SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 42 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 29 de octubre - 29. oktobra 2009 ,,DEKONTAMINACIJA" V DUHU 7. ČLENA Srečanje ,,Za družino" BOGOMIR ŠTEFANI» ML.. Razprave o tem, kako velja razumeti ustavno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti, imajo pri nas dolgo brado. Ob različnih vprašanjih, povezanih predvsem z umeščanjem katoliške Cerkve v slovensko družbo, so se v letih tranzicije kresala mnenja o tem, kaj naj bi še bilo oziroma naj ne bi bilo več v skladu s 7. členom ustave, ki so ga nekateri želeli uporabiti kot gradbeno dovoljenje za čim višji državno-cerkveni razmejitveni zid, drugi pa kot vstopno točko razumnega dialoga, katerega cilj naj bi bil napredek človeške osebe in skupnega dobrega, če uporabimo besede iz znamenitega ,,vatikanskega sporazuma". Prav uveljavitev tega sporazuma maja 2005 je pomenila, da Slovenija vsem nazadnjaškim alergijam na katolištvo navkljub odpira dokaj širok prostor za sodelovanje države in Cerkve v dobro ljudi. Da s tem ,,ločitvena" razprava še ni končana, je bilo sicer vnaprej jasno. Napenjanje mišic je bilo mogoče pričakovati povsod tam, kjer je bilo mogoče razpihati sum, da gre državno-cerkve-no sodelovanje v korist cerkvene institucije. Znane so zgodbe o nasprotovanju ureditvi položaja vojaških in policijskih kuratov, tudi zaporniškega in bolnišničnih duhovnikov in še čem. Čeprav se s temi nasprotovanji ni mogoče strinjati, jih je vsaj delno mogoče razumeti skozi optiko zelo razširjene levičarske bolezni: klerofobi-je. Ni pa mogoče razumeti nekaterih pojavov, ki zadnje čase dokazujejo, da je duh ločitve države in Cerkve očitno ušel iz ustavne steklenice, saj ,,navad-nim" ljudem otežuje vsakdanje življenje ali pa ga potvarja, če se omejimo le na dva primera. V prvo skupino sodijo zgodbe o župnijah, ki so z oddajanjem verouč-nih učilnic v župniščih priskočile na pomoč prostorsko podhranjenim javnim šolam v svojih krajih, za to potezo pa so bile ,,nagrajene" z zahtevo, da morajo v svojih prostorih skriti katoliško istovetnost. Medijsko najbolj znan, ne pa edini je primer Police pri Grosupljem, kjer je bila postavljena zahteva, da med izvajanjem javnega šolskega programa križ nima domovinske pravice v učilnici, sicer namenjeni poučevanju verouka. Takšna zahteva naj bi bila, kot trdijo na šolskem ministrstvu, ,,pokrita" s črko ustavne določbe o ločitvi države in Cerkve, vsekakor pa ni ,,pokrita" z zdravo razumsko presojo. Pristojne v župnijah, predvsem župnike, namreč postavlja pred popolnoma nepotrebno in izsiljeno dilemo, ko morajo izbirati med zvestobo temu, kar so, in pomočjo lokalni skupnosti, ki se je znašla v stiski in ji župniki prav zaradi svojega duhovništva z vsem srcem pripadajo. Njihov položaj bi lahko opisali tudi tako: če vztrajajo, da križ, simbol ljubezni in razumevanja, tudi v času šolskega pouka ostane na zidu, kjer je bil od nekdaj, jih bodo razglasili za trmaste fundamentaliste, če pa križ snamejo, tvegajo, da jim bo kdo očital, kako so se prodali za nekaj sto evrov najemnine ali plačevanja ogrevanja. In to se dogaja tudi zato, ker nam je uspelo v slovenski družbi s stalnim napenjanjem proticerkvenega loka peščico ljudi naščuvati do te mere, da ovaduško prijavljajo šolski inšpekciji, kako so njihovi otroci, ki bi, če ne bi župnišča odprla svojih vrat, sicer morali zmrzovati v kakšnem neprimernem prostoru, ,,kontaminirani" s krščanskimi simboli. Svojevrstno ,,dekontaminacijo" v imenu 7. člena ustave smo nedavno doživljali še na enem področju: urejanju odnosov s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Vlada je v parlamentarni postopek vložila spremembo zakona, ki ureja to področje. Nekoliko spremenjeno naj bi bilo tudi besedilo člena, ki govori o vračanju rojakov v domovino. Po veljavnem zakonu o upravičenosti posameznih oseb do re-patriacije odloča urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ,,na podlagi mnenj in predlogov slovenskih diplo-matsko-konzularnih predstavništev, slovenskih izseljenskih organizacij v Sloveniji in po svetu, slovenskih rimskokatoliških misij in misij drugih verskih skupnosti". Pravosodno ministrstvo so v času medresorskega usklajevanja zakonske novele katoliške misije tako zbodle, da jih je sklenilo pod pretvezo uskladitve s 7. členom ustave iz zakona izbrisati in nadomestiti s skrpucalom ,,nepridobitne osebe zasebnega prava oziroma njihove pravne osebe v tujini". Celo minister za Slovence po svetu dr. Bošjan Žekš je v takšni potezi videl dejstvo, da ,,neko-mu ni bila všeč rimskokatoliška verska skupnost" in je skušal zadevo rešiti s splošnim omenjanjem misij verskih skupnosti. Ko smo za komentar prosili predsednika parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, poslanca SDS Mira Petka, je bil njegov odgovor jasen: takšno početje je nedostojno, žaljivo, ideološko nasilno; tudi izgovarjanje na ustavo je nedopustno, kajti če bi bilo veljavno določilo protiustavno, bi ga ustavno sodišče že zdavnaj vzelo v presojo; namesto da bi duhovnikom država za ohranitev slovenskega jezika, kulturne in nacionalne identitete, za njihovo pomembno vlogo pri izobraževanju postavila spomenik, jih zdaj meče iz zakona. Dodajmo, da se to zaradi umanj-kanja koalicijskih poslancev pri glasovanju v pristojnem parlamentarnem odboru sicer še ni zgodilo, a ne dvomimo, da bodo dogmatiki 7. člena ustave zamujeno skušali čim prej nadoknaditi. Le česa se bodo še domislili? (Po D^^ž^^^) ,,Poslanstvo družine je temeljno za vsak narod, za vse človeštvo; to je poslanstvo Ljubezni in Življenja, to je pričevanje Ljubezni in Življenja!" S temi besedami papeža Janeza Pavla II. so organizatorji vabili na „Dan družine" na Prešernov trg v Ljubljani v soboto, 24. oktobra 2009 popoldne. Družinsko ozračje razumevanja, vedre sproščenosti, varnosti, edinosti, medsebojne ljubezni in miru so predstavili s pesmijo in živo besedo ter s tem izražali podporo družini - zvezi očeta, matere in otrok. Skoraj štiri tisoč ljudi je prišlo na Prešernov trg v podporo pravice otroka do matere in očeta in s tem do zdravega in stabilnega okolja za razvoj. In za prihodnost slovenskega naroda! Drugi so lahko dogajanje spremljali preko Radia Ognjišče. Za družino gre. V času javne razprave o osnutku predloga Družinskega zakonika, ki spreminja pojem družine, opredeljuje zakonsko zvezo kot „življenjsko skupnost dveh oseb istega ali različnega spola", ter daje možnost posvojitve otrok tudi različnim istospolnim partnerstvom, je civilna pobuda pripravila srečanje v podporo družini, ki jo tvorijo oče, mati in otroci. Program je ob glasbenih vložkih imel poudarek na kratkih pričevanjih družin. „Družina je zakonska zveza moža in žene, kjer se naravno poraja življenje, kjer rastejo in se vzgajajo otroci. Družina je otroku prijazno okolje in mu omogoča zdrav in stabilen razvoj. Takšna družina je odprta za življenje in omogoča družbi dolgoročno demografsko preživetje." Tako so zapisali pobudniki in organizatorji srečanja. Alen Salihoviž je program povezoval, sodelovala je skupina „Stična bend", glasbeni ani-matorji z Gimnazije Želimlje, vse je v imenu organizatorjev nagovoril dr. Jožef Medved, pričevali so Vilma in Dani Siter kot pobudnika organizacije Družina