List 12. Tečaj XLIV i l Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., z i po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold.. za eetrt leta 1 gold.. pošiijane za eetrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani 24. marca 1886. Obseg: Za konjerejce. NeVaj besed o reji prešičev. Kakoršna setev, takošna pletev Gospodarske izkušnje. 72. odborova seja w Matice Slovenske" dne 17. marcija Rastlinsko življenje. Zemlje- in narodo-pisni obrazi, silni Govor poslanca dr. Poklukarja o peticiji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v pri- delalnici. (Konec.) Iz državnega zbora. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Povprečna cena pri naknpu remont leta marca Za konjerejce. kr. deželna vlada razglasuje z dopisom od 14 št. 2434 naredbo c. k. poljedelskega mini- sterstva od dne 28. februarij vsebino: št 2756 s sledečo Večkrat azeno da bi c. erar potrebne 1886 bode ta-le: 275 gold. za navadnega konja za ježo podčastnikom artilerije in kavalerije sploh; 325 gold. za konja za ježo oficirjem pri kavaleriji in artileriji; 350 gold. za vprežnega konja pri artileriji; 250 gold. za konja določenega remontni postaji v Pibru. konje za vojno kupoval sredno od kmetovalcev > koji izrejajo sposobne konje, so dotične oblasti spo znale kot opravičeno. Dobro sredstvo, neposredni nakup konj pospeše Nekaj besed reji v • v presieev. vati so semnji za mlade, za vojno sposobne konje 9 . " navadnem življenji svinje brez nesnage niti (Remonten-Markte), kateri se bodo s časom vpeljali, misliti ne morejo, dostikrat brez vzrokov. Svinja sama Da se taki semnji povoljno obnesejo, treba je poprej ob^ sebi je prav snagoljubna žival ter dostikrat to tudi posebnih priprav Zarad teg krenilo c. pokaže; le človek je tisti, kateri svinji stori nemogoče ste osnažiti in očediti se i torej so ljudje sami zakrivili, tvo za poljedelstv dogovoru s c. ni m minister stvom naredbo. da se bodo k k let jn p o s o b poval za v c i m e n c poveljnik dotič o priliki preiniranj k o n.) mlad ? za kup konj ; ?? mon t t pooblašče da jim svinja ob enem pomeni nesnažnost. Resnično sicer je, da se svinje in njeni sorodnik1' rade valjajo po kalužah in se ondi zagrezavajo. Vendar to zato delajo, ker se ob vročini razhladiti hočejo. Lastnega svojega ležišča ne ognjusijo kmalu, ampak je bčarskepost snažno ohranijo, dokler le mogoče. Sploh pa svinja Takošen tošnjem premii akup remont vršil se bode pri ob snagi najbolje prospeva in je zanemarjene in vsled konj potom poveljništva žebčarske nesnage zbolele svinje najtežje zopet popraviti in postaje po tem-le načinu: Kupovali se bodo pri imenovanem premiranji na ozdraviti. Skrbeti je zavoljo tega vselej za izdatno steljo kar je večkrat ponoviti, zlasti po zimi je treba vadni konji za ježo kavalerije in artilerije ter vprežni debelo nastilati, da imajo svinje zadosti toplo, konji za artilerijo; nadalje remonte za remontno po- mir svinje kaj močno ljubijo. Tudi stajo v Pibru in konji za ježo po viši ceni za oficirj 5 to je konji Svinje prištevamo živalim, katere vse žro. Vendar napačno bi bilo misliti, da je sedaj za svinje vse prav Pri nakupu so merodajne določbe dotičnih voja- in dobro, karkoli se jim da od odpadkov v kuhinji Največkrat se napačno dela, ških službenih knjig (Pferdew des Heeres. dvorišči ali skednji Theil.) pi ti gledalo se bode kedar se jim piti daje: pomije, primake, časih tudi akup remont za žajfnica in druge ježo ter se bodo kupovali izjemoma tudi polpetoletni dajejo svinjam, ki podo i vsle obne tekočine spravljajo vkup in tega zbolijo. Ljudje mislijo: konj svinja je, in za svinjo uže velja. Korita so tudi ma- Remonte za kavalerijo, koje se imajo oddati takoj lokedaj snažna in dostikrat jako nepraktična, da svinje dotičnim polkom, ravno tako remonte za ježo pi ar- v njih stoje ali se valjajo in hrano razdevljejo in one- tileriji ne smejo biti manj stai kot leta vprezni snazujejo. konji za artilerijo pa ne pod 41/2, le če so iz kakega kobilarstva, smejo biti Konji 9 leta stai določeni za remontno postajo v Pibru Cas krmljenju bodi določen in se ga je vselej trdno najmanje po večkrat. Natančnost Polaga se mo rajo biti vsaj tri leta stari držati. in red stori mnogo, da svinje dobro rastejo in zdrave ostanejo. v*' «0 Na prostem zraku sprehoditi se, to svinjam mnogo se nikdar ne mis koristi. Po leti se izganjajo na pašo ker če je potem nji vzdrževanje menje stane. Pokončajo mnogo mrcesja, ogrcev. V bukov in želodov žir moramo svinje ugnati kjer in kedar le mogoče. Močno se udebelije in posest- tako njih ali pa vsled slabega zrnja redko zarastena polna plevela zemlja, slabo vreme itd uzrok. 7 ok je kmetovalec sam ni nikdar mka to malo stane. Jako dobi vsaki dan v kaki vodi skopati je, ce se morejo svinje Svinjaki imajo dostikrat premajhne hleve ker j —. ... v^j w uvuuiniim viuujuuu ♦ ^ ) ivc51 so posamezni oddelki ali prostori pretesni, kar je ne- Ako bi vsak kmetovalec, naj ima veliko ali malo polja, rabil le dobro seme, katero je kupiti od poštenih in zanesljivih pridelovalcev semena, potem bi gotovo ne tožil toliko o slabih letinah in zraven tega imel bi pnlično plemenskim svinjam, škodo trpijo v pretesnih hlevih ker njive brez plevela in pridelek, katereg mladi prasci lahko najvišji ceni prodati. Žalibo bi zam ogel po pa večina naših kmeto merjascu naj prašiče tako spravljajo, da ne valcev ne gleda na žetev, ampak le misli, kako bi bodo te storile, kedar je hladni letni mogla pri setvi par krajcarjev pr pa oplemeniti dati mai ali oktobra torej kaže da sejejo ceno in slabo seme ter se prihraniti. Tako pride Ako so prasci vsakako uže skotili se ob hladnih mesecih, tedajje pa treba skrbeti za tople hleve; časih si pomagajo tako, da praseta v kravji hlev denejo. Paziti je na mladiče, da se jim kaj zalega ne zgodi. da bi nekoliko globokeje v žep segnili ter kupil sega m cistejega semena. V semenu niso skrite rastline morejo odlomiti i b olj ■ Svinja, ki lastne mladiče žre, se ima odpraviti na svet osnovne oblike prihodnje ampak skrbna mati