spremnem pismu, zato mislimo, da bo dovolj, ako kratko ugotovimo, tia vsebina tistega članka nikakor ni bila adresirana nanj ter zaradi tega odpade vsakršna potreba kaj popravljati naš članek, ki je bil docela objektiven in stvaren. V korektnost županovanja g. dr. Vladiinirja Ravnikarja nikdar ni nihče dvomil. Raznovrstne fine narezfce neslane šunke, salame, sir. sardine, paštete. liKerje, odprta vina knkor tudi v steklenicah nudi najceneje deiiSfotcso JANC, Zidovsha ulica I Vlom v Jesihovo stojnico. V noči na včeraj je neznan vlomilec vlomil v stojnico mesarskega mojstra g Alojzija Jesiha na živilskem Irgu. Vlomilec je odnesel okoli 30 kg slanine, več klobns in okoli 10 kg masti. Jesih trpi okoli 800 Din škode. Vlomilec je očitno iz vrst neštetih postopačev. ki se klatijo po trgu In preže na priliko, kje bi kaj t-poslrani zaslužili« Na ljubljanskem živilskem trgu je vsekakor potrebno ostrejše policijsko nadzorstvo. 1 Vlom v Vndnmtii. Berta Blažena iz Vodmutn je te dni naznanila policiji, da je nekdo vlomil v njeno stanovanje ter ukradel iz nočne omarice 3400 Din. Policiia le aretirala 22 letnega mehanika PRRFUMERIJR III SPECI]RLNR TRGOVINR RAZNIH DRRIL v novi Frančiškanski pasaži * Oglejte si naSe božične izložbel 1 (3RIS0G0N0 d. z o. z. Franca K., ki je postal sumljiv zato, ker je na debelo razmetaval v nočnih lokalih denar in ki so mu bile znane razmere pri Blaženovi. Pri njem so našli še 1800 Din denarja. Policija je fanta ie izročila sodišču. Darilo za Boili . . . praktičen, soliden in cenen rokodelski izdelek. 1 Ponesrečenci v ljubljanski bolnišnici. Na svojem domu v Kolezljski ulici 4 je padel 19 letni pekovski pomočnik Ivan Ogorevc tako nesrečno, do si je zlomil desno nogo. — Na Vodovodni cesti 63 je padel in Be poškodoval na glavi triletni bru-sačev sinček Adolf Lindič. — PatrOna Je v rokah eksplodirala 22 letnemu posestnlkovemu sinu Ivanu Jančarju v vasi Vnajnarje pri Trebeljevem. Jančarju je raztrgalo levo roko. — Ko je kopal ilovico za opeko, je zasulo 19 letnega hlapca Janeza Izdo v Poljanah nad Škofjo Loko. Izdi je zlomilo desno nogo. — Med deloin se je v rovu vsekal v desno roko 36 letni rudar Franc MarkoviČ. 1 Namočena polenovka S. r. Kham, Miklošičeva c. 8. 1 Prosvetno društvo Trnovo vljudno vabi vse članice in člane Prosvetnega društva, ki imajo veselje in resno voljo do igranja ter članice in Člane Trnovskega ogra na prvi dramatski sestanek v sredo 28. decembra ob 8 zvečer v društvenem domu. Strnimo naše vrste v organizirano skupnost ludi na dramatsko-prosvetnem polju! Zato še enkrat: pridite polnoštevilno vsi prijatelji dramatike! - Odbor. 1 Notna iluibo Imajo lekarne: mr. BaknnMč, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 iu iur. (Jartiui, Moste. Trbovlje »Glavni dobitek« — veseloigro — uprizorijo na Štefanovo popoldne v Društvenem domu. Nov oder je zgradil podjetni gostilničar in trgovec pri Sv. Katarini g. Bauerheiin. Prvo igro na tem odru — »Dve nevesti« — bo igral odsek našega prosvetnega društva prihodnjo nedeljo popoldne. Ljubljanski občinski svet Ljubljana, 22 decembra. Danes ob 5 popoldne je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta, ki jo je otvoril in vodil župan dr. Adlešič. V imenu banske uprave pa ji je prisostvoval inšpektor dr. Guštin. Med naznanili se je g. župan toplo spomnil: magistralnega direktorja v p. Ivana Lavterja in skladatelja Emila Adamiča ter bivšega državnega poslanca Josipa Lavrenčiča. Spomin teh je občinski svet počastil z vzkliki iSlava!« Dalje je župan sporočil, da je mestna občina imenovala v banovinski turistični svet občin. sv. dr. Franceta Steleta in mag. sv. dr. Arnoša Brileja. Dalje je župan sporočal o odkritju spomenika Ivanu Cankarju in Simonu Gregorčiču v Clevelandu, o čemer so naši čitatelji že obveščeni. Nato je župan navajal: Poštna hranilnica kr. Jugoslavije je ugodila naši prošnji in je s svojim odlokom z dne 16. XII. 1936 odredila, da se za posojilo, ki nam je bilo odobreno za regulacijo Ljubljanice zniža obrestna mera od 8 na 6 odstotkov z veljavnostjo od 1. I. 1937. To praktično pomeni prihranek letnih din 80.000, tedaj več, kakor pa znaša cela anuiteta za odplačilo posojila za novi prizitek za Delavski dom. Za lepo gesto Poštne hranilnice izrekam ji s tega mesta najlepšo zahvalo. V zvezi s tako lepo uspelo sanacijo Mestne hranilnice, je župan poročal: Gibanje vložnega poslovanja pri Mestni hranilnici ljubljanski kaže tudi fio osvol>oditvi vlog do 5.000 din nadvse razveseljivo sliko Od 29.000 oproščenih vlog je v času od 1. dec. 1936 do 21. decembra 1930, torej v prvih treh tednih dvignilo 588 vlagateljev znesek 1,179.330 din. dočim znaša v isti dobi čisti prirastek novih vlog 2,742.473 din, torej je bilo več vloženega 1.563.143. Stanje novih vlog je z 21. decembrom že 50.251.392 din. — Stari vlagatelji, ki svoje osvobojene vloge dvigajo očitno le v primerih skrajne potrebe, so torej ostali naši Mestni hranilnici zvesti podporniki in ni dvoma, da njihovo disciplinirano postopanje mnogo pripomore k vračanju sicer počasnega, a zalo vztrajnega zaupanja v la naš odličen denarni zavod. Ako se bo to nadaljevalo, bo hranilnici že v doglednein času omogočena osvoboditev nove skupine starih vlog. Ostali del govora g. župana dr. Adlešiča pri-občujemo na tretji strani in v gospodarskem delu. Občinski svetniki so županova izvajanja stalno prekinjali z navdušenim odobravanjem. Poročilo prof. Dermastje o stanju mestne blagajne prav tako priobčujemo med gosjx>darskim delom. Ljubljana dobi mrliško vežo. Prof. Dermastja je nato podal poročilo finančnega odseka. Najprej je poročal o gradnji nujno potrebne mrliške veže v Ljubljani. Že leta 1932 je mestni občinski svet sklenil, da zgradi občina v Ljubljani mrliško vežo. Napravljeni so bili sicer načrti, nihče pa ni skrbel za realizacijo, to je za denar. Šele sedanja občinska uprava je poskrbela tudi za denar. Orbnila se je na SUZOR v Zagreb z vprašanjem o načelnih pogojih za dolgoročno posojilo v znesku dveh milijonov dinarjev. Upravni odbor SUZOR-ja je 27. novembra sklepal ter ugodil prošnji Ljubljane, da ji dovoli posojilo na 10 lelno amortizacijo po 6%, na 15 letno pa po 7%, toda pod pogoji, da sprejme mestna občina hranilno knjižico Trgovske boiniške blagajne