f
v
/S'
ne
in
nji
I N F O R M A TOR
gorenje
GOSPODINJSKI APARATI. NOTRANJA OPREMA. PROCESNA OPREMA. ELEKTRONIKA ŠIROKA POTROŠNJA. COMMERCE. SERVIS. RAZISKAVE IN RAZVOJ. INTERNA BANKA. MALI GOSPODINJSKI APARATI. ELEKTROKOVINARSKA OPREMA. DSSS SOZD
te-
>ri-
si-
lil.
či-
aji
:k,
Titovo Velenje, 22. februarja 1989
ii.
či-
ije
;e,
ih
iti
id
e-
xl
jo
j«
in
«•
5,
H-
Občinska plaketa Gorenju
ffa.slovBsnosti ob prazniku Očzne Črnomelj, ki je letos
vEE


rervnan*e občine Črnomelj Go-usnudosežene poslovne ti>, he in vzpodbujanje inven-ne dejavnosti
sovpadal s 45-letnico proglasitve slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, so podelili plakete za posebne zasluge pri razvoju občine.
Med dobitniki plakete je tudi tozd Kompresorji Gorenje Gospodinjski aparati v Črnomlju. To priznanje so podelili za njegove dosežene poslovne uspehe ter vzpodbujanje inventivne dejavnosti, v obrazložitvi pa je med drugim zapisano:
"Kolektiv Gorenje Kompresorji Črnomelj je pričel z delom v letu 1980 in je ves čas ena najuspešnejših temeljnih organizacij v občini. Že od vsega začetka so se zaposleni zavzemali tako za razvoj proizvodnje in privajanju novih programov kot tudi za razvoj celotne družbenopolitične skupnosti. Ambiciozno vodstvo kolektiva je skupno s strokovnjaki Gorenja namenilo največ truda razvoju inovacijske dejavnosti, zato je sedaj ta kolektiv na tem področju med prvimi.”
Hitreje z novostmi na tuje trge!
n, ZS Gorenje svoje izdelke mo Sfaw/o že na dveh po-rnbnih mednarodnih raz-v pV na salonu bele tehnike Kni'zu 'n Domotechnici v o/nu Obe sta svojevrstno ca/o Gorenjevih proizvodnih POsobnosti in usmerjevalec bojnih poti.
korenjeva udeležba na medna-dnih razstavah je pomembno sdnjeročno vlaganje v tržišče, čg dalo rezultate šele z u resni-vanjem posejemskih aktivno-!■ Te aktivnosti pa narekujejo Jjdrherjavo lastnih dosežkov z °sežki največjih tovrstnih proiz-ie f cev v svetu. Domotechnica L i vedn° največji zbor proiz-*alcev bele tehnike, ki Gorenju mogoča primerjati se z drugimi, to kS se ie Gorenje na Domo-1 ^nici predstavilo skupaj s Proizv^gjej pele tehnike iz držav. "Za mene osebno, po-eni letošnja Domotechnica i v°ievrstno streznitev glede prevodnih in oblikovnih možnosti nn 1 ^delkov. Da smo prvi v Ju-y slaviji ne dvomim. Težje pa agovarjam trditev, da smo med m 'mi v Evropi in v svetu, kar bi oral biti cilj Gorenja, če upošte-no0,izv°z kot razvojno kompo-enl° . je menil Stanko Pušnik,
direktor izvoza v Gorenju Commerce.
V panogi bele tehnike, po njegovih besedah, ni bilo videti posebno revolucionarnih novosti. Bilo pa je veliko več elektronike v aparatih, več skrbi za varčevanje z energijo, vodo, za ohranjanje čistega okolja. Na tem področju Gorenje ne zaostaja za konkurenco, vendar je premalo prožno in hitro pri prevzemanju različnih novosti. Domotechnica je poka-
Merilni sistemi za preizkušanje električnih grelnikov vode so rezultat znanja in izkušenj delavcev oddelka Merilni elektro sistemi Gorenja Procesna oprema. Na sliki konstruktor Rafko Žula.