narava skrbela je tudi za primerno hrano, da mlade rastlinice kedar pridejo brez usmiljenja. Za pleme naj se odbirajo najlepša pra seta spomladna. Mlade mrjasce moramo precej od ma tere djati, ko so do mesece stan. Več svinj ne rastlinico trpijo pomankanja. Ce seme vsled svoje zvunanje oblike kaže, da ni popolno, ali pa če je celo strto, potem kaže imeti, kakor jih moremo dobro prerediti. Str ni v njem dovolj prve hrane za mlado Iz vsili teh uzrokov, naj bi kmetovalci dajoč njak kaj prida. , Za vspešno rejo prešičev moramo si najpoprej priskrbeti dobro pleme. Staro de želsko pleme, čegar svinje vendar enkrat pričeli rabiti popolnem čist skoz enako ter popolno razvi to seme, n i k d so na dolgih nogah kakor ne ker t led skoposti ceno i n lab m nasajene, naj bi se izpodrinilo z boljš nekaterim čez vse. avno so resnici pa so prav nemil ži- vali, se dajo težko spitati ter slabo izkoristijo polo enem marnost hranjenje neodp ustij na pačnem mest i n k mal ženo jim hi Da bi kaj posebno koristile, o tem Nikdar ne moremo dovolj priporočati setve naj- še govor biti ne more boljšega in ob enem suhega semena. Zato je važno i Za pitanje se naj ne odbirajo stare živali, ampak kolikor mogočo bolj mlade ti kajti te se pitaj hi in dajejo tedaj večjo korist. Najbolj priporočila edna so nekatera angleška svinjska plemena ka tenh svinje hitro in rano dorastejo Kakoršna setev, takošna pletev Spisal K. Rambousek. na jaro setev, v nadi, Kakoršna setev, takošna pletev! Resničen pregovor, ki ga našim kmetovalcem nikdar ne moremo dovolj živo v spomin poklicati. Naj mi bode toraj dovoljeno, zopet nekaj vrstic o tem spisati, ker ravno sedaj zopet se pripravlja kmetovalec da mu zrnje bogato obrodi. Nikakor ne zadostuje, da kmetovalec njivo dobro pognoji in obdela in potem dobrotljivo naravo pusti skrbeti za vse drugo; ne, on zamore k dobrem vspehu še mnogo storiti, in to mora. Pred vsem je treba k obili žetvi dobrega semena in pa premenjave semena ob določenem času. To obojno žalibog naši kmetovalci še veliko premalo vejo ceniti. Jaz pa ne menim tukaj množico vsejanega se- določiti semenovo kmetijsko vrednost, težo zrna in kaljivost. Zrnovo težo določimo s tehtanjem, n. pr. ako stehtamo 100 zrnjev; 100 zrnjev rži tehta lf/2 do 4 grame, 100 zrnjev pšenice pa do 4 grame. Kaljivost določimo s pomočjo posebnih priprav. Vzememo n. pr. 100 zrnjev, katere denemo med vedno vlažni papir; kolikor več zrnjev okali, toliko boljše je seme. . S?" Najboljše nam določijo vrednost semena v ta namen ustanovljene kontroine postaje. Žalibog, da nobeden kmetovalec ne zahteva semena, ki je bilo na tacem zavodu pregledano, in od tod pride slaba žetev in pa cele njive predenice, katera vničuje tako zelo deteljo, da v nekaterih krajih detelje niti več sejati ne za- morejo. Rastlinsko življenje. 3. (Dalje.) Stvorjenje snovi v rastlinskem telesi. mena. nasprotno. vsaj pri nas kmetje dostikrat še riti ne pi Rastlina s svojo življensko močjo stanu stvo ode, ne prvine gorljivih snovi in ravno preveč semena vsejejo, katero deloma ne skali ali pa tako ne sostavine pepela. Vse te prvine dobi rastlina njivo tako gosto zaraste, da žito niti dobro rasti ne more; jaz imam tu v prvi vrsti pred očmi kakovost, in iz zemlje. S pomočjo živi j od zunaj kot ti in s ki živež. Dobiva jih iz zraka tlinine moči t. j. dobroto semena. Naši kmetovalci pripravijo si seme sami, in sicer iz lastnega pridelka, in kakošen je Naše domače žito je le toliko očiščeno, da so pleve od zrna ločene, vsa druga nesnaga ta, vsak sam ve. pomočjo živeža, svitlobe in toplote iz povžitih prvin rastlinsko telo. napravlja , s rastlina one obstojne dele, katere sostavlj o j Pot, po kateri hodi redilna snov v rastlini od kakor plevelna zrna, mala, zlomljena, nedozorena zrna časa zavžitka do konečne porabe, gre vedno skozi za-ostanejo pa še vedno v semenu. Da po tacem semenu prto stanično mrenico, na kateri ni viditi pri naj-ni misliti na dober nridelek. mora vsak snrevideti. močnejim povečanji s povečevalnim steklom niti najmanjše luknjice. To prikazen imenujemo pronicanje (difuzija) in goditi niti na dober pridelek, mora vsak sprevideti, ni treba, da bi bil kmetovalec, kajti plevel da plevel in majhna nedozorena zrna sicer kalijo, a ne dajo nikdar lepih klasov z lepim zrnjem. Na vse to vsebini lastni sostavi. se zamore le vsled stanici in njeni Prvo rastlinino delovanje izvira iz semenskega 1 zrna in je kalen je. To delovanje je omejeno na pre- kedai dihanj ustavi tvorenje v semenu shranjenih snovi v kalovo rastli- lovanje nico. Še le rastoča rastlina poveča svoje telo z svojo Rastlina diha upodobovalno po noči to je f v , iu jc (asimilacijsko) de ? vsprijemanjem hrane od zunaj. Rastlina pa > ki rasti Vsled vpliva solnčne svitlobe, to je, po dnevu, pa s pomočjo stanic ki dozoreva, shranjuje v svoje seme snovi, koje je za zelenilo, upodoblja (asimiluje) nove časa svoje rasti stvorila. imajo v sebi rastlinsko 6 anske snovi Pretvorjenje rastlinskih snovi v rastlini sami, na To vse se godi v listji, h kateremu privodijo korenine in deblo hrano iz emlj listi samo pa vzame iz pr. v kaleči ali zoreči rastlini imenujemo presnova, zraka skozi preduhe ogljikovo kislino ter oddaje kisik Novo stvorjenje snovi iz zavžite hrane v rastoči rastlini imenujemo u podob a (asimilacija). listi na novo stvorjene snovi pa se potem ijo po vseh delih rastline. S tem zamore vsak az tančno. Oglejmo si dogodke presnove in upodobe bolj na- videti važnost zelenega listj spi Rastlina med kalenjem. Rastlina ob času cvetja in stvorjenja sadu ■m ■ H kalenje je neobhodno potrebna gotova množina Po dovršeni stvorbi korenine, debla (tudi vejevja) in zelenega listja prične rastlina delati toplote ? vode in zraka; svitloba ni potrebna. upodobljene hrane cvetje s sad Pi pomočjo tem opravilu Kalenji začne se z vsprijemanjem vode odstrani se- presnovi prihranjene snovi v druge, koje nakopiči v sadu mena. Semensko zrne se napne. semenu speči kal ali semenu Pri zoreči rastlini vdiha cvetno listje ve začne kliti in konečno