Poštnina plačana v gotovini K RALJ EVINA J U G 0 S LAV I J A SLUŽBEN KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 25. kos. V LJUBLJANI, dne 15. aprila 1931. Letnik II. 133. Zakon o uradnikih (U. Z.). 131. Zakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izvrševanju sodb, o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o pravni in sodni zaščiti njiju državljanov VSEBINA: in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izročanju krivcev. 135. Objave banske uprave o občinskih trošarinah, ki jih bodo ' pobirale občine v letu 1931. Zakoni in kraljevske uredbe. 138. MI ALEKSANDEK 1., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta zakon o uradnikih (U. Z.). I. POGLAVJE. Osnovne odredbe. § 1. (') Ta zakon velja tako za civilne državne uradnike kakor tudi za ostale civilne državne uslužbence in za uslužbence poštno-telegrafske stroke in poštno hranilnice. (2) Na ministre in bane se nanašajo samo one odredbe, pri katerih je to izrečno navedeno. ( “) Odredbe IX. poglavja, kolikor se tičejo rodbinskih pokojnin in uradniškega pokojninskega fonda, kakor tudi določbe prehodnih in končnih odredb, ki se na to nanašajo, veljajo tudi za vse vojaške in civilue državne uslužbence v vojski in mornarici. Odredbe, ki se tičejo uradniškega pokojninskega fonda, kakor tudi določbe prehodnih in končnih odredb, ki se na to nanašajo, veljajo tudi za vse uslužbence državnih prometnih naprav. §2. V)Vaa zvanja v vseh strokah državne službe so ob ^akonskik pogojih enako dostopna vsem državljanom po * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne L aprila 193L, 23/XXli;i5tL v / rojstvu kakor tudi onim naturaliziranim državljanom, ki so jugoslovanske narodnosti. (4) Za kontraktualne uradnike in dnevničarje veljajo samo odredbe X. poglavja. (2) Drugi naturalizirani državljani smejo dobiti državno službo samo, ako so 10 let nastanjeni v kraljevini; po posebni odobritvi državnega sveta na obrazložen predlog pristojnega ministra pa tudi prej. (3) Tuji državljani se smejo sprejeti v državno službo samo kot kontraktualni uradniki ali kot dnevničarjl §3. V državno službo sme biti sprejet samo, kdor Izpolnjuje poleg pogojev iz § 2. še te-le pogoje: 1. da je dovršil 18 let starosti; 2. da je telesno in duševno zdrav; 3. da je dobrega vedenja; 4. da ima, ako je mladoleten, odobritev roditeljev ali varuha; 5. da zna popolnoma službeni jezik, 6. da ima po zakonu predpisano izobrazbo za stroko, v katero želi vstopiti, ter da izpolnjuje ostale pogoje, ki se zahtevajo s posebnimi predpisi za službo v tej stroki; 7. da ni dovršil 60. leta starosti, razen če je po specialnih zakonih drugače odrejeno, odnosno razen v primeru neposrednega prehoda iz državne konkratualne službe; 8. da je po dovršenem 21. letu starosti odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je po odredbah za- kona o ustroju vojske in mornarice kot edini hranitelj nesposobnih zadrugarjev ali kot stalno ati začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru; odnosno, če je zavezan vojnici, da dokaže, da je plačal v opico; 9. da ni pod skrbstvom ali v konkurzu ali da ni nad njim podaljšana očetovska oblast; 10. da. ni bil s sodno razsodbo m «>|eri na izgubo častnih pravic, kar je ovira ves čas, dokler ta izguba traja; 11. da mu kot aktivnemu državnemu uslužbencu ni prestala služba iz razlogov, navedeni h v točkah L, 2., 7., 9. ali 12. § 104.; 12. da mu kot državnemu upokojencu ni bila s sodno ali disciplinsko razsodbo odvzeta pravica do pokojnine. § 4. Državni uslužbenec ne more biti, kdor javno izraža načela zoper obstoječo državno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda. §5. Sprejem v državno službo se vrši na pismeno prošnjo, podprto z vsemi potrebnimi listinami (§ 3.). II. POGLAVJE Razdelitev uslužbencev in službe. § 6. Civilni državni uslužbenci se dele na uradnike, uradniške pripravnike, zvaničnake in služitelje. § 7. (*) S predpisi o ureditvi poedinih strok civilne državne službe se odreja, ali se zahteva za vstop v stroko nepopolna srednješolska, popolna srednješolska ali fakultetna izobrazba, odnosno etrokovno-šolska izobrazba z zaključnim izpitom, enaka tem šolskim izobrazbam. (a) Katere strokovne šole so enake fakultetni, odnosno popolni ali nepopolni srednješolski izobrazbi ali izobrazbi z dvema razredoma srednje šole, predpiše minister za prosveto z uredbo, izdano v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta po zaslišanju fakultetnega sveta, če gre za višjo strokovno šolo, po zaslišanju glavnega prosvetnega sveta pa, če gre za srednjo ali nižjo strokovno šolo. §8. Izjemoma se smejo < stroko, za katero se zahteva' nepopolna srednja ali tej enaka strokovna šola, sprejeti za civilne uslužbence tudi podoficirji, če so dovršili 10 let neprekinjene in dobre podoficirske službe v stalnem kadru ob pogojih in na način, določen v členu 74.* zakona o ustroju vojske in mornarice. To velja tudi za zvanični-ke, ki dovrše v isti stroki 10 let neprekinjene in dobre zvaničniške službe. §9. Za stroke, v katerih se opira delo na prirojeno sposobnost ali veščino, pridobljeno s strokovno vadbo, predpiše predsednik ministrskega sveta s posebno uredbo, kateri šolski izobrazbi po 1. odstavku § 7. ustreza delo v tej stroki § 10. Za zvaničniško službo se zahtevata najmanj dva dovršena razreda srednje ali njej enake druge šole in 2 leti neprekinjene ter prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki ali 2 leti dobro ocenjene uradniške pripravljalne službe ob neposrednem prehodu iz take službe v zvaničniško službo. Poedine stroke smejo za ta prehod predpisati tudi še poseben strokovni izpit. § 11. Za služiteljsko službo se zahteva najpotrebnejša pismenost. * Pr**; 13, jOp, iu^l III. POGLAVJE Pripravljalna služba. § 12. Za imenovanje na uradniško službeno mesto se mora opraviti predhodno pripravljalna služba in državni strokovni izpit. § 13. (') Pripravljalna služba traja najmanj 3 leta v eni stroki. (2) V pripravljalni službi se mora dati pripravniku možnost, da upozna vse vrste poslov svoje stroke. (3) Po dovršenem drugem letu pripravljalne službe sme pripravnik opraviti predpisani državni strokovni izpit § 14. (') Strokovni izpiti se opravljajo pred komisijami, ki se za vsako leto v naprej sestavljajo po strokah. (2) Stroko v smislu tega zakona tvorijo vsa zvanja, ki so na osnovi iste izobrazbe določena za opravljanje istih ali bistveno istih poslov brez ozira na res ort. V istih strokah je državni strokovni izpit isti. (3) V pravilih o izpitih, ki jih predpišejo pristojni ministri, kolikor to ne bi bilo predpisano s specialnimi zakoni, se odredi izpitni program kakor tudi kraj, sestava in čas poslovanja izpitnih komisij. (4) Za iste stroke, ki so v več^rosortih, se opravlja strokovni izpit v onem resortu, ki je za dotično stroko glavni resort. (°) Strokovni izpit v isti stroki se sme dvakrat ponavljati. Med izpiti mora biti razdobje najmanj 6 mesecev. (°) Uradniški pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita do dovršenega petega leta pripravljalne službe ali ki ga tudi pred tem rokom tretjič ne opravi, se mora odpustiti iz pripravljalne službe dotične stroke. (7) Pripravniku, ki opravlja strokovni izpit zunaj kraja svojega službovanja, se priznava pravica do povračila potnih stroškov, če izpit opravi § 15- Uradniškemu pripravniku, ki premeni med pripravljalno službo stroko, preden je opruvil strokovni izpit, se sme šteti čas, ki ga je prebil v prejšnji stroki, v rok pripravljalne službe v novi stroki in mora trajati pripravljalna služba v tej strolci najmanj 1 leto, toda se 8 tem letom ne sme prekoračiti skrajni rok 5 let za pripravljalno službo. § 16. ce prestopi uradniški pripravnik v drugo stroko potem, ko je v prejšnji stroki že opravil strokovni izpib sme biti oproščen strokovnega izpita v novi stroki iz onih predmetov, iz katerih je opravil izpit že v prejšnji stroki. § 17. Ce prekine uradniški pripravnik pripravljalno službo iz drugega razloga, razen zbog bolezni ali zato,^ d« odsluži obvezni rok v stalnem kadru, mu šteje prejšnja pripravljalna služba sazuu y i»U stroju. Prejemki aktivnih civilnih državnih uslužbencev § 18. (‘) Vsa zvanja civilnih uradnikov so razdeljena nh položajne skupine po tabeli v § ‘22. Skupine II., III. in IV. imajo po dve stopnji. Vse, kar je v tem zakonu predpisano za skupine, velja tudi za stopnje. (2) Izven položajnih skupin so zvanja: predsednika ministrskega sveta, ministrov in banov. § 19- Mesečne plače in osebne draginjske doklade zvanj, navedenih v drugem odstavku § 18., so te-le: predsednika ministrskega sveta: plača . . . t................... 10.000 Din, osebna draginjska doklada 7.500 > ministrov in banov: plača ............................. 8.000 > osebna draginjska doklada 6.000 > § 20. Ministrom na razpoloženju pritičejo, če imajo najmanj eno leto službe, ki se jim šteje za ministrsko, prejemki v istem odstotku ministrske plače, po katerem se odreja pokojnina tega zvanja. § 21. (*) Prejemki uradnikov se dele na plačo, položajno doklado ter osebno in rodbinsko draginjsko doklado. (2) V skupinah od IV., prve stopnje, do X. se plače periodično zvišujejo po tabeli v § 22. § 22. Uradniške mesečne plače, položajne doklade in osebne draginjske doklade po položajnih skupinah in dra-Rinjskih razredih so te-le: Položajna skupina Stopnja Plača Plača s periodičnimi poviški Položajna doklada Osebna draginjska doklada 1 t 2 3 4 Dravinjski razred I II III I 4000 3500 1500 Tt i 3750 3100 1500 1350 2 3500 2700 1500 1350 III 1 2 1 3250 3000 2120 13.50 1200 11(K) 1720 1350 1200 1100 IV 2350 2550 2750 3000 1320 1300 1150 1050 2 1760 1950 2150 2350 920 1300 1150 1060 V — 1450 1550 1650 1750 800 1260 1100 1000 VI 1150 1250 1350 1450 650 1200 1060 950 VII 910 970 1030 1090 1150 500 1160 1000 900 VIII 730 575 790 850 910 400 / 1100 960 850 IX 625 675 730 300 1050 900 800 X 475 525 575 200 1000 850 750 (1) Uradniški pripravniki imajo za prejemke mesečno plačo po draginjskih,razredih, in sicer: 1. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od VIII. skupine: v I. draginjskem razredu 1800 Din, v II. > > 1650 > , v III. » > 1550 » ., 2. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od IX. skupine: v I. draginjskem razredu 1550 Din, v II. > > 1400 » , v III. > > 1300 » , 3. v strokah, v katerih so zvanja razporejena od X. skupine: v I. draginjskem razredu 1400 Din, v II. » > 1250 » , r''*- v III. > > 1200 » , (2) Poleg plače pripada uradniškim pripravnikom tudi rodbinska draginjska doklada. § 24. (‘) Prejemki zvaničnikov se dele na plačo ter osebno in rodbinsko draginjsko doklado. (2) Vsa zvanja zvaničnikov so razdeljena na tri položajne skupine. (s) Zvaničniške plače se zvišujejo v I. skupini s tremi, v II. in III. skupini s po dvema periodičnima poviškoma. (‘) Mesečne plače in osebne draginjske doklade zvaničnikov so po položajnih skupinah in po draginjskih razredih te-le: Položajna Plača Plača s periodič- Osebna dravin jska doklada skupina Dravinjski razred 1 2 3 I | II III 1 600 680 760 840 925 800 750 II 440 520 600 900 775 726 III 280 360 440 875 750 "(M) § 25. C) Prejemki služiteljev se dele na plačo ter osebno in rodbinsko draginjsko doklado. (2) Vsa zvanja služiteljev so razdeljena na dve položajni skupini, a njih plače se zvišujejo s po tremi periodičnimi poviški v vsaki skupini. (3) Mesečne plače iu osebne draginjske doklade služiteljev po položujnih skupinah in draginjskih razredih so te-le: Položajna skupina Plača Plača s periodičnimi poviški Osebna draginjska doklada Dravinjski razred 1 2 3 I II III I 425 485 545 605 700 650 625 II 246 305 365 425 675 625 600 (') V prvem draginjskenl razredu so: Beograd 7. Zemunom, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Sarajevo, Split, Sušah, Skoplje, Niš, Cetinje in Banjaluka. (2) V drugem draginjskem raz rod u so vsi kraji, kjer je sedež sreskega načelstva. (3) V tretjem draginjsltem razredu so vsi ostali kraji. § 27. Rodbinska draginjska doklada za ženo in za vsakega otroka je 150 dinarjev mesečno. § 28. Predsednik ministrskega sveta predpiše na predlog ministra za finance z uredbo pogoje, ob katerih se pridobiva in izgublja pravica do osebne in rodbinske draginj-ske doklade. Na isti način se smejo d ra grajske doklade po potrebi zviševati, zniževati in ukinjati § 29. (‘) Državnemu uslužbencu, M ima stanovanje v naravi bodisi od države, bodisi od samoupravnega telesa, se odteguje vrednost stanovanja od osebne draginjske doklade. Kako je ugotoviti vrednost stanovanja, se predpiše z uredbo, ki jo izda minister za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. To ne velja za državne uslužbence, ki uživajo v inozemstvu stanovanje v naravi. (2) Če je po specialnih zakonih samoupravno telo zavezano, plačevati državnemu uslužbencu stanarino v denarju, se odteguje temu ta znesek od osebne draginjske doklade. (:‘) Ali naj prejemajo uslužbenci poedinih strok od države ali samoupravnega telesa kaj drugega v naravi ter ali in kako naj se to odteguje od osebne draginjske doklade, določi z uredbo minister za finance, izdano v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. § 30. (') Ob sprejemu v državno službo bodisi prvič, bodisi ob vrnitvi v aktivno službo, začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca po vstopu v službo. (2) Ob imenovanju, odnosno napredovanju v višjo skupino kakor tudi ob prejemanju periodičnega poviška ter imenovanju pripravnika za uradnika začno teči prejemki s prvim dnem prihodnjega meseca. ( '•) če je uslužbenec premeščen in premestitev vpliva na velikost osebne draginjske doklade glede na izpremem-bo kraja službovanja, pripada uslužbencu nova doklada od prvega dne prihodnjega meseca po razrešitvi. (‘) Rodbinska doklada pripada uslužbencu od prvega dne prihodnjega meseca po izpolnitvi pogojev, ki mu dajejo pravico do te doklade. V. POGLAVJE. Occnjanje. §31. (>) Civilni državni uslužbenci se ocenjajo vsako leto. (2) Uradniki od III. skupine navzgor se ne ocenjajo. (3) Sodniki, nastavniki vseh šol ter uslužbenci di-plomatsko-konzularnih zastonništev se ne ocenjajo po predpisih tega zakona. § 32. C) Za ocenjanje civilnih državnih uslužbencev se ustanavljajo komisije za oceno, ki so po potrebi področne in vrhovne ali pa so samo vrhovne. (2) Področne komisije se ustanavljajo pri banskih upravah za one grane državne uprave, ki tvorijo občo upravo. Za ostale grane državne uprave se ustanavljajo področne komisije pri drugostopnih področnih uradih; kjer pa takih ni, sme minister, odnosno starešina vrhovnega urada po potrebi ustanoviti področne komisije za oceno tudi pri prvostopnih področnih uradih, in sicer pri onih, pri katerih je zadostno število takih uradnikov, iz katerih se' morejo komisije sestavljati. (3) Področne komisije za oceno vršijo ocenjanje v prvi stopnji in so pristojne za vse uslužbence področnih uradov kakor tudi za uslužbence urada, pri katerem komisija posluje, razen za člane komisije same in onih uradnikov tega urada, ki so višji od članov komisije. (4) Vrhovne komisije za oceno se ustanavljajo pri vrhovnih uradih. Te komisije ocenjajo v prvi in poslednji stopnji uslužbence vrhovnih uradov, izvzemši člane komisije same, kakor tudi one uradnike, ki so izvzeti od ocenjanja področnih komisij, kakor tudi vse področne uslužbence, za katere niso ustanovljene področne komisije; v drugi stopnji pa odločajo vrhovne komisije o pritožbah zoper oceno področnih komisij. (5) Ministri, odnosno starešine vrhovnih uradov ocenjajo člane vrhovnih komisij. § 33. (*) Komisije za oceno so sestavljene iz petih ali iz treh članov. (2) Člani komisij za oceno se jemljejo izmed po položaju najvišjih uradnikov urada, pri katerem se komisije sestavljajo. Kadar se ocenjajo uslužbenci iz stroke, kateri ne pripada noben član komisije, stopi na mesto člana komisije, najnižjega po položaju, najvišji uradnik te ali sorodne stroke. Po činu najvišji član komisije je predsednik komisije. Za vsako komisijo se postavljata po dva člana namestnika. (3) Služba članov komisije je obvezna. Člani komisije se smejo odklanjati samo iz razlogov, ki jih za odklonitev odreja zakon o občem upravnem postopku. § 34. (0 Komisija za oceno se sestavlja ob začetku vsakega leta. (2) Odlok o sestavi korpisije izda starešina urada, pri katerem je komisija. § 35. Za ocenjanje državnih uslužbencev so potrebni B°* da tki; 1. o strokovni sposobnosti; 2. o vedenju v službi in zunaj nje; 3. o marljivosti in zanesljivosti v službi; 4. o vrsti poslov, ki jih je uslužbenec opravljal v času, za katerega se ocen ja, in o uspehu, ki ga je pokazal. §36. (') Uradni starešina je dolžan pripraviti v teku leta starešinsko poročilo o vsakem uslužbencu posebej, in sicer tako, da vpisuje koncem meseca junija in decembra v posebne liste svoje opazke o vsem, kar je za ocenjanje potrebno. (-) Če pred. potekom zgoraj določenih rokov bodisi starešina, bodisi uslužbenec odideta iz svojega dotedanjega urada, mora starešina pred odhodom vpisati svoje opazko. Novi statrešina nadaljuje vpisovanje od roka, ki je na vrsti. (') V vrhovnih državnih uradih pripravljajo poročila za uslužbence svojih oddelkov starešine oddelkov. § 37. Koncem koledarskega leta sklene starešina urada svoje starešinsko poročilo tako, da izrazi na koncu lista, v katerem so se vpisovale opazke, svoje obče mnenje in poda predlog za oceno dotičnega uslužbenca kakor tudi svoje mnenje o tem, ali in za kakšno vrsto pošlov ]e moči uslužbenca posebno priporočiti. § 38. Uradni starešina pošlje starešinsko poročilo pristojni komisiji za oceno najkesneje do konca januarja prihodnjega leta. § 39. O uradnih starešinah sestavljajo starešinska porodila neposredni višji starešine ter postopajo nadalje po odredbah prednjega paragrafa. § 40. (l) Ocenjanje se vrši na podstavi starešinskega poročila ter osebnega zaznanja članov komisije. (•) Odlok komisije se mora glasiti, da je uslužbenec ^odličen«, »prav dober«, »dober« ali »slab«. (3) Prav dobro se sme oceniti uslužbenec, ki izkaze strokovno sposobnost, marljivost in zanesljivost kakor tudi uspeh v službi nad tem, kar mora izkazati vsak dober in vesten uslužbenec. Odlično se sme oceniti samo oni uslužbenec, ki se vidno izkazuje nad uslužbenci, ki se ocenjajo prav dobro. (*) Če da področna komisija oceno odličen«, se Posije odlok komisije po službeni dolžnosti vrhovni komisiji v potrditev. § 41. Uo konca meseca marca mora komisija dovršiti ocenitev vseh uslužbencev ter poslati odloke o ocenah neposrednim starešinam, da jih sprejmejo s podpisom na znanje in da jih istotako priobčijo ocenjenim uslužben-C?ni! podilo o tem pa vrnejo komisiji. Starešine morajo storiti vse to v osmih dneh po prejemu komisijskih odlo-ov; or in postavi komisarja, ki opravlja pravno veljavno vse posle upravnega in nadzorstvenega odbora, dokler ne spravi vsega poslovanja v udruženju v sklad s prednjimi °d* redbami. V hujših primerih se smejo udruženja, ki delujejo zoper prednje odredbe, razpustiti z odločbo resortnega ministra v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta. Zoper to odločbo ni dopustna tožba. ('*) Predpisi prednjih odstavkov ne veljajo za uradniške zadruge in njihove zveze. § 77. Državnemu uslužbencu je prepovedano prejemati od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanja brez dovolitve pristojnega ministra. § 78. (') Za škodo, ki jo provzroči državni uslužbenec drugim v izvrševanju svoje dolžnosti z nezakonitim ali nepravilnim postopanjem, odgovarjata uslužbenec kot storilec in država. (2) Za vložitev te tožbe ni potrebna oškodovancu odobritev nadrejenega oblastva. (3) Tožba se vlaga pri sodišču, pristojnem po kraju, kjer se je škoda povzročila, in mora biti naperjena proti storilcu in državi. Če tožba ni zajela takoj tudi države, prestane odgovornost le-te. (*) Pravica do tožbe zastara črez deset mesecev od dne, ko je bila škoda povzročena, odnosno od dne, ko je oškodovanec za njo zvedel, vendar tudi v tem drugem primeru ne sme biti skrajni rok za vložitev tožbe daljši od enega leta od dne, ko je škoda nastala. Če se je zoper storilca vodila kazenska preiskava, se šteje gornji rok od dne pravomočnosti sodne odločbe o pokrenjenem vprašanju kazenske odgovornosti. (r‘) Država je dolžna plačati tožilcu prisojeno odškodnino samo, če se ne da izterjati od uslužbenca. (“) Država sme po rešitvi pristojnega ministra v sporazumu z ministrom za finance in v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta prevzeti vso odgovornost za povrnitev škode in tako oprostiti odgovornosti toženega uslužbenca, če se ugotovi, da je provzročena škoda posledica pretirane gorečnosti v službi. (7) Za kazniva dejanja, storjena v službeni dolžnosti, odgovarja uslužbenec kazenski in disciplinski. (8) Za odgovornost sodnikov veljajo predpisi zakona 0 sodnikih rednih sodišč. § 79. Sorodniki v premi vrsti ali v postranski vrsti do vštetega četrtega kolena, mož in žena, osebe, ki so v svaštvu do vštetega drugega kolena, ne smejo biti v neposrednem službenem razmerju starešine in podrejenca, razbn če je to za poedine stroke drugače odrejeno. To ne velja za učitelje meščanskih in narodnih šol niti za uslužbence pošte in telegrafa. § 80. Državni uslužbenec se ne sine uporabljati za službene posle zunaj svojega službenega kraja dalj nego tri mesece brez odobritve pristojnega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Izvzeti so primeri, ko je to dopustno s specialnim zakonom. § 81. Kdor stopi v državno službo, se mora javiti na službo v petnajstih dneh od dne, ko se mu je priobčilo, da 1® sprejet; drugače se sniatra za nesprejetega. Iz opravičenega razloga sme pristojno oblastvo ta rok podaljšati. § 82. (l) Državni uslužbenci morajo biti v službi ves čas, ki je odrejen za to, če pa korist službe zahteva, na poziv starešino tudi preko tega časa. Državni uslužbenci se ne smejo oddaljevati iz kraja službovanja brez dovolitve pristojnega starešine ali brez nujnega razloga, ki ga morajo takoj opravičiti pred starešino. (■) S posebnim zakonom se uredi služba državnih Uslužbencev ob praznikih. § 83. Če je uslužbenec iz kakršnegakoli razloga zadržan priti v službo, mora v 24 urah o tem poročati svojemu neposrednemu starešini in opravičiti svoj izostanek, . § 84. (*) Če državni uslužbenec zbog obolelosti ne nuno v službo, mora predložiti zdravniško spričevalo, če starešina to zahteva. Če smatra za potrebno, sme starešina v takem primeru odrediti, da izvrši pregled uslužben-čevega zdravstvenega stanja državni zdravnik ali da se to izvrši komisijski. (-') Komisijski pregled je obvezen, če uslužbenec nepretrgoma boluje več kot 6 mesecev ali če treba, da zbog telesne ali duševne nesposobnosti za službo prestane njegova aktivna državna služba. (■') Komisijo odredi uslužbenčev starešina; njeni člani so starešina sam ali uradnik, ki ga starešina odredi, da ga nadomešča, in dva zdravnika, ki sta v javni službi. (') Državnim zdravnikom ne pripada, če vrše pregled zdravstvenega stanja državnih uslužbencev po odredbah tega člena, nikaka nagrada. (*) Potne stroške članov komisije ob pregledu trpi država, razen če uslužbenec sam prosi za upokojitev zbog bolezni, odnosno če da drugače povod za pregled, pa se s pregledom ugotovi, da mu zdravstveno stanje dopušča vršenje službe. V teh primerih trpi omenjene stroške uslužbenec. (9) Smatra se, da je zbog obolelosti zadržan priti v službo oni uslužbenec, ki potrebuje nekaj časa za okrevanje ali ki se podvrže posebnemu zdravljenju bodisi v kraju službovanja ali zunaj tega kraja. Dotični čas mora biti v naprej ugotovljen in odobren s pristojno rešitvijo. Tak čas se mu šteje v bolovanje. § 85. Minister za zunanje posle predpiše s pravilnikom, kako se ugotavlja zdravstveno stanje uslužbencev ministrstva za zunanje posle, ki so na službi v inozemstvu. § 80. (') Državni uslužbenec ima pravico do letnega odmora. Odmor znaša: za uradnike od I. skupine do vštete 111. skupine, druge stopnje 0 tednov, za uradnike ostalih skupin, in sicer s službeno dobo preko 25 let . . . 40 dni, od 15 do 25 let službe ....... no dni, od 5 do 15 let službe ....... 20 dni in do 5 let službe 10 dni, za uradniške pripravnike ...... 10 dni. za zvaničnike in služitelje s službeno dobo preko 25 let 30 dni, od 15 do 25 let službe . „ , . . . 20 dni, od 5 do 15 let službe . . * * . s . 12 dni in do 5 let službe . . . , . . . . *. 