POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE yüj®m osSja knjižnica CELJE Muzejski trg 1 a 3000 Celje 1 mđ mm MÈI ||||k ' Ji J ji [ji1 1 Hr f mA» g| t» mf 1 ČEVLJI SO ZDRZALI VODO _ • v-<:.;,3x> •» . rims_ FLOSARJI PA T a a-«.. \\:.Mn. \i,4 v V g . 'r ■ . . V ; (stran 12) -, . ■■ iJs 'đftk V / Predvolilno druženje V upokojencev |à ' v Mozirju m Avtošola RELAX Mozirje TEČAJ CPP 18.8. ob 17.00 idruga mozirje njesa vinjska kmetijska ra druga Mozirje z.0.0. teRF.I,AVAVrogOgBi OBUTEV IN TEKSTIL POSLOVALNICAH JSbAGOVNICA LJUBNO 10 20) TiEKSTlBfcORNJI GRAD ■ ”tci|fs84 30 36) varytezc S/MERr 7J“»tei 'Zracun 2?um nhrorikov! komiefe^m^|eBfi h ^<99 kopalK^^S moške srajce/|F ženske bluze, majice s kratkimi rokavi, mMče brez rokavov, hlače kapri, kratke hlače, čevlji, natikači... okna in vrata pvoalu-pvoatu*okna* vrata senčHa*zimski vrtovi Izkoristite priložnost, da po usodnih cenah izberete kvalitetne izdelke! Simer d.o.o.Celje, tel.: 03 42 55 800, ... , PE Ljubljana, tel.: 01 56 33 438, PE koper, tel.:05 63 01 023 ■ra— KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj latasjs®. .*10ŽNOSrPI.AČIlMK(O.T! AKCUA!!! NA GOSPODINSK1 PROGRAM LEŽALNIKI, SENČNIKI, MIZE, STOLI RADIO GOLD! UGODNO! PREDSEZONSKE CENE!!! www.radioflfcldi.si mb FREKVENCA - STARI PRUATEJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz TAJFUN, UNIFORES KRPAN od 4 do 8 T Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas UGODEN RELAX-ov KREDIT DO 24 MESECEV! wwvv.avtosoIa-relax.si Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Prodaja betonskih mešanic GRADITE IN POTREBUJETE BÉjBMH POKLIČITE 04L^3ÌÉplM T1» u t tf n fliil Slike so simbolne. 3 Počitnice so tudi čas za zaslužek Julij in avgust, ko dijaki in študenti praviloma nimajo šolskih obveznosti, številni izmed njih izkoristijo za delo pri različnih delodajalcih, s katerim zaslužijo nekaj denarja za lastne potrebe. V študentskih servisih, ki nastopajo v vlogi posrednikov tovrstnih del, pravijo, da študentje in dijaki največkrat povprašujejo po delu v administraciji, lotijo se tudi fizičnih del, najbolj pa se izogibajo del v gostinstvu, za katera je na drugi strani - pri delodajalcih - največje povpraševanje. Spomnim se, da sem imel kot štipendist takratnega Glina vsako leto obveznost počitniškega dela v podjetju, in nikoli mi ni bilo jasno, zakaj me razporejajo na delo v proizvodnji, če me po drugi strani plačujejo, da se učim za strojnega tehnika. Mar ne bi bilo z vidika delodajalca bolj pametno, da bi med počitnicami spoznaval prakso v stroki, v kateri sem nameraval delati po šolanju? No, v kadrovski službi so mi kratko in jedrnato pojasnili, da so v proizvodnji pač potrebe po dodatni delovni sili in da bo čas za spoznavanje prakse prišel s pripravništvom po končnem izobraževanju. Čeprav sem takrat počitniško delo v proizvodnji nekako s težavo opravljal, pa ne zaradi fizičnih obremenitev ampak zaradi monotonosti delovnega procesa, danes s hvaležnostjo gledam na to izkušnjo, saj sem na ta način spoznal delo in način razmišljanja ljudi iz sektorja, od koder so na vodstvo podjetja že od nekdaj letele kritike na račun prenizkih plač in neprimernih delovnih pogojev. Veliko pa je bilo tudi šaljivih situacij, saj so se znali delavci iz neizkušenega novinca, kakršen sem bil, tudi ponorčevati. A seveda nisem bil edini. Danes je ponudb na trgu dela toliko, da lahko dijaki in študentje izbirajo, kje in kaj bodo delali. Spomnimo se, da se je sedanja vlada na začetku mandata zapletla v konflikt