Sedem novih plesnih državnih prvakov stran 25 Krvodajalska akcija v Domžalah 21.januar2011 GLASILO OBCINE DOMŽALE 17. december Letnik L, št. 15 stran 21 PRAZNIČNI DECEMBER PO DOMŽALSKO Prvi od dobrih možje že bil med nami Začetek vsakega prazničnega decembra naznani prihod Miklavža, ki, skupaj s parkeljni, obišče otroke ter jih obdari, sledi mu Božiček in nato še dedek Mraz. Občina Domžale se je tudi letos potrudila in v proračunu zagotovi-a finančna sredstva za vse tri dobre može, od katerih je posebej Miklavž zelo priljubljen. Pride praktično v vsako vas, letos se je pripeljal lahko celo s sanmi. Povabijo ga različna društva in organizacije, povsod se že dalj časa pripravljajo na njegov obisk, zato skupaj z njim odigrajo kakšno igrico, zapojejo kakšno pesmico, obudijo kakšen star običaj in na koncu so seveda darila, ki so jih otroci zelo veseli. Na javno povabilo Občine Domžale se je tudi letos prijavilo veliko število organizatorjev, ki navadno sprevod in prihod Miklavža pripravijo s prostovoljnim delom, veseli pa so, če posebej darila sofinancira tudi občina. Stran 5 t Obilna Domiale in Godba Oomiite vabita na osrednjo občinsko slovesnost ob dnevu SAmmr^m^sn IH f l!«Vlil##N in tradicionalni PRAZNIMI u&mmm v NEDELJ0/2DECEMBRA 20 tO OB 19. URI V HALI KOMUNALNEGA CENTflA V DOMŽALAH ^e iiáko rpeé&k 21 deœmhra 20101 Simfonični orkester Domžale-Kamnik JUBILEJNI 40. NOVOLETNI KONCERT Sobota, 18. december 2010, ob 20. uri, Dom kulture Kamnik Ponedeljek, 27. december 2010, ob 20. uri, Hala komunalnega centra Domžale Solistki: Rebeka RADOVAN, sopran Mirjam KALIN, mezzosopran Povezovalec večera in solist: Tilen ARTAČ Dirigent: Simon KREČIČ Predprodaja vstopnic: Dom kulture Kamnik Turistična agencija Kompas, Ljubljanska 82, Domžale (poleg Loterije) Zveza prijateljev mladine Domžale za lepši praznični december DOBRODOŠLI V PRAVLJIČNI DEŽELI Zveza prijateljev mladine Domžale vabi, da skupaj preživimo prijeten praznični december. Predstavo MAČEK MURI si učenci prve triade lahko ogledate v Kulturnem domu Groblje, - 13. decembra, ob 10.30, ter 14. in 15. decembra, ob 8.30 ter ob 10.30. - 22. decembra 2010, ob 16. uri, vabimo v Kulturni dom Franca Berni-ka Domžale vse predšolske otroke na predstavo MUCA COPATARICA, obisk žonglerja in praznične delavnice. - 23. decembra 2010, ob 16. uri, ste povabljeni v Domžalski dom, kjer se boste veselili s čarovnikom ter uživali v ustvarjalnih delavnicah. Veseli bomo, če se nam boste pridružili vsi otroci in skupaj z nami uživali v prazničnih prireditvah. ZPM Domžale Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale vabita vse občane Domžal in Kamnika na SPOMINSKO SLOVESNOST OB 66. OBLETNICI TRAGEDIJE AKTIVISTOV OF V RUDNIKU, ki bo v soboto, 8. januarja 2011, ob 11. uri, pri spomeniku padlim v Rudniku pri Radomljah. Slavnostni govornik bo Toni Dragar, župan Občine Domžale V kulturnem programu sodelujejo: Moški pevski zbor Radomlje, recitatorke Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, pevka in kitaristka Silva Kosec. Vabljeni in dobrodošli! Dragi otroci, starši, dedki, babice ter vsi ostali, željni prazničnega vzdušja, pridružite se nam na ŽIV ŽAV-u v Češminovem parku, kjer nas bosta zabavala Damjana Golavšek in Sten Vilar z gosti, obiskala Božiček in dedek Mraz, na stojnicah pa čakala pestra ponudba prazničnih dobrot in drugih priložnostnih darilc. Obenem pa bodite del bolšjega sejma igrač in izdelkov z otroških delavnic šol in vrtcev. ïiAvniïitiii QDvçmk*: Andréa POCACNIKJARC. DgniLihï G«JbB Domísíi! Dirigent! DâmjanT^UAZiN Pověřoval«: i jre SE&EK lihrvoe i»litfi«ab4nevu Hmoïtojnoitl h «flolnuUj vfrHl boïhf ter velikfrjrA^i, titrav^ in uïpfhov V Ictv Ï011 vam idibi OPCINA DQHÎALE IK GCÏDBA PÛMÎ ALE k PVC OKNA IN VRATA AKCIJA -11% Zimski vrtovi, lesena vrata, nadstreški, ograje, konstrukcije. Dobava v 15 dneh. Brezplačni ogled, izmere in ponudba. 041/627-068, 01/72-44-220 WWW.mke.Si MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27, Domžale VODOfERH SREČNO 2011! Varčujmo z energijo! STlEBELELTRGN^Pj^."^ Vodoterm Radomlje d.o.o., Škrjančevo 8, Radomlje, 01 722 89 20, 041 659 591 vodoterm.radomlje@siol.net, www.vodoterm.si Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, • 28. januarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek,' ri^C^ 20. januarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. 2 iz urada župana 17. DECEMBER 20I0 Dragi bralci, drage bralke, Pred nami je zadnja letošnja številka glasila Slamnik. Tokrat nekoliko bolj praznično obarvana. In prav je tako, saj prihaja najlepši del letošnjega eta, predvsem pa čas, ko se spomnimo lepih trenutkov, ki smo jih v letošnjem letu doživeli in predvsem pomislimo kaj bomo naredili drugače v prihodnjem letu, da se slabi trenutki ne bi ponovili. Tako je tudi z nami. Tudi mi, vsi tisti, ki ustvarjamo glasilo Slamnik za vas se oziramo po minulih številkah, predvsem v zadnjih štirih letih in čakamo nove izzive, ki jih bo prineslo leto 2011. Nove izzive tako in drugače. Vam dragi bralci in bralke pa v letu, ki prihaja želim, da vam ne bi zmanjkalo želja, a po drugi strani tudi uresničitev, vsaj tistih najbolj iskrenih, ki nam polepšajo trenutke. Želim vam, da boste prihodnje leto ob takem času s ponosom dvignili glavo in rekli, da ste to leto pa zagotovo postali boljša oseba. Verjamem, da se tudi letos počutite tako in se boste vedno znova^ In če ne veste kaj vse lepega bi se vam lahko v letu 2011 zgodilo, vas vabim, da si preberete vsa voščila, čestitke, želje in priporočila, ki so jih za vas pripravile številne organizacije v našem mestu. Čestitk malo morje, prav toliko pa želja^ Vesele praznike, dragi bralci in bralke in srečno v novem letu! Mateja A. Kegel OBCINA DOMŽALE Med najbolj zelenimi občinami v Sloveniji Človeštvo, države, regije in lokalne skupnosti so na pomembnem civilizacijskem razpotju. Obremenitve na okolje kritično presegajo zmogljivosti okolja in ogrožajo blagostanje človeštva in ekosistemov. Potrebujemo nov razvojno-varoval-ni model, ki bo omogočil človeka vredno blagostanje, socialno varnost in ohranjanje pogojev življenja prihodnjih generacij, vseh živalskih in rastlinskih vrst. Etično odgovornost do zdrave, zelene prihodnosti ima tudi naša občina in njene prebivalke ter prebivalci. Občina Domžale je sodelovala pri prvem razpisu za Najbolj zeleno občino v Sloveniji 2010 in tako postala ena izmed občin, ki želijo z odgovornim odnosom do okolja ohraniti Slovenijo zeleno. Pri tem je zelo pomembna tudi vloga lokalnih skupnosti. Okoljski natečaj Najbolj zelena občina je bil organiziran v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor, Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije. Na ta način se želi promovirati koncept trajnostnega razvoja v lokalnih skupnostih in primerov dobrih praks, hkrati pa postopoma vzpostaviti pregled okoljskega ravnanja v lokalnih skupnostih. Ključni namen izbora čim bolj ozelenjenih, trajnostnih slovenskih občin je s pozitivnimi zgledi spodbuditi prizadevanja za organizacijo dejavnosti občine in njenih prebivalcev v okviru zmogljivosti okolja. Zaradi želje po čim bolj objektivnemu primerjanju trajnostnega napredka po občinah, so bile te razdeljene v tri velikostne skupine. Občina Domžale je v kategoriji občin z več kot 5.000 prebivalci, med 24 prijavljenimi občinami, zasedla visoko 5. mesto. Naša občina je zbrala skupno kar 68 točk in za prvim mestom zaostala le za 5 točk. To je dovolj zgovoren podatek, da so o zmagovalcu oziroma prvih treh mestih odločale le malenkosti. V naši kategoriji je zmagala Občina Vransko, v kategoriji občin z manj kot 5.000 prebivalci Bled, v kategoriji mestnih občin pa je zmagala Mestna občina Velenje. Vseh prija- ajbolj zelene občine v Sloveniji se vljenih občin je bilo 47. Najbolj odlikujejo predvsem po pristopu k energetski učinkovitosti in racionalizaciji porabe električne toplotne energije ter izgradnji kolesarskih peš poti, ki njihovim prebivalcem omogočajo korak naprej k trajno-stni mobilnosti. Veliko naporov usmerjajo v zagotavljanje dostopnosti vodovoda in kanalizacije ter zagotavljanje čiščenja odpadnih voda, s čimer v veliki meri zmanjšujejo svoj okoljski odtis. Vse boljša ozaveščenost med občinami se kaže tudi pri oblikovanju občinskih proračunov. Večina občin namreč 10 odstotkov ali več letnega občinskega proračuna nameni »zelenim« projektom. Veliko pozornosti pa namenjajo tudi izobraževanju in osveščanju mladih. Teja Lapanja Srečanje pripadnikov manevrske strukture narodne zaščite Zadnji dan v oktobru so se na povabilo župana Tonija Dragarja in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo zbrali tisti, ki so na obrambnih nalogah leta 1990 naredili največ, kar se je od njih pričakovalo. Ob začetnem nagovoru predsednika OZVVS Domžale, Janeza Grego-riča, smo se spomnili dveh, že preminulih članov MSNZ; Antona Smrekarja in Alojzija Pichlerja iz Domžal. Veliko zanimivega je pove- Sprejem za poveljnika in člane Občinskega štaba civilne zaščite Pretekli teden je župan Občine Domžale Toni Dragar za poveljnika in člane Občinskega štaba civilne zaščite pripravil sprejem, na katerem se je vsem navzočimzahvalil za delo v iztekajočem letu. Župan je še posebej poudaril občinsko zaščitno reševalno vajo Domžale 2010, ki se je zgodila meseca junija ter septembrske poplave. V obeh primerih je namreč Občinski štab civilne zaščite, skupaj z reševalnimi enotami, pokazal zelo dobro usposobljenost in opremljenost. Pred samim sprejemom je potekala seja Občinskega štaba civilne zaščite, na kateri so njeni člani sprejeli poročilo o delu v letu 2010 in sprejeli smernice za leto 2011. Sprejeti sta bili tudi analiza zaščitno-reševal-ne vaje Domžale 2010 in ukrepanje štaba v septembrskih poplavah. dal tudi Milan Narat, v tistem obdobju zaposlen na štabu za TO Domžale. Poudaril je, kako sta se takrat z Dominikom Grmekom odločala po lastni presoji o tem, koga pridobiti k sodelovanju. Imela sta srečno roko pri izbiri sodelavcev v projektu MSNZ. Izbrati pravih ljudi jima sicer ni bilo ravno najtežje, saj sta preko sestava enot TO poznala veliko zanesljivih in domoljubnih ljudi. Pri organizaciji tajnih skladišč orožja in ostalih bojnih sredstev sta uredila tako, da so bile te tajne lokacije zelo blizu posameznim enotam z določenega področja. Ta oprema in orožje sta bila prvič izvzeta že pred samo osamosvojitveno vojno za zavarovanje prvih nabornikov Slovenske vojske v Obrambnem centru na Igu. Župan je še enkrat izrazil globoko hvaležnost vsem prisotnim: »Brez vaših obrambnih priprav in tajnih priprav vseh ostalih v naši tedanji Republiki Sloveniji bi bili naši spomini na osamosvojitveno vojno leta 1991 veliko bolj sveži in k sreči oddaljeni skoraj dve desetletji.« Spomini na leto 1991 so vreli iz skoraj vseh posameznikov, ki so bili prisotni, tako da je nekaj uric minilo, kot bi mignil. Vsi so bili ponosni na svoje dejanje in bi to brez premišljanja storili še enkrat, če bi bilo potrebno. Janez Gregorič TUDI TO JE PROMOCIJA OBCINE DOMŽALE: Študentje heritologije na ogledu kulturne dediščine Občine Domžale Za študente heritologije, vede o varovanju kulturne dediščine v okolju na podlagi komuniciranja vsebin v muzejih in v primarnem okolju ohranjenih spomenikov kulturne dediščine, ki tovrstno znanost spoznavajo v okviru doktorskega študija, je zelo pomembno spoznavanje teh vsebin v primarnem okolju. Zato so se zelo razveselili povabila Muzejskega društva Domžale, da v okviru pridobivanja novih znanj obiščejo najpomembnejšo kulturno dediščino v naši občini. Študentje heritologije, ki svoj študij opravljajo na Filozofski fakulteti, prišli pa so iz vse Slovenije, so se v soboto, 27. novembra 2010, zbrali v Knjižnici Domžale ter najprej prisluhnili pozdravu podžupanje Andreje Pogačnik Jarc, ki jim je zaželela veliko novih koristnih spoznanj, ki jim bodo pomagala na njihovih poteh do naslovov doktorjev znanosti. V spomin na to srečanje jim je podarila dva slamnika - simbola naše občine. Delo Muzejskega društva Domžale je predstavila predsednica Taja J. Gubenšek, samostojna ustvarjalka v kulturi - kustosinja, ki je ogled dediščine tudi pripravila in ga ves dan vodila. Ob tem jih je opozorila na nekatere probleme, ki to področje spremljajo v naši občini. Za boljše poznavanje tega področja so si ogledali kratek dokumentarni film Muzejskega društva Domžale, Odklenjene zgodbe, ki projekte društva predstavlja od prve arheološke razstave Tla pod vašimi nogami iz leta 2004. Ta razstava nam je razkrila še ne sluteno bogastvo materialnega spomina na trasi AC, ki poteka skozi našo občino, in so ga arheologi pod vodstvom dr. Bojana Djurića odkrili v Dragomlju, Krtini, Podgorici, ffl^lll Industrijska hala tovarne Univer-zale, foto: arhiv MdD Šentpavlu in na Podrečju. Nato so študentje z veliko radovednostjo stopili do bližnje nekdanje tovarne Univerzale, kjer jih je počakal dr. Miroslav Stiplovšek, sicer upokojeni profesor, tudi častni občan Občine Domžale. Njegova zanimiva razlaga razvoja, vrhunca in propada slamnikarstva v Občini Domžale, katerega del je tudi propadla tovarna Univerzale, je potekala v nekdanji slamnikarski tovarni in bila prava zgodovinska učna ura o novejši zgodovini naše občine in mesta, ki pa se je žal, vsaj za Univerzale in v njem zaposlene, žalostno končala. Je pa pogovor, predvsem pa sam ogled nekdanje tovarniške hale, v prisotnih bodočih doktorjih znanosti vzbudil veliko zanimanja, predvsem pa razmišljanja o tem, kako bi v teh prostorih ohranili del dediščine, ki sicer iz dneva v dan tone v pozabo. Spominska plošča Žige Lamberga (Sigmund Lamberg), Grb gradu Krumperk (foto: arhiv MdD) Sledil je ogled značilnosti gradu Krumperk - precejšnje prijetno presenečenje za vse prisotne. V imenu odvetnice dr. Metke Arah, zastopnica družine Pogačnik (lastniki gradu Krumperk) jih je pozdravil Edi Dežman in jih povabil v nederje nekdanjega gradu Adama Ravbarja. Gospod »na Kravjeku in Krumperku« je bil član kranjske plemiške rodbine, ki se je »v ljudski spomin« zapisal s Pesmijo o Rav- barju že pred več kot 400 leti z zmago proti turški armadi pri Sisku (1593), »zmagi, ki je takrat odmevala po vsej Evropi.« Tudi ob sedanjem obisku se je odprla vrsta vprašanj, kako bi grad in njegovo okolico uredili tako, da bi postala prijaznejša, predvsem pa priljubljena točka za vse obiskovalce, ki kljub zaprtemu gradu velikokrat zaidejo v ta znameniti del občine. Taja J. Gubenšek je zbrane ob tem seznanila z načrti družine Pogačnik, ki jih je Otokar Pogačnik podal na okrogli mizi ob Dnevih evropske kulturne dediščine 2010 v Knjižnici Domžale. Bolj obiskana točka kot Krumperk je Jamarski dom na Gorjuši, kjer si poleg Železne jame obiskovalci ogledajo zbirke Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. Doktoranti heritologije so z velikim zanimanjem prisluhnili razlagi predsednika društva Alešu Stražarju. Razstava zbirk ima kar velikokrat pridevek »naj v Sloveniji«, pa naj gre za Ho-henwartovo zbirko kapnikov, zbirko hroščkov in metuljev, arheoloških najdb v Babji jami, geološko zbirko kamnov in fosilov ali zbirko polžjih lupin Simona Robiča, katerega doprsni kip stoji pred Jamarskim domom. (Slamnikarske zbirke si trenutno ni mogoče ogledati, ker je v postopku konservacije v Medobčinskem muzeju Kamnik.) S prvim jamarjem v občini smo druženje zaključili v Železni jami, ki je za nepoznavalce sestave tukajšnjih (kraških) tal kar malo odkritje. Zadnja postaja celodnevnega obiska zgodovinske in naravne dediščine naše občine je bila namenjena obisku gradu Črnelo, kjer so si obiskovalci ogledali grad, posestvo, kapelo in lepo urejen ribnik. Njihova gostitelja, dr. Olga Burica in Janez Burica, lastnika gradu Črnelo, sta vsem ude- ležencem ob koncu pripravila tudi zelo prijetno srečanje s pogostitvijo. Grad Črnelo, prvič omenjen 1297, je preživel razburljivo zgodovino: ob kmečkem puntu leta 1515, ko je bil takratni lastnik Andrej Lamberški, so grad napadli s topom. Uporniki so uničili ribnike, požgali so pristavo, grad oropali vsega lesa, ki so ga prodali, pregnali so vso živino (konji) ^ Grad je bil požgan tudi med drugo vojno s strani partizanov, po vojni pa s postopkom nacionalizacije namenjen za delavska stanovanja. Zdaj za grad skrbita nova lastnika, ki sta že zelo lepo uredila bližnji ribnik, ki vsaj enkrat v letu postane prijetno kulturno prizorišče, s pomočjo strokovnjakov ZVKDS urejata bližnjo kapelo, nekaj sprememb pa je že doživel tudi sam grad, ki je bil tudi osrednja točka zaključnega pogovora bodočih doktorjev znanosti s področja herito-logije. Pogovor je tekel o tem, kako bi ohranili spomine in zgodbe, ki so še med ljudmi, pa jih morda že jutri ne bo več. V zaključnem pogovoru vseh navzočih, v katerem sta sodelovali tudi doc. dr. Verena Vidrih Perko in doc. dr. Jelka Pirkovič, mentorici doktorskega študija heritologije, je bilo podanih veliko dobrih idej in pobud, kako bi izkoristili tako tovarniško halo Univerzale, kakor tudi prostore obeh gradov. Tako je bila predstavljena pobuda o »muzeju« slovenskih ali kar svetovnih blagovnih znamk, pobuda o interpretacij-skih centrih, v okviru katerih je bilo posebej poudarjeno, da dediščina lahko preživi le toliko, kolikor jo ljudje vzamejo v svoje življenje, zato je potrebno zagotoviti, da muzeji vključujejo javnost, da so zanjo zanimivi, da kljub svoji osnovni nalogi živijo in skušajo ohranjati vsebine, zanimive za posamezno območje. Tako je bil dan tudi zanimiv predlog, da bi glede na slamnikarstvo, ki je pomembno oblikovalo našo občino, začeli z zbiranjem raznovrstnih slamnikov in z njimi konkurirali za vključitev v Gu-innessovo knjigo rekordov ter na tak način zanesljivo privabili v bodoči slamnikarski muzej, za katerega sicer še ne vemo, kje bo, obiskovalce z vsega sveta. Precej govora je bilo tudi o domžalski naravni, zgodovinski in kulturni dediščini, njeni organiziranosti in predstavitvi na način, ki bi vzbudil večje zanimanje javnosti. Ob tem je Taja J. Gubenšek, predsednica domžalskega muzejskega društva, predstavila nekatere svoje poglede na razvoj in organiziranost tega področja v naši občini. Obisk bodočih doktorjev heritologije, ki so bili nad predstavitvijo dediščine izredno zadovoljni, ni pomenil le lepe priložnosti za predstavitev tega področja, temveč je pomenil tudi promocijo Občine Domžale, hkrati pa lahko pričakujemo tudi strokovne predloge in pobude za ureditev tega področja v naši občini. Muzejsko društvo Domžale se zahvaljuje vsem, ki so omogočili izvedbo prijetnega zgodovinsko-kul-turnega dne, še posebej pa: Knjižnici Domžale, FIN-DO d.o.o., N-IN-VEST d.o.o, dr. Metki Arah, odvetnici in zastopnici družine Pogačnik, skrbniku posestva Krumperk, Ediju Dežmanu, dr. Olgi in Janezu Burici, podžupanji Občine Domžale, Andreji Pogačnik Jarc, ter častnemu občanu Občine Domžale in upokojenemu profesorju, dr. Miroslavu Stiplovšku. Taja, Vera ř Tlu Dvorec Črnelo (foto: arhiv MdD) 17. DECEMBER 20I0 občina 3 Odprtje podjetniške točke VEM v Domžalah V Domžalah je uradno vrata odprla podjetniška vstopna točka VEM (Vse na enem mestu). Vstopna točka VEM v Domžalah svoje storitve nudi potencialnim podjetnikom in delujočim podjetjem z območja občin Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Meng Moravče, Trzin in Vodice. ritve podjetniške točke izvaja Center za razvoj Litija. Motivirati podjetništvo v lokalnem okolju - to je primarna vloga Centra za razvoj Litija že od ustanovitve. V desetletju obstoja je Center za razvoj Litija svoje delovanje z občinske ravni razširil na območje regije, na sosednje občine. Od leta 2005 so za lažji zagon podjetništva še posebej pomembne točke VEM - Vse na enem mestu, ki jih je Center vzpostavil v Litiji, Grosupljem in v letošnjem letu še v Domžalah. Direktorica Centra za razvoj Litija, Aleksandra Gradišek, in župan Občine Domžale, Toni Dragar, sta uradno odprla točko VEM, ki se nahaja na Ljubljanski 80, v poslovni stavbi SPB v Domžalah. Občina Domžale je zagotovila prostorske pogoje za podjetniško točko in pogoje za njeno delovanje. Točke VEM omogočajo vse - od registracije podjetja do pridobivanja raznoterih podjetniških informacij. Potencialni in že de- lujoči podjetniki lahko tu dobijo ustrezen nasvet, informacije o razpisih za sredstva in izobraževanjih. Na točki VEM se podjetje preprosto registrira, hkrati pa so točke VEM stalno stičišče podjetniškega sveta, saj s svojimi dejavnostmi zagotavljajo podporo podjetnikom pri njihovi dejavnosti. Delovanje točk VEM posredno pomaga odpirati nova delovna mesta, podjetnikom omogoča preprostejši formalni začetek samostojne podjetniške poti, brezposelnim ponuja sve- tovanje pri odločanju za lastno podjetništvo in registraciji dejavnosti. Dostop do aktualnih razpisov in pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev in drugih spodbud za uresničevanje podjetniških projektov - to so prednosti, zaradi katerih so podjetniške točke Centra za razvoj Litija vedno dobro obiskane. Če so bile ob prvih odpiranjih pomembne predvsem zaradi preprostejše registracije in pridobivanja nujnih infor- macij ob začetku podjetniške dejavnosti, so svojo vlogo z leti razširile predvsem na področja svetovanja, izobraževanja in povezovanja. Za inovativne podjetniške ideje svetovalci točk VEM po potrebi poiščejo tudi zunanjo strokovno pomoč, podjetnike pa nenehno spodbujajo k povezovanju z drugimi podjetniki v regiji. Podjetniška točka v Domžalah je ena izmed vstopnih točk VEM, ki jih sofinancirata Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstvo za gospodarstvo. Več informacij: Ana Savšek, Center za razvoj Litija (www. razvoj.si),tel.: 01/8962-717 ali 051/ 312-310, e-pošta: ana.sa-vsek@razvoj.si toCka PicfpprJ pat^nc^lnim ^titivnim poJiřlmkům vse na î ENEM MESTU i^nMm L« tUd rwth Franci Bernot (Občina Lukovica), Jože Vahtar (podžupan Občine Mengeš), Aleksandra Gradišek (direktorica Centra za razvoj Litija), Toni Dragar (župan Občine Domžale) in Marjan Šarec (župan Občine Kamnik), foto: Vido Repanšek V Domžalah je podjetnikom na voljo točka VEM (Vse na enem mestu), foto: Vido Repanšek CENTER ZA RAZVOJ LITIJA Praznovanje 10-letnice delovanja ri tÛllEnUWi^J yjiji^lHui pMo Center za razvoj Litija v letošnjem letu praznuje 10-letnico svojega delovanja. Na območju v osrčju Slovenije je prepoznan kot osrednji spodbujevalec vsestranskega trajnostnega razvoja od znamko Srce Slovenije. ednarodni projekti, v katere je vključen RCL, dokazujejo, da je vse bolj zaželen partner tudi v evropskih projektnih mrežah. Za uspehi Centra za razvoj Litija stoji Aleksandra Gradišek, ki se z veliko srčnostjo, predanostjo in neomajno vizijo že celo desetletje predaja poslu. Pospeševanje podjetništva malega gospodarstva v Občini Litija, kar je bila osnovna naloga Centra, ustanovljenega leta 2000, temelji na tri leta starejši pobudi. Njegovi začetki tako segajo v leto 1997, ko je urad tedanjega litijskega župana Mirka Kaplje podprl idejo Aleksandre Gradišek o ustanovitvi lokalnega podjetniškega centra. V desetletju obstoja je RCL svoje delovanje z občinske ravni razširil na območje regije, na sosednje občine. Od leta 2005 so za lažji zagon podjetništva še posebej pomembne točke VEM - Vse na enem mestu, ki jih je Center vzpostavil v Litiji, Grosupljem 15 ključnih rezultatov 10-letnega delovanja Centra za razvoj Litija - 9,5 milijona evrov pridobljenih razvojnih sredstev za vsestranski razvoj območja; - izvedenih in podprtih več kot 100 referenčnih projektov za uresničevanje razvojnih strategij v Srcu Slovenije; - drugo mesto po številu registracij podjetij na VEM točki v Sloveniji; - 280 podjetniških in drugih usposabljanj, vključenih 4.200 slušateljev; - 1.100 mladih, vključenih v 69 delavnic in krožkov na temo podjetništva in inovativnosti; - 477 neposredno in posredno odprtih delovnih mest preko toč- wajan : poho njeniških poti ter tematska pot Trka nepo ke VEM, prijav na razpise in izvajanja različnih drugih projektov; - 4 tematski turistični produkti: ohodniške, kolesarske in ko-rkamo na vrata dediščine; - pripravljenih 9 strateških razvojnih programov za krajevne in lokalne skupnosti ter za območja; - več kot 1.300 objav v lokalnih in nacionalnih medijih; - vzpostavitev znamk Posavsko hribovje in Srce Slovenije; - ustanovitev javno-zasebnega partnerstva LAS Srce Slovenije ter dveh partnerskih organizacij: Zadruga za razvoj podeželja Jarina in Razvojna fundacija Pogum; - vzpostavitev mreže za lokalno samooskrbo s hrano z več kot 50 ponudniki in več kot 20 javnimi ustanovami in podjetji: - izvedba 7 mednarodnih projektov za lansiranje vsebin evropskih programov na območje Srca Slovenije; dko skih pr - izve dba več kot 200 dogodkov in prireditev; - izdaja več kot 200 promocijskih brošur in drugih gradiv za promocijo območja. in leta 2010 še v Domžalah. Točke VEM omogočajo vse -od registracije podjetja do pridobivanja raznoterih podjetniških informacij. Dostop do aktualnih razpisov in pomoč pri pridobivanju nepovratnih sredstev in drugih spodbud za uresničevanje podjetniških projektov - to so prednosti, zaradi katerih so podjetniške točke Centra za razvoj Litija vedno dobro obiskane. Potreba po usklajenem razvoju in promociji ter še posebej po ustvarjanju skupnih vsebin in novih produktov se je naprej pokazala na področju turizma. Bogata kulturna in naravna dediščina območja je že od samih začetkov delovanja Centra pomemben temelj za razvojna razmišljanja. Dragocene točke dediščine, ki so bile pred dobrim desetletjem med seboj nepovezane, so z dejavnostmi Centra za razvoj Litija postale nov, celovit motiv za razvoj območja in njegov turistični napredek. Postopoma so projekti začeli presegati prvotne okvire in se vse bolj povezovati z novo znamko Srce Slovenije, ki označuje območje, ki se v obliki srca širi okrog geometričnega središča Slovenije, GEOSS-a. Območno razvojno partnerstvo središča Slovenij'e (RPSS), ki je bilo na pobudo Centra za razvoj Litija ustanovljeno leta 2006, je povezalo občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi in Radeče, v letošnjem letu pa sta se jim pridružili še občini Domžale in Mengeš. Motiv za povezovanje je postalo tudi Srce Slovenije, nova skupna identiteta območja. Razvojni partnerji na inovati-ven in osebno angažiran način uresničujejo vizijo znamke Srce Slovenije, zato jih Center za razvoj Litija rad podpre. Abrahamov ključ Srca Slovenije, 90 dni kolesarjenja z_a zeleni rekord Zemlje ter Živa voda iz Srca Slovenije - to so trije projekti, ki vsak s svojo izjemno zgodbo nagovarjajo ljudi. Zadruga za razvoj podeželja Jarina je poleg Razvojne fundacije Pogum ena izmed dveh ustanov, ki so nastale na pobudo Centra za razvoj Litija. Namenjene so boljšemu uresničevanju razvojnih programov na območju Srce Slovenije. Prihodi turistov na območje in lokalna samooskrba s hrano - to sta danes ključni dejavnosti Jarine. V razmahu je namreč neposredna oskrba javnih inštitucij (šole, vrtci) in gostiln s hrano s podeželja Srca Slovenije. Ustanovitev javno-zasebnega partnerstva v obliki Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije je bila posebej pomembna prelomnica v delovanju Centra za razvoj Litija. Temeljna naloga LAS, ki je sicer ena izmed 33 tovrstnih skupin v Sloveniji, je izvajanje Leader programa. Od leta 2007, ko je bil LAS ustanovljen, je bilo preko projektov društev, posameznikov, podjetij itd. uresničenih veliko konkretnih pobud, ki prispevajo k višji kakovosti življenja na našem podeželju. Skladno s svojim poslanstvom povečevanja kakovosti življenja je RCL leta 2009 v sodelovanju z Društvom za razvoj in varovanje Geossa vzpostavil Regionalno stičišče za osre-dnjeslovensko regijo, ki deluje v Litiji in povezuje 120 nevladnih organizacij in jim omogoča informacije, svetovanje, pomoč in druge vsestranske storitve na enem mestu. Temeljna naloga Centra za razvoj Litija ostaja nenehno vzdrževanje razvojnega utripa območja preko novih oblik povezovanja in komuniciranja, širitve mreže razvojnih partnerjev ter vključitve na evropski zemljevid razvojnih območij. Mednarodni projekti, v katere je vključen Center za razvoj Litija, dokazujejo, da je Center vse bolj prepoznaven partner v evropskih projektnih mrežah, saj se prijavlja na različne programe, ki omogočajo učinkovito črpanje evropskih sredstev. RCL je partner v okoljskem projektu CO2-NeuTrAlp in turistično naravnanem Prisluhni glasu vasi. Izvajal bo tudi mednarodni projekt AKTOS za spodbujanje tradicionalnih poklicev na podeželju ter projekt CYCLO za spodbujanje vključitve kolesarske politike v prostorsko načrtovanje. Vse bolj aktualno postaja tudi sodelovanje z Makedonijo, z namenom vzpostavitve strukture regionalnega razvoja v dveh makedonskih regijah. Pot za uresničitev razvojne vizije območja ostaja še naprej tudi razvojni kapital, ki ga bodo v regijo pripeljale prave ideje, dobro premišljeni projekti, strokovno izkušeni in z inovativnostjo zaznamovani ljudje. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve v skladu z 12. členom Odloka o priznanjih Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 10/09) objavlja R A Z P I S ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE DOMŽALE V LETU 2011 Na podlagi citiranega odloka v Občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: NAZIV ČASTNEGA OBČANA Kriteriji za podelitev naziva častni občan so izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo: vizio-narstvo, dobrobit, sodelovanje in skrb za blaginjo občine ali promocijo občine. PLAKETE OBČINE DOMŽALE Plakete Občine Domžale so: zlata plaketa Občine Domžale; srebrna plaketa Občine Domžale; bronasta plaketa Občine Domžale. Zlata plaketa se podeli za življenjsko delo, pomembne obletnice uspešnega dela ali za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Domžale. Srebrna plaketa se podeli za vrsto odmevnih dosežkov v daljšem časovnem obdobju, pomembnih za razvoj in ugled Občine Domžale. Bronasta plaketa se podeli za odmevne uspehe v zadnjem obdobju - kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo. V posameznem letu se lahko podeli največ ena zlata, dve srebrni in tri bronaste plakete. NAGRADE OBČINE DOMŽALE Nagrado za uspešno delo se podeli na naslednjih področjih: kultura, šport in rekreacija, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje, inovatorstvo, področje socialne in zaposlovalne politike, področje gospodarstva, organizacijsko delo v posameznem društvu, zdravstvo, civilna zaščita, varnost in promocija občine ter druge dejavnosti. V posameznem letu se lahko podeli največ pet nagrad. Več informacij: Ana Savšek, Center za razvoj Litija (www.razvoj. si), telefon: 01 8962 717 ali 051 312 310, e-pošta: ana.savsek@ razvoj.si Predloge posredujejo politične stranke, posamezniki, pravne osebe, druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi, najkasneje do vključno 31. januarja 2011 na naslov: OBČINA DOMŽALE Občinski svet Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite na spretnem naslovu www.domzale.si ali v Tajništvu občinskega sveta, soba št. 35/I. Predlog mora vsebovati naslednje podatke: - podatke o kandidatu: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, rojstni datum v primeru fizične osebe, naslov, telefon, ter v primeru pravne osebe še kontaktno osebo, v kolikor je to mogoče; - podatke o pobudniku: ime in priimek oziroma naziv pravne osebe, naslov, telefon ter v primeru, da je pobudnik pravna oseba, še kontaktno osebo; - vrsto priznanja in utemeljitev predloga. Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve predlogov, ki bodo prispeli po roku, ne bo upošteval. Saša Kos Predsednica odbora 4 intervju 17. DECEMBER 20I0 INTERVJU - ZUPAN TONI DRAGAR Skupaj to zmoremo in vem, da bomo Napovedujete odprtje novega vrtca. Bo s tem konec prostorske stiske za predšolsko vzgojo v Občini Domžale? Vrtec moramo postaviti vzhodnem delu občine v Dobu ali Krtini. Pripravljamo prostorsko dokumentacijo in urejamo soglasja, predvsem lastnikov zemljišč. Kratkoročno bomo prostorsko stisko reševali s prizidki k vrtcu, npr. k vrtcu v Ihanu. Govorimo le o dveh do treh dodatnih oddelkih, zato brez gradnje novega vrtca stiske ne moremo rešiti. Prizidki in postopek začetka gradnje novega vrtca na vzhodu so predvideni v letu 2011, novi vrtec pa naj bi svoja vrata lahko odprl konec leta 2012. Bo kdaj konec omenjene stiske? Naša največja želja je, da bi čim prej zagotovili možnost vključitve vseh predšolskih otrok v vrtce, vendar je to nemogoče storiti čez noč. V preteklem mandatu smo odprli vrata dveh novih vrtcev in dodatne oddelke v šoli Dragomelj, kar je skupno kar 19 novih oddelkov. Zgoraj omenjeni nadaljni projekti naj bi to problematiko dokončno rešili. Ali občina podpira alternativne obike reševanja tega vprašanja? Občina podpira alternativne oblike reševanja,vendar morajo ponudniki takšnih oblik varstva otrok izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon. Med te spadajo tudi prostorski, kadrovski in finančni pogoji. Razgovore s potencialnimi ponudniki imamo skoraj vsak mesec, vendar zaenkrat nihče še ni uspel zadostiti vsem predpisanim pogojem. Zdi se, da je za šolarje v občini dobro poskrbljeno. Naše osnovne šole so zagotovo med najboljšimi v državi. So dobro vzdrževane in vsem učencem nudijo odlične pogoje. Tako v opremljenosti kot tudi po programih in vsebini se lahko primerjamo z najboljšimi šolami. Različna specializacija šol nudi vsakomu možnost, da se izobražuje na tistem področju, ki mu najbolj ustreza, hkrati pa se udeležuje raznovrstnih popoldanskih in obšolskih dejavnosti. Kako bo vplivala selitev generacij otrok iz vrtcev v šole? S to problematiko se ukvarjamo že sedaj. Vsako leto se generacije zamenjajo in generacije, ki prihajajo iz vrtcev v šole, so večje, kot tiste, ki iz šole odhajajo. Iz tega razloga razmišljamo o gradnji nove šole, predvidoma na Viru, in o razširitvi treh najbolj obremenjenih šol na Rodici, v Domžalah in v Dobu. Rešitev je tudi prestavitev meja šolskih okolišev, saj so nekatere šole z novimi kapacitetami, npr. v Dragomlju, po številu otrok v posameznem oddelku precej razbremenile matične šole. Nekatere šole imajo kljub normativu - 28 učencev na razred - v razredu le med 15 in 20 učencev, druge pa so morale zaprositi za povečan normativ in imajo v oddelkih kar 30 učencev. Majhno število učencev sicer pomeni dobre pogoje za delo, predstavlja pa velik nadstandard. Odločiti se bomo morali tudi o dodatnih prostorih, kot so športni objekti, telovadnice, kabineti in ostali prostori, ki jih šola po vseh normativih potrebuje. Katere so največje investicije na področju osnovnih šol, ki jih na-črtjujete v prihodnjem letu? Oceniti je potrebno, ali bomo šli v novogradnjo ali izgradnjo dveh prizidkov in telovadnice. Po strategiji, ki jo pripravljamo, je potrebno predvideti število novih prebivalcev v prihodnjih letih in na podlagi tega oceniti naše potrebe. To bo potrebno določiti tudi v občinskem prostorskem načrtu, ker se po potrebi rezervirajo zemljišča. Kaj pa telovadnica OŠ Ihan in Zelena os? Vse telovadnice v Domžalah so polno zasedene. Rekreacija se je v zelo veliki meri razširila tudi na zunanje prostore in objekte, ki jih imamo. Naj tu poudarim predvsem Zeleno os ob Kamniški Bistrici in dva fitnesa na prostem, trim stezo Šumberk, sankališče, slalomsko progo in drsališče. V poletnem času se je zelo povečal obisk občanov na našem letnem bazenu, k čemur prispeva zelo ugoden nakup letnih kart. Vsaka občanka ali občan lahko najde nekaj sebi primernega, tako po zahtevnosti terena kot po dolžini ali vrsti rekreacije. Kaj boste v prihodnjem letu naredili na področju ponudbe infrastrukture, boste ponudili kaj novega? V prihodnjem letu se bo pričela izgradna telovadnice pri Srednji šoli Domžale, zelo podobne že obstoječi telovadnici v Ihanu. To bo pridobitev za srednjo šolo in hkrati za kraj ter njegove prebivalce. Predvidevamo še enega do dva fitnesa na prostem, ureditev povezave med Kamniško Bistrico in okolico Šumberka ter trim stezo, v načrtih je povezava ob razbreme-nilnikih proti Mengšu in ob Rači proti Dobu, sprehajalne poti pa želimo povezati s premostitvenimi objekti preko Kamniške Bistrice od Homca do Ihana. Ali se bo v Hali komunalnega centra Domžale odvijalo tudi evropsko prvenstvo v košarki? Znano je že namreč, da bo finale v Stožicah. Hala komunalnega centra Domžale s svojimi kapacitetami in pogoji ne zadošča pravilom Mednarodne košarkarske zveze. Evropsko prvenstvo se bo odvijalo v štirih največjih mestih, Domžale pa kot potencialni prireditelj niso bile omenjene, verjetno že zaradi bližine Ljubljane. V tem trenutku se zelo omenja selitev dvorane za košarko v Športni park. Ne s kapaciteto 5.OOO sedišč ali več, temveč z okoli 3.000 sedišči, da se zadosti pogojem Mednarodne jadranske lige, v katero se Helios želi čim prej vrniti. A to je šele v fazi priprav in dokumentacije. Ali bo hala takrat sanirana do konca? Vsako leto se naredi določena sanacija. Zagotoviti je potrebno garderobe za igralce in sodnike, sanitarije ter ostale nadstandardně prostore, kot je fitnes. Slednje bomo najverjetneje najeli ali zakupili. Hala komunalnega centra funkcionira že sedaj in s kapaciteto 2.500 gledalcev dosega zahteve za tekoče tekme. V primeru dodatnih sedišč se lahko kapaciteta poveča na 3.500 sedišč. Hala je v tem trenutku torej dovolj velika, je pa že pripravljen načrt za izboljšanje akustike dvorane, za koncerte in nastope simfonikov, godbe, ansamblov itd. Kako napreduje projekt Poslov-no-industrijske cone Želodnik? Trenutno je projekt v fazi izbora izvajalca. Skupaj z banko je bil predviden sprejem dokapitalizacije IC Jarše