8 dni. (5) Kdaj smo uslužbenec uporabiti odmor, določi na predlog uradnega starešine neposredni višji starešina, za vrhovna oblastva pa starešina teh oblastev. (’) Letni odmor pa šteje v odsotstvo radi okrevanja ali zdrav.ljenja. (*) Odsotstvo po privatnem poslu dovoljuje pristojni minister, odnosno ban, razen pri vrhovnih oblastvih in samostojnih ustanovah, zunaj ministrstev in banskih uprav, za katere obstoje v tem pogledu posebni predpisi. Ministri in bani smejo za odsotstvo do 30 dni odrediti starešine, ki ga dovoljujejo. (2) Uslužbenec, ki je na odsotstvu po privatnem poslu, daljšem od skupaj dveh mesecev v enem koledarskem letu, nima pravice do prejemkov za čas preko dveh mesecev. (J) Odsotstvo zaradi izpopolnitve ali dovršitve šolanja se smatra kot odsotstvo po privatnem poslu, razen če se pošlje uslužbenec v izpopolnitev v neposrednem interesu državne službe. (*) Odsotsvo po privatnem poslu se šteje v letni odmor, razen če minister ne odloči drugače. § 88. Civilni državni uslužbenci in upokojenci kakor tudi njih rodbine, imajo pravico do zdravljenja v javnih bolnicah ob državnih stroških (§ 7. zakona o bolnicah). § 89. (*) Uslužbenka, ki je na porodu, ima pravico do odsotnosti do šestih tednov. (’) čas odsotnosti radi poroda se ne šteje v maksimum časa po točki 4. § 104. § 90. Uslužbenec je dolžan prijavljati brez odloga neposrednemu starešini vse izpremembe v svojih osebnih in rodbinskih razmerah, ki vplivajo na njegovo službeno razmerje proti državi. § 91. (*) Za vsakega državnega uslužbenca so osnuje in vodi uslužbenski list, od katerega mora biti en izvod pri vrhovnem centralnem uradu njegove stroke, drugi pa pri uradu, kjer službuje. Če se uslužbenec premesti, se pošlje uslužbenski list novemu uradu. (*) Vse, kar se vpisuje v uslužbenski list, mora biti vpisano v oba izvoda. C) Na uslužbenski list mora biti nalepljena usluž-benčeva fotografija, ki se obnavlja vsako deseto leto ter naleplja poleg dotedanje. (*) Uslužbenski list se popolnjuje samo na podstavi izvirnih listin, točnost podatkov pa overavlja uradni starešina. (*) Uslužbenski list mora navajati: 1. ime in priimek; 2. kraj, dan, mesec in leto rojstva; 3. narodnost in vero; 4. podatke o zakonskem stanju; ime in poklic zakonskega druga; o. podatke o otrocih, koliko jih je, njih imena, datum rojstva in njih poklic; 6. podatke o osebah, ki jih vzdržuje; 7. podatke o službi pri vojski; 8. podatke o službi med vojno; 9. podatke o znanju jezikov; 10. podatke o šolski in posebni strokovni Izobrazbi] 11. podatke o sorodniških zvezah z osebami, ki službujejo v isti stroki; 12. podatke o odlikovanju; 13. podatke o disciplinskih in drugih kaznih; 14. podatke o kretanju v službi (namestitve, imenovanja, napredovanja, premestitve, sprememba stroke, ostavke, upokojitve itd.); 15. podatke o odsostvovanju in bolovanju; 16. podatke o letnih ocenah; 17. podatke o izrednih delih v stroki; 18. podatke o poklicu pred vstopom v službo; 19. podatke o književnih, znanstvenih in umetniških delili; 20. podatke o tem, ali je bil prej v državni službi, v kateri in zakaj mu je ta služba prestala. (6) Poedine stroke smejo zahtevati tudi še podatke, ki so zanje potrebni. § 92. Vse listine, na podstavi katerih se popolnjuje uslužbenski list, se čuvajo posebej, bodisi v izvirniku, bodisi v potrjenem prepisu pri vrhovnem centralnem uradu z izvodom uslužbenskega lista vred, ki se čuva tamkaj. § 93. Iz rodbinskih pokojninskih prejemkov se ne smejo izterjava« dolgovi umrlega uslužbenca niti katerekoli druge terjatve proti njemu. § 94. (’) Državne terjatve proti državnim uslužbencem, ki izhajajo iz službenega razmerja, se ugotavljajo, kolikor to ne spada v pristojnost glavne kontrole, administrativnim potem. (2) Za državne terjatve iz službenega razmerja se sme postaviti prepoved administrativnim pdtem do 50% aktivnih in do 30% pokojninskih Drciemkov. § 95. (1) Po smrti državnega uslužbenca, aktivnega ali upokojenega, se izplačajo kot pogrebnina enomesečni celokupni prejemki umrlega uslužbenca; poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni celokupni prejemki, če nimajo drugih dohodkov. (2) Po smrti kontraktualnega uradnika se izplača kot pogrebnina polovica enomesečne nagrade. § 96. Če oboli uslužbenec, preden pridobi pravico do po* kojnine, a ima več ko tri leta aktivne državne službe, tako, da postane nesposoben za državno službo in 80 zaradi tega odpusti, se mu sme dajati kot podpora 30% od plače in položajne doklade, če nima drugih dohodkov in če je nesposoben za drugo delo in pridobivanje. (*) Če umre uslužbenec, ki uživa po predhodnem odstavku podporo, ali aktivni uslužbenec, preden je Pr*' dobil pravico do rodbinske pokojnine, pa ima več ko tri leta aktivne državne službe, se smo dajati njeg0^ rodbini (ženi in otrokom), če nima drugih dohodkov in če ni sposobna za pridobivanje, kot podpora 20% P°' slednje uslužbcnčcvc plače in položajne doklade. § 97. (>) Državni uslužbenci so oproščeni plačevanja de-kretnih in vseh ostalih taks za vloge ali zahteve, ki se nanašajo na osebne ali rodbinske pravice po tem zakonu, kakor tudi za priloge k uslužbenskemu listu. (2) Prejemki državnih uslužbencev in upokojencev so oproščeni vseh samoupravnih doklad. § 98. Nihče ne sme biti brez svojega pristanka postavljen v nižje zvanje niti v zvanju na nižji položaj od onega, ki ga je že imel. § 99. (*) Državni uslužbenci še smejo premestiti: 1. po službeni potrebi; 2. na prošnjo; in 3. če dva uslužbenca z odobritvijo pristojnega organa zamenjata svoja službena kraja. (*) Premeščenemu uslužbencu pripada povračilo stroškov za potovanje in selitev samo v primeru točke 1. (*) Premestitev na podstavi razpisanega natečaja se smatra za premestitev na prošnjo. § 100. 0) Ce se uslužbenec premesti, mora biti razrešen Svoje dotedanje službe najkesneje v 30 dneh. Na novo l5kižbo se mora javiti najkesneje v petih dneh od dneva razrešitve; v ta rok pa se ne šteje čas, ki je potreben Za potovanje. Ce je premeščen iz urada v urad v istem kraju, se mora javiti na novo službo v 24 urah. (:) Iz opravičenega razloga, posebno pri uradnikih, ki izročajo blagajno ali polagajo račune, sme pristojno °blastvo, ki je izdalo odlok o premestitvi, podaljšati roke iz predhodnega odstavka. § 101. C) Uradnik se sme postaviti na razpoloženje, če se ukine njegovo službeno mesto, zvanje, ki ga ima, ali Urad, pri katerem službuje. Pooblaščeni ministri in izredni poslaniki v inozemstvu se smejo izjemoma postaviti na razpoloženje tudi po službeni potrebi. (“) Dokler je na razpoloženju, ki ne sme trajati dalj nego leto dni, ima uradnik vse pravice aktivnega ura-inika svojega dotedanjega zvanja in položaja. § 102. 0) Cin uslužbencev se določa v tem redu: 1- po skupini; 2- po dolgosti službe v isti skupini; 8- po činu položaja, s katerega je prišel; 4. po dolgosti službe v isti stroki; 5- po dolgosti službe vobče; 0- po datumu rojstva. . (*) y isti skupini je višji po činu oni, ki je prej dobil višje zvanje. Cin zvanja se določa po skrajni sku-P*ni, do katere je zvanje razporejeno. (3) Starešina oblastva ima proti podrejenim usluž bencem najvišji Čin. § 103. (l) Odločbe o službenih razmerjih civilnih državnih Uradnikov (namestitev za uradnika, imenovanje v zva- nje, napredovanje v istem zvanju, premeščanje, postavitev na razpoloženje, upokojitev, sprejem ostavke it: odpustitev iz službe) se izdajajo počenši od VII. položajne skupine navzgor s kraljevim ukazom, za ostala položajne skupine pa, kakor tudi za sprejem v pripravljalno službo z rešitvijo pristojnega ministra. Za državne uradnike obče uprave v strokah iz prvega odstavka § 45. od X. do vštete VIII. položajne skupine na področju banovine izdaja odločbe ban. (:) Odločbo o namestitvi, imenovanju, napredovanju, premestitvi, upokojitvi, sprejemu ostavke in odpustitvi zvaničnikov in služiteljev izdaja za področje banske uprave v banovini ban, za ostale upravne graue pa izdaja odločbo minister, ki sme to svojo pravico, izvzemši glede upokojitve, prenesti, na starešine uradov, ki so neposredno podrejeni ministrstvu. (9) Odločbe o periodičnih poviških izdaja minister odnosno ban, ki smeta to svojo pravico prenesti na svoje podrejene organe. (4) O vseh odločbah se izdajajo uslužbencem dekreti. (5) Odločbe o Službenih razmerjih uradnikov, razen odločb o periodičnih poviških, se razglašajo v kratkem izpisku v »Službenih novinah '. (8) Odločbe iz prvega odstavka se izdajajo s pristankom predsednika ministrskega svetu. POGLAVJU MII. Prestanek službe. § 104. Civilnemu državnemu uslužbencu prestane služba: 1. če se s sodno razsodbo obsodi na izgubo službe ali na izgubo častnih pravic; 2. če se z disciplinsko razsodbo obsodi na kazen upokojitve ali odpustitve iz službe; 3. če postane telesno ali duševno nesposoben za službo; 4. Če po dvanajstih mesecih nepretrganega bolova-nja, odnosno po petnajstih mesecih skupnega bolovama v dveh zaporednih letih še Vedno ni sposoben za Vršenje svoje službe; 5. če pride pod skrbstvo ali v konkurz ali če se nad njim podaljša očetovska oblast; v teli primerih mora sodišče obvestiti pristojnega starešino o uvedenem postopanju; 6- Če prebije eno leto na razpoloženju: 7. če je trikrat zaporedoma ali šestkrat med službo slabo ocenjen; 8. če izstopi iz državljanstva ali ga izgubi z množitvijo; 9. če se brez vednosti in odobritve starešine po lastni krivdi ne javi na službo v desetih dneh, ko poteče odmor alli odsotstvo, ko se premesti, ko se odredi na delo zunaj kraja službovanja ali ko zapusti službo; 10. če se obsodi s sodno razsodbo na zapor, daljši od enega leta, za kaznivo dejanje, na katero se ne nanaša točka 1.; 11. če je pozvan na odslužitev rednega kadrskega roka; 12. če se ugotovi, da je ob vstopu v službo zatajil, da je bil že prej v državni službi, ki mu je prestala po določbah ločk 1., 2., 7., 9. in 10.; 13. če dovrši 70 let starosti; *- ■igo — 14. če poda ostavko; 15. če se mora upokojiti na lastno zahtevo; fn 16. če pristojno oblastvo odloči, da 'mu služba prestani. § 105- (*) V primerih prestanka službe po točkah 1., 8., 9. m 12. § 104. se uslužbenec odpusti in, če je že izpolnil pogoje za pridobitev osebne pokojnine, izgubi pravico do pokojnine. Prav tako se odpusti in izgubi pravico do pokojnine uslužbenee, ki mu je prestala služba po točki 2. omenjenega paragrafa, če je z razsodbo disciplinskega sodišča obsojen na kazen odpustitve iz službe. V primeru točke 14. izgubi uslužbenec pravico do pokojnine, če jo je že pridobil. (2) V primerih prestanka šlužbe po točkah 3., 4., 5., 6., 7., 13. in 16. § 104. se uslužbenec odpusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače pa se upokoji; v primeru točke 10. istega paragrafa se uslužbenee odpusti, če že ni pridobil pravice do pokojnine, drugače se upokoji, razen če je disciplinsko sodišče izreklo, da mora izgubiti pokojnino; v primeru točke 11. omenjenega paragrafa se uslužbenec odpusti; v primeru točke 15. pa se uslužbenec upokoji. § 106. (*) V primerih točk 1., 2. in 10. § 104. prestane sfttžba z dnem izvršnosti razsodbe. V primeru točke 8. prestane služba na dan izstopa iz državljanstva; v primeru točke 9. onega dne, ko je uslužbenec zapustil službo, odnosno ko bi se bil moral javiti na službo; v primeru točk 14. in 16. prestane služba na dan razrešitve. (2) V ostalih primerih prestanka službe po § 104. izda pristojno oblastvo odločbo o prestanku službe naj-kesneje v treh mesecih. Služba prestane na dan, ko se ta odločba izda. Če pristojno oblastvo ne izda odločbe v tem roku, se smatra za dan prestanka službe zadnji dan tromesečnega roka. § 107. (') Ostavka (točka 14. § 104.) se poda pismeno uradnemu starešini in se mora uvažiti najkesneje v onem mesecu od dne, ko je prispela na pristojno mesto. (2) Ostavke ni treba uvažiti, če je uslužbenec v disciplinski preiskavi ali če ima denarno obveznost proti državi iz službenega razmerja. Če se ostavka uvaži, se disciplinsko postopanje ustavi. (s) Ob uvažitvi ostavke se more postaviti za pogoj redna predaja dolžnosti, § 108. Z uvažitvijo ostavke izgubi uslužbenec vse pravice državnega uslužbenca. Če bi se pozneje vrnil v državno službo, se postopa po odredbah § 63. ki poslednjega odstavka § 117. § 109. Če je uslužbenec dovršil 35 let efektivne državne službe ali 40 let, ki mu štejejo za pokojnino, ali če je dovršil 65 let starosti, se mora na prošnjo upokojiti (točka 15. § 104.). Prošnja so mora uvažiti v enem mesecu od dne, ko je prispela na pristojno mosta. Odločba oblastva o prestanku službe (točka 16. § 104.) se sme izdati, če po pristojnosti iz § 103. minister, ban ali pooblaščeni starešina smatra, da je uslužbenec nesposoben ali neprimeren za službo, ali če to sicer zahtevajo službeni interesi. Za odločbo glede uradnikov je potrebna soglasnost predsednika ministrskega sveta. § 111. (*) Po prestanku službe ne sme uslužbenec sam zapustiti službe, ampak mora biti pristojno razrešen. To se mora zgoditi, če se odpusti po sodni ali disciplinski razsodbi, takoj čim prispe obvestilo o pravnomočnosti razsodbe, po kateri je služba prestala, v ostalih primerih iz § 104. pa razen točke 8. in 9. najkesneje v enem m«-s secu od dne, ko je dospelo obvestilo o odločbi o prestanku službe k njegovemu neposrednemu starešini. Ta rok ne sme prekoračiti poslednjega dne trimesečnega roka drugega odstavka § 106. Če uslužbenec ni na službi in ga ni mogoče razrešiti po redni poti, se vzame dati, ko prispe obvestilo o odločbi o prestanku službe k njegovemu neposrednemu starešini, za dan razrešitve. V primerih točke 8. in 9. § 104. se smatra za dan razrešitve dan izstopa iz državljanstva ali izgube državljanstva, odnosno dan, katerega je uslužbenec zapustil službo ali dan, katerega bi se bil moral javiti na službe. (2) Če v primeru drugega odstavka § 106. pristojno oblastvo v odrejenem roku treh mesecev ne izda odločbe o prestanku službe, se smatra za dan razrešitve zadnji dan tega trimesečnega roka. § 112. Pravico do prejemkov aktivnega uslužbenca ima uslužbenec do konca meseca, v katerem je razrešen ali v katerem se smatra za razrešenega, odnosno v katerem je umrl. IX. POGLAVJE. Pokojnine. § 113. (*) Uradniki, zvaničniki in sJužitelji izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, ko dovrše deset let, ki so jih dejanski prebili v aktivni državni službi, kot taki pri državnih uradih, zavodih in napravah. V ta rok se ne šteje čas, prebit pri delu v državni službi v lastnosti kontraktualnega uradnika ali dnevničarja. (2) Ministri dosežejo pogoj za pravico do osebne pokojnine svojega zvanja, če so v tem zvanju aktivno prebili dve leti, bani pa, če so v tem zvanju aktivno prebili tri leta. V te roke se štejeta ministrom od časa, ki so ga prebili na položaju bana, dve tretjini, banom Pa čas, ki so ga prebili na ministrskem položaju, povečan za polovico. V rok dveh, odnosno treh let se šteje od časa, prebitega na razpoloženju, največ eno leto. (*) Šef pisarne, vrhovni inšpektorji in šef centralnega presbiroja predsedništva ministrskega sveta pr*" dobe, če ne izpolnjujejo pogoja iz prvega odstavka, P**' vico do osebne pokojnine, če so na tem položaju prebij; najmanj tri leta, a so poleg tega najmanj deset let prebi” v javnem delu ali skupaj v javnem delu in v državo* službi. (4) Pripravljalna služba se šteje kol aktivna državna služba po prvem odstavku, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se priznava po tem odstavku. § 114. (') V rok, ki je določen v prvem odstavku § 113., se šteje tudi čas, ki ga je civilni državni uslužbenec dejanski prebil v aktivni službi kot uradnik, zvaničnik ali služitelj državnih prometnih naprav po določbah zakonov, ki veljajo za to osebje; prav tako tudi čas, ki ga je dejanski prebil v aktivni službi pri vojski ali mornarici kot oficir ali kot uradnik ali drugačen vojaški ali civilni uslužbenec, ki ^e mu ta služba šteje za pokojnino po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice. (2) Čas podoficirske službe v vojski in mornarici se ob prestopu po § 8. ne šteje v rok iz prvega odstavka § 113. § 115. (’) Če minister ali ban ni izpolnil pogoja za pravico do osebne pokojnine svojega zvanja po drugem odstavku § 113., se šteje čas, ki ga jemlje v misel ta odstavek, v rok, določen v prvem odstavku § 113., in sicer ministru Peterno, banu pa trojuo. (2) Državnim uslužbencem se šteje čas, ki So ga Prebili na razpoloženju, v rok po prvem odstavku S 113. do največ eneea leta. § 116. Uslužbencu, ki izpolni pogoj iz § 113., se za odmero količine pokojnine priznava po dejanskem trajanju: 1. Čas, ki ga je uradnik, zvaničnik ali služitelj prebil kot tak v aktivni civilni državni službi ali v taki lastnosti v službi državnih prometnih naprav ali v lastnosti oficirja, podoficirja kakor tudi uradnika ali drugih ''ojaških ali civilnih uslužbencev v službi pri vojski ali mornarici, ki se mu šteje za pokojnino po zakonu o ustroju vojske in mornarice. 2. Čas pripravljalne službe ob pogoju iz četrtega odstavka § 113. 3. Čas, ki ga je prebil na delu v državni službi v •ustnosti kontraktualnega uradnika, če jo bil prestop iz kontraktualnega stanja v državno službo neposreden, brez kakršnekoli prekinitve. 4. čas, ki so ga i iverzitelni profesorji prebili v državni službi v tuji državi, odkoder so prišli za univerzitetnega profesorja. 5. čas, prebit v samoupravni službi banovin, kakor udi čas, ki so ga uradniki prebili v samoupravni službi vobče v zvanjih, za katera se zahteva fakultetna izobrazba, v obeh primerih ob pogoju prestopa najkesneje v tridesetih dneh. 6. Čas, ki so ga duhovniki priznanih veroizpovedanj. Preden so stopili v državno duhovniško službo, prebiii v duhovniški službi priznanih veroizpovedanj. 7. Čas, ki je priznan posameznim uslužbencem za državno službo, odnosno za pokojnino na njih prošnjo i posebnim zakonom. § 1«. C) Čas, ki je dejanski prebit v zvanju ministra ali dna, se šteje za pokojnino v drugi državni službi po Prvepi odstavku § 115. O, Ministrom in banom se šteje za odmero količine pokojnine tega znanja od eaai^ ki ae šteje držav- nim uslužbencem po tem zakonu za pokojnino, in sicer ministrom ena desetina, banom pa ena petnajstina. (3) Državnim uslužbencem, ki jim je služba prestala z ostavko (točka 14. § 104.), pa se pozneje vrnejo v državno službo, se šteje od časa, prebitega pred ostavko, v rok iz § 113. kakor tudi za odmero količine osebne pokojnine polovica. . 8 118. Če se civilni državni uslužbenec brez svoje krivde tako poškoduje pri državnem poslu ali zavoljo takega posla, da postane radi dobljenih ran ali poškodb nesposoben za nadaljnjo službo, za katero bi še mogel uporabljali po svojih kvalifikacijah in dotedanjem položaju, se mu sme priznati za pokojnino preko časa, ki ga je do tedaj prebil v službi, še deset let. Za tako odločbo sta potrebna pristanek ministra za finance in soglasnost predsednika ministrskega sveta. Takd priznanih deset let se šteje v rok iz § 113. § 119. Za pokojnino se ne priznava: 1. Čas pred dovršenim osemnajstim letom starosti. 2. Čas, prebit v stanju odstranitve od službe, če obsodi disciplinsko sodišče uslužbenca na kazen upokojitve. 3. Čas preko roka, po čigar preteku prestane služba (§ 106.). 4. Čas, prebit v pokoju. 5. Čas pred upokojitvijo, če uslužbenec v primeru § 126. izgubi pravico do pokojnine. 6. Čas, ki ga je uslužbenec izgubil za pokojnino pa zadnjem odstavku § 237. § 120. Osnova za odmero količine osebne pokojnine urad nikov sta plača in položajna doklada, ki sta pripadali uradniku ob času upokojitve. Položajna doklada služi z., osnovo šele tedaj, ko dovrši uradnik dvajset let službe, ki se šteje po s 113. v rok za dosego pravice do pokojnine. § 121. Za odmero količine osebne pokojnine zvaničnikov in služiteljev je osnova plača, ki jim je pripadala ob času upokojitve. § 122. Osnova za odmero količine osebne pokojnine ministrov in banov je njih plača. § 121 (*) Državnim civilnim uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje iz § 113., pripada od plače kot pokojninske osnove za prvih deset let 50%. Za vsako nadaljnjo polovico leta, ki se šteje po § 116. za odmero količine pokojnine, jim pripada po 0’90%. Če je pa državni uslužbenec upokojen, preden dovrši petdeseto leto starosti ali preden dovrši trideset let službe, mu pripada od plače kot pokojninske osnove za vsako nadaljnjo polovico leta: če ni dovršil 15 let službe ali ni dovršil 85 let starosti, O50°/o; če ni dovršil 20 let službe ali ni dovršil 40 let starosti, 060%; če ni dovršil 25 let službe ali ni dovrnil 45 tet sta- če ni dovršil 30 let službe ali ni dovršil 50 let starosti, 0-80%. Začeta polovica leta službe se šteje za celo. (-) Ministrom pripada, če izpolnjujejo pogoj iz drugega odstavka § 113., od pokojninske osnove za vsako 'popolno poldvico leta, ki se jim šteje za odmero pokojnine tega zvanja, po 5%, banom pa, ob istih pogojih, po 3% kot osebna pokojnina tega zvanja. Če ne izpolnjujejo pogojev za odmero pokojnine po plači tega zvanja, a imajo deset let službe, ki se šteje za pridobitev pravice do osebne pokojnine (§ 113.), služi kot pokoj ninska osnova za odmero osebne pokojnine pokojninska osnova uradnikov 111. skupine, 2. stopnje, kolikor niso bili, preden so dobili ministrsko ali bansko zvanje, na položaju uradnika višje skupine. Če se ministru ali banu ne odreja pokojnina po pokojninski osnovi tega zvanja, se uporabljajo nanje odredbe prvega odstavka. (3) Osebna pokojnina po prvem in drugem odstavku ne sme biti večja od 95 % pokojninske osnovo. § 124. Od položajne doklad ki jo je imel uradnik ob času upokojitve, mu pripada kot pokonina: 50% po dvajsetih, 60% po dvajsetpetih, 70% po tridesetih in 95% po tridesetpetih letih službe, ki se po prveni odstavku § 113. šteje v rok za pridobitev pravice do pokojnine. § 125. Če bi bila pokojnina predsednika ministrskega sveta, ministra ali bana po tem zvanju manjša od pokojnine, ki bi mu pripadala po njegovem prejšnjem uradniškem položaju, ali če bi bila pokojnina, ki pripada bivšemu predsedniku ministrskega sveta, ministru ali banu po poznejšem uradniškem položaju, manjša od pokojnine, ki bi mu pripadala po prejšnjem zvanju predsednika ministrskega sveta, ministra ali bana, ima pravico do večje pokojnine. Prav tako mu pripada, če bi bila pokojnina ministra ali bana manjša od pokojnine, ki bi jo imel po svojem prejšnjem položaju predsednika ministrskega sveta, ta večja pokojnina. § 126. Uslužbenec, ki je upokojen iz katerega razlogov, naštetih v točkah 3., 4., 5. ali 6. § 104., se sme poklicati v petih letih od dne upokojitve zopet v državno službo, in sicer v isto stroko, če je ta razlog prestal in če ob času poziva še ni dovršil 60 let starosti. Tak uslužbenec ne iSine dobiti nižjega položaja od onega, s katerega je bil upokojen. Če bi uslužbenec ne hotel sprejeti državne službe, izgubi pravico do pokojnine, § 127. (’) Upokojeni državni uslužbenec ima poleg pokoj nine pravico do osebne draginjske doklade,, ki se od merja z istim odstotkom, s katerim se odmerja pokojnina od plače kot pokojninske osnove; za osnovo se jemlje osebna draginjska doklada, ki mu je pripadala ob času upokojitve. Ta doklada ne sme biti manjša kakor* I. za uradnike: v krajevnem draginjskem razredu: I. II. IH. 550— 500— 450-—• dinarje v j II. za zvaničnike in služitelje: v krajevnem draginjskem razredu: I. II. III. 400-—> 350’— 300'— dinarjev. (*) Poleg osebne draginjske doklade pripada upokojenemu državnemu uslužbencu tudi rodbins' a draginjska doklada, ki znaša po 150'— dinarjev mesečno za ženo in vsakega otroka. (3) Ministrom in banom, ki imhjo pokojnino tega zvanja, pripada osebna draginjska doklada z istimi odstotki, s katerimi se jim odmerja pokojnina. Če jim je odmerj pokojnina po plači njih prejšnjega uradniškega zva"J-> fim pripada osebna draginjska doklada po prvem odstavku. (4) Odredba § 28. velja tudi za rodbinske draginjske . doklade upokojenih državnih uslužbencev. § 128. (') Vse odločbe o upokojanju državnih uslužbencev se izdajajo po predhodnem sporazumu z ministrom za finance. (2) Količina osebne pokojnine se odmerja po službeni dolžnosti z isto rešitvijo, s katero se uslužbenec upokoja; če se pa izda odločba o upokojitvi s kraljevim ukazom, se odmerja količina osebne pokojnine z rešitvijo, ki se izda najkesneje v petnajstih dneh od dne ukaza. § 129. Glede službenega časa, ki služi za osnovo za pridobitev pravice do osebne pokojnine in ki se priznava za odmero količine te pokojnine, veljajo podatki uslužben-skega lista in listin, izvirnih ali v overjenem prepisu, ki so služile za popolnjevanje uslužbenskeaa lista. § 130. Civilnim državnim uslužbencem, ki so upokojeni potem, ko stopi ta zakon v veljavb, pa se vrnejo v državno službo, se prizna za pokojnino oni Čas, ki je priznan s pravomočno rešitvijo, s katero jim je odmerjena količina osebn« pokojnine. § 131. Čas za odmero količine osebne pokojnine se šteje do dne ukaza ali rešitve, s katero je uslužbenec upokojen, in sicer po koledarskem trajanju. . § 132. Upokojenec izgubi pravico do osebne pokojnine: 1. z izgubo državljanstva ali z vstopom v službo tuje države brez dovolitve resortnega ministra, izdane v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta; 2. s sodno razsodbo; 3. z disciplinsko razsodbo; 4. če ne sprejme službe v primeru § 126. § 133. (*) Za rodbinske pokojnine civilnih uradnikov I” ostalih državnih uslužbencev se ustanavlja uradniški pokojninski sklad.. (2) Uradniški pokojninski sklad se kot • samostojna pravna oseba ne sine uporabljati za prav nič drugega nego za ono, za kar je s tem zakonom namenjen. (3) Sklad upravlja državna hipotekarna banka pod posebnim nadzorstvom ministra za finance. Ta banka je dolžna predložiti vsako leto ministru za finance poročilo o stanju sklada in izvod računa letnih izdatkov