Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na doin pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo. Vrcdnlštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob "a6. uri popoludne.
Štev. ^14.
V Ljubljani, v sredo 21. septembra 1887.
Letnilv ^LTV
(Vlii in \emci.
(Dalje.)
Liberalnih Nemcev je stara navada, da zavračajo vse opravičene zahteve nenemških narodov. če nimajo v rokah državnega krmila ali večine v deželnih zborih, kriče in pišo o zatiranji svoje narodnosti, o krivicah, koje morajo prenašati „ustanov-niki habsburške države". To je stari napev pesmi, ktere besede se ne strinjajo z določbami avstrijskega državnega prava.
Naravno je in umevno, da so mnogi nemški listi s svojega pristranskega stališča tolmačili dr. Riegra objavo v „Politiki". Glavno glasilo propale ustavoverne stranke, sedanjih nemških Avstrijcev, „N. Fr. Pr.", piše:
„Željo sprave, ktero je g. Rieger o Binkoštih dejal pod ključ, je češki voditelj zopet spravil na dan. Ne vemo, ali so omehčali g. Riegra Mlado-čehi ali ,Gaučijade'; dovolj, .ljubljenec naroda' je v .Politiki' srčno vzdihnil, naj iščete obe narodnosti na Češkem pravo obliko varstva proti večini. Dr. Rieger je tudi sedaj govoril navadne fraze. Že davno so Nemci predložili Cehom svoje predloge kot varstvo proti zatiranju narodnosti. Ti so: Sodniški in upravni okraji naj se ločijo po narodnostih, pri Praškem nadsodišči naj se ustanovi nemšk senat, deželni šolski in kulturni svet naj se razdelita v nemški in češki, konečno naj se v deželnem zboru glasuje po narodnostnih kurijah. Večino teh zahtev so Cehi pod Riegrovim vodstvom brezozirno zavrgli, proti drugim so češki časniki izrekli se glasno: ne! Je li čudno, da celo drugi Slovani očitajo g. Riegru, da on in njegovi tovariši ne žele resne sprave? To veljii tudi o najuovejši objavi češkega voditelja, ktero je napisal vsled neprijetnega položaja Staro-čehov. Ta objava ne more pregovoriti nemških poslancev, da pridejo v deželni zbor, ker tako so sklenili sami, tako žele njihovi volilci."
Pomenljive so te besede glavnega nemškega glasila. Možje, ki so dolgo vrsto let gospodarili v Avstriji, spoznali so, da je nemška hegemonija
protinaravna in protipostavna. „N. Fr. Pr." več ne ugovarja enakopravnosti obeh narodov ua češkem. Toda čudne pojme ima o narodni enakopravnosti. Piše namreč: „Nemci na češkem no zahtevajo druzih pravic, kakor jih imajo Nemci v vsi Avstriji, to je: enakopravnost. Več ne tirjajo, iu to je najmanj, kar morejo zahtevati. Dva milijona Nemcev na češkem morajo imeti iste pravice, isto stališče, kakor Nemci na Nižje-, Goreuje-Avstrijskem ali na Solnograškem." Tii je pač pisec pozabil, da na češkem, v eni in isti domovini, poleg dveh milijonov Nemcev prebiva že stoletja nad tri milijone čehov. On ne pozmi zgodovinskega razvoja v državnem življenji, niti dejanjskih razmer. Toraj Nemec naj ima po vsi širni Avstriji iste pravice, kakor na Solnograškem! V Tridentu, Kotoru, Lvovu morali bi uradniki sprejemati in reševati nemške vloge edino le v nemščini, dočim mora bore Slovan celo doma prosjačiti za svoje pravice v uradu in drugod! Tako si pač tolmačijo enakopravnost ljudje, ki se spominjajo egiptovskih loncev, ko so imeli v rokah vso oblast ter tlačili in zatirali nenemške narode.
„N. Fr. Pr." piše dalje: „Ako sploh moremo misliti na spravo, morajo se čehi s časoma privaditi misli, da Nemci nimajo od njih ničesa tirjati." Smešne so v resnici te besede. Ako nimajo od čehov absolutno ničesa tirjati, čemu stavijo svoje predloge in zakaj tožijo, da so „čehi pod Rieger-jevim vodstvom zavrgli njihove zahteve?"
Dolgo časa so Nemci imeli večino v češkem deželnem zboru, ob enem je njihova stranka gospodovala na Dunaji; priložnost so imeli • staviti svoje predloge. Te bi bili tudi lahko izvršili, češka stranka bi jih ne mogla ovirati. A tega niso storili, ker niso hoteli in tudi ne priznali potrebe narodne sprave.
Mnogo let se čehi in drugi Slovani vstrajno in neumorno bojujejo za svoje pravo. Nemcem ponujajo v spravo roke, a brez vspeha. V kri iu kost je prešla Nemcem stara misel, da so edini gospodarji v Avstriji, vsi drugi narodi zasramovani heloti. Izmislili so si teorijo o kladivu in nakovalu. Nemec naj bi z železno pestjo udrihal po drugih sodržav-
ljanih. To je načelo, ki se je preživelo in povsem nasprotuje enakopravnosti, ktero mi zahtevamo.
(Dalje prih.)
Zdravstveni kongres lia Ihinaji
od 25. septembra do 2. oktobra.
Pred nami leži program šestega mednarodnega kongresa za higijeno in demografijo, oziroma Statistiko avstrijskih dežela. Prezanimiv in prevažen se nam zdi. Zanimiv bode radi tega, ker bodo vde-leženci izvau shodovih sej imeli prelepo priliko ogledati si znamenitosti Dunajskega mesta in okolice in se zabavati pri raznih veselicah, ki jih odbor v to svrho preskrbi. Važen pa bode radi tega, ker se bodo pri raznih dolgotrajnih sejah obravnavali razni, za današnji čas res prav važni predmeti. Radi velikega števila obravnav, ki so jih učenjaki prve vrste obljubili, razdelil je odbor vse predmete v tri oddelke (sekcije).
V	I. oddelku pride na vrsto: Obravnava o raznih sistemih kanalizacije; o pitni vodi iu vodi za vsakdanjo rabo; kako bi se preskrbela poslopja s solnčno svetlobo in solnčno gorkoto; o napredku električne in plinove razsvetljave; o praksi razkuževanja; o potrebi osamljenih boluišnic.
V	II. oddelku se bode obravnavalo: Kako naj se zdravniško pazi na šolo; pouk o higijeni; postava za varstvo delavcev in zdravstvene razmere po tovarnah; ponarejanje jedil; kako delovati zoper vpijanljive pijače; sleparstvo s tajnimi sredstvi.
V	III. oddelku so predmeti: V kaki zvezi je voda z nalezljivimi boleznimi; kolera zadnje 3 do 4 leta v Evropi; varstvo zoper škodljivi vpliv okuženih cunj; zdravstvene razmere na ladijah; mednarodni regulativ pri kužnih boleznih; cepljeuje (koz itd.); nagnjenost raznih človeških plemen do okuženih stvari.
Res mnogovrstne in važne obravnave. Ker se je pa še potem, ko je bil že prvi program izdan, mnogo učenjakov oglasilo, da žele tudi predavati na
LISTEK.
Nekoliko misli z Lurdskega potovanja.
(Dalje.)
Predragi, premih prijatelj!
