{opral no uioiuaiii! na :
luserati: Bnostopna petit vrstic« 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovoru
Štev. 91.	V	Ljubljani,	torek	dne	30,	oktobra	1917.	Leto	L
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo ln npravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6, ■jusLii':	■■■.:^-uuiu 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna.
Naročnina.po pošti 7. dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, z e pol leta K 15'—, za četrt leta K 7*60, za mesec K 2-50. Za Nemčijo celo leto K 33‘60, za ostalo tujino in Ameriko K 42 —. Posamezno ui----------------------n—= Številke po 10 vinarjev.	=	= 1	=1 =—
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-:iT:;;:r,T==s=5=asn=3 macije za list SO poStnine proste. !"■ uui1:1.—
ne glede na notranje in zunanje premembe obstoječih držav, sama ne krene na druga pota. Giede politične internacionale je ravno nemška avstrijska socialna demokracija že pokazala nova pota, po kateri se ima ustanoviti tretja internacionala in brž ko se le ta ustanovi, bo po sili organičnega razvoja tudi dana nova organizacija strokovnega združenja in obenem docela novo razmerje strokovne s politično internacionalo.
ftr. H. T u m a :
Nekritične misli.
11.
Iz izvajanj spomenice slovenske socialne demokracijn, ki se. obenem nanaša' na izreke najodločilnejših zastopnikov radikalnega socializma je tudi tolmačiti spomenica nemške-avstrijske socialne demokracije Rlede formule samoodločevanje narodov.
Samoodločevanje narodov je faktično ’1! praktično danes nemogoče ob vprašanju miru, ker še ne obstojajo organizirane narodne osebnosti, ki bi bile sposobne sklepati samostojno o miru, marveč bodo mir ^kieipale zapadne in centralne države.
Clankar Remov je moral toraj kritično ločiti stališče vojujočih se držav, ki že obstoje in ki bodo odločale in narodov, ki se imajo šelej organizirati v bodočnosti in za
bodočnost.
1 Glede češke deklaracije kakor tudi jugoslovanske je slovenska socialna demokracija zavzela različno stališče v toliko, ker priznava obema skupinama samoupravo v obliki in v okviru zveze države, iz princi-pielnega stališča socializma je jugoslovanska kakor tudi češko-slovaška skupina sarnat zase prešibka stvoriti ločeno suvereno državo. Obe skupini ste vtas-anJ druga na drugo in ob enem na veliki prometoio-gospo-darski teritorij, ki jih prirodno veže, donav-'sko-adrijanski. Za socialista ima veliko bodočnost češko-slovaška in jugoslovanska skupina le v okviru velikega prirodnega o-zemlja, ki sega od Sudct pa do Adrije. Le v tem okviru more biti govora o modernem gospodarskem lasitnem razvoju in ob enem kulturnem.
Mislim, da Removu in resnemu politiku sploh ne mora priti na um, da bi za miljon-ski narod Slovencev ob Adriji s tržaškim-emporijem zahteval suvereno samostojno državo. To bi bila za življenje nesposobna ne tvorba, ampak potvora države, odvisna «>d tujega kapitala, kajti le s tujim kapitalom bi se dal vzdržavati svetovni emporiij. Remov je toraj poix>lnoma nesocialističen in nesociologičen, ako zahteva majhne narodne državice, ki bi mogle med velikimi narodnimi državami le životariti in se loviti za krila zdaj ene zdaj druge. Popolnoma napačnega mnenja je Remov misleč, da hoče revolucionarna Rusija osvoboditi svoje narodnosti: Litavce, Este, Lotiše, Beluruse, Maloruse, Kavkasce, Fince, Poljake itd. tako, da vsakemu prizna suvereniteto zase v posebni državi, marveč revolucionarna socialistična Rusija hoče z vso silo ohraniti svojo veliko svetovno državo, v tem okviru pa noče priznati samoodločevanje narodom na njih lastnem oeemdju in samoodločevanje v državni skupnosti na zunaj. Kar velja za Rusijo, velja za Avstrijo, za Nemčijo in za Balkan.
Res je nemškim buržuazom država 0-blastvena, kateri se brezpogojno podrejajo in klanjajo liki maliku. A ravno nemški socialisti, tudii večine, bore se z vsemi konsti-tucionetaami in parlamentarnimi sredstvi, da se otreso oblastvene države in manjšina nemških socialistov dela na to, da se osvobodi te sile na vsak način in z vsakim sredstvom. Očitanje Remova toraj gre le nemški »uržuaaiji.
Socializem brez drugega priznava, da je človeška družb;; visok ideal in da internacionalna organizacija le stremi po organiziranju človeške družbe ter po drugi strani, da je le narod in dežela konkretna podlaga, na kateri se vrši vse dejansko državno in organizirano življenje. Ravno zaradi tega sprejema federalizem in samoodločevanje.
V posebnem članku izvesti bo pomen internacionale in vprašanje bodočega razmerja strokovnih in političnih organizaciji v okviru ene države ter v okviru delavske internacionale. Le toliko za danes, da žalostnim razmeram v slovenski socialni demokraciji nikakor ni kriva dunajska centrala. ne strokovna, ne politična, ampak gospodarske in socialne razmere na slovenskem ozemlju. Slovensko ljudstvo je kmečko in delavec proletarec se druži le v nekoliko industrialnih krajih in še teh raztrese-. nih tako, da socialna demokracija ne more niti priti do enega samega zastopnika v parlamentu. Od tod prihaja največji del politične brezviplivosti slovenske socialno demokratične stranke. Da pa stranka ni brez pomena, kaže vsa politična zgodovina zadnjih let in kolikor pomena ima, ga ima načelno kot predstaviteljica čistega socializma. Nima pomena v parlamentarnem življenju. Le s preinenibo gospodarskega položaja na Slivenskem, toraj z indusfiraJizacijo. kr pa more priti le, ako se po velikem kapitalu izkoriščajo prirodne sile in uveljavi eminentni položaj slovenskega ljudstva ob Adriji kot prag centralne Evrope, more premeniti naše socialne razmere in privesti socialno demokracijo do odločilnega pomena. Do tega pa fnore priti le v okviru velike gospodarske skupine. In kdor tako misli, misli z lastnimi možgani. Pred seboj mora imeti socialni gospodarski položaj in ne na vse zadnje precej neodločiiho skoraj malenkostno razmerje z dunajsko centralo.