(Več na 2. strani)
Zahtevne naloge izziv znanju
Konferenca zveze sindikatov Gorenja sozd organizira v četrtek, in petek, 23. in 24. februarja 1989 v Topolšici, dvodnevni seminar za pred-
zala tudi velik napredek pri desi-gnu aparatov, uporabi kakovostnejših materialov in 50-odstot-nem zmanjševanju freona v aparatih. To postaja šibka točka Gorenja. "Če lahko rečem, da smo z designom programa pečic in samostojnih štedilnikov enakovredni konkurenti, tega, žal, ne moremo trditi za pralno, zamrzovalno in hladilno tehniko.
Na teh programih so največ napredovali Italijani, saj so v aparate vgradili največ novosti, ki jih narekuje tržišče oziroma potrošniki.”
Razstavni prostor Gorenja na Domotechnici je bil dobro obiskan. Uresničili smo načrtovane poslovne dogovore in se z največjimi kupci dogovorili za cene. "Opažanja poslovnih partnerjev glede Gorenjevih izdelkov so v veliki meri podobna našim ocenam in sicer, da zaostajamo v ponudbi za najboljšimi nemškimi in italijanskimi proizvajalci,” je dejal Stanko Pušnik in poudaril, da se moramo v Gorenju lotiti aktivnosti, s katerimi bomo presegli ta zaostanek. Gre za celovit pristop v proizvodnji, razvoju, trženju, trg pa mora biti v prihodnje odločilen usmerjevalec proizvodnje.
DZ.
sednike izvršilnih odborov, predsednike konferenc osnovnih organizacij in člane konference zveze sindikatov sozda Gorenje.
Strokovna delavca Republiškega sveta Zveze sindikatov bosta prvega dne seminarja seznanila Gorenjeve sindikalne aktiviste z bistvenimi elementi zakona o podjetjih in osnutka zakona o delovnih razmerjih, nakar se bodo skupaj pogovorili o vlogi sindikata v novih družbenoekonomskih razmerah.
Na seji konference zveze sindikatov sozda Gorenje, naslednji dan, bodo predstavniki Gorenjevih sindikalnih organizacij obravnavali informacijo o poslovnih rezultatih in usmeritve načrta v letu 1989, koncept mednarodno naravnanega ravzoja Gorenja, stanje v Gorenju Fecro, usmeritve v sistemu obveščanja v sozdu, prenovo delovanja in vloge sindikata ter delovanje samoupravnih organov kot tudi področje delavskega turizma in družbenega standarda delavcev Gorenja.
Spričo vrste napovedanih sistemskih novosti na področju gospodarjenja in upravljanja z družbenimi sredstvi kot tudi drugih sprememb, stojijo pred sindikalnimi organizacijami pomembne družbene zahteve in naloge. Da bi se nanje čimbolje pripravile se morajo najprej o vsem seznaniti. Temu bo prav gotovo pripomogel napovedani seminar, spodbude in pobude morajo priti med članstvo, ki je dejanski uresničevalec skupnih nalog in bo v prihodnje.	D Z.
Merilni sistemi za kakovostnejše izdelke
Znanje tujih jezikov je produktivno znanje
Delavci oddelka merilnih sistemov v Gorenju Procesna oprema bodo te dni odpremili Gorenju Tiki tri merilne elek-trosisteme za preizkušanje električnih grelnikov vode.
Merilni elektrosistemi so sestavni del nove opreme tehnološko posodobljene proizvodnje električnih grelnikov vode in so namenjeni 100-odstotni kontroli delovanja elektrokomponent v grelnikih. Hitro ugotavljanje morebitnih napak na elektrokomponen-tah bo bistveno povečalo kako-
vost in tehnično zanesljivost električnih grelnikov. Kot prejšnji so tudi ti merilni sistemi rezultat domačega znanja, idejnih in konstrukcijskih snovanj ter dolgoletnih delovnih izkušenj Rafaela Žule in njegovih sedmih sodelavcev. Naprave so zasnovali in konstruirali modularno, kar pomeni, da se lahko z dograjevanjem dodatnih modulov razširi njihovo področje meritev. Sodobna oblika in tehnična dovršenost naprav omogočata tudi enostavno in učinkovito vzdrževanje.