s študentsko organizacijo zaradi restriktivnejših predpisov za poslovanje študentskih servisov, kasneje pa se je situacija na tem področju umirila, saj so se ministri osredotočili na večje ribe, tako imenovane tajkune. Verjamem, da so danes prihodki iz naslova počitniškega dela zelo dobrodošli, koristni pa so tudi zaradi tega, ker v večini primerov predstavljajo prvi lastni prihodek študentov in dijakov (sploh če le-ti nimajo štipendije), ki se na ta način učijo gospodariti s svojim denarjem. To je tudi prvi korak na poti k finančni pismenosti, ki jo v svoji knjigi Bogati otrok, pametni otrok opisuje Robert T. Kiyosaki. Uvodno poglavje v tej knjigi nosi naslov: Zakaj na banki od vas ne zahtevajo spričevala? IZ VSEBINE: 132 Tema tedna: Počitniško delo zgolj polna denarnica ali tudi pomembna izkušnja?.... Občinski praznik občine Ljubno: Ljubenci tokrat brez zlatega priznanja.5 Solčava: Licence za lokalne turistične vodnike.7 Intervju: Darko Bele, predsednik EHD Mozirski gaj.8 Zlatomašnik Jože Gračner: Zaobljuba, ki drži že pol stoletja.10 Borisov Dordevič: »Vsak koncert je za nas kot zadnji«.16 Vinogradništvo Steyer: Mozirski klopotec - simbol dobrega sodelovanja..........18 Ljubno ob Savinji: Športni utrip Flosarskega bala.....21 ISSN 0351-8140, leto XL, št. 32,8. avgust 2008. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: vodja Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, Lučka Kirn. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. S STUDENTSKO IN DIJAŠKO DELO Počitniško delo zgolj polna denarnica ali tudi pomembna izkušnja? Mladi, ki obiskujejo srednjo šolo ali študirajo, so že od nekdaj radi posegali po možnosti počitniškega dela. Razlogi za to so različni. Na tak način lahko povečajo družinski proračun ali pa si s tem denarjem izboljšajo lastno finančno stanje. Denar jim lahko pride prav za nakup garderobe ali z njim odpotujejo na zaslužene počitnice. Lasten denar pa zlasti mlajšim - dijakom pomeni tudi »odraslost« in večjo svobodo odločanja o tem, kaj bodo kupili ali kam bodo odšli. Poleg omenjenih razlogov so za odločitev o delu ob šolanju odločilni tudi šolski programi, ki predpisujejo obvezno prakso. Na delo k nam prihaja čedalje več tujih študentov preko študijskih izmenjav, naši pa so zainteresirani za delo v tujini. Na tak način si nabirajo različne izkušnje, med katerimi ni na zadnjem mestu učenje tujega jezika. Mladi se za delo najraje odločajo v počitniškem času oziroma takrat, ko nimajo izpitov. V tem času - zlasti poleti - je tudi ponudba del večja, saj nanjo vplivajo sezonska nihanja. Posebno v gostinstvu in turizmu pride to poleti zelo do izraza. Razen tega je za večino zaposlenih poletje čas, ko želijo na dopust. Zato je za študentsko in dijaško delo poleti veliko zanimanje s strani delodajalcev. Izbira del je v večjih mestih seveda bolj pestra kotna podeželju. Tudi plačilo za počitniško delo je zelo različno. Povprečna plačila za študentsko delo se gibljejo od dva in pol do pet evrov na uro, za zelo zahtevna, večinoma intelektualna dela pa se lahko dvignejo do dvajset evrov. Trenutno je v Sloveniji okoli petdeset podjetij, tako imenovanih študentskih servisov, ki so z ministrstvom za delo podpisali koncesijsko pogodbo za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom in ki smejo delo posredovati preko napotnic. Študentsko delo je obdavčeno z dohodnino, a veljajo za te dohodke posebne olajšave. Tudi pri nas bi v nekaterih podjetjih Jožica Rihter, direktorica občinske uprave Gornji Grad: »Dijakom nudimo počitniško prakso, z njihovim delom smo zelo zadovoljni.