Tako je prišla jednajsta ura. Hišni zvončki, ki so se iz raznih gostiln oglašali, opomnili so me, da zdaj je ura, ko se po francoski šegi „dejeuuira" ali po domače obeduje. Pri obedu mi je Bog naklonil srečo, da sem se seznanil z nekim bivšim častnikom, ki je italijanski izvrstno govoril. Ta je bil eden tako zvanih hospitalitov. To je namreč društvo, kteremu namen in naloga je, bolnikom, ki se v Lurd pripeljejo, streči, jih v kopel in nazaj v mesto prenašati, jih slačiti in oblačiti pri kopanji itd. V to društvo vpisani so večinoma le gospodje in gospe iz viših stanov. Poleti, posebno pa za časa velikega nacijonaluega romanja, pridejo ua več dui v Lurd, in tii z vso ljubeznijo in potrpežljivostjo izvršujejo svoj blagi posel. Naravno, da se mi je vsled vsega, kar sem zvedel od omenjenega častnika, le še bolj vnela želja vrniti se k jami. S tem, kar sem videl,
nisem bil še nikako zadovoljen. Hotel sem z lastnimi očmi bolnika videti pred ozdravljenjem, kako je v kopel nesen iu potem resnično ozdravljen. Vsaj en tak slučaj moram danes doživeti, pred ne grem iz Lurda. Zatorej se kmalu po obedu zopet pred jamo odpravim.
Da bi mi bil vsak dvom o kaki mogoči slepariji temeljito odstranjeu, poprosil sem čuvaja kopeli, da mi je dovolil vstopiti iu se kopati. Vse sem si tu noter natanko ogledal; našel nisem nobenih co-peruij, ne magnetizma, ue druzih kakoršnih koli aparatov, ampak samo čisto vodo, ki jo napeljana v vodnjake, izsekane iz živega kamna.
Bilo je ob 1. uri popoludne. Izbral sem si pred kopeljo nekoliko vzvišeno mesto, s kterega mi je bilo mogoče vse pregledati. Brezštevilna množica je tukaj molila in prepevala. To pobožnost vodil je duhoven; vrstile so se litauije, za njimi razne molitve, potem kaka pesem, pa zopet rožni venec; od časa do časa govoril je nekaj budilnih besed, ki so poslušalce kar vžigale; vmes so se ponavljalo razne invokacije, posebno: „Marija, zdravje bolnikov, naša Gospa Lurdska, prosi za nas!" Od časa do časa se je vsa množica ua obraz vrgla ter v spokornem duhu tla
poljubovala. Ginljivo je bilo videti, kako Kristusov duh, duh vere, vse ljudi brez razločka pobrati in zedini; tu so vsi bratje, ker vsi so dolžniki prod Bogom, ki je sam Gospod.
Zopet se prične prevažanje bolnikov. To delo so opravljali, kakor sem že zgoraj omenil, hospita-listi, skoro brez izjeme elegantni, žlahtni gospodje in gospe. Pač občudoval sem olikanost in gibčnost, lastno le Francozom, pa tudi ono veselo požrtvovalnost, ktera more izvirati le iz žive vere in ljubezni. Bolniki se iz mesta najpred neso pred jamo, kjer Marijo prosijo za milost ozdravljenja; večkrat se tudi zgodi, da se bolniki, posebno pri hujših boleznih, priueso v baziliko pred veliki altar, kjer so med mašo obhajani. Tudi sem videl, da je eden ali drugi hospitalitov sam prejel sv. zakramente ter to pobožnost daroval v prid svojemu varovancu.
Ves prostor pred kopeljo je bil že založen z vozički, nosilnicami in posteljami, na kterih so bolniki sedeli ali ležali, kakor jim je bolezen dopuščala. Eden je bil kruljav, drug vodeničen, tretji škrofu-lozen, sušičen, slep itd. Bili so pa nekteri bolniki tako izpiti in bledi, da so bili bolj podobni mrtvim, kakor živim, iu jim ni druzega manjkalo, kakor dušo
. <■ -jt
shodu, je slavni odbor napravil še 4. oddelek, v kterem se bodo razni predmeti obravnavali najbolj po času, kakor so jih oglasili, nekoliko tudi po podrobnosti, da se doseže večja enojnost.
Tudi predmeti v oddelku za demografijo niso nič manj zanimivi. Tu se bode obravnavalo: Kako bi so bolje gojila občna Statistika na Avstrijskem; napako novakov (rekrutov) pri novačenji; vzroki umrljivosti; ljudsko gibanje; umrljivost otrok; nezakonski otroci; temelj Statistike za delavce; poročila o stanji demografskega dela in o demografskih razmerah v posameznih državah in mestih.
Da so pa te provažue obravnavo ne poizgube, in da ne bodo imeli le udje od njih duševnega vžitka in tudi gmotne koristi, preskrbel je slavni odbor, da bode moral vsak poročevalec koncem seje, v kteri je govoril, svoj govor ali vsaj bistveni obseg govora pismeno izročiti sekcijski pisarni. Slednjič uaj še omenim, da bode imel poročevalec 15 minut časa, da še enkrat zbere svojo misli pred govorom, drugi govorniki pa le po 10 minut.
Ta oddelek bodo bolj za strokovnjake in ljudi, ki so resno pečajo z vsakdanjimi vprašanji današnjega časa, ali jih vsaj pazno zasledujejo. Drugi del mednarodnega shoda za higijeuo iu dernograiijo pa bi utegnil bolj zanimati labkoživce. Tudi te vrste vdeležeuce je hotel slavni odbor zadovoljiti, kajti tretji dan shoda, t. j. v torek 27. t. m., bode radi kongresnih udov v dvornem opernem gledališči slavnostna predstava; v sredo jih sprejme sam cesarski dvor v svoje prostore; v četrtek je napovedan velik izlet k Franc-Josipovemu vodovodu („Hochquellen -Wasserleitung") na Eosenhilgel, udje pa, ki bi so no hotli vdeležiti izleta, bodo ogledovali na Dunaji razue znamenitosti: nova poslopja, gledališča, razne zavode, javne palače, muzeje itd. V petek jih hoče prostovoljno rešilno društvo zabavati; v soboto izlet na „Kahlenberg" itd. Med tednom pa se bodo vršili razni banketi, kterih posebno sijajen bode zadnji v nedeljo, 2. oktobra.
Prvi dan, t. j. v nedeljo, 25. septembra, se bodo gosti le bolj oglaševali. V ponedeljek, 20. sept., ob 11. uri dopoludne pa ga otvori sam društveni protektor, prestolonaslednik nadvojvoda Rudolf. Potem se vrste vse dni do nedelje, 2. oktobra, dolgotrajne seje, dopoludne navadno od 0.—12., popoludne pa od 2.—4. ali tudi 5. ure. Za takim mučnim in dolgotrajnim delom pa pride zabava, kar gotovo nikdo ne bo zameril vdeležencem.
Kakor čitatelj sprevidi, bode mednarodni shod za higijeuo in demografijo res zanimiv in tudi važen v vsakem oziru, zato mu je želeti obilo vdeležbe in tudi bogatega sadu.
Koncem se bo jeden oddelek sodeležnikov tega kongresa odpeljal v Opatijo, drugi oddelek pa v Budimpešto.
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n i, 21. septembra. NotranJe deželi«.