D.Z.
Poslovnost se začne z ”dober dan”
Center organizacije, poslovne informatike in standardizacije (COPIS) v Gorenju Commerce je pripravil računalniški program za celovito obvladovanje nalog pri sprejemu poslovnih obiskov v stavbi sozda Gorenje.
Ob prihodu poslovnega partnerja bo receptor vnesel v računalnik podatke: iz katere firme in države gost prihaja, komu je namenjen in v katerem jeziku se bo sporazumeval. Nato bo računalnik izpisal vizitko v tem jeziku, na njej pa bodo vse informacije o gostitelju in prisrčna dobrodošlica. S pomočjo računalnika bodo spremljali tudi vsa gibanja zaposlenih v poslovni stavbi. Osnovni namen uvedbe računalnika pri sprejemu obiskov je, da sta že prvi stik poslovnega gosta z Gorenjem in njegov sprejem opravljena na povsem profesio-
nalni ravni, ki velja v sodobnem poslovnem svetu. Gre za dograjevanje Gorenjevega imagea tako glede urejenosti, kulture in sodobne organiziranosti poslovnega sistema kot tudi svojevrstnega človeškega odnosa pri sprejemu obiskov. Pomembno je tudi celovito obvladovanje gibanja zaposlenih v poslovni stavbi, njihove prisotnosti in odsotnosti, ki bo s pomočjo računalnika razvidna v vsakem trenutku. Pomembna bodo analitska poročila, iz katerih bo mogoče ugotoviti Gorenjevo povezanost s poslovnim svetom, njegovo vpetost in naravnanost v svetovna gospodarska gibanja.
To je po besedah Majde Kotnik, vodje centra, le prva faza, v naslednji pa načrtujejo računalniške programe vpeljati za sprejem gostov tudi v drugih poslovnih stavbah Gorenja v Titovem Velenju.
D.Z.
Inovator meseca
Z namenom, da bi še bolj spodbujali množično inovativno dejavnost, v delovni organizaciji Gorenje Elektronika široka potrošnja vsak mesec izberejo najuspešnejšega inovatorja.
Februarja 1989 je bil za inovatorja meseca izbran Danilo Čas iz oddelka za popravilo videorekorderjev.
S šestimi uspešnimi inovacijami sodi Danilo Čas med najuspešnejše inovatorje. Zadnje priznanje je dobil za izdelavo priprave za snemanje glave videorekorderja.
S to pripravo je snemanje glave videorekorderja enostavnejše, hitrejše in poškodbe so izključene.
H.J.
Inovator meseca Danilo Čas
Za Gorenje je bila vedno značilna odprtost v razviti svet. Ne gre le za poslovno odprtost, uvoz in izvoz, gre za odprtost do sodobnih razvojnih dognanj, novih tehnologij, odprtost za znanje. Bolj kot je razvoj hiter, ostrejši kot je konkurenčni boj, nujnejša je čimbolj neposredna in hitra povezanost s tujimi poslovnimi centri in centri znanja. Prav pri tem pa so izrednega pomena znanja tujih jezikov, ki jih morajo imeti naši strokovni in vodstveni delavci na področjih razvoja, komerciale, tehnologije, vzdrževanja.
Angleščina je vodilni svetovni jezik, pa vendar v ZDA ugotavljajo, da je relativno slabo znanje tujih jezikov pri njihovih poslovnežih, eden glavnih razlogov za ameriško zaostajanje v izvozu. Zato so v ZDA vedno bolj iskani poslovneži in strokovnjaki, ki poleg angleščine obvladajo še kakšen tuj jezik. Če to velja za svetovno velesilo, kot je ZDA, mora to še mnogo bolj veljati pri nas.
Prav spoznanje o velikem pomenu kvalitetnih znanj tujih jezikov je narekovalo, da pri funkcionalnem izobraževanju, temu področju posvetimo več pozornosti. Tako smo se v Gorenju odločili, da bomo na eni strani bolj precizno določili potrebni nivo znanja tujih jezikov za posamezna dela in naloge - in takšno znanje tudi zahtevali. Na drugi strani pa bomo delavcem Gorenja odprli vrsto novih možnosti za pridobivanje, utrjevanje in razvijanje znanj tujih jezikov. Seveda gre pri tem predvsem za dva tuja jezika: nemščino in angleščino. Vse možnosti bodo odpde tudi pri drugih jezikih - seveda v skladu s poslovnimi interesi.