in dohodkov. (4) Računi o izdatkih in dohodkih sklada se predlagajo po preteku vsakega koledarskega leta glavni kontroli v pregled in se s klavzulo glavne kontrole o razrešitvi računa objavljajo v »Službenih noyinah«. § 134. Dohodki sklada so: 1. prvomesečni prejemki ministrov, banov, uradnikov, uradniških pripravnikov, zvaničnikov in služiteljev; 2. prvomesečna razlika med novimi in dotedanjimi prejemki ob napredovanju; 3. mesečni prispevki; 4. obresti od glavnice tega sklada, ki so za 1h% manjše od obresti, ki jih Državna hipotekarna banka najmanj zahteva od svojih dolžnikov za dolgoročna posojila; «5. disciplinske denarne kazni. § 135. Ministri, bani in vsi ostali civilni državni uslužbenci 6.), bodisi oženjeni ali neoženjeni (omožene ali ne-°možene), so dolžni (dolžne) vplačevati v uradniški pokojninski sklad. Isto velja tudi za uslužbence, ki so na razpoloženju ali v pokoju. § 13G. (') Pri ministrih in banih je osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad njih plača. (-’) Pri uradnikih sta osnova za vplačevanje plača 1» položajna doklada, pri zvaničnikih in služiteljili pa Plača. C) Pri upokojencih so osnova njih zadnji aktivni Prejemki, po katerih jim je odmerjena pokojnina. (4) Pri uradniških pripravnikih je osnova za vplačevanje polovica njih plače (§ 23.). § 13". Mesečni prispevek znaša 5°/« od osnove za vplačevanje. § 138. Vplačevalec pridobi pravico do rodbinske pokojnine Iz uradniškega pokojninskega sklada, če je vplačeval najmanj pet let in umrl kot vplačevalec sklada. To velja tudi za rodbinske pokojnine ministrov in banov. § 139. C) Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih u^l prejemkov, od katerih je vplačevale« po določbi § 136. vplačeval ob času smrti v uradniški pokojninski sklad, in sicer s temi-le odstotki: po dovršenih petih letih vplačevanja za enega uži-vatelja rodbinske pokojnine 25%, za dva 35%, za tri 45%, za štiri in več 55%. Po dovršenih desetih letih Vplačevanja ue U odatfttjji zvišajo za za ysako m- dalnje leto preko desetih let se pa zvišajo za 1%, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja kakor: za enega uživalca 55%, za dva 65%, za tri 75%, za štiri in več pa 85%. (’) Če je več uživalcev rodbinske pokojnine, pa nastopi za koga od njih primer, da mu prestane pravica do rodbinske pokojnine, se zmanjša ostalim pokojnina po stopnjah, določenih v prednjem odstavku. § 140. (‘) Vplačevalec, ki mu prestane služba, izgubi pravico do nadaljnjega vplačevanja v uradniški pokojninski sklad. Na njegovo zahtevo mu je sklad dolžan vrniti do tedaj vplačane prispevke; v tem primeru izgubi pravico, da se mu čas, za katerega so mu prispevki vrnjeni, šteje za rodbinsko pokojnino ob vnovičnem vstopu v državno službo. (-') Do povračila prispevkov nima pravice vplačevalec, ki mu je prestala služba pred dovršenimi petimi leti vplačevanja; toda obdrži pravico, da se mu ob vnovičnem vstopu v državno službo šteje čas prejšnjega vplačevanja za rodbinsko pokojnino. (3) Odredbe prednjih odstavkov ne veljajo za vpla-čevalce, ki jim je služba prestala z upokojitvijo. § 141. Če vplačevalec umre pred dovršenimi petimi leti vplačevanja, kakor tudi če umro pred tem časom uslužbenci, ki so po § 140. izgubili pravico do nadaljnjega vplačevanja, ima njih rodbina pravico do povračila vseh vplačanih prispevkov, razen če so se uslužbencu, ki je izgubil pravico do vplačevanja, vrnili prispevki po prvem odstavku § 140. že za njegovega življenja. § 142. Če se prispevki po tem zakonu vračajo, plača uradniški pokojninski sklad obresti, ki so za 2% manjše od obresti, ki jih plačuje skladu Državna hipotekarna banka po odredbi točke 4. § 134. § 143. (*) Za rodbinsko pokojnino se šteje samo oni čas, za katerega je vplačevalec plačal prispevke. (2) Če se vplačevalcu prizna za osebno pokojnino tudi čas po točkah 3., 4., 6., 7. ali 8. § 116., ima pravico, da za ta čas prispevke naknadno vplača. V primerih iz ' točk 3., 4., 6. ali 7. se vrši vplačevanje po prejemkih, ki so bili osnova za vplačevanje ob času, ko je uslužbenec po § 135. postal vplačevalec sklada, v primeru iz točke 8. pa po prejemkih, ki so mu služili za osnovo za vplačevanje ob času, ko mu je bil ta čas priznan. Če se je čas, ki je priznan po točki 1. § 116., prebil v državni službi, za katero ne velja ta zakon, ise vrši vplačevanje po prejemkih, ki jih je imel v teku takega službovanja. Ob smrti vplačevalcev, o katerih govori ta odstavek, se šteje za rodbinsko pokojnino od naknadno priznanega časa toliko, za kolikor časa je plačal prispevke. Državna hipotekarna banka sme dovoliti vplačevanje takih prispevkov na obroke. (*) Natančnejše odredbe za postopek po prednjem odstavku predpiše minister za finance z uredbo, s katero se urede tudi razmerja tega sklada do pokojninskih skiadav dutumh drugih » katere ta zakon ne velja, za primer prestopa uslužbencev iz ene stroke v drugo. § 144. (*) Prispevki se pobirajo po službeni dolžnosti ob izplačevanju prejemkov, ki služijo za osnovo vplačevanja. (’) Ce računodajniki ne pošljejo v dvajsetih dneh od dne, ko so se prejemki izplačali, odtegnjenih prispevkov Državni hipotekarni banki, morajo plačati od njih po preteku tega roka 6% obresti v korist sklada. § 145. Državna hipotekarna banka prevzame izplačevanje rodbinskih pokojnin iz uradniškega pokojninskega sklada, počenši od osmega leta obstoja sklada. Do tedaj vrši izplačevanje teh pokojnin država iz proračunskih sredstev. Od dohodkov sklada, določenih v § 184., zadrži država prvo leto 80%, drugo 70%, tretje 60%, četrto 50%, peto 40%, šesto 80% in sedmo 20%, ostanek pa vloži v aklad. Ce ne bo po preteku sedmega leta dohodek od obresti, ki jih plačuje Državna hipotekarna banka uradniškemu pokojninskemu skladu, skupaj z mesečnimi prispevki po točki 3. § 134., zadosten za izplačevanje rodbinskih pokojnin, bo država dotirala skladu potrebne vsote, § 146. Ce vplačevalec brez svoje krivde pri državnem poslu ali zavoljo takega posla umre ali se poškoduje in zbog tega umre, se sme njegovi rodbini priznati za pokojnino, kakor da je imel deset let vplačevanja več. Odločbo o tem izda minister za finance na predlog resortnega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta, presežek pokojnine pade v takem primeru v breme državni blagajni. § 147. O Rodbinska pokojnina pripada vplačevalčevi zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ah pozakonjenim. (2) Ženi, ločeni od moža po predpisih rimsko-kato-liške cerkve, ne pripada pravica do rodbinske pokojnine. Več zakonitih žena muslimanov se šteje skupaj za enega člana rodbina. § 148. (>) Rodbine umrlih državnih uslužbencev, ki uživajo rodbinske pokojnine, dobivajo iste draginjske doklade, kakor so jih imele ali bi jih imele osebe, od katerih izvajajo pravico, če bi bile te upokojene ob času smrti (§ 127.). (a) Odredba § 28. velja tudi za osebne in rodbinske draginjske doklade rodbin. § 149. Organ, ki je pristojen, da izda odločbo o rodbinski pokojnini, *me odločiti na zahtevo vsakega uživalca pokojnine, da »e rodbinska pokojnina razdčli med uživalce tako, da sme vsak uživalec prejemati ločeno svoj del pokojnine. V takem primeru se deli pokojnina na enake dele po številu uživalcev. Ce je kateri uživalec pokojnine mladoleten, se ne sme izvršiti delitev pokojnine brez predhodnega pristanka pristojnega varuštvenega objast-va. Ko nastopi primer, da izgubi uživalec tako deljene pokojnine pravico do pokojnine, se postopa glede ostalih uživalcev pokojnine po odredbi zadnjega odstavka § 139. § 150. (*) Odločbo o rodbinski pokojnini izda organ, ki je pristojen odločali o količini osebne pokojnine umrlega uslužbenca; izdati jo mora po službeni dolžnosti naj-kesneje v enem mesecu, in sicer ob smrti aktivnega uslužbenca od dne smrti, ob smrti upokojenega uslužbenca pa od dne, ko se prijavi smrt in predloži listina o smrti organu, ki je pristojen odločati o pokojnini. (2) Dokler se rodbinska pokojnina ne odmeri, se daje rodbini umrlega uslužbenca na račun pokojnine tretjina vseh uslužbenčevih prejemkov, če je umrl kot aktiven uslužbenec, ali pa polovica, če je umrl kot upokojenec. Isto velja tudi, če je treba uslužbenca proglasiti za mrtvega, in sicer od dne, od katerega se pogreša, do dne, ki se s sodno rešitvijo določi za dan smrti. § 151-. (x) Vdovi in hčeram vplačevalcev se smejo izplačati za zopetno omožitev, odnosno za omožitev, na prošnjo, ki jo je treba predložiti, preden se sklene zakon, enkrat za vselej triletni rodbinski pokojninski prejemki, ki jim pripadajo. Odločbo tem izda na predlog resortnega ministra minister za finance v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta. Ta odločba se sme izdati tudi, preden se sklene zakon, toda izplačilo se sme izvršiti šele potem, ko se predloži listina, da se je zakon sklenil. (2) Izplačilo triletne pokojnine po prednjem odstavku se sme dovoliti, če je oseba, ki zahteva izplačilo, edini uživalec rodbinske pokojnine. § 152. Pravico do rodbinske pokojnine izgubi vdova: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo zaradi kaznivega dejanja, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. s sprejemom države" službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja;' 4. z omožitvijo., § 153. .(') Pravico do rodbinske pokojnine izgube otroci: 1. z izgubo državljanstva; 2. z obsodbo za kaznivo dejanje, za katero bi tudi uslužbenec izgubil osebno pokojnino; 3. s sprejemom državne službe ali mesta štipendista države ali katerekoli javne ustanove, dokler služba ali štipendija traja; 4. hčere z omožitvijo; 5. sinovi, ko postanejo polnoletni. Izjemoma se jun plačuje, če so na rednem šolanju ali ,če služijo obvezni rok v stalnem kadru, in sicer ob dokazu uspešnega učenja ali vojaške službe pokojnina do dovršenega 23. letu starosti. (5) Sinodi uživajo neglede na to, ali so že uživali rodbinsko pokojnino ali ne, če postanejo telesno ali duševno nesposobni za pridobivanje, kar se mora ugotovi*1 komisijski analogno predpisu tretjega odstavka § .rodbinsko pokojnino, dokler ta nesposobnost traja, m sicer ob pogoju, da se ugotovi s potrdilom pristojnega oblastva, da nimajo lastnih sredstev za vzdrževanje. Hčere, ki izgube z omožitvijo pravico do pokojnine, imajo, 60 ob vdove, pravico do rodbinske pokojnine po očetu samo tedaj, če dokažejo,, da nimajo pravice do rodbinske pokojnine po možu, niti kateregakoli drugega vzdrževanja. § 165. Osebni pokojninski prejemki teko od prvega dne prihodnjega meseca po onem mesecu, v katerem je bil uslužbenec razrešen, rodbinski pa od prvega dne prihodnjega meseca po vplačevalčevi smrti. § 156. Nihče ne sme dobivati dveh pokojnin; če ima pravico do dveh, prejema večjo. % § 157. Nihče ne sme brez odobritve ministra za finance, dano v soglasju s predsednikom ministrskega sveta, uživati pokojnine v tuji državi. V tem primeru«se zmanjkajo draginjsike doklade za 30 %, izvzemši draginjske doklade onih upokojencev, ki žive v skupnosti s svojimi otroki, ki imajo bivališče v inozemstvu, kakor tudi onih, ki so prekoračili šestdeseto leto starosti. X. POGLAVJE. Kontraktualni uradniki in dnevničarji. §158. (‘) Za dela v službi države se smejo najemali kontraktualni uradniki in dnevhičarji. (2) Kontraktulni uradniki se najemajo za dela, ki jih opravljajo uradniki. Dnevničarji se najemajo za dela, ki jih opravljajo zvaničniki in služitelji. § 159. Kontraktualni uradniki se ne smejo jemati na pomije, s katerimi je združena funkcija polaganja računov. § 160. C) Kontraktualni uradnik mora -izpolnjevati poleg •Pogoja, da jo polnoleten, tudi še pogoje iz točk 2., 3., 5., 6-> 8.,«). i„ jo. g 3. jn § 4. {') Za kontraktualne uradnike, ki so tuji državljani, no veljajo pogoji iz točk 5., 8. in 11. § 3. \ § 161. jo bil kdo prej državni uslužbenec, ne more biti •on traktu a Ini uradnik, če mu je prejšnja služba prestala Po toč. 1., 2., 7., 12. in 13. § 104. § 162. Za dnevničarje veljajo isti pogoji, ki veljajo tudi za kontraktualne uradnike, a sprejeti smejo biti, ko dovrše ®®*nnuiajsto loto star'osti. (’) Kontraktualni uradniki se sprejemajo za dela v službi države /. odločbo pristojnega ministra po predpisih tega poglavja. (-’) Dolžnosti in pravice kontraktualnih uradnikov proti državi se določajo s pogodbo. Pogodba velja, ko jo odobri predsednik ministrskega sveta. (■’) Odločba o sprejemu kontraktualnega uradnika na delo se objavi v »Službenih novinah«. (‘) Dnevničarji se sprejemajo za dela v službi države z odločbo pristojnega ministra ali bana po odredbah tega poglavja. Minister ali ban sme prenesti to pravico na svoje podrejene organe. § 164. Za kontraktualne uradnike in dnevničarje veljajo odredbe §§ 69., 70., 71., 72., 7:!., 75., 76., 77., 78., 79., 80. 82., 83., 84., 97. in 100. § 165. (‘) 'l'o, kar plačuje država kontraktualnim uradnikom in dnevničarjem, se imenuje nagrada, da se razlikuje od plače in ostalih prejemkov, ki jih dobivajo redni državni uslužbenci, in se mora določiti z eno vsoto. Prav tako ne sme biti v rešitvi o sprejemu kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev določilo, da se te osebe sprejemajo s prejemki rednih uslužbencev določene skupine, niti se jim ne sme tako določati čin. (2) Nagrade kontraktualnih uradnikov in dnevničarjev se računi jo od dne, ko nastopijo službo. § 166. Višina nagrade dnevničarjev se določi z uredbo resori nega ministra, izdano v sporazumu z ministrom za finance. § 167. C) Nagrada kontraktualnih uradnikov se določa s pogodbo. (2) Nagrada dnevničarjev se določa z odločbo o sprejemu. § 168. 0) Povračila potnih stroškov in dnevnic za službena potovanja se plačujejo kontraktualnim uradnikom in ducviiičarjem po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. (-) V resortih, v katerih je povračilo za določena službena potovanju urejeno s posebnimi predpisi, prejemajo •kontraktualni uradniki in dnevničarji, dokler opravljajo dolžnosti, določene s temi posebnimi predpisi, zanje povračila, določena za one državne uslužbence, katerim so po svojem opravilu enaki. § 169. (’) Kontraktualni uradniki se sinejo po službeni potrebi premestiti na delo v drug urad in kraj. (-) Povračilo potnih stroškov in dnevnic ob premestitvi se vrši po predpisih o povračilu potnih in selitvenih stroškov državnih uslužbencev. > (a) Odločbo o premestitvi izdaja pristojni minister. § 170. C) Kontraktualni uradniki in dnevničarji se morajo javiti na službo najkesueje v desetih dneh, in sicer kon- traktualni uradniki od dne odobritve pogodbe, dnevničar-ji pa od dne, ko se jim je priobčila odločba o sprejemu; drugače se smatrajo, kakor da niso niti sprejeti na delo v službi države. Iz opravičenega vzroka sme organ, ki je izdal odločbo o siprejemu, ta rok podaljšati. (2) Glede kontraktualnih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi daljši rok, do katerega se mora uslužbenec najkesneje javiti na službo. § 171. (‘) Če kontraktualni uradnik in dnevničar v primeru § 83. ne opraviči svojega izostanka, mu ne pripadajo prejemki za čas, katerega je izostal. (2) Če traja njegov neopravičeni izostanek dalj ko Iri dni, se odpusti z dela v službi države. V ponovljenem primeru se odpusti, če izostane neopravičeno tudi samo en dan. § 172. (5) Odsotstvo po privatni potrebi s pravico do nagrade iz § 165. ali § 166. se sine dovoliti kontraktualnim uradnikom in dnevničarjem največ do 15 dni v enem letu. (2) Glede kontraktualnih uradnikov se sme določiti 6 pogodbo možnost daljšega odsotstva. (s) V uradih, kjer je s posebnimi zakoni urejen letni odmor, imajo kontraktualni uradniki pravico do tega odmora ob istih pogojih kakor uradniki teh uradov, dnev-ničarji pa po izprevidnosti starešine in po službeni potrebi. § 173. (>) Kontraktualni uradniki in dnevničarji imajo ob bolezni, zbog katere ne morejo opravljati svoje dolžnosti, pravico do nagrade največ za šestdeset dni v enem letu, če niso zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev; v tem primeru jim pripada v bolezni podpora, ki jo določa ta zakon. (2) Glede kontraktualnih uradnikov se sme določiti s pogodbo tudi daljši rok; vendar pa ne sme biti ta rok nikoli daljši od devetdesetih dni. (3) Če traja bolezen dalj, jim prestane delo v službi države. § 174. Kontraktualne uradnike in dnevničarje ocenjajo njih neposredni starešine. Tem pristoji tudi pravica, izrekati kazni za nerodnost, ki sta; opomin ali zmanjšba enomesečne nagrade največ do 15 %. § 115. Disciplinske kazni za kontraktualne uradnike in, dnevničarje so te-le: 1. ukor; 2. zmanjšba nagrade do 25 %, največ za tri mesece; 3. odpustitev (prestanek službe brez odpovedi). § 176. Disciplinske kazni izrekajo kontraktualnim uradnikom in dnevničarjem organi, ki izdajajo odločbe o sprejemu. Če je ta organ minister ali ban, kaznovani nima pravice do pritožbe; če je pa to podrejeni organ, ima kaznovani pravico do pritožbe na pristojnega ministra ali bana. § 177. č) Služba koiUraktualnega uradnika in dnevuičarja preniaim; 1. ko poteče pogodba ali odpovedni rok; 2. če postane duševno ali telesno nesposoben za delo; 3. če nastopi primer iz § 171. ali § 173.; 4. če pride v konkurz; 5. če se obsodi na kazen na svobodi, daljšo od enega meseca; 6. če ni, ko je dovršil 21. leto sta rdeti, odslužil obveznega roka v stalnem kadru, razen če ni naš državljan, ali če je po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarice kot stalno ali začasno nesposoben ali kot edini hranilec oproščen službe v stalnem kadru, odnosno če mora plačevati vojulcp, p;i jo ni plačal; 7. z disciplinsko odločbo. (2) O prestanku službe izda odločbo oni organ, ki je izdal odločbo o sprejemu. § 178. (l) Dne viničar ju se lahko služba vsak čas administrativno odpove v petnajstih dneh, računši od dne priob-čitve. V istem roku pripada tudi njemu vsak čas pravica do odpovedi. (-’) Prednji odstavek velja tudi za kontraktualne u-radnike, če ni določeno s pogodbo kaj drugega. S 179. S pogodbo o kontraktualni službi se smejo izprome-niti samo one odredbe tega poglavja, glede katerih je to izrečno dovoljeno. § 180. V pogodbi o kontraktualni službi se mora: 1. ustanoviti, da se sklepa pogodba po odredbah lega poglavja; 2. izjaviti, da se sklepa pogodba v imenu države, ter izreči, kateri organ jo sklepa v njenem imenu; 3. označiti ime in priimek, strokovno kvalifikacijo, dosedanji poklic, bivališče, državljanstvo, kraj in leto rojstva iu občinsko pristojnost onega, ki se sprejema za tlela v službi države kot kontraktualni uradnik; 4. določili zvanje, za katero se sprejema, In urad, za katerega se sprejema, kolikor se to poslednje ne prepusti odločbi o potrditvi na dolžnost; 5. določiti nagrada iz § 185.; 6. določiti trajanje pogodbenega razmerja, način njegovega prestaniva in eventualni odpovedni rok; 7. vpisati to-Ie določbo: »Vse odredbe X. poglavja za-‘ kona o uradnikih veljajo za obe pogodbeni stranki, kolikor niso izpremenjeue s to pogodbo, če omenjene odredbe to izpremembo dovoljujejo.« § 181, Na osnovi iu v mejah odredb tega poglavja smejo izdati poedini resorti podrobnejša pravila za sprejemanj® kontraktualnih uradnikov iu dnevničarjev za dela in &a ureditev njih službenih razmerij. § 182. Določbe tega poglnvja ne veljajo za honorarne uel^ bence, odnosno dninarje. Takim osebam se morajo vati honorarji in dnevne mezde, ki se plačujejo p» za taka dela v kraju urada, ki jih jemlje na delo. Na dila, kako je pri tem postopati, Izda vsak minii»ler svoj reaunt, XI. POGLAVJU. Disciplinski predpisi. § 183. (’) Državni uslužbenec, ki prekrši v službi ali zunaj nje svojo službeno dolžnost, predpisano z zakonom, ali oškoduje ugled svojega stanu, se kaznuje s kaznijo za nerednost ali z disciplinsko kaznijo. Kazen za nerodnost se izreče, Če ni prekršitev dolžnosti ali oškodba stanovskega ugleda prekoračila obsega navadne nerednosti (disciplinski prekršek). Če je pa nerodnost večjega obsega ali ponovljena ali če so obtožujoče obče okolnosti, s katerimi je prekršena službena dolžnost ali oškodovan stanovski ugled, ali če preti kaka škoda ali nevarnost interesom službe, se smatra to za disciplinski prestopek. (2) Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje disciplinskega. § 184. (') Kazni za nerodnost so te-le: 1. pismeni opomin; 2. pismeni ukor; 3. denarna kazen. (2) Denarna kazen ne sme presegati v poedinem primeru 10 % uslužbenčeve mesečne plače, položajne doklade in osebne draginjske doklade. § 185. (') Kazni za nerednost izreka neposredni starešina aH starešina vsakega višjega urada. (-) Kazen se ne sme izreči, preden se uslužbenec zasliši. Odločba o kazni z razlogi vred se mu mora pri-°bčit,i pismeno. (3) Denarne kazni se odtegujejo od prejemkov in se stekajo v uradniški pokojninski sklad (§ 134.) (') Kazni za nerednost se ne vpišejo v uslužbenski Ust, pač pa se kazen ukora in denarna kazen priobčita Pristojni komisiji za oceno. § 186. Zoper odločbo o kazni za nerednost, če je ta ukor ali denarna kazen, se sme uslužbenec v petih dneh od dne priobčitve pritožiti pri starešini neposrednega višjega Urada, čigar odločba je dokončna. Zoper odločbo o kazni, ki jo izreče minister ali starešina drugega vrhovnega centralnega urada, ni pritožbe. § 187. Nerednosti zastarevajo čez leto dni. § 188. Za težje prekršitve službene dolžnosti ali oškodbe ugleda stroke se smatrajo v glavnem naslednja dejanja: 1. pristransko, nevestno ali malomarno opravljanje službe; 2. iznujanje ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade bodisi zase, bodisi za drugega, neposredno od stranic ali po-si'6dno za posle, ki se opravljajo po službeni dolžnosti; 3. sprejemanje podkupnine; 4. malomarno ali neredno prihajanje v službo tudi Po kaznovanju zaradi r.erednosti; 5. namerno netočno obveščanje v službenih stvareh; 8. nedopustna kritika in preziranje naredb in postopanji oblastev, starešin in nadrejenih; 7. izdajanje službene tajnosti; 8. razsipno trošenje službenega materiala; 9. nedostojno ali sirovo ravnanje s strankami; 10. slabo opravljanje starešinske oblasti proti podrejenim, zlasti nedostojno, sirovo ali nepravično ravnanje z njimi, nezadostno nadzorstvo nad njimi ali trajno zanemarjanje njih vzgajanja v službi, namerno ščitenje ali priporočanje nesposobnih ali malovrednih uslužbencev kakor tudi opuščanje dolžnosti iz § 207.; 11. nedostojno ali nevljudno vedenje podrejenih proti nadrejenim ali poniževanje njih ugleda; 12. napravljanje zmede, prepira ali nesložnosti s tovariši v službi; 13. nemoralno ali nedostojno vedenje v privatnem življenju, kakršno je: pijančevanje, igranje na slepo srečo in temu podobno na krajih in v družbah in na način, ki ponižuje dostojanstvo državnega uslužbenca; 14. lahkomiselno zadolževanje; 15. opravljanje stranske službe brez dovolitve pristojnega starešine ali sprejemanje položajev in izvrševanje poslov, ki bi nasprotovali dostojanstvu in časti uslužbenčevega zvanja ali bi ga ovirali pri opravljanju njegovih stalnih službenih dolžnosti; 16. vsako delovanje in vedenje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske in verske mržnje, vsako delovanje in vsaka agitacija zoper idejo državnega in narodnega edin-stva, nedopustna kritika postopanja vlade in njenih aktov kakor tudi obstoječega reda, vsaka opustitev pregona vseli naštetih postopanj. g 189. (l) Disciplinske kazni so: 1. zmanjšba prejemkov; 2. izguba časa za napredovanje; 3. premestitev z zmanjšanim povračilom ali brez povračila potnih in selitvenih stroškov; 4. upokojitev brez zmaojšbe ali z zmanjšbo pokojninskih prejemkov; 5. odpustitev iz službe. (-) Kazni pod toč. 1., 2. in i!. tega paragrafa se smejo izrekati tudi po dve zaradi istega disciplinskega prestopka. § 180. (’) Zmanjšba prejemkov se nanaša na plačo, položajno doklado in osebno draginjsko doklado, kateri prejemki so pripadali uslužbencu na dan, ko je postala disciplinska 'razsodba izvršna. Zmanjšba teh prejemkov se sme izreči največ do enega leta; toda v poedinem mesecu ne sme biti večja od 20 %. (-) Kazen zmanjsbe aktivnih prejemkov se prenese z istim odstotkom tudi na pokojnino, če se uslužbenec upokoji, dokler traja kazen § 191. (') Kazen izgube časa za napredovanje obsega napredovanje po skupinah in periodičnih poviških pince, in sicer za eno, dve ali tri leta. Dolgost časa odreja disciplinsko sodišče. C) Izgubljeni Čas za napredovanje se šteje ločeno od časa, izgubljenega zbog slabe ocene, pa naj se ta čas krije ali ne, \ \ § 192. Kazen zmanjšbe pokojninskih prejemkov se nanaša na pokojnino in osebno draginj sk o doklado ten- sme trajati največ do deset let, toda v poedinem mesecu ne sme biti večja od 20 % § 193. Kazen odpustitve iz službe ima za posledico izgubo vseli pravic, pridobljenih v službi. § 194. Disciplinske kazni izrekajo samo pristojna disciplinska sodišča na podstavi disciplinskega postopanja § 195. (l) Disciplinska sodišča so upravna sodišča in državni svet. (-) Upravna sodišča so disciplinska sodišča prve stopnje. Državni svet je disciplinsko sodišče druge stopnje, v nekaterih primerih pa prve in poslednje stopnje. § 196. Kot disciplinska sodišča postopajo upravna sodišča in državni svet po predpisih tega zakona. Kolikor