prodre s svojo korenino odejo ali kožo, ki ga obdaja. Kolikor bolj se kal razvija, toliko hitreje se presnovljejo v zrnu shranjene snovi. Kaleča rastlina ne vzame iz zemlje prav nič živeža. liko več kisika in izdiha veliko več ogljikove kisline Za presnovo zoreče rastline treba je mnogo toplote Vsled toplotinega vpliva godi se presnova astlini pod tistimi pogoji v zoreči tistih tkaninah, kakoi Rastlina ob času rasti. T T — . F^&^JM v motili t*ami v kalječi rastlini, samo po nasprotnem potu ~ stvorjenjem semena je rastlina začasno svoje Ko enkrat kaleča rastlina porabi v semenu shranjene snovi, bi jenjala rast, ako bi s prvim zelenim listom ne postala sposobna živež jemati iz zemlje. Ži- delovanje končala (Dalje prihodnjič.) s svojimi koreninami iz zemlje vzame, gre po deblu v zeleno listje, koder se snide s vež, katerega rastlina živežem , ki ga je listje iz zraka vzelo, stvorjajo iz tega živeža nove rastlinske snovi, se ki se Gospodarske izkušnje. porabijo pri rasti rastline. Rastlina naredi svoje organe: korenine, deblo in listje. Viri rastlinskega živeža so zemlja in zrak. Iz zemlje vzame rastlina one snovi, katere sostavljajo Mlada drevesa, katera so zajci oglodali, je najbolje t ako-le zdraviti: Ako ljubad drevesa ni še obglodana okrog in okrog, rešimo še vedno lahko taka drevesa pred po pepel, zrak pa da potrebni kisik » vodo, ogljikovo ginom in to toliko lože, kolikor manjša je rana. Sred stvo tera kislino, amonijak in soliterjevo kislino. Iz zraka vzeti rastlinski živež naredi izgorljive obstojne dele rastline. Zemljine rastlinske redilne snovi rastlina s korenino iz zemlje vzame. Kolikor močneje je kore- od ognja odstaviš to je pa najboljše navadna cepilna smola, ka i je tudi mrzla tekoča. Cepilno smolo si lahko sam ediš. Vzemi navadne čevljarske smole, katera naj nina razvita, toliko bolje se bode hranila rastlina. je kolikor mogoče čista, razgrej jo na ognju in ko jo P rili j jej polagoma na vsak kilo- ež iz zemlje srkajo one kot las drobne koreni- koča gram smole 10 dekagramov špirita. Ta smola je te mce lasne korenine s svojimi vršički. Redilne s čopičem (pinzeljnom) zamoreš hitro in dobi jn^v,, ^^ "v - ^" *" ^ ^ u'vjiiui j-^uiinu voc idiic z.a,ma,zai snovi se pa ne pritakajo koreninicam, ampak korenine vsakovrstne rane. vse rane zamazati. Sploh je to mazilo najbolje za morajo slediti sivež. Naše kmetijske rastline imajo to svojstvo, da ene zaganjajo svoje korenine plitvo, druge pa zopet globoko v zemljo, ene iščejo živež v zgornji zemljini plasti druge pa v spodnji. Rastlina jemlje iz zraka plinasti živež, iz zemlje pa izključljivo v vodi raztopljeni živež Ako smola s časom trda postane napraviš jo zopet tekočo, če ji doliješ špirita > > Katran ali ter je drevesnim ranam škodljiv. Priporočalo se je dostikrat, drevesne rane zamazati s katranom. Skušnje so nas pa sedaj poučile, da ter vsacemu drevesu, izvzemši hrastu Slovenska Matica Rastlina vzame iz zemlje le toliko vsakovrstnih Tudi oljnate barve, ki jih v ta namen rabijo redilnih snovi in v takem razmerji, kakor jih potrebuje, več škodujejo kot pa koristijo. Neobhodno potrebni rudninski živež v zemlji je _ ___ kalij, apno, magnezija, železni okis, fosforova in žvep-lena kislina. Od kod rastlina dobi dušikovo hrano, smo uže omenili. Neizmerne velike in deloma poznate važnosti je za hranitbo rastlin voda. Vodo dovažvajo korenine rastlini, listje jo pa izhlapeva. Ker korenine zamorejo sprejemati le raztopljeno hrano, je nje neizmerna važnost uže s tem označena. Na površji rastline se nahajajoči preduhi, ki so v zvezi z notrino rastline, oddajajo za rastlino nepo- močno škoduje > anam 72. odborova seja „Matice Slovenske" dne 17. marci j a. Navzočih 16 odbornikov; predseduje prof. J. Marn. Prvosednik naznanja, da sta pregledala in potrdila trebne pline ter vsprijemajo potrebno plinasto hrano, zapisnik o 71. odborovi seji odbornika Kržič in sprejemanje kisika iz zraka in oddajanje oglji- Vavru, ter pozove verifikatorjema današnjega zapisnika kove kisline s pomočjo teh preduhov imenujemo rast- Kržiča in Pleteršnika. Prvosednik omenja smrti nekaterih gospodov, ki so bili z Matico v ožji zvezi, ter naznanja, da je Matica poslala več pisem iz Kopitarjeve korespondence do Jak. Zupana in še nekaj druzih pisem prof. dr. Jagiču, da jih vsled lastne želje primerno porabi in o svojem času društvu vrne; prof. Jagič pa je Matici daroval več dragocenih knjig iz svojega peresa. Matica je poslala g. Batjuškovn v 5t Peterburgu zahvalno pismo za dragoceno književno darilo (2 obsežna zvezka starinskih publikacij s krasnim albumom.) Matica vstreže prošnji novomeškega gimnazijskega ravnateljstva, naj bi se knjižnici in pridnim dijakom omenjenega zavoda darovalo kaj primernih knjig iz društvene zaloge, in sklene darovati posebno onih knjig po več iztisov, ki bi utegnile služiti dijakom v pripomoček pri šolskem pouku in kojih ima še znatno število na razpolaganje. Odbor sklene z dovoljenjem g. darovalca veliko zbirko čeških šolskih knjig, ki jo je gosp. Lego poslal Matici in namenil v prvi vrsti profesorjem srednjih šol, odstopiti učiteljskima knjižnicama, gimnazijski in realski v Ljubljani. Nekatera društva in zavodi se zahvaljujejo za podarjene jim knjige, drugim jih sklene odbor na njih prošnjo podariti, zopet drugim pod olajšanimi pogoji prodati. S Hrvatsko Matico se ponovi književna zveza. Poročilo o ptujem premoženji v društveni oskrbi in o njega prirastku v zadnjem letu se vzame na znanje. Poročilo o treh društvenih knjigah za letošuje leto se odobri. Odbor sklene tisk med tri tiskarne, ki so napravile dotične ponudbe, tako razdeliti, da odda vsakej jedno knjigo v tisk in določi ob jednem, kateri se ima vsaka posamezna knjiga v delo izročiti. Nameri zaradi nakupa pisateljskega lastništva (umrlega M. Vilharja in prof. Stritarja spisi) se o glasovanji po dolgej in vsestranskej razpravi odbijeta z veliko večino. • Nekatere rokopise sklene odbor po zaslišanji do-tičnih ocen pisateljem vrniti kot neporabljive, druge vrača pisateljem v