Popolnoma na napačnem stališču in slabo poučen je Remov, ko misli, da nemška socialna demokracija vztraja na centralističnem sistemu. Ta sistem je bil le rezultat zgodovinskega razvoja avstrijske socialne demokracije sploh. Nemci so ustanovili socialno demokratično stranko in tej stranki so se prizdruževali prostovoljno Čehi, Poljaki, Slovenci, Italijani in drugi -toliko časa, dokler po lastni moči niso prišli do lastne skupine. V brnskeim programu leta 1899, po desetletnem obstanku centralistične stranke, so se posamezne narodne sekcije tudi priznale in le od posameznih frakcij je odvisno, kako si urede svoje zadeve doma in svoje razmerje s centralo. Pogrešen pa je češki separatizem in pogrešna je bila dosedanja popustljivost slovenske socialne demokracije. Na tem pa ni kriva izključno centrala, ampak tudi frakcije same. Lotiti se organi-zatoričnega dela doma, spraviti strokovne organizacije do moči, to nam je dana bližnja naloga in ko jo izvršimo, pride priznavanje samouprave po sebi.
Ureditev strokovne internacionale pa ni le zadeva avstrijske socialne demokracije, ampak svetovne. Kakor vsled miru pride do veljave demokratizacija držav in samoodločevanje narodov, tako bo naravna posledica, da se tudi strokovne organizacije centralizirajo, ne po državah kakor sedaj, ampak po avtonomnih narodih, če tudi ni izključeno, da svetovna socialna demokracija vsled dogodkov svetovne vojne in pečanja z mirovni problemi že sedaj,
Temeljna napaka »Kritičnih misli" je toraj v nekritičnosti. Končni stavek to najbolj označuje z frazo: „Ideja socializma mora v srce. Le oni mora biti propagator ideje, ki socializem versko doživlja. Šele potem pride čas razuma.“ Remov se temeljito moti o pojmu socializma. Socializem je gibanje v človeštvu, ki je nastalo vsled razvoja svetovnega gospodarstva. To gibanje je privedlo delavstvo v nasprotja s kapitalizmom. To prvo gibanje je bila res kaotična revolucionarna sila, poleg tega kosmopolitično-utopistična. Takrat bila* sta internacionalizem in socializem za delavca versko dogajanje. Tako prvi socializem opisuje Bebel, ki ga je bil sam deležen. Ta faza ko-smopolitičuega socializma pa je že davno premagana in za nami. Danes je socializem urejeno stremljenje organiziranega delavstva, ki meri na odpravitev razredne oblastvene države in nadomestitev po polnem demokratizmu in na premaganje kapitalizma s tem, da produkcija postane last v državi urejenega ljudstva. Zasluga Karla Maiksa je bila, ds je za prvo svetovno gibanje socializma našel formulo, sedaj izraženo v dogmah in- programih socialne demokracije. Brez preciznih pojmov in brez forme nobeno gibanje ne postane tvorni čini-telj, le zato so dogme in programi. Vsaka velika ideja je morala postati tudi beseda. Zato je tudi socializem kot gibanje postal mogoč šele takrat, ko so bili pojmi socializma in kapitalizma precizirani iri ugotovljeni in ko se je iz tega dal izvesti program za konkretno delo. Socializem kakor vsaka velika ideja je nastopil dejanski kakor versko gibanje, ta prva faza pa je že davno minula in danes je socializem racionalističen, pristopen razumu, dejanju in nehanju proletariata samega.
In celo to dostavljam, da je moč današnjih socialno demokratičnih strank ravno v jasnem in resnem pojmovanju socializma in njegovega organiziranega gibanja po proletarcih samih, da pa žal v te jasne pojme proletarcev samoukov največkrat zanašajo zmedo naši intelektualci, ki nimajo jasnih pojmov o realnem gospodarskem, socialnem in političnem življenju.
K. K a u t s k y :
Avstrija in Srbija.
6. Srbija.
Z Bosno in Hercegovino je pridobila Avstrija ozemlje, ki meri nad 50 tisoč kvadratnih kilometrov in je imelo prebivalstva
1,300.000.	Trdovratni odpor turških državnikov na berlinskem kong:. su je seveda premagala le s tem, da je svečano obljubila, da zasede deželi le začasno m da je zagotovila sultanu nadvlado še za naprej. Ali s tem je bila potolažena le turška občutljivost, splošno nezaupanje ni bilo odstranjeno.
Ko se je vrnil minister za zunanje zadeve grof AndTassy z berlinskega kongresa na Dunaj, je dejal cesarju Francu Joželu, da so odprta vrata v Sohm.
NAPREJ, 6t. 91, 30. oktobra »17.
In kot tako so smatrali okupacijo tudi izven dunajskega dvora. Z vso pravico pravi Engels v svojem članku »O zunanji politiki ruskega carizma«, da je Avstrija »z zase-denjem Bosne sokriva razdelitve Turčije in da je postala s tem nujen nasprotnik vsega srbskega stremljenja po neodvisnosti in uje-dinjenju«. (Str. 200).
Odtlej je bila Avstrija v trajnem nas-protstvu s Srbijo, da v nasprotstvu, ki se je vedno bolj poostrevalo.