ti predpisi ne bi zadoščali, uporabljajo predpise svojega postopka 'in načela kazenskega postopka. § 197. (’) Upravna sodišča odločajo o kaznivih dejanjih državnih uslužbencev v svojem okolišu, izvzemši uradnike od I. do vštete IV. skupine, 2 stopnje. (8) Državni svet odloča v drugi in poslednji stopnji o pritožbah zoper odločbe upravnih sodišč, v prvi in poslednji stopnji pa o kaznivih dejanjih državnih uslužbencev, za katere upravna sodišča kot disciplinska sodišča prve stopnje niso pristojna. § 198. Za civilne državne uslužbence, za katere obstoje v posebnih zakonih posebna disciplinska oblastva, so pristojna ta oblastva. Kolikor ne bi bilo disciplinskih predpisov posebnih zakonov, se postopa po disciplinskih predpisih tega zakona. § 199. (i) Upravna sodišča kot disciplinska sodišča odločajo v oddelkih treh sodnikov. (-) Državni svet kot disciplinsko sodišče odloča v ene in svojih oddelkov, ki mu je jrosebej poverjeno sojenje o kaznivih dejanjih državnih uslužbencev § 200. Državni svet rešuje spore o pristojnosti disciplinskih sodišč. § 201. Disciplinski sodniki so v izvrševanju svoje discipiiu-sko-sodniške dolžnosti nezavisni. § 202. Predsednik disciplinskega sodišča Je predsednik oddelka ugravuega sodišča ali oddelka državnega avala. § 203. (’) Za vsako disciplinsko sojenje pred upravnim sodiščem odredi obdolženčev oblastni starešina, za vsako sojenje pred državnim svetom pa njegov centralni starešina osebo, ki zastopa po uradni dolžnosti pred sodiščem interese državne uprave glede pravilnega službenega iu stanovskega vedenja državnih uslužbencev. Ta disciplinski tožilec se jemlje izmed državnih uslužbencev dotičme upravne grane, ki so pravniki im ki službujejo v kraju disciplinskega sodišča. Ob istih pogojih se mu postavi tudi namestnik. Natančnejše odredbe se predpišejo z uredbo. (-) Če je več obtožeucev iz raznih upravnih gran obenem, se sporazumejo pristojui starešine o osebi disciplinskega tožilca. (:1) Disciplinsko sodišče zasliši predlog disciplinskega tožilca pred vsako odločbo. § 204. (') Obdolženi državni uslužbenec ima pravico do branilca pri razpravi in ga sme vzeti izmed državnih uslužbencev na sedežu disciplinskega sodišča ali izmed javnih pravnih zastopnikov. (2) Če obdolženec branilca ne odredi sam, mu ga za razpravo postavi sodišče. (a) Vsak uslužbenec na sedežu disciplinskega sodišča se mora odzvati pozivu sodišča na dolžnost branilca. (*) Branilec je v obrambi svoboden in je zavezan, čuvati tajnost, ki mu je poverjena, § 205. Glede odklonitve sodnikov disciplinskih sodišč se pusiopa po predpisih kazenskega postopka. § 206. (‘) Če se uslužbenec, ki je učinil disciplinski prestopek, premesti, ostane pristojno ono sodišče, ki je že uvedlo postopanje. (2) Državni Svet sme po potrebi, toda na predlog Prl‘ stojnega ministra, delegirati tudi drugo sodišče. § 207. .Neposredni starešina izvrši, če zve za uslužbencev disciplinski prestopek, predhodno kratko preiskavo ter vroči po službeni poti spise pristojnemu disciplinskemu sodišču, o tem pa poroča neposredno višjemu starešini. § 208. (*) Disciplinsko souišče odloča, ali naj se uvede 7-°" per obdolženca disciplinsko postopanje ali ne. Fred to odločbo sme odrediti predhodno preiskavo. (2) Če odloči, da je zoper obdolženca uvesti disciplinsko postopanje, odredi disciplinsko preiskavo; če Pa smatra predmet za zadostno preiskan, odredi z istim od" lokom uvedbo disciplinskega postopanja in razpravo. (*) Če odloči, da ni dopustna uvedba disciplinske^ postopanja, bodisi zato, ker ni dejanja, bodisi zato, k gre za dejanje, ki se kaznuje kot nerodnost, vrne »F18 pegosrednemu starešini V grialojuo gostovanja j1) če se uvede zoper uslužbenca sodno kazensko postopanje bodisi na tožbo države, bodisi na tožbo privatne osebe, je dolžnost njegovega neposrednega starešine, da o tem takoj poroča pristojnemu disciplinskemu sodišč u. (-) (stotaku odda, če izreče disciplinsko sodišče, postopajoče po § 208., da je uslužbenčevo dejanje kaznivo po kazenskem zakonu, vse spise rednemu sodišču ter o tem obvesti pristojnega starešino. (s) Tako v primeru prvega kakor tudi drugega odstavka odloči disciplinsko sodišče, ali naj se zoper uslužbenca uvede disciplinsko postopanje vzporedno s kazenskim ali pa naj se odloži do zvršetka kazenskega postopanja. § 210. Sodišča kakor tudi vsa ostala oblastva morajo, če uvedejo zoper državnega uslužbenca postopanje zaradi kaznivega dejanja ali če ga kaznujejo, o tem obvestiti neposrednega starešino dotičnega uslužbenca. Starešina poroča o tem neposrednemu višjemu starešini in pristojnemu disciplinskemu sodišču zaradi nadaljnjega postopanja. § 211. Če odloči disciplinsko sodišče, da je uvesti zoper obdolženca disciplinsko postopanje, in če odredi disciplinsko preiskavo, zahteva od obdolženčevega oblastvene-Sh odnosno centralnega starešine, naj postavi izmed podrejenih uradnikov preiskovalca, ki preiskuje po predpisih kazenskega postopka. Če so obdolženci iz" več Upravnih gran, se sporazumejo starešine o osebi enega, Po potrebi pa tudi več preiskovalcev. Če se starešine ne sporazumejo, odloči disciplinsko sodišče. § 212. (•) Od tedaj, ko se priobči odlok o odreditvi razprave, imata obdolženec in njegov branilec pravico, pregledat i vse spise, razen zapisnika o posvetovanju. (•) Disciplinski tožilec ima pravico, pregledati spise vsak čas, razen zapisnika o posvetovanju. (") Objavljanje spisov je prepovedano. C) Ko disciplinski preiskovalec dovrši preiskavo, odda vse spise sodišču. § 218. C) Če sodišče spozna, da ni dejanja ali da gre za dejanje nerodnosti, prekine disciplinsko postopanje ter postopa po § 208. (2) Če sodišče spozna, da ustanavlja oMolženčevo dejanje kaznivo dejanje, postopa po drugem in tretjem odstavku § 209. Zoper to odločbo ni pritožbe. § 214. C) Če sodišče spozna, da je predmet popolnoma preiskan, odredi razpravo. Zoper to odločbo ni pritožbe. (2) V odloku, s katerim se odreja razprava, se mora označiti dejanje, katerega je uslužbenec obdolžen, z raz-°gi vred in vse, česar je treba za razpravo. Obdolžencu se mora s tem odlokom vred vročiti tudi lista imen sodnikov pri razpravi. Obtoženec in tožilec imata, dokler ne nvime osem dni od dne priobčitve odloka, s katerim se °dreja razprava2 pravico, predložiti disciplinskemu sodi- šču svoje dokaze in. zahteve. Zoper odločbo, s katero se to odklanja, ni pritožbe. § 215. (') Ko mine osemdnevni rok od dne priobčitve odloka, s katerim se odreja razprava, odredi predsednik disciplinskega sodišča dan razprave, pozove tožilča, obtoženca in njegovega branilca, priče in izvedence ter izda vse druge naredbe, ki so potrebne za izvršitev razprave. (2) Če obtoženec ne pride in do razprave ne predloži dokazov, s katerimi opraviči svoj izostanek, se izvrši razprava in izreče razsodba tudi brez njega vpričo njegovega branilca § 216. Razprava je ustna in za državne uslužbence javna. Kazprava je lahko tajna, če sodišče spozna, da državni interesi to zahtevajo. V tem primeru ima obtoženec pravico, dovesti k razpravi dva državna uslužbenca. Če je več obtožencev, ima vsak pravico, dovesti po enega, toda to število ne sme biti večje nego deset. § 217. (') Razprava se prične s čitanjem odloka, s katerim se odreja razprava, potem se zaslišijo obtoženec, pozvane priče in izvedenci ter se po potrebi prečitajo zapisniki o preiskavi in drugi važni spisi. (2) Obtoženec in njegov branilec kakor tudi disciplinski tožilec imajo pravico, dajati izjave, glede vsakega dokaza podajati predloge in po predsedniku sodišča zastavljati vprašanja pričam in izvedencem. (3) Po dovršenem dokazovanju dobi besedo disciplinski tožilec, za njim branilec, poslednjo besedo pa ima obtoženec. § 218. (') Pri razpravi se vodi zapisnik, v katerega se zapišejo dan razprave, imena sodnikov, zapisnikarja in strank in tek razprave v glavnih točkah. (-') O posvetovanju iu glasovanju, ki je tajno, se vodi poseben zapisnik. (8) Oba zapisnika podpišeta predsednik in zapisnikar. § 219. (*) Sodišče ima pravico, zapriseči priče in izvedence pri razpravi, če spozna to za potrebno (2) Pniče se zaprisegajo po zasliševanju, izvedenci pa, preden oddajo svoje mnenje. § 220. Disciplinsko sodišče sodi po svobodnem prepričanju, dobljenem pri razpravi. § 221. (*) Z razsodbo disciplinskega sodišča se obtoženec ali oprosti ali pa se kaznuje za disciplinski prestopek. (2) Razsodba mora obsegati tudi odločbo o povračilu stroškov disciplinskega postopanja. Kolikor se obtoženec oprosti, plača stroške postopanja država, drugače pa obtoženec. Razsodba so razglasi ustno na koncu razprave, najtesneje v osmih dneh od dne razglasitve pa se z razlogi vred priobči pismeno tožilcu in obtožencu. Če je potrebno, sme sodišče odložiti razglasitev razsodbe največ za osem dni. § 223. (1) Zoper razsodbo disciplinskega sodišča pa ve stopnje se smeta pritožiti obtoženec in tožilec. Pritožba ima odložilno moč. (2) Pritožba se vroči disciplinskemu sodišču, ki je izreklo razsodbo, to pa jo z vsemi spisi vred pošlje disciplinskemu sodišču druge stopnje, če je pravočasna in če jo je vložila pristojna oseba, drugače pa jo sodišče odkloni. (3) Zoper to odločbo je dopustna pritožba na višje sodišče v osmih dneh. § 224. če ugotovi disciplinsko sodišče druge stopnje, da je vložila pritožbo oseba, ki je za to upravičena, da je bila pritožba vložena o pravem času, da ni bistvenih nedo-statkov, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti razpravo pred sodiščem prve stopnje, odredi razpravo zaradi sojenja. Postopanje pri tej razpravi pred sodiščem druge stopnje je isto kakor pred sodiščem prve stopnje. § 225. Disciplinsko sodišče druge stopnje odloča brez razprave, in sicer: 1. če gre pritožba samo zoper oni del razsodbe, s katero se odloča o stroških; 2. če ugotovi, da je vložila pritožbo oseba, ki za to ni upravičena, ali da pritožba ni bila vložena o pravem času; v tem primeru jo vrne nižjemu sodišču v zakonsko postopanje; 3. če spozna, da je treba izvršiti nadaljnje poizvedbe; v tem primeru odredi disciplinskemu sodišču prve stop nje, naj to stori; 4. če ugotovi, da so bistveni nedostalki, zaradi katerih bi bilo treba obnoviti razpravo pred sodiščem prve stopnje; v tem primeru razveljavi razsodbo in vrne predmet sodišču prve stopnje. § 226. Ko postane razsodba izvršna, jo pošlje predsednik disciplinskega sodišča prve stopnje v overovljenem prepisu starešini vrhovnega centralnega urada in uslužbenčeve-mu neposrednemu starešini, da jo izvrši in vpiše v usluž-benski list. § 227. Kazniva dejanja, ki imajo razen disciplinske odgovornosti za posledico še kazensko odgovornost za zločinstvo ali drugo onečaščujoče dejanje, ne zastarevajo disciplinsko. Ostala disciplinska kazniva dejanja zastarevajo v petih letih. § 228. Z obtoženčevo smrtjo se prekine disciplinsko poslo- Če je disciplinsko postopanje prekinjeno ali če se obtoženec z razsodbo oprosti, sme zahtevati disciplinski to- žilec obnovo disciplinskega postopanja, če predloži nove činjenice in dokaze, ki dokazujejo sami po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi disciplinsko kaznivo dejanje, ki še ni zastarano. § 230. Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki je postala izvršna, istotako pa tudi njegovi zakoniti nasledniki ali zakonski drug, smejo tudi po prestani kazni zahtevati obnovo disciplinskega postopanja, če predlože nove činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na znižbo kazni. § 231. O obnovi disciplinskega postopanja odloči disciplinsko sodišče, ki je sodilo v prvi stopnji, in ^icer brez ustne razprave. § 232. Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopanja se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni že izvršena. § 233. (*) Ce se dopusti obnova v uslužbenčevo korist, pa se uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Izvršena kazen se šteje vedno v novo kazen. (s) Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopusti obnovo v njegovo korist, takoj brez razprave tudi oprostiti ali obsoditi na manjšo kazen, če pristaneta ,obe stranki na to skrajšano postopanje. § 234. {*) Če se obnovi postopanje in je bil uslužbenec s prvo razsodbo obsojen na kazen po točki 1. ali 2. § 189., pa se z novo razsodbo oprosti ali obsodi na manjšo kazen, se mora odškodovati za vse, kar in kolikor je več izgubil po prvi razsodbi. (2) Če je prva kazen bila kazen premestitve z zmanjšanim povračilom ali brez pravice povračila potnih in selitvenih stroškov, druga razsodba pa odreja milejšo kazen, se morajo uslužbencu povrniti potni in selitveni stroški. (3) Če je bil uslužbenec s prvo razsodbo obsojen na kazen iz točke 4. ali 5. § 189., pa se z novo razsodbo oprosti ali kaznuje s kaznijo po točki 1., 2. ali 3. § 189., odloči disciplinsko sodišče, ali in v koliko se mu prizna povračilo za čas med prvo in drugo razsodbo; toda to povračilo ne sme biti večje nego pokojninski prejemki, ki bi jih imel, če bi bil upokojen na dan prve razsodbe. Če bi tak uslužbenec na dan prve razsodbe še ne imel pravice do pokojnine, potem to njegovo povračilo ne more biti večje nego pokojninski prejemki, ki bi jih imel, če bi bil na dan prve razsodbe upokojen z desetimi leti službe. § 235. Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče od' straniti od službe, če zahteva to vrsta ali teža discipli®' skega prestopka. § 236. (') Če se državni uslužbenec dene v preiskovalni zapor ali obtoži zaradi zločinstva ali kakega drugega onečaščujočega dejanja, odredi njegov neposredni ali posredni starešina tajioj predhodno odstranitev od službe. (J) Razen v primeru prednjega odstavka sriie odrediti vsak organ, ki mu je poverjeno neposredno ali posredno službeno nadzorstvo, v posebno važnih in nujnih primerih predhodno odstranitev od službe, kadarkoli noče uslužbenec izvršiti službenega naloga, razen če ne izvrši dejanja, ki ga prepoveduje in kaznuje zakon, ali ka-dar je njegov službeni prestopek tak, da bi bilo škodljivo za interese in ugled službe, če bi ostal nadalje v službi (■‘) O predhodni odstranitvi od službe mora vsak organ, ki jo je odredil, takoj poročati višjemu starešini, ki sme to odredbo razveljaviti. (4) Vsaka predhodna odstranitev se mora v treh dneh po službeni poti priobčiti pristojnemu disciplinskemu sodišču, ki jo brez odlaganja potrdi ali razveljavi. § 237. (‘) Uslužbencu, ki je z odločbo disciplinskega sodišča odstranjon od službe, bodisi da jc s to odločbo potrjena odločba starešine o predhodni odstranitvi, bodisi da. je sodišče samo odredilo odstranitev, se počenši s prvim Prihodnjim mesecem od dne odločbe disciplinskega sodišča, ustavi polovica čistih prejemkov. (5) Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če so uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki • ali 5. § 189., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne. (3) Če nima kazenska obsodba za posledico izgube pužbe, ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po toč-ah 1,? o. ali 3. tj 189., odloči disciplinsko sodišče, ali in °liko se mu povrnejo ustavljeni prejemki; toda vrniti mu ne sme več nego polovica teh ustavljenih prejemkov. (*) Če je državni uslužbenec z odločbo pristojnega * ržavnega oblastva obsojen na kazen zapora, manjšo od enega letu, odloči disciplinsko sodišče s svojo razsodbo, lii<0,r ne izreče, da mu prestane služba, ali mu za ta °»s pripadajo njegovi prejemki ali kateri del mu pri-Pada in ali se mu la čas šteje za napredovanje in za Pokojnina § 238. ,,vv 0) O odstranitvi od službe odloča disciplinsko so-nisce prve stopnje brez ustne razprave. , (s) Zoj>er odločlvo o odstranitvi se smeta pritožiti ° državni tožilec kakor tudi uslužbenec. Pritožba no ustavi odstranitve. § 239. Uslužbenec, za katerega se odredi odstranitev od *Uzbve’ n® sme oditi iz kraja službovanja brez dovolitve ®taresine onega urada, kjer službuje. § 240. Vsa priobčila v disciplinskem postopanju se vročajo neposredno obdolžencu ali osebi, ki jo je obdolženec to pooblastil. § 241. j f.1) ^oper vsako odločbo v disciplinskem postopanju pntozba dovoljena, če ni v zakonu izrečno izključena. ) Vse pritožbe po disciplinskem postopanju se ... ..f disciplinskemu sodišču prve stopnje v roku petnajstih dni od dne priobčitve. (:“) Predaja pošti na recepis velja, kakor bi se bila izvršila predaja sodišču samemu. (') če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, poteče rok prvi prihodnji delavnik. § 242.' Vsa državna oblastva, civilna m vojaška, in vsa samoupravna oblastva morajo postopati po zahtevah disciplinskih sodišč in njih organov ter jih smatrati za nujne. ' § 243. Upokojenci odgovarjajo' disciplinski: 1. za disciplinske, prestopke, učinjene v času, ko so bili aktivni uslužbenci; 2. za težke oškodbe ugleda svojega • stanu, učinjene v pokoju; 3. za zločinstva in onečaščujoča dejanja, za katera je pristojno redno sodišče. § 244. (*) Disciplinski kazni za upokojence sta: 1. zmanjšba pokojninskih prejemkov največ do 10'% za omejen čas, največ do deset let; 2. izguba pravice do pokojnine. (•) Zmanjšba pokojninskih prejemkov se nanaša na pokojnino in osebno draginjsko doklado. § 243. Za disciplinsko postopanje zoper upokojence, kolikor ne spadajo pod disciplinsko oblast državnega sveta kot disciplinskega sodišča prve in po.Vednje stopnje, je pristojno upravno sodišče, v Čigar območje spada kraj njih stalnega prebivanja; če pa žive stalno v inozemstvu, ono upravno sodišče, ki je pristojno za kraje, kjer so naposled aktivno službovali. § 246. Disciplinsko postopanje zoper upokojence je isto kakor zoper aktivne uslužbence, samo da inr • 'rodiisko vlogo oblastni ali pa centralni starešina one stroke, v kateri jo upokojenec služboval, § 247. V disciplinskem postopanju se ne plačujejo takso. XII. POGLAVJE. Prehodne in končne odredbe. § 248. Odredbe tega zakona veljajo za one državne uslužbence, ki se zateko v aktivni službi na dan, ko stopi zakon v veljavo, ali ki stopijo po tem dnevu v službo, bodisi da stopajo v službo prvič, bodisi da so že bili v službi, neglede na zakonske predpise, ki so ve-Ijali, preden je stopil ta zakon v veljavo in neglede na to, ali se jim jc pokojnina uredila po predpisih, ki so prej veljali, ali na Dosedanje položajne skupine ustrezajo skupinam po § 22., in sicer: skupini stopnjo 1. skupina I. kategorije I. 2. a I. r) II. 1. 2. I. M II. 2. 3. a I. n III. 1. 3. k n III. 2. 4. a I- n • ••• * • * • IV. 1. 4. I- • ••••«•• IV. 2, 5. I. 11. kategorije in l.a skupina v. G. skupina I. kategorije in 1. skupina II. kategorije • • • • VI. 7. skupina I. kategorije in 2. skupina II. kategorije • • • • • ••••••• ■ VII. 8. skupina I. kategorije, 3. skupina II. ka- tegorije in 1. skupina 3. kategorije . . VIII. 4. skupina II. kategorije in 2. skupina III. kategorije • • • • IX. 3. skupina III. kategorije X. § 230. Dosedanji uradniki 9. skupine I. kategorije, 5. skupine II. kategorije in 4. skupine ITI. kategorije dobivajo plačo uradniških pripravnikov po § 23. § 251. Dosedanje skupine zvaničnikov in sl užit el jev .odgovarjajo skupinam, določenim v §§ 24. in 25. § 252. (l) Državni uslužbenci, ki so se zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v aktivni državni službi, ostanejo v skupinah, v katerih so se zatekli (§§ 249. in 251.), odnosno v katerih bi morali biti na ta dan po razsodbah državnega sveta in upravnih sodišč. Zatečeno stanje se administrativnem potem ne more popraviti. (-’) Če se je uslužbenec zatekel v zvanju, ki je po razporedu z vanj uvrščeno v nižjo skupino od skupine, v kateri se je zatekel, obdrži to zvanje v skupini, v kateri se je zatekel; če je pa po razporedu določeno zanj zvanje v višji skupini, ima prvenstveno pravico do napredovanja v najnižjo skupino svojega zvanja. § 253. Potem, ko stopi ta zakon v veljavo, se šteje za nadaljnje napredovanje v rok iz § 49. samo čas, katerega je uslužbenec dejanski prebil v skupini, v kateri se je zatekel na dan, ko stopi ta zakon v veljavo. § 254. Roki iz § 49., ouuavka prvega, se skrajšajo za tretjino onim državnim uslužbencem, ki so se zatekli v državni službi na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, pa so bili po vojni ali z odvzemom svobode po sovražnih oblastvih iz političnih razlogov za vojne zadržani, da bi bili dovršili šole ali stopili v službo. Izvzeti so oni, katerim se je že poprej upošteval tak razlog za ugodnejše uapredovanje y. službi, V skupinah, v katerih so določeni periodični poviški, pripada uslužbencu, ko stopi ta zakon v veljavo, oni periodični povišek, do katerega ima pravico po letih, dejanski prebitih v skupini, v kateri se je zatekel. § 256. Od časa, števnega za napredovanje po skupinah, odnosno po periodičnih poviških v smislu §§ 253. do 255., se mora čas, ki ga je uslužbenec zbog slabe ocene ali disciplinske razsodbe izgubil za napredovanje po dosedanjih zakonskih predpisih, odbiti v dobi, katero je Jod v skupini, kjer se je zatekel na dan, ko stopi ta zakon v veljavo. § 257. C) Uradniki z zvanji, ki so po § 45., odstavku 3. razporejena od VIII. skupine navzgor, morejo, če nimajo za ta zvanja določene šolske izobrazbe, napredovati samo do vštete IV. skupine, 1. stopnje. Če se jo tak uradnik zatekel v IIL skupini, more napredovati v 1. stopnjo isto skupine, ako je zvanje, v katerem je, razporejeno tudi v tej stopnji. (-) Uradniki, ki jih zateče ta zakon v aktivni državni službi in ki so bili prevedeni na podstavi člena 230., pod II., zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. v zvanja II. kategorije, morejo v teh zvanjih napredovati do vštete VI. skupine. § 258. (l) Dokler se ne izda zakon, omenjen v § 46., morejo napredovati profesorji srednjih in njim enakih strokovnih šol, sodniki trgovinskih, okrožnih, sreskih in šerijatskih sodišč, državni tožilci in njih namestniki ter sreski načelniki v III. skupino, 2. stopnjo, če imajo poleg ostalih pogojev iz § 49. trideset let dejanske državne službe in šestdeset let starosti. (-’) Učitelji narodnih šol morejo napredovati, dokler se ne izda zakon, omenjen v § 46., v V. skupino, če imajo poleg ostalih pogojev iz § 49. trideset let dejanske državne službe in petdesetpet let starosti in so bili v poslednjih treh letih odlično ocenjeni. (;1) Računski pregledniki glavne kontrole morejo napredovati, dokler se ne izda zakon, omenjen v § 46., v V. skupino, če imajo poleg ostalih pogojev iz § 49. trideset let dejanske državne službe in šestdeset starosti. § 259. (‘) Če bi dobil uslužbenec po tem zakonu manjšo plačo od prejšnje osnovne in položajne plače, dob'va razliko med terni prejemki dotlej, dokler ne doseže njegova plača po tem zakonu zbog napredovanja višino prejšnje osnovne in položajne plače. (3) Istotako pripada uradnikom, ki bi dobili po to111 zakonu položajno doklado, ki je manjša od doklade na službo, ki so jo prejemali po dosedanjih zakonskih predpisih, to razliko dotlej, dokler z napredovanjem ne dosežejo položajne doklade, ki je enaka ali večja od dosedanje doklade na službo. (3) Razlike po prvem in drugem odstavku se zujejo ločeno od prejemkov po tem zakonu in se Štejejo v osnovo za osebno pokojnino, če se uslužbenec upokoj1 ob času, ko grejema to razliko. Izpitni predpisi po § 14. se morajo v šestih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, spraviti v sklad z njegovimi odredbami. Dotlej veljajo dosedanji izpitni pravilniki. § 261. Dokler se ne izda uredba, omenjena v § 28., veljajo glede pogojev, po katerih se pridobivajo ali izgubljajo pravice do osebne in rodbinske draginjske doklade, dosedanji predpisi. § 262. Uredbe, omenjene v § 29., se izdajo najkesneje v šestih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v veljavo. Dotlej veljajo v tem pogledu dosedanji predpisi. § 263. (') Civilni državni uslužbenci kakor tudi uslužbenci državnih prometnih naprav, ki bodo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, napredovali ali bodo postavljeni v zvanje višje skupine in s tem pridobili višje prejemke, ostanejo eno leto ob prejemkih, ki so spojeni s skupino, ki so jo do tega dne imeli. To velja tudi za zvišbe njih osnovne Plače in stanarine kakor tudi za periodične poviške. Rok enega leta se šteje za vsakega teh prejemkov posebej °d dne, ko uslužbenec prvič potem, ko je stopil ta zakon v veljavo, pridobi povišek dotičnega prejemka. (-) Odredbe prvega odstavka ne veljajo glede prednikov, katere dobivajo uslužbenci ob prvi postavitvi kakor tudi ob povratku v aktivno državno službo. V ostalem pa veljajo tudi za take uslužbence povsem odredbe prvega odstavka. (•') Odredbe prvega odstavka veljajo tudi za oficirje 111 vojaške uradnike, ki bodo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, napredovali v prvi naslednji višji čin, odnosno v*šji razred v pogledu vseh prejemkov, spojenih s činom 1,1 razredom, kakor tudi ob povečanju, osnovne plače in stanarine. Od tega se izvzemajo gojenci vojne, intendant-ske in pomorske akademije, podoficirji vojske na kop-nern in mornarice, obmejne čete in orožništva, vojno-državni gojenci in vse ostale osebe iz vojske, mornarice 111 meščanstva, če napredujejo v čin podporočnika* — Poročnika korvete — odnosno nižjega vojaškega uradnika IV. razreda, kakor tudi osebe, ki se vračajo v aktivno službo vojske in mornarice. V ostalem pa veljajo tudi zanje povsem odredbe prvega odstavka. (*) Odredbe prvega odstavka ne veljajo za napredo-yanje v čin kaplarja in za podoficirske čine pri vojski m mornarici, pri obmejnih četah in pri orožništvu. . v O1) Za rodbinske draginjske doklade civilnih in vojaških uslužbencev ter uslužbencev državnih prometnih naprav, kakor tudi za njih osebne draginjske doklade °b izpreuiembi krajevnega draginjskega razreda kakor tudi za doklade teh uslužbencev, ki jih prejemajo, če službujejo ali se šolajo v inozemstvu, ne veljajo odredbe P>'vega odstavka. C) Po preteku enoletnega voka iz prvega odstavka m v prihodnje bodo prejemali uslužbenci popolne pre-.!