Kolikor bolj se bliža državni zbor, tem bolj je
menda tesno nalivnemu ministru pri srci. To
m ---------------------- ---- — __
izdihniti. Nehote mi jo v spomin prišlo, kar beremo v petem poglavji sv. Janeza o ovčji kopeli v Jeruzalemu, ki so je imenovala Betzajda, in je imela pet lop; v teh je ležala velika množica bolnih, slepih itd., ki so čakali pljivkanja vode. In pri tem seveda sem se ob enem tudi spomnil, koliko si naši racijo-nalisti prizadevajo omenjeno zgodovino sv. Janeza tako zvijati, da bi si jo naravno razlagali in čudež ovrgli. No, racijonalisti, semkaj pristopite, tii imate novo Betzajdo; poskusite, ako so vam posreči, čudež od tod pregnati, sprejel bom potem tudi vašo razlago sv. Janeza!	(Konoo prih.)
Odlični Kranjci.
(Daljo.)
Laurič Janez Ignacij, doktor sv. pisma, roj. v Ljubljani 1639, posvečen 1603. Vizitaeijski zapisnik od I. 1669. ima o njem: „Labaconsis, aetatis annorum 30, sacerdos annis 0, servivit primum apud d. praopositum a Stromberg (v Novemmestu) annis 2, dein apud episcopum Tergustinum 1'/, an, in
si tolmačimo lahko nekako iz njegovega uadzoroval-nega potovanja po Galiciji, ker brž ko ne hoče si pridobiti prijateljstvo Poljakov, prijateljstvo Slovanov, kterim je toliko škodoval s svojo naredbo. Pl. Gantsch čuti, da bodo Čehi in Slovenci odločno postopali proti njemu, zato pa si hoče pridobiti zaščitnikov v Poljacih.
Finančni minister odredil je novo instruk-eijo za škontrovanje deželnih glavnih blagajuic, deželnih finančnih blagajuic iu deželnih plačilnih uradov. Od sedaj naprej vršiti so bode moralo škontrovanje vsaj dvakrat ua leto, in to nepričakovano brez naznanila.
V Krakovo prišel je dne 19. t. m. finančni minister dr. vit. Dunajevvski. To njegovo potovanje je neki v zvezi med drugim tudi z davkom na špirit.
¥ marajo države.
Dne 14. t. m. izšla je v Rimu brošura: „0 rimskem vprašanjiRazdeljeno jo gradivo v deset poglavij, kojih drugo so glasi: „Prostost sv. stola in edinost Italije". Obseg toga poglavja je v kratkem sledeč: Da more papež vladati cerkev, ki mora svoje koristi varovati v vseh katoliških iu nekatoliških deželah, da more svoje dolžnosti spol-uovati brez zaprek, treba je prod vsem, da je papež prost dejanjsko in videzno. Papeževa prostost je na videz ugonobljena, pa tudi v dejanjskem oziru proti jej največja novaruost, kajti stranka, ki je daues ua krmilu italijansko vlade, izjavila se je večkrat, da smejo italijanski policijski agentje prodirati tudi v notranje papeževo stanovanje, ako se gre za koristi javno varnosti. Pred kratkim pisalo je Crispijevo glasilo, da jo postal Leou XIII. kaznjiv vsled pisma, ktero je poslal kardinalu Rampolli: papeževa osoba jo sicer nedotakljiva po garancijski postavi, list njegov pa, ki je objavil pismo, pripal je tiskovni postavi. Vprašanje ja: Kaj bi bilo s papežem in pape-štvom, ako so zamota Italija v evropsko vojsko? Koliko prostosti bi imel še papež v svojih odnošajih do katoliškega sveta? Vsako določbo za tak slučaj zavrgli so v garancijski postavi, ker so rekli: Ako nastane vojska, zastopali bomo edino le koristi države, vse drugo uas ne briga. Moralne prostosti ne morejo vzeti papežu. Kristus bil jo prost, ko je stal pred Pilatom, Pij VIL bil je prost, ko je bil v Sa-vonski ječi. Prostost njegova potrebuje materijalnih garancij. Te garancije, ki se spreminjajo s časom, kakor vse politične prikazni, imajo skupno ime: Posvetna oblast papeževa. Oblika, v kteri je trajala ta posvetna oblast zadnja tri stoletja, postala je nemogoča. Edinost Italije postala jo pogoj notranjega miru, njeno nezavisnosti iu narodnega napredka. S tem pa, da je Italija dobila edinost, ni mogla za-treti postav, ki jih jej veleva previdnost, ni mogla ugonobiti zahtev krščanske civilizacije. Italija je in ostane kot sedež papežev pred svetom odgovorna. Ako veljii Italija kaj pred svetom, zahvaljevati se mora za to le vzvišenemu prebivalcu v Vatikanu: brez papeža zgubi Italija svojo največjo slavo, ako je proti papežu, izpostavljena je največjim nevarnostim. Italija sama pa ne more dati papežu posvetno oblasti, treba je treh faktorjev: Italije, ki predlaga garancijo, — papeža, ki jo sprejme. — in krščanskega ter političnega sveta, ki naj je priča dognanemu sporazumljenju med Italijo iu papežem, ki naj diplomatičnim potom to sporazumijenje potrdi. Enostransko in proticerkvene garancije ue morejo sprejeti niti papež sam, niti narodi celega sveta.
Baski car ostal bo do srede oktobra na Danskem. — „Mosk. Vjed." pišejo o razmerah med Rusijo iu Nemčijo: Ako trdijo uradni in poluradui listi, da si morete obe državi glede Bolgarije v roko seči, iu ako pravi pri tej priliki „Journal de St. Petersbonrg", da mora v tem oziru zasledovati nemška politika ono pot, ktero je nastopila 1. 1878., liti moremo druzega storiti, ko vzdihniti: Da, leta 18781 Ali vedo lahkoverni politiki tega lista,
Peilenstein 2 annis, hic in Franz anno 1." Na Vranskem je bil vikarij 1069—1677, v Ljučah 1690.1) Le bo n Karol, Ljubljančan, rojen 5. novembra 1823, umrl kot župnik v Smartnem pri Kranji 17. aprila 1863.2)
Len ar ti č Lukož, Ljubljančan, rojen 1744, jo od 1777 bil spovednik redovnic sv. Klare v Ljubljani, 1780—1784 župnik na Rečici, potem pa do 1796 župnik in dekan v Pilštanji. Z dvornim dekretom od 4. decembra 1795 je bil imenovan žup-nikom na Vranskem, a na preseljevanji tje je umrl v Celji 21. aprila 1796.8)
Matija, sin Baltažarja, „do Laybaeo" v mašnika posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta na veliko soboto 1512.')
M i koli č Franc, roj. v Rožnih ulicah v Ljubljani dno 4. jan. 1761, umrl kot župnik Nakelski na večer 30. okt. 1793. Njegov brat Jožef jo bil namestili škof Brigidov.6)
') J. Orožen, II., 1)„ 147 in VI., 8(1. ,J) A. Koblar, I.. 85. ") J. Orožen, IV., b., U4 in VI., 88. *) Zapisnik ordinacij Lavant, škofijo. ") A. Koblar, II., 7!).
zakaj je leto 1S78. zanimivo? V tem letu bil je Berolinski kongres, ki jo razžaljenje Rusije, fiazžalil nas ni sovražnik, marveč „zanesljivi" Berolinski prijatelj. Ni ga Rusa, ki bi se no spominjal krvavečim srcem tega dogodka. Iu v resnici zasleduje danes Nemčija isto politiko, kakor takrat, politiko, ki peri edino na to, da škoduje Rusiji, kjerkoli more. Takrat imeli smo zavest, da smo rešili balkanske Slovane, danes pa bi nam ue preostajalo druzega, ko britka skušnja brez tolažbe, ako bi se po želji „Journ. d. St. Pet." vdali „odkritosrčnemu" kancelarju.