na seji Občinskega sveta, vendar je žal prišlo do nesklepčnosti seje. Dokapitalizacija je potrebna za izgradnjo vodovoda od Rodice do Želodnika, nujno za funkiconi-ranje cone, ter za nakupe preostalih zemljišč, da lahko pridobimo gradbeno dovoljenje. Projekt cona Želodnik se premika in verjamem, da bomo v letu 2011 začeli z izgradnjo komunalne opreme in aktivnostmi v zvezi s prodajo samih zemljišč. Ali je res, da načrtujete več manjših con na robu večjih urbanih naselij? Pri pripravi strategije Občine Domžale 2020 smo se odločili, da z zagotovitvijo potrebnih zemljišč za gradnjo manjših con ponudimo možnost razvoja podjetništva in obrtništva. V spremembi občinskega prostorskega načrta predvidevamo tri do pet manjših con, predvideva pa se tudi sprememba cone Farme Ihan in Jata Ihan, ki naj bi ju na njihovo željo spremenili v gospodarsko cono. Pogoj za to bo dostop z avtoceste, kar tako pomeni še en večji projekt. Kako v času sodobnih medgene-racijskih trenj napreduje ta projekt? Ko se se porajala vprašanja glede projekta izgradnje oskrbovanih stanovanj in doma za starostnike, smo se intenzivneje lotili tudi iskanja mnenj med pripadniki različnih generacij v Občini Domžale. V Domžalah je zelo bogato kulturno in športno ter izobraževalno življenje tretje generacije. S starostniki se ukvarja več društev in to je bila osnova, da smo začeli v te skupine privabljati pripadnike drugih generacij. Za nadaljnji razvoj tega projekta pa se je v mesecu septembru uspešno odvil festival Medgenera-cijsko druženje, ki je s strani občanov in občank prinesel enkratne odzive. Obiskovalci so bili nad takšnim doživetjem navdušeni in pokazalo se je še več volje in interesa za nadaljevanje projekta medgene-racijskega druženja. Kdaj lahko pričakujemo, da bo zaključen? Projekt medgeneracijskega sodelovanja ni nikoli zaključen. Vanj je potrebno veliko vlagati, ne financ, pač pa interesa in volje po sodelovanju. Kaj bo prinesel občini? Domžale so mesto mlade generacije, to pa pomeni, da je nujno ustvariti tesno povezanost med starimi in mladimi. Za najmlajše smo pripravili kar nekaj vsebin, dogodkov in objektov, tako da smo Domžale lahko raglasili za Otrokom prijazno Unicefovo mesto. V tem mandatu upamo, da nam bo Domžale uspelo razglasiti za »Starostnikom prijazno mesto«. Tudi to je mednarodna mreža mest, za vključitev vanjo pa je potrebno izpolniti določene pogoje. Eden izmed pogojev je prijazna in pristna medgeneracijska povezanost. Ob tem si seveda želimo, da bi Medgeneracijsko središče Bistrica doživelo svoje odprtje. Kako odgovarjate na očitke, da to ni primerna lokacija? Mnogo je bilo očitkov o neprimernosti lokacije, vendar tako kot ima svoje slabosti, ima tudi svoje prednosti. Sodobni domovi za starostnike niso locirani v nekem odmaknjenem prostoru. Starostniki želijo biti tam, kjer se nekaj dogaja in ne odrinjeni na obrobje. Lokacija je tako zelo primerna, saj je blizu kulturni objekt - knjižnica, športni objekt - stadion, mestno središče, cerkev, zdravstveni dom in ostali objekti, pomembni za starostnike. Pomembna je bližina svojcev, znancev in prijateljev, saj le tako starostniki ostanejo vklju-čenu v socialno okolje. Sodobni način gradnje omogoča, da se vsi negativni dejavniki zmanjšajo na minimalno raven in tako za stanovalce oziroma upokojence niso moteči. Ali ocenjujete, da je društveno življenje v občini dobro razvito? V naši občini smo se vedno trudili vzpostaviti pogoje za delovanje vseh vrst društev, od športa in kulture do humanitarnih in ostalih društev, ki delujejo v naši občini. Aktivnih je nekaj manj kot 100 športnih društev, preko 30 kulturnih društev in ostalih društev, dodatno pa se odvijajo še različni festivali. Po mojem mnenju je društveno življenje zelo dobro razvito in vsakdo si svoj prosti čas zapolni s tisto aktivnostjo, ki mu najbolj ustreza. Ob vseh rekreativnih, športnih in kulturnih društvih pa ne smemo pozabiti še raznih interesnih društev, kot so taborniki, skavti, planinci, gasilci in tako naprej. Ali se lahko v občini tudi danes pohvahmo, da sodimo v sam vrh glede na količino ločeno zbranih odpadkov? Po vseh rezulatatih glede na količino ločeno zbranih odpadkov sodimo v slovenski vrh. Sistem ločenega zbiranja so občanke in občani sprejeli zelo dobro. Bili smo med prvimi v Sloveniji pri uvedbi ekoloških otokov, ki jih je danes v občini že več kot sto. V centru za ravnanje z odpadki v Dobu je razvit sistem ločenega zbiranja odpadkov, kjer ločujemo preko 15 različnih frakcij. Ločeno zbiramo odpadne bateriije in akumulatorje iz gospodinjstev, kosovne odpadke pa odvažamo dvakrat letno. Posebnost je uvedba bioloških, gospodinjskih odpadkov, ki pa jih ne odlagamo v Dobu ali jih odvažamo v Celje, temveč jih odvaža izbrani izvajalec in nato tudi predeluje. Ali boste tudi v tem mandatu realizirali kakšen projekt za ohranjanje okolja? Ena največjih uspešnih akcij v prejšnjem mandatu je bil pristop k Regijskemu Centru za ravnanje z odpadki na Barju, h kateremu smo pristopili skupaj z Ljubljano in njihovim podjetjem Snaga. Odpadke iz naše občine naj bi v omenjeni center začeli odvažati že v tem mandatu, največji uspeh pa je bil, da smo si v pogodbi zagotovili za 30 let odlaganja vseh odpadkov iz Domžal po enaki ceni kot iz Ljubljane. Upam, da bomo več pozornosti lahko namenili tudi ohranjanju mokrišč, ki so izjemno pomembna. Kako skrbite za črna odlagališča v vaši občini? Odstranjevanje črnih odlagališč je bila naloga naših služb že v prejšnjem mandatu. Popisali smo vsa aktivna črna odlagališča gradbenih in komunalnih odpadkov na površju, jih saniraili in odstranili. V tem trenutku komunalnih ali gradbenih črnih odlagališč, ki se nahajajo na površju, ni. Če se pojavijo, osveščeni občani takoj pokličejo našo inšpekcijsko službo in mi jih nemudoma odstranimo. Če uspemo najti krivca, gre na njegove stroške, sicer stroške krije občina sama. Vse občane hkrati pozivamo, da v primeru najdbe črnega odlagališča pokličejo inšpektorat pri uradu župana, da lahko takoj odreagiramo. Ali nadaljujete s projektom Očistimo Slovenijo, ki je bil usmerjen v odstranjevanje črnih odlagališč? Bili smo ena izmed prvih občin, ki se je priključila temu projektu. Akcija je bila sicer centralno vodena iz občine, koordinirana pa preko krajevnih skupnosti. Udeležba občanov, pripadnikov društev, specializiranih enot potapljačev, alpinistov in drugih enot je bila nadpovprečno visoka. Če le omenim, da je javno podjetje s svojimi kooperanti vse nabrane odpadke na deponije odvažal tri dni, to zagotovo dokazuje uspešnost akcije. S to akcijo bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Ali menite, da so občani sprejeli vrnitev kina v KD Domžale? V prejšnjem mandatu smo se s Kolosejem Ljubljana dogovorili za brezplačni prevoz iz Domžal do Koloseja in nazaj med petkom in nedeljo. Na začetku polni avtobusi so se sčasoma praznili. V Domžale smo poskusno vpeljali kinematografski program v Kulturni dom Franca Bernika že lani, ki je s svojim izbranim programom vključen v mrežo Art kinematografov. Po obisku sodeč, zapolnjuje vrzel tudi zi, na^i^l^^i^e om^ovaks^nkev kina se počasi vrača v zavest obča- da bo prav ta projekt v bodoče še obrodil sadove. Kako Von^^i^t^rate T^^^omirvr^^^ tat? OOk^^ na ^oVkond^cOatv^ O-pana je bil drugi krog volitev pri-v^ovan.O^^í^^íi vetrnem loom je bila pričakovana in z rezultatom ^n^o zíVorovy^i, vteAmtv n^ort^m priznati, da je velik problem pov- zroč^sV^ i^Oekí^^í^ r^avoOvaZ s katero so se ukvarjale skoraj vse stranke. Vprašanje je bilo, kako prepričati volivke in volivce, da se ^^^^^-^Vo^Vkn inghm^c^ajo^^^ jemu kandidatu. Kako ocenjujete sodelovanje v OS? Sodelovanje v občinskem svetu si predstavljamo kot programsko sodelovanje. Lista LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije je dosegla zelo dober rezultat. Smo ena najmočnejših strank po številu svetnikov. V Občinskem svetu pa gre predvsem za to, da cela uprava, funkcionarji in vsi člani Občinskega sveta, ne glede na pripadnost, združimo moči in naredimo čim več dobrega za naše občane in občanke ter si ne križamo poti, kjer to ni potrebno. Skupaj to zmoremo in vem, da bomo. Kateri so glavni projekti prihodnjega leta? Kar nekaj stvari je potrebno takoj narediti. Formirati je potrebno občinske odbore in komisije, sprejeti dveletni proračun 2011 in 2012, po javni obravnavi sprejeti strategijo razvoja Občine Domžale do leta 2020, sprejeti občinski prostorski načrt, sprejeti odločitve o kar nekaj OPPN-jih, zagotoviti prostorske pogoje za predšolske in šolske otroke, zagotoviti dokumentacijo in finančna sredstva za nadgradnjo čistilne naprave ter nadaljevati projekte mesto prijatno starostnikom, otrokom, invalidom, vsem generacijam. Kar nekaj nujnih nalog, mar Prosimo vas še za kratko voščilo, ki ga namenjate občankam in občanom vaše občine. Leto se počasi izteka, vsi smo že v pričakovanju božično novoletnega praznovanja. V tem času običajno pogledamo rezultate, ki smo jih dosegli v preteklem letu, in si zastavimo cilje za prihodnje leto. Bili so dnevi in trenutki, polni sreče in miline, ko smo radostno zaprli oči ter si tiho zaželeli, da bi ne minili, in bili so dnevi, ki smo jih želeli čim hitreje pozabiti. Sedaj so na vrsti dnevi, ki se jih lahko skupaj veselimo, si zaželimo dobro leto, osebno srečo, veliko zdravja in srečno novo leto. Ne glejte nazaj, ker se vam vse zdi lepše, kot je bilo. Ne glejte naprej, ker se vam vse zdi ljubše, kot bo takrat, ko se bo zgodilo. Zavedajte se sedanjosti in si zaželite le to, da se vsak dan zaključi s smehom. Vsem občanom in občankam želim predvsem veliko zdravja in osebne sreče. Mogoče že prevečkrat izrečeno, vendar menim, da dobro zdravje in osebna sreča največ prispevata k uspešnosti in zadovoljstvu. To pa je tisto, kar potrebujemo. Kar si zastavite, to izpeljite, kar si želite, na tem gradite, in kar ljubite, to pokažite. Vsem bralcem iskreno - srečno! Teja Lapanja 17. DECEMBER 20I0 kultura 5 Miklavževanje za otroke iz rejniških družin PRAZNIČNI DECEMBER PO DOMŽALSKO Prvi od dobrih mož je že bil med nami Nadaljevanje s strani 1 Med vrsto Miklavžev, ki jih v občini ne manjka, ima posebno mesto Miklavž, ki pride iz Kulturnega društva Miran Jarc Ško-cjan in v hali Komunalnega centra Domžale razveseli vse predšolske otroke, ki jih tudi letos ni manjka- lo. Čudovit sprevod, v katerem so bili tudi ravno prav hudobni par-keljni, ki se jih praktično ni nihče bal, je s svojo igrico in prihodom razveselil prav vse, ki so bili pridni in so ga čakali vse leto. Miklavž iz Škocjana je letos, tako kot druga leta, obiskal celo vrsto prizorišč, tudi v drugih občinah, in bil povsod lepo sprejet. Praznični december je v naši občini letos posebej bogat. Zato se je potrudila vrsta organizatorjev, ki vabi otroke in starše, da si polepšajo decembrske praznične dni z obiskom ŽIV-ŽAVA v Zimski 100 LET KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE - 60 LET GS DOMŽALE Učimo in vzgajamo z glasbo, ki navdihuje in nas bogati »Učimo in vzgajamo z glasbo, ki navdihuje in nas bogati« je bil moto kar dveh jubilejev, ki smo jih bo Domžalah praznovali v začetku decembra: svoj 100. rojstni dan je praznoval na kulturni dom - ena najlepših stavb v naši občini ter osrednji kulturni hram; 60 uspešnih let, ki jo uvrščajo med najboljše slovenske glasbene šole, pa je praznovala Glasbena šola Domžale, ki je ob tej priložnosti pripravila slavnostni koncert, s katerim je počastila visok jubilej in hkrati predstavila uspešno delo vseh generacij profesorjev, ravnateljev, učencev, pozabili pa niso niti na vlogo staršev ter lokalnih skupnosti, na območju katerih naša glasbena šola deluje. Poseben pomen je obletnici Glasbene šole Domžale s svojim obiskom in nagovorom dal minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič, med gosti so bili župan Toni Dragar in podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, svetniki in svetnice Občinskega sveta, Martin Rebolj, župan Občine Moravče, Občino Mengeš je zastopal podžupan Jože Vahtar, obletnice glasbene šole so se skupaj z njo veselili, ravnatelji in predstavniki glasbenih šol iz Slovenije in zamejstva, ravnatelji domžalskih osnovnih in srednje šole, predstavniki kulturnih institucij, pevci in glasbeniki, nekdanji učenci naše šole, še posebej pa so se obletnice svoje šole veselili zaposleni in upokojeni sodelavci Glasbene šole Domžale, ki so se veselili uspešne poti Glasbene šole Domžale, katere pomemben del so. »Domžale so v tem času po svojem statusu bile še vas z velikimi ambicijami. Spričo industrijske razvitosti slamnikarstva so se zelo hitro razvija- le. Ena od oblik te razvitosti pa je bilo tudi hotenje, da kraj pridobi ustanovo za kulturno, javno in drugo krajevno življenje - da si zgradijo kulturni dom,« je v prispevku, ki ga najdemo v Zborniku ob 60-letnici Glasbene šole Domžale, zapisal Matjaž Brojan, novinar in publicist, ter v nadaljevanju še zapisal, da je bil pobudnik in nosilec gradnje Katoliško izobraževalno in podporno društvo v Domžalah, ki je 6. januarja 1908 sprejelo odločitev o gradnji doma, gradbeni odbor pa je vodil župnik Franc Bernik. Gradnja je trajala leto in pol, 28. avgusta 1910 pa je bil dom slovesno odprt in blagoslovljen. Več tisoč ljudi se je veselilo odprtja doma, ki je danes, tako je zapisal sedanji direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Milan Marinič »... stoletna lepotica, morda najlepša stavba v Domžalah, zbirališče mladih glasbenikov in bogata ponudba kulturnih dogodkov, neke vrste središče našega kraja ...« Zbornik ob 60-letnici Glasbene šole Domžale Glasbena šola Domžale je ob obeh jubilejih izdala Zbornik ob 60-letnici Glasbene šole Domžale (1950-2010). V začetku zbornika lahko preberemo pozdrav župana Občine Domžale Tonija Dragarja, ki je med drugim zapisal: »Nobena glasbena šla ne more delovati brez strokovno podkovanih učiteljev in mentorjev, ki svoje znanje in izkušnje prenašajo na mlade. Prav njihov profesionalni in pristno človeški vložek je za mnoge potencialne glasbenike odločilni dejavnik za prihajajoče uspehe, za ostale, želje glasbene izobrazbe, pa odlična podlo- ape Med ga za »uporabo« in razumevanje glasbe v vsakdanjem življenju.« Kratko je zgodovinsko pot glasbene šole orisal prof. Anton Savnik, njen ravnatelj, ki je tudi zapisal: »Dobre šole se človek spominja po dobrih učiteljih, ki so najpomembnejši člen poslanstva vsake glasbene šole. Na naši šoli se tega zavedamo in veliko vlagamo v njihovo izobraževanje, strokovnost in znanje«. O sobivanju pod streho kulturnega doma je nekaj misli zapisal Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, med drugim tudi: »Skupaj živimo v stoletni lepotici, morda najlepši stavbi v Domžalah. Tu je zbirališče mladih glasbenikov in tu je bogata ponudba kulturnih dogodkov. Tu je neke vrste središče našega kraja. O gradnji doma v prispevku piše Matjaž Brojan, publicist in novinar. Naslednje strani bogato ilustriranega zbornika omogočajo, da se sprehodimo iz učilnice v učilnico in na kratko spoznamo učence, zaposlene in posamezne aktive, predstavijo nam godalni orkester, dva pihalna in harmonikarski orkester, zanimiv je pregled zaposlenih in drugih sodelujočih od šolskega leta 2000/01 do danes. Ob pogledu na število učencev naše glasbene šole, ki presega številko 500, smo lahko ponosni na vse generacije učencev in učiteljev. Še posebej pa nas prijetno presenetijo strani z odličnimi rezultati tekmovanj učencev Glasbene šole Domžale v zadnjih desetih letih, kar kaže na stalno kvalitetno rast šole. Ob koncu bogatega zbornika se skupaj z učitelji spomnimo njihovih koncertov, zanimiv pa je tudi pregled učencev, ki šolo nadaljujejo. Kronika se zaključuje s predstavitvijo seminarjev in predavanj, ki jih je organizirala Glasbena šola Domžale, in tudi na tak način dokazuje svojo kvalitetno rast. Zbornik je izdala Glasbena šola Domžale, zbrala in uredila Olga Stele, prof., pomočnica ravnatelja, oblikovali pa sta ga Urša Žajdela Hrovat in Julieta Kubik de Habjanič. Čestitke za zbornik, ki vrsto pomembnih podatkov o Glasbeni šoli Domžale ohranja za prihodnost! Učimo in vzgajamo z glasbo, ki navdihuje in nas bogati Otroški pevski zbor GŠ Domžalč-ki, z zborovodkinjo Jožico Vidic ter Godalni orkester GŠ Domžale Ana-stasia springs, katerega dirigentka ja Anastazija Juvan, so nam za začetek zapeli svojo Himno, nato pa nas povabili »v našo glasbeno šolo, kjer je vedno vesela druščina«. Otroci so po predstavitvi zgodovine današnjega kulturnega doma v izvedbi povezovalca prireditve Zorana Potočana nov smo prijetnim obujanjem spomi-prisluhnili slavnostnim govornikom, ki so vsi po vrsti poudarjali, da je glasba pomembna, ker plemeniti ure našega življenja. Prof. Anton Savnik, ravnatelj Glasbene šole Domžale, ki letos praznuje 25 vasi v Češminovem parku, kjer ne bo manjkal niti sprevod dedka Mraza. Pridite in razveselite otroke z obiskom katere od številnih predstav v Pravljični deželi Zveze prijateljev mladine Domžale. Če pa boste malce bolje pogledali, boste zanesljivo ugotovili, da kateri od dveh dobrih mož, ki jih otroci pričakujejo z velikim veseljem, pride celo v vaš kraj. Vesel praznični december želim. Vera Tudi letos je Rotary klub Domžale pripravil Miklavžev večer za otroke iz rejniških družin v občinah Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče ter za otroke z OŠ Roje s prilagojenim programom in oddelkom usposabljanja. Pri oblikovanju dobre vsebine daril so po svojih zmožnostih prispevala posamezna podjetja - Emma iz Lesc, Jurček iz Depa-le vasi, Žito Gorenjka ter Šumi in Fructal. Ob pomoči Centra za socialno delo Domžale, kjer so poskrbeli za prijazna Miklavževa vabila, je bilo pravočasno vse pripravljeno. Zbrali smo se na četrtkov večer, 2. decembra, v Kulturnem domu v Grobljah. Tako otroke kot tudi odrasle je najprej razvedrila lutkovna skupina Majetida s simpatično predstavo z naslovom Dogodivščine strahca Bu. Nato so otroci v svojo sredo poklicali svetega Miklavža, ki jih je dobrohotno pozdravil, jim zaželel prijetne predpraznične dni ter jim nato razdelil darila. Miklavžev stisk roke, njegove tople besede ter lepe želje so bile dodatna popotnica vsakemu izmed otrok. Nasmejanih obrazov in z iskricami v očeh so otroci skupaj s svojimi starši in skrbniki zapustili prijetno druženje. Martina Oražem Rotary klub Domžale let ravnateljevanja, je po pozdravu povedal, da se je načrtno vzgajanje mladih glasbenikov v Domžalah redno začelo 1. septembra 1950, neuradno pa leto prej, za kar je zaslužen predvsem Toni Semeja. V prvem letu je bilo vpisanih 113 učencev, nato pa se je vseh šest desetletij število povečevalo, glasbena šola je hitro kvalitetno rasla se in se približevala ljudem. Vodili so jo: Nande Poznič, Peregrin Capuder, Aleksander Drnulc, Stane Habe, Mila Živulovič. Prof. Savnik se je zahvalil za podporo in zaupanje ter možnost širitve vsem občinam, pa tudi ministru, zaprosil pa je tudi za pomoč, ki bi omogočila ureditev stavbe na dvorišču sedanjega doma za potrebe glasbene šole. Župan Toni Dragar se je spomnil tako jubileja nekdanjega kulturnega doma kot glasbene šole, s katere prihajajo uspešni vrhunski glasbeniki, ki pro-movirajo občino. Ta je ponosna na vse uspešne glasbenike in mentorje. Čestital je vsem generacijam šole, tako profesorjem kot učencem, vodstvu, pa tudi staršem. Glasbeni šoli Domžale je tudi v prihodnje zaželel veliko uspeha. O glasbi, kot pomembnem delu človeškega življenja, in o uspešni Glasbeni šoli Domžale je govoril tudi minister za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič, ki je ob čestitki šoli poudaril, da verjame, da je javni denar, ki se namenja glasbenim šolam, investicija v prihodnost, kar je vredno in je prav. Opomnil je, da je vloga glasbe neizmerna, da je pomembno vplivala na razvoj sveta in da je prav glasba bogastvo, ki dela ta svet človeški. Zato je zaželel vsem veliko prijetnih trenutkov z glasbo in ob glasbi, Glasbeni šoli Domžale pa ob čestitkah za kvalitetno rast zaželel veliko dobrih glasbenikov tudi v prihodnje. Čestitamo in le še tako naprej! Klarinetist Miroslav Grad, violinistki Barbara Štimec in Kristina Kozjek, pianista Peter Omejec in Gregor Pirnat, harmonikar Žiga Svetlin, pozavnist Andraž Gnidovec, violončelist Luka Papež, saksofonist Andrej Omejec ter Tolkalna skupina glasbene šole so ob pomoči pianistov Mirana Juvana, Romane Bizjak Saje, Mihe Nagodeta, Jožeta Smre-karja in Tomaža Pirnata pripravili imeniten koncert. Med njihovimi nastopi smo prisluhnili iskrenim čestitkam ter dobrih željam, ki so jih Glasbeni šoli Domžale prinesla vodstva sosednjih občin, prijatelji iz glasbenih šol iz Slovenije in zamejstva, pa tudi predstavniki kulturnih institucij in društev ter organizacij, s katerimi Glasbena šola Domžale odlično sodeluje. Bodite tudi v prihodnje naše veselje in naš ponos. Praznovanje obeh jubilejev je prineslo vrhunski glasbeni večer, ki je še enkrat več potrdil, da je naša Glasbena šola Domžale na pravi poti in da gre našemu kulturnemu domu naslov osrednje kulturno središče občine. Čestitke obema tudi v imenu Slamnika. Na oba smo ponosni in jima želimo vse dobro, veliko novih in uspešnih glasbenikov ter vsakovrstnih kvalitetnih kulturnih dogodkov. Vera Vojska Miklavževa obdaritev otrok iz rejniških družin - zahvala Rotary clubu Domžale Letošnji uvod v veseli december je bil za otroke iz rejniških družin še posebej prijeten, saj jih je že v četrtek, 2. decembra 2010, ob 17. uri, v Kulturnem domu Groblje obiskal Miklavž s pomočjo dobrih ljudi iz Rotary cluba Domžale. Po uvodni lutkovni pravljici je mednje razdelil kar 116 lepih in bogatih daril. Otroci pa so poleg daril uživali v rokovanju z Miklavžem, mu iskreno odgovarjali na vprašanja o tem, ali so pridni, ali se vedejo lepo, ali upoštevajo starše in učitelje, mu rinesli risbice, pisma ^ Centru za socialno delo Domžale in Društvu rejnic in rejnikov Domžale se iskreno zahvaljujemo našim donatorjem iz Rotary clu-ba Domžale in še posebej gospe Martini Oražem, ki svoj prosti čas, dobro voljo in denar namenijo v pripravo in pomoč Miklavžu pri izvedbi obdarovanja naših otrok. pVr Marta Tomec adventni čas nas uvaja v božič, praznik Kristusovega rojstva Boga ne moremo ljubiti brez človeka: kdor dela proti Bogu, dela proti človeku Beseda advent kot priprava na božič izhaja iz latinskega glagola advenire, kar pomeni prihajati. Božič pa pomeni pomanjševalnico ali deminotiv od Boga - pomeni torej mali Bog, ker se je pač Bog učlovečil v otroku Jezusu. Z adventnim časom se v Katoliški cerkvi začenja novo cerkveno leto. Veselje ob božiču, ki ga praznujemo 25. decembra, pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Mimogrede: imel sem celo čast videti vijolični adventni venec notranje ministrice Katarine Kresal ^ Božični čas v ljudeh zbudi čustva in upanje, Miklavža in Božička, mladi in stari pričakujemo s prav posebnim veseljem. Pred prazniki pa večina ljudi prižiga tudi svečke na svojih adventnih vencih. Ob poplavi že narejenih, ki polnijo in krasijo trgovske police, pa pridne roke nekaterih najvztrajnejših spletejo kar same, med njimi tudi številni znani Slovenci, ki jih k sodelovanju že vsaj štiri leta, če prav vem, vabi Waldorfska šola. Nedvomno imata zunanja priprava in blišč velik in gotovo dobronamerni pomen, a še pomembnejša je duhovna priprava z molitvijo in dobrimi deli, da nas Jezusov prihod ne najde notranje praznih, saj bi sicer pomenilo, kakor da bi mi povabili goste k prazni mizi. Božič je najprisrčnejši krščanski praznik, rekli bi lahko tudi najintimnejši: kar spomnimo se, kako goreči starši pričakujejo rojstvo svojega otroka. Po večnem Božjem načrtu je Bog postal človek v otroku Jezusu Kristusu, kajti otroka v normalnih okvirih vsakdo sprejme. Bog se je učlovečil v otroku, torej da bi ga ja sprejelo čimveč ljudi. Bog je postal človek, da bi mi postali Božji; Bog je postal majhen, da bi mi postali veliki. Bog je postal človek in iz njegove polnosti smo vsi prejeli, iz česar sledi: Boga ljubimo, če ljubimo ljudi; Boga sovražimo, če ljudi sovražimo; Bogu storimo, kar ljudem storimo, skratka BOGA NE MOREMO LJUBITI BREZ ČLOVEKA - to je jedro božičnega sporočila. Dolžni smo torej ljubiti vse ljudi, razen recimo tistih, ki so sami sebe kakorkoli dali zapisat temnim silam. Vsem, ki vas bodo dosegle te vrstice, prav vsem, ne oziraje se na ideološki ali politični predznak, želim doživete in blagoslovljene božično-novoletne praznike. V samem novem letu 2011 pa mir z Bogom in vsemi ljudmi dobre volje ter polno delovnih in duhovnih uspehov. S posebnim poudarkom pa svoje čestitke in najboljše želje namenjam Uredništvu Slamnika z glavno urednico gospo Tino Drolc, Občini Domžale z županom gospodom Tonijem Dragarjem, Upravni enoti s šefom gospodom Branetom He-ferlom, Kulturnemu domu z direktorjem Milanom Mariničem, Juretom Matičičem in Heleno Uršič. Še prav posebej naj se moje praznične želje ustavijo pri gospe Veri Vojska, eni najzaslužnejših oseb na občini Domžale in odlični prijateljici, ki se je pred kratkim upokojila. Pri vošči-lih pa med drugim zasluži posebno pozornost Dom upokojencev Domžale z direktorico Danico Gostinčar s sodelavci, posebno z gospo Ido, skratka z vsemi zaposlenimi in kajpak s stanovalci. Božja milost pa naj seveda razžari vse cerkve v naši občini z njihovimi vodstvi ter s posebnim poudarkom samostan Sester Sv. Križa na Mali Loki. Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji. Vsem čestitam za dan samostojnosti. Ivan Kepic 6 iz naših društev 17. DECEMBER 20I0 novo v KRAJEVNI SKUPNOSTI DOB Društvo šola zdravja v polnem zagonu Prva skupina je nastala v Celju leta 2006. V letih 2007 in 2008 so nastale še štiri na obali, decembra 2008 pa smo s tem začeli v Domžalah, kjer trenutno delujejo štiri skupine: Domžale, Ihan, Dob in Vir. Idejni vodja in ustanovitelj je Rus dr. Nikolay Gris-hin, ki že 6 let živi v Sloveniji. Društvo je registrirano v Domžalah, pokriva pa celotno Slovenijo. Kaj je osnovna dejavnost? Osnovna dejavnost društva Šola zdravja je JUTRANJA TELOVADBA na prostem: vsak dan, ob 7.30, pol ure, stoje izvajamo vaje »1.000 gibov«. Beseda ŠOLA pomeni učenje o ZDRAVJU. Ljudje slabo poznamo delovanje telesa, zakaj pride do bolezni, kakšne motnje so nastale v njem, kako lahko to odpravimo brez zdravnika itd. Za bolezni smo krivi sami in kot taki odgovorni za svoje telo in zdravje. Šola zdravja je velik projekt, telovadba pa pomeni le vstopnico - začetek, ko človek začne drugače razmišljati, delovati, se aktivirati in se je pripravljen učiti, spreminjati in delovati v svoje dobro. Kakšno utež ima druženje? Ljudje so vedno bolj osamljeni, depresivni, živijo v bivanjski praznoti in ne vidijo smisla življenja, zato so posledično bolani, nezadovoljni in neučinkoviti. Jutranjo druženje ima velik socialno-psihološki učinek. Ko zjutraj srečaš in pozdraviš skupino ljudi, ki je nasmejana ter dobro razpoložena, dan poteka drugače. Vsi poznamo pregovor »Po jutru se dan pozna«. Sedaj nekateri pravijo, da je dan ponovno dobil smisel. Kje so prednosti? Delovanje skupine v bližini bivanja, saj tako lahko pride vsak, ne glede na starost in socialno stanje, dejstvo, da je to za navadnega, preprostega človeka, ki potrebujejo malo, da so srečni in zadovoljni. Vaje vodijo usposobljeni prostovoljci, ki jih izobražujemo na 3-4 urnih seminarjih. Temelj našega društva smo prostovoljci, ki nismo plačani z denarjem, temveč z občutkom koristnosti in pomoči drugim za večjo kvaliteto življenja. Darujemo svoj čas, energijo, dobro voljo in ideje drugim. Kaj pridobijo člani društva? Boljše počutje, zmanjšanje ali odpravo določenih bolečin, izboljšanje gibljivosti telesa in izboljšano psihično stanje. Ponovno srečajo sosede, sošolce, stare znance in prijatelje. Po Sloveniji lahko telovadijo v drugih skupinah, ki delajo iste vaje in se tako takoj se počutijo domače. Sedaj imamo povsod prijatelje, naše oranžne znance. Na kakšen način vabite nove člane? Večinoma gre od ust do ust. Nekateri o našem delovanju preberejo v Prednovoletno druženje Društvo Sožitje iz Mengša je v decembru pripravilo že tradicionalno srečanje svojih članov. Potekalo je v prijetnem vzdušju v gostišču Kovač na Količevem. Društvo vključuje v svoje vrste člane iz občin Domžale, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Srečanja se je udeležilo 180 članov, ki jim je čas kar prehitro minil ob obujanju spominov in premlevanju aktualnih dogodkov. Po nagovoru predsednice g. Tat Novoletno srečanje starejših, miklavževanje, Hrast revijah ali časopisih, organiziramo pa tudi predavanje Vsak trenutek je lahko nov začetek, kjer poskušamo ljudi motivirati o skrbi in odgovornosti za lastno zdravje. Odzovemo se na vsako povabilo. Vsakomur poskušam vliti kanček upanja, da je s pridnostjo in vztrajnostjo možno pozdraviti katero koli obolenje. Ni neozdravljive bolezni, so le neozdravljivi bolniki. Teh ni treba le božati in zdraviti, ampak učiti in vzgajati. Sami lahko največ naredimo za svoje zdravje. Koliko članov že imate in kako se včlaniti? Po vsej Sloveniji je v 23 skupinah različnih velikosti okoli 450 članov, od tega skoraj 140 v Občini Domžale. S petimi skupinami se dogovarjamo, da bi pričele delovati spomladi. Včlani se lahko kdorkoli, izp sni list in nakaže ali plača 20 članarine pri voditelju skupine, ki velja za eno leto (ni vezano na koledarsko leto). Nikogar ne silimo, da najprej plača in nato telovadi, temveč želimo, da se najprej prepriča, kaj ponujamo in kaj za to dobi. V Sloveniji verjetno ni društva, ki ne bi pobiralo članarine, saj brez finančnih sredstev ne more izvajati osnovnih funkcij. Vaje izvajamo vsak dan, 350 dni v letu, (na obali zaradi turistov vse dni). S plačilom članarine vsak pokaže pripadnost in podporo k širitvi in delovanju društva. Na žalost je šport zelo usmerjen v »potrošništvo«. Zakaj toliko ljudi teče, kolesari, hodi in se ne želi včlaniti v društvo? Zakaj so športna igrišča prazna? V športu prostovoljstva skoraj ni več. Ze več oseb je zato za nas dejalo, da smo »svetla točka v tunelu«. Pa vaše obstranske dejavnosti? Radi se družimo in drugim pokažemo, kaj počnemo. Letos smo organizirali tri večja srečanja vseh skupin Šole zdravja. Avgusta smo imeli v Piranu že drugo srečanje, kjer se nas je zbralo skoraj 300. Pri tem so nas finančno podprle občine Domžale, Piran, Kamnik in Trzin. Novembra smo obiskali Šmarješke toplice, kjer nas je bilo okrog 100, nekaj dni kasneje pa nas je na Bledu telovadilo čez 100. Sodelovali smo tudi že na večih prireditvah, občinskih praznikih in na mednarodnem srečanju na Bledu Šport za vse. Dodatno organiziramo praktične delavnice in predavanja, vse na temo zdravja in boljšega počutja. In za konec? Leto 2011 je Evropska unija proglasila za leto prostovoljstva. Slogan je »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet«. Le začeti moramo najprej pri sebi. Naš slogan je »Vsak trenutek je lahko nov začetek«. Teja Lapanja Na konstitutivni seji Sveta Krajevne skupnosti Dob, v katerega so bili na letošnjih lokalnih volitvah izvoljeni Vera Vojska, Jure Milanovič, Franc Zavrl, Miloš Starbek, Janez Orehek, Marko Kvas, Grčar, Rok Ravnikar in Janko Cencelj, je bil z večino glasov za predsednika Sveta KS izvoljen Jure Milanovič, za podpredsednika pa Rok Ravnikar. Na prvi seji je Svet že oblikoval nekatere odbore za posamezna področja, hkrati pa je že sprejel tudi nekatere odločitve. Svet KS je sprejel tudi primopredajni zapisnik, posebno skrb pa bo v prihodnje namenil financiranju dejavnosti. Odločitev, da se tudi letos pripravi novoletno srečanje starejših občanov v Jamarskem domu na Gorjuši, je bila že realizirana. Prijetno srečanje, na katerem je zbrane pozdravil predsednik Sveta KS, Jure Milanovič, jim predstavil delo novega sveta ter jim zaželel prijetne praznike, veliko sreče in zdravja ter sodelovanja v novem letu 2011, je zbranim že prineslo veliko prijetnih trenutkih ob glasbi in kramljanju, v katerem so obudili tudi spomine na svoje mlade dni. Tudi druga akcija, ki jo je začrtal novi svet, je že uresničena. KS Dob je namreč skupaj z nekaterimi društvi pripravila MIKLAVZEVANJE v cerkvi sv. Martina v Dobu. Ta je bila skoraj premajhna za vse otroke in njihove starše, ki so bili prihoda Miklavža, ki ni pozabil niti daril, zelo veseli. Tretja odločitev novega Sveta KS Dob pa je bila, da tudi v letošnjih prazničnih dneh ob koncu leta izdamo glasilo HRAST. Za odgovorno urednico je bila imenovana Vera Vojska, HRAST pa bo letos že 20. prišel v vsa gospodinjstva v Krajevne skupnosti Dob ter jih seznanil z življenjem in delom v letu 2010 ter jim prinesel zvrhan koš dobrih želja za prijetne praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno leto 2011. V prihodnjem letu Svet KS Dob načrtuje, da bo pripravil zbor krajanov ter jih seznanil s problematiko, ki je ne manjka, ena izmed nalog pa je tudi srečanje vseh vodstev društev in organizacij v krajevni skupnosti, na katerem bi se radi pogovorili, kako s skupnim sodelovanjem, ki ga je že sedaj veliko, še hitreje razvijati to območje in narediti življenje v krajih, ki jih obsega KS, še prijetnejše. V. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO HOMEC Prijeten in poučen izlet članov društva v Brkine in slovensko Istro V soboto, 13. novembra, smo se člani PGD Homec odpravili na letni izlet. Ker smo lansko leto obiskali severovzhodni del Slovenije, smo letos krenili v čisto drugo smer, in sicer na jugozahodni del naše majhne domovine v Brkine in slovensko Istro. Najprej je sledila vožnja po primorski avtocesti, s katere smo krenili na Kozini, kjer nas je že čakal naš vodič Matjaž, ki nas je nato spremljal ves dan. Iz Kozine smo krenili proti Brkinom, kjer se nam je kmalu odprl pogled na brkinske vasi stisnjene na rob Krasa. Ustavili smo se med vasema Slivje in Markovščine, ob cesti Kozina - Reka, kjer se nahaja okoli šest kilometrov dolga in preko 130 metrov globoka jama z rovi v dveh nadstropjih. Obisk jame smo pričeli s spustom po urejeni poti do plesne dvorane na dnu 39 metrov globokega vhodnega brezna. Pred samim turisticno društvo jarše-rodica osvešča Privežite in počistite za svojimi psi! društva, mag. Tatjane Novak, sta navzoče pozdravila župan Mengša, gospod Franc Jerič, in župan Moravč, gospod Martin Rebolj, ki sta s svojo prisotnostjo pokazala, da jima ni vseeno, kako živijo ljudje z motnjo v duševnem razvoju. Ob zvokih Moravškega tria smo se veselo zavrteli, obiskal nas je tudi dedek Mraz. Metka Mestek Turistično društvo Jarše-Rodica je kupilo in postavilo 30 tabel, ki osveščajo lastnike psov, naj iztrebke pospravljajo za svojimi hišnimi ljubljenci ter jih vodijo na sprehod na povodcu. Postavili so jih po celotnem območju krajevne skupnosti, še zlasti okoli priljubljenih sprehajalnih poti v Grobljah pri Mengeškem polju. Razočarani opažajo, da neznanci nenehno table uničujejo, jih prestavljajo ter lomijo, zato vljudno naprošajo, naj table pustijo, da služijo svojemu namenu. Nad pasjimi iztrebki in odvezanimi psi se je že dlje časa pritoževalo veliko sprehajalcev, še zlasti tisti z mlajšimi otroki in starejši. Za pomoč so prosili tudi Občino Domžale, naj dodatno osvešča lastnike psov. Trideset novo postavljenih tabel Turističnega društva Jarše-Rodica okoli priljubljenega sprehajališča, Mengeškega polja, je velik korak k rešitvi problema in osveščanju ter odličen primer prakse, kako lahko društva s svojim delovanjem in aktivnostmi pripomorejo k večji urejenosti kraja. Turistično društvo Jarše-Rodica, ki je eno izmed bolj delavnih društev v Občini Domžale, se lahko pohvali z uspešno promocija kraja doma in v tujini. Društvo si želi z različnimi predstavami, koncerti in drugimi prire- ditvami oživiti dvorano v Grobljah, z izkupičkom od prodaje vstopnico bodo obnovili železniško postajo na Rodici, kjer bodo vzpostavili turi-stično-informativni center. Katarina Karlovšek Letos, v prazničnem mesecu decembru, pripravljajo božično-novoletni koncert priljubljene Klape Mali grad. Koncert bo v soboto, 18. decembra 2010, ob 19. uri, v Kulturnem domu Groblje, vJaršah. Vstopnice so na voljo v trgovini Vistra ali Papirnici Lipa v Radomljah. vstopom v jamo smo prejeli baterijske svetilke, saj jama ni razsvetljena. Po jami so nas vodili jamarji in nam razkazali različne »mojstrovine« narave, od številnih anemolitov do celo 22 metrov visokih kapniških stebrov imenovanih Kiklopi, ki so med najvišjimi v Evropi. Ogledali smo si Belo dvorano, Vilinsko dvorano ter Podorno dvorano z eno največjih kapniških zaves pri nas. Po povratku iz jame smo si ogledali tudi cerkev sv. Martina v Slivju, katere zanimivost so freske, ki upodabljajo negativne like iz biblijskih zgodb kot fašistične. Domačini pa so nas tudi pogostili z Brkinsko slivovko. Iz Brkinov smo se odpravili v Dekane, kjer so nas pričakali domači gasilci in nam predstavili zgodovino ter delovanje njihovega društva in seveda tudi njihovega kraja. Poskrbeli pa so tudi za malico z dobrotami, ki so značilne za njihov kraj. S polnimi želodci smo se hvaležni dekanskim gasilcem odpravili proti Kopru, kjer smo zavili proti naši naslednji postaji Marezige, ki ležijo nad Vanganelsko dolino. Domačini tu intenzivno obdelujejo vinograde in so predvsem znani, kot večina Turistično društvo Jarše-Rodica je postavilo 30 tabel okoli priljubljene sprehajalne točke, Mengeškega polja, ki osveščajo lastnike psov na povodec in čistočo. Razočarani opažajo, da neznanci nenehno table uničujejo, jih prestavljajo ter lomijo, zato jih vljudno naprošajo, da table pustijo, da služijo svojemu namenu. Primorja, po vinu refošk in malvazija, ukvarjajo pa se tudi z oljarstvom z razliko od nekdaj, ko se ukvarjali z živinorejo in mlekarstvom. Najprej smo obiskali vinotoč in, kot se spodobi za Martinovo soboto, tudi degustirali njihova vina. Ker je za slovensko Istro značilna pridelava oljčnega olja, smo si ogledali oljarno, kjer so nam predstavili postopek pridelave oljčnega olja. Obiskali smo tudi bližnji kraj Lopar, kjer smo si ogledali krajevno-etnološki muzej v tradicionalni Istrski hiši, kjer je na ogled kmečka kuhinja z rekonstrukcijo ognjišča ter vinska klet z dobro ohranjeno leseno vinsko stiskalnici iz 19. stoletja. Za zaključek dneva pa smo se ustavili še v gostilni Švab v Hrastovljah, kjer nas je čakala Martinova večerja. Domov smo prispeli v poznih nočnih urah, polni novih spoznanj o slovenski Istri in zavedanju, da Slovenija kljub svoji majhnosti skriva nešteto lepot in znamenitosti, ki so vredne ogleda. Miha Ulčar krajevna organizacija društva izgnancev domžale Srečno 2011 Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale, ki združuje nekdanje žrtve druge svetovne vojne z območja občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, je v letu 2010 pripravila vrsto aktivnosti, na katerih nas je spremljalo veliko število naših članov. Tako smo obiskali Koroško in Ptujsko, sodelovali na prireditvi ob dnevu izgnancev, se poklonili umrlim v koncentracijskem taborišču Mauthausen, obiskali pa tudi taborišče na Rabu. Podoben program smo pripravili tudi za leto 2011. Sprejeli ga bomo na občnem zboru, ki bo hkrati tudi novoletno srečanje naših članov in članic, 23. decembra 2010 popoldne v gostišču Kovač na Količevem, kjer bo možno plačati tudi članarino za leto 2011 ter naročnino za Vestnik 2011. Skupaj z nami bodo pevci iz Krašnje, pripravili bomo zabavno popoldne. Vabimo vse, da se nam pridružijo v čim večjem številu. Hkrati obveščamo vse člani in članice Društva izgnancev Domžale, da bodo v prihodnje uradne ure društva ob sredah od 10.30 do 11.30, v prostorih Združenja borcev za vrednote NOB Domžale - v Domžalah, Ljubljanska cesta 36. Vsem želimo srečno in zdravo leto 2011. D. I. 17. DECEMBER 20I0 iz naših društev 7 ROTARY KLUB DOMŽALE IN DOBRODELNO DRUŠTVO FRANCE CERAR Dobrodelni koncert za Projekt Človek in Zavod Peli kan Lahko bi zapisala, da je vsak dobrodelni koncert ali prireditev v naši hali Komunalnega centra Domžale prijetno presenečenje, saj obiskovalci vedno znova dokazujemo, da smo pripravljeni pomagati vsem, ki našo pomoč potrebujejo. Tudi v soboto, 27. novembra 2010, je bilo tako, saj se je v Košnikovi gostilni, kot se je imenovala dobrodelna prireditev v organizaciji Rotary kluba Domžale in Dobrodelnega društva France Trefalt, zbralo blizu 1.500 ljudi, ki zanesljivo vedo, da pomoč drugemu prinaša zadovoljstvo predvsem darovalcem. Rotary klub Domžale, ki je v letu 2008 praznoval prvih deset let uspešnega dela, je tokratna dobrodelna sredstva namenil Projektu Človek ter Zavodu Pelikan, Kari-tas. Za vse obiskovalce je bil zelo poučen ogled dejavnosti obeh ob-darovancev. Tako smo izvedeli, da je Društvo Projekt Človek - humanitarna, neprofitna, strokovna organizacija za pomoč uživalcem drog in njihovim staršem. Namenjen je vsem tistim, ki se odločijo prekiniti z vsemi psihoaktivnimi substancami in zmorejo doseči začetno abstinenco, potrebujejo pa pomoč pri vzdrževanju abstinence in spremembi načina življenja. Namen programa Projekt Človek je v preprečevanju in zniževanju socialnih stisk, povezanih z uživanjem drog. Osnovni cilj, ki ga program zagovarja, je kvalitetno življenje brez drog in vključenost v družbo, tako v smislu nadaljevanja šolanja in zaposlitve, kakor tudi v smislu družabnega življenja. Slovenska Karitas je leta 1998 na pobudo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ustanovila Zavod Pelikan - Karitas. Ena izmed njegovih dejavnosti je tudi Referat za pomoč odvisnim in njihovim svojcem, v okviru katerega zagovarjajo visokopražni način zdravljenja oziroma socialnega urejanja, kar pomeni, da je namen programov dolgotrajna abstinenca. Programe pomoči odvisnim ponujajo preko telefonskega svetovanja, individualnih razgovorov, dela z mladoletnimi uživalci drog, Celodnevnega pripravljalnega centra za komuno ter terapevtskih komun skupnosti Srečanje, ki jih imamo v Sloveniji že šest. Dobrodelna prireditev se je sicer začela s predlogom, da obiskovalci tudi ob pomoči svojih mobilnikov darujejo za društvo in zavod ter tako pomagajo uresničevati program odvajanja od zasvojenosti od drog in tudi alkohola. Največ aplavza so obiskovalci namenili osrednjemu dogodku, ko je mag. Jure Miljevič, predsednik Rotary kluba Domžale, v družbi Valerije Vehovec, nekdanje predsednice kluba, in Janka Velkavrha, tajnika kluba, predstavnici Projekta Človek izročil ček za 10.000 evrov, medtem ko je Zavod Pelikan Ka-ritas prejel ček v vrednosti 5.000 evrov. Sledil je prijeten kulturni večer s številnimi glasbenimi gosti v Košnikovi gostilni, kjer je s svojim nastopom še enkrat več navdušil obiskovalce Mito Trefalt. Skupaj z Janezom Košnikom smo se preselili v polpreteklo zgodovino, se smejali ob spominjanju na nena- D.P.N.T.I. Stop odvisnost! vadne dogodke, ki odhajajo v pozabo, in uživali tudi v prepričanju, da smo s svojim prispevkom nekomu pomagali. V prijeten glasbenem večeru so med kramljanjem Košnikovega igrali in peli: Mladi Stoparji, Gamsi, Irena Vrčkovnik, Manca Špik, Katja Fašink in Rok Ferenga, Pop'n Dekl, Teo Saffron ter Gašper s prijatelji. Dobrodelna prireditev Košnikova gostilna je še en uspešen projekt Rotary kluba Domžale, ki bo tudi v prihodnje s svojo dobrodelno dejavnostjo pomagal vsem, ki so njegove pomoči potrebni, pa naj gre za dejavnost Naše hiše, Društva Sožitje, miklavževanja in letovanja rejencev in rejnikov, pomoč pri učenju, nakupu defibrila-torjev, donacije za boljšo opremo otroškega oddelka UKC, štipendije ter mednarodne projekte, med katerimi je zelo pomembno tudi zbiranje sredstev za iztrebljanje otroške paralize in druge. Ob tej priložnosti se zahvaljuje vsem, ki ste jim pri dobrodelni prireditvi pomagali. Vera V Društvu za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami se poleg kulturnih projektov lotevamo tudi problematik, kot je boj proti odvisnosti. Ker smo v mesecu novembru obeležili dan boja proti odvisnostim, je prav, da tudi na tem mestu spregovorimo o temi, ki je vse prevečkrat tabu. Dejstvo je, da ob tem ne gre le za odvisnost od droge, cigaret in alkohola. Ljudje se vse premalo zavedamo, da je pojem odvisnosti veliko bolj širok. Odvisnost najdemo praktično na vsakem koraku našega življenja in na različnih področjih. In kaj pravzapravje odvisnost? Odvisnost je stanje, ki ga dosežemo, ko nekdo ne more živeti brez nečesa ali nekoga oz. si to tako močno želi, da brez tega postane bolan. Odvisnost nas posledično pripelje v nesamo-stojnost, na svoj način nam odvzame svobodo, spremeni naše razmišljanje, način življenja in vedenje. Kot pravijo, je znak odvisnosti takrat, ko ne zmoremo dovolj volje, da bi se neki pretirani želji uklonili. Dejstvo je, da je pobeg iz stanja odvisnosti vse prej kot lahek. Odvisnost je tisto stanje, ko naše misli, naše razmišljanje v prevelikem obsegu zapolnjuje le ena stvar ali oseba. Kaj pa oblike odvisnosti? Teh je malo morje. Zagotovo so najbolj poznane odvisnost od drog, alkohol, cigareti. Velikokrat pravimo, da smo odvisni od čokolade, odvisni smo od televizije, sodobnih medijev - interneta, računalništva. Odvisnosti pa so tudi na nivoju odnosov, odvisni smo lahko od spolnosti, od bližine, odvisni od pomoči drugih ljudi, odvisni smo lahko od samega odnosa. Odvisni pa smo tudi od sodobnih internetnih socialnih omrežij. Odvisni smo lahko od rekreacije, športa. Kot rečeno, odvisnosti je lahko neskončno, nekatere so manj škodljive, nekatere pa so škodljive do te meje, da ogrožajo naša življenja. Zakaj pride do odvisnosti? Toliko kolikor je odvisnosti in primerov, toliko je lahko vzrokov, ki imajo za posledico odvisnost. Zagotovo je čustvena nestabilnost eden od pogostejših vzrokov za nastanek ene ali več odvisnosti v našem življenju. V Društvu za promoviranje nedovoljenega trgovanja z idejami odvisnosti ne jemljemo kot tabu. Problematiko sprejemamo kot težavo sodobnega časa, kot težavo, o kateri ne smemo molčati in o kateri je treba spregovoriti, predvsem pa mora biti pravilno predstavljena tako otrokom, mladim, kot tudi odraslim. Ravno zato bomo v letu 2011 podprli izid serije otroških knjig, skozi katere bo predstavljen način, kako lahko starši in skrbniki svojim otrokom predstavijo problematiko odvisnosti na način, da jo bodo otroci razumeli, ko se bodo z njo srečali, in na način, da bodo starši znali odrea-girati v situacijah, s katerimi se otroci srečujejo skozi svoje odraščanje. Če želite v prihajajočih projektih našega društva sodelovati tudi vi, nam pišite na drustvo.dpnti@gmail.com in z veseljem vas bomo vključili v naše nadaljnje aktivnosti. Mateja A. Kegel OB PRVI OBLETNICI ŠOLE ZDRAVJA V DOBU Moj dan je spet dobil smisel Osnovna ideja Šole zdravja je organizirano delovanje posameznikov od rojstva do smrti, cilj pa dobro človeka, njegovo zdravje in dobro počutje. Vsak dan ob 7.30 (ob 8. uri), v vseh letnih časih, vseh dneh, razen nedeljah in praznikih, na prostem, ali če je res slabo vreme, v prostorih, opravljajo vaje »1.000 gibov«, ki so primerne za vse. V 30 minutah razgibajo pod vodstvom usposobljenih prostovoljcev vse sklepe telesa. Začnejo pri dlaneh, končajo pri podplatih in pozdravu soncu ter dosežejo maksimalno gibljivost in okretnost telesa ter predvsem zmanjšajo bolečino. 2. decembra 2010 je bilo v Športnem parku Dob srečanje članov in članic Šole zdravja iz vseh štirih skupin, ki aktivno delujejov občini. Gostitelji, člani in članice Šole zdravja iz Doba v teh dneh praznujejo svoj 1. rojstni dan in zato so povabili skupine iz Domžal, ki so pravkar praznovali drugi rojstni dan, iz Ihana, ki so z vadbo začeli v oktobru 2009 in so si Dobljani prav pri njih pridobili prve izkušnje, ter najmlajšo skupino z Vira, ki je v Športnem parku Vir z vadbo začela letos maja. Pri skupni vaji, 1.000 gibov, ki jo je vodila Zdenka Katkič, tudi predsednica slovenskega gibanja, se jim je pridružil tudi župan Toni Dragar. Po končanem razgibavanju pa so gostitelji pripravili prijetno družabno srečanje, pri katerem ni manjkalo sladkih dobrot, ki so jih spekle članice šole zdravja, predvsem pa ni manjkalo prijetne izmenjave izkušenj ter pozitivnih vplivov, ki jih z redno vadbo v šoli zdravja čutijo prav vsi njeni udeleženci. Zdenka Katkič, sovoditeljica v domžalski skupini Šole zdravja, ki je bila prva ustanovljena v naši občini, je ob tej priložnosti povedala, da ima društvo v naši občini 134 članov najrazličnejših starosti. Člani in članice radi prihajajo k rekreaciji, saj jim pomeni mnogo več, kot le skrb za telo. Kot je povedala ena od udeleženk: »Moj dan je spet dobil smisel,« tovrstna srečanja pomenijo tudi prijateljstvo in tovarištvo, pomeni priložnost za pogovor, za druženje, za tkanje novih prijateljstev, zato pričakuje, da se bodo skupinam pridružili še Jesenski utrinki Kot vsako jesen, smo tudi letos člani ŠRK organizirali zdaj že tradicionalni jesenski kostanjev piknik. Kljub slabi vremenski napovedi je vreme zdržalo in jesensko sonce nas je celo občasno prijeto grelo. Tokrat nismo šli na kolo, ampak smo se peš odpravili na Dobeno. Prijeten jesenski sprehod skozi gozd, odet v pravljične jesenske barve, je v prijetni družbi hitro minil in že nas je čakal veseli del piknika. Gobe z jajčki, podpeka, pečen kostanj, stiskanje jabolčnega soka, žar in še marsikaj je poskrbelo za prijetno vzdušje in polne želodčke. Organizirali smo tudi srečolov in se ob tej priliki zahvaljujemo vsem donatorjem. Na pikniku smo zaključili tudi našo akcijo Vrhovi 2010. Člani smo čez leto s kolesom ali peš osvajali vrhove, ki so bili izbrani v naši knjižici. Za športni duh pa smo na pikniku poskrbeli s tekmovanjem na smučeh, s katerimi so se pomerile četverice v lovu za najboljšim časom. Veseli december smo pričeli v naših prostorih, s prav tako že tradicionalno delavnico novoletnih aranžmajev, adventnih venčkov, okraskov in novoletnih čestitk. Fantje so pletli osnove venčkov, punce pa so venčk-om dodale končen izgled in »dušo«. Medtem so otroci barvali okraske za novoletne jelke in risali, barvali in lepili novoletne čestitke. Za boljše razpoloženje pa so naše članice spekle in skuhale nekaj dobrot. Za zaključek leta pa nas čaka še novoletni pohod ter voščilo za novo leto. Ob tej priliki vsem članom in občanom želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2011. Utrinke vse dogodkov si lahko ogledate na naši spletni strani www.srk-domzale.com. S. Letnar in M. Osolin turistično društvo Radomlje Invazivne rastline napadajo! Naša turistična in druga društva v svoje programe ne zapisujejo le aktivnosti, ki so strogo povezane s turizmom, temveč skušajo s svojimi dejavnostmi polepšati življenje vsem občanom, hkrati pa je pomemben del njihovih prizadevanj tudi varovanje narave, pa naj gre za čistilne akcije, skrb za na- i 1- 1- • r • ^ 1 TP-rt ^ fir ■'H"-' ravno okolje au inlormiranje o tem 1 11 . rekreacije in druženja željni ljudje, ki so vedno dobrodošli. Zupan Občine Domžale, Toni Dragar, ki rad obišče posamezne skupine Šole zdravja in se jim tudi pridruži, je ob srečanju v Dobu povedal, da tovrstne oblike združevanja in skrbi za zdravje pozdravlja in ga veseli, da se je gibanje razširilo po vsej občini. Občina je že doslej in bo tudi v prihodnje v okviru možnosti tudi finančno pomagala posameznim skupinam. Vsem udeležencem župan želi, da se imajo tudi v prihodnje tako »luštno«. Praznovanje prvega rojstnega dne dobske skupine Šole zdravja, ki je bila ustanovljena potem, ko sta Marija Jeraj in Mojca Hafner dobili prve izkušnje pri ihanski Šoli zdravja, ki se ji za pomoč tudi zahvaljujeta, je minilo v veselem vzdušju, že naslednji dan pa ob 8. uri - ker je zima, sicer se dobivajo ob 7.30, nadaljevalo v Športnem parku Dob s 1000 gibi. Šola zdravja Dob deluje v okviru Društva upokojencev - Naš dom Dob in se ob tej priložnosti zahvaljuje tako društvu upokojencev kot Športnemu društvu Dob za pomoč in razumevanje. Tako so pred kratkim v Turističnem društvu Radomlje pripravili lično zloženko Invazivne rastline napadajo, v kateri predstavljajo rastline, ki smo jih ljudje prinesli od drugod, so se pa pri nas v naravi divje razrasle, saj je njihova značilnost velika bujnost in sposobnost, da se v naravi zelo podjetno ra6zširjajo in preprečujejo rast domačega rastlinstva, nekatere od njih pa zelo škodijo tudi človekovemu zdravju. V zloženki predstavljajo kanadsko zlato rozgo, pelinolisto ambrozijo, žle-zavo nedotiko ter japonski dresnik. Hkrati so na predstavitev zloženke povabili vse člane in krajane ter Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji Potok in Petra Keclja, zdravnika, pravo predavanje pa so s kratkim filmom pospremili člani Foto kino video kluba Mavrica Radomlje, za kar se jim turistično društvo najlepše zahvaljuje. Znani strokovnjak Matjaž Mastnak je podrobno predstavil te tako imenovanje tujerodne rastline, ki s svojim razraščanjem ogrožajo domače rastlinstvo. Še posebej z velikim zanimanjem pa so prisotni spremljali natančno raz ago g. Keclja, ki je govoril o posledicah omenjenih rastlin, alergijah, opozoril je na simptome ter predstavil tudi zdravljenje posle- dic, posebej pa se je dotaknil pelino-liste ambrozije. Kot je povedal predsednik društva, Igor Kuzmič, je bil namen predavanja informiranje prisotnih o razširjanju tujerodnih rastlin, ki s svojim razraščanjem ogrožajo rastlinstvo in jih premalo poznamo, premalo pa vemo tudi o alergijah, ki jih povzročajo. Z več znanja o tem področju bomo znali tudi bolje ukrepati. Vsi prisotni so z velikim zanimanjem spremljali predavanje, turistično društvo pa je sprejelo tudi dogovor, da spomladi organizirajo akcijo, v kateri posebej ob Kamniški Bistrici odstranijo tujerodne rastline in domačim omogočijo lepšo rast. Tako bi zavarovali naravno dediščino in ohranili domače rastline. »Pričakujem pa, da bomo v prihodnje na tem področju naredili več tudi v okviru občine in Slovenije, saj imamo zakonsko podlago za ukrepe,« je povedal Igor Kuzmič, tudi predsednik Komisije za turizem Občine Domžale. Vera Čebelarsko društvo Domžale Vse člane in članice društva in ljubitelje čebel, ki želite preživeti prijetne urice v družbi prijateljev, vabimo na PRVI NOVOLETNI ČEBELARSKI DRUŽABNI VEČER v torek, 28. decembra 2010, ob 18. uri, v novo restavracijo Gostilne Mngan v Prelog pri Domžalah. Večer bomo preživeli ob dobri hrani in pijači, z družabnimi igrami in triom Jureta Svetlina z Vira. Prijave sprejemamo do vključno petka, 24. decembra 2011, v gostilni Mngan. Dobrodošli med nami. Skupaj se bomo poveselili in si zaželeli uspešno, medeno in zdravo novo leto 2011. Upravni odbor Čebelarskega društva Domžale V 8 iz nosih sol ^MJJ 17. DECEMBER 20I0 NAGRADA ZA ZIVUENJSKO DELO V VZGOJI IN IZOBRAZEVANJU MAG. JOZICI POLANC Moja nagrada za življenjsko delo je hkrati tudi nagrada mojim sodelavcem, zato sem je še posebej vesela Nadaljevanje s prejšnje številke Pod tvojim vodstvom je bila Osnovna šola Domžale poznana kot šola s številnimi zanimivimi programi. Z veseljem sem podprla tiste učitelje, ki so bili sposobni pripraviti zanimive programe za učence, da so ti v procesu vzgoj-no-izobraževalnega procesa lahko dosegli nekaj več od povprečja. Ze v 80. letih prejšnjega stoletja smo z Zvezo za tehnično kulturo zaradi takrat zelo kvalitetno vodenega pouka tehnične vzgoje soorganizirali državno srečanje mladih tehnikov. Ko so se odprle možnosti za tekmovanja v znanju pri posameznih predmetih, smo z dodatnimi pripravami omogočili sodelovanje vsem učencem, ki so bili za to sposobni in so seveda želeli dodatno delati. Na teh tekmovanjih so posamezni učenci dosegali zelo visoke rezultate, vse do zlatih priznanj na državnem nivoju. Učitelji naše šole so več kot 10 let izvajali raziskovalne tabore za nadarjene učence vseh šol v občini, s prihodom uspešnega učitelja fizike pa smo začeli še s šolskimi tabori iz astronomije. Zaradi zavzetega dela istega učitelja je šola postala sedež za državna tekmovanja iz logike, dva učenca pa sta se pod njegovim mentorstvom v letu 2008 uvrstila na mednarodno srečanje mladih tehnikov v Budimpešti. Uspešna so bila tudi druga področja. Likovno nadarjeni učenci so razstavljali svoje umetnine v občinskem likovnem razstavišču, kjer je rezerviran prostor le za najboljše ustvarjalce, člani pevskega zbora so nastopili v konkurenci najboljših pevskih zborov in še bi lahko naštevala! Osnovna šolaje bila izredno uspešna tudi na športnem področju. Vseskozi sem si prizadevala, da bi bila šport in rekreacija pomemben in prepoznavni del življenja in dela šole. V športni dejavnosti so uspešni tudi tisti učenci, ki sicer vedno ne dosegajo vrhunskih rezultatov v znanju, kar je velik prispevek k njihovi samozavesti in privzgaja-nju drugih osebnostnih kvalitet. Vesela sem, da so se moja hotenja na tem področju ujela s hotenji nekaterih učiteljev športne vzgoje, ki so s kvalitetnim poukom in z motiviranjem otrok za vključevanje v športne sekcije dosegli, da je bilo Solsko športno društvo več kot 20 let najboljše športno društvo med devetimi šolami v občini oziroma v regiji, odkar je občina manjša. V zadnjem desetletju je poleg športa na šoli zaživel tudi šah; šolske ekipe in posamezniki so bili večkrat najboljši v državi. Veliko je za promocijo športa, predvsem košarke in plesa, med osnovnošolci naredil Zavod Solska košarkarska liga, v dejavnost katerega se je šola med prvimi vključila. Sama sem bila voditeljica šolskih ekip in sem si za uspešnost tega projekta poleg učiteljev mentorjev zelo prizadevala. Uspeh ni izostal! V vseh letih so vidne uspehe dosegle košarkarice in košarkarji ter člani foto-video, novinarskega in likovnega krožka. Najuspešnejše med vsemi so bile plesne in navijaške ekipe. Od leta 1997, ko se je šola vključila v te aktivnosti, so plesne in navijaške skupine dvakrat (v letu 2002 in 2004) dosegle naslov evropskih prvakinj in še vrsto drugih odličnih uvrstitev v evropski konkurenci. Plesne skupine še vedno nastopajo in dosegajo odlične uspehe na državnih in evropskih tekmovanjih. Na začetnih uspehih je zraslo športno društvo SOVICE. Odslej ga vodijo starši plesalk, ki so pri plesni dejavnosti vsa leta zelo aktivno sodelovali. Uspehov na področju plesa pa sem bila vesela tudi zaradi tega, ker mi je skupaj z učiteljico - mentorico, ki je svoje delo odlično opravljala, uspelo navdušiti za ples tako veliko število otrok. Ko sem pred dvema letoma zapustila šolo, jih je v vseh kategorijah plesalo okrog 250 od skupaj 600 otrok na šoli. Bi morda, če bi imela še enkrat možnost začeti kot ravnateljica osnovne šole, naredila kaj drugače? Če bi bila še enkrat na tem delovnem mestu, bi verjetno ravnala podobno, kot sem ravnala takrat. Gledano iz današnje perspektive bi morda katero od svojih dejanj naredila drugače, takrat pa sem presodila, da je bilo v tisti situaciji moje ravnanje na tak način najboljše, kar sem zmogla. Velikokrat sem bila pred dilemo, kako se odločiti, da bo najbolje za učence in sodelavce. Moje načelo je bilo vsestransko presoditi in strokovno proučiti določen problem in šele potem potegniti določene odločitve. Moram pa poudariti, da sem imela vseskozi odlično oporo v najtesnejših sodelavkah, v mojih pomočnicah, ki so nosile breme celotne dnevne organizacije šole; vse od Ivanke Pe-čečnik in Marike Haler, s katero sva najdlje sodelovali, do Marinke Hribar Tekavec in Mojce Kandu-scher. Ne smem pa pozabiti tudi vodij podružnične šole. Pokojni Tone Križaj, Ana Lenič, Mojca Oman Pogačar in Marta Krabonja so s svojim delom pripomogli, da je podružnična šola vsa leta vzorno delovala. Pomembno je tudi sodelovanje šole s Slovenskim društvom Slovenija Ruti v Švici, kjer je bilo vloženenega veliko tvojega truda, da bi slovenski otroci, ki s starši živijo v Švici, krepili svoje znanje slovenščine. V sodelovanje Občine Domžale s slovenskim zdomskim društvom v Svici se je naša šola vključila v letu 1982. Društvo ima v svojem programu sodelovanje s slovensko dopolnilno šolo, kar je bil zame takrat poseben izziv. Z učitelji slovenskega jezika v Svici smo dvakrat organizirali obisk otrok v Domžalah. Teden dni so bivali pri družinah, na ekskurzijah spoznavali Slovenijo, obiskovali pouk in si tako izpopolnjevali znanje slovenščine. Kar celo desetletje so učenci naše šole nastopali skupaj z otroki dopolnilne šole na srečanjih slovenskih šol v Švici, kjer so skupaj zapeli in recitirali slovenske pesmi. Otroke sem največkrat sama spremljala, saj mi je bil vsak stik z zdomci posebno doživetje in sem se nanje v vseh letih zelo navezala. Zaradi naših izkušenj s slovensko dopolnilno šolo in naših stikov z omenjenim društvom je Ministrstvo za šolstvo in šport naši šoli in meni kot izvajalki zaupalo organizacijo dveh poletnih šol za otroke zdomcev in izseljencev. Zadnjo, tretjo, sem organizirala v avgustu 2008 na OŠ Dragomelj, ker sem takrat OŠ Domžale že zapuščala. Čeprav je bila za OŠ Dragomelj to nova tematika, so mi nekateri delavci šole, vključno z ravnateljico, izvrstno pomagali. V zgodovino domžalskega srednjega šolstva si se vpisala kot prva v. d. ravnatelja Gimnazije Domžale. V letu 2002 je Ministrstvo za šolstvo in šport Srednji šoli Domžale dalo možnost, da se v šoli namesto usnjarskega programa izobraževanja, ki je bil za učence že več let nezanimiv, odpreta dva oddelka gimnazije. Vlada RS me je takrat imenovala za v.d. direktorja Srednje šole Domžale in v.d. ravnatelja Gimnazije, ker se je šola zaradi širitve programa organizirala kot srednješolski center. Delo na obeh šolah od 7. februarja do 31. decembra 2002 je bilo zame naporno, a sem ga zmogla. V tem času so se vpisali prvi gimnazijci, začelo se je prvo šolsko leto z novo organiziranostjo. Delovanje Srednje šole Domžale tudi sedaj vseskozi z zanimanjem spremljam. Vesela sem, da izpolnjuje svoje poslanstvo, ne samo kot gimnazija, ampak tudi kot uspešna strokovna šola, ki v svoj program vključuje še nove izobraževalne programe in s tem širi možnosti za izobraževanje mladih v naši regiji. Morda nekaj besed o sodelovanju z okoljem. Ves čas mojega vodenja šole je bila šola odprta za sodelovanje z okoljem. V šolskih prostorih so gostovala mnoga kulturna in športna društva, v avli šole so bili številni nastopi pevskih zborov in druge kulturne prireditve. Rada sem sodelovala z vsemi, ki so potrkali na šolska vrata. Za ljubiteljska društva je bila uporaba šolskih prostorov vedno brezplačna. Prepričana sem bila, da so prav člani teh društev največ naredili za promocijo kulture v našem okolju in se jim je šola kot javni zavod lahko vsaj malo oddolžila s tem, da smo jim nudili prostore za prikaz njihove dejavnosti. V posebno lepem spominu mi je ostalo štiriletno gostovanje Glasbene šole Domžale, ki je naše prostore uporabljala takrat, ko so prostore te šole prenavljali. Kljub veliki prostorski stiski, v kateri smo se takrat oboji znašli, je to gostovanje preraslo v vsebinsko bogato sodelovanje med obema šolama. Spominjam se tvojih aktivnosti v času osamosvojitvene vojne v letu 1991, ko si bila članica Odbora staršev, ki so želeli iz JLA svoje sinove. Kakšni so tvoji spomini na ta čas? Sin je bil zadnja generacija vojakov, ki so služili vojsko v enotah JLA. Starši smo bili takrat v situaciji, ko so o življenju naših otrok odločali drugi, mi pa smo bili popolnoma brez moči. Neizmerno sem hvaležna dr. Janezu Drnovšku, ki je takrat kot predsednik predsedstva SFRJ dosegel, da so se naši fantje srečno vrnili iz JLA. Na žalost sem mu besede zahvale lahko napisala šele v žalno knjigo ob njegovi smrti. Kaj v Domžalah pogrešaš? Ker sedaj spoznavam Domžale tudi po turistični plati, vidim, da imamo veliko zgodovinskih zanimivosti, za katere pa premalo skrbimo. Sla-mnikarska zgodovina je edinstvena za naše področje, a se tega premalo zavedamo. Zgodovinska zapuščina propada, nimamo prostora, kjer bi jo namestili in dali na ogled. V samem mestu pa me najbolj moti izgled nekdanjega »centra mesta« okrog sedanje trgovine TUŠ. Ko smo imeli pred časom na obisku turistične vodnike iz lepo urejenega Kamnika, sem morala malo potiho in sramežljivo povedati, da Domžale še čakajo na ureditev svojega mestnega jedra. Politike, ki so pravkar začeli nov mandat, zato sprašujem, kako dolgo bomo še čakali na to. Kot je videti, si po upokojitvi še bolj aktivna. V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje študiraš kar tri jezike, opravila si mednarodno licenco za turistično vodnico in vodiš skupine po domovini in tujini, si tudi lokalna vodnica, aktivna v DeSUS-u in najbrž še kje. Si si tako predstavljala jesen življenja? Vesela sem, da mi zdravje še služi, da lahko vse to opravljam, kar si naštela. Predvsem moja turistična dejavnost je delo »za dušo«. Združuje stike z ljudmi, ki sem jih vajena in bi jih v nasprotnem primeru zelo pogrešala. Veseli me stalno brskanje za novimi informacijami, s katerimi naredim potnikom zanimivo potovanje. Za potrebe vodenja moram tudi stalno izpopolnjevati znanje tujih jezikov, saj jih kot starejša generacija v mladosti nisem mogla piliti, kot lahko to počne današnja mladina. Z zanimanjem sem začela proučevati lokalno zgodovinsko dediščino in sem posebno zadovoljna, da so ponudbo za ure slamnikarstva sprejele vse šole. Tako bomo lahko del tega, kar je o slamnikarstvu že zbrano, posredovali med tiste, ki v sklopu pouka spoznavajo domači kraj. Še beseda o politiki. V občini sem rade volje prepustila mesto drugim in jim želim veliko uspeha pri kreiranju občinske politike. V Krajevni skupnosti Slavka Šlandra sem še ostala, saj menim, da mogoče tam s svojim delom še lahko kaj prispevam. »Jesen« je z vidika barv najlepši letni čas, saj se pokaže v tisočih različnih odtenkih. In v tolikih odtenkih delamo in ustvarjamo tudi tisti, ki smo v ta čas vstopili. Zelim si le, da bi mi bilo v tem času namenjenih še veliko ustvarjalno polnih let. Imaš dva uspešna sinova in dva vnuka, ki jima pomagaš pri prvih korakih v življenju. Kaj jima želiš? Družina mi je v vseh obdobjih največ pomenila, moji najožji so mi bili ob vseh prijetnih in manj prijetnih dogodkih vedno ob strani. To je vrednost, ki se je ne da nadomestiti s še tako uspešno poklicno kariero. Vesela sem vsakega trenutka, ki ga lahko preživim z možem in da naš dom na Šumberški ulici pogosto obiščeta sinova, ki sta zaposlena na odgovornih delovnih mestih. Srečna sem, da lahko razpravljam o »ženskih« temah z mojima snahama in se veselim vsakega novega koraka in otroško izgovorjene besede mojih dveh vnukov. Čeprav našteta na zadnjem mestu, sta onadva skrb številka ena v naši družini in prav njima bi rada še dolgo razdajala svoje moči in spremljala njun razvoj. In še za konec? Ob koncu bi se rada zahvalila mojim nekdanjim sodelavcem. Moja nagrada za življenjsko delo je hkrati tudi njihova, zato sem je še posebej vesela. Večina izmed njih je namreč z zavzetim delom ustvarjala podobo osnovne šole, kjer so črpale znanje številne generacije učencev. Komisija za državna priznanja na področju šolstva je presodila, da je bilo naše delo zelo uspešno in to je najbolj laskavo priznanje, ki smo ga lahko dobili. Hvala in vse dobro v življenju ti želim. Vera Vojska svečano na ljubljanskem gradu podelitev zlatih mepi priznanj Podelitev zlatih MEPI priznanj V ponedeljek, 22. novembra 2010, je v popoldanskem času na Ljubljanskem gradu potekala svečana podelitev zlatih priznanj Mednarodnega priznanja za mlade (MEPI). Slovesna podelitev zlatih priznanj je potekala v okviru kulturnega programa, prejemniki pa so sodelovali v MEPI programu srednjih šol: Gimnazija Domžale, Gimnazija Škofja Loka, Gimnazija Kranj, Tehniški šolski NEŽASEVER- dobitnica zlatega priznanja Vesela sem, da nas je naša razredničarka tako navdušila za program MEPI, saj je zelo zanimiv. Uživali smo v vsem, od veščin, kjer smo zbirali za-maške in izdelovali nakit, do odprav. Na MEPI odpravah sem se imela zelo fino. Kljub temu, da sem na vsaki odpravi le še čakala, kdaj pridemo do tabora, da lahko končno odložim težek nahrbtnik, zabave med hojo ni manjkalo. Najbolj všeč so mi bili prav večeri , ko smo prišli do tabora, tam postavili šotore in nato zakurili ogenj, kjer smo si spekli hrenovke in začeli pogovore, ki so se kljub naši utrujenosti zavlekle v pozne večerne ure. V spomin pa se mi je najbolj vtisnila odprava, kjer je bil cilj Ankaran in smo, ko smo prišli do morja, vsi odvrgli nahrbtnike ter skočili v morje, kjer smo z veseljem zaplavali. Ni mi žal, da sem sodelovala v programu MEPI in bi to izkušnjo z veseljem še večkrat ponovila. center Kranj in Škofijska gimnazija. Častna gosta prireditve sta bila predsednik republike Slovenije dr. Danilo Tirk in veleposlanik Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, gospod Andrew Page. Prireditve se je kot posebna gostja udeležila tudi podžupanja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc. Tejo Loponjo TJAŠA DERSTVENŠEK - dobitnica zlatega priznanja Mepi je edinstvena izkušnja, katero ne pozabiš celo življenje, saj nikoli več ne doživiš česa takega. Najbolj si bom zapomnila odprave, ki so bile res težke in smo večkrat presegli meje svojih zmožnosti. Sama sem večkrat med odpravami že popolnoma obupala, vendar so mi prijatelji priskočili na pomoč in skupaj smo prišli do zlatega priznanja. Doživelismotudivelikozabavnihstvari, kot na primer beg pred dirjajočimi biki. Najbolj pomembno pri Mepiju pa je to, da spoznaš samega sebe in narediš nekaj dobrega zase. JAKA KOŠAK - dobitnik zlatega priznanja Mepi je življenjska izkušnja, ki se ti za vedno vtisne v spomin. Gre za edinstveno pustolovščino, ki jo doživiš skupaj s svojimi prijatelji. Odprave si bom najbolj zapomnil po različnih smešnih dogodivščinah, ki smo jih doživeli skupaj. Čeprav nam na trenutke ni bilo lahko, smo skupaj prebredli vse težave. Gre za zabavo s prijatelji v naravi, ki pa je ne pozabiš nikoli. SAMO ZABRET - dobitnik zlatega priznanja Zame so najboljša stvar pri Mepiju -odprave. Odprave so pravi preizkus naše tako psihične kot tudi fizične pripravljenosti. Na odpravah smo izkusili veliko lepih in tudi težkih trenutkov (še posebej težke podnebne razmere, kot so sneg in dež). A vendarle se na koncu vse izplača, saj ni boljšega kot občutek, ko uspešno zaključiš odpra- IZJAVE UDELEŽENCEV Metka Karlovšek - koordinatorica, mentorica in inštruktorica za odprave Uživam, ko delam z dijaki, vedno znova me presenetijo s svojo izvirnostjo, iznajdljivostjo ki jo najbolj pokažejo na odpravah. Na cilju je vedno veselo, občutek zmagoslavja je nepopisen tako za dijake kot za nas, ki smo poskrbeli, da so varno opravili svojo nalogo. Nuša Fujan - mentorica Program omogoča učitelju mentorju spremljanje osebnostnega razvoja dijakov, vzpostavljanje prijateljskih stikov in tudi trajnejših vezi; obenem pa pridobivanje bogatih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja Saša Kukić - inštruktor Zaradi drugačnih izkušenj in izzivov. Mladi imajo možnost preizkusiti se v novih oz. drugačnih okoliščinah življenja ... in če jim to uspe, to močno vpliva na njihovo pozitivno samopodobo. Miha Karlovšek - inštruktor Jutro. Pred mojim šotorom Mepijevci. Sanje. Hočejo da vstanem. Topla spalka. Čukasto mežikanje v sonce. Prva šala, ki jo dojamem. Prvi pogled, ki ga ujamem. Večer! Kitara, družba, kaj bi vam pravil vse ... Besed je premalo, vtisov preveč. 17. DECEMBER 20I0 iz nosih sol 9 OSNOVNA SOLA DOMZALE Novoletni bazar V soboto, 13. novembra 2010, smo imeli na OŠ Domžale delovno soboto. Izvedli smo delavnice, na katerih so učenci ob pomoči učiteljev izdelovali unikatne izdelke za prodajo na tradicionalnem novoletnem bazarju. Ta se je letos odvijal v torek, 23. novembra 2010, v avli OŠ Domžale. Delovna sobota se je začela ob 8. uri. Ta dan smo pripravili veliko zanimivih in zabavnih delavnic. V delavnicah so sodelovali učenci od 1. do 9. razreda. Namenjene so bile izdelavi izdelkov za prodajo na novoletnem bazarju. Izdelovali smo veliko različnih izdelkov: - polstenje volne, - magnetke, - voščilnice, - razne ure, - nakit, - izdelki iz gline, - novoletne okraske ipd. Večini učencev so se delavnice zdele zanimive, poučne, zabavne ter koristne. Dan se je končal ob 11. uri. Učenci smo zadovoljni odšli domov in preostanek dneva preživeli s svojimi najbližjimi. Tekst: Nika Koritnik in Sabina Vučkič, 8. a Prvi novoletni bazar smo organizirali decembra 2006, potem pa smo s tradicijo nadaljevali vse do letošnjega leta. Novoletni bazar organizira Upravni odbor šolskega sklada (UOŠS) OŠ Domžale, katerega predsednik je učitelj Uroš Govc. Vodja novoletnega bazarja v tem šolskem letu je bila članica Ugravnega odbora šolskega sklada OŠ Domžale učiteljica, Andreja Čermelj. Leta 2006, 2007 in 2008 je bil novoletni bazar organiziran decembra, lansko in letošnje leto pa ga prirejamo že novembra, ker smo ugotovili, da je prodaja boljša, saj ima večina ljudi do decembra že kupljene voščilnice, venčke in darila. Iz leta v leto se število naših ročno izdelanih unikatnih voščilnic in ostalih izdelkov povečuje, izboljšujemo tudi kvaliteto ponujenega. Moramo se pohvaliti tudi s prednaročili, še bolj pa z vedno višjim izkupičkom, ki je namenjen sofinanciranju nadstandardnega programa na šoli (npr. plačilo prevoza učencev pri izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih ipd.) in socialno ogroženim učencem (npr. plačilo šole v naravi, taborov ipd.). Prošnje za pomoč pri plačilu naslovijo starši učenca, prošnje za sofinanciranje nadstandar-dnega programa pa pošljejo mentorji na UOŠS, ki prošnje obravnava na svojih sejah in finančna sredstva enakopravno razdeli glede na razpoložljivost. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste prispevali k letošnjemu izkupičku. Tekst: Bojana Rutar, pomočnica ravnatelja OŠ Domžale Foto: Arhiv OŠ Domžale v Na OŠ Preserje pri Radomljah gostili učence s Kosova Učenci Osnovne šole Preserje pri Radomljah so zagotovo bogatejši za izkušnjo več. Zakaj? V letošnjem šolskem letu šola sodeluje v mednarodnem projektu organizacije Academy of Central European Schools skupaj s šolo s Kosova z naslovom: Oblikuj svojo rešitev! Soočanje s konflikti v šoli in naši okolici. Mednarodna organizacija Academy of Central European Schools s projekti spodbuja mednarodno povezovanje med šolami v centralni Evropi. Vsako leto razpiše novo temo projekta in v tem šolskem letu je bil izmed 138 prijavljenih projektov izbran tudi projekt OŠ Preserje pri Radomljah v sodelovanju s šolo Shkolla fillore Xemajl Kada iz kosovskega mesta Peć. Skupni projekt so poimenovali: Daj mi priložnost. In res so si dali priložnost ter na OŠ Preserje pri Radomljah od 25. do Kosovski in slovenski učenci z albanskim veleposlanikom 28. novembra 2010 gostili 27 kosovskih učencev in 5 učiteljev, oni pa bodo Kosovo obiskali v mesecu marcu. Vodja projekta, učiteljica na OŠ Preserje pri Radomljah Marta Nardin, si je zadala kot cilj projekta, da preko ustvarjanja filma, ki bo skupni končni izdelek, učenci raz- Tradicionalni Miklavžev sejem v Krtini Letos že enajstič smo pred šolo v Krtini postavili stojnice in na njih ponudili obiskovalcem vrsto najrazličnejših izdelkov. Priprave za sejmarjenje so se začele že v začetku novembra. Začeli smo z izdelovanjem voščilnic, ko pa je zapadel sneg in je zima dobro potrkala na naša vrata, pa smo se lotili tudi svečnikov, stenskega okrasja in čisto na koncu venčkov. Izdelke za sejem smo izdelovali v okviru likovne vzgoje, tehniških dni in interesnih dejavnosti. Najbolj veselo je bilo zadnji teden pred sejmom, ko je šola dišala po prazničnem pecivu in so otroci, beli od moke, preizkušali sveže pečene piškote. Miklavžev sejem je bil dobro obiskan. Drobne snežinke so se svetile ob prazničnih lučeh in ustvarjale posebno čarobno razpoloženje. Otroški pevski glasovi so objeli vse zbrane in čeprav nas je pošteno ze- blo v prste, smo pritrdili svetemu Antonu, ki je spremljal Miklavža, da je letos pravo zimsko vzdušje, tisto izpred petdesetih let. Veseli smo, da lahko nadaljujemo s tradicijo Miklavževega sejma in se najlepše zahvaljujemo vsem, ki nas pri tem podpirate in nam pomagate. Nenazadnje tudi zato, ker bomo s prisluženim denarjem našim staršem pomagali premagati finančno breme, ko bomo v mesecu maju odšli na tridnevni tabor v Poljansko dolino. Učiteljice PŠ Krtina mišljajo o možnostih izbire reševanja konfliktov in njihovih posledicah ter osveščajo o tem okolico. Dnevi v Sloveniji so bili za goste s Kosova polni različnega dogajanja. Ob prihodu jih je na šoli pozdravil albanski veleposlanik v Sloveniji, sledilo je prvo spoznavanje in mešanje različnih kultur ob izrazu telesa ob glasbi. Ogledali so si lepote Postojnske jame, predpra-znični utrip šole (božično-novo-letni bazar), sodelovali v različnih delavnicah (umetnostna, gledališka, medijska, športna) ter odigrali prijateljsko tekmo v nogometu in odbojki. Zaključili so z zabavo in plesom tako polke kot kola. Za učence OŠ Preserje pri Radomljah in za kosovske učence je bilo spoznavanje in druženje dveh različnih držav, dveh različnih kultur, ver in navad, velik izziv, predvsem pa nepozabna druženja, saj so se spletla nova prijateljstva, kar je dokaz, da ptice pletejo gnezdo, pajek mrežo, človek pa prijateljstvo. Tanja Kastelic OSNOVNA ŠOLA RODICA T9 ^^n ovna šola Rodica, Kettejeva 13, 1230 Domžale razpisuje v okviru projekta Comeniuj» Regio slovenski litercirni ncite<:cij ^ ncislovAom KI .IIE AAOJE ÍE|vvri^E:rNljJE Sodelujete lahko v treh s taro s tnih kaliego rijali: - A: starost od 12-15 let - B: starost od 16 do 19 let - C: odrasli, mento rj i, pi satelji Pogoji sodelovanja: Še neobjavljeno literarno EgodboI pesem ... pošl|ite v Wordovi datoteki (v priponki) na e-naslov: sabina.burlceljcaiiŠigouest.Ernes.si do 3E. .jimuarja 2011 do 14.00. Besedilo naj olisegE naj-v^č t:ri A-4 ti.kane strani, velikost črk 12, razmak; med vrsticami 1,5, pisava Times New Roman. Besedilo naj bo opiremljeno z imenom in flriimll;om sod^litjočega, starostjo (razredom), imenom in priimkom mentorja, poštnim naslovom in elektronsko pošto ter .r.loženo iz-Evi - -vlo-stvu. Navedena da.j bo tudi kategorija. POSI.AA.rNAA. ^EP^^dII.A. MORaEJO biti obvezno lektorirana. Zgodba, pesem itd. naj le vs ebin s^o oavezuje na naslov natečaj a - razimi-šljanje o knjigi, zggodbi, pesmi .. . ki je z-z-amoval- piš čevo življenj e ali ga celo spremenilfi. Komisija bo med prispelimi besect^li izbiralai besedila, ki bodo objavljena v zborniku, ki ga bomo izdali ob ntiekdnarodni kkonfereníji o biblioterapiji, ki bo v aprilu 22 011 v Domžalah. Najboljša besedila bodo nagrajena (predvidoma knjižne nagrade), avtorji nekaterih prisp^'vikov b-do povabljeni na jf|■rn(^ jiocieiitei'v piiitivail innai^ grad, ki bo na mednaro dni konferenci o biblioterapiji. Besedil in ostalih prispevkov ne vračamo . Koordinatorica na teča j a : Sa bin a B ur keljca,-r-fi slov.inoniv- dipl.bibl. Ravnateljica: Milena Vidovič Več informacij na: Sabina Burkelj ca, OŠ Roidica, i^ettetje'va 13 , 1 23 0 Domžale e^mnail: ^^liinfl.llurkeljca(í?giu^st.flrnes.si. lanfïT!:!- CENTER ZA MLADE Ljubljanska 58, 1230 Domžale razpisuje v okviru projekta Comenius Regio slovenski likovni natečaj z naslovom KNJIGA, KI JE SPREMENILA/ ZAZNAMOVALA MOJE ŽIVLJENJE. Mlade, njihove mentorje in druge likovne ustvarjalce vabimo k sodelovanju na likovnem natečaju. Sodelujete lahko z delom, ki se vsebinsko navezuje na naslov natečaja. Vabimo vas k razmišljanju o knjigi, zgodbi, pesmi . ki je zaznamovala vaše življenje ali ga celo spremenila. Ustvarjate lahko v poljubni tehniki, ki dopušča postavitev razstave v okvirjih s paspartujem (na papirju v maksimalni velikosti 30 x 40 cm). Pogoji sodelovanja: Tri kategorije: A: starost od 12 do15 let B: starost od 16 do 19 let C: odrasli, mentorji, člani likovnih društev idr. Dela pošljite ali osebno prinesite na naslov: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58, p.p. 99, 1230 Domžale do 31. januarja 2011. Vsak izmed udeležencev lahko sodeluje le z enim delom. Vsako delo naj bo opremljeno z imenom in priimkom sodelujočega, starostjo (razredom), imenom in priimkom mentorja, poštnim naslovom in elektronsko pošto ter priloženo izjavo o avtorstvu. Navedena naj bo tudi kategorija. Komisija bo med prispelimi deli izbrala dela, ki bodo objavljena v zborniku, ki ga bomo izdali ob mednarodni konferenci o biblioterapiji, ki bo v aprilu 2011 v Domžalah. Najboljša dela bodo nagrajena, njihovi avtorji pa bodo povabljeni na javno podelitev pohval in nagrad, ki bo na mednarodni konferenci o bibli-oterapiji. Likovnih del ne bomo vračali. Koordinatorica natečaja: Tinkara Koleša, univ. dipl. pol. Direktorica: Lili Jazbec Več informacij: Tinkara Koleša in Lili Jazbec, e-mail: info@czm-domza-le.si, tel: 01/722 66 00. Nagrada Kluba Gaia za mlade vrtnarje OŠ Roje Dan odprtih vrat na OŠ Dragomelj Klub Gaia je v slovenskem prostoru eden največjih in najstarejših klubov, ki združuje ljubiteljske vrtnarje iz vse Slovenije. Obstaja že 17 let in ima okrog 30.000 članov, ki jim ponuja pestre svetovalne in izobraževalne vsebine s področja vrtnarstva, sadjarstva, gojenja okrasnih rastlin, zelenjavnega vrta, zelišč ... pa tudi zdravega življenja in drugih sorodnih vsebin. V ta namen mesečno izdaja tudi klubski časopis, revijo Gaia. Vsako leto Klub GAIA razpiše veliki Gain tradicionalni natečaj: Naj, naj utrinek mojega vrta. Finaliste izbirajo v dvanajstih kategorijah. V kategoriji Naj, naj domiselna kompozicija so sodelovali tudi štirje mladi vrtnarji iz OŠ Roje. S fotografijo vrtnih palčkov, ki so jih izdelali sami, pod vodstvom mentorice Marinke Bregar, so se uvrstili v veliki finale. Vsi finalisti so bili povabljeni na slavnostno podelitev nagrad, ki je potekala v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki, 18. novembra 2010. Tam so podelili priznanja in nagrade zmagovalcem vseh dvanajstih kategorij, pa tudi finalistom natečajev revij Naša žena, Jana in Rože&vrt. Na slavnostni podelitvi so sodelovali predstavniki Kluba Gaia, uredniki revij, nagrajenci in njihovi svojci. Za kulturni program so poskrbeli gojenci Glasbenih šol iz Vrhnike in Grosuplja. Naši mladi vrtnarji so bili na velikem odru Cankarjevega doma na Vrhniki prav ponosni na svoj dosežek in so se iskreno veselili priznanja, ki so ga prejeli iz rok ge. Mire Arh, vodje Kluba Gaia. Nagrada v obliki Plantela in Bio plantela izdelkov za vrt, ki so jo prejeli po prireditvi, pa je bila tako velika oz. težka, da so jim pri predaji morali priskočiti na pomoč starši. Vsi ti izdelki nam bodo prišli še kako prav pri urejanju našega šolskega vrta, sadovnjaka in parka, pa tudi pri negi lončnic. Po prireditvi je sledilo družabno srečanje in pogostitev, ki so se je tudi naši nagrajenci udeležili z največjim veseljem. Polni lepih vtisov smo v večernih urah prispeli domov . Marinka Bregar OŠ Roje Na prvo decembrsko soboto je bilo na Osnovni šoli Dragomelj pestro in veselo. Na stežaj smo odprli šolska vrata in povabili naše starše ter prijatelje, da se nam pridružijo in skupaj z nami preživijo sobotno dopoldne. Zasnežena okolica šole nam je bila navdih, da smo v delavnicah šolo posuli s snežinkami še od znotraj in jo tako odeli v praznično preobleko. Čas prežet s smehom, klepetom in s čudovitimi stvaritvami izpod spretnih rok otrok in staršev je hitro minil. Ko je bila šola okrašena, smo v telovadnici uživali v božično-no- voletnem koncertu, na katerem so se uspešno predstavili učenci od 1. do 3. razreda, mlajši otroški in starejši otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, skupina flavtic, dekleta z ritmično gimnastiko ter baletni plesalki. Koncert je zaključila skupina Imset, v kateri sodelujejo bivši učenci naše šole in se radi vračajo med nas. Prijetno dopoldne smo zaključili že s tradicionalnim sej-marjenjem. Prikupni otroški izdelki so lahko prisrčno darilo v teh prazničnih dneh. Starši se tega zavedajo in so v naše veselje vse izdelke in voščilnice pridno pokupili. Za konec le še naša želja: Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh. Take sreče vam v novem letu 2011 ^ želimo učenci in vsi zaposleni na OS Dragomelj. Martina Pogačar OŠ Dragomelj 10 iz življenja in dela političnih strank 17. DECEMBER 20I0 Leto 2010 bo LDS ostalo v lepem spominu tudi zaradi izleta v Posavje. LDS DOMŽALE V domžalskem odboru LDS smo volili nove organe vodenja V skladu s Pravili in Statutom stranke smo na zboru članstva v ponedeljek, 6. decembra 2010, izvolili nove organe upravljanja našega občinskega odbora. Skupaj smo izvolili 13 članov/nic izvršnega odbora, predsednika, podpredsednika in sekretarko stranke. Na zboru je bila prisotna velika večina članov in članic domžalskega odbora. V zakonitem roku ob pozivu za evidentiranje smo prejeli precejšnje število lističev s predlogi novih vodilnih oseb. Največkrat so bili za funkcije predlagani »stari« člani izvršnega odbora ter tudi »stari predsednik, podpredsednik in sekretarka«, a predlaganih je bilo tudi nekaj novih imen, ki bodo pomladila in vsebinsko zagotovo spremenila delo našega izvršnega odbora. Po uvodnem pozdravu predsednika Antona Preskarja smo sprejeli zapisnik zadnjega zbora ter poslušali poročilo predsednika oz. novega člana občinskega sveta o tem, kako napreduje »zagon« novoizvoljenega občinskega sveta. Po skoraj enourni razpravi na to temo, ki je bila vezana tudi na naš rezultat na občinskih volitvah, smo prešli na volitve. Po izvedbi volitev je poročilo o delu in rezultatih volitev podala predsednica volilne komisije, Majda Vodnik. Za predsednika odbora je bil soglasno izvoljen dosedanji predsednik Anton Pre-skar, za podpredsednika Janez Novljan, ki je hkrati tudi predstavnik mladih v našem odboru, za sekretarko pa je bila izvoljena dosedanja sekretarka Darka Bi-tenc. Z večino glasov »za« je bil izvoljen tudi novi izvršni odbor, ki šteje 13 članov. Člani so: Dada Bac, Pavel Cerar, Anton Glavač, Saša Kos, Danica Merlin, mag. Peter Pengal, mag. Milan Pirman, Zdenko Podreka, Samo Ravnikar, Mujaga Ružnić, Marjan Vodnik, Vera Vojska in mag. Marko Vresk. Člani odbora smo sklenili, da bomo do januarja 2011 pripravili nov program dela odbora. Na zbor, ki bo predvidoma v začetku naslednjega leta, bomo povabili vodstvo stranke iz centrale v Ljubljani. Dogovorili smo se tudi o načinu dela odbora ter ključnih vrednotah, ki bodo krojile način našega dela v naprej. Darka Bitenc sekretarka Občinskega odbora LDS Domžale ZARES Konec kreativnih razlag v škodo delavcev V zadnjem času smo bili seznanjeni in soočeni z dvema primeroma, ki kažeta na velike probleme in skromno zaščitenost delavcev v primerih spornih ravnanj podjetij. Delavci Merkurja so nas tako opozorili, da nastajajo težave, v nekem smislu celo izigravanje njihovih pravic pri vprašanju izplačila odpravnin v postopku poslovnega in finančnega prestrukturiranja, saj so bile te zahteve delavcev s kreativno interpretacijo zakona uvrščene med navadne terjatve navadnih upnikov, to pa pomeni, da je njihovo izplačilo pomaknjeno nekam daleč v prihodnost. Odpuščeni delavci so se v stiski ogorčeni obrnili na vse pristojne, saj menijo, da bi pričakovani denar odpravnin morali prejeti kot prednostno terjatev. Drugi problem pa je že bolj znan in odmeven, gre za problem neplačevanja prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, saj se je po razkritju primera Steklarska Nova pokazalo, da je takšno izmikanje postalo pogosto, delavci pa o tem sploh niso obveščeni in se posledic zavedo prepozno. Nekateri ukrepi so se že sprejeli, med drugim je Davčna uprava uvedla storitev, ko zavezanec lahko preveri ali mu delodajalec izplačuje prispevke. Toda to ni dovolj. Po naši oceni je interpretacija, da slovenska zakonodaja dopušča, da neplačevanje zakonsko določenih prispevkov ostaja zgolj problem delavcev, ne pa odgovornost delodajalcev, nesprejemljiva. Zato je smo v Zares sprožili pobudo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi sprejeli avtentične razlage zakonov, ki to urejata, s katerima bi na obeh področjih sprejeli jasna razlage, ki bi preprečili izigravanja, neukrepa-nje in različne interpretacije vseh vpletenih. V prvem primeru bo to pomenilo, da so odpravnine za prenehanje delovnega razmerja prednostne terjatve. V zvezi z neplačevanjem socialnih prispevkov pa naj bi se v pokojninsko dobo štelo tudi obdobje, ko niso bili s strani delodajalca plačani prispevki, čeprav so bi obračunani, ne pa vplačani. Cveta Zalokar-Oražem, poslanka DZ KAKOVOST ŽiVUENJA O zdravstvu v Domžalah V pripravi je revizija oziroma predlog novega Zakona o zdravstveni dejavnosti in sprememba sistema zdravstvenega zavarovanja. Ta dva akta morata nujno ponuditi rešitev problemov, ki se kopičijo v zdravstvu že nekaj let in na kar nas opozarjajo zadnji dogodki. Socialni demokrati moramo, na osnovi programa svoje stranke, pri oblikovanju zakonodaje odigrati bistveno kvalitetnejšo vlogo od dosedanje. Pomembno pa je za nas tudi, da predvsem tu, v Domžalah, vplivamo na zagotovitev kvalitetne javne zdravstvene dejavnosti, v skladu s potrebami in standardom občanov. To je mogoče doseči le z v vseh pogledih ustrezno zdravstveno mrežo. Cilj Socialnih demokratov Domžale je, da občina zagotovi kvalitetne pogoje dela delavcem javnega zavoda. Pogoji dela v zadnjem obdobju, tako glede prostora kot drugih pogojev, niso sledili porastu števila občanov - demografskemu razvoju - priseljevanju. Prostorsko zadovoljitev bo v bodoče možno rešiti z razširitvijo prostorov zdravstvenega doma -nadzidavo »trakta A« Zdravstvenega doma Domžale. V ta sklop spada tudi zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, kar je zaradi racionalizacije prostora možno doseči z zgraditvijo podzemnih garaž na dvorišču ali v sklopu skupne garaže. Osnovna naloga nosilcev javne zdravstvene službe, to je Zdravstvenega doma in koncesionarjev, je izdelava plana srednjeročnega razvoja javne zdravstvene službe - vsaj za obdobje dveh mandatov občinskega sveta. Pri tem mora z nosilci sodelovati tisti del občinske uprave, ki je odgovoren za zdravstvo. Kot temelj za plan kvalitetnega razvoja zdravstvene dejavnosti mora občinska uprava izdelati natančno analizo dela vseh izvajalcev, h katerim poleg zdravstva spada tudi lekarniška dejavnost. V analizi je potrebno celovito obdelati tako delo javnih izvajalcev kot koncesionarjev in tudi zasebnikov. Potrebno je preprečiti delovanje tako imenovanih »s.p. izvajalcev« zdravstvene dejavnosti, ki strokovno niso ustrezni in odgovorni. Daleč največji poudarek v ciljih naj bo dan zdravstveni preventivi in zdravstveni vzgoji kot stalnemu izobraževanju vseh generacij. Mitja Šircelj dr. med. stom., spec. ortodont Čas je za aktiven razvoj turizma v Domžalah Turizem je ena od razvojnih priložnosti za občino, ki se mora prebuditi in začeti dohitevati turistično razvojno naravnane občine. Turizem je del gospodarske dejavnosti in lahko postane del razvojno naravnanega gospodarstva. Čas je že, da preidemo od idej in pobud k dejanjem ter jih skozi strategijo razvoja občine, ki vključuje tudi razvoj turizma, začnemo načrtno izvajati. Razvojne usmeritve tvorijo: ureditev mestnega jedra, Zelene osi Kamniške Bistrice, kulturna, naravna, tehnična in etnološka dediščina, špor-tnorekreativni turizem. Turistični razvoj sledi načelom trajnosti. Prebivalcem občine daje kakovostno bivanje in civiliziranost, pri tem ustvarja dodatne možnosti za zaposlovanje in razvoj podjetništva, hkrati pa predstavlja razvoj občine na vseh področjih. Prednostne naloge, ki jih navajamo Socialni demokrati, so: razvoj in ureditev centra Domžal, razvoj kolesarskih poti v občini v povezavi s sosednjimi občinami, razvoj pohodništva na obstoječih poteh in obnovitev Domžalske poti spominov v nekdanjem obsegu s posodobitvijo določenih elementov, pospešitev razvoja turizma; povečati sredstva za razvoj turističnih produktov in programov, razvoj turističnih proizvodov, programov in vsebin, ki izhajajo iz dediščine, ki odseva identiteto občine in okolice, posebno takšnih, kjer se lahko razlikujemo od drugih občin, in pa tudi ustanovitev turistično-informativnega centra z nalogo povezovanja in posredovanja informacij, ki jih potrebujejo obiskovalci in turisti ob prihodu v občino, ter druge naloge s tega področja. Igor Kuzmič LTD - TONi DRAGAR - LiSTA ZA VSE GENERACiJE Delo v Občinskem svetu se je pričelo To pomeni, da smo tudi člani svetniške skupine LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije uspešno pričeli spoznavati kaj pomeni biti svetnik v Občini Domžale. V času od objave rezultatov volitev pa do danes, se, skupaj z županom Tonijem Dragarjem, trudimo sestaviti koalicijo oziroma tako imenovano večino v Občinskem svetu. Pogovarjali smo se, in se še vedno, z vsemi svetniki iz vseh svetniških skupin. Z nekaterimi rezultati pogovorov smo zelo zadovoljni, saj smo prepričani, da gredo v pravo smer, ki bo po našem mnenju v korist vseh občank in občanov Občine Domžale. Ko bodo rezultati dokončni, vam jih bomo tudi predstavili. Jasno moramo povedati, da je osnovno vodilo pri dogovorih to, da v mandatu, za katerega smo bili izvoljeni, postorimo maksimalno, kar se bo dalo, še posebej pa tisto, kar nam je programsko skupnega. Ne zanima nas delitev strank na leve in desne, ampak nas zanima samo to, kaj lahko naredimo v čim večjem obsegu koristnega za nas, Domžalčane. Če bi želeli ugoditi vsem strankam, s katerimi smo se pogovarjali svetniki LTD oziroma župan Toni Dragar, potem bi lahko župan imenoval sedem podžupanov, povečali bi lahko število članov posameznih odborov in komisij. Še dobro, da to ni možno, pa tudi obnašati se je potrebno racionalno, zato podpiramo županov predlog o združevanju odborov, kar posledično pomeni njihovo manjše število in tudi manj ljudi, ki bodo v teh odborih delovali. Da bi pri svojem delu vsi svetniki liste LTD ne bili nevedni, pa smo se vsi udeležili izobraževanja, ki ga je organizirala Skupnost občin Slovenije. Poudarki so bili na temo sestave proračuna, prostorskega planiranja, javnogospodarske službe in pravilnega branja občinskih aktov. Veliko smo se naučili in dobili kar nekaj koristnih nasvetov, ki jih bomo lahko uporabili pri svojem delu. LTD Toni Dragar Lista Zd vse gertracije Zelo hitro se bliža konec leta in s tem tudi prazniki. Praznično vzdušje se je že naselilo v razpoloženja vseh ljudi. Vsi smo v pričakovanju daril, ki nam jih prinašajo dobri možje. Miklavž je svoje delo že opravil, čakamo še na obisk Božička in dedka Mraza in si želimo, da nas tudi onadva obdarita, še posebej to velja za naše otroke. LTD-Toni Dragar - Lista za vse generacije vsem vam, spoštovane občanke in cenjeni občani Občine Domžale, želi, da vam preostanek leta mine v mirnem in veselem vzdušju med sorodniki, prijatelji in znanci. Naj se vam ob prehodu v novo leto 2011 izpolni čim več želja, ki jih imate. SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2011! Sekretar Jože Korošec LTD - Toni Dragar - Lista za vse generacije SDS DOMŽALE Kruha (bolj malo!) in iger (preveč!) Slovenski pregovor pravi, da po navadi »istega perja tički skup' letajo!«, oziroma, povedano malce drugače, da »gliha skup' štri-ha!«. In pregovori naj bi pregovorno držali. Večinoma. In povsod. No, skoraj povsod. Razen v Domžalah! Pri nas pa tudi pregovori ne držijo več. Pa dogovori, očitno, tudi ne. Prav zanimivo je bilo pogledati mu je prvi mož domžalske obraz župana Tonija Dragarja, ko prvi mož domžalske SD na sestanku, »kolegij župana z vodji svetniških skupin« imenovanem, e mini koalicijo z LDS-ovci, pa še govi«, torej nje-sklenili up vanjo zalučal dejstvo, da so D-jevci, lDs- svetnika-obrtnika so vzeli zraven, in bodo zdaj, tako združeni, delovali kot eden. Pet - kot eden! Kiselkastost se je mešala z začudenjem, grenkoba s prikrito togoto, in malo je manjkalo, da bi župan, od vsega slišanega, zacepetal s svojima, globoko v politikantskem blatu stoječima nogama. Rezilo nožička nove mini koalicije se je zarilo v županov hrbet in ga dodobra presenetilo. Vsaj tako je bilo videti. »Tički istega perja« so si nadeli novo perje in odleteli od župana, ki je, vsaj tako je bilo slutiti, resno računal s tem, da bo »jata ta levih« ostala homogena celota. Pa se je očitno uštel, župan. Kriza! Na levi, oziroma na levi sredini, kot bi rekli »ta levi«. Kriza odnosov, kriza zaupanja, kriza kar tako. Kriza, ki jo bo potrebno nekako rešiti. Če ne: uboge Domžale in vsi, ki v tej občini prebivamo. Nujno bo preseči te politikantske delitve. Nujno bo poiskati zaupanje tam, kjer s(m)o ga sposobni ponuditi. Ponuditi scela, odgovorno, tvorno in brez fige v žepu. Ponuditi na način vrhunsko pripravljenih projektov, ki bodo, vsi, do zadnjega, služili ljudem, ki so nas izvolili. Projektov, ki bodo še kako »pili vodo«. Projektov, ki bodo imeli realno izvedbeno perspektivo. Projektov, ki bodo imeli še bolj realno finančno pokritje. Pa ne na način brezumnega zadolževanja! Nikakor. Na način pridobivanja investitorjev, ki bodo v Domžalah zaslutili Ěoslovno priložnost in bodo v )omžale prinesli - denar. Projektov, ki bodo združevali strokovno podkovane ljudi, sposobne pridobiti evropska sredstva, zdaj SDS in takoj, ker čas neusmiljeno teče, ali bolje povedano: se izteka. Še malo, pa bo konec »črpalnega finančnega raja« EU-ja. Gospod župan, mi znamo in zmoremo. Vi pa ste izvoljeni za to, da vsem, ki nekaj znaj(m)o omogočite delati - dobro. Dobro za vse ljudi naše občine, ne le za izbrance. Robert Hrovat, predsednik SDS Domžale www.domzale.sds.si NOVA SLOVENiJA Občinski svetniki želimo delati volilni kampanji pa ili Po končani volitvah smo se pripravili na začetek dela v občinskem svetu, vendar se še ni ničesar posebnega zgodilo, ker župan nima koalicije ali potrebne večine, s katero bi lahko uresničeval svoje predvolilne obljube. Velika zahvala vsem, ki ste volili listo NSi. Z vašimi glasovi smo dobili dva občinska svetnika Pe-regrina Stegnarja in Romana Le-nassija. Vodja svetniške skupine N.Si je Roman Lenassi. Pripravo na prvo sejo občinskega sveta, na katero nas je povabil stari-novi župan, smo imeli predsedniki in predstavniki strank ter list že 10. novembra. Razen dogovora o sedežnem redu se dru-nismo uspeli zmeniti. ponedeljek, 15. novembra, je bila prva konstitutivna seja OS Domžale, na kateri smo potrdili mandate vsem članom občinskega sveta in sprejeli ugotovitveni sklep o izvolitvi župana Občine Domžale ter potrdili mandat nadomestni članici sveta, ker je župan podal odstopno izjavo zaradi nezdružljivosti funkcij župana in člana občinskega sveta. Nadaljevanje seje ni bilo možno, saj so levi svetniki obstruirali sejo, tako nismo izvolili komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Župan ni imel dogovorjene večine v občinskem svetu in zato niso želeli nadaljevati seje. Zelo bo potrebno razmisliti ob volitvah, komu dajemo svoj glas. Ker niso imeli večine, so raje prekinili sejo, kot da bi imele pomladne stranke večino glasov v komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Potrebna bo ponovna seja in tako se troši občinski denar in naš čas. Upam, da se bodo te stvari uredile in bodo seje potekale tekoče in brez takih nepotrebnih zapetljajev. Upravičeno se sprašujem, zakaj ni bilo možno že za prvo sejo zbrati koalicije? Midva se bova trudila po svojih močeh za realizacijo čimveč projektov, ki bodo v dobro naši občini in našim občanom. HLSf worn jfJimjfjte Sedaj nas čaka še imenovanje komisij in delovnih teles občinskega sveta. Želim si, da bomo to čimprej opravili in bomo lahko začeli z rednim delom ter izpolnili obljube, ki smo jih dali našim volivcem, ki bodo gotovo budno pazili na naše delo v občinskem svetu. Pričakujeva tudi vaše predloge in vaše sodelovanje, ker potrebujeva tudi vašo podporo, da bova lahko naredila čim več dobrega za naše kraje in ljudi. Svoje volivce želiva zastopati častno in aktivno. Peregrin Stegnar 17. DECEMBER 20I0 iz življenja in dela političnih strank 11 PETER VERBIC Lista za Domžale ^ ZA DOMŽALE ^Tp napredne in uspešne Železniška postaja Rodica 2. decembra 2010 smo v KS Jar-še-Rodica prejeli dopis župana o rušitvi železniške postaje Rodica. Župan dobro pozna stališče sveta KS, ki je proti rušitvi. Zavzema pa se za sanacijo. V njej bi bil tudi prostor za kolesarnico in za dejavnost turističnega društva (INFO točka), s predpostavko, da je bil objekt zgrajen in obnovljen z volonterskim delom krajanov. Zato ponovno predlagamo, da se nevarni del, to je kompletna streha z konstrukcijo, lahko takoj odstrani tako, da ne ogroža mimoidočih in uporabnikov postajališča. Občinski svet Občine Domžale je v letošnjem letu namenil za delno rušitev in za obnovo objekta dovolj sredstev. Po navedbah je strokovno mnenje, da bi stroški sanacije objekta znašali več kot 60 % nove gradnje, zato menijo, da tega ni smiselno sanirati. Sam predlagam, da se dogovorimo o možnosti, da KS (gradbeni odbor) sam pristopi k izvedbi sanacije za sredstva, ki so namenjena. Ostalo pa bi se organizirali z volonterskim delom krajanov. Upam, da bo župan našel čas za čimprejšnji sestanek, da takoj pristopimo k ureditvi razmer v zvezi z železniško postajo Rodica. Peter Verbič Lista za Domžale DESUS Medgeneracijski center Bistrica Lahko rečemo, da je bilo leto 2010 uspešno pri aktivnostih za izvedbo projekta izgradnje medgeneracijske-ga centra. Res je, trajalo je celo leto, da je ekipa, ki je delala na projektu, uspela pridobiti vsa dovoljenja in zadostiti vsem zahtevam, ki so zakonsko pogojene, ter uskladiti želje in potrebe vseh akterjev. Pa vendar, uspelo je! Pred koncem leta 2010 je investitor uspel pridobiti gradbeno dovoljenje, tako da lahko prične z gradnjo. Stranka DeSUS bo še naprej aktivno delovala pri realizaciji projekta, saj gledamo na center zelo pozitivno. Naša želja je, da bi lokacija ob Kamniški Bistrici postala prostor srečevanja starejših in tudi mladih, kamor bi radi zahajali, iskali nove Ije, se vključevali v nove aktivnosti ali se z veseljem odpravili le na snidenje s prijatelji. Načrtovano je, da bi z aktivnostmi v novem objektu lahko pričeli marca 2012. Na lokalnih volitvah smo uresničili cilj povečanja števila svetnikov v občinskem svetu. Sprejeli smo program, ki zavezuje naša svetnika, da bosta delovala aktivno in dosledno v dobro občanov. Dobro dela tudi Odbor za starejše, za ustanovitev katerega smo dali pobudo prav v stranki DeSUS. Odbor je sprejel svoj program in vodi aktivnosti zelo zavzeto, za kar se vsem članicam zahvaljujemo. Mija Pukl predsednica OO DeSUS O POLITIČNEM POGUMU IN ODGOVORNOSTI »V leru« Glede na to, da je v naši občini na zadnjih volitvah v nekem smislu praktično celotna dosedanja ekipa dobila še en mandat volivcev, je dejstvo, da že osem tednov ni bila uspešno izpeljana niti ena seja občinskega sveta precej zaskrbljujoče. Če ob tem izpostavimo še, da je bila zadnja »resna« seja v prejšnjem mandatu meseca junija, lahko še bolj zaskrbljeno ugotovimo, da je Občina Domžale praktično že pol leta »v leru«. Težko se je ob takih dejstvih vzdržati komentarjev. Zato je v tem trenutku nujen javni poziv, da se v občini prevzame politično odgovornost, in dokaže, da za vsemi predvolilnimi programi obstaja iskrena politična volja in resnični politični pogum, ki ga razmere in funkcije zahtevajo. Verjamem, da je sestavljanje občinske koalicije, torej sporazuma svetniških list oz. strank, ki podpirajo aktualnega župana, naporno ter da je vladanje ob upoštevanju ali zagotavljanju koalicijske podpore težavno, je pa po drugi strani potrebno sprejeti politično realnost in sistem občinske oblasti, ki ga pač imamo. Dobro delujoča občinska koalicija je na nek način najmanj tako pomembna za funkcioniranje občine, kot bi bila (sicer še vedno neob- stoječa) strategija razvoja Občine Domžale. Vodenje občine brez resne koalicije in hkrati brez strategije razvoja pa lahko z enim stavkom po grafitarsko opišemo kot: »Kako bi mi, da nam ne bi b'lo treba, pa da bi b'lo?!«. Skratka, brez nič - ni nič! Če se le da, se izogibam političnim prerekanjem »kar tako«, vendar pa je vsake toliko časa potrebno tudi javno jasno obnoviti osnovne pojme demokracije. Izvolitev in funkcija ni in ne sme biti nagrada za »dolgoletno delo in zasluge« ali morda celo plen, ampak vsakič znova izkazano zaupanje volivk in volivcev - za delo vnaprej. Občinska oblast mora prevzeti polno odgovornost, da po svojih najboljših močeh in zmožnostih služi občanom in upravlja z našimi skupnimi stvarmi, kot svojo osnovno nalogo. Samo to in najmanj to. Rok Ravnikar občinski svetnik ^^^ ' Naslednja številka glasila Slamnik izide v petekj^/ 28. januarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek/, i«^ 20. januarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov:^ slamnik.urednica@gmail.com. ROBERT HROVAT Politika je k ...! Človeški spomin je zelo zanimiva zadeva. Pri nekaterih je »razvit« in ohranja v zavesti izrečeno, zapisano in doživeto, pri drugih je nekoliko manj »razvit« in dokaj hitro v pozabo pospravi izrečeno, zapisano in doživeto, pri tretjih pa je ... orodje za manipulacijo. Za manipulacijo z dejstvi, z resnico in z resničnim. Pri teh, tretjih, je spomin manipulativno polje, katerega meje določajo ti, tretji, sami, in to tako, kot se jim zahoče, oziroma tako, kot jim v določeni situaciji prav pride. In pri tem, tem tretjim, ni čisto nič nerodno, če spomin zlorabijo do meja verjetnega, če ga krojijo, secka-jo in režejo in prirejajo in frizirajo po svoji lastni, koristnostni podobi. Niti malo jih ni sram, te, tretje. To so posebni ljudje. To so ljudje, ki prestopicavajo iz ene politične opcije v drugo (in v tretjo ali v četrto ali v peto ...) tako zlahka in pogosto, kot si navadni smrtniki preoblačimo spodnjice. To so ljudje (obeh spolov), ki jim skorajda nič na tem našem ljubem svetu ni sveto. Nič in še enkrat -nič! Ti, tretji, imajo obraz, ki je do skrajnosti popačen, obraz, s katerega niti milijoni rok ne morejo več izmiti vse nagrmadene umazanije, ki se je na tem obrazu (če mu sploh še lahko rečemo obraz?!?) dobesedno nagrmadila skozi desetletja njihovega političnega izživljanja. Spomnim se, kako je bila v obdobju 2004-2008 za vse kriva Janševa vlada. Za čisto vse. Če je padal dež - Janša. Če ni padal dež - spet Janša. Za vse - Janša. In njegovi. In danes?!? Oh, pardon, danes je pa vse, ampak zares čisto vse - drugače. Danes je pa za vse, ampak zares za čisto vse, kriva - politika. Politika, ki je k... ! Ne Pahor in njegovi (Golobiči, Kre-salove, Juriji in Zalokar-Oražmove), o, ne! Politika, kar vsa, kar je je »žive« v tej državi. Za vse je kriva - politika, ne Pahor. Politika, torej tudi (in še vedno predvsem) - Janša in njegovi! Sem vesel in nadzadovoljen, da sem del Janševe »in njegovi«! Več kot vesel. Zaradi tega, ker mi je uspelo ohraniti spomin. Brez vseh podlih, pritleh-nih, zlobnih zlorab. Čist spomin čistega človeka, ki ima srce tam , kjer imajo vsi pošteni in greprosti ljudje srce. Čist spomin čistega človeka, ki ima možgane za to, da jih uporablja tako, kot mu velevajo čast, ponos in zavest, ne pa tako, kot mu bi velevali zloba, pokvarjenost in zlonamernost. Ne, ljudje, ni za vse kriva politika, kar tako, »počrez«, kot bi zapel Iztok Mlakar. Niti slučajno! Krivi so tisti, ki jim je politika orodje za človeku nevredna, nedostojna in celo nečloveška dejanja, za manipulacije vseh vrst, za zlorabljanje soljudi, za hinavstvo in spletkarstvo in politično »kupčkanje«, vse s ciljem zadovoljiti lastna, premnogokrat že kar perverzna hotenja in hrepenenja. Tem ljudem nikoli ni zadosti. Je pa zadosti nam, preprostim, poštenim ljudem! Zadosti! Čisto do konca - zadosti. Skrajni čas je, da se dame in gospodje vladajoče oligarhije umaknejo in prostor pod političnim slovenskim soncem prepustijo tistim, ki še znamo in zmoremo ločiti pravično od krivičnega, dobro od slabega, pošteno od nepoštenega. Gospod Pahor in vsi »njegovi«, vlak, ki pelje v zgodovino, že piska! Dajte, za Boga milega, stopite nanj in se odpeljite tja, kamor sodite: na odlagališče zgodovine. Sektor: vse ne-dobro! Za vozovnice bomo zbrali mi, pošteni, narodnozavedni, srčni državljanke in državljani svobodne, suverene Republike Slovenije. Tiste Republike Slovenije, za katero smo 23. 12. 1990 na plebiscitu s krvjo obkrožili ZA! Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS www.roberthrovat.sds.si CVETA ZALOKAR ORAZEM Birokrati so lahko huda ovira Da lahko uradništvo na posameznih ministrstvih predstavlja hudo oviro, ima moč zaustaviti, ovirati ter pomembno vplivati na urejanje določene problematike, je jasno že zelo dolgo. Kako to izgleda v praksi, vam bom predstavila na primeru vprašanja ureditve vožnje v naravnem okolju. Saj veste, gre za agresivno prisotnost štirikolesnikov in motornih sani (neregistriranih za povrhu) v naravi, gozdovih in po gorskih poteh, ki povzročajo hrup, onesnažujejo okolje, vznemirjajo živali ter nenazadnje lahko tudi ogrožajo življenja ljudi. Sama sem bila lani priča takšni nevarni situaciji nič hudega sluteče turne smučarke, ki je za las ušla, da je ni brezobzirni voznik motornih sani povozil. Pa poglejmo zgodovino primera. Že aprila 2009 sem v imenu Zares prvič takratnega ministra za okolje Erjavca opozorila na nujnost ureditve tega problema, sledila so tudi opozorila drugih poslanskih kolegov. Minister je sporočil, da bodo poiskali ustrezne rešitve. Sestajali so se uradniki, medresorsko usklajevali, po več mesecih smo dobili pojasnilo, da bodo spremenili zastarelo uredbo s tega področja. Pa smo čakali, spraševali, moledovali. Ko je prišel novi minister Žarnič, je na začetku pokazal veliko žara in obljubil, da bo to hitro uredil. Pa so ga kmalu na realna tla postavili uradniki, ki so zavlačevali. Vse večkrat pa smo slišali, da ne bo nič, da so pomembni ljudje na ministrstvu zlobirani in da zastopajo interese tistih, ki služijo z uvozom teh vozil, z organizacijo voženj npr. po Pohorju, kjer to poteka najbolj intenzivno brez vsake regulacije, in da ne bomo doživeli sprememb. Potem so nekakšne rešitve v uredbe le pripravili, po letu in pol dela. Toda prišlo je presenečenje. Sporočili so nam, da je predlagan način napačen, neprimeren, nestrokoven, celo v nasprotju z ustavo in zakoni. Ker naj bi rešitve ne imele zakonske podlage - potrebno bo pripraviti nov zakon. In glej ga zlomka: kdo je pripravil pravno mnenje? Pravni svetovalci iz Maribora. Zgolj slučaj? Po letu in pol smo spet na začetku, brez rešitve. Da bi se lotili priprave novega zakona z veliko intenzivnostjo, je lažno upanje, iluzija. Da bo priromal v DZ enkrat v letu 2011 - to bi pa rada doživela. Kaj zdaj: letošnja zima bo minila spet brez ureditve na tem področju, nevarnost v naravi je vse večja, prihaja do obračunavanj med nasprotniki in zagovorniki. Kdo bo odgovarjal, če bo prišlo do nesreče (kar nekaj jih je že bilo), je potrebna nova, morda celo smrtna žrtev, da se bo kaj premaknilo? Pa bi lahko bilo vse preprosto: za takšne vožnje bi določili posebne poligone, vozila bi bilo potrebno registrirati, zahtevati določeno znanje za upravljanje in vožnjo, postaviti omejitve (večkrat sem na teh vozilih že opazila otroke, stare manj kot deset let), naravo pa bi lahko s tem obvarovali pred ljudmi brez občutka za živali in njene lepote. Zato sem po vsej blamaži, malomarnosti in nestrokovnem pristopu k razreševanju problematike, pozvala ministra da ugotovi konkretno odgovornost in ustrezno ukrepa. Kajti podobnih »napak« uradnikov je ogromno, odgovornost pa nična. Cveta Zalokar - Oražem, poslanka DZ Družinsko podjetje MKE d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1985 in je na samem začetku poslovalo kot obrt. Danes je v podjetju 26 zaposlenih, v letošnjem letu pa smo praznovali 25 let delovanja. Z znanjem, tehnologijo, razvojem in doseganjem dogovorjenih rokov sodelujemo pri izgradnji cestne in stanovanjske infrastrukture, poslovnih objektov, hotelov, bolnišnic, šol in vrtcev v Sloveniji. NAŠA PONUDBA ZAJEMA: - Stavbno pohištvo: - PVC OKNA IN VRATA (priznanega nemškega proizvajalca SALAMANDER in okovja MACO). Podjetje MKE je priznani proizvajalec PVC stavbnega pohištva s strani EKO SKLADA, ki vam ob nakupu privarčuje 25% stroškov in najmanj 15% prihranka pri ogrevanju, če pa dodamo še naš 11% popust,je to skupaj 51% prihranka. - Kovinska protipožarna vrata - lahko v kombinaciji z steklom po švicarskem sistemu jansen ali forster. - Ograje (barvane, inox, kovane) Izdelujemo tudi drsna ali krilna dvoriščna vrata na elektro motor in električno ključavnico, vse na daljinsko upravljanje. - Nadstreški (za vhode, balkone, terase in vozila) - Zimski vrtovi, vetrolovi (zimski vrt je z današnjo tehnologijo, materiali in cenovno dostopnostjo bližje širši uporabi. Pripravimo predlog za postavitev in izdelavo vrta) - Stopnice (zunanje, notranje) - Jeklene konstrukcije: Izdelujemo poslovne, skladiščne in druge objekte iz jeklenih konstrukcij, kakor tudi za mostove in stolpe. Imamo ustrezne certifikate, a testirane varilce in postopke varjenja. Izdelujemo razno INOX opremo, kakor tudi cestni program (mostne in protihrupne ograje), fasade, nudimo tovorni transport in opravljamo projektiranje. Nudimo BREZPLAČEN OGLED, IZMERE IN PONUDBO. Vsi naši proizvodi imajo glede na zahtevnost certifikate o ustreznosti. Nekatere izdelke si lahko ogledate v razstavnem salonu. Vsem našim strankam želimo veliko uspeha in zdravja v letu 2011! MK^ ^(^^î^N^ ^"ZRAA D Ažale T: +386 (0)1 72 44 220, (0)1 540 85 20, 0599 40 951, F: +386 (0)1 72 44 219 EMnfo^m^í^Aw ww.mke.si 12 novoletna voščila 17. DECEMBER 20I0 Čestitamo in želimo veliko topline v božičnih praznikih ter srečnih, veselih, zadovoljnih in uspešnih dni v letu 2011! J) M )Wi (\f V\ A ^ U U M/ U V v « v li SreCa najprej razkrije se v oCeh, kjer najlepše zasije njen nasmeh. ® SreCno 2011! Društvo vojnih invalidov Domžale UJEMITE SI SREČO, SKRBITE ZA ZDRAVJE IN DOBER ODNOS VSENAOKROG! Lili, Mateja, Tinkara, Vlasta in Zdenka iz Centra za mlade DRUŠTVO KRAJANOV NASELIJ SPODNJI IN ZGORNJI TUŠTANJ Člani društva želimo vsem našim simpatizerjem obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Našim zvestim pokroviteljem, sponzorjem in donatorjem, brez katerih nam ne bi uspelo izpeljati in doseči zastavljenih ciljev, želimo veliko slovnih uspehov. sem skupaj pa vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in veselo leto 2011. Ji. Vos Lepe božične praznike in srečno, zdravo in uspešno novo leto vsem in hvala za sodelovanje! TVD Partizan Domžale PGD DOB se ob svojem 120-letnem delovanju zahvaljuje vsem krajanom za pomoč, ki ste nam jo izkazali, še posebej pa za finančno pomoč pri gradnji novega gasilskega doma v Dobu. Hvala. Vesele božične praznike ter srečno novo leto 2011 vam želi PGD Dob I. Mlado novo leto trka nam na vrata, upanje prinaša, da izpolnijo se želje tihe. Voščimo si srečo, zdravje in veselje, nekje se pesem Silvestrovo oglaša, a vendar v srce misel tiha se prikrade na leto, ki se zdaj poslavlja. Zato naj bode leto novo mlado polno blagostanja in spominov žlahtnih, na trenutke polnih in prelestnih v letu, ki odhaja, a vrata, kjer novo zdaj potrka leto, naj bodo ZLATA. Leon Senger Novo leto - nov je list, v knjigi časa - bel in čist, naj izrazimo vam želje: zdravja, ljubezni in veselja. Občanom in občankam Občine Domžale, še posebej pa krajanom Krajevne skupnosti Ihan, želimo v letu 2011 uresničitev skritih želja in nadaljevanje uspešnega sodelovanja. Prijetno praznovanje božičnih in novoletnih praznikov vam želijo: Krajevna skupnost Ihan Prostovoljno gasilsko društvo Ihan Kulturno društvo Ihan Turistično društvo Ihan Nogometno društvo Ihan Smučarski klub Ihan Balinarski klub Ihan KO Zveze borcev Ihan KO Rdeči križ Ihan Župnijska Karitas Ihan GASILSKA ZVEZA DOMŽALE se ob iztekajočem letu 2010 želi zahvaliti vsem občankam in občanom ter svojim članicam in članom za podporo in sodelovanje pri našem skupnem prizadevanju priskočiti na pomoč ljudem v stiski ob naravnih in drugih nesrečah. Prihajajoče leto naj bo polno optimizma, saj vemo, da skupaj zmoremo preskočiti ovire in prinesti veselje in toplino v naše domove. Vsem veteranom vojne za Slovenijo in njihovim družinam želimo, da bi užili čim več radosti in veselja božiča ter da bi jih novo leto 2011 preželo s svojo svežino, jih osrečilo in jih obdarovalo s polno mero zdravja. RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA DOMŽALE želi vsem svojim članom in ljubiteljem narave, uspešno ribiško sezono in prijetno počutje ob naših vodah. ŠPORTNO DRUŠTVO HOMEC želi vsem svojim članicam in članom, občankam in občanom vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2011. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO HOMEC želi vsem svojim članicam in članom ter krajanom Homca, Nožic in Preserij vesele božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2011. DRUŠTVO UPOKOJENCEV DOMŽALE želi v imenu vseh organov našega društva, vsem članom ob vstopu v leto 2011 mnogo osebne sreče, miru in zadovoljstva, predvsem pa trdnega zdravja in človeka vredno življenje. Odbor DO Domžale Prostovoljno gasilsko društvo STOB-DEPALA VAS se ob iztekajočem se letu iskreno zahvaljuje krajanom Stoba, Depale vasi ter okolice za izkazano podporo skozi celo leto. Hkrati pa vam naši gasilci želijo vesele božične praznike in srečno, zdravo ter brez požarov leto 2011. PGD Stob-Depala vas SVET KS TOMA BREJCA VIR želi vesele božične praznike in srečno, zdravo in uspešno leto 2011. Iskrene čestitke tudi ob dnevu samostojnosti. Krajevne skupnosti mesta Domžale želijo vsem krajankam in krajanom ter poslovnim partnerjem vesele božične in novoletne praznike. Bodite v letu 2011 zdravi in srečni ter uspešni pri doseganju zastavljenih ciljev. Predsednica Sveta KS Simona Jenka Domžale: Veronika Banko Predsednik Sveta KS Slavka Šlandra Domžale: dr. Franc Habe - Feri Predsednik Sveta KS Venclja Perka Domžale: Janez Ulčar Prijetne praznike, srečno, zdravo, zadovoljno ter mirno leto 2011. Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Ihan KLUB BORILNIH VEŠČIN DOMŽALE želi prav vsem vesel božič in srečno ter borbeno novo leto 2011. 0 Na pragu novega leta naj vam čas nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. Želimo vam prijetne praznike in vse dobro v novem letu 2011. Sankukai Karate klub Domžale Prijetne božične praznike ter srečno, zdravo in uspešno leto 2011, v katerem si želimo veliko sodelovanja. Svet Krajevne skupnosti Radomlje Srečno, zdravo in veselo naj vam novo leto boo. Da bi dobro se začelo in končalo prav tako! Vsem občanom in občankam, še posebej krvodajalcem in krvodajalkam, voščimo prijetne praznike ter privoščimo veliko sreče, zdravja in veselja v letu 2011. Želimo si veliko dobrega sodelovanja za pomoč ljudem. Območno združenje Rdečega križa Domžale I/. DECEMBER 20I0 novoletna voščila 13 Pridite k nam, Za nami je leto, v katerem je naš poletni kulturni festivalpraznoval 10. rojstni dan. Veseli pod svobodno smo bili vaših obiskov in dobrodošli tudi v letu 2011. Želimo vam vesel božič in sreče, sonce... zdravja in miru ter prijetnih trenutkov - tudi z nami v Poletnem gledališču Studenec. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan Novo leto, novi dnevi, nove sreče in radosti, zdravja mnogo v starosti. Veliko prijetnih trenutkov v prazničnih dneh in vseh dneh novega leta, v katerem vam privoščimo veliko sreče, zdravja in veselja. Vzemite si čas za izlete in srečanja z Društvo izgnancev Slovenije - Domžale Vsem voščimo prijetne praznike, srečno, zdravo in športno leto 2011 ter vas vabimo, da se nam pridružite na našem pokritem balinišču na Količevem. Hvala vsem sponzorjem za pomoč v letu 2010. Balinarski športni klub Budničar Količevo Leto, v katerem smo uspešno sodelovali, odhaja v zgodovino. Zahvaljujemo se vam za vse vaše prispevke ter vam in vsem občanom in občankam želimo v letu 2011 veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov in srečanj s spomini, ki ne bodo nikoli zbledeli. Prijetno praznovanje. Združenje borcev za vrednote NOB Občine Domžale Vse dobro v letu 2011 vam voščimo ter želimo, da vas na vseh vaših poteh spremljajo sreča, zdravje in veselje, življenje pa lepšajo prazniki. Medobčinsko društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Zahvaljujemo se vam za vaš trud in prispevek k urejenim in lepim Radomljam. Z željo, da skupaj delamo tudi v letu 2011, vam želimo prijazne vse praznike ter srečno novo leto. Turistično društvo Radomlje Ob koncu leta 2010 se vsem zahvaljujemo za prijetno in kvalitetno sodelovanje. Bodite z nami tudi v letu 2011, v katerem vam želimo prijetne praznike ter veliko sreče, zdravja in prijetnih dni - tudi v naši družbi. Krajevna organizacija združenja borcev za vrednote NOB Dob-Krtina Stopamo v jubilejno 20. leto uspešnega dela in nadaljujemo s svojim igranjem - v svoje in naše veselje. Želimo vam vesel božič in naj bo leto 2011 dobro in zdravo ter veselo - tudi na naših koncertih. Kulturno društvo Domžalski rogisti Za vsako dobro besedo ... Vesele smo, ker radi prisluhnete naši pesmi. Hvala vsem, ki ste bili v letu 2010 z nami. Pridite in zapojte z nami tudi v novem letu. Želimo vam vesel božič ter veliko sreče, zdravja in veselja tudi v letu 2011. Ženski pevski zbor Stane Habe DU Domžale V letu 2011 vam želimo veliko prijetnih praznikov, sreče, zdravja, ljubezni in skupne skrbi za vse naše otroke ter vas vabimo, da se nam pridružite ter skupaj z nami ustvarjate prijetno sedanjost za vse. Zveza prijateljev mladine Domžale Kulturno društvo Vir Dri Domžalah vam žel Vesele božične praznike in Srečno novo leto ^ 2011 Hvala za zaupanje v letu 2010. Prijetne vse decembrske praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter veliko sreče, zdravja in uspehov, pa tudi poguma v letu 2011 vam želi Občinski odbor LDS Domžale SPOŠTOVANE OBČANKE IN CENJENI OBČANI, čas, ki prihaja, je čas praznikov, pričakovanja božičnega večera in kasnejše najdaljše noči v letu, je čas, ko si zaželimo vse tisto, kar si med letom ponavadi ne. Želim vam obilo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva ter obilo optimizma za čas, ki je pred nami, ŽELIM VAM PONOSNO PRAZNOVANJE DNEVA SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI. Peter Verbič Lista za Domžale vi.f ÏA DÛM^A: L Tudi v novem letu vam želimo, da bo vaš korak odmeven, vaša beseda pogumna, vaše življenje pa iskrivo, ustvarjalno in polno toplih trenutkov. OO SD Domžale in MFSD Domžale Radi smo vaši prijatelji, zato hvala za sodelovanje v letu 2010. Vesel božič, v letu 2011 pa želimo vsem občankam in občanom prijateljske Občine Domžale veliko sreče, zdravja in vsega dobrega, vodstvu pa čestitke ob izvolitvi ter še naprej uspešno vodenje občine. Slovensko društvo Slovenija Ruti, Švica Spoštovane bralke in bralci Slamnika! Želimo vam blagoslovljene božične praznike ter sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva polno leto 2011. Iskreno vam čestitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti! Občinski odbor NSi Domžale Spoštovani, spoštovane, • / Leto se počasi izteka in vsi smo že v pričakovanju božično-novoletnega praznovanja. V tem času običajno pogledamo rezultate, ki smo jih dosegli v preteklem letu in si zastavimo cilje za prihodnje leto. Bili so dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko smo radostno zaprli oči ter si tiho zaželeli, da bi 'ne minili in bili so dnevi, ki smo jih želeli čim hitreje pozabiti. Sedaj so na vrsti dnevi, ki se jih lahko skupaj veselimo, si zaželimo dobro leto, osebno srečo, veliko zdravja in srečno Novo leto. ^e glejte nazaj, ker se vam vse zdi lepše, kot je bilo. Ne glejte naprej, ker se vam vse zdi ljubše, kot bo takrat, ko se bo zgodilo. Zavedajte se sedanjosti in si zaželite le to, da se vsak dan zaključi s smehom. Naj vas prihodnje leto obdari s srečo, zdravjem in Vam izpolni vse sanje! a^fe^ * ■itMiř Župan, Toni DRAGAR • ^^Silt aTE* Naš med in medeni izdelki so koristni za zdravje ... Imejte jih na vaših mizah vse dni leta 2011, v katerem vam želimo veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Želimo vam tudi mirne in prijetne božične praznike. Naj medi! Čebelarsko društvo Domžale Vsem svojim članom ter občanom in občankam Občine Domžale želimo vesel božič, srečno in uspešno ter zdravo leto 2011. Vsem tudi iskrena hvala za pomoč in podporo. Športno društvo Zlato polje Drage soobčanke, spoštovani so-občani, leto, ki ga počasi zaključujemo, je bilo polno preizkušenj, bilo je zelo dinamično in ne najbolj enostavno. Zato vam toliko bolj iz srca želimo, da te praznične dni, ki so pred vami, preživite skupaj s svojo družino in tistimi, ki jih imate najraje. Posvetite jim svoj čas, še zlasti otrokom in starejšim, ki vas toliko bolj potrebujejo. Namenite kanček svojega časa tudi tistim, za katere veste, da so osamljeni in sami. Podarite jim nasmeh in prijazno besedo. Želimo vam blagoslovljene božične praznike ter iskreno voščimo ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V letu 2011 Vam želimo zdravja, dobre volje in sreče, mir v srcih in obilo prijetnih trenutkov v krogu družine. Občinski odbor Slovenske ljudske Spoštovane bralke in bralci Slamnika! Ob izteku tega leta si vsi želimo, da nam novo spet prinese vesele spodbude, dobre novice, varnost in sproščeno življenje. Zahvaljujem se vam za vaše spremljanje dela Evropskega parlamenta in za vse vaše pobude. Želim vam ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter tople božične praznike. Leto 2011 pa naj vam in vašim dragim prinese obilo zdravja, sreče in vedrine. Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu V SDS Vesele Božične praznike, prijetno praznovanje Dneva samostojnosti in enotnosti ter veliko zdravja, sreče in uspehov v letu 2011. SDS Domžale V letu 2011 vam želim predvsem veliko zdravja, osebne sreče in uspehov, prijetno pa praznujte tudi Božič ter Dan samostojnosti ter enotnosti. Robert Hrovat, poslanec SDS v Državnem zboru RS Ob iztekajočem se letu 2010 Vam v ŽO SDS želimo modrih odločitev, osebnega zadovoljstva, zdravja in uspeha na vseh področjih. Prav tako želimo, da novo izvoljena občinska oblast deluje razsodno, modro in predvsem v dobro vseh občanov in občank. Želimo si, da bi bile vse obljube izpolnjene in prav tako vse naše želje in pobude, slišane. Srečno! Urška Kabaj Pleterski ŽO SDS Domžale www.domzale.sds.si Prav bi bilo, da bi bilo to leto boljše za vse, predvsem pa za tiste, ki so bili v letih krize potisnjeni v še posebej težko življenjsko situacijo. Stranka DeSUS bo še bolj usmerila svoje delovanje na področje skrbi za upokojence, delavce, mlade, invalide in vse socialno ogrožene. Ker sreča redko pride sama, poiščimo jo sami za druge in zase, osrečujmo z malimi stvarmi, malimi dejanji in prijaznimi besedami! Dobrega zdravja in osebne sreče v novem letu 2011 vam želimo! Veselimo se življenja! Občinski odborDeSUS 14 koledar prireditev 17. DECEMBER 20I0 Četrtek, 16. december 2010 Sreda, 22. december 2010 Sreda, 12. januar 2011 KDAJ: ob 18.uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: LIPA CVETI - predstavitev dvanajstega literarno-likovnega zbornika Društva LIPA Vabimo vas na predstavitev dvanajstega literarno-likovnega zbornika Društva LIPA, ki bo v četrtek, 16. decembra 2010, ob 18. uri v Knjižnici Domžale. Ob predstavitvi bo razstava likovnih del, ki so v zborniku. Pripravile jo bodo članice likovnih krožkov. Razstava bo v dvorani Knjižnice Domžale na ogled od 15. decembra do 3. januarja 2011. Vabljeni! Vstop je prost! Ponedeljek, 20. december - 8. januar 2011 KDAJ: 20. december - 8. januar 2011 KJE: Knjižnica Domžale KAJ: REVIJA ZMAJČEK - razstava Avtor razstave: Revija Zmajček Razstava bo na ogled od 20. decembra do 8. januarja 2011. Ponedeljek, 20. december 2010 KDAJ: ob 16.15 in 17.15 uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IZDELOVANJE NOVOLETNIH OKRASKOV - delavnica Vabimo na delavnico Izdelovanja novoletnih okraskov, ki bo v ponedeljek, 20. decembra 2010. Za mlajše otroke (4-8 let) bo delavnica ob 16.15 uri, ter za starejše otroke (9-15 let) ob 17.15 uri. Zaželena je predhodna prijava! Delavnico vodi: Nives Podmiljšak KDAJ: ob 19. uri KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 KAJ: Predavanje v okviru programa za odgovorno starševstvo: Konflikti - breme, izziv ali bogastvo? Predava Lili Jazbec, prof. Predavanje je brezplačno. Vabljeni. Torek, 21. december 2010 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Vstop prost! Zaželenaje predhodna prijava! Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 21. decembra 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni! KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: PRAVLJIČNA URICA Z OBISKOM BOŽIČKA Vsi otroci vabljeni na PRAVLJIČNO URICO Z OBISKOM BOŽIČKA, ki bo v torek, 21. decembra 2010, ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice! KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: ANTON KOMAT: ZRCALO NARAVE (knjiga zgodb) Vabimo vas na predstavitev zgodb ZRCALO NARAVE, avtorja Anto- na Komata. Predstavitev bo Vstop je prost. Vabljeni! torek, 21. decembra 2010, ob 19. uri. KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: PRAVLJIČNA URICA Z OBISKOM BOŽIČKA Vsi^otroci vabljeni na PRAVLJIČNO URICO Z OBISKOM BOŽIČKA, ki bo v sredo, 22. decembra 2010, ob 17. uri v Knjižnici Domžale. Pravočasno si zagotovite brezplačne vstopnice! Torek, 28. december 2010 KDAJ: ob 9. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: IGRALNE URICE Vstop prost! Zaželena je predhodna prijava! Predšolske otroke od 3. leta dalje in starše/skrbnike ter dedke/babice vseh starosti vabimo na IGRALNE URICE, ki bodo v torek, 28. decembra 2010, ob 9. uri. Na igralnih uricah želimo predšolskim otrokom in staršem/skrbnikom, dedkom/babicam predstaviti zanimive in predvsem kakovostne didaktične igrače ter igralne knjige, ki so otrokom še posebej zanimive. Vabljeni! KDAJ: od 10. do 15. ure KJE: Center za mlade Domžale, Ljubljanska 58 KAJ: Praznična čarobnost - prednovoletna zabava za otroke Mlade od 7. leta dalje vabimo v našo družbo. Skupaj si bomo popestrili ta počitniški dan in si z okraševanjem novoletne jelke, glasbo in plesom, kreativnim ustvarjanjem, srečelovom in še čim pričarali pravo praznično vzdušje. Obvezne predhodne prijave sprejemamo po tel._ 722-66-00 ali na info@czm-domzale.si, od 20. decembra dalje. Število mest je omejeno. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na omenjenih kontaktih. Sreda, 28. december 2010 KDAJ: ob 19. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: PRAVLJICE ZA ODRASLE Pravljice nam na svojevrsten način pripovedujejo o vsesplošnih notranjih tegobah, s katerimi se ljudje spopadamo tako v otroški kot v odrasli dobi. Na poti skozi tisočere preizkušnje nas vodijo do razrešitev, ki na koncu pripeljejo do vzpostavitve reda, ki osmišlja življenje. Vabljeni na Pravljice za odrasle, ki bodo v sredo, 28. decembra 2010, ob 19.uri. Vstop je prost! Petek, 7. januar 2011 KDAJ: ob 18. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: KORENČKOVI, predstavitev otroške knjige in ustvarjalna delavnica Otroci in starši, vabljeni na predstavitev nove otroške knjige Korenč-kovi. Z nami bo avtorica Mateja Kegel in ilustrarica Živa Kaliman. Poleg bralnih trenutkov, boste Ko-renčkove skupaj z Živo in Matejo ustvarjali tudi vi. Prav tako pa bo v času od 3. - 14. januarja 2011 v knjižnici Domžale na ogled razstava ilustracij iz knjigice Korenčkovi. Naj ne mine dan brez knjige Dragi mladi bralci. Že pišete pisma dedku Mrazu in Božičku? Naj tokrat v njegovem košu ne manjka knjig. Založba Morfem je poskrbela za tako veliko bero, da boste med njimi našli najlepšo knjigo zase tudi tisti, ki ste najbolj izbirčni. BOŽIČ TEČNEGA JAZBECA, iz angleščine prevedena slikanica, govori o bližajočem se prazniku, ko je ves gozd v pričakovanju. Živali so že postavile smrečico, zavile darila, skuhale okusne jedi in se zabavajo ob veselem razpoloženju. Le nekdo grdo gleda skozi okno in se mršči. Jazbec, ki je sklenil, da gre raje v posteljo in tam počaka pomlad. In kaj se je zgodilo potem? Nič bolj zabavnega vas ne čaka, kot prijetno božično branje pravljice. Za ljubko slikanico TRIJE DOBRI MOŽJE IN LJUBEZEN je besedilo napisala Helena Kraljič, ilustracije pa je narisala Tina Brinovar. Govori o Ljubezni, ki je iskala pot k ljudem v času, ko je med njimi vse manj razumevanja, prijaznosti, strpnosti in ljubezni. PRINCESE SVETA je nadvse bogato opremljena in razkošna slikanica, ki mladim bralcem razkriva življenje slavnih pravljičnih princes iz vseh delov sveta. Francosko princeso Rosetto sta starša zaradi strašne prerokbe zaklenila v stolp. Italijanska princesa Sorenca se je z masko in ogrinjalom vozila z gondolo po kanalih mesta. Ruska princesa Nataša je bila začarana v laboda in vanjo se je zagledal princ. Japonska princesa Aiko je izgubila mamo in hudobna mačeha jo je spodila v svet ^ Pravljice, odete v veličastne barve, je prevedla Anja Kokalj. Tudi druga slikanica iz zbirke PLESALKE SVETA ni nič manj razkošna in lepa. Ta nam razkriva potovanje okoli sveta v družbi najčudovitejših plesalk. Heloise je učenka pariške baletne šole, ki se klanja kralju Ludviku XIV. Kate je keltska plesalka, ki živi v Dublinu in pleše plese, ki so vezani na keltske legende. Ingrid pleše valček, Ava iz Varšave pleše ljudske plese vzhodne Evrope od mazurke do polke, čarda-ša in romunskega briula. Ruska plesalka Katja s plesom obuja zgodovino, Akiko z Japonske si pred plesom naliči obraz, da je videti kot maska ^ in še vam bi lahko pripovedovala. A preberite si knjigo sami, izvedeli boste mnogo zanimivosti in uživali v izjemno lepi vezavi knjige. KAKO SE POČUTIM je slikanica za najmlajše. Helena Kraljič in ilu-stratorka Petra Preželj sta ustvarili kartonko, ki otrokom na prijazen in razumljiv način govori o zaskrbljenosti, prestrašenosti, ljubosumju, žalosti, pa tudi zadovoljstvu in navdušenju. To je slikanica, ki jo berejo lahko že najmlajši in se ob njej pogovarjajo s svojimi starši. Priznana pisateljica in pesnica Jana Kolarič in ilustrator Igor Šinkovec sta ustvarila prikupno slikanico MUC PEP, ki nosi podnaslov Prva epizoda iz njegovega mačjepisa. Pripoveduje o mačku Pepu, ki doma dela več škode kot koristi, saj vse česar se dotakne, zgrmi na tla, se razbije ali raztrga. Ko se odpravi v svet korak za korakom odkriva skrivnosti, ki pa mu tudi vihajo brke in kodrajo možgane. POMIRI SE, BORIS je slikanica igračka, ki otroka pripravi do branja in igranja s pošastjo z velikimi usti iz pliša. ZMAJSKA OBARA je slikanica, ki v verzih pripoveduje o Vikingih, ki so odšli na pohod in iskali nove prigode. Srečali so se z morskim psom in medvedom, a to je za izbirčne vikinge premalo, saj si želijo še bolj napetih in zanimivih dogodivščin. Končno sklenejo poiskati zmaja, a prigod še ni videti konca. OSORNI TEČNEŽ je ljubka iz angleščine prevedena slikanica, ki govori o ogromnem medvedu, ki je bil mrk, godrnjav, siten in čemeren. Živel je v plesnivi in umazani votlini, kjer ga ni nihče nikoli obiskal, saj so se ga živali bale in so se pred njim raje skrile. A nekega dne se je vse postavilo na glavo. OPROSTI, iz angleščine prevedena slikanica govori o dveh prijateljih medvedu in zajcu, ki sta živela prijetno medvedje - zajčje življenje, kuhala, si pripovedovala pravljice, vse dokler nekega dne nista zagledala nekaj lesketajočega in svetlečega. le kaj bi to lahko bilo? In v tisti čudni stvari sta oba spoznala sebe in se ^ sprla. In za zaključek še MALI ZAJČEK IN VELIKANSKO KORENJE, ki je prava slikanica za pomladne dni, ki prihaja k nam iz Belgije. Veliki zajec Vili in njegov mali prijatelj sta posadila korenje, želela sta zmagati na zelenjavnem tekmovanju. Zelo sta se trudila, da je imelo korenje dobro pogoje za rast, zalivala sta ga, mu pela in plesala in zraslo je ogromno korenje. Ali bo dovolj veliko, da bo zmagalo? Tatjana Kokalj KDAJ: ob 19.uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: SAŠA PAVČEK: OBLECI ME V POLJUB - predstavitev pesniške zbirke Vabimo vas na predstavitev pesniške zbirke Obleci me v poljub. Pesnica in dramska igralka Saša Pavček nam bo ob glasbeni spremljavi v sredo, 12. januarja 2011, ob 19. uri predstavila pesniško zbirko. Vstop je prost! Ponedeljek, 17. januar 2011 KDAJ: ob 17. uri KJE: Knjižnica Domžale KAJ: JEŽEK, MIŠKA IN LISICA - lutkovno-ustvarjalna družinska delavnica Vsi otroci od 4. leta dalje vabljeni na lutkovno-ustvarjalno delavnico JEŽEK, MIŠKA IN LISICA, ki bo v ponedeljek, 17. januarja 2011, ob 17. uri. Zaželena je predhodna prijava. Vstop je prost! RAZSTAVA JASLIC V Galeriji in knjigarni Beseda si lahko do 7. januarja ogledate razstavo jaslic. Svoja unikatna dela v različnih tehnikah predstavlja 40 avtorjev iz vse Slovenije. Kot zanimivost pa so razstavljeni tudi tipični domžalski pr-tički za jaslice, katerih izdelava je bila posebnost našega kraja. Razstavljene so tudi priložnostne božične znamke. GRAJSKI OKTET vas vabi vse, ki si želite na božični dan prisluhniti domačim in tujim božičnim pesmim in tako doživeti pristnost božičnega časa, na koncert, ki bo v soboto, 25. decembra 2010, ob 19. uri, v cerkvi sv. Petra in Pavla na Vrhpoljah pri Moravčah. Na koncertu bo kot gost sodeloval kvartet Napev. DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR vas v soboto 25.decembra 2010 ob 16. uri vabi na tradicionalni 25. BOŽIČNI KONCERT v domžalski cerkvi Marije Vnebovzete dirigent: Fernando Mejias orgle: Gregor Klančič vstop prost 17. DECEMBER 20I0 kultura 15 NA DRUGEM KONCERTU GLASBENOSCENSKEGA ABONMAJA Ameriška vokalno-inštrumentalna skupina Mississippi Heath Domžalska Tomčeva dvorana Kulturnega doma Franca Bernika je tokrat za svoj glasbenoscenski abonma gostila sloviti ameriški ansambel Mississippi Heat (= vročica). Ta je bila v zasedbi Pierre Lacocque/ustna harmonika, pevka Inetta Visor, kitarist Giles Corey, Stephen Howard/ basovska kitara in Andrew Thomas/ bobni na kar mali (vzhodno) evropski turneji. V času od 26. novembra do 4. decembra letos so se pri nas tako oglasili v Novi Gorici in Domžalah. Na sporedu instrumentalnega in vo-kalno-instrumentalnega bluesa je Tomčeva dvorana domžalskega Kulturnega doma Franca Bernika kar pokala po šivih od same zvočnosti. Očitno premočno ozvočenje ali pa ta jazzovska glasbena zvrst le terja tako zvočnost? Kajti za izvor bluesa, ki pomeni okrajšavo za »blue devils«, tj. melanholijo ali pobitost, tega ne bi niti pričakovali. Ker pa gre v teh primerih za glavno obliko posvetnega petja ameriških črncev, smo seveda izvrstnim izvajalcem, posameznim solistom in njihovi odlični skupinski soigri »odmerili« tudi to. Za blues so značilne še druge notranje (teoretične) značilnosti, od zunanjih pa velja omeniti periodizacijo na 12 taktov (in ne tako, kot to velja za večino zahodnoevropske glasbe: 4, 8, 16 ^ taktov) sicer aktualne sode razdelitve taktov. Ansamblovi izrazito 4/4-tak-tovski načini so kar klicali po ple-snosti in kar se je dalo po reakcijah v dvorani tudi prepričati in potrditi tole tezo; saj gre v Domžalah vendarle za precej ozaveščeno (jazzovsko) publiko, ki jo redno vzgajajo tako omenjeni koncerti v tej abonmajski seriji kot tudi vse tisto, kar se še posebej in kontinuirano jazzovskega dogaja v Galeriji Domžale. To so tamkajšnji značilni jazzovski »jam sessions«, v enega teh pa se je na koncu, po skoraj 20 skladbah (te so si skoraj redno sledile ena v drugo) sprevrglo prav to. Če smo v prvi polovici nastopa Mississippi Heat, peterice instrumentalistov in vokalistov »občudovali« le ameriško naturaliziranega Belgijca Pierra Lacocqueja na ustni harmoniki oz. orglicah - enega od dveh belcev v ansamblu, je bila potem v drugem delu odlična temnopolta pevka Inetta Visor. Njeno petje je avtentično črnsko, bluesovsko, od uvodnih rapov (recita-tivi) do skrajno strastnih ariosov. Ne smemo pa pozabiti preostale trojice -saj so se oba kitarista in bobnar izkazali za odlične in avtentične jazzovske instrumentaliste, improvizatorje. Kar ni čudno, če v tej zvezi omenimo kar devet albumov (cedejk) in en DVD. Zagotovo smo vseskozi poslušali njihovo izključno (avtorsko, improvizi- rano) glasbo, med katero ni manjkalo imen, po katerih omenjena diskogra- fija nosi tudi naslove: Let's Live it up, Hattiesburger Blues, One Eye Open: Live at Rosa's Lounge, Chicago, Glas You're Mine, Footprints on the Ceiling, Handyman, Thunder in my Heart, Learned the Hard Way, Straight from the Heart idr. Da je šlo res za tradicionalni (ameriški) blues z edinstvenim zvokom, je tradicionalno spet znala oceniti domžalska publika, med njimi pa smo opazili tudi aktualnega ameriškega veleposlanika v Sloveniji, Josepha A. Mussomelija. Na naslednjem koncertu tovrstnega domžalskega glasbenoscenskega abonmajskega ciklusa pa 23. decembra pričakujemo nastop oz. večer tango glasbe z našim ansamblom, Kvintetom ASTORPIA z gosti. Franc Križnar DRUGI JAZZOVSKI KONCERT 4. SEZONE V GALERIJI DOMŽALE Kajo Draksler Akropolis Quartet feat. Sanem Kalfa Nova, zdaj že 4. (2010/11) jazzovska sezona se je v Galeriji Domžale nadaljevala s Kajo Draksler (klavir) Akropolis Quartetom feat. Sanem Kalfa ansamblom, sestavljenim iz Slovencev, Turkinje, Italijana in Romuna. Poleg pianistke so tokrat igrali v ansamblu še kitarist George Dumi-triu, basist Mattia Magatelli, bobnar Kristijan Krajnčan in pevka Sanem Kalfa. Internacionalno sestavljeni vokalno inštrumentalni ansambel, kar je v tem žanru kar pogost pojav, ima v različnih zasedbah že kar nekaj tujih in naših, slovenskih uspehov in diskografije. Tokrat pa se je predstavil z izključno svojo, avtorsko glasbo. To so prispevali K. Draksler, G. Dumitriu, in K. Krajnčan. Pod le tremi (velikimi) slikarskimi platni, zato pa je vsako od njih merilo kar nekaj kvadratnih metrov, italijanskega arhitekta in slikarja Paola Fer-luge (medtem so razstavo že zaprli) pa je bilo na sporedu vsega skupaj le četvero del. Ta so bila vsa po vrsti dolga, najdaljše npr. daleč čez pol ure. Če gre v jazzovski glasbi vse avtorske četverice iskati zametke (turške, romunske in slovenske) ljudske glasbe, se ta ves čas prepleta med t. i. resno in (improvizirano) jazzovsko glasbo. Vsekakor gre za programsko jazzovsko glasbo, kjer je sicer stalnemu (notnemu) zapisu ves čas prisotna improvizacija. Če smo že pri križanju resne in jazzovske glasbe K. Draksler in njene ansam-belske trojice, ne moremo mimo še vedno aktualnega (glasbenega) mi-nimalizma, predvsem še vedno aktualnega na ameriški celini. Od tam je izšla že prva skladba z naslovom Pacific (231), ki jo poznamo že s povesem resnega glasbenega področja (Arthur Honegger) in ki pomeni najbolj značilen ameriški v ak. Veliko tovrstne onomatopoije je bilo slišati v tem ritmično kar najbolj izdiferenciranem prvem delu tega večera; kar pa seveda pomeni, da se je še posebej izkazal bobnar K. Krajnčan, daleč vodilna oseba tega ansambla in celotnega večera (naj mi v tem primeru K. Draksler in gostujoča turška pevka S. Kalfa pač oprostita): ritem je elementarni de glasbe, jazzovske pa še posebej. V tridelni programski skladbi Perzej se je ansamblu šele pridružila sicer odlična pevka S. Kalfa, ki pa je tudi ves večer (tak je očitno tudi ustvarjalni standard tega ansambla) pela skladno z instrumentalisti, saj je očitno vokal v tem žanru K. Draksler enakovreden in le sestavni (barvni) del celostnega in skupnega izraza: avtorskega in izvajalskega. Nekaj odličnih solov vse četverice s številnimi mehanskimi in elektroakustičnimi efekti je zaokrožilo tole antično pripoved v latinskem in arhaičnem angleškem jeziku. Po tej kronski skladbi letošnjega drugega večera jazzovske sezone v Domžalah, ki se mu je občinstvo odzvalo v vsem blišču, sta sledila še turško obarvani komad in delo našega K. Krajnčana suitno koncipiranim Prerokom prihodnosti. V decembru pa je v domžalski Galeriji napovedan spet nov jazzovski jam session, takrat z Electric jazz quarte-tom. Franc Križnar likovna razstava v galeriji Domžale Paolo Ferluga: Trst center export Italijanski umetnik Paolo Ferluga, ki je razstavljal v Galeriji Domžale od 11. do 26. novembra, prihaja iz Trsta. V Sloveniji je razstavljal prvič. K sodelovanju ga je povabil kustos Vasja Nagy, z namenom, da se slovenski publiki predstavi kakovostno umetni- ško delo z aktualno družbenokritično tematiko, povezano s Slovenijo. Dejstvo, da je Paolo Ferluga diplomiral iz arhitekture (univerza lUAV v Benetkah), se izraža predvsem v njegovih zgodnejših delih, ko je v modri barvi slikal urbane vedute po fotografskih predlogah. V njih je izpostavljal mesto kot sodobni urbani prostor in izbiral poglede nanj, ki so satirično poudarjali aktualne socialne odnose. Kasneje je v slike poleg modre barve vnašal tudi druge barve, a ni bil več popolnoma zvest motivom iz resničnosti, temveč jih je postopoma abstrahiral. Zadnja dela so drugačna od prejšnjih, a jih v konceptualnem smislu lahko še vedno povezujemo s starejšimi deli. Sedaj Ferluga slika abstraktne podobe mesta Trsta v gigantskem merilu formata, ki se sklada s simboličnim pomenom velikosti mesta. Dodal je nov nepogrešljiv (mestni) element - človeka in z njim tudi njegove duhovne in materialne ostanke, ki lahko spominjajo na smeti. In kot je sodobni mestni človek nasičen s predmeti, medijskimi podobami in informacijami, so njegove slike kaotično nagnetene z različnimi madeži, ki jih kolažira z izrezki iz časopisov in reklam iz vsakdanjega življenja. Pri tem največ uporablja slovenski jezik, ki ga pozna in je sodobnemu Tržača-nu večinoma tuj. Zanimivo je, da je Paolo Italijan, ki se v svojih delih ukvarja s problematiko slovenske manjšine v Trstu. Njegova dela delujejo kot družbena in fizična reakcija na okolje in čas, ki jo izzove (negativno) aktualno stanje sodobne civilizacije. Podobno se je s tematiko življenja v Trstu in njegovi okolici ukvarjala skupina tržaških slovenskih umetnikov, ki jih je povezovalo skupno razstavljanje v povojnem obdobju in so zrasli pod pritiski nacionalnih konfliktov. Černigoj, Spacal, Cesar, Grom in drugi so poleg umetnostne vloge prinašanja zahodnih vplivov v slovensko umetnost opravljali tudi politično in prispevali h krepitvi narodne zavesti v priključitvi tržaškega ozemlja nekdanji Jugoslaviji. Da je Paolo Ferluga umetnik, ki satirično reagira na prostor in čas, priča tudi njegov zadnji umetniški projekt v okviru osmega umetniškega srečanja v organizaciji tržaške Gruppe 78, ko je v centru Trsta postavil p akat z italijansko zastavo in napisom »Trst je vaš«. Gre za provokacijo v provokaciji, ko je nekdanjemu političnemu geslu z zamenjavo ene črke spremenil svoj prvotni namen in s tem se je izgubi-a tudi nekdanja prepričljivost gesla. Skupaj s Paolom Ferlugo je letake v Trstu razstavljal tudi slovenski fotograf Tomaž Črnej. Katarina Rus Krušelj 16 kultura 17. DECEMBER 20I0 KNJIŽNICA DOMŽALE Domoznanska zbirka TRETJI KONCERT TRINAJSTE SEZONE MODREGA, GLASBENEGA ABONMAJA v KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA V knjižnici je domoznanstvo posebna dejavnost, ki obsega zbiranje, evidentiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva, ki e kakorkoli vezano na območje, ki ga knjižnica s svojo celotno dejavnostjo pokriva. Knjižnica Domžale zbira domoznansko gradivo za območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Več nam je povedala Urška Justin iz Knjižnice Domžale. Kaj obsega vaša domoznanska zbirka in čemu je namenjena? Domoznanska zbirka Knjižnice Domžale obsega publikacije oz. tiske, ki neposredno govorijo o krajih z območja delovanja Knjižnice, članke iz dnevnega časopisja in zbornikov, ki obravnavajo dogajanje na območju delovanja knjižnice in delovanje Knjižnice Domžale, serijske publikacije, šolska glasila, interna glasila podjetij, raziskovalne in diplomske naloge, zemljevide, razglednice, koledarje, plakate, letake, vabila, informativne liste, video in avdio gradivo. Zbirka omogoča uporabnikom dostop do gradiva in informacij o domačem okolju. Delček naše zbirke je viden tudi v Digitalni knjižnici Domžale (http://www. digitalna-knjiznica.si/domzale/). Na kakšen način zbirate gradivo? Ali lahko občanke in občani kako pomagajo? Gradivo nam velikokrat podarijo naši uporabniki, seveda pa ga pridobimo tudi z nakupom. Občanke in občani nam lahko pomagajo pri izpopolnjevanju domoznanske zbirke. Veseli bomo vsakega prispevka v obliki knjige, serijske publikacije, zemljevida, razglednice, fotografije, avdio in video posnetka ^ Z dovoljenjem in s pomočjo sodobne tehnologije lahko napravimo tudi kopijo in original vrnemo. Katero je najstarejše gradivo, ki ga hranite? Hranimo najstarejšo znano razglednico Domžal, ki ima na hrbtni strani žig in datum 6. oktober 1898. Kaj je Digitalna knjižnica Slovenije in kakšen je njen namen? Digitalna knjižnica Slovenije - dLib. si je knjižnica na spletu. Do nje lahko dostopate prosto, brez vseh omejitev. V vaš dom, šolo ali univerzo ali na delovno mesto prinaša pisne kulturne zaklade Slovenije, ki jih hranijo v NUK-u in drugih slovenskih knjižnicah, in hkrati omogoča dostop do aktualnih strokovnih člankov in drugih celotnih besedil. Kdo jo lahko uporablja? Digitalna knjižnica je na voljo vsem uporabnikom interneta. Še posebej privlačna je za raziskovalce, saj jim nudi obsežno virtualno zbirko gradiva z različnih znanstvenih področij. Digitalizirano gradivo je pogosto primerno tudi za osnovnošolce in srednješolce kot pomoč pri izdelavi seminarskih in raziskovalnih nalog ter plakatov. Kakšne zbirke se nahajajo v Digitalni knjižnici Slovenije? To zbirko sestavljajo besedila (časopisje, knjige, poročila ARRS, visokošolska dela), slike (3-D predmeti, artoteke, fotografije, notno gradivo, plakati, razglednice, rokopisi, vedute, zemljevidi) in multimedija (virtualne razstave, zvočni posnetki). Kaj ima vaša knjižnica objavljeno v dLibu-u.si? Knjižnica Domžale ima v Digitalni knjižnici Slovenije objavljene naslednje lokalne časopise: Občinski poročevalec, Slamnik, Mengšan, Ro-kovnjač, Novice iz Moravške doline in Odsev. Pri projektu digitalizacije so sodelovali: občine, nosilci avtor- skih pravic glasil in Ministrstvo za kulturo, ki je projekt financiralo v okviru Programa za izvajanje posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic. Mestna knjižnica Ljubljana in splošne knjižnice osrednje Slovenije so z digitalizacijo občinskih glasil izboljšale dostop do teh virov in poskrbele za njihovo ohranitev. Povezava na dLib/digitaliziran Slamnik: http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query='keywords%3dslamnik'&page Size=20&frelation=Slamnik Povezava na Kamro: Bernik: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=623 