preosnovo, zopet drugi se imajo po moči pospeševati. Matica je poslala v zmislu dotične naredbe mestnemu magistratu za časa poročilo o društvenem delovanji. Glede nakupa društvene hiše na Bregu sklene odbor ostati pri dosedanjih pogojih. Odbor vzame z odobravanjem na znanje, da je deželni zbor, oziroma deželni odbor, dokaj ugodno rešil prošnjo zaradi denarne podpore glede izdavanja šolskih knjig in naklonil Matici podporo 500 forintov, in pritrdi temu, da se mu spodobna zahvala izreče v občnem zboru. Več zaostalih poverjenikov je Matica povprašala, hote li še ostati poverjeniki? Nadalje je pozvala 100 bivših društvenikov, naj pristopijo društvu vnovič, in povabila 200 druzih gospodov, naj ji pristopijo na novo. Na znanje se vzemo spremembe v poverjeništvih. Nekateri novi poverjeniki se potrde; drugod se stavijo za poverjeništva dotični nasveti, zopet drugod se sklene še nekoliko časa počakati. Za lansko leto je plačalo 1123 letnikov, za letos 228. Od zadnje seje je pristopilo društvu na novo 12 letnikov, namreč: 1. Knjižnica c. kr. nižje gimnazije v Kranji; 2. Čitalnica narodna v Cirknici; 3. Wendler Sigmunda, c. k. okr. sodnika soproga v Friedbergu; 4. dr. Šavnik Edvard, zdravnik v Kranji; 5. Ravnikar Vekoslav, pom. uradnik v Ljubljani; 6. Bralno društvo v Rušah; 7. Saiver o. S., benediktinec v Šfc. Lambrehtu ; 8. Lavrenčič Andrej, trgovec na Rikeku; 9. Dolenec Jakob, župnik na Igu; 10. Šega Karol, aprob. gimn. suplent v Ljubljani; 11. čarman Franc, c. k. vojaški duhoven v p. itd. v Mošnjah; 12. Gogala Ivan, c. k. notar in mestni odbornik v Ljubljani. Od letnikov je prestopil med ustanovnike dr. Franc Kos, c. k. pripr. prof. v Gorici. Poročilo o knjižničinem prirastku (66 knjig, zvezkov in časopisov; 16 vsled daril in 50 po zameni) se vzame na znanje, kakor tudi s posebno radostjo to, da odličen ustanovnik naš hoče zalagati staroslovenske spomenike, ki naj bi jih sproti z novoslovenskimi prevodi na svetlo dajala ;;Slovenska Matica". O tej ponudbi razgovor bode v prihodnji seji. Letošnji redni veliki zbor bo v sredo 28. aprila. Ako želi kdo izmed društvenikov v zmislu §. 4. lit a. društvenih pravil staviti v zboru kak nasvet, naj ga z ozirom na §. 8. društvenih pravil naznani in predloži odboru najpozneje do 7. aprila t. L Ko se konečno odobrita še račun za 1885. in proračun za 1887. leto z vsemi postranskimi računi, zaključi prvosednik sejo ob 8. uri na večer. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J ar osla v. 25. V gosteh pri poljskem plemiču. (Konec.) Kmalu so prigotovili obed. Mize stoje zavito kako. podkva. Prestrte so s holandskim platnom, belim kot alabaster, in opisanim s cvetkami in drugačnimi podobami. Na visokih podstavkih stoje srebrne vaze, ob-vite s hrastovimi venci, prav mojsterskim delom, in na vsak pokrov je pritisnjen debel želod za obvešanje. Srebrna oprava namizna je razno nastavljena, pri tem kot raščeno drevo, pri unem kot stolp; pri tem v divtio zapletene polže na debelih stebrih, pri unem zopet drugače, na vsaki pa visi pozlačena školjka, nisuta s soljo in poprom. Kaj prikupljivo se smejajo zamašeue buteljke, zelene in zafirove barve s srebrnimi naglavki. Srebrnina je zaznamovana s črkami M. H. G. in z grbom dolivskim. Sredi miz stoji premnogo vina, medice in višnjevke. Simetrično razdeljena stoji tu in tam razna zelenjava, sladkarije, galerte, in izmed vsega tega gledajo razni kolači. Da bi bila miza še okusneja, naredili ste gospejini gospodičini raznih podob iz cvetnih peresc tavžentrože in drugih cvetlic. Na ploščekih se uže hladi juha in baršč, strežniki donašajo iu prenašajo, kakor je potreba, gostje sparoma dohajajo k mizi in se vsedajo. Krasni spol zavzema okroglovino, možje oba konca. Plemstvo dobro je in pije, in se živo raz-govarja. Zdravice in napitnice se vrste druga za drugo; ogersko vino se izvrstno ubrisuje, kot olje se vliva v čaše, pontak je star petdeset let, in med je od suarosti dobil valvaški okus. Naposled so dali tudi ciprškega vina na mizo. Gregor, kuhar gospodarjev, upotrebil je tega dne vso umetalnost. Meso je debelo našpikal s špehom, obložil s slivami in polil z omako. Pašteto iz gozdnih jarebic je napolnil z razsekanim mesom in moj-sterski opekel. Zajce je dobro našpikal, in jarebice je opražil s korenčekom in maslom. Purana je napravil v polivki, in pečenka severnega jelena je tudi jako okusna. Na euem ploščeku leži sedmooko ščuka, na drugem karf. pri katerem ni štedil posušenega grozdja, vina, Jorbarjevega perja iti majarona. Od zelenjave je vzel ima. Glembocki se ponaša s tem, da ga okolno plem samo cvetno zeije in špargelj, napravljen v vinu in stvo rado obiskuje. Seljaki njegovi so mirni in zado polit z rumenjakom. Prišle so tudi močnate jedi na voljni, kajti gospodar ljudomilo postopa ž njimi, če tudi mizo, vse pa je jasno pričalo, da je kuhar Gregor iz- včasih kriči in kaznuje, ali vsak pot pravično. On po-najdljiv človek; zato so gospoda pili tudi na njegovo sluša voljno tožečega, in potrebnemu nikdar ne odbije .zdravje. pomoči. Jude je iztiral iz krčme in ustanovil lastno. Vsi so bili radostni, ko so ustajali izza mize. Sreča, Desetino od bučel, roboto in polovico dnine je odpustil da je vsak menil, da ga je nekaj preveč potegnil, zato za vselej. popi živi v prijaznosti, zato so mu kozaki se je čuval prepira. Možaki si še vedno napivajo zdra- tudi zvesti ter gotovi skočiti v ogenj na ukaz njegov vice z ogerskim vinom, in čaša gre od ust do usti. Do- kedar bodi in na kogar bodi. niačin vedno poudarja: »Današnji dan je naš, za jutra- Tako nekako se je živelo pri plemiču poljskem na njega ne vemo, kako bode." Dal je poklicati dva teor- Ukrajini pred 120 leti. banista. Prišla sta dva mladenča v rudečih kurtkah in v črnih, ohlapnih šaravarah. Obličje jima je gladko kot lice dekletovo, rast vitka, in lasje nazaj počesani. Vzdig- Prsti jima letajo po strunah in skačeta drug v drugega. Vr-jstoma brenčite teorbani, vrstoma doni kaka divja pesen Kozaška. Iz novega pričneta ples in poskakujeta z raztegnjenimi nogami kot žabi. Glembocki veselo tleska neta teorbani in zaigrata tropak (kozaški ples). Govor poslanca dr. Poklukarja o peticiji kranjskega obrtnega društva glede obrtnega delovanja v prisilni delalnici. v kranjskem deželnem zbora. ob dlan in kriči: „Dobro, Holub! Dobro, Šelest! Le šel t« Kozaka poskakujeta kot peklenščaka, da jima* lije pot curkoma po obrazu, in da treske od tal lete. Gostje se (Konec.) obče je tudi naglašeno tukaj da je poleg tega smejajo, kajti pri kozaškem plesu skače radost v srce. se začelo od 1. 