{! hm pripadajo po zakonu tako, da je tedaj izvršiti odtegljaj po točki 2. § 134. § 264. (l) Dokler ne stopi v veljavo zakon o izvršbi in zavarovanju, se sme postaviti državnim uslužbencem, aktivnim ali upokojenim, kakor tudi njih rodbinam, ki uživajo rodbinsko pokojnino, prepoved na tretjino njih prejemkov, razen osebne in rodbinske draginjske doklade, in sicer sodno ali po njih pristanku. Od te tretjine se odbijata tudi davek in prispevek za pokojninski sklad. (-’) Za vzdrževanje rodbine se sine prepovedati tudi več kot tretjina prejemkov, vštevši osebno draginjsko doklado, če bi bilo s pristojno razsodbo več odrejeno. Istotako se sme za državne terjatve izdati prepoved tudi na osebno draginjsko doklado do 50% aktivnih in do 30% pokojninskih prejemkov, in sicer tudi administrativnim potem. (3) Za terjatve, ki izvirajo iz odkupa zemljišč in gradnje hiš po zadrugah za gradnjo stanovanj, se sme dopustiti prepoved do 50% aktivnih in pokojninskih prejemkov, izvzemŠl rodbinske draginjske doklade, zoper člane takih zadrug po njih pristanku in s pogojem, da se sme zahtevati prepoved šele po izročitvi hiše in predaji tapije, odnosno ko se izvrši vpis njih lastninskih pravic v zemljiških knjigah. Taka prepoved je dopustna samo za amortizacijske terjatve, ki no trajajo preko dvdjset let. § 265. (‘) Državnim uslužbencem, ki so se zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v aktivni državni službi ali so v njej prej bili, pa pozneje, ko stopi ta zakon v veljavo, vnovič stopijo v aktivno državno službo, se šteje kol čas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad ves oni čas do dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, ki se po tem zakonu priznava za pokojnino. „ (2) Ne priznava se pa čas, po katerem se je odmerila uslužbencu osebna pokojnina, ki jo je odkupil po odredbah prejšnjih zakonov. § 266. Državnim uslužbencem, ki jim je bila prestala državna služba zbog podane ostavke, preden stopi la zakon v veljavo, pa se v času, ko stopi ta zakon v veljavo, v njej zatečejo ali stopijo po tem času vnovič v službo, se šteje prejšnja služba pred ostavko v celoti tako za pokojnino, kakor za čas vplačevanja. § 267. Zvaničiiikom, ki so bili po oovršitvi treh let dejanske zvaiiičniške službe neposredno dalje obdržani \a delo v službi države kot dnevničarji, se šteje, če so bili ali če bodo zopet neposredno sprejeti v zvaničniško ali uradniško državno službo, čas, prebit v svojstvu dnevničarjev, tako v rok iz § 8. kakor tudi v rok za pridobitev pravice do pokojnine in za odmero količine pokojnine. § 268. (l) Kdor se je vrnil v državno službo, a je bil upokojen, odnosno je podail ostavko ali pa lvil odpuščen ob času, ko je veljal prejšnji zakon, ko ni bila določena za uslužbence njegove stroke doklada na službo, in se upokoji pred potekom treh let od dne, ko se je vrnil v službo, ne more dobiti pokojninskih prejemkov po tem zakonu, temveč mu pripadajo po zakonu, ki je veljal ob času njegove upokojitve, podane ostavke ali odpustitve iz službe. Od tega se izvzemajo oni uslužbenci, ki se morajo pred potekom triletnega roka po zakonu samem upokojiti, kakor tudi oni, ki so dovršili število let za popolno pokojnino, če se ne upokoje na svojo prošnjo. Istotako to ne velja za rodbinske pokojnine uslužbencev, ki so kot aktivni umrli pred potekom triletnega roka. (a) Ce se mora uslužbencu odmeriti pokojnina po odredbah prednjega odstavka po prejšnjih predpisih, se šteje v službeno dobo tudi čas, prebit po povratku v službo; pokojninsko osnovo pa tvorijo prejemki po prejšnjem zakonu, ki ustrezajo zvanju in položaju, v katerem je upokojen. § 269. Onim, ki so bili državni podtajniki, preden stopi ta zakon v veljavo, se šteje ta čas po odstavku 2. § 113. in po odstavku 1. § 115., kakor ministrom. § 270. 0) Onim civilnim državnim uslužbencem, ki so bili v tem svojstvu pred dnem 1. septembra 1923., pa se upokoje potem, ko stopi ta zakon v veljavo, in ki izpolnjujejo pogoj za pridobitev pravice do osebne pokojnine, določen v § 113., se šteje od časa, prebitega pred dnem 1. septembra 1923., za odmerjanje količine pokojnine poleg časa iz § 116. tudi še naslednji čas: 1. Ves čas, naveden pod 1. v § 116., bodisi neprekinjen ali s prekinitvami. 2. Čas, ki ga je prebil državni uslužbenec v Srbiji in Črni gori po dovršitvi osemnajstega leta starosti v službi, ki ustreza po tem zakonu zvaničniški ali služi-toljski službi. 3. Čas, prebit po dovršitvi osemnajstega leta starosti v svojstvu stalnega dnevničarja (dnevničarja, pisarniškega pomočnika ali dnevničarja z mesečno plačo), če se je izvršil prehod v zvanje, ki daje po tem zakonu pravico do pokojnine, najdalj v šestih mesecih; vendar se v ta rok ne šteje služba v vojski. 4. Čas, ki ga je prebil državni uslužbenec, aktivni ali upokojenec, na vojaški dolžnosti v vojni, se šteje tako, da se za vsako vojno leto šteje še po eno leto. 5. Čas, dejanski prebit na vojaški dolžnosti preko obveznega roka največ dveh let v stalnem kadru in preko orožnih vaj. Onim uslužbencem, ki so vstopili v civilno državno službo pred dnem 6. septembra 1919. in ki se jim je po prejšnjih zakonskih predpisih v krajih zunaj Srbije in črne gore priznaval tudi čas kadrskega roka in orožnih vaj, se prizna tudi ta čas po njegovem dejanskem trajanju, če,so dobili državno službo pred dovršenim 32. lotom starosti. 6. Leta, ki jih je kdo prebil v vojski Srbije in Črno gore na vojaški dolžnosti, bodisi zbog svoje vojaške obveznosti, bodisi kot dobrovoljec v vojnah od leta 1912. do vštetega leta 1920, ih je pred dnem 1. septembra 1923. postal aktiven državni uslužbenec s pravico do pokojnine, se štejejo dvojno po odbitku obveznega roka v stalnem kadru. Obvezni rok, kolikor pade v ta čas, znaša osemnajst mesecev, če ni bil krajši. 7. Osebam, ki so bile v vojnih letih od 1912. do 1920. aktivni ukazni uradniki Srbije in Črne gore, pa niso bili na vojaški dolžnosti v vojni, se šteje vsako tako leto za 18 mesecev. 8. Čas, prebit pred vstopom v državno službo v službi pokrajinske, okrožne (županijske), sreske (kotarske) iu občinke samouprave, se prizna v tem obsegu, kolikor je bil priznan z zakoni, ki so ob tem času veljali. 9. Državnim usužbencem, ki so vršili pri bivših ver-sko-prosvetnih avtonomijah upravno ali nastavniško službo, pa so kesneje neposredno stopili v državno službo, kakor tudi upokojencem takih ustanov ob enakih pogojih, se šteje čas, prebit v službi teh ustanov, za pokojnino. 10. Državnim uslužbencem, ki so izvrševali pred ujedinjenjem v krajih zunaj Srbije in Črne gore svobodne poklice, pa so po ujedinjenju zaradi olajšave organizacije državne uprave v teh krajih stopili v državno službo, in sicer najmanj dve leti pred razglasitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državuih uslužbencih z dne 31. julija 1923. in so še bili v njej ob tem času, se priznava za vsako leto državne službe po eno leto, ki so ga prebili v svobodnem poklicu pred ujedinjenjem; vendar se sme tako upoštevati največ petnajst let svobodnega poklica pred ujedinjenjem. 11. Čas, priznan po členih 3. in 6. zakona o priznanju in vračunanju službene dobe onih uslužbencev, ki so delali ha narodnem poprišču, z dne 28. maja 1922., ne-glede na to, ali so stopili v državno službo, preden stopi ta zakon v veljavo, ali pozneje. 12. Čas, prebit v zaporu med vojno radi nacionalnega delovanja. 13. Do vštetega dne 30. julija 1923. se šteje od dejanski v državni službi v Južni Srbiji v svojstvu uradnika, zvaničnika ali služitelja prebitega časa vsakih osem mesecev za dvanajst, a čas od dne 31. julija 1923. do vštetega dne 31. julija 1930. dvojno. 14. Osebam, ki so na dan vojne napovedi bile v službi v bivši Avstro-Ogrski, pa so bile iz službe odpuščene med vojno iz političnih razlogov brez odpravnine in pravice do pokojnine in so se vrnile po osvobojenju v službo, se šteje čas, ki so ga prebile zunaj službe do dne 1. decembra 1919., vendar brez pravice do povračila za minuli čas. (*) Čas, ki se priznava po točkah 5., 6., 8., izvzemši pokrajinske službe, 9., 10., 11., 12. in 14. za odmerjanje količine pokojnine, se ne šteje kot čas, ki je po prvem odstavku § 113. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine. Prav tako se tudi ne šteje kot čas, ki je po prvem odstavku § 113. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine, zvišani čas, ki se priznava za pokojnino po točkah 4., 7. in 13. (*) Izjemoma se šteje osebam, ki jim je priznan čas'po točki 11., in sicer za službo v Južni Srbiji, ta čas kot čas, ki je po prvem odstavku § 113. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine. Ostalim osebam, ki jim je priznan čas po točki 11., se sme s kraljevim ukazom na predlog pristojnega ministra v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta priznati ta čas kot čas, ki je po prvem odstavku § 113. pogoj za pridobitev pravice do pokojnine. § 271. Ministrom, banom in drugim državnim uslužbencem, ki se upokoje po tem zakonu, se šteje čas, prebit v zvanju pokrajinskega namestnika ali predsednika pokrajinske uprave, kot čas, prebit v zvanju bana. § 272. C) Državni uslužbenci, ki jih jo zatekel ta zakon kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z do® 31. julija 1923., so dolžni plačevati od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, v uradniški pokojninski sklad. Osnova za vplačevanje so skladno š § 136. oni prejemki, ki s0 bili osnova za odmero osebne pokojnine, a kot čas vp.ln- čevanja iz § 143. se jim šteje ves oni čas do dne upokojitve ki se jim je bil priznal z izvršno rešitvijo za osehn »okojnino. Za čas od upokojitve do dne, ko stopi ta za. on v veljavo, sinejo taki državni uslužbenci nak-na no vplačati prispevke v uradniški pokojninski sklad, v Katerem primeru se jim ta čas šteje za odmero rodbinske pokojnine. (•) Državnim uslužbencem, ki jih je ta zakon zatekel kot upokojence s pokojninskimi prejemki po zakonih, ki so veljali pred zakonom o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923., se prizna za cas vplačevanja v uradniški pokojninski sklad oni čas do dne upokojitve, ki jim je bil priznan z izvršno odločbo za osebno pokojnino. Taki upokojeni državni uslužbenci smejo po lastili volji potem, ko stopi ta zakon v veljavo, Postati vplačevalci v uradniški pokojninski sklad, kakor tudi naknadno vplačati prispevke v ta sklad tudi za čas Po upokojitvi, pa do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, in sieer za čas, za katerega to sami želijo. Cas, za katerega tako plačajo prispevke, se šteje za odmero rodbinske pokojnine. Osnova za vplačevanje skladno s S 13f>. so oni prejemki, ki so jim bili osnova za odmero osebne Pokojnine. § 273. Rodbinam državnih uslužbenoev, ki jim je pripadla rodbinska pokojnina, preden stopi ta zakon v veljavo, ostanejo pokojninski prejemki po določilih prejšnjih »konov. 8 274. (l) V štirih mesecih od dne, ko stopi ta zakon v ^javo, so civilni aktivni državni uslužbenci dolžni, ko-hkor tega niso pOprej že storili, da po neposrednem starešini predložijo v izvirniku ali overovljenem prepisu oblastvu, pri katerem se vodijo centralni uslužbenski lHti, vse one listine, s katerimi želijo popolniti podatke l'službenskega tista v pogledu priznanja časa, dosluže-1108a, preden stopi ta zakon v veljavo, ki se po tem zagonu priznava za pokojnino. (s) Uslužbenec, ki je bil izven aktivne državne s*luž-,e> Pa se vrne v službo potem, ko stopi ta zakon v veljavo, °dnosno ki je bil potem, ko stopi ta zakon v veljavo, v aktivni službi, pa je pred potekom roka štirih mesecev Podal ostavko ali bil odpuščen iz službe, je dolžan priložiti prošnji za vnovični vstop v službo poleg ostalih listin tudi vse listine, s katerimi dokazuje prejšnji čas, ki se PO tem zakonu priznava za pokojnino. Organ, ki izda odločbo o postavitvi, je dolžan hkrati z izdajo te odločbe ugotoviti, kateri čas se mu priznava za pokojnino po tem zakonu. Ce je odločba o postavitvi ukaz, se ugotovi' °as s posebno rešitvijo, ki se izda hkrati z ukazom; če Se pa odločba o postavitvi izda v obliki rešitve, tedaj ee ugotovi čas s to rešitvijo. § 275. 8 posebnim zakonom se izvede likvidacija skladov, iz katerih so se izplačevale rodbinske pokojnine do dne 1- septembra 1923. § 276. (x) Pri častnikih vojske in mornarice so osnova za plačevanje v uradniški pokojninski sklad plača, osnovna *n položajna, redna stanarina, posebna vojna doklada in doklada na čin in zvanje; pri stalnih vojnih profesorjih Plača, osnovna in položajna, redna stanarina in doklada stalnih vojnih profesorjev; pri vojaških uradnikih in podoficirjih vojske in mornarice plača, osnovna in položajna, ter redna stanarina. (2) Pri osebju državnih prometnih ustanov so osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad plača, osnovna in položajna, redna stanarina in doklada na službo. § 277. Vse odredbe dosedanjih zakonov, s katerimi so urejena razmerja državnih uslužbencev, kolikor s tem zakonom niso izrečno ukinjena, prestanejo veljati z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, razen odredb, ki se s tem zakonom izrečno puščajo v veljavi. § 278. Zakon o prisegah in obljubah z dne 15. februarja 1925. in uredbe, izdane na podlagi tega zakona, ostanejo v veljavi. § 279. Čin in položaj ministra dvora, maršala dvora, kan-celarja kraljevskih redov, upravnika dvora, pomočnika upravnika dvora in ostalih uslužbencev pisarne kraljevega dvora kakor tudi organizacija službe na dvoru se uredijo s posebnim zakonom. Do izdaje tega zakona obdržijo vsi navedeni uslužbenci svoja zvanja in skupine. § 280. (*) V zakonu o. ureditvi predsedništva ministrskega sveta z dne 1. maja 1929., z izpremembami in dopolnitvami z dne 20. januarja 1930., ostanejo v veljavi: § 27., § 28., odstavek prvi, in § 31. (s) Uradniki iz § 113., odstavka 3., in šef kabineta predsedništva ministrskega sveta, ki so kot upokojenci stopili v službo predsedništva, a so prej uživali pokojnino, imajo pravico do pokojnine, ki se jim uredi po skupini, v kateri se upokoje. § 281. V zakonu o ureditvi rednih sodišč z dne 18. januarja 1929. se ukinja § 94., ostane pa v veljavi § 114. § 282. Predsedniki sedanjih oddelkov kasacijskega sodišča (predsedniki kasacijskega sodišča v Beogradu, oddelka B beograjskega kasacijskega sodišča v Somboru, stola sedmorice v Zagrebu, oddelka P stola sedmorice. v Za grebu, velikega sodišča v Podgorici in vrhovnega sodišča v Sarajevu) imajo položaj prve skupine. § 283. V zakonu jo sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. se ukinjajo: členi 17., 18., 19., 47., 48., 49., 50., 51., 52. in 53., ostanejo pa v veljavi členi 3.,'4., 5, 6., 7., 8., 9., 10., 11., 13., 16., 20., 21., 22., 23., 24. in 25. § 284. V zakonu o izpreuiembi predpisov, ki se nanašajo na plače in ostale prejemke osebja pravosodne stroke z dno 13. julija 1929., s© ukinjajo: §§ 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. (kolikor se ta paragraf nanaša na druge uslužbence razen sodnikov), in § 11., odstavek 2. . Ukinja se zakon o dopolnitvi predpisov, s katerimi se urejajo prejemki uradnikov ministrstva pravde z dne 31. decembra 1929. § 286. (‘) V zakonu o državnem tožilstvu r. dne 21. marca 1929. se ukinjajo: 1., 2. in 3. odstavek § 9., § 20. in § 21, odstavek 2. in 3. / (2) Četrti odstavek § 9. zakona o državnem tožilstvu z dne 21. marca 1929. se izpreminja in se glasi: »Državni tožilci pri okrožnih sodiščih dobivajo posebno nagrado Din 300-—, a njih namestniki Din 200-— mesečno.*. - § 287. Ukinja se zakon o plačah in ostalih prejemkih upravnikov kazenskih zavodov in namestnikov upravnikov z dne 3. julija 1930. § 288. V zakonu o ureditvi šerijatskih sodišč in o šerijat-skih sodnikih z dne 21. marca 1929. se ukinjajo: §§ 37. in 40.; v veljavi ostanejo: §§ 29., 30., 31., 32., 33., 34., 36., razen kolikor se nanaša na one odredbe zakona o sodnikih rednih sodišč, ki so s tem zakonom ukinjene; naposled § 44. § 289. Clen 48. uvodnega zakona za zakonik o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 9. julija 1930. ostane v veljavi. § 29Q. Minister pravde se pooblašča, da predpiše kot izjemo od predpisov tega zakona z uredbo pogoje glede kvalifikacije in štetja časa službe za pokojnino pazniškega osebja kazenskih in sličnih zavodov kakor tudi vzgojnega osebja zavodov za vzgajanje in poboljševanje mladoletnikov in da izda disciplinske predpise za uradnike in druge uslužbence omenjenih zavodov. § 291. V uredbi o ureditvi ministrstva za prosveto z dne 26. julija 1929. se ukinjajo: poslednji stavek prvega odstavka^ odredbe tretjega, sedmega, osmega in devetega odstavka člena 22., kakor tudi odredbe člena 24., kolikor določajo vse te odredbe roke. . § 292. V zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembr« 1929. se ukinja: poslednji stavek § 72., § 73., odstavek 3.; § 87.; § 94.; § 95., odstavek 3.; § 116., odstavek 1.; § 121., § 166. in § 176., a v veljavi ostane določilo § 95., odstavek 2. § 293. (*) Odredba prvega odstavka § 118. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929. se izpreminja in se glasi: >Če se postavi za sreskega šolskega nadzornika uradnik s fakulltetno izobrazbo, obdrži prejemke svoje položajne skupine.« U) Odstavek drugi § 118. zakona o narodnih šolah z ane 5. decembra 1929. se izpreminja in se glasi: »Sre.ski šolski nadzorniki v skupinah, v katerih so razporejeni učitelji narodnih šol, dobivajo osebno nagrado Din 300-— mesečno.« § 294. Odstavek prvi § 180. zakona o narodnih šolali z dne 5. decembra 1929, se izpreminja in se glasi: »Državni učitelji v šolah za nezadostno razvito in defektno deco uživajo, ako imajo za to vrsto pouka posebno izobrazbo in izpit, stanovanje odnosno stanarino po § 84. tega zakona.« § 295. V zakonu o skednjih šolah z dne 31. avgusta 1929. se ukinjajo: § 75., odstavek 1.; §§ 88.; 89,; 90.; 91.; 92.; 93.; 117.; 121. in 122. § 296. Poslednji stavek § 118. zakona o srednjih šolah z dne 31. avgusta 1929. se izpreminja in se glasi: »Predpisi tega paragrafa veljajo tudi za suplente po uredbi z dne 14. februarja 1920. in po členu 13. uredbe z dne 12. aprila 1921.« § 297. Zakonodajna rešitev z dno 20. julija 1922. glede priznanja službene dobe učiteljem in učiteljicam, ki so bili radi vojne ovirani, ostane v veljavi. § 298. V zakonu o univerzah z dne 28. junija 1930. se ukinjajo: V tretjem odstavku § 18. stavki: »kakor tudi število nastavniškega osebja:; odstavek prvi § 28., razen odredbe, da mora univerzitetni tajnik imeti fakultetno izobrazbo in opravljen državni strokovni iz,pit; odstavek drugi § 28., razen odredbe, da mora imeti mlajši tajnik univerze dovršeno pravno fakulteto in državni strokovni izpit; v odstavku tretjem § 28. odredba glede položaja in plače fakultetnih4 tajnikov s fakultetno izobrazbo; poslednji stavek § 28.; vsi odstavki § 30., razen predzadnjega; S 31., odstavek prvi, drugi, četrti in peti; in § 44.; v veljavi ostanejo poslednji stavek § 19. in § 20., razen osmega odstavka. § 299. Odstavek osmi § 20. zakona o univerzah z dne 28. junija 1930. se izpreminja in se glasi: »Docenti filozofske fakultete, ki so prebili v toni zvanju najmanj pet lot, smejo biti postavljeni za profesorje srednjih šol in se oproščajo opravljanja profesorskega izpita.« § 300. Odstavek tretji § 31. zakona o univerzah z dne 28. junija 1930. se izpreminja in se glasi: »Rektor univerze dobiva posebno nagrado 3000' i dekani po 1500-—, a upravniki zavodov, institutov, seminarjev in laboratorijev po 500'— Din mesečno.« (') Sedanje zvanje predmetnih učiteljev se razporeja v IX., VIII., VII. in VI. skupino. (-) Dosedanje zvanje učiteljev veščin III. kategorije se uvršča tudi v X., IX., VIII. in VII. skupino, vendar se smejo unaprediti v VII. skupino le Ob pogoju iz § 258., odstavka ‘2. § 302. . V zakonu o geološkem inštitutu kraljevine Jugoslavije z dne 29. decembra 1930. se ukinja § 9., odstavek 1.» 4-, 5. in 0. § 303. (’) Uzakonja se uredba o razvrščanju in razporejanju tehničnega osebja v državnih tiskarnah v Beogradu, Sarajevu in Cetinju z dne 11. maja 1.927., s tem, da po stanju do dne, ko stopi ta zakon v veljavo, ugotovi Položaj teh uslužbencev in se dalje z njimi postopa po odredbah tega zakona. C) Sedanji pomočnik urednika »Službenih novim; se uvršča v VI. skupino s- tem, da more napredovati v naslednjo višjo skupino. § 304. V uredbi o ekonomsko-komercialni visoki šoli z dne ^3. decembra 1925. se ukinja poslednji odstavek člena (i. § 305. (0 V zakonu o ureditvi ministrstva za zunanje posie 1,1 diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine ^"goslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930. se uki-njajo: § 3., drugi stavek: »Prvi pomočnik ima čin I. kategorije, 1. skupine, a pomočnik 2. in 2. a skupine«; ^ 4., odstavek 2., drugi stavek: »Načelniki morejo bili S;tuio diplomatsko-konzularni uradniki 2., 3. a ali 3. sku-Plne I. kategorije«, kakor tudi tretji odstavek, točka 3. *®8a paragrafa; § 9., točka 1., razen odredbe, da »pooblaščeni ministri in izredni poslaniki morejo biti postavljeni na te položaje neglede na čas, ki so ga prebili v držav-111 službi, in neglede na kvalifikacijo , točka 2. in točka 3-; dalje §§ 10.'; 14.; 20.; 21.; 24.; 26.; 27., odstavek 3.; 28., Odstavek 2. in 3.; 29.; 32., odstavek 5.; 44.; 45.; 47. ni 48.; v veljavi pa ostanejo §§ 11.; 12.; 13.; 15.; 16.; 18.; 49.; 22.; 23.; 25. in 27., odstavek 1. in 2., v tem smislu, •ja .ie smatrati, da se nanašajo na uradniške pripravnike; 30., odstavek 2.; §§ 34. in 37., kakor tudi prvi stavek § 41. (■’) Uredba o sprejemu y službo in opravljanju izpita uradnikov in uslužbencev ministrstva za zunanje posle z dne 31. julija 1930. ostane v veljavi. O Kljub odredbam §§ 61. in 63. mora upokojeni državni uradnik, ki se vrača iz druge stroke v aktivno službo ministrstva za zunanje posle, kakor tudi uradnik v ostavki, ki vstopi v službo ministrstva za zunanje posle, opraviti sprejemni in državni strokovni izpit, predpisan za uradnike ministrstva za zunanje posle. § 306. V zakonu o uotranji upravi z dne 19. junija 1929. sr Ukinjajo: členi 15.; 85.; 91.; 99.; 100.; 101., odstavek 2.; 102.; 103.; 107.; 110.; 113., odstavek 4.; 121.; 195.. odstavek 3* 19L in 100, Poslednji stavek odstavka 2., člena 50. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929. se ižpreminja in se glasi: ■ »Za stanovanje sreskega načelnika prejema občina kot odškodnino stanarino, ki je pripadala uradniku 3. skupine 1. kategorije po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.« § 308. V zakonu o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929. se ukinjajo §§ 17., 18. in 24. § 309. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi z dne 30. julija 1930. kakor tudi zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o notranji upravi z dne 17, oktobra 1930. se ukinjata. § 310. V resortu ministrstva za notranje poste se oproščajo do dne 31. marca 1934.: 1. opravljanja politično-upravnega strokovnega izpita oni, ki so opravili sodniški ali odvetniški izpit; 2. uradniki drugih resortov z opravljenim sodniškim ali odvetniškim izpitom, ki prestopijo v resort ministrstva za notranje posle, morejo dobiti kljub § 58. zvanje v neposredni višji položajni skupini, če izpolnjujejo pogoje iz § 49.; če pa prestopijo iz skupine, ki bi jo po službenih letih ne mogli dobiti v politično-upravni službi po zakonu o notranji upravi, morejo biti postavljeni v ustrezna fcvanja s to skupino, vendar ne morejo dobiti naslednje višje skupine, dokler ne dovrše števila let, ki je potrebno za to skupino. 3. Za politično-upravnega uradnika morejo biti postavljene kljub predpisu člena 84. zakona o notranji upravi tudi osebe, ki niso dovršile pravne fakultete, temveč so dovršile drugo fakulteto ali srednjo ali srednjo strokovno šolo ali so že služile v politično-upravni stroki ali sedaj tam služijo. Za te uradnike ne velja omejitev iz § 257., če so se zatekli na dan, ko stopi la zakon v veljavo, v I. kategoriji, vendar brez fakultetne izobrazbe. 4. Za okrožne inšpektorje se smejo postaviti od IV. do vštete III. skupine, prve stopnje, osebe, ki niso starejše od 65 let, če izpolnjujejo obče pogoje iz §§ 3. in 4. in imajo najmanj deset let državne ali javne službe neglede na ostale pogoje tega zakona, zakona o notranji upravi in zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja. Taki uradniki se ne morejo postaviti v druga zvanja, dokler zanje ne izpolnijo vseh pogojev, predpisanih z zakonom. 