Nekje je treba začeti. Če hočeš naprej, moraš vedeti, kje si, kakšna je startna osnova. To je bil razlog, da smo v delovnih organizacijah Gorenja v Titovem Velenju izvedli anketo o znanju tujih jezikov. Vprašalnik so pripravili in obdelali v oddelku izobraževanja delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, nanj pa je odgovorilo 666 delavcev z visoko, višjo in srednjo izobrazbo. Med delavci z visoko in višjo izobrazbo jih je kar 2/3 odgovarjalo na vprašalnik in zato lahko rezultate smatramo za dovolj zanesljive.
Med 666 anketiranimi se jih je angleščine doslej učilo 86 %, nemščine 68 %, francoščine in ruščine okrog 10 % in italijanščine 7 %. Delavci so kar sami ocenili nivo svojega znanja tujih jezikov in moram reči, da so bili pri tem ocenjevanju strogi. Svoje znanje tujih jezikov so ocenjevali na 4-stopenjski lestvici takole:
jezik	ocena znanja	delež (%) del.
angleški	2,7	77,5
nemški	2,5	69,4
ruski	2,3	11,1
francoski	1,9	10,5
italijanski	2,3	6,8
Večina anketirancev ni zadovoljna s svojim znanjem tujih jezikov, če upoštevamo še tiste, ki menijo, da je njihovo znanje sicer ustrezno, da pa bi ga želeli izpopolniti, potem se kal 86 % anketirancev želi učiti tujih jezikov.
V vprašalniku smo delavce povprašali, kakšno bi moralo biti njihovo znanje tujih jezikov glede na zahteve dela. Ta zahtevani nivo znanja tujil1 jezikov je bistveno višji, rezultati na štiristopenjski lestvici so naslednji:
jezik	žel. nivo znanja	delež (%| delv
angleški	3,7	70,9
nemški	3,6	67,1
italijanski	3,4	11,9
francoski	3,2	9,8
ruski	3,4	5,9	_
Več kot očitno je, da strokovni i" vodstveni delavci v Gorenju doka' dobro poznajo svoje znanje tujih ježkov in da se hkrati zelo dobro zavedajo, da to znanje ni zadostno. H1 takšno spoznavanje se aktualizira v veliki pripravljenosti za izpopolnjevanje znanja tujih jezikov.
Med 666 delavci, ki so odgovarjali n3 vprašalnik, se jih 78 % želi učiti oziroma izpopolnjevati znanje angleškega, 74 % nemškega, 9 % italijanskega, 7 % francoskega in 6 % ruskeg3 jezika. Pri tem dajejo prednost raznim intenzivnim oblikam učenja tujM jezikov, tudi tečajem v prostem čase-ob koncu tedna ipd. Pripravljenost z3 učenje in izpopolnjevanje znanja j6 torej res velika.
če primerjamo rezultate iz vprašalnika in število prijav v pravkar razpisan® tečaje tujih jezikov na Centru srednjih šol, lahko ugotavljamo velik razkorak Prijav je izredno malo. Odgovor P3 gre vendarle iskati tudi v samih značilnostih teh tečajev. V odgovorih s® anketiranci preferirali intenzivne oblike, očitno jim tečaji po dvakrat na te; den skozi daljši, bolj ali manj klasični šolski način, manj odgovarjajo. Tud to opozarja, da bo treba v Gorenju hitro pripraviti celoten sistem pridobivanja in izpopolnjevanja tujih jezikov. No, in takšen sistem izobraževanja v Gorenju dejansko pripravljamo. Zanj bo značilna predvsem raznolikost oblik, intenzivnost tečajev, specifičnost vsebin. V program bomo vključeval klasične tečaje za začetnike, na nadaljevalnih stopnjah pa intenzivna oblike izven delovnega časa, v delovnem času, ob koncu tedna, doma in v tujini. Tečaji bodo potekali v manjših skupinah delavcev in za specifična delovna področja.