1884. pridevati tudi na kupljenem blagu Glembocki poje na vse grlo, tudi gostje pojo, pesem za izrekoma usnji nekoliko dobička, da se je tudi tukaj pesmijo, in pri vsaki znani vrlo pomagajo gospe in go- cena za izdelovanje obrtnijskih izdelkov povekšala pre- spodičine, ter zamahujejo z rokami. cej izdatno tako Kozaka sta se naposled upehala. Krasni spol se čevljarsko delo da katero je umaknil v stransko sobano v obče trdil, da je krojaško i včasih najnižje vrste popol igri j gospodje pa so noma tako drago, ako ne dražje, kakor na kmetih. Ce stopili v gost kolobar, ter se začeli o lovu razgovarjati. je zaslužek kljubu temu povzdignil, pripisavati je temu Janez Dluski, na glasu kot spreten lovec, pripoveduje to, da se nakupava blago pri najboljših tvrdkah in da blezo tako-le: „Dve leti je temu, ko sva s kastelničem se je število prisilj pomnožilo, katerim tudi Pilhovskim lovila v perevalajskera lesu. Še danes pa- treba dajati posla po naredbah in instrukciji veljavnih metujem, da je bilo tistega dne po sv. Mihaelu. .Psi so za prisilno delalnico in da vsled tega rastejo tudi do zalajali v borovju in kmalo je pritekel ven velik volk, hodki. Pa kakor je ravno v izkazu pokazano, je večinf pri oni vrsti rokodelcev, katera ne priza tega zaslužka to da se ne zlažem, gospodje, velik, kot enoletno tele. Nemudoma smo izpustili pse in ščuvali: huš, huš. Volk deva ljubljanskim obrtnikom nikakoršne konkurence je dirjal po planem polju, mi na konjih pa za njim. je: tkalstvo, pletenje mrež, izdelovanje škatljic za uži- Jaz sem kričal, da me je uže grlo bolelo: huš, hvatka, galnice in pletenje slame. Upravništvo prisilne delal- huš dolot, ali ne, nobena mrcina ni marala popasti. niče sklepa s tem, da pravi, da bi obrtniki morebiti Naposled je komornikov tigrasti doskoš skočil volku v sebi najboljše vstregli, ako bi takrat, kedar so v za- oči. Ali volk je popadel doskoša, vrgel si ga preko dregi s svojim naročenim delom, tudi dali v prisilni križa, in zdirjal ž njim v šumo. Nič več ga nismo vi- delalnici delati. Tako se je izrečno godilo minulo leto deli. Verujte mi, gospodje, da je Dilo prav tako. kaj to", oglasil u glede mizarskih del. Da je veliko dela prevzela de se je hipoma Ignac Strumilo. lalnica, se ve da izključno le popravila, ker takih del Jaz vam hočem povedati nekaj takega, da mi še ver- ne marajo meščanski mizarji zato, ker je zamudno, jeli ne bodete. En pot so mi odnesli volkovi psička, slabo plačano delo in ker ni mogoče zaračunati nika- Jezen sem šel za večera na prežo, nabil puško in tiho koršnega materijala sedel. Kar ti pritečeta dva volka, vohata mrhovino, ob- Gospodarski odsek je tedaj, akoravno prepričan da letavala jo, odskakujeta, a naposled se je vendar lotila, so pritožbe v tem obziru morebiti opravičene, da je iz Ja, ne bodi ga len, čakam in čakam, da sta obrnila delovanje v prisilni delavnici nekdiko na škodo ljub hrbta proti meni, pomerim, puhnem, in oba sta se za- ljanskim obrtnikom, mislil, na vsak način poizvede valila, niti ganila se nista več. Ko smo ju privlekli v kako misli drugi del o tem in rajši potem to prošnjo kolnico, zakričal je Mikita: „Gospod, nekaj se kuje v tem zlodeju. Preparamo ga, in kaj smo našli v njem? Mojega psička, zdravega in celega!" Vsi premi- rešiti, kedar bodo zaslišani dotični zastopniki oziroma oni krogi ljubljauskih obrtnikov, katerim bi mogla ta konkurenca škodo prizadjati. Se ve da ima deželni od- so zakričali: »Oho, to je pa uže preveč, ta je bor poleg tega, da se ozira na obrtnijstvo, tudi dolžnost preveč lovska. Začeli so tudi drugi pripovedovati vsa- dajati prisiljencem potrebnega dela, da se izuče v takem kojake lovske dogodke, ter kričati: „Huš tu, huš ga ha, hejže ha! Na * rokodelstvu, katero jim živež daje, keder se vrnejo v tu, tu, na, na, na, paf, ho, ho, ho, človeško družbo. Deželni odbor ima pa tudi dolžnost ho, ho! Udri ga, udri!" Eni so lajali kot psi, in eni gojiti gospodarstvo v prisilni delalnici tako, da ni treba njo plačevati z drugimi dohodki, ampak da se sama skakali kot vokovi. Iz prvega so se nekateri jezili, a naposled so vsi smejali. Glembockova imata rada goste, njima ne velja znana prislovica, da je gost dober samo tri dni kot riba, ki vzdržuj sklep dokazal katerega smo storili letos pri proračunu za pri In da ima to skrb tudi glede obrtnikov pa četrti dan uže smrdi. Kar imata v hiši, rada delita silno delalnico v ta namen, da se poslopje razširi, ker z vsakim, kdorkoli v imenu se sploh tkalstvo zarad pomanjkanja prostorov ni moglo s prijatelji, z znanci, sploh gostoljubja stopi čez njiju prag. Od davnih časov tako bolj razširiti in ker je v delavnico došlo dosti prisi dela plemstvo poljsko. Bog ga imetjem, je obilo blagoslovil z toraj tudi srčno rado deli z bližnjim vse, kar se jim je moralo nakazati za ta čas delo, kakoršno je priročno. Tudi deželni zbor je pripravlj sto 04 riti, kar je mogoče, da bi se škoda odvrnila od ljubljanskih obrtnikov, ne pa, da bi se zgrešil namen, oziroma, da bi se glede obstanka prisilne delalnice večje zapreke stavile. Vsled tega stavi gospodarski odsek sledeči predlog: „Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja kranjskega obrtnijskega društva za urejenje obrtnega dela v prisilni delavnici odstopi se deželnemu odboru z naročilom, da zasliši veljavne pritožbe onih obrtnijskih krogov ljubljanskih, kateri tožijo zoper konkurenco prisilne delavnice in potem on ukrene oziroma v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru stavi predloge, da se prošnja