Vsekakor — enega prijatelja je imela tam, kralja Milana, lehkoživca, ki ni izhajal s tem, kolikor mu je dajala mala srbska država. Prav tako kakor si neki drugi leh-koživec na prestolu ni prav nič pomišljeval — namreč Karl II. na Angleškem — da je sprejemal denarne podpore od francoskega Ljudevita XIV., tudi Milan Obrenovič, ki je vladal Srbijo od 1868 do 1889, ni imel nobenih pomislekov, ko je spravljal od Avstrije privatne usluge najrazličnejše vrste. Končno ga je moral njegov veliki sosed rešiti. Njegovo slabo gospodarstvo je povzročilo, da je. naraščala v deželi proti njemu opozicija, celo do uporov je prišlo. Da odvrne nezadovoljnost, je gledal, da zadosti nacionalnemu hrepenenju na črti najmanjšega odpora, ki je vodila od Avstrije in Bosne na Bolgarsko. Upal je, da izkoristi zase nek dogodek na Bolgarskem. Rumelijo, ki so jo odcepili na berlinskem kongresu od novo u-stvarjene Bolgarije, se je odtrgala leta. 1885. od Turčije in se je združila z Bolgarijo. Sedaj pa je zahtevala Srbija »kompenzacije«. Ko jih ni dobila, je napovedala vojno. Tukaj pa se je izkazala Mialnova strategija manj uspešna nego nasproti ljubeznivim krasoticam. Srbi so bili ponovno poraženi; prodiranju Bolgarov je delala zapreke le Avstrija, ki je ustavila Bolgare in je izposlovala, da je izšla Srbija iz vojne brez izgub.
V vsej aferi seveda ni narastel Milanov ugled. Njegov režim je izzival vedno večji odpor, postajal je vedno nasilnejši, dokler ni pristal na to, da odstopi svojo krono za pen-zijo. (1889), ki jo je užival, primerno svojim življenskim navadam, v Parizu. Tri leta pozneje se je odrekel celo za nizko ceno dveh miljonov frankov svojemu srbskemu državljanstvu. Vladarsko breme je prepustil svojemu trinajstletnemu sinu Aleksandru I., a se je še vedno vmešaval v vladanje, vzgajal je sina k verolomstvu, nasilnemu državnemu preobratu in razuzdanosti, dokler ni leta 1901. umrl. Aleksander, ki se je izučil v taki fini šoli in je bil povsem enak očetu, je bil kmalu ravno tako obsovražen in prav tako so ga zaničevali kakor očeta. Ni trajalo dolgo in odstranjen je bil z -oficirsko zaroto. (1903). Skupština je soglasno izvolila Petra Karagjorgeviča za kralja, vnuka Kare Jurija, ki je bil dvignil leta 1804. prapor upora proti T urkom.
Sedaj se je pričelo mirno ustavno življenje v Srbiji. Ali tem težavnejša je postajala zunanja politika, kajti razmerje z Avstrijo se je med tem vedno bolj priostrevalo.
Nacionalni interes, ki je prizadet z okupacijo Bosne, ni nikakor objel vsega srbskega naroda, temveč le njegovo zgornjo' plast, obstoječo iz razumništva, h kateremu se lehko tudi prišteva oficirski zbor. V tej plasti je igrala nacionalna misel veliko vlogo, deloma iz resnično občutenega nacionalnega stremljenja, deloma iz golega stremljenja, da se razširi območje države. Kmečka masa je bila še preveč zaostala, da bi bila zmožna za drugo politiko nego za vaško. Ali tudi ta masa ni mogla ostati izven kapitalističnega prometnega življenja.
. Srbska država, njena birokracija, njena armada je potrebovala denar, ki ga je moral prinašati kimet z denarnimi davki. Kmet sam se je bil seznanil z izdelki industrije, potreboval jih je za obrat in v gospodarstvu. Za -te izdelke pa je moral pridobivati denar. Dobi! ga je, če je prodajal svoje produkte. Poljedelski izvoz je postal živ-ljensko vprašanje za državo in kmeta v Srbiji. Spričo svojega zemljepisnega položaja, ■odrezan od morja, je pa imel le e n o pot v
Evropo: ono čez Ogrsko. Ogrska pa je bila skoraj v enakem gospodarskem položaju kakor Srbija, samo že v bolj razvitem. Tudi Ogrska je navezana na izvoz poljedelskih produktov iia njeni odjemalci so isti, ki jih je iskala tudi Srbija._ Talko je postala Srbija konkurent Ogrske in s tem dedni sovražnik ogrskih agrarcev. Ti so uporabljali vso premoč velesile napram mali državi, da urede od leta 1881. dalje trgovinske pogodbe in njih praktično uporabo tako, da so kar najbolj zadrgnili srbski izvoz. Končno je bil izvoz žive živine iz Srbije popolnoma prepovedan, izvoz zaklane živine le v omejenem obsegu. V trgovinski pogodbi iz leta 1908. so omejili število zaklane goveje živine in prašičev, ki jih je smela Srbija izvažati, na 35.000 govede in 70.000 prašičev. A tudi to je bilo ogrskim agrarcem preveč. Pogodbo so razveljavili. V novi pogodbi iz leta 1911. so znižali število dovoljenega izvoza na 15.000 goved in 50.000 prašičev. V istem letu je izvozila Srbija živine v vrednosti 5 miljonov mark, a Ogrska v vrednosti -240 miljonov.	(i>alje	prih.)
Voina.
OFENZIVA PROTI ITALIJI.