Kolodvorska: http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=880 3-D gokart: http://www.kamra.si/Data/Gokar3d.pdf 3-D slamnik: http://www.kamra.si/Data/Klobuk_3D_MFC2.pdf Odličen mladi avstrijski godalni kvartet Minetti Z Digitalno knjižnico Slovenije seje tehnologija vpletla v delo knjižnice. Je to povzročalo kakšne probleme zaposlenim ali uporabnikom? Zaposleni v knjižnici smo imeli tečaj, kjer so nam kolegi iz NUK-a predstavili vse možnosti iskanja po dLib-u. Naslednje leto imamo v načrtu, da prav takšen tečaj pripravimo tudi za naše uporabnike, ki bi si radi pobližje spoznali z iskanjem in listanjem po lokalnih časopisih oz. po celotni zbirki Digitalne knjižnice Slovenije. Ali je Digitalna knjižnica Slovenije lahka za uporabo? Digitalna knjižnica ponuja možnosti enostavnega in naprednega iskanja in je tako prilagojena za vse uporabnike ter lahka za uporabo. Trinajsta sezona domžalskega modrega, tj. glasbenega abonmaja v Tomčevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika se nadaljuje v svojem vsebinskem in kvalitativnem pogledu. Na 3. koncertu, 7. decembra, je nastopil odlični mladi avstrijski godalni kvartet MINETTI z Dunaja. Lavreati številnih najuglednejših tekmovanj, koncertantje in odlični muziki v zasedbi: Maria Ehmer/1. violina, Anna Knopp/2. violina, Markus Huber/viola in Leonhard Roczek/violončelo so se na naš glasbeni oder postavili z godalnimi kvarteti Ludwiga van Beethovna, Gyorgyja Sandorja Ligetija, Wolfganga Amadeusa Mozarta in za dodatek še Felixa Mendelssoh-na Bartholdyja (stavek). In še zakaj Minetti? Obe članici kvarteta, violinistki M. Ehmer in A. Knopp, prihajata iz Ohlsdrofa v Zgornji Avstriji. Tam je imel svoje domovanje avstrijski dramatik Thomas Bernhard, eden njegovih najljubših igralcev pa je bil menda Bernhard Minetti (1905-1998) in odtod je omenjena četverica prevzela svoje ime. Kljub temu, da ansambel deluje »šele« od leta 2003 in ima za seboj kar precej odmevnih dosežkov na najprestižnejših svetovnih odrih, omenimo vsaj njihovo imenovanje za »vzhajajočo zvezdo« (v sezoni 2008/09 jo jim je podelilo združenje ECHO). Gre zagotovo za enega najbolj perspektivnih ansamblov komorne igre. Vsi štirje člani razpolagajo z izvrstnim tehničnim znanjem, njihova skupna soigra je na meji neverjetnosti, v rokah pa držijo najodličnejši instrumentarij (violini Giovanni Batista Guadagnini/1774 in Gaspare Lorenzini/1756, vio- lončelo Giovanni Tononi/1681). Ze Beethovnov začetek je botroval vsem tem ugotovitvam. V njegovem Kvartetu v c-molu, op. 18, št. 4, ki izhaja iz šesterice prvih skladateljevih kvartetov (1794-1800), je bilo čutiti tisto pristno mozartovsko-beethovnovsko, izzvenelo je na nemirnih skladateljevih fasetah, kot je bilo morda zaznati tisti prvinski izvajalski nemir. Pa to ni bil izvajalski nemir, to je bila le izvajalska refleksija pristnega glasbenega izraza. Tega, dunajskega, pa znajo do potankosti izraziti res pravi bralci in poznavalci Beethovna. Podobno je bilo še v zaključnem Mozartovem Kvartetu št. 19 v C-duru, KV 465 (»Disonančnem«), ki izhaja iz šesterice Mozartovih tovrstnih del in jih je posvetil F. J. Haydnu; zato »Hay-dnovi« kvarteti. Ta, v C-duru (iz l. 1785), velja za najbolj izzivalnega med vsemi Mozartovimi kvarteti, ker se njegov prvi stavek začenja z nenavadno kromatiko v nedoločeni tonaliteti. Ta pasaža je napisana izredno moderno, njena nekonvencionalna neodvisnost pa je osupljiva za 18. stol. Še veliko drznejše ali pa nasploh najboljše delo (če se v nastopu omenjenega ansambla Mi-netti sploh da še kaj presegati) pa je bil Ligetijev Godalni kvartet št. 1 imenovan tudi »Metamorphoses nocturnes« iz zgodnjih skladateljevih let 1953/54, ki pa je doživel premiero »šele« l. 1958 prav na Dunaju; torej tam, od koder so prišli na zdajšnji domžalski glasbeni oder tudi člani Kvarteta MINETTI. Gre za odlične tehnične modernizme (skladba je polna madžarskih nacionalizmov, Bartokovih vplivov), vendar povsem ligetijevska. Naši gostje so jo odigrali z vso godalno vročico, kar seveda zdaj že klasika sodobne glasbe tudi zahteva. Le tako naprej! Na naslednjem koncertu istega (glasbenega) abonmaja pa se bomo že prihodnje leto, 25. januarja, na istem odru srečali z madžarskim pianistom Jenojem Jandojem, ki bo igral izključno klavirska dela svojega rojaka Franza Liszta. Dr. Franc Križnar Kaj je domoznanski portal Kamra in kaj je njegov namen? Domoznanski portal Kamra je portal, ki ponuja edinstven dostop do informacij, dokumentov, slik in drugega gradiva, ki ga hranijo in ga želijo deliti z vami slovenske splošne knjižnice, muzeji in druge lokalne kulturne vsebine. Namen Kamre je, da lahko vsaka regija ali lokalna skupnost izpostavi tiste vsebine, ki so za to področje značilne ali zanimive. To je lahko predstavitev lokalnih znamenitih osebnosti, predstavitev dokumentov različnih društev, predstavitev kraja v časovnih obdobjih ^ Kaj ima Knjižnica Domžale že objavljeno na portalu Kamra? Knjižnica Domžale ima na portalu objavljeni dve zgodbi, in sicer je bila najprej objavljena predstavitev prvega domžalskega župnika Franca Bernika, katera navzočnost v domžalskem kulturnem prostoru je vsem dobro znana. Sledila je zgodba Kolodvorske ceste, ki je nastala v okviru projekta Moja ulica. S projektom Moja ulica knjižnice osrednjesloven-ske regije zbiramo različna pričevanja o posameznih izbranih ulicah, ki jih sestavljamo v mozaik virtualnih sprehodov na portalu Kamra. Kot prva splošna knjižnica v Sloveniji smo predstavili 3-D-je: ki Franca Bernika, gokart in slamn ki so vpeti v samo zgodbo. Ogledati si je možno posnetke iz leta 1968 in 1969, ko se je v Domžalah odvijalo karting tekmovanje za Državno prvenstvo Jugoslavije. Ti dve zgodbi sta nastali tudi s pomočjo zunanjih partnerjev, med njimi je bilo veliko občank in občanov, ki so z veseljem priskočili na pomoč. Na tem mestu bi se še enkrat zahvalila za vso pomoč in gradivo, ki so ga prispevali. Kot posledica tema dvema digitalnima zgodbama je nastala razstava Domžalski zgodbi iz Kamre, ki je bila na ogled v mesecu novembru. Ali ste mnenja, daje zavedanje ljudi o kulturnih posebnostih mesta, v katerem živijo, zadostno? Pri starejši populaciji je zavedanje ljudi zadostno, manj je tega zavedanja pri mlajši populaciji. Kaj je tisto, kar bi povečalo zanimanje za takšne novosti? Novosti je potrebno na primeren način predstaviti, da lahko vsak uporabnik najde nekaj zanimivega zase, nekaj kar ga bo pritegnilo in mu bo koristilo pri vsakdanjem delu ali hobiju. Teja Lapanja tretji jazzovski koncert četrte sezone v galeriji Domžale Elektrik jazz quartet PILONOvA GALERIJA Polona Demšar razstavlja avtoportret Ustvarjalka Polona Demšar je letos sodelovala na različnih razstavah, med drugim se je udeležila tudi fotografskega srečanja, ki ga je v spomin na fotografa Milana Kle-menčiča pripravila Pilonova galerija v Ajdovščini. Ob zaključku njegovega leta je namreč v Ajdovščini znani fotograf mag. Mirko Kambič pripravil razstavo fotografij Milana Klemenči-ča. Ob portretih in avtoportretih osrednjega razstavljalca se v okviru projekta CASTRUMFOTO 10 -avtoportret predstavljajo še udeleženci tradicionalnega fotografskega srečanja. Razstava, na kateri sodeluje tudi Polona Demšar in je bila slovesno odprta 10. decembra 2010 v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, bo odprta do 7. januarja 2011. Če vas pot zanese v ta del Slovenije, pa si fotografije lahko tudi ogledate. Umetnici Poloni Demšar želim ustvarjalno leto 2011. Vera Letošnja četrta jazzovska sezona 2010/11 se je v Galeriji Domžale nadaljevala z našim domačim, slovenskim jazzovskim ansamblom Elektrik jazz quartetom. Sestavljajo ga saksofonist in (drugi) klaviaturist Klemen Kotar, kitarist Žiga Stano-nik, klaviaturist Aleš Ogrin in bobnar Tomi Purič. Ansambel v spremenjeni zasedbi je v Domžalah že nastopil leta 2008. Pa kaj potem? V jazzu je že tako, da enak koncert ne bi mogel biti niti podoben kaj šele enak prejšnjemu ali/in naslednjemu. Tu je bistvena razlika med resno in jazzovsko glasbo. Obe - vsaj pri nas - še vedno in vsakič ne privlačita preveč občinstva. Razen seveda v Domžalah in to tudi azz. Tokratni povod za »come back« ria na domžalski glasbeni oder oz. v Galerijo pa je bila tudi nova cedejka. Tudi zato smo v navedeni zasedbi poslušali izključno avtorske skladbe in jih v dobri uri in pol slišali kar deset, od tega dva dodatka. Na sceni so bili res sami odlični glasbeniki, s kar malce vodilno tèmo saksofonista (tenorski in sopranski) K. Kotarja. Pa tudi vsa preostala trojica - člani ansambla - so si bili enakovredni s solistom oz. neke vrste tokratnim »neformalnim« vodjem. Najmanj enakovreden jim je bil menda tudi »novinec«, odlični kitarist Z. Stanonik. Vsak zase in vsi skupaj so kljub nenehnim in cel večer ja Tr odigranim improvizacijam delovali kot »namazan stroj«; tudi po zaslugi odličnega »diktatorja« tempa-bob-narja T. Puriča. Njihova godba (kot sem prebral) je res neke vrste mešanica jazza, swinga, funka, etna in latina. Zato pa je bila tokrat na vrsti njihova izključno avtorska glasba, ki je bila sama po sebi kontrastna, dovolj »električno« nabita (zato verjetno tudi naslov ansambla). Koliko notranjega naboja pa je vsa četverica tokrat oddala v vsako od izvedenih skladb, ni mogla ne izdati ne kaj prida povečati, popraviti ali poslabšati še tako nabita elektrika. Zato ni potrebno, da sedaj prepisujem naslove skladb, ki so zagotovo še najbolj razvidni na aktualni ansamblovi cedejki. Bil pa je to res kvaliteten (ustvarjeni in poustvarjeni) azz, ki bi se ga lahko razveselil še ka-en bolj ugleden (mednarodni) oder, četudi tegale domžalskega ni treba v ničemer podcenjevati; tudi takrat ne, ko gre izključno za naše domače, slovenske jazziste. Zato je bila letošnja domžalska jazzovska bera (po besedah vodje tega programa v Galeriji Domžale, Jureta Matičiča) zaključena s tem zadnjim letošnjim tovrstnim koncertom več kot odlično. Ze v januarju 2011 pa je v domžalski Galeriji napovedan nov jazzovski jam session, takrat s solistko Evo Hren in ansamblom Sladcore. Franc Križnar jaz kš Program aktivnosti v Menačenkovi domačiji bo v letu 2011 mesečno posvečen različnim temam v povezavi z lokalno in nacionalno kulturnozgodovinsko dediščino. V mesecu januarju obujamo eno izmed rokodelskih dejavnosti. ponedeljek, 10. januar 19h Nevenka Žlender: TEKSTILNE SLIKE - KRPANKE V kulturnem programu bomo prisluhnili ljudski pesmi pevke ga. Silve Kosec iz Radomelj sreda, 26. januar 18.30h Večer ljudskih pripovedk, basni in pesmi: DVANAJST UJCEV V prijetnem vzdušju, ob toplem čaju in domačih dobrotah bomo prisluhnili stari rezijanski ljudski pravljici, ki jo bo pripovedoval filmski in gledališki igralec Pavle Ravnohrib. sobota, 29. januar lOh Sobotna družinska ustvarjalnica KRPANKA ZA MENAČENKOVO DOMAČIJO V nastajanju krpank bo oživljena pomembna dejavnost iz preteklosti, zaradi katere so že obrabljena in raztrgana oblačila dobilrl novo funkcijo. S skupnimi močmi bomo izdelali odejo, ki bo krasila Menačenkovo domačijo. Ne pozabite prinesti siseboj žejodslužen'] kos oblačila. ' ,1 ,, KULTURNODRUŠTVO VIRPRIDOMŽALAH in KS Toma Brejca Vir vabita na NOVOLETNO PREDSTAV řijíV^ Ljubezensko-kriminalna komedija Vrhunski igralski tandem: Nataša Tič Ralijan in Gašper Tič V INFORMACIJE: ^ Menačenkova domačija, Cankarjeva 9, Domžale ' Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska 61, Domžale i tel. 722 50 50, info@kd-domzale.si, www.kd-domzale.si Kulturni dom na Viru ^ četrtek, 30. december 2010, ob 19. uri Rezervacija in prodaja vstopnic Tel.: 051/61 61 51, 051/61 61 71 Cena vstopnice: 15 € ' ř 17. DECEMBER 20I0 kultura 17 ALENKA ZUMBAR KLOPCIC Navdih za knjige našla v živalih in naravi Alenka Zumbar Klopčič je po izobrazbi magistra poslovnih ved ter magistra mednarodnih in diplomatskih študij, a že dolga leta, zagotovo pa odkar jo poznam, je aktivna v novinarstvu. Čeprav večina novinarjev ostane pri pisanju člankov, pa je Alenka ena tistih, ki je svoje delo nadgradila v prijeten konjiček - pisanje knjig s težo predvsem za otroke. Sicer velika ljubiteljica rekreacije, narave in živali je bila nekaj časa tudi sodelavka našega glasila, danes pa s ponosom predstavlja predvsem svoje ustvarjalne doprinose naši družbi - knjižice, od katerih je vsaka naslednja bolj poučna in s katerimi zagotovo raste tudi sama. Kako je Alenka prišla do začetkov pisanja knjig, zakaj so njene knjige posebne, zakaj od vsake knjige, kjer nastopajo živali, del sredstev nameni zavetiščem za živali in kaj pomeni Sad Earth Collection pa si lahko preberete v naslednjih vrsticah. Preden se začneva pogovarjati o tvojih knjigah, bi spregovorili o tvoji strasti, o tvoji predanosti -živalim. Od kje ta velika ljubezen do živali, še posebej do tistih, ki jih ljudje zapustijo in pristanejo v zavetišču? Zagotovo od štirih kužkov, ki so pustili pečat v mojem življenju. Prvi je bil Črt, mladiček nemškega ovčarja, ki sem ga kot deklica prejela za Božička. Ker se starši niso prej posvetovali, ali je družina pripravljena na novega, bolj kosmatega člana, je moral kuža zelo hitro od hiše. A takšna izguba pusti luknjo v otroškem srcu in tako je nastala knjižica z naslovom Črt in Lena (izšla je ravno na dan najinega intervjuja, 7. decembra, op.a.), ki nosi sporočilo tudi za starše, in sicer da mora biti odločitev za novega člana dobro premišljena. Drugi kuža je nemški ovčar Ahil, ki sem ga podarila možu ob izgubi njegove mame in je tako zapolnil večino praznine v tistem času. Zal sva ga prezgodaj izgubila. Tretji in četrti pa sta bila zavetiška varovanca, pri čemer je bil Hugo žal uspavan, njegova »zavetiška cimra« (v zavetišču so psi v boksih pogosto v parih, op.p.), psička Taša pa sedaj živi z nama z možem. Kar nekaj kužkov torej ^ In nastala je tvoja prva knjiga -Vigo išče dom. Kdo je Vigo v resničnem življenju? Vigo je »mešanec« med Hugom in belim švicarskim ovčarjem, ki sva ga z možem »rezervirala«, še preden sva začela zahajati v zavetišče in tam redno sprehajati kužke. Ko sva spoznala, koliko kužkov je brez doma, sva rezervacijo tega rodovniškega in izjemno lepega psa odpovedala. Tako je Vigo ilustriran po fotografiji švicarskega belega ovčarja, karakter pa je Hugov. Kaj pa karakterji ostalih knjig, kdo so oz. od kod črpaš ideje za njihovo ubesedenje? Poredni veveriček Danček je pravzaprav moževa poročna priča oz. »pobič«, kot je nekdaj bil (smeh!), NosorogJani je hotel leteti, ki govori o nosorogcu, ki je želel biti eleganten in vitek kot samorogi, verjetno nosi karakter in vedenje kar večine otrok, saj si na žalost v otroških oziroma najstniških letih skoraj vsi želimo biti kdaj pa kdaj »v drugi koži«. Zaljubljeni deževnik Martin je prav tako ena občutljiva dušica, ki si želi le prijatelja in sprva pojma nima, kaj je njegov namen - verjetno spet kot večina vseh nas na trenutke. Knjig s tvojim podpisom je že precej. Katere vse so? Poleg omenjenih - Vigo išče dom, Poredni veveriček Danček, Nosorog Jani je hotel leteti, Zaljubljeni deževnik Martin, Črt in Lena -še Drugačna zgodba o hrastu, ki pa je izšla tudi v angleščini. Ena prijetnejših otroških knjig, ki sem jih tudi sama prebrala in si jo tudi že omenila, je Zaljubljeni deževnik Martin, ki je izšla v oktobru. Zakaj je drugačna od ostalih otroških knjig? Ze zato, ker govori o deževniku in do sedaj še nisem našla knjižice z deževnikom kot glavnim junakom (smeh!). O deževnikih nasploh zelo malo vemo - ne le otroci, tudi odrasli, so pa recimo zelo pomembni za kmetovanje. Še sama nisem na primer vedela, da je prav deževnike Kleopatra razglasila za svete živali. To mi je šele po izdaji Martina povedala urednica eko rubrike na portalu Ringaraja, Jerneja Pavček, ki je pripravila tudi spremno besedo k tej zgodbici. Sicer pa imajo vse tvoje knjige pomen. Kakšen je? Vse nosijo pomembna sporočila za otroke pa tudi za starše, bodisi o živali sami, kot denimo pri Martinu, bodisi o odgovornosti, ki jo prinese odločitev za žival, pa tudi o tem, da moramo biti zadovoljni s seboj, če želimo biti srečni v življenju (sporočilo nosoroga Janija), pa o tem, da se moramo tudi ustrezno vesti do »sobitij« (sporočilo veverička Dančka). So-bitij pravim, ker v knjigi nastopajo veverički, ne ljudje (smeh!). No, Drugačna zgodba o hrastu pa nosi še prav posebno sporočilo ^ Res je Drugačna zgodba o hrastu ali The Different Oak Story začetek neke tvoje nove poti med knjigami, kajne? Tako je. Z možem Tomažem sva poleti zasnovala zbirko Sad Earth Collection, pod okriljem katere bova vsako leto izdala najmanj eno mladinsko knjigo z okoljsko tematiko tako v slovenščini kot v angleščini. Ze tako močna okolj-ska sporočila pa bova krepila z izdajo na reciklirnem papirju. Te zgodbe bodo - Drugačna zgodba o hrastu kot prva je že - resnejše narave, saj moramo našim otrokom dovolj zgodaj prenesti sporočila o okoljskih problematikah, da bodo lahko ukrepali, ko bodo tega zmožni. Na žalost pa se tudi mnogi odrasli ne zavedajo, kakšno gorje povzročamo naravi, zato so te zgodbe namenjene tudi njim. Oni lahko ukrepajo že danes - tudi s tem, da svojim otrokom prebirajo oziroma podarjajo takšne knjige. Do planeta bi morali biti ljubeči, pa smo vse prej kot to. Drugačna zgodba o hrastu je, kot omenjeno, prva knjiga, tiskana na reciklirni papir, ki si jo napisala. Je tudi knjiga, podprta z mecenstvom, in knjiga, ki je posebna. Tako in drugače. Res je. Tudi ilustracije so namenoma mračnejše, čeprav sem dobila eno kritiko - in ne več kot eno (smeh!) - da je knjižica kar malo grozna. A ta knjižica je le ogledalo nas samih in upam, pa tudi pričakujem, da jo bo več bralcev razumelo tako in ne drugače. Zgodbica sicer govori o zelo drugačnem hrastu Stanislavu, kateremu človekov poseg »vzame« starše, nato pa se človek loti tudi njega. Toda Stanislav se ne da ... Komičen vložek v sicer resni mladinski zgodbi je albinski netopir Bojan, ki se ne zna niti »ustrezno« hraniti. Da je zgodba vredna branja, potrjujejo tudi spremne besede, ki so jih pripravili evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, urednica revije National Geographic Junior Irena Cerar in zastopnik Green-peacea v Sloveniji Dejan Savić. Da pa je knjiga izšla tudi v slovenščini - sprva je bila predvidena le izdaja v angleškem jeziku - gre zasluga slovenski poslanki v Evropskem parlamentu Tanji Fajon, ki je izdajo ne le finančno podprla, temveč pripravila tudi odlično uvodno besedo. Pred nedavnim si ustanovila podjetje Eko knjiga. Kaj je namen podjetja? Prav to: izdaja knjig za živali in naravo. Del sredstev od prodaje knjigi z živalskimi junaki namreč namenjam zavetiščem za živali, knjige o naravi pa so in bodo vse- lej izdane na reciklirnem papirju in bodo prek pustolovskih zgodb širile glas o skrbi za planet. Čeprav so bili tvoja ciljna publika do sedaj predvsem otroci, pa se v bodoče pripravlja tudi knjižni prvenec za »odrasle«, torej širši publiki namenjena knjiga. O čem je torej govora? Tako je, v pripravi imam tudi že prvo »bolj odraslo knjigo« z naslovom Od Bakuja do Londona, v kateri bodo objavljene reportaže o posameznih mestih in krajih, ki sem jih obiskala, objavljene pa so že bile v revijah Horizont in Rina. Zagotovo bo zelo zanimivo videti, kako se razlikujejo mesta in kraji, predvsem pa način in nivo kakovosti življenja v različnih državah. Idejo o tem, da pripravim še takšno knjigo, ta je precej drugačna od ostalih, drži, sem dobila prav zaradi teh velikih razlik, ki sem jih videla ob potovanjih, in zaradi naravnanosti, da posamezna knjiga ni le »sama sebi namen«, če se lahko tako izrazim. Dobiček od prodaje te knjige - če dobim mecena, ki pa ga že iščem - bom namreč namenila društvu za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas, ki med drugim skrbi tudi za afriške otroke. Kdaj pa bo knjiga ugledala luč sveta in kaj želiš z njo pokazati bralcem in bralkam? Namen te reportažne knjige, ki bo prav tako natisnjena na reciklirnem papirju (s tem pa bo bralcem že podano nevsiljivo okoljsko sporočilo), ni toliko seznaniti bralce s posebnostmi posameznega mesta, kot pa vzbuditi v njih radovednost in jih navdušiti nad vsrkavanjem novosti, ki jih vsako mesto oziroma kraj ponuja, pa četudi ga obiščejo le poslovno. Verjamem, da širjenje obzorij na tak način lahko prispeva k pozitivnim spremembam posameznikov -pa naj te vodijo k večji dobrodelnosti ali pa le k temu, da človek začne bolj ceniti svoj dom oziroma stvari, ki so mu dane pa jih sicer sploh ne opazi. No, kot rečeno, mecena te knjige še iščem, zato izdaja čaka na njegovo »najdenje« (smeh!). A verjamem, da bo knjiga ugledala dan že v letu 2011 - tako ali drugače. Če se bo mecen našel, bo šlo lahko več sredstev v dobrodelne namene, če ne, jih bo žal manj. Svojih otrok še nimaš, a njihov svet razumeš veliko bolje kot marsikateri odrasel človek, čeprav smo bili vsi nekoč otroci. Kaj meniš, da je potrebno, da odrasli lahko razumemo otroški svet? Ne bi rekla, da razumem otroški svet (smeh!). Razumem ga pač skozi spomine in seveda skozi preprosto opazovanje njihovih spontanih potez in besed. So pa otroci, kot je rekla moja kolegica Jerneja Pavček, kot gobice, »posrkali bodo, kar bodo lahko in kar jim bodo pač stari ponudili«. To je zelo res. A da se ne bomo narobe razumeli; nisem pristaš tega, da se otrokom nekaj vsiljuje in imam tudi izkušnjo, ko sem neki deklici podarila svoji knjižici, pa jih je takoj odvrgla na tla. To kaže, da tudi knjige niso vsem blizu. Meniš, da smo Slovenci in Slovenke ljubitelji dobre knjige in kaj meniš, da je dobra knjiga? Dobra knjiga je zame tista knjiga, ki jo posrkam, brez da bi šla vmes spat (smeh!). Po resnici povedano, je bila moja zadnja takšna knjiga Jej, moli, ljubi, medtem ko mnogim kolegom - predvsem moškega spola - ni bila všečna. Tako je tudi pojem »dobra knjiga« zelo relativen. Ne vem, ali Tone MuUer prejel mednarodno nagrado za dokumentarni film Mlaj Kulturno društvo foto, kino in video klub Mavrica Radomlje deluje že 40 let. Ima dve enoti: fotografsko in video. Snemajo pomembne kulturne in verske dogodke po Sloveniji. V naši občini so posneli prireditve v letnem gledališču Studenec, številne prireditve v Kulturnem domu Franca Bernika in v kulturnem domu v Grobljah, Gostičeve dneve in še marsikaj. Po njihovi zaslugi se ohranja živ spomin na cerkvene slovesnosti prvega obhajila, birme, nove maše in jubilejev. Med slednjimi velja ome- smo Slovenci ljubitelji dobre knjige, morda smo bolj ljubitelji dobrih filmov ali oddaj, resnično ne vem, sem pa vesela, ko vidim, da je v domžalski knjižnici vselej, ko stopim vanjo, polno ljudi in predvsem otrok. Knjige kot odlično decembrsko darilo? Zame absolutno! A kot sem že namignila, morda ne za vsakogar. Če karikiram: če so knjige blizu meni, še ne pomeni, da so blizu tudi moji sestri ali moji prijateljici. Sicer pa Alenka še ni naredila zadnje pike. V kratkem se obeta nova knjiga v zbirki Sad Earth Collection, katere naslov je Pi - zadnji polarni medvedek, ki bo izšla tudi v angleškem jeziku. Tudi ta knjiga pa bo otroke in starše spominjala na nujnost spremembe človeškega odnosa do ravnanja z našim planetom, kot pravi Alenka. Mateja A. Kegel A ^JL niti zlato mašo nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, kardinalov dr. Alojzija Ambrožiča in dr. Franca Rodeta. Člani Mavrice se udeležujejo tudi številnih festivalov amaterskega filma v Sloveniji. Na mednarodnem festivalu nekomercialnega filma v Mariboru, 13. novembra 2010, na katerem je sodelovalo 32 držav s 191 filmi, je mednarodna petčlanska komisija Tonetu Mullerju podelila diplomo s pohvalo za slovenski dokumentarni film Mlaj. Prikazuje postavljanje mlaja za mengeškega novomašnika Tineta Skoka. Nagrajencu Tonetu Mullerju in njegovim požrtvovalnim sodelavcem v kulturnem društvu klub Mavrica iskreno čestitamo! Tone Štrukelj Foto: scan tmt^iîr loio 20XX tf KuŘitmem dofiiu fnna aur^ha vrták. 'ni ÍA( UbtáA/ qr*iurtlria Î^-JÎ-JÏÎIÎJ ptidpl^JÍČiWV, |i(*iííírtfí3np rariaifliíM Lflfixílili »Ujts, íijWfirftm r^imii FlVíH bwnHlill «wMfliv IS. 4H vnlÎHr flrimifMB clMirtitt ihihinnirdwiiù ít Sřůdllttifc^ :7n CAinB^osFSiw/joiAhniiEiíripi^/ť^nEuriNriMgih OUriM LJin^ f Iim^i^ dfUZJtUiU JwJlHlIt4 ů^nWi \ ih CABOUa ^hlMlDy Ldr>nUI11 lliai>f J f t; Wau Ulh^, M «d JI VIJ LMinirw í jH'nntičiLA' jMJiitii.'ï îpirtïh, ÏÙ dwrnbw rv tam) ^TÍMtliyi | t|t1g řmnrt Hí" fijnw/í Ílírtin Knnwnd*»« /(ffaiiw LJti CKElkWMlJvňUJl/hrAfigHotmi^niuliirLiiteiiwtii ÉiiOdi. I JwHur Ï1ÏI NCIWHULB0V-EGOOaAOJDIHrfULtNNaiSll> ïâi NAJOSTMEMEDhlAMl/j^UjinlJrtï.rrefiïtJiM^^ r: HJ^ f IcmCH [>sri3 Jt^iA^ 9. Jifvr ICtidh U.jBFbEK r Oran OcS^SK, ClirK jaocm^ Jrtmta™ (fcidriídí Birtnfa^ťtu ífti HftAřLmAW/i-ůííMnWíiO-íř IŠi niWJ.PtiWřW/riavBn wviw'/ .■snd^isk* îiJwïiniintHnit laii»k..:JD tniir HMHT řOITtH \H SVITir« WKTlr b DEI f hw^y Piffltr tlkt □««irii^ kbhM 1 / rï 'oiĚií dnrmtuijilsi fHntú>tH^i iwïndulift Iktf&TMI KIND DOMlAlL ntàuii v KdlUinmi důriu TJivu Oen^iu □DíTtUr. LpM^nlu âl 12S>Doi!n]iili: B^^^ni [□ □Oblíi -jnl-ťi piH prcd FïTtnM'iïimJ cd IQ J J LrtL'jbïi«ikJ 1 bol ikt ITim L122 50 SD.wwuyLkdikNTuatGJj * - - Iř^ 1 i.f - - ' - r- ni I'*. -: * IIL. ^^ / ** . ^ - 18 kultura 17. DECEMBER 20I0 PREDSTAVITEV SVEDSKE KULTURNE DEDIŠČINE Praznik svete Lucije v Knjižnici Domžale Sveta Lucija, ki goduje 13. decembra, ko je po starem julijanskem koledarju najdaljša noč v letu, je posebej priljubljena med skandinavskimi narodi. Tudi na Švedskem, s katero so povezana dekleta, ki so 10. decembra 2010 v domžalski knjižnici številnim obiskovalcem prinesla delček izročila iz življenja te svetnice, ki pomeni tudi svetlobo in luč, približevanje svetlejšim dnem, saj naj bi se po 13. ^decembru dnevi daljšali, kar je za Švedsko, kjer je precej več noči, kot pri nas, še posebej pomembno. »Za marsikaterega prebivalca te skandinavske dežele je dan sv. Lucije skoraj tako priljubljen kot božično praznovanje,« mi je v pogovoru, v katerem je sodelovala tudi Danni Stražar, zaupala Viktoria Šega, članica zborčka, ki se je predstavil v domžalski knjižnici. Dekleta iz skupine ob tem prazniku skupaj nastopajo že četrto leto. Ob tem je še povedala, da je sicer sama rojena v Sloveniji, saj jo je njena mama želela roditi tukaj, sicer pa oče predstavlja drugo generacijo Slovencev na Švedskem, danes pa študira v Ljubljani ter študentom švedščine rada predstavlja svojo drugo domovino. O prazniku svete Lucije je še povedala, da ob prazniku, ki pravzaprav to ni, ga pa vsi praznujejo, prireditve pripravljajo tudi v šolah, vrtcih in Pisma bralcev Restavrirano znamenje Slopno (stebrno) znamenje v Depali vasi je bilo edino med bližnjimi t.i. kužnimi znamenji dolga leta zanemarjeno in potrebno temeljitih vzdrževalnih del in restavratorskih posegov. Na srečo se je vsake toliko časa našel kdo, ki je deloma popravil omet ali pa ho in s tem preprečil je zamenjal stre padanje spomenika. t: bila tudi pred nekaj leti obnovljena streha, izdelana iz bobrovca, zaradi nagibanja so bili obnovlje- drugih ustanovah, kjer med dekleti izberejo tudi Lucijo, za katero je najbolj značilno belo dolgo oblačilo, navadno rdeči pas ter krona, na kateri so goreče sveče. Druga moja sogovornica Danni Stražar, katere rod izhaja iz družine znanih kulturnikov iz Škocja-na, je na Švedskem preživela vrsto let kot otrok, pred leti pa je tudi študirala švedščino na Univerzi v T RAČUnOWODSTVa prispevamo k vašemu dobičku Zvami Že 15 let I ' Računovodstvo Pavliha m: 041/682-727 www.pavliha.org nice tega društva) tokrat zastopajo pri tem praznovanju sv. Lucije. Moja sogovornica Viktoria Šega je tudi povedala, da ji je Slovenija, ki jo sicer zelo dobro pozna že od majhnega, saj so vsako poletje s starši preživeli v Portorožu, od koder izhaja njena mama, s starši pa vsa leta govori tudi slovensko, zelo všeč, Švedsko pa - odkar se je preselila v Slovenijo - velikokrat obišče prav zaradi staršev, ki živita tam. »Slovenija se mi je vedno zdela čudovita, predvsem mi je všeč dejstvo, da je tako raznolika, moji najljubši kraji pa so Bohinj, Bovec, Bled, Portorož in Piran,« pove in doda, da so to tudi kraji, ki jih najraje fotografira in »predstavlja« na Švedskem. Ko govorimo o koncertu, se dekleti razživita. Povesta, da bodo prepevale švedske narodne pesmi, pesmi o sv. Luciji, pa tudi kakšna božična bo vmes, sta obljubili in pripovedovali, kako zelo zadovoljni so bili obiskovalci dosedanjih petih koncertov. »Nečesa tako lepega že dolgo nisem doživela,« je na enem od koncertov povedala poslušalka. Vsi, ki so dekletom že prisluhnili, pa vse leto težko čakajo, da pridejo na njihov praznični koncert. In je bilo res tudi v domžalski knjižnici lepo, mistično, nenavadno in toplo. Dekleta, oblečena v bele obleke z rdečimi pasovi in s svečkami v rokah, glavna »Lucija« pa s krono na glavi, so nas spomnila na švedsko kulturno dediščino, iz katere so bile tudi pesmi, ki so jih prepevale, tudi božične so bile vmes, tako, da lahko koncert sv. Lucije v Knjižnici Domžale uvrstimo kar v program decembrskih prazničnih koncertov. Pevke so v večnamenski prostor Knjižnice Domžale prišle s svečkami v rokah in se predstavile s pesmimi, ki so bile zelo prijazno sprejete. Svetlobo in luč, predvsem pa prelepe pesmi, so obiskovalcem prinesle sestri Viktoria in Alexandra Šega, Danni Stražar, Suzana Ma-cuh, Simona Jug Arih, Eva Škvor, Marija Blatnik in Barbara Fakin, zaploskali pa smo tudi Danni Stražar, ki je ob spremljavi glasbenika Matica Smolnikarja zapela tudi kot solistka. Mlade pevke, večina rojena na Švedskem, druge rojene v Sloveniji in so na Švedskem preživele kar precej let svojih mladih življenj, danes pa so v Sloveniji, kjer so našle svoj dom ali pa pri nas le študirajo, so dokazale, da jezik niti slučajno ni prepreka in da so pesmi, zapete v katerem koli jeziku sveta, vedno lepe. Prijetno presenečenje in popestritev večera je ob začetku koncerta pomenila tudi fotografska razstava zimskih motivov iz Švedske, ki jo je pripravila Viktoria Šega, tudi ljubiteljska fotografinja. Dekleta pa niso pozabila še na eno od šeg, povezanih s sveto Lucijo. Obiskovalce je namreč knjižnica Domžale na njihov predlog pogostila s čajem in švedskimi ingverjevimi piškoti, ki so pomemben del praznovanja 13. decembra - praznika sv. Lucije. Hvala za prijeten spomin na praznik sv. Lucije, dekleta, in srečno. Pa to ni prvo sodelovanje Švedske in Slovenije v naši občini. Uspešno sodelujeta Vrtec Domžale ter vrtec iz Stockholm:, ki sta povezavo vzpostavila prav po zaslugi Danni Stražar, ki je članica društva Šved-sko-slovenskega prijateljstva iz Stockholma. Vera Vojska Lundu, saj je na Švedskem živel in še živi del njene družine, pa tudi stric Jože, akademski kipar. »Njegova razstava pred štirimi leti v Narodnem muzeju v Ljubljani je bila pravzaprav kriva, da smo praznik sv. Lucije ob pomoči deklet spoznali tudi pri nas,« pove Dan-ni, ki v Sloveniji dela kot prevajalka, veliko sodeluje z Založbo Miš z Gorjuše, Cankarjevo založbo in Prešernovo družbo, ponosna pa je tudi na številne druge prireditve, povezane s Švedsko, ki jih je pomagala organizirati ali pa je pri njih samo sodelovala. Organizatorji tedanje razstave so namreč želeli, da bi ob slovesnem odprtju pripravili kulturni dogodek iz švedske dediščine in tako je nastal prvi koncert sv. Lucije, ki počasi postaja tradicionalna oblika sodelovanje Slovenije in Švedske. H krepitvi stikov prispeva tudi Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva iz Stockholma, ki ga dekleta (nekatere od njih so čla- ni temelji in izvedena drenaža ter granitni tlak v okolici. Dela sta takrat izvedla lokalna obrtnika, streho je prostovoljno naredil krovec iz Trzina. Dela na spomeniku so se začela na pobudo Krajevne skupnosti Ven-clja Perka ter Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Apneni omet, ki je bil v preteklosti večkrat nestrokovno popravljan in je ohranjen v fragmentih, je bilo potrebno restavrirati. Teme slopa je bilo močno poškodovano in potrebno pozidave. Po strokovnih navodilih ZVKD Kranj je bila streha zamenjana in krita s kamnito kritino, dobavljeno iz Škofje Loke, s kakršno so krita tudi druga znamenja na Mengeškem polju. V nišah znamenja so bili pod ometom izginulih fresk najdeni simboli ^,rože življenja", sestavljene iz sedmih krogov, preko njih pa naslikani rdeči križi, zato so bile freske zavetnikov bližnjih vasi naslikane na omet nad nišami. Z uporabo klasičnih materialov je zagotovljeno dobro kljubovanje zobu časa. S tožbo akad. slikarja Danila Fu-ggerja v prejšnjem Slamniku se strinjam, stvari in družba z brezčutno urejenostjo, včasih pa tudi neurejenostjo, izgubljajo pridih romantike. Žiga Vojska s. p. ARTEON, kiparstvo, slikarstvo, restavratorstvo Vsem poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za sodelovanje! Želimo Vam vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2011 Ose t tiskarna SET Podjetje za usposabljanje invalidov, d.o.o. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana-Polje T: 01/587-44-11, F: 01/528-24-74 info@set.si www.set.si 17. DECEMBER 20I0 uredništvo 19 Pisma bralcev Objavljamo prispevke avtorjev katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva Vaša predstavitev me je prijetno presenetila Pred kratkim sem se na vabilo pri-ateljice v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale udeležilapredsta-vitve mnogoletnega dela Ženskega pevskega zbora Stane Habe, Društva upokojencev Domžale. Nisem tovrstno glasbeno izobražena in se pevskih zborov spominjam samo iz šol- skih dni, zato sem šla na predstavo bolj iz radovednosti, kaj pevke tako privlači pri petju v zboru, da jim ni žal časa, ki ga prebijejo na vajah pri petju z zborom. Moram reči, da me je predstavitev zbora prijetno presenetila. Moja navdušenost se je od pesmi do pesmi stopnjevala in tudi ostali poslušalci v dvorani so bili vidno čedalje bolj prevzeti. Popolno tišino v dvorani med petjem je vsakokrat zaključil buren aplavz, višek pa je dosegla pesem Slovenija, ko so v dvorani vsi začeli peti s pevci. Velika pohvala za tako spontano sodelovanj gledalcev z nastopajočimi gre zborovodji gospe Mariki Haler, ki je tako neposredno vodila predstavo in znala animirati publiko k sodelovanju, in pa seveda pesmi, ki so vsakemu Slovencu blago zveneče in tako blizu srcu, da brez razmišljanja začne peti. Prav tako je bilo zelo lepo in simpatično spontano izvedena spremljava na klavirju v izvedbi Mirana Juvana, ki je znal poudariti lepoto melodije v ozadju glasov. Seveda pa je bilo zel prikupno tudi skupno petje ženskega zbora z otroškim zborom GŠ Dom-žalčki pod vodstvom njihove gospe Jožice Vidic. Gledalci so navdušeno ploskali in pričakovali ponovitev skoraj vsake pesmi. Umetniško dovršeno pa so zapeli tudi člani Kvinteta Pirnat in uigranost glasov moškega pevskega zbora je pripeljala užitek pri poslušanju do vrhunca. Proti koncu predstave je bilo navdušenje v dvorani že tako neobvladljivo, da se ni več vedelo, ali nastopamo mi gledalci ali vi na odru, ker je vsa publika v dvorani navdušeno pela s pevkami. Kar prehitro je minil čas in glasbeni večer se je zaključil v prijetnem občutenju doživetega glasbenega užitka. Cvetka Je res treba reči: konec? Naslov ni moj, ampak je izposojen iz Dnevnika, 3. 12. 2010, mislim pa popolnoma enako. V literarnem večeru pisateljice Brede Smolnikar v Cankarjevem domu, ki ga je v vabilu napovedala kot slavje ob svoji 70-le-tnici, je hkrati napovedala slovo od 50-letne samozaložniške literarne poti. Ali ni to v popolnem nasprotju s citatom slavnega literata: »Ne samo kar veleva mu stan; kar more, to mož j^ storiti dolžan«. Pisateljica Breda Smolnikar je ob slovesu izdala še zadnjo (?) knjigo z naslovom Veliki slovenski tekst. Vsi vemo, da ima avtorica za seboj burno pisateljsko pot. Njen prvi roman Balada o divjem mleku je bil sicer nagrajen, a ga Mladinska knjiga zaradi domnevne religioznosti ni hotela prodajati, zgodbe o Stobu pa so ji prinesle prvo ovadbo, sploh pa, ker jih je izdala s psevdonimom Gospa, ta beseda pa je bila v takratnem režimu neprimerna. Tudi v tako imenovani demokraciji je doživljala kal-varijo zoper roman Ko se tam gori olistajo breze, ki pa se je po daljši agoniji le uspešno končala in ustavno sodišče jo je osvobodilo krivde. Torej res iz več razlogov ni enostavno biti pisatelj. Nemalokrat se vsi premalo zavedamo, da vsem ljudem Bog ne ustreže, kakor pravi pregovor. In kaj naj rečem za konec? Vsako pisateljsko delo je prav gotovo nasledek nekakšnega navdiha ali inspiracije, čemur pa se je zagotovo težko upreti. In ker prihodnosti zaenkrat Nagrajuje Honda Ambrož Nagrajenci nagradne križanke številka 14 v glasilu Slamnik so: Tine Košir, Radomlje, Zvonka Slapar, Dol pri Ljubljani, Marta Ružnič, Domžale. Nagrajenci prejmejo trikrat po dve vstopnici za ogled filmske predstave KD Franca Bernika. Nagrade tokratne križanke podeljuje Honda Ambrož: • brezplačni vikend najem vozila HONDA CIVIC • plastična ročka 4l olja Castrol SLX • plastična ročka 4 l olja Castrol GTX • preventivni pregled vozila z meritvami Pravilne odgovore pričakujemo do četrtka, 20. januarja 2011. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče! NAGRADNA Kulturni dom KRIŽANKA Franca Bernika, p. p. 2, 15 1230 Domžale. (!) ne moremo napovedovati, sem prepričan, da bo še kakšno literarno delo pisateljice Brede Smolnikar zagledalo luč sveta: upanja nam pa nihče ne more odvzeti. Spoštovana gospa Breda! Iskrene čestitke za (zadnjo) knjigo in najčistejše želje ob vaši 70-letnici. Bog vas živi: ad multos et sanctos annos. Ivan Kepic P.s.: Pa še to. Iz razmišljanja o slovenski kulturi gospe Majde Širca, ministrici za kulturo, ob obletnici Prešernovega rojstva: Slovenija je po številu izdanih knjižnih naslovov na prebivalca prva v svetu. Obenem je odprta v svet, na leto prevedemo petkrat toliko »tujih« naslovov, kot jih prevedejo v ZDA, v druge jezike pa so prevedena dela več kot 70 slovenskih avtorjev. Diskreditacija ravnateljice ni uspela! Začetek »zgodbe« ste brali v oktobrski številki Slamnika. In kaj je sledilo? Decembra 2009 me je doma obiskal kriminalist s pozivom na zaslišanje na Policijsko upravo v Ljubljani. Z anonimno prijavo so me osumili, da sem v času ravnateljevanja na OŠ Domžale z organiziranjem strokovnih ekskurzij sebi in sodelavcem pridobila premoženjsko korist in oškodovala šolo za 19.408,99 €. Osumljena sem bila še, da sem zlorabila svoj uradni položaj, ker sem s Ijetjem MIK d.o.o. sklenila po- odbo o zamenjavi oken, kar naj ne bi bilo v skladu s cilji in interesi šole in naj bi pri tem prejela podkupnino. Obtožba me je osupnila! Predložila sem svoje dokaze o porabi sredstev za oboje. Pojasnila sem tudi, da so bile strokovne ekskurzije sestavni del izobraževanja že v času pred mojim ravnateljevanjem, v 70. letih prejšnjega stoletja. V avgustu letos sem prejela obvestilo tožilke, da je kazensko ovadbo zavrgla. Obrazložila je, da so bile strokovne ekskurzije opredeljene v delovnem načrtu šole. Pridobila je mnenje Ministrstva za šolstvo in šport, kjer so potrdili, da izobraževanje ureja pravilnik in da ministrstvo izda katalog izobraževanj. Kljub katalogu pa lahko šole organizirajo tudi lastne oblike izobraževanj. Tožilka navaja rezultate pregleda inšpektorja Urada za nadzor proračuna, ki je marca 2008 pregledal porabo sredstev in ni ugotovil nepravilnosti. Ugotavlja še, da so ekskurzije delavci v večjem delu plačali sami, le del je bil plačan iz javnih sredstev, zato niso podane okoliščine, da sem ravnala z name- Koline Zjutraj prišel sem k »Matek«, kjer je dela na pretek; in po šihtu dolgem sem slišal to, kar zdaj povem: Ko sem odhajal, oče moj je zaklical za menoj, da svinjskega mesa željan pripeljal prasca bo v svoj stan. V soboto zjutraj sem hitel, prasca videt sem želel. Še sedem zvonec ni odbil, že sem na kmetiji bil. Videl sem prašiča dva, bila lepo sta pitana. V ponedeljek mene v šolo 'nau, saj oče prasca bo zaklal. Ko prišel sem tja ob treh, v hlevu prascev ni 'blo' dveh. Tam le svinja je bila, ki žalostno je krulila. Na dvorišču bratje vinski gledal' so dogodek zgodovinski. Oče tam prašiča vlekel za rep je, da mu ni utekel. Prašič pa krulil je in cvilil, a se nikomur ni zasmilil. Ko oče vleče ga k pištoli, prašič roženvenec moli. Mesarje že pripravljen bil, da bi ga ugonobil; smo že klobase videli, kar se tragedija zgodi. Merjasec ta, hudič prekleti, je po božji volji sveti strašen krik izustil, da oče ga je v grozi spustil, prašič pa hitro je pobegnil, še prej na tla je gosta dregnil. Se v drugega zagnal, ta pa v gnoju je pristal. Jaz sem, ker sem mlad in zdrav, za prašičem se pognal. A oče, izkušen veteran, seje usedel za volan in pritisnil je na plin, da se kadilo je za njim. Ker niso prasca zdaj dobili, so gostje s pivom se nalili. Jaz sem za prašičem tekel, svojo bundo sem že slekel, da bi ga čimprej ujel, da klobase bi imel. Za mano oče je divjal, da mi je kar dih zastal. A naj me vrag ugonobi, če policija ne sledi! Sem tempo dobro držal jaz, prašič oddaljen le za las, pa sem, mojster naskakovanj, z vso silo planil nanj. Prašič se malo opotekel je in me po cesti vlekel. Oče kmalu pridrvel in prašiča je ujel. Nato sva se v grmovje dela, policija mim' zdrvela. Potem nazaj sva pohitela in mesarja sva ujela, ki prašiča je zaklal in iz kože ga je dal. Z očetom klobase sva nar'dila, celo zimo se mastila. nom pridobiti udeležencem protipravno premoženjsko korist. Tudi za porabo sredstev pri zamenjavi oken tožilka ugotavlja, da šoli ni bila povzročena premoženjska škoda. Zanimivo pa je, da je bila anonimna prijava podana 6. 7. 2009! Pisci anonimk so me še po enem letu od odhoda s šole obtoževali finančnih nepravilnosti. To je bila že tretja anonimnka na isto temo. Inšpekcijski pregled Urada za nadzor proračuna v marcu 2008 je bil namreč tudi posledica anonimne prijave. Da so se člani Sveta šole zelo zanimali za to »anonimno« prijavo, me je obvestil sam inšpektor, ko je član sveta Bojan Ravnikar želel dobiti inšpekcijki zapisnik, preden bi ga ta izročil meni, takrat odgovorni osebi. Temu se je čudil sam inšpektor, saj česa takega še ni doživel. In kako gredo stvari dalje na OŠ Domžale? Starši in drugi občani, ki me ustavljajo na ulici, mi povedo, da ni nič več tako, kot je bilo. Kot članica Občinskega sveta sem dobila v roke dopis z OŠ Domžale, kjer Svet staršev zahteva več sredstev za investicijsko vzdrževanje. O denarju za investicije je razpravljal Svet staršev, na zahtevi sta podpisana podpredsednik Sveta šole Bojan Ravnikar in predsednica Sveta staršev Irena Deželak. Dopis so poslali v vednost ravnatelju! Očitno je prišlo do zamenjave vlog, zato bi bil že skrajni čas, da člani Sveta staršev in ravnatelj pogledajo Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in drugo ustrezno zakonodajo in si preberejo vsak svoje pristojnosti in naloge. Mag. Jožica Polanc Varčna raba energije Ko plačujete vedno višje zneske na računih za elektriko, verjetno tudi pomislite, da lahko nekaj malega privarčujete z ugašanjem luči, kadar jih ne potrebujete, televizorja, ki ga ne gledate, računalnika, če ga ne uporabljate, električnih grelnih ali hladilnih naprav, ko vas ni doma. Če kot posameznik privarčujete nekaj malega, lahko večje število gospodinjstev prihrani znatno količino električne energije, kar ni nepomembno. To pa še bolj velja za javno porabo. Najbolj očitno se to vidi pri cestni razsvetljavi, ko se luči prižigajo še pred mrakom in svetijo tudi še v pozno jutro, nemalokrat celo ves dan. Očitno koncesionarja, zadolženega za javno razsvetljavo v Občini Domžale, nihče ne nadzoruje in ga ne opozarja na slabo upravljanje, mu odpove zaupanje in ga zamenja z boljšim. Verjetno tudi nihče od odgovornih ne pomisli, da bi sisteme javne razsvetljave posodobili z varčnimi svetilkami, senzorji ali v bodočnosti s fotovoltaičnim napajanjem. Ukiniti bi morali tudi nepotrebno osvetljevanje fasad in zmanjšati v nočnem času pretirano osvetljenost nekaterih poslovnih prostorov. Rezerve v porabi električne energije je še veliko, zato sem prepričan, da ne potrebujemo nobene ekološko sporne TEŠ 6. Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik Varčna raba energije Ko plačujete vedno višje zneske na računih za elektriko, verjetno tudi pomislite, da lahko nekaj malega privarčujete z ugašanjem luči, kadar jih potrebujete, televizorja, ki ga ne date, računalnika, če ga ne upora-ljate, električnih grelnih ali hladilnih naprav, ko vas ni doma. Če kot ne gle posameznik privarčujete nekaj malega, lahko večje število gospodinjstev prihrani znatno količino električne energije, kar ni nepomembno. To pa še bolj velja za javno porabo. Najbolj očitno se to vidi pri cestni razsvetljavi, ko se luči prižigajo še pred mrakom in svetijo tudi še v pozno jutro, nemalokrat celo ves dan. Očitno koncesionarja, zadolženega za javno razsvetljavo v Občini Domžale, nihče ne nadzoruje in ga ne opozarja na slabo upravljanje, mu odpove zaupanje in ga zamenja z boljšim. Verjetno tudi nihče od odgovornih ne pomisli, da bi sisteme javne razsvetljave posodobili z varčnimi svetilkami, senzorji ali v bodočnosti s fotovoltaičnim napajanjem. Ukiniti bi morali tudi nepotrebno osvetljevanje fasad in zmanjšati v nočnem času pretirano osvetljenost nekaterih poslovnih prostorov. Rezerve v porabi električne energije je še veliko, zato sem prepričan, da ne potrebujemo nobene ekološko sporne TEŠ 6. Jože Nemec DVO Domžale-Kamnik A.A.R. Snežinke Strahoma so prišle, oprtane s skrbmi odraslih, ki jih lahko napodijo: ker je drvarnica prazna, ker so škornji kot spužva za mokroto. Prišle so brez spremstva, belolase, nakodrane, s čipkami in z volanci, da zvabijo otroški smeh, ki spi v copatih ob postelji, v mamini in očkovi nakupovalni torbi, med kljukicami za perilo, da prekrijejo z belo odejo vse, kar je pri miru. Prišle so me spomnit, na staro mamo: ko je kurila peč in je vonj po smoli in lesu ogrel kuhinjo in hišo, ki je pod strop okoli peči na letev obešala dišeče snope zelišč in čaja, ki je ob peči zbirala celo družino, da so sklenili roki ob hudem in upali, ko so se na šipah delale ledene rože in s streh spuščale prozorne piščali. Jožica Ifc ji.l t^ÇŒITDA. w^UÉTHiaininBEUi «lAs«^^ ■Av^occnrpr.tl ST^ rf!^ _ HERCE-GOVEC POMOČ: ALLAIS-francoski ekonomist (Maurice), DOL-doiina, EPITOM-kratek vsebinski pregied, KORIOLAN-Sliakespearova tragedija, LAVENDEL-modro cvetna rastiina sivka, NA-natrij, PINT-angieSka votia mera za tekočine, REFERENT-pisarniški usiužbenec 20 domžale 17. DECEMBER 20I0 Tffš^ 19 Ne Z (HLADNO E vrat, tilnik, M ušesa, zobje J sol, korenina, A KOREN csveže svetlo) Z dihala, R ramena, A roke, dlani K maščoba, olje CVET ZTc^ Dan ustavnosti 2 5 So BOZIC 26 Ne d,samosioj.inen™osii 27^ i Sr 3 raznovrstnost Stfe 5T?r 01 So NOVO LETO 02 Ne ^ RAK (MOKRO) pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati LIST (0> TOPLO) G srce, krvni obtok, E arterije, II hrbet J beljakovine PLOD CHLADNO prebavila, vranica, trebušna slinavka sol, korenm^ gomolji KORE CsVEŽE SVETLO) Z kolki, p ledvice, mehur maščoba, olje CVET ^ V MOKRO) spolni Q organi, p sečevod A ogljikovi hidrati LIST (TOPLO) stegna. beljakovine PLOD Ce "pT z (HLADNO) E sklepi, u kolena, ™ kosti, koža J sol, korenina, A gomolji KORENit So ^ VODI SVEZE SVETLO) p goleni, J vene A K maščoba, olje CVET 09 Ne TÏÏPo ŤTib RIB (Mokro w stopala, O ** prsti na D nogah A ogljikovi hidrati LIST 15 So 16 Ne 17 Po TFib TFš ZITč; ZTT7 îzzî^^lamnnOT BIK TOPLO glava, možgani, oči beljakovine Z (HLADNO) C vrat, tilnik, M ušesa, zobje J sol, korenina, gomolji PLOD KOREN (sveže svetlo) Z dihala, ^^^ R ramena, ^^^ A roke, dlani ^^^T K ^^ maščoba, olje cvet (gOKRg) Y pljuča, O prsi, želodec, D jetra ogljikovi hidrati LEV (TOPLO) srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine PLOD • r? -'1 lU .1 a if KK HELIOS Trenutno na tretjem mestu Košarkarji Heliosa Domžale so v minulem mesecu dni doživeli dve zmagi in dva poraza. Košarkarji Heliosa so sredi novembra tako prvo srečanje v ciklusu zadnjih štirih tekem odigrali proti košarkarjem Zlatoroga, kjer so s konkretnim porazom (77:57) morali priznati premoč Laščanom. Sledili sta dve zmagi, najprej je bil Helios boljši od ljubljanskih Parkljov, rezultat srečanja pa 69:84, tekma je bila v Ljubljani. Sledilo je gostovanje Elektre Eso-tech v Domžalah, kjer je bil Helios ponovno boljši, tokrat z rezultatom 77:74. Zadnja tekma, ki so jo odigrali minule dni pa je bila ponovno v Ljubljani, tokrat proti Geoplinu Slovan, enemu od treh ljubljanskih prvoligašev, ki se je končala v prid domačinov. Končni izid pa 91:83. Trenutno stanje na lestvici prve slovenske košarkarske lige je košarkarje Heliosa pozicioniralo na 3. mesto, pred Domžalčani so še košarkarji Zlatoroga, ki so na 1. Mesto s 13 točkami in košarkarji Hopsov iz Polzele, ki imajo na drugem mestu prav toliko točk kot Helios - 12. (mak) NK DOMŽALE Leto 2010 zaključili na drugem mestu Domžalski nogometaši, ki zadnjega predvidenega kroga v letošnjem letu niso odigrali, pa letošnje leto zaključujejo na odličnem 2. mestu. Boljši so le nogometaši Maribora, ki imajo 45 točk, medtem ko jih imajo Domžalčani 36, torej 6 točk prednosti pred zasledovalcem Luko Koper. V zadnjih treh srečanjih, ki so jih domžalski nogometaši odigrali v letošnji zimi, je bil izkupiček 7 točk, kar pomeni dve zmagi in en neodločen izid. nicah, ki jih je te dni pobelil sneg, je bilo proti Mariboru, kjer so naši nogometaši v Ljudskem vrtu iztr- žili neodločen izid 1:1. Srečanje na mestnem stadionu v Lendavi proti Nafti pa je bilo - preloženo. Na zelenice se torej ponovno vračajo nogometaši ko bodo dobile svojo pravo barvo, prepričani pa smo, da bodo aktivni tudi v času t.i. zimskih nogometnih počitnic. (mak) Začetek novembra ši od Hita Gorice, ^ so bili bolj-■ Novi Gorici so jih premagali s trojčkom - 3:0 v prid Domžal. Sledila je domača tekma, gostovali so v Športnem parku nogometaši Olimpije, ki je poraz priznala pri izidu 2:1. In še zadnje odigrano srečanje na zele- inUnoAtiol Študljanska cesta 5 1230 Domžale, Slovenija tel.: (01) 72 95 750, fax: (01) 72 95 780 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2011! MSD V dnevih, ko se poslavljamo od starega in s pričakovanjem zremo v novo leto, se tudi mi pridružujemo dobrim željam. Želimo vam vesele praznične dni, v novem letu pa zdravja, sreče, zadovoljstva in miru. Mladinski svet Domžale V letu, ki prihaja, letu 2011 vam člani in članice D.P.N.T.I. želimo, da bi doživeli veliko prijetnih trenutkov, ki vas bodo obogatili. Da bi doživljali kulturo, ki vam bo polepšala dneve. Da bi razumeli mlade in znali pomagati drugim ter s tem doživeli občutek neizmerne Notranja in vhodna vrata Strešna in vertikalna okna Parketi, kljuke, police Klimatske naprave »strokovna montaža« KLANE D.O.O. Kajuhova 15 1235 Radomlje □ 5 1/3 13-ngB www.klane.si DiC. dc KM UJ d-^'-WtM Î. o J- dcnnaialoško inlcmieiliini ccnlcr ■i tr HÍI iKÍ.-íírk^iíljifrilvIííífl ftnif} í^iutí ^recojî J mro íífvivj leío . KAkŮiAUiĚ od p«tha«d lOhdo I4h inod lehdo I9h VABILO Vljudno vabljeni v torek, 21. decembra 2010, ob 19. uri na predstavitev knjige Luke Elsnerja, Železna volja. Dogodek se bo odvijal v prostorih Hugo Barrera Cluba, na naslovu Adamič-Lundrovo nabrežje 5, v centru Ljubljane. Zavod za kulturno in publicistično ustvarjalnost Vladimira Rejc. Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 28. januarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 20. januarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. 17. DECEMBER 20I0 šport 21 ATLETSKI KLUB DOMŽALE V 2011 bodo v Domžalah atletske balkanske igre veteranov V telovadnici in na stadionu je vsako leto več mladih, mlajših in najmlajših atletov, ki pridno vadijo pod vodstvom vaditeljev in trenerjev AK Domžale. Na treninge, in še bolj na tekmovanja, prihajajo z vnemo, se pridno učijo novih spretnosti in vse večkrat posegajo po vse višjih uvrstitvah na mitingih in prvenstvih Slovenije. Vse več je tudi rekreativ-cev in rekreativk, ob imenih katerih je na tekih po celi Sloveniji in v tujini zapisano ime Domžale. Želimo si, da bi imeli še posebej v letu 2011 še več aktivnih veteranov in veterank, ki bodo imeli v prihajajočem letu edinstveno priložnost nastopiti v mednarodni konkurenci na domačem prizorišču - na Balkanskih igrah veteranov. Dvoranskih in atletskih tekmovanj na prostem je bilo v sezoni 2010 več kot preveč, da bi poskušali naredili kratek povzetek. Skupna točka je bil napredek na večini področij, organizacijskem, rezultatskem, trenerskem. Vse seveda vedno ni šlo po načrtih, a kaj bi potem izboljšali in nadgradili v letu 2011? V kopici nastopov je bila kopica Domžalčanov državnih prvakov, številni so začeli prej suverenim zmagovalcem, konkurentom, križati zmagovalne cilje, odlične so bile tudi vedno zanimive in do ciljne črte napete štafetne preizkušnje. Na stopničke so na Pokalu Slovenije in Prvenstvih Slovenije stali: Alja Sitar, Neža Hren, Denis Kumek, Petra Pavlič, Eva Aljančič, Jana Strahinič, Jakob Vodnjov, Matevž Hribar, Peter Kastelic, Mateja Šimic, Rok Kveder, Tina Vaupot, Tamara Cerar, Tjaša Rajh, Bernarda Letnar, Gabrijela Kumek, Nika Marolt, Rok Balantič, Juš Smole, Gregor Lazar, Klara Hribar, Nika Pavlič Hren, Ajda Sitar, Katja Tekavc in Grega Cotman. V reprezentanci Slovenije je imelo čast nastopiti pet deklet in en fant: Petra Pavlič, Gabrijela Kumek, Eva Aljančič, Klara Hribar in Tjaša Rajh ter Denis Kumek. Če na hitro pogledamo atletske tablice, so Domžalčani zaznamovali tako sprintersko in tekaško atletsko statistiko kot tudi mnogobojsko, skakalsko in metalsko. In ker smo ravno pri statistiki, po lAAF točkah je v letu 2010 s 1.010 točkami v teku na 200 m najbolje ovrednoten rezultat zabeležila še vedno ena najhitrejših Slovenk, Alja Sitar. Domžale bodo v letu 2011 poleg velikega mednarodnega tekmovanja gostila še štiri prvenstva Slovenije. Ob poti na bližnjem Šumberku so boste lahko ogledali aprilsko Prvenstvo Slovenije v gorskih tekih za štafete (17. aprila 2011), s tribun boste lahko navijali za tekače in tekačice, ki se bodo 22. aprila pomerili na Prvenstvu Slovenije v dolgih tekih. 28. maja je na koledarju Atletske zveze Slovenije Prvenstvo Slovenije v gorskem teku gor-dol, ki bo hkrati tudi izbirna tekma za svetovno prvenstvo, v Domžalah pa bo 25. in 26. junija 2011 še Prvenstvo Slovenije za kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo Avbelj Milan s.p. Stegne 1,1251 Moravče Tel.: 01/723-14-7G GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE Veseli december tudi na belih strminah Pa je prišel zadnji mesec v letu, mesec, sicer poln opravil, a le ta so prijetnejša in ponavadi veliko bolj družabna. Darilca, praznovanja, dobrote, dobre zabave ... in seveda sneg. Letos nas je že konkretno zamedlo, a vremenoslovci napovedujejo, da snega v nižinah ne bo več veliko, da pa bo zima mrzla in dolga. Kot nalašč za dogodivščine na belih strminah. Študentski klub Domžale te pelje tja. Tudi letos pripravljamo ogromno različnih aktivnosti na snegu. Na spletni strani www.studentski-klub. si lahko najdeš več enodnevnih smučanj po okoliških smučiščih po študentskih cenah. Lahko se z nami odpraviš na tekaške srede in petke -ne pozabi, tek na smučeh je odlična vadba za celo telo; če pa bi se raje veterane - kot generalka Balkanskih iger za veterane, do sedaj največjega atletskega tekmovanja v Domžalah. Da bo tekmovanje zares veliko, pove podatek, da Atletski klub Domžale kot organizator v času od 2. do 4. septembra 2011 v Domžalah pričakuje približno 700 športnikov iz 12 držav, ki se bodo pomerili v celotnem olimpijskem sporedu. Ob prvenstvih ste gledalci in navijači dobrodošli še 27. maja, ko si boste lahko ogledali atletski miting DOMŽALE open, in 27. avgusta, ko se bodo v tekaških, skakalskih in metalskih disciplinah na mitingu Mladi upi atletike predstavili najmlajši. Rdeči križ Slovenije: Tvoja kri rešuje življenja 20. IN 21. JANUARJA BO KRVODAJALSKA AKCIJA V DOMŽALAH Spoštovani občani in občanke, krvodajalci in krvodajalke, iskrena hvala za vso pomoč, s katero smo blažili socialno stisko v letu 2010, še posebej hvala za vašo odločitev, da tudi v letu 2011 darujete svojo kri in tako pomagate pri reševanju življenj. S tem izražate svojo plemenitost, ki nima meja, zato še enkrat res iskrena hvala. Tudi v novem letu 2011 bomo potrebovali vašo pomoč. Zato vas Območno združenje Rdečega križa Domžale vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO za območje občin Domžale, Moravče in Lukovica, ki bo v četrtek, 20. januarja, in v petek, 21. januarja 2011, med 7. in 13. uro, v Domžalskem domu, Domžale, Ljubljanska cesta 58. Kri je najdragocenejše, kar lahko darujete sočloveku. Iskrena hvala za vašo odločitev, da z lastno krvjo pomagate ohranjati življenja. Naj vam leto 2011 prinese veliko sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva, prijetnih praznikov in miru! Območno združenje Rdečega križa Domžale zabaval/a od vrha do vznožja, se nam pridruži na sankanju z Malega Vrha nad Jezerskim. O ponovoletnem času pa še nekaj več besed naslednjič, naj le namignem, da se obetajo nore večdnevne in enotedenske smuke na najboljših smučiščih Avstrije in Francije. Poglej na www.studentski-klub.si in si privošči le najboljše z najboljšimi. Se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale ti želi zdravo, uspešno, nasmejano in ljubezni polno leto 2011! LEKARNA VIR Čufarjeva 23,1230 Domžale Tel.: 01/724 45 82 Mir naj spremlja te praznike, v letu 2011 pa naj se lesketajo dragulji: zdravje, sreča in ljubezen! SLAMNiK JE GLASiLO OBČiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • ODGOVORNA UREDNiCA TiNA DROLC, tel.: 031 831 500 • POMOčNícA ODGOVORNE uREDNícE MATEJA A. KEGEL, E-NASLOV: SLAMNíK.uREDNícA@GMAíL.cOM • čLANi uREDNištVA JANEz StiBRič, romana KARNER, JANEz ERžEN, TiNA zAJc, MARiJA PuKL, VERA VOJSKA iN DOMiNiK JANEz HERLE • TEhNiČNi uREDNiK JANEz DEMšAR • LEKTORicA NATAšA V. JERiČ • uREDNišTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJuBLJANSKi cESTi 61 V DOMžALAH • uREDNišTVO HELENA uRšiČ TEL.: 722 5050, FAx. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMzALE.Si • uradne uRE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. uRE, OB SREDAH TuDÍ OD 14. DO 16. uRE. • PRiPRAVA zA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVšKA c. 52, 1260 LJuBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOc zAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATu (BREz STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO zARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJu, MORAJO BiTi zARADi OPTiČNEGA PREPOzNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT. KARATE DRUŠTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMŽALE Vedno širok nasmeh ATOMovcev na skupinski sliki ob koncu leta Ljubitelji teka boste na sodnike AK Domžale naleteli še na katerem izmed tekmovanj v bližnji okolici, saj AK Domžale sodeluje s SD Domžale (Tek prijateljstva in sodelovanja) ter TRD Turnše-Češenik, s katerim so v letu 2010 prvič organizirali zanimiv Šprint v hrib. Bi poskusili? Vabljeni! Rezultate in novosti ter aktivnosti AK Domžale si lahko ogledate na spletni strani http://www.ak-dom-zale.si. Želimo vam zdravo, veselo, uspešno in užitkov ob teku polno leto 2011! Srečno! Bojana Bralci Slamnika ste posamične in ekipne nastope karateistov in ka-rateistk ATOMa lahko spremljali v skoraj vseh številkah. Svoj zmagovalni pohod so začeli februarja v Rušah, nadaljevali s številnimi domačimi turnirji, državnimi prvenstvi, osnovnošolskimi tekmovanji in mednarodnimi srečanji, poslastica pa je zagotovo bil tudi nastop na svetovnem pokalu Kazanawa 2010 v Južnoafriški republiki. In za zaključek športnega leta? Skupni pokal treh pokalnih turnirjev SKI zveze Slovenije. Turnir v Kuzmi se je odvil 11. decembra 2010, in sicer so se karate-isti pomerili za pokal Tromejnik. Pri mojstrskih pasovih v članskih kategorijah sta s čistimi tehnikami dominirala Tamara in Timotej Ko-kalj, ki sta nasprotnike premagala tako v Katah kot v Kumiteju. Odlično formo in res borbene nastope v skupini rjavih pasov sta pokazala Grega Teršek in Žan Podboršek, ki sta pobrala pokale za prva mesta, dvakrat najboljši je bil še Aleksander Sever, ki je na najvišjo stopničko stopil v katah med malčki in mlajšimi dečki. Po zmagi si bo sezono 2010 zapomnil še David Kardum, srebrno-bronasto zaključek je imel s tremi srebrnimi in eno bronasto medaljo Rok Kurent. Za ATOM so se borili še: Patricija Žnidaršič, Juš Mecilošek, Tesa Štihec, Jaka Ložar, Karin Podboršek, Lina Mecilošek, Matjaž Kljun, Klemen Kastelic, Žan Guček, Mitja Hofer, Hana Kerić, Matevž Peternel, Patricija Vehovec, Barbara Šavorn, Črt Hrovatin, Rok Kurent in Igor Bahor. Kot sodnika sta sodelovala mojster Tadej Trinko in Sensei Lovrenc Kokalj. Za širok in nasmeh iz srca na skupinski sliki sta poskrbela pokal Tro-mejnik za zmago v Kuzmi in še skupni pokal za najuspešnejšo ekipo na vseh pokalnih turnirjih v letu 2010: Ruše, Domžale in Kuzma. Sensei Lovrenc Kokalj je sezono 2010 opisal takole: »Leto 2010 je minilo izredno hitro. Predvsem jesenski del, v katerem smo v septembru izredno uspešno organizirali in izvedli 4. Tradicionalni mednarodni Karate-Do turnir za pokal Domžale 2010. Veseli smo, da je pokal ostal doma v Domžalah in v letu 2011 se bomo potrudili, da pride še več držav in da pokal zopet ostane v Domžalah. Za nami je izredno uspešna sezona, tako v vadbenem kot tekmovalnem smislu, kar lahko vsakdo preveri na naših spletnih straneh http://www.karatedomzale. com. V Shotokan Karate-Do International zvezi Slovenije praktično nimamo pravega nasprotnika, pa vendar je karate individualni šport. Osvojili smo vse tri pokalne turnir- je Ruše, Domžale, Tromeja z veliko prednostjo in spet postali veliki pokalni zmagovalci. Osvojeno imamo državno prvenstvo in veliko uspehov z mednarodnih turnirjev. Sam sem imel uspeh v "master klasu" že doma, kjer sem zopet postal državni prvak, potem mednarodni uspeh v Italiji in velik uspeh še na vsestilskem prvenstvu v Južnoafriški republiki, v Durbanu, kjer sem malo pred svetovnim prvenstvom v nogometu zmagal in še demonstriral z Japoncem, kar je prenašala nacionalna TV. Po tem so se vsi hoteli slikati z mano. Kot klub smo imeli velike uspehe na Nizozemskem, Belgiji, Italiji, Madžarskem in še kaj bi se našlo. Izpostavil bi mladinsko ekipo: Kurent, Teršek, Kardum, Hrovatin, Vehovec, Podboršek in člana Timoteja Koka-lja in Tamaro Kokalj. Na zadnjem pokalnem turnirju so pometli s konkurenco. Tudi v sodniških in trenerskih vodah nam gre odlično. Tadej Trinko, Timotej Kokalj in jaz, kot glavni trener Sensei, poskrbimo, da nam nič ne uide. Vsake toliko časa se nam pridruži tudi skupina mojstrov, ki je dosegala uspehe v prejšnjih letih in ima sedaj svoje načrte, a ostajajo del ATOMa: Homar, Gavez, Vrbole in še nekateri. Leto 2011 bomo tradicionalno pričeli kar na prvi dan, 1. januarja 2011, ob 12. uri, v Kamniški Bistrici, kjer bo tradicionalni trening na prostem. Delo prinaša veselje in srečo. Fino je, če se imamo kam dati in izkoristimo to, kar nam je dano. Zdrav duh v zdravem telesu. Težave premostimo vsakodnevno in navsezadnje, če ni težav, človek nima kaj delati. Zahvalil bi se staršem članov za podporo in zaupanje. Vsi moramo delovati homogeno in uravnovešeno. Le tako pridemo do zadovoljstva. Pa še to: z velikim veseljem sporočam, da je bila v jesenskem delu ustanovljena katedra za borilni šport na Univerzi za šport v Ljubljani, za kar sem se kot član Izvršnega sveta Združenja zvez borilnih športov Slovenije zelo zavzemal.« VABLJENI 1. januarja 2011 v Kamniško Bistrico! Kot tradicionalno lahko karatei-sti v kimonih tudi letos sveže leto 2011 pozdravite na zunanjem treningu 1. januarja 2011, ob 12. uri, v Kamniški Bistrici! Vabita vas Sensei Lovrenc Kokalj in KD ATOM Domžale, ne glede na stil ali pripadnost, ne glede na starost in ne glede na vreme. Naj bo sončno in snežno belo! Bojana um f^eliOe, isosila, jBdc pů nansCibuH piizie lï hruíre peći, rnožnoSI rezoviicil: CBf^enl soBtJe, i«lliriD VBID ve&el ODPRTO IidUč iq «rečno iHikto leto II. laiien pcimdo^ ltl>2, 1E3(tD0inïiiH od T. da S3, ipb, ttl 7341 «W^tahclil ob úd 10.(10 ITanu 22 šport 17. DECEMBER 20I0 ^očarski Klu Th-^jcss^ Ponovni naskok na vrh Zima bela vrh gore se dela. Ja, res, na vrhu gora je že prava zima, ki pa je pokukala tudi že v naš tekaško biatlonski center, Ihan. Vendar nas je narava, kot že nič kolikokrat, presenetila s svojo močjo in nam odnesla tekaško progo. V lanski zimski sezoni so nas presenetili tudi naši mladi tekmovalci, saj so splezali na vrh zime in zmagali v skupnem seštevku Pokala Republike Slovenije v biatlonu. Tudi v poletnem pokalu na tekaških rolkah so pridno zbirali točke in osvajali naslove državnih prvakov v letnem biatlonu. A še bolj razveseljivo je dejstvo, da so se nam v poletnem delu pridružili novi mladi tekmovalci in starši, ki Optika Ííwfi C r : : ' Llli4l|i>^lu P* t fiTTiriP« mM fln ií ^íi-líS-lí Ulhhtilt.l!' Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo srečno in zdravo 2011! jih športno udejstvovanje otrok in delo v klubu zelo zanima. Generacija, ki obeta in prihaja iz različnih krajev naše lepe dežele. V svoje vrste so se nam pridružili tekmovalci iz Ljubljane, Kranja, Kamnika, Dolskega, Mengša in seveda iz Občine Domžale. No, vrnimo se k zimi in novi sezoni, ki je pred nami. Naši apetiti so seveda dosegati z našimi najboljšimi, preizkušenimi tekmovalci v biatlonu, kar se da odlične rezultate. Naše prve violine so seveda Klemen BAUER, Peter DOKL, Anže POVIRK, Lili DRČAR, Primož PANČUR in Vid ZABRET, ki se bodo preizkušali na tekmah za svetovni in IBU pokal ter alpski pokal. Tista glavna vrhova, pa bosta svetovno člansko prvenstvo v ruskem Khanty-Mansiysku, v mesecu marcu 2011 in na svetovnem mladinskem in juniorskem prvenstvu v češkem Novem Mestu. Seveda pa tako za prve violine kot za naše mlade tekmovalce ne izostane preganjanje na Pokljuki. Ampak najprej so pričeli s preganjanjem svetovni biatlonski asi v švedskem Oestersundu. Poleg preganjanja s konkurenco, katero je Klemen BAUER preganjal vse do sijajnega 6. mesta v sprintu in 14. mesta na zasledovalni tekmi, je bilo preganjanje tudi z naravo. Tako Klemen kot tudi Peter DOKL sta na Švedskem preganjala tudi polarni mraz, ki pa je v svoje niti ujel Petra in ga zaustavil pri doseganju boljšega rezultata. Po skorajda pridobljenih ozeblinah sta se Klemen in Peter oprijela domačega ognjišča, a vendar zgolj za en dan in se že odpeljala na naslednje prizorišče biatlonskih predstav, v avstrijski Hochfilzen. Kako jima je uspel avstrijski sprint, zasledovanje tekmecev in predaja štafete, pa več na spletni strani www.tsklub-ihan.si. Na spletni strani pa tudi o dosežkih Anžeta, Lili in Primoža s tekmovanja za Pokal IBU v italijanskem Martellu, o dosežkih Mance Slabanje na tekaških tekmah in o ostalih dosežkih mlajše selekcije. Pravo predstavo, pa so pripravili naši mlajši tekmovalci na prvi tekmi za Pokal Republike Slovenije v biatlonu 2010/2011, prvo soboto tega meseca. S tremi zmagami, Poskrbite za aktivnosti Vašega otroka tudi med novoletnimi počitnicami. Za Vaše otroke imamo v SSK Sam Ihan vsak dan od 9:0015:00 pripravljene aktivnosti, kot so spoznavanje s smučarskimi skoki, vodeno dfsanje, sankanje in igre v telovadnici. I I Otroci dobijo vsak dan mg^ico in kosill.l Ob prijavi dobite podro^nejleJnformai/ije. Simon Podreberšek, 041/988-533 Gaj Trček, 040/576-756 e-mail: racak2001@yahoo.com e-mail: gaj_trcek@hotmail.com peti slovenski forum športa Srečanje je za vse doseglo svoj namen Anžeta Povirka, Lili Drčar in Jake Parklja ter še treh stopničk Primoža Pančurja, Luke Nagliča in Vida Zabreta, smo zelo uigrano vstopili na prvi zimski vrh. Prvi zimski vrh za Klemena in Petra pa se bo zgodil pred domačo publiko, čisto blizu vas. Na Pokljuki so se namreč včeraj pričele tekme za svetovni pokal v biatlonu. A ni panike, nič še ni zamujenega. V soboto, 18. decembra, ste vabljeni na ogled tekem v sprintu, v nedeljo, 19. decembra, pa na ogled zelo zanimivih mešanih štafet. Vabljeni pa ste tudi na ogled tekem za slovenski pokal na Pokljuki, še zlasti na tiste, ki jih prireja naš klub, in sicer v nedeljo, 26. decembra, in v soboto, 8. januarja 2011. Ja, delavno bo tudi med prazniki, tako po tekmovalni kot tudi organizacijski plati. Da bo vse potekalo brez panike, poskrbimo člani organizacijskega odbora, trenerja Janez Gregorin in Aleš Gregorič ter naša nepogrešljiva koordinatorka Barbara Bahovec. Nepogrešljivi pa so tudi naši do-natorji, ki nam utirajo ponovni naskok na zimski vrh, in sicer Občina Domžale, KS Ihan, gospodarske družbe Farme Ihan, d.d., Maplast, d.o.o., Majo, d.o.o., Cafe servis, d.o.o., Pekarna Rogljič, Črevarstvo Majer in Dušan Peterka, s.p. Vrh pa smo dosegli tudi na koledarju, saj je leta konec in že se oziramo za novimi vrhovi v letu 2011. Spoštovani občani, ihanski bia-tlonci in tekači vam želimo lep božič ter vse dobro v letu 2011! Matjaž Pavovec šd homec Bowling in tradicionalni Miklavžev pohod Za člane ŠD Homec smo v petek, 26. novembra 2010, organizirali bowling v Fit-Fit centru Domžale. Ker je bilo zanimanje za tovrstno aktivnost veliko, smo že predhodno rezervirali vseh šest stez, ki jih imajo v omenjenem centru. Vendar pa bi bilo kmalu skoraj premalo stez, saj se je bowlinga udeležilo kar 35 članic in članov, ki so preživeli prijeten večer ob igranju bowlinga in druženju s prijatelji. V soboto, 4. decembra, smo se podali na tradicionalni že peti Miklavžev pohod k Turistični kmetiji Pr" Soud v Zagorico. Letos se je pohoda udeležilo trideset udeležencev. Zbrali smo se pred gasilskim domom na Homcu, kjer smo se najprej ogreli s kuhanim vinom in čajem, nato pa smo krenili na pot, ki nas je vodila čez Homec, Radomlje, Rovo (kjer je smo imeli krajji postanek, da smo obnovili moči), Zič in vse tja do cilja - Zagorice. Na Turistični kmetiji Pr"Soud nas je ob prihodu pričakala tradicionalna pojedina, ki je vsebovala pečenega odojka in ostale dobrote iz njihove kuhinje. Gospodinja Ančka je tudi tokrat dokazala, da zelo dobro obvlada mojstrovino dobre domače kuhinje. Tudi dobre volje ni manjkalo, zato nam bo tudi letošnji Miklavžev pohod ostal v lepem spominu. Miha Ulčar Forum, ki se je odvijal v soboto, 20. novembra 2010, v Hotelu Astoria na Bledu, je zaznamovala številčna udeležba predstavnikov športnih organizacij, zanimive in aktualne informacije s področja športne rekreacije povezane s prostovoljstvom, okoljem in upravljanjem športnih objektov. Dodano vrednost pa so prispevale članice Športne unije s predstavitvijo raznolike ponudbe dejavnosti in bogate zgodovine delovanja. Tudi društvo TVD Partizan Domžale že od samega začetka sodeluje s Športno unijo Slovenije, še posebej pa smo ponosni na sodelovanju v projektu Zdravo društvo in na skupno sodelovanje s športnimi društvi in Občino Domžale v projektu Veter v laseh. Veliko nam pomenijo tudi delavnice ŠUS akademije, ki naše vaditelje oskrbijo z novimi znanji in metodami v svetu rekreativnega športa. Na Bledu smo predstavili naše delo v društvu na področju športne rekreacije in izpostavili problematiko z večnamensko športno dvorano, ki jo naša rekreativna športna društva tako zelo potrebujejo. Naša največja želja je v doglednem času v Domžalah pridobiti večnamensko športno dvorano, ki bo služila za naše športne dejavnosti ter za športne dejavnosti večine klubov in društev v Občini Domžale. Tu pričakujemo tudi strokovno pomoč ŠUS-a, ki lahko v dogovoru z Zavodom za šport Domžale in Občino Domžale le najdeta rešitev za izvedbo projekta naše prepotrebne športne dvorane. Posebno pozornost smo namenili še prostovoljcem športa za vse, ki so bili predlagani s strani članic. Izbrane prostovoljce smo sprejeli v Klub ambasadorjev prostovoljstva športa za vse, ki bo aktivno deloval v okviru delovnih teles Športne unije Slovenije. Iz našega društva smo v ta klub predlagali Franca Košaka - »motor« TVD Partizana, ki naše društvo poganja skozi vsa ta leta sprememb in novosti, da vsem ljubiteljem rekreativnega športa še vedno nudimo naše športne programe. VSEM NAŠIM ČLANOM IN TUDI VSEM OSTALIM OBČANOM Zelimo zdrave in LEPE BOZIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! selekcija starejših dečkov u-14 Na zimski premor z odličnimi rezultati Sezona 2010/2011 je za »novi rod« nogometašev z Doba predstavljala nadgradnjo prejšnje, »krstne sezone« v 1. MNZ ligi Ljubljana, ki so jo končali na odličnem 4. mestu, drugo leto nastopanja v elitni mladinski ligi pa je za Dobljane pomenilo, da morajo zagotovo prestaviti aktivnosti v višjo prestavo - in to so tudi storili. Selekcija starejših dečkov U-14, ki jo drugo leto zapored vodi mlad nogometni trener Matjaž Kunstelj, svojo trenersko pot je pričel pri sosednjem NK Vir, je v letošnji sezoni nanizala v enajstih tekmah kar sedem zmag ter dva remija, le na dveh tekmah pa so nogometaši zapustili grišče »sklonjenih glav«. Po bese-ah trenerja ekipe je to ravno zaradi dobrega vzdušja v ekipi ter nemotenega delovanja same selekcije, za kar sta odgovorna predvsem tehnični vodja selekcije Janez Avsec ter Janez Jesenovec, odlično sodelovanje pa poteka tudi s trenerjema mlajših selekcij, Neđom Miletičem (U-10), in Blažem Škofom (U-12), saj so nekateri igralci njegove selekcije že vključeni v ekipo U-14. Na izredno močnem turnirju v Kamniku je ekipa Dobljanov zasedla 3. mesto, domov pa so odnesli tudi priznanje za naj vratarja. Priznanje je prejel Tadej Avsec, ki se vsak dan znova dokazuje na igrišču in je po mnenju trenerja pravi kader za višje selekcije v prihodnje. Kunstelj je tudi zadovoljen z naborom igralcev, saj aktivno trenira kar 22 igralcev, na travnati površini sta mu v veliko pomoč kapetan ekipe Evgen Sušnik in njegov namestnik Jure Slapar. Za razliko od poletno-jesenskih treningov, ki potekajo štirikrat tedensko v Športnem parku Dob, med zimskim premorom selekcija sodeluje v zimski ligi v Radomljah, treningi pa potekajo dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Dob. V sporočilo vodstva mladinske šole NK Dob, ki jo od nastanka vodi Marjan Cerar, so zapisali, da se bodo tudi v letošnji sezoni mladi nogometaši udeležili zimskih priprav, ki so seveda stalnica, pripomorejo pa k rezultatom in pogojem za treniranje, ki jim jih zavida prav vsak NK. Lep pozdrav! Gregor Horvatič Več informacij na: nkdob@siol.net 17. DECEMBER 20I0 šport 23 ŠPORTNO DRUŠTVO SONČEK Zima 2010/11 Počitniški tečaji smučanja in borda nja za otroke in program smučar Šampijoni zeleni - Combi team. Igralec Šampijonov želi zaposliti soigralca v napadalni akciji. msd zimska liga 2010/2011 Favoriti skupin se že jasno kažejo INFORMACIJE IN PRIJAVE GSM: 041/853 071 ali 031/385120 tel./faks: 059 / 950 927 -mail: sd.soncektecaji@gmail.com www.sd-soncek.si Po sedmih odigranih kolih letošnje MSD zimske lige v dvoranskem nogometu so se v vseh treh tekmovalnih skupinah glavni favoriti že dokaj jasno izoblikovali. V skupini A sta vodeči praktično izenačeni ekipi Tao sport in 3. polčas, v skupini B se za prvo mesto borita ekipi Ambrož Team Kamnik in Combi Team, v skupini C pa trenutno vodijo Počene gume pred Trojica United. Na lestvici najboljših strelcev pa s kar 16 zadetki po šestih odigranih tekmah »kraljuje« Robert Bojkov. Vabljeni tudi, da si podrobnejše informacije z avtorskimi komentarji posameznih tekem ogledate na ' Naslednja številka glasila Slamnik izide v | 28. januarja 2011. Rok za oddajo prispevkovjeeetrfeK/ 20. januarja 20l 1, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov»- V slamnik.urednica@gmail.com. ' Počitniški tečaji smučanja in bordanja Tako kot vsako leto, tudi letos organiziramo začetni in nadaljevalni tečaj smučanja in bordanja za otroke stare 6-14 let na Krvavcu. Termini: NOVOLETNE POČITNICE (27.-30. 12. 2010); Cena: 150 € ZIMSKE POČITNICE (21.-25. 2. 2011); Cena: 180 € Kraj: Krvavec Prevoz: OŠ Domžale-> OŠ Preserje pri Radomljah-Mengeš->Moste->Krvavec Športni program SMUČAR za sezono 2010/11 Športnik smučar - šola smučanja 7-12 let Mala šola smučanja - otroci 4-12 let goM POHIŠTVO Učenje bordanja Termini: od 18. 12. 2010 do 13. 3. 2011 Kraj: Bodentall Cena: 280 € Mini šola smučanja - otroci 3-4 let Termini: vikendi po izbiri staršev - individualno; od 18. 12. 2010 do 13. 3. 2011 Kraj: Bodentall; Cena: 20 € ura Šola carvinga za starše Termini: po dogovoru Trajanje: tečaj bo 5 urni (2 dni) Korekcija na snowbladeih Cena: 60 € (min. število tečajnikov je 5) www.sd-soncek.si Na črnobelih poljih saharci vnovič v super ligi Osrednja slovenska liga naši prenovljeni spletni strani www. msdliga.si, kjer so vam na voljo tudi foto galerija in videoposnetki s posameznih tekem ter tudi zanimivi pogovori z nekaterimi igralci. Rok Ravnikar V Osrednji slovenski ligi za leto 2010, ki je v obliki gostovanj potekala od septembra do konca novembra, so ekipe igrale v super ter v prvi in drugi ligi. Vsega skupaj je sodelovalo 30 zasedb, v vsaki ligi po deset ekip. V super ligi je pričakovano zmagal ISOGLAS Podpeč, Domžale so zasedle šesto mesto. Bor Dob je ob koncu kar nesrečno izpadel v prvo ligo. V prvi ligi so zanesljivo zmagale Domžale Sahara in se vrnili v super ligo. ISOGLAS Podpeč je bil z mednarodnim mojstrom Zorkom ter s tremi mojstri Gombačem, Črepa-nom in Kolarjem in MK Čeponom in Uletom tudi na papirju najmočnejša zasedba. MKK Podpeč je skušal loviti prvo ekipo, vendar mu to ni uspelo, čeprav ga je večkrat na prvi deski okrepil mednarodni mojster Igor Jelen. Na tretje mesto se je povzpel IMB, ki je v zadnjih kolih uspel zbrati svojo najboljšo ekipo. Domžale so bile do začetka šolskega leta na univerzi še v vrhu, oktobra pa so bili mlajši igralci, ki so jedro ekip, tako zasedeni, da so le s težavo nastopati. Še največ je igral Plaskan, ki je iz šestih partij iztržil tri točke, pa tudi bronasto medaljo na prvi deski. Šemrl je iz štirih partij zbral dve točki in pol, Rebernik iz treh partij dve točki, trudila se je tudi Špela Orehek, ki je iz štirih partij ekipi priborila dve točki in pol. Kapetan Jože Skok je moral po sili razmer odigrati vseh devet partij, zbral je štiri točke in pol ter srebrno medaljo na peti deski. Vrstni red: ISOGLAS Podpeč 24.5, MKK Podpeč in IMB s po 22.5, Komenda Popotnik in Ig s po 21, Domžale 19, Vrhnika 16, Komenda Pogi 13.5, Bor Dob 12, Višnja gora - Stična 8. V prvi ligi je druga zasedba Domžal Sahara igrala zelo zanesljivo in je imela tri in pol točka naskoka pred DU Komendo, tretji je bil Trzin Pe-kos pub. O dobri igri pričajo tudi izidi posameznikov. Bojan Osolin je na prvi deski zbral tri točke iz petih partij. Vavpetič je na drugi deski zbral pet in pol točke iz devetih partij in zlato medaljo, Janjič pa na četrti deski pet točk iz sedmih kol in zlato medaljo. Jerina je na šesti deski zbral kar šest in pol točk iz sedmih partij. Kapetan Košir je odigral štiri partije, njegov izkupiček je bil tri točke in pol. Vrstni red: Domžale Sahara 26.5, DU Komenda 23, Trzin Pekos pub in DU Kamnik s po 20.5, Buscotra-de Trzin 17.5, Železničar 15.5, Zelenci L.P.P in Barob Šmarca s po 15, Črni graben 12.5 in Vrhnika 12. V drugi ligi je zmagal Prigo Podpeč 25 pred ŠS Loko pri Mengšu 24.5 in KS Duplico-balin 23.5. jeran četrti, skok peti Na Pokalu Železničar zmagal Plešec Decembra se je v Ljubljani končal ciklus turnirjev Pokal Slovenskih železnic 2010, ki ga že četrtič zapored pripravilo Šahovsko društvo Železničar. Gre za eno najbolj množičnih šahovskih tekmovanj v Sloveniji, kjer so potekali mesečni turnirji v pospešenem šahu. Odigral so deset turnirjev, v končni seštevek je veljalo sedem najboljših uvrstitev. Zmagovalec ciklusa turnirja je bil presenetljivo mojster Damjan Ple-šec iz Celja, drugi je bil mojstrski kandidat Dušan Zorko, tretji mednarodni mojster Leon Mazi, oba iz Kranja. Nehote je v končni vrstni red posegel tudi Virjan Boris Skok. V zadnjem kolu decembrskega turnirja je premagal Mazija, ki je tako osvojil sedmo mesto, s tem pa mu je ušla iz rok skupna zmaga. Boris je bil v skupnem seštevku osmi. Člana Domžal Jeran in Skok sta se ves čas držala v vrhu tabele in tam tudi ostala. Med članicami je bila najboljša mojstrica Simona Orel iz Škofje Loke na skupnem 13. mestu. V ciklusu je sodelovalo kar 154 ljubiteljev šaha, nagrade je podelil predsednik ŠD Železničar Jože Brežan, sicer občan Domžal. Jože Skok sam www.sam.si Želimo vam veliko topline in ljubezni v vašem domu, vesel Božič ter srečno v letu 2011. SAM d. o. o. Domžale 24 šport 17. DECEMBER 20I0 SVETOVNO PRVENSTVO v ELECTRIC BOOGIEJU Andraž in Dejan na Japonskem Naša vrhunska športnika Andraž Mrak in Dejan Djurič, tretjeuvr-ščena na Svetovnem prvenstvu v electric boogiju 2010, sta se po dveh tednih vrnila z Japonske. Tam sta svoje plesno znanje izpopolnjevala pri svetovni znanih učiteljih electric boogija. V času od 19. novembra do 5. decembra sta se Andraž in Dejan mudila v dvoinpolmilijonski Osaki. Spoznala sta veliko zelo prijaznih in ustrežljivih ljudi, tako plesalcev kot ostalih, ki so ju usmerjali pri kolesar- jenju skozi mesto. »Tako zelo vljudni so. Pomagajo kljub temu, da ne spregovorijo angleško,« je povedal Andraž in dodal: »Mesto je zelo čisto. Vlada vsesplošen red in disciplina. Prav tako v plesnih studijih. Plesalci so zelo delavni, neštetokrat ponovijo iste gibe, da bi jih utrdili. Tudi takrat, ko učitelj stopi iz dvorane.« Za izpopolnjevanje na Japonskem sta se Andraž in Dejan odločila zaradi najboljših učiteljev, ki trenutno poučujejo electric boogie. Trenirala sta pri Gucchonu, Jukko, Kei, Maccho, ŠPORTNO DRUSTVO SOVICE Angelske plesalke in navijaški skoki so zaznamovali VI. Beach cup Andraž, Dejan in Kei _ Nobu in Tetsu G. in spoznala nove tehnike, vaje in gibe tega zahtevnega plesa. »Bilo je zabavno, ko na treningih nisva razumela skoraj nič, in hkrati naporno ob osvajanju vseh novih gibov. Samo en učitelj se potrudi razložiti vaje v angleščini in z njim sem se dogovoril, da nas obišče v bližnji prihodnosti. Želim si, da svoje znanje deli s slovenskimi plesalci,« je še zaključil Andraž. Saša Eminič www.mikiples.com KK PIRUETA Tina osma na svetu Končno smo dočakali tudi nastop naše članice mladinske reprezentance v umetnostnem kotalkanju na svetovnem prvenstvu. Tina Ozebek, sicer članica kotal-karskega kluba Pirueta, ki je osvojila naslov državne prvakinje, je kot stalna članica državne reprezentance odpotovala najprej na evropsko prvenstvo, nato pa je zaradi odlične uvrstitve potovala še na svetovno prvenstvo, ki je bilo v sredini novembra v Portugalskem mestu Portimao. Tina je nastopila v kombinaciji, kar pomeni, da je najprej nastopila v obveznih likih, nato v kratkem obveznem programu in še v dolgem prostem programu. Torej kar trije zahtevni nastopi, med katerimi je najbolj zahteven prav kratki obvezni program. Sodelovalo je enaintrideset tekmovalk iz osemindvajsetih držav sveta. Slovenijo sta zastopali dve tekmovalki, in sicer poleg Tine Ozebek še SVETOVNO PRVENSTVO V SHOW PLESIH V Riesi trikrat finale in dve srebrni V mestu Riesa v Nemčiji je zadnji teden novembra potekalo svetovno prvenstvo v show plesih za mladince in člane ter svetovni pokal v show plesih za pionirje. Miki-jevi plesalci so kar trikrat nastopili v finalu. Svoj nastop z evropskega prvenstva oktobra letos so popravili plesalci mladinske show formacije Pošasti iz oma- i '' - Laura in Lana, gasilki _ re in osvojili odlično 6.mesto. »Vse za Majo,« so zavpili pred nastopom in na podelitvi priznanj. Koreografinja Maja je nastop vseh plesalcev spremljala doma preko interneta, preko prenosa v živo. Pripravlja se namreč na novo življenjsko vlogo. Zelo prijetno so z osvojenim drugim mestom presenetili plesalci pionirske formacije Jagodna marmelada. Tudi njihove kolegice, aktualne svetovne prvakinje, plesalke pionirske male skupine Leni detektivi, so osvojile zasluženo srebro. Prehitelo jih sedem mladih ruskih plesalcev. Pionirki Laura Potočnik (sponzor Elektro Počivavšek d.o.o.) in Lana Smolnikar (sponzor Erfa d.o.o.), sta tokrat priplesali na 7. mesto, Laura pa je s solo točko zasedla 22. mesto. Pionirka Monika Karnar (sponzor Technix d.o.o.) ter pionirska mala skupina Mornarke so priplesale na 12. mesto. S tekmo v Riesi so plesalci modernih tekmovalnih plesov (show, hip hop, electric boogie in orientalski plesi) zaključili z letošnjimi tekmovanji v tujini. Izkupiček priznanj je bogat - pet zlatih, pet srebrnih in dve bronasti medalji ter skupno šestnajst finalnih uvrstitev je veliko. V pričakovanju na nove izkušnje v letu 2011 vas lepo pozdravljamo MIKI OSVAJAMO! Ob priložnosti se zahvaljujemo tudi sponzorjema mladinske show male skupine Krik narave, Signaco d.o.o. in Dejanu Tavčarju. Saša Eminič www.mikiples.com EKARNA EPPi I.....iiihiljiiL- liusrr:^^ K1.1*l tm, inti.ir.i ŽELIMO VAM VlSlCi BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO UETO 201II Danaja Černe iz kotalkarskega kluba Renče. Obe sta dostojno opravili s tekmovanjem, Danaja je pristala na nehvaležnem četrtem mestu, Tina pa je zasedla osmo mesto. Tako je minilo kar nekaj časa, da je domači kotalkarski klub imel ponovno udeleženko na svetovnem prvenstvu, zadnja je bila tekmovalka Petra Pokovec, ki se bo tudi prihodnje leto v kategoriji članic poizkušala uvrstiti v reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu. Z delom so v klubu izredno zadovoljni, saj so tekmovalke Nika Babič, Tina Ozebek in Špela Berlot osvojile naslov kategoriziranih vrhunskih športnikov, ki ga podeljuje Olimpijski komite Slovenije. V umetnostnem kotalkanju so namreč kriteriji zelo zahtevni glede osvojitve takšnih naslovov in v domžalski občini že kar nekaj časa ni bilo tekmovalcev v umetnostnem kotalkanju, ki bi se lahko pohvalili s takšnimi nazivi. Sicer se sedaj v klubu pripravljajo na božično-novoletno kotalkarsko prireditev, ki jo bodo organizirali domači člani kluba Pirueta in na katero so vabljeni vsi starši tekmovalcev ter vsi ljubitelji umetnostnega kotalkanja. Klub ob tej priliki želi vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 2011. Člani Športnega društva Sovice so plesno navijaško sezono začeli zelo uspešno na VI. mednarodnem tekmovanju Beach cup 2010, ki je bilo 4. decembra v Nemčiji. Plesna skupina Angels in navijaška skupina Sovice so se zadovoljne vrnile z mednarodnega tekmovanja, ki se je odvijalo sredi tropskega okolja v Tropical Resort Island blizu Berlina. V letošnjem letu se je društvu pridružila zelo uspešna plesna skupina Angels, ki je že tretje leto zapored osvojila prvo mesto na navedenem tekmovanju. Tokrat so pod vodstvom trenerke Simone Vrhovec odlično zaplesale Mateja Alibabič, Anja Štrukelj, Tjaša Derstvenšek in Živa Sabol in s koreografijo Diamonds are a girl's best friend požele glasen aplavz. Tudi v kategoriji plesnih parov so v hudi konkurenci osvojile zavidljivo 2. mesto (Meri Mulalić & Sabina Beganović) in 4. mesto (Mateja Alibabič & Nika Lederer Ilič). Za piko na »i« pa je poskrbela navijaška peterka v sestavi Kaja Rebula, Eva Hriberšek, Gašper Milanovič, Grega Perušek in Anže Petrič, ki je pod vodstvom novega trenerja Alfija Šnuderla osvojila odlično 3. mesto. Čestitke vsem udeležencem in veliko športnih uspehov v letu 2011! Vesna Gerič in Simona Vrhovec odprto tekmovanje v standardnih plesih Plesni pari uspešni v Varaždinu V soboto in nedeljo, 4. in 5. decembra, je v Varaždinu potekalo odprto tekmovanje v standardnih in latin-skoameriških plesih. Tekmovanja so se udeležili ter pari PK Miki. Jaka Podgoršek in Katarina Matuš sta kar dvakrat stala na najvišji stopnički. V soboto, ko je potekalo odprto tekmovanje v standardnih plesih, so se tekmovanja udeležili trije pionirski pari PK Miki, in sicer: Jaka Podgoršek in Katarina Matuš, Matevž Štepec in Barbara Šernek ter Tilen Bregant in Kaja Podgoršek. Na kvalifikacijskem tekmovanju sta se v obeh disciplinah v finale uvrstila Jaka in Katarina ter v standardnih plesih osvojila 1. mesto, v latinskoameriških pa 2. mesto. Jaka in Katarina sta tudi na open tekmovanju osvojila odlično 1. mesto. Ker bosta naslednje leto prestopila v kategorijo mlajših mladincev, sta se v Varaždinu preizkusila tudi v tej višji starostni kategoriji in se v standardnih plesih uvrstila v polfinale in zasedla 11. mesto, v latinskoameriških plesih pa 18. mesto. Matevž in Barbara sta se z odličnim nastopom uvrstila v finale in zasedla 5. mesto, Tilen in Kaja pa 8. mesto. Plesni pari bodo z zadnjo letošnjo tekmo Maribor Open zaključili sezono. Držimo pesti za nove odlične uspehe v prihajajočem letu ter tudi veliko sreče parom v prehodu v višje kategorije! Saša Eminič www.mikiples.com Naslednja številka glasila Slamnik izide v petek, 28. januarja 2011. Rok za oddajo prispevkov je četrtek, 20. januarja 2011, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, izven uradnih ur v nabiralnik na stavbi ali pa na e-naslov: slamnik.urednica@gmail.com. 17. DECEMBER 20I0 šport 25 Marjan Bolhar na stopničkah Trener Miha Močnik, 1. dan, z svojimi varovanci, bodočimi tekmovalci KLUB BORILNIH VESCIN DOMŽALE Medalja za Marjana Bolharja na 27. Slovenia open Pred kratkim je Kickboxing zveza Slovenije organizirala že 27. SLOVENIJA OPEN mednarodni kickboxing turnir z močno konkurenco, saj je sodelovalo 385 tekmovalcev iz 53 klubov in iz 11 držav. Klub borilnih veščin Domžale je ob dobrih rezultatih osvojil tudi bronasto medaljo. To je v članski konkurenci do 79 kg uspelo Marjanu Bolharju. Čestitamo! Poglejmo še druge rezultate: med kadetinjami sta Teja Mihelčič in Hana Mihelčič do 42 kg dosegli 5-8. mesto z borbami proti hrvaškimi in avstrijskimi borkam; med člani do 74 kg je bil Žiga Štiftar 5-8. Pohvaliti je treba njegovo odlično borbo proti svetovnemu kickboxing prvaku iz Avstrije. Jan Dolinar je med člani do 74 kg prav tako dosegel 5-8. mesto z dobro borbo proti hrvaškemu borcu. Marjan Bolhar, bronasti na turnirju, se ob tej priložnosti za spodbudo in pomoč pa tudi za razumevanje zahvaljuje Občini Domžale, Radiu HIT, Veri Vojska, Robertu Pečniku - Peču, poklicnim gasilcem Centra požarne varnosti Domžale ter še posebej poveljniku Rudiju Volčiniju. Tekmovalci v boksu iz našega kluba se udeležujejo Boks lige prvakov po Sloveniji. Iz kluba sta zaenkrat najuspešnejša Matej Opara v članski konkurenci do 81 kg in Matic Za-laznik med člani do 75 kg. Sezona lige boks prvakov se bo končala meseca marca, že aprila 2011 pa je 20. državno prvenstvo v boksu za posa- meznike v organizaciji Boks zveze Slovenije. Najmlajši začenjajo svoj pohod med najboljše V Klubu borilnih veščin Domžale že vsa leta obstoja posebno skrb namenjajo najmlajšim, na katere so še posebej ponosni. Njihova povprečna starost je 10 do 13 let, za njimi je že dve, za nekaterimi pa tudi tri leta vadbe pod strokovnim vodstvom, za nekaterimi pa tudi uspešne borbe. Tako so se v letošnjem letu so že preizkusili na mednarodnem kickboxing tekmovanju za kadetinje in kadete v Izlakah in zasedli drugo in tretje mesto. Čestitk pa so bili deležni tudi za nastope na mednarodnem Slovenija open kickboxing turnirju v Zagorju ob Savi. V letu 2011 se bodo udeležili državnih turnirjev in državnega prvenstva pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije po celi Sloveniji. V. SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE Sedem novih državnih prvakov V nedeljo, 7. novembra 2010, je v telovadnici osnovne šole v Komendi potekal državni Sankukai turnir za dečke v borbah in deklice v katah. Udeležilo se ga je 128 tekmovalcev iz petih regij iz cele Slovenije. Kot smo omenjali v predzadnji številki Slamnika, so se državnega turnirja udeležili tudi člani domžalsko-kamniške regije. Z uspešno predstavo na regijskih tekmovanjih so si zagotovili vstopnico za udeležbo na tem tekmovanju, ki je tokrat potekalo v Komendi. Turnir, na katerem je sodelovalo 18 klubov in sekcij, je slavnostno odprl predsednik Sankukai karate zveze Slovenije, Vlado Paradižnik. Pred pričetkom tekmovanja so demonstratorji prikazali dovoljene in nedovoljene udarce v športnih borbah. Nato pa se je začelo zares. Z odličnimi predstavami naših tekmovalcev in tekmovalk smo bili seveda več kot zadovoljni, saj smo dobili v naši občini s tem sedem novih državnih prvakov: Musar Maks; mlajši dečki, 9 do 12 let, do 30 kg Drašček Jakob; mlajši dečki, 9 do 12 let, 45-50 kg Zidar Matic; starejši dečki, 12 do 15 let, 40-45 kg Penčur Blaž; mlajši dečki, 9 do12 let, 40-45 kg Strehar Šorotar Kristjan; starejši dečki, 12 do 15 let, do 40 kg Kveder Rok; starejši dečki, 12 do 15 let, 50-55 kg Valenčič Alja; starejše deklice, kate, 12 do 15 let Seveda pa ne smemo pozabiti na vse tiste, v katerih predstavah smo tudi uživali, a jim je zmanjkal kanček športne sreče: 2. mesto - Jašič Zan, Merčun Matej, Hrovat Maj, Pajk Pia, Šinkovec Tjaša, in 3./4. mesto: Janežič Taj, Zavec Javor, Ferlič Matej, Fatur Andrej, Leštan Matija, Drašček Ziga, Letič Benjamin, Harauer Andraž, Pust Zoja, Ličina Alma. Poleg predstav v borbah in pa prikazu kat so publiko na noge spravili tudi izvedeni prikazi različnih tehnik in kombinacij, ki so jih prikazali tako najmlajši člani kot trenerji in njihovi pomočniki. Vsem udeležencem iskreno čestitamo; tako tistim, ki so dosegli vrhunski rezultat, pa tudi tistim, ki so morda sodelovali prvič ter s tem pokazali veliko poguma. G. J. NOVO V DOMŽALAH ZA VAS: ZNANE SVETOVNE ZNAMKE NARAVNE KOZMETIKE, PARFUMERIJE IN GALANTERIJE ^ARFYM or DALI LUCIANO iiiut-t H j-ji^Vl ^ MiiNUMiKVVnrMi S MXVA1A HTOV Dobrodošli v novo odprti trgovini na Savski ulici 47 v Domžalah. Odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 9. - 17. ure in ob sobotah od 9.30 - 12.30 ure. 26 objave 17. DECEMBER 20I0 POGREBNE STORITVE VRBAN®IC Gsm: 041 611 491, Tel.: 01 729 36 24 Ob boleči izgubi vaših najdražjih, _ Hpi^i smo Vam v pomoč s pPji^ H[|Hll prijazno besedo tolažbe fl ^^Jj^J^/ in pogrebnimi storitvami, opravljenimi z največjo pieteto. www.pogrebne-storitve-vrbancic.si, e-mail: andrej-dob@volja.net Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA V 73. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Ivan Gerič iz Domžal, Levstikova cesta 14 Ob boleči izgubi so nam bile v veliko uteho prijazne in tople misli sorodnikov, sosedov in prijateljev, ki so se spomnili našega dragega Dedija. Zahvaljujemo se vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Pogrešamo te: žena Rozalija, sin Boris z ženo Vesno, sin Rajko z ženo Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin. ZAHVALA V 59. letu starosti nas je zapustila naša draga hčerka, sestra, teta Albina Temlin mL iz Domžal, Miklošičeva 1 e Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom za izrečeno soža-lje, darovano cvetje, sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lep pogrebni obred, pevcem, pogrebni službi Vrbančič in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra in teta 'V Rozi Zitko roj. Sever Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje. Hvala za vso zdravstveno oskrbo v času njenega bivanja v Domu upokojencev Domžale, gospodu Kaplanu za cerkveni obred, pevcem ter pogrebni službi Vrbančič. Brat Janko ter nečaki z družinami ZAHVALA Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ^ V 77. letu nas je 27. novembra 2010 po težki bolezni zapustil naš dragi in skrbni mož, oče, dedek, tast in brat Lovro Lončar st. z Vira, Čufarjeva 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali ob njegovi bolezni, in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste v njegov spomin darovali za cerkev, svete maše, sveče, cvetje ter vsem za izrečena ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala dr. Eriku Breclju, dr. Janezu Svoljšku, patrona-žni sestri Miri Savnik, ki so nam pomagali in skrbeli zanj v času bolezni. Gospodu župniku Jožetu Tomšiču se zahvaljujemo za lep pogrebni obred, dr. Antonu Bergantu in Franciju Sevšku za izbrane besede ob slovesu, številnim gasilcem za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi trobentaču Gregorju Burniku in pogrebni službi Vrbančič. V našem domu in v naših srcih je nastala velika praznina. Vsi njegovi 1 Naj bo spokojen spanec tvoj. V srcu te vedno nosimo j seboj. 1 ■ V SPOMIN 1 ■iifi'' 28. decembra bo minilo eno leto, odkar je od nas odšla m' -v- Štefanija Širše (rojena Gorza) iz Domžal Vsi te zelo pogrešamo in te ves čas nosimo v srcu. Zahvaljujemo se vsem, ki prihajate na njen grob, ji prižigate sveče in se je spominjate. Vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v 80. letu starosti zapustil naš dragi oče, dedek, brat in stric Anton Šušteršič iz Domžal, SimonaJenka 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje in darovane sveče. Iskrena hvala osebju doma starejših občanov Bežigrad za nesebično pomoč in nego. Hvala osebju bolnišnice Golnik, dr. Mojci Zajc Krašovec za dolgoletno zdravljenje. Hvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič, pevcem in trobentaču za zaigrano tišino in g. Kepicu za ganljiv govor ob slovesu, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Tja, kamor ti odšel si, ni več bolečin, tam teče le miren sen, nate ostal nam bo spomin. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil Janez Osolin z Vegove 3 v Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju doma počitka v Mengšu za skrbno nego. Še posebej pa se zahvaljujemo prijateljem iz Žej, kemični tovarni Helios Domžale, podjetju Chromcom in članom društva ŠRK Domžale za darovano cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred in pogrebni službi. Vsi njegovi Življenje je najlepše, ko se razsipa z žarom na vse strani in vse do poslednjega hipa z visokim plamenom gori. (Niko Grafenauer) V SPOMIN ob prvi obletnici smrti Ivana Kopača iz Dragomlja, znanega in priznanega odvetnika Tretjega novembra je minilo žalostno leto, odkar ga ni več med nami. Spomin nanj pa je čedalje bolj živ. Pokojni gospod Ivan Kopač je bil živi altruist: mislil je na druge, bolj kot nase. Sklepajoč iz razgovora z domačimi, to je s hčerko Anico ter sinovoma Janezom in Marjanom z družinami, se ti prej niso zavedali njegove veličine, nanj so vsi ponosni, bil je moralen do konca. Njegova snaha, to je Janezova žena Helena, je še prav posebej izjavila, da je ponosna nanj. Znal je biti hvaležen za vse, bil je tudi izredno potrpežljiv v svoji bolezni ^ Torej v mnogočem nam lahko služi za svetal zgled. Skupaj z domačimi se zahvaljujem vsem, ki se ga spominjate ter postojite in pomolite ob njegovem grobu. Ivan Kepic I »i »i ) m Veš, daje vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši ^ V SPOMIN 8. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, ata in brat Anton Sladič s Homca Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavljate ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. ZAHVALA V 95. letu starosti nas je zapustila naša sestra in teta Ivanka Rosulnik rojena Mramor, z Vira, Jurčičeva ulica 10 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter podjetju Količevo Karton za vso pomoč. Hvala tudi pogrebni službi Vrbančič in g. župniku za opravljen obred. Sestra Metka in nečakinja Joži Minilo je že mnogo let, odkar odšel si na drugi svet. Spomin nate v naših srcih še gori, pozabili nate nismo mi. V SPOMIN 31. decembra 2010 je minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi ata Jože Arnež Hvala vsem, ki se ga še vedno spominjate, se ustavljate na njegovem grobu in mu prižigate sveče. Sin Bogdan z družino Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek Viljem Limoni iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče v njegov spomin ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo sosedom z Levstikove ceste, osebju Doma počitka Mengeš, kolektivu podjetja Termit d.d., Društvu računovodskih in finančnih delavcev Domžale-Kamnik, gospodu Petru Janežiču in gospe Stanki Vidmar za izrečene ganljive besede slovesa, gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Vsi njegovi Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 74. letu starosti se je poslovil od nas naš dragi mož, ati, dedek in pradedek Peter Kočar Ljubljanska c. 40, Dob Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki so nam stali ob strani ob tem težkem trenutku. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino, pogrebni službi ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče. Žalujoči vsi njegovi 17. DECEMBER 20I0 objave 27 VABILO ČEBELARJEM IN LJUBITELJEM ČEBELARSTVA Vabimo vas na brezplačni tečaj za čebelarje začetnike in bodoče čebelarje. Tečaj bo razdeljen na teoretični in praktični del. Prijave sprejemamo na tel.: 040/209-004, do 30. decembra 2010. Pridružite se nam! Čebelarsko društvo POVECUJE se DELEŽ ZAPOSLITEV ZA DOLOCEN CAS Brezposelnost pa še kar narašča Brezposelnost je problem, ki predstavlja grožnjo skoraj vsakemu posamezniku. Časi, ko je posameznik dobil zaposlitev za nedoločen čas in ostal pri istem delodajalcu do upokojitve, so minili. Povečuje se delež zaposlitev za določen čas in stalna menjava delodajalcev. S tem pa se povečuje možnost, da se bo vsakdo vsaj enkrat v svojem življenju srečal z brezposelnostjo. Torej bi morali ljudi pripraviti na to možnost in jim približati pojem brezposelnosti kot novo priložnost in začetek, ki ni nujno vedno grožnja. Slovenija se je s problemom brezposelnosti soočila po osamosvojitvi ob izgubi jugoslovanskih trgov in ob prehodu na tržno gospodarstvo. Prejšnji gospodarski sistem je temeljil na socialistični družbenoekonomski ureditvi, ki je poudarjala polno zaposlenost in majhne razlike v plačah. Ta sistem je odkrito brezposelnost spreminjal v prikrito - kopičenje vse večjega števila delavcev z zaposlitvijo, a brez dela. S prehodom na tržno gospodarstvo je država opustila skrbniško vlogo in dopustila odpuščanje iz operativnih razlogov, s tem pa se je zmanjšala zaposlitvena varnost. Število registriranih brezposelnih v Sloveniji se je tako povečalo za petkrat in doseglo v letu 1993 število 130.000. Po letu 1998 se je brezposelnost začela zmanjševati, toda svetovna gospodarska kriza je po letu 2008 povzročila, tako kot povsod po svetu tudi v Sloveniji, vnovično povečanje brezposelnosti. V zadnjih dveh letih brezposelnost močno narašča in bo konec leta 2010 presegla število 100.000 oseb. Izguba zaposlitve sega na vsa področja človekovega življenja. Brezposelnost ni samo ekonomska kategorija, čeprav predstavlja delo za človeka temelj materialne eksistence. Obstajajo različne razlage o tem, kaj se dogaja s posameznikom, ko postane brezposeln, vendar pa na vedenje brezposelnega nedvomno vpliva način, kako je posameznik prešel med brezposelne. Če je sam opustil delo, se njegova brezposelnost ne bo pričela s šokom, čeprav ga bo neuspeh pri iskanju zaposlitve kasneje morda enako prizadel kot ostale. Posledice, ki se pri ljudeh pojavijo zaradi brezposelnosti, so lahko ekonomske, socialne in psihološke. Medtem, ko se psihološke kažejo v obliki zdravstvenih težav in psihosomatskih motenj, ki so posledica stresa, se ekonomske težave kažejo skozi omejen dostop do dobrin in zajemajo revščino in odvisnost od državnih pomoči. V letu 2004 je v Sloveniji pod pragom revščine živelo 12,1 % prebivalcev, v EU je bilo takih prebivalcev 16 % :SURS). Štiri leta kasneje je v Sloveniji vsak 28. prebivalec prejemal vsaj eno denarno socialno pomoč (v Občini Domžale pa vsak 37. prebivalec občine). V socialnem smislu je občutek varnosti ob zaposlitvi pomemben, ker krepi posameznikovo povezovanje z drugimi ter ga usmerja k druženju. Z brezposelnostjo se srečujemo tudi v Občini Domžale. Leta 2008 se je občina uvrstila s 33.200 prebivalci med slovenskimi občinami na 8. mesto. Med osebami v starosti 15-64 let (delavno sposobno prebivalstvo) je bilo istega leta 65 % zaposlenih ali samozaposlenih oseb, kar je več od slovenskega povprečja (62 %). Istočasno smo takrat v občini beležili 4,4 % registriranih brezposelnih oseb, to je manj od povprečja v državi, ki je bilo takrat 6,7 %. Kljub gospodarski krizi se je našemu največjemu podjetju, Skupini Helios, uspelo izogniti težavam, žal pa so podjetja nekaterih drugih panog, zlasti gradbena in tekstilna (Univerzale), doživela stečaj in posledično odpuščanje delavcev. Država si je zadala nalogo, da bo skušala reševati problem brezposelnosti in njene posledice z izvajanjem Aktivne politike zaposlovanja (APZ). Izvajanje programov poteka znotraj naslednjih ukrepov: svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in izobraževanje, spodbujanje zaposlovanja in samo-zaposlovanja ter s programi za povečanje socialne vključenosti. Gibanje brezposelnosti v Sloveniji 2000 - 2009 Brezposelne ljudi je potrebno obravnavati bolj individualno in hitreje, vsekakor pa je nujno, da so pripravljeni, da se znajo z nastalo situacijo, ki je za marsikoga stresna, sami soočiti. Tudi iskalci zaposlitve morajo spremeniti svoje navade in razmišljanja. Postati moraforbolRSáS ksibilni, pridobiti potrebna dodatna znanja in se aktivno vključiti v proces iskanja zaposlitve. Marina Vodopivec V spomin Dušanu Pircu V mesecu decembru nas je nepričakovano zapustil strojni inženir in kipar Dušan Pirc iz Domžal. Rodil se je leta 1947 v Ljubljani. Na fakulteti za strojništvo je pridobil poklic inženirja strojništva. Umetnost ga je spremljala skozi vse življenje. Večkrat je sodeloval pri izdelavi orodij za steklo in kalupov za umetniške skulpture iz stekla. Iznašel je novo tehnologijo za ulivanje stekla, ki jo je tudi patentiral. V zadnjih letih se je ukvarjal s kiparstvom in oblikovanjem. Od leta 2005 dalje se je aktivno udeleževal vsakoletnih kiparskih razstav, ki jih vsako leto organizira slovenski Zavod za kiparstvo. Na žalost mu je prezgodnja smrt onemogočila priprave na prvo samostojno kiparsko razstavo, ki jo je načrtoval v zadnjem letu. Prvič sva se srečala leta 2008, ko sem pripravljala predstavitve domžal- skih kiparjev za občinski časopis Slamnik. Gostoljubno me je sprejel v svoj dom in mi razkazal svoje umetnine ter delavnico s pečjo za vlivanje kovin. Zelo rad je ustvarjal skulpture iz stekla, brona in drugih zlitin. Tematsko je izhajal iz sodobne znanosti, saj ga je izredno zanimala kozmofizika, astrofizika, kvantna mehanika in teorija, tudi novejša teorija strun. Zanimala ga je filozofija - Sokratova, Platonova, Aristotelova, njihova razglabljanja o svetu, o atomu ter vse, o čemer se danes pogovarjamo. A na žalost zdaj pogovor teče brez njegove prisotnosti. G. Pirca nisem poznala dolgo, a v tem kratkem času se mi je vtisnil v spomin kot izredno zanimiv sogovornik, ki je rad razkril marsikatero skrivnost o življenju, svetu in vesolju. Katarina Rus Krušelj Mali oglasi od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50. RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Tel: 040/268-090. VE-ZENŠEK MARIJA s.p., Krožna pot 62, 1230 Domžale SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s.p. Preserje, Kaju-hova 15, 1235 Radomlje (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041689-840 RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis. GSM: 041 732 267. FRS Nah- tigal, d.o.o., Pot za Bistrico 23, 1230 Domžale. NOVO v Domžalah - Servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pra-tneker s.p., Slamnikarska 3b Domžale. Gsm: 041/920-149 INŠTRUIRAM MATEMATIKO. dipl.ing.mat. Tel: 040/550-040. KECELJ Martin s.p., Maklenovec 3, 1225 Lukovica Ljubljana, Domžale, okolica, parcelo, kmetijsko zemljišče, gozd KUPIM. Tel: 051-383-396 FIAT STILO 1.9 JTD, letnik 2005 reg.. do oktobra 2011, PRODAM za 5000 EURO, lahko na dva obroka. TEL; O41/ 399-231 Iščete KUPCA ali greste za PODNAJEMNIKA. Uresničimo vaše ideje. Tel. 040 41 41 41. soseska BISTRA; HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., Ul. Nikola Tesla 17, Domžale Prodam GARSONJERO 26,4m2 v Preserjah pri Radomljah. Info: 041/717-974 novo v Domžalah, ljubljanska cesta 106 a Za prijazno in moderno kopalnico Želite prijazno in moderno kopalnico - kvalitetno, po ugodni ceni in enostavno za vzdrževanje? Novi salon keramike in kopalniške opreme KERROOM v Domžalah je na Ljubljanski cesti 106 a (v soseščini društva upokojencev in Sveta zdravja Zrnec). Salon je odprl podjetnik Franci Škufca in je priložnost za vse tiste, ki načrtujete prenovo vaše kopalnice. KERROOM pa ni le prodajalna keramike in kopalniške opreme, temveč sodeluje z vami že pri projektiranju prostorov, v specializirani trgovini lahko izberete keramiko in kopalniško opremo različnih kakovostnih oz. cenovnih razredov, posebej pa vas bodo presenetili z izvedbo del, saj - če se boste odločili za nakup kompletne opreme - zagotavljajo najnižjo ceno njene vgradnje. »S strokovnimi nasveti Vam pomagamo oblikovati prijazno in moderno kopalnico,« je slogan podjetnika, ki se že več kot 25 let ukvarja s tem področjem in ve, da je najboljša re- klama v zadovoljnem kupcu. Zato vsakega kupca obravnavajo individualno, njihova keramika in kopalniška oprema je visoko kakovostna, saj sodelujejo s priznanimi blagovnimi znamkami in pestro ponudbo, pri tem pa upoštevajo želje kupcev in enostavno vzdrževanje opreme. KERROOM je odprta vsak dan med 9. in 12. ter 15. in 19. uro, ob sobotah pa jih lahko obiščete med 9. in 13. uro. Veseli bodo, če jih boste prej poklicali po tel. 01/723 07 98, o njihovi ponudbi se lahko prepričate na kerroom.com, na vaša vprašanja pa odgovore lahko pričakujete tudi na kerroom@siol.net. T. S. V Zakonu o dohodnini, ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2007, je opredeljena namenitev dela dohodnine za donacije. Zavezanci lahko namenijo del svoje dohodnine (do 0,5%) upravičencem za donacije, med katerimi so na seznamu tudi gasilske organizacije (gasilska društva, gasilske zveze in Gasilska zveza Slovenije). Gasilska zveza Domžale PROSI ZAVEZANCE ZA DOHODNINO, DA NAM NAMENITE 0,5 % ODMERJENE DOHODNINE, SAJ VARUJEMO IN REŠUJEMO VAŠO VARNOST IN VARNOST VAŠEGA PREMOŽENJA. Davčni zavezanci boste lahko zahtevo za namenitev donacije podali na priloženem obrazcu, ki ga lahko oddate na davčni izpostavi ali pa ga izročite predstavniku PGD, ki ga bo do 31. 12. 2010 oddal na davčni urad. Gasilska organizacija Davčna št. Gasilska organizacija Davčna št. GZ DOMŽALE 70452393 PGD ROVA 68383894 PGD DOB 85199141 PGD STOB-DEPALA VAS 35407514 PGD DOMŽALE - MESTO 93340095 PGD STUDENEC 98139070 PGD HOMEC 72693614 PGD ŠTUDA 92618626 PGD IHAN 86976753 PGD VIR 12367087 PGD JARSE-RODICA 46257934 PGD ŽEJE-TROJICA 83664157 PGD PŠATA-DRAGOMELJ 79198317 PGD TRZIN 79339875 PGD RADOMLJE 59751703 Ta sredstva za zavezance ne pomenijo nobenih dodatnih stroškov, ampak se 0,5 % odmerjene dohodnine nameni točno določenemu upravičencu in ne v državni proračun. Za vašo odločitev za namenitev donacij naši organizaciji se vam iskreno zahvaljujemo in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom: »NA POMOČ«! Rajko Novak, predsednik GZ Domžale : PODATKI O DAVČNEM ZAVEZANCU: (ime in priimek davčnega zavezanca) DAVČNA ŠTEVILKA (podatki o bivališču: naselje, ulica, hišna številka) (poštna številka, ime pošte) (pristojni davčni urad, izpostava) Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije Ime oziroma naziv upravičenca Davčna številka upravičenca Odstotek (do 0,5 %) V/Na . ., dne . podpis zavezanca/ke Povprečna poraba goriva: od 3,5 do 11,3 1/100 km; emisije CO2: Opel Corsa od 94 do 172 g/km, Opel Astra GTC od 146 do 149 g/km, Opel Zafira od 134 do 168 g/km. Ponudba velja pod posebnimi pogoji nakupa prek finančnega lizinga. Pogoji financiranja so na voljo pri pooblaščenem Opel partnerju. Ne vključujoč dodatne božičnice v vrednosti 500 € so prihranki pri posameznih modelih: Opel Corsa do 2.440 €, Opel Astra GTC do 2.920 €, Opel Zafira do 6.800 €. Slike so simbolne. NOVI CITROËN C3 jp^ ŽE ZA 8.490 € /fci^i» božični bonus 1.000 € ^ www.citroen.si ŽELIMO VAM SREČNO 2011! CRÉATIVE TECHNOLOGIE CITROËn Dve leti pogodbene garancije, Citroen Kredit & Leasing. Predstavljeni model: novi CITROËN C3 Attracti predstavljenega modela: kombinirana vožnja 6,0 1/100 km. Izpust CO2: 139 g/km. Slika je simbolna. do 31.12.2010. on 1.4i 75 BVM. Poraba goriva Ponudba ^lja za vozila iz zaloge AVTO DETR, d.o.o., SLOVENSKA CESTA 66, 1234 MENGEŠ 01 723 73 13 AVTODETR@SIOL.NET dent d.0.0. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob DO KONCA JANUARJA 2011 BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLEDI IR IMAGE îposttûvan» poslovni partkerji, obrnite ust.,, ^PRESDOSTM^ \ m- IR IMACE tN V LETU 2011 XftŽARFTE Z NAMK ji jmagsjř ^ Pokličite na brezplačno številko080 200S-Naročila sprejemamo 24 ur na dan. ^^ Brezplačnoin ekspresnohitrodostavimo. ^k Brezplačno priklopimo in preverimo stanje S ^^ napeljave. I A NAROČITE ali REZERVIRAJTE brezplačno dostavo ŠE DANES! i tudi, če še nimate praznejeklenke! ButanpUn JE VELIKO VEČ. ^ 1 V i ^BUTAN PLINI I ^Hiša prijazne energije,