Eden večjih problemov, s katerim ss zdaj srečujemo, je premajhno število tistih, ki bi takšne tečaje vodili. Potrebno je odlično znanje tujega jezika, ustrezno pedagoško znanje in tudi izkušnje s poučevanjem - in seveda pripravljenost za takšno delo. Pri; čakujemo, da bo tudi med delavci Gorenja nekaj takšnih, ki te pogoje izpolnjujejo in so se pripravljeni spoprijeti s tem zanimivim izzivom -sprejeti in voditi enega od tečajev tujih jezikov.
Jože Meh
Izobraževanje
V okviru B programa seminarjev za kadrovske delavce bo v Škofji Loki 6. in 7. marca I. del, 11. aprila pa II. del seminarja Informatika v kadrovski politiki. Seminar Reševanje motivacijskih problemov pa bo 9. in 10. marca letos. Na oba seminarja se je treba prijavili 7 dni pred pričetkom.
Poslovodnim in strokovnim delavcem pa je namenjen seminar Sistema integralnega vodenja kakovosti proizvodov, ki bo 6. in 7. marca letos v Beogradu.
Kakor pri delu tako...
red časom so v Gorenju Mali 9°spodinjski aparati med de-avci izvgdu anketo o kultur-em utripu v njihovem delov-peZ°kolju.
, ®aia9ali so nekatere možne opilke kulture pri njih. Največ za-'manja so takrat v tej Gorenjevi varni v Nazarjah pokazali za p es. Najprej so zato predvideli acetni plesni tečaj, vendar pa je en 35 parov že obvladalo os-ovne plesne korake. Tako so to- raie odločili za nadaljevalni ®Cal- Zdaj se že četrti teden uči-ple^odeme, tudi zahtevnejše
Ob zanimanju za ples pa zato ne preseneča tudi odločitev, da jeseni ob pomoči zunanjih sodelavcev, kot je povedal predsednik sindikata Robert Prušek, ustanovijo svojo folklorno skupino.
To pa še ni vse. Delavci radi sežejo tudi po knjigah in tako načrtujejo lastno knjižnico, kot podružnico knjižnice Mozirje.
Za maloštevilen Gorenjev kolektiv torej poleg vseh njihovih prizadevanj za čimvišjo kakovost izdelkov in velik izvoz kar veliko dodatnega dela v želji po čimkul-turnejšem okolju.	D.R.
Kaša 10. bralna akcija
onec lanskega leta smo v orenju začeli z jubilejno, de-®‘° bralno akcijo, v kateri naj v delavci Gorenja prebrali ,1 deset del domačih in sve-°v.dih književnikov. Knjige, ki /ih lahk° izposodite pri svoji animatorjih kulture ali v tr,fJernn' ieposlovni knjižnici 1° sredah od 13. do 15. ure), t,,!? na kratko predstavljamo d' v Informatorju.
platan Kovič:
TKANJE KATARINE
Joviča poznamo predvsem po g0eziii in otroški literaturi. Hkrati Poezijo pa ga je vabila tudi pro-a la tako je nastala nova prozna "TOa, petih novel. V enoto jih
veže skupna tematika: odnos med moškim in žensko, ljubezen, iskanje drug drugega...
Besedila so napisana v prvi osebi, vendar je pripovedovalec neredko v distanci do svojih postopkov in dejanj.
Pisatelj razkriva navezanost -ljubezen - do Katarine, ženske, ki mu pomeni mnogo. To pa odkrije in prizna šele, ko nista skupaj.
Njuni usodi se razhajata kljub temu, da se iščeta, izgubljata stike, se ponovno srečata in dokončno izgubita.
Pisatelj v vsaki novi ženski išče njeno podobo, jo z njo primerja in je vedno znova razočaran.
V novelah se prepletata "za-resnost” in humor ali ironija.