Avstrijsko vojno poročilo. D u n a j,s 29.
oktobra. (Kor. ur.) Avstrijske in nemške bojne sile so pričele 24. t. m. svoj napad — general Oton pl. Relow in severno krilo generalnega polkovnika pl. Boroeviča. Včeraj zvečer na peti dan bitke, je bilo vzeto vse ozemlje, ki /ga nam je bil sovražnik odkupil s trudom vsak štiri jaški kilometer s približno 5400 mož izgub v enajstih krvavih bitkah. Na Krasu so prodrle naše čete, ki so vzele goro sv. Mihaela, do Soče. Naše čete so prekoračile naraslo reko. Gorico smo v pouličnem boju zavojevali, Podgoro vzeli pozno zvečer z naskokom. V prostoru pri Osfaivju, na gori Sabotin in na višini Korada (sever-nozahodno od Plave, 612 m visoko) sc bijejo po priliki zelo vroči boji. Italijani so se zaman upirali. Sovražnika, ki se v največji zmedi umika, smo preganjali čez Kormin in goro Kvarin (tik severno od Kormina; 274 m visoka). Nemške in avstrijske čete stoje pred Vidmom. V gorah severnozahodno od Čedada hitro napredujemo. Italijansko koroška bojna črta je v najvažnejših odsekih omajana. Naše čete so iztrgale v snegu in v viharju sovražniku obmejne postojanke, ki jih je gradil jugozahodno od Trbiža, pri Pon-tablju, na Plockenu in na Velikem Ralu. Ker zavezniki hitro prodirajo in rušijo vse ovire, ni mogoče natančno poročati o številu ujetnikov in o plenu, ki se neprestano množi. Samo v navedenem odseku smo zaplenili 118 italijanskih topov; -ena sama divizija, ki je tam napredovala, je ujela v nekaterih urah 60 častnikov, 3000.mož in 60 'topov. Vojnega orodja smo zaplenili v dvanajsti soški bitki več, kakor v naši poletni ofenzivi v Galiciji in na Poljskem leta 1915.
P o s it o j n a, 28. oktobra. (Kor. ur.) Cesar se je peljal danes na Fajt hrib. Daši se je utrgal oblak, je cesar sledil zveznim četam, ki so neprestano prodirale. Po vseh potih čez Kras hrte polki v italijansko deželo v nasprotni smeri pa korakajo vrste tisočerih ujetnikov. Vsako poročilo, ki ga je sprejel cesar, ponuja zmago. Krdela ujetnikov zdaj preštevajo. Bo jih 100.000, morebiti
130.000.	V tej uri je že 900 topov zaplenjenih.
Pri izlivu Soče, kjer so stale Sdobba baterije, stoje avstrijske čete. Ladje z angleškimi topovi so pač odpeljali, vzidani velikanski topovi so zapadli nam.
Ker je več ur lil dež, derejo po potili hudourniki. Cesarjev avto se je vedno udiral in so ga morali vleči vrni. Popolnoma premočen se je vrnil cesar zv,ečer v svoje bivališče v okolišu armad, ki 'operirajo.
Prodiranje v italijanski nižini.
Dunaj, 29. oktobra. Večerno poročilo; Naše prodiranje v italijanski nižini ugodno napreduje. Boj za prelaz Plocken na koro-
ško-italijanski rneji se vrši že na laških tleli. Koroški in kranjski obmejni kraji so popolnem osvobojeni od učinkovanja sovražne aritiljerije. Italijani se umikajo po goratem ozemlju ter nam prepuščajo svojo artiljerijo. Število ujetnikov narašča od ure do ure.
Napad na italijanske baterije ob izlivu Soče.
Dunaj, 29. oktobra. Z meodoljivo silo izvršeni sunek zaveznikov iz ozemlja med Bovcem in Tolminom poraja ugodne posledice. Na levem krilu armade na Koroškem (generaloberst Krobatin) smo vzeli južno-zapadno od Rablja prelaz Somdogna, ki je bil v prejšnjih dobah pogosto pozor išče krvavih bojev; zasedli smo tudi Veliki Pal vzhodno od Plockena v Ziljski dolini. Samo Pitz de Timao še zapira cesto proti Tol-mezzu in Gcmoni. Dočim stoje nemške in avstroognske čete generala pl. Belowa že pred Vidmom, je prišla tudi že višina Quar-tin severno od Kormina v naše roke. Dalje južno se ob morski obali naglo umika tretja italijanska armada. Avstr o ogrska skupina torpednih čolnov, ki obstreljuje sovražne baterije ob izlivu Soče, je dosegla popolen uspeh — baterije so umolknile. Uspeli je tim večjega pomena, ker se je operacija morala izvršiti v gosti megli.
Cadorna — odstopil?
Curi h, 29. oktobra. »Zuricher Mor-genzeitung« poroča, da italijanska vojna poročila ne podpisuje več Cadorna. Ta okoi-nost potrjuje od italijanske meje došla poročila, da je Cadorna odstopil. Italijanska meja je že od nedelje popolnem zaprta.
Italijansko časopisje o položaju.
Luzern, 29.-oktobra. Milanski »Se-colo« piše o vojnem položaju:	Napad	av-
stroogrskih in nemških divizij je od ure do ure hujši. Strašna sila naših nasprotnikov nas zdrobi. Jasno je, da ima ofenziva namen, zasesti sveta tla italijanske zemlje. Vsak odpor je nemogoč. Zbrati moramo vse moči, kajti sovražnik z demonsko silo napada naše pozicije. — Londonski dopisnik »Secola« poroča, da Italija vojne ne bo mogla nadaljevati, če prodre sovražnik še dalje v deželo. — Rimsko časopisje še skuša prikriti prebivalstvu resnost vojnega položaja ter pravi, da se italijanska armada le umika, da varuje svoje čete za pravi trenotek.
Treviso in Benetke v nevarnostni zoni.
Curi h, 29. oktobra. Italijansko vojno vodstvo je proglasilo vzhodni del gornje I-talije z ozemljem Treviso in Benetke za nevarnostno zono. Prvi begunci iz Furlanije so prispeli v četrtek in petek v Videm in Treviso. Begunci pripovedujejo, da so bile italijanske oblasti popolnoma presenečene.
Francoska pomoč Italiji.