5. V zvanja sreskih načelnikov, predstojnikov mestne policije v mestih s 30.000 ali več prebivalci’ sreskih pod-načelnikov, tajnikov, predstojnikov policije v mestih izpod 30.000 prebivalcev, starešin četrti (kvartov) in višjih policijskih komisarjev se morejo postaviti v VI. skupino tudi aktivni, upokojeni in bivši uradniki resorta ministrstva za notranje posle, ki imajo fakultetno izobrazbo in so opravili državni strokovni izpit za zvanja ministrstva za notranje posle, za katera se zahteva fakultetna izobrazba in najmanj pet let dejanske državne službe. Ti uradniki ne morejo napredovati v naslednjo višjo skupino, dasi so prebili y skupini, X kateri so, število let, do- ločeno v § 49., dokler ne dovrše dvanajst let dejanske državne službe. 6. Upokojeni bivši in zatečeni uradniki resorta ministrstva za notranje posle, ki nimajo fakultetne izobrazbe, se morejo postavljati v zvanja, določena z zakonom o notranji upravi, v skupinah, v katerih so poprej bili, vendar morejo dobiti naslednjo skupino, ko izpolnijo pogoje iz g 49. 7. Uradniki resorta ministrstva za notranje posle, ki so se zatekli na dan 24. oktobra 1930. v službi, obdrže svoja zvanja in skupine, v katerih so se zatekli, toda za njih nadaljnje napredovanje veljajo odredbe tega zakona. g 311. (') V zakonu o državnih policijskih izvršilnih uslužbencih z dne 24. oktobra 1930. se ukinjajo odredbe §§ 3., odstavka 1. in 2.; 18., odstavka 3.; 21., odstavka 2.; 22.; 23. in 27., v veljavi pa ostanejo odredbe §§ 8., odstavka 3. in 4.; 10.; 11.; 12.; 15.; 17.; 18., odstavka 4.; 19.; 21., odstavka 1., razen odredb poslednjega stavka v točkah 1., 2., 3. in 4., ki se glede oseb s kvalifikacijo I. kategorije sklicuje na ukinjeni člen 100. zakona o notranji upravi. (2) Odredba § 14. se izpreminja in se glasi: >Glede na posebno težavnost in odgovornost policijske izvršilne službe se odreja posebna doklada na službo, ki znaša mesečno: za položaj I.a skupine........................ 300 dinarjev, za položaj 1. in 11. skupine.................. 200 dinarjev, za položaj III. skupine razen pripravnikov 150 dinarjev, in za pripravnike.............................100 dinarjev; toda te doklade ne uživajo pripravniki, dokler so v šoli. s (3) Odredba poslednjega stavka g 13. se izpreminja in se glasi: »Položajna plača I.a skupine zvaničnikov ima tri stopnje, in sicer: 840, 920 in 1000 dinarjev mesečno, ali četrta stopnja II. skupine iz g 24. zakona o uradnikih ne velja za te zvaničnike. Osebna draginjska doklada I.a skupine je ista kakor doklada I. skupine po odredbah navedenega paragrafa zakona o uradnikih.« (') Odredba prvega odstavka g 18. se izpreminja tako, da znaša polletni odstotek l-125°/o, tako da se čez trideset let dobi 95% pokojninske osnove kot pokojnina, ki se dalje ne sme zvišati. (3) Odredba drugega odstavka g 18. se izpreminja tako, da se dobi po tridesetih letih dejanske službe 95% doklade, ki se omenja v tem odstavku. Ta odstotek se ne sme dalje zvišati. (“) Odredba, g 20. se izpreminja in se glasi: »Pri postavitvi po drugem odstavku g 19. se mora dotična oseba postaviti v X. skupino, in sicer s periodičnim poviškom, ki je najbližji njegovi dotedanji plači, vendar mu ni treba opraviti izpita, ki je predpisan za postavitev pripravnika za uradnika.« g 312. Ko stopi ta zakon v veljavo, izgubi veljavo rešitev ministrskega sveta J. B. br. 15637 z dne 12. julija 1920. z vsemi izpremembami in dopolnitvami. 313. Zakon o posebnih dokladah na plačo uradnikov resorta ministrstva za notranje posle z dne 4. julija 1930. ostane v veljavi s tem, da se v § 1., točka a), za besedami »Pomočnik ministra za notranje posle« vstavi »Upravnik mesta Beograda«. § 314. V zakonu o banski upravi z dne 7. novemDra 1929. se ukinja § 47., kolikor obsega razpored zvanj po skupinah; nazivi zvanj pa ostanejo v veljavi g 315. V zakonu o organizaciji finančne uprave z dne 7. decembra 1929. se ukinjajo: gg 12., točka a); 37., odstavek 1.; 38., odstavek 1., 3. in 4.; 39.; 41., odstavek 6.; 42.; 43.; 44.; 45.; 47.; 60.; 78.; 111., poslednje besede točke 3.: »pri čemer se smiselno uporabljajo tudi odredbe g 60.«; 114.; 115.; 116.; 117. in 122., v veljavi pa ostaneta gg 33. in 40. § 316. Kljub odredbam točk 3. in 4. člena 86. zakona o organizaciji finančne kontrol se smejo prevesti za zvaničnike finančne kontrole dnevničarji ruske narodnosti, ki so državljani kraljevine Jugoslavije in so se na dan 1. aprila 1931. zatekli v službi finančne kontrole, čeprav so oženjeni ali imajo več kot 35 let. Število tako prevedenih oženjenih dnevničarjev ne pride v kvoto oženjenih zvaničnikov finančne kontrol^, določeno v čl. 63. zakona o organizaciji finančne kontrole. § 317. Odredbo g 21., odstavka 1., in g 31. zakona o organizaciji finančne 'uprave z dne 7. decembra 1929. je razumeti tako, da se ne nanaša na ureditev vprašanj, ki so urejena s tem zakonom. Odredbo g 21., odstavka 2., tega zakona je razumeti tako, da se na podstavi tega paragrafa ne morejo ustanavljati zvanja tudi mimo sistemizacije mest, omenjene v g 46. g 318. 0) V zakonu o uporabi zakona o organizaciji fi* nančne uprave na uslužbence uprave državnih monopolov z dne 30. avgusta 1930. se ukinjajo odredbe § 3., odstavka 1. g 4., kolikor je v tem paragrafu določen razpored zvanj po skupinah, in gg 5.; 6.; 7.; 8.; 10,; 12. in 13. (2) Monopolski uradniki, ki so se zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v zvanju IV. skupine monopol-ske konceptne službe, smejo napredovati, če imajo fakultetno izobrazbo in so vršili dotlej, ko stopi ta zakon v veljavo, dolžnost načelnika oddelka najmanj leto dni, ne-glede na določila § 49. v položaj III. skupine, 2. stopnje, § 319. (’) V zakonu o us* roju ministrstva za gradbe in nje* gove zunanje službe z dne 16. januarja 1930. se ukinjajo: gg 24.; 25.; 26., razen odredb tega paragrafa, da se ne smejo postavljati v tehničnih razdelkih pri sreskih načelstvih uradniki z zvanjem inšpektorja; £§ 27., 28., 29., odstavek 1. in 2.; 33., 34. in 39., odstavek 2. (!) Uredbe, predpisane na podstavi § 26. zukonn o državnih cestah z dne 28. maja 1929. ostanejo v veljavi, toda minister za giadbe jih mora spraviti v sklad » *em zakonom. (’) V zakonu o ureditvi ministrstva za poljedelstvo z dne 25. marca 1030. se ukinjajo §§ 0., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 18., 19. in 21. (2) Uradniki kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj, enoloških postaj, državnih žrebčarn, bakterioloških in seroloških zavodov ter državnih kmetijskih posestev imajo nazive iz § 47. zakona o banski upravi in se razporejajo tako, kakor ti po razporedu zvanj iz XIII. po glavja. (s) Ukinja se zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah, napredovanju in o pokojninskih prejemkih nastavnikov srednjih in strokovnih šol v resortu ministrstva za poljedelstvo z dne 10. januarja 1930. (J) V ministrstvu za poljedelstvo dobi zvanje kmetijskih in upravnih uradnikov (§ 45., odstavek 2.) naziv; »pomočni tajnik«. Zvanja agrarnih uradnikov pri banskih upravah in sreskih načelstvih dobe nazive: »Agrarni referent« (§ 45., odstavek 2.), : agrarni pomožni tajnik , (§ 45., odstavek 2.), »agrarni pisar (§ 45., odstavek 2.) in »agrarni arhivski uradnik« (§ 45., odstavek 1.). § »21. V zakonu o položajih in zvanjih, pogojih za njih pridobitev, postavljanju, razvrščanju, napredovanju, plačah in ostalih prejemkih uradnikov ministrstva za trgovino in industrijo z dne 15. marca 1930. so ukinjajo odredbe vseh paragrafov razen § 5. in § 23., odstavka 3., kakoi tudi §§ 2., 4. in 20., kolikor določajo nazive zvanj. Prvi odstavek § 2». se izpreminja in se glasi: »Komisar Narodne banke ima najmanj čin in prejemke načelnika ministrtsva, Če pa prihaja s položaja 1. skupine ali še višjega položaja v aktivni službi ali i/. pokoja, prejema prejemke tega položaja.« § 322. Ukinja se zakon o plačah, stalnih mesečnih in ostalih dokladah in prejemkih, napredovanju in pokojninskih Prejemkih nastavnikov srednjih strokovnih šol v resortu ministrstva za trgovino in industrijo z dne 4. novembra 1929. § 323. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da prevede strokovne učitelje s kvalifikacijami za dosedanjo H. kategorijo, ki jih zateče ta zakon v dosedanji III. kategoriji, po dosedanjih predpisih v ustrezne skupine H. kategorije in da potem postopa po odredbah § 252. v zvezi s § 249. § 324. V zakonu o gozdih z dne 21. decembra 1929. se uki-niaJo §§ 128., 129. in 130. § 825. (') V ministrstvu za šume in rudnike in njegovih podrejenih oblastvih obstoje ta-le zvanja, in sicer; po odstuvku 3. § 45.: pomočnik ministra, načelnik ministrstva, inšpektor ministrstva, višji svetnik ministrstva, ravnatelj gozdov, rudarski glavar (stotnik), osrednji ravnatelj državnih rudarskih^ podjetij, rudarski inšpektor, ravnatelj rudarske šola, višji svetnik šumskega ravnateljstva,, rudarski višji svetnik, ravnatelj rudnika (železarne, solarne), svetnik ministrstva, upravnik rudniške stroke, svetnik ravnateljstva šum, šumarski svetnik, rudarski svetnik, višji tajnik ministrstva, tajnik ministrstva, višji pristav ministrstva, šumarski višji, rudarski višji pristav, pristav ministrstva, šumarski pristav, rudarski pristav; po odstavku 2. § 45.: višji geometer, višji računski inšpektor v ministrstvu, šef oddelka zn računovodstvo in finance osrednjega ravnateljstva državnih rudarskih podjetij, tehnični inšpektor, višji šumarski poverjenik, višji geometerski poverjenik, računski inšpektor, šef računovodstva ravnateljstva rudnika (železarne,, solarne), tehnični višji nadzornik, šumarski poverjenik, geometerski poverjenik, računski kontrolor, tehnični nadzornik, šutnar, geometer, ekonom, knjigovodja, tehnični nižji nadzornik, pomožni knjigovodja, tehnični pomočnik; po odstavku 1. § 45.: podšuuiar I. razreda, glavni arhivar (šef arhiva), glavni skladiščnik, višji tehnični manipulant, arhivar, podšumar II. razreda, pomožni skladiščnik, pomožni tehnični manipulant, arhivski uradnik, podšumar III. razreda. (2) V enem mesecu od dne, ko stopi ta zakon v veljavo, odredi minister za šume in rudnike vsem uslužbencem svojega resorta nazive iz prvega odstavka tako, da za te uslužbence ne velja odredba drugega odstavka § 252, tega zakona. § 326. C) V resortu ministrstva za šume in rudnike se smejo postaviti za zvaničnike vse one osebe, ki so dovršile praktično šuinarsko, odnosno logarsko šolo (tečaj), neglede na rok trajanja dotične šole, odnosno tečaja, kakor tudi one osebe, ki so opravile predpisani logarski izpit pri šumarskih oblastvih in ki se na dan razglasitve tega zakona zatečejo v državni šumarski službi ali v službi pri občih šumarskih oblastvih v kateremkoli svojstvip (-’) Udeleženci, ki se postavijo po prednjem odstavku, se postavljajo v najnižjo skupino zvaničnikov in priznajo se jim službena leta, prebita pri zgoraj navedenih napravah v svojstvu dnevničarja, za periodični povišek in za pokojnino, kakor služba iz odstavka prvega § 113. (3) Pri državnih rudarskih podjetjih se smejo prevesti za zvanični’ e osebe, ki so prebile najmanj deset let v prednjaški odnosno pazniškl službi, ne glede na njih kvalifikacijo; minister za šume in rudnike sme priznati takim osebam za leta službe za to prevedbo v najmanjše roke iz § 50. in za pokojnino kot službo iz prvega odstavka § 113. čas, ki so ga prebili v prednjaški, nadzor-niški ali pazniški službi. Ob takem priznanju je smatrati, da so ti uslužbenci prispevali v uradniški pokojninski sklud za ves čas, ki se jim bo priznal, in bratovske skludnlce predado radi prenosu zavarovanja uradniškemu pokojninskemu skladu rezervne premije od zavarovanja takih oseb. § 327. V zakonu o ustroju sociulne in zdravstvene uprave z dne 19. marca 1930. se ukinjajo: §§ 10.; 11.: 12.; 13.; 14.j 15., odstavek 1., 2. in 3j 17.j 18^ 20.; 22.; 23. in 24. V zakonu o bolnicah z dne 27. februarja 1930. se ukinjajo: §§ 22.; 25., odstavek 1., 2., 6. in 7.; 40., odstavek 7., in § 42.; v veljavi pa ostaneta § 25., odstavek 4., iti § 44., kolikor se ta ne sklicuje na odredbe, ki se s tem zakonom ukinjajo. § 329. Odredbe tretjega in petega odstavka § 25. zakona o bolnicah z dne 27. februarja 1930. se izpreminjajo in se glase: »Sef oddelka ali primarni zdravnik, če vrši dolžnost upravnika bolnice, dobiva za vršitev te službe posebno nagrado 400-— dinarjev, a sekundarni zdravniki po 300"— dinarjev mesečno.« »Upravniki in zdravniki v bolnicah za duševne bolezni ali na oddelkih za duševne bolezni državnih ali banovinskih bolnic, kakor tudi prosektorji dobivajo kot posebne nagrade v III. skupini, 2. stopnji, 1720-—, v IV. skupini 1. stopnji, 1320’—, v IV. skupini, 2. stopnji, 920'—, v V. skupini 800'—, v VI. skupini 650'—, v VII. skupini 500-— in v VIII. skupini 400’— dinarjev mesečno in ne smejo izvrševati privatne prakse.«' § 330. V zakonu o službi epidemijskih zdravnikov z dne 25. novembra 1921. ostane v veljavi člen 4., izpreminjata se pa prvi in drugi odstavek člena 6. in se glasita: »0) Ce se zdravnik v državni službi pri vršenju dolžnosti pobijanja epidemije onesposobi ali umre, pripada njemu, odnosno njegovi rodbini osebna, odnosno rodbinska pokojnina, ki bi jo uživala, da je služil dvajset let več. Osnova so pa prejemki V. skupine, če pokojni ni bil v višji skupini. (2) Odredba prednjega odstavka velja tudi za privatne zdravnike, ki se odredijo, da ob epidemiji nadomeščajo zdravnika v državni službi. Osebna in rodbinska pokojnina se odmerita po prejemkih V. skupine.« § 331. (>) Državni mojstri z dovršeno vojaško-obrtno šolo, ki so prebili v službi pri vojski in mornarici najmanj tri leta kot dnevničarji in ki se zatečejo na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, v dnevničarski službi, se obroščajo pri pravniške službe in opravljanja državnega strokovnega izpita, če se sprejmo neposredno v državno službo državnih strokovnih mojstrov (§ 45., odstavek drugi). Cas, ki so ga prebili v državni službi kot mojstri-dnevničarji, se šteje v rok za pridobitev pravice do pokojnine in za odmerjanje količine pokojnine. (2) Mojstri raznih obrlov v službi pri vojski in mornarici brez dovršene šole po prvem odstavku z mojstrskim pismom ali opravljenim mojstrskim izpitom v do-tični stroki, ki so dovršili tri leta neprekinjene in po voljne službe in so ocenjeni kot strokovno sposobni za posle svoje stroke, se razporede kakor nižje strokovno osebje po § 45., odstavku 1., počenši z X. skupino. Njili nadaljnje napredovanje se vrši po odredbah tega zakona do vključno VIII. skupine. § 332. V zakonu o podaljšanju veljavnosti odredb doseda njih finančnih zakonov in zakona o proračunskih dva na. stinah z dne 30. julija 1929. se ukinjajo: §§ 2., 105. in 106., y veljavi pa ostanejo §§ 18., 21., 51. in 107, Predsednika državnega sveta in glavne kontrole in prvi pomočnik ministra za finance, ki so se na teh položajih zatekli na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, obdrži: dosedanje prejemke. Osnova za vplačevanje v uradniški pokojninski sklad je osnova, po kateri prispeva v smislu tega zakona uradnik I. položajne skupine, kar služi tudi za osnovo po' § 139. § 334. V vseh zakonih, v katerih je odrejeno zvanje prvega pomočnika ministra, se ukinja ta odredba. § 335. Kjerkoli se v odredbah posebnih zakonov, ki niso ukinjeni, odreja, da veljajo predpisi zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923, je smatrati, da se to nanaša na ta zakon, § 336. (') Kjerkoli se v posebnih zakonih v odredbah, ki niso ukinjene, omenjajo kategorije, je smatrali, da se nanaša I. kategorija na zvanja iz odstavka 3. § 45., ki so razporejena od VIII. skupine navzgor, II. kategorija na zvanja iz odstavka 2. § 45., ki so razporejena od IX. do V. skupine, a III. kategorija na zvanja iz odstavka 1. § 45., ki so razporejena od X. do VII. skupine. (2) V vseh neukinjenih odredbah posebnih zakonov, v katerih se omenjajo skupine, je smatrati, da se nanašajo na skupine po tem zakonu analogno predpisom § 249. Kjer je govor o glavnih in pomožnih skupinah, se smatrajo za pomožne skupine, in sicer: za zvanja iz odstavka 3, § 45. skupini VII. in VIII., za zvanja iz odstavka 2. § 45. skupini VITI. in IX. in za zvanja iz odstavka 1. § 45. skupini IX. in X., a za glavne ostale skupine zvanj iz teh odstavkov. Pripravljalne skupine je smatrati za ukinjene. § 337. Kjerkoli se v odredbah posebnih zakonov, ki niso ukinjeni, omenjata osnovna in položajna plača, je smatrati, da se to nanaša na plačo po tem zakonu. Kjerkoli se v teh odredbah omenja stopnja osnovne plače, je smatrati, da se nanaša na periodični povišek po tem zakonu. § 338. Vse odredbo dosedanjih zakonov, s katerimi se določajo specialne doklade, odnosno doklade na službo, kt že s tem zakonom niso izrečno ukinjene, prestanejo veljati z dnem, ko-stopi ta zakon v veljavo, izvzemši one odredbe, ki se s tem zakonom izrečno puščajo v veljavi. § 339. Ukinjajo se vse odredbe posebnih zakonov, ki s tej11 zakonom niso izrečno ukinjene in ki določajo za obče kretanje po položajnih skupinah roke, ki ne ustrezajo rokom iz § 49. Odredbe posebnih zakonov, ki predpisujejo glede službe v poedinih strokah še posebne roke, brez katerih se poedina zvanja ne morejo doseči, oslu*' nejo v veljavi £oieg odredb iz § 49, Glede članov državnega sveta in kasacijskega sodišča, ki so se na dan 1. septembra 1923. zatekli na tem položaju, se smatra, da so po členu 11. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923. razporejeni v drugo skupino I. kategorije. Zato izgube pravnoveljavnost in se ne morejo izvršiti vse odločbe o njih razvrstitvi, ki bi bile v nasprotju s to odredbo in so izdane po tem datumu (1. IX. 1923.) do dne, ko stopi la zakon v veljavo. § 341. {') Rešitve o osebnili pokojninah, izdane po 1. janu-ai'ju 1929., v katerih je vzeta za pokojninsko osnovo tudi doklada, na službo, se morajo v šestih mesecih od dne, ho stopi ta zakon v veljavo, spraviti v sklad z odredbami §§ 123. in 124. tega zakona, in sicer tako, da je ugotoviti, koliko bi znašali pokojninski prejemki, če se uporabijo odsiolki iz §§ 123. in 124. Kolikor bi tako ugotovljeni Pokojninski prejemki bili manjši od pokojninskih prejemkov, ki so pripadali upokojenemu uslužbencu do dne, slopi la zakon v veljavo, se mora razlika odbiti od osebne- draginjske doklade. (2) Isto velja tudi za oficirje in stalne vojaške pro-rnsorjo, ki so bili upokojeni po 1. oktobru 1929., kakor ud* za one, ki se upokoje potem, ko stopi ta zakon v e‘javo, po zakonu o ustroju vojske in mornarice z dne septembra 1929. , (:l) Odstotke iz § 123. je vpošl|?vali pri civilnih urad- Jdkih in stalnih vojaških profesorjih pri plači, osnovni ln Položajni, pri stanarini in osebni draginjski dokladi, P'i častnikih pa pri plači, osnovni in položajni, pri sta-narini, posebni vojni dokladi in osebni draginjski do-dadi; odstotke iz § 124. je upoštevati pri civilnih usluž-'eocih pri dokladi na službo, pri častnikih pri dokladi *Ja čin in zvanje in pri stalnih vojaških profesorjih pri . °k*adi stalnih vojaških profesorjev. To obračunjanje je izvršiti po osnovi za pokojnino, po kateri je bila odmerjena pokojnina, kakor tudi po osebnih draginjskih do-v adah, ki so pripadale uslužbencu ob upokojitvi, in sicer P° službeni dobi, ki je priznana z rešitvijo o pokojnini. § 342. . C) Duhovniška zvanja, kakor tudi zvanja paroliij-s. Ministrstvo pravde. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Starešina sreskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik kasacijskega sodišča (tj 45., odst. 3.). Tajnik apelacijskega sodišča (tj 45., odst. 3.). Tajnik upravnega sodišča (§ 45., odst. 3.). Namestnik državnega tožilca (§ 45., odst. 3.). Pomočnik upravnika kazenskega zavoda (§ 45., odstavek 3.). Zdravnik kazenskega zavoda (§ 45., odst. 3.). Upravnik zavoda za vzgajanje in poboljševanje mladoletnikov (§ 45., odst. 2. in 3.). Šerijatski sodnik (§ 45., odst. 2. in 3.) Ravnatelj zemljiške knjige (§ 45., odst. 2.). Ravnatelj pisarne višjih sodišč in ministrstva pravdo (§ 45., odst. 2.). Vodja zemljiške knjige (gruntovničar) (§ 45., odst, 2.). Intabulacijski protokolist (§ 45., odst. 2.). Bkonom ministrstva (§ 45., odst. 2.)-Računovodja (§ 45., odst. 2.). Duhovniški čuvar vojaškili grobov (§ 45., odst. 2. in 3.). Pisarniški uradnik (§ 45., odst. 2.). Banski šolski nadzornik (§ 45., odst. 3.). Profesor srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 3.). Urednik »Službenih novin« (§ 45., odst. 2. in 3.). Izredni profesor višje pedagoške šole (§ 45., odstavek 3.). t Docent univerze (§ 45., odst. 3.). Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega instituta (§ 45., odst. 3.). Upravnik univerzitetnega vzornega (oglednega) posestva (§ 45., odst. 3.). Upravnik klinične bolnice (§ 45., odst. 3.). Upravnik veterinarske klinike (§ 45., odst. 3.). Upravnik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Univerzitetni inženjer (§ 45., odst. 3.). Prosektor (tj 45., odst. 3.). šolski zdravnik (§ 45., odst. 3.). Astronomski observator (§ 45., odst. 3.). Observator geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Kustos (na univerzi) (§ 45., odst. 3.). Knjižničar Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Knjižničar univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju (tj 45., odst. 3.). Upravnik-arhivar državnega arhiva v Novem Sadu (tj 45., odst. 3.). Višji univerzitetni učitelj veščine (§ 45., odst. 3.). Lektor univerze (§ 45., odst. 3.). Profesor umetniške akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor glasbene akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor konservatorija (§ 45., odst. 3.). Tehnični šef narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Scenograf narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Reditelj narodnega gledališča (tj 45., odst. 2. in 3.). Kapelnik narodnega gledališča (tj 45., odst. 2. in 3.). Pomočnik knjižničarja Narodne biblioteke (§ 45., odstavek 3.). Kustos muzeja (tj 45., odst. 3.). . Asistent univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole (tj 45., odst. 3.). Poljedelski pristav univerze (§ 45., odst. 3.). Asistent univerzitetne knjižnice (tj 45., odst. 3.). Asistent muzeja (tj 45., odst. 3.). Asistent geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Pomočnik konservatorja muzeja (tj 45., odst. 3.). Nižji tajnik univerze (tj 45., odst. 3.). Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke sole (tj 45., odst. 2. in 3.). Tajnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Tajnik državnega arhiva (§ 45., odst. 3.). Šef računovodstva univerze (§ 45., odst. 2.). Sreski šolski nadzornik (§ 45., odst. 2.). Pomožni referent ministrstva (§ 45., odst. 2J. Nastavnik učiteljišča (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.)’. Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Učiteljica gospodinjske šole (§ 45., odst. 2.). Vrtnarica (g 45., odst, 2.). Glavni faktor državno tiskarne (§ 45., odst. 2.). Pomočnik urednika s Službenih novin. (§ 15., odstavek 2. in 3.). Arhivar državnega arhiva v Zagrebu'(§ 45., odst 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Statistik ministrstva (§ 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja univerze (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja geološkega instituta (§ 45., odst. 2.). Blagajnik (§ 45., odst. 2.). Tajnik srednje šole in učiteljišča in umetniške ter glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (§ 45., odst. 2.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Član narodnega gledališča (§ 45., odst. 2.). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 2.). Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (§ 45., odstavek 2.). Faktor državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Šef delavnice državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Ekonom državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Skladiščnik državne tiskarne (§ 45., odst. 2.). Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.). Observator (§ 45., odst. 2,). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. 