pri Mestni hranilnici v znesku 530.000 din ter knjižico SUZOR-ja pri Kmetski posojilnici v znesku 130.000 din, ostalo pa da SIJZOR v gotovini. Finančni odbor se je nato odločil, da pristane na te pogoje, toda SUZOR mora jamčiti za redno izplačilo vloge pri Kmetski posojilnici. Posojilo bo mestna občina najela na rok 10 lel po 6% ter bo redna anuiteta vnesena v proračun Mestnega pogrebnega zavoda. Kritične opazko k tej točki je imel dr. Korun. njegove pomisleke pa so ovrgli gg. Sušnik. dr. Kamušič in prof. Dermastja. Predlog finančnega odbora je bil sprejet z vsemi glasovi proti glasu dr. Koruna. Svet za kraljev spomenik. Zanimivo je bilo poročilo o odstopu 192 kv. metrov sveto v Zvezdi, kjer bo stal kraljev spomenik. Društvo »Kazina« stavi namreč za odstop ttga sveta neke pogoje, knkor, da mora imeti njen vrt dohod do spomenika, da mora mestna občina slulno prepuščati kavarniški vrl njej poleti v uporabo itd. Na predlog finančnega odbora je občinski svet sklenil, dn sicer pristane na dohod na ka-zinski vrt, ne pristane pa na trajno pravico Kazine na dosedanji kavarniški vrt. Društvo .»Kazina- mora v primeru razida ali razpustu prepustiti vso svojo imovino mestni občini v dobrodelne namene in zato je prav, ako odstopi sedaj brezplačno 192 kv. metrov sveta odboru za postavitev spomenika. Soglasno sprejeto. Sprejeli so bili nato soglasno naslednji predlogi finančnega odbora: za nabavo kuriva se dovoli 40.000 din. za nabavo svetilk v mestnih uradih 5000 din, za kulturni oddelek 5000 din, za preureditev prostorov v šentpotrski vojašnici 13.000 dinarjev socialnemu uradu se odobri kre.iit 200-tlsoč din za zaposlitev brezposelnih, gospodarskemu uradu pa se odobri uporaba 10% prihranka. | za prometne znake se dovoli kredit 30.000 din, za ureditev parka pred pravoslavno cerkvijo pn 4000 din. Sprejeti so bili nato soglasno vsi odborovi predlogi glede prirastkarin, najemnin, manjših posestnih sprememb, garancijski!) posojil itd. K šolskemu proračunu občine Hrušica bo mestna občina zaradi priključene Štepanje vasi prispevala 15.782 din. Glede kanalov, ki jih grade zasebniki, je občinski svet sklenil, da tem zasebnikom ne bo i treba plačati kanalščine tako dolgo, dokler ne bodo kriti njihovi stroški. Finančni __ odbor je moral odkloniti prošnjo mestnih uslužbencev za božičnico in sicer iz for-malno-pravnih in finančnih razlogov. Ugodil je prošnji mestnih uslužbencev za odplačilo imeno-valne pristojbine v toliko, da se more ta pristojbina plačati v 18 mesečnih obrokih. Mestni delavci dobe božičnico. Na prošnjo mestnih delavcev za božičnico jo občinski svet sklenil, da da mestnim delavcem božičnico v višini dvodnevne mezde, ker so zato formalni razlogi in finančna možnost. Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Štele. Poročal je o nekaterih parcelacijah. Njegovi predlogi so bili soglasno sprejeti. V imenu obrtno-industrijskega odseka je poročal g. Miroslav Zupan. Na njegov predlog je občinski svet sklenil: Gostilniške koncesije dobe -— Josip Cešnovar Lovro Kolenc. Tomo Kosi, Ivanka Lisjak, Stanko Marenče, Janko Mevželi sine prenesti svojo gostilniško koncesijo, Marija Španova dobi dovoljenje za ljudsko kuhinjo, dve prošnji za gostilniško koncesijo sta bili odklonjeni. Poročilo personalno-pravnega odbora je podal g. Avgust Novak. Poročal je o sprejemih v domovinsko zvezo, o pravilniku za nadzorovalno gospo na mestni ženski realni gimnaziji itd. Njegovi predlogi so bili soglasno sprejeti. Prečita! je tudi listo izpopolnjenih odsekov mestnega sveta in odbora meščanske zveze. Soglasno sprejeto. — Zanimiva debata se je razvila o predlogu, ki ga je svojčas sprožil prof. Horvat, namreč, da se uprava ; mestnega vodovoda odloči od mestne elektrarne in se jiodredi mestnemu gradbenemu uradu, kjer se osnuje za vodovod poseben odsek. Razpisati bo treba mesto vodilnega inženjerja. V debati je g. prof. Horvat naglašal. da ni upravičeno stališče ] elektrotehničnih inženirjev, da mora vodstvo vodovoda prevzeti eden izmed njih, temveč zahteva poseben položaj ljubljanskega vodovoda na lo mesto gradbenega inženirja. Pri kakšni večji okvari namreč grozi Ljubljani nevarnost, da bo v treh urah brez vode ter je zato treba misliti na bodočnost. Predlog odseka je bil nato soglasno sprejet. - Poročilo trošarinskega odseka je podal prof. i Dermaslja. Vse pritožbe in prošnje glede troša-i rin so bile zavrnjene. 1 Sledili so samostojni predlogi, ki so bili od-kazani odsekom. Tajna seja. Na tajni seji je občinski svet obravnaval več manjših personalnih vprašanj, kakor bolniških do-i pustov itd. Imenovanih je bilo šest novih mitni-! čarjev: Avgust Kovač, Anton Kalan, Fran Pečan, Alojzij Podržaj, Josip Dovjak in Fran štok. Odmevi mariborskega tabora JRZ Maribor, 22. decembra. Pred okrajnim sodnikom dr. Adolfom Obra-noin se je zaključila danes dvakrat preložena zanimiva razprava, ki ima svoje ozadje v veličastnem taboru JRZ v Mariboru meseca avgusta t. 1. Profesor glasbe Lavoslav Novak je bil na omenjenem taboru med tistimi, ki so skušali potek tabora v Ljudskem vrtu motiti z medklici, pa je moral, kakor nekateri drugi, v spremstvu rediteljev zapustiti zborovanje. Pri tej proceduri je baje padci proti prof. Lavoslavu Novaku klic »piačanec Moskve«. G. Novak se je čutil zaradi tega očitka užaljenega in je vložil po svojem zastopniku dr. Vekoslavu Kukovcu. ki je vodja »Slovensko ljudske fronte«, tožbo proti dipl. juristu Cirilu Žebotu zaradi klevete. G. Novak je obdolžil Cirila 2e-bola, da mu je vrgel v obraz očitek »Plačanec Moskve«. Vse po tožitolju predlagane priče niso mogle z gotovostjo potrditi, da bi bil Ciril Žehol tisti, ki bi bil Novnku zabrusil v obraz omenjeni očitek, dočim pa so vse priče obtoženega z gotovostjo potrdile, da se toženi Ciril Žebot sploh ni nahajal v bližini tožilelja. ko so tega reditelji odstranili z zhorovališča. temveč pri vhodu, kjer je imel nalogo paziti na levičarske elemente, ki so se hoteli vtihotapili na zborovanje. Na podlagi teh preciznih izjav prič Je sodnik po govoru branilca obtoženca, odvetnika dr. Frana Pichlerja, razglasil sodbo, da se Ciril Žebot oprošča vsake krivde in kazni. prof. Lavoslav Novak pa obsodi na pla.čilo stroškov kazenskega postopanja in odvetniških stroškov.