« in ustanovah brez pomoči študentov in dijakov težko shajali, zlasti v času dopustov. Delo, ki ga ponujajo naši delodajalci, je različno - od fizičnega na tekočem traku do administrativnega, ki zahteva že precejšnje znanje. Splošna ugotovitev naših sogovornikov je, da je študentsko delo dobrodošla pomoč, hkrati pa zagotavljajo, da so z delom mladih in njihovo motivacijo zelo zadovoljni. Jožica Rihter, direktorica občinske uprave Gornji Grad: "Po zadnjem neurju smo za pomoč poiskali dve dijakinji višjih letnikov srednje šole. V spletno aplikacijo AJDA Republiške uprave za zaščito in reševanje sta vnašali podatke o škodi. Gre za škodo, ki je nastala v gozdovih, na lokalnih cestah, na stanovanjskih in gospodarskih objektih ter gozdnih vlakah. Popisanih je bilo za preko štiri milijone evrov škode. Dijakinji sta se za vnašanje podatkov usposobili tudi na podlagi navodil in dodatnih informacij s strani uprave za zaščito in reševanje tako, da smo z vnašanjem zaključili pred rokom. Poleg tega smo dajali informacije o vnosu tudi ostalim občinam, ki so se obračale na nas. Naši dijakinji so potem povabili na Občino Kamnik, kjer sta pomagali pri vnašanju njihovih podatkov. Obe dekleti sta domačinki in smo z njihovim delom zelo zadovoljni. Tak- Naša anketa Študentsko delo pomembna izkušnja pred vstopom v »pravi« svet Starši s povprečnimi slovenskimi plačami svojim študentom težko plačujejo študij in otrokom ne preostane nič drugega, kot da si tudi sam prislužijo kak evro. Z zaslužkom si lahko nato privoščijo tudi kakšno stvar, ki si je sicer ne bi mogli. Ob tem pridobijo nove izkušnje, delovne navade, poglobijo teoretično znanje. Delo preko študentskega servisa torej ni le vir zaslužka v času študija, ampak tudi pomembna delovna izkušnja pred vstopom v »pravi« svet. So takšnega mnenja tudi zgornjesavinjski študentje? Sašo Šaruga, študent 1. letnika Višje šole za živilstvo: Sprva sem v Mariboru, kjer študiram, delal v proizvodnji. Delo sem dobil preko oglasa na študentskem servisu. Naloge niso bile težke, so me pa želeli delavci malo »izkoristiti«, vendar sem se hitro postavil zase. Pozneje sem začel delati v svoji stroki, predvsem čez vikende. V pekarstvu sem delo dobil preko znancev in ga še vedno opravljam. Pridobil sem si določene delovne navade in izkušnje, ki mi bodo pri nadaljnjem študiju in življenju še kako koristile. Denar, ki ga dobim, mi pomeni delno sredstvo za izboljšanje življenjskega standarda, delno pa mi omogoča nakup tistih stvari, ki sijih drugače ne bi mogel privoščiti. Radovan Sukalo, študent 2. letnika Naravoslo-vnotehniške fakultete, smer grafične in interaktivne komunikacije: Delam zato, da si nabiram praktično znanje, ki mi bo pomagalo tudi pri poglabljanju teorije, pa tudi zato, da nisem finančno odvisen od staršev. Večino del sem dobil prek študentskega servisa. Delal sem že na gradbišču, v gostinskih lokalih, kot asistent predavatelja računalniških tečajev, sedaj pa že dlje časa delam kot informatik. Začetna dela, predvsem na gradbišču in v gostinskih lokalih, kjer sem delal pretežno ponoči, sem opravljal zato, da sem si lahko pokril življenjske stroške. Poznejša dela so postajala vse bolj zanimiva, raznolika in neobremenilna ter mi poleg zaslužka prinašajo tudi delovne izkušnje, kijih bom lahko s pridom izkoristil po končanem študiju. Manja Žagar, študentka 1. letnika Fakultete za management: Pogosto sem delala