Francoski ministerski predsednik Rouvier odgovoril bo na manifest grofa Pariškega, kakor hitro bo otvorjen državni zbor. Sploh je ta manifest velike važnosti, kajti provzro&il je v Franciji razburjenost, ki bo morda sedanje ministerstvo podkopala. Radikalci obsojajo in dolžč vlado, da s svojim spravljivim postopanjem podpira monarhističuo agitacijo. Ako se vse republikanske stranke ne združijo, izpolnile se bodo morda vroče želje Orleansa prej, kakor se misli. Vsi Boulangerji niso mogli spraviti evropskega miru v toliko nevarnost, kakor napomi-nani manifest. Zmerni listi svarijo vlado, naj se no da premotiti od radikalcev, ki jo silijo v bojuo politiko. Manifest računa na izgreda in nasilstva vlade — treba se je tedaj teh varovati. — Iutrau-sigentje predlagali bodo, da se popolnoma izvrši postava o utiranji princev in konfiskaciji njihovega premoženja. — „Nat. Ztg." poroča iz Pariza, da bo izdal predsednik dekret, s kterim so bodo pregnali iz Francije vsi člani orleansko družine.
V Belgiji delajo se priprave za parlamentarno zasedanje. Veliko so govori, da bo liberalen poslanec z nova sprožil vprašanje o osebni službeni dolžnosti. — Lansko leto molčali so še liberalni listi o prvem shodu katoliških socijalnih politikov, letos pa že udrihajo po shodu v Lilttjchu na vse mogoče načine. Laž na laž, obrekovanje na obrekovanje! Pisatelji člankov merajo imeti v resnici veliko fantazijo, morajo biti mojstri v zasmehovanji in zabavljanji. A vse to pa le dokazuje, da je bil shod plodovit v socijalnem in gospodarskem oziru. Ako se uresničijo vso navdušene in premišljene besede, ktere so govorili katoliški zborovalci, potem je prišla boljša doba delavcu. Katoliški Belgijci so dolgo čakali, predijo so se začeli potezati za delavski stan, liberalci pa še prsta niso premaknili zanj. Katoličanom gre čast. da bodo rešili državno ladijo iz nevarnosti revolucionarnega socijalizma in neplodnega liberalizma; kedaj, to je vprašanje časa, a začetek je storjen.
Turčija se boji, da jej preti nevarnost od Rusije. Turška počasua politika glede Bolgarije pro-vzročila je v Petrogradu neko razburjenost proti sultanu, i u v resnici obračajo se preteu ja Rusije bolj proti Carjemgradu, kakor proti Soliji. Sultan bi bil v grozni zadregi, ko bi začela tirjati Rusija voj-skiuo odškodnino. Ta bojazen pa je tembolj opravičena, ker se vrše utrjevanja v Kavkazu, ktera sedaj nadzoruje veliki knez Mihalj Nikolajevih.
Reuterjevo izvestje poroča iz Carigrada, da je naznanil nemški pooblaščenec Turčiji: Nemčija je popolnoma zadoščena za razžaljenje svojega Rušču-škega vicekonzula s tem, kar je storila Bolgarija. O tem dogodku v Ruščuku poroča fraucosk dopisnik. Hazžaljivi članek lista „Le Bulgare" glasil se je tako-le: „Nemški vicekonzul postopal je zelo ošabno in predrzno z bolgarskimi oblastnijami. Z izgovorom, da zastopa rusko koristi, hotel je našim uradnikom zapovedovati, naj se ravnajo po njegovi volji. Naš izvrstni prefekt pa ga je poučil, da v Bolgariji ne poznamo druzih koristi, ko bolgarske, ter naj grejo Nemci in Rusi drugam, ako hočejo narekovati postave. Nemški konzul odšel je iz našega mesta, kajti vlada njegova ga je odpoklieala najbrže zaradi tega, ker ni odobravala njegovega postopanja; s tem pa nam je prihranil trud, da bi mu bili sami pokazali, kje peljti pot odtod." — Nemški listi se še vedno pečajo s sestankom ruskega in nemškega vladarja.
Mulloi Matija, Ljubljančan, 1738—1743 prokurator pri sv. Ksaverji na Stražah.0)
N o w p e r g c r J u r i j „ de 1 jabaco" posvečen od Lavantinskega škofa Lenarta v soboto: ..Sicientos" 1. 1521. v dijakona, na veliko soboto i. I. pa v mašnika.7)
Okoren Franc, rojen v Ljubljani 27. sept. 1770, posvečen 28. avgusta 1790, je župnikoval 1824—1833 na Sori, potem pa jo živel v pokoji v Kadomljah, kjer je umrl prvo adventno nedeljo 1. 1833, zadet od mrtvuda v cerkvi ravno med daritvijo sv. mašo.8)
Poharoc Vencelj, roj. v Ljubljani 7. sept. 1828, posvečen 28. decembra 1851, je župnikoval 1867—1881 na Sori, poprej pa od 1863 na Fužinah. Umrl je za mrtvudom v Ljubljanski bolnici 9. janu-varija 1881.»)
Poreč Jakob, od 1658 vikarij pri sv. Pavlu v Savinjski dolini. O priliki vizitacijo dno 25. sept.
') .1. Orožen, 11., b., 100.
") Zapisnik ordinacij Lavant. škofijo.
A. Koblar, I., 84.
4) A. Koblar. I , 85.
*) .1. Orožen. IV., a., 107 in 108.
Reči moramo, da si znajo izvrstno pomagati iz vsako zadrege. Ako so prej dokazovali, da je sestanek nujna potreba ruskemu carju, imajo sedaj polno vzrokov, da Aleksander III. niti ni smel in mogel obiskati nemškega vladarja. (Jar ni mogel stopiti na nemška tla, piše „Nat, Ztg.", ker bi bil zgubil s tem vso popularnost in ker se boji pristašev Kat-kovih. Da car ni strahopetnež v tem oziru, dokazuje najbolj povodom smrti Katkove brzojavka vdovi, v kteri je trdil, da je bil Katkov najboljši Rus.
Nizozemski kamori otvoril je kralj dne 19. t. m. osebno. V prestolnem nagovoru zahvalil se je kralj narodu za izjave udauosti povodom njegovega jubileja. Razmere do drugih držav so zelo povoljne. Revizija ustave predložila se bode v drugem čitanji, in kamori obravnavali bote o mnogih predlogih, da so zboljša pouk, gospodarstvo in mornar-stvo. Slednjič izrazil je kralj svojo popolno zado-voljnost vojni iu mornarici tako doma, kakor po naselbinah.
Jiumunska vlada ukazala jo znanemu bolgarskemu izseljencu Vulku Nejčovu, da mora takoj ostaviti deželo.
V Egiptu je vedno večja nevarnost vsled povodnji. Nil je razdejal posebno v srednjem in zgornjem Egiptu mnogo vasi. Ljudje bežali so v puščavo, tam pa jih muči druga nadloga — lakota. Kedive izdal je ukaz, da mora vsakdo, kogar pozove oblastni ja, delati pri zgradbah proti povodnji; uiti bogastvo, niti poklic ga ne oproščujeta, in ako se brani, pričakuje ga kazen do 200 gld. našega denarja ali pa zapor do treh mesecev.
Izvirni dopisi.