Silva Terglav
Sterna 133
Zaščita skulpture
^ vPrašanje Slavka Pižorna iz M0PVne organizacije Gorenje nita i a °Prema. zakaj je kam-krita ulp,ura Ma,i z otrokom po-stn* 0-'roma zavita v polivinila-q olij°. amo dobili v Gorenju p0j®p°d'njski aparati naslednje
Gna a,i z otrokom je Gorenju sPodinjski aparati podaril v
znak zahvale za sodelovanje pri izgradnji tovarne in začetku njenega dela kolektiv Gorenje Bira, Bihač.
Skulptura je jzklesana iz posebnega kamna bihacita. Kljub njegovi trdnosti pa obstaja verjetnost, da bi se zaradi vlage in zmrzali začel krušiti. Zato so se odločili za zaščito pred snegom in mrazom.
Spomladi bodo ta simbol sodelovanja seveda odkrili in tudi polepšali okolico s cvetjem.
Srečanje na delovnem mestu Boro Jefabek
Ekologija in avtomatizacija aparatov in opreme za dom sta dejavnosti, o katerih govorimo vse pogosteje. Prav gotovo so zaradi njune pomembnosti v Gorenju Raziskave in razvoj predlagali, da v naši stalni rubriki predstavimo Bora Jefabeka, vodjo strateških projektov Inteligentni dom in Ekologija.
Boro Jefabek se je v Gorenju v Titovem Velenju zaposlil pred enajstimi leti kot diplomirani inženir kemije. V Gorenju je najprej v okviru zelenega programa izdelal idejni projekt kompletne ponudbe za vrtičkarje, ob ustanovitvi delovne organizacije Gorenje Raziskave in razvoj pa je začel z raziskovalnim in razvojnim delom na področju korozije. Leta 1984 je v Gorenju Gospodinjski aparati postal vodja tehnologije površinske obdelave in po dveh letih vodja razvoja tehnologije. Oktobra 1988 se je odločil za vodenje dveh pomembnih projektov, Ekologije in Inteligentnega doma.
Pri svojem raziskovalnem delu Boro Jefabek veliko časa nameni iskanju motiva in določanju cilja naloge, strategiji in taktiki za dosego teh ciljev. O ekologiji je povedal:
"Splošna zavest o nujnosti ohranitve zdravega življenjskega okolja v pogojih hitrega tehnološkega napredka je vse večja. Okolje je vse bolj obremenjeno zaradi vse starejše tehnologije proizvodnje, transporta in bivanja. Prizadevamo si za zmanjšanje negativnega vpliva materialne proiz-
vodnje na okolje in rad bi poudaril, da je Gorenje Gospodinjski aparati na poti precej dobre ekološke sanacije. Tej delovni organizaciji se bodo morali priključiti tudi drugi.”
Ker je Boro Jefabek član odbora za varstvo okolja pri občinskem komiteju za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja vse od njegove ustanovitve, mu tudi širša problematika ni tuja. Zato smo lahko prepričani, da so se v Gorenju Raziskave in razvoj lotili vprašanja ekologije na pravi način in tudi določili cilje ter aktivnosti za dosego popolne ekološke sanacije sistema Gorenje.
Velik izziv za raziskovalno in razvojno delo predstavlja tudi projekt Inteligentni dom. Zato se je tudi s to nalogo spoprijel po zanj značilni metodološki poti. Vse hitrejši razvoj avtomatizacije doma in v svetu je dovolj pomemben motiv, da tudi v Gorenju ne držimo križem rok. Gre za bivalno in delovno okolje bodočega človeka, popolno avtomatizacijo v zagotavljanju udobnosti, varnosti in splošni funkcionalnosti ter povezovanje teh funkcij. Takšne usmeritve, ki so jim prirejeni posamezni sklopi in aparati na osnovi elektronike, prihajajo iz ZDA, Japonske in razvite Zahodne Evrope, kjer v okviru Eureke deluje panevropski konzorcij, ki bo določal dogajanje po prelomu desetletja.