in Življenje; iz družin Aninega sklada sta pričevala Marjeta in Ciril Žebovec ter Valerija, iz Marijinega dela -Fokolarov Darja in Matej Jošt, iz skupnosti Emanuel Lucija in Janez Rifel, iz Neokatehu-menske poti Alenka in Marko Vatovec. Vse so nagovorili tudi gostje: evangeličanski škof Geza Filo, škof Glavan in nadškof dr. Anton Stres, ki je vse nagovoril kot predsednik komisije Pravičnost in mir, ob sklepu pa je po odlomku iz Svetega pisma nagovoril vse tudi Janez Oberstar. Izjavo z zahtevo po zaščiti družine so naslovili na Vlado Repub ike Slovenije, prebral pa jo je dr. Tadej Stegu. Udeleženci so jo lahko podpisovali na vseh ulicah, ki so vodile na Prešernov trg, drugi pa na spletni strani kjer so lahko našli tudi dodatne informacije. Pobudnik in organizator ,,dneva za družino" je izrazito poudaril podporo družini, torej za družino - zakonsko zvezo med enim možem in eno ženo, ki je najprimernejše okolje za porajanje ter psihološki in telesni razvoj otrok. To so potrdile izkušnje številnih sodelujočih družin, zato pobudnik pričakuje, da bo zakonodajalec v dobro slovenskega naroda ščitil takšno družino. BESEDILO PETICIJE VLADI Vlada je 21. 9. 2009 v javno razpravo poslala predlog Družinskega zakonika, v katerem radikalno spreminja koncept zakonske zveze in družine v Sloveniji. Z določitvijo, da zakonsko zvezo lahko skleneta tudi osebi istega spola, predlog zakona omogoča, da bodo otroke lahko posvojile oz. sprejele v rejništvo tudi skupnosti oseb istega spola. V trdnem prepričanju, da je družina kot skupnost moža, žene in otrok temeljna vrednota naše prihodnosti in največja otrokova korist, v predlogu Družinskega zakonika od Vlade zato zahtevamo: 1) ohranitev zakonske zveze kot z zakonom urejene skupnosti moža in žene, katere pomen je v oblikovanju družine; 2) ohranitev družine kot življenjske skupnosti očeta, matere in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo; 3) spoštovanje pravice otrok, da so sprejeti v rejništvo oz. so posvojeni v urejeno skupnost moža in žene; 4) odpravo diskriminacije poročenih zakoncev na področju dodeljevanja socialne pomoči, vrtcev, socialnih stanovanj itd.; 5) pomoč družinam v Sloveniji, predvsem tistim, ki so se zaradi gospodarske krize znašle v težavah; 6) da mladim omogoči ustrezno pripravo na zakonsko in družinsko življenje. Od Vlade pričakujemo, da bo krepila in ohranjala vrednoto zakonske zveze in družine, še posebno v času gospodarske krize, ki vse bolj ogroža blagostanje in socialni mir v Sloveniji. Civilna iniciativa „Za družino in pravice otrok" V prelomnem trenutku Premier Borut Pahor je poudaril, da sta Hrvaška in Slovenija v prelomnem trenutku, po katerem se bo pokazalo, ali bosta državi sosedni in prijateljski ali bosta poudarjali tisto, kar ju ločuje. Hrvaška premierka Jadranka Kosor je izjavila, da državi vstopata v zaključne pogovore o arbitražnem sporazumu. Premiera Slovenije in Hrvaške sta omenjeno dejala v izjavi po nagovoru na Hrvaško-slo-venskem gospodarskem forumu v poslopju Hrvaške gospodarske zbornice pretekli ponedeljek. Kosorjeva je še izrazila prepričanje, da bosta s slovenskim premierom našla rešitev. Napovedala je, da se bo potem srečala s koalicijskimi partnerji v vladi in predstavniki parlamentarnih strank, ter od parlamenta zahtevala in dobila podporo za parafiranje in podpis sporazuma o arbitraži. Na koncu pa naj bi sabor z dvotretjinsko večino tudi podprl arbitražni sporazum, ki je po njenih besedah nastal na podlagi pisma, ki ga je po ljubljanskem srečanju s Pahorjem poslala švedskem predsedstvu EU. Premier Pahor je še pou- daril, da se morata državi in naroda odločiti, ali bodo na prihodnost gledali skozi skupne interese, kar bo prineslo stabilnost, prijateljstvo in blaginjo, ali zgolj na razlike, kar bo imelo za posledice spopade in nestabilnost. A stvar ne bo lahka. V posebni anketi Dela skoraj polovica vprašanih nasprotuje podpisu arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Nasprotovanje podpisu je izrazilo 46,9 odstotka vprašanih, podprlo ga je 27,2 odstotka, z ,,ne vem" pa je odgovorilo 25,9 odstotka vprašanih. Stran 2 29. oktobra 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA vtisi iz slovenije iz življenja v argentini Moja dolina TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Že nekaj let je knjiga ležala v urednikovem predalu, zdaj pa je bila prilika, da ob 85-letnici avtorja zagleda luč sveta. Založba Družina je kot svojo 23. knjigo v zbirki Čas in ljudje izdala knjigo Moja dolina izpod peresa (tipkovnice?) Ivana Korošca. Predstavitev knjige je bila v večjem razstavnem prostoru Galerije Družina, ki se je hitro napolnil s prijatelji in znanci, predvsem pa pisateljevimi sovaščani, na katere se v mnogih primerih tudi nanaša podnaslov-posvetilo knjige: Vsem Slovencem,ki so trpeli nasilje in krivice. V knjigi avtor opisuje svoje življenje, ki presega teritorialni obseg rodne doline. V sočnem jeziku piše o Bizoviku, pa doživetja, ki obsegajo slovensko, begunsko, izseljensko in spet slovensko obdobje teh avtorjevih prvih 85 let. Knjiga je zanimivo branje tako za tiste, ki so ostali v domačem Bizoviku, kot za one, ki so ga spoznali v - tudi domačem -Buenos Airesu. K besedam je dodal še lepo število fotografij iz osebnega arhiva, ki doprinašajo svojo sporočilnost tragičnim in veselim dogodkom. ZA RAJNE SLOVENCE V ARGENTINI Že več let ga. Anica Moder skrbi, da je v dnevih okoli Vseh svetih in Vernih duš tudi maša za pokoj rojakov, ki so umrli v Argentini. Popoldanska maša na zadnjo nedeljo v oktobru v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani je posvečena temu namenu. Tudi letos je bilo tako in čeprav je običajno to ena izmed najbolj obiskanih prireditev, pri katerih se zbirajo preseljenci iz Argentine, je bil letošnji obisk še večji. Cerkev je bila polno zasedena, ko je ravnatelj svetišča Janez Cerar CM začel sv. daritev. Ker ni mogoče obiskati grobov domačih na pokopališčih po Argentini, je navada, da sorodniki prinesejo svečke pred oltar kot simboličen obisk k oddaljenim grobovom. Druga posebnost je ta, da je ob cerkvi Študentski dom Vincencij, ki ga vodijo lazaristi. Oni velikodušno dovolijo, da se v mali dvoranici ob čaju srečajo znanci in dober čas namenijo klepetu, saj se z marsikom od prisotnih srečajo le malokdaj. Čas je že hladen in z zamenjavo ure se hitro stemni, zato je še kako dobrodošlo zavetje in luč. Zadnja leta gre zahvala osebno našemu velikemu prijatelju Janezu Cerar-ju. ŠE ENA MAŠA Življenje je sestavljeno iz mnogih dogodkov. Enih se spomnimo zaradi njihovih odločilnih usmeritev, drugih se iz istih razlogov otepamo. Tretji nam ostanejo v spominu zaradi lepega občutka, lepo preživetega srečanja in spoznanja dobrih ljudi. Pred časom se je v pisarni SVS po telefonu oglasila gospa iz Maribora, ki je vabila k maši za pokojnega brata, ki je pred kratkim umrl v Argentini. Vabila je prijatelje, sodelavce in učence SSTRMB in druge, ki so poznali Andreja Krečiča. Vabilo je bilo za v Logatec, kjer je mašo bral p. Franc Cerar DJ, na koru pa so igrali virtuozni glasbeniki iz sorodstva. Po maši so se eni pozdravljali, drugi pa smo se gledali in spraševali, kam kdo paše. Kasneje smo zvedeli, da so med petdeseterico prisotnih sorodniki po pokojnikovih starših, pa tudi sorodniki žene, ge. Nataše. Kmalu je bil prvi led prebit in napotili smo se do bližnje gostilne, kjer je bila pripravljena okusna pogrebščina. Ga. Rada, ki je dve eti mlajša od svojega pokojnega brata Jožeta-Andreja-Andija, je še polna energij in živahna. Proti koncu kosila se je oglasila in prosila, da bi tisti, ki so g. Krečiča poznali, kaj o njem povedali. Tudi ona je imela kaj povedati - ,,saj sem njegova sestra". Oglasil se je akad. Zorko Simčič in se v nekaj stavkih spomnil svojega najboljšega prijatelja iz mladosti. Prof. Pavlinka Korošec Kocmur pa se ga je spomnila kot profesorja in kolega na srednješolskem tečaju. Ob koncu smo dobili še podobice z zavetnikoma in fotografijo g. Krečiča. Upam, da je iz te kronike možno razbrati, da spada ta dogodek med tiste tretje. GB MED KNJIGAMI IN REVIJAMI Nova številka Meddobja Večina bralcev je z zanimanjem in navdušenjem že prebrala številko publikacije kulturne revije Meddobje (Letnik XLII, številka 3-4). Imeli so v rokah 280 strani pestre vsebine, ki je izšla s sodelovanjem prispevkov iz Buenos Airesa, Mendoze in matične Slovenije. Prispevki v verzih, kot že mnogokrat, nam ponovno približajo poetični svet Gregorja Papeža v štirih prevodih Branka Rebozova in enem prevodu lic. Vinka Rodeta. Papež bi po svoji kvaliteti in vsebini že zaslužil izdajo antologije. Borut Aleksander Rebozov v prevodu Branka Rebozova nam podari dva eksotična pesniška prispevka. Kot presenečenje pa se nam predstavi Lojze Lavrič s poezijo Jesenska prikazen z globoko in pretresljivo vsebino, v premislek zaradi orisa tako aktualnega družbenega življenja, ki pa ga avtor poveže s preteklostjo in smislom naše zdomske emigracije. Strokovnjakinja za slovenski knjižni jezik in stilistiko dr. Ada Vidovič Muha objavi znanstveno strokovno obdelano temo Slovenščina - jezik vztrajanja na prepihu. O tej temi je predavala na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu, 12. novembra 2008. Esej nam govori v jasnih zgodovinskih in družbenih obrisih o perspektivah slovenskega jezika v sodobnem evropskem kulturnem kontekstu. V spomin na 100-letnico rojstva naše pok. članice pevke Franje Golob nam iz skrinje spominov Anica Kralj v intervjuju približa osebni in umetniški lik ustvarjalke. Pogovor nam razgalja visoko in doživeto umetniško življenjsko pot pevke, kot tudi razgledanost in prijazen pristop avtorice. Temu članku sledi intervju tokrat tudi z osebo, ki predstavlja sedanji lirični svet. Osebo, ki se je odločila za pevsko kariero v Evropi. Inž. agr. Marko Fink se je pogovarjal z Jože- tom Humerjem o svoji glasbeni poti v Argentini, Avstriji in Sloveniji ter o vztrajnem izpopolnjevanju pevske interpretacije v različnih jezikih ter raznovrstnih avtorjev in vlog. Izmed izraženih misli bi poudarili sledečo: ,,Muziciranje v svojem jeziku doživiš čisto drugače. Materin jezik je kot balzam, kot da bi miže plaval po vodah, ki jih poznaš v popolnosti. V tujem jeziku si sicer v lepem svetu, vendar ti marsikaj ostane nerazodete- ga." Lic. Vladimir Voršič nas tokrat preseneča s pričevalno prozo Dnevnik potovanja v Argentino. Približa nam del svojega življenja - doživetje zadnjih dni pred odhodom v Argentino in prihod v buenosaireško pristanišče. Prve slike argentinske prestolnice nas nehote povedejo, da jih na pr. primerjamo s predstavo, ki jo opisuje dr. Marko Kremžar v knjigi Dnevi tesnobe in upanja, ali z našimi lastnimi vtisi. Tovrstni spomini imajo skupne imenovalce, ampak vsak je po drugi strani skrivnostni svet zase. Nestrpno pričakujemo nadaljevanje. S pomembnim sodelovanjem Branka Vrčona z arh. Marjanom Ei-letzom stopamo v zgodovino s prispevkom Engelmanova zgodba II. Če se je prvi del zgodbe bral z napetostjo detektivke, ki pa je bila na žalost resnična in srečen zaključek optimistično poplača bralca, je drugi del tudi izredno zanimiv. Ne samo zgodba sama na sebi, temveč način, kako so se odkrili novi podatki ob odmevu prvega spisa, ki so ga z velikim veseljem pozdravili naši primorski rojaki, je tudi ta sestava in dograditev Engelmanovega osebnega doživetja izredno zanimiva in presenetljiva. Podatki so ilustrirani s fotografijami in skico. Naš javni delavec in pisatelj dr. Marko Kremžar nam podari spev Slovenska pot (Utrinki iz nekdanjih in sedanjih časov). Na skoraj tridesetih straneh v pesniški obliki verzov, ritma in rime, ki v vsakem primeru odgovarja vsebini zgodovine slovenskega naroda, nas pesnik popelje v preteklost in sedanjost preko mejnikov, ki so markantno zaznamovali življenjsko pot Slovencev. Pesnitev se nama zdi pomembna za sodobno matično literarno ustvarjanje, ki tako pogreša vrnitev k poudarku vrednot, ki naj bi okrepile s ponosom in smislom mlajše slovenske generacije. Uvod - predstavitev na kulturnem večeru, ko smo predstavili prevod zbirke Nebo iz zemlje argentinskega pesnika Francisca L. Bernardeza, preko prevoda Toneta Rodeta je bila na ramah našega člana prof. Martina Sušnika. Globoke, prepričljive filozofske misli predstavitelja postavijo na pravo mesto smisel in vsebino prevoda. Ena izmed zaključnih Sušnikovih misli nas postavi na pravo pot: „Odrešenje človeka ni v rokah umetnosti, to je jasno.(...) Umetnost prav gotovo ne zadostuje. Res pa je tudi, da lahko umetnost, in morda še prav posebno poezija, zaradi katere smo se nocoj tukaj združili, sodobnega človeka nauči marsikaj.". Kot likovna priloga sta dve ilustraciji posredovani po inž. Marku Bajuku v izrazito živih barvah ,,Ornamenti 1" in ,,Ornamenti 2", vključujoč tudi fotografijo ustvarjalca pri delu. Res, pravi bogati ornament tej številki Medd-obja. Za izbor in kakovost prispevkov se moramo zahvaliti glavnemu uredniku časnikarju Tonetu Mizeritu, ki vztrajno in zavzeto izpolnjuje svoje že večletno delo. Lektoriranje je bilo na skrbi lic. Vinka Rodeta in Toneta Mizerita. Za oblikovanje pa je poskrbela z estetskim kriterijem Monika Urbanija Koprivnikar. Izhajanja Meddobja denarno sofinancira Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. T. D. in K.C. Za splošnega Argentin-ca je bilo značilno, da je bil kljub vsemu optimist. V težkih položajih se je tolažil, češ, saj bo bolje. Upanje se je obnavljalo ob vsaki spremembi vlade. Danes pa opažamo nek strah in sledečo otopelost. To je lahko posledica dejstva, da je iz javnega življenja splahnela vsaka predvidljivost. V to stanje je privedlo nespoštovanje temeljnih pravil demokratične igre in nenehni udarci bivšega predsednika, ki državo postavlja na rob absolutizma. Venezuelski primer. Prejšnjo soboto je kar pretresla novica, da je venezu-elski predsednik Hugo Chavez uzakonil civilno milico. To je, oborožil je skupine svojih prostovoljcev in jim dal vojaški status. Militari-zacija civilistov je bila izvedena po kubanskem in iranskem vzorcu. Ker se večkrat omenja, da gre Argentina po isti poti kot Venezuela, je bilo primerjanje takojšnjo. Kaj ni pojav pi-keterov nekaj podobnega? Ali se ni mnogokrat govorilo, da so te skupine le prikrita milica, ki lahko vsak hip stopi v akcijo? In novica je udarila med nas prav v času, ko je vprašanje nasilja na političnem področju postalo žgoče in prihajajo na dan številke teh skupin in ogromne količine denarja, ki jih prejemajo od vlade. Primer Mi-lagro Sala v Salti je le eden tolikih, saj podobne lahko najdemo v provincah Tucu-man, Santiago del Estero, Catamarca, ali pa mnogo bliže, v katerikoli mega-občini buenosaireškega predmestja. Pojav je tako jasen in zaskrbljujoč, da je sam senat pozval vlado, da naj pojasni, po kakšnem kriteriju in v kakšni meri deli sredstva tem organizacijam. Odgovor je bil seveda precej voden. Vlada trdi, da denarno ne podpira „nasilnih piketerov". Istočasno pa je vzbudil pozornost še drug dogodek. Pablo Persico je bil aretiran, ko je z malim tovornjakom ministrstva za socialno skrbstvo prevažal večje število sadik konoplje (planta de marihuana). Oče, Emilio Persico, je visok funkcionar tega ministrstva in obenem vodja kirchnerističnih piketerov. Omenimo še, da sta se pred kratkim javno objemala vodja piketerov Luis D'Elia in Fernando Es-teche, šef zloglasne revolucionarne skupine Quebracho. Oblast, denar, mamila, piketeri, gverilci: nekaj smrdi v tistem ministrstvu, kjer je Emilio Persico potem podal ostavko. Reforma in še kaj. Resne opazovalce nič manj ne skrbi bližajoči se zakon politične reforme. Ko pišemo ta članek besedilo vladnega osnutka še ni znano. Bo pa že objavljeno, ko boste imeli v rokah ta izvod. Uradna predstavitev je bila napovedana za to sredo. Opozicija je skoraj korporativno napovedala, da se dogodka ne bo udeležila, kar je povzročilo nejevoljo vlade. Le čemu se v vladi čudijo? Potem, ko so s silo porinili skozi parlament vrsto zakonov, katerih ustavnost je več kot dvomljiva, ko so pogazili in osramotili večji del politične srenje z izsiljevanjem in podkupovanjem, naj jim opozicija še izkazuje čast? Tako je zvenel odgovor prizadetih. A še pred napovedjo je bilo znanih nekaj odtenkov novega zakona, ki je naletel na odpor celo na levici. Eden pogojev za predstavo kandidatov je namreč, da mora stranka imeti članstvo, ki dosega vsaj štiri ti-sočinke prebivalstva. To pa je v mnogih primerih precej težko. Problem bo imel tudi uporni del peronizma. Večina njihovih članov je vpisanih v stranki, ki jo trenutno nadzira Kirchner. Če se predstavijo na notranjih volitvah in Kirchner zmaga, se ne bodo mogli več potegovati za predsedniški prestol. Morajo zgraditi svojo strukturo in stranko, včlaniti zadostno število državljanov in izvesti postopek primarnih volitev. Kaj skrbi ene in druge. Očividno je vlada zagnana v delu, da pripravi ugodne zakonske pogoje za čim daljše vladanje. Vse ankete, ki jih izvajajo uradne ali privatne ustanove raziskave javnega mnenja pa kažejo, da ljudi najbolj skrbi vprašanje varnosti. Ropi, ugrabitve in umori so na dnevnem redu in nasilje nad lastnino in nad ljudmi ne pozna nobene meje. Pa vendar v letu 2009 parlament ni izglasoval nobenega zakona, ki bi se direktno ali vsaj indirektno nanašal na vprašanje javne varnosti. Ni bilo rečeno, da mora oblast skrbeti za javni blagor? Svetlobe in sence. Kljub hudi krizi le vidimo nekaj znakov izboljšanja. Celo vlada si je oddahnila, ko je prejela podatke, da bo prihodnja letina soje rekordna. A računi tudi vladi ne štimajo. Potrebuje dodatnih fondov, ki jih pa ni na razpolago. Zato (kot smo že omenjali) se znova obrača na mednarodni finančni trg. Da bi bila bolj predvidljiva in toplo sprejeta, je ponudila, da poravna neplačane dolgove tudi tistim lastnikom argentinskih bonov, ki pred leti niso hoteli sprejeti znižanja dolga in menjave bonov. A obstoja neka težava. Tedaj je Argentina s posebnim zakonom zagotovila, da če upniki ne sprejmejo ponudbe, ne bodo imeli nove možnosti. Torej, znova bomo zbrisali s komolcem, kar smo zapisali z roko. In zaradi tega v vladi nihče ni zardel. slovenci v argentini Praznovanje 60. obletnice Slomškove šole že aprila 1949 je prof. g. Anton Orehar poročal, da bo ob nedeljah popoldne na več krajih potekal pouk krščanskega nauka za otroke, s tem pa tudi povezano učenje in ohranjanje slovenskega jezika. V zapisniku julijske seje Društva Slovencev beremo, da ,,v Floridi obiskuje šolo 8 otrok, v Lanusu l2, na Ramon Falconu 46 in v Ramos Mejia Ge. Alenka Prijatelj Schiffrer, Mateja Hribar ©malc in gdč. Angelca Klanšek 41." Skupaj torej 107 otrok v starosti od 6. do 12.leta. Kot učiteljici za Ramos Mejia sta zapisani gdč. Anica Šemrov in gdč. Mija Markež. In zaživela je Slovenska šola v Argentini. Razbohotila se je v veliko drevo, katerega korenine segajo globoko v slovensko zemljo, njegovi sadovi pa dozorevajo pod argentinskim vročim soncem na južni polobli sveta. V soboto 17. ^oktobra t.l. je ramoška šola praznovala svojo 60-letnico. že leta 1958 si je vsaka od takratnih 24 šol izbrala ime po eni izmed znamenitih slovenskih osebnostih: pisatelju, pesniku ali škofu. Ramoška šola si je izbrala ime po škofu Antonu Martinu Slomšku. Od takrat jo poznamo samo kot Slomškovo šolo. Ko smo vstopili v Dom, smo bili presenečeni nad neobičajno slavnostno okrašeno vežo: povsod rože in šolske slike. Bil samo uvod v to, kar smo potem lahko opazili ob vsakem koraku po vsem domu. Očividno, da je bil za Katehet Franci Cukjati, ter bivše in sedanja voditeljica: Helena Rode, Alenka Prijatelj Schiffrer, Mateja Hribar Šmalc in Saša Zupan Omahna. organizatorje to velik poklon in spomin na vse, ki so to šolo ustanovili in v njej delali skozi 60 let. Saj je prav šola središče Slomškovega doma in njegov največji zaklad. Ko so bili v dvorani vsi sedeži zasedeni, je pozvonil šolski zvonec in napovedovalka, ga. Marija Fink iz Mendo-ze, bivša učenka Slomškove šole, nas je popeljala v davne čase, ko smo se ob sobotah zjutraj ob zvoku istega zvonca postavili v vrste na dvorišču in pričenjali naš sobotni slovenski pouk. Nato nas je pozdravila sedanja voditeljica šole, ga. Mateja Hribar Šmalc. Predstavila nam je celotno 60-letno zgodovino šole, od ramoškega župnišča in zavodov La Medalla Milagrosa in Santo Domingo, preko skromnega ,,Sanatorija", preselitev v staro hišo na lastnem zemljišču, kjer je kmalu zrasel novi, sedanji Slomškov dom. Kako je število učencev raslo iz leta v leto in doseglo vrhunec v 70 letih, preko učnih programov in tudi preko vseh nastopov, saj so ti tudi pomemben del naših slovenskih šol. Presenečeni smo bili, ko smo slišali da je v teh 60 letih šolo obiskalo katehetom in voditeljem šole. To so bili: kateheti: g. Janez Kalan, g. Janko Mernik, g. Matija Lamovšek, dr. Alojzij Starc, prelat g. Jože Škerbec in sedanji katehet g. Franci Cukjati. Šolo so vodili: gdč. Anica Šemrov (17 let), ga. Vera Holosan (5 let), g. Marijan Schiffrer (1 leto), ga. Helena Zupan Malovrh (24 let), ga. Alenka Prijatelj Schiffrer (1 leto), ga. Saša Zupan Omahna (5 let), ga. Meta Debeljak Vombergar (1 leto), gdč. Helena Rode (4 leta) in sedanja voditeljica ga. Mateja Hribar Šmalc. V imenu ramoške skupnosti se je sedanji predsednik Slomškovega doma g. Marko Selan zahvalil za vse delo, trud in čas, ki ga soboto za soboto darujejo naši učitelji v korist našim otrokom. Prisotne so tudi pozdravile: predsednica ZS ga. Alenka Jenko Godec, v imenu šolskega odseka ZS in v imenu voditeljic ostalih slovenskih šol ga. Alenka Prijatelj Schiffrer in v imenu Srednješolskega tečaja rav. Marko Bajuk, ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc. Vse so poudarile pomen naših tečajev za ohranitev naše slovenske biti v tujini. Da je ta zavest še po 60 letih tako živa, gre zahvala vsem, ki to baklo slovenstva naprej podajajo novim rodovom. Naše šole so kot pravi biser, rojene iz velike ljubezni, ljubezni do Boga in do rodne domovine Slovenije. Pozdravil je in izrazil svoje čestitke k visokemu jubileju še predsednik Slovenskega doma iz San Martina, inž. Tone Kastelic (tudi bivši učenec). Sledila je spevoigra (muzikal) „Hvalnica družine Trapp". Prvo vprašanje ki smo si ga stavili je bilo: Zakaj ta muzikal? Saj ni slovenski in govori o avstrijski družini. Odgovor smo našli v besedah Marcela Brule, ki so zapisane v brošuri: ,,Z igro želimo prikazati, da je družina glavni temelj družbe, da nam pesem razveseli dušo in da moramo s srcem sprejeti božjo voljo. Vsebina te igre nam ni tuja. Naša izseljenska skupnost ima podobno zgodovino, saj po 60 letih nismo pozabili, da so naši predniki zapustili svoj dom zaradi idealizma in zvestobe do Boga in domovine! In prav zato smo vsi mi tukaj! Prav zato je nastala naša šola in še vedno obstaja!" To je zapisala naša druga generacija, rojena že v Argentini, ki sedaj poučuje tretjo generacijo, naše vnuke. Tako mi je tudi jasno, zakaj „Hvalnica družine Trapp" in ne ,,Moje pesmi, moje sanje", kot glasi naslov, po katerem je muzika znan v Sloveniji. To naj bi bila tudi naša (in njihova) Hvalnica in zahvala Bogu in vsem našim učiteljem, katehetom in voditeljem skupnosti, ki so pred šestdesetimi leti začeli s slovenskimi šolami v Argentini. Za vse te lepe misli, dragi Slomškovci: najlepša vam hvala! Po čudoviti predstavi Hvalnica družine Trapp, so sledile zahvale režiserju Marcelu Brula in vsem sodelavcem. Vse podatke in opis spevoigre bomo podali prihodnjič. Zahvalil se je tudi veleposlanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod in izročil voditeljici šole ge. Mateji Hribar Šmalc priznanje Republike Slovenije Slomškovi šoli za vse njeno delo za ohranitev slovenstva. V spodnjih prostorih smo si lahko nato ogledali razstavo šolskih fotografij iz vseh 60 let delovanja šole, ki so jo pripravile Karla Malovrh Jakoš, Helena Rode in Pavel Brula. Seveda je prostorno nemogoče predstaviti vse obstoječe slike v celoti, zato se organizatorji opravičujejo vsem ki se niso našli na slikah. Na dvorišču so nas pričakale lepo pogrnjene mize okrašene s cvetjem in svečami, delo Gabrijele Tomazin Kastelic in sodelavcev, ki so nas vabile, da prisedemo in pokramljamo s starimi prijatelji in nekdanjimi sošolci, s katerimi se že dolgo let nismo srečali. Vse kuhinjsko delo je vodila ga. Marjanka Lenarčič Dobovšek skupaj s številnimi sodelavkami in sodelavci, stregli pa so otroci višjih razredov in srednješolci. Tako si lahko vsem nastopajočim čestital, ko so ti postregli s pijačo ali raznimi dobrotami. Pravo veselje je bilo pogledati na vso to množico prijateljev, ki so ostali in veselo kramljali še pozno v noč in obujali cilje, ki jih še danes udejanjajo nove generacije in jih z vso vnemo posredujejo svojim potomcem. Tudi danes obstaja skupina ljudi, ki uresničuje Slomškovo izročilo: ,,Sveta vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne narodove omike". Sledijo besede sedanje voditeljice šole, ge. Mateje Hribar Šmalc in kateheta g. Francija Cukjatija. Ponatis razgovorov s pokojnimi: s katehetoma Janezom Kalanom in Jožetom Škerbcem, ter voditeljicama Anico Šemrov in Lenčko Malovrh; besede bivših voditeljic: ge. Mete Debeljak Vombergar, ge. Alenke Prijatelj Schiffrer, ge. Saše Zupan Omahna in gdč. Helene Rode; spomini na šolo raznih učencev ki so sedaj v Sloveniji ali po drugih deželah; besede dolgoletnega predsednika odbora staršev g. Lojzeta Lavriča; pozdrav g. Janeza Brule iz leta 1959 ob praznovanju 10. obletnice ter besede in pozdrav dolgoletnega župnika na Ponikvi, Slomškovi rojstni fari g. Miha Hermana; nekaj šolskih slik in seznam vseh učiteljev in učencev. To brošuro so pripravili Pavel Brula, Marjana Poznič Mazieres, Mateja Hribar Šmalc, Lucijana Hribar Podržaj, Lojze Lavrič in spomine na Slomškovo šolo. Veleposlanik prof. Avguštin Vivod izroča priznanje Republike Slovenije Marjan Hribar s sodelavci: Heleno Rode, Karlo Malovrh Jakoš, Aleksom Kastelicem, Veroniko Malovrh, Danijem Cestnikom, Angeliko Smole Selan in Vero Breznikar Podržaj. Grb je izdelala Rozka Snoj, za oblikovanje in prelom je poskrbela Irena Žužek. Zgoščenko s slikami ki je priložena brošuri, je izdelal Jure Cestnik. Na dvorišču je bila stojnica, kjer smo si ogledali in lahko kupili spominsko brošuro in druge spominke z grbom šole Antona Martina Slomška, kot npr. lep barvast podstavek za „miško" in druge spominke in v nedeljo pa tudi zgoščenko igre, ki je v trenutku pošla, z^ato upamo da je zdaj že na razpolago v večjem številu. (Še priporočilo vsem, ki boste želeli poslati to zgoščenko svojim sorodnikom ali prijateljem v Slovenijo: naročiti jo morate v evropskem formatu). Da je celotna prireditev tako lepo potekala ima največje zasluge Komisija za praznovanje 60-letnice, ki jo je vodil Pavle Brula s sodelavci: Marjano Poznič Mazieres, Angeliko Smole Selan, Veroniko Malovrh Osterc in seveda voditeljico šole Matejo Hribar Šmalc in Marcelom Brula. Drugo jutro, v nedeljo ob 11. uri, smo se pa vsi udeležili zahvalne maše. Zahvalili smo se Bogu za vse milosti in blagoslove, ki smo jih bili deležni v teh 60 letih in ga tudi prosili za nadaljnjo pomoč, da bi otroci lahko nadaljevali to delo, spoznali in vzljubili vrednote, predvsem naše krščanske vrednote, na katere dandanes tako radi pozabljamo, da bi se zavedali vseh žrtev, ki so bile potrebne da smo ustvarili slovensko šolo v tujini, ki je postala naša druga domovina. To so vrednote s katerimi bogatimo sebe in državo kjer živimo, s tem pa ostanemo zvesti našim slovenskim koreninam. Predvsem pa želimo, da bi spoznali veliko ljubezen, ki je bila in je še gonilna sila vseh naših dejavnosti. Tako se je iztekel praznik Slomškove šole, iztekel v veselem in prijateljskem vzdušju. Začutili smo živo navzočnost naših nepozabnih vzornikov, vseh katehetov in učiteljev, od gospoda Kalana in gdč. Anice naprej do današnjih dni, vseh ki so nas vodili skozi toliko lepih šolskih ur, šolskih nastopov in igric. Njihova je zasluga za tako lepo uspelo obletnico. Naj bo tudi njim v nepozaben spomin! Alenka kar 864 otrok in poučevalo 120 učiteljev! In njihova imena lahko preberemo v spominski brošuri. Zahvalila se je vsem SPOMINSKA BROŠURA Slomškova šola je ob tej priliki tudi pripravila vrhunsko oblikovano spominsko brošuro. V njej je napisana celotna zgodovina šole, vsi voditelji, kateheti, učitelji in tudi 864 imen vseh učencev, ki so v teku vseh 60 let obiskovali to šolo. Izdana je na 110 straneh kar jasno govori o vsem delu in trudu, ki ga zahteva takšna izdaja. Že uvodni članek dr. Andreja Finka nam omenja visoke Zgodovinska razstava fotografij iz vseh 60 let delovanja šole SDO/SFZ - SAN JUSTO Prvi dobitek: Ostati združeni v prihodnjem rodu g. jože razmišlja V noči pred sanjuškim mladinskem dnevom je tako lilo, da so mnogi med večerno molitvijo prosili za božjo „vremensko" milost. Ko smo se 11. oktobra zgodaj zjutraj zbudili in pogledali skozi okno, nebo ni bilo ravno najlepše, a pločniki so bili suhi. Tedaj dvom: je to premirje ali optična prevara? Ta dvom se je razvozlal s prijetnim soncem in skoraj brez oblakov. Hitro se je bilo treba obleči za nedeljsko mašo. Najbolj „korajžni" so si oblekli narodne noše in vstopili v cerkev z zastavami. Pater Alojzij Kukovica je daroval sveto mašo in med pridigo nagovoril mlade, naj kot kristjani ostanejo zvesti Jezusu in naj se trudijo, da živijo po Evangeliju. Poudaril je tudi, da jih Jezus ne bo nikoli razočaral, če ga sprejmejo kot najboljšega prijatelja in gradijo življenje po Njegovem nauku. Na koru je bilo mnogo mladih grl, ki so ob spremljavi kitar veselo prepevali in polepšali mladinsko mašo, ki se je darovala tudi za pok. misijonarja Lovra Tomažina. Po končani daritvi smo se vsi pomaknili v Naš dom. Dvorišče je bilo že pripravljeno za šport, a najprej nas je pozdravila predsednica SDO-San Justo, Veronika Marinčič. Nato smo vsi skupaj zapeli državni himni. Po petju se je publika razpršila: nekateri so šli k zajtrku, drugi so postali pravi navijači ali enostavni gledalci dobrega športa, tretji so pa greli mišice in se pripravili na „dvoboje" v odbojki. Ko nam je že krulilo po želodcu je bila ura za kosilo v spodnjih prostorih Doma. Same okusne dobrote ... Hvala zvestim kuharicam, pekačem in pridnim strežnikom! Na dvorišču se je vse pripravljalo za finale SDO med San Justom in Lanusom. Zmagale so dekleta iz Našega doma. Zadnja tekma SFZ pa je bila med San Justom in San Martinom. Tu je drug „svetnik" dobil pokal, torej Sanmartinčani. Kam nas pelje pot? Na dvorišču ni več mreže ne žog. Kar naenkrat so postavljene mize, a ni odra ... Morda so pozabili na kulturni program? ,,Ne, ne, zgoraj bo. V dvorani!", pokaže nekdo s prstom navzgor in že je vrsta. »e smo bili urni po stopnicah, lahko sedimo. Če ne, pa kar stoje ali kot ,,indijančki" na tleh! Napovedovalka Andrejka Puntar Gaser je pozdravila vse, ki so se pridružili praznovanju 48. mladinskega dne in podala besedo predsednici Veroniki Marinčič. V njenih besedah smo Občutljivost in zamerljivost lahko slišali, koliko so morali delati in žrtvovati, da se je ta mladinski dan uresničil. Zaključila je z mislijo: ,,Podajmo bodočemu rodu slovensko kulturo in vero, ki smo ju prejeli od naših staršev ter združeni vzpodbujajmo obstoj Našega doma". Na odru je sledila veseloigra „Glavni dobitek" (komedija v treh dejanjih, avtor Fran Lipah). Naj omenim, da je sam mladinski odbor predlagal igro za praznovanje svojega dne, jo izbral in prosil za pomoč Ivano Tekavec, ki je sprejela delo in ga opravila kot izkušena režiserka. Zvesto so hodili k vajami in to se je poznalo. Bil je nekoč upokojen profesor (Erik Oblak, izvrsten!), ki ni imel veliko denarja. Bil je poročen (Nevenka Belič, odlično je držala tempo) in je imel sina (Matjaž Oblak, pravi zadetek in prijetno presenečenje), ki se je rad ukvarjal s športom. Pri tenisu je spoznal hčerko bančnega direktorja (Sonja MikHč, korektna, zelo lepo ji je pristajala vloga) in zaljubila sta se. Profesor si ni delal preglavic z denarjem; uboštvo ni bilo zanje nobena sramota. Enkrat pa je na mladih letih kupil srečko, ki jo je še imel pri sebi. Nekega dne pa pride k njemu bančni direktor (Aleks Puntar, že izkušen igralec je pokazal kaj zna) in rekel, da je tista srečka zadela glavni dobitek. Od takrat naprej sta se professor in njegova žena obnašala kot „bogataša". Čeprav dobitka še niso izplačali, sta si na ta račun sposodila kar veliko denarja iz banke. Med zaroko, ko si „predragi sorodniki" „trosijo rožice gori in doli", je prišlo pismo za direktorja. V njem sporočijo, da je bila s srečko tiskovna pomota. Tedaj nista nič več ,,draga sorodnika". Vsi v okolici govorijo o njih. Bančni direktor ne ve za svojo hčerko, profesor in žena pa tudi nič o sinu. Kar naenkrat stopita v hišo z novico o ženitvi. Profesor pride do zaključka, Ne bodimo kakor tisti farizej, ki je visoko gledal na ubogega grešnika in se bahal pred Bogom, da je boljši od drugih. Nihče ni več in nihče ni boljši. Vsi smo ljudje in vsi imamo dobre in slabe lastnosti. Vsi moramo biti božji otroci, Bogu všeč in vsi se moramo boriti, če hočemo priti v nebesa. Za nekatere je to morda lažje kot za druge, in prav zato si moramo pomagati. Občutljivost in zamera je verjetno kot bolezen starejših, pa ta napade tudi druge, ne tako stare. Če smo preveč občutljivi, ali celo, če smo tudi zamerljivi, nam to nikdar ni v korist in se moramo proti temu boriti. Ni prav, če je človek preveč občutljiv. Vsaka stvar ga vrže iz tira. Potem je pa vse narobe. Misli, da je ves svet proti njemu in da ga prezira. Seveda, on sam gleda iz viška na vse druge in misli, da je več, kot oni. Za človeka je lepo, če je preprost, skromen in ponižen. Jezus sam nam je dal ta zgled. Ničesar ne pridobimo, če smo preveč občutljivi. To nam vedno povzroči tudi mnogo trpljenja, nismo mirni in ne zadovoljni sami s seboj in ne z drugimi. Še hujši razdor povzročijo v naši notranjosti tiste napake, ki jim pravimo zamerljivost. So ljudje, ki zamerijo za vsako stvar. In to zamero držijo za vedno. Marsikaj moramo v življenju odpustiti, če hočemo mirno živeti in da bo tudi nam odpuščeno. Zelo lahko je zameriti, a nad vse težko je odmeriti. Težko je priti nazaj; tudi izgubljenemu sinu ni bilo lahko. Živeti pa moramo ne kot puščavniki, temveč kot socialni ljudje in v skupnosti. Na mestu ni ne prevelika občutljivost in ne zamera. Če ni vse prav in če ni vse po naše, tudi mi nismo popolni. Več ljudi več ve in težje je zaiti na napačno pot. da je ,,dobil milijon", ker je imel zbrano družino. Zatem pride direktor z novim sporočilom, ki ga je seveda preveril. ,,Zadel si vendarle!", mu reče. Profesor pa ostane pri zadnjih besedah, a milijon vseeno vzame. Med vso zgodbo so nastopili tudi razni sosedje in sorodniki ter služkinja (Maksi Malovrh, Tatjana Groznik, Cecilija Malovrh, Vanči Štrubelj in Tatjana Malovrh). Vsak je svoji vlogi dodal pravo barvo pripovedi s karakterizacijo, ki so jo držali skozi vso igro. Nihče ni zaostajal ritmu igre in so dovršeno polnili sliko. Sodelovali sta dve plesni skupini, prva je plesala charleston (učila Metka Markovič Marinčič), druga pa slovensko folkloro (učila Mirjam Mehle Javoršek). Celotna igra je bila uprizorjena v profesorjevi hiši (scena Tone Oblak). Igra je hitro in razgibano potekala, v tekoči (včasih „deroči") slovenščini. Lepo vzdušje in sigurnost igralcev sta kazali, da so bili, poleg dobrih prijateljev, na deskah zelo izkušeni igralci. Publika je sledila igri in s smehom ter s ploskanjem potrdila, da so res dobro uprizorili veseloigro. Dvorana je bila res nabito polna, kot že dolgo časa ne. Še zahvale tistim, ki so sodelovali z oblekami, pri maskiranju, s frizurami, s šepetanjem, z lučmi, z zvoki, in še in še. Po zadnjem aplavzu pa smo se še okrepčali na dvorišču Doma s krofi in čevapčiči. Nato pa še prosta zabava, saj naslednji dan ni bil delaven! Marta Petelin SAN JUSTO Kaj delamo mladci in mladenke? Dne 24. marca smo se mladci in mladenke iz vseh okrajev zbrali v Sanhuškem domu. Ob 15. uri se je začelo srečanje. Najprej smo zmolili za blagoslov pred Marijino podobo. Potem so nas razdelili v štiri skupine, vsaka s svojo barvo. Igrali smo se zanimive igre (med štirimi ognji in Rakov nogomet), ki jih je pripravil prof. Jure Urbančič s pomočjo voditeljev vsakega Doma. Igrali smo se tudi: med dvema ognjema, odbojko in nogomet. Na to srečanje so prišli tudi fantje in dekleta tretjega letnika. Prejšnje leto so bili še mladci in mladenke, sedaj pa so naši mali animatorji. Njihova naloga je, da nam stojijo ob strani in nam pomagajo, ter tudi sodelujejo z voditelji pri organizaciji srečanj. Potem smo se vsi skupaj zbrali v kleti in gledali video iz našega taborjenja v Mar del Plati. Bilo je zelo zanimivo. Medtem, ko smo gledali video smo jedli pecivo, ki so ga pripravile mamice in mladenke iz San Justa. Za zaključek smo podarili animatorjem video, ki smo ga ravno gledali, poleg slik z izleta v Mar del Plato. Potem pa smo se vsi skupaj odpravili domov ^ MESEČNI SESTANKI Mladenke in mladci iz San Justa se tudi zbiramo med letom vsak zadnji petek meseca zato, da se pogovorimo o različnih temah. Meseca junija smo imeli posebno srečanje. Prišla je sestra Marija Pustavrh, da se z nami pogovori in nam pove o svojem življenju; ona pripada redu Svete Družine . Začeli smo srečanje z molitvijo. Vsak se je predstavil pred sestro Marijo, ona pa skupini. Z njo smo se pogovarjali in jo spraševali o redovnem življenju. Pozorno smo jo poslušali. Mnogo novega, zanimivega in dobrega smo se naučili. Lepo smo se imeli. Zahvaljujemo se ji, ker nam je z ljubeznijo ponudila svoje znanje in dobroto. Zaključili smo srečanje z molitvijo in se poslovili. Meseca julija, pa smo imeli nov obisk ^Naš gost je bil Pavel Mlinar. On je seminarist; uči se, da bo postal duhovnik. To srečanje je bilo zelo zanimivo; gledali smo film „Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara". Po filmu smo se okrepčali z jedili, ki smo jih pripravili s pomočjo naših mamic. Ko smo se že nasitili, smo se pogovarjali o filmu. Začeli smo ga razumevati na drug način; verna stran nas je presenetila in zavzela. Primerjali smo dogodke iz svetega pisma s posameznimi odlomki filma. Ta je bil narejen po knjigi C. S. Lewisa. Pisatelj je bil veren človek, zato pa je v svoji knjigi napisal zgodbo, ki je vsebovala tudi versko plat življenja. Pazljivo smo poslušali g. Pavla. Zahvaljujemo se mu za potrpežljivost in ljubezen, s katero nas je spremljal pri sestanku. Zaključili smo srečanje z molitvijo. Meseca avgusta, smo se na srečanju igrali in se naučili pravila odbojke, saj nas je obiskal Kristijan Poglajen, odbojkar argentinske ekipe sub 20. Pokazal nam je, kako se pravilno odbija žogo in kako je treba igrati. Vadili smo se po parih, nekateri pa s Kristijanom. Po treningu smo se razdelili v skupine in se igra i odbojko. Lepo smo se zabavali. Hvala Kristijan, ker si nam nudil svoje znanje v odbojki in nam dopustil, da smo se s teboj igrali. Kdo pa bo prišel meseca novembra? Kdo bo naša naslednja ,,žrtev"? Bomo videli ... Mladenke in Mladci iz San Justa novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti NIŽJE MESTO NA INDEKSU Medtem ko je izvolitev Baracka Obame na položaj predsednika ZDA vodila k večji svobodi medijev v ZDA, se je položaj v več evropskih državah v zadnjem letu poslabšal, kaže objavljeno poročilo organizacije Novinarji brez meja. Med državami, ki so na indeksu svobode medijev nazadovale, je tudi Slovenija, in sicer z lanskega 30. mesta na 37. KLJUB KRIZI - POVISICA! Potem ko so se s 1. avgustom vsem zaposlenim v družbi Krka, tudi vodstvu, osnovne plače zvišale za 2,3 odstotka, se je s 1. oktobrom zvišala tudi minimalna plača. Ta po novem za redno zaposlene ne bo nižja od 800 evrov neto. Povprečna mesečna bruto plača v Krki je 2356 evrov bruto oz. 1428 evrov neto. letoSnji borStnikov prstan Igralka Minu Kjuder je letošnja dobitnica Borštnikovega prstana, najvišjega nacionalnega priznanja za igralsko umetnost. Izbira nagrajenca je bila zaupana žiriji v sestavi Tone Partljič, Rapa Suklje in Peter Ternovšek. NAJMANJ AZILANTOV Visoki komisariat Združenih narodov za begunce za srednjo Evropo je tudi letos predstavil izsledke raziskave o tem, kako različne skupine beguncev in prosilcev za azil doživljajo življenje v državah srednje Evrope. Med omenjenimi državami je v Sloveniji že več let najmanjše število prosilcev za zaščito. CEPIVO JE ŽE TU Prva pošiljka cepiva proti novi gripi je v Sloveniji, ponekod se je že začelo cepljenje za zdravstvene delavce, kmalu pa se bodo lahko cepili tudi prebivalci. Prednost pri cepljenju bodo imeli kronični bolniki kot bolj ogroženi, je pojasnila Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja. po svetu ZDA: IZREDNE RAZMERE Zaradi izbruha pandemije nove gripe v ZDA je ameriški predsednik Barack Obama v petek zvečer razglasil izredne razmere. Ob tem ukrepu lahko ministrica za zdravstvo Kathleen Sibelius obide predpisane zvezne pogoje in se čim hitreje odzove na pandemijo, ki je v Združenih državah zahtevala že več kot tisoč življenj. Z odstranitvijo birokratskih ovir naj bi bolniki čim prej dobili potrebno zdravstveno nego. VRH EU V BRUSLJU V Luksemburgu so se v ponedeljek začele neposredne priprave na vrh Evropske unije, ki bo ta konec tedna v Bruslju. Na njem bodo največ pozornosti ^namenili reševanju zapletov z Lizbonsko pogodbo na Češkem in prenovi uprave EU ter financiranju boja proti podnebnim spremembam. BO čeSka potrdila pogodbo? Češki predsednik Vaclav Klaus, ki pred ratifikacijo Lizbonske pogodbe za svojo državo zahteva izvzetje iz Listine o temeljnih pravicah, je v petek sporočil, da je prejel sprejemljiv predlog švedskega predsedstva Evropske unije za rešitev zap eta. Podrobnosti o tem, kaj naj bi vseboval švedski predlog, niso znane. Svedsko predsedstvo unije je medtem Klausovo izjavo pozdravilo. Predsedujoči povezavi, švedski premier Frederik Reinfedt je izrazil optimizem, da bo do konca leta novo evropsko pogodbo ratificirala tudi Češka. Ta je namreč edina članica unije, ki še ni potrdila Lizbonske pogodbe. VRH ASEAN Na Tajskem je potekal vrh voditeljev Združenja držav jugovzhodne Azije ,,Asean". Razpravljali so o možnostih, kako dodatno poglobiti gospodarske vezi med državami članicami, ki so se razmeroma uspešno ubranile svetovne gospodarske krize. Govorili so tudi o ravnanju v primeru naravnih nesreč, ki pogosto prizadenejo to območje. PROTIRAKETNI SČIT Poljska je pripravljena sodelovati pri na novo začrtani ameriški protiraketni obrambi v Evropi, ki jo pred mesecem predstavil Washington. Ameriški podpredsednik Joe Biden je v Varšavi - na prvi postaji svoje evropske turneje - poudaril, da bo nov sistem učinkovitejši in bo pokrival večji del stare celine. Tamkajšnji premier Donald Tusk je ob tem zagotovil, da se zdi novi protiraketni projekt Poljski pomemben, zato so v primerni meri pripravljeni sodelovati. IZRAEL Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ustanovil posebno skupino, ki bo oblikovala odgovor na tako imenovano Goldstoneovo poročilo. Dokument, ki ga je s preglasovanjem potrdil Svet Združenih narodov za človekove pravice, Izrael in palestinsko gibanje Hamas obtožuje vojnih zločinov med spopadi v Gazi lansko zimo. Obsodba je SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Umrlih rojakov so se slovenski izseljenci na področju Vel. Bs. Airesa spominjali na praznik Vseh svetnikov in vernih duš dan z globoko pieteto. Molili so za pokoj njihovih duš, obiskovali njihove grobove ter jih okrasili s cvetjem. (...) Konstituiranje odbora Društva Slovencev Na občnem zboru dne 25. oktobra t.l. izvoljeni odbor Društva Slovencev se je na seji dne 30. oktobra konstituiral takole: predsednik, Alojzij Horvat; podpredsednika: dr. Julij Savelli in Rudolf Žitnik; tajnik, France Pernišek; blagajnik, Janez Kralj in gospodar, Ignacij Grohar. Referate imajo: organizacijski Rudolf Smersu, mladinski Aleksander Majhen, socialni Albin Magister st. in kulturni referat akademik Ivan Prijatelj. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Janeza Kadivec in njegove žene ge. Lidije roj. Antonič so dobili sina. Pri krstu je dobil ime Marijan Aleksander; botra sta pa bila Jože Antonič in ga. Marija Vehovec. Družino Ignacija Groharja in njegove življenjske družice ge. Marije roj. Moder je prav tako razveselil sin. Krstili so ga na ime Marko, botrovala sta pa Jože Lovšin in ga. Alenka Lovšin roj. Moder. Oba otroka je v Slovenski kapeli krstil direktor A. Orehar. Srečnim družinam naše čestitke. Poroka. Dne 25. oktobra sta se poročila v San Fernandu g. Ivan Arnšek in gdč. Marija Simčič iz Bariloč. Priči sta bila ženinov oče g. Janko Arnšek in nevestin brat g. Lojze Simčič. Poročni obred je opravil g. Stefan Tonkli. Novoporočencema želimo v novem življenju vso srečo! MIRAMAR V kapeli Ntra. Sra. de Lujan v Miramaru smo začeli v nedeljo 4. oktobra s službo božjo za Slovence. Vnaprej bo vsako prvo nedeljo v mesecu. Prvič je bila udeležba še kar zadovoljiva. Vabimo še ostale rojake, da se nam prihodnjič pridružijo. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA Za praznik Kristusa Kralja je gledališki odsek Slovenske kulturne akcije predvajal delo enega največjih katoliških pesnikov, Marijino oznanjenje Paula Claudela. Delo je misterij, to se pravi, da se dejanje ne odigrava samo po naravnih zakonih, ampak da Bog posega vmes s čudežem. (... ) Svobodna Slovenija, 5. novembra 1959 - št. 44 RESUMEN DE ESTA EDICION namenjena le Izraelu, ne pa tudi drugi strani. Netanjahu je obenem zavrnil možnost ustanovitve komisije, ki bi preiskala dejanja izraelske vojske med ofenzivo. ITALIJA Volivci in simpatizerji največje italijanske opozicijske stranke - levosredinske Demokratske stranke so v nedeljo za novega predsednika stranke izvolili nekdanjega ministra Piera Luigija Bersanija. Bil je odgovoren za industrijo, promet in gospodarski razvoj v več vladah nekdanjega premiera Romana Prodija. Na tem področju je bil odprt za reforme in privatizacijo. Novega predsednika Demokratske stranke so na 10 tisoč voliščih po vsej državi lahko izbirali starejši od 16 let, ki so se predstavili kot volivci omenjene stranke. Po prvih podatkih je svoj glas oddalo več kot dva milijona Italijanov. KIRGIZISTAN Kirgizistan je dobil novega premiera 22. oktobra. Predsednik Bakijev je na ta položaj imenoval tesnega sodelavca Daniarja Usenova. Dosedanja vlada je namreč pretekli torek odstopila v sklopu Bakijevih reform, katerih cilj je okrepiti izvršno oblast. Usenov je pred poslanci že napovedal, da bo za vladne reforme v Kirgizistanu potrebna sprememba 67-ih zakonov in preoblikovanje ustave. ANIVERSARIO DE DIAMANTE El 17 de octubre el centro esloveno de Ramos Mej^a se vistio de gala para celebrar los 60 anos del curso esloveno que, alla por el 1958, eligio el nombre del obispo Slomšek, como su patrono. Los archivos se remontan a abril de 1949 cuando los domingos por la tarde se ensenaba la fe cristiana a los ninos y con ella la formacion asociada para el mantenimiento de la lengua eslovena. El clima festivo estaba presente en cada rincon del Centro, arreglos florales, fotograf^as, todo hac^a alusion a la alegr^a y los recuerdos. El acto se inicio con el toque de la campana que durante anos llamo a formarse, para empezar la jornada. La anfitrio-na, actual directora del curso Mateja Hribar Smalc, presento los 60 anos transcurridos en espacios diferentes hasta llegar al Centro, el numero de alumnos que crec^a, las actuaciones realizadas. Un dato: durante 60 anos fueron alumnos 864 chicos y hubo 120 docentes. Luego saludo el presidente del centro, Marko Selan y felicito a la Slomškova šola. Otros invitados importantes tambien tuvieron la oportunidad de felicitar frente a microfono al diamante que cumplio 60 anos, nacido desde el amor a Dios y la patria eslovena. El numero principal fue el musical de la familia Trapp (que hemos visto como La novicia rebelde). Finalizada la obra (mas detalles el prox. nro.), el embajador Prof. Avguštin Vivod entrego un reconocimiento en nombre de la Republica de Eslovenia a la Slomškova šola, por su labor en la preservacion del habla eslovena en Ramos Mej^a. Luego, en planta baja se pudo mirar la exposicion de foto-graf^as, comprar algun recuerdo y disfrutar de la exqui-sita velada. El domingo 18 fue el momento para agrade-cer a Dios por toda la gracia recibida. (Pag. 3) EL PREMIO: CONTINUAR UNIDOS Los jovenes de San Justo celebraron su d^a el 11 de octubre. Temprano por la manana fue la misa presidida por el padre Alojzij Kukovica. Luego, ya en el centro Nuestro hogar se entono los himnos y comenzaron a desarrollarse los encuentros de voley femenino y mascu-lino entre los distintos centros eslovenos. Los primeros puestos fueron para San Justo y San Mart^n, respectiva-mente. Mientras en el patio los jugadores demostraban sus habilidades y las del equipo, en el salon ubicado en el sotano, los comensales disfrutaron de las exquisiteces culinarias preparadas por un equipo de madres. Por la tarde, se realizo en el salon principal la puesta en escena de la obra de Fran Lipah "Glavni dobitek" (Primer premio). La presidente Veronika Marinčič dirigio unas palabras al publico, con motivo del aniversario. Todos los actores y bailarines que intervinieron en la obra eran jovenes. Muchos de ellos, por primera vez representaban un papel tan extenso y no decepcionaron al publico. La obra fue dirigida por Ivana Tekavec, con escenograf^a de Tone Oblak. Hacia la noche fue el turno de la distension con unos riqu^simos "krofi" y otras delicias de la parrilla. Claro que no falto la buena musica. (Pag. 4) FORO LATINO GLOBAL La edicion 2009 del Foro Latino Global se realizara el 13 de noviembre en el Hotel Regal Pacific. La apertura de la jornada estara a cargo de Bogdan Boru-sewicz, ex disidente (miembro de Solidaridad) y actual Presidente del Senado de la Republica de Polonia. El primer Panel tratara sobre "Gobernabilidad democrati-ca, calidad institucional y desempeno economico en Europa Central y del Este, 1989-2009". Sus expositores seran: Stepan Zajac, Embajador de la Republica Checa; Avguštin Vivod, Embajador de la Republica de Eslovenia; Pavel Sipka, Embajador de la Republica de Eslova-quia; Ion Vilcu, Embajador de la Republica de Rumania; Jan Freigang, Primer Secretario de la Embajada de la Republica Federal Alemana. El moderador del Panel sera Tristan Rodriguez Loredo, Director del Consejo Consul-tivo de CADAL. Un segundo Panel, integrado por importantes personalidades, abordara la tematica "America Latina a 20 anos de la ca^da del Muro de Berl^n". (Pag. 6) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Katica Cukjati, Alenka Prijatelj Schiffrer, Pavel Brula, Lučka Oblak Čop ter Mladci in mladenke iz San Justa. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O