kot hostesa in natakarica. V naši dolini namreč ni težko najti dela v gostinstvu tudi brez posredovanja študentskega servisa. Tedaj za strežbo pogosto velja le ustni dogovor med lastnikom lokala in mano, kar posledično pomeni sicer večjo urno postavko, vendar se v primeru, če se delodajalec ne drži dogovora, ne morem pritožiti. V proizvodnji nisem nikoli poskušala delati, ker se mi to zdi monotono. Iskala sem delo tudi na področju, za katerega se izobražujem, a v Zgornji Savinjski dolini žal brezuspešno. Denar, ki ga tako zaslužim, porabim za pokrivanje življenjskih stroškov, skratka za preživetje. Pripravila in fotografirala Marija Sukalo šen način je za občino ugodnejši in bolj ekonomičen, nenazadnje poje v dobro tudi dijakov, da si tako prislužijo kakšen evro. Tudi sicer dijakom nudimo počitniško prakso. Delajo na enostavnih delih. Dopuste zaposlene v občinski upravi, štiri smo, načrtujemo od junija do septembra, in sicer tako, kot narekuje delo in roki posameznega delovnega mesta." Francka Voler, direktorica Centra starejših Gornji Grad: "Pri nas imamo med poletjem mlade na počitniškem delu in praksi. Brez njih bi bilo težko, saj moramo našim stanovalcev zagotoviti enako kakovost storitev in bivanja skozi vse leto. Trenutno imamo devet dijakov in študentov, saj je poleti tudi pri naših zaposlenih največ dopustov. Večina mladih prihaja k nam iz srednje zdravstvene šole in so nam »zvesti« več let, tudi še potem, ko postanejo študenti. Treba je omeniti, da se nekateri od njih vključijo v prostovoljstvo in tudi na ta način pripomorejo k lepši jeseni naših stanovalcev. Tudi prebivalci centra se na te mlade in energije polne ljudi zelo navežejo in marsikdaj vzpostavijo lepe prijateljske odnose, seveda pa delovne navade in izkušnje, nena- Francka Voler, direktorica Centra starejših Gornji Grad: »Prebivalci centra se na mlade in energije polne ljudi zelo navežejo in marsikdaj vzpostavijo lepe prijateljske odnose.« zadnje tudi denar, kijih dobijo pri nas, mladim pridejo še kako prav. Lahko rečem, da so motivirani in pridni in smo z njihovim delom zadovoljni." Polona Bastelj, lastnica Slaščičarne Polonca Mozirje: "Pri nas imamo za počitniško delo trenutno sedem deklet in enega fanta. So dijaki in študentje različnih usmeritev. Seveda ne delajo vsi hkrati, pokličemo jih po potrebi, odvisno je tudi od tega, kdaj imajo oni čas. Večinoma so taki, ki so pri nas delali že prejšnja leta. Lahko rečem, da je zanimanje za počitniško delo v naši slaščičarni tako veliko, da moramo včasih koga tudi zavrniti. Redno zaposlenih nos je poleg mene še pet in med dopusti pride »mlada pomoč« še kako prav. Naše delo je, kot v gostinslvu, zelo podvrženo sezonskim nihanjem in poleti ter ob koncih tednov imamo več gostov kot sicer. Prihajajo tudi turisti, čeprav Polona Bastelj, Slaščičarna Polonca Mozirje: »Študentsko in dijaško delo je pri nas dobrodošla pomoč, koristi pa imajo tudi mladi sami.« se mi zdi, da njihov obisk v kraju zadnja leta nekoliko upada. Ko pridejo študentke in dijakinje k nam prvič, jih seznanimo s higiensko sanitarnimi ukrepi in sistemom HAC-CP. Tisti, ki so pri nas že dalj časa, delajo povsem samostojno. Pri tem odnesejo marsikatero pozitivno izkušnjo, čeprav povedo, da si od začetka niso predstavljali, da je lahko delo v slaščičarni tako zahtevno, tudi v fizičnem smislu. Razen tega je treba obvladati vsaj osnovno znanje o prodajnih artiklih in njihovih sestavinah, da je mogoče gostu pojasniti, s čim mu postrežemo. Artiklov