"Na letošnjem sejmu Domotechnica v Kblnu so posamezni proizvajalci prikazali le nekaj novosti iz svojih usmeritev k Inteligentnemu domu. Seveda pa to ne pomeni, da na tem področju ne delajo intenzivno. Menim, da ne želijo prikazati svojih dosežkov, preden ne bodo izdani standardi in pridobljene patentne zaščite. Prav zaradi tega moramo biti v Gorenju pripravljeni za takojšnjo reakcijo na nove standardne določbe glede avtomatiziranega doma. To ne pomeni, da bomo v tekmi s tremi svetovnimi koncepti postavili za cilj lastnega, temveč moramo izkoristiti že pridobljeno znanje in hitro prenesti nove informacije v lastne razvojne aktivnosti. Težišče našega dela pri projektu Inteligentni dom je na razvoju velikih gospodinjskih aparatov v integrirani kuhinji ter ustrezni prenosni integralni mreži. V bodoče bi projekt dopolnjevali z razvojem malih gospodinjskih aparatov, avdio-video tehniko ter s toplotno-sanitarno tehniko."
Hinko Jerčič
Obsežen program dela
V začetku februarja smo na kratko predstavili lansko delo Aktiva invalidov Gorenje, nekaj prostora pa smo namenili tudi njihovim letošnjim načrtom. Ti pa se marsikje navezujejo na delo Društva invalidov Titovo Velenje.
Obsežen delovni program so med drugim sprejeli na redni letni skupščini, ki so jo pripravili preteklo nedeljo, 19. februarja. Kot stalno nalogo so si v Društvu invalidov Titovo Velenje zapisali delo pravne posvetovalnice, prvi in tretji ponedeljek v mesecu.
Poudarjajo, da bodo predvsem sledili dosedanjim usmeritvam in njihovo dejavnost čimbolj približali koristim
članov. Zlasti pomembno se jim pri tem zdi delo na terenu, kjer bodo z več poverjeniki kot doslej poskusili navezati stike z vsakim invalidom. Sicer pa bodo skrbeli za razvedrilo, rekreacijo in šport, pa tudi izletništvo. V drugi polovici marca imajo tako v načrtu pomladanski izlet, sredi aprila izlet v Trento, pa nato še majski izlet v Mostar, Medjugorje in na otok Mljet. Junija se bodo nekateri lahko že odločili za oddih v Debrecenu na Madžarskem, julija in avgusta pa dopustovali v Ankaranu. Oktobra bo 2. bi-ciklreli invalidov, novembra izlet z martinovanjem, pozabili pa niso tudi na novoletni ples. Nekaj invalidov bo poleg tega lahko odšlo na štirinajstdnevno zdravljenje v Čatežke toplice. Za izlete in oddihe pa v pisarni Društva, od 20. februarja, že sprejemajo tudi prijave.
D.R.
Delovne naloge v marcu 1989 Prvomajski izlet v Pulo
Gorenje Gospodinjski aparati	TOZD Štedilniki		v "X^B8S=- ii f (iti asa! & j-—''	1	55.000
	TOZD Pralno-pomivalna tehnika	Pralni stroji	iai S i”i 5	34.650
		Progra- matorji	n	26.400
		Zamrzo- valne omare	— 1 -H i	26.050
		Zamrzo- valne skrinje		31.800
				9.450
	TOZD Kompresorji		v	81.600
	TOZD Kondenzatorji		ji	98.437
Gorenje Notranja oprema	TOZD Gradbeni elementi (m2)		IJl	108.000
Gorenje EŠP	Barvni TV aparati		3t‘	9.600
Gorenje MGA	Mali aparati		iAa&SS *	116.690
Gorenje Servis	Servisni posegi		mm ^.	86.145
Podatke za delovne načrte nam posredujejo planske službe delovnih organizacij. Vsi podatki so v naravnih enotah, zato za delovni organizaciji Gorenje Procesna oprema in Gorenje EKO, kjer izde-
lujejo več različnih izdelkov, ki so tudi vrednostno zelo različni, planov ne objavljamo. Prav tako ne objavljamo planov za tozd Pohištvo Gorenja Notranja oprema, kjer proizvodnjo načrtujejo tedensko.
Tudi letos bomo v času prvomajskih praznikov organizirali izlet v Pulo, v bungaiovsko naselje Punta Verudela. Vsi, ki smo se ga udeležili lani, imamo še sveže v spominu prijazen sprejem, dobro nastanitev, odlično hrano, pa še zabavo na športnih in drugih "igriščih". Zato odločitev, da tudi letos preživimo prvomajske praznike v Puli, ne bo težka.
Letos organiziramo dva aranžmaja:
štiridnevni
od 26. do 30. aprila in šestdnevni
od 26. aprila do 2. maja
V programu izleta je vrsta športnih aktivnosti (kegljanje, mali nogomet, odbojka, namizni tenis, mini golf, streljanje, pikado, kopanje v zimskem bazenu, za najbolj pogumne pa morda tudi že v morju).
Organizirali bomo 10-urne začetne in nadaljevalne tečaje tenisa. Varstvo otrok bo organizirano tako, da boste starši lahko vsak dan 3 ure storili tudi kaj zase.
Pa še cena
Štiridnevni paket brez prevoza (4 polni penzioni) stane 277.000,
Vabimo
Delavce delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju vabimo na ogled razstave slik akademskega slikarja Iveta Šubica.
Razstavo, ki je v sejni sobi poslovne stavbe Gorenja, si lahko ogledate danes, 22. februarja in v petek, 24. februarja od 8. do 18. ure.
Dražgoška pieta, olje, 1977
šestdnevni paket brez prevoza (6 polnih penzionov) pa 415.500. Otroci od 2 do 7 let imajo 30 % popusta na ceno polnega penziona. Kdor bo želel koristiti naš prevoz, bo moral doplačati 105.000,- din.
Lahko pa izberete tudi samo najem bungalova in si sami pripravljate hrano.
Najem bungalova (všteta uporaba posteljnine in kuhinjske opreme).
4 dni	6 dni
2	ležišči	398.000	597.000
3	ležišča	498.000	747.000
4	ležišča	587.600	881.400
5	ležišč	682.800	1.024.200
Vsi, ki boste želeli obiskovati tečaje tenisa, boste doplačali še 50.000 din in prinesli na igrišče svoj lopar.
Prijave bomo sprejemali 24., 2/. in 28. februarja od 9. do 11. ure v jedilnici.
Kdor se bo prijavil v razpisnem roku, bo lahko stroške poravnal v treh obrokih.
Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost
Liga dvojic v tenisu
V Rdeči dvorani bo ob četrtkih od 16. do 22. ure tekmovanji dvojic v tenisu.
Začetek lige bo ta četrtek, 23. februarja. Za vsako dvojico se morajo prijaviti po štirje tekmovalci, prijave pav oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost sprejemajo do 23. februarja do 10. ure, žrebanje pa bo natov jedilnici ob 11. uri. Prijavijo se lahko delavci delovnih organizacij, skupnosti in tozdov Gorenja v Titovem Velenju ter upokojenci in štipendisti.
Po Šaleški planinski poti
Planinska sekcija Gorenje v^; bi na nedeljski izlet po Šaleški planinski poti, v nedeljo, 26' februarja 1989.
Začetek izleta ob 7. uri pred Rdeč1 dvorano, pot pa bo vodila prek0 Paškega Kozjaka do Hude luknje.
Malica
	Navadna	Dietna
Četrtek	Goveji golaž, testenine, čežana Dušena govedina, testeninči čežana	
Petek	Sekljani zrezki, šolala	Sekljani zrezki, solata
Sobota	Pečen piščanec, mlinci	Pečen piščanec, mlinci
Ponedeljek	Kisla repa, fižol, kranjske	Kisla repa, pire krompir hrenovke
Torek	Paprikaš, testenine, jabolko	Govedina v omaki, testenin^ jabolko Polnjena paprika, pire krorhp1
Sreda	Sarma, krompir v kosih	
Četrtek	Govedina v juhi, pecivo	Govedina v juhi, pecivo
INFORMATOR, list za obveščanje delavcev delovnih organizacij in skupnos Gorenja v Titovem Velenju ter Gorenja Mali gospodinjski aparati Nazarje. DrU* beni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški odbor - Glavni in odgovorni ureu nik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 9350 izvodov. Grafična priprava, U-in odprema: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Oproščeno prometnega davka r sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina plačana pri pošti Titovo Vele#