2.). Šef univerzitetne delavnice (§ 45., odst. 2.). Delavniški poslovodja (§ 45., odst. 2.). Strokovni mojster (univerza) (§ 45., odst. 2.). Kalkulator (§ 45., odst. 2.). Risar (§ 45., odst. 2.). Vrtnar (univerza) (§ 45., odst. 2.). Fotograf (§ 45., odst. 2.). Laborant (univerza) (§ 45., odst. 2.). Bolničar (§ 45., odst. 2.). Strežnica (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za zunanje posle. Knjižničar ministrstva (§ 45., odst. 3.). Tajnik poslaništva (§ 45., odst. 3.). Vicekonzul (§ 45., odst. 3.). Starešina pisarne (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za notranje posle. Sreski načelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih preko 30.000 prebivalcev (§ 45., odst. 3.). Sreski podnačelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih izpod 80.000 prebivalcev (§ 45., odst. 3.). Starešina četrti (kvatra) (§ 45., odst. 2. in 3.). Višji policijski komisar (§ 45., odst. 2. in 3.). Politično-upravni tajnik (§ 45., odst. 3.). Policijski komisar (§ 45., odst. 2. in 3.). Poveljnik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.). Šef policijskih agentov (§ 45., odst. 2. in 3.). , Ministrstvo za finance. Finančni tajnik (§ 45., odst. 3.). Monopolski tajnik (§ 45., odst. 3.). Tajnik državnega pravobranilstva (§ 45., odst. 3.). Računski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Katastrski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji katastrski geometer (§ 45., odst. 2.). Višji katastrski agronom (§ 45., odst. 2.). Davčni inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji davčni kontrolor (jj 45., odst. 2.). Carinski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Višji carinski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Monopolski inšpektor (ij 45., odst. 2.). Višji monopolski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Višji poverjenik finančne kontrole (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Profesor akademije (§ 45., odst. 3.). Tehnični pomočnik šefa odseka (§ 45., odst. 3.). Šef sekcije laboratorija (§ 45., odst. 3.). Inženjer (§ 45., odst. 3.). Kemik (§ 45., odst. 3.). Duhovnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik-učilelj vojaških šol (S 45., odst. 2.). Nadzornik delavnice-postroja (§ 45., odsl. 2.). Tehnik-tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Veščak: kartograf, graver, reprodukcijski fotograf, slikar, litograf, kamenotiskar '(§ 45., odst. 2.). Risar konstruktor (§ 45., odst. 2.). šef arhiva (§ 45., odst. 2.). Tehnični faktor (tj 45., odst. 2.). Administrativni faktor (§ 45., odst. 2.). Korektor (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2-). Sestra strežnica (tj 45., odst. 2.). Pomočnik nadzornika delavnico — postroja (§ 45., odst. 2.). Poslovodja (§ 45., odst. 2.). Šef delavnice (§ 45., odst. 2.). Tehnični risar (§ 45., odst. 2.). Laborant (tj 45., odst. 2.). Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 2.). Knjižničar (tj 45., odst. 2.). Brezžični telegrafist (tj 45., odst. 2.). Meteorolog (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za gradbe. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za poljedelstvo. Višji geometoer (§ 45., odst. 2.). Višji statistik (§ 45., odst. 2.). Agrarni referent ministrstva, banske uprave in sre-skega načelstva (§ 45., odst. 2.). Višji revizor (§ 45., odst. 2.). Tehnični ravnatelj tovarne za svilo (§ 45., odst. 2.)-Šef oddelka (razen upravnega) v državni razredni loteriji (45., odst. 2.). Uradnik razredne loterije (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za trgovino in industrijo. Profesor trgovske akademije, pomorsko - trgovske akademije in srednje tehnične šole (§ 45., odst. 3.). Upravitelj strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik dvorazredne trgovske šole in strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). • Šolski referent (§ 45., odst. 2.). Bančni revizor (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka Državne hipotekarne banko (§ 45., odstavka 2. in 3.). Pravni referent Državne hipotekarne banke (S odst. 3.). Višji uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. Šef agencije Državne hipotekarne banke (§ 45., odstavka 2. in 3.). Knjigovodja Državne hipotekarne banke (§ 45., odstavek 2.). Kontrolor mer (§ 45., odst. 2.). Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). Poveljnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Prvi častnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Prvi strojnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za šuine in rudnike. Ravnatelj rudnika (§ 45., odst. 3.). Upravnik rudniške stroke (§ 45., odst. 3.). Šumarski svetnik (§ 45., odst. 3.). Rudarski svetnik (§ 45., odst. 3.). Višji šumarski poverjenik’ (§ 45., odst. 2.). Višji geometerski poverjenik (§ 45., odst. 2.). Računski inšpektor (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka za računovodstvo in finance osrednjega ravnateljstva državnih rudarskih podjetij (§ 45., odst. 2.). Šef računovodstva ravnateljstva rudnika (železarne, solarne) (§ 45., odst. 2.). Tehnični višji nadzornik (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za socialno politiko !n narodno zdravje. Upravnik invalidskega zavoda (§ 45., odst. 3.). Primarij (§ 45., odst. 3.). Šef lekarne (§ 45., odst. 3.). Asistent (§ 45., odst. 3.). Lekarnar (§ 45., odst. 3.). Upravnik invalidskega doma (§ 45., odst. 2.). Upravnik dečjega doma (§ 45., odst. 2.). Šef ortopedične delavnice (§ 45., odst. 2»). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (g 45., odst. 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Zdravstveni* pomočnik (§ 45., odst. 2.). Strežnica, sestrg pomočnica (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za promet A. Uprava pošte in telegrafa. Upravnik pošte, telegrafa in telefona (§ 45., odst. 2.). Upravnik poštno-carinskega skladišča (§ 45., odstavek 2.). Tehnik (S 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). B. Poštna hranilnica. Tajnik poštne hranilnice (§ 45., odst. 3.). tajnik podružnice (§ 45., odst. 3.). Glavni upravnik prometa poštne hranilnice (§ 45., odst. 2.). Glavni knjigovodja poštne hranilnice (§ 45„ odst. 2.). Upravnik prometa podružnice (§ 45., odst. 2.). Šef knjigovodstva podružnice (§ 45., odst. 2.). Glavni blagajnik (§ 45., odst. 2.). Poštno hranilničui uradnik (§ 45., odst. 2.). VII. skupina. V več resortih. Višji pristav ministrstva in pri banski upravi (§ 45, odst. 3.). Pristav ministrstva (§ 45, odst. 3.). Pomožni tajnik (§ 45, odst. 2.). Glavni arhivar (šef arhiva) (§ 45, odst. 1.). Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Lektor, redaktor, tajnik, dopisnik, administrator centralnega biroja (§ 45, odst. 3.). Tajnik predsedništva ministrskega sveta (§ 45, odstavek 3.). Tajnik obče državne statistike (§ 45, odst. 3.). Statistični revizor (§ 45, odst. 2.). Knjigovodja odseka obče državne statistike (S 45., odst. 2.). Državni svet. Tajnik (§ 45, odst. 3.). Pisar (§ 45, odst. 3.). Glavna kontrola. Tajnik (§ 45, odst. 3.). Pisar (§ 45, odst. 3.). Računski preglednik (§ 45, odst. 2.). Pisarna kraljevskih redov. Tajnik pisarne kraljevskih redov (§ 45, odst, 3.). Ministrstvo pravde. Sodnik okrožnega, trgovinskega in sreskega sodišča (§ 45, odst. 3.). Tajnik kasacljskega sodišča (§ 45, odst. 3.). Tajnik apelacijskega sodišča (§ 45, odst. 3.). Tajnik upravnega sodišča (§ 45, odst. 3.). Namestnik državnega tožilca (§ 45, odst. 3.). Pomočnik upravnika kazenskega zavoda (§ 45, odstavek 3.). Zdravnik kazenskega zavoda (§ 45, odst. 3.). Upravnik zavoda za vzgajanje in poboljševanje mladoletnikov (§ 45, odst. 2.). Šerijatski sodnik (§ 45, odst. 2. in 3.). Ravnatelj pisarne višjih sodišč in ministrstva pravde (§ 45, odst. 2.). Vodja zemljiške knjige (gruntovničar (§ 45, odst 2.). Intabulacijski protokolist (§ 45, odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45, odst. 2.). Pisarniški uradnik (§ 45, odst. 2.). Računovodja (§ 45, odst. 2.). Upravnik zaporov okrožnega sodišča (§ 45, odst. 1.). Duhovniški čuvar vojaških grobov (§ 45, odst. 2.. in 3.). Ministrstvo za prosveto. Profesor srednje šole in učiteljišča (§ 45, odst. 3.). Izredni profesor višje pedagoške šole (§ 45, odst. 3.). Docent univerze (§ 45, odst. 3.). Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega instituta (§ 45, odst. .3.). Upravnik univerzitetnega vzornega (oglednega) posestva (§ 45, odst. 3.). Upravnik klinične bolnice (§ 45, odst, 3.). Upravnik veterinarue klinike (jj 45, odst. 3.). 0'pravnTk univeržitetnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Univerzitetni inženjer (§ 45., odst. 3.). Prosektor (§ 45., odst. 3.). Šolski'zdravnik (§ 45., odst. 3.) Astronomski observator (§ 45., odst. 3.). Observator geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. ?>.). Kustos (na univerzi) (§ 45., odst. 3.). Knjižničar Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Knjižničar univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju (§ 45., odst. 3.). Upravnik - arhivar državnega arhiva v Novem Sadu (jj 45., odst. 3.). Višji univerzitetni učitelj veščin (§ 45., odst. 3.). Lektor, univerze (§ 45., odst. 3.). Profesor umetniške akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor glasbene akademije (§ 45., odst. 3.). Prdfesor konservatorija (§ 45.. odst. 3.). Tehnični šef narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Scenograf narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Reditelj narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Kapelnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Pomočnik knjižničarja Narodne biblioteke (§ 45., odstavek 3.). Kustos muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent univerze in ekouomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3.). Poljedelski pristav univerze (§ 45., odst. 3.). Asistent muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Pomočnik (adjunkt) muzeja (§ 45., odst. 3.). Nižji tajnik univerze (§ 45., odsl. 3.). Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 2. in 3.). Tajnik narodnega gledališča (§ 45., odst. 3.). Tajnik državnega arhiva (§ 45., odst. 3.). Sreski šolski nadzornik (§ 45., odst. 2.). Pomožni referent ministrstva (§ 45., odst. 2.). Nastavnik učiteljske šole (§ 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik meščanske šole (tj 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (tj 45., odst. 2.). Učitel j šerijaiske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (tj 45.. odst. 2.). Učiteljica gospodinjske šole (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnarica (§ 45., odst. 1. in 2.). Urednik ^Službenih novin« (§ 45., odst. 2.). Pomočnik urednika »Službenih novin« (§ 45., odstavka 2. in 3.). Arhivar državnega arhiva v Zagrebu (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Statistik ministrstva (tj 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja (univerza) (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja geološke univerze* (§ 45., odsl. 2.). Blagajnik (§ 45., odst. 2.). Tajnik srednje šole in učiteljišča in umetniške ter glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (§ 45., odst. 2.). * Pravilno vsekakor: geološkega instituta. (Op. ur.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Član narodnega gledališča (§ 45., odšt. 1. in 2.). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 2.). Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (§ 45., od-slavek 2.). Faktor državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Šef delavnice državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.), Ekonom državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Skladiščnik državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni mojster državne tiskarno (tj 45., odsl. 1. in 2.). Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.), Observator (§ 45., odst. 2.). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., odsl. I. in 2.). Šef univerzitetne delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). Delavnični poslovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni mojster (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Kalkulator (§ 45., odst. 1. in 2.). Risar (tj 45., odst. I. in 2.). Vrtnar (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotograf (tj 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Bolničar (tj 45., odst. 2.). Strežnica (§ 45., odst. 2.). Rentgenizator (§ 45., odst. 1.) Babica (§ 45., odst. 1.). Zobni tehnični pomočnik (tj 45.) odst. t.). Prepacator (tj 45., odst. 1.). Restavrator (tj 45., odst. 1.). Pomočnik poslovodje delavnice (§ 45., odst. 1.). Strokovni mojster knjižnice (§ 45. odst. 1.) Ministrstvo za zunanje posle Knjižničar ministrstva (§ 45., odst. 3.). Tajnik ministrstva in poslaništva (tj 45., odst. 3.)-Vicekonzul (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo za notranje posle. Sreski načelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih preko 30.000 prebivalcev (§ 45., odst. 3.). Sreski podnačelnik (§ 45., odst. 2. in 3.). Predstojnik policije v mestih izpod 30.000 prebivalcev (§ 45.. odst. 3.). Starešina četrti (kvarta) (tj 45., odst. 2. in 3.). Policijski komisar (§ 45., odst. 2. in 3.). Polttično-upravni tajnik (§ 45., odst. 3.). Poveljnik policijske straže (§ 45., odst. 2. in 3.). Šef policijskih agentov (§ 45., odst. 2. in 3.). Višji nadzornik policijske straže (§45., odst. 2. in 3.). Višji nadzornik policijskih ■ agentov (§ 45- odst. 2. in 3.). Ministrstvo za finance. Finančni pristav (§ 45., odst. 3.). Monopolski pristav (§ 45., odst. 3.). Pristav državnega pravobraniteljstva (§ 45., odst. 3.)* Računski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Katastrski geometer (tj 45., odst. 2.). Katastrski agronom (§ 45., odst. 2.). Davčni kontrolor' (§ 45., odst. 2.). Monopolski kontrolor (§ 45., odst. 2.) Carinski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Poverjenik finančne kontrole (tj 45.; odst. 2.). Profesor akademij© (§ 45., odst. 3.). Inženjer (§ 45., odst. 3.). Kemik (§ 45., odst. 3.). Duhovnik (§ 45., odst. 1., 2. in 3.). Nastavnik-uČiteij vojaških šol (§ 45., odst. 2.). Pomočnik nastavnika-učitelja vojaških šol (§ 45., odst. 2.). Tehnik-tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Tehnični risar (§ 45., odst. 2.). Strokovni državni mojster raznih obetov (,§ 45., odst. 2.). Laborant (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 2,.). Korektor (§ 45., odst. 2.). i Arhivar (§ 45., odst. 2.). Brezžični telegrafist (§ 45., odst. 2.). Meteorolog (§ 45., odst. 2.). Sestra strežnica (§ 45., odst. 2.). Bolničarska (§ 45., odst. 2.). Dentist.-inja (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za gradbe. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravnik uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za poljedelstvo. Uradnik razredne loterije (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Ekonom § 45., odst. 2.). Revizor (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.) Računovodja (§ 45., odst. 2.). 'tehnični strokovnjak tovarne za svilo (§45., odst. 2.). Agrarni pomožni tajnik pri banski upravi in sreskem načelstvu (i, 45., odst. 2.). Ministrstvo za trgovino in industrijo. Profesor trgovske akademije, pomorsko trgovske akademije in srednje tehnične šole (§ 45., odst. 3.). Nastavnih dvorazredne trgovske šole in strokovne obrtne Šole (§ 45., odst. 2.). Šef oddelka državne hipotekarno banke (§ 45., odst. 2- in 3.). Višji uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 3.). Šef agencije Državue hipotekarne banke (§ 45., odst. 2. in 3.). Knjigovodja Državne hipotekarne banke (§ 15., odst. 2. in 3.). , Kontrolor mer (§ 45., odst. 2.). Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). Obrtni učitelj (§' 45., odst. 2.). Prvi oficir šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Prvi strojnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.) Vodja t>alube in radiotelegrafist šolskega broda (S 4o., odst. 1.). Učitelj za mornarsko delo (§ 45., odst. 1. Uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Blagajnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Likvidator Državne hipotekarne banke (jj 45., odst. 2.). Korespondent Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Glavni arhivar Državne hipotekarne banice (§ 45., odst. 1.). Zigosač (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za šume tn rudnika Šumanski višji pristav (§ 45., odst. 3.). Rudarski višji pristav (§ 45., odst. 3.). šumarski poverjenik (§ 45., odst. 2.). Geometerski poverjenik (§ 45., odst. 2.), Računski kontrolor (§ 45., odst 2.(). Šef računovodstva ravnateljstva rudnika (železarne, solarne) (§ 45., odst. 2.). Tehnični nadzornik (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Podšuni&r I. razreda (§ odst. 1.). Glavni skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Višji tehnični manipulant (§ 45., odst. L). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje Asistent (§ 45., odst. 3.). Lekarnar (§ 45., odst. 3.). Upravnik invalidskega doma (§ 45., odst. 2.V. Upravnik dečjega doma (§ 45., odst. 2.). Šef ortopednega zavoda (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odk. 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Zdravstveni pomočnik (§ 45., odst. 2.). Strežnica, sestra pomočnica (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Upravnik pošte, telegrafa in telefona (§ 45., odst. 2.). Upravnik poštno-carinskega skladišča (§ 45., odst. 2,)-Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). B. Poštna hranilnica. Tajnik poštne hranilnice (§ 45., odst. 3.). Tajnik podružnice (§ 45., odst. 3.). Knjigovodja poštne hranilnice in podružnice (§ 45v, odst. 2.). Poštno-hraniluični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). Arhivar poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). VIII. skupina. V več resortih. Pristav ministrstva iu banske upravi (§ 45., odst. 3.). Pomožni tajnik (§ 45., odst. 2J. Pisar (§ 45., odst. 2.). Arhivar- (§ 45., odst. 1.). V r h o v 11 a državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta Lektor, redaktor, administrator in dopisnik centralnega presbiroja (§ 45., odst. 3.). Pristav obče državne statistike (§ 45., odst. 3.). Knjigovodja odseka računovodstva predsednišiva ministrskega sveta (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja obče državne statistike (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Državni svet. Pisar (§ 45., odst. 3.). Glavna kontrola. Pisar (§ 45., odst. 3.). Računski preglednik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). > Pisarna kraljevskih redov. Pisar pisarne kraljevskih redov (§ 45., odst. 3.). Ministrstvo pravde. Šerijatski sodnik (§ 45., odst. 2.). Tajnik okrožnega in trgovinskega sodišča (§ 45., odst. 3.). Tajnik Serija takega sodišča (§ 45., odst. 3.). Pisar upravnega sodišča (§ 45., odst. 3.). Pristav sodišča (§ 45., odst. 3.). Vodja zemljiške knjige (gruntovničar) (§ 45., odst. 1. in 2.). Intabulacijski protokolist (§ 45., odst. 1. in 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Pisarniški uradnik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Upravnik zaporov okrožnega sodišča (§ 45., odst. l Nadzornik (komandir) straže kazenskega zavoda (§ 45., odst. 1.). Tehnični uradnik (tj 45., odst. 1.). Obrtni nastavnik (§ 45., odst. L). Strokovni poslovodja (!? 45., odst. L). Ministrstvo za prosveto. Profesor srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 3.). Geolog, agrogeolog, kemik in inženjer geološkega instituta (J; 45., odst. 3.). Univerzitetni inženjer (§ 45., odst. 3.). Prosektor (S 45., odst. 3.). Šolski zdravnik (§ 45., odst. 3.). Astronomski observator (§ 45., odst. 3.). Observator geofizikalnega zavoda (8 45., odst. 3.). Kustos (na univerzi (tj 45., odst. 3.). Knjižničar Narodne biblioteke (§ 45., odst. 3.). Knjižničar univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Arhivar državnega arhiva v Dubrovniku in Skoplju (§ 45., odst. 3.). Upravnik-arbivar državnega arhiva v Novem Sadu (§ 45., (xlst. 3.). Višji univerzitetni učitelj veščin (§ 45., odst. 3.). Lektor univerzo (§ 45., odst. 3.). Profesor umetniške akademije (§ 45., odst. 3.). Profesor glasbene akademije (§ 45., odst 3.), Profesor konservatorija (§ 45., odst. 3.). Tehnični Sef narodnega gledališča (t? 45., odst. 3.). Scenograf narodnega gledališča (§ 45., odst. 2. in 3.). Kapelnik narodnega gledališča (g 45., odst. 2. in 3.). Pomočnik knjižničarja Narodne biblioteke (8 45., odst. 3.). Kustos muzeja (8 45., odst. 3.). Asistent univerze in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 3.). Poljedelski pristav univerze (§ 45., odst. 3.). Asistent univerzitetne knjižnice (§ 45., odst. 3.). Asistent muzeja (§ 45., odst. 3.). Asistent geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 3.). Pomočnik (adjuukt) muzeja (§ 45., odst. 3.). Nižji tajnik univerze (§ 45., odst. 3.). Tajnik fakultete in ekonomsko-komercialne visoke šole (§ 45., odst. 2. in 3.). Pomožni referent ministrstva (§ 45., odst. 2.). Nastavnik učiteljišča (8 45., odst. 2. in 3.). Nastavnik meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnik šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (8 45., odst. ‘2.). Učitelj narodne šole (8 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (8 45., odst. 2.). Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Učiteljica gospodinjske šole (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnarica (§ 45., odst. 1. in 2.). Arhivar državnega arhiva v Zagrebu (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Statistik ministrstva (§ 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev' ({j 45., odst. 2.). Knjigovodja (univerza) (8 45., odst. 2.). Knjigovodja geološkega instituta (tj 45., odst. 2.). Blagajnik (8 45., odst. 2.). Tajnik srednje šole in učiteljišča in umetniške tet glasbene akademije (tj 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (tj 45., odst. 2.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Clan narodnega gledališča (tj 45., odst 1. In 2.). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 1. in Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (§ 45'’ odst. 2.). Faktor državne tiskarne (§ 45., odst. L in 2.). Šef delavnice državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in ^d* Ekonom državne tiskarne (tj 45., odst. i. in 2.). Skladiščnik državne tiskarne (§ 45., odst. 1. in -■>' Strokovni mojstri državne tiskarne (§ 45., odst. *« in 2.). Korektor državne tiskarne (§ 45., odst. 1). Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.). Observator (§ 45., odst. 2.). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., in 2.). Šef univerzitetne delavnico (§ 45., odst. 1. i® Poslovodja delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). . Strokovni mojster (univerza) (§ 45., odst. 1. Kalkulator (8 45., odet. 1. in 2.). Kisaj (§ 45., odst. 1, ta 2.), Vrtuar (univerza; (§ 45., odst. 1. in 20. Fotograf (§ 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.), Bolničar (§ 45., odst. 1. in 2.). __ Strežnica (§ 45., odst. 1. in 2.). Rentgenizator (§ 45., odst. 1.). Babica (§ 45., odst. 1.). Zobni tehnični pomočnik (§ 45., odst. L). Preparatov (§ 45., odst. 1.). Restavrator (§ 45., odst. 1.). Pomočnik poslovodje delavnice (§ 45., odst. 1.). Strokovni mojster knjižnice (§ 45., odst. 1.). Manipulant geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. L). Ministrstvo za zunanje posle. Knjižničar (§ 45., odst. 3.). Pisar ministrstva in poslaništva (§ 45., odst. 3.). Protokol ist (§ 45., odst. 2.). Glavni ekspeditor (§ 45., odst. 1.). Sef prepisovanja (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za notranje posle. Višji nadzornik policijske straže (§ 45., odst. 2, in 3.). Višji nadzornik agentov (§ 45., odet. 2. in 8.). Nadzornik policijske straže (§ 45., odet. 2. in 3.). Nadzornik agentov (§ 45., odst. 2. in 3.). Podnadzomik policijske straže I. razreda (§ 45., odet. l.). Policijski fotograf (§ 45., odst. 1.). Policijski daktiloskopist (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za finance. Finančni pristav (§ 45., odst. 3.). Monopolski pristav (§ 45., odst. 3.). Pristav državnega pravobranilstva (§ 45., odst. 3.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Katastrski geometer (§ 45., odst. 2.). Katastrski agronom (§ 45., odst. 2.). Davkar (§ 45., odst. 2.). Pomožni monopolski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Carinik (§ 45., odst. 2.). Poverjenik finančne kontrole (§ 45., odst. 2.). Višji nadzornik finančne kontrole (§ 45., odst. 1.). Glavni carinski skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Glavni katastrski tehnični manipulant (§ 45., odst. 1 )’ Višji monopolski oficial (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Profesor akademije (§ 45., odst. 3.). luženjer (§ 45., odst. 3.). Kemik (§ 45., odst. 3.). Duhovnik (§ 45., odst. 1., 2. in 3.). Nastavnik-učitelj vojaških šol (§ 45., odst. 2.). Pomočnik nastavni ka-učitelja vojaških šol (§ 45-, °dst. 1. in 2.). 'tehnik- tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Geometer (tj 45., odet. 2.). Risar (§ 45., odst. 1. in 2.). Strokovni državni mojstri raznih obrtov (S 46., odst. 2.). Državni mojstri raznih strok (§ 45., odst. 1. in 2.). Arzenalski mojster (§ 45.). odst. 1. in 2.). Laborant (tj 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Arhivar (§ 45., odst. 1, in 2.}. Pisar (§ 45., odst 1. in 2.). Brezžični telegrafist (§ 45., odet. 1. In 2J. Meteorolog (§ 45., odst. 1. in 2.) Sestra strežnica (§ 45., odst. 2.). Bolničar,-ka (§ 45., odst. 1. in 2.). Dentiet,-inja (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotomehanik (§ 45., odst 1.). Ekspeditor (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za gradbev Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.), Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Cestni nadzornik (§ 45., odst. 1.). Vodni nadzornik (§ 45., odst. 1.), Skladiščnik (f; 45., odst. 1.). Praktični tciuiik (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za poljedelstvo. Uradnik razredne loterije (§ 45., odst. 2.), Statistik (tj 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični strokovnjak tovarne za svilo (§ 45., odst. 2.). Revizor (§ 45., odst. 1. in 2.). Nadzornik svilarstva (§ 45., odst. 1). •Ministrstvo za trgovino in industrijo. Profesor trgovske akademije, pomorsko-ligovske akademije in srednje tehnične šole (§ 45., odst. 3.). Nastavnik dvorazredne trgovske in strokovne šole (§ 45., odst. 2.). Višji uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 3.). Kontrolor mer (§ 45., odet. 2.)., Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). Obrtni učitelj (§ 45., odet. 1. in 2.). Brvi strojnik šolskega broda (§ 45., odst. 2.). Vodja palube in radiotelegrafist šolskega broda (§ 45., odst. 1.). Učitelj za mornarsko delo (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Blagajnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Likvidator Da žavne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Korespondent Državne hipotekarne banke (§ 45-odst. 2.). Arhivski uradnik Državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 1.). Žigosač (§ 45., odst. 1.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za šume in rudnike. Sumarski pristav (§ 45., odst. 3.). Rudarski pristav (§ 45., odst. 3.). Šumar (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja (§ 46., odst. 2.) Tehnični nižji nadzornik (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odet. 2.). Pfldšuiiuar 11. razreda (jj 4i.t odah l.ju Pomožni skladiščnik (§ 45., odst. l.j. Pomožni tehnični manipulant (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Sekundanij (§ 45., odst. 3.). Lekarnar (§ 45., odst. 3.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Pomočnik ekonoma (§ 45., odst. 1. in 2.). Vzgojitelj (§ 45., odst. 1. in 2.), Skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Blagajnik (§ 45., odst. 1.). Poslovodja (§ 45., odst. L). Poslovodja delavnice (§ 45., odst. L). Zdravstveni pomočnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Strežnica, sestra pomočnica (§ 45., odst. 1. in 2.). Bolničar (g 45., odst. 1.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Upravnik pošte, telegrafa in telefona (§ 45., odst. 2.). Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2. Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1.). Praktični tehnik (§ 45., odst. 1.). Poštno-telegrafski manipulant §( 45., odst. 1.). Telefonska nadzornica (§ 45., odst. 1.). Telefonistinja (§ 45., odst. 1.). Kondukter (§ 45'., odst. 1.). Nadzornik telegrafsko-telefonske zveze (§45., odst. L). Skladiščnik (§45., odst. L). B. Poštna hranilnica. Pisar poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 3.). Knjigovodja poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 2.). Blagajnik poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odet. 2.). Poštno-hr anilnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. L). Arhivar poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odet. 1.). Računovodja poštno hranilnice in podružnice (§ 45. odst. 1.). IX. skupina. V več resortih. Pisar (45., odst. 2.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1.). Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Knjigovodja odseka računovodstva predsedniciva mi-mlasirskega sveta (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja obče državne statistike (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Pomožni statistik (§ 45., odst. 1.). Glavna kontrola. Računski preglednik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). Pisarna kraljevskih redov. Arhivar (§ 45., odst. 1.). Ekspeditor (§ 45., odst. L). Ministrstvo pravde. Vodja zemljiške knjige (grimtovničar) (§ 45., odst. 1. in 2.). Intabulacijski protokol ist (§ 45., odst. 1. in 2.). Pisarniški uradnik (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Upravnik zaporov okrožnega sodišča (§ 45., odst. 1.). Nadzornik (komandir) straže kazenskega zavodu (§ 45., odst. L). Tehnični uradnik (§ 45., odst. 1.) Obrtni nastavnih (§ 45., odst. 1.). Strokovni poslovodja (§ 45., odst. 1.). Tajnik šerijatskega sodišča (§ 45., odst. 2.). Ministrstvo za prosveto. Nastavnih učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Nastavnih meščanske šole (§ 45., odst. 2.). Nastavnih šole za defektno deco (§ 45., odst. 2.). Učitelj narodne šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj veščin univerze, srednje šole in učiteljišča (§ 45., odst. 2.). Učitelj umetniške akademije (§ 45., odst. 2.). Učitelj glasbene akademije (§ 45., odst. 2.) Učitelj konservatorija (§ 45., odst. 2.). Učitelj šerijatske sodnijske šole (§ 45., odst. 2.). Učitelj velike medrese (§ 45., odst. 2.). Učiteljica gospodinjsko šole (§ 45., odst 1. in 2.). Vrtnarica (§ 45., odst. 1. in 2.). Statistik ministrstva (§ 45., odst. 2.). Knjižničar fakultetne knjižnice (§ 45., odst. 2.). Upravnik univerzitetnih posestev (§ 45., odst. 2.). Knjigovodja geološkega instituta (§ 45., odst. 2.). Blagajnik § 45., odst. 2.). Tajnik srednje šole, učiteljišča, umetniške in glasbene akademije (§ 45., odst. 2.). Tajnik knjižnice (§ 45., odst. 2.). Vodja knjižnice (§ 45., odst. 2.). Član narodnega gledališča (§ 45., odst. 1. in 2.). Ekonom narodnega gledališča (§ 45., odst. 1. in 2.). Nadzornik zgradbe narodnega gledališča (8 45.* odst. 2.). Strokovni mojster državne tiskarne (§ 45., odst. 1* in 2.). Korektor državne tiskarne (§ 45., odst. 1.). Pisar državne tiskarne (§ 45., odst. 1.). Kartograf (univerza) (§ 45., odst. 2.). Observator (§ 45., odst. 2.). Dentist (§ 45., odst. 2.). Nadzornik univerzitetnega zavoda (§ 45., odst. in 2.). Šef univerzitetno delavnice (§ 45., odst. 1. in 2.). Poslovodja delavnice (§ 40., odst. 1. in 2.). Strokovni mojster (univerza) (§ 43, odst. 1. in 2.). Kalkulator (§ 45., odst. 1. in 2.). Risar (§ 45., odst. 1. in 2.). Vrtnar (univerza) (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotograf (§ 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Bolničar (§ 45., odst. 1. in 2.). Strežnica (§ 45., odst. 1. in 2.). Rentgenizator (§ 45., odst. 1.). Babica, (§ 45., odst. 1.). Zobni tehnični pomočnik (§ 45., odst. L). Preparalor (§ 45., odst. 1.). Restavrator (§ 45., odst. 1.). Pomočnik poslovodje delavnice (§ 45., odst. 1.). 'Strokovni mojster knjižnice (§ '15., odst. 1.). Manipulant geofizikalnega zavoda (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za zunanje posle. Ekspeditor (§ 45., odst. L). Ministrstvo za notranje posle. Nadzornik policijske straže (§ 45., odst. 2.). Nadzornik agentov (§ 45., odst. 2.). Podnadzornik policijske stnjže I. razreda (§ 45., odst. 1.). Podnadzornik agentov I. razreda (§ 45., odst. 1.). Podnadzornik policijske straže 11. razreda (§ 45., *lst. 1.). Podnadzornik agentov II. razreda (§ 45., odst. 1.). Policijski fotograf (§ 45., odst. 1.). Policijski daktiloskepist (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za finance. Pomožni knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Katastrski pomožni geometer (§ 45., odst. 2.). i Katastrski pomožni agronom (§ 45., odst. 2.). Pomožni davkar (§ 45., odst. 2.). Pomožni carinik (§ 45., odst. 2.). Pomožni monopoiski kontrolor (§ 45., odst. 2.). Pomožni poverjenik finančne kontrole (§ 45., odst. 2.) Nadzornik finančne kontrole (§ 45., odst. 1.). Pomožni arhivar (§ 45., odst. 1.). Pomožni carinski skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Pomožni katastrski tehnični manipulant (§ 45., ouset. 1.). Monopoiski oficial (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za vojsko in mornarico. Duhovnik (§ 45., odst. L in 2.). Nastavnik-učitelj vojaških šol (§ 45., odst. 1. in 2.). Pomočnik nastavnika-učitelja vojaških šol (§ 45., odst. 1. m 2.). Tehnik-tehnični uradnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Strokovni državni mojstri raznih obrtov (§ 45., odstavek 2.). Državni mojstri raznih strok (§ 45., odst. 1. in 2.). Arzenalski mojster (§ 45., odst. 1. in 2.). RiLsar (§ 45., odst. 1. in 2.). Laborant (§ 45., odst. 1. in 2.). Knjigovodja, delovodja (§ 45., odst. 1. Ul 2.), Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1. in 2.). IMsar (§ 45., j 2.). Biezžični telegrafist (§ 4£.t pd&t. L in 2.^ Meteorolog (§ 45., odst. 1. in 2.). Sestra strežnica (§ 45., odst. 2.). Bolničar,-ka (§ 45., odst. 1. in 2). Dentist-inja (§ 45., odst. 1. in 2.). Fotomehanik (§ 45., odst. 1.). Ekspeditor (§ 45., odst L). Ministrstvo za gradbo. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Cestni nadzornik (§ 45., odst. 1.). Vodni nadzornik (§45., odst. 1.) Skladiščnik (§ 45., odst. L). Praktični tehnik (§ 45., odst. L). Ministrstvo za poljedelstvo. Uradnik razredne loterije (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Ekonom (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Računovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični strokovnjak tovarne za svilo (§ 45., odst. 2.). Revizor (§ 35., odst. 1. in 2.). Agrarni pisar pri banski upravi in pri sreskem načelstvu (§ 45., odst. 2.). Nadzornik svilarstva (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za trgovino in industrijo. Nastavnik dvorazredne trgovske šole in strokovne obrtne šole (§ 45., odst. 2.). Kontrolor mer (§ 45., odst. 2.). Predmetni učitelj (§ 45., odst. 2.). Strokovni učitelj (§ 45., odst. 2.). Obrtni učitelj (§ 45., odst. 1. in 2.). Vodja palube in radiotelegrafist šolskega broda (§ 45., odst. L). Učitelj za mornarsko delo (§ 45., odst. 1.). Uradnik državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Blagajnik državne hipotekarne bank e (§ 45., odst. 2.). Likvidator državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 2.). Korespondent državne hipotekarne banke (§45, odst. 2.). Arhivski uradnik državne hipotekarne banke (§ 45., odst. 1.). Žigosač (§ 45., odst. 1.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za šume in rudnike. Sumar (§ 45., odst. 2.). Geometer (§ 45., odst. 2.). Pomožni knjigovodja (§ 45., odst. 2.). Tehnični pomočnik (§ 45., odst. 2.). Ekonom ministrstva (§ 45., odst. 2.). Podšumar (§ 45., odst. 1.). Pomožni skladiščnik (§ 45., odst. 1.). Pomožni tehnični manipulant (§ 45., odst. I.). Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.). Tehnični uradnik § 45., odst. 2.). , Ekonom (§ 45., odst. 2.). Statistik (§ 45., odst. 2.). Računski uradnik (§ 45., odst. 1. In 2.). Pomočnik ekonoma (§ 45., odst. 1. in 2.). Vzgojitelj (§ 45., odst. 1. in 2.). Skladiščnik (§ 45., odst. 1.) Blagajnik (§ 45., odst. 1.). Poslovodja delavnice (§ 45., odst. 1.). Zdravstveni pomočnik (§ 45., odst. 1. in 2.). Strežnica, sestra pomočnica (§ 45., odst. 1. in 2.) Bolničar (§ 45., odst. 1.). Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Tehnik (§ 45., odst. 2.). Upravni uradnik (§ 45., odst. 2.)'. Računski uradnik (§ 45., odst. 2.). Poštno-telegrafski uradnik (§ 45., odst. 2.). Arhivski uradnik (§ 45., odst. 1.). Praktični tehnik (§ 45., odst. 1.). Poštno-telegrafski manipulant (§ 45., odst. 1.). Telefonska nadzornica (§ 45., odst. 1.). Telefonistinja (§ 45., odst. 1.). Kondukter (§ 45., odst. 1.). Nadzornik telefonsko-telegrafske zveze (§45., odst. 1.). Skladiščnik (§ 45., odst. !.). B. Poštna hranilnica. Poštno-hranilnični uradnik (§ 45., odst. 2.). Računovodja poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). Arhivski uradnik poštne hranilnice in podružnice (§ 45., odst. 1.). X. skupi n a. V več r e s o r l i h. Arhivski uradnik. Vrhovna državna uprava. Predsedništvo ministrskega sveta. Pomožni statistik. Pisarna kraljevskih redov. Arhivar. Ekspeditor. Ministrstvo pravde. Vodja zemljiške knjige (gruntovničar) Intabuiacijski protokolist. Računovodja. Nadzornik (komandir) straže kazenskega zavoda. Upravnik zaporov okrožnega sodišča. Tehnični uradnik Obrtni nastavnik. Strokovni poslovodja. Ministrstvo za prosveto. Učiteljica gospodinjske šole. Vrtnarica. Epizodist član narodnega gledališča. Ekonom narodnega gledališča. Strokovni mojster državne tiskarne, Korektor državne tiskarne. Pisar državne tiskarne. Nadzornik univerzitetnega zavoda. Šef univerzitetne delavnice. Poslovodja delavnice. Strokovni mojster (univerza). Kalkulator. Risar. Vrtnar (univerza). Fotograf. Laborant. Bolničar. Strežnica. Rentgenizator. Babica. Zobni tehnični pomočnik. Preparator,- Restavrator. Pomočnik poslovodje delavnice. Strokovni mojster knjižnice. Manipulant geofizikalnega zavoda. Ministrstvo za zunanje posle. Pomožni ekspeditor. Ministrstvo- za notranje posle. Podnadzornik policijske straže II. razreda. Podnadzornik agentov II. razreda. Podnadzornik policijske straže 111. razreda. Podnadzornik agentov III. razreda. Policijski fotograf. Policijski daktiloskopist. Ministrstvo za finance. Podnadzornik finančne kontrole. Pomožni arhivar. Pomožni carinski skladiščnik. Pomožni katastrski tehnični manipulant. Pomožni monopolski oficial. Ministrstvo za vojsko in mornarico. Duhovnik. Knjižničar. Knjigovodja, delovodja. Pisar. Risar. Tehnik. Slikar. Meteorolog. Brezžični telegrafist. Državni mojstri raznih strok. Fotomehanik. Laborant. Bolničar,-ka. Dentist, -inja. Ministrstvo za gradbe. Praktični tehnik. Cestni nadzornik. Vodni nadzornik. Skladiščnik. Ministrstvo za poljedelstvo. Revizor. Nadzornik svilarstva. Obrtni učitelj. Učitelj za mornarsko delo. Vodja palube in radiotelegrafist Selškega broda. Žigosao. Arhivski uradnik Državne hipotekarne banke. Ministrstvo za šume in rudnike. Podšumar III. razreda. Pomožni skladiščnik. Pomožni tehnični manipulant. Ministrtvo za socialno politiko in narodno zdravje. Tehnični uradnik. Statistik. Vzgojitelj. Skladiščnik. Zdravstveni pomočnik. Strežnica, sestra pomočnica. Bolničar. Ministrstvo za promet. A. Uprava pošte in telegrafa. Arhivski uradnik Praktični tehnik. Poštno-telegrafski manipulant. Telefonistinja. Kondukter. Nadzornik telegrafsko-tolefonske zveze. Skladiščnik. B. Poštna hranilnica. Računovodja poštne hranilnice in podružnice. Arhivski uradnik poštne hranilnice in podružnice. § 347. (1) Za zvanja, ki niso omenjena v razporedu zvanj v § 346. in ki so na podlagi zakonskih predpisov obstajala na dan, ko stopi ta zakon v veljavo, odredi pristojno ministrstvo z odločbo položajno skupino v sporazumu z ministrom pravdo in ministrom za finance ter s pristankom predsednika ministrskega sveta smiselno po zvanjih, ki so našteta v razporedu in ki jili je smatrati kot zvanja, ki označujejo važnost funkcije v dotični skupini. (2) Položajne skupine za nova zvanja se odredijo z zakonom. § 348. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v . Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi la zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, 31. marca 1931.; št. 36490. Minister pravde: Dimitrije V. Ljotič, s. r. Aleksander s. r. Videl Predsednik te pritisnil državni pečat ministrskega sveta, čuvar državnega pečata, minister za notranje posle, Minister pravde: častni adjutant Dimitrije V. Ljotič s. r. Njeg. Veličanstva kralja, armijski general: P. Živkovič s. r. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji iu volji naroda kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje po-sle, Našega ministra brez portfelja ter Našega ministra pravde in po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta zakon o sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izvrševanju sodb, o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o pravni in sodni zaščiti njiju državljanov in o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in Italijo o izročanju krivcev, podpisanih v Rimu dne 6. aprila 1922.,* ki se glasi: § 1. Odobrujejo se in zakonsko moč dobivajo sporazum med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo o izvrševanju sodb, konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo o pravni in sodni zaščiti njiju državljanov in konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Italijo o izročanju krivcev. Sporazum in konvenciji so bili sklenjeni v Rimu dne 6. aprila 1922., in se 'njih izvirnik in prevodi glase: I. Sporazum med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Ttabjo o izvrševanju sodb. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev iu kraljevina Italija, želeči urediti vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje sodb itd. v civilnih in trgovinskih stvareh, in skleniti v ta namen sporazum, sta imenovali za svoja pooblaščenca: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in S’o-vencev: gospoda dr. Otokarja Rybara, bivšega narodnega poslanca; Njegovo Veličanstvo kralj Italije: Nj. E. markeza Guglielma. Imperialija, senatorja kraljevine, poslanika, ki sta po izmeni pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, dogovorila to-le- Člen 1. Odločbe, izdane v civilnih ali trgovinskih stvareh od sodnih oblastev ene visoke stranke pogodnice, imajo na * »Službene novine kraljevine Jugoslavije«: z dne 24. februarja 1931., št. 42/XI/63. Priobčeno v francoskem izvirniku in srbskem prevodu. ozemlju druge stranke pogodnice veljavo razsojene stvari, če so izpolnjeni ti-le pogoji: 1. da so po predpisih, ki veljajo v državi, kier se odločba uveljavlja, sodna oblastva države, kjer je odločba bila izdana, pristojna, da odločijo o sporu; 2. da je postala odločba pravnomočna po zakonih države, kjer je bila izdana; 3. da so bile stranke zakonito pozvane, zastopane ali sojene zaočno (in contumaciam) po zgoraj omenjenih zakonih; 4. da odločba ne nasprotuje drugi odločbi, izrečeni o istem predmetu od sodnih oblasti države, v kateri se uveljavlja; 5. da odločba ne obsega nobene odredbe, nasprotujoče javnemu redu ali notranjemu javnemu pravu države. Clen 2. Sodbe sodnih oblaste v ene visokih strank pogodnic se proglašajo za izvršne na ozemlju druge stranke pogodliice bodisi na premičnine ali na nepremičnine, bodisi zaradi vpisa v javne registre, po delibacijskem postopanju, v katerem se ugotovi, da obstoje pogoji, našteti v členu 1. tega sporazuma, ne da bi se preizkušal meri-tum stvari same. Clen 3. Če tožena stranka, ki je bila obsojena od inozemskega sodnega oblastva zaočno, ni pristopila v delibacijskem postopanju in ji pozivnica ni bila vročena osebno ali po obliki, temu po zakonih države enakoveljavni, je dopustna pritožba zoper odločbo, ki daje izvršno moč inozemski sodbi. Clen 4. Delibacijsko postopanje se vrši po oblikali, predpisanih po zakonih države, v kateri se zahteva izvršba. Clen 5. Odredbe predhodnih členov veljajo, kolikor se dajo uporabiti: a) na ukrepe, ki imajo moč izvršilnega naslova, ako so izdane od civilnih sodnih oblastev; b) na odločbe, izdane od stalnih razsodišč ali od razsodnikov, postavljenih s pogodbo od strank za razsodnike; c) na sodne poravnave in na notarske akte, opremljene s klavzulo izvršnosti. Clen 6. Odločbe in akti, navedeni v predhodnih členih, se predlože ali pošljejo v avtentični kopiji in, če je treba, z listinami, ki potrjujejo, da so izpolnjeni pogoji pod točkama 2.) in 3.) člena 1., kakor tudi z overovljenim prevodom, vse to v jeziku države, v kateri so se odločba ali akti izdali ali v kateri se zahteva izvršba. Ob odpošiljatvah po uradni poti, določeni v konvenciji o sodni pomoči, ni treba nikakršne overovitve. t Clen 7. Odločbe,' izdane od sodnega oblastva ene visokih strank pogodnic v korist stranke, ki je bila dobila ugodnost brezplačne sodne pomoči, se proglašajo za izvršne brezplačno na ozemlju druge stranke pogodnioe, ne da bi morala stranka, ki zahteva njih izvršitev, iznova v ta namen zaprosili za ugodnost brezplačne sodne pomoči. Ta konvencija se ratificira in ratifikacijski instrumenti se izmenjajo, čimprej bo mogoče. Ta konvencija stopi v veljavo po izmeni ratifikacij in ostane v veljavi še šest mesecev od dne, ko jo odpove ena visokih strank pogodnic. V potrditev tega sta zgoraj navedena pooblaščenca podpisala to konvencijo. Sestavljeno v Rimu dne šestega aprila tisoč devet sto dva in dvajsetega leta v francoskem in italijanskem jeziku s tem, da imata obe besedili enako veljavo in v dveh izvodih, katerih po eden se izroči vsaki državi podpisnici. Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: dr. Rvbar s. r. Za Italijo: Imperiali s. r. TI. Konvencija med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Italijo o pravni in sodni zaščiti njiju državljanov. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevina Italija, želeči urediti vprašanja, ki se nanašajo na izvrševanje sodb itd. v civilnih in trgovinskih stvareh, in skleniti v ta namen sporazum, sta imenovali za svoja pooblaščenca: Njegovo Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev: gospoda dr. Otokarja Rybara, bivšega narodnega poslanca; Njegovo Veličanstvo kralj Italije: N j. E. markeza Guglielma Imperiali ja, senatorja kraljevine, poslanika, ki sta po izmeni pooblastil, spoznanih v dobri in pravilni obliki, dogovorila to-le: I. POGLAVJE. Pravna zaščita državljanov, Clen 1. Pripadniki vsake visoke stranke pogodnice uživajo na ozemlju druge stranke pogodnice glede zakonske i« sodne zaščite svoje osebe in svoje imovine iste pravice kakor domorodci. V ta namen imajo prost pristop k sodiščem ter smejo nastopati pred njimi ob istih pogojih in istih formalnostih kakor domorodci, zlasti tudi glede sodne pomoči in kavcije iudicatum solvi. Clen 2. Ubožni list morajo izdati za pripadnike obeh visokih strank pogodnic oblastva prosilčevega stanovaIišča ali, če tega ni, oblastva prosilčevega bivališča. Ce ta oblastva ne pripadajo eni držav pogodnic, srno izdati ubožni list diplomatski ali konzularni agent države, kateri prosilec pripada. Ce prosilec ne biva v državi, v kateri se je P0oye eua visokih strank gogodnic, V potrditev tega sta zgoraj navedena pooblaščenca podpisala to konvencijo. Sestavljeno v Rimu dne šestega aprila tisoč devet sto in dvajsetega leta v francoskem in italijanskem jeziku s tem, da imata obe besedili enako veljavo, in v dveh izvodih, katerih po eden se izroči vsaki državi podpisnici. Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev: dr. ttybar s. r. Za Italijo: J Imperiali s. r. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe členov 8., 20. in 15. tega sporazuma in teh konvencij in ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru za zunanje posle in Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasita ta zakon in skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 11. marca 1930. Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: Dr. M, Srskič s. r, (L. S.) Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Nj. Vel. kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r. Namestnik ministra za zunanje posle, minister brez portfelja: dr. K. Kumanudi s. r. Minister pravde: dr. M. SrSkič s. r. P ripomb a. Ratifikacijski instrumenti zgoraj navedenega sporazuma in zgoraj navedenih konvencij so se izmenjali v Rimu dne 6. februarja 1931. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 2991. Banove uredbe. 135. Objave glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931. Objava. Občina Želi ml j e, srez Ljubljana okolica, bo pobirala po odloku kraljevsek banske uprave II. No. 745/1 V letu 1931. naslednje zvišane občinske trošarine: a) od 100 1 piva Din 100-—, b) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—. Do dneva razglasitve teh trošarin pa pobira občina trošarine v višini kot v letu 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani, dne 3. aprila 1931. II. No. 745/1. Pomočnik bana: Dr. Pirkmajer s. r. Objava. Občina Rogaševci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 7540/1 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50:—, c) od 100 1 piva Din 20'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. marca 1931. II. No. 7540/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r. Objava. Občina šulinci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 3987/1 v letu 1931. naslednjo občinsko trošarino: Od 100 I vina Din 65'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1931. II. No. 3987/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Starč s. r. Objava. Občina Pečarjevci, srez murskosoboški, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 2814/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine: od 100 1 vina Din 50'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. marca 1931. II. No. 2814/2 Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka: Dr. Staro s. r. Objava. Občina Prvenci, srez ptujski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 724/1 v 1®1U 1931. naslednjo občinsko trošarino: od 100 1 vina Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljano dne 1. aprila 1931. II. No. 724/1. Po odredbi bana načelnik upravnega oddelka; Dr. Starč s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert y Ljubija®1* jiaka Jo zalaga: Tjakarp* *Merku« s Ljubljani; njen predstavnik; fitmar JdiMlek s Ljubljani,