je zelo veliko, pri tem pa je treba delati tudi z denarjem. Pomembna je dobra komunikacija z gosti. Marsikdajje potrebno tudi znanje tujega jezika, kar pa mladi odlično obvladajo in lahko rečem, da komaj čakajo, da lahko v praksi preizkusijo svoje znanje v pogovoru s tujimi gosti. Vsekakor je študentsko in dijaško delo pri nas dobrodošla pomoč, koristi pa imajo tudi mladi sami, saj se naučijo delovnih navad. Naučijo se praktičnega dela s pecivom v kuhinji, dobijo izkušnje v delu z gosti, prav pa jim pride tudi zaslužek." Besedilo in foto: Marija Lebar OBČINSKI PRAZNIK OBČINE LJUBNO Ljuben« letos brez zlatega priznanja V dvorani kulturnega doma na Ljubnem so v petek člani ljubenskega kulturnega društva pripravili slovesnost ob občinskem prazniku. Županja Anka Rakun je ob štirinajstem rojstnem dnevu občine čestitala svetnici in svetnikom, občinski upravi, vsem odborom in še posebej vsem krajanom za dobro opravljeno delo. Gostom in občanom je županja spregovorila o razvojnem in predvsem graditeljskem proračunu ter predstavila projekte, ki so se v občini Ljubno letošnje leto že realizirali. Posodobljena je industrijsko poslovna cona, zgrajen nov most v Rastkah in nov vodovod do Okonine, kjer je zgrajena tudi nova avtobusna postaja, pridobljena je nova informacijska infrastruktura... Na proslavi so posebno priznanje občine podelili sedmim odličnjakom zaključnega razreda osnovne šole, zlatima maturantkama Teji Turk in Deji Vrčkovnik, ter krvodajalcema Amaliji Jurjevec in Marku Ko- rpniku. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je letos bronasto priznanje dodelila gasilcu Francu Brglezu za aktivno delo vgasilski organizaciji in pomoč sočloveku, srebrna priznanja pa so prejeli: učiteljica Marija Grohar za več kot trideset let uspešnega dela v kolektivu Osnovne šole Ljubno in za aktivno sodelovanje v planinskem društvu, slikarka Ida Voler, ki je s svojim prepoznavnim slikanjem ustvarila že preko 2.500 del, in šestčlanska družina Vida Prušnika za vidno kulturno in politično udejstvovanje. Proslavo so s kulturnim programom pospremili ljubenski učenci Glasbene šole Nazarje in mešani pevski zbor pod vodslvom Mitje Ven-išnika. Slovesnosti je sledilo družabno srečanje s člani društva Komen in domačimi godci v Vrbju. ArtPuk Karl Erjavec, minister za obrambo in predsednik Desus: »Gospodarstvo je uspešno, veliko se ustvarja, mislim pa, da se nepravično deli. Kako je mogoče, da dobi neki direktor konec leta 200 tisoč evrov nagrade? Kako je mogoče, da se moramo tako zelo boriti za deset ali dvajset evrov višjo plačo za delavce? Kako veliko pokojnino bodo imeli delavci, ki danes prejemajo štiristo ali petsto evrov plače? Bo prejemal dvesto evrov pokojnine? To ni socialna država! In to ni tisto, za kar smo se borili pred sedemnajstimi leti, ko smo ustvarjali svojo državo. V ustavi smo takrat zapisali, da naj bo Slovenija socialna država, vendar danes ta država ni socialna, ne glede na to, kako se vsi trudimo, da bi to bila. Mislim, da bojeseni odločitev o tem. Ali želimo socialno državo ali pa državo, v kateri bodo velike socialne razlike, v kateri bo veljalo samo to, kako je nekdo uspešen, sposoben, kako nekdo morda hodi po robu zakona, pa ga nihče ne prime. Vidim, kaj se dogaja v Sloveniji. Nekateri imajo sanjsko življenje, holivudsko, lahko si privoščijo vse, od najboljših avtomobilov, jaht do vil, velika večina državljanov pa ne ve, kako bo plačala položnice. Naslednja vlada, ne glede na to, kdo bo zmagal, bo morala sprejeti odgovornost in Slovenijo znova obrniti na pot socialne države.« V Mozirju se je zbralo več kot dva tisoč upokojencev iz širše celjske regije (foto: Benjamin Kanjir) r~ 6 V 7 poslance, ki se bodo borili za njihove interese. Minister za obrambo in predsednik stranke Desus Karl Erjavec je govoril predvsem o obljubah vlade o socialni pravičnosti, na drugi strani pa se sedaj kaže kopica posameznikov, ki bogatijo iz dneva vdan. Istočasno velika večina državljanov komajda shaja skozi mesec in se bolj ali manj bori za dostojno življenje. Erjavec je napovedal, da bo od jeseni sedelo v parlamentu vsaj deset poslancev Desusa, ki bodo znali prisluhniti najrevnejšim prebivalcem. Udeležence srečanja so v nadaljevanju razveseljevali veseli upokojenci iz Laškega, ki obiskujejo domove za ostarele in različne humanitarne prireditve. Znani so pod imenom Ofirovci. Za dobro voljo so poskrbeli še člani ansambla Krajcarji in kantavtor Adi Smolar. Benjamin Kanjir Največja sreča vživljenjuje prepričanje, da si ljubljen zaradi samega sebe, ali bolj točno, da si ljubljen kljub temu. Victor Hugo SREČANJE UPOKOJENCEV V MOZIRJU Poletno druženje v predvolilnem vzdušju Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze upokojencev Slovenije: »Upokojenci smo preveč ponižni. Prevečkrat mislimo, da ne moremo nič narediti. V demokraciji lahko tako velika sila, četrtina prebivalstva in tretjina volilne moči, premika gore. In to bomo mi v naslednjih štirih letih naredili!« (foto: Benjamin Kanjir) Na zadnji julijski dan so se na mozirskem sejmišču ob reki Savinji zbrali upokojenci, člani Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Srečanje sta organizirala Društvo upokojencev Mozirje in območni odbor stranke Desus. Pričakovali so okoli 1.500 udeležencev, prišlo pa jih je vsaj še petsto več. Prvotno je bilo sicer predvideno, da bi pripravili vseslovensko srečanje, vendar je slednje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpadlo, zato se je predsednik pokrajinske zveze Emil Hedžetzah- Udeležence je pozdravil tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik in jih povabil, da si ogledajo lepote kraja ter ga še večkrat obiščejo. Predsednica slovenskih upokojencev dr. Mateja Kožuh Novak je v svojem govoru izrazila gnev nad ravnanjem poslancev državnega zbora, ki dva dni prej v parlamentu niso potrdili predloga, da bi se pokojnine usklajevale z neto plačami in ne z bruto, kot je praksa doslej. Kar tretjina poslancev je pred glasovanjem zapustila dvorano parlamenta in s tem upokojencem, po besedah Kožuhove, pokazala, da se jih njihove težave ne tičejo. Izpostavi- valil mozirskemu drušlvu upokojencev, kije prevzelo breme organizacije pokrajinskega srečanja. Hedžet je ob tem pohvalil tudi enotnost upokojencev, ki jo izkazujejo na različnih srečanjih. laje tudi moč upokojencev, kijih je kar 540 tisoč, in za svoje blagostanje te moči ne izkoriščajo. Izrazila je upanje, da bodo na jesenskih volitvah izkoristili volilno pravico in v parlament izvolili ZAVOD SAVINJA LJUBNO Prednosti in slabosti javno zasebnega partnerstva V okviru letošnjega Flosarskega bala je v Fašunovi hiši na Ljubnem v ponedeljek, 28. julija, o javno zasebnem partnerstvu predaval domačin Jernej Pintar, direktorica zavoda Savinja Cvetka Mavrič pa je predstavila ustanavljanje društva LAS. Jernej Pintar je pojasnil, da javno zasebno partnerstvo ni samo zagotavljanje virov sredstev, temveč mnogo več (foto: Marija Lebar) Jernej Pintarje dejal, da pri nas o javno zasebnih partnerstvih ni znanega dovolj. Poudaril je, da javno zasebno partnerstvo (JZP) ni samo zagotavljanje virov sredstev, temveč mnogo več. Praviloma takšne oblike sodelovanja prinesejo koristi za oba partnerja po sistemu »win-win«. Razen tega so projekti pri tej obliki sodelovanja časovno in finančno učinkovitejši, saj se tako udejanjijo različni sinergijski učinki. Odnosi v JZP so v glavnem odnosi na dolgi rok - lahko trajajo tudi po štirideset let - tako da dokončnih ocen ne morejo dati niti v državah, kjer imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje, kot na primer v Veliki Britaniji. Zaradi takšne ročnosti se pojavljajo v partnerstvih tudi nedorečenosti v pogodbah, ki jih je treba pripraviti posebej skrbno. Zelo težko je namreč na dolgi rok predvideti vse zunanje dogodke, ki vplivajo na izvajanje projektov. Pri tem mora javni sektor paziti, da ima na razpisu izbrano projektno podjetje na trgu še vedno konkurenco, sicer izvajalec lahko dobi preveliko pogajalsko moč in viša cene svojih storitev. Ohranjanje oziroma uvedba konkurence pa je le eden od štirih glavnih virov učinkovitosti JZP. Važna je tudi delitev tveganj. Določeno tveganje prevzame najsposobnejši partner. Tudi lastništvoje v posameznih fazah lahko različno inje pomembno zaradi motivacije. V praksi seje izkazalo, da JZP prinašajo velike prihranke tako pri času izvedbe projekta kot pri porabljenih sredstvih, ne glede na to, da so privatne finance dražje od javnih (obrestna mera). Tako so prihranki od 10 do 18 odstotkov, v najboljših primerih, kot je komunala, pa lahko celo do 40 odstotkov. Maloštevilni udeleženci so Pintarjevo predavanje pohvalili, saj jim je razjasnilo marsikatero dilemo in, kot je dejala ljubenska županja Anka Rakun, tudi porodilo nekatere ideje o izvedbi projektov na tak način. Jernej Pintarje sicer doma z Ljubnega in podiplomsko študira menedžment. Dobil je štipendijo British Council Slovenia inje na Škotskem pol leta specializiral prav JZP. Do konca letošnjega leta načrtuje o tej tematiki izdati knjigo. Marija Lebar VLADO PAREŽNIK IZ MOZIRJA Dobrodelna razstava na štirih lokacijah Ob 40. obletnici prvega delovnega tabora slovenskih slikarjev naivcev, kije bil avgusta 1968 v Trebnjem, se je Vlado Parežnik iz Mozirja kot eden izmed devetih udeležencev omenjenega dogodka odločil za postavitev dobrodelne likovne razstave, katere posebnost je, da hkrati poteka na štirih različnih lokacijah, in sicer v gostinskih objektih Podkrižnik v Teru in Jurak v Homcu, na turistični kmetiji Podvratnik v Raduhi in v Parežnikovem domačem likovnem salonu v Mozirju. Razstavljena dela so po vsebini imaginarne podobe, izdelane kot perorisbe v tušu, temperah in pastelu. Na ogled in na prodaj bodo vse do konca meseca avgusta, del izkupička od prodaje pa bo avtor podaril v dobrodelne namene. Franci Kotnik SOLČAVA LicO Wl CD 03 C C/3 •=r» 03 grafične storitve Tel.:839-50-80 ^UninrčIP info@unigraf.si ^ I* “I www.unigraf.si Na trgu 51, Mozirje MAJICE IN KAPE PO VAŠEM OKUSU ■ 4ll BARVN in ČB fotokopiranje in tiskanje grafično oblikovanje vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge. ■ izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) ■ plastificiranje SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše 1235 Radomlje Celje - skladišče sam VARČUJEM pri samu NAKUPUJEM gradnja, obnova in nega doma D-per U17/2008 COBISS o OTVORITEV trgovine NAZARJE Lesarska cesta 2 sobota, 6. september ob 12.00 uri Ta2To/Fotokabma in33 TN* bfNOaaSO