obrtnikov usliši v kolikor bi bila utemeljena in ne v nasprotji z namenom in načeli vzdržavanja prisilne delalnice." Slavni zbor! Ako bi se jaz zdaj spuščal v vse na-drobnosti, katere je deloma sprožil gospod predgovornik, bi bilo gotovo prezgodaj, in s tem bi deloma moral ponavljati to, kar je sprožil gospod predgovornik. V take nadrobnosti spuščati se , bo nalog deželnega odbora tedaj, ko bode zaslišal dotične prizadete kroge, ko bode šlo za razširjenje prisilne delavnice. Samo zoper ono trditev , katero je izrekel gospod predgovornik, namreč, da je bila ta prošnja več ko mesec dni v rokah gospodarskega odseka in da bi bilo mogoče tudi zaslišati dotične kroge, se moram obrniti. Na to moram odgovarjati, da je prvič od tistega dne meseca decembra, ko se je prošnja izročila do današnjega dneva, bilo vmes pretrganje zborovanja, v katerem ni bilo mogoče sklicati prizadetih obrtnikov in vseh teh toliko obširnih in važnih predmetov izdelati. Mi smo imeli v gospodarskem odseku vsak dan, razun nedelje, kolikor je bilo mogoče poleg drugih odsekov, poleg finančnega odseka, nepretrgano svoje posvetovanje in nepretrgane seje. Da tudi tedaj, ko bi bili zaslišali te obrtnike, ne bi bilo mogoče konečno rešiti tega vprašanja, ker tudi po dovršenih vseh poizvedbah prevdariti je, jeli mi nočemo preustrojiti dotične instrukcije prisilne delalnice. Eno pa bode zmirom ostalo, kateremu se ne bodemo nikdar odtegnili, da dela prisiljenec ravno tista dela, katera zna, in da bomo imeli dolžnost, mlade prisiljence izur-jevati v takih strokah, katere bodo zagotovile njim v prihodnjič živež med drugimi ljudmi. Vse želje pa, katere je deloma navel gospod predgovornik, bode imel priliko pretresovati deželni odbor, ki se bode pečal s tem vprašanjem in prihodnje leto bode prilika, na drobno razgovarjati se. Do zdaj pa ni mogoče boljšega nasveta in tudi obrtniški krogi bi ne mogli ugodnejšega predloga staviti, kakor ga je stavil gospodarski odsek, ne da bi bil preziral pri tem nazore, katere je imel pred očmi morebiti predgovornik, ko je skoraj brezpogojno pritrjeval pritožbi. Toraj priporočam, da se predlog gospodarskega odseka sprejme. (Potem obvelja odsekov predlog.) Potem naznanil je predsednik dr. Smolka, da so se v splošni razpravi k besedi oglasili sledeči poslanci, in to proti: vitez Eigner, dr. Hahvich, baron Pirquetf dr. Menger, Pacher, dr. Pickert, dr. Tomaščuk, dr. Russ, dr. pl. Derschatta. AVrabetz, dr. Fuss, dr. Ausserer, dr. Heilsberg, dr. Wenzlitzke, dr. Krauss, Steiner, Pauery Prade, dr. Pollak Oton,- dr. Knotz, Bendel, vitez Car-neri, Krepek, Sch\vab, dr. Wegscheider, Pernerstorfer, dr. Sturm, Mischehvitzer, dr. Njtsche, dr. Weitlof. Sieg-mund, Tausche, vitez Proskovec, baron Moscon, Schier, dr. Kindermann, Auspitz, Siegl, vit Schonerer, dr. Rosery dr. Herbst; — za so se oglasili: Raič, dr. Lorenzonif Vošnjak, grof Dzieduszycki, Zehetmayer, dr. vitez Ma-dejski, dr. Mikiška, Skopalik, Ozarkievicz, Mochnacki, Tonner, Rogl, knez Czartoriski. pl. Siengalevič, Weber Fr. Začek, dr. pl. Bertolini, baron Malfati, don Genti- knez Alojzij Lichtenstein, Wurmr grof Brandis, baron Ciani, dr. Czerkawski. Oglašenih je tedaj govornikov proti 41, za 25. Prvi govoril je bivši gornje-avstrijski deželni glavar Eigner z malimi besedami rečeno: britke solze točeč, da so mihuli sladki in lepi časi vladanja liberalnih levičarjev. Kot prvi govornik za budget govoril je slovenski poslanec Raič, ki je v obširnem govoru povdarjal, da tudi sedajna vlada vkljub obljub iu zagotovil Slovencem še ni dala narodne enakopravnosti. Govornik navedel je dolgo vrsto slučajev, iz katerih je razvidno, da na Štajerskem uradniki različnih* vrst, ali niso slovenščine zmožni, ako pa tudi umejo slovenski, se venderle povsod in pri vsaki priliki protivijo dejanski izvršitvi narodne enakopravnosti; koncem svojega govora izrekel je govornik sledeče zahteve: 1. Popolno izvršitev zgoraj navedene resolucije, zadevajoče učni jezik na gimnazijah in učiteljiščih v slovenskih pokrajnah. 2. Slovenščina kot materni jezik učencev podučuje se na gimnazijah po predpisih osnovnega načrta z leta 1849 str. 145, kjer je brati: „Za slučaj, ko je materni jezik učencev slovanski , je v I. in II. razredu na slovanski poduk obrniti 4 ure. v III. in IV. razredu po 3 ure. na višji gimnaziji I. razreda 2, v II., III. in IV. pa 3 ure. 3. V ljudskih šolah slovenskih pokrajin ima slovenščina veljati kot učni jezik v vseh razredih. 4. Nadzorništvo humanističnih predmetov na spod-nještajerskih srednjih šolah izročiti je strokovnjaku, ki je zmožen slovenščine; za slovenske ljudske šole je tudi imenovati nadzornik slovenščine zmožen, h kateremu more zaupanje imeti tudi slovensko ljudstvo; dalje 5. Slovensko uradovanje v slovenskih pokrajinah, in pa razpis iu novo nameščenje vsih dosedaj protipo-postavno brez razpisa oddanih učiteljskih mest. (Konec prihodnjič.) Prvi dan budgetne razprave. Na sv. Jožefa dan (minuli petek) pričela se je v državnem zboru letošnja budgetna razprava. Akoravno je sedanji državni zbor že pri adresni razpravi v tem zasedanji pred malo meseci imel priliko za veliko politično borbo; vendar se je zopet sedaj oglasila dolga vrsta govornikov. Pred vsem izrekel je glavni poročevalec dr. Matuš par besedi s predlogom, da naj zbornica prestopi v posvetovanje budgetnega predloga. Mnogovrstne novice. * Lažnjivi prerok. Kakor »Grazer Volkszeitung^ piše, beračil je pretekle tedne nek potepuh po Gorenje-štajerskem in je očividno z namenom, da bi mu lahkoverni ljudje obilnejših darov dajali prerokoval grozovitne reči, konec sveta za minulo soboto 20. dan marca. Kvasil je, da bo po izreku „Sibile" mraz trajal do dne 20. marca, ta dan pa bo naenkrat postalo toplo. Gor-kota bo ta dan bolj in bolj rastla, ob 9. uri bo uže ne-strpljiva vročina tako, da se bodo posušili vsi gozdi. Opoludne bo uže voda vrela v potosih in rekah in proti večeru bo zgorel ves svet z velikim plemenom. »5 Dne 21 bo vsega sveta samo v se kup pepela katereg nilnici raznese vihar ni debelo je