Iz Dobrepolj, 16. sept. (Preveč prostosti. T a tj e. Amerik a.) Oho, preveč prostosti 1 slišim Te v duhu že naprej z nekim pomilovalnim nasmehom ugovarjati — preveč prostosti 1 Dandanes, ko vse tišči za prostostjo, zlato prostostjo 1 Vendar so nisi s pametjo skregal! — Toda počasi pa trezno moj dragi I pa boš uvidel sani, da imam prav. Mislim namreč tii žeuitbeno prostost. Evo ti fakturni Mlad, še ne dobro pastirskim hlačem odrasli deček pride k gospodu župniku: „Bi so rad ženil." »Ti bi se rad ženil, na kaj neki, za božjo voljo?" „Na roko", odgovori lakonično. »Saj niti ne veš, pri če-gavi skledi boš jutri kosil, pa se hočeš ženiti?" „Vse eno, to je moja skrb." „Kaj pravi župan?" „Hm, župan, on sicer pravi, da iz te moke ne bo kruha, pa jaz se hočem ženiti; čo mi tukaj ne dovolite, pojdem pa v Ljubljano." — In tak revež nima pod milim nebom druzega svojega, kakor leno svojo kožo in par cunj, s kterimi jo pokriva, gro od ene oblasti do druge in dobi naposled ros dovoljenje za ženitev, da so potem onim, ki so mu ugovarjali, v obraz posmehuje. In občina? — Uboga občina ima enega raka več na svojem telesi, ki jej bo odslej še za poznih urnikov le preobčutljivo delal skrbi, — vsakdanje skušnje uče. — Ali res ni mogoče to zlorabo prostosti ovirati? Možje občani, — saj Vaših so tiče koristi, — ue puščajte vendar takim zajedljivkam toliko lastne volje sebi v pogubo! Odmerite mu z euako mero: „Kjer si dobil žeuitbeno dovoljenje, tam si išči tudi domovne pravico. Novih bremen mi ne potrebujemo, imamo še teh pruveč!" Delujte z vsemi postavnimi sredstvi na to,
da so takim nemaničem in neznaničem ne bo dovoljevala ženitev.
Predsinočnjim imela je Cesta, vas Dobrepoljske župnije, po dolgem odmoru zopet izvanreden obisk v svoji sredi. Počastili so jo namreč „uzmaniči dolgoruki". Ali jih jo bilo več, ali je bil le jeden, kdo bi to določil? Saj jih niti sama luna ni videla, ker je bil pomrak, ali faktum je, bili so, in to zadostuje. Da pa niso bili morda kaki novinci v svojem poslu, priča ti predrznost njihova in pa sigurnost, s ktero so manevrirali. Zdi se mi, kakor bi si bili prej nekak program napravili. Tukaj-lo pri tej hiši, nekako v sredi desno vrste, pričnemo, pa jo oberemo za nocoj do konca; če nam potem še kaj časa ostane, ga že še porabimo. Toraj ad armia! Pri prvi hiši vežna vrata zaprta, hišna okna vsa zaprta; poskusi pri vežueiu oknu — bo —, lahno odrine, sname, pa postavi zunaj ob zidu. Na to skozi okno v vežo, odpre vrata v stauico, ktera pusti radi varnosti na stežaj odprta, ker takim junakom veljii še vedno geslo: „in fuga salus", ter se pritihotapi bosonog seveda v sobo. Ko bi le take temo ne bilo. — Išče obleke in žepov njenih. Pa šmentana reč, hlače ima gospodar pod glavo, gotovo niso prazne. Na vsak način morajo ven. Tatinski ročnosti njegovi se to tudi posreči, ne da bi vedel njihov lastnik za to. Pa dobil je le dva goldinarja v žepu. Nevoljon vrže staro hlače proč, ali — v temi zadene ob lončeno posodo, stoječo ua klopi, ki z velikim truščem telebi na tla. Šele zdaj vzdrami se gospodar, in zaspan „muc" skače po temni sobi, ki tatu toliko oplaši, da v naglici pograbi še kos novih podplatov, ležečih na klopi ter hiti ven po isti poti, po kteri je prišel. Zaspani gospodar pa se obrne ter spi dalje spanje pravičnega, meneč, saj sem zapodil »muca".
Tii so mi nesrečne črepinje malo skazile, hajdi dalje k sosedu. Poskuša na vratih — pa krepki „kdo jo?" odžene uzmoviča od prvega soseda. Menda si je mislil, ni varno precej pri prvem začenjati, ter spusti še naslednjega. Pri tretjem vzame novo čevlje, žepni nož, pa staro denarno listnice, iz ktere vzame, kar je bilo gotovine notri (bili so samo trije goldinarji), ter jo pusti, menda kot zdelo, vengredo na vežnem pragu. — V naslednji hiši brska nekaj po kuhinjski omari in polici, potere zopet uekaj posode ter odnese kositarico s sladkorjem (menda je mislil, da je polna denarja), ktero so zjutraj našli pod vaško lipo. — Pri sosedu mislil so je okrepčati za nadaljevanje svojega posla. Odpre toraj omaro, vzame ven latvico smetane, pol hleba kruha in žlico iz žličnjaka, pa gre pod kozolec, kjer si lepo podrobi kruha v smetano ter prične jesti; pa mu menda ni posebno dišalo, ker so zjutraj še skoro polno latvico našli. Kar mu je kruha ostalo, prinesel ga je lepo pošteno nazaj na hišno okno. Ob enem pogledal jo še malo v hišo, vrgel že po-uošen klobuk s kljuke na tla, ter odnesel lepo ta-bačnico starega očeta raz police v vrednosti dveh goldinarjev. Tu pravijo, da ga je zopet gospodar odgnal, ki je bil ravno prišel z metve domii. — Da ostane zvest svojemu programu, pogledal je še k naslednjemu, zadnjemu sosedu v tej vrsti, da še tam malo pobrska mod staro šaro in odnose, kar jo kaj večje vrednosti. Ker se mu pa bržkone še ni mudilo in jo imel časa dovolj, obišče še zadnja
1658 jo škof Oto Friderik o njem sledečo v svoj dnevnik zapisal: »Vicarius Jacobus Pereč, natus Labacensis, aetatis 47 annorum, sacerdos 22. anno,, ordinatus ad titulum nionasterii Sititiensis, fuit litini ordinatus cum littoris dimissoriis p. m. opiscopi Rainaldi. Confirmationem supra hac plobc nondum liabet. Parochum ita populo satis facero, quod non liabuorint a senum memoria meliorem, est zelosus in bono occlesiarura promovendo, potius ex suo donat occlesiis, quaiu aliquam ois injuriain facerct; non vult ducillare, non aggravat stolam, nihil auditur de i 1 lo sinistrao famae, dicunt syndici. Comondatum est ei, ut invigilet, 110 Maloflcae vel superstitiosao Mulieros seducant simplicos Parochianos, quia dicitur, quod Gertrudis Kunzhiza in pago s. Laurentii solot mederi apostomatibus, Assla diet is, quibusdam pro-catiunculis." L. 1008. jo bil pokaran, da kedar pride domov „cum Deo maledicit: liug shontai." Neki drug zapisnik pravi, da je bil v Naklem rojen in navaja o njem : »Servivit 1 anno in "VVeichsolburg, 2 an. iu Pillichgraz, 2 an. in Sairaeh, I an. Loco-poli, 1 an. ad s. Crucom ponos Roitsch, 4 an. in Kis Tabor, ct hinc temporo pestis rediit ad s. Crucom ad Mag. Bartholomaeum Kunstl jam peste infeetum,
quo mortuo liane paroehiam in summa necessitate providit et simul paroehiam Roitsch et Castreinitz, sua solicitudino raeritus promotionem ad meliorem istarum ; cum anteni propter pestem 11011 posset agero pro meliori istarum paroehiarum aquisitione, et cura animarum detentus et publicata jam ubiquo infeetione loci nullibi admitteretur, porsoveravit in ollicio suseopto, occupatis anteni per Caosareas prae-sontationes melioribus ipsi minima illarum Costreinitz relieta fuit, obtenta ad personam illius P. Jakopovitsch Jesuitam, qui in illis Iocis etiam tomporo pestis erat expositus, quia modia vivondi non praoboret, illam sponto doseruit accopta cooperatura in Ticchern assumptus est pro cura animarum administrando usquo dum alius parochus provideatur. Et hinc ve-nlens servivit 11110 anno in Ticchern apud d. Paulum Poravno ct ab indo in fosto s. Georgii est vice vicarius iu Greis." V Grižali jo služil 4 leta, od ondot pa je 1. 1658 prišel k sv. Pavlu, kjer je služboval, šo i. 1669.')
Pilgram Jožef »Carniolus Labacensis, studia moralia Labaci absolvit". 1;. 1765 in 1700 je bil župnik pri sv. Martinu na Paki.s)
i) .1. Orožen. IV., b., 192.	(Halje pvili.)
dva soseda v oni levi hišni vrsti ter odnese pri prvem celo prazniško obleko boremu delavcu, go-staču, in edini goldinar denarja, ki ga je še revež premogel. Druzega so ni tii ničesa dotaknil. Pri drugem mislil se je založiti s tabakoin in še s čim drugim za svojo mavho. V ta namen sname, ker so bila vežna vrata od znotraj zaprta, vežno okno, zlezo v vežo, odpri) oboja vežna vrata na stežaj, zatem odpre hišna vrata, ki jih tudi pusti odprta, gre v stransko sobo, poišče na polici ključe od omare, v kteri so tabak iu enake reči na prodaj ter se pripravlja v največjem veselji, kako ga bo celo zimo brez vse skrbi pušil, da sprazni omaro. Toda sreča ali nesreča, ne vem, kako bi rekel, je hotela, da se je v temi ob neko reč zadel, jo prevrnil ter zbudil domače, ki so začeli v obeh sobah upiti, da je tat moral odnesti pete. In tii bi se mu bila trda godila, da ni bil prej tako previden in vsa vrata za seboj odprta pustil, skozi ktera jo je zdaj s ključi v roki kakor le hitro moči popihal. Ključe našli so zjutraj v tisti kositarici pod vaško lipo, kjer so se okradeni sosedje že na vse zgodaj drug za drugim zglaševali: meni okradeno, — meni tudi, — meni tudi, in tožeb iu tarnanja ni bilo ne konca no kraja. — Najbolj pa se je smilil vsem oni stari, bolehavi delavec; kajti temu revežu je uzmovič dolgoruki vso odnesel: »eno samo kamižolco sem imel, pa mi je v ... še to odnesel, zdaj še v cerkev ne bom mogel", slišal si ga potem cel dan tožiti. Jaz pa rečem: »Sosedje, občani! povzdignite svoje glave in dobro prevdarlte, za kterim grmom tiči zajec. — Od oženjenih nemaničev in neznaničev ne boste druzega imeli, kakor kopo uzmaničev!"
Iz naših krajev drvi zadnji čas vse v Ameriko, kakor bi se dolarji tam z vrbe brali. Celo gospodarji že zapuščajo žene in otroke doma, pa hajdi za opotočno srečo čez »veliko lužo" tje v daljno Ameriko ! Kake posledice bo to imelo, to Bog sam vedi. Morebiti prihodnjič o tem kaj več — si placet.*)
—d,—
Letno poročilo dijaške kuhinje v Ptuji
v samostanu čast. gg. 00. minoritov za šolsko leto 1886 87.
(Dalje)
Da je bila misel srečna, praktična in prepo-trebna, uverilo nas je preteklo šolsko leto in obilna nepričakovana podpora našega podjetja od Ptujskih, zunaj Ptuja in na tujem živečih domoljubov, ki še djanski hranijo ljubezen domovini, če tudi bivajo na tujem.
Kakšno živo zanimanje in kakove odzive je ustanovitev naše dijaške kuhinje v srcih Slovencev, doma in daleč zunaj domovino stanujoči!), vzbudila, pričajo najbolje darovane velike svote korporacij iu pojedincev, kakor tudi razne pismene izjave, došle nam z milodari. Nate nektere:
»Jako lepo je, da ste se tako oklenili naših siromašnih dijačkov; ta čin Ptujskih Sloveucev je zopet imponoval."
»Pošiljam to majhno svotico (30 gld.), želeč od vsega srca, da bi Vaše človekoljubno društvo našlo prav mnogo blagih podpornikov."
»Nekaj tukajšnjih dijakov pošilja Vara po meni 4 gl. 50 kr., tudi oni hočejo pripomoči s svojim siromaštvom k dobrej reči. Želijo, da bi se krepilo to podjetje, ter dijakom slovenskim Ptujske gimnazije ne bode več treba prenašati grdih pogledov in očitanj rogovilastih nemčurjev, kakor do sedaj, ako so si prosili pri njih hrane ali pa jo dobivali."
»Pošiljam Vam tudi jaz svojo malenkost iz daljno Bosne za študentovsko kuhinjo, ker je to iz-mišljenje hvalevredno. Le naprej!"
,,Z veseljem pošljem 10 gl. za kuhinjo slovenskih dijakov."
»Darovali pa so za dijaško kuhinjo v Ptuji v šolskem letu 1886/87 nastopni p. 11. častiti domoljubi. Imena blagih dobrotnikov so razvrščena po abecednem redu.
(j. g. o. Belec Avg., prov. v Reki, 2 gl.; č. g. Bezjak Fr., župn. pri sv. Marku niže Ptuja, 5 gl.; g. Bradaška Fr., umir. gimn. vod. v Gradci, 1 gl.; g. Brenčič Al., odvetn. koncip. v Ptuji, 9 gld.; g. Oilenšek Mart., profesor v Ptuji, 12 gl.; č. g. Cuinger Jernej, umir. žup. v Slivnici, 1 gl.; č. g. Čagran J., prov. v Špitaliči 1 gl.; č. tr. Černenšek Svoj., kapi. v Loki, 4 gl.; g. dr. Cu^ek Jos., odvetnik v Ptuji, 30 gl.; č. g. Cuš Janez, beuef. v
*) Plaeet.	Vredn.
Weltmanstiittenu, 5 gl.; „Dar iz Rajheuburga", 10 gl.; Dekanat „Gornjigrad", 3 gl.; č. g. Dvornik Franc, prof. v Mariboru, 2 gl.; »Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani," 50 gl.; g. dr. Ferjančič Andr., drž. poslanec v Ljubljani, 4 gl.; g. Grebeuec Iv., učit. v Št. Lovrenci v Slov. gor., 1 gl. 20 kr.; č. g. dr. Gregorec Lav., drž. poslanec v Novi cerkvi,
2	gl.; g. Gregorič Ant., tajuik v Ptuji, 3 gl. 00 kr.; g. Greif J., lekarnar v Priedoru v Bosni, 5 gl.; g. dr. Gross Fr., c. k. sodnijski pristav v Ljubljani, 20 gl. 25 kr.; č. g. Hirti Fr., beneficijat v Ptuji, 10 gl. 50 kr.; g. dr. Horvat Tom., odvet. koncip. v Celji, 2 gl. 55 kr.; č. g. Herg Lov., kanonik v Mariboru, 5 gl.; g. Jesih Ant., uraduik pri Veliki Nedelji, 1 gl.; g. Jurca Andr., velotržec v Ptuji, 30 gl.; g. Jurič Jak., veleposest. v Št. Lovrenci, dr. p. 2 gl.; g. dr. Jurtela Fr., odvetnik v Ptuji, ; 30 gl.; č. g. Kapler Iv., kaplan v Rušah, 2 gl.; ; g. Klang Ludv., strojnik iz Dačic na Moravskem, j 1 gl.; g. Klobučar Ant., c. k. sodn. prist. v Ptuji, 22 gl. 50 kr.; č. g. Koblar Ant., kapelan v Mengši,
3	gl.; g. Kokrt Ant., uadučitelj v Pišecah, 1 gl.; g. Koser Fr., veleposestnik v Št. Lovrenci v Slov. gor., 1 gl.; g. Kunstek Luk., prof. v Ptuji, 18 gl.; g. Lah Jurij pri Veliki Nedelji, 20 kr.; g. Lilek E., prof. v Serajevu, 10 gl.; »Ljutomerski domoljubi", poslali po g. Jak. Kovačiču: učitelju ondi, 77 gl. 15 kr.	(Dalje prih.)
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani, 20. septembra.
Predseduje g. župan Grasselli: navzočih je 20 odbornikov. Overovateljema zapisnika imenuje gospod župan mestna odbornika gg. Gogalo in dr. S tare-ta. Gospod župan naznani, daje povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva presvetlega cesarja potom deželnega predsedništva čestital v imenu mestnega zastopa Nj. Veličanstvu in da je presvetli cesar ukazati blagovolil, naj se izjavi mestnemu za-stopu zato zahvala. Mestni zbor poslušal je to naznanilo stoječ in odzravil z navdušenimi „živio" in „slava"-klici. Gospod župan daljo naznani, da je tudi povodom rojstnega dne cesarjeviča Rudolfa, povodom imendana cesaričinje Štefanije in o sedemdesetletnem rojstnem dnevu nadvojvode maršala Albrecht-a častital v imenu mestnega zastopa, in da je od vseh došla presrčna zahvala mestnemu za-stopu. Dalje naznani g. župan, da sta došla dva za mestno srenjo jako važna dopisa. Prvi je dopis c. kr. deželne vlade, ki naznani, da je presvitli cesar blagovolil potrditi v zadnjem zasedanji deželnega zbora Kranjskega sklenjeni postavni načrt o novem mestnem statutu in volilnem redu za stolno mesto Ljubljansko, in da se je ta zakon 15. t. m. priobčil v deželnem zakoniku, tedaj postal pravoveljaven. Drugi dopis došel je od c. kr. finančnega vodstva. V istem se nahaja, da je Nj. Veličanstvo presvetli cesar z odlokom 11. avgusta t. 1. o prošnji mestnega magistrata, da naj se mestu za kresijsko poslopje, tako zvani „Burgerspital", odpusti naložena davkarska kazen in davkarsko doplačilo za leta 1859—1878, dovoliti blagovolilo, da se od davkarskga doplačila v znesku 2222 gold. 98 kr. na leta 1859—1876 spadajoči del v znesku 1758 gld. 32 kr. potom milosti odpiše. Kar se tiče ostalega zneska, pa je presvetli cesar pooblastil c. kr. finančno ministerstvo, da o tem razsodi. Finančno ministerstvo pa ni usli-šalo prošnjo mestnega magistrata, da bi se odpisala naložena davkarska kazen. To se naznani mestnemu magistratu, da se odpiše davčno doplačilo v polnem znesku 2234 gold. 3 kr., da pa ima plačati mesto takoj najemninski davek v znesku 404 gold. 06 kr., naklado v znesku 148 gold. 69 kr., toraj skupaj 613 gld. 38 kr., potem najemninsko kazen v znesku 2841 gld. 84 kr. Gospod župan je uverjen, da vstreza mestnemu zastopu, ako nasvetuje, da se mestna občina Ljubljanska po posebni deputaciji potom deželnega predsedništva zahvali Nj. Velišanstvu, presvetlemu cesarju, za blagohotno rešitev, in pričakuje o tej zadevi formalen predlog od gg. mestnih odbornikov. Podžupan Vaso Petričič nasvetuje, da se odpošljejo župan in dva mestna odbornika. Dr. M o še nasvetuje, naj se izvolitev prepusti g. županu, na kar župan imenuje udoma deputacije podžupana Petričič-a in dr.Bleivveisa vit. Trsteniškega.
__(Dalje prih.)
Domače novice.
(Mil. g. knezo-škof) bodo v nedeljo v mašnika posvetili g. Alojzija Žužek a, izšolanega bogoslovca in dijakona.
(Javna tombola.) Dne 2. oktobra vršila se bo ua korist I. občnemu Ljubljanskemu bolniško-pod-pornemu in preskrbovalnemu društvu in Elizabetni otroški bolnišnici javna tombola v Ljubljani na Kongresnem trgu. — V ta namen prodajale se bodo karte v loterijskih kolekturah, nekterih trafikah, pro-dajalnicah iu v dan tombole na odru, komad po 20 kr. — Dobitki sestavljeni so sledeče: 5 tern po 5 gld. v srebru = 25 gld., 4 kvaterne po 10 gld. = 40 gold., 3 k v in tern i po 30 gold. = 60 gld., I. tombola za 100 gld. in II. tombola za 50 gld. Izžrebane številke se bodo glasno razklicavale in s tablicami na navlašč zato zgradjenem štirivoglatem stolpu ua okrog oznaujevale. Karte, ki so zadele kak dobitek, presodila bo na odru zbrana komisija in dobljeni dobitki izročili se bodo takoj na lici mesta. — Vsaka prodana karta ima tri vrste po pet številk, vsega skupaj 15 številk. Dobitek se dobi, ako so pri terni tri številke, pri kvaterni štiri številke v eui in isti vrsti izžrebane, in ako je pri kvinterni pet številk, pri tomboli pa vseh petnajst številk izžrebanih. Karto obdržala bode komisija, ko je izročila dobitek. Ako se za en in isti dobitek predloži več kart, odločuje pri posebnem srečkanji najvišja številka. — Številke izžrebaval bode otrok iz sirotišnice.
(C. kr. tabačna glavna tovarna) v Ljubljani vvrščena je med tovarne prvega razreda.
(Kranjska mestna občina) je sklenila, da ob-ustavi plačevanje letue podpore gimnaziji v znesku letnih 1000 gl., oziroma za tri razrede 750 gl. Tako se je sporočilo od tukaj „N. Fr. Pr." z dne 18. t. m.
(G. prof. Stockl), sedaj na deželnem glasbenem zavodu v Zagrebu in vodja glasbene šole, bival je te dni v Ljubljani, praznujoč petindvajsetletnih kot orgljavec. Kot dvanajstletui deček je g. Stockl prvikrat v cerkvi orgljal. Povspel se je naš rojak kot umetnik na glasbenem polji osobito kot profesor harmonije do one stopnje, da ga ne prekosi nikdo v sosedni Hrvatski. On je avtoriteta, ktero pripo-znajo vsi tovariši njegovi in vsi, ki se bavijo z godbo. — Petindvajsetletnico praznoval je v svojem rojstnem mestu, kjer je deloval kot pevovodja in kapelnik v čitalnici Ljubljanski. V njegovem spremstvu bil je c. kr. kapelnik v 53. peš-polku gosp. Dvorak, pevovodja delavskega pevskega društva v Zagrebu, g. Levstek, ter drugi prijatelji njegovi iz Zagreba. Vest, da je Stockl v Ljubljani, razveselila je veliko množico njegovih prijateljev, a k skupnemu obedu v čitaluici sešlo se je vrlo število stare pevske garde čitalniške in slovenskega odra. Jubilant, najmlajši med navzočimi pevci, mogel se je prepričati, da veže pevca in skladatelja glas, a tudi srce. Toliko navdušenega, izbornega petja, toliko presrčnih napitnic ui imela kmalu zabilježiti čitalnica, nego 19. t. m. Prepričali smo se, kako presrčuo ljubijo bratje Hrvatje naše velmože, prepričali pa tudi, da vedo čislati mojstra domačini. Vesel, časten dan je bil, kterega se bodo v poznih letih še spominjali učenci, pevci in sotrudniki na glasbenem polji na čast g. Stocklu.
(Iz Lase pri Cerknem na Goriškem) se nam poroča: V nedeljo popoludne po 3. uri zažgal je našo vas neki Razpet. Goreti je začelo — na dveh mestih. Ker že dolgo časa ui deževalo in je bila velika suša, bilo je vse gorljivo v največji nevarnosti. Vode za gašenje je popolnoma primanjkalo. Ogenj se je s tako rapidno hitrostjo razširjeval, da da so ljudje večinoma le svoje življenje mogli rešiti; pri mnogih kmetih in kočarjih zgorela jim je poleg sena, žita, otave, poljskega orodja, tudi ž i-vina, posebno mnogo prašičev. V teku kratkih trenutkov pogorelo je 30 številk, gotovo nad 60 poslopij. Škoda znaša nad 30.000 gld. Zavarovanih je bilo le nekoliko posestnikov, in še ti za neznatne svote. Ta nesreča je za tukajšnjo prebivalstvo osode-polna. Od cele vasi ostalo je komaj 10 številk. Poljski pridelki so jim zgoreli. Zažigalec je neki kmet in posestnik sam. Najprvo je bil že poletu svoj kozolec zažgal. Tedaj je bil oproščen vsake kazni. Zatem pa je večkrat obljubil, da bode zakuril, samo to mu je žal bilo, kakor se je vedno izrazil, da je njegovo hiša preblizo druzih. Vendar svojega namena ni opustil, ter je zadnjo nedeljo nad sto ljudi onesrečil. Žalostno je, da so ljudje o tem ve-
deli, pa so vendar opustili vsako pozornost. Revni pogorelci so potrebni milosrčne pomoči.
(Angleški generalni konzul v Trstu), gospod Burton, bival je v poslednjem časi v Slatin s k i h ko pel i h. Te dni odpeljal se je zopet v Trst.
Telegrami.
Rim, 21. septembra. Povodom obletnice dno 20. septembra 1870 odposlal jo župan kralju adreso. Ta se jo brzojavno zahvalil ter rekel: Rim bo pokazal pri bodoči slovesni priliki, da more po svojem rednem razvoji vsestranskega napredka v civilizaciji podati varno in čestljivo gostoljubnost vsem onim, ki pridejo poklonit so papežu, ob enem pa ostati glavno mesto prostega in močnega naroda.
Berolitl, 20. septembra. Cesar se zaradi neugodnega vremena ni peljal v Gransee k vajam gardnega kora.
Metz, 20. septembra. Šestnajstletnega sina S c li n a e b e 1 e j e v o g a ki je dne 14. sept. ob cesti pri C ho m i no tu prilepil na drevo plakat puntarskega obsega in v francoskih narodnih barvah, zgrabili so včeraj in ga zaprli, ko je prestopil mejo.
Carjigrad, 21. septembra. Vladni krogi trdijo: Sultan ni pritrdil ministerskemu nasvetu, da se razpošlje okrožnica vsem državam ; zato je vlada sklenila, da se prične neposredno pogajati z Rusijo ter tako doseči sporazumijenje o bolgarskem vprašanji.
Vremensko »poročilo.
g" čas Stanje s S „ --Veter Vreme JZ-g I
nn»7nvanij irakomera toplomera	^
opazovanja T mra po cddju	s g
_zjut.l 733 'J9 +15 O si. svzh. jasno 19.2. u. pop. 730 00 +23 2 si. jzap. del. jasno 0 00 9. u. zvee. 728 99 +15 8 .,	dež
Dopoludne jasno, popoludne se je začelo obačiti, po 5. uri so se prignali Srni oblaki od zapada, potem dež z bliskom, ter je trajal še ob 9. uri. Srednja temperatura 18-5° C., za 4-7° nad normalom.
I>unajs*ktt borna.
\Telegratieno poročilo, r 20. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 15	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 ., (s 16% davka)	82	„ 50	„
avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 30	„
Pap;rna renta, davka prosta......96	„ 05	,v
Akcije avstr.-ogerske banke ............882	„ —	„
Kreditne ak ije ..........281	„ 70	„
London.............126	„ 05	„
Srebro .........................._	„ _	„
Francoski napoleond....................9	„ 961/.,,,
Cesarski cekini......................5	„ 95	„
Nemške marke...........61	„ 55	„
Zahvala.
Povodom 25 letnice mojo kot orgljavec zbrali so so prijatelji moji, pevci in dramaturgi v čitalnični restavraciji Ljubljanski k skupnemu obedu.
Za izjave presrčnega čuvstva, za krasne čestitke, za divno petje, kterega prvi zastopnik jo g. Ivan Meden, staro kranjske prijateljske zvestobe zastopniku, g. Josipu Geclju in vsem g. g. zastopnikom ,,stare garde": osobito pa spremljevalcem svojim iz Zagreba, g. e. kr. kapelniku Dvoraku, zborovodji g. Lcvstku in g. Beniču zahvaluje se presrčno ter kličo ginjonim srcem „Na zdar,,!
V Zagrebu dne 20. septembra 1887.
Anton Stockl,
profesor glasbe.
O)
rta se v najem, oziroma proda.
V mcstiicj občini Ljub^ansld, Itn-puoinsko pi-etlmess^je, "odda "so njiva, ki meri 8 oral, vkupej ali na drobno v najem, oziroma proda.
Kaj več pove trgovec Karol Kauschegfj v Ljubljani, na Dunajski cesti
j Malenčev sirup,
koji so z parom zgoščujo in kuha, jo popolnoma čist, ter so izdeluje iz najlepših, dulilečih kranjskih gdr-skili liiitlcnc. Ta sok se ne pokvari veliko let in ohrani vedno svojo krepko vonjavo in naravno barvo, ako se ga hrani v steklenicah, ležečih na hladnem. Prodaja so v stekl. po 1 kilogr. SO kr. — 10 stekl. 7*50 gl. Manjša steklenica veljii 40 kr. Naročajo so v lekarni Piccoli-jevi na Dunajski cesti v Ljubljani, in so z obratno pošto točno in vestno razpošilja proti povzetji ali predplačilu zneska.	tO)