Pariz, 29. oktobra. (Agence Havas.) Ministrski svet je pod predsedstvom Poin-careja imel sinoči sejo, v kateri se je razpravljalo o vojnem položaju in o sodelovanju zaveznikov na italijanski fronti.
Ostala bojišča.
Za p a dno bojišče: Berlin, 29. oktobra. (Kor. ur.) Ar m. sk. prestol. Ru-prehta Bavarskega: Megla je ovirala bojno delovanje v Flandriji, kljub temu je bil skoz ob Izeri ogenj živahen. Zlasti je narastel ponoči pri Dixmuiden. Sunki sovražnih oddelkov severno od mesta so se izjalovili. Med gozdom Houthoulster in Lyso je obsipaval sovražnik našo bojno zono z močnimi ognjenimi vali. Angleška iinfanterija je napadala severno od železnice Bossinghe-Sta-den. Naša obramba je zavrnila napadajoče. — Arni. sk. nemškega cesarjeviča: iOb Che-rnin des Dames so naskočile močne francoske sile po močni artiljerijski pripravi dvakrat pri Braye. Sovražnik se je moral u-makniti. Trnel je težke izgube in dobili smo ujetnike. Pri drugih armadah je le na nekaterih krajih živahnejše bojno delovanje. Od; 22. oktobra je izgubil nasprotnik 48 letal.
Na vzhodnem bojišču in v Albaniji je položaj neizpremenjen. — V bitoljslki kotlini, v loku Černe in od Vardarja do Dojranskega jezera se antiljerije živahno bojujejo.
Politični pregled«
= Iz gosposke zbornice. V soboto se je pričela v gosposki zbornici razprava o Proračunskem, provizoriju in je govoril ministrski predsednik Seidler »tudi o vojni in o vojnih ciljih. Izjavil je: V četrtem letu borbe, kakršne ne pozna svetovna zgodovina, je naš vojni položaj kar najboljši. Naši cilji Pa so ostali isti: obramba naše eksistence proti sovražnemu ogrožanju, zasiguranje nase svobode in samoodločbe, varovanje naše pravice na enakopravno udeležbo pri bodočem mirovnem tekmovanju narodov. Naši vojaški uspehi so nas upravičili, da kot prvj izrečeno besedo mir in izjavimo svojo pripravljenost za pogajanja. Mi smo pri tem vztrajali, pripravljeni smo se vsesti z nasprotnikom k zeleni mizi, ako je navdan istih intencij kakor mi, to se pravi, ako nam noče vsiliti enostranskih in nasilnih vojnih ciljev. Žal, da so oficijahti vojni cilji naših nasprotnikov v mnogem oziru temni in zmedeni, imajo tako nasilno tendenco in razglašajo jih tako izzivalno, da se ne moremo obraniti vtiska, da ne gre toliko za en ali drug pozitiven vojni cilj, temveč za to. da se postavijo zahteve, ki naj že naprej onemogočijo diskusijo o miru. Ako bi te tendence ostale, potem bi se morala naša načelna miroljubnost n apr ant njim uveljaviti v najodločnejšem vo-jevanju, ki bi nasprotnike prepričalo o absurdnosti njihovih nasilnih načrtov ter jim dokazalo, da moremo ako treba, mir tudi izsiliti. Prepričani smo, da se nam v neomajni skupnosti z našimi zavezniki, 'ta dokaz popolnoma posreči. V debati jc baron Gautsch zahteval, naj se država tudi notranje-poli-tično pomladi. — Baron Dumba je klical gosposko zbornico na boj proti Čehom, katerih aspiracije da niso v skladu z avstrijsko državno mislijo. — Knez Auersperg smatra, da grof Czernin preveč o miru govori. En-tentni očitki, da je naše ustavno življenje še jako srednjeveško, so smešni. Anglija ni bila nikdar zaščitnica demokracije. Ravno tako ne Wilson. Ali se bo Rusiji sedaj, ko je odpravila carizem, bolje godilo, je vprašanje. Kočevski knez izjavlja končno, da Slovanov nikakor ne ljubi. — Profesor Lammasch: Narodi pričakujejo za vse trpljenje vojnega časa nagrade. Ta nagrada mora biti svoboda individualnega razvaja vsakega naroda. Notranji mir se da doseči le tako, da noben narod ne skuša gospodovati nad drugim. Centralizem ne daje povsod državi sile. Boljša je zvezna država zadovoljnih narodnih držav.
= Krekov volilni okraj proti drju. Šušteršiču. Kamniški dekan je hotel izrabiti Krekovo smrt za politično zaupnico Krekovega volilnega okraja drju. Šušteršiču. Pridobil je nekaj županov, v katerih imenu je »Katoliško politično' društvo" naprosilo drja. Šušteršiča, naj prevzame zastopstvo interesov kamniškega okraja Temu političnemu nasilju se je uprla večina prebivalstva kamniškega okraja in sobotni »Slovenec" prinaša izjavo odbora »Kmetske zveze za kamniško dekanijo", ki zahteva, •naj odloči »Jugoslovanski klub", kdo naj odslej zastopa interese kamniškega volilnega o-kraja. Kmetska zveza je mnenja, da bi bila za to nasposobnejša. Krekov prijatelj dr. Lovro Pogačnik in kamniški rojak dr. Benkovič.
= Skupna ministrska konferenca je bila včeraj v Budimpešti. Na konferenci je bilo sklenjeno, da se podaljša nagodbeni provizorij za poldrugo leto. V Avstriji in na Ogrskem uv:dejo davek na sladkor in premog in še celo vrsto novih davkov. Sprejeti so bili predlogi vojnega ministra, da dobe častniki in podčastniki družinsko doklado. Pripravljajo tudi končno veljavno ureditev oficirskih gaž. Glede vprašanja prehrane je zahtevala avstrijska vlada od ogrskega kabineta prav mnogo, a zedinjenja se ni doseglo. Avstrijskim zahtevam so ugodili le glede masti, mesa in žive
živine. Avstrijska vlada pa želi tudi še velike množine moke.
= Dr. Mihaells pojde? Nemška poročila pravijo, da je nemški kancler dr. Michaelis podal demisijo. Zanesljiva še ta poročila niso, toda, če še kancier ni podal demisijo, so vem dar šteti njegovi dnevi. Kanclerjeva kriza je v odločilnem stadiju. Kot kandidata za kanclerjevo mesto imenujejo kneza Biilowa, ki mu pa nasprotuje vsa levica, ker je Bulow zanjo preveč energičen in samostojen človek. Biilow je razmeroma dober diplomat in bi z njim Nemčija zadobila precej drugačno smer. Imenujejo kot kandidata drja. Kiihlmanna; a ta se brani tega mesta in želi ostai i voditelj urada za zunanje stvari, Sedanji kancler je "bil izrečno orodje vojne stranke, kar je povedal sam že ob nastopu. V Nemčiji ne vprašujejo parlamentarnih strank ob imenovanju kanclerjevem, zato tudi ni nade, da bo naslednik sedanjega kanclerja bistveno drugačen nego so bili dosedanji kanclerji. Bistvena sprememba nastane šele takrat, ko se nemška vlada vsaj parlamentarizira — doslej ni dosegla Nemčija niti ta kosec demokratizacije.
=■= Za veliko in neodvisno Poljsko. Ruski minister za zunanje zadeve Tereščenko je imel cb stoletnici smrti poljskega pesnika Kosciuska pomemben govor. Med drugim je tudi dejal, da so se pridružile vse velesile en-tente izjavi provizorične ruske vlade od 30. marca t. 1., ki zahteva med drugimi mirovnimi pogoji tudi tega, da se ustvari velika, neodvisna in nerazdeljena Poljska.
== Švedski socialisti. Delavske organizacije v Stockholmu so odobrile vstop socialistov v vlado. Od nove vlade pričakujejo, da bo zasledovala nova vlada jasno in nepristransko politiko nevtralitete, da bo stremela po demokratični upravni reformi in da bo skušala odpraviti draginjo.
= Zaradi vohunstva je obsodilo nemško vojno sodišče v Koblencu holandsko učiteljico Marijo Diepenhorstovo na šest let ječe. Vohunila je za Francoze.
= Anglija odklanja sporazumen mir.
V mnogoštevilno obiskanem zborovanju v Sheffieldu je govoril pretečeno soboto general Smuts o političnem in vojnem položaju. Poudarjal je, da je razpoloženje angleškega naroda vse hvale vredno. Zmaga pa bi imela malo pomena, če bi zavladal po vojni razredni boj ali gospodarski kaos. Upam, je izjavil general
, da ne bomo sklenili miru prej, dokler ne bomo vedeli, da svet ni več ogrožen po militarizmu. Bil bi samoumor za zapadno civilizacijo, če bi se ta katastrofa kedaj povrnila. M i ne moremo sklepati miru, dokler nemška vojna karta ne bo strgan košček papirja. Naše geslo mora biti: Nič plena za roparja, nič miru, dokler Nemčija ni pripravljena, izprazniti vsa zasedena ozemlja! Drug pogoj za trajen mir je, da se morajo zavarovati pravice malih narodov. Mi neče-mo razbiti Nemčije in Avstrije, zahtevamo pa, da tamošnji mali narodi dobe avtonomijo, če že ne morejo postati samostojni. Sporazumen mir bi bil sedaj zelo nevaren. Jaz nimam dosti zaupanja do diplomatov. Narodi imajo pravico vedeti, kaj se zgodi, če njih državniki sedejo k zeleni mizi. Mi ne maramo tajne diplomacije. Dokler ne vem, kaj bo z nemško vojno karto, bom proti vsakemu sporazumnemu miru. Nemčija lahko od enten-te doseže mir, že jutri, če predloži poštene, resnične mirovne pogoje. Potem bo prišel tre-*Totek’.. ko se t)° moglo govoriti. o miru. Če Nemčija takih pogojev ne predloži, bomo vojno nadaljevali.
— Vojno stanje ftied Nemčijo in Brai zllijo. Predsednik brazilijske republike je iz-j^v‘'> da je Brazilija primorana stopiti nasproti Nemčiji v vojno stanje, ker so nemšk: podmorski čolni torpedirali neko brazilijsko ladjo.
V istem zmislu je sprejela braziljska zbornica resolucijo.
Dnevne beležke.
— Vsem vojakom, ki imajo vojno pošto, naznanjamo, da ne moremo poslaiti naročenih knjig po poštnem povzetju, ker pošta ne
sprejema takih pošiljate v. Vsak, kdor želi. knjige, mora znesek poslati naprej in dodati 25 vin. za poštnino. Naznanjamo še enkrat, da dajemo vojakom pri naročilih 30% popusta. Obenem naznanjamo, da so knjige: »Pod spovednim pečatom«, prvi del, »lz nižin življenja« in »Zakaj smo socialisti« vse prodane, in da teh naročil ne moremo izvršiti. —- Uprava.
— Nič premoga! Z magistrata nam poročajo: Premoga nima mestna občina nobenega več. Doslej običajna delitev vsako sredo torej odpade.
— Na tisoče italijanskih ujetnikov — tako nam poročajo z Vrhnike — je korakalo v soboto, nedeljo in ponedeljek skozi Vrhniko.
Razpoloženje
med moštvom je obupno. Vsak zatrjuje,'da ma vojne dovelj. Nasprotno so pa častniki polni samozavesti in pravijo, da nič ne stori, če zasedejo Avstrijci in Nemci vso gorirtjo Italijo. Spomladi, ko dobe francosko, angleško in amerikansko pomoč, se maščujejo. Ko smo jih izpraševali, kako je v Italiji s prehrano, so zatrjevali, da imajo vsega v izobilju, zlasti belega ikruha in riža. Silno nevoljni so bili, ko so dobili črn kruh in so ga zaničljivo premetavali semintje. Ujeti Italijani so pripovedovali, da so spravili Italijani že pred 14 dnevi vso artiljerijo z banjške planote in da je ostala na Banjšici le pehota, ki so jo presenetili Avstrijci na vse zgodaj zjutraj in ni prišlo do nobenih bojev. Med ujetniki in vrhniškim prebivalstvom se je razvila hitro prav živahna kupčija in skoz ob cesti, kje so korakali Italijani, so bile menjalnice za denar. Lira za krono — tako je šla kupčija. Vrhnika se je izpremenila čez noč v veliko ujetniško taborišče, povsod so gruče Italijanov, ki kljub vseh prestani h naporov niso izgubili svoje živahnosti.
— Profesor dr. Ilešič bo predaval na zagrebškem vseučilišču o slovenski književnosti.
— Poveljnik etapne postaje v Ljubljani
generalmajor Rleinschrodt sc je odpeljal v Gorico, kjer prevzame novo mesto.
— Umrl je 23. oktobra v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu sodrug Jožef M i-k u 1 u š iz Revme pri Gorici. Zapušča dva otroka, hčerko Angelo in sina Bruna, ki je v ruskem ujetništvu.
— Aprovizačne razmere v Primorju. Primorski poslanci dr. Laginja in Spinčič ter italijanski zastopniki Pitrtoni, Faidutti, dr. Bugatto in Ussai so v soboto konferirali z ministrskim predsednikom dr. pl. Seidler-jem glede aprovizačnih razmer v Primorju, ki so povsem nezadostne, vsled česar je treba primorsko prebivalstvo z živili od drugod preskrbeti. Poslanci so nadalje nagla-šali, da bo z ozirom na ugodno napredovanje vojaških operacij mogoče, da se evakuirano prebivalstvo čim prej vrne v domačo deželo. Poudarjali so tudi nujno potrebo, da se po sovražniku opustošena Goriška kakor hitro mogoče obnovi ter zgrade in popravijo porušena in poškodovana poslopja, ceste itd. Ministrski predsednik je obljubil, da bo vlada te povsem opravičene želje upoštevala in vse potrebno pravočasno ukrenila.
— Velika nesreča na glavnem kolodvoru v Gradcu. V nedeljo zvečer okolo pol desetih je zavozil osebni vlak, ki(prihaja iz Brucka, v četo Rusov, ki so šli po tiru v barake. Vzrok te grozne nezgode je v tem, da je kolodvor silno slabo razsvetljen in da je ravno takrat močno lilo. Strojevodja oseb-enga vlaka je dal pač signal, da se približuje vlak, a bilo je že prepozno. Rusi se nis,o mogli več umakniti in vlak je zavozil mednje. Trije Rusi so bili takoj mrtvi, enega I Rusa je vlekel vlak s seboj prav na kolo- 1 dvor; tudi ta ruski ujetnik je bil mrtev. Med
transportom v bolnišnico so umrli še trije, j ned temi dva vojaka stražnika. Nekaj težko poškodovanih žrtev te nesreče se bori še s Smrtjo, več je lahko ranjenih.
—■ Društva hišnih posestnikov slove v obče kot bratovščine najbolj zabitih in najbolj omejenih in zato tudi najbolj trmastih buržoajev. Ta splošna slava menda tudi ljubljanskemu društvu ni dala mimo spati, in zato se je moralo kar za po vrstjo s svojimi budalastimi ukrepi osmešiti pred vsako kulturno čutečo javm ostjo. Sedaj to famozno društvo zopet po »cajtemgah« javka in vzdihuje, da morajo hišni posestniki stanarine zvišati. Med drugim utemeljujejo gospodje svoj nameravani atentat tudi z vednimi in v sedanjem času silno dragimi popravljalnimi deli po hišah in stanovanjih. Sedaj pa naj poskusi stranka poslati k hišnemu gospodarju prosit, naj se ji -n. pr. popravi peč. Hišni paša se zadere brez odlašanja nanjo: »Po S toliko in toliko hišnega reda imajo stranke v sivo-jih stanovanjih za popravila skrbeti s a'm e«. Bolj uljudni paše pa se izgovarjajo: »Rad bi popravil, pa delavcev ni!« In konečno ne preostane stranki drugega, kot poseči v žep in za hišnega gospodarja popravljati hišo, pa bodi da se gre za peč, ali beljenje kuhinje, štedilnik, okna ali roloje — to je egalno. Sedaj pa prihaja ta gospoda in bi rada delala še profit z zvišanjem stanarine. Preskrbelo se b6, pa makari da smo v vojni, da se primerno ponče ta gospoda, da živimo v letu 1917!
Aprovizacija*
Špeh za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo Špeh v sredo, 31. t. m. in v petek, 2. novembra na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: V sredo popoldne od 12. do
1. št. 1 do 200, od 1. do 2. št. 201 do 400, od
2. do 3. št. 401 do 600, od ,3. do 4. št. 601 do 800, od 4. do 5. št. 801 do 1000. V petelk dopoldne od 8. do 9. št. 1001 do 1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1400, od 10. do 11. št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi četnt kg, kilogram stane 8 K 80 vin. Prinesite s seboj poleg nakazil za mast tudi mesečne maščobne izkaznice.
Meso na rumene B izkaznice. Mestna aprovizacija bo oddajala v sredo, 31. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa meso na rumene izkaznice B. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od
3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400, od 5. do pol 6. šit. 1401 do konca. 1 oseba dobi četrt kg,
2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram sitane 2 kroni.
Oddaja cenejšega mesa v Mostah bo v sredo, 31. t. m. popoldne v mesnici gospoda Karla Štruklja, na Zaloški cesti št. 14 na rumene izkaznice B in C. Od 2. do pol 3. pridejo na vrsto stranke t rumenimi izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 100 do 200, Od 3. do pol 4. št. 201 do konaa, od pol
4. do 4. dobe meso stranke z rumenimi izkaznicami s črko C št. 1 do 100, od 4. do pol
5. šit. 101 do 200, od pol 5. do 5. št.' 201 do 300, od 5. do pol 6. št. 301 d'o 400, od pol 6. do 6. št. 401 do konca. Kilogram stane 2 kroni. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg,
3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg.
Oddaja cenejšega mesa na Viču. Občani Viča, ki imajo rumene izkaznice zaznamovane s črko B in C, dobe meso v sredo, dne 31. t. m. popoldne v mesnici gospoda Škrlja na Viču, onstran železniškega tira. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. str arnike z izkaznicami B št. 1 do 100, od pol 3. do 3. št. 101 do 200, od 3. do pol 4. št. 201 do konca. Stranke z izkaznicami C prejmejo meso od pol 4. do 4. št. 1 do 100, od 4. do pol 5. št. 101 do 200, od pol 5. do 5. št. 201 do 300, od 5. do pol 6. št. 301 do 400, od pol 6. do 6. šit. 401 do konca, ji oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4
osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 in četrtkg, več oseb 1 in pol kg. Kilogram stane 2 kroni. Pripravite drobiž.
Zadnje vesti.
Nemško poročilo z italijanske fronte.
B e r 1 i n, 29. oktobra. Wolffov urad poroča: Silni napad nemških in avstroogr-skih čet pod vodstvom generala pl. Belowa je zrušil celo italijansko soško fronto. Razbita 2. italijanska armada se naglo umika proti Tagliamentu: 3. italijanska armada se je malo časa ustavljala napadu na njene pozicije med Vipavo in morjem; se^aj se tudi ta armada umika ob morski obali. Tudi ob koroški me/ji je italijanska fronta omajana. Nemške in avstrijske čete stoje pred Vidmom, kjer je bil doslej italijanski glavni stan. Avsitroogrske divizije so vzele Kormin ter se bližajo ob obali državni meji. Vse ceste so zabasane z italijanskim trenom in z bežečim prebivalstvom. Vreme je skrajno neugodno.
Cesar Karl v Gorici.
Gorica, 29. oktobra. Cesar Karl je prispel danes v zopet osvobojeno Gorico. Sovražnik je pred svojim odhodom mesto večji del razrušil in oplenil ter odvedel prebivalstvo s seboj.
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj, 29. oktobra. Italijansko vojno poročilo z dne 28. oktobra: Vsled srditosti napada in vsled nezadostnega odpora nekaterih oddelkov naše 2. armade se je avstro-ogrskim in nemškim četam posrečilo, da so naše levo krilo ob julijskih alpah prebili. Hrabrost ostalih čet ni mogla ustaviti sovražnega prodiranja na' sveta italijanska tla. Skladišča in zaloge v izpraznjenih krajih smo uničili. Armada, ki je doslej v mnogoštevilnih bojih dokazala svojo hrabrost, bo tudi sedaj izpolnila svojo dolžnost napram domovini. — Italijansko vojno poročilo z dne 29. oktobra: Od vrhovnega poveljstva ukazano premikanje čet se normalno nadaljuje. Čete, ki so dobile ukaz, postaviti se proti sovražniku, so svojo dolžnost izpolnile.
Francoska meja zaprta.
B e r n, 29. oktobra. Francosko-švicar-ska meja je od danes opoldne zaprta.
Brazilija in Nemčija.
Rio de laneiro-29. oktobra. Vlada je izdala odredbe proti nemški špionaži. Časopisi,
izhajajoči v nemškem jeziku, so ustavljenL Posadke nemških ladij so internirane.
Kriza v Nemčiji.
B e r 1 i n 29. oktobra. Cesar Viljem je spre--jel včeraj popoldne bavarskega ministrskega predsednika grofa Hertlinga ter ga pozval, naj prevzame mesto državnega kanclerja. P edno se odloči, bo Hertling konferiral z raznimi voditelji strank. Cesar je demisijo kanclerja dr. Michaelisa že odobril.
■■BBSBiHBHBBB*
JJiiii tiijh
LjubljanaFrančiškanska ul.6,
reg5s!rowana zadruga z omejeno zavezo.
Tiskovin® za šoile, župan« stva in urade. Najmoder-rsejjže plakat® lat vabila za shode in veseli«©.
Letne zaključke
rsajuraodernejša uredba za
Sšskanjje listov, knjig, bm»
šm?, rasiazskaBljl IM.
Stereoftipija. Litografija. HMBBnHHHKSfiBfflH'.
F. BATJEL
  Prej v Gorici, nn—■■■—
Liuh&iaiia, Stari trg 28
Moška in ženska dvokolesa
Se s staro pnevmatiko
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne * žepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica
na Starem trgu St. 11.
St. 15.072.
Razgias.
V zmislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 10. oktobra 1917,, št. 30.103. se bo dne 31. oktobra in 1. novembra 1917 popisovala v Ljubljani goveja živina, konji, prašiči, koze in ovce, in sicer oba dneva od 8. do 12. dopoldne.
Komisija za pravo mesto bo poslovala v mestnem popisovalnem uradu, na Barju in v Spodnji Šiški pa se bo popisovalo od hiše do hiše. •
Lastniki zgoraj omenjene živine se torej poživljajo, da jo pridejo navedena dneva popisat na označeno mesto.
Kdor bi napačne podatke navedel ali pa kaj zamolčal, oziroma prepozno živino popisal, bo v zmislu obstoječih predpisov kaznovan*
i
Mestni magistrat IlubUanski,
dne 28. oktobra 1917.
Izdajatelj: Viktor Zor6. — Za uredništvo odgovorna: Stebi Alojsija, — Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.