pa znal ta Laže vsaj tako 67 kr naloženega 2717 gold v da laž vsakdo lahko z roko prime oblig 42 kr. gotovine 491 gold acijah oziroma srečkah pa 350 gold Vreme postalo je s prvim spomladanskim vom 21. t. m., nekaj gorkeje, sneg, katerega je menda okoli Ljubljane zadnji teden največ Naši dopisi vode naraščajo. Kmet uže težko čaka za nujno delo v gozdu in na polji. padlo topi se in o odnega časa Ljubljane pri prvem branji Scharschmidovega predloga lasovanji slovenskih poslancev tekli peteK podala se je k ministru poljedelstva grofu Za odstranjenje povodenj na Notranjskem pelj Falkenhaynu deputacija sostavljena iz zastopnikov kranj nemščine kot državni jezik, še zmirom nekateri naših skih državnih poslancev in pa kluba turistov. Klub tu časnikov k k poročajo in se oziroma sklicujejo na ristov zastopala sta gospoda d svetovalec in inten poročila. Za oddajo predloga na odsek glasovala sta samo grof Hohenwart in Šuklje. Poslancev Hrena dant % Franc vitez H naravoslovskeg dvorneg muzeja na Dunaj dr kneza Windischgratza pri glasovanji v zbornici ni bilo votlin zasebnik Fr. K in pa znani preiskovalec kraških ? v imenu poslancev vdele navzočih, akoprav je knez Windisch-Gratz celo v steno- žili so se deputacije: grof Hohenwart, knez W grafičnih zapisnikih (pa napačno)naveden med onimi, disj;h-Grat Ob in dr. Pokluk so glasovali za ta predlog. Ce P? Tudi o sostavljanji jezikovnega odseka sprejel ie imn Vodj deputacije vitez H nistru namen in razložil je gospodu e deputacije in mu izročil tudi Slov. Nar." po vsem zmešan telegram rekoč, da sta primeroma kratko spomenico, v kateri je izrečena proš volj Klun in dr. Poklukar proti Sukleju in Hrenu. Resnica je, da sta izmed slovenskih poslancev ta odsek volj Kako n Nar eju. in Hren grof Hohenwart in dr. Poklukar. poročevalec pride do trditve proti Šuk- podzemeljske jam nja, da uaj bi poljedelski minister sostavil pod svojim predsedništvom in pokroviteljstvom vladno komisijo strokovnjakov, katera naj bi imela nalogo: notranjske i n de preiskat teg mačiti ker adnj krog niso mog poslaniški dva kot kandidata v zbornici nista v katastralne mape, dalje pa za poskušnjo iztrebiti raztol- meriti višino voda, vrisati jih v zvezi s površjem ekaj bila znana. ponujal nekemu odličnemu dalmatinskemu.po kandidata v ta odsek, pa ko se je ta z veliko odloč- približno merilo za stroške, katere bi prizadela odstra prvem se pripoveduje, da se je v klubu porušenih jam (dolin), da se tako dobi skušnja, v koliko bo vplivalo iztrebljenje dolin na odtok vode, in pa za nostjo izrekel zoper to, ni bilo več čuti o tej kandida- nitev povodenj planinske, cirkniške in loške doline turi Neko kasneje poročilo n Slov Nar u kaže da Poukanje podzemeljskega teka druzih voda na Krasu pomenja ?? proti u želj poročevalčevo, da ona dva prideta moglo v odsek, ker je eden šolski pravniški) strokovnjak. Videti 5 drug pa sodnijski (ali Kras in JL pripomoči tudi k preskrblj rst. dobre vode za tedaj da so neke ve Glede stroškov, katere bi prizadelo to premerjenje činoma neodkrite želje dale povod onemu telegramu, ali in pa poskusne dela omenja spomenica namen sako ceno nasprotje najti zadostovala svota y da za letos 6000 gold., prihodnje leto pa bi nam dozdeva, da bodeta tudi brez last ražanji pravo zadela, ak< bila potrebščina nekoliko večj Ako bi se ustanovila taka komisija, sodelovali bi v izbrana uda jezikovnega odse^aT^grof nji radovoljno znanstveni strokovnjaki kluba turistov in tudi na razpolaganje dali vse svoje obrise in popise. Gospod grof Falkenhayn razgovarjal se je dolgo r v tem važnem in težkem iz- akoravno evalcu u 1. liSta^ai^pj^o^i Kranjska hranilnica se kuja. Videti je, da mi nisterstvo še ni rešilo pritožbe vodstva kranjske hranil in prijazno z raznimi členi deputacij pri tem delu v prvi vrsti lahko poma omenjal da uradniki in rudokopi idrij rudnika zarad bližine in zarad ena- nice zoper naredbo tukajšnje c. k. deželne vlade, s ka tero se je ustavil njen sklep, da ustanovi in vzdržuj' nemško ljudsko šolo v Ljublj ker to si vodstvo izvilo za izgovor, da ne dovoli nikakoršne druge podpore v dobrodelne namene, dokler ona pritožba ni še rešena. Kdor ima dosti denarja in izrekoma, kdor ima dosti količnosti dela in z obljubo, da bo spomenico v oceno odstopil strokovnjaškemu poročevalca, izrekel je nado, da bode, ako moč, rad storil od svoje strani za namene izrečene v spomenici. Deputacija mudila se je skoraj celo uro pri ministru. Kmetijsko potno predavanje ima tajnik c. kr. tujega denarja na razpolaganje, si sme, kakor do sedaj kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v četrtek 25. t. m. vidimo, tudi še nekaznovan dovoljevati tako gospodar- popoludne v Šmariji pod Ljubljano in v nedeljo 28. jenje s tujim premoženjem. t. m. dopoludne v Šentjernej i pri Kostanjevici, po Mi sicer nikdar nismo dvomili, kako globoko v srce poludne pa v Belicerkvi pri Novem mestu. je priraščena nemška šola kolovodjem k r a nj s k e hra- nilnice, veseli nas pa 9 da to iz novega pokažejo in s svojim početjem tudi vsemu svetu pokažejo, da si naši „Deu ts ch k r ai n e r j i" brezozirno prisvojajo eksekutivo tudi ministerstvu nasproti. Veseli nas ta brezozirnost, ker upamo, da bo ko- o dloč- Nabiranje doneskov za zgradbo »Narodnega Doma'* v Ljubljani. Pri nobenem narodnem prazniku se ne smela zamuditi ugodna prilika, spomniti se one občeslovenske naloge, ki spada tako rekoč kot posebna točka k sedanjemu narodnemu programu, spomniti se tudi nečno vsaj ta prisilila vlado nemu in celemu koraku proti društvu, katero dolgo vrsto let namreč nabiranja doneskov za zgradbo V) Narodnega zastareli regulativ uže opirajoč se na ščiti skrajno nemško strankarstvo v naši slovenski deželi. Doma" v Ljubljani. Tudi člani pisateljskega podpornega društva, ki so se zbrali pretečeni četrtek v spod njih prostorih niče ljubljanske, da slave pokojnega Jurčiča, so se pri tej priliki spomnili našega podjetja. Deželno polnočno društvo „rndečega križa" raz- Med izbornim petjem in navdušenimi zdravicami se je ' in nabralo nad 28 fo- za „Narodni Dom pošilja svoje letno poročilo za minulo leto. Iz tega raz- nabiralo tudi vidi se, da šteje društvo 169 udov (brez podružnic), rintov. Toda predno govorimo o knjižicah, ki so se pri Premoženje društva znašalo je koncem leta 1885. v hra- tej priliki razprodale in nam poslale razprodane, ome- 9G niti nam je knjižice, ki nam je par dni poprej došla Povodom te vesele dogodbe praznoval se je v Berolinu kot LX. kraicarska pod št. 399 (poverjenik g. J. K.) iz velik praznik, svečanosti bile so tudi večer prej in pri Tržiča, ne ravno narodnega gorenjskega trga. Tem večjo druzih evropejskih dvorih nazdravljalo se je vladarju z a h \ ra tedaj zavednim narodnjakom, katerih ni podu- starčeku, katerega sedaj Evropa deloma hoče smatrati šila tržiška nemškutarija. Ostale tri krajcarske knjižice, za poroštvo daljnega miru. Sicer pa se Bismarkovi ki smo jih te dni dobili, so bile večinoma pri Jurči- nemški politiki kažejo povsod huda nasprotja: monopol čevem večeru razpečane, so pa te-le: LXI. pod št. na žganje je uže toliko kot zavržen, poravnave s pape- (poverjenik g. E. L.), LXII. in LXIII. pod št. 412. in žem zastajajo, za ponemčevanje Poznanske. ki bi stalo 413. (poverjenik g. dr. V. G.). Le tako naprej pri vsaki pri samem šolstvu nad 4 milijone mark na leto — nima slavnostni priliki! denarjih sredstev. Tako vse kaže, da bo kriva do- Novičar iz domačih in tujih dežel. mača in notranja politika uničila vse velikanske vspehe mogočne nemške vojske v letih 1866. in 1870. Pri vo- jaku je samozavest in celo ošabnost lastnost, ki zna Dunaja. celo pripomoči k večjim vspehom, politik pa še z ošab-Ogerski trgovinski minister bil je Dostjo, Kakoršno Bismark kaže pri vsaki priliki, povsod minuli teden zopet na Dunaji in se je razgovarjal z mi- nakopava nasprotnike, — stvari, za katero deluje, pa nisterskim predsednikom grofom Taaffejem in z vod- škodo, jem trgovinskega ministerstva baronom Pusswaldom in trdil, da se je glede petroleja našla nekakova porav- nava, druga vprašanja pa še niso rešena. V poslaniških krogih se sedaj trdi, da vlada pred veliko nočjo zbornicama ne bo predložila predlogov zadevajočih pogodbo z Vabilo na naročbo ..Hovic a Ogersko. Da je baron Pusswald samo začasen vodja trgovinskega m nisterstva, izrečeno Je v cesarskem ročnem II. prvim dnem meseca aprila prične uže četrtletje 44. tečaja ,,Novic To nam daje pismu njegovega imenovanja; kdo bo prihodnji povod ponoviti vabilo na naročbo s kratko opazko, trgovinski minister, se ne ve; ponuja se marsikdo, pa da se ,,Novice" nepretrgano zvesto drže svojega ga ne marajo, celo levičarski poslanci bi se ponižali sprejeti ministerstvo po posredovanji tako hudo napada-nega grofa Taaffe-a, izmed njih čula so se imena: Chlu-mecki, Sochor, Schvvegel in Coronini, izmed pristašev starega, narodnega in gospodarskega programa. narodnem oziru delale so in bodo zmi desnice pa so se imenovali grof Deym, grof Schonborn. rom za narodno stvar, po moči ogibaje se oseb- Videti je, da se bo imenovanje trgovinskega ministra nega nasprotovanja, pobijaje pa vse, kar naš na- vršilo še le po končani budgetni razpravi, med velikonočnimi prazniki. rod cepi in razdvoja, ker smo prepričani, da budgetni razpravi državnega zbora obširno poro- Slovencem čarno na drugem mestu današnjega lista. Tukaj samo dostavljamo, da so drugi dan razprave, v soboto, govo- nam treba sloge, tovale onim se bolj kot večjim i Zato boclo „Novice" tudi rušili narodno slogo. narodom naspro- rili govorniki, namreč M. Vošnjak, Menger, Dzie- duszicki in Pacber. Vošnjakovem govoru poročamo obširneje. Menger udrihal je z bombastičnimi besedami in še večjo lastno hvalo po vladi in večini, in blizo v tak rog trobil je Pacher, grof Dzieduszicki pa, akoravno še mlad človek, je mirno in z veliko spretnostjo govoril o poljedelskih razmerah, o potrebnosti varstva na polj- Neposredna poročila iz državnega zbora o političnih in gospodarskih, posebno pa davkovskih zadevah priporočajo „Noviceu vsakemu slovenskemu gospodarju in rodoljubu še posebej! Cena Novicam u je: ske pridelke , o preustrojitvi davkov, o narodnostnem. po pošti prejemane za celo leto načelu in o njegovih škodljivih izrastkih, posebno se mu je posrečilo kazanje na krivo geslo sosedne Nemške, kjer se v imenu narodnostnega načela hoče zatreti gold. poljski narod , to geslo da bila sila več kot pra- vica, se pri nas ne sme vpeljati. Tretji dan v po- nedeljek govorili so zopet 4 govorniki: knez Alojzi Lich-tenstein narisal je najprej živo podobo dejanja levičarjev, ki so hoteli centralizirati, ponemčevati in pa raz-kristijanovati. Obširno govoril je o narodnem vprašanji, je večinoma odobraval korake vladine, sploh pa je zagovarjal samoupravo narodno izrekoma glede Češke, da naj narodna vprašanja vsak narod za-se. „ „ „ za pol leta „ • „ za četrt leta v tiskarni prejemane za celo leto za pol leta za četrt leta n ii 60 kr. 40 „ 30 11 jI V V n ii ii ff ii ii 11 Telegram Novicam-6. na Ceskem rešuje in vreduje obče pa je izrekel mnenje, da se bode narodno vprašanje prav v kratkem moralo umakniti bodi-si rešeno ali nerešeno — vprašanju socijal-nemu. Dalje so govorili Pickert, Tonner in To-maščuk. — Četrti dan v torek imela je govoriti vlada po Dunajevskemu in morebiti tudi Gauču, za glavnimi Z Dunaja 24. marcija ob 1. uri 10 minut popoludne. Po izvrstnem govoru poročevalčevem glasovala je tudi večina levice za nadrobno razpravo. Sedaj za dispozicijski zaklad govorili: Wenclicke Taaiie i Wurm; v isana: Wrabec, Russ. T Popravek. Tisko pomota vrinila se je v 11 štv. govorniki pa poročevalec, tako, da se ima danes (sredo) „Novic". Naslovne besede noticam o notranjski razstavi prestopiti v nadrobno razpravo , o kateri, ako bo kaj občnem zboru c. kr. kmetijske družbe bile pomenljivega, zna telegram naznaniti kaj več. namreč zamen w J > kar naj č. bralci blagovolijo v tem smislu popraviti Nemška. ponedeljek dne 22. nastopil je nemški cesar Viljem devetdeseto leto svoje starosti. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani