ZAGORICA Petra Vojaković, Ahac Šinkovec, Barbara Hofman, Nataša Magajne, Boris Vičič 109Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S ZAGORICA Petra Vojaković, Ahac Šinkovec, Barbara Hofman, Nataša Magajne, Boris Vičič ⁞ Prispevki: Andrej Gaspari, Tomaž Verbič, Borut Toškan, Tjaša Tolar, Andrej Šemrov 109 Zagorica ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentki ⁞ Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Petra Vojaković  ⁞Martina Blečič Kavur urednica  ⁞Arhej, d. o. o.  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica  ⁞Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞petra.vojakovic@gmail.com  ⁞Univerza na Primorskem ⁞ Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper in likovna urednica  ⁞Ahac Šinkovec  ⁞martina.blecic.kavur@upr.si ⁞ Vanja Celin, tehnična urednica  ⁞Skupina STIK ⁞ Matija Črešnar, član  ⁞Cesta Andreja Bitenca 68, SI-1000 Ljubljana  ⁞Irena Lazar ⁞ Milan Sagadin, član  ⁞ahac.sinkovec@gmail.com  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ Maša Saccara, članica  ⁞Fakulteta za humanistične študije, ⁞ Katharina Zanier, članica  ⁞Barbara Hofman  ⁞Univerza na Primorskem ⁞ Bernarda Županek, članica  ⁞Trnovski pristan 8, SI-1000 Ljubljana  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞hofman.barbara@gmail.com  ⁞irena.lazar@upr.si Izdajatelj  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Nataša Magajne Lektorica ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞Ul. bratov Učakar 96, SI-1000 Ljubljana  ⁞Nina Krajnc (slovenščina)  ⁞natasa.magajne@gmail.com Zanj Oblikovanje in prelom ⁞ Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Boris Vičič  ⁞Nives Zupančič  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana  ⁞Tržaška 4, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije  ⁞boris.vicic@zvkds.si  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič Ostali avtorji Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Andrej Gaspari  ⁞Borut Plohl, Robert Erjavec  ⁞Oddelek za arheologijo,  ⁞Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani Fotografije − terenski posnetki  ⁞Zavetiška 5, SI-1000 Ljubljana  ⁞arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, Arhej, d. o. o.  ⁞andrej.gaspari@ff.uni-lj.si Načrt najdišča  ⁞Tomaž Verbič  ⁞Robert Erjavec, Ahac Šinkovec,  ⁞Arhej, d.o.o. Barbara Hofman, Nataša Magajne  ⁞Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica  ⁞tomazver@gmail.com Geodetske izmere ⁞ Arhiv ZVKDS, OE Ljubljana, Arhej, d. o. o.  ⁞Borut Toškan  ⁞Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU Risbe predmetov  ⁞Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana ⁞ Andjelka Fortuna Saje, Barbara Hofman,  ⁞borut.toskan@zrc-sazu.si Ida Murgelj, Nataša Magajne  ⁞Tjaša Tolar Fotografije predmetov  ⁞Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU  ⁞Barbara Hofman, Nataša Magajne  ⁞Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana  ⁞tjasa.tolar@zrc-sazu.si Restavriranje in konserviranje kovinskih  ⁞Andrej Šemrov predmetov  ⁞Numizmatični kabinet,  ⁞konservatorska delavnica ZVKDS, OE Maribor,  ⁞Narodni muzej Slovenija Saška Colnarič  ⁞Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana  ⁞andrej.semrov@nms.si Restavriranje in konserviranje keramičnih predmetov  ⁞konservatorska delavnica ZVKDS, OE Maribor, Stanko Gojkovič Ljubljana, 2023 Spletna izdaja Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 152101123 ISBN 978-961-7169-52-2 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod Petra Vojaković, Boris Vičič 5 2⁞ Geomorfološki in geološki oris prostora Tomaž Verbič 6 3⁞ Historični oris prostora Petra Vojaković 11 4⁞ Predhodne arheološke raziskave/terenski pregled Petra Vojaković 12 5⁞ Predhodne arheološke raziskave, izkopavanja 15 ⁞ 5.1 Potek del Petra Vojaković, Boris Vičič 15 ⁞ 5.2 Izsledki Petra Vojaković 19 ⁞ 5.3 Splošna stratigrafska slika Petra Vojaković 20 ⁞ 5.4 Poselitvene faze 28 ⁞ 5.4.1 Faza I: bakrena, bronasta in starejša železna doba Andrej Gaspari 28 ⁞ 5.4.2 Faza II: mlajša železna doba Ahac Šinkovec, Andrej Gaspari 31 ⁞ 5.4.3 Faza III: rimsko obdobje Barbara Hofman 81 6⁞ Analize 123 ⁞ 6.1 Analiza živalskih ostankov Borut Toškan 123 ⁞ 6.2 Paleobotanična analiza Tjaša Tolar 127 ⁞ 6.3 Numizmatika Andrej Šemrov 130 ⁞ 6.4 Radiokarbonske analize 131 7⁞ Sklep Petra Vojaković, Ahac Šinkovec, Barbara Hofman, Nataša Magajne 133 8⁞ Literatura 136 9⁞ Katalog stratigrafskih enot Petra Vojaković, Nataša Magajne 145 ⁞ 9.1 Faza II: mlajša železna doba 145 ⁞ 9.2 Faza III: rimsko obdobje 146 ⁞ 9.3 Faza IV: zgodnjesrednjeveško obdobje 156 10⁞ Katalog najdb Petra Vojaković, Ahac Šinkovec, Barbara Hofman, Nataša Magajne 166 ⁞ 10.1 Faza II: mlajša železna doba 168 ⁞ 10.2 Faza III: rimsko obdobje 206 ⁞ 10.3 Faza IV: zgodnjesrednjeveško obdobje 226 1UvodPetra Vojaković, Boris Vičič Pri izgradnji avtocestnega omrežja na področju Sloveni- bili najdeni odlomki keramike iz bronaste in starejše železne je so bila odkrita številna nova arheološka najdišča, ki so dobe. Glede na odsotnost naselbinskih ostalin domnevamo, močno vplivala na arheološko podobo slovenskega pro-da je bila izraba prostora v najstarejših obdobjih prazgodo- stora. Eno izmed njih je tudi arheološko najdišče Zagori- vine omejena na izven naselbinske dejavnosti, ki so bile po- ca−Bič. Razprostiralo se je na obeh straneh nekdanje ma- vezane z izkoriščanjem vodnih virov (Vičič et al. 2002, 95). gistralne ceste med Ljubljano in Novim mestom, na trasi Naslednjo poselitveno fazo prostora predstavljajo ostanki avtocestnega odseka KO 14 Bič−Korenitka, severno od mlajšeželeznodobne naselbine in grobišča. Naselbina je vasi Zagorica pri Velikem Gabru. Arheološki sledovi po-bila odkrita na vzhodnem delu območja Zagorice I, pod selitve so bili na tem mestu prvič odkriti pri arheološkem hribom Reber. Naselbini pripadajoče grobišče z 20 žganimi terenskem pregledu leta 2001 (Djurić, Tica 2001), potrdile planimi grobovi pa je bilo odkrito na skrajnem zahodnem pa so jih tudi geofizikalne meritve (Mušič 2002). V marcu delu omenjenega območja. Med njimi izstopajo posame-leta 2002 so se na najdišču začela izkopavanja, ki so po- zni ženski grobovi z značilnim latenskim nakitom ter moški tekala pod vodstvom Borisa Vičiča z Zavoda za varstvo grob z orožjem. Glede na lego lahko grobišče uvrstimo v kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, okvir mokronoške kulturne skupine, ki se je v času mlajše in so trajala do septembra leta 2002 (Vičič et al. 2002, 94). železne dobe razprostirala na območju vzhodne Slovenije V tem času je bila raziskana površina v velikosti 43.144 m². in severozahodne Hrvaške. Zaradi obsežnosti raziskav in lažje logistične organizacije je bilo območje izkopavanj razdeljeno na dva dela. Predel Najintenzivneje je bil prostor poseljen v rimskem času, osta-severno od nekdanje ceste je bil poimenovan Zagorica I line pa so bile odkrite tako na območju Zagorice I kot tudi (14908 m²), južno od ceste pa Zagorica II (9917 m²). Oba Zagorice II. Stavbni ostanki pripadajo lesenim stavbam in se sta bila razdeljena na več sektorjev, Zagorica I z ločenimi na eni strani kažejo kot sklopi jam za kole, ki jih spremljajo mrežami kvadrantov velikosti 5 × 5 m, Zagorica II pa je večje jame. Na drugi strani pa kot ostanki lesenih stavb s imela skupno mrežo kvadrantov velikosti 5 × 5 m. Posa-kamnitimi temelji. Pri slednjih gre za tri objekte, od katerih je mezne sektorje so pod skupnim vodstvom Borisa Vičiča bolje ohranjen le objekt št. III. Maloštevilne najdbe pričajo o vodili naslednji arheologi: staroselski tradiciji prebivalcev. Čeprav je bilo v njih najdene- ga malo gradiva, se zdi, da so poslopja služila tako bivanjski Zagorica I: kot tudi gospodarski dejavnosti in so del večje podeželske • sektor 1a in 6 – prof. dr. Predrag Novaković, naselbine v času med koncem 1. in začetkom 3. stoletja n. • sektor 1b – prof. dr. Božidar Slapšak, št. Naselje naj ne bi bilo nasilno uničeno, ampak zapušče- • sektor 3, 8, 11 – doc. dr. Andrej Gaspari, no zaradi gospodarskih oziroma političnih razlogov ali pa • sektor 5 in 7 – asist. Darja Grosman. kot posledica hidroloških oziroma mikroklimatskih razmer. Zagorica II: Vzhodno od objekta št. III je bilo odkrito tudi manjše gro- • sektor 1–7 – Simona Tomažič, Barbara Hofman, Nikša bišče, na katerem izstopata okrogla kupolasta grobnica in Vujnović. ostanki grobne parcele. Izsledki raziskav so pokazali, da je bilo obravnavano ob- Po nekaj stoletnem zatišju je bilo obravnavano območje močje primerno za poselitev že od prazgodovine dalje. ponovno poseljeno v zgodnjesrednjeveškem času. Na ob-Najstarejše ostanke človeške prisotnosti je bilo tako mogoče močju Zagorice I je bila odkrita večfazna naselbina, ki je bila zaslediti na najnižje ležečem osrednjem delu raziskanega razdeljena v več domačij, njeno trajanje pa obsega skoraj območja Zagorice I. V plasteh, ki so zapolnjevale strugo ene dve stoletji. izmed kraških estavel, so bile odkrite kamnite in keramične Najmlajši materialni sledovi na najdišču izhajajo iz posame-najdbe iz bakrene dobe. V plasteh, ki so nastale s posto- znih jam in poti, ki kažejo na obljudenost prostora v novo- pnim odlaganjem sedimentov po zamašitvi estavele, pa so veškem oziroma polpreteklem obdobju. Zagorica, AAS 109, 2023 5 2Geomorfološki in geološki oris prostora Tomaž Verbič Arheološko najdišče Zagorica pri Biču se nahaja v Do- lenjskem podolju, nižinski regiji v zahodnem delu Do- lenjske (sl. 1–4). To je gričevnat svet z izrazitimi kraškimi značilnostmi, ki ga sestavljajo posamezna kraška polja in uvale. Zaradi lahke prehodnosti preko njega vodi narav- na prometna povezava med osrednjo in jugovzhodno Slovenijo. Danes tu potekata glavna cestna in železniška povezava med Ljubljano in središčem dolenjske regije, Novim mestom. Najdišče je ležalo v vzhodnem delu Dobske uvale, ki se razprostira od Doba pri Šentvidu na zahodu do vzpetine Medvedjek na vzhodu. V osrednjem, ravninskem delu uvale 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. se na obeh straneh ceste nahajajo njivske in travniške po- (Cerkniško, Planinsko …). Voda iz estavele prihaja ob obil- vršine. Vzhodno od Zagorice, kjer se cesta začne vzpenjati nem deževju, ko ne more ponikniti preko kraških kanalov v proti Medvedjeku, dolinsko dno postane ožje. V tem delu podzemni kraški vodni sistem. Kanali so enostavno preozki, se severno od najdišča nahaja nizka vzpetina Reber, ki uvalo da bi sprejeli celoten vodni pretok, zato voda pride na po-ločuje od gričevnatega sveta proti dolini reke Temenice. Na vršje tam, kjer ima možnost in kjer je kraški hidrološki sistem južni strani uvale se teren strmo vzpne v z gozdom porasel povezan s površino. Pritisk vode na ustju bruhalnika je so-greben, imenovan Vrtača, ki se ponekod dviguje tudi do 100 razmerno visok in njen tok močan, tako da lahko prenaša metrov nad dnom uvale. veliko materiala kot talni tovor ali v suspenziji. Računati je treba z dejstvom, da se voda, ki prihaja tu na površino, zbira Litologija okolice z okoliških terenov, ki so tudi do 100 m višje kot ustja estavel. Svet okrog najdišča zaznamuje izrazito kraški teren. Geo- loško podlago na najdišču in v okolici tvorijo jurski apnenci različnih tipov (biomikrit, biosparit, oosparit, …). Razen tega moramo kot geološko osnovo k sterilni podlagi prištevati še rumenkasto rjavo ilovico, ki je močno psevdooglejena. Ilo- vica vsebuje številne limonitne (psevdo)gomolje in prevleke. Glede na terenski prstni preskus ocenjujem, da vsebuje okoli 40 % peščene frakcije, ostalo pripada melju in glini. Hidrogeologija okolice V okolici je izrazit kraški hidrološki oziroma hidrogeološki režim. Površinskih vodotokov ni. Na nivoju dolinskega dna ali le nekoliko nad njim so v okolici najdišča številne kraške ‚jame‘, ki delujejo kot bruhalnik (kraški izvir) ali kot požiralnik (kraški ponor). Te jame so torej estavele. Podobnih hidro- geoloških situacij je v Sloveniji veliko, najbolj znani identični pojavi so na velikih kraških jezerih (poljih) na Notranjskem 2 Lokacija najdišča na geografski karti; vir: https://ipi. eprostor.gov.si/jgp/data. Merilo 1 : 100 000. 6 Zagorica, AAS 109, 2023 Območje med Dobom pri Šentvidu in Medvedjekom ime- Podstrmec) deloval kot morfološko ločen sistem preko esta- nujejo tudi Dobska uvala (glej Krajevni leksikon). Dno uvale vel na južnem robu dolinskega dna. Največja med njimi je na področju Biča, Zagorice, Pristavice, Dobravice in Pod-Kovačeva rupa (sl. 13). V tem delu se je voda po obilnem boršta imenujejo Pule. Glede na terenski pregled menim, deževju zadrževala še največ nekaj dni, nato je vsa poniknila da je del dna uvale vzhodno od Zagorice (ledinsko ime (podatki domačinov). Dno med Bičem in Dobravico ima dve veliki estaveli: Špaja jama (sl. 14) in Dobravska jama. Ob deževju je voda pre- plavila dno Pul med omenjenima vasema oziroma med estavelama. Na tem območju je voda po deževju zastajala tudi več kot mesec dni, preden je odtekla. Toponim Bič sam nakazuje na izvir. Na dolinskem dnu lahko opazujemo t. i. luže (lokalni izraz). Gre za plitva umetna(?) jezera oziroma kale. Domačini so jih v preteklosti verjetno uporabljali za napajanje živine. Ena takih luž je ob kozolcu ob najdišču. Voda se je v teh lužah ohranila vse leto ali vsaj večji del leta. Luže nimajo neposre- dne povezave s kraškim hidrološkim sistemom. Ne izključu- jem možnosti, da je tak kal nastal na mestu fosilne estavele, ko ta ni več delovala kot kraški fenomen. Verjetno je, da je voda iz bruhalnika te luže dosegla in jih napolnila. Možno je tudi, da so domačini uredili nekakšen drenažni sistem in talno vodo s položnega pobočja delno preusmerili v luže. Tla v lužah so zelo slabo prepustna. 3 Položaj najdišča na trasi AC Bič–Korenitka, podlaga TTN5 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Merilo 1: 20 000. 4 Pogled na najdišče Zagorica I in II. Zagorica, AAS 109, 2023 7 Opis razkopov • drugi profil je posnet zahodno od skalnega roba (sl. 8) A(Ap) oreškasta st., srednje humozen Teren južno od magistralne ceste, Bv1, 10YR4/2, slabo humozen, posamezni prodniki; Zagorica II Bv2, slabo humozen, posamezni prodniki; Bv3, grudičasta do oreškasta struktura, posamezni prodniki; Južno od magistralne ceste (sl. 5) lahko plast sterilne ilovice IIA(AB), lističasta st., močno humozen; z limonitnimi gomolji in prevlekami opazujemo preko ce-IIBv, poliedrična st., 10YR6/6; lotne razkopne površine že na globini med 20 in 60 cm. 110 + IIBg, psevdoglej, poliedričen, (ilovica), 10YR5/6. Nad to plastjo je obdelovalni horizont Ap. Ta je debelejši na (* prodniki pripadajo boksitu in rožencu, veliki so do 2 cm. topografsko nižjih delih in tanjši na višjih delih najdišča. Gre Plasti so brez CaCO3) za splošen pojav izravnavanja terena z gravitacijskim premeščanjem tal zaradi njivske izrabe tal (obdelovanje, pred- vsem oranje). Nekoliko debelejša tla nad sterilno ilovico so v zahodnem delu, blizu križišča magistralne in lokalne ceste. 5 Pogled na del najdišča južno do magistralne ceste, od vzhoda proti zahodu. Rahlo valovit teren, na topografsko višjih delih je sterilna ilovica (psevdoglej) z limonitnimi gomolji tik pod obdelovalnim horizontom (Ap). Teren severno od magistralne ceste, 6 Prvi pedološki profil. Opis v tekstu. Zagorica I Na delu tega terena (sl. 7, 9) se plast sterilne ilovice spusti globoko pod današnjo površino in se naslanja na skalno apnenčasto podlago, ki je tu le slab meter pod površino. Dokumentirana sta bila dva talna profila: • prvi profil na vzhodnem robu arheološkega razkopa (sl. 6) A (Ap), 10YR4/4, oreškasta struktura, srednje humozen Bv1, 10YR4/2, slabo humozen, posamezni prodniki;* Bv2, grudičasta, posamezni prodniki; Bv3, grudičasta do oreškasta struktura, posamezni prodniki; IIBv, prizmatična st., 10YR6/6; 122 + IIBg, psevdoglej, poliedričen, (ilovica), 10YR5/6. 7 Pogled na severni del najdišča, od zahoda proti vzhodu. N: severni profil, S: južni profil, vzorčevana za geokemične analize. 8 Zagorica, AAS 109, 2023 Vidimo, da gre pri obeh profilih za podobno pedostrati- mehanizem zasipavanja na kraškem terenu? Povsem speku- grafijo. Menim, da so horizonti Bv1-Bv3 posledica primarne lativno lahko ta mehanizem vidimo v predkraškim fluvialnim sedimentne plastnatosti ter da so vidni ostanki dinamike na-sistemu. Torej, da je bila nekoč (vendar po železni dobi) na sipavanja materiala. Profila se pravzaprav razlikujeta le v po- tem območju razvita drenažna mreža in da je plasti v opisa- kopanem horizontu IIA(AB), ki je razvit le v drugem profilu. nih profilih nasul površinski vodotok. Vendar opazovana ge- Kaj lahko sklepamo na podlagi obeh opisov? Nedvomno ometrija plasti takega zasipavanja skoraj ne dovoljuje. Plasti to, da gre za evidentno plastnatost, ki jo lahko interpreti-so namreč nagnjene proti centralni, najnižji točki. Tudi odso- ramo kot postopno, večfazno zasipavanje. A kaj je lahko tnost karbonatov v profilih je v tem primeru težko razložiti. Druga hipoteza je nastanek sedimentov izključno z gravi- tacijskimi pobočnimi procesi. Debelina teh sedimentov je velika za tako majhen topografski gradient. Pri tem se mo- ramo tudi vprašati, od kod prodniki boksita in roženca v sedimentu. Tretja hipoteza je, da je material v opisanih profilih nastal s prenosom skozi kraški hidrološki sistem in da se je odložil iz vode, ki je prišla na površino skozi bruhalnik. V tem trenutku se zdi ta hipoteza najbolj verjetna. Vključuje praktično vsa opazovanja, hkrati pa proti tej interpretaciji ne govori nobe- no. Podrejeno lahko del materiala pripišemo gravitacijskim pobočnim procesom. Na površini skale na najdišču so ohranjeni žlebovi, ki na- kazujejo, do kod je bil teren zasut v posameznih obdobjih (sl. 11–12). Ti žlebiči potrjujejo večfazno postopno zasipa- vanje terena, kot smo lahko sklepali tudi iz opisanih pedo- loških profilov. (V času pregleda zaradi očiščenih profilov – priprava za slikanje – ni bilo možnosti za pregled profila na najglobljem delu razkopa. Predvidevam, da je v tem delu še več pedoloških oziroma stratigrafskih horizontov kot v opisanih dveh profilih.) Paleotla (pokopana tla, fosilna tla) IIA(AB) (sl. 8), ki so opisa- na v drugem profilu, so humozna. Plast je nastala v okolju, 8 Drugi pedološki profil. Opis v tekstu. kjer je bilo večji del leta redukcijsko okolje, mogoče neka- kšno močvirje. Preveriti je potrebno bočno zveznost (nada- ljevanje) te plasti in tako ugotoviti njeno geometrijo. Plast na najnižjem delu razkopa je nastala v izrazito reduk- cijskem okolju (sl. 10). Voda je bila prisotna skozi vse leto. Domnevam, da je v tem primeru šlo za nekakšen kal ali lužo. Tak kal ni nenavaden tudi kot povsem naraven pojav. V plasti prevladuje glinasta frakcija nad peščeno. Horizont je močno humozen, v njem pa so vidni tudi limonitni gomolji. Inter- pretacija prisotnosti gomoljev v tej plasti je večpomenska, nedvomno pa izvirajo iz podlage, psevdogleja. Plast lahko interpretiramo tudi kot pokopana tla, nastala pod stalno sto- ječo vodo, v mlaki. Preveriti je potrebno odnos te plasti do pokopanih tal v opisanem drugem profilu. Obe plasti ležita 9 Pogled na severni del najdišča od vzhoda proti zahodu. na sterilni ilovici – psevdogleju. Proksimalno v tlorisu plast, nastala v redukcijskem okolju, močno humozna. Leži na sterilni ilovici v najnižjem delu razkopa. Označeno mesto drugega pedološkega profila. Zagorica, AAS 109, 2023 9 10 Razkop na najglobljem delu. Pedološko/stratigrafskega 13 Kovačeva rupa, aktivna estavela. opisa profila na tem mestu še nismo izvedli. Tu je lokacija južnega profila za geokemične analize. 11 Žlebovi na površini apnenca nakazujejo na večfazno, 14 Špaja jama, dvojna estavela, zasuta z odpadki. postopno zasipavanje terena. 12 Detajl iz slike 11. Žlebovi nakazujejo, do kam je segalo zasutje v različnih obdobjih. Žleb je nastal zaradi bolj intenzivne korozije apnenca na stiku s tlemi. Odločilno pri tem je, da so bila tla mokra in da je bil na stiku tla/zrak na voljo CO (iz zraka). 2 10 Zagorica, AAS 109, 2023 3Historični oris prostora Petra Vojaković Posamezna pričevanja o arheološki poselitvi Zagorice območju Zagorica I kot tudi Zagorica II, pa so se nahajali in njene okolice so bila znana že od 19. stoletja dalje. ostanki rimskega naselbinskega in grobiščnega kompleksa, Vas Veliki Gaber, ki leži le dva kilometra severovzhodno ki je ležal na rahlo privzdignjenem terenu nad zamočvirjeno od Zagorice, je Anton Globočnik, takratni predsednik poglobitvijo v osrednjem delu najdišča. Odkriti so bili ostan-muzejskega društva v Ljubljani, že leta 1889 označil za ki zidanih temeljev treh objektov in več lesenih stavb s stoj-rimsko najdišče. Od tam naj bi izvirali dve rimski oljenki, kami. Sočasni grobovi, med katerimi je izstopala zidana ku-ki ju je odkril Pečnik in ju hrani Narodni muzej Sloveni- polasta grobnica, so bili skoncentrirani na vzhodnem robu je v Ljubljani. Pečnik je prav tako omenil, da so bili na naselbine (Vičič et al. 2002, 94). Rimskodobna naselbina je Medvedjeku, vzpetini vzhodno od vasi, najdeni rimski bila opuščena v 3. stoletju n. št. V zgodnjesrednjeveškem grobovi. Domneval je tudi, da se je tod nahajalo praz-obdobju je bila ponovno poseljena privzdignjena terasa ob godovinsko gradišče. O tem morda priča halštatska za- vznožju Rebri, na območju Zagorica I. Najstarejši naselbinski pestnica, ki je shranjena v Narodnem muzeju Sloveni- sledovi iz tega časa so izvirali na njenem zahodnem delu. je pod najdiščem Veliki Gaber (Knez 1975, 234). Delno Slednji lahko pripišemo dve naselbinski fazi z ostanki več potrditev Pečnikove domneve je prineslo leto 1980, ko različno velikih lesenih objektov. Najmlajše najdbe z najdi-je bila pri gradnji dodatnega voznega pasu pri vzponu šča, ki so sodile v zaključno fazo zgodnjega srednjega veka, na Medvedjek odkrita večja prazgodovinska gomila. Pri so bile najdene na severnem in zahodnem obrobju depre-zaščitnih izkopavanjih gomile je bilo raziskanih 64 gro- sije v osrednjem delu najdišča (Vičič 2003, 277). bov, ki so bili večinoma skeletni in so izvirali iz mlajše Zahodno od Zagorice, med zaselkoma Dobravica in Prista-halštatskega obdobja. Manjši del grobov je bilo žganih. vica pri Velikem Gabru, je bilo v okviru arheoloških avtoce-Ti so bili vkopani v plašč gomile v času latenskega in stnih raziskav odkrito manjše najdišče Bič. Izkopavanja, ki rimskega obdobja. Poleg je bila raziskana manjša rimska so potekala sočasno z izkopavanji na najdišču Zagorica, so gomila s kupolasto centralno grobnico, ki je bila datirana odkrila skromne ostanke poselitve iz obdobja pozne brona-v 1. stoletje n. št. (Breščak 1990, 43–44). ste ali starejše železne dobe ter poznega srednjega veka ali Na območju Zagorice so bili tekom avtocestnih raziskav začetka novega veka (Tica 2003, 95–96). odkriti sledovi prazgodovinske poselitve oziroma izrabe prostora. Na najnižje ležečem delu raziskanega območja Zagorice I so bile v plasteh, ki so zapolnjevale strugo ene izmed kraških estavel, odkrite kamnite in keramične najdbe iz bakrene dobe. V plasteh, ki so nastale s postopnim odla- ganjem sedimentov po zamašitvi estavele, pa so bili najdeni odlomki keramike iz bronaste in starejše železne dobe. Gle- de na odsotnost naselbinskih ostalin se domneva, da je bila izraba prostora v najstarejših obdobjih prazgodovine ome- jena na izvennaselbinske dejavnosti, ki so bile najverjetneje povezane z izkoriščanjem vodnih virov (Vičič et al. 2002, 95). V čas mlajše železne dobe lahko poleg grobišča (Vičič et al. 2002, 94–95) uvrstimo tudi skromne naselbinske ostanke, ki so bili odkriti na privzdignjeni terasi pod vzpetino Reber v vzhodnem delu območja Zagorica I. Tu so bile izkopane posamezne večje jame, ki so vsebovale značilno latensko keramiko in so bile najverjetneje sočasne z grobiščem (Ga- spari 2002). Na večjem delu raziskane površine, tako na Zagorica, AAS 109, 2023 11 4Predhodne arheološke raziskave, terenski pregled Petra Vojaković Arheološko najdišče Zagorica−Bič se je razprostiralo na obeh straneh nekdanje magistralne ceste med Ljublja- no in Novim mestom, na trasi avtocestnega odseka KO 14 Bič−Korenitka, vzhodno od vasi Zagorica. Arheološki sledovi poselitve so bili na tem mestu prvič odkriti pri arheološkem terenskem pregledu, l. 2001 (Djurić, Tica 2001). Potrdile so jih tudi geofizikalne meritve, pri katerih so bili odkriti ostanki zidane arhitekture pravokotne obli- ke (Mušič 2002) (sl. 15). Geofizikalna raziskava 15 Rezultati magnetometrije 0 50 m 100 m 1 : 3000 15a Pregledane površine in rezultati geofizikalnih meritev. Merilo 1 : 3000. 12 Zagorica, AAS 109, 2023 Geofizikalna raziskava Interpretacija magnetometrije 0 50 m 100 m 1 : 3000 Arhitekturne ostaline - zidovi Linijske magnetne anomalije (arheologija?) Učinek geološke podlage? Jarki, novodobna drenaža Infrastrktura Kolovoz Parcelne meje Železni predmeti, geodetske točke 15b Pregledane površine in rezultati geofizikalnih meritev. Merilo 1 : 3000. Zagorica, AAS 109, 2023 13 Geofizikalna raziskava Interpretacija geoelektričnega kartiranja 0 50 m 100 m 1 : 3000 Visoka upornost (zidovi) Visoka upornost (arhitekturne ostaline, ruševine, nasutja, utrjene površine) Visoka upornost (geologija?) Nizka upornost ( jarki, jame, drenaža, talna voda) Infrastrktura Kolovoz Parcelne meje 15c Pregledane površine in rezultati geofizikalnih meritev. Merilo 1 : 3000. 14 Zagorica, AAS 109, 2023 5Predhodne arheološke raziskave, izkopavanja 5.1 Potek del Za izkopavanje površinskih plasti je bil uporabljen strojni izkop, za izkopavanje globljih arheoloških plasti in jam pa Petra Vojaković, Boris Vičič ročni izkop. V marcu leta 2002 so se na najdišču začela izkopavanja, Izkopno polje in kvadranti so bili geodetsko absolutno ume-ki so potekala pod vodstvom Borisa Vičiča z Zavoda za ščeni v prostor. Ravno tako vse stratigrafske enote, posebne varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote najdbe ter distribucija keramike. Stratigrafske enote so bile Ljubljana, in so trajala do septembra leta 2002. V tem določene in opisane po arheološki metodi ter fotodoku- času je bila raziskana površina v velikosti 43.144 m² (Vičič mentirane z zrcalno refleksno kamero v barvni in črno-beli et al. 2002, 94). Zaradi obsežnosti raziskav je bilo obmo-tehniki ter dia posnetki. Tlorisi večjih površin ali kvadrantov čje izkopavanj razdeljeno na več delov. Predel severno so bili fotodokumentirani z A stativom iz višine 9 m. Profili in od nekdanje ceste je bil imenovan Zagorica I, južno od tlorisi so bili risarsko dokumentirani. Polnila tako grobnih kot ceste pa Zagorica II. shrambenih ali konstrukcijskih jam so bila zajeta za nadaljnje 5.1.1 Zagorica I analize. Ob odkritju mlajšeželeznodobnih grobov so sodelovali re- 14.908 m² veliko območje Zagorice I je bilo razdeljeno stavratorji ZVKDS OE Novo mesto. Vse najdbe z grobišča so na več sektorjev z ločenimi mrežami kvadrantov, velikosti bile neposredno z najdišča poslane v restavratorsko delav-5 × 5 m.1 Posamezne sektorje so pod skupnim vodstvom Bo- nico ZVKDS OE Maribor, kjer je za restavracijo keramičnega risa Vičiča vodili naslednji arheologi: gradiva poskrbel Stanko Gojkovič, za restavracijo kovinske- • sektor 1a in 6 – prof. dr. Predrag Novaković, ga gradiva pa Saška Colnarič. Večino keramičnega gradiva • sektor 1b – prof. dr. Božidar Slapšak, je nato prevzel ZVKDS OE Novo mesto. Najdbe iz groba 14 • sektor 3, 8, 11 – doc. dr. Andrej Gaspari, so del stalne arheološke razstave v Dolenjskem muzeju v • sektor 5, 7 – asist. Darja Grosman. Novem mestu. Izkopavanje na vseh omenjenih sektorjih je potekalo Sektor 6 vzporedno. V nadaljevanju sektorja 1 med profiloma P49 in P54 je ležal Sektor 1 sektor 6. V smeri vzhod−zahod je meril 115 m in v smeri se- Sektor 1 je obsegal skrajni zahodni del trase avtoceste Bič− ver−jug 40 m. Razdeljen je bil v kvadrante 5 × 5 m, ki so bili Korenitka med profiloma P41 in P49. V smeri vzhod−zahod v smeri vzhod−zahod označeni s številkami 1–23, v smeri je meril 115 m in v smeri sever−jug 40 m. Razdeljen je bil v sever−jug pa s črkami A−H. kvadrante 5 × 5 m, ki so bili v smeri vzhod−zahod označeni V sektorju 6, na proti vzhodu rahlo dvigajočem se tere-s številkami 1–23, v smeri sever−jug pa s črkami A−H. Ka- nu onkraj mokrotne depresije, vzhodno pod grebenom z snejša arheološka raziskovanja so zaradi preglednosti zah- objektom v sektorju 1, so bile ugotovljene sledi rimskodob- tevala razdelitev sektorja 1 na sektor 1a in 1b. Na območju nih lesenih stavb s stojkami in skladiščnimi jamami. V strati-slednjih so izkopavali študenti Oddelka za arheologijo Filo- grafsko ločeni legi pod temi ostalinami razpršena prazgo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom Božidar- dovinska keramika kaže na bržkone izvennaselbinsko rabo ja Slapšaka in Predraga Novakovića. tega prostora v predrimski dobi. Sektorji 3, 8 in 11 Vzhodno od sektorja 6 oziroma na območju osrednjega 1  Podatki o terenskih raziskavah izvirajo iz neobjavljenega poročila o izkopavanjih v sektorju 1b (Hofman 2007) in terenske dokumentacije, dela trase med profiloma P54 in P59 je bil sektor 3. V smeri ki jo hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna vzhod−zahod je meril 105 m in v smeri sever−jug 20 m. enota Ljubljana. Zagorica, AAS 109, 2023 15 raziskano območje preseki sektorji BIČ kvadrant 5 × 5 m Sektor 1a 1 2 3 4 5 A 6 7 8 9 10 1112 1 Sektor 1b 3 B 14 15 16 17 18 1 C 9 20 21 22 2324 Sektor 3 P 03 25 26 D 27 28 29 30 Sektor 6 7 31 8 32 9 3334 35 36 A 10 11 12 13 37 14 E 38 15 39 16 40 17 41 18 42 19 20 43 44 45 B 21 22 F 23 46 24 25 26 27 28 A B G C P 6005 D H P 6004 E 26 P 6001 C 25 24 23 P 2004 P 6003 22 P 6002 Sektor 7 P 01 F 52 51 50 21 20 19 18 G P 3013/3011 78 49 17 77 48 16 76 47 46 45 44 15 14 13 12 H 14 75 43 13 74 42 11 12 73 72 71 10 70 41 40 39 9 8 7 34 11 69 38 6 33 10 68 37 5 D 32 9 8 7 36 6 67 66 65 35 34 33 4 3 2 1 54 31 5 64 32 53 30 4 63 31 A 52 29 28 27 62 26 3 2 1 61 60 59 30 29 28 27 F 80 51 25 40 58 E B 79 50 24 39 57 78 49 23 38 56 77 48 22 37 P 5104 55 76 47 21 32 54 75 46 44 31 53 H 74 45 43 10 D G 73 44 42 BB 9 P 2003 72 43 41 8 71 42 34 7 70 41 CC 33 6 69 48 20 5 68 47 19 4 C 67 46 18 3 66 45 B 17 2 P 2007 P 2008 65 36 C 16 1 64 35 15 63 30 14 62 29 13 B Sektor 5 61 28 12 60 27 11 59 26 58 25 E 57 24 56 23 A 55 22 P 2006 AA 54 21 53 P 5102 A 52 D 51 AA 24 25 26 P 5105 27C 19 20 21 22 28 23 29 30 31 32 33 34 35 3637 3839 40 Sektor 2 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 5960 61 62 63 ZAGORICA 16a Načrt s sektorji in preseki. Merilo 1 : 1500. Razdeljen je bil v kvadrante 5 × 5 m, ki so bili označeni s Za izkopavanje površinskih plasti je bil uporabljen strojni številkami. izkop za izkopavanje globljih arheoloških plasti in jam pa Na skrajnem vzhodnem delu trase oziroma vzhodno od ročni izkop. sektorja 5 in 7 je med profiloma P65 in P70 ležal sektor 8. Sektorja 5 in 7 V smeri vzhod−zahod je meril 105 m in v smeri sever−jug Sektorja 5 in 7 sta obsegala vzhodni del trase avtoceste Bič− 25 do 30 m. Razdeljen je bil v kvadrante 5 × 5 m, ki so bili Korenitka med profiloma P59 in P65. V smeri vzhod−zahod označeni s številkami. sta merila 130 m in v smeri sever−jug 35 m. Razdeljena sta Sektor 11 je bil ločen od vseh in se je nahajal na skrajnem bila na kvadrante 5 × 5 m, ki so bili označeni s številkami vzhodnem robu oziroma vzhodno od sektorja 8. 1–53 (sektor 7), ter 1–80 (sektor 5). Slednji je bil zaradi pre- glednosti razdeljen na sektor 5a in 5. 16 Zagorica, AAS 109, 2023 raziskano območje preseki sektorji BIČ kvadrant 5 × 5 m Sektor 1a 1 2 3 4 5 A 6 7 8 9 10 1112 1 Sektor 1b 3 B 14 15 16 17 18 1 C 9 20 21 22 2324 Sektor 3 P 03 25 26 D 27 28 29 30 Sektor 6 7 31 8 32 9 3334 35 36 A 10 11 12 13 37 14 E 38 15 39 16 40 17 41 18 42 19 20 43 44 45 B 21 22 F 23 46 24 25 26 27 28 A B G C P 6005 D H P 6004 E 26 P 6001 C 25 24 23 P 2004 P 6003 22 P 6002 Sektor 7 P 01 F 52 51 50 21 20 19 18 G P 3013/3011 78 49 17 77 48 16 76 47 46 45 44 15 14 13 12 H 14 75 43 13 74 42 11 12 73 72 71 10 70 41 40 39 9 8 7 34 11 69 38 6 33 10 68 37 5 D 32 9 8 7 36 6 67 66 65 35 34 33 4 3 2 1 54 31 5 64 32 53 30 4 63 31 A 52 29 28 27 62 26 3 2 1 61 60 59 30 29 28 27 F 80 51 25 40 58 E B 79 50 24 39 57 78 49 23 38 56 77 48 22 37 P 5104 55 76 47 21 32 54 75 46 44 31 53 H 74 45 43 10 D G 73 44 42 BB 9 P 2003 72 43 41 8 71 42 34 7 70 41 CC 33 6 69 48 20 5 68 47 19 4 C 67 46 18 3 66 45 B 17 2 P 2007 P 2008 65 36 C 16 1 64 35 15 63 30 14 62 29 13 B Sektor 5 61 28 12 60 27 11 59 26 58 25 E 57 24 56 23 A 55 22 P 2006 AA 54 21 53 P 5102 A 52 D 51 AA 24 25 26 P 5105 27C 19 20 21 22 28 23 29 30 31 32 33 34 35 3637 3839 40 Sektor 2 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 5960 61 62 63 ZAGORICA Na obeh sektorjih so se izkopavanja začela na najvišji točki, Pri strojnem izkopu je bila za opazovanje in nadzor upora-tako da je bil nadzor nad akumulacijo plasti v smeri kotanje bljena kvadrantna mreža (5 × 5 m), kar je predstavljalo pribli-najboljši. To je omogočilo tudi kontrolo stratigrafskih povezav žno četrtinski del površinske zbiralne enote (10 × 10 m). Na med obema ločenima sektorjema, čim manjše izsuševanje vsej površini je bila strojno odstranjena ruša v sloju, debelem velikih odprtih površin in racionalno premikanje odlagališč približno 10–15 cm, v nekaterih delih pa tudi zgornji del orni-odstranjenega materiala. Sektor 7 je bil odprt zaporedno v ce oziroma premešane površinske plasti, tj. dodatnih cca. 20 dveh fazah, sektor 5 pa v zaporednih štirih fazah, saj je del cm. Tudi pri testiranju jalovine je bil uporabljen strojni izkop. izkopnega polja služil kot nadomestna dostopna pot. Zbiranje najdb po kvadrantih je bilo uporabljeno ves čas Za izkopavanje površinskih plasti je bil uporabljen strojni izkopavanj. Oznaka oziroma številčenje kvadrantov sta bila izkop, za izkopavanje globljih arheoloških plasti in jam pa v vsakem sektorju neodvisna. V sektorju 5 je bilo izkopanih ročni izkop. 105 kvadrantov, v sektorju 7 pa 78. Sektor 5 se deli na sektor 5 in sektor 5a; slednji leži v zahodni polovici izkopnega polja sektorja 5. Zagorica, AAS 109, 2023 17 raziskano območje prazgodovina rimska doba rimski objekti BIČ zgodnji srednji vek barje 1 2 3 4 5 A 6 7 8 9 10 1112 13 B 14 15 16 1718 1 C 9 20 21 22 2324 P 03 25 26 D 27 28 A 29 30 7 31 8 32 9 3334 35 36 A 10 11 12 13 37 14 E B 38 15 39 16 40 17 41 18 42 19 20 43 44 C 45 B 21 22 F 23 46 24 25 26 27 28 G C D D H E E F 26 25 24 23 P 2004 22 P 01 F G 52 51 50 21 20 19 18 G 49 48 17 16 H 78 77 76 47 46 45 44 15 14 13 12 H 14 75 43 13 74 42 11 12 73 72 71 10 70 41 40 39 9 8 7 34 11 69 38 6 33 10 68 37 5 32 9 8 7 36 6 67 66 65 35 34 33 4 3 2 1 54 31 5 64 32 53 30 4 63 31 52 29 28 27 62 26 3 2 1 61 60 59 30 29 28 27 80 51 25 40 58 79 50 24 39 57 E 78 49 23 38 56 77 48 22 37 55 76 47 21 32 54 75 46 44 31 53 74 45 43 10 73 44 42 9 D 72 43 41 8 71 42 34 7 70 41 33 6 69 48 20 5 68 47 19 4 C 67 46 18 3 66 45 17 2 65 36 16 1 64 35 15 63 30 14 62 29 13 B 61 28 12 60 27 11 59 26 58 25 57 24 56 23 A 55 22 54 21 53 52 51 AA 24 25 19 26 20 21 27 22 28 23 29 30 31 32 33 34 35 3637 3839 40 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 5960 61 62 63 ZAGORICA 16b Načrt najdišča z označenimi vsemi fazami. Merilo 1 : 2000. 5.1.2 Zagorica II Strokovna dela je opravilo podjetje Arhej, d.o.o., pod vod- stvom Simone Tomažič, Barbare Hofman in Nikše Vujnovića. 9.917 m² veliko območje Zagorice II, ki se je nahajalo na Delovni postopki, so bili naslednji: južnem delu trase avtoceste Bič−Korenitka med profiloma P46 in P57, je bilo razdeljeno na sedem sektorjev od I do • najprej je bila opravljena strojna odstranitev humusa; VII, v smeri zahod−vzhod. Slednji so imeli skupno mrežo • po strojnih posegih je bil teren ročno očiščen, kopane kvadrantov, velikosti 5 × 5 m (sektor I se je nahajal v kv. AA so bile arheološke plasti in strukture do geološke osnove; • vzporedno z omenjenim je bilo proti vzhodu izkopanih 19−23, A 19−E 23, sektor II v kv. A 30−E 40, sektor III v kv. A več testnih jarkov, ki pa so bili arheološko negativni; 41−E 44, sektor IV v kv. A 45–F 54, sektor V v kv. AA 55−F • odkrite strukture so bile dokumentirane fotografsko, 57; AC 57−B 61, sektor VI v kv. C 58−C 60). V pričujočem fotogrametrično, z risbo in v primerih večjih struktur delu ga obravnavamo kot celoto in ga poimenujemo kot ali povezujočih se segmentov z vertikalno fotografijo z sektor 2. A-stativom; • merska podlaga je bila izvedena z interno koordinatno razdelitvijo v mreži 5 × 5 m, ki je bila prilagojena cestnemu 18 Zagorica, AAS 109, 2023 raziskano območje prazgodovina rimska doba rimski objekti BIČ zgodnji srednji vek barje 1 2 3 4 5 A 6 7 8 9 10 1112 13 B 14 15 16 1718 1 C 9 20 21 22 2324 P 03 25 26 D 27 28 A 29 30 7 31 8 32 9 3334 35 36 A 10 11 12 13 37 14 E B 38 15 39 16 40 17 41 18 42 19 20 43 44 C 45 B 21 22 F 23 46 24 25 26 27 28 G C D D H E E F 26 25 24 23 P 2004 22 P 01 F G 52 51 50 21 20 19 18 G 49 48 17 16 H 78 77 76 47 46 45 44 15 14 13 12 H 14 75 43 13 74 42 11 12 73 72 71 10 70 41 40 39 9 8 7 34 11 69 38 6 33 10 68 37 5 32 9 8 7 36 6 67 66 65 35 34 33 4 3 2 1 54 31 5 64 32 53 30 4 63 31 52 29 28 27 62 26 3 2 1 61 60 59 30 29 28 27 80 51 25 40 58 79 50 24 39 57 E 78 49 23 38 56 77 48 22 37 55 76 47 21 32 54 75 46 44 31 53 74 45 43 10 73 44 42 9 D 72 43 41 8 71 42 34 7 70 41 33 6 69 48 20 5 68 47 19 4 C 67 46 18 3 66 45 17 2 65 36 16 1 64 35 15 63 30 14 62 29 13 B 61 28 12 60 27 11 59 26 58 25 57 24 56 23 A 55 22 54 21 53 52 51 AA 24 25 19 26 20 21 27 22 28 23 29 30 31 32 33 34 35 3637 3839 40 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 5960 61 62 63 ZAGORICA telesu; koordinatna mreža, vpeta v absoluten geografski 5.2 Izsledki okvir, je predstavljala podlago za zbiralne enote distribucije najdb; Glede na stratigrafsko sliko in podroben pregled najdb lah- • očiščene najdbe so bile razvrščene po obdobjih in ko dogajanje na arheološkem najdišču strnemo v pet ča- glede na izpovednost izločene za nadaljnjo obdelavo; sovnih faz (sl. 16), v katerih beležimo človekovo prisotnost • od ostalih postopkov je bila na terenu opravljena na obravnavanem območju, in sicer v eneolitsko obdobje, flotacija (vodno izpiranje)2 zemeljskega vzorca iz intaktnih mlajšo železno dobo, rimsko obdobje, zgodnjesrednjeveško struktur; in novoveško oziroma polpreteklo obdobje. V nadaljevanju • postopki, opravljeni na terenu, so shranjeni v enotnem najprej podajamo splošen stratigrafski pregled najdišča po zapisu baze podatkov, ki za celotno najdišče tvori arhiv, posameznih sektorjih, nato pa podrobneje opisujemo sku- pripravljen za postizkopavalno obdelavo. pne najdene arheološke strukture in najdbe v kronološkem sosledju od najstarejše do najmlajše faze. 2  Oznaka FL označuje številko vzorca flotacije. Zagorica, AAS 109, 2023 19 5.3 Splošna stratigrafska slika robu sektorja 1a, medtem ko je v osrednjih in vzhodnih delih sektorja 1a nismo našli. Petra Vojaković Plast SE 2 je bila prekrita z od 15 do 30 cm debelo ornico Splošno stratigrafsko sliko zaradi večjega števila izkopaval- oziroma nekdanjo ornico, ki je bila sedaj zaraščena s travo cev in posledično različnega vrednotenja podajamo ločeno (SE 1) (sl. 17). po sektorjih. Sektor 1b 5.3.1 Zagorica I Podobno splošno stratigrafsko sliko je bilo mogoče sle- Sektor 1a3 diti tudi v sektorju 1b. Tudi tukaj je bila odkrita geološka podlaga, ki jo predstavlja plast ilovice (SE 9). Nad njo se je Primarno geološko podlago na najdišču je predstavljala plast formirala do 15 cm debela rumenorjava plast (SE 17), ki je jurskega apnenca in ilovice (SE 9). Nad njo se je formirala do predstavljala ostanke hodne površine starejše faze. V njej 15 cm debela rumenorjava plast (SE 2), ki smo jo interpre-so bile odkrite tako mlajše železnodobne grobne jame kot tirali kot glavno arheološko oziroma kulturno plast. Slednja tudi jame različnih dimenzij in namembnosti. Slednje smo je najverjetneje predstavljala zemljeno plast pod rušo ozi-lahko na podlagi vnaprej določenih kriterijev povezali v roma humusom v času obstoja glavne rimske naselbinske stavbe, ki predstavljajo starejšo fazo rimske naselbinske faze. faze na tem območju. V plasti SE 2 smo odkrili precejšnje Plast SE 17 je bila prekrita z do 15 cm debelo plastjo temno število sledov jam. Nekdanja tla oziroma hodna površina rumenorjave gline (SE 2), ki smo jo interpretirali kot glav-iz časa rimske naselbinske faze se niso ohranila oziroma so no kulturno plast v času obstoja rimske naselbinske faze na bila uničena zaradi oranja. Edini možni ostanek nekdanjih tem območju. Plast je bila po zgradbi naravnega izvora, a je tal bi lahko bila precej tanka plast (SE 2110), ki pa je bila hkrati zaradi uničenih oziroma neohranjenih hodnih povr-ugotovljena samo v preseku 2004 na skrajnem zahodnem šin predstavljala površino, v kateri smo zasledili večino jam in struktur. Na površini slednje pa so ležali tudi posamezni 3  Načeloma se plasti na zahodnem delu sektorja 1a pojavljajo v neko-skupki stavbnega ometa oziroma prežgane gline in kamnov. liko večjih globinah in se nato postopoma dvigajo proti vzhodnemu Nad SE 2 je ležala do 30 cm debela temno rjava humusna delu sektorja. Na vzhodnem delu sektorja 1a (kv. 15–17) je SE 9 že plast (SE 1) oziroma ornica, zaraščena s travo (sl. 17). zelo blizu vrha, tako da je plast SE 2 že skoraj v celoti uničena z oranjem. Prav tako so večje globine na južnem delu sektorja 1a in se dvigajo v smeri severa. Sektor 1a SE 1 – ornica SE 2 – rumeno rjava plast (kulturna plast) SE 9 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 35/SE 36 – jarek za telefonski kabel SE 46/SE 47 – jarek za telefonski kabel Kv. G10 Kv. F10 Kv. E10 Kv. D10 Kv. C10 Kv. B10 Kv. A10 Sektor 1a SE 1 – ornica SE 2 – rumeno rjava plast (kulturna plast) 1 1 2 z = 304,35 02 2 2 SE 9 – plast ilovice (geološka podlaga) 9 9 2 36 9 SE 35/SE 36 – jarek za telefonski kabel 46/47 z = 304,27 35 SE 46/SE 47 – jarek za telefonski kabel Kv. G10 Kv. F10 Kv. E10 Kv. D10 Kv. C10 Kv. B10 Kv. A10 1 1 2 z = 304,35 02 2 2 9 9 2 36 9 46/47 z = 304,27 35 17a Presek 1. Merilo 1 : 50. 20 Zagorica, AAS 109, 2023 Sektor 3 izpirala iz SE 3004. Tudi v tem primeru so se na stiku med SE 3013 in ostenjem razpoke izlužile oksidne konkrecije. Geološko osnovo na območju sektorja 3 je tvorila plast rumenordeče muljaste gline s številnimi koščki oksidov Nad strugo je bila dokumentirana rumenkasto rjava plast (SE 3005). Površina slednje je padala v smeri severozahod– glinenega mulja, debela od 0,10 do 0,62 m (SE 3004), ki je jugozahod oziroma v glavno strugo (SE 3006), ki smo ji sle- pedogenetsko nedvomno povezana s postopnim odpla- dili iz jugovzhodnega dela sektorja, in nedvomno sega tudi vljanjem preoblikovanega prvotnega površja oziroma ste-pod in južno od magistralne ceste. rilne plasti (SE 3005), kar kažejo že vedno številnejši oksidi v njenem spodnjem delu. Glavno topografsko značilnost tega dela kotanje tvori ozek greben iz sivobelega apnenca, ki je potekal v smeri sever− Nad plastjo SE 3004 se je nahajala sivorjava muljasta plast z jug in izginjal tako v severni kot južni profil (SE 3010). Od- močnejšimi primesmi peščenih frakcij (SE 3003), ki je nasta- tekanje površinskih voda med skalo in polnili po zamašitvi jala v redukcijskem okolju in izpričuje zastajanje vode. V pla-estavel dokazuje tudi sivorjav glinen mulj (SE 3013), ki se je sti, debeli od 0,21 do 0,27 m, je bila srednjeveška keramika nabiral v presledkih. Po barvi sodeč gre za plast, ki se je Sektor 1a SE 1 – ornica SE 2 – rumeno rjava plast (kulturna plast) SE 9 – plast ilovice (geološka podlaga) Kv. A10 Kv. A11 1 2 z = 304,22 9 17b Presek 3. Merilo 1 : 50. Sektor 1a SE 1 – ornica SE 2 – rumeno rjava plast (kulturna plast) SE 9 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 35/SE 36 – jarek za telefonski kabel SE 46/SE 47 – jarek za telefonski kabel Kv. G10 Kv. F10 Kv. E10 Kv. D10 Kv. C10 Kv. B10 Kv. A10 Sektor 1a SE 1 – ornica SE 2 – rumeno rjava plast (kulturna plast) 1 1 2 z = 304,35 02 2 2 SE 9 – plast ilovice (geološka podlaga) 9 9 2 36 9 SE 35/SE 36 – jarek za telefonski kabel 46/47 z = 304,27 35 SE 46/SE 47 – jarek za telefonski kabel Kv. G10 Kv. F10 Kv. E10 Kv. D10 Kv. C10 Kv. B10 Kv. A10 1 1 2 z = 304,35 02 2 2 9 9 2 36 9 46/47 z = 304,27 35 Zagorica, AAS 109, 2023 21 Sektor 1a SE 1 – ornica SE 2110 – nekdanja tla SE 2 – rumeno rjava plast (kulturna plast) SE 9 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 218/SE 219 – jama za navpični nosilec oziroma stojka Kv. H4 Kv. G4 Kv. F4 Kv. E4 z = 304,38 1 1 2110 2 219 218 2 9 9 17c Presek 2004. Merilo 1 : 50. Sektor 2 Sektor 2 SE 1001 – ornica SE 1001 – ornica SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1175 – zemljena plast SE 1175 – zemljena plast SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 1180 – siva ilovnata plast SE 1180 – siva ilovnata plast Kv. E19 Kv. E20 Kv. E21 Kv. E22 Kv. E23 Kv. E24 Kv. E25 Kv. E26 Kv. E27 Kv. E28 Kv. E19 Kv. E20 Kv. E21 Kv. E22 Kv. E23 Kv. E24 Kv. E25 Kv. E26 Kv. E27 Kv. E28 z = 304,96 z = 304,96 1022 1001 1022 1001 1001 1001 1179 1179 1179 1179 1011 1175 1011 1175 1175 1180 1175 1175 1180 1180 1175 1180 1180 1180 1180 1180 17d Presek 2003. Merilo 1 : 100. Sektor 2 Sektor 2 SE 1001 – ornica SE 1001 – ornica SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1175 – zemljena plast SE 1175 – zemljena plast SE 1180 – siva ilovnata plast SE 1180 – siva ilovnata plast Kv. A19 Kv. A20 Kv. A21 Kv. A22 Kv. A19KvKv. A20 . A23 K K v v. A21 . A24 K K v v. A22 . A25 K K v v. A23 . A26 KvKv. A24 . A27 Kv. A25 Kv. A26 Kv. A27 z = 304,40 z = 304,40 1001 1001 1001 1001 1179 1179 1179 1179 1175 1175 1175 1175 1180 1180 1180 1180 mulj mulj 17e Presek 2006. Merilo 1 : 100. 22 Zagorica, AAS 109, 2023 Sektor 1a SE 1 – ornica SE 2110 – nekdanja tla SE 2 – rumeno rjava plast (kulturna plast) SE 9 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 218/SE 219 – jama za navpični nosilec oziroma stojka Kv. H4 Kv. G4 Kv. F4 Kv. E4 z = 304,38 1 1 2110 2 219 218 2 9 Sektor 2 9 SE 1001 – ornica SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1175 – zemljena plast SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 1180 – siva ilovnata plast Sektor 2 Sektor 2 SE 1001 – ornica SE 1001 – ornica SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) Kv. E19 Kv. E20 Kv. E21 Kv. E22 Kv. E23 Kv. E24 Kv. E25 Kv. E26 Kv. E27 Kv. E28 SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1175 – zemljena plast z = 304,96 SE 1175 – zemljena plast SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) 1022 1001 1001 SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 1180 – siva ilovnata plast 1179 1179 SE 1180 – siva ilovnata plast 1011 1175 1175 1180 1175 1180 1180 1180 Kv. E19 Kv. E20 Kv. E21 Kv. E22 Kv. E23 Kv. E24 Kv. E25 Kv. E26 Kv. E27 Kv. E28 Kv. E19 Kv. E20 Kv. E21 Kv. E22 Kv. E23 Kv. E24 Kv. E25 Kv. E26 Kv. E27 Kv. E28 z = 304,96 z = 304,96 1022 1001 1022 1001 Sektor 2 1001 1001 1179 1179 1179 SE 1001 – ornica 1179 1011 1175 1011 1175 1175 1180 1175 1175 SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) 1180 1180 1175 1180 1180 1180 1180 1180 SE 1175 – zemljena plast SE 1180 – siva ilovnata plast Sektor 2 Sektor 2 Kv. A19 Kv. A20 Kv. A21 Kv. A22 Kv. A23 Kv. A24 Kv. A25 Kv. A26 Kv. A27 SE 1001 – ornica SE 1001 – ornica z = 304,40 SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) 1001 1001 SE 1175 – zemljena plast SE 1175 – zemljena plast 1179 1179 SE 1180 – siva ilovnata plast SE 1180 – siva ilovnata plast 1175 1175 1180 1180 mulj Kv. A19 Kv. A20 Kv. A21 Kv. A22 Kv. A19KvKv. A20 . A23 K K v v. A21 . A24 K K v v. A22 . A25 K K v v. A23 . A26 KvKv. A24 . A27 Kv. A25 Kv. A26 Kv. A27 z = 304,40 z = 304,40 1001 1001 1001 1001 1179 1179 1179 1179 1175 1175 1175 1175 1180 1180 1180 1180 mulj mulj Zagorica, AAS 109, 2023 23 Sektor 2 SE 1001 – ornica SE 1195 – kolovoz/kamnita pot SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kultur Sektor 2 na plast) SE 1001 – ornica SE 1175 – zemljena plast SE 1195 – kolovoz/kamnita pot SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1180 – siva ilovnata plast SE 1175 – zemljena plast SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) Kv. B19 Kv. C19 Kv. D19 Kv. E19 Kv. E19 SE 1180 – siva ilovnata plast z = 305,00 1001 Kv. B19 Kv. C19 Kv. D19 Kv. E19 Kv. E19 z = 304,49 1195 1195 z = 305,00 1001 1179 1179 1001 1175 z = 304,49 1195 1195 1001 1175 1179 1179 1180 1011 1175 1175 1180 1011 17f Presek 2007. Merilo 1 : 50. SE 1001 – ornica SE 1022 – kamnita pot SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1175 – zemljena plast SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) Sektor 2 Kv. D24 Kv. D25 z = 304,99 1001 1179 1011 1175 1022 1022 17g Presek 2008. Merilo 1 : 50. 24 Zagorica, AAS 109, 2023 Sektor 2 SE 1001 – ornica SE 1195 – kolovoz/kamnita pot SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1175 – zemljena plast SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) SE 1180 – siva ilovnata plast Sektor 2 Kv. B19 Kv. C19 Kv. D19 Kv. E19 Kv. E19 SE 1001 – ornica z = 305,00 SE 1195 – kolovoz/kamnita pot SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kultur Sektor 2 na plast) 1001 z = 304,49 1195 SE 1001 – ornica SE 1175 – zemljena plast 1195 1001 SE 1195 – kolovoz/kamnita pot SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) 1179 SE 1179 = SE 1320 – temno rjava ilovnata plast (kulturna plast) SE 1180 – siva ilovnata plast 1179 1175 SE 1175 – zemljena plast 1175 SE 1011 – plast ilovice (geološka podlaga) Kv. B19 Kv. C19 Kv. D19 Kv. E19 Kv. E19 SE 1180 – siva ilovnata plast 1180 1011 z = 305,00 1001 Kv. B19 Kv. C19 Kv. D19 Kv. E19 Kv. E19 z = 304,49 1195 1195 z = 305,00 1001 1179 1179 1001 1175 z = 304,49 1195 1195 1001 1175 1179 1179 1180 1011 1175 1175 1180 1011 SE 3001 – humus SE 3002 – temno rjava ilovnata plast Sektor 3 SE 3003 – sivo rjava muljasta plast SE 3004 – rumenkasto rjava plast glinenega mulja SE 3013 – sivo rjav glinen mulj SE 3006 – struga SE 3005 – geološka osnova SE 3010 – apnenec Kv. A15 Kv. A16 z = 304,20 3001 3002 3003 3004 3013 3010 3005 3006 z = 302,44 17h Presek AB v sektorju 3. Merilo 1 : 50. Zagorica, AAS 109, 2023 25 SE 3001 – humus Sektor 3 SE 3018 – popravilo poti oziroma kolovoza SE 3019 – kolovoz SE 3020 – kolesnice in polnilo SE 3002 – temno rjava ilovnata plast SE 3003 – sivo rjava muljasta plast SE 3004 – rumenkasto rjava plast glinenega mulja SE 3013 – sivo rjav glinen mulj Kv. D22 Kv. E22 3018 Kv. F22 Kv. G22 z = 304,79 3001 3002 3019 3003 3004 SE 6008 – humus SE 6002 – rumeno rjava plast (kulturna plast) z = 303,28 SE 6009 – plast ilovice (geološka osnova) 3020 3013 17i Presek CD v sektorju 3. Merilo 1 : 50. Sektor 6 SE 6008 – humus SE 6002 – rumeno rjava plast (kulturna plast) SE 6009 – plast ilovice (geološka osnova) Sektor 6 Kv. E34 Kv. E33 6008 6002 6009 17j Presek 6001 v sektorju 6. Merilo 1 : 50. redka, Kvobčutno . E34 pa se je povečalo število rimske (11 kosov) in na meji med podlago Kv. E33 in ornico, na predelih, kjer je bil teren predvsem prazgodovinske keramike (18 kosov). 6002 nagnjen oziroma se je izravnal, od starejših plasti ostali ja- 6008 Nad njo je bila dokumentirana temno 6009 rjava ilovnata plast sno prepoznavni le negativi, različne vrste vkopov in brazd. (SE 3002), debela od 0,11 do 0,45 m. Slednja je vsebova- Večino arheoloških stratigrafskih elementov v obeh sektorjih la redke novoveške ter pogostejše poznosrednjeveške in so sestavljale jame z enim ali več polnili različnih velikosti, rimske odlomke keramike. Le-ti kažejo, da gre za nekdanjo stojke, stojke v jamah s kamnito konstrukcijo, velike plitke obdelovalno površino, v katero recentno oranje praktično jame z žganino in pepelom in/ali lepom. Nekdanje hodne ni več posegalo. površine so predstavljale vidne manjše lise, ki so bile ohra- njene med njimi. Območje je prekrila plast humusa (SE 3001), ki je na tem delu debela med 0,18 in 0,24 m (sl. 17). Spodnji del obeh sektorjev je predstavljala sterilna osnova (SE 5028 in SE 7095), ki je bila prepredena z razpokami, pol- Sektor 5 in 7 nimi preperine, v katero so segali rovi različnih živalskih vrst. Na obeh sektorjih so stratigrafijo sestavljaje površinske plasti To je dalo jalovini značilen marmorni videz in v nekaterih in sterilna podlaga, med katerimi so bile v sektorju 5, na rovih so bile drobne infiltrirane sledi iz zgornjih plasti. prostoru depresije in pod prevojem ob magistralni cesti, vri- njene kulturne plasti. Zaradi strojnega oranja in erozije so 26 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 3001 – humus Sektor 3 SE 3018 – popravilo poti oziroma kolovoza SE 3019 – kolovoz SE 3020 – kolesnice in polnilo SE 3002 – temno rjava ilovnata plast SE 3003 – sivo rjava muljasta plast SE 3004 – rumenkasto rjava plast glinenega mulja SE 3013 – sivo rjav glinen mulj Kv. D22 Kv. E22 3018 Kv. F22 Kv. G22 z = 304,79 3001 3002 3019 3003 3004 z = 303,28 3020 3013 Celotno območje je bilo prekrito s koreninami in rastnim naselbinske strukture, sama pa je bila arheološko sterilna. delom pšenice, ki je bila v zgodnji rasti, ko smo začeli izko- Glede na enakomerno debelino je verjetno nastala s pre- pavanje, in deli koruznih stebel, ostanek preoranega strnišča sedimentiranjem prsti z južnih pobočij Rebri, nedvomno že prejšnje setve (SE 5001 = SE 5002 = SE 7001 = SE 7002). Na pred mlajšo železno dobo. Zgolj ugibamo lahko, do katere nekaterih mestih so preorani deli strnišča segali globoko v mere je bila odstranjena v zgornjem delu oziroma koliko so spodnji del ornice, zato je ornica včasih označena z dvema zgodnjesrednjeveške dejavnosti spremenile površino starej-ločenima številkama. še faze poselitve. Stratigrafija v srednjem delu izkopnega polja sektorja 5 (v Nad njo je bila ugotovljena humusna plast (SE 8002), v ka-depresiji) je bila nekoliko bolj kompleksna, ne le zaradi bolje tero je na eni strani še posegalo recentno oranje, na drugi prepoznavnega zaporedja temveč zaradi intenzivnega na-pa je tudi sama predstavljala orno plast, debelo od 0,9 do laganja plasti, ki so bile povezane z različnimi konstrukcijami 0,36 m. Sestava najdb je temu primerna, saj je bilo v pla-na tem prostoru. sti najdenih le 50 mlajših kosov keramike, nekaj opeke in žebljev, zato pa kar 323 odlomkov zgodnjesrednjeveške V vseh treh presekih je bila jasno vidna dve oziroma tri-fa- keramike, osamljen odlomek ostenja rimskodobnega vrča znost konstrukcij z jamami. V smeri proti vzhodu je že med in 9 kosov grafitne keramike, ki pripadajo srednje- oziroma odstranjevanjem plasti postalo jasno, da so različne barvne poznolatenskim loncem z navpično kaneliranim ostenjem. lise v plasti (SE 5089) lahko tudi del višje ležeče plasti; po- Slednji so bili koncentrirani v neposredni bližini (4 m stran) dobnost premešanih polnil brazd pa je bila prevelika, da bi pozneje odkritih sočasnih struktur in to celo v smeri oranja, lahko omejili tudi možne vmesne plasti, ki niso bile več str-tako da njihova provenienca ni sporna. njene. Podobno je bilo tudi na dnu (SE 5090), ki v fazi izkopa tega preseka še ni bila odstranjena do dna. Vse skupaj je prekrila plast humusa oziroma recentne ornice (SE 8001), ki je bila debela od 0,12 do 0,30 m in je vsebovala Sektor 8 številne recentne odpadke (plastiko, kovino, opeko, mlajšo Stratigrafija je bila v sektorju 8 razmeroma preprosta. Pri- keramiko ...) kot tudi večje število kosov (v vsem sektorju je marno geološko podlago je predstavljala plast rumenkasto bilo dokumentiranih nad 200) keramike zgodnjesrednjeve-rjavega peščenega mulja (SE 8034). Slednja je v pedogenet- škega naselbinskega horizonta ter kamnov iz alohtonega skem smislu predstavljala osnovo za nastanek svetlo rjave rdečega peščenjaka (sl. 17). humozne plasti (SE 8003). Proti Rebri je bila debela tudi do 0,3 m, na južni strani pa se je izklinila. Slednja je predsta- vljala naravno formirano podlago, v katero so bile vkopane Zagorica, AAS 109, 2023 27 raziskano območje apnenčasta skala estavele s strugami eneolitske najdbe 7 8 9 10 11 Sektor 3 A 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 B 22 23 24 25 26 C D E F G H 18 Razprostranjenost eneolitskih najdb - I. faza. Merilo 1 : 1500. 5.3.2 Zagorica II 5.4 Poselitvene faze Sektor 2 5.4.1 Faza I: bakrena, bronasta in Na območju Zagorica II je geološko osnovo predstavljala starejša železna doba plast ilovice (SE 1011), nad katero se je formirala zemljena plast (SE 1175) debeline med 15 in 50 cm, v katero so bile vkopane Andrej Gaspari nekatere jame in določena ognjišča. Nad njo se je nahajala Na osrednjem, najglobljem delu sektorja 3 so bili odkriti sledo 15 cm debela plast (SE 1179 = SE 1320). Na njej so bili pre- dovi najstarejših dejavnosti na celotnem območju raziska- poznani ostanki objektov ter številne koncentracije kamenja ve (sl. 18). V starejših obdobjih prazgodovine je bila izraba in prežgane gline, na vzhodnem delu izkopnega polja pa so prostora kot kaže omejena na izvennaselbinske dejavnosti, bili vanjo vkopani tudi grobovi. Plast je bila določena kot rim-najverjetneje povezane z izkoriščanjem vodnih virov (Vičič ska hodna površina (G66–G74). Debelina plasti je bila neena- et al. 2002, 95). komerna in je proti zahodu naraščala zaradi gravitacijskega premeščanja tal, v osrednjem delu je bila na posameznih me- Geološko osnovo na območju sektorja 3 je tvorila plast stih tanjša ali uničena zaradi oranja. Nad njo je bila odkrita do rumenordeče meljaste gline s številnimi koščki oksidov 50 cm debela plast ornice (SE 1001), ki je vsebovala tako po- (SE 3005). Površje te plasti, ki naj bi nastajala pred več 10.000 samezne odlomke rimske kot tudi novodobne keramike ter leti, je bilo že v prazgodovini močno preoblikovano s po-kovinske predmete, dva novca (G162–G163), živalske kosti bočno erozijo in delovanjem estavel. Površina plasti je pada-in bruse. Na vzhodni strani izkopnega polja so bile v to plast la v smeri severozahod−jugozahod oziroma v glavno strugo vkopane jame za kozolec. Celotno območje je bilo prekrito s (SE 3006), ki smo ji sledili iz jugovzhodnega dela sektorja, in travnato rušo (SE 1000). je nedvomno segala tudi pod in južno od magistralne ceste 28 Zagorica, AAS 109, 2023 raziskano območje raziskano območje apnenčasta skala apnenčasta skala estavele s strugami estavele s strugami eneolitske najdbe 7 8 9 7 10 8 11 Sektor 3 9 10 11 Sektor 3 A 12 13 14 12 15 13 16 A 14 17 15 18 16 19 17 20 18 21 19 20 B 22 23 21 24 B 22 25 23 26 24 25 26 C C D D E E F F G G H H 19 Tlorisni prikaz geološke osnove (SE 3010) in struge (SE 3006). (sl. 19–20). V delu, ki je vodil proti oziroma iz estavel, je priča odtekanju vode s površja, večina ostalih pa kaže, da imela struga razmeroma ravno, 1–3 m široko dno z manjši-je bil greben kar nekaj časa izpostavljen atmosferilijam. Od- mi kotanjami. Od okolice je bila ločena s strmo, okoli 0,3 m tekanje površinskih voda med skalo in polnili po zamašitvi visoko brežino, ki jo je na vrhu spremljal položnejši del, kjer estavel dokazuje tudi sivorjav glinen melj (SE 3013), ki se je se je voda razlivala po okolici. nabiral v presledkih. Po barvi sodeč gre za plast, ki se je Glavno topografsko značilnost kotanje je tvoril ozek greben izpirala iz SE 3004. Tudi v tem primeru so se na stiku med iz sivobelega apnenca, ki se je vlekel v smeri sever−jug in SE 3013 in ostenjem razpoke izlužile oksidne konkrecije. izginjal tako v severni kot južni profil (SE 3010) (sl. 19–20). V najglobljih kotanjah je strugo zapolnil sivorjav glinen melj Pred začetkom izkopavanja ni bil viden, z vrhovi pa je se- (SE 3011), ki v samih rovih estavele ni bil izrazit. Pedogenet- gal skoraj na površino, natančneje v SE 3002. V nasprotju sko je plast povezana s prvotnim površjem (SE 3005), zaradi z zahodno ležečimi skalami v sektorju 1, ki so jih deloma močne navlaženosti je privzela bolj sivo, redukcijsko barvo. odstranili domačini, ker so ovirale kmetijsko obdelavo, vr- Na zunanji strani plasti se je v nekaterih manjših kotličih iz- hovi grebena niso bili pokresani. V vrhnjih delih, do 0,5 m lužila plast oksidnih konkrecij. Poleg številnih drobcev oglja v globino, so bile očitne erozijske oblike (škraplje, luknje, je bilo v plasti najdenih tudi 25 kosov keramike, ki zaradi žlebiči ...), na spodnjem, masivnejšem delu so bili prisotni fragmentarnosti v tej fazi analize niso natančneje opredelji-sledovi kemične korozije, kot so zaobljenost, horizontalne vi (domnevno bronasta doba in starejši halštat), ter majhna zajede in površinska preperelost. Del žlebičev, ki so bili vidni ozka klina iz prozornega roženca z retuširanim robom (PN tudi v spodnjih delih, je zanesljivo deloval oziroma nastal 3090) in še en manjši kamen, ki ga prav tako obravnava-po odložitvi polnil, saj smo bili ob deževju na tistih mestih mo kot tujek v sicer finozrnatem sedimentu. Najdbe so se Zagorica, AAS 109, 2023 29 20 Pogled na geološko osnovo (SE 3010) in del struge (SE 3006). pojavljale po vsej globini plasti, kar dodatno kaže na njen zamočvirjanja kotanje. V plasti, ki je delno zapolnjevala tudi fluvialni nastanek in s tem do neke mere reducira možnost, rove, ki so vodili v skalni del požiralnika, so bili najdeni razda gre za predmete, ki so se ohranili v položaju, kot so bili meroma številni fragmenti prostoročno izdelane prazgo-zapuščeni. Glede na razliko v barvi plasti oziroma manjšo dovinske keramike (99 kosov). V plast so padle posamezne vsebnost organskih usedlin bi morda smeli domnevati, da večje skale z grebena, ki so bile na površini močno kemič- je nastajala v času, ko so bile estavele oziroma struga še no korodirane. Med fragmenti posod so prevladovali taki aktivni. Zanimivo je, da v tej plasti ni bilo toliko manjših kre-iz trdo žgane, prečiščene keramike s temno rjavo do sivo menčevih kamnov, za katere geologi menijo, da bi jih lahko površino in črnim prelomom (odebeljena navpična ustja), izbruhala estavela. Takšnih kamnov, ki bi s svojo obliko in pojavljala se je tudi svetlo rjavo do rdečkasta, bolj porozna zaobljenostjo kazali na daljši transport, na tem območju na-keramika s temnim prelomom (npr. ostenje z bradavico, ki jo mreč ni najti. obdaja koncentrična kanelura, izdelano iz trdo žgane gline V skrajnem jugovzhodnem delu sektorja je bilo na dnu son- s primesmi peska). de v plasti, ki smo jo po barvi, sestavi in konsistenci sprva Najmlajše polnilo struge in estavel je tvorila glina temno opredelili kot arheološko sterilno (SE 3005), najdeno strgalo sive do rjave barve (SE 3008), ki je na eni strani vsebovala iz zelenorjavega tufa z očitnimi retušami po celotnem robu manj organskih snovi kot SE 3007, na drugi pa več mate- (PN 3091). Najdba sodi v kontekst erodiranja prvotne povr- riala, ki naj bi ga izbruhala estavela. Ob takih priložnostih šine, ki je rezultiralo v akumulaciji na območju podolgovate naj bi po mnenju geologov pritisk lahko dosegal celo ne-depresije v smeri estavele. kaj barov. Kronološko razmerje med obema polniloma ni Najstarejše polnilo struge in estavel je ponekod prekrival gli- popolnoma jasno, saj sta stratigrafsko v superpoziciji, po- nen melj, ki je bil zaradi velike vsebnosti organskega detrita nekod pa je črna plast segala na površino SE 3008. Težavo temno rjave do črne barve (SE 3007), kar kaže na obdobje povzroča predvsem močna prevotlitev neposredne okolice 30 Zagorica, AAS 109, 2023 oziroma vhodov v estavele, saj je bila ponekod sterilna plast odložitve kulturnega gradiva. Še najbližja se zdi domneva, z oksidi (SE 3009), zelo podobna SE 3005, dokumentirana da je bila okolica estavele, ki je očitno predstavljala zanimiv nad SE 3007, SE 3008 oziroma SE 3011. Domnevno gre za vodni vir, poseljena vsaj že v eneolitiku (o tem priča tudi zgornji del ostenja rovov, ki so vodili v notranjost estavele. kamnita sekira jezičastega tipa iz višje ležečega sektorja 1). Nad strugo je bila dokumentirana rumenkasto rjava plast Če je naša domneva o kemičnih lastnostih polnil, ki naj bi glinenega mulja, debela od 0,10 do 0,62 m (SE 3004), ki je vplivale na nastanek horizontalnih zajed v skalnem grebenu, pedogenetsko nedvomno povezana s postopnim odpla-pravilna, bi lahko sklepali, da je bil takrat skalni greben še na vljanjem preoblikovanega prvotnega površja oziroma ste- prostem. Prehajajoča obarvanost polnil in mešanje krono- rilne plasti (SE 3005), kar kažejo že vedno številnejši oksidi loško različnega gradiva kažeta, da je do zamašitve prišlo v njenem spodnjem delu. Plast, ki je v bližini estavel vsebo-postopno; kmalu po starejši železni dobi estavele niso bile vala tudi posamezne kemično korodirane bloke apnenca, je več aktivne. Celotna kotanja se je sukcesivno zapolnila s se-zapolnila kotanje na površini sterilne plasti. Debelina plasti, dimenti, ki so v končni fazi prekrili tudi najvišje vrhove skal. ki se je nedvomno odložila po zamašitvi estavel, se je na Zastajanje vode, o katerem priča siva obarvanost mlajših se-območju skalnega grebena in še posebej nad estavelami dimentov, je bilo očitno precej dolgotrajno, kar pomeni, da povečala. Zahodno od grebena so se na meji s sterilno pla-na ožje območje v rimskem obdobju skoraj zagotovo ni bilo stjo pojavljali razmeroma številni kosi halštatske keramike, ki naseljeno. Latenski in rimski grobovi ter bivanjska in gospo-so na dno plasti nedvomno dospeli zaradi večje specifične darska arhitektura se tako širijo na višje ležečih in poplavam teže, sicer pa je bila prazgodovinska keramika zastopana manj izpostavljenih površinah na nizkem hrbtu v sektorju 1 s kar 56 najdbami, rimska pa le z 12 kosi. Med zanimivej- in južno od magistralne ceste. šimi najdbami iz te plasti omenimo keramično vretence s 5.4.2 Faza II: mlajša železna doba sploščenim spodnjim delom iz porozne, svetlo do sivorjave keramike, več spodnjih delov masivnih posod iz rdečerja- Ahac Šinkovec, Andrej Gaspari vo žgane keramike s črnim prelomom in primesmi peska Naslednjo fazo poselitve prostora predstavljata del mlaj-ter manjšo klino iz sivo zelenkastega kremena z retuširano šeželeznodobne naselbine ter njej pripadajoče grobišče ostrino (PN 3021). (sl. 21). Naselbina je bila odkrita na območju privzdignje- Najdbe ne terase na južnem pobočju vzpetine Rebri v sektorju 8. Večina kamnitih orodij, npr. jedro z uporabnimi retušami iz Slednja potrjuje primernost ugodne južne lege za poseli-temno sivega roženca (PN 3041); praskalo na klini iz oran- tev, saj je šlo za razgleden teren precej nad zamočvirjenim žno rdečega roženca (PN 3074); polovica glajene ploščate dnom kraškega polja. Naselbini pripadajoče grobišče je bilo sekire z vzporednimi robovi in blago zaobljeno ostrino iz v ravninskem predelu v skrajnem zahodnem delu najdišča svetlo sivega tufa (PN 3034) in odbitkov je bila najdena v oziroma sektorja 1b. spodnjem delu plasti SE 3008 oziroma blizu stika s SE 3011. Naselbina Kamniti izdelki so se prostorsko koncentrirali v bližini leve Andrej Gaspari brežine struge, 4–8 m vzhodno od največje estavele v severnem profilu. Sicer je SE 3008 vsebovala precejšnje število Na območju sektorja 8, na najvišjem, skrajnem vzhodnem (77) odlomkov prostoročno izdelane keramike, med kateri-delu celotnega raziskanega območja, na privzdignjeni terasi mi bi lahko posamezne pripisali značilnim starejšehalštat- oziroma platoju polkrožne oblike na južnem pobočju Rebri, skim oblikam. Izstopata npr. noga (ciborija ?) z razširjeno so bili odkriti mlajšeželeznodobni naselbinski ostanki. stojno ploskvijo ter odlomki ustij (lonci, globoke skodele) in Ostanki stavbnih in uporabnih struktur mlajšeželeznodob-dna. Keramične najdbe so se zanimivo koncentrirale tik ob nega naselbinskega horizonta so bili omejeni na en manjši estavelah ali južno in zahodno od njih, kar bi morda na-vkop in dve večji (odpadni?) jami, ki so ležali na južnem kazovalo smer, od koder so bile presedimentirane. Vsaj na robu osrednjega dela sektorja. Na tem mestu se je gostota podlagi preliminarnega ogleda na odlomkih ni bilo mogoče vseh struktur zmanjšala, saj so bili južneje od latenskih jam, ugotoviti sledi, ki bi pričale o daljšem vodnem transportu. ki so ležale bolj ali manj v eni črti (rahlo odklonjene od smeri Glede na najdbe iz kamna tudi del keramike po vsej verje-vzhod−zahod) na razdalji 11,5 m, dokumentirani le še štirje tnosti pripada starejšim obdobjem prazgodovine. (najverjetneje zgodnjesrednjeveške) manjši vkopi oziroma Vsekakor glede na stratigrafijo polnil ni mogoče reči ničesar jame za stojke. Polnila vseh treh latenskih jam smo zasledili bolj določenega o procesih ali aktivnostih, ki so privedle do Zagorica, AAS 109, 2023 31 raziskano območje jama brez najdb 17 jama z najdbami 18 M 1 : 500 19 20 17 21 plast 22 23 19 18 16 mlajša železna doba 20 A grob 5 jama z najdbami 2 7 B 1 10 9 6 C 8 15 D 13 12 14 E 4 3 F 11 G H M 1 : 5000 9 16 44 45 1 6 17 28 31 2 7 18 29 32 11 3 37 8 19 34 23 30 8071 41 48 33 12 4 8063 38 9 20 35 24 42 49 8110 13 5 39 10 36 25 43 50 14 M 1 : 500 21 40 22 26 51 15 46 27 52 47 21 Razprostranjenost mlajšeželeznodobne naselbine in grobišča, II. faza. Merilo 1 : 500 in 1 : 5000. 32 Zagorica, AAS 109, 2023 na površini SE 8003. Lise polnil, ki jih je sestavljala temno rjava meljasta plast, so bile na površini zelo slabo zaznavne. Polnilo vkopa okroglo-ovalne oblike (SE 8038), z 0,6 m dol- go daljšo osjo in globoko do 0,18 m, je vsebovalo dno lon- ca, preluknjano ostenje iz grafitne keramike, glineno utež in številne kose ožgane gline (43), med katerimi izstopa fra- gment z odtisom debla. Večja jama (SE 8063) ovalne oblike (daljša os 2,63 m) je imela neravno dno in strme oziroma navpične stene, pri čemer se je ena stranica stopničasto zalomila (sl. 22). Do 1,2 m globoka jama je vsebovala dve polnili, od katerih je starejše (SE 8083) ležalo okoli 0,5 m pod površino mlajše- ga (SE 8064). Medtem ko so bili predvsem v zgornjem delu starejšega polnila najdeni maloštevilni odlomki rdečerjavo žgane, porozne keramike s primesmi peska, koščki lepa in 22 Pogled na mlajšeželeznodobno jamo SE 8063. drobci oglja, so bili na površini mlajšega odkriti rdeč kamen zrnate strukture in skupno 44 fragmentov keramike, med njimi več odlomkov grafitne keramike in del močno izviha- nega ustja posode iz fine sive keramike. Glede na bližino drugih dveh latenskih jam in koncentriranje sočasnih najdb izven struktur ne more biti dvoma, da tudi SE 8064 pripada latenskemu obdobju. Druga večja jama (SE 8110) je ležala 2,6 m vzhodno od prve in je bila prav tako nepravilne, okroglo-ovalne oblike z dalj- šo osjo 2,85 m (sl. 23). Globina vkopa s strmimi, mestoma previsnimi stenami in razgibanim dnom je bila do 1,47 m. Poleg keramike, ki se je koncentrirala v zgornjih 10 cm pol- nila, torej podobno kot pri prejšnjem vkopu (SE 8064), je bilo v polnilu najdenih 23 manjših kosov rdečkastega zr- natega skrilavca, dva večja apnenčasta kamna (30 × 15 × 23 Pogled na mlajšeželeznodobno jamo SE 8110. 10 cm), trije kosi ožgane gline in en kos žlindre. Keramika obsega 52 večjih in manjših fragmentov posod, izdelanih na lončarskem vretenu, kot tudi kose prostoročno ali na poča- snem vretenu izdelanih loncev. Med značilno fino latensko keramiko sodi odlomek izvihanega ustja z ravnim robom, ki ima svetlo sivo glajeno površino in oranžnorjav prelom. Največ fragmentov pripada večjemu loncu oziroma pitosu iz porozne keramike s svetlo rjavo, luknjičavo površino in te- mno sivim prelomom. Vsaj trije večji kosi pripadajo loncem z rahlo izvihanim ustjem, visokim strmim vratom in trebu- šastim ostenjem. Gre za posode iz sivorjavo žgane, lisaste keramike, izdelane na počasnem vretenu ali prostoročno. Zanimiv je manjši potlačen lonec z nizkim izvihanim ustjem iz temno sive porozne keramike, ki je na ostenju okrašen s kratkimi in širokimi vodoravnimi brazdami. Najdenih je bilo tudi nekaj fragmentov ostenj loncev iz grafitne keramike z navpičnimi kanelurami. 24 Pogled na mlajšeželeznodobno jamo SE 8071. Zagorica, AAS 109, 2023 33 Ni izključeno, da tej fazi poselitve pripadata tudi ostanka Grob 1 plitvih vkopov, okoli 1,5 m vzhodno od SE 8038. Jama ne- Način pokopa: žgan plani grob. pravilne oblike (SE 8071; daljša stranica meri 1,13 m) ni bila globlja od 0,1 m in je imela ravno dno (sl. 24). V polnilu Opis: Grob 1 je ležal v kv. C20 (sl. 21). V sterilno osnovo (SE 8072), ki po barvi ustreza latenskima vkopoma, smo na-vkopana grobna jama (SE 272) je imela četverokotno obliko šli 73 kosov hišnega lepa in glinenih uteži, dva dela žrmelj z zaobljenimi vogali. Merila je 1,3 × 0,9 m, z daljšo stranico iz skrilavca ter drobce oglja. Polnilo in vkop je v zgodnjem usmerjeno od severa proti jugu. Skoraj navpične stranice so srednjem veku presekala stojka (SE 8016) zahodne fronte ostro prehajale v ravno dno, ki je bilo v severnem delu rahlo objekta II. Drugi, domnevno latenski vkop (SE 8073), je ležal poglobljeno. Največja ohranjena globina jame je znašala le 0,15 m od prejšnjega, zato ni izključeno, da je šlo prvotno 0,43 m (sl. 25). Jama je bila zapolnjena s temno rumenka-za en sam vkop. To nakazuje tudi barva polnila (SE 8074), sto rjavo ilovico (SE 271), ki je vsebovala drobce železovih ki je vsebovalo še nekaj drobcev oglja in 11 kosov hišnega oksidov in oglja. Na dnu severnega dela jame so ležali sež- lepa, med njimi tudi fragment z odtisi treh palic. gani ostanki kosti, na katere sta bili položeni vsaj dve slabo ohranjeni fibuli. Južno od njih sta bili najdeni dve keramični Zanesljivejša določitev namembnosti latenskih struktur pod posodi (sl. 26–27). Rebrijo ni mogoča, vendar gre najverjetneje za ostanke na- selbinske dejavnosti, ki je bolj ali manj sočasna grobovom Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. v sektorju 1 s konca srednjega in začetka poznega latena Organski/rastlinski ostanki: oglje. ter posameznim kosom keramike iz polnila naravnega ja- ška v sektorju 7. Gradivo iz obeh večjih in manjšega vkopa Grobni inventar: G1–G4 (posode, keramika, uteži, drobci oglja, kamni) kaže, da jih Med kovinskimi najdbami iz groba so bili ostanki dveh fibul. lahko najverjetneje interpretiramo kot odpadne jame. Za- Od prve se je ohranil del noge z ležiščem za iglo (G1), ki radi omejenega območja raziskovanja ter omenjenih post- ga najverjetneje lahko pripišemo železni fibuli srednjelaten- depozicijskih procesov ni mogoče o latenski fazi reči ničesar ske sheme z žičnatim lokom in dolgo peresovino. Tovrstne bolj določenega. Izjemno redki kosi rimskodobne keramike fibule se pogosto pojavljajo na bližnjem grobišču v Rojah pri kažejo, da do zgodnjega srednjega veka oziroma obdobja, Moravčah (Knez 1977, t. 1: 11; t. 3: 2−7, 14; t. 5: 2, 4; t. 11: 2−5, iz katerega na prostoru vznožja Rebri izvirajo gosto posejani 7; t. 13: 15). Dragan Božič fibule tega tipa uvršča med zna-ostanki stanovanjske in gospodarske arhitekture, ne more- čilne pridatke moških grobov stopnje Mokronog IIIa, ki so v mo računati z intenzivnejšo poselitvijo. grobovih običajno zastopane posamično (Božič 1999, 210). Jama z večjo vsebnostjo latenske keramike (SE 1079/1090) Od druge, bronaste fibule (G2), se je ohranilo več odlomkov ter koncentracija žlindre (SE 1072/1073; radiokarbonska dolge peresovine iz vsaj 20 navojev, izdelane iz debele, v datacija:4 LTL18331A 2217 ± 45 BP, kar ob standardni devia-preseku sploščene žice. Takšna peresovina se pojavlja pri ciji 1ẟ (68.2% verjetnost) pomeni razpon 319–206 BC, ob 2ẟ fibulah vrste Magdalenska gora in fibulah, ki so po obliki (95.4% verjetnost) pa med 389–180 BC (sl. 144, 147), je bila podobne vrsti Valična vas, le da imajo daljšo nogo. Obe vrsti odkrita tudi na območju Zagorice II. sta tako kot železna fibula značilni za stopnjo Mokronog IIIa, vendar pa se pretežno pojavljata v ženskih grobovih (Božič Grobišče 1999, 210−211). Ahac Šinkovec Kombinacija železne in bronaste fibule je za poznolatenske Na ravninskem predelu v skrajnem zahodnem delu najdi- grobove neobičajna. V redkih moških grobovih, ki so vse- šča oziroma sektorja 1b je bilo odkrito naselbini pripadajoče bovali več kot eno fibulo, praviloma naletimo izključno na grobišče z 20 žganimi grobovi. Grobišče pripada mokrono- železne primere. Prav tako se zdi malo verjetno, da sta bro- ški kulturni skupini, ki se je v času mlajše železne dobe raz- nasta in železna fibula tvorili par, značilen za žensko nošo. prostirala na območju vzhodne Slovenije in severozahodne Zaradi tega domnevamo, da gre v obravnavanem primeru Hrvaške. za dvojni grob, v katerem sta bila pokopana moška in žen- ska oseba. V tem primeru bi med najdbami iz groba priča- kovali še eno bronasto fibulo, ki pa se bodisi ni ohranila ali pa je bila po odkritju izgubljena. Omeniti velja, da sta bili v terenskem opisu groba zabeleženi dve fibuli, pri čemer pa je vprašljivo, ali je bilo skromne ostanke železne fibule na te- 4  VZ 1007. renu sploh mogoče prepoznati. Povsem mogoče je namreč, 34 Zagorica, AAS 109, 2023 da se omemba fibul iz groba nanaša na bronasti fibuli. To domnevo potrjuje tudi skica groba iz dnevnika Dragana Bo- žiča, na kateri je obema fibulama natančno določena lega. Da bi bilo mogoče železni fibuli na podlagi njenih skromnih ostankov določiti lego, pa se zdi skoraj nemogoče. Kljub temu bi odgovor na zastavljeno vprašanje omogočila šele A antropološka analiza ohranjenih kostnih ostankov iz groba. Poleg fibul sta bili v grobu najdeni še dve keramični posodi. keramika Prvo (G4) uvrščamo med glinenke tipa 1.2, ki so se pojavile kost v zaključni fazi srednjega latena, v uporabi pa so bile tudi še v času poznega latena. Druga posoda (G3) pripada glinen- 0 1 m kam tipa 1.3, ki so značilne predvsem za stopnjo Mokronog IIb, posamezni primeri pa izvirajo tudi še z začetka poznega B A B latena. 304,94 Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov datiramo 271 v starejšo fazo poznolatenskega obdobja (Mokronog IIIa). 304,51 272 Grob 2 25 Grob 1: tloris in presek. Merilo 1 : 50. Način pokopa: žgan plani grob. Opis: Grob 2 je ležal v kv. B20 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- pana grobna jama (SE 270) je imela podolgovato obliko z zaobljenimi krajšimi stranicami. Merila je 1,6 × 0,8 m, z dalj- šo stranjo usmerjeno od severa proti jugu. Daljši stranici sta imeli skoraj navpične stene, medtem ko sta bili krajši rahlo poševni in sta zaobljeno prehajali v ravno dno. Ohranjena globina jame je znašala 0,35 m (sl. 28). Jama je bila zapol- njena s temno rumenkasto rjavo ilovico (SE 269), ki je vse- bovala drobce železovih oksidov in oglja. V osrednjem delu jame so bile odkrite tri keramične posode. Južno od njih je ležal skupek sežganih kosti, med katerimi ni bilo ostankov žganine. Na njih sta bili položeni dve fibuli (sl. 29–30). Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. 26 Grob 1. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G5–G9 Grob je po navedbah izkopavalcev vseboval dve bronasti fibuli, ki pa sta žal pogrešani. Glede na to, da so bili pari bro- nastih fibul v času poznega latena značilni za ženske gro- bove, lahko domnevamo, da je bila v obravnavanem grobu pokopana oseba ženskega spola (Božič 1999, 210−211). V opisu groba je navedeno, da je bila ena izmed fibul po- znolatenska, medtem ko naj bi druga sodila med fibule tipa Valična vas, ki so značilne za stopnjo Mokronog IIb. Ta na- vedba je nenavadna, saj v opisih drugih grobov fibule niso tipološko opredeljene. Domnevamo lahko, da je vrsto fibul določil Dragan Božič, ki si je na dan, ko je bil grob odkrit (24. 27 Detajl grobnih pridatkov v grobu 1. Zagorica, AAS 109, 2023 35 6. 2002), osebno ogledal izkopavanja.5 Za fibulo tipa Valična vas je značilna oblika srednjelatenske sheme z masivnim, nad peresovino odebeljenim lokom in kratko nogo, ki je na podaljšku okrašena z dvema gumboma. Čeprav tovrstne fi- bule po obliki sodijo med značilne srednjelatenske fibule, ni izključeno, da so se pojavljale tudi še v kombinaciji s pozno- A latenskimi fibulami. Poleg delov noše so bile v grobu najdene tri keramične keramika posode; glinenka tipa 1.1 (G9), kakršne se pojavijo v stopnji kost Mokronog IIb, ter dve prostoročno izdelani posodi. Prva (G8) sodi med lonce tipa 1, ki jih na najdiščih mokronoške 0 1 m skupine najdemo vse od začetka srednjega latena in naj- verjetneje predstavljajo nadaljevanje halštatske keramične B tradicije. Druga posoda (G7) pripada lončkom tipa 2, ki so A B na grobiščih mokronoške skupine najpogosteje zastopani v stopnji Mokronog IIb, medtem ko so iz poznega latena zna- 304,97 269 ni le posamezni kosi z naselbinskih najdišč. 304,62 270 Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten. 28 Grob 2: tloris in presek. Merilo 1 : 50. Grob 3 Način pokopa: žgan plani grob. Opis: Grob 3 je ležal v kv. F19 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- pana grobna jama (SE 353) je imela ovalno obliko. Merila je 1,2 × 0,7 m, z daljšo stranjo usmerjeno od severozahoda proti jugovzhodu. Poševne stranice jame so zlagoma pre- hajale v ravno dno, ki je ležalo 0,21 m pod ohranjeno po- vršino (sl. 31). Jama je bila zapolnjena s temno rjavo ilovico (SE 352). Na dno jugovzhodnega dela jame je bila položena keramična posoda. Ob njej je ležal skupek sežganih kosti, med katerimi so bili drobci oglja in železa (sl. 32). Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. 29 Grob 2. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G10–G11 V grobu je bila poleg glinenke najdena drobna bronasta kroglica ovalne oblike (G10), ki domnevno predstavlja gumb bronaste fibule srednjelatenske sheme z gumboma na po- daljšku noge in na spoju noge z lokom. Božič je tovrstne fi- bule na podlagi groba iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju uvr- stil med značilne oblike stopnje Mokronog IIa (Šribar 1957, t. II: 4; Božič 1999, 210). Več primerov tega tipa se pojavlja tudi med gradivom iz neohranjenih grobnih celot iz Valične vasi, Mokronoga in neznanega najdišča, ki izvira iz Mecklenbur- ške zbirke (Teržan 1973, t. 4: 10, 12; Gabrovec 1966, t. 13: 5; t. 30: 7, 9). Ker mlajši primeri tovrstnih fibul takrat niso bili 30 Detajl grobnih pridatkov v grobu 2. 5  O tem pričajo dnevniški zapisi Dragana Božiča. Na tem mestu se mu najlepše zahvaljujemo, da nam je omogočil vpogled vanje. 36 Zagorica, AAS 109, 2023 znani, je Božič domneval, da so jih v stopnji Mokronog IIb Grob 4 nadomestile podobno oblikovane železne fibule, za katere Način pokopa: žgan plani grob. je bil značilen nekoliko večji razmak med gumboma (Božič 1999, 210). V nasprotju s tem lahko danes z gotovostjo tr- Opis: Grob je ležal v kv. F19 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- dimo, da so se tudi bronaste fibule tega tipa pojavljale še v pana grobna jama (SE 363) je imela četverokotno obliko stopnji Mokronog IIb. Iz tega obdobja izvirata dva para fibul z zaobljenimi vogali. Merila je 1,3 × 0,85 m, z daljšo stra-z grobišča v Brežicah, ki sta bila najdena v grobovih 35 in 44 njo usmerjeno od severa proti jugu. Zelo strme stranice so (Jovanovič 2006, 133, t. 44: 1, 2; t. 52: 1, 2). Na prehod iz sta-ostro prehajale v ravno dno, ki je bilo na severni strani rahlo rejšega v mlajši del srednjega latena je datiran tudi grob 12 poglobljeno. Največja ohranjena globina jame je znašala iz Zvonimirovega, ki je vseboval več primerov fibul z dvema 0,44 m (sl. 33). Jama je bila zapolnjena s temno rjavo ilovico gumboma, od katerih so tri bronaste (Majnarić Padžić 2001, (SE 362), ki je vsebovala odlomke sežganih kosti in keramike 86). Iz ohranjenih grobnih celot je razvidno, da se fibule ter posamezne različno velike drobce oglja. Na dnu sever-obravnavanega tipa običajno pojavljajo v parih in da sodijo nega dela groba je ležala na bok prevrnjena keramična po-k ženski noši. soda. Poleg nje je bil najden podolgovat lesen predmet, ki je ležal vzporedno z zahodno stranico jame. Sežgane kosti Odkrita glinenka iz groba pripada tipu 1.1 (G11). Najstarejši so bile položene na dno južne polovice groba. Poleg njih so primeri tega tipa se prav tako pojavijo že v stopnji Mokro-bile priložene vsaj tri fibule ter srebrna in steklena zapestnica nog IIb. (sl. 34–35). Datacija: grob lahko na podlagi pretežno poznolatenskega Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. značaja grobišča datiramo v zaključno fazo srednjega late- na ali na prehod iz srednjega v pozni laten. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G12–G18 Grob 4 predstavlja enega izmed najbogatejših ženskih gro- bov na grobišču. Žal so vse najdbe iz njega z izjemo glinen- ke pogrešane. O bogastvu pridatkov priča sporočilo, ki ga je vodja izkopavanj Božidar Slapšak 4. septembra 2002 po- slal Draganu Božiču. V njem je zapisal, da so med do tedaj A raziskanimi grobovi odkrili tudi »enega bržkone statusno keramika višjega z dvema bronastima in železno fibulo, in verjetno kost B še eno (najbrž bronasto, čeprav je na vidnem fragmentu patina drugačna), pa z zapestnico iz tanke tordirane srebrne A B 0 1 m žice, stekleno zapestnico in še nekimi steklenimi predmeti.«. 304,78 V terenskem opisu groba je omenjen tudi večji podolgovat 352 304,57 353 lesen predmet s sledovi vrezov in luknjic. 31 Grob 3: tloris in presek. Merilo 1 : 50. Posamezne pogrešane predmete iz groba smo poskušali opredeliti na podlagi skromnih podatkov, ki smo jih prido- bili iz dnevnika. Pri tem nam je bil v veliko pomoč dnevnik Dragana Božiča. Iz njega je razvidno, da si je Božič še istega dne, ko je prejel Slapšakovo sporočilo, osebno ogledal naj- dišče. Po navedbah Slapšaka je bilo do tega dne na grobi- šču raziskanih deset grobov, pri čemer ni upošteval prvih dveh grobov, ki sta bila odkrita že meseca junija. Božič je po ogledu najdb iz omenjenih grobov v svoj dnevnik zapisal, da sta bila med njimi dva lepa ženska grobova s fibulami vrste Magdalenska gora. Brez dvoma je pri tem mislil na groba 4 in 11, ki sta edina med njimi vsebovala bronaste fibule. Obe bronasti fibuli iz groba 4 lahko na podlagi tega pripišemo vrsti Magdalenska gora, ki so značilne za stopnjo Mokronog IIIa (Božič 1999, 210). Drugih dveh fibul iz groba 33 Grob 3. Zagorica, AAS 109, 2023 37 Božič v svojih zapiskih žal ni omenil. Kljub temu ni dvoma, da lahko grob datiramo v čas stopnje Mokronog IIIa. Od preostalih predmetov iz groba velja omeniti predvsem zapestnico iz tordirane srebrne žice. Tovrstne zapestnice so bile izdelane iz dveh med seboj prepletenih bronastih ali srebrnih žic, ki se na obeh koncih običajno zaključujeta z A zanko. V času zgodnjega latena je bila ta vrsta nakita zelo priljubljena predvsem na prostoru severno od Alp, medtem keramika ko se je južno od Alp pojavljala redko (Guštin 1991, 47). Iz kost mokronoške skupine poznamo več primerov, ki so bili izde- lani iz srebrne žice in običajno okrašeni s tremi enakomerno 0 1 m razporejenimi vozli. Vsi do zdaj znani primeri tega tipa izvi- B rajo iz Novega mesta. Na grobišču na Kapiteljski njivi so bili A B najdeni trije primeri, ki jih lahko datiramo v čas srednjega 304,79 latena. V stopnjo Mokronog IIa lahko uvrstimo primera iz 362 304,35 363 grobov 110 in 653, ki sta vsebovala masivni bronasti zape- stnici, okrašeni z bradavico (Križ 2001, 86: 82; 149: 447; Križ 33 Grob 4: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 2005, t. 6: 4). Nekoliko mlajši je bil najverjetneje primer iz groba 295, poleg katerega je bila najdena velika železna fibula z masivnim gumbom na podaljšku noge (Križ 2001, 109: 219; Križ 2005, t. 69: 3). Podobni fibuli sta znani iz groba Lt 12 iz Zvonimirovega, ki je datiran na prehod iz starejšega v mlajši del srednjega latena (Majnarić Pandžić 2001, 88; t. VIII: 1, 2). Mitja Guštin je v čas srednjega latena uvrstil tudi primer iz neobjavljenega groba 58 iz Kandije (Knez 1977a, sl. 24; Križ 2001, 165: 545; Guštin 1991, 48). Zagotovo so se tovrstne zapestnice pojavljale tudi še v času poznega latena, iz katerega izvira primer iz groba 201 na Beletovem vrtu (Knez 1992, t. 71: 16; Božič 1999, 210). Pletene zapestnice je v svoji monografiji o mlajši železni dobi v Posočju obravnaval Mitja Guštin (1991, 47−48). Če- 34 Grob 4. prav sta bili tedaj iz mokronoške skupine znani le dve tovr- stni zapestnici, ju je na podlagi njune posebne oblike s tremi vozli uvrstil v samostojno skupino, ki jo je opredelil za tip 4. Temu tipu je pripisal en sam primer, ki ni izviral z ozemlja mokronoške skupine. Šlo je za zlato zapestnico iz Soprona, ki je bila okrašena s tremi zankami in se je na eni strani za- ključevala z ušescem, na drugi pa s kaveljčkom. Pri tem je domneval, da so zapestnice iz mokronoške skupine nastale po vzoru starejšega sopronskega primera, ki je izviral iz časa zgodnjega latena. V nasprotju z Guštinom menimo, da izvora tovrstnih zape- stnic ne smemo povezovati z zapestnicami z najdišč srednje Evrope, temveč z enako oblikovanimi ovratnicami, ki so bile pogoste na območju Caput Adriae, kjer so se pojavljale od 35 Detajl grobnih pridatkov v grobu 4. zgodnjelatenske stopnje Lt B do zgodnjerimskega obdobja (Guštin 1991, 50). V Sloveniji so najštevilčnejše zastopane na najdiščih v Posočju in na Notranjskem (Guštin 1991, sl. 27). 38 Zagorica, AAS 109, 2023 Res je sicer, da s tega prostora zaenkrat ne poznamo niti ene same tovrstne zapestnice. Prav tako se ovratnice tega tipa niso pojavljale na območju mokronoške skupine, z iz- jemo primera iz groba 1657/40 v Mihovem (Windl 1975, t. XXXVII: 6). Na podlagi tega lahko domnevamo, da so prebi- valci mokronoške skupine od sosedov prevzeli zgolj tehniko A izdelave tovrstnega nakita, medtem ko so njegovo obliko in uporabo prilagodili lastnemu okusu. O tem, ali je imel keramika tovrsten nakit na tem prostoru poseben statusni pomen, je kost zaenkrat prerano govoriti. Druga zapestnica iz groba 4 v Zagorici je bila steklena, ven- B 0 1 m dar žal ne poznamo niti njene barve niti oblike. Za čas po- A B znega latena so bile značilne predvsem modre in škrlatne 304,78 383 304,57 zapestnice trikotnega preseka ali preseka v obliki črke D, na 384 podlagi česar lahko domnevamo, da je obravnavani primer 36 Grob 5: tloris in presek. Merilo 1 : 50. pripadal eni izmed tovrstnih različic (Božič 1993, 145). Za konec velja omeniti še glinenko, ki predstavlja edini ohra- njeni predmet iz groba (G18). Ta sodi med glinenke tipa 1.1, čeprav ima nekoliko krajši vrat in je v nasprotju z drugi- mi primeri tega tipa najširša v zgornji polovici trupa. Njeno opredelitev potrjuje tudi žigosan okras koncentričnih krož- cev na ramenu posode, ki se na grobišču v Zagorici poja- vlja izključno pri tej skupini glinenk. Glinenke tipa 1.1 so bile značilne predvsem za prehod iz srednjega v pozni laten. Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov datiramo v starejšo fazo poznolatenskega obdobja (Mokronog IIIa). Grob 5 37 Grob 5. Način pokopa: žgan plani grob. Datacija: groba zaradi časovno neoprijemljivih pridatkov ne Opis: Grob 5 je ležal v kv. B20 (sl. 21). V sterilno osnovo moremo ožje datirati. Keramični pridatki kažejo močno hal-vkopana grobna jama (SE 384) je imela četverokotno obliko štatsko tradicijo. z zaobljenimi vogali. Merila je 1,0 × 0,55 m, z daljšo stra- njo usmerjeno od severovzhoda proti jugozahodu. Strme Grob 6 stranice so ostro prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,21 m Način pokopa: žgan plani grob. pod površino okoliške plasti (sl. 36). Jama je bila zapolnjena s temno rumenkasto rjavo ilovico (SE 383), ki je vsebovala Opis: Grob je ležal v kv. C–D 20–21 (sl. 21). V sterilno osnovo drobce oglja. Sežgane kosti so bile položene na dno seve-vkopana grobna jama (SE 386) je imela izvorno četveroko- rovzhodnega dela groba. Na nasprotni strani je ležala kera- tno obliko, ki je bila na vzhodni strani poškodovana z mlaj- mična posoda, ki je bila prevrnjena na bok (sl. 37). šim vkopom (SE 29). Merila je 1,55 × 0,85 m, z daljšo stranjo usmerjeno od severovzhoda proti jugozahodu. Skoraj nav- Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. pične stranice so ostro prehajale v ravno dno, ki je bilo na Organski/rastlinski ostanki: oglje. severni strani poglobljeno in ločeno od južnega dela z nizko stopnico. Ohranjena globina jame je znašala pribl. 0,34 m Grobni inventar: G19 (sl. 38). Jama je bila zapolnjena s temno rumenkasto rja- Grob 5 je vseboval le prostoročno izdelan lonec tipa 1 (G19). vo ilovico (SE 385), ki je vsebovala odlomke kosti in drobce Najverjetneje gre za obliko, ki predstavlja nadaljevanje hal-oglja. Na dnu poglobljenega severnega dela jame je ležala štatske keramične tradicije, saj lonce tega tipa zasledimo v keramična posoda, med njo in severovzhodnim vogalom vseh fazah latenskega obdobja. jame pa so bili položeni zvit meč, ščitna grba in sulična ost. Ostanki kosti niso bili odkriti (sl. 39–40). Zagorica, AAS 109, 2023 39 Kostni ostanki: odlomki kosti v polnilu grobne jame. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G20–G23 Grob 6 je vseboval značilno opravo keltskega bojevnika, se- stavljeno iz dolgega železnega meča v nožnici, ščitne grbe A in sulične osti. Med pridatki pogrešamo le dele pasne gar- B niture, ki je služila za obešanje meča. Predmeti so bili pred keramika kost položitvijo v grob obredno sežgani in poškodovani. Naj- železo slabše se je ohranila sulična ost (G21), katere izvorne oblike ni bilo več mogoče določiti. A B 0 1 m Dolg železen meč (G20) v nožnici iz železne pločevine je 304,87 obredno zvit. Delno ohranjen ročajni trn meča ima presek 385 304,53 386 pravokotne oblike in je ločen od rezila s sedlastim preho- dom. Oblika rezila je vidna v njegovem spodnjem delu, kjer 38 Grob 6: tloris in presek. Merilo 1 : 50. je nožnica poškodovana. Zanj je značilen lečast presek, za- dela. Nožnice, ki so podobno kot primer iz Zagorice v ključuje pa se z zaobljeno konico. Tako oblikovani meči so zgornjem delu učvrščene z eno ali več žičnatimi sponami, bili značilni za zaključni del mlajše stopnje srednjega latena je uvrstil v mlajšo različico obravnavanega tipa. Nožnice te Lt C2. V tem času so se pojavili meči z zelo dolgimi rezili, različice so tudi daljše od nožnic predhodne različice. Na ki so nadomestili krajše meče z ostro konico. Njihova dolži-podlagi tega je Lejars domneval, da so bile sočasne s poja- na je pri posameznih primerih lahko celo presegala 90 cm. vom dolgih mečev v zaključni fazi srednjelatenskega obdo-Kljub temu, da je bil obravnavani meč nekoliko krajši, se je bja (Lejars 1994, 37, 53). po velikosti razlikoval od večine starejših primerov, ki so imeli rezilo le redko daljše od 80 cm (Lejars 1996, 89−90). Od nožnic z najdišča Gournay-sur-Aronde lahko obravna- vanemu tipu verjetno pripišemo tudi primer, od katerega Lejars je na podlagi najdb z latenskodobnega svetišča Go- se je ohranil le zgornji del, ki ima enako obliko kot pri no- urnay-sur-Aronde ugotovil, da so se meči tega tipa pojavlja- žnici iz Zagorice (Lejars 1994, 227: GSA 2829). Podolgovat li v kombinaciji z nožnicami tipa 7. Za nožnice tega tipa je okov za obešanje meča s trikotnimi krilci za pričvrstitev je v značilen dolg zaključek z vzporednimi robovi, njihov zgornji spodnjem delu okrašen z vrezanim motivom girlande, ki se del pa je običajno učvrščen z dvojnoesasto vezjo. Gre za pojavlja na nožnicah v času Lt C2 (Božič 1987, 875). najmlajšo obliko nožnic s tega najdišča, ki je bilo opuščeno ob koncu srednjega latena (Lejars 1996, 90, 92). Na obmo- Na podlagi najdb iz svetišča Gourney-sur-Aronde lahko naj- čju mokronoške skupine je ta tip nožnic prišel v uporabo starejše primere nožnic, ki so po obliki zgornjega dela po- šele v času starejše faze poznega latena Mokronog IIIa. Sku- dobni primeru iz Zagorice, datiramo v zaključno fazo Lt C2, paj z njim so se pojavljali značilni poznolatenski meči s tre- ko je bilo to najdišče opuščeno. Lejars je sestavo zgornjega mi rebri na rezilu in z ročajnim trnom rombičnega preseka dela pri nožnicah s tega najdišča primerjal z nožnicami, ki (Božič 1999, 210). so bile najdene na grobiščih z območja današnje Francije. Pri tem je ugotovil, da se je oblika nožnic, ki je bila v zgor- Nožnica meča iz Zagorice v spodnjem delu ni ohranjena, njem delu učvrščena z eno ali več žičnatimi sponami (oblike zato smo jo lahko primerjali z drugimi nožnicami zgolj gle-13−15) in je imela podolgovat okov za obešanje meča z asi- de na obliko njenega zgornjega dela. Zanj je značilno ustje metričnimi krilci za pričvrstitev (obliki 10 in 11), na grobiščih visoke zvončaste oblike, pod katerim je nožnica učvrščena s pojavljala izključno v času poznolatenske faze Lt D1 (Lejars tremi vzporednimi žičnatimi sponami. Zgornja je na zadnji 1996, 28). Značilen primer predstavlja nožnica iz groba I. strani nožnice spojena z vrhom okova za obešanje meča. Ta 14 z najdišča »La Noue Mauroy« Acy-Romance, ki se od ima ozko, trakasto obliko z asimetrično dolgima jezičkoma starejših, srednjelatenskih primerov razlikuje po izrazito dol-za pričvrstitev, ki se proti koncu zožujeta. Enako obliko imajo gih, trnasto oblikovanih ojačitvah spodnjega dela zaključka nekatere nožnice tipa 6 z najdišča Gournay-sur-Aronde, za nožnice. Pripada ji za ta čas značilen dolg meč s koničasto katere je značilen kratek zaključek s trikotno konico. Lejars je oblikovanim vrhom (Lejars 1996, 85, Fig. 3: C). nožnice tega tipa datiral v čas Lt C2. Razlikoval je med dve- ma različicama, ki nimata enotno oblikovanega zgornjega Na prostoru mokronoške skupine ta oblika nožnic ni pogosta. Edini primer, ki ima podobno oblikovan zgornji del kot 40 Zagorica, AAS 109, 2023 39 Grob 6. 40 Detajl grobnih pridatkov v grobu 6. Zagorica, AAS 109, 2023 41 nožnica iz Zagorice, je bil najden v strugi reke Ljubljanice, iz uvrstimo tudi nožnico iz groba 13 z najdišča Kraszewo, ki katere izvirajo bogate najdbe iz obdobja od mezolitika do ima okov za obešanje meča s simetrično dolgimi krilci za poznega srednjega veka (Gaspari 2007, Fig. 2: 1). Glede na pričvrstitev. Tudi ta grob je datiran v stopnjo A2 po lokalni značaj najdb je zelo verjetno, da je bila večina predmetov kronologiji (Łuczkiewicz 2006, 306−307; R. 4: 2, 2a). povezana z obrednimi daritvami. Številni predmeti iz laten- Ta oblika nožnic se je na ozemlju Germanov zelo verjetno skega obdobja, med katerimi prevladuje orožje, večinoma razširila skupaj z značilnimi keltskimi meči, ki so izvirali s izvirajo iz zaključne faze srednjega latena Lt C2 in začetne prostora srednjeevropske kulture oppid. Na to kaže delno faze poznega latena Lt D1. Njihov značaj potrjujejo sorodna ohranjena nožnica z najdišča Holheim na Bavarskem, ki najdišča ob rekah in jezerih v zahodni Švici in vzhodni Fran-ima enako oblikovan zgornji del kot nožnica iz Steinkre- ciji, ki so datirana v isti čas (Gaspari 2007, 153). isa (Krämer 1985, 180−181; t. 100: 4). Pripada ji krajši meč Nožnica iz Ljubljanice se bistveno ne razlikuje od tiste iz Za- s koničastim vrhom in lečastim presekom, ki je značilen za gorice. Njen zgornji del je učvrščen na enak način kot pri čas srednjega latena. Iz istega groba izvira delno ohranjena, slednji, čeprav ima namesto treh eno samo žičnato spono. železna fibula srednjelatenske sheme, ki sodi med fibule tipa Ta leži tik pod visokim, zvončasto oblikovanim ustjem in je 17 ali 19 po Gebhardu. Obe vrsti fibul sta značilni za stopnjo na zadnji strani nožnice spojena s podolgovatim okovom za Lt C2, pri čemer se druga pojavlja tudi še na začetku pozno-obešanje meča z asimetrično dolgima krilcema za pričvrsti- latenskega obdobja (Gebhard 1991, 81−82). Med številnim tev. Od spodnjega dela nožnice se je ohranil le del zaključka posodjem iz groba velja omeniti glinenko z ozkim vratom. s prečnim rebrom na zadnji strani, ki ga deli na dva približno Pojav tovrstnih glinenk je značilen za zaključno fazo keltske enaka dela. Tako oblikovani zaključki so se prvič pojavili pri kulture planih grobišč, ki sovpada s koncem srednjelaten-nožnicah tipa 7, ki jih Lejars datira v zaključno fazo Lt C2 skega obdobja (Krämer 1985, 32). Grob iz Holheima lahko (Lejars 1994, 38, 53). Nožnica iz Ljubljanice je verjetno ne-na podlagi tega datiramo v zaključno fazo stopnje Lt C2. koliko mlajša, saj je bila najdena skupaj z dolgim mečem s Enako oblikovane nožnice so se pojavljale tudi na prostoru širokim rezilom s tremi rebri, ki je bil značilen za čas pozne-južno od Alp, kamor so se zelo verjetno razširile z ozemlja ga latena (Božič 1999, 210). današnje Francije. V grobovih 411, 425 in 459 na grobišču Gaspari je nožnico iz Ljubljanice primerjal z enako obliko- Giubiasco v Tessinu na jugu Švice so bile najdene tri nožni- vano nožnico, ki je bila najdena v grobu 100 na najdišču ce, ki imajo podobno oblikovan zgornji del kot nožnica iz Steinkreis pri Netzebandu v severovzhodni Nemčiji (Gaspari Zagorice. Ta je učvrščen z ozko trakasto spono, ki je spojena 2007, 146). Nožnica s tega najdišča je v celoti ohranjena. s podolgovatim okovom za obešanje meča. Okov nožnice Ima zaključek z zaobljeno konico, ki je podobno kot pri no-iz groba 411 ima simetrično dolgi krilci za pričvrstitev, med- žnici iz Ljubljanice na sredini zadnje strani razdeljen s preč- tem ko je pri drugih dveh primerih spodnji del okova daljši. nim rebrom. Nožnica vsebuje dolg meč, ki je bil skupaj z njo Lionel Pernet je obravnavane primere uvrstil med nožnice obredno zvit. Grob je na podlagi železne fibule poznolaten-tipa 2, med katere sodijo tudi nožnice z drugače oblikova- ske sheme datiran v stopnjo Lt D1 (Mangelsdorf et al. 2001, nim zgornjim delom. Skupen jim je srednje dolg zaključek z 99−100; Abb. 3: 4). V ta čas lahko zelo verjetno uvrstimo vzporednimi robovi, ki je približno na sredini običajno raz-tudi primer iz Ljubljanice. deljen s prečnim rebrom. Pernet jih je datiral v zaključno Podobno oblikovane nožnice na prostoru severovzhodne fazo stopnje Lt C2 in začetno fazo stopnje Lt D1. Glede na Evrope niso redke. Najdemo jih na grobiščih przeworske to, da se večina nožnic iz te skupine, z izjemo dveh prime-kulture na današnjem Poljskem, ki jo v kulturnohistoričnem rov, ki sta podobna nožnicam tipa 7 po Lejarsu, po obliki za-smislu povezujemo s poselitvijo vzhodnih Germanov. Iste- ključka razlikujejo od nožnic z najdišča Gournay-sur-Aron- mu tipu kot nožnica iz Steinkreisa pripadata primera iz gro- de, je domneval, da izvirajo iz obdobja po koncu Lt C2, ko ba 30 v Ciecierzynu in groba 15 v Katowicah (Łuczkiewicz je bilo to najdišče opuščeno. To domnevo podpirata tudi 2006, 298, 306; R. 16: 4, 5). Grobni celoti sta po kronologiji meča, najdena skupaj z nožnicama iz grobov 411 in 459, R. Hachmanna in T. Dąbrowske datirani v čas stopnje A2, ki ki imata za poznolatenski čas značilno rezilo s tremi rebri sovpada z zaključnim delom stopnje Lt C2 in stopnjo Lt D1 (Pernet 2004, 37−38, 40). (Łuczkiewicz 2006, 7). Približno iz istega časa izvira nožnica Povsem enaka nožnica kot v grobu 425 iz Giubiasca je bila iz groba 3 na najdišču Wilkova, ki se od predhodnih pri-najdena v grobu 254 na najdišču d‘Oleggio v Novari, ki je merov razlikuje po zaključku s trikotno oblikovano konico datiran na začetek stopnje Lt D1 (Spagnolo Garzoli 1999, (Garbacz 2002, 108, Abb. 4, 5). Med sorodne primere lahko 275; Fig. 310: 8). Nekoliko mlajše so verjetno podobno 42 Zagorica, AAS 109, 2023 oblikovane nožnice, ki izvirajo z območja Benečije. V čas Nožnica s podolgovatim okovom za obešanje meča, ki ima poznega latena lahko zanesljivo datiramo nožnico z značil-simetrično dolgi krilci za pričvrstitev, je bila najdena tudi v no oblikovanim zgornjim delom, ki je bila najdena v grobu grobu 48 na bližnjem grobišču Santa Maria di Zevio (Salzani 4 na grobišču Casalandri pri Veroni (Salzani 1998, 12−13; t. 1996, t. XXII: 9). Zanjo je značilen zaključek s trikotno obli-V: 10). Zanjo je značilen srednje dolg zaključek s koničastim kovano konico in dvema odebelitvama v spodnjem delu, ki vrhom, ki je približno na sredini razdeljen s prečnim rebrom. ga lahko primerjamo z zaključki nekaterih nožnic tipa 2 iz Salzani jo je uvrstil med nožnice tipa 7 po Lejarsu, pri čemer Giubiasca. Na podlagi ščitne grbe vrste Mokronog−Arqua ni upošteval, da v zgornjem delu zaključka ni imela za ta Petrarca in več odlomkov železnih fibul srednjelatenske she-tip značilnih polkrožnih gumbov. Verjetno gre za mlajši tip me z dolgo peresovino jo lahko datiramo približno v isti čas nožnice, ki jo lahko primerjamo z nekaterimi primeri nožnic kot predhodne primere. tipa 2 iz Giubiasca. Med nožnice sorodnega tipa lahko uvrstimo tudi primer iz Nožnica z grobišča Casalandri se je od sorodnih prime- groba F2 na grobišču Arqua Petrarca v Padovi, ki ima po- rov iz Giubiasca razlikovala po obliki spone, ki je služila za dolgovat okov za obešanje meča s simetrično dolgima kril-učvrstitev zgornjega dela nožnice. Medtem ko so nožnice cema za pričvrstitev (Gamba 1987, Fig. 11: 1). Nožnica se od iz Giubiasca učvrščene z enostavnimi, trakasto oblikovanimi predhodnih primerov razlikuje po tem, da je v zgornjem sponami, je za obravnavani primer značilna žičnata spo-delu učvrščena z dvema žičnatima sponama, ki obdajata na, ki je na zadnji strani blago razširjena. Enako oblikovano zanko okova za obešanje meča. Podobni sponi služita tudi spono ima nožnica z najdišča Acy-Romance v Franciji, ki je za učvrstitev zgornjega dela nožnice pri primeru iz Zagori-datirana v čas Lt D1 (Lejars 1996, 85; fig. 3: C). Domnevamo ce. V grobu iz Arque Petrarce je bila poleg nožnice odkrita lahko, da je iz tega časa izvirala tudi obravnavana nožnica, poznolatenska fibula vrste Cenisola, ki je značilna za prvo ki je bila morda izdelana v isti delavnici kot primer z najdišča polovico 1. stoletja pr. n. š. Glede na ščitno grbo vrste Mo-Acy-Romance. kronog−Arqua Petrarca lahko grob najverjetneje datiramo v Skupaj z nožnico je bil najden dolg meč s trnom za ročaj zaključno fazo stopnje Lt D1 (Gamba 1987, 250−252). rombičnega preseka, ki je značilen za meče iz starejše faze Na prostoru jugovzhodne Evrope se tovrstne nožnice ne poznolatenskega obdobja. Njeno datacijo podpirajo tudi pojavljajo. Glede na to moramo izvor nožnice iz Zagorice drugi predmeti, ki so bili najdeni poleg nje v grobu. Med iskati na območju zahodnega kroga latenske kulture. Naj-njimi velja omeniti železno fibulo poznolatenske sheme in starejši primeri so znani z najdišča Gournay-sur-Aronde, ki ščitno grbo s polmesečastimi krilci vrste Mokronog−Arqua izvirajo iz zaključne faze srednjelatenske stopnje Lt C2. Na Petrarca, ki se na severnoitalskih najdiščih pojavlja predvsem podlagi tega lahko domnevamo, da so tovrstne nožnice iz-v času stopnje Lt D1. Od keramičnih pridatkov iz groba sta delovali na območju današnje Francije, od koder so z izdelki za to obdobje značilni oljenka vrste Esquilino in skleda s zalagali obsežno tržišče od severne Evrope do Apeninskega črnim premazom tipa 8 po Lambogli (Salzani 1998, 12−13). polotoka (sl. 18). Večina grobnih najdb na tem prostoru je Na podlagi tega lahko obravnavano nožnico zanesljivo da-datirana v stopnjo Lt D1, v katero lahko zelo verjetno uvrsti- tiramo v starejšo fazo poznega latena. mo tudi primer iz Zagorice. V grobu 1981 na istem grobišču je bila najdena nožnica s Ščitna grba (G22) iz groba 6 ima okroglo obliko, ki je zna-podobno oblikovanim okovom za obešanje meča, ki ima čilna za poznolatensko obdobje (Božič 1999, 210). Od nje simetrično dolgi krilci za pričvrstitev (Salzani 1998, t. I: 1). je ohranjena polkrožno zaobljena kalota z ostrim vrhom, Od sorodnih primerov se razlikuje po ravno oblikovanem medtem ko je rob za pričvrstitev grbe na ščit odlomljen. Gle-ustju, na podlagi česar smo jo primerjali z mlajšimi različica- de na obliko kalote jo lahko uvrstimo med ščitne grbe tipa mi nožnic, ki so se pojavile ob koncu starejše faze poznega Minusio (Bockius et al. 2004, 92−94, 190). Ta oblika ščitnih latena. Zaključek nožnice s koničasto oblikovanim vrhom in grb se pojavlja na širokem prostoru od Švice do Romunije, prečnim rebrom na sredini je po drugi strani podoben za-najpogosteje pa jo zasledimo prav na območju današnje ključkom starejših nožnic, ki jih Pernet uvršča med nožnice Slovenije. Bockius omenja tri primere, ki izvirajo z Dolenjske, tipa 2. Domnevamo lahko, da nožnica ni bistveno mlajša od od katerih sta bila dva najdena na grobišču v Rojah pri Mo-primerov tega tipa, kar kažeta tudi ščitna grba vrste Mokro- ravčah v neposredni bližini Zagorice. Primera se med seboj nog−Arqua Petrarca in ročka vrste Idrija, ki sta bili najdeni razlikujeta po obliki roba za pričvrstitev grbe na ščit. Primer poleg nje v grobu. Na podlagi tega lahko nožnico datiramo iz groba II (Knez 1977, t. 3: 1), ki ima rob okrašen z dvema v stopnjo Lt D1. rebroma, je bil najden poleg značilnega poznolatenskega Zagorica, AAS 109, 2023 43 meča z rombičnim presekom trna za ročaj. Ta leži v nožnici Iz razprostranjenosti ščitnih grb obravnavanega tipa je raz-z dvojnoesasto spono, ki je značilna za stopnjo Mokronog vidno, da je bila ta oblika značilna predvsem za prostor ju-IIIa. V ta čas lahko uvrstimo tudi več odlomkov železnih fibul govzhodne Evrope. To priča, da so okrogle ščitne grbe, ki so srednjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo peresovi-jih Kelti prevzeli od Germanov, na začetku poznolatenskega no, ki izvirajo iz istega groba (Božič 1999, 210). obdobja začeli izdelovati tudi v lokalnih delavnicah na ob- Drugi primer ščitne grbe iz Roj ima neokrašen rob (Knez močju latenske kulture. Glede na gostoto najdb se zdi zelo 1977, t. 2: 4). Izvira iz groba I, v katerem je bil najden podo-verjetno, da je proizvodnja obravnavanega tipa potekala ben meč kot v predhodnem grobu. Nožnica meča sodi med prav na prostoru mokronoške skupine. Enako lahko domne-nožnice tipa 7 po Lejarsu, ki so značilne za zaključno fazo vamo tudi za nekoliko mlajše ščitne grbe tipa Novo mesto stopnje Lt C2, pojavljajo pa se tudi še na začetku stopnje Lt 169, ki so podobno razširjene kot ščitne grbe tipa Minusio D1 (Lejars 1996, 89−90). Od drugih pridatkov iz groba velja (sl. 19; Bockius et al. 2004, 94−97; Karte 32). Od njih se raz-omeniti skledo, ki jo pripisujemo različici skled tipa 2. Pri- likujejo po vbočenem spodnjem delu kalote in izrazito širo- meri te vrste so se pojavljali predvsem v stopnji Mokronog kem obodu. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je v času IIIa. Njeno časovno opredelitev potrjuje okras valovnice, ki poznega latena na območju mokronoške skupine obstajala je značilen za poznolatensko keramiko. lokalna delavnica ščitnih grb, ki je svoje izdelke vzdolž rek Save, Donave in Tise posredovala tudi vzhodnoevropskim Bockius je obravnavanemu tipu pripisal še ščitno grbo iz plemenom. groba 1656/15 v Mihovem (Windl 1975, t. XII: 8). Ta je po- dobno kot primer iz groba II v Rojah na robu okrašena z Grob 6 iz Zagorice poleg orožja vsebuje še glinenko tipa 2 dvema rebroma. Žal je grobna celota, iz katere izvira, ne- (G23), ki sodi med značilne poznolatenske oblike posodja. zanesljiva. Med pridatki iz nje velja omeniti še eno okroglo Datacija: grob lahko na podlagi grobnega inventarja dati- ščitno grbo, ki pripada tipu Novo mesto 187 in je značilna ramo v starejšo fazo poznolatenskega obdobja (Mokronog tako za starejšo kot mlajšo fazo poznega latena (Bockius et IIIa). al. 2004, 97−98). Grob 7 Med ščitne grbe istega tipa lahko uvrstimo tudi primer iz Način pokopa: žgan plani grob. groba 1846/5 z istega najdišča, ki ga Bockius ni upošteval (Windl 1975, t. LXII: 4). V grobu je bil poleg ščitne grbe naj- Opis: Grob je ležal v kv. B21 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- den rimski gladij, ki ima nožnico na sprednji strani okrašeno pana grobna jama (SE 388) je imela četverokotno obliko. s figuralnim okrasom. Grobno celoto lahko na podlagi si- Merila je 1,15 × 0,65−0,75 m. Usmerjena je bila od seve- gilatnega krožnika tipa Consp. 12.4 datiramo v srednje do rovzhoda proti jugozahodu, s širšim delom na jugozahodni poznoavgustejski čas (Consp. 1990, 72). strani. Stranice jame so bile strme, z izjemo jugozahodne stranice, ki je bila poševna. Ostro so prehajale v ravno dno, Dolgotrajno uporabo tovrstnih ščitnih grb nakazuje tudi pri- ki je ležalo 0,20 m pod površino okoliške plasti (sl. 41). Jama mer, ki je bil najden v grobu 11 na najdišču Reka pri Cerknem je bila zapolnjena s temno rumenkasto rjavo ilovico (SE 387), (Guštin 1991, t. 34: 2). V njem sta bili najdeni železna čelada tipa Port in fibula na šarnir tipa Aucissa, na podlagi česar ga datiramo v srednjeavgustejski čas (Guštin 1991, 45). Ščitne grbe tipa Minusio se na območju severno od Alp ne pojavljajo, medtem ko je iz zahodne Evrope znan primer, ki izvira iz eponimnega najdišča Minusio v Tessinu. Poleg njega sta bila najdena poznolatenski meč in čaša »a trotto- A la«, na podlagi česar ga datiramo v stopnjo Lt D1 (Bockius et al. 2004, 93). Pogosteje so ščitne grbe obravnavanega keramika tipa zastopane na prostoru vzhodne Evrope. Najdemo jih kost predvsem v vzhodnem delu Panonske nižine, v porečju reke železo Tise, medtem ko en primer izvira celo iz vzhodnega dela B Vlaške nižine ob Črnem morju (Hunyady 1942−1944, t. XLIV: A B 0 1 m 2; Zirra 1971, Abb. 1: 19; 3: 30; 15: 24). Našteti primeri žal 304,89 izvirajo iz nezanesljivih ali neobjavljenih grobnih celot in jih 387 304,69 388 zato lahko zgolj okvirno datiramo v čas poznega latena. 41 Grob 7: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 44 Zagorica, AAS 109, 2023 ki je vsebovala drobce oglja. Ostanki sežganih kosti so ležali predmet koničaste oblike. Na podlagi fotografije groba do-na dnu osrednjega dela jame. Poleg sta bila položena kera- mnevamo, da je šlo za šilo (sl. 43). Iz tega časa podobni pri- mična posoda in železno šilo (sl. 42–43). meri na prostoru mokronoške skupine niso poznani, precej Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. pogosto pa jih najdemo v halštatskih grobovih (prim. npr. Udovč et al. 2009, 41: 13; 53: 36; 78: 78). Zdi se torej, da oba Organski/rastlinski ostanki: /. pridatka iz groba kažeta na povezave s halštatsko tradicijo. Grobni inventar: G24–G25 Datacija: grob zaradi časovno neoprijemljivih pridatkov ne Grob je vseboval prostoročno izdelan lonec s stožčastim moremo ožje datirati. Keramični pridatki kažejo močno hal-vratom tipa 1, ki je v zgornjem delu poškodovan (G25). Do- štatsko tradicijo. mnevamo, da tovrstni lonci izvirajo iz halštatske keramične Grob 8 tradicije, saj se podobni primeri pojavljajo že v času sta- rejše železne dobe. Poleg je bil najden pogrešan železen Način pokopa: žgan plani grob. Opis: Grob je ležal v kv. D20 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- pana grobna jama (SE 391) je imela nepravilno ovalno obliko. Merila je 1,2 × 0,7 m, z daljšo stranjo usmerjeno od seve- rovzhoda proti jugozahodu. Strme stranice so zaobljeno pre- hajale v ravno dno, ki je ležalo 0,14 m pod površino okoliške plasti (sl. 44). Jama je bila zapolnjena s temno rumenkasto rjavo ilovico (SE 390), ki je vsebovala drobce oglja in ožgane A keramika kost 0 1 m B A B 304,86 304,72 390 391 42 Grob 7. 44 Grob 8: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 43 Detajl grobnih pridatkov v grobu 7. 45 Grob 8. Zagorica, AAS 109, 2023 45 zemlje. V sredini groba je ležala poškodovana keramična po- soda. Severno od nje so bile položene sežgane kosti (sl. 45). Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. Organski/rastlinski ostanki: /. Grobni inventar: G26 A V grobu je bil najden prostoročno izdelan lonec tipa 1 (G26), kakršni se na prostoru mokronoške skupine pojavljajo v vseh keramika kost fazah latenskega obdobja. Datacija: groba zaradi časovno neoprijemljivih pridatkov ne 0 1 m B moremo ožje datirati. Grob 9 A B 304,77 Način pokopa: žgan plani grob. 394 304,53 395 Opis: Grob je ležal v kv. C–D 20 (sl. 21). V sterilno osnovo 46 Grob 9: tloris in presek. Merilo 1 : 50. vkopana grobna jama (SE 395) je imela četverokotno obliko z zaobljenimi vogali. Merila je 1,2 × 0,7 m, z daljšo stranjo usmerjeno od severovzhoda proti jugozahodu. Strme stra- nice so ostro prehajale v ravno, rahlo usločeno dno, ki je ležalo 0,24 m pod površino okoliške plasti (sl. 46). Jama je bila zapolnjena s temno rumenkasto rjavo ilovico (SE 394), ki je vsebovala drobce oglja in ožgane zemlje. Sežgane kosti so bile položene na dno osrednjega dela jame. Severno od njih sta ležali dve keramični posodi (sl. 47–48). Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. Organski/rastlinski ostanki: /. Grobni inventar: G27–G28 Grob je vseboval dve keramični posodi, izdelani na vretenu. 47 Grob 9. Prva (G28) sodi med glinenke tipa 1.4, ki predstavljajo zna- čilno poznolatensko obliko glinenk. Primerjave zanjo naj- demo predvsem v grobovih stopnje Mokronog IIIa. Poleg je bila najdena skleda tipa 1 (G27), ki se pojavljajo v zaključ- nem delu stopnje Mokronog IIb in v stopnji Mokronog IIIa. Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov najver- jetneje datiramo v starejšo fazo poznolatenskega obdobja (Mokronog IIIa). Grob 10 Način pokopa: žgan plani grob. Opis: Grob je ležal v kv. C 20–21 (sl. 21). Poškodovan je bil z mlajšim vkopom (SE 30), zato njegova prvotna oblika ni v celoti znana. Ohranjeni del grobne jame (SE 379) je imel ovalno obliko, z daljšo stranjo usmerjeno od severovzhoda proti jugozahodu. Merila je 0,85 × 0,35 m. Strme strani- ce jame so ostro prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,20 m 48 Detajl grobnih pridatkov v grobu 9. pod površino okoliške plasti (sl. 49). Jama je bila zapolnjena 46 Zagorica, AAS 109, 2023 s temno rumenkasto rjavo ilovico (SE 378), ki je vsebova- Grob 11 la drobce oglja. V sredini ohranjenega dela groba je bila Način pokopa: žgan plani grob. najdena keramična posoda. Ostanki kosti niso bili odkriti (sl. 50). Opis: Grob 11 je ležal v kv. G18 (sl. 21). V sterilno osnovo vkopana grobna jama (SE 401) je imela četverokotno obli- Kostni ostanki: kalcinirane kosti niso bile odkrite. ko z zaobljenimi krajšimi stranicami. Merila je 1,1 × 0,7 m, z Organski/rastlinski ostanki: oglje. daljšo stranjo usmerjeno od severa proti jugu. Strme stra- Grobni inventar: G29 nice so zaobljeno prehajale v ravno dno, ki je bilo v sredini blago usločeno. Ohranjena globina jame je znašala 0,08 m Edino najdbo iz groba predstavlja prostoročno izdelan lo- (sl. 51). Jama je bila zapolnjena z rumenkasto rjavo ilovico nec tipa 1 (G29). Tovrstni lonci se pojavljajo v vseh fazah (SE 400), ki je vsebovala odlomke keramike in drobce oglja. latenskega obdobja in najverjetneje izvirajo iz halštatske ke- V osrednjem delu groba je ležala močno poškodovana ke- ramične tradicije. ramična posoda. Poleg nje so bile položene sežgane kosti, Datacija: groba zaradi časovno neoprijemljivih pridatkov ne med katerimi sta bili dve fibuli (sl. 52–53). moremo ožje datirati. Keramični pridatki kažejo močno hal- Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. štatsko tradicijo. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G30–G32 A A keramika kost bron B keramika B A B A B 0 1 m 304,89 304,73 378 0 1 m 400 304,69 304,65 379 401 49 Grob 10: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 51 Grob 11: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 50 Grob 10. 52 Grob 11. Zagorica, AAS 109, 2023 47 A B keramika kost A B železo 304,73 408 304,65 409 0 1 m 54 Grob 12: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 53 Detajl grobnih pridatkov v grobu 11. V grobu so bili najdeni fragmentirani ostanki keramične po- sode, izdelane na lončarskem vretenu. Med njimi žal ni zna- čilnih odlomkov, ki bi omogočali določitev oblike posode. V opisu groba je navedeno, da je ta poleg posode vseboval dve bronasti fibuli. Fibuli sta pogrešani, vendar pa ju lahko vidimo na eni izmed fotografij groba (sl. 53). Očitno sta bili obe dobro ohranjeni, čeprav lahko v celoti razločimo le eno od njiju. Šlo je za ulito fibulo poznolatenske sheme z dol- go peresovino, ki je imela podaljšek noge okrašen z dvema gumboma. Takšne so bile fibule tipa Magdalenska gora, ki so bile značilne za ženske grobove stopnje Mokronog IIIa (Božič 1999, 210). Od druge fibule je na fotografiji mogoče videti le peresovino, ki je bila prav tako dolga. Glede na to, da so se tovrstne fibule običajno pojavljale v parih, lahko 55 Grob 12. domnevamo, da je pripadala istemu tipu. Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov datiramo v starejšo fazo poznolatenskega obdobja (Mokrong IIIa). Grob 12 Način pokopa: žgan plani grob. Opis: Grob 12 je ležal v kv. E19 (sl. 21). V sterilno osnovo vkopana grobna jama (SE 409) je imela ovalno obliko. Me- rila je 0,75 × 0,6 m, z daljšo stranjo usmerjeno od severoza- hoda proti jugovzhodu. Navpične stranice so ostro preha- jale v ravno dno, ki je ležalo 0,16 m pod površino okoliške plasti (sl. 54). Jama je bila zapolnjena s temno rumenkasto rjavo ilovico (SE 408), ki je vsebovala drobce kosti in oglja ter posamezne odlomke keramike in železa, med katerimi 56 Detajl grobnih pridatkov v grobu 12. je bil tudi odlomek fibule. Na dno osrednjega dela jame sta bili položeni dve keramični posodi (sl. 55–56). Grob je vseboval dve manjši keramični posodi: lonček tipa 1 (G35) in skledo tipa 4 (G34). Lonček tipa 1 sodi med zna- Kostni ostanki: drobci kosti v polnilu grobne jame. čilne poznolatenske oblike posodja, ki se pojavljajo od za- Organski/rastlinski ostanki: oglje. četka stopnje Mokronog IIIa. Za to stopnjo so značilne tudi sklede tipa 4. Na podlagi tega lahko obravnavani grob naj- Grobni inventar: G33–G35 verjetneje datiramo v ta čas. 48 Zagorica, AAS 109, 2023 Poleg keramičnih najdb naj bi bila v grobu najdena še drob- ukrivljen železen predmet. Rebrasta čaša je ležala na boku na železna fibula, ki je žal pogrešana. Slapšak je v sporočilu, (sl. 58–60). ki ga je poslal dr. Draganu Božiču 4. septembra 2002, pou- Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. daril, da je bila fibula izredno majhna. Na podlagi tega lah- ko domnevamo, da je bil v obravnavanem grobu pokopan Organski/rastlinski ostanki: oglje. otrok. Na to kaže tudi majhna velikost grobne jame. Grobni inventar: G36–G42 Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov datiramo Iz groba izvira več slabo ohranjenih predmetov, ki so bili najv starejšo fazo poznolatenskega obdobja (Mokrong IIIa). deni med ostanki sežganih kosti (sl. 58–60). Glede na stanje Grob 13 njihove ohranjenosti lahko domnevamo, da so bili sežgani skupaj s pokojnikom. Med njimi sta bila glineno vretence in Način pokopa: žgan plani grob. bronast sklepanec (G36, G39), na podlagi česar lahko grob Opis: Grob 13 je ležal v kv. E19 (sl. 21). V sterilno osnovo pripišemo osebi ženskega spola. vkopana grobna jama (SE 415) je imela četverokotno obli- Od sklepanca so se ohranili le posamezni profilirani paličasti ko z zaobljenimi vogali. Merila je 1,2 × 0,7–0,85 m, z daljšo členi zelo drobne velikosti in več med seboj sprijetih obroč- stranjo usmerjeno od severovzhoda proti jugozahodu in kov, ki so člene povezovali med seboj. Bronasti sklepanci s s širšim delom na severovzhodni strani. Stranice jame so paličastimi členi so predstavljali značilen del ženske noše v bile navpične in so ostro prehajale v ravno dno. Ohranjena času srednjega latena. O tem, kdaj so prenehali biti v rabi, globina jame je znašala 0,20 m (sl. 57). Jama je bila zapol-raziskovalci zaradi pomanjkanja ohranjenih grobnih celot njena z rumenkasto rjavo ilovico (SE 414), ki je vsebovala drobce oglja. Na dnu osrednjega dela jame je ležal skupek sežganih kosti, med katerimi so bili deli pasne garniture in vretence. Poleg kosti so bili položeni tri keramične posode in A B keramika kost železo A B 304,89 414 0 1 m 304,69 415 59 Detajl grobnih pridatkov v grobu 13. 57 Grob 13: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 58 Grob 13. 60 Detajl grobnih pridatkov v grobu 13. Zagorica, AAS 109, 2023 49 nimajo enotnega mnenja. Kljub temu večina meni, da so v poznolatenski plasti naselbine Cvinger nad Koriti (Dular et se pojavljali vsaj še v začetni fazi poznega latena (Reitinger al. 1995, 109, t. 14: 1). 1966, 210–211). Josef Reitinger je tovrstne sklepance glede Sklepance obravnavanega tipa moramo razlikovati od so-na njihovo razširjenost razdelil na pet tipov. Obravnavani rodnih primerov z nekoliko daljšimi in izraziteje profiliranimi primer lahko pripišemo srednjenemški različici, za katero paličastimi členi, ki so po Reitingerju značilni za avstrijsko-so značilni debeli paličasti členi, ki so na sredini profilirani z -češko različico sklepancev (Reitinger 1966, 213−214). Med-rebrom, na obeh koncih pa se zaključujejo z drobnim gum- nje lahko uvrstimo sklepance iz Valične vasi, Brstja in iz dveh bom (Reitinger 1966, 213–214; Abb. 9: 2, 3). grobov s Kapiteljske njive v Novem mestu (Teržan 1973, t. Na prostoru mokronoške skupine so tovrstni sklepanci redki. 12: 1; Guštin 1977, t. 15: 4; Križ 2001, 6, 34; 126: 318; 146: Večinoma gre za posamične najdbe, od katerih so se ohra-428). Zanimivo je, da so sklepanci tega tipa običajno bo- nili le posamezni členi. Poleg sklepancev iz zelo drobnih čle- lje ohranjeni od primerov obravnavane različice. Od nje pa nov, ki so podobni kot pri obravnavanem primeru, so znani se očitno razlikujejo tudi glede na čas uporabe. Primer iz tudi primeri, sestavljeni iz večjih členov. Takšen je sklepanec, grobne celote v Brstju, ki jo na podlagi masivne zapestnice ki izvira iz groba 15 v Brežicah (Jovanović 2006, 126, t. 23: z bradavico datiramo v čas stopnje Mokronog IIa, priča, da 14). V nasprotju z Jovanovićevo, ki je grob datirala v stopnjo se sklepanci tega tipa pojavijo že na začetku srednjelaten-Mokronog IIb, smo mnenja, da ga moramo uvrstiti na za- skega obdobja (Božič 1999, 210). V isti čas je Božič uvrstil četek poznolatenskega obdobja. V prid temu govori več v tudi primer iz Valične vasi, ki ga je primerjal s sklepancem iz grobu najdenih bradavičastih obročkov, ki so značilni za čas groba 13 v Giengenu v zahodni Nemčiji (Božič 1987, 874). poznega latena, ter železna fibula srednjelatenske sheme z Iz srednjega latena zelo verjetno izvirata tudi primera s Ka- žičnatim lokom in dolgo peresovino ter drobnimi gumbi na piteljske njive, čeprav njuni grobni celoti še nista v celoti podaljšku noge, kakršne poznamo iz poznolatenskih gro-objavljeni. Različica sklepancev, ki ji je pripadal primer iz Za- bov v Rojah pri Moravčah (Božič 1993, 190–193; Božič 1999, gorice, je očitno mlajša. Njen pojav lahko na podlagi zgoraj 210; Knez 1977, t. 3: 2, 3; t. 13: 15). Podobne oblike je tudi navedenih primerov najverjetneje datiramo na prehod iz člen sklepanca z naselbine na Trnavi, ki je okvirno datirana srednjega v pozni laten. v stopnjo Mokronog IIb in začetni del stopnje Mokronog IIIa Med sestavne dele sklepanca iz obravnavanega groba lah- (Novšak et al. 2006, 27: 5, 67) ko uvrstimo tudi sedlasto oblikovan člen, ki je najverjetneje Drugi znani primeri ne izvirajo iz ohranjenih grobnih celot. služil kot zanka za spenjanje sklepanca (G36). Na to kaže Obravnavanemu tipu lahko pripišemo dva različno velika odlomek paličastega člena v eni izmed luknjic na zaključku paličasta člena, ki sta bila odkrita v strugi reke Savinje v Ce-zanke. Nenavadno je, da zanke za spenjanje sklepancev do lju (Lazar 1996, t. 2: 2, 3). Sklepamo lahko, da nista starejša zdaj niso bile znane, zato za obravnavani primer nismo našli od stopnje Mokronog IIb, iz katere izvirajo najstarejše la-ustreznih primerjav. tenskodobne najdbe iz reke, kot so npr. fibule tipa Valična V opisu groba so med pridatki omenjeni še neopredeljen vas. Poznega datuma je zelo verjetno tudi del sklepanca iz železen predmet in več manjših odlomkov železa, od kate-zelo drobnih členov, ki izvira iz nezanesljive grobne celo- rih so ohranjeni le trije odlomki železne žice, ki je na enem te 1657/36 v Mihovem (Windl 1975, t. XXXV: 6). Ta vsebuje koncu odebeljena (G37). Iz fotografije groba je razvidno, da najdbe iz širokega časovnega obdobja od začetka pozneje šlo za ostanke več železnih predmetov, ki so pogrešani. ga latena do zgornjega cesarstva, v katerega lahko zelo Edini predmet, ki ga je na fotografiji mogoče razločiti, po verjetno uvrstimo tudi obravnavani sklepanec. Posamične obliki spominja na nož s srpasto ukrivljenim rezilom in traka-najdbe so znane še iz Loga v Gorjancih, Velikih Malenc in stim ročajem z dvema zakovicama. Tovrstne nože pogosto Beletovega vrta v Novem mestu (Gabrovec 1966, t. 29: 4; najdemo med gradivom iz Mokronoga in Valične vasi, ki Stare 1960, t. XIII: 20, 22; Knez 1992, t. 105). Slednji zagotovo žal ne izvira iz ohranjenih grobnih celot (Gabrovec 1966, t. izvira iz poznega latena, saj so najstarejši grobovi s tega 5: 4, 5; t. 8: 3, 4; t. 10: 9; Teržan 1973, t. 24: 1−3). Posamične najdišča datirani v stopnjo Mokronog IIIa (Božič 2008, 112). najdbe so znane tudi iz Vinice, Magdalenske gore in Ribjeka Podobne oblike so tudi členi dveh sklepancev s poznola-pri Mokronogu (Gabrovec 1966, t. 20: 3, 4; t. 24: 6; t. 30: tenskega grobišča na Strmcu nad Belo Cerkvijo, ki se od 3). Na grobišču v Brežicah sta bila podobna noža najdena predhodnih primerov razlikujejo po tem, da so na sredini v ženskih grobovih 16 in 40, ki sta datirana v čas srednjega profilirani z dvema ali tremi rebri (Božič 1992, t. 16: 6, 15). latena (Jovanović 2006, 119; t. 24: 4; t. 47: 3). To pa ne iz-Enako oblikovane člene ima tudi sklepanec, ki je bil najden ključuje možnosti, da so se tovrstni noži pojavljali tudi v času 50 Zagorica, AAS 109, 2023 poznega latena. O tem pričajo nekoliko daljši noži podob- ne oblike s poznolatenskega grobišča na Strmcu nad Belo Cerkvijo, za katere je tako kot za sočasne bojevniške nože značilen trakast ročaj, ki se zaključuje z obročkom (Božič 1992, t. 2: 8; t. 3: 6, 7, 8; t. 7: 2). Obravnavani grob lahko na podlagi sklepanca datiramo na A prehod iz srednjega v pozni laten ali na začetek poznola- B tenskega obdobja. Takšno datacijo potrjuje tudi keramično keramika kost posodje iz groba. Glinenka tipa 1.1 (G42) sodi med starejše A B oglje oblike glinenk na grobišču, saj njihov pojav lahko datiramo 304,83 že v zaključni del stopnje Mokronog IIb. Za prehod iz sre- 418 304,56 419 0 1 m dnjega v pozni laten je značilna tudi narebrena čaša tipa 1 (G40), medtem ko glinenko tipa 3 najverjetneje že lahko 61 Grob 14: tloris in presek. Merilo 1 : 50. uvrstimo med značilne oblike stopnje Mokronog IIIa (G41). Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov najverje- tneje datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten ali na začetek poznolatenskega obdobja. Grob 14 Način pokopa: žgan plani grob. Opis: Grob 14 je ležal v kv. F 18–19 (sl. 21). V sterilno osnovo vkopana grobna jama (SE 419) je imela četverokotno obliko z zaobljenimi vogali. Merila je 1,0 × 0,75 m, z daljšo stranjo usmerjeno od vzhoda proti zahodu. Stranice jame so bile navpične in so zaobljeno prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,27 m pod površino okoliške plasti (sl. 61). Jama je bila za- polnjena z rumenkasto rjavo ilovico (SE 418), ki je vsebova- la drobce oglja in ožgane zemlje. Na dno zahodnega dela 62 Grob 14. jame so bile položene tri keramične posode, poleg katerih so ležali ostanki sežganih kosti. Keramična čaša, ki je ležala na boku, je vsebovala več pridatkov: fibulo, tri obeske, ogrli- co iz steklenih jagod, dve zapestnici in neopredeljiv kovinski predmet (sl. 62–63). Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G43–G51 Grob 14 je vseboval tri keramične posode. Med njimi je bila majhna čaša, ki je vsebovala več drobnih kovinskih pred- metov in ogrlico iz steklenih jagod. Kovinski predmeti so bili poškodovani, kar kaže, da so bili skupaj s truplom pokojne osebe sežgani na grmadi. 63 Detajl grobnih pridatkov v grobu 14. Med značilne ženske pridatke iz groba sodi bronasta fi- bula srednjelatenske sheme (G43). Od nje sta se ohrani- la masiven, polkrožno oblikovan lok, ki je nad peresovino odebeljen, in del peresovine s šestimi navoji. Pojav fibul z odebeljenim lokom je značilen za mlajšo stopnjo srednje- ga latena Mokronog IIb, obravnavani primer pa je glede Zagorica, AAS 109, 2023 51 na polkrožno obliko loka že blizu poznolatenskim fibulam na območju srednje Evrope, kjer se pojavljajo predvsem v (Božič 1987, 875−876; Polenz 1978, 188). Na podlagi tega srednjelatenskem obdobju, posamezni primeri pa izvirajo ga lahko datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten. tudi še iz poznolatenske stopnje Lt D1 (Zepezauer 1993, 81). To potrjuje tudi oblika peresovine, ki je bila očitno dolga Na prostoru vzhodnolatenske kulture na današnjem Če-in je bila izdelana iz žice okroglega preseka. Fibule s ta- škem so bile modre jagode najpogosteje zastopane v času kšno peresovino se namreč pojavijo v stopnji Mokronog IIb, zgodnjega latena, neredko pa jih najdemo tudi v mlajših medtem ko je za poznolatenske fibule značilna peresovina latenskih obdobjih. Venclová domneva, da so starejši pri-iz žice sploščenega preseka. Posebnost obravnavanega pri- meri svetlejše barve, medtem ko so temno modre jagode mera je stopnička med srednjim in zaključnim delom loka, ki značilne predvsem za čas poznega latena (Venclová 1990, je pri drugih fibulah tega tipa nismo zasledili. 56−57). Datacijo modrih jagod na območju mokronoške Obravnavani grob se razlikuje od značilnih ženskih grobov, skupine potrjuje ženski grob 3 s parcele Padarič na Strmcu v katerih so fibule običajno zastopane v parih. Guštin je do-nad Belo Cerkvijo, v katerem je bilo poleg ogrlice iz drobnih mneval, da so bile v grobovih, ki so vsebovali eno samo modrih jagod najdenih več značilnih poznolatenskih pred-fibulo, pokopane deklice (Guštin 1984, 315). To domnevo metov, kot so bradavičasti obročki, trilistni gumb, kolesasti podpira tudi velikost bronaste in železne zapestnice, ki sta obesek, bronasta jagoda z ušescem in svitkasta steklena ja-bili najdeni v grobu (G47). Medtem ko so zapestnice v zna- goda (Dular A. 1991, t. 51: 28; Božič 1993a, 141). čilnih ženskih grobovih običajno večje od 7,0 cm (Jovanović Približno v isti čas lahko uvrstimo tudi jagode rumene in 2006, 135−136), obravnavana primera namreč merita le 5,0 bele barve. Rumene jagode so značilne predvsem za čas in 6,4 cm. Kljub temu bi nam zanesljivo določitev starosti srednjega latena, dva primera iz Solduna pa pričata, da so pokopane osebe omogočila šele antropološka analiza ko-se pojavljale tudi še v času stopnje Lt D1 (Zepezauer 1993, stnih ostankov iz groba. 77−78). Bolj vprašljiva je datacija belih jagod, ki so na laten- Čeprav sta zapestnici iz obravnavanega groba na več me- skih najdiščih redko zastopane. Thea Elisabeth Haevernick stih zlomljeni, ju lahko po vsej verjetnosti uvrstimo med eno- navaja le dva primera, ki sta datirana v čas Lt C2 in Lt D1 stavne sklenjene zapestnice, ki so bile izdelane iz tanke žice (Zepezauer 1993, 76). okroglega preseka. Ta tip zapestnic je časovno težko opre- Med sestavne dele ogrlice lahko morda uvrstimo tudi tri deliti, saj so se pojavljale že vsaj od začetka srednjega late- drobne bronaste predmete. Dva od njih imata zvončasto na dalje. Zanimivo je, da večina primerov izvira iz moških obliko z odebeljenim spodnjim robom, nad katerim so tri grobov, medtem ko jih v ženskih grobovih najdemo redkeje luknjice (G45–G46). Na podlagi tega domnevamo, da sta (Jovanović 2006, 136, 138). Zapestnici sta zlepljeni z močno služila kot razdelivca. Edini nam znani predmet podobne korodiranim železnim predmetom, ki ga zaradi slabe ohra-oblike je bil najden na najdišču Žerovnišček pri Bločicah na njenosti ni bilo mogoče opredeliti. Notranjskem (Laharnar 2009, t. 2: 14). V nasprotju z obrav- Med predmete, ki se pojavljajo izključno v ženskih in otro- navanima primeroma ta nima odebeljenega spodnjega ških grobovih, moramo uvrstiti tudi ogrlico iz steklenih jagod roba, namesto treh pa ima štiri luknjice. Žal predmet sodi (G48). Na prostoru mokronoške skupine steklene jagode med detektorske najdbe, zato ga časovno ni mogoče opre-niso pogost grobni pridatek. Večinoma so zastopane posa- deliti. Glavnina latenskih najdb s tega najdišča sicer izvira iz mično ali v skupinah po nekaj deset primerov, medtem ko časa poznega latena. je bilo večje število jagod najdeno le izjemoma. Dva takšna Od tretjega predmeta se je ohranil odlomek iz spiralno uvi-primera sta znana z grobišča na Ljubljanski cesti v Novem te bronaste žice, ki najverjetneje predstavlja del očalastega mestu, ki pa domnevno izvirata že iz rimskega obdobja (Bo-obeska (G44). Ta oblika obeskov se je pojavljala predvsem žič 2008, t. 9: 13, 14; Bertoncelj-Kučar 1979, 257). Ogrlico iz v obdobju starejše železne dobe vzdolž severne jadranske obravnavanega groba sestavlja več sto zelo drobnih jagod, obale. Več primerov je znanih s prostora notranjske kultur-med katerimi prevladujejo jagode zelene in modre barve, ne skupine, kjer večinoma ne izvirajo iz ohranjenih grobnih medtem ko so rumene in bele jagode redkejše. Za datacijo celot (Guštin 1979, t. 1: 15; t. 44: 11; t. 59: 26). Dva primera ogrlice so najbolj izpovedne jagode zelene barve, ki v času izvirata tudi z že omenjenega najdišča Žerovnišček pri Blo-latena niso bile zelo pogoste. Večina znanih primerov izvira čicah. Bila sta sestavni del ploščičastega obeska z dvema iz poznega latena (Zepezauer 1993, 78). Precej bolj razširje-zoomorfnima protomoma, ki so prav tako kot očalasti obe- ne so bile jagode modre barve, ki so bile zelo priljubljene že ski značilni za železno dobo severnojadranskega prostora v času mlajšega halštata. V času latena jih pogosto najdemo (Laharnar 2009, 130, t. 2: 10). 52 Zagorica, AAS 109, 2023 Očalasti obeski so se skozi celotno železno dobo pojavljali Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov najverje-na prostoru japodske kulturne skupine (Marić 1968, t. I: 11, tneje datiramo na začetek poznolatenskega obdobja. 14, 34; t. III: 31; t. XXI: 16; Balen-Letunić 1999−2000, t. 6: 3; Grob 15 t. 7: 1; t. 12: 3). V grobu 300 na najdišču Ribić je bila poleg obeska najdena močno profilirana fibula, kar priča, da so bili Način pokopa: žgan plani grob. tovrstni obeski na tem prostoru v uporabi celo še na začetku Opis: Grob 15 je ležal v kv. E19 (sl. 21). V sterilno osnovo zgodnjerimskega obdobja. Ta oblika nakita se je pod vpli-vkopana grobna jama (SE 423) je imela četverokotno obli- vom Japodov najverjetneje razširila tudi na območje viniške ko, z zaobljeno krajšo stranico na južni strani. Merila je 1,2 kulturne skupine. Od tu je znan primer, ki izvira iz neohra- × 0,65 m, z daljšo stranjo usmerjeno od severa proti jugu. njene grobne celote na latenskodobnem grobišču v Vinici Skoraj navpične stranice jame so zaobljeno prehajale v rav- (Gabrovec 1966, t. 18: 14). no dno, ki je ležalo 0,27 m pod površino okoliške plasti. Na V čas latena lahko uvrstimo tudi posamezne primere očala- vrh groba je bil položen neobdelan kamnit blok iz apnenca, stih obeskov, ki so bili odkriti na prostoru mokronoške sku- pribl. velikosti 1,05 × 0,4 × 0,3 m (sl. 64). Jama je bila zapol- pine. Zanimivo je, da so tovrstni obeski znani predvsem z njena z rumenkasto rjavo ilovico (SE 422), ki je vsebovala najdišč, na katerih se pojavljajo tudi predmeti, značilni za vi-drobce oglja, kosti in ožgane zemlje ter posamezne večje niško skupino, kot so npr. fibule vrste Podzemelj in trapeza- kamne, velikosti 4−7 cm. V osrednjem delu jame sta leža- ste pasne spone (Božič 2001, 191). Najdemo jih na grobišču li dve keramični posodi. Sežgane kosti so bile položene v Strmec nad Belo Cerkvijo, kjer so obeski običajno pripeti na jugovzhodni vogal jame, poleg njih pa je ležala fibula. Na verižice iz obročastih členov (Božič 1992, t. 1: 3, 4; t. 20: 4). nasprotni strani jame, ob njeni zahodni stranici, so bili odkriti V enem primeru verižica spenja dve fibuli z močno profiliranim podaljškom noge, ki nedvomno izvirata iz oblikovnega zaklada viniške kulture. O stikih z viniško kulturo pričajo tudi nekatere najdbe iz Mihovega. S tega najdišča sta znana dva odlomka očalastih obeskov, ki izvirata iz ženskega groba 1657B/80 (Windl 1975, t. LV: 3). Na podlagi tega lahko upra- vičeno domnevamo, da so se očalasti obeski na območje A mokronoške skupine razširili s posredovanjem viniške kul- ture. Njihov izvor moramo najverjetneje iskati na prostoru keramika japodske kulturne skupine, kjer je bila ta vrsta nakita nepre- kost železo kinjeno v uporabi od starejše železne dobe dalje. les Najbližjo primerjavo obesku iz Zagorice predstavlja primer B iz poznolatenskega groba 45 v Rojah pri Moravčah (Knez A B 0 1 m 1977, t. 14: 5). Tone Knez ga je zaradi trna, ki je pričvrščen 304,85 422 na zanko med spiralno uvitima koncema obeska, opredelil 304,58 423 za pasno spono (Knez 1977, 109). Vendar ta opredelitev ni 64 Grob 15: tloris in presek. Merilo 1 : 50. zelo verjetna. Podoben primer je bil namreč odkrit v starej- šeželeznodobnem grobu iz Nina, pri katerem je trn izrazito daljši in je najverjetneje služil kot igla za pripenjanje obeska (Batović 1987, t. XL: 15). Enako lahko domnevamo tudi za primer iz Roj. Omeniti velja, da ta izvira iz značilnega mo- škega groba z bojevniško opremo, kar priča, da so tovrstni obeski lahko pripadali tudi moški noši. Grob 14 iz Zagorice lahko na podlagi pridatkov najverjetne- je datiramo na začetek poznolatenskega obdobja. Nekoliko starejši značaj ima le čaša tipa 2.1 (G49), za katero zaenkrat poznamo primerjave zgolj iz srednjelatenskega obdobja. Glinenki tipa 1.4 in 2 (G50–G51) po drugi strani sodita že med značilne poznolatenske oblike posodja. 65 Grob 15. Zagorica, AAS 109, 2023 53 zogleneli ostanki nedefiniranega lesenega predmeta podol- Organski/rastlinski ostanki: oglje. govate oblike (sl. 65). Grobni inventar: G56–G57 Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. V grobu 16 so bili najdeni fragmentirani ostanki dveh kera- Organski/rastlinski ostanki: oglje. mičnih posod. Glinenkam tipa 1.1 lahko pripišemo odlomke posode, ki je bila na ramenu okrašena z nizom koncentrič- Grobni inventar: G52–G55 nih krožcev (G57). Ta tip glinenk se je pojavil v zaključnem V opisu groba je navedeno, da je ta vseboval železno fibulo delu stopnje Mokronog IIb, v uporabi pa je bil še v stopnji s samostrelno peresovino, ki pa je pogrešana. Peresovina Mokronog IIIa. V tem času se je na zahodu Dolenjske uve-fibule naj bi bila poškodovana, ohranjeni del pa naj bi po ljavil tudi žigosan okras. Druga posoda iz groba (G56) sodi navedbah izkopavalcev meril 5 cm. Glede na to lahko domed prostoročno izdelane sklede tipa 3, ki so znane pred- mnevamo, da je imela fibula dolgo peresovino in jo najver- vsem iz poznolatenskih kontekstov. Kljub skromnim pridat- jetneje lahko uvrstimo med železne fibule srednjelatenske kom iz groba lahko domnevamo, da je bila v njem tako kot sheme z žičnatim lokom, ki so znane tudi iz drugih grobov v drugih grobovih z glinenkami tipa 1.1 pokopana oseba v Zagorici (grobova 1 in 20). Tovrstne fibule so datirane na ženskega spola. prehod med stopnjama Mokronog IIb in Mokronog IIIa ter Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov najver-na začetek stopnje Mokronog IIIa.6 Značilne so bile za mo- jetneje datiramo v starejšo fazo poznolatenskega obdobja ške grobove (Božič 1999, 210). (Mokronog IIIa). V opisu groba je poleg fibule omenjen še neopredeljen lesen predmet podolgovate oblike, ki je ležal ob zahodni stranici grobne jame. Žal tudi ta ni ohranjen. Od pridatkov iz groba sta se ohranili le dve keramični poso- di. Prva sodi med glinenke tipa 1.2 (G55), ki so se pojavile v zaključnem delu stopnje Mokronog IIb, v uporabi pa so bile zanesljivo še v stopnji Mokronog IIIa. Poleg je bila najdena čaša tipa 2.2 (G54), za katero na najdiščih mokronoške sku- A pine zaenkrat ne poznamo ustreznih primerjav. Datacija: grob lahko na podlagi grobnega inventarja najver- keramika jetneje datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten ali na B kost začetek poznolatenskega obdobja. 0 1 m Grob 16 A B 304,73 Način pokopa: žgan plani grob. 436 304,65 437 Opis: Grob 16 je ležal v kv. A20 (sl. 21). V sterilno osnovo vkopana grobna jama (SE 437) je imela ovalno obliko. Me- 66 Grob 16: tloris in presek. Merilo 1 : 50. rila je 1,15 × 0,85 m, z daljšo stranjo usmerjeno od vzhoda proti zahodu. Stranice jame so bile strme in so zaobljeno prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,08 m pod površino okoliške plasti. Grob je bil poškodovan z dvema mlajšima vkopoma (SE 439 in SE 465) (sl. 66). Jama je bila zapolnjena z rumenkasto rjavo ilovico (SE 436), ki je vsebovala drobce oglja in kosti. Grobni pridatki so bili slabo ohranjeni. Med ostanki predmetov, ki so ležali raztreseni po jami, so bili od- lomki dveh keramičnih posod ter drobci železa nerazpo- znavne oblike (sl. 67). Kostni ostanki: drobci kosti v polnilu grobne jame. 6  Za datacijo tovrstnih fibul glej poglavje o glinenkah tipa 1.1. 67 Grob 16. 54 Zagorica, AAS 109, 2023 Grob 17 so najverjetneje izvirali iz halštatske keramične tradicije. Vsi Način pokopa: žgan plani grob. znani primeri so bili najdeni v moških grobovih, na podlagi česar lahko domnevamo, da je bila tudi v obravnavanem Opis: Grob je ležal v kv. AA21 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- grobu pokopana oseba moškega spola. pana grobna jama (SE 448) je imela pravokotno obliko z za- obljenimi vogali. Merila je 1,4 × 0,7 m, z daljšo stranjo usmer- Datacija: groba zaradi časovno neoprijemljivih pridatkov ne jeno od vzhoda proti zahodu. Stranice jame so bile strme moremo ožje datirati. Keramični pridatki kažejo močno hal-in so ostro prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,21 cm pod štatsko tradicijo. površino okoliške plasti (sl. 68). Jama je bila zapolnjena z ru- Grob 18 menkasto rjavo ilovico (SE 447), ki je vsebovala drobce oglja Način pokopa: žgan plani grob. in kosti. V osrednjem delu jame je ležala keramična posoda, poleg nje pa je bil najden odlomek železa nerazpoznavne Opis: Grob je ležal v kv. A21 (sl. 21). V sterilno osnovo vko-oblike. Sežgane kosti so ležale vzhodno od posode (sl. 69). pana grobna jama (SE 450) je imela pravokotno obliko z zaobljenimi vogali. Merila je 1,05 × 0,65 m, z daljšo stranjo Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. usmerjeno od severa proti jugu. Stranice jame so bile nav- Organski/rastlinski ostanki: oglje. pične in so ostro prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,20 m Grobni inventar: G58 pod površino okoliške plasti. Zgornji del groba je poško- doval mlajši kolovoz (sl. 70). Jama je bila zapolnjena z ru- Grob je vseboval prostoročno izdelan lonec s stožčastim menkasto rjavo ilovico (SE 449), ki je vsebovala drobce kosti. vratom tipa 2 (G58). Podobne lonce najdemo v grobovih V zasutju groba so se pojavljali tudi odlomki poškodovane od začetka srednjelatenskega obdobja dalje, kar priča, da keramične posode, ki je ležala v južni polovici groba. Posoda je vsebovala ostanke sežganih kosti (sl. 71–72). Kostni ostanki: kalcinirane kosti v žari. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G59 Edina najdba iz groba je poškodovan keramični lonec, izde- A lan iz grafitne gline (G59), ki predstavlja edini tovrsten pri- B mer na grobišču. Grob se od ostalih razlikuje tudi po tem, keramika da so bile sežgane kosti pokojne osebe položene v lonec. kost A B Trup lonca ima trebušasto obliko z zaobljenimi rameni, 304,71 medtem ko njegov zgornji del ni ohranjen. Izdelan je bil na 0 1 m 447 304,50 448 lončarskem vretenu, vendar ima v primerjavi s fino keramiko bolj grobo površino. Grafitna keramika se je na srednjeevropskem prostoru po- 68 Grob 17: tloris in presek. Merilo 1 : 50. javila že v času zgodnjega latena. Iz tega obdobja so znani predvsem prostoročno izdelani lonci situlaste oblike, med- tem ko se je na vretenu izdelano grafitno posodje uveljavilo šele v času srednjega latena. To je običajno okrašeno z glav- ničastim okrasom, ki je pogost tudi na posodah z območja mokronoške skupine (Novšak et al. 2006, 22). Večina grafitne keramike z najdišč mokronoške skupine iz- vira iz časa poznega latena. Zastopana je predvsem med gradivom z naselbin, medtem ko so bile najdbe z grobišč redke. Posamezni primeri so znani s srednjelatenskega gro- bišča v Forminu ter iz srednjelatenskih grobov 193 na Kapi- teljski njivi in K 44 na Kandiji v Novem mestu (Pahič 1966, t. 12: 8; Križ 2005, t. 55: grob 193/2; Megaw et al. 2009, sl. 2: 69 Grob 17. 2). Več grafitnih posod je tudi med naključnimi najdbami iz Zagorica, AAS 109, 2023 55 dveh srednjelatenskih grobov na grobišču v Skorbi (Skra- po obliki še najbolj podoben neokrašenemu loncu z nasel- bar 1922, t. III: 4−6). Nekoliko mlajše so verjetno posamične bine na Pošteli, s katere je poleg halštatske znana predvsem najdbe z grobišč v Rojah pri Moravčah in na dvorišču SAZU poznolatenska lončenina (Pahič 1966, 313−314; t. 17: 5). Na v Ljubljani, ki jih lahko datiramo že v čas poznega latena podlagi tega lahko domnevamo, da so bili tako oblikovani (Knez 1977, sl. 2: 2; Stare 1954, t. 43: 3). Primer iz Zagorice je lonci značilni za čas poznega latena. Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov najverje- tneje datiramo v pozni laten. Grob 19 Način pokopa: žgan plani grob. A Opis: Grob je ležal v kv. A21 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- pana grobna jama (SE 455) je bila v severnem delu uničena keramika s testnim jarkom, zato njene prvotne velikosti ni bilo mogo- kost če določiti. Jama je imela četverokotno obliko z zaobljeno krajšo stranico na vzhodni strani. Velikost ohranjenega dela 0 1 m B jame je znašala pribl. 1,2 × 0,55 m, z daljšo stranjo usmer- jeno od vzhoda proti zahodu. Stranice jame so bile strme A B in so ostro prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,21 m pod 304,74 449 površino okoliške plasti (sl. 73). Jama je bila zapolnjena z 304,54 450 rumenkasto rjavo ilovico (SE 454), ki je vsebovala drobce 70 Grob 18: tloris in presek. Merilo 1 : 50. oglja in kosti ter odlomke keramike. V sredini jame sta ležali dve keramični posodi (sl. 74–75). Kostni ostanki: drobci kosti v polnilu grobne jame. Organski/rastlinski ostanki: oglje. Grobni inventar: G60–G61 Grob je vseboval dve majhni, prostoročno izdelani keramič- ni posodi. Prva (G61) sodi med lonce tipa 2, ki se pojavijo v času stopnje Mokronog IIb. Posamezni primeri tega tipa zelo verjetno izvirajo tudi še iz stopnje Mokronog IIIa. V ta čas lahko uvrstimo tudi lonček tipa 3 (G60), ki domnevno predstavlja posnetek podobnih, na vretenu izdelanih lončk- ov tipa 1, značilnih za čas poznega latena. 71 Grob 18. A B keramika kost A B 0 1 m 304,78 454 304,57 455 72 Detajl grobnih pridatkov v grobu 18. 73 Grob 19: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 56 Zagorica, AAS 109, 2023 A keramika kost 0 1 m B 74 Grob 19. A B 304,74 474 304,47 475 76 Grob 20: tloris in presek. Merilo 1 : 50. 75 Detajl grobnih pridatkov v grobu 19. Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov najver- jetneje datiramo v starejšo fazo poznega latena (Mokronog 77 Grob 20. IIIa). Grob 20 Način pokopa: žgan plani grob. Opis: Grob je ležal v kv. A21 (sl. 21). V sterilno osnovo vko- pana grobna jama (SE 475) je imela podolgovato obliko z zaobljenimi krajšimi stranicami. Na vzhodni strani je bila po- škodovana z mlajšim vkopom (SE 440). Velikost ohranjene- ga dela jame je znašala pribl. 1,05 × 0,5 m, z daljšo stranjo usmerjeno od severa proti jugu. Ohranjena daljša stranica je bila navpična, medtem ko sta bili krajši stranici rahlo po- ševni. Stranice so ostro prehajale v ravno dno, ki je ležalo 0,27 m pod površino okoliške plasti (sl. 76). Jama je bila za- polnjena z ilovico (SE 474), ki je vsebovala drobce oglja in kosti ter odlomke keramike. Na dnu osrednjega dela jame 78 Detajl grobnih pridatkov v grobu 20. so ležale tri keramične posode, dve manjši in ena večja, ki je bila poškodovana z mlajšim vkopom. Med ostanki sežganih kosti je bila najdena fragmentirana fibula (sl. 77–78). Zagorica, AAS 109, 2023 57 Kostni ostanki: kalcinirane kosti v grobni jami. Analiza keramičnih grobnih pridatkov Organski/rastlinski ostanki: oglje. Za mlajšo železno dobo je značilen pojav keramike, izdela- Grobni inventar: G62–G65 ne na hitrem lončarskem vretenu, ki se je v času zgodnjega latena iz današnje Francije in Švice razširila po večjem delu Iz groba 20 izvira odlomek noge železne fibule, ki je bil naj- prazgodovinske Evrope. Njen nastop povezujemo s selitva- den med sežganimi kostmi, kar kaže, da je bila fibula najver- mi Keltov, ki so uporabo hitrega lončarskega vretena pre- jetneje uničena v ognju (G62). Pripišemo ga lahko železni vzeli iz grške kulture. Na prostoru vzhodnolatenske kulturne fibuli srednjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo pe-skupine se je na vretenu izdelana keramika uveljavila posto- resovino, ki jih najdemo tudi v drugih grobovih iz Zagorice poma, saj je večinski delež lončenine še vedno predstavljala (grobova 1 in 15). Tovrstne fibule so značilne za prehod med prostoročno izdelana keramika, oblikovana v stari halštatski stopnjama Mokronog IIb in Mokronog IIIa ter za začetek tradiciji (Filip 1956, 535–536). stopnje Mokronog IIIa.7 Pojavljajo se izključno v moških gro- bovih (Božič 1999, 210). Nov način izdelave keramike je povzročil korenite spre- membe v prazgodovinski lončarski proizvodnji. Z uporabo Grob je poleg fibule vseboval več keramičnih posod. Prva hitrega lončarskega vretena povezujemo začetek serijske (G65) sodi med glinenke tipa 1.2, ki se pojavljajo vse od proizvodnje keramike, ki je imela za posledico nastanek začetka poznolatenskega obdobja. Obravnavani primer je enotnih oblik posodja in okrasa na njih. Nanjo je pomemb-po obliki in okrasu skoraj enak kot primer iz groba 1 (G4). no vplival tudi razvoj tehnike žganja keramike (Geilen-Poleg sta bili najdeni dve skledi. Prva (G64) je bila izdelana brügge 1991, 449). Značilna keltska keramika je izdelana iz na vretenu in pripada značilnim poznolatenskim skledam dobro prečiščene gline in ima sivo žgano in polirano povr-tipa 2. Druga, prostoročno izdelana skleda tipa 3 (G63), ima šino, ki je običajno okrašena z vodoravnimi rebri in žlebovi primerjave tako na srednje- kot poznolatenskih najdiščih. ali žigosanjem. Med značilne oblike keramike na prostoru Datacija: grob lahko na podlagi grobnih pridatkov najver- vzhodnolatenske kulturne skupine sodijo visoke posode z jetneje datiramo v starejšo fazo poznolatenskega obdobja nizkim trebušastim trupom in ozkim vratom, t. i. Linsenfla- (Mokronog IIIa). sche, in sklede z zaobljenim trupom t. i. braubaškega tipa (Schwappach 1975, 18). Na območju mokronoške skupine se je na vretenu izdelana keramika zagotovo pojavila že v stopnji Mokronog I (Božič 1999, 209). V tem času je bila sicer še zelo redka, na pod- lagi česar lahko domnevamo, da so jo s seboj prinesli prvi keltski priseljenci. Razmah lokalne proizvodnje najverjetneje lahko pričakujemo na začetku srednjega latena. O tem pri- čajo predvsem keramične najdbe s srednjelatenskih grobišč na Štajerskem in v Posavju, med katerimi skoraj izključno nastopa keramika, izdelana na lončarskem vretenu. Med značilne oblike keramike sodijo sklede z zaobljenim trupom in bikonične posode z ozkim vratom, t. i. glinenke. Drugačna podoba se v času srednjega latena kaže na pro- storu Dolenjske, kjer zaenkrat poznamo zgolj keramiko z grobišč v Kandiji in na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Na teh najdiščih prevladuje prostoročno izdelana keramika, okrašena z bradavicami in nalepkami, ki jo povezujemo s halštatsko keramično tradicijo. Zaradi tega se je uveljavilo mnenje, da je na tem prostoru živelo pretežno staroselsko prebivalstvo (Božič 1999, 208). Vendar pa najdbe s srednje- latenske naselbine Trnava pri Žalcu pričajo, da je bila prosto- ročno izdelana keramika tudi na območju Štajerske precej pogosta. Na omenjenem najdišču je zastopana s približno 59 % vseh keramičnih najdb (Novšak et al. 2006, 22). To 7  Za datacijo tovrstnih fibul glej poglavje o glinenkah tipa 1.1. 58 Zagorica, AAS 109, 2023 kaže, da se sestava prebivalstva na Dolenjskem morda ni Redkeje je med žganjem prihajalo do menjave redukcije in bistveno razlikovala od Štajerske, temveč da je šlo za različ- oksidacije. Struktura žgane keramike je trda in kompaktna. ne pogrebne običaje. O lokalnih razlikah med posameznimi Glinenke grobišči priča tudi pogostost pridajanja keramičnih posod v grobove. Tako na primer v Dobovi posodje predstavlja Glinenke (sl. 79) so stekleničasto oblikovane posode z vi-zelo pogost grobni pridatek, medtem ko se na grobišču v sokim trupom in ozkim vratom. Gre za značilno obliko Brežicah v neposredni bližini keramika skorajda ne pojavlja. fine latenske keramike, ki je v nemški literaturi imenovana Ob tem velja omeniti, da z večine srednjelatenskih grobišč »Flasche«. na Dolenjskem keramike skorajda ne poznamo, saj je bila G 1 tekom izkopavanj zavržena8 (Gabrovec 1966, 184). Po drugi Glinenke z bikonično oblikovanim trupom, ki je v zgornji strani na tem prostoru doslej še niso bile odkrite srednjela-polovici običajno okrašen z vodoravnimi rebri in žlebovi. Na tenske naselbine, kar onemogoča reprezentativen vpogled grobišču v Zagorici so zastopane štiri različice tega tipa. v keramično proizvodnjo tega časa. G 1.1 Na vretenu izdelana keramika postane tudi na dolenjskih Bikonične glinenke z valjastim ali stožčastim vratom, ki je od grobiščih občutno bolje zastopana v času poznega latena, trupa ločen z ostrim klekastim prehodom in se zaključuje v o čemer pričajo najdbe z grobišč v Rojah pri Moravčah, na poševno izvihanem, zaobljenem ustju. Ramena so okrašena Beletovem vrtu v Novem mestu in v Mihovem (Knez 1977; z vodoravnimi vrezi ali žlebovi, ki na površini posode tvorijo Knez 1992; Windl 1975). Oblike, značilne za ta čas, so postopničke. Nad najširšim obodom, ki leži približno na sredi- gosto ostale v uporabi vse do zgodnjecesarskega obdobja. ni posode, se običajno pojavlja žigosan okras, sestavljen iz Pri obravnavi grobišča v Zagorici smo se zaradi mnogih vodoravnega niza globoko vtisnjenih koncentričnih krožcev. pogrešanih kovinskih najdb oprli predvsem na keramično Na glinenki iz groba 2 so krožci med seboj povezani z loki, posodje. To predstavlja precej pogost pridatek, saj je zasto-sestavljenimi iz drobnih pravokotnih odtisov. Dno glinenk je pano prav v vseh grobovih. Ker keramika z območja mo- ravno in od ostenja ločeno z blagim sedlastim prehodom. kronoške skupine še ni bila sistematično obdelana, smo se Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 2 (G9), grob 3 morali opreti na lastno tipologijo oblik posodja, ki smo jih (G11), grob 4 (G18), grob 13 (G42), grob 16 (G57). primerjali predvsem z najdbami z drugih najdišč mokrono- ške skupine. Ločeno smo obravnavali fino, na lončarskem Bikonične glinenke s pokončnim vratom Mitja Guštin uvršča vretenu izdelano keramiko ter grobo, prostoročno izdela-med značilne predstavnike svoje stopnje 4, ki jo datira na no keramiko. Posebno pozornost smo namenili keramiki, prehod iz srednjega v pozni laten (Guštin 1977, 72). Glinen-okrašeni z žigosanjem, ki je bila na prostoru mokronoške kam iz Zagorice najdemo najbližje primerjave na grobišču v skupine sicer redka, vendar pa je bila na grobišču v Zagorici Rojah pri Moravčah. Značilen primer, ki je na ramenu okra-zastopana kar s štirimi primeri. šen z več vodoravnimi žlebovi, izvira iz groba 40 (Knez 1977, t. 5: 8). Grobna celota poleg glinenke vsebuje železno fibulo Fina, na lončarskem vretenu izdelana lončenina srednjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo peresovi- Fina namizna lončenina, izdelana na hitro vrtečem se lon- no, ki je po Draganu Božiču značilna za stopnjo Mokronog čarskem vretenu, je na grobišču zastopana s 65,7 % vse IIIa (Božič 1999, 210). Rupert Gebhard je tovrstne fibule iz lončenine. Narejena je iz finozrnate lončarske mase, ki je Manchinga uvrstil v skupino 22, pri čemer je pokazal, da se bila dobro prečiščena in pregnetena. Površina posod je bila te v latenski kulturi pojavijo že ob koncu srednjega latena. pred žganjem polirana, pri čemer so na posameznih mestih Na prostoru severno od Alp so svoj vrhunec doživele na ostali vidni vodoravni sledovi kolesa. prehodu iz srednjega v pozni laten, medtem ko se je južno od Alp v času poznega latena iz njih razvilo več hibridnih Za tovrstno keramiko je značilna temno siva do temno sivka- različic (Gebhard 1991, 84). Takšen je tudi primer iz Zagorice, sto rjava in črna barva površine. Žganje je običajno potekalo ki je po obliki loka bližje fibulam skupine 21a. Ta tip fibul, za v oksidacijskih pogojih z dimljenjem v zaključni fazi žganja. katere je sicer značilna kratka peresovina z večjimi navoji, je značilen za stopnjo Lt D1 (Gebhard 1991, 86). Glede na to lahko obravnavani primer najverjetneje označimo za vme- 8  Poročila o izkopavanjih na grobišču v Mokronogu omenjajo, da so sno različico, ki jo moramo datirati na prehod iz srednjega bili v grobovih najdeni majhni prostoročno izdelani lončki iz črne v pozni laten ali na začetek poznega latena. Takšna datacija gline, ki so bili slabše kakovosti od halštatske keramike (Gabrovec se dobro ujema tudi z Guštinovo opredelitvijo stopnje 4. 1966, 184). Zagorica, AAS 109, 2023 59 Istemu tipu lahko pripišemo tudi glinenko iz groba 1b na t. 87: 16). Kljub temu lahko glede na to, da so bile latenske istem grobišču (Knez 1977, t. 1: 3). Ta je podobno kot glinen-plasti na stiški naselbini pogosto premešane med seboj, do- ke iz Zagorice na ramenu okrašena z žigosanim okrasom, ki mnevamo, da so bile glinenke obravnavanega tipa značilne sicer ni sestavljen iz krožcev, temveč iz polkrožnih motivov. predvsem za zaključni del srednjega in začetni del poznega Poleg nje je bila najdena enostavno oblikovana obročasta latena (Gabrovec 1994, 154). pasna spona, ki je značilna za stopnjo Mokronog IIb (Bo- Odlomek ustja, ki je verjetno pripadal enaki glinenki, je bil žič 1999, 210). Na podlagi tega lahko domnevamo, da se najden tudi v plasti humusa na najdišču Gradec pri Vinko-je ta oblika glinenk pojavila že v zaključnem delu srednjega vem vrhu, ki ga ni mogoče natančneje časovno opredeliti latena. (Dular et al. 1995, t. 22: 10). Glede na druge latenskodobne Med najdbami iz Roj velja omeniti še glinenko iz groba 19*, najdbe s tega najdišča ga lahko okvirno datiramo v čas po-od katere se je ohranil le zgornji del trupa s stopničasto raz- znega latena. členjenimi rameni (Knez 1977, t. 12: 9). Povsem enak okras Posebnost glinenk tipa 1.1 z grobišča v Zagorici je žigosan ima glinenka iz groba 4 v Zagorici (t. 3 B: 7), na podlagi okras, ki na drugih oblikah posod s tega grobišča ne nasto- česar lahko domnevamo, da pripadata istemu tipu. Žal gli- pa. Kot bom pokazal v nadaljevanju, se žigosan okras na nenka predstavlja edino najdbo iz groba. prostoru mokronoške skupine pojavlja na različnih oblikah Podobna glinenka izvira tudi iz groba V/3 na Magdalenski posod vse od začetka srednjelatenskega obdobja. gori. Po obliki je zelo podobna glinenki iz groba 3 v Zago- G 1.2 rici (t. 3 A: 2), le da je nekoliko manjša. V inventarju groba Visoke bikonične glinenke z usločenim vratom, ki se zaklju-je poleg glinenke naveden obroček iz bronaste pločevine, čuje v vodoravno izvihanem, odebeljenem ustju zaobljene ki je značilen za halštatsko obdobje. Zaradi tega je Hugh oblike. Vrat tekoče prehaja v ostenje, ki ima najširši obod tik Hencken upravičeno domneval, da ni pripadal isti grobni nad sredino posode. Ramena so v spodnjem delu okrašena celoti (Hencken 1978, Fig. 104). s stopničko ali žlebom, nad katerim potekata dve vodoravni O času uporabe glinenk obravnavanega tipa pričajo tudi rebri. Dno glinenk je ravno in na sredini običajno rahlo ode-posamezne naselbinske najdbe. Iz latenskih plasti naselbi- beljeno. Od ostenja je ločeno s sedlastim prehodom, ki je ne v Stični izvira več odlomkov glinenk z valjastim ali stož- lahko poudarjen z vrezom. častim vratom, ki se zaključuje v poševno izvihanem ustju Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 1 (G4), grob 15 zaobljene oblike. Te Lucija Grahek v svoji tipološki razdelitvi (G55), grob 20 (G65). uvršča med glinenke tipov 5 in 7, pri čemer je za glinenke tipa 7 značilen klekast prehod iz trupa v vrat, medtem ko ta Bikonične glinenke z usločenim vratom predstavljajo eno pri tipu 5 ni ohranjen (Grahek 2009, 108−109). Posamezne najbolj razširjenih oblik poznolatenskega posodja. Znane so primere iz teh dveh skupin lahko glede na obliko vratu zelo številne različice, od katerih so nekatere ostale v uporabi še verjetno pripišemo tudi glinenkam tipa 1.1. Najstarejši med vse do začetka rimskega obdobja. Z grobišča v Rojah pri njimi izvirajo iz starejše latenske plasti v sondah 5, 18 in 19, ki Moravčah izvira več primerov, ki so po obliki in okrasu pov-jo Grahkova povezuje s starejšim prečnim zidom v notranjo- sem enake glinenkama iz grobov 1 in 20 iz Zagorice (t. 1: 4; sti naselja (Grahek 2009, 275, 279, t. 71: 10; t. 86: 11; Teržan 13: 4). Takšni sta glinenki iz grobov 17 in 49, ki sta na ramenu 1994, t. 2: 10). Tega je na podlagi najdb iz sočasnih plasti okrašeni s stopničko in dvema rebroma (Knez 1977, t. 6: 8; datirala v stopnjo Mokronog IIIa, pri čemer je domnevala, t. 12: 5). Kljub temu, da izvirata iz časovno neopredeljivih da je njegov nastanek morda segal že v zaključno fazo sre-grobnih celot, ju lahko glede na Božičevo okvirno datacijo dnjega latena (Grahek 2009, 284). Nekoliko mlajši je morda grobišča uvrstimo v čas stopnje Mokronog IIIa (Božič 1999, odlomek glinenke tipa 7 iz sonde 18, ki po obliki spominja 210). Iz tega časa zanesljivo izvira primer iz groba 45, ki je v na glinenko iz groba 2 v Zagorici (t. 2: 5). Izviral je iz kom-nasprotju s predhodnima dvema okrašen z dvema stopnič- pleksa, ki vsebuje tako najdbe iz starejše kot mlajše latenske kama in enim samim rebrom (Knez 1977, t. 14: 8). Grob je faze (Grahek 2009, 61; t. 79: 8). Na podlagi tega ga imamo vseboval meč z rombičnim presekom trna za ročaj in no-lahko za približno sočasnega z nastankom mlajšega preč- žnico s trikotno konico tipa 7 po Lejarsu ter okroglo ščitno nega zidu, ki ga Grahkova datira na prehod med stopnjama grbo tipa Bohnsack 1, na podlagi česar ga lahko datiramo Mokronog IIIa in IIIb (Grahek 2009, 284). Podoben odlomek na prehod med stopnjama Mokronog IIb in Mokronog IIIa.9 ustja izvira tudi iz faze mlajšega prečnega zidu v sondi 19, ki je datirana v čas stopnje Mokronog IIIb (Grahek 2009, 279; 9  Za natančnejšo opredelitev datacije groba 45 glej poglavje o čašah tipa 1. 60 Zagorica, AAS 109, 2023 Podobna glinenka, ki je na ramenu in vratu okrašena z več uničenih grobov v Brstju, ki so okvirno datirani v zaključni vodoravnimi rebri, je bila najdena tudi v grobu 40 na istem del srednjega latena (Tomanič Jevremov 1985, 391, t. 4: 5). grobišču (Knez 1977, t. 5: 5). Poleg je bila najdena železna Posamezni odlomki glinenk, ki jih lahko pripišemo obrav-fibula srednjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo navanemu tipu, se pojavljajo tudi med poznolatenskim peresovino, ki jo datiramo na prehod iz srednjega v po-gradivom z naselbinskih najdišč. Lucija Grahek je primere z zni laten ali na začetek poznolatenskega obdobja. Grob je naselbine v Stični uvrstila med glinenke tipa 3, ki so na ra-vseboval tudi glinenko tipa 1.1, kar priča, da sta se oba tipa menu okrašene z enim ali več rebri. Čeprav se je ta skupina glinenk lahko pojavljala sočasno. glinenk pojavljala tako v starejši kot v mlajši fazi poznega Več podobnih glinenk poznamo tudi z grobišča v Mihovem. latena, iz izbora ni razvidno, katere od njih dejansko pripa-Iz groba 1656/46 izvira glinenka, okrašena z dvema žlebo- dajo obravnavanemu tipu (Grahek 2009, 107). Omeniti velja voma in rebrom, poleg katere sta bila najdena nedoločljiv primer iz sonde 1, ki je na ramenu okrašen z dvema rebro-odlomek bronaste fibule z dolgo peresovino in obroček pa- ma in stopničko, pod katero poteka vodoraven niz žigosa- sne garniture (Windl 1975, t. XIX: 7-10). Tovrstni obročki so se nih koncentričnih krožcev (Grahek 2009, t. 60: 19). Glede na pojavljali predvsem v moških grobovih stopnje Mokronog to, da v sondi 1 ni bilo mogoče ločiti več latenskih faz, ga IIb, medtem ko v poznolatenskih grobovih običajno najde-lahko zgolj okvirno datiramo v čas poznega latena. mo le obročasto pasno spono (Božič 1999, 210). Na podlagi Trije odlomki zgornjega dela trupa, okrašenega z vodorav-tega lahko grob najverjetneje datiramo že v čas srednjega nimi rebri, so bili najdeni tudi v poznolatenski plasti nasel-latena. bine Sitarjevec nad Litijo. Dva od njih verjetno pripadata isti Podobno oblikovan odlomek zgornjega dela glinenke izvira posodi, ki je tako kot glinenke iz Zagorice okrašena s sto-tudi iz groba 1656/72 na istem grobišču (Windl 1975, t. XXII: pničko in dvema rebroma (Pavlin et al. 2007, t. 21: 8, 9). Tretji 15). V istem grobu je bil poleg sulične osti in več steklenih odlomek je v spodnjem delu ramena namesto s stopničko jagod odkrit odlomek žice z več odebelitvami. Pripišemo ga okrašen z žlebom (Pavlin et al. 2007, t. 20: 2). Temu je podo-lahko podaljšku noge fibule tipa Podzemelj, ki so značilne za ben tudi odlomek glinenke, ki je bil najden v poznolatenski čas poznega latena (Božič 2008, 116). Z grobišča v Mihovem plasti na Pančičevem vrhu nad Javorjem (Pavlin et al. 2007, velja omeniti še posamično najdbo zgornjega dela glinent. 23: 2). Na naselbini Cvinger nad Koriti sta bila najdena dva ke, ki je po obliki in okrasu podoben primeru iz groba 15 v odlomka značilnega, vodoravno izvihanega ustja, ki ju prav Zagorici (t. 10 B: 4; Windl 1975, LX: 11). tako lahko verjetno pripišemo glinenkam obravnavanega Dve glinenki enakega tipa, ki sta na ramenu okrašeni s sto- tipa (Dular et al. 1995, t. 14: 3, 4). Delno ohranjena bikonična pničko, na vratu pa s stopničko ali rebrom, izvirata iz groba glinenka, ki je na spodnjem delu ramena okrašena s sto-22 v Dobovi (Guštin, neobj.).10 Poleg je bil najden odlomek pničko, pa je znana tudi iz poznolatenske hiše na Križnem fibule poznolatenske sheme z nogo v obliki okvirja. Pojav vrhu nad Belim Gričem (Dular et al. 1991, t. 47: 11). Vse na-tovrstnih fibul je približno sočasen z najstarejšimi fibulami štete primere lahko okvirno datiramo v čas poznega latena. tipa Nauheim, na podlagi česar lahko grob datiramo v mlaj- Istemu obdobju lahko pripišemo tudi odlomka dveh ustij z ši del stopnje Lt D1 oziroma Mokronog IIIa (Gebhard 1991, naselbine Stari Grad nad Podbočjem, ki nista izvirala iz la-87−91). Obravnavanemu tipu lahko zelo verjetno pripišemo tenske plasti. Prvi je bil najden v premešani plasti nad laten-tudi delno ohranjeno glinenko iz groba 16 na istem grobišču sko, ki je vsebovala tako latenske kot tudi rimskodobne in (Guštin, neobj.). Poleg nje je bila najdena železna fibula sre-srednjeveške najdbe, drugi pa je ležal na meji med obema dnjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo peresovino, plastema (Cunja 1993, sl. 7: 7; sl. 8: 22). ki je značilna za prehod med stopnjama Mokronog IIb in G 1.3 Mokronog IIIa ali za začetek stopnje Mokronog IIIa11. Majhne bikonične glinenke z visokim, usločenim vratom, ki Omeniti velja še dve tovrstni glinenki, ki izvirata iz neohra- tekoče prehaja v nizek trup. Vrat se zaključuje v vodorav- njenih grobnih celot. Prvo zasledimo med latenskim gra- no izvihanem ustju zaobljene oblike. Ramena posode so divom iz halštatskih gomil na Marofu v Novem mestu, ki okrašena s stopničko, nad katero potekata dve vodoravni obsega predvsem najdbe iz srednjega latena (Knez 1966, rebri. Dno glinenk je ravno in ločeno od ostenja s sedlastim 392−393, t. 3: 5). Drugi primer je bil najden v enem izmed prehodom. Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 1 (G3). 10  Vpogled v neobjavljeno gradivo z grobišča v Dobovi nam je omo- gočil dr. Mitja Guštin, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. 11  Za opredelitev tovrstnih fibul glej poglavje o glinenkah tipa 1.1. Zagorica, AAS 109, 2023 61 Glinenka tipa 1.3 iz Zagorice je po obliki podobna glinen-Zvonimirovem in z naselbine Cvinger nad Koriti. Glinenka iz kam, ki so se pojavljale predvsem v času srednjega latena. groba LT 8 v Zvonimirovem je na podlagi ohranjenih delov Med predhodnike tega tipa lahko bržkone uvrstimo glinen-meča in nožnice ter obročkov pasne garniture datirana v ko iz groba 1 v Brežicah, ki ima nekoliko bolj zaobljen trup. stopnjo Mokronog IIb (Dizdar 2007, 125, 129, t. 1). Še ne-Mitja Guštin je ta grob datiral v stopnjo 2 svoje relativne koliko mlajša je glinenka s Cvingerja, ki ima nekoliko krajši kronologije, ki je sočasna s stopnjo Mokronog IIa po Božiču vrat ter poševno izvihano in razčlenjeno ustje. Najdena je (Guštin 1977, 71, t. 6: 4). Čeprav svoje časovne opredelitve bila v plasti, ki je datirana v stopnjo Mokronog III (Dular et ni utemeljil, lahko domnevamo, da ta temelji na škarjah z al. 1995, 109, t. 14: 5). Iz poznolatenske plasti je najverjetneje ročajem v obliki črke U, ki so bile značilne za ta čas (Božič izviral tudi odlomek podobne glinenke, ki je bil najden med 1987, 875). ruševinami poznoantičnih objektov na Korinjskem hribu nad Več podobno oblikovanih glinenk izvira z grobišča na Kapi- Velikim Korinjem (Dular et al. 1995, t. 3: 15). teljski njivi v Novem mestu. Poleg primerov iz grobov 260, Med glinenke obravnavanega tipa lahko zelo verjetno uvr-436, 459 in 605 lahko mednje po vsej verjetnosti uvrstimo stimo tudi delno ohranjen primer iz groba A v Rojah pri tudi posodo iz groba 163, od katere se je ohranil le spo-Moravčah (Knez 1977, t. 4: 5). Poleg njega je bila najde- dnji del trupa (Križ 2001, 123: 300; 139: 392; Križ 2005, t. 43: na glinenka tipa 2 s kroglasto oblikovanim trupom, ki sodi grob 163/1; t. 65: grob 260/1). Žal pripadajoče grobne celote med značilne oblike poznolatenskega posodja. Guštin je večinoma še niso v celoti objavljene ali pa jih na podlagi obravnavani primer na podlagi tega uvrstil med vodilne tipe skromnih grobnih pridatkov ni mogoče časovno opredeliti. stopnje 5, s katero je označil začetek razvite faze poznega Okvirno lahko datiramo le glinenko iz groba 436, ki je vse-latena (Guštin 1977, 72). V nasprotju z njim menimo, da se boval železno tordirano iglo z zaključkom v obliki konjske glinenke tega tipa pojavijo že v času srednjega latena, za-glavice (Križ 2001, 119: 280). Podobno oblikovan zaključek gotovo pa ostanejo v uporabi vsaj še na začetku poznega ima tudi sklepanec iz Valične vasi (Teržan 1973, t. 12: 1). Ta latena. Glede na to se zdi verjetneje, da sodijo v Guštinovo naj bi bil v grobu najden skupaj s fibulo tipa Valična vas, ki je stopnjo 4. značilna za stopnjo Mokronog IIb12 (Božič 1999, 210). Glede Za konec velja omeniti še dvoročajni vrč s stiške naselbine, na to lahko domnevamo, da je iz tega časa izviral tudi grob ki ima enako oblikovan trup kot glinenka iz Zagorice. Izviral 436 s Kapiteljske njive. je iz starejše latenske plasti v sondi 11, ki je okvirno datirana Najbližjo primerjavo glinenki iz groba 1 v Zagorici bržkone v stopnjo Mokronog IIIa (Grahek 2009, 279, 284, t. 92: 4). predstavlja glinenka, ki izvira iz neohranjene grobne celote G 1.4 v Valični vasi (Težan 1973, t. 26: 3; Schwappach 1971, sl. 2: 2; Bikonične glinenke z ozkim, usločenim vratom in rahlo za-t. 4). Ta je na ramenu okrašena z nizom žigosanih koncen- obljenim ostenjem, ki je na ramenu okrašeno z vodoravnimi tričnih krožcev, na podlagi česar jo je Frank Schwappach vrezi ali kanelurami. Ostenje je od vratu ločeno z enim ali uvrstil v starejšo skupino žigosane keramike z naselbine v dvema rebroma. Za glinenko iz groba 14 je značilno klju-Stični. Menil je, da je okras te skupine izviral iz halštatske nasto oblikovano ustje, medtem ko ima glinenka iz groba okrasne tradicije, medtem ko je obliko glinenke primerjal z 9 široko, vodoravno izvihano ustje, ki je od vratu ločeno oblikami zgodnjelatenske keramike z avstrijskih in madžar-z vodoravnim rebrom. Dno glinenk je ravno in na sredini skih najdišč. Na podlagi tega jo je datiral na začetek laten- običajno rahlo vbočeno. Od ostenja je ločeno s sedlastim skega obdobja na slovenskem prostoru, ki je sočasen s sre- prehodom, ki je poudarjen z vrezom. dnjeevropsko stopnjo Lt B 2 (Schwappach 1971, 240, 246). Njegovemu mnenju se je pri obravnavi gradiva iz Valične Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 9 (G28), grob 14 vasi pridružila tudi Biba Teržan (Teržan 1973, 692). V na- (G50). sprotju z njima menimo, da moramo obravnavano glinenko Glinenki tipa 1.4 iz Zagorice sta po obliki sorodni skupini uvrstiti šele v mlajši del srednjega latena ali celo na začetek bikoničnih glinenk z rahlo zaobljenim trupom, ki so v zgor-poznega latena. njem delu ramena okrašene z vodoravnim rebrom. Ta sku- To potrjujejo tudi primeri z drugih najdišč. Dve podobno pina glinenk se pogosto pojavlja na grobiščih na Beletovem oblikovani glinenki sorodnega tipa izvirata z grobišča v vrtu v Novem mestu (Knez 1992, t. 42: 6, 11; t. 48: 5; t. 52: 4; t. 54: 8; t. 56: 10) in Strmcu nad Belo Cerkvijo (Dular A. 1991, t. 59: 7; t. 60: 21; t. 81: 21). Med najstarejše primere s teh dveh 12  Čeprav Dragan Božič dvomi v zanesljivost grobne celote iz Valične vasi (Božič 1987, 874), je Alenka Jovanović pokazala, da je njena se-grobišč lahko uvrstimo glinenko iz groba 132 na Beletovem stava kljub vsemu verjetna (Jovanović 2006, 126). vrtu (Knez 1992, t. 48: 5), v katerem je bila najdena fibula z 62 Zagorica, AAS 109, 2023 Fina keramika Groba keramika Glinenke Lonci G 1.1 G 1.2 G 1.3 L 1 L 2 G4 G9 G8 G3 G61 G 2 G 3 Lonci s stožčastim vratom G 1.4 G23 Lsv 1 Lsv 2 G58 G28 G25 G41 Lončki LČ 1 LČ 2 LČ 3 G35 G7 G60 Čaše Č 1 Č 2.1 Č 2.1 G54 G40 G49 Sklede SK 1 SK 2 SK 3 SK 4 G64 G27 G56 G34 79 Oblike keramike z grobišča v Zagorici. Merilo 1 : 8. usločenim lokom tipa Beletov vrt, ki je značilna za stopnjo 55) Primer iz groba 158 z Beletovega vrta (Knez 1992, t. 56: Mokronog IIIa (Božič 1999, 210). Drugi primeri tovrstnih gli-10), ki vsebuje sigilatno skledico s poznoavgustejskim žigom, nenk, ki so izvirali iz opredeljivih grobnih celot, so bili veči- priča, da so se tovrstne glinenke lahko pojavljale tudi še v noma mlajši. Poleg njih običajno zasledimo usločene fibule zgodnjerimskem času (Zabehlicky-Scheffenegger 1992, 80). tipa Idrija Ia ter zgodnje noriško-panonske fibule vrst Alm- Glinenke podobne oblike najdemo tudi na grobišču v Miho- gren 236/237 in 238, ki se pojavijo šele v zaključnem delu vem (Windl 1975, t. XXXII: 13; t. LVIII: 15). Prvi primer, ki je v stopnje Mokronog IIIb (Božič 2008, 109; Demetz 1999, 46, zgornjem delu ramena okrašen z dvema rebroma, izvira iz Zagorica, AAS 109, 2023 63 groba 1657/28. Poleg njega je bila najdena čaša tankih sten del trupa. Tako oblikovan trup je značilen za glinenke z naj-vrste Marabini III, ki je značilna za stopnjo Lt D2 (Tassina- dišč srbskega Podonavja, ki ga je poseljevalo keltsko pleme ri 1998, 45). Drugi primer, ki je neokrašen, nima ohranjene Skordikov. Več primerov tovrstnih glinenk izvira z grobišča grobne celote. v Karaburmi (Todorović 1972, t. I, grob 1: 1; III, grob 11: 5; XI, Nekoliko starejša je verjetno glinenka iz groba 27 v Dobo- grob 28: 5; XV, grob 37: 3; XVII, grob 45: 1; XVIII, grob 50: 1; vi, ki se od predhodnih primerov razlikuje po bolj sploščeni XXXVI, grob 137: 1; XL, grob 224: 1). Najstarejši primeri po obliki (Guštin, neobj.). Poleg nje so bile najdene tri železne Todoroviću sodijo že v čas 2. stoletja pr. n. š., medtem ko jih fibule srednjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo pe-večina izvira iz 1. stoletja pr. n. š. (Todorović 1972, 50−51). resovino, ki so značilne za prehod med stopnjama Mokro- Glinenki iz groba 9 v Zagorici so najbolj podobni primeri nog IIb in Mokronog IIIa ali za začetek stopnje Mokronog iz grobov 11, 45, 137 in 224 z ozkim vratom, ki je običajno IIIa13. okrašen z enim ali več vodoravnih reber. Na podlagi zaje- malke tipa Pescate, ki je bila najdena v grobovih 11 in 137, jih Glinenke te skupine se med seboj razlikujejo predvsem po okvirno datiramo v stopnjo Lt D1 (Božič 2008, 121). obliki ustja, ki žal ni vedno ohranjeno. V prvo skupino so- dijo primeri s kljunasto oblikovanim ustjem, ki je po obliki G 2 podobno ustju glinenke iz groba 14 v Zagorici (t. 10 A: 8). Trebušaste glinenke z rahlo usločenim, valjastim vratom, Takšni sta glinenka iz groba 27 v Dobovi (Guštin, neobj.), ki se zaključuje v vodoravno ali poševno izvihanem ustju ki smo jo datirali v začetni del stopnje Mokronog IIIa, ter kljunaste oblike. Okroglo oblikovan trup je najširši v zgornji glinenka iz groba 9 na Strmcu nad Belo Cerkvijo, ki je ni mo-polovici. Na ramenu je okrašen z več vodoravnimi vrezi ali goče natančneje časovno opredeliti (Dular A. 1991, t. 60: 21). žlebovi, ki pod prehodom v vrat običajno tvorijo stopničko. Kljub temu lahko domnevamo, da so bile glinenke s kljuna- Prehod iz ostenja v ravno dno je lahko enostavne ali sedla- sto oblikovanim ustjem značilne za stopnjo Mokronog IIIa. ste oblike. Datacijo glinenke iz groba 14 v Zagorici v ta čas nakazuje Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 6 (G23), grob 14 tudi podobna glinenka iz groba 37 v Rojah pri Moravčah, ki (G51). je povsem enako okrašena (Knez 1977, t. 5: 3), na podlagi Glinenke tipa 2 so se najverjetneje pojavile na začetku po- česar lahko domnevamo, da je bila približno sočasna. Poleg znega latena. Iz tega obdobja izvira primer iz groba A v nje je bila najdena železna fibula srednjelatenske sheme z Rojah pri Moravčah (Knez 1977, t. 4: 6), poleg katerega sta žičnatim lokom in dolgo peresovino, datirana na začetek bili najdeni dve poškodovani posodi, izdelani na vretenu. stopnje Mokronog IIIa.14 Ena od njiju po obliki spominja na glinenke tipa 1.3, ki so Za drugo skupino tovrstnih glinenk je značilno vodoravno značilne za zaključno fazo srednjega in začetno fazo po-izvihano ustje, kakršno ima tudi glinenka iz groba 9 v Zago- znega latena. Druga posoda sodi med glinenke tipa 3, ki se rici (t. 6 B: 2). Med njimi velja omeniti predvsem glinenko iz pojavljajo v stopnji Mokronog IIIa. groba 132 na Beletovem vrtu, ki ima prehod iz vratu v ustje Podobno oblikovana glinenka izvira tudi iz groba VII na is-podobno kot glinenka iz Zagorice poudarjen z vodoravnim tem grobišču (Knez 1977, t. 3: 9). V njem sta bila najdena rebrom (Knez 1992, t. 48: 5). Ta je očitno sodila med starejše še lonček tipa 1 in skleda tipa 2, ki sodita med značilne po-primere iz te skupine, saj jo na podlagi železne fibule z us- znolatenske oblike posodja. Na podlagi tega ga lahko po ločenim lokom tipa Beletov vrt lahko datiramo v mlajši del vsej verjetnosti datiramo v stopnjo Mokronog IIIa, iz katere stopnje Mokronog IIIa. izvirajo tudi drugi grobovi na grobišču v Rojah (Božič 1999, Glinenki iz groba 9 v Zagorici je po obliki ustja podobna 210). tudi nekoliko manjša glinenka iz groba 201 na Beletovem Posamezni odlomki glinenk tipa 2 so znani tudi z naselbin-vrtu (Knez 1992, t. 71: 20), ki ga Božič na podlagi fibule tipa skih najdišč. V sondi 6 na naselbini v Stični je bil najden Nauheim I.2 datira v mlajši del stopnje Mokronog IIIa (Božič odlomek ustja, ki ga po obliki lahko primerjamo z ustjem 1999, 210). Na podlagi tega domnevamo, da je bila obrav-glinenke iz groba 6 v Zagorici (t. 5 A: 4; Grahek 2009, t. 58: navana različica glinenk značilna predvsem za ta čas. 19). Izviral je iz zgornjega dela plasti, ki je ležala neposredno Glinenka iz groba 9 v Zagorici se od primera iz groba 14 pod humusom. Plast je vsebovala ostanke latenskega zidu, razlikuje tudi po bolj ostrem prehodu iz spodnjega v zgornji katerega nastanek je Lucija Grahek datirala na prehod med stopnjama Mokronog IIIa in Mokronog IIIb (Grahek 2009, 13  Za datacijo tovrstnih fibul glej poglavje o glinenkah tipa 1.1. 273, sl. 16). Na podlagi tega lahko domnevamo, da je odlo- 14  Glej op. 5. mek izviral iz mlajšega dela poznega latena. 64 Zagorica, AAS 109, 2023 Na Kostjavcu nad Tihabojem je bil najden odlomek glinenke latena, ter glinenka tipa 2, ki sodi med značilne poznolatens kroglasto oblikovanim trupom, ki po obliki in okrasu spo- ske oblike glinenk. Na podlagi tega lahko grob najverjetneje minja na glinenko iz groba 14 v Zagorici (t. 10 A: 9). Izviral datiramo v čas stopnje Mokronog IIIa. je iz plasti nad ostanki poznolatenskega obzidja, na podla- Lončki gi česar ga lahko datiramo v zaključni del poznega latena (Dular et al. 2003, 185, t. 22: 1). Odlomek podobne oblike LČ 1 je bil najden tudi med ruševinami poznoantičnega objekta Ovalni lončki (sl. 79) s kratkim usločenim vratom, ki je od na Korinjskem hribu nad Velikim Korinjem (Dular et al. 1995, ostenja ločen z vrezom. Zaključuje se v poševno izvihanem 96, t. 3: 14). ustju zaobljene oblike. Razmeroma ozko, ravno dno je od ostenja ločeno s sedlastim prehodom. O dolgotrajni uporabi tovrstnih glinenk pričajo primeri, ki so izvirali iz zgodnjerimskega obdobja. Takšen je primer iz gro- Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 12 (G35). ba 98 na Beletovem vrtu v Novem mestu, od katerega so se Lonček tipa 1 po kroglasti obliki trupa spominja na glinenke ohranili le posamezni odlomki trebušasto oblikovanega tru-tipa 2, ki sodijo med značilne poznolatenske oblike posodja. pa (Knez 1992, t. 35: 11). Poleg sta bila najdena bradavičast Čeprav se od njih razlikuje po širšem vratu, lahko domneva-obroček in narebren pokal, ki sodita med značilne pridatke mo, da je ta tip lončkov nastal približno v istem času. poznolatenskih grobov, najdemo pa ju tudi še v zgodnjece- sarskih grobovih (Guštin 1977, 74, t. 20; Božič 1993a, 192). Najbližje primerjave lončku iz Zagorice najdemo na grobi-Grobno celoto lahko na podlagi dveh sigilatnih krožnikov šču v Rojah pri Moravčah, kjer sta bila odkrita dva podob-oblike Consp. 2.1 datiramo v zgodnjeavgustejsko obdobje na lončka nekoliko manjše velikosti. Primer iz groba VII je (Consp. 1990, 54). na ramenu okrašen z vodoravnimi žlebovi (Knez 1977, t. 3: 10). Poleg njega je bila najdena velika trebušasta posoda, Dve podobni glinenki različne velikosti sta bili odkriti tudi ki jo uvrščamo med glinenke tipa 2. To potrjuje našo do-pri nedavnih izkopavanjih na Kongresnem trgu v Ljubljani. mnevo, da so se lončki tipa 1 pojavljali sočasno s tovrstnimi Izvirali sta iz grobov 1007 in 1013, ki sta okvirno datirana v glinenkami. avgustejsko obdobje (Gaspari et al. 2015, 125–169). Drugi lonček tega tipa, ki je na ramenu okrašen z žigosani- G 3 mi koncentričnimi krožci, je izviral iz moškega groba 45, v Majhne glinenke s kroglasto oblikovanim trupom in viso- katerem so bili najdeni tri sulične osti in prostoročno izdelan kim valjastim vratom, ki se zaključuje v poševno izvihanem lonček (Knez 1977, t. 6: 5). ustju kljunaste oblike. Vrat je ostro ločen od trupa, ki je pod prehodom v vrat okrašen s širokim rebrom. Dno glinenk je Podobno oblikovan lonček nekoliko večje velikosti je znan ravno in od trupa ločeno s sedlastim prehodom, ki je pou-tudi iz groba 3 v Mokronogu, ki nima ohranjene grobne darjen z žlebom. celote (Guštin 1977, t. 13: 9). Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 13 (G41). Čaše Za glinenko tipa 3 iz Zagorice poznamo le redke ustrezne Č 1 primerjave. Še najbolj podobna ji je glinenka iz groba 201 na Čaše (sl. 79) z narebrenim ostenjem konične oblike, ki se Beletovem vrtu, ki ga Božič na podlagi fibule tipa Nauheim zaključuje z odebeljenim ustjem. Ravno dno, ki je na sredini I.2 datira v mlajši del stopnje Mokronog IIIa (Knez 1992, t. 71: rahlo vbočeno, ima obliko nizke baze. Od ostenja je ločeno 21; Božič 2008, 63). z vrezom. Podobna glinenka nekoliko manjše velikosti, od katere se je Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 13 (G40). ohranil le zgornji del posode, je bila najdena tudi na nasel- Mitja Guštin je čaše z narebrenim ostenjem datiral v sto- bini v Stični. Izvira iz starejše latenske plasti v sondi 9, ki je pnji 4 in 5 svoje relativne kronologije, ki označujeta prehod okvirno datirana v čas stopnje Mokronog IIIa (Grahek 2009, iz srednjega v pozni laten ter starejšo fazo poznega latena 279, 284, t. 88: 4). (Guštin 1977, 72). Najbližja primerjava čaši iz Zagorice iz- Med glinenke obravnavanega tipa morda lahko uvrstimo vira iz groba 40 v Rojah pri Moravčah (Knez 1977, t. 5: 7). tudi posodo iz groba A v Rojah pri Moravčah, od katere se Grob med drugim vsebuje železno fibulo srednjelatenske je ohranil le spodnji del kroglasto oblikovanega trupa (Knez sheme z žičnatim lokom in dolgo peresovino, ki je značilna 1977, t. 4: 7). Poleg nje sta bili najdeni glinenka tipa 1.3, ki je bila značilna za mlajši del srednjega in začetek poznega Zagorica, AAS 109, 2023 65 za prehod med stopnjama Mokronog IIb in Mokronog IIIa gumbov. Peresovina fibule ima šest navojev in zunanjo teti-ter za začetek stopnje Mokronog IIIa15. vo. Alenka Jovanović je tovrstne fibule z grobišča v Brežicah Z grobišča v Rojah pri Moravčah izvirata še dva podobna uvrstila med železne fibule oblike 1A, ki jih je datirala pred-primera, ki se od predhodnega razlikujeta po širšem in bolj vsem v čas stopnje Mokronog IIa. Vendar – kot kaže primer razčlenjenem ostenju. V grobu 35 sta bila poleg čaše (Knez iz groba 44 v Brežicah – so se tovrstne fibule pojavljale tudi 1977, t. 3: 12) najdena enostavno oblikovan pokal in odlo- še v stopnji Mokronog IIb (Jovanović 2006, 127, t. 44: 5). mek železne fibule z dolgo peresovino, ki je najverjetneje Drugi primer je bil najden v grobu 181 na Kapiteljski njivi v pripadala enaki vrsti kot v predhodnem grobu. Za isti čas je Novem mestu (Križ 2005, t. 49: grob 181/1). Grob je vseboval značilen tudi pojav pokalov (Guštin 1977, 72). dve drobni železni fibuli srednjelatenske sheme z odebe- Podobna čaša izvira tudi iz groba 45 z istega najdišča, ki litvijo na spoju noge in loka, ki ju lahko glede na trikotno ga je Guštin uvrstil med značilne moške grobove stopnje 5 oblikovano nogo najverjetneje datiramo v čas stopnje Lt C2 (Knez 1977, t. 14: 10; Guštin 1977, 72). Grob vsebuje pozno- oziroma Mokronog IIb (Polenz 1978, 188). Na podlagi tega latenski meč s trnom za ročaj rombičnega preseka, ki leži v lahko zaključimo, da so se tovrstne čaše pojavljale pred-nožnici s trikotnim zaključkom tipa 7 po Lejarsu. Enake no- vsem v mlajši fazi srednjega latena. žnice so v Franciji značilne predvsem za fazo Lt C2, medtem Č 2.2 ko se posamezni primeri pojavljajo še na prehodu v pozni Visoke čaše s sodčasto oblikovanim ostenjem, ki se zaključu-laten (Lejars 1996, 90−92). Poleg je bila najdena okrogla šči- je v enostavnem, rahlo navznoter nagnjenem ustju. Površina tna grba tipa Bohnsack 1, ki je najpogosteje zastopana na čaše je okrašena z vodoravnimi vrezi. Poljskem v času Lt C2 (Bockius et al. 2004, 81). Na podlagi Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 15 (G54). tega lahko tudi ta grob najverjetneje datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten. Za ta tip čaš s prostora mokronoške skupine zaenkrat ne poznamo ustreznih primerjav. Z naselbinskih najdišč poznamo en sam primer, ki ga lahko uvrstimo med čaše obravnavanega tipa. Gre za odlomek Sklede narebrenega ostenja z naselbine v Stični, ki je bil najden v SK 1 spodnjem delu starejše latenske plasti iz sonde 6 (Grahek Nizke sklede s polkrožnim trupom, ki se zaključuje v tan-2009, 272, t. 58: 14). Na podlagi tega ga lahko uvrstimo na kem, pokončnem ustju zaobljene oblike (sl. 79). Dno ima začetek latenske poselitve naselbine v Stični, ki ga Grahko-prstanasto oblikovano stojno ploskev. va datira na prehod iz srednjega v pozni laten. Ta časovna opredelitev se ujema tudi z najdbami tovrstnih čaš iz grobov Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 9 (G27). v Rojah. Za skledo tipa 1 iz Zagorice poznamo z najdišč mokronoške Č 2 skupine le redke primerjave. Enaka skleda je bila odkrita v Čaše z valjastim, blago usločenim ostenjem, ki se zaključuje grobu 43 v Rojah pri Moravčah (Knez 1977, t. 4: 2), ki je vse-v pokončnem, enostavno oblikovanem ustju. Ravno dno, ki boval še slabo ohranjen nož s ploščatim ročajem. Na istem je od ostenja ločeno s sedlastim prehodom, je na sredini najdišču je bila najdena tudi podobno oblikovana skleda iz lahko rahlo vbočeno. grafitne gline, ki ni izvirala iz ohranjene grobne celote (Knez 1977, sl. 2: 2). Oba primera lahko glede na okvirno datacijo Č 2.1 grobišča najverjetneje datiramo v čas stopnje Mokronog IIIa Nizke čaše s tankimi stenami. Najširši obod čaše leži v višini (Božič 1999, 210). ustja. Podobno oblikovana skleda, ki je pod ustjem okrašena s Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 14 (G49). stopničko, izvira iz groba 21 v Dobovi (Guštin, neobj.). Grob Čašo tipa 2.1 iz Zagorice lahko primerjamo z dvema pri- je vseboval drobno železno fibulo srednjelatenske sheme meroma z nekoliko bolj zaobljenim trupom, ki se proti vrhu s peresovino iz štirih navojev z zunanjo tetivo. Fibula je po rahlo zožuje. Prvi je izviral iz groba 20 v Dobovi (Guštin, obliki podobna delno ohranjeni fibuli iz groba 14 z istega neobj.), v katerem je bila poleg čaše najdena železna fibu-grobišča, poleg katere sta bili najdeni dve železni fibuli sre- la srednjelatenske sheme z nizkim žičnatim lokom in dolgo dnjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo peresovino, nogo, ki je na podaljšku okrašena z enim ali več drobnih ki so značilne za začetek stopnje Mokronog IIIa (Guštin, 15  Za datacijo tovrstnih fibul glej poglavje o glinenkah tipa 1.1. 66 Zagorica, AAS 109, 2023 neobj.).16 Podobna fibula izvira tudi iz groba 15 v Brežicah, Med grobovi iz Roj, ki vsebujejo obravnavano različico ki se od obravnavanega primera sicer razlikuje po dolgi pe-skled, lahko ožje časovno opredelimo le še grob 45 (Knez resovini (Jovanović 2006, t. 23: 1). Tudi ta grob vsebuje žele- 1977, t. 14: 9). V njem sta bila najdena meč enakega tipa kot zno fibulo srednjelatenske sheme z žičnatim lokom in dolgo v grobu I in okrogla ščitna grba tipa Bohnsack 1, ki jo prav peresovino, poleg pa je bilo najdenih tudi več bradavičastih tako lahko datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten obročkov, na podlagi česar ga lahko prav tako datiramo na (Bockius et al. 2004, 81−82). Datacijo groba potrjuje tudi začetek stopnje Mokronog IIIa. Primer iz groba 21 v Dobovi rebrasta čaša tipa 1, ki sodi v isti čas.17 je sodeč po kratki peresovini verjetno nekoliko starejši in ga Podobno oblikovane sklede nekoliko večje velikosti se po-lahko uvrstimo v zaključni del stopnje Mokronog IIb. javljajo tudi na grobišču v Mihovem (Windl 1975, t. XXIII: SK 2 5; t. XXXV: 11; t. LIX: 10). Iz znanih grobnih celot izvirata le Bikonične sklede z nizkim, rahlo navznoter nagnjenim zgor- dve od njih. Prva pripada inventarju groba 1657/36, ki je po njim delom trupa, ki se zaključuje v poševno izvihanem, vsej verjetnosti pomešan, saj pridatki iz njega sodijo v ši-odebeljenem ustju zaobljene oblike (sl. 79). Ravno dno je rok časovni razpon od srednjega latena (britev z ukrivljenim na sredini notranje strani rahlo odebeljeno. ročajem) do zgodnjerimskega obdobja (močno profilirana Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 20 (G64). fibula). Druga skleda izvira iz groba 1656/69, ki ne vsebuje časovno ožje opredeljivih pridatkov. Glede na ščitno grbo Bikonične sklede predstavljajo eno najznačilnejših poznola- trakaste oblike lahko domnevamo le, da ni bila mlajša od tenskih oblik posodja, ki so se razvile iz podobno oblikova- začetne faze stopnje Mokronog IIIa (Božič 1999, 210). nih srednjelatenskih skled z zaobljenim prehodom iz spo- dnjega v zgornji del trupa. Pogosto jih najdemo na prostoru Več odlomkov skled tega tipa je bilo najdenih tudi v laten-Panonije, kjer njihov pojav povezujemo z začetkom faze skih plasteh naselbine v Stični, ki jih je Lucija Grahek uvrstila utrjenih naselbin, datiran v čas mlajše faze srednjega latena med sklede tipa 12 (Grahek 2009, 127; t. 38: 3; t. 62: 8; t. 70: Lt C2. Na naselbinah tega tipa se tovrstne sklede pojavljajo 10; t. 86: 5; t. 90: 2). Večina je izvirala iz starejše latenske faze, skozi celotno poznolatensko obdobje, neredko pa jih zasle-ki je okvirno datirana v čas stopnje Mokronog IIIa (Grahek dimo tudi še v okviru rimske provincialne kulture v 1. stoletju 2009, 275, 283). n. š. Podobne sklede so znane tudi s sočasnih grobišč. Diz- Različica skled, v katero sodi primer iz groba 20 v Zagorici, dar navaja več primerov z grobišča v Karaburmi, ki izvirajo se na najdiščih mokronoške skupine pojavlja redkeje. Z gro-iz žganih grobov, datiranih v drugo polovico 1. stoletja pr. n. bišča v Rojah pri Moravčah je znan en sam primer, ki je bil š. (Dizdar 2001, 63−65). najden v grobu VII (Knez 1977, t. 3: 11). V istem grobu sta bili Na prostoru mokronoške skupine je med skledami tega tipa še dve keramični posodi: glinenka, ki je po obliki podobna najpogosteje zastopana različica z izrazito nizkimi rameni glinenkam tipa 2, in lonček tipa 1. Obe posodi sodita med in valjastim ali rahlo navzven nagnjenim vratom, ki se od značilne poznolatenske oblike keramike. primera iz groba 20 v Zagorici razlikuje tudi po zaobljeno Druga skleda te oblike je znana iz groba 22 v Dobovi (Gu-oblikovanem spodnjem delu trupa. Več tovrstnih primerov štin, neobjavljeno). V njem so bile najdene še železna fibula poznamo z grobišča v Rojah pri Moravčah (Knez 1977, t. 1: poznolatenske sheme in dve glinenki tipa 1.2. Enako glinen-2, 12, 13, 14; t. 2: 5; t. 12: 2, 4; t. 14: 9). Med njimi velja omeniti ko je poleg sklede obravnavanega tipa vseboval tudi grob skledo iz groba I, ki je na notranji strani okrašena z valovnico 20 v Zagorici, ki ga na podlagi fibule datiramo v stopnjo (Knez 1977, t. 2: 5). Ta okras potrjuje povezave s panonskim Mokronog IIIa.18 prostorom, kjer je bil zelo priljubljen skozi celotno pozno- Keramika z žigosanim okrasom latensko obdobje (Dizdar 2001, 101). Iz istega groba izvira značilen poznolatenski meč z rombičnim presekom trna za Pomen žigosane keramike za analizo keltske umetnosti je ročaj. Leži v nožnici s trikotnim zaključkom tipa 7 po Lejarsu, med prvimi prepoznal Paul Reinecke, ki je l. 1902 objavil ki je značilna za mlajšo fazo srednjega latena Lt C2, pojavlja temeljno delo o kronologiji latenskega obdobja na prostoru pa se tudi še v začetni fazi poznega latena (Lejars 1994, severno od Alp. Pokazal je, da so se v okrasnem slogu vzho-53−54). Med pridatki iz groba velja omeniti še okroglo šči- dnega dela latenske kulture pojavljali tudi elementi, ki jih ni tno grbo tipa Minusio, ki jo lahko uvrstimo v isti čas (Bockius mogoče povezati neposredno s keltsko kulturo, temveč so et al. 2004, 92−94). 17  Datacija groba 45 je natančneje utemeljena v poglavju o čašah tipa 1. 16  Za datacijo tovrstnih fibul glej poglavje o glinenkah tipa 1.1. 18  Za datacijo groba glej poglavje o glinenkah tipa 1.2. Zagorica, AAS 109, 2023 67 po njegovem mnenju izvirali z italskega polotoka. Mednje keramiki s črnim premazom. Pri tem je pokazal, da je bila je uvrstil tudi žigosan geometrijski okras, ki se je v stopnji Lt žigosana keramika na prostoru latenske kulture starejša od A pojavljal na keramiki iz severovzhodne Bavarske, južnega keramike s črnim premazom, ki je doživela razcvet šele v Turinškega in Češke. Reinecke v istem delu omenja tudi bo- času 4. stoletja Po drugi strani pa je ugotovil, da ločni motivi, gato okrašeno keramiko z najdišča Braubach v Porenju, ki ki tvorijo osnovni sestavni del latenskega okrasa, na prostoru izvira iz stopnje Lt B (Reinecke 1965, 111−112, 118). srednje Evrope niso bili neznani že v času halštatskega ob- Zgodnjelatenska umetnost je sistematično obdelavo doži- dobja. Na podlagi tega je sklepal, da je potrebno pri razlagi vela šele mnogo let kasneje, ko je Paul Jacobsthal leta 1944 nastanka žigosanega okrasa upoštevati tudi starejše, avtoh-objavil svoje temeljno delo Early Celtic Art. Avtor je njen tone vplive (Kimmig 1970–1971, 167–171). razvoj razdelil na tri slogovna obdobja, pri čemer je geo- Na predstave o nastanku in razširjenosti žigosane keramike metrijski okras opredelil za osnovni sestavni del najstarej- je imelo močan vpliv delo Jana Filipa o kronologiji laten- šega, t. i. zgodnjega sloga. Podobno kot Reinecke je tudi skega obdobja na prostoru Češke (Filip 1956). Filip je pojav Jacobsthal domneval, da se je keltska umetnost razvila pod tovrstne keramike v nasprotju s predhodnimi avtorji dati-vplivom sredozemskih kultur. Pri tem je izključil neposreden ral šele na začetek 4. stoletja pr. n. š. Domneval je, da ta vpliv grške, prav tako pa tudi etruščanske umetnosti, kjer je ni bila neposredno povezana s selitvami keltskih plemen, bil geometrijski okras značilen za starejše orientalizirajoče temveč da se je pojavljala že v okviru staroselskih halštat-obdobje. Neposreden vpliv na latensko umetnost je po nje- skih skupnosti, ki so na tem prostoru vztrajale še globoko v govem mnenju prišel iz estenske kulture, kjer se je geome- latenski čas (Filip 1956, 535–536). Njegovi učenci so tovrstne trijski okrasni slog ohranil vse do konca halštatskega obdo- predstave uporabili pri obravnavi novo odkritih naselbin- bja (Jacobsthal 1969, 103−105). Kljub temu da se Jacobsthal skih najdišč, ki so bila raziskana v času po drugi svetovni z žigosano keramiko ni posebej ukvarjal, je njegovo delo vojni. V njihovih delih je opaziti težnjo po izrazito pozni še danes pomembno za razumevanje izvora posameznih dataciji slojev z zgodnjelatenskim gradivom, kar je vodilo geometrijskih okrasnih motivov. do odstopanja lokalne kronologije od srednjeevropske kro- Zanimanje za žigosano keramiko je ponovno obudil čla- nologije (Gosden 1984, 290–292; Gosden 1987, 291). Na to nek Wolfganga Dehna z naslovom Zur Verbreitung und problematiko je opozoril Kimmig, ki je na primeru najdišča Herkunft der latènezeitlichen Braubacher Schalen (Dehn Libenice ponovno ovrednotil kronologijo tega prostora. Pri 1951). Avtor je v članku obravnaval značilne zgodnjelaten-tem je pokazal, da je potrebno pojav žigosane keramike na ske sklede, ki so na notranji strani okrašene s koncentrično najdiščih vzhodnolatenske skupine iskati že v času 5. stoletja razporejenim žigosanim okrasom. Glede na razširjenost jih pr. n. š. (Kimmig 1965, 181). je razdelil na tri regionalne skupine. V prvo, najstarejšo sku- Vodilno mesto v mlajši generaciji raziskovalcev zgodnjela- pino je uvrstil primere s prostora severne in zahodne Češke tenske umetnosti je ob koncu 60. let prevzel Frank Schwa-ter vzhodne Bavarske. Nekoliko mlajša je druga skupina, ki ppach. Ugotovil je, da t. i. zgodnji slog latenske umetnosti ni obsega najdbe iz Porenja, medtem ko je v tretjo skupino bil enoten, kot je domneval Jacobsthal, temveč ga je mogo-uvrstil najdbe s prostora Spodnje Avstrije, Moravske in zaho- če ločiti na dve skupini. Medtem ko se je v zahodnolatenski dne Madžarske. Sklede obravnavanega tipa je poimenoval kulturi pod vplivom grške umetnosti uveljavil rastlinski okras, po najdišču Braubach, kjer se je razvil značilen, zelo bogat je bil za vzhod značilen geometrijski okras, sestavljen iz ab-okrasni slog (Dehn 1951, 84−85). Izraz Braubacher Keramik straktnih krivolinijskih motivov (Schwappach 1973, 53–56). je postal kmalu celo tako razširjen, da so ga raziskovalci po- Schwappach se je v številnih delih ukvarjal tudi z oblika- gosto uporabljali za splošno označevanje žigosane kerami- mi okrasa na žigosani keramiki (Schwappach 1971, op. 43). ke. Dehn je izvor okrasa na tovrstnih skledah podobno kot Med njimi posebno mesto pripada študijam o keramiki iz njegova predhodnika povezoval z vplivi sredozemskih kul-Braubacha, v katerih za razliko od Dehna ni obravnaval tur. Poseben poudarek je pri tem namenil krožni kompoziciji zgolj značilnih »braubaških« skled, temveč tudi druge z ži-okrasa, ki je po njegovem mnenju nastala s posnemanjem gosanjem okrašene oblike keramike (Schwappach 1977, 120, okrasa na grški in italski keramiki s črnim premazom, t. i. op. 10). Schwarzfirnisware (Dehn 1951, 90−91). Schwappach se je v eni izmed svojih študij ukvarjal tudi z Drugačno mnenje o izvoru žigosanega okrasa na latenski žigosano keramiko, ki je bila odkrita pri izkopavanjih nasel-keramiki je imel Wolfgang Kimmig, ki je odločno naspro- bine v Stični. Najdbe je razdelil v dve skupini. Domneval je, toval Dehnovi domnevi, da je ta nastal po vzoru okrasa na da je starejša skupina predstavljala nadaljevanje halštatske 68 Zagorica, AAS 109, 2023 okrasne tradicije, medtem ko je mlajšo skupino primerjal s umetnosti, ki je prišla v stik s keltskim svetom preko kolonije srednjelatenskimi primeri žigosane keramike na prostoru ju-Massalie, je umetnost vzhodnega dela srednje Evrope po- gozahodne Slovaške in zahodne Madžarske (Schwappach vezoval z italskim polotokom. Preko njega naj bi v keltsko 1970–1971). umetnost prišli elementi starejšega orientalizirajočega sloga Razvoj keramike z žigosanim okrasom na prostoru sre- grške umetnosti, ki so se na prostoru konzervativne esten- dnje Evrope ske kulture ohranili globoko v mladohalštatski čas. Dokaz Osnovno delo za razumevanje nastanka in razvoja keltske za stike s tem prostorom je Reinecke videl v izdelkih situl-umetnosti še danes predstavlja študija Paula Jacobsthala o ske umetnosti, ki jih zasledimo daleč na severu (npr. situla zgodnjelatenski umetnosti z naslovom Early Celtic Art (1969). iz Kuffarna). Tovrstni elementi se občasno pojavljajo tudi na Žal Jacobsthal v njej ni obravnaval gradiva s celotnega pro-keramičnem posodju. Omeniti velja glinenko z živalskim fri- stora latenske kulture, ampak se je osredotočil predvsem zom iz Matzhausna in odlomek sklede z dvema vtisnjenima na torevtične izdelke iz zahodnega latenskega kroga. Med živalskima podobama iz Libkovic (Reinecke 1965, 111–112, okrasnimi motivi tako prevladujejo stilizirani rastlinski motivi, Fig. 7; Filip 1956, Obr. 8: 1). ki so nastali pod vplivom grške umetnosti, medtem ko ima Vendar pri tem ni mogoče prezreti, da se geometrijski okras geometrijski okras, značilen za vzhodnolatensko kulturo, v iz estenske kulture bistveno razlikuje od zgodnjelatenskega njej le obrobno vlogo (Schwappach 1971, 144; Schwappach okrasa. Zanj so značilni predvsem pravolinijski vzorci, sesta-1973, 53–54). vljeni iz trikotnikov, meandrov in cikcak linij. V nasprotju s Na to problematiko je med prvimi opozoril Frank Schwa- tradicionalnim mnenjem je Wolfgang Kimmig pokazal, da ppach, ki je na podlagi razlik v okrasu ločil vzhodni krog lahko okras, podoben zgodnjelatenskemu, zasledimo že v latenske kulture od zahodnega. Ugotovil je, da je bil okrasni okviru avtohtone halštatske kulture srednje Evrope. Značilen slog, ki je v času stopnje Lt A nastal na prostoru Bavarske, je predvsem za keramiko, ki izvira s prostora južne Bavar- Češke in Avstrije drugačen od okrasnega sloga v porečju ske in zahodne Češke. Ta je običajno okrašena z loki, ki so Marne in Rena. Zanj so bili značilni abstraktni geometrijski na spojih neredko poudarjeni z žigosanimi koncentričnimi vzorci, ki so bili sestavljeni iz lokov, krogov in spiral v obli-krožci. Med okrasnimi vzorci lahko že v tem času naletimo ki črke S. Ta okrasni slog je Schwappach poimenoval ločni tudi na koncentrične kompozicije v notranjosti skled, ki so-okras ( Bogenornamentik). Rastlinski motivi, kot so palmete, dijo med značilne oblike zgodnjelatenske keramike. Okrasni lotusovi cvetovi in lire, so se v okrasu tega prostora pojavljali motiv lokov s koncentričnimi krožci na zaključkih lahko sre-le izjemoma in jih je mogoče pojasniti le z vplivi iz zahodne- čamo tudi na drugih predmetih, kot je npr. pasna spona iz ga kulturnega kroga (Schwappach 1973). Hallstatta (Kimmig 1970–1971, 167–171). V nasprotju z zahodnim okrasnim slogom, ki je doživel naj- Na podlagi tega lahko zaključimo, da na nastanek vzho- večji razcvet v krašenju kovinskih predmetov, je bil razvoj dnolatenskega okrasnega sloga niso bistveno vplivali tuji okrasa na vzhodu neločljivo povezan s proizvodnjo kera-kulturni dejavniki, temveč je ta v veliki meri izšel iz starejše, mičnega posodja. Na podlagi tega je Majolie Lenerz-de halštatske tradicije. Zgodnjelatenska keramika je bila tako Wilde izrazila zanimivo ugotovitev, da lahko vzporedno kot predhodna halštatska keramika lahko okrašena na dva z obema slogovnima krogoma ločimo tudi dva material-načina: bodisi v obliki trakastega friza na zunanji strani po- na kroga (Lenerz-de Wilde 1977, 62). Na razvoj okrasnega sode ali pa v obliki koncentrične kompozicije na njeni no-sloga je poleg vrste materiala vplivala tudi tehnika izdelave tranji strani. Osnovni okrasni vzorec je bil pri obeh različicah okrasa. Medtem ko je bila za kovinske predmete značilna enak; sestavljen je bil iz med seboj povezanih ali sekajo-torevtična tehnika izdelave okrasa, se je na vzhodu za kra- čih se krogov ali krožnih lokov, ki so bili na spojih običajno šenje keramičnega posodja uveljavila tehnika žigosanja. Ta poudarjeni z enim ali več koncentričnimi krožci. Kljub ma-je odločilno vplivala na razvoj vzhodnolatenskega okrasne- loštevilnim motivom okras na keramiki ni imel standardne ga sloga, za katerega so bili značilni vzorci, sestavljeni iz oblike, ampak je bil sestavljen iz raznolikih vzorcev, ki so ponavljajočih se osnovnih motivov. bili med seboj povezani v raznolikih kombinacijah (Schwa- ppach 1973, 67). Razlike med obema okrasnima slogoma pričajo o tem, da umetnost vzhodne in zahodne kulturne skupine ni ime- Na zgodnjelatenski keramiki občasno zasledimo tudi mo- la skupnega izvora. Različne vplive na nastanek zgodnje- tive, ki jih ni mogoče povezati s halštatsko tradicijo. Gre latenske umetnosti je omenjal že Paul Reinecke. Medtem za posamezne primere rastlinskih motivov, za katere je ko je v zahodnolatenskem okrasu videl močan vpliv grške Schwappach pokazal, da so izvirali iz zahodnolatenskega 69 okrasnega sloga (Schwappach 1973). Med njimi zasledimo verjetno uvoženi s tega prostora. Po njegovem mnenju je močno stilizirane trolistne palmete, lotusove cvetove ali pare bila za razširjenost tovrstnih skled ključna njihova oblika, ki je drobnih listov, ki so bodisi povezani s krožci na zaključkih lo-omogočala enostaven in varen transport izdelkov. Po drugi kov ali pa se pojavljajo namesto njih. Redkeje jih zasledimo strani na najdiščih v Porenju ne najdemo značilnih vzho-tudi v obliki samostojnih frizov (Schwappach 1973, 67–78). dnolatenskih glinenk z visokim vratom (t. i. Linsenflasche), Posebej velja omeniti vzorce, sestavljene iz med seboj preki so bile za transport manj primerne (Schwappach 1977, pletenih lokov, ki na videz spominjajo na pare listov (sl. 11; 151–153). Schwappach 1973, 66, sl. 9: 4, 6; sl. 11: 2, 3). Nekatere poso- Medtem ko je bila proizvodnja žigosane keramike v času Lt de s prostora vzhodnolatenske kulture so bile okrašene tudi A omejena na prostor Bavarske in zahodne Češke19, lahko z motivoma vrtinca ali lire, ki sta se v zgodnjelatenski ume-domnevamo, da so najkasneje v stopnji Lt B1 v večjem delu tnosti običajno pojavljala skupaj z rastlinskim okrasom in ju srednje Evrope nastale številne lokalne delavnice, ki so izde-moramo prav tako povezati z zahodnolatenskim okrasnim lovale tovrstno keramiko. To potrjuje dejstvo, da so se tako slogom (Schwappach 1973, 84, 90–93). v vzhodnem kot v zahodnem delu srednje Evrope mlajše V stopnji Lt A se je žigosan okras najpogosteje pojavljal na različice skled t. i. braubaškega tipa pojavljale tudi še v času skledah t. i. braubaškega tipa, za katere je značilen kroglasto srednjega latena, ko jih na izvornem območju že dolgo ne oblikovan trup z lijakasto izvihanim ustjem in omfalosom na zasledimo več. V Porenju velja posebej omeniti najdišče dnu. Notranja stran skled je bila običajno okrašena z zna-Braubach, kjer se je razvil specifičen okrasni slog, ki je vklju- čilnim koncentričnim okrasom, medtem ko se je na zunanji čeval tako elemente vzhodnolatenske kot zahodnolatenske strani okras pojavljal redkeje (Meduna 1980, 87). Danes veči-kulture. Njegovo posebnost je predstavljal glajen okras, ki je na avtorjev nasprotuje Dehnovemu poimenovanju tovrstnih običajno obrobljal vtisnjene ločne motive. Ta tehnika okrasa skled po najdišču Braubach, saj najdbe s tega najdišča pred-je bila v nasprotju z žigosanjem značilna predvsem za za- stavljajo zgolj eno izmed različic skled, ki so bile razširjene hodnolatenski kulturni krog. Mešanje obeh vplivnih sfer je na večjem delu vzhodnolatenske kulture (Schwappach 1977, vidno tudi pri oblikah okrašenega posodja. Poleg značilnih op. 11; Gosden 1987, 291). vzhodnolatenskih skled, se je okras pojavljal tudi na glinen- Njihov izvor moramo tako kot izvor žigosanega okrasa is- kah, ki so izvirale iz zahodnolatenskega oblikovanega za- kati v halštatski materialni kulturi. Predhodnike tega tipa so klada. Začetki keramične proizvodnje na najdišču Braubach najverjetneje predstavljale sklede z južne Bavarske, ki še niso segajo v stopnjo Lt B, medtem ko večina tamkajšnjih najdb imele izrazito poudarjenega ustja in omfalosa na dnu (npr. izvira iz stopnje Lt C1 (Schwappach 1977, 176). Kossack 1959, t. 83: 9; t. 126: 2; t. 140: 16). Na tem prostoru Najdlje je žigosan okras ostal v uporabi na prostoru vzho-so najverjetneje nastale prve sklede, izdelane na vretenu, ki dne Evrope, kjer ga srečamo še v času poznega latena (Bo-sodijo med najstarejše oblike na vretenu izdelanega laten- nis 1969, 179). Domnevamo lahko, da se je širil postopno s skega posodja. Za njihovo časovno opredelitev so ključne širjenjem keltskih plemen proti vzhodu. Najstarejši primeri, najdbe iz grobov v Dürnbergu, kjer so se sklede tega tipa ki so bili tesno povezani z okrasnim slogom matičnega pro-pojavljale skupaj s certoškimi fibulami, fibulami s ptičjo gla- stora, so se v stopnji Lt B pojavili na območju Spodnje Av- vico in fibulami zgodnjelatenske sheme tipa Marzabotto, ki strije, zahodne Madžarske in Moravske. V okrasu keramike so značilne za stopnjo Lt A. Pogoste so bile tudi na naselbi-s tega prostora je opaziti postopno težnjo po poenostavitvi nah na Bavarskem in zahodnem Češkem, kjer jih najdemo in standardizaciji okrasnih vzorcev. Te običajno tvorijo krožni skupaj z najstarejšimi oblikami latenskega posodja. Na tem ali linearni nizi, sestavljeni iz lokov s koncentričnimi krožci prostoru so ostale v uporabi vse do stopnje Lt B1, medtem na koncih. Motivi lokov so v večini primerov sestavljeni iz ko jih med najdbami stopnje Lt B2 ne zasledimo več (Me-drobnih vtisnjenih točk, zaradi česar na videz spominjajo na duna 1980, 88). okras, izdelan s koleščkanjem (Hunyady 1942–1944, t. LX: Schwappach je domneval, da so imele sklede tega tipa 1; t. LXXIII; Horvath 1987, Pl. X: 15; Pl. XI: 9). Opaziti je tudi ključno vlogo pri širjenju žigosanega okrasa, ki je v času Lt B težnjo po razpadu vzorcev na posamezne sestavne dele. in Lt C postal priljubljen na širokem prostoru srednje Evrope, V teh primerih so bile posode namesto z nizi med seboj od Porenja na zahodu do Karpatske kotline na vzhodu. V povezanih motivov okrašene zgolj s posameznimi motivi potrditev te domneve je navedel več primerov iz Porenja, 19  Žigosana keramika s tega prostora je bila tako po oblikah posod ki so po obliki, načinu izdelave in okrasu enaki izdelkom iz kot po okrasu najbolj pestra. Gosden (1987) je na podlagi petroloških delavnic severovzhodne Bavarske in Češke in so bili zelo analiz samo na območju zahodne Češke uspel razločiti štiri lokalne delavnice, ki so izdelovale različne oblike žigosane keramike. 70 Zagorica, AAS 109, 2023 ali skupinami motivov (Hunyady 1942–1944, t. LXXXVI: 5; t. tudi Otto Hermann Frey in Stane Gabrovec v poročilu o iz-LXXXIX: 2; t. XCIV: 9; Schwappach 1970–1971, 244, t. 7, 9, 10). kopavanjih na stiški naselbini (Frey et al. 1969, 16). Avtorji so Žigosan okras na keramiki je bil v primerjavi s sočasno torev-kot glavni argument za takšno datacijo žigosane keramike tično umetnostjo na kovinskih izdelkih konzervativen. Nje- navedli velikost vtisnjenih krožcev, ki naj bi bila večja kot pri govega razvoja zato ni mogoče pojasniti z Jacobsthalovo značilni latenski keramiki. Schwappach je obenem tudi po-razdelitvijo zgodnjelatenske umetnosti, ki temelji predvsem kazal, da je bil okras, sestavljen izključno iz niza koncentrič- na kovinskem gradivu. Ta je zgodnjelatensko umetnost raz- nih krožcev, na srednjeevropski žigosani keramiki zelo redek delil na tri slogovna obdobja: zgodnji stil, Waldalgesheim stil (Schwappach 1971, 242). in stil mečev, ki je bil sočasen s plastičnim stilom. Pri kera- Drugo skupino žigosane keramike s stiške naselbine je mičnem okrasu se je v nasprotju s tem skozi celoten razvoj Schwappach primerjal s podobno okrašeno keramiko iz ohranil značilen zgodnji slog s prevladujočimi geometrijski-vzhodnolatenskega kulturnega kroga, ki se je pojavljala na mi elementi (Schwappach 1971, 145, 148; Schwappach 1977, najdiščih zahodne Madžarske in jugozahodne Slovaške. Na 180, 183). Občasno so se tudi na keramiki sicer pojavljale podlagi tega je domneval, da je šlo za mlajšo skupino ke-prvine drugih slogov, ki pa na njegov razvoj niso imele bi- ramike, ki je izvirala iz časa srednjega latena (Schwappach stvenega vpliva. Med tovrstnimi primeri velja omeniti po- 1971, 248). sodo z najdišča Sopron-Bécsidomb, ki je bila okrašena z Vzore za žigosan okras na keramiki prve skupine je Schwa- žigosanimi motivi v stilu Waldalgesheim (Schwappach 1971, ppach poskušal poiskati med lokalno halštatsko keramiko. t. 6, 7). Kljub tem posameznim primerom pa se je vse do Kot primer je navedel prostoročno izdelano čašo iz Šmarjete poznega latena v keramičnem okrasu ohranil značilen okra-z izjemno velikimi koncentričnimi krožci, ki pa so v nasprotju sni slog, ki je bil po osnovnih značilnostih tesno povezan s z okrasom na latenski keramiki vrezani (Schwappach 1971, t. svojo izvorno obliko. 5: 3, 4). Dodatno potrditev svoje domneve je našel v dveh Razvoj keramike z žigosanim okrasom na prostoru mo- keramičnih odlomkih iz Stične, na katerih sta vidni zarezi, kronoške skupine ki sta po njegovem mnenju predstavljali ostanek poševnih Žigosan okras se na ozemlju mokronoške skupine ne poja- tangent med krožci (Schwappach 1971, 243, t. 1: 1, 7). Res je vlja zelo pogosto. Zanimanje zanj so sprožila šele izkopa- sicer, da je ta okrasni motiv v halštatski kulturi precej pogost, vanja naselbine v Stični v letih 1967–1970, pri katerih je bilo vendar pa se zdi, da gre v omenjenih primerih prej za na-odkritih več odlomkov žigosane keramike (Frey et al. 1969, ključne poškodbe kot za okras. 16). Z njo se je prvi podrobneje ukvarjal Frank Schwappach, V času objave Schwappachovega članka je bila žigosana ki je najdbe s tega najdišča razdelil v dve skupini. V prvo je keramika na prostoru mokronoške skupine skoraj neznana. uvrstil slabše žgano keramiko, izdelano iz fino prečiščene Schwappach je najdbe iz Stične lahko primerjal zgolj z dve-gline s spolirano površino. Ta je okrašena z relativno velikimi ma primeroma žigosane keramike iz Valične vasi, ki pa nista koncentričnimi krožci s premerom med 10 in 14,5 mm, ki so izvirala iz ohranjenih grobnih celot. Poleg odlomka posode razporejeni v vodoravnem nizu na ramenu posode. Kera-je bila s tega najdišča znana tudi v celoti ohranjena glinen- mika druge skupine je trše žgana in ima hrapavo površino. ka, ki je bila na ramenu okrašena z nizom žigosanih koncen-Okras na njej je pestrejši, čeprav v njem še vedno prevla- tričnih krožcev. Najdbi je glede na značilnosti keramike in dujejo motivi krožcev. Med njimi poleg odtisov dveh kon- okrasa uvrstil med žigosano keramiko prve skupine, čeprav centričnih krožcev zasledimo tudi odtise treh koncentričnih so krožci na njima relativno majhni (10 mm). Obliko glinenke krožcev. Velikost krožcev je v povprečju manjša kot pri prvi je v nasprotju z okrasom, ki naj bi izviral iz lokalne halštatske skupini. Poleg njih se v okrasu občasno pojavljajo tudi ločni tradicije, primerjal z zgodnjelatenskimi oblikami keramike s motivi, sestavljeni iz drobnih vtisnjenih točk (Schwappach prostora Avstrije in Madžarske (Schwappach 1971, 240−242, 1971, 238–240, sl. 1). 246, sl. 2; t. 4, 5: 1). V tipološki analizi keramike smo gli- Schwappach je domneval, da ti dve skupini žigosane ke- nenko iz Valične vasi uvrstili med glinenke tipa 1.3, ki so se ramike nista bili sočasni. Keramiko prve skupine je označil na prostoru mokronoške skupine pojavile šele v mlajšem za starejšo, pri čemer je okras na njej po njegovem mnenju delu srednjega latena oziroma v stopnji Mokronog IIb (glej izviral iz halštatske okrasne tradicije. Njen pojav je uvrstil na zgoraj). Na podlagi tega lahko domnevamo, da žigosana začetek latenskega obdobja, ki ga na prostoru jugovzho-keramika prve skupine ni bila bistveno starejša od keramike, dnih Alp datiramo v stopnjo Lt B2 (Schwappach 1971, 247). ki jo je Schwappach pripisal drugi skupini. V nadaljevanju V približno isti čas sta žigosano keramiko iz Stične uvrstila bomo poskušali pokazati, da je žigosana keramika iz Stične 71 pripadala enotni skupini, katere izvor moramo iskati v okra- Žigosan okras krasi tudi posodo iz groba 200 (Križ 2005, snem izročilu latenske kulture na prostoru srednje Evrope. t. 60: grob 200/2). Sestavljen je iz vtisnjenih krožcev, ki so Danes je z ozemlja mokronoške skupine znana precej ve- razporejeni v več vzporednih vodoravnih nizih na rame- čja količina žigosane keramike, kot je bila na razpolago nu posode. Čeprav je osnovni okrasni vzorec enak kot pri Schwappachu pri obravnavi najdb iz Stične. Novo odkriti predhodnih primerih, je videz okrasa drugačen, saj prekri-primeri izvirajo s celotnega območja mokronoške skupine. va celotno površino ramena posode. Od značilne latenske Že na prvi pogled je opaziti, da je okras na tem prostoru keramike se razlikuje tudi oblika posode iz obravnavanega precej manj pester kot okras na zgodnjelatenski keramiki groba. Zanjo so značilni trije profilirani ročaji, ki spominjajo iz srednje Evrope. Zastopan je z dvema standardiziranima na halštatsko keramiko. Grob 200 lahko na podlagi verige z vzorcema, ki se vedno pojavljata na zunanji strani posod. zvitimi členi in železne fibule z dvema gumboma na podalj-Prvi ima še vse značilnosti vzhodnolatenskega okrasnega šku noge datiramo v čas stopnje Mokronog IIa. Vendar pa sloga. Tvori ga niz koncentričnih krožcev, povezanih z loki, v nasprotju s Schwappachom menimo, da žigosan okras v ki so sestavljeni iz vtisnjenih točk. Ta oblika okrasa nakazuje obravnavanem primeru ne predstavlja nadaljevanja halštat-tesne povezave z žigosano keramiko s prostora Madžarske. ske tradicije, temveč priča, da so se nove, latenske oblike Še skromnejša je druga oblika okrasa, ki je sestavljena zgolj krašenja keramike uveljavile tudi v tradicionalni keramični iz niza koncentričnih krožcev. Razlike v okrasu očitno niso proizvodnji. bile povezane z njegovim razvojem, saj se zdi, da sta se obe Iz časa srednjega latena izvirajo tudi tri žigosane posode z obliki okrasa pojavljali sočasno. grobišča Zvonimirovo, ki leži na vzhodnem robu mokrono- Schwappach se je bil pri časovni opredelitvi žigosane kera- ške skupine (Majnarić Pandžić 2001, t. IV: 1, 2; t. V). Vse tri mike prisiljen opreti zgolj na značilnosti keramike, saj strati- so bile najdene v grobu Lt 12, v katerem so bile pokopane grafija naselbine v Stični v tistem času še ni bila razdelana, tri osebe; moški, dekle in otrok. Krasi jih enoten okras, ki ga medtem ko za najdbe iz Valične vasi izvorni konteksti niso tvori niz lokov, sestavljenih iz vtisnjenih točk, med katerimi znani (Schwappach 1971, 246). Danes datacijo žigosane ke-sta po eden ali dva koncentrična krožca. Keramični servis iz ramike omogoča več zanesljivih grobnih celot. Med najsta- groba je sestavljen iz dvoročajnega kantarosa, visoke tre- rejše zagotovo sodi grob 28 iz Brežic. V njem je bila najdena bušaste glinenke in manjše bikonične glinenke z visokim nizka glinenka s trebušastim trupom in visokim vratom, ki vratom. Tako po obliki kot okrasu jih lahko povezujemo s je na ramenu okrašena z vodoravno kaneluro, nad katero keramiko s prostora srednjega Podonavja na današnjem poteka niz žigosanih koncentričnih krožcev. Ti so na spodnji Madžarskem. Kantarosi predstavljajo značilno obliko tega strani povezani z visečimi loki (girlandami), sestavljenimi iz prostora, ki je najverjetneje nastala s posnemanjem heleni-vtisnjenih točk. Grob lahko na podlagi sulične osti in delno stičnih kovinskih posod. Razširjeni so bili predvsem v času 3. ohranjene železne fibule pripišemo moški osebi. Poleg je stoletja pr. n. š., verjetno pa so ostali v uporabi tudi še kasne-bil najden krajši del pasne verige z zvitimi členi tipa Brežice, je (Majnarić Pandžić 2001, 87). Veliko trebušasto glinenko iz na podlagi katerega je Jovanovičeva grob datirala v stopnjo groba lahko po drugi strani primerjamo s skoraj identičnim Mokronog IIa (Jovanović 2006, 149, t. 35: 7). primerom iz srednjelatenskega groba 13 na najdišču Ma- gyarszerdahely-Homoki dűlő, ki je okrašena s podobnim Dve podobno oblikovani posodi sta znani z grobišča na Ka- žigosanim okrasom, sestavljenim iz lokov in koncentričnih piteljski njivi v Novem mestu (Križ 2001, 110: 222; 139: 389). krožcev (Horvath 1987, t. XI: 9). Med značilne srednjelaten-Primer iz groba 300 je na ramenu okrašen z vodoravnim ni- ske oblike sodi tudi manjša glinenka, ki je podobna primeru zom odtisov iz treh koncentričnih krožcev. Posebej zanimiv z najdišča Jászladány, okrašenem z vodoravnim nizom kon-je drugi primer, ki izvira iz groba 593. Ta je na ramenu okra- centričnih krožcev. (Hunyady 1942, t. LXX: 6). Grob Lt 12 iz šen s pari koncentričnih krožcev, pri katerih je zunanji krožec Zvonimirovega je datiran v čas razvitega srednjega latena, podobno kot ločni motivi pri posodi iz Brežic sestavljen iz na prehod med stopnjama Mokronog IIa in IIb (Majnarić odtisnjenih točk. Žal nobena od obravnavanih grobnih celot Pandžić 2001, 88). še ni v celoti objavljena. Po navedbah Boruta Križa in Petre Stipaničić vemo le, da grob 300 vsebuje še eno keramično Žigosana keramika se na prostoru mokronoške skupine ni posodo ter stekleno zapestnico rumene barve, kakršne so pojavljala zgolj v času srednjega latena. V grobu 45 na poznačilne predvsem za stopnjo Mokronog IIb (Grahek 2009, znolatenskem grobišču Roje pri Moravčah je bil najden lon-273: op. 139; Dizdar 2006, 105). ček, okrašen z vodoravnim nizom koncentričnih krožcev, ki ga uvrščamo med lončke tipa 1 (Knez 1977, t. 6: 5). Ta oblika lončkov sodi med značilne poznolatenske oblike posodja, ki 72 Zagorica, AAS 109, 2023 so se pojavile v stopnji Mokronog IIIa, iz katere najverjetneje 1994, t. 5: 14, 15, 18, 19, 20; Grahek 2009, t. 85: 2, 2a, 5, 6, izvira obravnavani grob. 6a, 6b, 7). Ležale so neposredno pod horizontom latenske V grobu 1b na istem grobišču je bila najdena tudi bikonič- poselitve. Iz tega časa morda izvirajo tudi najstarejši primeri na glinenka, ki je na ramenu okrašena z vodoravnim nizom keramike, izdelane na vretenu, ki pa je bila izjemno redka žigosanih polkrožcev (Knez 1977, t. 1: 3). Uvrščamo jo med (Frey et al. 1969, 13). glinenke tipa 1.1, ki se pojavijo v zaključnem delu stopnje Neposredno nad ruševino najmlajšega halštatskega zidu v Mokronog IIb. V ta čas lahko na podlagi enostavne obroča-sondi 6 je ležala plast z ostanki kamnite konstrukcije, v kate- ste pasne spone datiramo tudi obravnavani grob. ri so bili najdeni odlomki značilne poznolatenske keramike Dolgoživost žigosanega okrasa potrjujejo tudi najdbe z (kompleks 16) (Frey et al. 1969, 12; Grahek 2009, sl. 16: B). naselbinskih najdišč. Največje število primerov je še danes Med njimi velja omeniti odlomek narebrene čaše, ki jo uvr-znano z izkopavanj naselbine v Stični, ki jih je na novo ovre- ščamo med čaše tipa 1, ter odlomek lonca z odebeljenim dnotila Lucija Grahek (2009). Pri analizi stratigrafije najdišča ustjem (Grahek 2009, t. 58: 12, 14). Podobna situacija je bila se je avtorica v prvi vrsti naslonila na tipologijo keramičnih odkrita tudi v sondah 18 in 19 v notranjosti naselja, kjer so bili najdb. Žal so bile za opredelitev latenske kronologije upo-ostanki halštatske poselitve prekriti z izravnalnim nasutjem, rabne le redke sonde. V večini primerov so latenske plasti ki je obenem predstavljalo tudi hodno površino najstarejše-namreč ležale neposredno pod površjem in so bile zato po- ga latenskega horizonta. Med najdbami iz nasutja prevla- gosto premešane. Pa še tam, kjer so bile ohranjene, jih je dujejo z metličenjem in glavničenjem okrašeni lonci, ki so bilo pogosto težko razlikovati od starejših halštatskih plasti neredko izdelani iz grafitne gline, ter lonci z odebeljenim in med seboj (Gabrovec 1994, 154). ustjem. Na podlagi tega lahko začetek latenske poselitve na naselbini datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten Med redke sonde, ki omogočajo jasnejšo določitev strati- (Grahek 2009, 61, 63, 279–284). grafskih razmerij, sodijo sonde 5 in 6 na naselbinskem robu ter 18 in 19 v notranjosti naselja. Najbolj celovito podobo Še bolj značilno gradivo izvira iz sonde 5. V njej je bil odkrit bržkone daje sonda 6, na katero sta se oprla že Frey in Ga-latenski objekt s kamnitim tlakom, ki je poškodoval starejše brovec ob prvi objavi rezultatov izkopavanj na stiški naselbi- halštatske naselbinske sloje. V nasprotju z Gabrovcem, ki je ni (Frey et al. 1969). Vendar tudi v tem primeru latenskih pla-keramične najdbe iz plasti nad tlakom pripisal srednjelaten- sti ni mogoče jasno ločiti od halštatskih. Čeprav sta avtorja skemu obdobju, je Grahkova pokazala, da gre za značilne domnevala, da poselitev naselbine ni bila nepretrgana, sta poznolatenske oblike keramike. Poleg številnih odlomkov menila, da je živela dalje tako v času srednjega kot tudi po-glinenk velja omeniti predvsem odlomke pokalov, ki pred- znega latena (Frey et al. 1969, 14). Kot je pokazala Grahkova, stavljajo značilno poznolatensko pivsko posodje (Gabrovec pa je bila prekinitev v poselitvi naselbine bistveno daljša, kot 1994, 154; Grahek 2009, 275, 277). sta domnevala njena predhodnika. Najdbe pričajo, da je bil Obravnavani primeri pričajo, da je bila opustitev naselbine zadnji horizont halštatske poselitve sočasen z začetkom la-po koncu halštatskega obdobja precej daljša, kot sta do- tenske poselitve na prostoru Dolenjske, ki ga datiramo v čas mnevala Gabrovec in Frey. Očitno je bila ta ponovno pose-stopnje Lt B2. Na to kaže zgodnjelatenska fibula iz sonde ljena šele v zaključni fazi srednjega latena oziroma na pre-8, ki je ležala nad ruševinami najmlajšega halštatskega zidu hodu iz srednjega v pozni laten. V ta čas moramo datirati III (Gabrovec 1994, 154). Te najdbe po našem mnenju ne tudi pojav žigosane keramike, ki je bila odkrita na nasel-smemo povezovati z začetkom latenske poselitve, temveč z bini. To kaže, da Schwappachova teza o dataciji in izvoru zaključno fazo halštatske poselitve. Glede na to jo moramo tovrstne keramike ni pravilna. Domnevamo lahko, da gre najverjetneje imeti za uvožen predmet, ki so ga lokalnemu za enotno skupino keramike, katere izvor moramo iskati v prebivalstvu posredovali prvi keltski naseljenci Dolenjske. Iz žigosani keramiki s prostora srednje Evrope. tega horizonta so znane tudi najdbe prostoročno izdelane Latensko poselitev naselbine v Stični je mogoče ločiti na keramike, okrašene z žigosanjem, na katero je zelo verjetno dve fazi. Začetek mlajše faze povezujemo z izgradnjo la-mislil Schwappach, ko je govoril o nadaljevanju halštatske tenskega obzidja, katerega nastanek je Grahkova okvirno tradicije žigosanega okrasa (Schwappach 1971, 246). Vendar datirala na prehod med stopnjama Mokronog IIIa in IIIb. Žal se ta bistveno razlikuje od okrasa na latenski keramiki. Se-so stratigrafsko delitev obeh naselbinskih faz zaradi slabe stavljen je iz žigosanih krožcev, vrezov in točkastih vbodov, ohranjenosti plasti omogočale le nekatere sonde. Žigosana ki so razporejeni v obliki cikcak vzorcev. Datacijo tovrstne keramika, ki je bila odkrita v teh, je večinoma izvirala iz sta-keramike v zaključno fazo halštatskega obdobja nakazuje rejše faze (Grahek 2009, t. 57: 19, 20; t. 58: 2, 10; t. 71: 16, 17; več primerov, ki so izvirali iz ostalin hiše 4 v sondi 19 (Teržan 73 t. 88: 14), medtem ko so iz mlajše faze znani le posamezni časovnem obdobju. Medtem ko lahko najstarejše najdbe primeri (Grahek 2009, t. 87: 13; t. 89: 13). Okras na keramiki uvrstimo že v čas stopnje Mokronog IIa, so najmlajše izvirale iz različnih faz je enak. Najpogosteje je sestavljen iz koncen-celo še iz zgodnjerimskih kontekstov. Razširjenost tovrstne tričnih krožcev, ki so lahko različne velikosti in so sestavljeni keramike pa ni bila skozi celotno latensko obdobje enaka. iz dveh ali treh krogov. Ti so običajno razporejeni v obliki Videti je, da se srednjelatenski primeri pojavljajo izključno neprekinjenega vodoravnega niza, redkeje pa jih srečamo v vzhodnem delu mokronoške skupine. Najdemo jih na tudi v posameznih skupinah. Kot je pokazal že Schwappach, prostoru od Zvonimirovega do Novega mesta, medtem je slednji vzorec značilen predvsem za keramiko z najdišč ko zahodno od tu žigosana keramika iz srednjelatenskega na zahodnem Madžarskem in jugovzhodnem Slovaškem obdobja zaenkrat ni znana. Nasprotna slika se kaže v času (Schwappach 1971, 244). Redkeje se na keramiki iz Stične poznega latena. V tem obdobju je bila žigosana keramika poleg krožcev pojavljajo tudi motivi lokov, sestavljeni iz niza razširjena izključno na prostoru zahodnega dela mokrono-vtisnjenih točk. Posebej zanimiv je odlomek iz sonde 5, ki je ške skupine, pri čemer so najmlajši primeri izvirali z njenega okrašen s pari nasprotno ležečih lokov (Schwappach 1971, skrajnega zahodnega konca v rimskodobnem Navportu. sl. 1: 17). Ta ugotovitev sicer ni povsem neproblematična, saj v veliki Posamezni primeri žigosane keramike so znani tudi z neka- meri izhaja iz stanja raziskav. Glavno oviro predstavlja dej- terih drugih naselbinskih najdišč, ki so bila poseljena pribli- stvo, da s prostora Dolenjske zaenkrat še ne poznamo raz- žno v istem času kot naselbina v Stični. Odlomki, okrašeni iskanih srednjelatenskih naselbin, za katere Božič domneva, z žigosanimi koncentričnimi krožci, so bili odkriti v pozno-da so ležale v nižinah (Božič 1999, 212). Vsi srednjelatenski latenskih plateh naselbin Sitarjevec nad Litijo, Gradišca pri primeri tako izvirajo iz grobov. Pri tem je potrebno opo-Jelšah, Pančičev vrh pod Javorjem, Cvinger nad Koriti in zoriti, da so bila velika grobišča v zahodnem delu mokro-Gradec pri Vinkovem vrhu (Pavlin et al. 2007, t. 22: 12, 19; t. noške skupine, kot sta Mokronog in Valična vas, ki sta bila 23: 10, 11; Dular et al. 1995, t. 16: 11; t. 22: 12). Enako okrašena zagotovo v uporabi skozi celotno srednjelatensko obdobje, odlomka sta znana tudi z Gradišča pri Valični vasi, ki izvi-raziskana še pred začetkom modernih izkopavanj. Keramike rata iz premešanega nasutja nad ostanki poznohalštatske s teh najdišč tako skorajda ne poznamo, saj je bila večinoma hiše (Dular et al. 1996, t. 3: 14). Med latenskim gradivom iz že tekom izkopavanj zavržena. Kljub temu pa v prid naši plasti prevladujejo značilne poznolatenske oblike keramike. domnevi govori dejstvo, da žigosane keramike zaenkrat ne Na podlagi tega lahko domnevamo, da je bilo v nasprotju z poznamo s poznolatenskih višinskih naselbin v vzhodnem bližnjim grobiščem v Valični vasi, kjer so pokopavali vse od delu mokronoške skupine, kot so Libna, Stari grad nad Pod-zgodnjelatenskega obdobja dalje, gradišče ponovno pose- bočjem in Veliki Vinji vrh (Guštin 1976; Cunja 1993; Dular et ljeno šele v času poznega latena. Iz tega obdobja najverje- al. 2000). Tako lahko na podlagi današnjega stanja raziskav tneje izvirata tudi obravnavana odlomka. sklepamo, da se je žigosana keramika postopno širila od vzhoda proti zahodu. Njen izvor moramo iskati na ozemlju Dva odlomka keramike, okrašene z žigosanimi krožci, izvi- današnje Madžarske, od koder se je v času srednjega latena rata tudi s poznolatenske naselbine Šmatevž v Savinjski do- razširila proti jugu v Slavonijo. Glede na redkost najdb iz lini, ki se od sočasnih naselbin s prostora Dolenjske razlikuje tega obdobja in podobnost z oblikami posod in okrasa z po nižinski legi (Tica et al. 2007, t. 35: 84; t. 39: 120, 104). madžarskih najdišč lahko domnevamo, da so bili najstarejši Med najmlajše primere žigosane keramike s prostora mo- primeri uvoženi s tega prostora. Po drugi strani je verjetno, kronoške skupine sodita odlomka, ki sta bila odkrita na ob- da je v času poznega latena na območju zahodnega dela močju rimskodobnega Navporta, na Dolgih njivah na Vrh- mokronoške skupine obstajala lokalna delavnica žigosane niki (Horvat 1990, t. 2: 8; t. 13: 7). Prvi je okrašen z značilnim keramike. Ta je morda delovala v okviru stiške naselbine, od vzorcem iz vodoravnega niza koncentričnih krožcev, ki so koder je znano največje število tovrstnih najdb. povezani z loki, sestavljenimi iz vtisnjenih točk, medtem ko Med najdbe iz zahodnega dela mokronoške skupine lahko se je na drugem ohranil zgolj del enako oblikovanega loka. uvrstimo tudi žigosano keramiko z grobišča v Zagorici, ki je Najdena sta bila v notranjosti stavb II in VII, ki sta nastali bila najdena v štirih grobovih. Primeri iz grobov 4, 13 in 16 na prehodu iz poznorepublikanskega v zgodnjeavgustejsko so na ramenu okrašeni le z vodoravnim nizom koncentrič- obdobje (Horvat 1990, 127–128). Na podlagi tega ju lahko nih krožcev (G18, G42, G57), medtem ko so pri primeru iz datiramo v zaključni del stopnje Mokronog IIIb. groba 2 krožci med seboj povezani z loki, sestavljenimi iz Kot pričajo obravnavani primeri, se je žigosana kerami- drobnih vtisnjenih točk (G9). Omeniti velja, da so krožci na ka na prostoru mokronoške skupine pojavljala v daljšem posodah iz grobov 13 in 16 relativno veliki (1,3 cm in 1,4 cm), 74 Zagorica, AAS 109, 2023 kar je po Scwappachu značilno za okras prve, starejše sku-enako obliko kot pri primeru iz Vatina (Jovanović 2003, sl. pine žigosane keramike. Po drugi strani je posoda iz groba 1). Obe posodi sta si po obliki sorodni in sodita med zna-4 okrašena z izrazito manjšimi krožci (0,8 cm). To potrjuje čilne lokalne oblike keramike, ki so bile značilne za stopnjo našo domnevo, da se je okras, sestavljen iz različno velikih Beograd 2 oziroma za čas srednjega latena (Božič 1981, krožcev, pojavljal približno sočasno. O enotnosti žigosane 318–319, t. 2: 29). Na podlagi tega lahko domnevamo, da je keramike iz Zagorice priča tudi dejstvo, da so vsi okrašeni v tem času na območju Banata delovala lokalna delavnica, primeri pripadali istemu tipu posod, ki smo jih uvrstili med ki je izdelovala tudi žigosano keramiko. glinenke tipa 1.1. Grobove lahko na podlagi ohranjenih pri- Podobo o razširjenosti žigosane keramike na prostoru mo- datkov datiramo v zaključni del srednjega in v začetni del kronoške skupine dopolnjujejo tudi najdbe z njenega zaho-poznega latena. dnega roba. Vsi danes znani primeri s tega območja izvirajo Za konec velja omeniti še posamezne primere žigosane z italske naselbine na Štalenskem vrhu na avstrijskem Ko-keramike, ki so bili odkriti na območju sosednjih kulturnih roškem. Na prve najdbe žigosane keramike s tega najdi-skupin. Na ozemlju srbsko-hrvaškega Podonavja, ki so ga šča je opozorila že Gertrud Moßler (1952). Ugotovila je, da poseljevali Skordiski, se je žigosana keramika pojavila pribli-so se na več mestih najdeni odlomki, okrašeni z žigosanimi žno v istem času kot v vzhodnem delu mokronoške skupine. motivi, pojavljali skupaj z uvoženimi rimskimi izdelki iz časa Domnevamo lahko, da je imela enak izvor, kar nakazujejo zgodnjega cesarstva (Moßler 1952, 129). Na podlagi tega jih tudi oblike okrašenega posodja. Z naselbin v vzhodnem lahko datiramo v zaključno fazo poznega latena ali v av-delu Slavonije sta znana dva odlomka, okrašena z žigosani- gustejsko obdobje. Takšno datacijo potrjujeta tudi dva ka- mi koncentričnimi krožci, ki pripadata glinenkama z nizkim sneje odkrita primera. Prvi primer je čaša, ki je bila najdena trupom in stožčastim, rahlo usločenim vratom (Dizdar 2001, v najstarejši plasti objekta OR/39, datirani v čas od sredine t. 1: 6; t. 35: 6). Marko Dizdar je ta tip posodja primerjal s 1. stoletja pr. n. š. do zgodnjeavgustejskega obdobja. Drugi keramiko s prostora zahodne Madžarske in jugovzhodne primer predstavlja odlomek iz objekta PQ/2, ki je datiran v Slovaške, ki je bila značilna za zaključni del zgodnjega in čas okrog leta 20 pr. n. š. (Horvat 1990, 124). srednji laten (Dizdar 2001, 71–75). Primer z Ervenice je na Žigosana keramika s Štalenskega vrha je podobno kot ke-podlagi spremljajočih najdb datiral v starejšo fazo srednjega ramika s prostora mokronoške skupine običajno okrašena s latena (Dizdar 2001, 99). Odlomek posode s tega najdišča je pari koncentričnih krožcev in loki, sestavljenimi iz vtisnjenih okrašen s koncentričnimi krožci, ki so med seboj povezani točk (Moßler 1952, Abb. 24: 8, 9). Edino izjemo predstavlja z mrežo cikcak vrezov. Podoben okras zasledimo na poso-odlomek, na katerem so krožci povezani z odtisi koleščka di istega tipa, ki izvira z najdišča Velká Maňa na Slovaškem (Moßler 1952, Abb. 24: 11). Kot je ugotovila že Moßlerjeva, (Benadik 1963, Abb. 8: 1). Drugi primer, ki je bil odkrit na žigosana keramika med gradivom s Štalenskega vrha pred-naselbini Damića gradina, je okrašen z vodoravnim nizom stavlja tujek. Avtorica je domnevala, da je njen izvor potreb-koncentričnih krožcev. Dizdar ga je uvrstil v začetno fazo no iskati na območju retijskega kulturnega kroga, medtem obstoja utrjenih naselbin, ki jo je datiral v mlajši del srednje-ko je možnost, da se je razširila s panonskega prostora, kjer ga latena (Dizdar 2001, 99). se je pojavljala predvsem v času srednjega latena, izključila Posoda enake oblike, ki je v spodnjem delu vratu okrašena s (Moßler 1952, 129–130). V nasprotju s tem se zdi danes ver-koncentričnimi krožci in visečimi loki, sestavljenimi iz vtisnje- jetnejša razlaga, da so najdbe s Štalenskega vrha povezane nih točk, je bila najdena tudi na grobišču v Vatinu pri Vršcu s poznolatensko žigosano keramiko iz zahodnega dela mo- (Todorović 1974, t. VI). Datirana je v čas 3. stoletja. pr. n. š. kronoške skupine. oziroma v starejšo fazo srednjega latena. Z istega najdišča Groba, prostoročno izdelana lončenina izvira tudi bikonična skodela z valjastim vratom in presega-jočim ročajem, ki je na ramenu okrašena z nizom vtisnjenih Groba, prostoročno izdelana keramika je na grobišču v Za-lokov (Todorović 1974, t. XXXIV). Loki v obravnavanem pri- gorici zastopana s 34,3 % vseh keramičnih najdb. Izdelana meru niso sestavljeni iz vtisnjenih točk, ampak imajo skle- je iz prečiščene gline z redko do zmerno gostoto sljude ter njeno obliko. Verjetno je šlo za lokalno različico žigosanega sposameznimi finimi zrni kremena. Neokrašena površina okrasa, ki je nastala s posnemanjem okrasa na izdelkih s posod je glajena, kar izdelkom daje na otip gladko, vendar prostora srednjega Podonavja. Povezava tovrstnega okra-rahlo valovito površino. sa s klasičnim vzhodnolatenskim okrasom je še bolj očitna Površina keramike je temno sivo do temno sivkasto rjave v primeru kantarosa iz Pećin pri Kostolcu, ki je okrašen z barve s posameznimi rumenkasto rjavimi in črnimi lisami. značilnim vzorcem iz lokov in krožcev, pri čemer imajo loki Običajno je bila žgana nepopolno oksidacijsko, pri čemer je 75 bila v zaključni fazi žganja dalj časa izpostavljena redukcij-Grahek uvrstila med lonce tipa 25 in se pojavljajo tako v skim pogojem. Redkeje je med žganjem prihajalo do me- halštatskih kot latenskih plasteh (Grahek 2009, 92). Mednje njave redukcije in oksidacije. Struktura žgane keramike je lahko uvrstimo tudi odlomek iz sonde 19, ki ga je objavila trda in luknjičava. že Biba Teržan in je izviral iz starejše latenske plasti, sočasne Lonci z mlajšim prečnim zidom v notranjosti naselja (Teržan 1991, t. 7: 2). Med gradivom z drugih naselbinskih najdišč velja L 1 omeniti odlomka s Križnega vrha nad Belim Gričem in Sitar- Lonci z okroglim trupom, ki tekoče prehaja v ozek usločen jevca nad Litijo, ki sta okvirno datirana v čas poznega latena vrat (sl. 79). Ta se zaključuje v poševno izvihanem ustju za- (Dular et al. 1991, t. 46: 6; Pavlin et al. 2007, t. 21: 2). obljene oblike, ki je lahko na notranji strani rahlo stanjšano. Dno loncev je ravno in od ostenja ločeno z blagim sedlastim L 2 prehodom. Lonec z ovalnim trupom in kratkim, rahlo navzven nagnje- nim vratom, ki se zaključuje v ustju zaobljene oblike (sl. 79). Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 2 (G8), grob 5 Ravno dno je od trupa ločeno s sedlastim prehodom. (G19), grob 8 (G26), grob 10 (G29). Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 19 (G61). Najštevilnejše primerjave za lonce tipa 1 najdemo v nepo- sredni bližini Zagorice, na grobišču Roje pri Moravčah, ki ga Za lonec tipa 2 iz Zagorice na najdiščih mokronoške skupine je Božič okvirno datiral v stopnjo Mokronog IIIa (Knez 1977, skorajda ne poznamo ustreznih primerjav. Delno ohranjen t. 4: 4; t. 11: 1, 14, 15, 16; t. 12: 3; t. 13: 1, 10; Božič 1999, 210). lonec podobne oblike, ki se od primera iz Zagorice razlikuje Večina primerov s tega najdišča izvira iz neohranjenih ali že po poševno odrezanem ustju, izvira iz groba 3 v Dobovi pred izkopavanjem poškodovanih grobnih celot, medtem (Guštin, neobjavljeno). Poleg njega je bila najdena bikonična ko ohranjene celote praviloma vsebujejo izrazito skromne glinenka s kratkim, ostro profiliranim vratom, kakršne se na najdbe. Omeniti velja primer iz moškega groba 6 (Knez grobišču v Dobovi pojavijo že v času stopnje Mokronog IIa, 1977, t. 12: 3), ki poleg lonca vsebuje sulično ost in skledo iz katere izvira grob 1 z mečem, okrašenim v madžarskem tipa 2, značilno za začetek poznega latena. slogu (Božič 1999, 209−210). Kot priča grob 15 z istega naj- dišča, ki vsebuje par bronastih fibul poznolatenske sheme, Več podobno oblikovanih loncev je bilo najdenih tudi na so tovrstne glinenke ostale v uporabi vse do stopnje Mo-grobiščih na Kapiteljski njivi in Beletovem vrtu v Novem me- kronog IIIa. stu (Križ 2001, 84: 64, 69; 104: 180; Križ 2005, t. 30: grob 149/1; 90: grob 555/1; Knez 1992, t. 39: 1). Najstarejši primer Z drugih najdišč zaenkrat poznamo zgolj posamezne od-izvira iz groba 555 s Kapiteljske njive (Križ 2005, t. 90: grob lomke ustij, ki jih glede na obliko lahko pripišemo obrav-555/1), ki vsebuje značilen zgodnjelatenski meč z ostro ko- navanemu tipu. Trije takšni primeri izvirajo iz predhodno nico v nožnici z zaključkom v obliki medaljona (Božič 1987, uničenega groba 42 v Rojah pri Moravčah, ki ni vseboval 869). Ta je okrašena z zmajčkoma tipa 2 po de Navarru, drugih najdb (Knez 1977, t. 13: 7, 8, 9). ki sta značilna za stopnjo Lt B2 (Szabó et al. 1992, 29−32). Med najdbami z naselbinskih najdišč velja omeniti dva od-Kljub temu lahko grob na podlagi pasne verige iz dvojno lomka ustja z naselbine na Trnavi, ki je datirana v čas stopnje zvitih členov vrste Brežice verjetno datiramo na začetek sre-Mokronog IIb in začetek stopnje Mokronog IIIa (Novšak dnjelatenske stopnje Mokronog IIa (Božič 1999, 210). Do- 2006, 39: 41; 57: 99). Podobno oblikovan odlomek ustja je mnevamo lahko, da so se lonci obravnavanega tipa razvili iz bil najden tudi na naselbini Kostjavec nad Tihabojem. Izviral starejše halštatske oblike loncev, o čemer priča tudi pogosto je iz ruševinske plasti najmlajšega zidu, ki je bil glede na na-okraševanje posod z bradavicami in plastičnimi aplikami. čin gradnje datiran v čas poznega latena (Dular et al. 2003, Njihova oblika se skozi čas ni bistveno spreminjala, saj se na 189, t. 17: 9). grobišču na Kapiteljski njivi pojavljajo še v poznem latenu, Obravnavanemu tipu loncev lahko pripišemo tudi dva od-kot priča primer iz groba 241, ki vsebuje odlomek poznola- lomka, ki sta izvirala z naselbine v Stični (Grahek 2009, t. 43: tenske fibule z dolgo peresovino (Križ 2001, 104: 183). Iz tega 1; t. 71: 11). Primer iz sonde 13 je izviral iz kompleksa, ki je ali celo nekoliko mlajšega obdobja izvira tudi fragmentiran vseboval tako najdbe iz najmlajše halštatske faze kot tudi iz lonec iz groba 109 na Beletovem vrtu (Knez 1992, t. 39: 1). latenske faze. Na podlagi tega ga najverjetneje lahko uvr- Posamezni odlomki ustij loncev, ki jih lahko pripišemo stimo na začetek latenske poselitve na Stični, ki je datirana obravnavanemu tipu, so znani tudi z naselbinskih najdišč. v zaključno fazo stopnje Mokronog IIb (Grahek 2009, 284). Na naselbini v Stični jih najdemo med primeri, ki jih je Lucija Drugi primer je bil najden v starejši latenski plasti v sondi 76 Zagorica, AAS 109, 2023 5, ki je datirana v čas od zaključnega dela stopnje Mokro-v začetno fazo stopnje Mokronog IIa. V inventarju groba je nog IIb do zaključnega dela stopnje Mokronog IIIa. (Grahek tudi poznolatenska ščitna grba okrogle oblike, ki očitno ne 2009, 275−277). Tema primeroma je po obliki ustja podo-sodi v isto grobno celoto. ben tudi odlomek lonca iz starejše latenske plasti v sondi 6, Približno iz istega časa izvira tudi delno ohranjen lonec iz ki je okrašen z glavničenjem (Grahek 2009, t. 57: 16). groba 131 (Križ 2005, t. 18: grob 131/2). V njem sta bila naj- Lonci s stožčastim vratom dena značilen zgodnjelatenski meč s koničastim vrhom in Lsv 1 fibula s ploščico s psevdofiligranskim okrasom, ki sodi v sto- Trebušast lonec z zaobljenimi rameni in visokim stožčastim pnjo Mokronog IIa (Božič 1999, 210). Lonca iz obeh grobov vratom, ki je od trupa ločen s klekastim prehodom (sl. 79). sta okrašena z bradavicami, kar govori v prid domnevi, da Zgornji del lonca je poškodovan, zato oblike ustja ni mo-sta nastala na podlagi halštatske oblikovne tradicije. goče določiti. Ravno dno je od ostenja ločeno s sedlastim Lončki prehodom. LČ 2 Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 7 (G25). Bikonični lonček s kratkim vratom, ki se zaključuje v poševno Lonec s stožčastim vratom tipa 1 je po obliki podoben hal- izvihanem, stanjšanem ustju (sl. 79). Dno lončka je ravno in štatskim loncem, ki jih Janez Dular uvršča med lonce s stož- nekoliko debelejše od ostenja. častim vratom tipa 4 (Dular 1982, 25). Na naselbini v Stični Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 2 (G7). se tovrstni lonci pogosto pojavljajo tudi v poznolatenskih Lončki tipa 2 so se zanesljivo pojavili že v času srednjega plasteh (Grahek 2009, 101). Lonec iz Zagorice lahko primer-latena. Iz tega obdobja poznamo dva primera, ki sta bila jamo z loncem iz groba 239 na Kapiteljski njivi v Novem najdena na grobišču na Kapiteljski njivi v Novem mestu. Prvi mestu (Križ 2005, t. 63: grob 239/1). Grob vsebuje ščitno izvira iz groba 198, ki vsebuje odlomke treh bronastih fibul grbo trakaste oblike in železno fibulo srednjelatenske she- (Križ 2005, t. 58: grob 198/3). Dve od njih najverjetneje pri- me z žičnatim lokom in dolgo peresovino, na podlagi česar padata fibulam tipa Valična vas, ki so značilne za stopnjo ga lahko datiramo na prehod iz srednjega v pozni laten ali Mokronog IIb (Božič 1999, 210). Odlomek tretje fibule s polna začetek poznega latena (Božič 1999, 210).20 krožno oblikovanim lokom in veliko peresovino lahko po Lsv 2 obliki primerjamo z železno fibulo iz groba 13 v Slatini v Ro- Bikoničen lonec z blago usločenim, stožčastim vratom, ki žni dolini, ki je datiran v isti čas (Pirkmajer 1991, t. 13: 84, 85). tekoče prehaja v rame posode (sl. 79). Vrat se zaključuje v V ta čas lahko uvrstimo tudi primer iz groba 532, ki vsebuje poševno izvihanem robu ustja, ki je ravno odrezano. Dno ščitno grbo z zaobljenimi trapezastimi krilci vrste Skorba in lonca je ravno. obroček pasne garniture (Križ 2001, 133: 351; Božič 1999, Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 17 (G58). 210). Podobne oblike je lonček iz groba 155, ki še ni v celoti Najbližja primerjava za lonec s stožčastim vratom tipa 2 iz objavljen (Križ 2001, 93: 115). Lonček se od primera iz Zago-Zagorice izvira z grobišča Roje pri Moravčah. Lonec je bil rice razlikuje po rahlo zaobljeni obliki trupa. Vsi trije primeri najden v grobu 42, v katerem ni bilo drugih najdb (Knez so okrašeni s plastičnimi bradavicami, kar kaže na povezave 1977, t. 6: 7). Grob lahko okvirno datiramo v čas poznola-s halštatsko keramično tradicijo. tenske stopnje Mokronog IIIa, iz katere izvira moravško gro- Obravnavanemu tipu lahko pripišemo tudi lonček iz groba bišče (Božič 1999, 210). Domnevamo, da so lonci tega tipa 1656/69 v Mihovem (Windl 1975, t. XXIII: 3). Grob je vse-nastali na podlagi starejše halštatske tradicije. To nakazujeta boval ščitno grbo trakaste oblike, na podlagi česar lahko dva primera z grobišča na Kapiteljski njivi v Novem mestu, domnevamo, da ni bil mlajši od začetka stopnje Mokronog ki izvirata z začetka srednjelatenskega obdobja. V celoti IIIa (Božič 1999, 210). ohranjen lonec iz groba 286 ima v nasprotju s primerom iz Med najdbami z naselbinskih najdišč velja omeniti primer s Zagorice kratko, navpično oblikovano ustje (Križ 2005, t. 67: Trnave, od katerega sta ohranjena zgornji del trupa in dno. grob 286/2). Poleg njega sta bili najdeni sulična ost s širokim Domnevamo, da gre za isti tip lončka, čeprav je glede na listom in ščitna grba s trolistnimi krilci, ki sta značilni za sto-rekonstrukcijo njegov zgornji del izrazito širši od spodnjega pnjo Mokronog I (Božič 1987, 869). Kljub temu lahko grob (Novšak et al. 2006, 39: 38). Datiramo ga lahko v čas stopnje na podlagi fibule srednjelatenske sheme verjetno datiramo Mokronog IIb in začetek stopnje Mokronog IIIa, iz katerega je izvirala naselbina. Več primerov obravnavanega tipa je 20  Za datacijo tovrstnih fibul glej poglavje o glinenkah tipa 1.1. 77 znanih tudi z naselbine v Stični, ki jih Lucija Grahek uvršča lahko uvrstimo dva odlomka skled z naselbine na Trnavi, ki med lonce tipa 14b. Dva od njih sta izvirala iz plasti, sočasne je datirana v stopnjo Mokronog IIb ali na začetek stopnje s starejšim latenskim zidom v sondi 19, ki je datiran v stopnjo Mokronog IIIa (Novšak et al. 2006, 39: 42; 49: 65). Iz časa Mokronog IIIa (Grahek 2009, 279, t. 86: 3, 4). Tretji primer je srednjega latena izvira tudi skleda iz groba 170 na Kapiteljski bil morda nekoliko mlajši, saj pripada kompleksu, ki vsebuje njivi v Novem mestu, ki je okrašena z za halštatsko tradicijo najdbe iz starejše in mlajše poznolatenske plasti v sondi 18 značilnim plastičnim okrasom (Križ 2005, t. 45: grob 170/1). (Grahek 2009, 61, t. 79: 9). Na grobišču v Rojah pri Moravčah so sklede obravnavanega V čas poznega latena moramo uvrstiti tudi odlomek po- tipa znane le iz groba 12, ki je vseboval 4 podobno obli- dobnega lončka, ki je bil najden na naselbini Križni vrh nad kovane primerke, od katerih sta dva precej večje velikosti Belim Gričem (Dular et al. 1991, t. 48: 2). (Knez 1977, t. 1: 6−9). Poleg sicer ni bilo drugih pridatkov, LČ 3 ki bi omogočali datacijo groba, vendar ga lahko glede na Majhen lonček s trebušastim trupom in ozkim, usločenim okvirno datacijo grobišča datiramo v stopnjo Mokronog IIIa vratom, ki se zaključuje v izvihanem ustju zaobljene oblike (Božič 1999, 210). (sl. 79). Ravno dno je od ostenja ločeno z blagim sedlastim Sklede obravnavanega tipa so očitno ostale v uporabi vse prehodom. do začetka rimskega obdobja. O tem priča več primerov z Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 19 (G60). grobišča na Beletovem vrtu v Novem mestu, ki jih lahko na podlagi zgodnjih noriško panonskih fibul in fibul vrste Idrija Obravnavani lonček po obliki spominja na lončke tipa 1, ki Ia datiramo v zaključni del stopnje Mokronog IIIb ali v sre-so izdelani na vretenu in predstavljajo značilno poznolaten- dnjeavgustejski čas (Knez 1992, t. 21: 7; t. 42: 9; t. 56: 11; t. 68: sko obliko posodja. Prostoročno izdelan primer iz groba 19 7; t. 70: 11; Demetz 1999, 45−46, 55−56, 125). v Zagorici ima na najdiščih mokronoške skupine le redke primerjave. Lonček s podobno oblikovanim trupom, čigar Še nekoliko mlajši je najverjetneje primer iz groba 1846/16 zgornji del ni ohranjen, izvira iz groba 43 na Beletovem v Mihovem, poleg katerega je bil najden odlomek pozno-vrtu v Novem mestu (Knez 1992, t. 14: 9). Grob ne vsebu- latenske fibule (Windl 1975, t. LXIII: 17). Glede na obliko loka je pridatkov, na podlagi katerih bi ga lahko datirali, vendar jo lahko pripišemo mlajši različici fibul vrste Idrija s kavljem domnevamo, da ni bil starejši od zaključnega dela stopnje za peresovino, ki so značilne za srednje in poznoavgustejski Mokronog IIIa, iz katerega izvirajo najstarejši grobovi na čas (Demetz 1999, 126). tem grobišču (Božič 2008, 112). Med lončke sorodnega tipa SK 4 lahko uvrstimo tudi primer z naselbine Cvinger nad Koriti. Skleda s polkroglastim trupom in kratkim usločenim vra-Izviral je iz plasti, ki je okvirno datirana v čas poznega latena tom, ki se zaključuje v poševno izvihanem, stanjšanem ustju (Dular et al. 1995, 109, t. 14: 8). (sl. 79). Ravno dno je od trupa ločeno s sedlastim prehodom. Sklede Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 12 (G34). SK 3 Sklede tipa 4 verjetno predstavljajo posnetek na vretenu iz- Nizke sklede z zaobljeno oblikovanim trupom in ravnim delanih skled z zaobljenim trupom in izvihanim ustjem, ki se dnom, ki je od trupa ločeno s sedlastim prehodom (sl. 79). na najdiščih mokronoške skupine pojavijo v času srednjega Zgornji del trupa se zaključuje v stanjšanem ustju. latena. Primere tega tipa poznamo iz groba 435 na Kapi- Zastopanost na grobišču v Zagorici: grob 16 (G56), grob 20 teljski njivi (Križ 2001, 119: 276) ter grobov 10 in 19 v Dobo- (G63). vi (Guštin, neobj.), najdeni pa so bili tudi v lončarski peči s Spodnje Hajdine pri Ptuju (Tomanič Jevremov et al. 1996, Sklede tipa 3 pogosto najdemo med gradivom z utrjenih sl. 5: 2−5; sl. 6: 4, 6, 8). Enake sklede so pogoste tudi na naselbin v Panoniji, katerih nastanek Marko Dizdar datira v prostoru Panonije, kjer jih najdemo že v grobovih s konca čas stopnje Lt C2. Vrhunec proizvodnje so doživele v času zgodnjega latena, medtem ko v času utrjenih naselbin ob poznega latena, v uporabi pa so ostale tudi še v času 1. koncu srednjega in v poznem latenu postanejo ena najšte-stoletja n. št. Površina skled je neredko okrašena z glajenim vilčnejše zastopanih oblik posodja (Dizdar 2001, 58−63). okrasom, ki je značilen za poznolatenski čas (Dizdar 2001, 78−79). Prostoročno izdelanim primerom te oblike lahko zaenkrat pripišemo zgolj posamezne odlomke, ki so bili najdeni na V približno istem času so se tovrstne sklede pojavljale tudi naselbinskih najdiščih. Iz sonde 6 na naselbini v Stični izvira na prostoru mokronoške skupine. Med starejše primere primer, ki ga Grahkova uvršča med sklede tipa 7. Najdena 78 Zagorica, AAS 109, 2023 je bila v plasti, ki je okvirno datirana v stopnjo Morkonog IIIa iz tega obdobja so bili odkriti predvsem na gradiščih, ki so (Grahek 2009, 273; t. 57: 7). Podobno oblikovan odlomek bila običajno poseljena že v halštatskem času. Ponovno po-sklede je bil najden tudi na naselbini na Križnem vrhu nad selitev tovrstnih naselbin v okolici Zagorice moramo pripisa-Belim Gričem. Izviral je iz plasti znotraj latenskodobne hiše, ti predvsem ugodni prometni legi ob naravni povezavi med ki jo lahko na podlagi bronaste fibule poznolatenske she-osrednjo in jugovzhodno Slovenijo. Zahodno od Zagorice je me vrste Magdalenska gora prav tako datiramo v stopnjo ležala naselbina na Cvingerju nad Virom pri Stični, ki je bila Mokronog IIIa (Dular et al. 1991, 104; t. 46: 4). Iz približno najverjetneje poseljena v zaključnem delu srednjega ali na istega časa je izviral tudi odlomek sklede z naselbine Cvin-začetku poznega latena (Grahek 2009, 284). Domnevamo ger nad Koriti, ki je bil odkrit med kamni latenskega zidu, na lahko, da je bilo v tem času obljudeno tudi gradišče Kunkel katerega se je naslanjala plast z značilnimi poznolatenskimi pod Vrhtrebnjem, ki leži nad dolino reke Temenice vzhodno najdbami (Dular et al. 1995, 109; t. 16: 1). od Zagorice, kjer je bil najden odlomek značilne latenske Med sklede obravnavanega tipa lahko uvrstimo tudi odlo- keramike okrašene z glavničenjem (Dular et al. 1991, 75). mek ustja z naselbine na Velikem Vinjem vrhu. Izviral je iz Gosta poselitev je v času poznega latena izpričana na ob-humusne plasti, ki je prekrivala ruševino poznolatenskega močju severno od Zagorice, ki vodi proti dolinama rek Save zidu, na podlagi česar ga lahko uvrstimo v čas poznega la-in Mirne. Verjetno jo moramo povezovati z relativno boga- tena (Dular et al. 2000, 139; t. 19: 9). timi nahajališči železove, svinčeve in cinkove rude, ki ležijo v Bolj problematična je časovna opredelitev odlomka sklede z Posavju (Tecco Hvala et al. 2004, 10; sl. 3). Na tem območju naselbine Zagrac nad Vodicami pri Gabrovki, ki je izvirala iz je znano grobišče v Rojah pri Moravčah, ki je datirano v plasti pod humusom, iz katere niso znane časovno oprede-začetno fazo poznega latena. Zanimivo je, da na njem pre- ljive najdbe (Dular et al. 2003, 180; t. 11: 8). Kljub temu lahko vladujejo moški grobovi z orožjem, medtem ko niti enega zaključimo, da so se tovrstne sklede pojavljale predvsem v groba ne moremo zanesljivo pripisati osebi ženskega spola času poznega latena. (Knez 1977; Božič 1999, 210). Iz okolice tega grobišča je zna- nih tudi več naselbin, ki so bile poseljene v času poznega Interpretacija mlajšeželeznodobnega latena. Mednje sodijo Sitarjevec nad Litijo, Pančičev vrh pod grobišča Javorjem, Gradišco pri Jelšah, Gradišče pri Suhadolah, Špi- Območje Dolenjske je v času mlajše železne dobe pripa- časti hrib nad Dolami pri Litiji in Kostjavec nad Tihabojem dalo ozemlju mokronoške kulturne skupine, ki je obsegala (Dular et al. 2003; Pavlin et al. 2007). vzhodni in osrednji del Slovenije ter severozahodni del Hr- Grobišče v Zagorici sodi med značilna latenskodobna gro- vaške. Ta prostor je po podatkih antičnih piscev poseljevalo bišča mokronoške skupine, za katera so značilni plani žgani keltsko pleme Tavriskov, ki je imelo verjetno vodilno vlogo grobovi (Božič 1999, 208–209). Na najdišču je bilo odkritih v zvezi več keltskih plemen (Božič 1987, 855). Prebivalstvo 20 grobov, razporejenih v ozkem pasu, ki je potekal od se-tega prostora so verjetno sestavljali tudi staroselci, ki so se verovzhoda proti jugozahodu (sl. 80). Medtem ko v južnem postopoma pomešali s keltskimi prišleki. delu raziskanega območja grobovi niso bili odkriti, so se na Poselitveni sledovi iz starejše faze latenskega obdobja v severu širili vse do meje izkopnega polja, kar nakazuje, da okolici Zagorice niso pogosti. Edine objavljene najdbe iz se grobišče morda nadaljuje dalje proti severu. časa zgodnjega in srednjega latena izvirajo z grobišča v Grobovi so imeli razmeroma veliko, četverokotno obliko-Valični vasi, ki leži nad dolino reke Krke, nekaj kilometrov vano grobno jamo z zaobljenimi vogali. Po strukturi je iz-južno od Zagorice (Teržan 1973). Na tem grobišču so verje- stopal grob 15, ki je bil prekrit z velikim kamnitim blokom, tno pokopavali vse do začetka poznega latena. Na bližnjem medtem ko pri drugih grobovih ostanki grobne konstrukci-Gradišču so bili v premešanem nasutju nad mladohalšta- je niso bili odkriti.21 Kosti so bile običajno položene na dno skim kulturnim slojem odkriti posamezni odlomki latenske grobne jame. Zdi se, da so bile skrbno zbrane med sežga-keramike, med katerimi prevladujejo odlomki loncev z ode- nimi ostanki pokojnika, saj med njimi ni bilo pepela. Izjemo beljenim ustjem in glavničastim okrasom, ki so značilni za predstavljajo grobovi 6, 10, 12, 16 in 19, v katerih ostanki kosti čas poznega latena (Dular et al. 1996, 194; t. 3). Naselbinski niso bili odkriti. Ob tem velja omeniti, da so bili vsi omenjeni sledovi, sočasni s starejšo fazo grobišča, v njegovi okolici še niso bili odkriti. 21  Vodja izkopavanj Božidar Slapšak omenja, da so bile ob nekaterih Poselitev tega dela Dolenjske se je po do zdaj znanih podat-grobovih odkrite jame za stojke, ki so morda predstavljale ostanke kih zgostila šele v času poznega latena. Naselbinski ostanki nadzemne grobne konstrukcije. Žal iz dokumentacije ni razvidno, za katere jame naj bi šlo. 79 grobovi, razen groba 12 predhodno poškodovani. Od osta- Precej drugačna je sestava drugih dveh skupin. V njih z iz- lih se je razlikoval tudi grob 18, pri katerem so bile sežgane jemo osrednjih grobov ni grobov, ki bi jih lahko zanesljivo kosti položene v keramično posodo. opredelili za ženske. To je morda tudi posledica siromašne Na kosti so bili položeni drobni kovinski pridatki, ki so sodili sestave grobov, saj je večina vsebovala le keramično posod-k noši pokojnika. Izjemo je predstavljal grob 14, v katerem so je. V osrednji skupini je poleg obeh domnevno najstarejših pridatki ležali v majhni keramični čaši. Pridatki so bili pravilo-grobov izstopal moški grob 6, v katerem je bil pokopan bo- ma slabo ohranjeni, kar priča, da so bili sežgani skupaj s tru- jevnik z značilno latensko opravo, ki je najverjetneje pred- plom pokojne osebe. Keramično posodje, orožje in orodje stavljal vodilno osebnost celotne skupnosti. Oseba moškega je bilo položeno poleg kosti. Orožje iz groba 6 je bilo tako spola je bila zelo verjetno pokopana tudi v grobu 7, ki je kot deli noše sežgano na grmadi in obredno zvito. vseboval šilo, medtem ko preostalih grobov iz te skupine glede na spol (grobovi 8, 9, 10) ni bilo mogoče opredeliti. Na podlagi analize pridatkov iz grobnih celot lahko začetek Izrazito revni so bili grobovi v severni skupini, ki so vsebovali pokopavanja na grobišču v Zagorici datiramo na prehod iz zgolj keramično posodje. srednjega v pozni laten oziroma na prehod med stopnjama Mokronog IIb in Mokronog IIIa. Iz tega časa po vsej verje- Večino grobov na grobišču lahko uvrstimo v starejšo fazo tnosti izvirata grobova 2 in 3, ki sta domnevno vsebovala poznolatenskega obdobja. Glede na kratek čas uporabe značilni srednjelatenski fibuli. V obeh grobovih sta bili naj-grobišča lahko sklepamo, da sta bili na njem pokopani naj- deni glinenki tipa 1.1, kar kaže, da je šlo za eno najstarejših več dve generaciji pokojnikov. oblik posodja na najdišču. Glinenke tega tipa so bile odkrite še v grobovih 4, 13 in 16, ki jih po vsej verjetnosti lahko dati- ramo že na začetek poznega latena. Grobove 2, 4, 13 lahko zanesljivo opredelimo za ženske, prav tako pa lahko osebi ženskega spola ob predpostavki, da je odlomek predmeta iz njega v resnici predstavljal osta- nek bronaste fibule, pripišemo tudi grob 3. Na podlagi tega lahko domnevamo, da je bil ta tip glinenk značilen izključno za ženske grobove. Sočasne moške grobove so najverje- tneje predstavljali grobovi z železnimi fibulami, ki so vsebo- vali glinenke tipa 1.2. Poleg groba 1, v katerem sta bila mor- da pokopana moški in ženska, mednje sodita še grobova 15 in 20. Vsi trije so okvirno datirani na prehod med stopnjama Mokronog IIb in IIIa ali na začetek stopnje Mokronog IIIa. Vsi trije omenjeni moški grobovi so ležali v paru z enim od ženskih grobov. Glede na njihovo lego lahko na grobišču ločimo tri skupine grobov, ki najverjetneje predstavljajo dru- žinske skupnosti. Osrednja grobova v njih sta bila moški in ženski grob, ki sta ležala drug ob drugem. V južni skupini grobov sta bila to grobova 13 in 15, v osrednji grobova 1 in 2 ter v severni skupini grobova 16 in 20. Domnevamo lahko, da so bili v omenjenih grobovih pokopani najstarejši pred- stavniki skupnosti (sl. 80). Med posameznimi skupinami grobov se pojavljajo očitne razlike. Najbogatejši so grobovi iz južne skupine, med kate- rimi prevladujejo ženski grobovi. Mednje lahko poleg groba 13 uvrstimo še grobove 3, 4, 11 in 14, pri čemer sta bili v grobovih 3 in 14 najverjetneje pokopani deklici. Po bogastvu posebej izstopata grobova 4 in 14. Edini moški grob pred- stavlja grob 12, ki je zelo verjetno otroški. 80 Poskus interpratacije grobišča v Zagorici: ■ moški grobovi, ▲ ženski grobovi. 80 Zagorica, AAS 109, 2023 5.4.3 Faza III: rimsko obdobje Koncentracije kamenja (SE 3, SE 4, SE 12, SE 18, SE 96, SE 201) so predstavljale ruševino objekta I. Barbara Hofman Tako v objektu kot na prostoru zahodno od njega je bilo Do razcveta poselitve je prišlo v 1. stol. n. št., ki smo ga v plasti (SE 17) odkrito večje število jam. Med njimi so označili kot naslednjo, III. fazo poselitve (sl. 81). Ta se je raz-prevladovale jame za stojke (SE 202/203, SE 210/211, prostirala po celotnem raziskanem območju, večjo zgostitev SE 212/213, SE 216/217, SE 218/219, SE 225/226, SE 262/ 263, pa je bilo mogoče zabeležiti v sektorjih 1 (Zagorica I) in 2 SE 293/294, SE 302/303, SE 356/357, SE 364/365, SE 366/ (Zagorica II). 367, SE 420/421, SE 426/427, SE 430/431). Jame so bile Naselbina nepravilne okrogle, ovalne ali oglate oblike. Merile so od Prva izrazitejša zgostitev rimskodobne poselitve se je širi- 30 × 30 cm do 90 × 60 cm in segale do globine med 8 in 16 la po ravninskem območju osrednjega in zahodnega dela cm. Zapolnjene so bile s temnejšo zemljeno plastjo. V enem raziskanega območja (Zagorica I in II). Odkriti so bili kamniti primeru je bilo odkrito kamenje kot opora lesenemu nosilcu temelji objektov, jame za stojke, ki nakazujejo ostanke lese- (SE 82/83). nih stavb, ostanki stavbnih tlakov ter številne jame različnih Jame (SE 208/209, SE 257/258, SE 265/266, SE 267/268, SE velikosti in namembnosti. Nekatere jame za navpične nosil- 273/274, SE 275/276, SE 281/282, SE 291/292, SE 295/296, ce/stojke smo lahko povezali v tlorisne zasnove stavb. Pri SE 299/300, SE 308/309, SE 310/311, SE 334/317, SE določanju smo se držali vnaprej pripravljenih kriterijev. Ti 345/346, SE 368/369, SE 370/371, SE 374/375, SE 404/405, kriteriji so: SE 412/413), ki so presegale velikosti 60 × 100 cm in bile • stene stavb potekajo v ravnih linijah, ohranjene do globine med 6 in 14 cm, so bile oprdeljene kot • stiki med njimi so pravokotni, shrambne oziroma odpadne. Zapolnjene so bile s temnejšo • razpon čelne stene brez slemenskih stojk mora biti zemljeno plastjo in ogljem, odlomki keramike in prežgano manjši od 4 m oziroma s slemenskimi stojkami manjši od glino. Razporejene so bile brez določenega reda, opazna pa 6 m, je bila zgostitev na severozahodnem delu izkopnega polja. • ostanki večjih zgostitev lomljencev in/ali odlomkov Objekt I je bil interpretiran kot stanovanjski objekt, ki ga za- lončenine – domnevni stavbni tlak se praviloma pojavlja v notranjosti stavb. radi pomanjkanja arheološkega gradiva ne moremo ožje časovno zamejiti. Na ta način smo interpretirali 4 objekte s kamnitimi temelji ter več domnevnih v stojkasti gradnji grajenih objektov. Sektor 1a in 6 Zagorica I Tudi na območju sektorjev 1a in 6 so bile v plasti (SE 2) od- krite številne jame. Plast ni predstavljala nekdanje hodne po- Sektor 1b vršine, temveč zemljeni korpus pod nekdanjimi tlemi (pod Objekt I prvotno hodno površino rimskodobnega naselja). Prvotna Pravokoten objekt I se je nahajal v sektorju 1b in se je raz- hodna površina ni bila ohranjena zaradi oranja, saj je bil na prostiral po kv. D-H19–22 (sl. 81). V dolžino je meril 16,40 m, vseh mestih v sektorju 1a ugotovljen neposreden stik ornice v širino pa 14,15 m (sl. 82–83). SE 1 in plasti SE 2, iz česar lahko upravičeno sklepamo, da je bil vrhnji del plasti SE 2 uničen. Za nobenega od vkopov ne Odkriti temelji (SE 7) so predstavljali daljšo in krajšo stranico moremo z gotovostjo trditi, katera je njegova prvotna vrh-objekta I. Ohranjena višina 0,5 m je bila sestavljena iz dveh nja površina (oziroma višina, od koder je bil izvorno vkopan vrst kamenja brez vidnega veziva. Močnejša zunanja in no-v zemljo). tranja fronta temelja, sestavljena iz večjih apnenčastih lo- mljencev velikosti do 25 cm, je bila ohranjena le v skrajnem Na območju sektorjev 1a in 6 je bilo odkritih 69 jam. Večina SV vogalu objekta. jam se je nahajala na vzhodnem delu sektorja 1a. Med njimi jih lahko 48 opredelimo kot jame za kole, 6 kot potencialne V notranjosti vzhodnega dela objekta so bili ostanki kamni- jame za kole, 10 pa kot shrambene jame. V ostalih primerih tega tlaka (SE 91). Notranjost tega prostora je bila pregra- funkcija ni bila določena. Glavno merilo za opredelitev jame jena v vsaj tri manjše prostore. Odkrita sta bila namreč dva je bila njena velikost. Če je jama presegala enkratno velikost predelna zidca. Prvi prostor je omejeval zidec (SE 95), dru-običajne jame za kole, je bila določena kot shrambena jama. gega pa zidec (SE 382). Oba sta se na zahodu zaključila s steno (SE 381). Zaključimo lahko, da smo v sektorju 1a in 6 odkrili predvsem pokazatelje preprostejših lesenih objektov oziroma struktur. 81 M 1 : 250 18 19 20 21 22 raziskano območje rimska doba B kamniti zidovi antičnih objektov in grobov ognjišča Grob 5 C F58 F59 D Grob 6 E Grobnica 1 F E58 E59 E60 1115 G Grob 1 Objekt I H Grob 3 D58 D59 1399 D60 Grob 2 Grob 4 C58 C59 E C60 D 1 2 Objekt III C D 5 B C 3 7 A 4 10 8 AA 24 25 26 27 28 Objekt II 9 19 20 29 21 30 22 31 23 32 33 34 35 36 37 38 39 40 45 46 47 48 49 50 51 52 53 Objekt IV 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 81 Razprostranjenost rimskodobne naselbine in grobišča, III. faza. Merilo 1 : 500. 82 Zagorica, AAS 109, 2023 M 1 : 250 18 19 20 21 22 raziskano območje rimska doba B kamniti zidovi antičnih objektov in grobov ognjišča Grob 5 C F58 F59 D Grob 6 E Grobnica 1 F E58 E59 E60 1115 G Grob 1 Objekt I H Grob 3 D58 D59 1399 D60 Grob 2 Grob 4 C58 C59 E C60 D 1 2 Objekt III C D 5 B C 3 7 A 4 10 8 AA 24 25 26 27 28 Objekt II 9 19 20 29 21 30 22 31 23 32 33 34 35 36 37 38 39 40 45 46 47 48 49 50 51 52 53 Objekt IV 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 Zagorica, AAS 109, 2023 83 raziskano območje stojke (stebrov lesenih stavb) jame (shrambne oz. odpadne) kamniti zidovi antičnega objekta 18 19 20 21 22 202/03 269/70 B 210/11 262 212/13 265 208/09 267/68 C 273 294 296 300 303 D 07 216/17 367 405 365 07 311 369 375 12 E 381 95 353 218/19 317 F 382 333 07 07 G 431 321 351 348 H 82a Tloris objekta I. Merilo 1 : 200. 84 Zagorica, AAS 109, 2023 82b Objekt I, pogled od zgoraj. Najverjetneje jih je potrebno opazovati povezano z objek- tom I iz sektorja 1b (ok. 20 m vzhodno). V tem smislu bi lahko ostanke lesenih struktur iz sektorja 1a interpretirali kot pomožne objekte ene kmetije. Nekatere med njimi pa tudi kot ostanke lesenih ograd, zlasti tiste na vzhodnem robu. To bi lahko nakazovalo, da so leseni objekti na tem delu služili za opravila v zvezi z živino. Temu v prid bi morda govorilo tudi dejstvo, da je bilo na tem območju odkritih zelo malo premičnih predmetov (npr. posodje), ki bi kazali na bivalne aktivnosti. Arheološke ostaline na območju sektorjev 1a in 6 so bile interpretirane kot objektu I pripadajoče gospodarsko območje. 83 Objekt I. Zagorica, AAS 109, 2023 85 Zagorica II Objekt II Pravokoten objekt II se je nahajal na sredini izkopnega polja Sektor 2 Zagorica II in 85 m jugovzhodno od objekta I. Razprostiral Številne jame različnih velikosti, oblik in namembnosti se je po kv. A−E35–40, sektorja 2 (sl. 81). Bil je usmerjen v (SE 1024/1025, SE 1026/1027, SE 1070/1071, SE 1075/1076, smeri S–J z manjšim odklonom proti vzhodu. V dolžino je SE 1077/1078, SE 1080/1081, SE 1086/1087, SE 1088/1089, bil ohranjen 16 m, v širino 14 m (sl. 84–85). Objekt II je bil SE 1091/1092, SE 1121/1122, SE 1124/1125, SE 1153/1154, slabše ohranjen od objekta III, vendar arhitekturno podob-SE 1205/1206, SE 1207/1208, SE 1209/1210, SE 1211/1212, no razgiban. SE 1213/1214, SE 1215/1216, SE 1217/1218, SE 1225/1226, Temelja (SE 1015 = SE 1164 in SE 1020), ki sta predstavljala SE 1271/1272, SE 1274/1275, SE 1301/1302), ostanki kamnitih daljši stranici objekta II, sta potekala v smeri S–J. Zgrajena sta temeljev, ter posamezne koncentracije kamenja ali keramike bila iz manjših apnenčastih lomljencev, velikosti od 8 cm do (SE 1036, SE 1062, SE 1204, SE 1229, SE 1273) so bile odkrite 30 cm. Temelj krajše stranice objekta (SE 1016), z usmeritvijo tudi na območju sektorja 2 oziroma v kv. A−E29–34. V–Z, je bil zgrajen iz apnenčastih lomljencev, velikosti od 5 raziskano območje kamniti zidovi antičnega objekta ognjišča 1 1020 2 1016 E 1019 1021 1015 D 3 C 1147 1166 1165 B 1164 1167 31 32 A 33 34 35 36 37 38 39 40 84 Tloris objekta II. Merilo 1 : 250. 86 Zagorica, AAS 109, 2023 do 50 cm. Debelina temeljev zidov je bila enotna in je merila Ognjišče št. 3 (SE 1227, kv. C35) je predstavljala jama veli-od 70 do 74 cm. kosti premera 60 cm in globine 25 cm. Zapolnjena je bila V notranjosti objekta II sta bila odkrita kamnita temelja s kamenjem velikosti od 4 × 6 cm do 20 × 16 cm, ogljem, (SE 1165 in SE 1166 = SE 1168), ki sta predstavljala ostanke železovo žlindro in prežgano glino. predelne stene objekta. Odkriti so bili tudi ostanki kamni- Zahodno od objekta II, v kv. C32 se je nahajala še ovalna tega tlakovanja (SE 1019, SE 1167 in SE 1181) ter ruševinske jama s koncentracijo železove žlindre (SE 1303/1304). plasti (SE 1021). Objekt III Linija kamenja (SE 1147) verjetno predstavlja ostanke temelja V sektorju 2, kv. A-F50–54, je bil odkrit 21 × 15 m velik pra-dodatnega prostora ob objektu. vokoten objekt III (sl. 81, 86–87). Usmerjen je bil S-J z rahlim Tudi objekt II je interpretiran kot stanovanjski objekt, pred- odklonom proti vzhodu. vsem zaradi njegove usmeritve in velikosti, ki se ujemata z Odkriti temelji (SE 1002, SE 1007, SE 1009 in SE 1350) so bili objektom I, odkritem v sektorju 1b. Tudi tega zaradi pomanj-vkopani v ilovnato plast (SE SE 1179 = SE 1320). Zgrajeni so kanja oprijemljivega arheološkega gradiva ne moremo ožje bili iz treh linij kamenja različnih velikosti (sl. 87). Spodnja časovno umestiti. linija je bila iz večjih apnenčevih lomljencev velikosti med raziskano območje V okolici objekta II so bile odkrite še jame različnih velikosti in 37 do 60 cm. Nad njimi je bilo do 20 cm debelo nasutje iz kamniti zidovi antičnega objekta oblik (SE 1155/1156, SE 1157/1158, SE 1159/1160, SE 1182/1183, manjših od 6 do 9 cm velikih lomljencev. Nato je ponovno ognjišča SE 1219/1220, SE 1221/1222, SE 1223/1224), koncentraciji sledila linija večjega klanega kamenja. Na to linijo je bila prežgane gline in kamenja (SE 1017, SE 1018 in SE 1270) ter zložena ena linija zidu. Slednjega so sestavljali apnenčasti številna ognjišča. lomljenci velikosti od 9 do 36 cm, ki so tvorili njegovo zuna- njo in notranjo fronto. Med njimi so bili posamezni obde- Ognjišče št. 1 predstavlja ovalna jama (SE 1028/1029; kv. E31), lani kamniti bloki, ki so delovali kot konstrukcijski elementi ki je merila 40 × 50 cm. V globino je bila ohranjena do 18 – morda kot oporniki za stebre ali vogalni kamni (sl. 87). cm. Na vrhu zemljenega polnila so bili dve oblici in kamnit Veziva ni bilo, vmesne prostore je zapolnjevala rjava ilovi-blok velikosti 30 × 20 × 20 cm. Ob obodu se je pokazala ca. Temelji so v globino segali do 70 cm. Širina omenjenih 1 plast zapečene gline. V polnilu so bili odlomki keramike (PN temeljev in zidov je bila enotna in je merila okrog 80 cm. 1020 1016), oglje, pepel ter kosi prežgane gline. V njem pa je bil K tej konstrukciji je najverjetneje sodil tudi vogalni kamen odkrit tudi bronast predmet (PN 1009). (SE 1440). Znotraj objekta je bila v kv. C51–52 odkrita 1,12 × 2 1016 E Ognjišče št. 2 (SE 1082/1083, SE 1099/1100; kv. D–E31–32) 0, 78 m velika ovalna jama (SE 1353/1354). predstavlja 30 cm globoka ter 1,20 m široka in 1,42 m dolga Znotraj objketa III se je nahajal manjši dvoprostorni objekt jama, zapolnjena z zemljo, ogljem, prežgano glino in kera-1019 z isto usmeritvijo kot njegov predhodnik. Večji prostor, ki je 1021 miko. Pod njo se je nahajala 5 cm debela koncentracija oglja 1015 meril 10 × 10 m, so sestavljali do 40 cm široki temelji zidu D 3 (SE 1099). Pod ogljem pa mazava, temno rdeče zapečena (SE 1097, SE 1305, SE 1306, SE 1310, SE 1311), zgrajeni iz 5 cm debela in 28 cm dolga lečasta plast ilovice. apnenčastih lomljencev velikosti od 15 do 30 cm, ki so bili postavljeni v dve liniji, nad katerimi je bila vsaj na nekaterih mestih ohranjena linija zidu. Manjši, 5 × 4 m velik prizidan C prostor z enakimi do 40 cm široki temelji (SE 1307, SE 1308, 1147 SE 1309), je bil grajen enako. Sestavljali sta ga dve liniji ve- čjih kamnitih blokov klanega apnenčastega kamenja (sl. 87), 1166 1165 nad katerimi je bilo postavljeno manjše klano kamenje, ki je B sestavljalo zid. Temelji prizidka manjšega objekta so sekali 1164 ostanke starejšega zidu oziroma temelja (SE 1009), kar do- 1167 kazuje, da je bil kvadratni objekt grajen kasneje. 31 32 A Znotraj kvadratnega prostora je bila odkrita do 8 cm debela 33 34 35 črna zemljena plast (SE 1040), ki je vsebovala večjo količino 36 37 38 stavbnega ometa, odlomkov lončenine – predvsem skled in 39 40 loncev, rimskega finega namiznega posodja, sigilatnih sko- delic, odlomkov oljenk, dno amfore, odlomek kadilnice, ste- 85 Objekt II. kleno jagodo, ostanke žrmelj, gradbenega materiala, kosti, Zagorica, AAS 109, 2023 87 žlindre, več odlomkov brusov ter nekaj odlomkov stekla hodni površini (SE 1037 in 1380), ki sta vsebovali posame- (G76–G109). V manjšem prostoru pa se je nahajala do 5 cm zne odlomke lončenine (G112–G120). Razlike med sestavo debela črna zemljena plast (SE 1403 = SE 1415), ki je poleg plasti v notranjosti in zunanjosti mlajšega objekta so zelo keramičnega gradiva, vsebovala še žlindro, stavbni omet in majhne oziroma so večje v zastopanosti najdb, iz česar skle-oglje ter dve fibuli (G110–G111). Zahodno in vzhodno od pamo, da gre za različno namembnost oziroma uporabnost mlajšega objekta sta se ohranili še plasti oziroma zunanji prostora. Iz najdb razberemo, da je bila notranjost večjega raziskano območje kamniti zidovi antičnega objekta ognjišča 5 1008 1004 1066 E 1007 7 1094 1006 1065 1079 4 D 1426 10 1313 8 1349 1423 1307 1305 1423 C 1308 1314 1315 1309 1423 1316 1310 1002 1311 B 1317 1009 1003 A 49 50 1350 51 52 53 1351 86 Tloris objekta III. Merilo 1 : 200. 88 Zagorica, AAS 109, 2023 prostora namenjena prehranjevanju, pri katerem so upora- zob in odlomkov lobanje s čeljustnicama pri vseh zastopa- bljali luksuzno posodje. nih živalskih vrstah z delno izjemo drobnice. Slednji pričajo Ob zunanjih in notranjih straneh zidov in temeljev objekta III o tem, da pomembnega dela tam odkritih živalskih najdb ni tako v starejši kot tudi mlajši fazi so bile odkrite številne kon-mogoče prepričljivo razložiti kot kuhinjski odpadek, temveč centracije neobdelanih apnenčevih lomljencev nepravilnih nemara prej kot sled obrednih aktivnosti. Ne glede na vse oblik (SE 1003, SE 1004, SE 1005, SE 1006, SE 1008, SE 1023, slednje nudi dobro datacijo mlajše faze objekta III, in sicer SE 1030, SE 1043, SE 1065, SE 1066, SE 1094, SE 1095, od prve polovice 1. do sredine 3. stoletja, kar sovpada tudi SE 1313, SE 1311, SE 1314 = SE 1349, SE 1315, SE 1316, SE 1317, z datacijo grobišča. SE 1382, SE 1417, SE 1423, SE 1424, SE 1425, SE 1426), med V okolici objekta III je bilo odkrito večje število večjih in katerimi so bili posamezni odlomki lončenine (G121–G127) manjših jam (SE 1140/1141, SE 1198/1199, SE 1230/1231, in živalske kosti. Po vsej verjetnosti slednje predstavljajo ru-SE 1232/1233, SE 1234/1235, SE 1236/1237, SE 1238/1239, ševino objekta III. SE 1242/1243, SE 1244/1245, SE 1246/1247, SE 1248/1249, Da gre tudi pri objektu III iz starejše faze za stanovanjski SE 1250/1251, SE 1252/1253, SE 1268/1269, SE 1279/1280, objekt, sklepamo po podobnosti z objektoma I in II (usmeri-SE 1281/1282, SE 1285/1286, SE 1291/1292, SE 1293/1294, tev, velikost, način gradnje in organizacija notranjosti), poleg SE 1295/1296, SE 1297/1298, SE 1377/1385, SE 1373/1250, tega so se v notranjosti objekta nahajali posamezni tubuli SE 1386/1387, SE 1388/1389, SE 1390/1391, SE 1392/1393, in tegule ter večja količina stavbnega ometa. Mlajšo fazo SE 1400/1401, SE 1406/1407, SE 1408/1409, SE 1410/1411, objekta III ne moremo interpretirati kot stanovanjski, saj se SE 1428/1429, SE 1430/1431, SE 1434/1435, SE 1436/1437, od starejše faze objekta loči tako po obliki in velikosti, predSE 1438/1439). Nahajale so se zahodno in vzhodno od vsem pa po prisotnosti večje količine uvoženega pivskega objekta III ter vsebovale ostanke keramike, oglja in kosti. V in finega namiznega posodja (G76–G109, G112–G120) ter bližini objekta III so bili tudi slabo ohranjena hodna površina posameznih delov noše (G110–G111). Pomenljiva pa sta (SE 1037 = SE 1179) ter ognjišča in kurišča. tudi zastopanost ostankov simbolno izstopajočih ostankov psa in konja, predvsem pa izjemno visok delež izoliranih 87a Objekt III, pogled od zgoraj. Zagorica, AAS 109, 2023 89 87b Objekt III, pogled od zgoraj. 87c Objekt III, detajl. 87d Objekt III, detajl. Ognjišče št. 4 je predstavljala ovalna jama (SE 1201/1381/1378) Ognjišče št. 7 je predstavljala jama (SE 1057/1058), zapolnje-velikosti 1,04 × 1,50 m in globine 41 cm. V njej so bili odkriti na s temnejšo zemljo, ki je vsebovala veliko količino oglja in oglje, prežgana glina in odlomki keramike. zapečene gline (SE 1407). Ognjišče št. 5 je predstavljala podolgovata plitva jama Ognjišče št. 8 oziroma koncentracija lepa (SE 1264/1265/1344) (SE 1038/1039) velikosti 1,3 × 1,6 m, v kateri so se poleg ze-se je nahajala na skoraj okrogli površini premera 62 cm in mljenega polnila nahajali še oglje, prežgana glina, žlindra je segala v globino 10 cm. Pod njo je bila plast kamenja in keramika. (SE 1344) debeline 11 cm. 90 Zagorica, AAS 109, 2023 vsebovale posamezne odlomke lončenine ter živalske kosti (G132), pa so bile odkrite tudi na vzhodni, zahodni in juž- ni zunanji strani objekta. Interpretirane so bile kot ruševine objekta IV. Objekt IV po obliki in velikosti močno spominja na objekt III v mlajši fazi. Tudi v objektu IV niso bili odkriti grobovi oziro- ma bi morda ostanke slednjih lahko predstavljala jama, ki je poleg maltnega polnila vsebovala še zemljo z drobci oglja in/ali jama SE 1332/SE 1337, v kateri se je nahajala plast oglja in prežgane gline, vendar kosti v obeh primerih niso bile odkrite. Kljub temu pa ostanki kamnitih struktur (SE 1327–SE 1329, SE 1355/1331, SE 1334–SE 1335, SE 1402, SE 1418), ki bi lahko predstavljali postamente za pepelnice, stebre ali edi- 87e Objekt III, detajl. kule, dajejo slutiti, da bi slednjega interpretirali kot grobno Odkrit je bil tudi nezvezen obroč zapečene ilovice (SE 1260) parcelo, ki je bila na podlagi gradiva (G128–G132) v upora-rahlo ovalne oblike premera med 70 in 75 cm, ki je bil inter- bi od prve polovice 1. do začetka 3. stoletja n. št. pretiran kot ognjišče, saj se je na njegovi južni strani nahaja- Tudi v okolici objekta IV so bile odkrite jame različnih veliko- la 20 cm debela plast zapečene ilovice. sti in oblik, in sicer (SE 1161/1162, SE 1276/1277/1278, SE 1361, Tudi jama okrogle oblike in premera 50 cm (SE 1034/ SE 1362, SE 1369/1370, SE 1394/1395, SE 1396/1397). Med 1035/1044/1045) je predstavljala kurišče. Zapolnjena je bila njimi je izstopala jama SE 1276/1277/1278, odkrita v kv. z zemljenim polnilom, drobci oglja in odlomki keramike. Ob A-B59. Na okrogli površini premera 78 cm je bila v tlorisu obodu se je pojavila 1 cm debela obroba iz rdeče zapečene vidna močna koncentracija kamnov velikosti od 2 × 2 cm gline, ki se je na južni in vzhodni strani razširjala proti notra-do 15 × 15 cm. Pod njo se je nahajala plast večjih kamnov, njosti jame. Na dnu je bila večja količina oglja. nato plast drobnih kamnov. V obeh kamnitih plasteh se je V bližini objekta III so bile odkrite tudi manjše koncentracije kot vezivo pojavila ilovnata temno rjava zemlja z večjo koli-prežgane gline – med 0,30 do 1,12 m velike okrogle ali oval- čino oglja, posameznimi drobci keramike in kosti. To polnilo ne površine zemlje s kosi ali koščki prežgane gline (SE 1056, je segalo v globino do 30 cm. Pod njim je bilo zelo mehko SE 1059, SE 1148, SE 1149 in SE 1150). polnilo lesnega pepela debeline 5 cm (SE 1278). Ob obodu jame se je pojavila malta.22 Objekt IV Kvadraten objekt IV se je nahajal 10 m vzhodno od objekta Odkriti sta bili tudi dve ognjišči. III in se je razprostiral po kv. AA–B55–58, sektorja 2 (sl. 81). Ognjišče št. 9 (SE 1283/1284) je predstavljala jama nepra-Od vseh odkritih objektov je bil slednji usmerjen drugače, in vilne oblike. Merila je 1,40 × 2,53 m in bila globoka 0,34 m. sicer SV–JZ. Meril je 11 × 11 m (sl. 88–89). V njej so se poleg zemljenega polnila nahajali kamen ter Temelji (SE 1196, SE 1197, SE 1321, SE 1322, SE 1323) so bili drobci oglja in prežgane gline. zgrajeni iz apnenčevih lomljencev različnih velikosti, med Ognjišče št. 10 (SE 1260/1261/1262) se je nahajalo severno 15 cm in 30 cm. Debelina temeljev zidov je bila enotna in od ognjišča 9. Bilo je skoraj okrogle oblike s premerom je merila okrog 80 cm. Zahodni zid je bil grajen iz večjega 0,70 m, ki ga je očrtovala linija zapečene gline. V globino klanega kamenja in kamnitih blokov, postavljenih v tri vrste, je segalo do 13 cm. Poleg zemlje je vsebovalo zapečeno vzhodni zid pa je bil sestavljen iz manjšega klanega kamenja glino in oglje. velikosti do največ 15 cm (sl. 89). Temelji so bili ohranjeni do višine okrog 50 cm. Na zahodni strani zidu se je pojavila pre- kinitev, ki bi lahko nakazovala na vhod v objekt. V notranjosti 22  Opis iz terenskega dnevnika: »V tlorisu je vidna močna koncentra-objekta IV so bili odkriti temelji predelne stene (SE 1325) in cija kamnov, ki je postavljena v pravilnem krogu. Kamni so različnih ostanki kamnitih struktur s posameznimi odlomki lončenine velikosti, in sicer so na vrhu na vrhu najdrobnejši, pod njimi večji, pod (SE 1327–SE 1329, SE 1355/1331, SE 1334–SE 1335, SE 1402, večjimi pa spet drobno kamenje. Polnilo je globoko do 30 cm, pod SE 1418) (G128–G131), ki bi lahko predstavljali postamente njim pa je polnilo z izrazito preperelimi organskimi ostanki SE 1278. V obeh je precej oglja, v zgornjem pa tudi nekaj drobcev keramike za pepelnice, stebre ali edikule. Posamezne kamnite kon- (v zemlji med kamni).« Ob praznjenju polnila se je ob obodu pojavilo centracije (SE 1336–SE 1337, SE 1326, SE 1341, SE 1343), ki so tudi nekaj malte. Zagorica, AAS 109, 2023 91 raziskano območje 9 kamniti zidovi antičnega objekta ognjišče ruševinska plast recentno B 1197 1196 1334 A 1335 1321 1370 1336 1343 1329 1339 1342 1328 1337 1327 1333 AA 1359 1340 ni v tekstu 1325 1332 1326 1331 1418 1324 1402 1322 1323 AB 1341 55 88 Tloris objekta IV 56 . Merilo 1 : 100. 57 92 Zagorica, AAS 109, 2023 58 89a Objekt IV, pogled od zgoraj. 89b Objekt IV, detajl. Zagorica, AAS 109, 2023 93 Grobišče Dobrih 10 m severovzhodno od objekta IV je bilo odkrito naselbini pripadajoče grobišče. Sestavljali so ga zidana ka- mnita kupolasta grobnica, dve pravokotni kamniti grobnici ter trije plani žgani in en žarni grob. Grobnica 1 – SE 1103, SE 1106–1107, SE 1109–1110, SE 1129–1131, SE 1133, SE 1135, SE 1419, SE 1420, SE 1427, sek. 2, kv. D–E58–59 Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. Opis: Okroglo oblikovana grobnica 1 se je nahajala na ob- močju sek. 2, v kv. D-E58–59 (sl. 81, 90–93). Zunanji premer grobnice je znašal 3 m, notranji 2 m. Kamnit venec (SE 1103) je bil v višino ohranjen do 22 cm, v širino pa do 55 cm. Zgrajen je bili iz večjih apnenčastih lomljencev, velikosti do 30 cm, ki so bili med seboj vezani z rumeno apneno mal- to. Zahodna stran venca je bila poškodovana (manjkalo 91 Grobnica s postamentom in estrihom. mu je posamezno kamenje, tako na notranji kot na zunanji strani), tako da je bila ohranjena le ena vrsta kamenja. No- tranjost grobnice je bila ometana s približno 2 cm debe- lim finim apnenim ometom, ki se je nadaljeval v talni estrih (SE 1419). Na sredini grobnice je omet obdajal kamnit po- stament (SE 1105), ki so ga sestavljali štirje kamniti apnenča- sti lomljenci, postavljeni v pravokotnik velikosti 35 × 40 cm. kamen omet, malta žganina 0 1 m 92 Kamnita arhitektura grobnice. 1103 A 1104 1107 1106 1110 1105 1129 B 1104 1137 A B 93 Polička v grobnici. 305,53 1103 1137 1105 1107 1129 1103 305,41 1104 1110 1129 1104 1106 90 Tloris in presek skozi grobnico. Merilo 1 : 50. 94 Zagorica, AAS 109, 2023 Kamni so bili vezani z malto. Na severni in zahodni strani Grob 1 – SE 1102, SE 1144, SE 1145, sek. 2, kv. D-59 se je 67 cm od notranjega oboda grobnice nahajal okrog Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici? 12 cm širok predelni zidec (SE 1130 in SE 1110), ki je bil z obeh Opis: V neposredni bližini grobnice 1 se je v kv. D-59 naha-strani prevlečen z malto (SE 1138 in SE 1132). Med zidcem in jala 1,30 × 1,25 m velika močno poškodovana pravokotno obodom grobnice je tako nastal prostor v obliki loka, zapol-oblikovana kamnita struktura. Kamenje je merilo od 9 do njen z zemljeno plastjo z večjo koncentracijo oglja (SE 1109 30 cm (SE 1102) (sl. 81, 94–95). Pod kamenjem je ležala te- = SE 1108; VZ 1015). mnejša zemljena plast z večjo vsebnostjo žganine (SE 1144), Na severni strani grobnice se je nahajala večja količina lo- ki je zapolnjevala do 20 cm globoko pravokotno jamo mljenega kamenja, ki je predstavljala ruševino kupole, ki je (SE 1145). Ostanki slednje bi morda lahko predstavljali moč- prvotno prekrivala grobnico. Pod njim se je nahajalo še ka- no poškodovano grobnico. menje, vezano z malto, ki je tvorilo zidec, visok 15–18 cm. Kostni ostanki: /. Notranji zidec (SE 1133) je bil visok 28 cm. Na vzhodni strani se je med zidcem in obodom grobnice pojavila mala niša, Živalski ostanki: /. prevlečena z maltnim estrihom (SE 1420). Zapolnjevala jo je Organski/rastlinski ostanki: /. črna zemlja z veliko količino žganine (SE 1131), v kateri so se nahajale številne najdbe (G139–G142). Grobni inventar: /. Polnilo prostora med obodom in zidcem na zahodni strani, Datacija grobnega inventarja: zaradi pomanjkanja grobnih ki je potekal v smeri sever−jug (SE 1110), so predstavljali črna pridatkov groba ne moremo ožje datirati. zemlja z večjo koncentracijo oglja, drobci kalciniranih kosti, posameznimi kamni, večjimi kosi malte in delci prežgane gline. Vmes so se pojavili tudi nekaj fragmentov lončenine, koščki stekla in kovine. Prostor je bil predeljen v tri niše. Prvo predelitev je predstavljal kamen (SE 1135), drugo pa večji kos malte (SE 1134). Oboje je bilo dobro zasidrano v tla oziroma estrih (SE 1119). V osrednjem delu grobnice se je nahajala črna zemljena plast (SE 1107 = SE 1129) z veliko količino oglja (VZ 1013). Vsebovala je tudi drobce sežganih kosti, odlomke A B lončenine (G136), bronast novec (G137) in bronasto fibulo kamen 1102 (G138). 0 1 m Kostni ostanki: niso bili predani v antropološko analizo. A B Živalski ostanki: glej poglavje Zooarheologija. 305,48 1102 Organski/rastlinski ostanki: glej poglavje Paleobotanika. 305,39 1145 Grobni inventar: G136–G142 94 Grob 1. Merilo 1 : 50. Radiokarbonska datacija groba: LTL18332A 1982 ± 45 BP,23 kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,2% verjetnost) pomeni raz- pon 59–143 AD, ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 23–234 AD (sl. 144, 146) in LTL18333A 1536 ± 45 BP, 24 kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,2% verjetnost) pomeni razpon 430–493 AD, ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 418–611 AD (sl. 144, 148). Datacija grobnega inventarja: prva polovica 2. stoletja n. št. 23  VZ 1013 oziroma SE 1107. 95 Ostanki groba 1. 24  VZ 1015 oziroma SE 1109. Zagorica, AAS 109, 2023 95 Grob 2 – SE 1111, SE 1118, SE 1139, SE 1146, sek. 2, Živalski ostanki: /. kv. C−D−59 Organski/rastlinski ostanki: /. Način pokopa: žgan pokop v zidani grobnici. Grobni inventar: /. Opis: V neposredni bližini grobnice 1 je bila v kv. C−D−59 odkrita tudi koncentracija kamenja pravokotne oblike veli- Datacija grobnega inventarja: zaradi pomanjkanja grobnih kosti 0,8 × 0,85 m (SE 1111) (sl. 81, 96–97). Predstavljala je pridatkov groba ne moremo ožje datirati. ostanke močno poškodovane grobnice. Notranjost grobni- Grob 3 – SE 1112, SE 1113, sek. 2, kv. C–59 ce je bila razdeljena na dve polovici. Severni del je bil za- polnjen s kamni (SE 1139), ki so predstavljali ostanke notranje Način pokopa: žgan pokop v preprosti grobni jami. poličke. Južni del je bil zapolnjen s temno rjavo zemljeno Opis: V neposredni bližini grobnice 1 se je v kv. C-59 naha-plastjo (SE 1118), ki je vsebovala oglje in sežgane kosti. jala ovalna jama U-preseka (SE 1113) (sl. 81, 98). Merila je 50 × 35 cm. V globino je segala do 16 cm. Zapolnjena je bila s Kostni ostanki: ?. temno rjavo zemljeno plastjo (SE 1112), ki je poleg odlomkov lončenine (G143) ter sežganih kosti vsebovala večjo kon- centracijo oglja. Kostni ostanki: žgane kosti v grobni jami. Živalski ostanki: /. Organski/rastlinski ostanki: /. Grobni inventar: G143. A Datacija grobnega inventarja: od 1. do začetka 3. stoletja kamen n. št. 1111 B B A B 305,49 1111 305,31 96 Gr0ob 2. Merilo 1 : 20. 1 m A A B 303,99 1112 303,89 1113 0 1 m 98 Grob 3. Merilo 1 : 20. 97 Grob 2. 96 Zagorica, AAS 109, 2023 Grob 4 – SE 1299, SE 1300, sek. 2, kv. C−59 Grob 5 – SE 1318, SE 1319, sek. 2, kv. F-58 Način pokopa: žgan žarni pokop v preprosti grobni jami. Način pokopa: žgan pokop v preprosti grobni jami. Opis: V neposredni bližini grobnice 1 je bila v kv. C−59 od- Opis: V neposredni bližini grobnice 1 se je v kv. F-58 naha- krita pravokotna jama U-preseka (SE 1300) (sl. 81, 99–100). jala ovalna jama (SE 1319) (sl. 81, 101) velikosti 50 × 35 cm Merila je 61 × 65 cm. V globino je segala do 36 cm. Zapol-ter globine 11 cm. Zapolnjena je bila s temno rjavo zemljo njena je bila z žaro (PN 1501–1502), v kateri se je nahajala (SE 1318), ki je poleg odlomkov lončenine ter sežganih kosti, temno rjava zemlja z ogljem (SE 1299), ki je poleg odlomkov vsebovala večjo koncentracijo oglja. lončenine (G144) vsebovala tudi sežgane kosti. Na površini Kostni ostanki: žgane kosti v grobni jami. jame so se nahajali trije apnenčasti lomljenci. Živalski ostanki: /. Kostni ostanki: žgane kosti v žari. Organski/rastlinski ostanki: /. Živalski ostanki: /. Grobni inventar: /. Organski/rastlinski ostanki: /. Datacija grobnega inventarja: zaradi pomanjkanja pridatkov Grobni inventar: G144. groba ne moremo ožje datirati. Datacija grobnega inventarja: od 1. do začetka 3. stoletja n. št. A B keramika A B A B kamen 305,35 305,26 1318 1319 0 1 m 101 Grob 5. Merilo 1 : 20. A B 305,51 PN 1501, 1502 1299 1300 305,25 0 1 m 99 Grob 4. Merilo 1 : 20. 100 Grob 4. Zagorica, AAS 109, 2023 97 Grob 6 – SE 1116, SE 1117, sek. 2, kv. E-59 Analiza naselbinskega in grobiščnega Način pokopa: žgan pokop v preprosti grobni jami. gradiva Opis: V neposredni bližini grobnice 1 je bila v kv. E-59 od- Keramično gradivo, ki smo ga uvrstili v III. poselitveno fazo, krita ovalna jama (SE 1117) (sl. 81, 102) velikosti 70 × 65 cm smo razdelili na fino namizno posodje (F1, F2, F3), namizno in globine 14 cm. Zapolnjena je bila s temno rjavo zemljo posodje (N1, N2, N3, N4, N5), grobo kuhinjsko posodje (K1, (SE 1116), ki je poleg odlomkov lončenine ter sežganih kosti, K2, K3), transportno posodje (A), oljenke (O) in kadilnice (C). vsebovala tudi večjo koncentracijo oglja. Fino posodje zastopajo odlomki uvoženega sigilatnega po- Kostni ostanki: žgane kosti v grobni jami. sodja (terra sigillata) in keramike tankih sten. Namizno po- Živalski ostanki: /. sodje predstavljajo vrči, vaze, krožniki, sivi fini lonci in čaše. Kuhinjsko posodje, med njimi lonci in pokrovi so lokalne Organski/rastlinski ostanki: /. izdelave. Transportno posodje oziroma amfore in oljenke Grobni inventar: /. sodijo med uvoženo posodje. Datacija grobnega inventarja: zaradi pomanjkanja grobnih Skupina F – fina keramika pridatkov groba ne moremo ožje datirati. F1 terra sigillata Med fino posodje F1 sodijo odlomki ustij treh različnih skled (G99, G140, G141). Odlomek sklede z navzven izvihanim visečim ustjem (G140) posnema sigilatno obliko sklede Conspectus 43. Gre za eno glavnih oblik servisa flavijskega časa v padskem in no- riško-panonskem prostoru (Schindler Kaudelka, Groh 1995, 360; Conspectus 2002, 128−129). Sklede in krožniki serije B poznopadanske produkcije in njenih posnetkov so bili pri- A ljubljeni v Emoni (Mikl Curk 1987, 243). Številni primerki so B znani z grobišča (Petru 1972, t. 37: 12, 14; t. 66: 8; t. 111: 11, 12, 18; Plesničar Gec 1972, t. 2: 3−10; t. 8: 2, 3, 7, 8, 11; t. 172: 5, 16; t. 177: 7, 12), pa tudi iz naselbinskih plasti (Plesničar Gec et al. 1983, t. 5: 1−7, in neobjavljeno). Na celejskih naj-A B diščih so pozne oblike poznopadanskega posodja redkeje 305,42 zastopane, znane pa so številne lokalne imitacije (Mikl Curk 1116 1969, 58; Kolšek 1972, Y 157: 1, 2; Kolšek 1977, t. 21: 16, 17; t. 305,31 1117 38: 18). Poznopadansko posodje je pogosto zastopano tudi 0 1 m 102 Grob 6. Merilo 1 : 20. med ptujskim gradivom (Gabler 1986, 139, Abb. 1: 1, 2), še pogostejši pa so posnetki iz lokalnih delavnic (Curk, Gulič, Tušek 1984, 64). Pri dveh odlomkih ustja polkroglaste sklede z zaobljenim in navzven odebeljenim robom ustja (G99, G141) in kolešč- kanim okrasom na zunanji strani, gre za posnetek sigilatne oblike sklede Dragendorff 37, kakršne so v naše kraje pri- hajale večinoma iz galskih in germanskih lončarskih centrov – Rheinzaberna, Blickweilerja, Heiligenberga, La Madeleina ter Trierja (Curk 1969, 6, 51). Na emonskih grobiščih takšne sklede sodijo k t. i. polkrožnim skodelam (Plesničar Gec 1972, 54), na zahodno petovionskih grobiščih k tipom PTS 14 (Istenič 1999, 100). Sklede tega tipa so pogoste tudi v Ce- leji, kjer so označene kot sklede tipa II.2.1.1 (Krajšek 2015, 128–129), ter na rimskem svetišču iz Podkraja pri Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 252–254, t. 5, 80). Na Dolenjskem jih 98 Zagorica, AAS 109, 2023 zasledimo tako na neviodunskih grobiščih (Petru 1978, t. 34: okrasja. Ločimo oksidacijsko žgano brez premaza, kamor 1, 2, 8, 17) kot tudi med gradivom novomeških grobov (Knez sodijo vrči, vaze in čaše ter mehko sivo redukcijsko žgano s 1992, t. 29: 2; t. 31: 1; t. 75: 9). Sklede tega tipa se v Panoniji premazom, kamor sodijo lonci z narebrenim vratom in čaše. pojavljajo od začetka 2. pa do druge polovice 3. stoletja V skupino N3 sodijo oksidacijsko žgani krožniki s prema- (Plesničar Gec 1977, 54; Brukner 1981, 39). zom, tako imenovani vojaški krožniki. F2 keramika tankih sten N1 vrči H keramiki tankih sten sodijo skodelice in kozarci, ki dopol- Vrči so posode za tekočino s trebušasto, kroglasto ali ovalno njujejo servise sigilatnega namiznega posodja. Debelina oblikovanim trupom, izrazitim vratom, različno oblikovanim ostenj ne presega 2 mm. Izdelane so bile v kalupih ter re-ustjem ali z ustjem z izlivom in vsaj enim ročajem (Istenič dukcijsko ali oksidacijsko pečene (Žerjal 2008, 72). Po ve- 1999, 119−129; Udovč 2022, 83). Predstavljajo tipično nami- likosti niso presegale sigilatnih posodic (Krajšek 2003, 11). zno posodje za strežbo vina in vinu sorodnih pijač (Plesničar Na zunanji strani so bile običajno plitvo reliefno okrašene z Gec 1977, 27). vrezi, koleščkanjem ali barbotinom. Vrči so bili izdelani iz dobro prečiščene gline z dodanimi Na Zagorici je bilo odkritih sedem odlomkov keramike tan- delci šamota. Izdelani so bili na lončarskem vretenu. Ročaji kih sten. Prvi (G66) predstavlja odlomek ostenja skodelice. so bili dodani naknadno. So oksidacijsko žgani, razpon barJe sivo pečen s temno sivim glinenim premazom. Na njem ve sega od bledo rumene do oranžne. Zunanje in notra-se pojavlja okras vejic vejice in slabo ohranjeni odtisi bunčic nje površine so bile prašnate, razen v primeru (G91), ki ima oziroma t. i. motiv vodnih listov (Plesničar Gec 1977, t. 2, 34). gladko zelo bledo rumeno notranjo in zunanjo površino. Po Pri drugem odlomku (G75) pa gre po vsej verjetnosti za vsej verjetnosti je bil ta vrč, kot podobni na Ptuju, uvožen iz dvoročajno skodelico tipa Ricci 2/242 ali Marabini LXIV (Ricci italskega prostora (Istenič 1999, 126). 1985, 290), okrašeno ponovno z motivom vodnih listov, ki je Vratovi vrčev so bili različno oblikovani. V primerih (G155, zelo pogost v drugi polovici 1. stoletja (Plesničar Gec 1977, 17). G159) so cilindrični, v primerih (G70, G114, G154) imajo Tovrsten okras v kombinaciji z grozdi iz bunčic najdemo na navzgor razširjen vrat in navzven izvihano ustje. skodelici iz groba 428 na Ptuju, kjer je datiran v drugo polovi- Med vrči sta bila v dveh primerih ohranjena nastavka za ro- co 1.–2. stoletja n. št. (Istenič 1999, 108; Petru 1972, grob 43, t. čaj, ki sta se pričenjala neposredno za odebeljenim ustjem 83: 5), same vodne liste pa v emonskem grobu 106 (Plesničar (G70, G154). Podobni vrči so bili odkriti na Gornjem trgu 30 Gec 1972, t. 27: 12, na Ptuju (Istenič 1999, 107, sl. 94). v Ljubljani v IV naselitveni fazi, ki je postavljena v čas od dru- F3 fini lonci ge polovice 1. in začetek 2. stoletja (Vičič 1994, 35, t. 23, 15). K finim loncem smo uvrstili odlomek ustja in ostenja trebuša- Odkrita dna vrčev imajo prstanasto nogo. V primerih (G67– stega lonca (G88) z navzven izvihanim in rahlo odebeljenim G69, G91, G93, G128, G166) so delno ohranjena, v treh ustjem. Na robu ustja je ohranjen okras, izveden z motivom primerih so ohranjena v celoti (G68, G91). treh radialno razporejenih vrst koleščkanja. Lonec je izdelan iz zelo prečiščene gline, svetlo rumenkasto oranžno pečen Med odlomki ročajev so se ohranili trije trakasti ročaji z dve-ter pobarvan z rdečkasto rumenim premazom. Površina, ma rebroma (G132, G154, G156). kjer se premaz ni ohranil, je prašnata. Najboljše primerjave N2 vaze jim najdemo na neviodunskih nekropolah (Petru 1978, t. 28: Posebno skupino namiznega posodja tvorijo vaze. V njih se 5, 7; t. 29: 8) ter na nekropoli Draga pri Beli Cerkvi, ki je je ponujala tekoča vsebina – voda ali morda voda z vinom, datirana v 2. in 3. stoletja (Križ 2003, 49, sl. 7.4). En primerek mešanice pijač ali pijač in začimb. Isteničeva take posode pa je bil odkrit tudi na rimskodobnem svetišču Podkraj pri imenuje fini lonci (Istenič 1999, 84), Plesničarjeva pa vaze Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 251, t. 3: 57). Takšen okras (Plesničar Gec 1972, 34). se na fini keramiki v enomskih nekropolah pojavi že z začet- kom 1. stol. in se nadaljuje do 2. stoletja (Plesničar Gec 1977, Gre za trebušaste posode s tankimi ostenji, ki so bile izde-19), morda do 3. stoletja (Istenič 1999, 100). lane iz dobro prečiščene gline. V skoraj vseh primerih iz Zagorice, razen pri (G150), so v glino dodali zrnca fino dro- Skupina N – namizno posodje bljenega kremenčevega peska. Odkriti vratovi vaz so kon- Med namizno posodje prištevamo odlomke vrčev (N1), vaz kavni, brez reber (G90, G113, G149). (N2), krožnikov (N3), finih sivih loncev (N4) in čaš (N5). Iz- delano je iz razmeroma dobro prečiščene gline in je brez Zagorica, AAS 109, 2023 99 N3 krožniki Podobni lonci se pojavljajo tudi v emonskih grobovih na K namiznemu posodju prištevamo tudi tako imenovane vo- prehodu iz 1. v 2. stoletje (Vičič 1993, t. 16, 8) v grobovih jaške krožnike. Odkritih je bilo 15 ustij z ostenjem (G76–G86, Dobove, Pristave pri Trebnjem in Petrušnje vasi ali na šem-G112, G129–G131, G133, G135, G144, G157, G164). Izde- petrskem območju (Plesničar Gec 1977, 43), ali v Podkraju lani so bili iz prečiščene gline, kateri so bili dodani sljuda ali (Krajšek, Stergar 2008, t. 2, 29). Nahajajo se tudi na območju zelo fin pesek (do 5 %) ter šamot. Izdelani so bili na vretenu. Flavie Solve (Seldmayer, Tiefengraber 2006, 201, Abb. 116). Vsi krožniki so bili oksidacijsko žgani in večinoma premazani Nastali so v enem izdelovalnem centru, omejenem na ob-z rdečim premazom, ki se je ohranil predvsem na notranji močje Dolenjske in Emone (Plesničar Gec 1977, 43). strani. V enem primeru (G144) so na površini vidni sledovi N5 čaše ognja. Čaše sodijo med namizno posodje, namenjeno pitju. Gre Ostenja krožnikov so nagnjena rahlo navzven, ustja so rahlo za manjše posode s kroglastim ali jajčastim telesom in ozko nagnjena navznoter, ravno zaključena, rahlo ali konkretno stojno ploskvijo. Tanjše ostenje se brez vratu nadaljuje v odebeljena. Vsa ustja so pri rahlo navzven stoječih rav-kratko izvihano ustje. Prehod v ramo je včasih poudarjen nih ostenjih zadebeljena z notranje strani, medtem ko so s plitvim žlebom (Istenič 1999, 114). Čaše so bile izdelane iz ustja pri rahlo odebeljenih ostenjih stanjšana in z zunanje fine gline s primesmi zelo finega peska (Istenič 2000, 140) in strani ustvarjajo rahlo faseto. Dna so ravna ali proti sredini oksidacijsko ali redukcijsko pečene. usločena. Ožje manjše ravno dno (G71) po vsej verjetnosti pripada Med krožniki prepoznamo več različic (Krajšek, Stergar manjši jajčasti ali kroglasti čaši. Podobne so razširjene na 2008, 252). Ustja (G83, G85, G133 ter G112) sodijo v različi-dolenjskem prostoru. V Novem mestu na Beletovem vrtu co K1 po Krajšek, Stergar (2008, 257), pri kateri je enostavno, nastopajo v paru s sivimi velikimi lonci z narebrenim vratom lahko tudi koničasto zaključeno in rahlo uvihano ustje brez kot pivski servis (Knez 1992, 88; t. 29, 10, t. 30, 6). Ta pivska odebelitve. Ustja (G77, G79 in G81), sodijo v različico K3, pri garnitura je bila priljubljena pri Latobikih od sredine prvega kateri je ustje močno odebeljeno na zunanji strani ter raz-do sredine drugega stoletja (Knez 1992, 88). meroma položno. Najštevilčnejša skupina v Zagorici je razli- čica K4, ki ima značilno izrazito odebeljeno ustje na notranji Skupina K – kuhinjsko posodje strani ali plitev žleb tik pod odebelitvijo. V to različico sodijo Kuhinjsko posodje je bilo namenjeno kuhanju, pripravljanju odlomki (G82, G83, G129–G131). Odlomke (G76, G78 in hrane ali shranjevanju živil. Izdelano je bilo iz gline, ki so ji G133) lahko uvrstimo v prehodno fazo med K1 in K4, pri bila primešana drobna bela zrnca apnenčevega in kremen-kateri notranja odebelitev ni izrazita. čevega peska in šamota. To je omogočalo, da je posoda, Oblika in barva krožnikov so posnetki pompejanskih krožni- ki je bila uporabljena nad ognjem, laže prenesla toplotni kov, ki so jih uporabljali od 2. stoletja pr. n. št. do 1. ali začet- šok (Žerjal 2008, 158). Kuhinjsko posodje je bilo izdelano ka 2. stoletja n. št. (Istenič 1999, 119). Podobni krožniki so bili na lončarskem vretenu, le nekatere posode so bile izdelane razširjeni v Panoniji in Porenju. Pojavljali so se že v sredini prostoročno in dodatno oblikovane na vretenu (Vidrih Perko 1. stoletja, od flavijskega časa oziroma od 1. do 4. stoletja 1997, 358), kot na primer ustja loncev (Istenič 1999, 137). Po- (Petru 1972, 25; Plesničar Gec 1977, 55; Miglbauer 1990, 20.) vršina kuhinjskega posodja je porozna in luknjičava, vendar in skozi stoletja ostajajo skoraj nespremenjeni (Krajšek, Ster-se večkrat zdi, kot da je premazana s fino glino (Mikl-Curk gar 2008, 258). Po vsej verjetnosti so jih izdelovali lončarski 1973, 900). Lonci so velikokrat okrašeni z metličenjem (v vo-mojstri v Neviodunu (Križ 2003, 252). doravnih, poševnih ali horizontalnih linijah). Kuhinjsko po- sodje z Zagorice je zelo enotno in hkrati predstavlja največji N4 sivi lonci delež keramičnih rimskodobnih najdb. Sivi lonci so izdelani iz fine gline z drobci šamota. Njihova K1 lonci površina je gladka, ostenja so tanjša. Fini sivi lonci so sivo Lonci K1 so imeli kroglasto ovalno obliko trupa, poudarjen (G145) žgani in imajo tudi siv ali temno siv premaz. Imajo vrat, ravno ali izvihano ustje in ornament metličenja, glav-cilindričen vrat s plitvimi horizontalnimi rebri (G143, G145) ničenja ali koleščkanja. Kuhinjski lonci so zaradi uporabe in odebeljeno ustje. Vrat se z ostrim prehodom razširi v kro-težje časovno določljivi (Mikl-Curk 1965, 80). Njihova oblika glasto telo, ki se zaključi s prstanasto nogo. Lonec s temi jasno odraža kontinuiteto izdelave iz predhodnih obdobij lastnostmi je značilen za dolenjsko keramično produkcijo oziroma nadaljevanje prazgodovinske, predvsem latenske (Knez 1992, 88). tradicije (Plesničar Gec 1977, 37; Istenič 1999, 169). 100 Zagorica, AAS 109, 2023 V Zagorici odkrita ustja in dna kuhinjskih loncev so bila iz-vključki šamota. Bile so oksidacijsko pečene, od svetlejše delana iz gline, v kateri sta so bili pesek, šamot in pleve oranžne do rdeče barve (Žerjal 2008, 121). Amfore imajo (G106–G108, G113, G118, G121, G123, G147). Izdelani so valjasto ali drugače oblikovano telo, ozko ustje, da se lahko bili na vretenu, vidni pa so odtisi ročnega gnetenja in konč- zapre z zamaškom, dva nasproti stoječa vertikalna ročaja in nega oblikovanja (Plesničar Gec 1977, 37; Istenič 1999, 137). šilast ali gumbast zaključek (Vidrih-Perko 2000, 424). Površina je po pečenju postala hrapava in porozna. So rjave Med najdbami z Zagorice so amfore zastopane z dvema do temno sive barve. Na odlomku (G115) so vidni hori-odlomkoma. Ročaj amfore (G73) je ovalnega preseka z zontalni potegi z glavnikom. Lonci so bili različnih velikosti, dvema vzdolžnima kanelurama. Morda pripada amfori tipa ustja pa so pri vseh izvihana navzven (G106, G107, G113, Schörgendorfer 558 (Bezeczky 1987, 28), ki so služile tran-G118, G121, G123, G147). Premeri ustij loncev, izdelanih iz sportu oliv, o čemer pričajo ohranjeni napisi (Bezeczky 1987, grobe glinene mase, merijo 12 cm (G118, G147), pri ostalih sl. 10: 275; sl. 11: 29, 30). Za Norik je značilna različica 558B, manjših loncih med 14 do 20 cm (G102, G106, G113, G118, ki se v Petovioni, Celeji in Emoni pojavlja predvsem v 1. sto-G123 in G147), pri večjih pa med 22 in 29 cm (G104, G107, letju n. št. (Krajšek, Stergar 2008, 256; Bezeczky 1987, 31). G134, G121, G116, G124 in G152). Čeprav so ustja loncev po velikosti premera precej različna, dna loncev skoraj ne Zatič amfore (G94) pa potencialno sodi k amfori Dressel variirajo in merijo med 16 in 18 cm, razen v primeru (G108), 2-4. Slednje imajo močan in krajši okrogel zatič, ozko dolgo pri katerem meri premer dna le 9 cm. telo, cilindričen vrat in odebeljeno ustje ter dvojen paličast ročaj. Namenjene so bile transportu vina in so se na prosto- K2 shranjevalne posode ru vzhodnih rimskih provinc pojavljale od prve polovice 1. Shranjevalne posode so bile posode večjih dimenzij. Izde- stoletja pr. n. št. naprej (Bezeczky 1994, 89). lane so bile iz gline, ki je vsebovala pesek in šamot. Bile so redukcijsko žgane. Namenjene so bile shranjevanju živil ali Ploščati ročaji z vertikalnima kanelurama oziroma trakasti pa so služile kot žare (Plecničar Gec 1977, 37). ročaji (G72, G74) pripadajo ali amforam z ravnim dnom ali velikim dvoročajnim vrčem. Obliki sta zelo podobni, ima- Na lokaciji Zagorica bi odlomke dnov, ki se nadaljujejo v ta jajčast trup in cilindrični vrat, ki pa je pri amforah tipa debelejša ostenja (G89, G105, G117, G127, G146) pripisali Forlimpopoli ožji (Vidrih-Perko 2000, 434) kot pri velikih shranjevalnim posodam. Na odlomku dna G127 je viden dvoročajnih vrčih (Knez 1992, t. 25, 10). Oba tipa posod sta ornament metličenja v navpični in horizontalni smeri. Če-obstajala hkrati, najštevilčnejše so v antoninskem obdobju v prav se metličenje pogosto pojavlja na ostenjih kuhinjske 2. stoletju n. št. keramike, se skrbna obdelava površine shranjevalnih posod kaže tudi na žarah (Tomažinčič, Josipovič 2020, 222). Skupina O – oljenke K3 pokrovi Oljenke so male okrogle posodice za olje in so namenjene Pokrovi so izdelani iz dobro prečiščene glinene mase. Med razsvetljavi prostorov (Žerjal 2008, 101). Izdelane so bile iz seboj se razlikujejo glede na naklon in obliko držaja, za do-zelo dobro prečiščene gline, najpogosteje vlite v kalup in ločanje tipov pa je najpomembnejša oblikovanost roba (Mi- sestavljene iz dveh polovic. Glina, iz katere so bile izdelane glbauer 1990, 48). Iz Zagorice je znan le odlomek nizkega oljenke, je v krajih izdelave tako specifična, da je velikokrat pokrova, ki je po vsej verjetnosti imel okrogel votel držaj edini kriterij, po katerem lahko določimo izvor posamezne- (G151). Najverjetneje ga lahko opredelimo kot tip P2 po ga predmeta (Istenič 1999, 148). Oljenke so bile običajno Krajšek-Stergarju, kjer je rob trikotno odebeljen. Ti pokrovi oksidacijsko pečene. so služili za pokrivanje krožnikov ali skled in so datirani v Na Zagorici so bili odkriti le trije odlomki oljenk (G97, G109, drugo polovico 1. in začetek 2. stoletja n. št. (Krajšek, Stergar G125). Vse tri sodijo k tipu pečatnih oljenk. Pečatne oljenke 2008, 257, sl. 10). Enaki pokrovi se pojavljajo v fazi IV na so začeli izdelovati v severni Italiji, v okolici in v sami Mo-Gornjem trgu v Ljubljani (Vičič 1994, 35, t. 21, 15, 16) kot tudi deni, kasneje pa tudi v Akvileji in Emoni (Buchi 1975, XXIV− na Ptuju (Istenič 2000, t. 27, 5), kjer so datirani v 1. in začetek XXVIII; Istenič 1999, 153−160). 2. stoletja. Odlomek dna in ramen z bradavico (G109) sodi k pečatnim Skupina A – transportno posodje oljenkam tipa Loeschke IX ali X. Pečatne oljenke z zaprtim V to skupino sodijo amfore, ki so namenjene transportu kanalom Loeschcke IX so začeli izdelovati v Italiji v klavdij-vina, oljčnega olja, ribjih omak, sadja, smole, žit in drugih te- skem času. V Italiji so jih izdelovali do 2. stoletja n. št., v kočih ali poltekočih produktov ali trdega blaga (Vidrih-Perko zahodnih provincah še v 2. in v Panoniji še v začetku 3. sto-2000, 424). Izdelane so bile iz gline, v kateri so bili redki letja n. št. (Istenič 1999,149), morda do začetka 4. stoletja n. Zagorica, AAS 109, 2023 101 št. (Vikić-Belančić 1976, 32−33). Oljenke z odprtim kanalom 2.10 oziroma 3.3 in se pojavljajo v stanovanjsko-obrtniškem tipa Loeschcke X so datirane v čas po letu 100. V Italiji so predelu, iz česar sklepamo, da jih je nosilo civilno prebival-jih izdelovali še v 3. stoletju, v provincah pa do 4. ali celo 5. stvo (Riha 1979, 145). stoletju n. št. (Perko 2012, 53). Med tremi odkritimi sta bili dve enogumbasti (G110, G138) Na dnu oljenke (G125) je viden pečat VIBIA…, po vsej ver- in ena dvogumbasta fibula (G111). jetnosti gre za pečat VIBIANI, ki ga nosijo pečatne oljenke Enogumbasta fibula (G110) ima rahlo navzgor obrnjen za-odprtega tipa Loeschcke X. ključni gumb, polno nogo, visoko usločen lok in gumb na Oljenke s tem pečatom izvirajo iz severnoitalskih delavnic iz loku, ki je izrazit le na zunanji strani loka, na notranji strani prve polovice 2. stoletja ali morda iz provincialnih centrov se izravna v lok (varianta tipa Almgren 68r). Presek loka za panonskih delavnic (Istenič 1999, 155). gumbom je trapezast. Peresovina ima osem navojev, tetiva Skupina C – kadilnice poteka po zunanji strani navojev. Igla je železna in prevleče- na z bronom. Takšne fibule najdemo v Emoni (Petru 1972, t. Kadilnice so bile dekorativne keramične posode, namenjene LX, gr. 785), v Neviodunu (Petru P., Petru S. 1978, t. IX, 8, 11 žganju kadila in intenziviranju njegovega vonja. Sodijo med oziroma 12 ter t. X, 11), v Šumenju pri Podturnu (tip Almgren navadno keramiko, izdelano iz prečiščene gline (Istenič 1999, 236n), v Novem mestu na Beletovem vrtu (Knez 1992, t. 5, 135). Običajno so jo sestavljali visoka votla noga, polkroglast 5), v Šmartnem pri Cerkljah (Tomažinčič, Josipovič 2020, sl. recipient in razgibano ustje. Vsi sestavni deli so bili lahko 8), v Gradišču nad Knežakom (Laharnar, Lozič, Miškec 2020, rebrasto okrašeni, lahko pa sta bila tako okrašena recipient sl. 2, 6, tip Almgren 67). in ustje. Rebra so bila razporejena po recipientu samostojno ali v več pasovih in običajno dodatno okrašena z raznimi Pri enogumbasti fibuli (G138) je lok fibule pred gumbom na vtisi ali pa so bila valovita. Ustja so bila izvihana in okrašena loku trapezasto razkovan. Te fibule lahko primerjamo z enoz enim ali dvema rebroma. Pogosto so odkrite na svetiščih in dvodelnimi fibulami tipa Jobst 4F (Gugl 2008, 33−41), ki (Krajšek-Stergar 2008), najdemo pa jih tudi kot grobni priso v našem prostoru zelo redke. Lok fibule za gumbom bi datek (Istenič 2000, t. 72, grob 351) ali v domovanjih. lahko pripisali močno profilirani fibuli Almgren 68, pri kate- rih ima lok fibule ščitast presek. V profilu je močno izražen Na Zagorici je bil odkrit en odlomek oksidacijsko žgane držalec navojev, tako imenovan volčji zob. Pri vseh treh fi-kadilnice (G165). Zaradi majhnosti odlomka ne moremo bulah je noga polna, brez izdelanih ali nakazanih punciranj določiti njene celotne oblike oziroma recipienta in noge. ali predrtin. Kadilnica je imela izrazito poudarjeno ustje z dvojnim hori- zontalnim rebrom, ki je bilo v enakomernih razmakih spo- Dvogumbasta fibula (G111) ima skoraj horizontalno ležeč jeno v eno rebro. Obe horizontalni rebri sta bili narebreni. gumb na nogi in iztegnjen lok polkrožnega preseka, ki se za Kadilnice se pojavljajo od 1. do 4. stoletja (Istenič 2000, 117; drugim gumbom ščitasto zaključuje. Gumba z notranje stra-Krajšek, Stergar 2008, 254). ni nista reliefno izoblikovana. Peresovina ima osem navojev. Igla je železna in prevlečena z bronom. Takšne fibule so bile Kovinsko gradivo odkrite v Neviodunu in v Novem mestu na Beletovem vrtu Fibule (Petru P., Petru S. 1978, t. IX, 20; Knez 1992, t. 10, 5, t.18, 7, 8). V osrednjem prostoru objekta III so bile odkrite tri brona- Časovno so opredeljene na 1. in 2. stoletje n. št. in po Garb- ste fibule. Sodijo k izrazito profiliranem tipu IV po Almgrenu schu pripada ženski noši (Garbsch 1965, 199). (1897, 80) oziroma med enodelne močno profilirane fibule. Steklo Te fibule imajo veliko število različic z oznakami Almgren 67, 68, 69, 70, 73 in so bile razširjene od začetka 1. do začetka 3. Med steklenim gradivom z najdišča Zagorica so se ohranili stoletja n. št. (Cunja 2010, 60). Fibule imajo lok v obliki črke S, le posamezni drobci modrikasto zelenih ostenj, zato oblike plastično oblikovan oziroma dvojno profiliran gumb na loku, posode ni bilo mogoče določiti. samostrelno peresovino s šestimi ali več zavoji, trapezasto Zaključimo lahko, da je keramično in kovinsko gradivo ča-nogo in profiliran, s trnom zaključen gumb na koncu noge sovno enotno in sodi v čas od sredine 1. do začetka 3. sto- (Istenič 1999, 60; Cunja 2010, 60; Horvat 1982, 47). V času letja n. št. cesarstva so bile pogosto v uporabi in zelo razširjene v se- Interpretacija naselbinske in grobne arhitekture verni Italiji in Vzhodnih Alpah ter podonavskih provincah do Črnega morja, ravno tako v deželah Srednjega in Zgornjega III. fazo poselitve prostora predstavlja več pravokotnih Porenja. Na najdišču Augst so fibule poimenovane tipa Riha objektov, podobnega načina gradnje in velikosti. V sklopu 102 Zagorica, AAS 109, 2023 objektov Zagorica I (sektor 1a, 1b in 6), na severni strani av-Okrogla kamnita grobnica v Zagorici je z velikostjo in na- tocestnega odseka, lahko na podlagi odkritih kamnitih te- činom gradnje izstopala od doslej znanih okroglih grobnic meljev objekta I ter številnih jam različnih oblik, velikosti in na dolenjskem prostoru. Običajne kupolaste grobnice, na namembnosti in posledično njihovih rekonstruiranih tlorisov primer iz Drage pri Novem mestu (grob 20, 7, 10), so imele sklepamo, da gre pri objektu I za stanovanjski objekt. Pri zunanji premer velik okrog 2,6 m. Bile so zgrajene iz klane-preostalem delu raziskanega območja pa za objektu I pripa- ga kamenja, vezanega z rumeno apneno malto. Na južni dajoče gospodarsko območje, ki sodi k večjem razloženem strani so imele jaškast vhod, zaprt s kamnito ploščo, nasproti podeželskem naselju iz 1.–2. stoletja n. št. njega pa poličko za pridatke. Namenjene so bile večkratnim Na južni strani avtocestnega odseka Zagorica II (sektor 2) žarnim pokopom v hišastih žarah ali lončenih posodah (Križ so bili odkriti kamniti temelji še dveh pravokotnih objektov 2003, 22). Takšne grobnice sodijo v 9. skupino po Knezu (objekt II in III) ter dveh kvadrtanih objektov (mlajša faza in se na Dolenjskem pojavljajo izjemoma (1,5 %). Odkrite objekta III in objekt IV). Objekt II je bil slabše ohranjen, ven-so bile v Globodolu, Mrzlavi vasi, Ribnici, Velikem Kamnu dar podobno zasnovan kot objekt I, zato je bil opredeljen (Škaler 1966, 209) ter v že omenjeni Dragi pri Beli Cerkvi kot stanovanjski objekt. Podobnih dimenzij je bil tudi objekt (Križ 2003). III v svoji 1. fazi, le boljše ohranjen. Na ruševinah slednjega Zunanji premer kupolaste grobnice, odkrite v Zagorici, je bil je bil v 2. fazi postavljen manjši dvoprostorni objekt. Večji nekoliko večji. Meril je 3,1 m, notranji pa 1,90 m. Grobnica prostor je meril 10 × 10 m, manjši pa 5 × 4 m. Namembnost je bila kakovostno grajena iz klanega kamenja. Stene, tla objekta III v 2. fazi ni popolnoma jasna. Možno bi bilo, da notranjosti, nišo in poličko je obdajal apnen maltni estrih. je bil po prenovi prav tako namenjen bivanju, lahko pa bi Na tleh je bil talni estrih debelejši ter izredno kompakten. njegove ostaline zaradi kvadratne oblike, tlakovanih prede- Njegova površina je bila še ob odkritju sijoča. Grobnica v lov na zahodni in vzhodni strani ter vsebnosti večje količine Zagorici je imela veliko nadzemno zidano kupolo. Kot trdi pivskega in servisnega posodja, ostankov noše ter ostankov Petru, je šlo pri kupolastih grobnicah za »posnemanje po-psa in konja, predvsem pa izjemno visokega deleža izolira- kopov v gomilah, kar potrjuje reminiscenčne podlage fune- nih zob in odlomkov lobanje s čeljustnicama pri vseh zasto- rarnih običajev prejšnjih obdobij tudi v rimskem času« (Petru panih živalskih vrstah, interpretirali tudi drugače – morda 1963/1964, 277). Skorajda identična grobnica kot v Zagorici kot sled svojevrstnih obrednih aktivnosti ali enostavno kot je bila odkrita v Šmarju-Sapu (Stergar 2017). uničeno grobno parcelo. Ne glede na interpretacijo funkci- Glede na radiokarbonsko datacijo: LTL18332A 1982 ± 45 onalnosti mlajšega objekta lahko na podlagi najdb zaključi- BP (VZ 1013 oziroma SE 1107), kar ob standardni deviaciji 1ẟ mo le, da je bil v uporabi med 1. in 3. stoletjem. (68,2% verjetnost) pomeni razpon 59–143 AD, ob 2ẟ (95,4% Vzhodno od objekta III je bil odkrit kvadraten objekt IV. Meril verjetnost) pa med 23–234 AD (sl. 144, 146), Hadrijanov je 11 × 11 m. Slednjega zaradi oblike, dveh zidcev znotraj novec (G137; PN 1046) ter enogumbasto bronasto fibulo objekta ter štirih koncentracij kamenja, pomešanega z mal-Almgren 68 (G138; PN 1049), lahko pokop znotraj grobnice to, ne moremo šteti k stanovanjskim objektom. Predposta- 1 oziroma žganinsko plast (SE 1129) okvirno datiramo v prvo vljamo, da gre za grobno parcelo, čeprav grobovi niso bili polovico 2. stoletja. odkriti25 oziroma bi morda ostanke lahko predstavljala jama, Preostali grobovi iz Zagorice ne odstopajo od grobov, ki so ki je poleg maltnega polnila vsebovala še zemljo z drobci sicer razširjeni na dolenjskem podeželju, torej od preprosto oglja ali/in jama SE 1332/SE 1337, v kateri se je nahajala plast vkopanih žganih grobov, grobov v žarah, grobov, zidanih oglja in prežgane gline, vendar kosti v obeh primerih niso iz kamnitih lomljencev, in grobov, obloženih z lomljenimi bile odkrite. Odkrito gradivo objekt IV prav tako časovno kamnitimi ploščami (Šribar 1958/1959, 111; Knez 1964/1965, zamejuje od prve polovice 1. do začetka 3. stoletja n. št. 145), ki jih T. Knez imenuje »latobiški grob« in je znak avtoh- Severovzhodno od objekta III je bilo odkrito še naselbini pri- tone tradicije (Knez 1992, 85). padajoče grobišče, ki so ga sestavljali kamnita okrogla dru- Zagoriška naselbina je sodila upravno pod ager mesta Mu- žinska grobnica, dva pravokotna s kamni obdana grobova, nicipium Flavium Latobicorum Neviodunum, ki je segal od štirje plani žgani ter en žarni grob. Pomenljiva je sama lega Višnje Gore na zahodu do Save in Bele krajine na jugu ter je grobišča, ki se nahaja tik ob stanovanjskih objektih. predstavljal del rimske province Panonije. Ozemlje je etnično pripadalo keltskemu plemenu Latobikov, ki je ravno v drugi 25  Glede na to, da intaktna hodna površina ni bila odkrita, je možno, polovici 1. stoletja, doživljalo upravno preureditev iz peregri-da so vkopi za grobove obstajali na višjem nivoju in da so bili tekom nega v mestno skupnost s sedežem na Drnovem (Lovenjak časa z oranjem uničeni. Zagorica, AAS 109, 2023 103 2003, 93–106). Naselbina je bila verjetno ob koncu 2. ali v treh sektorjih povezane v 13 domnevnih objektov. Posame-začetku 3. stoletja opuščena. Plast žganine, ki bi potrjevala zne ostaline, npr. ognjišče 6, ki je bilo sestavljeno iz sedmih nasilno zavzetje naselbine, ni bila odkrita. Na njen konec so jam, povezanih med seboj (SE 1013, SE 1032/1033, SE 1049, lahko vplivale gospodarsko-politične situacije ali pa neugo-SE 1051, SE 1053, SE 1055, SE 1143), pa so bile odkrite na ob- dni življenjski pogoji (morda hidrološke in klimatske razmere močju Zagorice II. Med slednjimi sta izstopali dve – prva (poplave), ki so ustvarjale neprimerno okolje za nadaljnji ra-jama (SE 1032/1033) velikosti 1,30 × 1,0 m in globine 25 cm zvoj in življenje naselbine). Kljub vsemu pa možna opustitev je vsebovala zemljeno polnilo z ogljem in ostanki prežga-naselbine po markomanskih vojnah ni izključena. ne gline. Radiokarbonska datacija:26 LTL18330A 1264 ± 45 Hipotetično je možno, da je naselbina, ki so jo predstavljali BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,2% verjetnost) pomeni trije večji bivalni pravokotni objekti s pripadajočim grobi-razpon 672–775 AD, ob 2ẟ (95,4% verjetnost) pa med 664– ščem, nastala v drugi polovici 1. stoletja. Živela je dobro sto- 780 AD (sl. 144–145). Druga jama (SE 1052/1053) je vsebo- letja, nakar je bila uničena. Na njenih ruševinah sta v 2. fazi vala večjo količino oglja. V neposredni bližini pa je bila še nastala dva manjša kvadratna objekta, katerih namembnost jama (SE 1014/1031), velikosti 1,6 × 1,1 m in globine 16 cm, ki ni jasna. je vsebovala keramiko, kosti in 4 kamne. Nekaterim jamam v sektorju 5 in 7 ni bilo mogoče pripisati 5.4.4 Faza IV: zgodnjesrednjeveško faze, saj niso vsebovale gradiva, prav tako jih nismo mo- obdobje gli povezati v objekte, in sicer SE 5009/5010, SE 5011/5012, Nataša Magajne SE 5024/5025, SE 5034/5035, SE 5038/5039, SE 5046/5047, SE 5057/5058, SE 5071/5072, SE 5073/5074, SE 5079/5080, Četrto fazo uporabe prostora datiramo v čas zgodnjega SE 5083/5084, SE 5091/5092, SE 5095/5096, SE 5097/5098, srednjega veka (sl. 103). O njej pričajo številne jame raz-SE 5101/5102, SE 5103/5104, SE 5105/5106, SE 5113/5114, ličnih velikosti, oblik in namembnosti. Največjo pojavnost SE 5115–SE 5118, SE 5122/5123, SE 5124/5125, SE 5127/5128, oziroma koncentracijo je bilo mogoče zaznati na območju SE 5130/5131, SE 5134/5135, SE 5136/5137, SE 5140/5141, Zagorice I, v sektorjih 5, 7 in 8. Nekatere med njimi smo SE 5145/5146, SE 5147/5148, SE 5149/5150, SE 5152/5153, lahko s pomočjo vnaprej pripravljenih kriterijev povezali SE 5158–5166, SE 5172/5173, SE 5174/5175, SE 5178/5179, v tlorisne zasnove stavb. Na ta način so bile stojke v vseh SE 5182/5183, SE 5184/5185, SE 5187/5188, SE 5189/5190, raziskano območje zgodnjesrednjeveški objekt 20 21 območje rabe 22 23 24 25 26 27 ograja 28 26 25 24 Sektor 7 23 VII 52 IX 22 51 21 50 20 49 19 18 17 VI 78 48 16 77 47 VIII 15 76 46 14 75 45 44 43 13 12 14 74 42 11 13 73 41 10 12 72 40 9 11 71 70 8 69 39 38 7 6 34 10 68 37 5 33 9 67 36 4 32 8 66 35 3 31 7 6 34 5 65 64 33 32 2 1 54 30 4 63 31 53 29 3 62 30 52 28 2 61 29 51 27 26 60 25 1 40 59 V 58 28 27 80 50 24 39 57 79 49 23 38 IV 56 78 48 22 37 55 77 47 21 32 54 76 46 44 31 53 75 45 43 10 74 44 42 9 73 43 41 8 72 42 II 34 7 71 41 33 6 70 48 20 5 69 47 19 4 68 46 18 3 67 45 III 17 X 2 66 36 16 1 65 35 I 15 64 30 14 63 29 13 62 28 12 61 27 11 60 26 59 25 58 24 23 22 Sektor 5 57 56 55 21 54 53 52 51 103 Razprostranjenost zgodnjesrednjeveške poselitve, IV. faza. Merilo 1 : 1000. 26  VZ 1002. 104 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 5198/5199, SE 5200/5201, SE 5204/5205, SE 5207– 5334 5336 5339 5366 5411 5413 5415 SE 5216, SE 5219–SE 5226, SE 5228–SE 5269, SE 5272– B B SE 5281, SE 5283/5284, SE 5287/5288, SE 5289/5290, SE A B B A A B 5292–SE 5305, SE 5310–SE 5317, SE 5320/5321, SE 5322/ A B A 5323, SE 5330/5331, SE 5341/5342, SE 5343/5344, SE 5362/ A A B A B A B A B A B A B 5363, SE 5364/5365, SE 5369–SE 5378, SE 5379/5383, SE 5384/ 5385, SE 5388–SE 5397, 5403/5404, SE 5405/5406, SE 5407/5408, SE 5409/5410, SE 5417–SE 5457, SE 5500/ 5501, SE 5503, SE 7004–SE 7015, SE 7020/7021, SE 7024/ 5334 5336 5339 5366 5411 5413 5415 7025, SE 7028/7029, SE 7032/70 B 33, 7034/7035, B SE 7042/ 7043, SE 7044/7045, A B SE 7052/7053, SE 7058/7059, SE 7062/ B A A B 7063, SE 7078/7079, SE 7080/7081, SE 7082/7083, SE 7088/ A B A 7089, SE 7090/7091, A B SE 7092/7093, A B SE 7094/7101, A A SE 7098/ B A B A B A B 7099, 7102/7103, SE 7104/7105, SE 7112/7113, SE 7114/ 7115, SE 7120/7121, SE 7122/7123, SE 7124/7125, SE 7126, SE 7128/7129, SE 7130/7131, SE 7134/7135, SE 7148, SE 7149/ 7151, SE 7152–SE 7178. 105 Tlorisi in preseki jam za stojke objekta I. Merilo 1 : 50. Sektor 5 Jame za stojke, vkopane v plast SE 5353/5368, so imele ne- Objekt I pravilno (dolžine od 16 cm do 31,5 cm) oziroma ovalno obli- V kv. 63 in 64 je bila odkrita skupina jam za stojke, ki bi lah- ko (dolžine 24 cm). Stene so bile navpične oziroma stopni- ko orisale kvadraten tloris objekta I (sl. 104–105). Sestavlja- časte, dno ravno do konkavno. Polnila so vsebovala drobce la ga je skupina sedmih jam za navpične nosilce (SE 5415, oglja in lepa ali manjše kamne, ki so bili lahko tudi na vrhu. SE 5413, SE 5411, SE 5334 in SE 5336), ki so se ohranile v Vkopane so bile od 8,1 cm do 35 cm globoko. dveh vrstah. Objekt je bil orientiran severzozahod–jugo- vzhod, dolg 2,1 m in širok 2,25 m. Objekt II V kv. 41, 42 in 45, 46 je bila odkrita skupina jam za stojke, ki bi lahko orisale pravokoten tloris objekta II (sl. 106–107). Sestavljala ga je skupina sedmih jam za navpične nosilce (SE 5132, SE 5170, SE 5196 (G238), SE 5193, SE 5217 (G240), raziskano območje SE 5262 (G241), SE 5172 (G236), ki so se ohranile v dveh vr- stojka stah. Daljše stranice objekta so bile usmerjene severovzhod– objekt jugozahod. Objekt je bil dolg 7,75 m in širok 4,75 m. Jame za stojke, vkopane v plast SE 5089, so bile nepravilne oblike (dolžine od 37 cm do 53 cm), stene so navpične ali stopni- časte, dno ravno do konkavno. Polnila z drobci oglja in lepa 5366 so vsebovala tudi podporno kamenje. Vkopane so bile do 28, 5 cm globoko. Znotraj objekta sta polnili jame SE 5182 5415 5334 (G237) in SE 5211 (G239) vsebovali odlomka lončenine. Na prostoru objekta oziroma ob njem je bila V od jame SE 5170 odkrita plast oglja in žganine SE 5206. Objekt I 5339 5411 5336 5413 64 63 104 Tloris objekta I. Merilo 1 : 50. Zagorica, AAS 109, 2023 105 raziskano območje stojka objekt 5132 Objekt II 5170 42 41 34 5172 Objekt III 5211 5217 5262 46 5193 45 5196 106 Tloris objekta II. Merilo 1 : 100. 5132 5170 5172 5193 5196 5211 5217 5262 46 C B A A B A B B A B A B A B A D B A A B A B A B A B A B A B A B A B C D 107 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam objekta II. Merilo 1 : 50. Objekt III V kv. 34, 36, 41 in 45 so bile odkrite jame za stojke, ki bi 5050 5059 5170 5202 lahko orisale kvadraten tloris objekta III (sl. 108–109). Sesta- B vljale so ga štiri jame za navpične nosilce (SE 5050, SE 5059, B A B A B SE 5170 in SE 5202 (G242, G243), ki so se ohranile v dveh A vrstah. Objekt je bil usmerjen severovzhod–jugozahod, A dolg 2,25 m in širok ok. 2 m. Jame za stojke so bile vkopane A B A B A B A B v plast SE 5078 oziroma so se ohranile samo kot negativ v geološki podlagi. Jame so bile nepravilne oblike (dolžine od 25 cm do 34 cm) in ovalne oblike (premer 34 cm), stene so bile poševne, dno ravno do konkavno. V polnilu so bili 108 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodili k objektu III. Merilo 1 : 50. drobci oglja in lepa. V stojki SE 5087, ki je dokumentirana v neposredni bližini objekta III, je bil v polnilu najden odlomek (G244). 106 Zagorica, AAS 109, 2023 raziskano območje raziskano območje stojka stojka objekt objekt 5170 Objekt II Objekt III 5069 5067 32 5036 5050 34 31 Objekt IV 5048 34 5052 36 5040 5202 5059 36 33 5076 35 109 Tloris objekta III. Merilo 1 : 50. 5063 5042 5044 110 Tloris objekta IV. Merilo 1 : 100. Objekt IV Objekt V V kv. 31 do 36 se je nahajala skupina jam za stojke, ki bi V kv. 37, 38 in 41–42 se je nahajala skupina jam za stojke, lahko orisale pravokoten tloris objekta IV (sl. 110–111). Se-ki bi lahko orisale tloris objekta V (sl. 112–113). Sestavljalo stavljalo ga je devet jam za navpične nosilce (5050, SE 5069, ga je pet jam za navpične nosilce (SE 5081, SE 5093 (G245), SE 5067, SE 5042, SE 5044, SE 5048, SE 5036, SE 5040, SE 5167, SE 5176, SE 5191), ohranjene so bile v dveh vzpore-SE 5063), ki so se ohranile v treh vzporednih vrstah. Vrste so dnih vrstah. Vrsti sta bili usmerjeni severovzhod–jugozahod. med seboj bile oddaljene 2 m in usmerjene severovzhod– Objekt je bil dolg 7 m in širok cca. 3 m. V sredini objekta sta jugozahod. Objekt je bil dolg 7,9 m in širok 4,2 m. V sredini bili stojki (SE 5138, SE 5180) (G246), ki sta podpirali sleme v objekta je stojka (SE 5050) podpirala sleme v strešni kon-strešni konstrukciji. Jame za stojke, vkopane v plast SE 5089, strukciji. Jame za stojke, ki so se ohranile v geološki podlagi so bile nepravilne oblike (dolžina od 26 cm do 33 cm), stene SE 5028 in plasti SE 5090, so bile nepravilne oblike (dolžina so bile navpične ali poševne z ravnim do konkavnim dnom. od 17 cm do 39 cm) oziroma okrogle oblike (premer od 23 do 30 cm), stene so bile navpične ali stopničaste z ravnim do konkavnim dnom. 5036 5040 5042 5044 5048 5052 5063 5067 5069 5076 B A B A B B A B A B A B A B A A B A A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B 111 Tlorisi in preseki jam za stojke in jam, ki so sodili k objektu IV. Merilo 1 : 50. Zagorica, AAS 109, 2023 107 raziskano območje stojka objekt 38 5093 37 Objekt V 5081 5138 5191 5180 5081 5093 5138 5167 A B A A 5176/5177 B B 5167 42 B A A B A B A B A B 41 112 Tloris objekta V. Merilo 1 : 50. Objekt II 46 45 5176 A 5180 5191 A 5081 5093 5138 5167 B A B A A B A B B B A B A B B A A B A B A B A B A B 113 Tlorisi in preseki jam za stojke, ki so sodili k objektu V. Merilo 1 : 50. 5176 A 5180 5191 A B B A B A B A B A B 108 Zagorica, AAS 109, 2023 Ograja Jame za kole vkopane v plast 5353/5368 so bile nepravilne V kv. 33, 35, 61, 62–68 se je nahajala skupina jam za kole in (v dolžini od 16 cm do 42 cm) oziroma ovalne (premer od stojke, ki bi lahko orisale ograjo (sl. 114–115). Sestavljalo jo 14 do 38 cm) oblike, stene so bile navpične ali poševne, dno je dvanajst jam za kole (SE 5381, SE 5358, SE 5356, SE 5351, ravno do konkavno in v obliki črke V. Polnila so vsebovala SE 5351a, SE 5349, SE 5326, SE 5324, SE 5332, SE 5347, drobce oglja in lepa. Jami v bližini bi lahko spadali k ograji SE 5345) (G174). Ohranjene so bile v polkrožni liniji v dolžini SE 5328 (G175) in SE 5398 (G176–G180). 40 m, usmerjeni vzhod–zahod in severovzhod–jugovzhod. raziskano območje 40 Objekt V stojka 39 objekt 38 Objekt IV ograja 37 21 32 44 31 5038 43 42 41 41 34 48 33 Objekt II Objekt III 47 5042 46 5044 Objekt I 45 67 36 5332 Ograja 5358 66 35 5351a 5360 5351 65 5356 5349 5354 64 5326 5324 5345 63 5381 5347 62 61 114 Tloris ograje. Merilo 1 : 200. 5038 5042 5044 5332 5345 5347 5349 A B B A B A B A B B B A A B A B A A B A A B A B A B A B B 5326 5351a 5354 5356 5358 5360 5381 A A 5324 A B A B A B A 5351 B B A B A B A B A B A B A B A B A B 115 Tlorisi in preseki jam za stojke in kole, ki so sodili k ograji. Merilo 1 : 50. Zagorica, AAS 109, 2023 109 Objekt X Sektor 7 V kv. 15–16 in 25–29 je skupina stojk izrisovala zaključeno Vse jame v sektorju 7, ki določajo tlorise objektov, so zara-celoto objekta X (sl. 116–117). Na tem delu sektorja 5 so v di manjkajočih opisov in prerezov ter opisov njihovih polnil jalovini poleg prirezanih spodnjih delov jam bila ohranjena v dokumentaciji označene kot stojke. Na podlagi fotoskic dna brazd (SE 5031) in tanki sledovi plasti, ki so se na neka-vkopov, ki so bile na voljo in obrisov tlorisov, ki jih zarisujejo, terih mestih raztezali med jamami. Vsekakor so bile brazde so bili prepoznani domnevni tlorisi v nadaljevanju opisanih povsod zarezane v polnila jam. objektov. Objekt je sestavljalo sedem jam za navpične nosilce (SE 5016, Objekt VI SE 5018, SE 5020, SE 5063, SE 5022, SE 5029, SE 5032), V kv. 38, 39, 12, in 13 se je nahajala skupina stojk, ki bi lahko ohranjenih v dveh vzporednih vrstah, ki so bile usmerjene orisale pravokoten tloris objekta VI (sl. 118). Sestavljalo ga severovzhod–jugozahod. Objekt je bil dolg 6,5 m in širok je osem jam za navpične nosilce (SE 7016, SE 7018, SE 7022, 4m. Jame za stojke nepravilne oblike (dolžina od 25,5 cm SE 7026, SE 7036, SE 7048, SE 7050, SE 7054), ohranjenih v do 47 cm) so bile ohranjene v geološki plasti SE 5028, stene dveh vrstah. Vkopane so bile v SE 7030. Objekt je bil dolg so bile navpične oziroma poševne, dno neravno. Polnila so 6,5 m in širok 5,3 m ter orientiran v smeri severovzhod–ju-vsebovala oglje in lep. gozahod. Stojke so bile nepravilne oblike (dolžine od 21 cm 6raziskano območje raziskano območje stojka 5 stojka objekt objekt brazda 5022/5023 7018 Objekt X 5020 Objekt VI 7022 16 5061/5062 15 7016 7026 5032 13 7060 12 11 7056 5018 7054 5029/5030 7038 7036 5016/5017 26 39 7048 25 38 7050 116 Tloris objekta X. Merilo 1 : 100. 24 118 Tloris objekta VI. Merilo 1 : 100. 5016 5018 5020 5022 5029 5032 5061 A B A B A B A B A B A B A B A B A B A B 117 Tlorisi in preseki jam za stojke, ki so sodile k objektu X. Merilo 1 : 50. 110 Zagorica, AAS 109, 2023 do 45 cm). Tri stojke (SE 7056, SE 7038, SE 7060), ki so ležale v okolici, bi lahko pripadale objektu. Objekt VII V kv. 16 in 17 se je nahajala skupina stojk, ki bi lahko orisa- le del tlorisa objekta VII, ki sega izven izkopavalnega polja (sl. 119). Vidni del objekta je sestavljalo osem jam za nav- pične nosilce (SE 7078, SE 7076, SE 7074, SE 7066, SE 7070, SE 7108, SE 7106, SE 7110), ohranjene v eni vrsti in vkopane v SE 7031. Objekt je bil neznane dolžine in širok 5,5 m. Vidna stranica objekta je bila usmerjena severovzhod–jugozahod. Stojke so bile nepravilne oblike (dolžina od 24 do 64 cm), globoke od 7 cm do 27 cm. Znotraj objekta so se nahajale jame SE 7064, SE 7068 (G295) in SE 7088. raziskano območje stojka objekt raziskano območje neopredeljeni jami stojka objekt 120 Pogled na objekt VIII. raziskano območje stojka 7018 objekt Objekt VI neopredeljene jame 7022 7078 7076 7088 7016 7026 7068 7074 19 7084 Objekt VIII 7064 13 7086 7096 18 7060 7070 12 7110 11 17 7066 7056 7108 7072 7054 7106 7038 712216 7144 7036 42 7120 7116 7118 39 38 7048 119 Tloris objekta VII. Merilo 1 : 100. 7050 45 Objekt VIII 7104 44 V kv. 18 in 44 se je nahajala skupina stojk, ki bi lahko orisa- le kvadraten tloris objekta VIII (sl. 120–121). Sestavljalo ga 70 69 je šest jam za navpične nosilce (SE 7084, SE 7086, SE 7096, 7172 7170 SE 7116, SE 7118 in SE 7144), vkopanih v plast SE 7031. Objekt je bil dolg 2,75 m, širok 3 m in usmerjen sever–jug. V notra- njosti objekta se je nahajala plast lončenine in lepa SE 7072 121 Tloris objekta VIII. Merilo 1 : 100. (G296–G300), v kateri sta bili dve jami. Stojke so bile ne- pravilne oblike (dolžine od 34 cm do 52 cm) in globoke (od 7 cm do 19 cm). Zagorica, AAS 109, 2023 111 Objekt IX Peč V kv. 24, 51 in 50 se je nahajala skupina stojk, ki bi lahko V kv. 36, 37 in 62, 63 je bila odkrita peč SE 7047, od katere orisale kvadraten tloris objekta IX (sl. 122). Sestavljalo ga so ohranjeni ožgano dno z robovi in zadnje ogleno polnilo, je pet jam za navpične nosilce (SE 7140, SE 7138, SE 7136, ki je pomešano s pepelom in zemljo (sl. 123–124). Peč je SE 7142, SE 7132, SE 7130 in SE 7128), ki so bile ohranjene v imela obliko konične jame in je bila brez rešetke. Po ohra-dveh vrstah in vkopane v SE 7150. Objekt je bil dolg in širok njenosti ni mogoče sklepati, ali je imela kupolo ali ne. Vse-cca. 3 m ter usmerjen severovzhod–jugozahod. Stojke so kakor je bila večkrat uporabljena, kar se vidi na postopnem bile nepravilne oblike (dolžine od 31 cm do 51 cm), globoke debeljenju dna kot prepečena glina, ki je v spodnjem delu (od 10 cm do 16 cm.) že začela bledeti. Peč je bila prazna, v njej je bilo le nekaj odlomkov lončenine (G301–G305). Tudi okolica je bila čista, brez sledov izdelave raziskano območje ali odpada, ožganost pa je bila omejena le na notranjost stojka peči. Ker je bila vkopana v podlago in ni imela nobenih objekt neopredeljene jame neposrednih znakov povezav z najbližjimi jamami, je bilo težko oceniti, ali spada k objektom v sektorju 5, kjer sta v neposredni bližini ležali plasti SE 5089 in SE 5142, ali pa je 7130 bila del prostora, ki je pripadal objektu VI. 7128 Objekt IX 25 7132 7142 24 7140 7136 51 7138 50 122 Tloris objekta IX. Merilo 1 : 100. 123 Peč, pogled od zgoraj. 124 Presek peči. 112 Zagorica, AAS 109, 2023 Sektor 8 Zgodnjesrednjeveški ostanki pa so bili odkriti tudi v sektorju 8. Glede na distribucijo stojk oziroma jam za pokončne kole, ki nakazujejo obstoj več objektov, in sicer objekt XI, XII, XIII, bi lahko domnevali dve naselbinski fazi. Skupno smo v sektorju 8 dokumentirali nekaj čez 80 stojk, pri čemer je pomembno poudariti, da smo kljub odsotnosti vertikalne stratigrafije lahko že glede na temnejšo (temno rjavo) obarvanost in jasnejše konture polnil določili njihovo pripadnost zgodnjesrednjeveški fazi. Poleg distribucije je ta- kšna provizorična opredelitev ponujala edino oporo za za- časno kronološko opredelitev stojk in jam brez kronološko oprijemljivih najdb. Obrisi stojk so bili praviloma okrogle ali ovalno-okrogle oblike, premeri pa so nihali med 0,2 in 0,4 m s težiščem pri 125 Pogled na jamo SE 8084. 0,3 m. Prevladovale so take z navpičnimi ali strmimi stenami in ravnim dnom. Ohranjene globine so segale od 0,1 do 0,49 m z opazno tendenco k manjšim globinam v jugoza- V polnilu ene po najdbah najbogatejših jam (SE 8084) hodnem delu sektorja, kar lahko pripišemo oranju in drugim (sl. 125), ki je ležala v severnem delu sektorja poleg do-postdepozicijskim dejavnikom, ki so na nižjem delu terase mnevnega objekta XI, smo našli 44 kosov keramike, drobce močneje poškodovali SE 8003 oziroma prvotno površino, lepa in oglja. Poleg ostenja posode iz rdečkasto rjavo žgane iz katere so bile vkopane stojke. Polnila večine stojk so vse-keramike s primesmi peska, ki nosi okras valovnice, je zani- bovala drobce oglja in hišnega lepa, le redka keramiko, v miv tudi odlomek lonca z izvihanim ustjem in ravnim oziro-kar nekaj primerih pa tudi manjše kamenje, s katerim so ma sedlastim robom iz trdo žgane, temno rjave keramike domnevno učvrstili lego lesenih stebrov. Dvojne stojke, pri s primesmi peska. Vkop je bil hruškaste oblike (daljša os katerih bi lahko sklepali na okrepljene nosilce, so bile redke. meri 1,3 m) in sestavljen iz okrogle poglobitve skledastega Bolj oprijemljivo predstavo o stenah stavb ponujajo le ostan-preseka ter plitvejše ovalne jame, ki je bila morda izkopa- ki lepa z odtisi treh palic. Sodeč po redkosti žebljev jih pri na naknadno, vendar je bila zapolnjena z isto temno rjavo gradnji niso uporabljali. muljasto prstjo kot matični vkop (SE 8085). Pet metrov vzho- Stojke so dopolnjevali še večji okrogli, ovalni ali nepravilno dneje je bila odkrita lisa polnila (SE 8095) okroglega vko-oblikovani vkopi (do 2,5 m), ki so ležali bodisi znotraj črt, ki pa s premerom okoli 1,5 m (SE 8094). V skoraj ravnem dnu so omejevali arhitekturo, bodisi zunaj njih. Večinoma so bili samega vkopa, ki je razmeroma plitev (do 20 cm), je bila plitvi in običajno poleg oglja, kamnov in lepa vsebovali tudi sočasno ali naknadno izkopana stojka, v kateri je bil odkrit keramiko. Lega stojk nakazuje, da je na zahodnem delu te-manjši peščenjak. Polnilo je sicer vsebovalo 28 kosov kera- rase stalo več podolgovatih objektov bolj ali manj pravoko- mike, 5 kosov lepa, nekaj oglja ter 12 grobo zrnatih pešče- tne oblike ali pravokotno zalomljenih plotov, z eno stranico njakov rdečkaste ali sive barve in en večji kamen (15 × 10 × dolgo vsaj 10 m in drugo 3 m ali več. Azimut dveh najbolj 4 cm) iz istega materiala. Severno ob njej je ležal plitev vkop prepričljivih daljših linij stojk znaša natančno 60 stopinj, kar ovalne oblike (SE 8090; dl. 1,12 m) s skoraj povsem ravnim pomeni, da so bili objekti postavljeni vzporedno in z daljšo dnom (gl. do 0,1 m), v polnilu katerega (SE 8091) smo prav osjo v rahlem odklonu od smeri severovzhod−jugozahod, tako našli več koščkov lepa, oglja, štiri kose keramike in en torej optimalno za izkoristek sončnega obsevanja. Da gre kamen. V jugozahodnem delu objekta je ležala okrogla stoj-najverjetneje za ostanke bivalne arhitekture, kaže tudi dej- ka (pr. 0,37 m) s poševnimi stenami, ki poševno preidejo v stvo, da je bila večina zgodnjesrednjeveške keramike odkrita dno. Polnilo (SE 8048) je vsebovalo dva fragmenta keramike na tem delu raziskovanega področja, pa naj bo v polnilih ali in manjše koščke lepa in oglja. Kot je tvorila okrogla stojka izven struktur. Najdbe iz stojk in vkopov vzhodnega dela te- (SE 8081) s premerom 0,30 m in ohranjeno globino 0,48 m. rase so omejene na lep, drobce oglja in kamenje, keramika V ta kompleks ostankov najverjetneje sodi tudi stojka s pre-pa je redka, kar nakazuje drugačno namembnost tega dela merom 0,26 m (SE 8137), strmimi stenami in ravnim dnom naselbine. v globini 0,14 m pod površino SE 8003. V polnilu (SE 8138) Zagorica, AAS 109, 2023 113 smo našli manjše koščke lepa in keramike (5), oglje in manjši stenami in ravnim dnom 0,24 m pod površino SE 8003. Pol-apnenčast kamen. nilo (SE 8044) je vsebovalo tudi 8 kamnov grobo zrnate- Južno od presledka med obema objektoma je ležala skupi- ga peščenjaka (pr. 0,03−0,1 m) in tri apnenčaste kamne (pr. na štirih srednje velikih okroglih vkopov s skledastim prese- 0,03 m) ter manjše koščke lepa in oglja. Na vzhodnem delu kom (SE 8096−SE 8103; pr. 0,40−0,50 m) in enega manjšega objekta je bila zanimiva stojka s premerom 0,3 m (SE 8163), (SE 8133−SE 8134). V polnilih dveh večjih so bili poleg drob-v kateri smo našli 19 manjših sivih peščenjakov in dva rdeča cev oglja najdeni tudi kosi hišnega lepa (SE 8097/2 kosa; (SE 8164). Koščke lepa in oglja ter več peščenjakov je vse-SE 8103/19). bovalo tudi polnilo zahodno ležeče stojke (SE 8118, SE 8119). Največja jama zgodnjesrednjeveškega horizonta (SE 8020) Na zgodnjesrednjeveško fazo oziroma objekt XIII se pogoj-je ležala zahodno od stene objekta XII. Plitva jama je bila no (predvsem z lego v okviru linij stojk, ki sodijo v srednji nepravilne ovalne oblike (dolžina daljše osi 3,34 m) in je vek) navezujejo tudi dve stojki (SE 8065−SE 8066; SE 8067− imela poševne stene in neravno dno (globina 0,1−0,2 m). SE 8068) in nekoliko večji plitev vkop ovalne oblike z 0,73 m Polnilo (SE 8021) je vsebovalo sedem fragmentov keramike, dolgo daljšo osjo (SE 8069−8070) na samem južnem robu kos žlindre, drobce oglja in lepa ter 2−5 cm velike kamne, pojavljanja struktur. Temno rjavo muljasto polnilo (sicer po-ki pa so za razliko od večine ostalih struktur iz apnenca in dobno vsebini bližnje latenske jame (SE 8063−SE 8064) je ne grobo zrnatega peščenca. Med keramiko izstopa uslo-vseh treh primerih vsebovalo le drobce oglja in hišnega čeno dno večjega lonca iz trdo žgane keramike s primesmi lepa. drobnega peska. Ena večjih stojk (SE 8014) v zahodni fron- Najpomembnejšo dokumentirano strukturo na vzhodnem ti objekta II je imela premer okoli 0,4 m in je bila globoka delu raziskanih površin je predstavljala večja ovalno-okrogla 0,2 m. V muljastem polnilu temno rjave barve smo našli 4 jama z daljšo stranico dolgo 2,26 m (sl. 126). Stene plitvega fragmente keramike (SE 8015). Jugozahodni kot objekta je vkopa so sprva poševno padale, nato pa so prešle v bolj tvorila stojka nepravilne okrogle oblike (SE 8108) s preme-ali manj ravno dno. Na dnu je ležal apnenčast kamen (27 rom 0,36 m, poševnimi stenami in plitvim dnom (gl. 0,08 m). × 25 × 7 cm), sicer pa je polnilo vsebovalo še tri manjše Glede na lego se je na ta objekt navezovala tudi stojka okro-peščenjake, šest kosov keramike, oglje, koščke lepa in od- glo-ovalne oblike (SE 8004) s premerom 0,25 m, navpičnimi lomek nedoločljivega železnega predmeta. Zanimiva je bila stenami in ravnim dnom, ki je vsebovala sivorjavo prst, v tudi vsebina manjšega vkopa s slabo zaznavnim polnilom kateri smo našli pet fragmentov keramike, 4 manjše kamne, (SE 8143/8144) na južnem delu skrajno vzhodne sonde, v drobce lepa in oglja (SE 8005). Ohranjena globina vkopa je katerem smo našli dva ožgana peščenjaka in 23 kosov lepa bila 0,15 m. Le 0,16 m stran je ležala stojka (SE 8006) podob-z glajeno površino, ki verjetno pripadajo plošči oziroma nih dimenzij in s polnilom enake barve, ki je vsebovalo le podlagi ognjišča. Dva kosa, na zunanji strani rumenkasto do manjše koščke oglja in lepa. rdečerjavo, na notranji pa črnosivo žgana, sta dosegala di- menzije 15 × 10 × 5 cm. Znotraj linij stojk, ki so obdajale domnevni objekt XIII, je na severnem delu ležal vkop nepravilne ovalne oblike z 0,79 m dolgo osjo (SE 8114). Približno v sredini ravnega dna jame s poševnimi stenami je bil ostanek okrogle stojke oziroma negativ izvlečenega stebra (SE 8129) s premerom 0,27 m. V temno rjavi muljasti prsti (SE 8130), ki je zapolnila negativ, smo po vsej globini našli 16 manjših apnenčastih kamnov, manjše koščke lepa in oglja ter fragment nizkega lonca z izvihanim ustjem iz trdo žgane, temno rjave keramike s pri- mesmi drobnega peska. Ohranjena globina negativa z rav- nim dnom je znašala 0,28 cm. Jama in stojka sta verjetno so- časni, pri čemer je dno negativa segalo še okoli 10 cm pod dno jame. Po tem, ko so vstavili steber, so jamo (SE 8114) zapolnili s temno rjavo prstjo (SE 8115), v kateri smo našli drobce lepa in oglja ter tri manjše kose keramike. 126 Jama z apnenčastim kamnom na dnu. Zahodno fronto domnevnega objekta je tvorila tudi okrogla stojka (SE 8043) s premerom 0,33 m, strmimi 114 Zagorica, AAS 109, 2023 Analiza naselbinskega gradiva (G240). Na posameznih odlomkih je na notranji stani opa- ziti sledove prismojenih ostankov hrane, v enem primeru V naselbini je bilo odkritih 990 slabo ohranjenih in zelo pa tudi na zunanji strani. Svetlečih površin na odlomkih ni. razdrobljenih zgodnjesrednjeveških odlomkov kuhinjske in shrambene lončenine. Največja gostota je bila v osrednjem Pri tipokronološki razvrstitvi zagoriškega lončenega gradiva delu sektorja 5, na območju objektov I, II, III in V ter ograje. je bil uporabljen tipokronološki sistem, objavljen v mono- Še posebej veliko jih je bilo v kv. 41, na prostoru med objekti grafiji Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi (Ple-II, III in V. V sektorju 7 je bilo samo v kv. 44, kjer je ležal terski 2010), ki ustja vzhodnoalpske lončenine deli v devet objekt VIII, prisotno večje število odlomkov. Drugod so bili skupin, od S1 do S7, in V1 in V2. Vsaka skupina se deli na enakomerno razpršeni, predvsem na območju objekta IX in več oblikovnih tipov, ki jih določajo predvsem spremembe v na prostoru med objekti VI, VII in VIII (sl. 127). preoblikovanosti roba ustja in nagnjenosti vratu. S pomočjo tipokronološke tabele (sl. 128) je bilo 55 zagoriških zgo- Prevladujočo vrsto posode predstavljajo lonci. Poleg teh so dnjesrednjeveških ustij loncev razporejenih v posamezne bili odkriti le trije primeri sklede (G169, G190, G268), pri-skupine. mer odlomka, ki je pripadal večji posodi (G250), in pekva (G174). Ustje je pri večini posod obvrteno, le pri enem gre mogoče za prostoročno obdelavo. Odlomki teles posod so bili večinoma izdelani prostoročno z dodelavo na vretenu, nemalokrat so na notranji strani odlomkov vidni odtisi pr- stov. Pojavljajo se tudi odlomki, ki so narejeni na hitrejšem kolesu in so kakovostnejše izdelave. Okras je najpogosteje izdelan na ostenju posode, le v enem primeru je v obliki kratkih vrezov prisoten tudi na zunanjem robu ustja (G175). Najpogosteje sta zastopana motiv več valovnic (G186) in motiv glavničenja (G200). Pogosto je na posodah kot okras aplicirano rebro, na katerem so lahko kratki vrezi (G264) ali vbodi z glavnikom (G199), pojavlja pa se tudi v kombinaciji z motivom valovnice in vrezi (G268). V nekoliko manjšem šte- vilu so prisotni odlomki z okrasom enosmernega metličenja 128 Preglednica pojavljanja različnih tipov ustij. raziskano območje 24 25 26 27 28 objekti in ograja gostota lončenine x < 24 26 25 24 23 25 < x < 99 52 IX 22 51 21 VII 50 20 Sektor 7 49 19 18 17 100 < x 78 48 VIII 16 77 47 15 76 46 14 75 45 44 43 13 12 VI 14 74 42 11 13 73 41 10 12 72 40 9 11 71 70 8 69 39 38 7 6 34 10 68 37 5 33 9 67 36 4 32 8 66 35 3 31 7 6 34 5 65 64 33 32 2 1 54 30 4 63 31 53 29 3 62 30 52 28 2 61 29 51 27 26 60 25 1 40 59 58 28 27 80 50 24 39 57 79 49 23 38 56 78 48 22 37 V 55 77 47 21 32 54 76 46 44 31 53 75 45 43 10 74 44 42 IV 9 73 43 41 8 72 42 34 7 71 41 II 33 6 70 48 III 20 5 69 47 19 4 68 46 18 3 67 45 17 2 66 36 16 1 65 35 15 64 30 I 14 63 29 X 13 62 28 12 61 27 11 60 26 59 25 58 24 57 23 56 22 55 21 54 53 Sektor 5 52 51 127 Gostota lončenine po kvadrantih. Merilo 1 : 1000. Zagorica, AAS 109, 2023 115 Skupina S1 (od druge polovice 6. stoletja do druge Zgodnjesrednjeveška lončenina po naselbinskih fazah polovice 7. stoletja n. št.) V sektorju 5 je v vseh plasteh, z izjemo v površinski SE 5001 Neobvrtena ustja. Posode so izdelane z lepljenjem na mi- (G268–G294), izrazito malo najdb. Lončenine je v spodnjih rujoči podlagi. plasteh le za vzorec; najdemo jo v vkopih v geološko pod- V to skupino bi pogojno lahko uvrstili le odlomek ustja, naj- lago SE 5028 na področju, kjer je bilo oranje tako globoko, den ob objektu III v kv. 36, vendar je sam odlomek premaj- da so vkopi najverjetneje prirezani (G167–G173). hen, zato je skoraj nemogoče določiti, ali pripada posodi, Starejša zgodnjesrednjeveška faza je bogatejša z lončeniki je bila narejena na mirujoči podlagi, zato je uvrščen v no, še posebej plast SE 5089 (G186–G210) in plast SE 5126 naslednjo skupino S2. (G223–G235). Za to fazo sta značilni dve vrsti lončenine, Skupina S2 (od druge polovice 7. stoletja n. št.) prva ima debelejše stene, je zelo prašnata in gladka, na- rejena prostoročno ali na počasnem vretenu (G196, G203) Obvrtena ustja z enostavnim ravnim ali zaobljenim robom, (sl. 129). Druga vrsta lončenine je trša in ima tanjše stene možna pa je dodelava na zelo počasni vrteči se podlagi. (G197, sl. 130). Izdelana z lepljenjem in dodelavo na vrete- Oblike ustij: PO3C1 (G224, G315), PO1C1 (G189, G186, nu. Na notranji strani odlomkov so vidni sledovi prstov. Kot G239, G271), PO3B1 (G223), PO2C1 (G273, G266, G187, pustilo je velikokrat dodan kremenčev pesek oziroma oglje G320, G246, G240, G181, G301, G272, G211, G176, G258, ali pa apnenec, kar bi razložilo odlomke z luknjičasto povr-G257, G275, G247, G249, G227, G274), PO2A3 (G251, šino (G196, sl. 131). Pogost okras, ki se pojavlja, je enozoba G168, G228, G265, G226, G276, G188, G311). valovnica oziroma več valovnic skupaj tudi v kombinaciji z glavničenjem, kratkimi vrezi in rebrom (G197) (sl. 130). Ustja Skupina S3 (od 688 n. št.) loncev pripadajo skupini S2, pet odlomkov ustij pa pripada Posode so izdelane na mirujoči podlagi in ustja nato ob- vrtena. Opazna so preoblikovanja roba, lahko je v prerezu odebeljen, razpotegnjen, zaobljen, dobiva plitve žlebiče itd. Oblike ustij se delijo na dva tipa: a) Izvihana ustja s strehastim robom: PO2B2 (G319, G278, G252, G167), PO2C9 (G177, G277), PO2D1 (G175, G270, G225, G306, G218, G267, G178), b) Izvihana ustja z navpičnim ali previsnim robom ter zmer- no ali močno zakrivljenim vratom: PO2C4 (G279). Skupina S4 (od 770 n. št.) Obvrtena ustja na razmeroma hitro vrteči se podlagi, rob je oblikovan v napušč. Oblike ustij: PO5D1 (G296, G302, G316, G280), PO2A9 129 Odlomek lončenine starejše naselbinske faze. (G317), PO2B5 (G297). Skupina S5 (od 779 n. št.) Obvrtena ustja, izdelana na vrtečem kolesu, v notranjosti se nahaja žleb, najverjetneje namenjen pokrovki. Oblike ustij: PO4D1 (G269), PO2A8 (G259). Odlomki skupin S6 (konec 9. stoletja n. št.) in S7 (od 1000 n. št.), ter V1 in V2 niso prisotni na naselbini. 130 Odlomek lončenine starejše naselbinske faze. 116 Zagorica, AAS 109, 2023 skupini S3. Vmes sta tudi odlomek sklede z okrasom (G190) in pekva (G174). V mlajši fazi je lončenine manj, še največ v plasteh SE 5075 (G251–G256) in SE 5078 (G257–G264). Pri nekaterih večjih odlomkih je opazna razlika v izdelavi. Lončenina je izdela- na na hitrejšem kolesu, v notranjosti ni več sledov prstov. Je tanjša ter enakomernejše debeline (G269) (sl. 132). Kre- menčev pesek kot pustilo še vedno prevladuje, še vedno pa so prisotni tudi odlomki z apnenčastim pustilom (G240) (sl. 133). Pojavlja se okras z več valovnicami, ki se med seboj prepletajo (G266). Odlomki ustij se uvrščajo od skupine S2 do skupine S5, le skupina S4 ni prisotna v teh plasteh. Vsi odlomki, razen enega, ki je ležal v plasti ornice, se pojavljajo 133 Odlomke lončenine mlajše naselbinske faze z na območju sektorja 7. apnenčastim pustilom. Lončenina se v sektorju 7 nahaja v plasteh SE 7031 (G307– G310) in SE 7100 (G311–G313) ter v površinski plasti Ker med plastmi v sektorjih 5 in 7 ni neposredne poveza-SE 7002 (G314–G318). ve, je lončenino iz sektorja 7 težko uvrstiti v katero izmed zgornjih faz. Glinena utež V polnilu jame SE 5144 je bila skupaj z odlomkoma lončeni- ne (G182–G183) odkrita utež (G184). Kovina Najdenih je bilo šest kovinskih žebljev (G185, G207–G209, G222, G237). Kamen Na najdišču sta bila najdena dva odlomka brusa. Prvi na območju objekta I, v plasti SE 5368, in drugi na območju objekta IV, v plasti SE 5013. En odlomek žrmelj je bil najden v polnilu jame SE 5109 (kv. 56) (G248), drugi pa v plasti SE 5089, v kvadrantu 64 (G210). Steklo Odlomek latenske steklene zapestnice je ležal v površinski 131 Luknjičavost površine odlomkov starejše naselbinske faze. plasti ornice SE 5001 (G281). Sklep Na podlagi odkritega keramičnega gradiva, razporejene- ga v tipološke skupine, lahko določimo okviren začetek in konec zgodnjesrednjeveške naselbine, upoštevajoč dejstvo, da je v primeru enakomernega nastajanja ustij v času nji- hovo število sorazmerno dolžini trajanja obdobja teh ustij. Primerjava začetkov in koncev skupin odlomkov ustij po referenčni tabeli (sl. 128) kaže, da je naselbina na Zagori- ci obstajala v času med drugo polovico 7. stoletja (začetek skupine S2) in koncem 9. stoletja n. št. (začetek skupine S6). Za ugotavljanje kronološkega razvoja posameznih objektov znotraj naselbine smo v ta namen objekte združili v doma- 132 Odlomek lončenine mlajše naselbinske faze čije in določili njihova uporabna zemljišča. Število odlomkov s kremenčevim pustilom. Zagorica, AAS 109, 2023 117 ustij posamezne skupine na območju posameznega objekta prostoru, če to ni le posledica same konfiguracije terena in je bilo namreč premajhno za prikaz natančnejših rezultatov. večstoletnega oranja, najštevilčnejša skupina ustij ravno sku-Uporabnemu zemljišču domačije I (objekti I, II, III, IV, V – kv. pina S2, ki je v masovni uporabi ob koncu 7. stoletja n. št., 31-38, 41, 42, 45, 46, 63 in 64) pripada 25 ustij (štirinajst ustij stoletje kasneje pa je že v zatonu. Pri tem je pomemben tudi – skupina S2), (sedem ustij – skupina S3), (eno ustje – skupi- podatek, da na celotni naselbini ni odlomkov ustij skupine na S4) in (dve ustji – skupina S5). S1, kar postavlja, kot že rečeno, njen mogoči začetek že v drugo polovico 7. stoletja n. št. Konec domačije I in s tem Uporabnemu zemljišču domačije II (objekti VI, VII, VIII – kv. verjetno tudi propad celotne naselbine ob koncu 9. stoletja 12−18, 38−44 – sek. 7) pripadajo tri ustja (skupina S4). Na bi najverjetneje sovpadal s časom pojava ustij skupine S6 uporabnem zemljišču domačije III (objekt IX – kv. 24, 50 in na vzhodnoalpskem prostoru, ki pa je na zagoriški naselbini 51 – sek. 7) ni bilo najdenih ustij. Uporabnemu zemljišču ni. Vendar tega ni mogoče zagotovo trditi, saj to ni edini domačije IV (objekt X – 15, 16, 25 in 26, 53, 54, 56, 57 in 58) možen razlog za njeno odsotnost. Poleg tega je skupina pripadata dve ustji (skupina S2) (sl. 134). ustij S5 v uporabi še več stoletij od njenega pojava, ampak Nastala slika prikazuje vsaj dve precej zanimivi dejstvi, prvo, ker sta na celotni naselbini najdena le dva odlomka, lahko da so na območju domačije I prisotne vse skupine ustij, in s precejšnjo gotovostjo trdimo, da naselbina ob koncu 9. drugo, da je na prostoru domačije II prisotna samo sku- stoletja počasi odmira. pina ustij S4. Sklicujoč se na referenčno tabelo skupin ustij Zanimiva je tudi prevlada skupine S4 na domačiji II, ki je gle- (sl. 128) lahko tako zagotovo rečemo, da je ob koncu 8. de na njeno časovno opredelitev v uporabi šele proti koncu stoletja, ko so bile hkrati v uporabi skupine ustij od S2 do 8. stoletja n. št., in popolna odsotnost ostalih skupin ustij. S5, obstajala naselbina z domačijo I in domačijo II, kar za Za to bi lahko bilo več vzrokov; prihod novih naseljencev, domačiji III in IV zaradi pomanjkljivih podatkov ne moremo trenutna moda ali pa prihod lončarja ter postavitev lončar-trditi. Vendar, da sta vsaj domačija I in mogoče tudi doma- skega obrata in peči. Obenem pa bi tudi odsotnost kasnej- čija X najverjetneje zgodnejši, kaže dejstvo, da je na njunem še skupine ustij S5 lahko namigovala na kratko življenjsko raziskano območje objekti in ograja 25 ustja - skupina S2 26 27 28 ustja - skupina S3 ustja - skupina S4 ustja - skupina S5 26 25 24 23 Sektor 7 52 22 51 IX 21 50 20 49 19 18 17 VII 78 48 16 77 47 VIII 15 76 46 14 75 45 44 43 13 12 14 74 42 11 13 73 41 10 12 72 40 VI 9 11 71 70 8 69 39 38 7 6 34 10 68 37 5 33 9 67 36 4 32 8 66 35 3 31 7 6 34 5 65 64 33 32 2 1 54 30 4 63 31 53 29 3 62 30 52 28 2 61 29 51 27 26 60 25 1 40 59 58 28 27 80 50 24 39 57 79 49 23 38V 56 78 48 22 37 55 77 47 21 32 54 76 46 44 31 53 75 45 43 10 74 44 42 IV 9 73 43 41 8 72 42 34 7 71 41 II III 33 6 70 48 20 5 69 47 19 4 68 46 18 3 67 45 17 2 66 36 16 1 65 35 15 64 I 30 14 63 29 X 13 62 28 12 61 27 11 60 26 59 25 58 24 57 23 Sektor 5 56 22 55 21 54 53 52 51 134 Uporabna zemljišča domačij in skupine ustij. Merilo 1 : 750. 118 Zagorica, AAS 109, 2023 dobo domačije II. Pri vsem tem je še enkrat treba poudariti stanovanjske in gospodarske enote. Ta po vsej verjetnosti dejstvo, da je bilo območje močno izpostavljeno nenehni vključuje tudi objekte v sektorju 7 (objekt VI, VII, VIII in IX). kmetijski dejavnosti. Čeprav jih vsaj na podlagi stratigrafije ne moremo pripisati Analiza naselbinske arhitekture eni ali drugi fazi, pa razvoj skupin ustij skozi čas na naselbini nakazuje na možnost, da so najverjetneje bili sočasni objek- Zgodnjesrednjeveška poselitev je bila prepoznana v osre- tom mlajše faze v sektorju 5. dnjem delu sektorja 5 na območju t. i. depresije, v kv. 31–38, 41, 42, 45, 46, 63 in 64. Na tem delu najdišča je stratigra- Kakršni koli znaki, ki bi govorili o organizirani ureditvi pro- fija kompleksnejša in plasti so zato prepoznavnejše. Tudi v stora, kot npr. poti, posebni prostori ali poljska izraba, niso sektorju 7 je situacija podobna. Poselitev je intenzivnejša v bili ohranjeni. osrednjem delu sektorja, v kv. 12, 13, 16–18, 38, 39 in 44, na Objekti so bili različnih dimenzij, zgrajeni v stojkasti gradnji, območju kv. 24, 25 in 50, 51 ter na zahodnem robu sektorja, s pravokotno in kvadratasto tlorisno zasnovo. Značilna sta kjer je večja količina jam in vkopov, ki sodeč po keramičnem enostavna gradnja oziroma ograjevanje prostora z navpič- materialu spadajo v zgodnjesrednjeveško obdobje. Vendar, nimi koli in vmesnim prepletom. Majhne, tanke lise hišnega kot že rečeno, med plastmi v obeh sektorjih ni neposredne lepa in drobci v jamah so mogoče znak uporabe gline kot povezave. utrditve prepleta med koli. Razlika med notranjimi in zu- Na podlagi poročila in skice objektov brez označenih jam, nanjimi površinami je slabo zaznavna, prepoznavni pa niso ki jih izrisujejo, so bile jame za kole v objekte povezane ob niti značilni deli, ki bi lahko določali notranjščino, zato je izdelavi diplomske naloge. Na ta način so bile stojke v obeh težko določiti, kateremu namenu je v tem primeru služil po-sektorjih povezane v 10 domnevnih objektov. samezen objekt. V notranjosti objektov in v njihovi okolici je bilo odkrito večje število jam različnih dimenzij in oblik, IV. poselitvena faza je na območju depresije v sektorju 5, ki jim nismo mogli določiti namembnosti. V dveh primerih sodeč po presekih, potekala v najmanj dveh poselitvenih fa-je možna strešna konstrukcija. Deli konstrukcij kljub temu, zah, kar prikazujeta tudi vzdolžna preseka P 5102 in P 5106, da so koncentrirani na določenih površinah, ne posegajo v na katerih pa plasti nimajo SE oznak. Zato so nekatere plasti starejše. Poleg tega tudi ni prepoznavnih ostankov hitrega na P 5102 prepoznane le na podlagi primerjav višin plasti raziskano območje propada ali rušenja (npr. požiga). Jame v neposredni bližini z višinami poznanih plasti na preseku P 5104. Upoštevajoč objekti in ograja nimajo ne ožganega dna in ne odpada. Kljub temu pa lahko dobljeno zaporedje plasti na preseku P 5102, so jame za na podlagi odkritih ostalin predvidevamo, da gre za objekte 25 ustja - skupina S2 26 27 28 ustja - skupina S3 kole in stojke, ki določajo objekt I in ograjo, vkopane v plasti, stanovanjsko-gospodarskega značaja. ustja - skupina S4 ki na preseku ležijo nižje od plasti, v katere so vkopane jame ustja - skupina S5 za kole in stojke objektov II, III, in V. Iz tega sledi, da objekt 5.4.5 Faza V: novoveško oziroma 26 I in ograja pripadata starejši, objekta II in V pa mlajši nasel- 25 polpreteklo obdobje 24 23 Sektor 7 binski fazi. Objekt IV bi s prirezanimi stojkami, vsaj glede 52 22 51 IX 21 Petra Vojaković 50 20 49 19 18 na obliko tlorisa, najverjetneje pripadal mlajši fazi, medtem 17 VII 78 48 16 77 47 VIII 15 ko je domnevni objekt III z vogalnimi stojkami, ki pripadajo 76 46 14 Najmlajšo fazo predstavljajo novodobni posegi, ceste oziro- 75 45 44 43 13 12 14 74 42 11 mlajši fazi, po obliki tlorisa bolj podoben objektu I, vendar ma poti ter ostanek lesenega iztegnjenega kozolca z osmi-13 73 41 10 12 72 40 VI 9 11 71 70 8 69 39 38 7 6 ker je njihov izbor samo domneven, ostaja vprašanje, v ka- mi stebri, od katerih ima vsak na levi in desni strani po eno 34 10 68 37 5 33 9 67 36 4 32 8 66 35 3 31 7 6 34 tero fazo pripada objekt III, odprto. 5 65 64 33 32 2 1 oporo (sl. 135). 54 30 4 63 31 53 29 3 62 30 52 28 2 61 29 51 27 26 60 25 1 40 59 58 28 27 Poselitveni fazi se izkazujeta tudi v sami organizaciji nasel- Sektor 1 80 50 24 39 57 79 49 23 38V 56 78 48 22 37 55 bine. Kljub pomanjkljivim podatkom lahko za njeno starejšo 77 47 21 32 54 76 46 44 31 53 V sektorju 1b smo tako na plasti SE 2 dokumentirali polpre- 75 45 43 10 74 44 42 IV 9 fazo v tem delu predvidevamo, da je obsegala strnjen cen- 73 43 41 8 72 42 34 7 tekle poti (SE 11, SE 14, SE 80, SE 81, SE 94, SE 183, SE 196, 71 41 II III 33 6 70 48 20 5 tralen prostor s skupno površino, ki ga je obdajala ograja. 69 47 19 4 68 46 18 3 SE 472) ter številne jame in ostanke lesenih struktur (SE 5–6, 67 45 17 2 66 36 16 1 Čeprav le objektu I pripisujemo gotovo pripadnost starejši 65 35 15 64 I 30 14 SE 13, SE 19–25, SE 27–34, SE 69–78, SE 86–87, SE 90, 63 29 X 13 62 28 12 61 27 11 fazi, lahko domnevamo, da se je znotraj ograjenega pro- 60 26 59 25 SE 97–102, SE 171–172, SE 176–181, SE 221–224, SE 228–252, 58 24 57 23 stora nahajalo več objektov, o čemer priča množica jam na Sektor 5 56 22 55 21 SE 259–261, SE 319–322, SE 327–330, SE 335–340, SE 343, 54 53 tem prostoru. 52 51 SE 438–446, SE 452–453, SE 456–463, SE 468–469, SE 473, Drugo, mlajšo fazo naselbine predstavljajo trije večji objek- SE 476–478), ki so predstavljale ostanke novodobnega lese- ti (objekt II, IV in V), ki pa pripadajo bolj odprtemu tipu nega kozolca, ki je stal v smeri sever−jug. naselbine s posameznimi domačijami, ki jih sestavljajo Zagorica, AAS 109, 2023 119 V sektorju 1a najmlajše arheološke strukture predstavlja jarek Sektor 3 za telefonski kabel (SE 35–35, SE 46–47), ki se je v vzho- Najstarejšo ugotovljeno fazo na sektorju 3 predstavlja dnem delu razširil v nekoliko širši vkop (neke vrste jašek; preprost kolovoz, okoli 0,30 cm globokima kolesnicama SE 161–162, SE 165). (SE 3019), ki potekata okoli 1,30 m narazen in ju loči za- Sektor 5 in 7 obljen hrbet. V času uporabe te poti je površino oziroma Na Z delu sektorja 5a so bile ohranjene jame dveh kozolcev humus predstavljala SE 3002, kolesnice pa so segale že v (SE 5026/5027, SE 5228–5237 in SE 5372–5378) ter kamni-SE 3003. Tik pred križiščem se je gledano proti vzhodu na ta pot in njene brežine (SE 5002/5003). Starejšo blatno pot levi od njega odcepil domnevno sočasen kolovoz s kolesni-prekriva tanka steptana plast grušča, ki se na obeh robovih, cami podobnih dimenzij (SE 3019), ki zavija proti Gabru in severnem in južnem, nekoliko dvigne. Južna brežina je utr-leži absolutno nekoliko globlje (pač zaradi zavoja). V obeh jena z večjimi kamni, ki so glede na njen naklon razporejeni parih kolesnic se je nabral sivo do temno rjav muljast sedi-v več strnjenih vrstah ali pa bolj redko v eni sami. ment oziroma plast blata (SE 3020). Glavno pot so popravili z nasutjem tanke plasti apnenčastega in dolomitnega dro- V ta čas sodi tudi jarek za telefonski kabel iz sedemdesetih birja in grušča, ki je oblikovala dobro utrjeno cestišče z dve-let 20. stoletja (SE 5006/5007/5008). ma plitvima kolesnicama v razdalji okoli 1,30 m (SE 3018). To cestišče je prekrila plast rjavega peščenega mulja (SE 3017), ki leži pod današnjim humusom (SE 3001). raziskano območje sektorji BIČ temeljne jame kozolcev ceste in kolovozi jarek za telefonsko napeljavo Sektor 1a 1 2 3 4 5 A 6 7 8 9 10 1112 13 Sektor 1b B 14 15 16 17 18 C 1 C 9 20 21 22 2324 25 26 Sektor 6 Sektor 3 D 27 28 29 D 30 7 31 8 32 9 3334 35 36 A 10 11 12 13 37 14 E 38 15 E 39 16 40 17 41 18 42 19 20 43 44 45 B 21 22 F 23 46 24 25 F 26 27 28 G C G D H E 26 25 24 F 52 23 51 22 Sektor 7 50 21 20 19 18 G 78 49 17 77 48 16 76 47 46 45 44 15 14 13 12 Sektor 1a H 14 75 43 13 74 42 11 12 73 72 71 10 70 41 40 39 9 8 7 34 11 69 38 6 33 10 68 37 5 32 9 8 7 36 6 67 66 65 35 34 33 4 3 2 1 54 31 5 64 32 53 30 4 63 31 52 29 28 27 62 26 3 2 1 61 60 59 30 29 28 27 80 51 25 40 58 79 50 24 39 57 78 49 23 38 56 77 48 22 37 55 76 47 21 32 54 75 46 44 31 53 74 45 43 10 73 44 42 9 72 43 41 8 71 42 34 7 70 41 33 6 69 48 20 5 68 47 19 4 67 46 18 3 66 45 17 2 65 36 16 1 64 35 15 63 30 14 62 29 13 Sektor 5 61 28 12 60 27 11 59 26 58 25 57 24 56 23 55 22 54 21 53 52 51 Sektor 2 ZAGORICA 135 Razprostranjenost polpretekle poselitve, V. faza. Merilo 1 : 1500. 120 Zagorica, AAS 109, 2023 Severno je vzporedno s cesto stal kozolec, od katerega smo (SE 3047, SE 3049, SE 3051, SE 3053, SE 3033). Cestišča s ši-dokumentirali ostanke lesenega stebra s premerom 25 cm rino med 3,5 in 4 m kažejo tendenco k postopnemu zamiku (SE 3022), pripadajoč vkop s polnilom (SE 3021, SE 3023) ter proti jugu. Kamnito vozišče druge faze (SE 3048) na južni ostanek slab meter vstran postavljenega podpornega ste-spremlja preprost kolovoz (SE 3067) (sl. 136). bra (SE 3024–3027). Oba vkopa segata še v sterilno plast Najmlajša faza kamnitega cestišča (sočasna komunikacija v (SE 3005). smeri S−J: SE 3057) je bila na severnem robu utrjena s ka- Kolesnice in polnilo (SE 3019, SE 3020) najstarejše ugotovlje- mnitim nasutjem (SE 3031), ob njem pa je bil izkopan jarek ne poti smo zasledili tudi vzhodno od križišča, pri čemer se za odvodnjavanje, ki je verjetno poškodoval robove starejših zdi, da predstavlja sočasno alternativo kolovozu s kolesnica-cestnih faz (SE 3036). Njegovo polnilo (SE 3037) je vsebova- mi (SE 3066), ki je od križišča vodil proti useku čez Reber in lo tudi plastične odpadke. Južni rob nasutij zadnjih treh faz naprej proti Medvedjeku. Slednji tvori najstarejšo fazo niza cestišč je tvoril nekakšen robnik, ob njem pa je v zadnji fazi cestišč, ki poteka okoli 2 m južneje ter se glede na način potekal manjši jarek (SE 3054). gradnje in posamezne faze navezuje na dobro utrjeno in Na vzhodni strani križišča sta bila odkrita še vkopa z ostanki pogosto obnovljeno komunikacijo od Zagorice proti Gabru, lesenih stebrov (SE 3038–3044, SE 3065), ki domnevno pri-medtem ko je bila smer proti Biču manj aktualna. Profil kaže, padata kozolcu. V času zadnje obnove cestišča (SE 3057) da ostalih pet sukcesivnih cestnih nivojev tvorijo bolj ali manj zanesljivo ni bil več v uporabi, saj je polnila vkopov prekri-izravnana nasutja iz manjših lomljencev (SE 3046, SE 3048, valo kamnito nasutje (SE 3035), ki ga je poškodoval recentni SE 3050, SE 3052, SE 3032), ki jih ločijo tanki cestni sedimenti jarek (SE 3028). raziskano območje sektorji BIČ temeljne jame kozolcev ceste in kolovozi jarek za telefonsko napeljavo Sektor 1a 1 2 3 4 5 A 6 7 8 9 10 1112 13 Sektor 1b B 14 15 16 17 18 C 1 C 9 20 21 22 2324 25 26 Sektor 6 Sektor 3 D 27 28 29 D 30 7 31 8 32 9 3334 35 36 A 10 11 12 13 37 14 E 38 15 E 39 16 40 17 41 18 42 19 20 43 44 45 B 21 22 F 23 46 24 25 F 26 27 28 G C G D H E 26 25 24 F 52 23 51 22 Sektor 7 50 21 20 19 18 G 78 49 17 77 48 16 76 47 46 45 44 15 14 13 12 Sektor 1a H 14 75 43 13 74 42 11 12 73 72 71 10 70 41 40 39 9 8 7 34 11 69 38 6 33 10 68 37 5 32 9 8 7 36 6 67 66 65 35 34 33 4 3 2 1 54 31 5 64 32 53 30 4 63 31 52 29 28 27 62 26 3 2 1 61 60 59 30 29 28 27 80 51 25 40 58 79 50 24 39 57 78 49 23 38 56 77 48 22 37 55 76 47 21 32 54 75 46 44 31 53 74 45 43 10 73 44 42 9 72 43 41 8 71 42 34 7 70 41 33 6 69 48 20 5 68 47 19 4 67 46 18 3 66 45 17 2 65 36 16 1 64 35 15 63 30 14 62 29 13 Sektor 5 61 28 12 60 27 11 59 26 58 25 57 24 56 23 55 22 54 21 53 52 51 Sektor 2 ZAGORICA Zagorica, AAS 109, 2023 121 136 Presek skozi polpretekli kolovoziroma Križišče je bilo v novejšem času poškodovano z izkopom Sektor 2 jarka za odvodnjavanje, ki je vodil od magistralne ce- Na 2 so bile ohranjene jame kozolca (SE 1361–1367) ste proti severozahodu (SE 3028) in je bil zapolnjen z re- ter 4 m široka pot (SE 1022). Slednja je bila grajena iz centnimi odpadki (SE 3029). Jarek je presekal vse plasti več plasti kamenja, velikosti do 8 cm. Potekala je v smeri poti v smeri sever−jug oziroma od Zagorice proti Gabru severozahod–jugovzhod. (SE 3030), ki je bila tik pred opustitvijo povsem nevzdrže- vana (SE 3030). Zaradi komunikacije Zagorica−Reber−Ga- Najdbe ber je bila na jarek nazadnje nasuta plast kamna (SE 3034). Novodobni oziroma polpretekli nastanek teh struktur potrjujejo najdbe, ki so datirane v zadnji dve stoletji (npr. novec − PN 375). 122 Zagorica, AAS 109, 2023 6Analize 6.1 Analiza živalskih ostankov posameznih grobov in iz grobnice 1, bi namreč pretežni del tam odkritih kostnih drobcev utegnil pripadati človeku. Med Borut Toškan izjemno pičlimi taksonomsko in anatomsko opredeljenimi Študija je zajela več kot 11.000 zob, kosti in njihovih od- najdbami, ki so bile pridobljene s sejanjem, je človek de- lomkov. Približno 2.200 primerkov je bilo pobranih roč- jansko zastopan z najmanj eno sežgano prstnico (grobnica no med izkopavanji, preostanek – večinoma gre za se- 1: SE 1107) in dvema sežganima zoboma (grob 2: SE 1118), žgane, nekaj mm velike drobce – pa ob pregledovanju medtem ko je od nesporno živalskih najdb mogoče ome-presejanih frakcij sedimenta. Analizirano arheozoološko niti le posamezne ostanke majhnih vretenčarjev (glodavci, gradivo vključuje ostanke najmanj sedmih vrst sesalcev, dvoživke). Ti ne izkazujejo sledi izpostavljenosti ognju, tudi ene vrste ptičev in ene vrste dvoživk. Prevladujejo najd-sicer pa njihova prisotnost v grobovih zelo verjetno ni ne- be rimskodobne starosti (faza III), 76 primerkov izvira iz posredno povezana s človekom. Okolje na širšem območju novodobnih oziroma polpreteklih kontekstov (faza V), Zagorice je bilo namreč razmeroma vlažno, kar ustreza tako 23 najdb pa ni bilo mogoče natančneje umestiti v čas dvoživkam kot velikemu voluharju. (sl. 137). V tem poglavju bo podrobneje predstavljeno gradivo iz rimskodobne faze III. Taksonomija Ločeno obravnavo zaslužijo najdbe, pridobljene z mokrim Skupek rimskodobnih živalskih najdb vključuje 88 taksonom-sejanjem. Ker je bila glavnina vzorcev sedimenta pobrana iz sko ožje opredeljenih (odlomkov) kosti in zob, ki so bili pripisani sedmim vrstam sesalcev in eni vrsti ptičev. Prevladuje- jo ostanki domačih živali, tj. goveda, ovce, koze, domačega Takson Faza III Faza V Neopredeljeno Skupaj Bos taurus 20 19 5 44 prašiča, konja, psa in kokoši. Na podlagi morfoloških speci- (domače govedo) fik (Zeder, Lapham 2010; Zeder, Pilaar 2010) je bilo mogo- Caprinae (drobnica) 14 2 2 18 če štiri izmed 14 ostankov drobnice opredeliti do ravni vrste: Sus cf. domesticus 18 5 23 odlomek izoliranega tretjega spodnjega ličnika in dve delno (domači prašič) Canis familiaris 15 2 17 ohranjeni spodnji čeljustnici sta bili pripisani ovci ( Ovis aries), (pes) delček stopalnice pa kozi ( Capra hircus). V nasprotju s tem Equus caballus 3 7 1 11 je bilo razmerje med količino ostankov domačega in divje- (konj) Bos/Equus (govedo/ 4 4 ga prašiča ( Sus scrofa) ocenjeno z upoštevanjem velikosti in konj) robustnosti bolje ohranjenih primerkov (prim. Bökönyi 1984, Arvicola sp. 11 11 180–190). Rezultati so nakazali, da je v analiziranem gradivu (veliki voluhar) Rodentia zelo verjetno zastopana le prva od obeh vrst (sl. 138). Konju (glodavci) 11+ 11+ Mammalia indet. 11.000+ 40 15 11.000+ so bile z gotovostjo pripisane tri najdbe: dva zoba in odlo- (sesalci – neopr.) mek nadlahtnice. Isti vrsti bi utegnil pripadati tudi kateri od Gallus domesticus 3 3 dveh odlomkov večje lopatice ali delček prav tako razmero- (kokoš) Aves gen. indet. 3 3 ma velikega vretenca, ki zanesljive taksonomske opredelitve (ptiči – neopr.) Amphibia (dvoživke) 30+ 30+ Takson Σ ostankov Pogojno Zanesljivo 137 Živalski ostanki z najdišča Zagorica II (izkopavanja iz leta določenih določenih 2002) po kronoloških fazah: faza III (rimsko obdobje); faza Sus domesticus 18 1 6 V (novi vek/polpreteklo obdobje); neopredeljeno (gradivo Sus scrofa -- -- iz kontekstov brez arheoloških najdb). Med ostanki drobnice 138 Število ostankov domačega in divjega prašiča v rimsko- ( Caprinae) sta zastopani tako ovca kot koza (glej besedilo). dobnem gradivu z najdišča Zagorica II (izkopavanja iz leta Količina najdb je podana kot število opredeljenih primerkov 2002). Taksonomska opredelitev temelji na metričnih podatkih, (NISP: Number of Identified Specimens; Grayson 1984). pridobljenih na podlagi smernic von den Driesch (1974). Zagorica, AAS 109, 2023 123 do ravni rodu zaradi poškodb ne omogočajo. Če ne gre za čemer vsaj pri govedu bistvenih razlik v zastopanosti ske-konja, bi navedene primerke kazalo pripisati govedu. Izmed letnih elementov glave, trupa in okončin med obema ob- šestih ostankov ptičev so bili do ravni vrste opredeljeni trije. močjema ni opaziti. Pri drobnici je slika nekoliko drugačna, Pripisani so bili kokoši. Preostali trije ptičji kostni odlomki so saj sta ovca in/ali koza med najdbami iz okolice obravnava-slabše ohranjeni, vendar bi utegnili pripadati isti vrsti. nega objekta zastopani le z nekaj posameznimi izoliranimi Poseben komentar zaslužijo ostanki malih vretenčarjev, ki zobmi, v njegovem glavnem prostoru pa predvsem s kostmi verjetno pripadajo naravno poginulim živalim. Izmed 24 okončin. najdb glodavcev jih je bilo mogoče do ravni vrste opredeliti Podatki za prašiča, psa in konja so drugačni, saj so bili enajst; vse so bile pripisane velikemu voluharju. Dvoživke so ostanki prvega odkriti izključno na območju znotraj nekda-zastopane z več kot tridesetimi kostnimi odlomki najmanj njega objekta III, zobje in kosti drugih dveh pa le v ruševinski petih različnih osebkov, ki pa ožji taksonomski opredelitvi plasti zunaj njega (sl. 139). Pri tem je treba poudariti, da bi niso bili podvrženi. utegnil pretežni del pasjih ostankov pripadati eni sami živali Objekt II oziroma bi lahko vsaj kranialni ostanki pripadali isti lobanji. Slednje zagotovo drži za levo in desno spodnjo čeljustnico Edini živalski ostanki z območja objekta II so bili odkriti med z več ohranjenimi zobmi (leva: I1–3, C1, P3–M2; desna: I, apnenčevimi lomljenci enega od temeljev (SE 1020) te ne-C1, P1–M2). Primerka sta namreč medsebojno skladna tako koč okvirno 14 × 16 m velike stavbe. Taksonomsko je bilo v smislu stopnje obrabe žvekalne površine posameznih mogoče opredeliti le odlomek izoliranega levega spodnje-zob kot glede njune velikosti (npr. dolžina obeh deračev: ga ličnika ali kočnika konja. Preostalih šest kostnih odlomkov 20,0 mm). Odkritje še treh levih (I3, C1 in P3) in štirih desnih je – sodeč po njihovi velikosti – bržčas prav tako pripada- (I2, I3, C1 in P2) izoliranih zgornjih zob psa, ki so bili med lo kateremu od velikih rastlinojedov, tj. govedu, jelenu ali izkopavanji skupaj z že omenjenima spodnjima čeljustni-konju. cama vključeni v isti vzorec (tj. vzorec 1276, SE 1023), tezo Objekt III o prisotnosti ostankov ene same pasje lobanje še dodatno podkrepljujejo. Konju je bil z gotovostjo pripisan odlomek Izkopavanja na širšem območju objekta III so dala največ, tj. nadlahtnice, morda pa isti vrsti pripadajo še delno ohranje-58 taksonomsko opredeljivih živalskih ostankov. Pripisani so no vretence in odlomka lopatice. bili šestim vrstam, ki brez izjeme sodijo v kategorijo doma- čih živali. Zbrano gradivo se navezuje na mlajšega od obeh Podobno kot pri psu so bile tudi vse najdbe prašiča pobrane objektov III, hodno površino in nekatere strukture ob njem iz ene same stratigrafske enote, tj. iz črne zemljene plasti ter njegovo ruševino (sl. 139). z drobci keramike in lepa v glavnem prostoru objekta III (SE 1040 = SE 1380). Drugače kot pri psu pa so bile te najd- Najdbe goveda in drobnice so bile odkrite tako znotraj ve- be med izkopavanji porazdeljene v več, tj. kar šest različnih čjega od obeh prostorov kot na zunanji hodni površini, pri Kontekst Takson Skupaj alia ae us salia es ar tebr acarp salia at Mandibula Dent Ver Scapula Humer Radius/ulna Met Pelvis Femur Tibia Tar Met Phalanges Večji prostor B. taurus 1 1 1 1 1 5 Caprinae 2 1 2 1 1 1 8 S. domesticus 7 1 1 9 Zunanja hodna B. taurus 2 1 1 1 5 površina Caprinae 4 4 Ruševina B. taurus 1 1 1 1 1 1 6 Caprinae 1 1 2 C. familiaris 2 7 1 2 1 13 E. caballus 1 1 Bos/Equus 1 2 3 Ognjišče 7 B. taurus 1 1 Jama SE 1438 B. taurus 1 1 139 Živalski ostanki, ki se navezujejo na mlajšo fazo objekta III in njegovo ruševino, po posameznih kontekstih: večji prostor (SE 1040 in SE 1380), hodna površina ob objektu (SE 1037 in SE 1179), ruševina (SE 1003, SE 1008, SE 1023 in SE 1065), ognjišče 7 (SE 1057), jama SE 1438. Količina ostankov je podana kot število opredeljenih primerkov (NISP). 124 Zagorica, AAS 109, 2023 vzorcev. Zdi se torej utemeljeno domnevati, da navedeni tretjim ličnikom ter izoliran zgornji podočnik iste vrste, mor-ostanki niso bili odkriti blizu skupaj in da torej najverjetneje da celó iste živali. Ob tem je bilo v SE 1276 najdenih še 11 pripadajo različnim živalim. V tem smislu je zanimivo, da taksonomsko in anatomsko neopredeljenih ostankov sesal-med devetimi odkritimi prašičjimi najdbami prevladujejo cev. Izkopavanja kamnitega tlakovanja znotraj nekdanjega izolirani zobje (N = 7), izmed katerih bi utegnili isti živali objekta so razkrila izoliran goveji sekalec in delno ohranjeno pripadati kvečjemu trije (P3, P4, M1; SE 1380: vzorec 1274) golenico ter odlomek spodnje čeljustnice psa. Še deset ta- (sl. 139). V isti plasti so bile odkrite razmeroma številne post- ksonomsko in anatomsko neopredeljenih najdb sesalcev je kranialne kosti drobnice. Ker so skeletni elementi domačega bilo odkritih v jami SE 1369. prašiča ter ovce in koze primerljivih velikosti, je utemeljeno Domnevni stojkasti objekt domnevati, da bi izkopavalci prepoznali in pobrali tudi pra- šičje postkranialne kosti, če bi bile te v plasti prisotne. Očitna Na območju kvadrantov A–E 29–34 so bile odkrite številne prevlada zob in odlomkov čeljustnic med prašičjimi ostanki v jame različnih velikosti, oblik in namembnosti, med katerimi SE 1040 = SE 1380 torej zelo verjetno ne odraža načina po-bi nekatere lahko razumeli kot jame za stojke domnevnega biranja ostankov, temveč dejanske specifike v manipuliranju objekta. V treh izmed njih (tj. SE 1079, SE 1082 in SE 1216) s kadavri te živalske vrste. Starost ob zakolu je bilo mogoče so bili odkriti taksonomsko neopredeljeni kostni drobci (N oceniti v dveh primerih. Oba razpoložljiva spodnja kočni- = 21), ki večinoma kažejo sledi dlje časa trajajoče izposta- ka izkazujeta blago stopnjo obrabe žvekalne površine, na vljenosti ognju. Edini taksonomsko ožje opredeljen primerek podlagi česar ju je mogoče pripisati med osem in dvanajst izvira iz jame SE 1153; gre za izoliran konjski sekalec. mesecev starima živalma (starostni razred 4 sensu Lemoine Koncentracija kamenja SE 1273 et al. 2014, Tab. 7). Dobrih 15 m zahodno od objekta III, tj. v kvadrantih A 30–E Trije taksonomsko opredeljeni živalski ostanki z območja 33, je bila na površini okrog 5 m2 odkrita koncentracija ka-objekta III so bili odkriti v nekaterih od številnih jam v ne- menja z drobci oglja in lončenino. Edini tu najden živalski posredni okolici. Vsi so bili pripisani govedu in prihajajo iz ostanek je odlomek desne spodnje čeljustnice prašiča. različnih delov telesa (sl. 139). Zanimivo je, da je najslabše ohranjen prav daleč najrobustnejši od zastopanih skeletnih Grobnica 1 elementov, tj. skočnica iz jame SE 1438. Ob več tisoč sežganih kostnih drobcih, ki najbrž (večino- Objekt IV ma) pripadajo človeku, je bilo med izkopavanji grobnice 1 pridobljenih tudi nekaj deset ostankov živali. Največji delež Izmed 25 živalskih ostankov s širšega območja objekta IV jih jih pripada dvoživkam, razmeroma dobro so zastopani tudi je bilo mogoče taksonomsko opredeliti pet. V štirih od teh glodavci, velikim sesalcem in ptičem pa je bilo skupaj pripi-primerov gre za najdbe izoliranih zob ali delov čeljustnic. sanih dvanajst najdb (sl. 140). Med slednjimi treba tri kostne V polnilu jame SE 1276 ob vhodu v objekt, ki naj bi služila odlomke z gotovostjo pripisati kokoši, isti vrsti pa bi utegnili kot podstavek za statueto ali oltar, sta bila odkrita odlomek pripadati tudi trije močno poškodovani in zato taksonomsko prašičje zgornje čeljustnice s še vedno prisotnima drugim in Takson SE 1107 = SE 1129 SE 1109 Vzorec 1013 Vzorec 1014 Vz. Vzorec 1010 Vzorec 1016 1015 es dex.) oid (dex.) apodia 2/5 ia es molar ia es (sin. & ia apodia 2/5 ac agalus (sin.) ia Met (dex.) Phalanx 3 Var Mandibula (dex.) Dent (sin. & Var Ulna (sin.) Dent dex.) Var Met (?) Cor Femur (dex.) Tibia (sin.) Astr Calcaneus (sin) Var Sus domesticus 1 1 1 1 1 1 Gallus domesticus 1 1 1 Aves gen. indet. 3 Arvicola sp. 1 9 1 Rodentia gen. indet. 6+ 7+ Amphibia 20+ 3 7 140 Živalski ostanki z območja grobnice 1 po posameznih vzorcih in skeletnih elementih. Obrazložitev kratic: sin. – kost iz leve strani telesa; dex. – kost iz desne strani telesa; varia – skupek različnih skeletnih elementov. Sežgani ostanki so zapisani s krepko pisavo. Količina ostankov je podana kot število opredeljenih primerkov (NISP). Zagorica, AAS 109, 2023 125 ožje neopredeljeni ptičji ostanki. Veliki sesalci so zastopani s zastopane z desnimi nadlahtnicami. Ostanke dvoživk iz šestimi najdbami prašiča, ki jih je zaradi skromnih dimen-osrednjega dela grobnice je treba torej pripisati najmanj zij smiselno pripisati domačemu prašiču. Arheozoološko štirim žabam in/ali krastačam. Iz zemljene plasti v prostoru gradivo iz grobnice 1 je bilo odkrito med izkopavanji črne med zidcem in obodom grobnice je bilo pobranih sedem zemlje z veliko količino oglja, večjimi kosi malte, deli lepa, koščic dvoživk. Na podlagi njihove velikosti je mogoče oce-posameznimi kamni in lončenino v njenem osrednjem delu niti, da so pripadale najmanj dvema različnima živalma. (SE 1107 = SE 1129), pa tudi med izkopavanji zemljene plasti Grobovi 2, 3, 4, 5 in 6 v prostoru med zidcem in obodom grobnice (SE 1109). Več sto drobcev kosti in zob, ki so bili pobrani iz petih žga- Prašič je med najdbami iz osrednjega dela grobnice zasto- nih grobov, je bilo pridobljenih z mokrim sejanjem. Takso- pan s skeletnima elementoma iz skrajno spodnjega dela nomsko opredelitev je bilo mogoče podati le za tri izmed noge. Oba primerka sta verjetno pripadala mladi živali in njih, ki so bili pripisani človeku. Človeku verjetno pripada sta sežgana. Ker sta bila ob odkritju vključena v isti vzorec (tj. tudi pretežni del neopredeljenih najdb. vzorec 1013), najbrž nista ležala daleč narazen. Zdi se torej, da bi ostanka lahko pripadala isti živali. Podobno bi kazalo Razprava domnevati za tri od štirih prašičjih najdb iz prostora med zidcem in obodom grobnice (SE 1109). Med seboj skladni Rimskodobne živalske ostanke z najdišča Zagorica II je na in v isti vzorec (tj. vzorec 1016) vključeni odlomek distalnega podlagi kontekstov, v katerih so bili odkriti, mogoče razde-dela golenice, petnica in skočnica namreč zelo verjetno pri- liti v dve skupini. Tisti, ki izvirajo z območja stanovanjskih padajo spodnjemu delu iste zadnje leve noge. Da bi enako objektov (tj. objekt II, domnevni stojkast objekt na prostoru veljalo tudi za še četrto prašičjo najdbo iz tega dela grobni-kvadrantov A–E 29–34 in vsaj starejši od obeh objektov III), ce 1, tj. delno ohranjeno drugo ali peto dlančnico/stopalni- naj bi ponujali vpogled v prehranske navade tedanjih lju- co, je manj verjetno. Za razliko od že omenjenih golenice, di, gradivo iz grobnice 1, posameznih grobov in domnevne skočnice in petnice je bil namreč obravnavani primerek se-grobne parcele na območju objekta IV pa naj bi pokazali na žgan, ne nazadnje pa je bil ob odkritju tudi vključen v drug nekatere specifike tedanjih obrednih praks. Žal prvi od obeh vzorec (tj. vzorec 1010). omenjenih sklopov vključuje le dva taksonomsko opredelji- va ostanka (sl. 141), kar je za vpogled v prehranske navade Koliko različnim živalim pripadata kokošji korakoid in ste- seveda bistveno premalo. Poleg tega je bil eden od obeh gnenica iz SE 1109, je težko oceniti, toliko bolj zato, ker bi primerkov – gre za izoliran konjski zob – odkrit v temelju kokoši utegnili pripadati tudi trije odlomki ptičjih kosti, ki jih objekta (objekt II: SE 1020), kjer bi nemara bolj od kuhinj-ni bilo mogoče ožje taksonomsko opredeliti. Vseh pet najdb skih odpadkov pričakovali sledi morebitnih stavbnih daritev je bilo sicer vključenih v isti vzorec (tj. vzorec 1016), pri čemer (glej npr. Toškan, Kovač, Tolar, v tisku; Škvor Jernejčič, Toškan nobena ne izkazuje sledi izpostavljenosti ognju. 2018, 256–258 in tam navedena literatura). Pripis najdbe ko- Zadnji komentar je namenjen najdbam malih vretenčarjev, nju, ki v prvem tisočletju v jugovzhodnoalpskem prostoru predvsem dvoživk in velikega voluharja. Slednjemu je bilo pripisanih devet izoliranih zob in primerek desne spodnje čeljustnice (vzorec 1014), ki so bili vsi pobrani v osrednjem Takson Stanovanjski Obredne Objekt III objekti strukture delu grobnice, ter izoliran desni prvi spodnji kočnik iz pro- B. taurus 1 (1) 16 (5) stora med zidcem in obodom grobnice. Spodnja čeljustnica Caprinae 14 (8) je vključevala vsi tri kočnike, kar dokazuje, da sta v dveh S. domesticus 8 (2) 9 (7) C. familiaris prostorih grobnice 1 zastopana (najmanj) dva različna velika 2 (1) 13 (9) E. caballus 2 (2) 1 voluharja. Bos/Equus 3 Ostanki dvoživk taksonomsko ožje niso bili opredeljeni, G. domesticus 3 Aves gen. indet. 3 zato je ugotavljanje verjetnega števila živali, ki naj bi jim te najdbe pripadale, toliko težje. V tem smislu se je mogoče 141 Ostanki velikih sesalcev in ptičev z območja posameznih stanovanjskih objektov (tj. objekt II, domnevni stojkast nasloniti predvsem na podatke o zastopanosti posameznih objekt na prostoru kv. A–E 29–34) in iz različnih obrednih skeletnih elementov. Med več kot dvajsetimi ostanki dvoživk struktur (grobnica 1, grobovi, objekt IV). Ločeno so podani iz osrednjega dela grobnice so namreč zastopane najmanj tudi podatki za mlajšega od obeh objektov III. V oklepajo štiri desne in ena leva nadlahtnica. Pri tem slednja zagotovo je posebej navedeno število ostankov glave (tj. lobanja, ne pripada nobeni od živali, ki so v analiziranem gradivu čeljustnici, izolirani zobje). Količina ostankov je podana kot število opredeljenih primerkov (NISP). 126 Zagorica, AAS 109, 2023 zagotovo ni sodil med značilne kulinarično zanimive žival- 6.2 Paleobotanična analiza ske vrste (Toškan, Dirjec 2013, t. 4; Toškan 2017), takšen raz- mislek bržčas še dodatno podkrepljuje. Tjaša Tolar Zbir najdb iz grobov, grobnice 1 in objekta IV (= grobna par- V pregled in obdelavo smo prejeli 77 arheobotaničnih vzor- cela) je nekoliko bogatejši (sl. 141). Ob govedu in prašiču, ki cev z najdišča Zagorica 2002, in sicer iz III., tj. rimskodobne, so v sočasnih naselbinskih kontekstih jugovzhodnoalpskega faze najdišča. Velika večina domnevnih rastlinskih arheoma-prostora skupaj z drobnico praviloma najbolje zastopane kroostankov v vzorcih je slabo ohranjena. Prevladovali so vrste (glej npr. Toškan 2013), so bile prepoznane še kosti psa mineralizirani ostanki, inkrustrirani z železom ali pa, sicer in kokoši. Najdbe vseh naštetih vrst, tudi slednjih dveh so redkeje, zogleneli. Identifikacija v več primerih zato ni bila poznane z več drugih rimskodobnih grobišč pri nas (glej mogoča, večkrat tudi ni popolnoma jasno, ali gre za inkru-npr. Turk 1992; Novšak, Bekljanov Zidanšek, Žerjal 2019; To- striran (mineraliziran) rastlinski ostanek (seme, plod) ali zgolj škan 2021; Toškan, Kovač, Tolar, v tisku), pri čemer se ne po- za grudico železa (sl. 142). Na sl. 143 se zato pred samo javljajo le v grobovih, temveč tudi v drugih strukturah z do- navedbo rastlinske vrste večkrat pojavlja »?«, kar pomeni, da mnevnim obrednim značajem (Ragolič, Toškan 2021; Toškan identifikacija ni zanesljiva. Ostali, bolje ohranjeni, rastlinski 2021). Najbolje zastopana vrsta v sklopu živalskih ostankov makroostanki, ki smo jih tudi vrstno specificirali, so najverje-iz grobov, grobnice 1 in objekta IV je sicer domači prašič, tneje recentnega izvora, torej ne iz arheoloških kontekstov; kar je razložljivo z vidno vlogo te živali v tedanjem pogreb-v Tab. 1 so označeni z »rec.«. nem obredju. V skladu s predpisom je bilo namreč treba Pri identifikaciji smo uporabili stereomikroskop Leica MZ75, vpričo pokojnika boginji Cereri darovati svinjo (porca prae-slikovne ključe (npr. Cappers et al. 2006) in lastno referenčno sentanea) in s tem preprečiti, da bi duhovi umrlega blodili zbirko semen in plodov. Strokovna nomenklatura (tj. poime-naokrog kot fantomi. Ob tem je žrtvovanje svinje utegnilo novanje rastlinskih vrst) sledi Mali flori Slovenije (Martinčič pomeniti tudi korak v smeri očiščenja pogrebcev njihove et al. 1999). onesnaženosti s smrtjo. V takšnem primeru so pogrebci na grmadi sežgali le del žrtvovane živali, preostanek pa skuhali Glede na ohranjenost ostankov je mogoče ugotoviti, da gre in namenili pogrebni pojedini (Šterbenc Erker 2002, 85–86). za mešanico semen/plodov recentnega in arheološkega iz-V izključni prisotnosti sežganih ostankov skrajno spodnjega vora. V nadaljevanju obravnavamo samo tiste, domnevno dela nog med najdbami iz grobnice 1 bi se lahko odražala arheološke, tj. ohranjene v zoglenelem ali mineraliziranem prav ta praksa, kjer bi bolj mesnate dele kadavra pogrebci stanju (sl. 143: C in M). namenili obredni pojedini, kulinarično nezanimive spodnje Rezultati in kratka diskusija dele nog pa daritvi bogovom (prim. Toškan 2021). 26 vzorcev, torej velika večina, vsebuje ostanke domnevno Poseben komentar je namenjen živalskim ostankom z ob- gojenih rastlin, semena/plodove: metuljnic (grašice, graha, močja objekta III. Čeprav naj bi bil ta tudi po prenovi na- leče), žitaric ( ječmen, proso) in morda tudi ogrščice ( Brassi- menjen bivanju, kvadratna oblika osrednjega prostora, ve- ca rapa), za slednjo nimamo dokazov o gojenju (Tolar 2016, čje količine luksuznega pivskega in servirnega posodja ter ostanki noše nakazujejo prirejanje pojedin s pitjem. Priso- tnost ostankov simbolno prominentnih psa in konja, pred- vsem pa izjemno visok delež izoliranih zob in odlomkov lobanje s čeljustnicama pri vseh zastopanih živalskih vrstah z delno izjemo drobnice pričajo o tem, da pomemben del tam odkritih živalskih najdb ni mogoče prepričljivo razložiti kot kuhinjski odpadek, temveč nemara prej kot sled svojevr- stnih obrednih aktivnosti. 142 Primer ohranjenosti semen/plodov z najdišča Zagorica 2002. Zagorica, AAS 109, 2023 127 SE Interpretacija SE Sek. Faza Vz. Semena/plodovi Ohr. Oglje Železo Slovensko ime Latinsko ime Št. Ime Št. 428 polnilo jame brez najdb 1 ? 282 ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 4 M x ?s kalčkom) 410 polnilo jame brez najdb 1 ? 268 zebrat Galeopsis sp. 1 ?rec. cf. 1 x jelša/ leska/ gaber 416 polnilo jame brez najdb 1 ? 273 ? leča Lens culinaris 1 M 366 polnilo jame brez najdb 1 ? 190 x 376 polnilo jame 1 ? 212 ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 1 M x ?s kalčkom) polnilo jame ? ? leča Lens culinaris 1 M 1172 polnilo jame 2 ? 1027 ptičja dresen Polygonum aviculare 2 rec. 1057 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1032 ptičja dresen Polygonum aviculare 1 rec. objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metlika Chenopodium sp. 2 rec. objekta III 1052 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1015 ptičja dresen Polygonum aviculare 1 rec. objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metuljnice (cf. leča, Fabaceae 1 M objekta III grašica…) 1032 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1002 ptičja dresen Polygonum aviculare 3 rec. objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metuljnice (cf. leča) Fabaceae 2 M objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metuljnice (cf. grašica) Fabaceae 1 C objekta III 1033 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1002 ječmen Hordeum vulgare 1 C objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim NIDENT 1 C objekta III 1012 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1005 ptičja dresen Polygonum aviculare 4 rec. objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metuljnice (cf. leča) Fabaceae 2 M objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim žito Cerealia 1 C objekta III 1283 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1064 metuljnice (cf. grah) Fabaceae (cf. Pisum) 1 M objekta III 1406 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1075 x 1 objekta III 1373 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1067 ptičja dresen Polygonum aviculare 1 ?rec. x objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metuljnice (cf. grašica) Fabaceae (cf. Vicia) 2 M objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 2 M objekta III ?s kalčkom) 1373 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1067 metuljnice (cf. grah) Fabaceae (cf. Pisum) 1 M objekta III 1400 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1066 metuljnice (cf. grašica) Fabaceae (cf. Vicia) 7 M x objekta III 1243 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1042 ptičja dresen Polygonum aviculare 4 NC x objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metuljnice (cf. grašica) Fabaceae (cf. Vicia) 6 M objekta III 1377 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1061 metuljnice (cf. grašica) Fabaceae (cf. Vicia) 16 M x x objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim metuljnice (cf. grah) Fabaceae (cf. Pisum) 2 M objekta III polnilo jame - okolica III. faza – rim ptičja dresen Polygonum aviculare 1 ?rec. objekta III 1250 polnilo jame - okolica 2 III. faza – rim 1054 ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 1 M objekta III ?s kalčkom) 128 Zagorica, AAS 109, 2023 SE Interpretacija SE Sek. Faza Vz. Semena/plodovi Ohr. Oglje Železo Slovensko ime Latinsko ime Št. Ime Št. 1040 objekt III 2 III. faza – rim 1216 NIDENT 1 C x objekt III III. faza – rim ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 1 M ?s kalčkom) 1059 koncentracija lepa - 2 III. faza – rim 1020 sončni mleček Euphorbia helioscopia 1 ?rec. okolica objekta III koncentracija lepa - III. faza – rim ptičja dresen Polygonum aviculare 1 rec. okolica objekta III koncentracija lepa - III. faza – rim NIDENT 1 M okolica objekta III 1079 polnilo jame 2 II. faza – Lt 1007 žito Cerealia 1 C 1 polnilo jame II. faza – Lt ječmen Hordeum vulgare 1 C 1079 polnilo jame 2 II. faza – Lt 1007 leska Corylus avellana 1 C 1079 polnilo jame 2 II. faza – Lt 1007 žito (cf. ječmen) Cerealia 7 C 1210 polnilo jame 2 III. faza – rim 1038 ptičja dresen Polygonum aviculare 1 ?rec. 1275 polnilo jame 2 III. faza – rim 1049 ptičja dresen Polygonum aviculare 1 ?rec. polnilo jame III. faza – rim ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 2 M ?s kalčkom) 1216 polnilo jame 2 III. faza – rim 1040 dresnik, slakovec Fallopia sp. 1 NC x polnilo jame III. faza – rim ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 1 M ?s kalčkom) 1121 kurišče? 2 III. faza – rim 1022 ptičja dresen Polygonum aviculare 1 rec. kurišče? III. faza – rim sivozeleni muhvič Setaria pumila 1 ?rec. 1271 polnilo jame 2 III. faza – rim 1050 ptičja dresen Polygonum aviculare 3 ?rec. polnilo jame III. faza – rim metuljnice (cf. leča) Fabaceae (cf. Lens) 1 C polnilo jame III. faza – rim metuljnice (cf. grah, Fabaceae 1 M grašica) 1118 grob 2 2 III. faza – rim 1016 leska Corylus avellana 1 C grob 2 III. faza – rim ječmen Hordeum vulgare 1 C grob 2 III. faza – rim sivozeleni muhvič Setaria pumila 2 ?rec. grob 2 III. faza – rim proso Panicum miliaceum 1 C grob 2 III. faza – rim ptičja dresen Polygonum aviculare 2 rec. 1112 grob 3 2 III. faza – rim 1030 sivozeleni muhvič Setaria pumila 6 ?rec. grob 3 III. faza – rim ptičja dresen Polygonum aviculare 1 rec. grob 3 III. faza – rim NIDENT 1 M 1112 grob 3 2 III. faza – rim 1019 sivozeleni muhvič Setaria pumila 2 ?rec. grob 3 III. faza – rim ptičja dresen Polygonum aviculare 1 rec. grob 3 III. faza – rim metuljnice (cf. grašica) Fabaceae (cf. Vicia) 1 M 1299 grob 4 2 III. faza – rim 1046 ptičja dresen Polygonum aviculare 7 rec. x 1 grob 4 III. faza – rim bršljanov. jetičnik Veronica hederifolia 1 rec. 1318 grob 5 2 III. faza – rim 1063 ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 5 M x ?s kalčkom) 1116 grob 6 2 III. faza – rim 1023 ptičja dresen Polygonum aviculare 4 rec. 1129 grobnica 1 2 III. faza – rim 1013 ptičja dresen Polygonum aviculare 17 rec. x 3 1 grobnica 1 III. faza – rim ogrščica Brassica rapa 15 rec. grobnica 1 III. faza – rim metlika Chenopodium sp. 1 rec. 1129 grobnica 1 2 III. faza – rim 1014 metuljnice (cf. leča) Fabaceae (cf. Lens) 1 M 1 grobnica 1 III. faza – rim metuljnice (cf. grašica) Fabaceae (cf. Vicia) 3 C grobnica 1 III. faza – rim ptičja dresen Polygonum aviculare 16 rec. grobnica 1 III. faza – rim metlika Chenopodium sp. 2 rec. grobnica 1 III. faza – rim sončni mleček Euphorbia helioscopia 1 ?rec. grobnica 1 III. faza – rim ogrščica Brassica rapa 8 ?rec. 1200 naravna poglobitev 2 ? 1070 ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 18 M listavec 3 x ?s kalčkom) naravna poglobitev ? ?metuljnice (cf. grašica Fabaceae (cf. Vicia) 2 NC ?s kalčkom) Legenda: M – mineraliziran, C – zoglenel, NC – nezoglenel, rec. – recenten, NIDENT – neidentificiran, NC – nezoglenel, sek. – sektor, ohr. – ohranjenost, št. – število. 143 Arheobotanični rezultati z najdišča Zagorica 2002. Zagorica, AAS 109, 2023 129 170). Prevladujejo ostanki metuljnic, natančneje semen/plo-Vzorci iz objekta III vsebujejo, podobno kot preostale so- dov, ki so močno inkrustrirani z železom, zato natančnejša časne jame, zoglenela in mineralizirana semena metuljnic. določitev, za katero vrsto znotraj družine metuljnic gre, v več primerih ni mogoča. Med njimi so značilna in pogosta Sklep okrogla mineralizirana semena s kratkim kljuncem, za ka- Rastlinski makroostanki (predvsem mineralizirani ostanki se- terega domnevamo, da gre za kalček, torej kaleča semena men/plodov) z najdišča Zagorica 2002 povedo nekaj o po-npr. grašice ( Vicia sp.). K ostankom domnevno prehranskih ljedelskih aktivnostih, tj. gojenju metuljnic oziroma stročnic rastlin lahko prištejemo še zoglenele odlomke lešnikov v (leča, grašica, grah) in žitaric (ječmen, proso). Zanimiva je dveh vzorcih (vz. 1007, 1016). Ostankov ostalih, neprehran-tafonomija ostankov, saj gre v veliki večini za mineralizira- skih rastlin je malo. Ugotovljene so bile nekatere plevelno- na semena/plodove, tj. inkrustrirana z železom, kakršna so -ruderalne rastline (zebrat, dresen, jetičnik, metlika, mleček, na slovenskih arheoloških najdiščih redka oziroma ne prav muhvič, slakovec), pokazateljice okolja, v katerem je deloval pogosta. Tovrstno konzervacijo organskih ostankov pogosto človek, saj uspevajo v bližini človekovih bivališč ali ob poteh. srečujemo v greznicah, kanalizacijskih kanalih in kloakah ter Ker so bile slednje v večini ohranjene v nezoglenelem, lahko smetiščih (Tolar 2016, 58). V primeru iz Zagorice temu ni bi rekli tudi »recentnem« stanju, jih smatramo kot novodob-tako ali pač, saj vzorci večinoma izvirajo iz polnil jam, tudi no kontaminacijo, ki se je verjetno zgodila ali med vzorče- brez najdb. Predvsem je veliko polnil jam iz okolice objekta njem ali pa med spiranjem in sušenjem na prostem. Oglja je III (glej sl. 143), ki bi morda lahko predstavljale nekdanja bilo izjemno malo (le v 6 vzorcih), zato se tu sprašujemo, ali »stranišča«. morda ni bil izločen iz mokro presejanih vzorcev sedimen- ta? Gre za oglje listnatih dreves, med drugimi npr. tudi jelša/ Zanimivo je tudi, da med rastlinskimi ostanki ni ostankov leska/gaber ( Alnus/ Corylus/ Carpinus). značilnih rimskodobnih sadnih vrst, kot npr. oljka, vinska trta, breskev, figa idr., ki jih pogosto najdemo na istodobnih naj- Kot že rečeno rimskodobni vzorci izhajajo iz več kontekstov: diščih. To morda kaže na staroselsko populacijo, ki jih rimska npr. iz notranjosti objekta III ter jam v okolici slednjega, iz prehrana še ni prevzela. petih grobov in ene grobnice itd. (sl. 143). Daleč največ prehransko pomembnih mineraliziranih ali zo- glenelih rastlinskih makroostankov je ohranjenih v polnilih 6.3 Numizmatika jam; v njih najdemo vse zgoraj naštete taksone metuljnic, Andrej Šemrov ječmen in lešnik. Prevladujejo metuljnice kot npr. grašica ( Vicia sp.), grah ( Pisum sp.) in leča ( Lens culinaris). Na območju arheoloških raziskav leta 2002 v Zagorici so bili dokumentirani trije novci. Ti predstavljajo enovito kronolo- V grobovih in grobnici žal prevladujejo semena/plodovi re- ško sled, ker se z novčnimi najdbami lahko potrdi naselitev centnega značaja. V grobovih 3 in 5 ter v grobnici je bilo v času prve polovice 2. stoletja n. št., ki je bila nato morda nekaj mineraliziranih semen metuljnic ( Vicia, Lens culinaris). prekinjena z markomanskimi vojnami. Le eno seme cf. Vicia iz grobnice je bilo tudi zoglenelo. V grobnici so bila najdena tudi semena ogrščice ( Brassica rapa), vendar vsa v nezoglenelem, najverjetneje recentnem stanju. Zanimiva je vsebina v grobu 2, kjer so bili najdeni po- samezni in redki zogleneli ostanki lešnika, ječmena in prosa ( Panicum miliaceum). Posamična najdba Prostorski kontekst Teža Velikost Ohranjenost Ostalo Rim Hadrianus 1 As 117–138 Rom RIC ? Kv. E59, SE 1129, PN 1046, kat. št. 134/2 7,1 g pr. 26 mm izrabljen Dop.: Glava z vencem Antoninus Pius (Diva Faustina I.) 2 As od 141 Rom RIC ? Kv. B51, SE 1001, PN 1473, kat. št. 131 8,55 g pr. 24,5 mm izrabljen Dop.: Doprsje, obleka, d.; Rv.: Stoječa figura Nedoločljiv 3 As 1.–2. stoletje Rom RIC ? Kv. AA58, SE 1001, PN 1489, kat. št. 131 3,82 g / zelo močno Fragmentiran izrabljen 144 Novci. 6.4 Radiokarbonske analize Rezultati radiokarbonske analize so bili opravljeni v CEDAD - Centro di Datazione e Diagnostica, Dipartimento di Mate- matica e Fisica „Ennio de Giorgi“, Universita del Salento c/o Cittadella della Ricerca. Terenska Lab. Radiokarb. Radiokarb. Radiokarb. Material Globina SE Kontekst Interpret. Faza Datacija oznaka oznaka datum (BP) datum (BC) datum (BC) na osnovi vzorca - ẟ 68.2% - ẟ2 95.4% najdb verjetnost verjetnost VZ 1002 LTL18330A 1264 ± 45 672 AD (68.2%) 664 AD (72.9%) oglje do 0,5 1032 jama/ okolica III. faza 1.–3. st. 775 AD 780 AD ognjišče objekta III n. št. VZ 1013 LTL18332A 1892 ± 45 59 AD (56.1%) 23 AD (95.4%) oglje do 0,5 1107 grobnica grobnica 1 III. faza 1.–3. st. 143 AD 234 AD n. št. VZ 1007 LTL18331A 2217 ± 45 319 BC (60.2%) 389 BC (95.4%) oglje do 0,5 1072 jama okolica III. faza 1.–3. st. 206 BC 180 BC stojkastega n. št. objekta VZ 1015 LTL18333A 1536 ± 45 430 AD (37.0%) 418 AD (95.4%) oglje do 0,5 1109 grobnica grobnica 1 III. faza 1.–3. st. 493 AD 611 AD n. št. 145 Rezultati radiokarbonske analize. LTL18330A LTL18332A Zagorica II, jama/ognjišče 6, SE 1032, sek II, kv. D47, VZ Zagorica II, grobnica 1, SE 1107, sek II, kv. D-E58–59, VZ 1032 1013 Carbonated wood (charchol) Carbonated wood (charchol) Sample depth: 0,50 m Sample depth: 0,50 m LTL18330A : 1264±45BP LTL18332A : 1982±45BP 68.2% probability 68.2% probability cal 672AD (68.2%) 775AD cal 59AD (56.1%) 143AD 95.4% probability 153AD ( 6.1%) 169AD cal 664AD (72.9%) 780AD 194AD ( 6.0%) 209AD 787AD (22.5%) 875AD 95.4% probability cal 23AD (95.4%) 234AD 146 LTL18330A, Zagorica, jama/ognjišče SE 1032. 147 LTL18332A, Zagorica, grobnica 1, SE 1107. Zagorica, AAS 109, 2023 131 LTL18331A LTL18333A Zagorica II, jama SE 1072, sek II, kv. D32, VZ 1007 Zagorica II, grobnica 1, SE 1109, sek II, kv. D-E58–59, VZ Carbonated wood (charchol) 1015 Sample depth: 0,50 m Carbonated wood (charchol) LTL18331A : 2217±45BP Sample depth: 0,50 m 68.2% probability LTL18333A : 1536±45BP cal 362BC (8.0%) 346BC 68.2% probability 319BC (60.2%) 206BC cal 430AD (37.0%) 493AD 95.4% probability 511AD (3.1%) 517AD cal 389BC (95.4%) 180BC 529AD (28.1%) 574AD 95.4% probability cal 418AD (95.4%) 611AD 148 LTL18331A, Zagorica, jama SE 1072. 149 LTL18333A, Zagorica, grobnica 1, SE 1109. 132 Zagorica, AAS 109, 2023 7Sklep Petra Vojaković, Ahac Šinkovec, Barbara Hofman, Nataša Magajne Raziskave na nižinskem predelu obravnavanega obmo- rumeno podlogo in pasno verigo iz dvojno zvitih členov čja so odkrile šibke sledove prazgodovinske rabe pro- vrste Brežice (Šribar 1976, t. VII: 2; t. VIII: 5). stora, povezane z vodnimi viri in izrabo vodnega eko- Po drugi strani ugotavljamo, da so nekatera značilna sre- sistema ter delovanjem kraških estavel (požiralnikov in dnjelatenska grobišča ostala v uporabi tudi še na začetku bruhalnikov). poznega latena. Mednje lahko uvrstimo grobišča v Mokro- Iz časa mlajše železne dobe izvirajo naselbinski sledovi, nogu, na Kapiteljski njivi v Novem mestu in Dobovi, s katerih odkriti na privzdignjenem terenu pod vzpetino Reber, na je znanih več železnih fibul srednjelatenske sheme z žična-ravnici pa je bilo izkopano pripadajoče grobišče, datirano tim lokom in dolgo peresovino, ki so značilne za začetek na prehod iz srednjega v pozni laten. V tem času so ob-stopnje Mokronog IIIa. Z grobišča v Dobovi so znane tudi že močje mokronoške kulturne skupine zaznamovale globoke posamezne fibule poznolatenske sheme tipa Magdalenska spremembe, ki se najbolj jasno kažejo v novi poselitveni sliki gora in primer fibule z nogo v obliki okvirja (Guštin, neobj.). prostora. Številna srednjelatenska najdišča, ki ležijo v nižinah Na podlagi fibule poznolatenske sheme iz Valične vasi in več ob rekah, so bila v tem času opuščena. Nadomestile so jih bradavičastih obročkov iz groba 15 v Brežicah lahko sklepa-nove, utrjene naselbine, ki so nastale na naravno zavaro- mo, da sta bili tudi ti dve grobišči v uporabi še na začetku vanih gradiščih, neredko poseljenih že v času halštatskega poznega latena (Teržan 1973, t. 5: 6; Jovanović 2006, t. 23). obdobja. Te spremembe so bile verjetno posledica družbe- V tem času se je spremenila tudi doslej enotna podoba nih nemirov, ki so bili povezani s selitvami ljudstev na širšem grobnega rituala. Poleg žganih planih grobišč, kakršna so prostoru vzhodnolatenske skupine. Vzroke zanje moramo bila značilna za predhodno obdobje, se v tem času poja-iskati v premikih germanskih, kimbrsko-tevtonskih plemen, vijo nova grobišča, za katera je značilno pokopavanje na ki so iz severa Evrope prodrli proti jugu, in širjenju dačan-obrobju halštatskih gomil (Božič 1999, 209). Takšno je gro- skega kraljestva z vzhoda na območje Panonije. Po drugi bišče na Magdalenski gori, kjer se med najdbami pogosto strani moramo v tem času upoštevati tudi vse večji pritisk s pojavljajo predvsem bronaste fibule poznolatenske sheme strani rimske države, ki je težila k vzpostavitvi nadzora nad tipa Magdalenska gora. Enak način pokopa poznamo tudi balkanskim prostorom. iz gomil na Marofu v Novem mestu, katerega začetek mo- Zdi se, da spremembe v tem času vendarle niso bile tako ramo glede na pasno verigo z dvojno uvitimi členi tipa Bre-nenadne, ampak so bile posledica postopnega prilagajanja žice uvrstiti že v čas srednjega latena (Knez 1977a, t. 2: 5). na nove razmere. Kot pričajo rezultati izkopavanj na stiški Srednje in poznolatenski grobovi so bili najdeni tudi v eni naselbini, lahko nastanek prvih višinskih naselbin uvrstimo od gomil v Podzemlju (Božič 2001, 186). Sočasno se je na že v zaključni del srednjega latena (Grahek 2009, 284). Iz grobiščih v Mihovem in Beli Cerkvi uveljavil skeletni pokop istega časa verjetno izvirajo tudi nekatera nova grobišča, (Božič 1999, 209). kot je tisto v Rojah pri Moravčah. O tem pričata posamična Na podlagi tega lahko precej dobro opredelimo tudi za ta najdba ščitne grbe s trapezastimi krilci vrste Skorba in eno- čas značilno materialno kulturo. V moških grobovih pre- stavno oblikovana obročasta pasna spona iz groba 1b, ki sta vladujejo železne fibule srednjelatenske sheme z žičnatim značilni za stopnjo Mokronog IIb (Knez 1977, t. 1: 4; t. 8: 1). V lokom in dolgo peresovino, medtem ko se v ženskih gro-ta čas moramo uvrstiti tudi nastanek grobišča v Beli Cerkvi, s bovih pojavljajo bronaste fibule poznolatenske sheme vrste katerega je znanih več dolgih mečev srednjelatenske sheme Magdalenska gora. Za ta čas je značilen tudi pojav dolgih z rombičnim presekom rezila in pravokotnim presekom trna mečev, ki imajo lahko še rombičen presek, pojavljajo pa se za ročaj (Božič 1992, 195) ter grobišče na Pungartu v Me- že tudi meči z zaobljeno konico, kakršne poznamo pred- tliki, kjer so bili ob prevladujočem poznolatenskem gradivu vsem z Roj pri Moravčah. Običajno jih najdemo v nožnicah odkriti tudi posamezni značilni srednjelatenski predmeti. s srednje dolgim zaključkom z dvema drobnima trnoma na Med njimi velja omeniti zapestnico iz prozornega stekla z prehodu v konico in dvojnoesasto spono. Ta oblika mečev Zagorica, AAS 109, 2023 133 in nožnic je bila značilna za zaključni del srednjega latena, terena in v zasnovi ni kazala geometrične urejenosti. Iz-pojavljala pa se je tudi še na prehodu v pozni laten (Lejars kopani objekti so bili del razložene podeželske naselbine 1996, 90−92). Poleg zasledimo ščitne grbe vrste Mokronog ali posestva. Slednjo smo z izkopavanji jasno zamejili na in najstarejše različice okroglih ščitnih grb. vzhodnem in zahodnem delu, nedvomno pa se je proti S Očitno lahko prav v ta čas uvrstimo tudi grobišče iz Zago- in J raztezala še izven izkopnega polja. Naselje je ležalo ob rice, za katero je bil značilen klasičen ritual pokopavanja v državni cesti Emona–Siscija in je obvladovalo enoto kmetij-planih žganih grobovih. Kot smo pokazali, lahko najstarejše ske poselitve v območju med krajema, ki ju iz pisnih virov grobove z grobišča po vsej verjetnosti datiramo že v za-poznamo tudi imensko; to sta Acervo (lokacija na območju ključni del stopnje Mokronog IIb, medtem ko večina grobov Stične, ki pa še ni natančneje ugotovljena) in Praetorium izvira iz začetka stopnje Mokronog IIIa. Glede na velikost in Latobicorum (Trebnje). Verjetno se je nekje pri Šentvidu od-strukturo grobišča lahko domnevamo, da je na tem mestu cepila lokalna komunikacija proti Selam pri Dobu, Zagorici pokopavala manjša skupnost, sestavljena iz nekaj družin. Ta in naprej proti Medvedjeku, kjer poznamo rimsko grobišče. je bila zelo verjetno naseljena na nizki vzpetini Reber v ne- Upravno je območje pripadalo teritoriju (agru) mesta Mu- posredni bližini grobišča. Ob njenem vznožju sta bili namreč nicipium Flavium Latobicorum Neviodunum (Drnovo pri Kr-odkriti dve latenski odpadni jami in manjši vkop, ki so do- škem). Stavbe so bile po večini povsem lesene s konstrukcijo mnevno ležali ob robu naselbine. Zelo verjetno se je ta širila iz navpičnih lesenih kolov, štirje objekti pa so imeli kamnite na za poselitev ugodnem južnem pobočju vzpetine. Glede temelje iz apnenčevih prodnikov in lomljencev. Slednji so na lego se je razlikovala od značilnih poznolatenskih nasel-narejeni v suhozidni tehniki – brez ohranjenega veziva. Gle- bin, saj ni imela izrazito obrambnega značaja. Bržkone mo- de na odkrito domnevamo, da gre za funkcionalno dife- ramo njen nastanek povezovati z ugodno prometno lego renciacijo znotraj naselbinskega prostora. Obe vrsti zgradb na naravnem križišču poti med latenskodobnimi najdišči v spremljajo plitve odlagalne in odpadne jame. Na enem meStični na zahodu, Valični vasi na jugu in Rojah pri Moravčah stu domnevamo leseno ograjo dvorišča. Uporabne oziroma na severovzhodu. Povezave s temi najdišči so vidne tudi v hodne površine večinoma niso ohranjene, še manj ostanki materialni kulturi. Poleg fibul srednjelatenske sheme z žična-nadzidav, tako da so naša sklepanja o videzu zaradi po- tim lokom in dolgo peresovino se te odražajo predvsem v manjkanja zaprtih ruševinskih kontekstov z najdbami zelo keramiki. Posebej velja omeniti z žigosanjem okrašeno kera-omejena. Ostaline omogočajo naslednje domneve. Tri velike miko, ki se je v času poznega latena pojavljala skoraj izključ- temelje zgradb (I−III, značilne velikosti okrog 20 × 15 m) no na najdiščih v zahodnem delu Dolenjske. Sorodnosti v razumemo kot jedro osnovnih družinskih bivanjsko enot, materialni kulturi so še posebej izrazite na grobišču v Rojah h katerim sodijo še manjši leseni, v stojkasti gradnji grajeni pri Moravčah. Ob tem pa velja poudariti, da se je grobišče gospodarski objekti in manipulacijska dvorišča, ali kot funk-v Rojah po značaju bistveno razlikovalo od grobišča v Za- cionalno različne objekte znotraj enovitega podeželskega gorici, saj z njega ne poznamo značilnih ženskih grobov. posestva. Objekt IV pa se razlikuje od drugih treh tako po Prevladujejo namreč moški bojevniški grobovi, kar kaže, da velikosti kot po notranjem ustroju, odkrit pa je bil vzhodno je šlo morda za vojaško grobišče. od objekta III, na južnem robu grobišča. Je skoraj kvadratne oblike, velik pribl. 11 × 11 m, z dvema predelnima zidcema Grobišče v Zagorici je bilo najverjetneje opuščeno že pred v smeri V−Z. V notranjosti so ob severnem in južnem zidu koncem stopnje Mokronog IIIa. V tem času je v Novem me- štiri dokaj velike jame (velikosti do 2 m), napolnjene z malto stu nastalo grobišče na Beletovem vrtu, ki se po materialni in kamenjem. Zanje domnevamo, da gre za temelje za pro-kulturi jasno loči od zagoriškega grobišča. Zanj je značilen stostoječe kamnite spomenike, edikule ali pepelnice, kar bi pojav fibul z usločenim lokom tipa Beletov vrt, najstarejših nakazovalo, da je stavba služila pogrebnim ali obrednim na-različic fibul tipa Nauheim in fibul z nogo v obliki okvirja, menom. V objektih je bilo odkritih zelo malo drobnih najdb; ki izvirajo iz najstarejših grobov na tem grobišču. Medtem predvsem keramično gradivo, ki ga lahko datiramo od prve ko v zahodnem delu Dolenjske in na Štajerskem grobišč iz polovice 1. do začetka 3. stoletja n. št., pa kaže na povsem tega časa zaenkrat ne poznamo, so grobišča v vzhodnem staroselsko, s keltsko tradicijo prežeto sestavo prebivalstva. delu Dolenjske živela dalje vse do rimske okupacije tega Majhno pripadajoče grobišče, ki so ga sestavljali okrogla prostora. kupolasta grobnica, dve pravokotni grobnici, trije žgani in Rimskodobna naselbina s pripadajočim manjšim grobiščem en žgan žarni grob v preprosti grobni jami, je bilo izkopa-leži v donedavno poplavnem nižinskem delu in je delno no ob vzhodnem robu naselbine. Grobni pridatki, kot npr. prekrivala latensko grobišče. Prilagajala se je oblikovanosti fibuli vrste Almgren 84 in Hadrijanov as (kovan med letoma 117 in 138 n. št.), pokop znotraj okrogle kupolaste grobnice 134 Zagorica, AAS 109, 2023 časovno zamejujejo v prvo polovico 2. stoletja n. št. Drugi narejene na hitrem kolesu, ki je v primeru Zagorice prisotna pridatki v grobovih so skromnejši in časovno neobčutljivi. v III. naselbinski fazi, medtem ko so za fazo I in II značilni Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da sta grobišče odlomki skupin ustij S2 in S3. Ta ugotovitev bi lahko potrdila in naselbina iz istega časa in da ju lahko časovno zamejimo opažanje, ki velja za večino zgodnjesrednjeveških najdišč na od prve polovice 1. do začetka 3. stoletja n. št. (Vičič, Slapšak prostoru vzhodnih Alp, da sta skupini ustij S2 in S3 prvotni 2003, 73–76). obliki, značilni za lončarsko znanje staroselskega prebival- V času zgodnjega srednjega veka je bila ponovno obujena stva – Vlahov, skupini S4 in S5 pa naj bi se pojavili kasneje, lokacija na privzdignjenem terenu pod Rebrijo. Prisotnost kot produkta novih lončarskih tehnologij, ki so bile na po-zgodnjesrednjeveške lončenine na področju objektov go- dročje vzhodnih Alp prinesene od drugod. vori o stalni naseljenosti področja, ki je v tem času trajalo Območje je bilo obljudeno tudi v novoveškem oziroma pol-najmanj dve stoletji. Naselbino opredeljuje deset objektov s preteklem obdobju. stojkasto gradnjo. Hodne površine niso prepoznane, ohra- nile so le kot posamezne lise med vkopi. Prepoznati ni bilo mogoče tudi zunanjih in notranjih površin objektov, prav tako ne delov, ki bi določali notranjščino prostora. Tako lah- ko le na podlagi ohranjenih stojk in jam prepoznavamo do- mnevne obrise tlorisov posameznih objektov. Dejstvu, da so na tem prostoru stali leseni objekti, govori v prid tudi obilica lepa po celotni površini obeh sektorjev. Poleg lončenine, ki med najdbami prevladuje, so prisotni tudi odlomki žlindre. Nelončeninaste najdbe vsebujejo nekaj žebljev, dva odlomka brusa in dva odlomka žrmelj ter glineno utež. Odlomki ustij kažejo, da je bil lonec, okrašen z valovnicami, najpogostejša vrsta posode v uporabi. Med njimi se pojavlja nekaj primer- kov skled in ena pekva. Večina obeh sektorjev je enoplastna, saj je oranje odrezalo kulturne plasti med geološko podlago in ornico. Le na dveh lokacijah v sektorju 5 so se kulturne plasti ohranile v tolikšni meri, da je prepoznana večfaznost vkopov. Tako stratigrafsko zaporedje plasti na območju de- presije v sektorju 5 kot odlomki zgodnjesrednjeveške lonče- nine kažejo, da so na naselbini prisotne tri naselbinske faze. Medtem ko je v fazi I prisotne zelo malo lončenine, pa so razlike v lončenini med fazama II in III opazne predvsem v njeni izdelavi in tudi videzu, kar je gotovo posledica upo- rabe hitrejšega kolesa, ki se v primeru naselbine Zagorica pojavi v III. fazi. Datacija naselbine sloni na razdelitvi ustij loncev v tipološke skupine. Na naselbini so prisotne skupine ustij S2, S3, S4 in S5, kar jo, upoštevajoč razvoj skupin ustij v času, uvršča v časovni okvir med drugo polovico 7. stoletja in koncem 9. stoletja n. št. Pregled razprostranjenosti ustij po naselbini v sklopu štirih posameznih domačij, ki so na- stale z združenjem več objektov, bolj ali manj potrjuje ome- njeni časovni okvir obstoja naselbine. Vendar se poleg tega z zanimivo ugotovitvijo, da se le skupina ustij S4 prikazuje na območju ene domačije, in popolno odsotnostjo ostalih skupin na tem mestu, kaže tudi dinamika znotraj same na- selbine. Nakazuje na možnost, da je eden izmed vzrokov za ta pojav tudi prihod novih prebivalcev. Pojav skupin S4 in S5 namreč, kot vse kaže, sovpada s pojavom lončenine, Zagorica, AAS 109, 2023 135 8Literatura ALMGREN, O. 1897, Studien Über Nordeuropäische Fibelformen BOŽIČ, D. 1993a, Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem der ersten Nachchristlichen Jahrhunderte mit Berücksichtung der obdobju. – Arheološki vestnik 44, Ljubljana, 137–152. Provinzialrömischen und Südrussischen Formen. − Leipzig. BOŽIČ, D. 1999, Die Erforschung der Latènezeit in Slowenien seit BALEN-LETUNIĆ, D. 1999–2000, Japodske nekropole s ogulins- Jahr 1964/Raziskovanje latenske dobe na Slovenskem po letu kog područja. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 32–33, 1964. – Arheološki vestnik 50, Ljubljana, 189–213. 23–61. BOŽIČ, D. 1999, Kelti – ljudstvo iz osrčja Evrope. – V: B. Aubelj BATOVIČ, Š. 1987, Jadransko-zapadnobalkanska regija. Liburnska (ur.), Zakladi tisočletij, Zgodovina Slovencev od neandertalcev do grupa. – V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Slovanov, Ljubljana, 150–153. Željezno doba, Sarajevo, 339–390. BOŽIČ, D. 2001, Ljudje ob Krki in Kolpi v latenski dobi/Zur late- BENADIK, B. 1963, Zur Frage von chronologischen Beziehungen nezeitlichen Bevölkerung an Krka und Kolpa. – Arheološki vestnik der keltischen Gräberfelder in der Slowakei. – Slovenská Arche-52, Ljubljana, 181–198. ológia XI-2, Nitra, 339–390. BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cemetery in Novo mesto. BERNOT, F. et al. 1998, Geografija Slovenije. – Ljubljana, 51. Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo/Poznolatensko-rimsko BERTONCELJ-KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. – Arheo- grobišče v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. loški vestnik 30, Ljubljana, 254–277. – Katalogi in monografije 39, Ljubljana. BEZECZKY, T. 1994, Amphorae from the Forum of Emona. – Ar- BRATOŽ, R. 2001, Verske razmere v Petovioni v drugi polovici heološki vestnik 45, Ljubljana, 81–93. 3. stoletja v luči poročil škofa Viktorina. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova BEZECZKY, T. 1998, Amphora types of Magdalensberg. – Arheo-doba. Mednarodno znanstveno srečanje, 11.–15. oktober 1999, loški vestnik 49, Ljubljana, 225–242. Ptuj: Pokrajinski muzej: Zgodovinsko društvo, Archaeologia Po-BOCKIUS, R. in P. ŁUCZKIEWICZ 2004, Kelten und Germanen im etovionensis 2, Ptuj, 313–325. 2. – 1. Jahrhundert vor Christus. Archäologische Bausteine zu ei-BRATOŽ, R. 2009, Rimska doba. Enciklopedija Slovenije. − Ljubljaner historischen Frage. – Monographien des Römisch-Germani- na, 219–222. schen Zentralmuseums 58, Mainz. BREŠČAK, D. 1990a, Benečija pri Trebnjem. – V: D. Breščak (ur.), BOJOVIĆ, D. 1983, Rimske fibule Singidunuma. – Muzej grada Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo. Posebna številka, izdana Beograda, Beograd. ob 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 83. BÖKkÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác- BREŠČAK, D. 1990b, Medvedjek. – V: D. Breščak (ur.), Arheološka -Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. najdišča Dolenjske, Arheo. Posebna številka, izdana ob 100-letnici − Budapest. raziskav v Novem mestu, Novo mesto, 43–44. BONIS, E. B. 1960, Römerzeitliche Gräber in Halimba (Komitat BREŠČAK, D. 2002, Antika – The Classical (Roman) period. – V: Veszprem). – Folia Archaeologica XII, Budapest, 91–110. D. Breščak et al. (ur.), Oživljene kulture − arheološka odkritja na BONIS, E. 1969, Die spätkeltische Siedlung Gellérthegy-Tabán in Gorjancih/Žumberku od prazgodovine do zgodnjega srednjega Budapest. – Archaeologia Hungarica 47, Budapest. veka./Revived cultures, Archaeological Excavations in the Gorjanci – Žumberak Hills from Prehistory to the Early Middle Ages, Lju-BOŽIČ, D. 1981, Relativna kronologija mlajše železne dobe v bljana, 74–100. jugoslovanskem Podonavju. – Arheološki vestnik 32, Ljubljana, 315–347. BREŠČAK, D. in J. DULAR 2002, Prazgodovinsko in poznoantično naselje Šumenje pri Podturnu. – Arheološki vestnik 53, Ljubljana, BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. Zapadna grupa. – 101–115. V: A. Benac (ur.), Praistorija jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, Sarajevo, 855–897. BUCHI, E. 1975, Lucerne del museo di Aquileia. Vol. I. Lucerne romane con marchio di fabbrica. – Aquileia. BOŽIČ, D. 1992, Mokronoška skupina latenske kulture v poznola- tenskem obdobju. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologi-CAPPERS, R. T. J., R. M. BEKKER in J. E. A. JANS 2006, Digitale jo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Zadenatlas van Nederland. − Groningen Archaeological Studies 4, Groningen. BOŽIČ, D. 1993, O latenskih najdbah na območju Ptuja. – V : Ptuj- ski arheološki zbornik ob 100- letnici muzeja in Arheološkega dru- štva (1993), Ptuj, 189–204. 136 Zagorica, AAS 109, 2023 CIGLENEČKI, S. 1988, Nenavaden spomenik Kibelinega in Apolo- (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slove-novega kulta z Marofa (Mrzlo Polje) v bližini Jurkloštra. – Arheo-nije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 7–22. loški vestnik 49, Ljubljana, 251–259. DRIESC, A. von den 1976, A guide to the measurement of animal CIGLENEČKI, S. 2001, Pozni sledovi kulta Velike matere bogov bones from archaeological sites. – Peabody Museum Bulletin 1, (Magna mater) in odmevi v izročilu – V: M. Vomer Gojkovič in N. 1–136. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba. Mednarodno znanstveno srečanje, 11.–15. oktober 1999, Archae-DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha ologia Poetovionensis 2, Ptuj, 349–353. nad Belo Cerkvijo. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. CUMONT, F. 1914, Die Orientalischen Religionen im Römischen DULAR, J. 1982, Halštatska keramika v Sloveniji = Die Grabkera-Heidentum. − Leipzig. mik der älteren Eisenzeit in Slowenien : prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem. – Dela CUNJA, R. 1993, Prazgodovina. – V: M. Guštin, R. Cunja in K. K. 1. razreda SAZU 23, Ljubljana. Predovnik, Podbočje, Stari grad, Posavski muzej Brežice 9, Breži-ce, 17–49. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utrje- na prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. – Arhe-CUNJA, R. 2010, S fibule v fabulo. Fibule iz Istre, s Krasa, iz No-ološki vestnik 42, Ljubljana, 65–198. tranjske in Posočja med prazgodovino in zgodnjim srednjim ve- kom. Katalog razstave. − Koper/Capodistria. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1995, Praz- godovinska višinska naselja v Suhi krajini. – Arheološki vestnik 46, CUNLIFFE, B. 1979, The Celtic World. – Maidenhead. Ljubljana, 89–168. CUNLIFFE, B. 1980, Die Kelten und ihre Geschichte. – Bergisch DULAR, J. in D. BREŠČAK 1996, Poznohalštatska hiša na Gradišču Gladbach. pri Valični vasi. – Arheološki vestnik 47, Ljubljana, 145–162. CONSPECTUS 1990: Ettlinger, E. et al. 1990, Conspectus forma-DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA rum terrae sigillatae Italico modo confectae. − Materialien zur 2000, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Krke. – Arheološki römisch-germanischen Keramik Materialien 10, Bonn. vestnik 51, Ljubljana, 119–170. ČERČE, P. in I. ŠINKOVEC 1995, Katalog depojev pozne bronaste DJURIĆ, B. in G. TICA 2001, Poročilo o rezultatih arheološkega dobe. – V: B. Teržan (ur.), Depojske in posamezne kovinske najdbe pregleda na potencialnem najdišču Zagorica. – Ljubljana (neo-bakrene in bronaste dobe na Slovenskem 1/ Hoards and Individu- bjavljeno poročilo). al Metal Finds from the Eneolithic and Bronze Ages in Slovenia I, Katalogi in monografije 29, Ljubljana, 217–219. EGGER, R. 1914, Ausgrabungen in Noricum 1912-1913. Colatio (Altenmarkt bei Windisch-Graz). – V: Jahreshefte des Österreichi-DEHN, W. 1951, Zur Verbreitung und Herkunft der latènezeitlichen schen Archaeologischen Institutes in Wien 17, 59. Braubacher Schalen, Bonner Jahrbücher 151. − Cologne/Bonn 83–95. EGGER, R. 1924, Teurnia. Die Römischen und Frühchristlichen Al- tertümer Oberkärntens. – Wien, Leipzig. DEMETZ, S. 1999, Fibeln der spätlatène- und frühen römischen Kaiserzeit in den Alpenländern. – Frühgeschichtliche und provin-EGGER, R. 1929, Ein Heiliger Bezirk im Gebiete von Teurnia. – V: zialrömische Archäologie 4, Rahden. Jahreshefte des Österreichischen Archaeologischen Institutes in Wien, 149–158. DERKS, T. 1998, Gods, Temples and Ritual Practices: The Transformation of Religious Ideas and Values in Roman Gaul. – Archaeo-EGGER, R. 1963, Führer durch die Ausgrabungen und das Mu- logical Studies 2, Amsterdam. seum auf dem Magdalensberg. – Landesmuseum für Kärnten in Geschichtsverein für Kärnten, Klagenfurt. DIEZ, E. 1993, Magna Mater oder Nutrix? – V : B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik: ob 100-letnici muzeja in Muzejskega FILIP, J. 1956, Keltové ve střední Evropě. – Praha. društva, Ptuj, 251–262. FITZ, J. 1998, Zur vorrömischen Geschichte der späteren Panno- DIZDAR, M. 2001, Latenska naselja na Vinkovačkom području. – nien. − Alba Regia 27, 7–9. Dissertationes et Monographiae 3, Zagreb. FLÜGEL, C., DOLENZ, H. in M. LUIK 2005, Nachgrabungen im DIZDAR, M. 2006, Nalazi staklenih narukvica latenske kulture u Tempelbezirk der Isis Noreia bei Hohenstein im Glantal. − Ca-Podravini/Glasarmringfunde der Latènekultur in der Podravina. rinthia I 195, Klagenfurt, 55–71. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 23, Zagreb, 67–128. FRELIH, M. 1998, Škocjanske jame in mitični vhod v Hadovo kra- DIZDAR, M. 2007, Bikonični lonci sa stepeničasto raščlanjenim ra-ljestvo. – Naše jame 40, 81–108. menom s groblja Zvonimirovo-Veliko Polje. – Prilozi Instituta za FREY, O. H. in S. GABROVEC 1969, K latenski poselitvi Dolenjske. Arheologiju u Zagrebu 24, Zagreb, 121–144. Prvi rezultati izkopavanj na stiškem naselju. – Arheološki vestnik DJURA-JELENKO, S. 1999, Arheologija Koroške krajine : stalna 20, Ljubljana, 7–26. razstava : Colatio - 90 let. – Koroški pokrajinski muzej, Slovenj GABRIČEVIĆ, B. 1954, Iconographie de Mithra tauroctone dans Gradec, 17–23. la province romaine de Dalmatie. − Archeologia Iugoslavica I, DJURIĆ, B. 2003, Terra gentis humanae memoria. Varovanje ar-37–52. heološke dediščine in projekt izgradnje avtocest. – V: D. Prešeren Zagorica, AAS 109, 2023 137 GABROVEC, S. 1966, Srednjelatensko obdobje v Sloveniji. – Ar-GLAVIČIĆ, M. 2001, Mitreji sub divo v vaseh Vratnik in Prozor pri heološki vestnik 17, Ljubljana, 169–242. Otočcu. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem GABROVEC, S. 1994, Stična I. Naselbinska izkopavanja. – Katalogi cesarstvu, mitraizem in njegova doba. Mednarodno znanstveno in monografije 28, Ljubljana. srečanje, 11.-15. oktober 1999, Ptuj, Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, 221–231. GAMBA, M. 1987, Analisi preliminare della necropoli di Arquà Petrarca (Padova). – V: D. Vitali (ur.), Celti ed Etruschi nell‘Italia GOSDEN, C. H. 1984, Bohemian Iron Age Chronologies and the centro-settentrionale dal V secolo a. C. alla romanizzazione, Fonti Seriation of Radovesice. – Germania 62, Berlin, 289–309. e Studi 10, Bologna, 237–270. GOSDEN, C. H. 1987, The production and exchange of La Tène A GAMS, I. 2003, Geografske značilnosti Slovenije. – Ljubljana. wheel-turned pottery in Bohemia. – Archeologické rozhledy 39, 290–316. GARBACZ, K. 2002, Die Bewaffnung der Przeworsk-Kultur aus dem Gebiet des östlichen Teils der Nida-Synkline in der jüngeren GÖRICKE-LUKIĆ, H. 2011, Nekropole rimskodobne Murse. – Osijek. vorrömischen Eisenzeit. – V: C. von Carnap-Bornheim et al. (ur.), GRAHEK, L. 2009, Keramika iz železnodobne utrjene naselbine Bewaffnung der Germanen und ihrer Nachbarn in der letzten Ja- – gradišča Cvinger nad Virom pri Stični : tipološka, tehnološka in hrhunderten vor Christi Geburt, 107–118. kronološka analiza. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheolo- GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. gijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. und 2. Jahrhundert. – München. GRAHEK, L. in J. HORVAT 2022, Rimsko grobišče Marof na Igu/ GASPARI, A. 2002, Zagorica pri Velikem Gabru. Preliminarno po- The Roman cemetery in Marof at Ig (Slovenia). – Arheološki ve- ročilo o zaščitnih izkopavanjih v sektorjih 3, 8 in 11. – Ljubljana stnik 73, 199–280. (neobjavljeno poročilo). GRAYSON, D.K. 1984, Quantitative zooarchaeology: topics in the GASPARI, A. 2007, The Ljubljanica River. Evidence for a Late Iron analysis of archaeological faunas. – Orlando, Florida. Age Ritual Site in the South-eastern Alps (Slovenia). – V: S. Groh GROSMAN, D. 2003, Poročilo, Sektor 5, sektor 7. – Ljubljana (ne-in H. Sedlmayer (ur.), Blut und Wein. Keltische-römische Kultprak-objavljeno poročilo). tiken, Akten des Kolloquium am Frauenberg bei Leibnitz (Öster- reich) im Mai 2006, Protohistoire Europeenne 10, Montangnac, GUGL, C. 2008, Le »Kräftig profilierte Fibeln« dal Friuli. Uno sgu-141–154. ardo di insieme. − V: M. Buora in S. Seidel (ur.), Fibule antiche del Friuli, Roma, 33–41. GASPARI, A. 2007, Bronastodobni meč iz Blejskega jezera. – Vitri-na meseca Gorenjskega muzeja, Kranj. GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Posavski muzej Brežice 3, Brežice. GASPARI, A. 2012, Vodno kultno mesto na izlivu Blejskega jezera GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov »Mokronoške pri Mlinem. – V: A. Gaspari in M. Erić (ur.), Potopljena preteklost. skupine«. – V: M. Guštin (ur.), Keltske študije, Posavski muzej Bre-Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dedi- žice 4, Brežice, 67–103. ščine v Sloveniji, Radovljica, 309–314. GUŠTIN, M. 1979, Notranjska. K začetkom železne dobe na Sever- GASPARI, A. 2014, Prazgodovinska in rimska Emona: Vodnik skozi nem Jadranu. – Katalogi in monografije 17, Ljubljana. arheološko preteklost predhodnice Ljubljane. − Ljubljana. GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. Übersicht über das GASPARI, A., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK, R. MASARYK in M. NO- archäologische Fundgut. – Jahrbuch des Römisch-Germanischen VŠAK 2015, Avgustejska vojaška grobova s Kongresnega trga v Zentralmuseums Mainz 31, 305–363. Ljubljani/Augustan military graves from the area of Kongresni trg GUŠTIN, M. 1991, Posočje. Posočje in der jügeren Eisenzeit. – Ka-in Ljubljana. – V: J. Istenič, B. Laharnar in J. Horvat (ur.), Evidence talogi in monografije 27, Ljubljana. of the roman army in Slovenia/Sledovi rimske vojske na Sloven- skem, Katalogi in monografije 41, Ljubljana, 125–169. GUŠTIN, M. et al. 2002, Zgodnji slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp. Die frühen Slawen. Frühmit-GEBHARD, R. 1991, Die Fibeln aus dem Oppidum von Manching. telalterliche Keramik am Rand de Ostalpen. – Ljubljana. – Die Ausgrabungen in Manching 14, Stuttgart. GUŠTIN, M. 2005, Celts on the Margin of the Northern Adria- GEILENBRÜGGE, U. 1991, Pottery. – V: S. Moscati et al. (ur.), The tic. – V: H. Dobrzanska, V. Megaw in P. Poleska (ur.), Celts on the Celts, Milano, 449–450. Margin. Studies in European Cultural Interaction 7th century BC- Geografski atlas Slovenije, 1998. – Ljubljana, 114. -1st century AD, Krakow. GLASER, F. 1995, Isisvereherinnen in Noricum. – V: B. Djurić in I. GUŠTIN, M. 2011, On the Celtic tribe of Taurisci: local identity and Lazar (ur.), Acten des IV Internationalen Kolloquiums über Pro-regional contacts in the ancient world. – V: M. Guštin in M. Jevtić bleme des provinzialrömischen Kunstschaffens, Celje 8.–12. Mai (ur.), The Eastern Celts: the communities between the Alps and the 1995, Situla 36, Ljubljana, 127–130. Black Sea, Koper, Beograd, 119–130. GLASER, F. 2007, Ländliche Heiligtümer und Quellkult. – V: F. HALSBERGHE, G. H. 1972, The Cult of Sol Invictus – Etudes preli-W. Leitner (ur.), Götterwelten. Tempel, Riten, Religionen in Nori-minaries aux religions orientales dans l‘Empire romain 23, Leiden. cum, Katalog zur Sonderausstellung im Landesmuseum Kärnten, HENCKEN, H. 1978, The Iron Age Cemetery of Magdalenska Klagenfurt. gora in Slovenia, Mecklenburg Collection 2. − American School of Prehistoric Research 32, Bulletin 32, Cambridge, Mass. 138 Zagorica, AAS 109, 2023 HENSEN, A. 2001, Der Tod des Mysten-Bestatung vor Mithräen. JOVANOVIĆ, A. 1996, Hrastnik-Podkraj. – Varstvo spomenikov 37, – V: M.Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu, 87–87. mitraizem in njegova doba. Mednarodno znanstveno srečanje, 11.-15. oktober 1999, Ptuj, Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, JOVANOVIĆ, A. 2006, Kelti u Posavju. – Magistrska naloga. Filo-213–220. zofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu, Zagreb. HINGLEY, R. 1989, Rural settlement in Roman Britain. – London. JOVANOVIĆ, B. 2003, Grobna keramika ukrašena tehnikom žigosanja u srednjem latenu zapadnog i centralnog Balkana. – HOFMAN, B. 2007, Poročilo o arheoloških zaščitnih izkopavanjih Opuscula Archaeologica 27, 283–286. na najdišču Zagorica-Bič (sektor 1b). – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). KENNER, H. 1954, Zwei Porträtköpfe aus Enns. Forschungen in Lauriacum 2. − Linz, 97–106. HOFMAN, B. 2016, Zagorica pri Velikem Gabru – Arhitektura antičnega podeželja – Magistrsko delo. Oddelek za arheologijo, KIMMIG, W. 1965, Beschprechung über Libenice. – Germania 43, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Berlin, 172–184. HORVAT, J. 1990a, Nauportus (Vrhnika). – Dela I. razreda SAZU KIMMIG, W. 1970-1971, Zu einer verzierten Latène-33, Ljubljana. Schmuckscheibe von Stedebergen. – Bericht der Römisch-Ger- manischen Kommission 51–52, 147–175. HORVAT, J. 1999b, Roman provincial archaeology in Slovenia fol- lowing the year 1965: settlement and small finds. – Arheološki KLEMENC, J. 1962–1963, Novi napisi iz Šempetra v Savinjski doli-vestnik 50, Ljubljana, 215–257. ni. – Arheološki vestnik 13–14, Ljubljana, 479–486. HORVAT, J. 2002, Zaklad rimskega republikanskega orožja z Gra- KNEZ, T. 1964–1965, Rimski grobovi v Straži. – Arheološki vestnik du pri Šmihelu pod Nanosom. – Arheološki vestnik 53, Ljubljana, 15/16, Ljubljana, 145–164. 117–192. KNEZ, T. 1966, Latenske najdbe iz Novega mesta. – Arheološki HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, Okra: vrata med Sredozemljem vestnik 17, Ljubljana 391–407. in Srednjo Evropo. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17, KNEZ, T. 1966, Poročilo o raziskovanjih suburbanih predelov Ne-Ljubljana. viodinuma v letih 1960–1963. – Arheološki vestnik 17, Ljubljana, HORVAT, J. in A. DOLENC VIČIČ 2010, Arheološka najdišča Ptu-469–493. ja: Rabelčja vas. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 20, KNEZ, T. 1968, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. – Arheolo-Ljubljana. ški vestnik 19, Ljubljana, 221–234. HORVATH, L. 1987, The surroundings of Keszthely. – V: L. Hor- KNEZ, T. 1969, Novi rimski grobovi na Dolenjskem. – Razprave 1. vath, M. Kelemen, A. Uszoki in E. Vadasz, Transdanubia 1, Corpus Razreda SAZU 6, 109–138. of Celtic Finds in Hungary I, 63–178. KNEZ, T. 1975, Veliki Gaber. – V: L. Bolta et al. (ur.), Arheološka HRIBERŠEK, M. 2013, Po Plinijevem nebu in zemlji. – Ljubljana. najdišča Slovenije, Ljubljana, 234. HUDECZEK, E. 2002, Flavia Solva. The Autonomous Towns of KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri Moravčah. – V: M. Guštin Noricum and Pannonia. Noricum. – Situla 40, Ljubljana, 203–212. (ur.), Keltske študije, Posavski muzej Brežice 4, Brežice, 105–125. HUNYADY, I. 1944, Kelták a Kárpátmedencében. Szӧ vegkӧ tet. – KNEZ, T. 1977, Keltske najdbe iz Novega mesta. – Novo mesto. Dissertationes Pannoniae II/18, Budapest. KNEZ, T. 1990, Sto let arheoloških raziskovanj v Novem mestu. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celote iz Hundert Jahre archäologische Forschungen in Novo mesto: 1890– Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu/Poetovio, the Western 1990. – Novo mesto. Cemeteries I. Grave-Groups in the Landesmuseum Joanneum, Graz. – Katalogi in monografije 32, Ljubljana. KNEZ, T. 1992, Novo mesto II: keltsko-rimsko grobišče Beletov vrt. – Carniola Archaeologica 2, Novo mesto. ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu/Poetovio, the Western KNEZ, T., P. PETRU in S. ŠKALER 1961, Neviudunum: municipium Cemeteries II. Grave-Groups in the Landesmuseum Joanneum, flavium Latobicorum: opis antičnega mesta in njegove predzgo-Graz. – Katalogi in monografije 33, Ljubljana dovine. – Novo mesto. JACOBSTHAL, P. 1969, Early Celtic Art. – Oxford. KOROŠEC, J. 2001, Ocena stanja dediščine mitraizma v sloven- skem prostoru. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj v JOBST, W. 1975, Die Römischen Fibeln aus Lauriacum. – Forsc- rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba. Mednarodno hungen in Lauriacum 10, Linz, Landesmuseum. znanstveno srečanje, 11.-15. oktober 1999, Ptuj, Archaeologia Po-JOBST, W. 1976, Der Pfaffenberg, ein Zentrum römischer Staat- etovionensis 2, Ptuj, 371–375. sreligion in Carnuntum. – V: Neue Forschungen in Carnuntum KOSSACK, G. 1959, Südbayern während der Hallstattzeit. – Römi-mit Beiträgen zur Entwicklung pannonischer Städte und Villen - sch-Germanischen Forschungen 24, Berlin. Kultur und Natur in Niederösterreich 1, Wien, 34–52. KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke fibule s području Sisku. – Zagreb. JOBST, W. 1992, Carnuntum. Das Erbe Roms an der Donau. Kata- log der Ausstellung des Archäologischen Museums Carnuntum in Bad Deutsch Altenburg. − Wien. Zagorica, AAS 109, 2023 139 KRAJŠEK, J. 2003, Hrastnik – Podkraj, analiza keramičnega gradi-Mednarodno znanstveno srečanje, 11.-15. oktober 1999, Ptuj. Ar-va svetišča in objekta 3. – Diplomsko delo. Oddelek za arheolo-chaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, 233–250. gijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa, Ein Beitrag zur Ge- KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč- schichte von Vindonissa und des antiken Beleuchtungswesens. nega območja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, − Zürich. Ljubljana, 245–277. LOTTER, F., R. BRATOŽ in H. CASTRITIUS 2005, Premiki ljudstev KRÄMER, W. 1985, Die Grabfunde von Manching und die na območju Vzhodnih Alp in Srednjega Podonavja med antiko in latènezeitlichen Flachgräber in Südbayern. – Die Ausgrabungen srednjim vekom (375–600). – Ljubljana. in Manching 9, Stuttgart. LOVENJAK, M. 1996, Die römische Inschriften von Neviodunum. KREMPUŠ, R., A. GASPARI in M. NOVŠAK 2007, Die neuen spät- − Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades der Philosophie keltischen und frühkaiserzeitlichen Heiligtümer von Celeia. – F. an der Geistesswissenschaftlichen. Fakultät der Universität Wien, W. Leitner (ur.), Götterwelten. Tempel, Riten, Religionen in Nori-Wien. cum, Klagenfurt, 39–44. LOVENJAK, M. 1997, Štirje novi miljniki s Ceste Emona–Neviodu- KRIŽ, B. 2003, Draga pri Beli Cerkvi – antična nekropola. – Kata-num. – Arheološki vestnik 48, Ljubljana, 89–96. log razstave, Dolenjski muzej, Novo mesto, 14. LOVENJAK, M. 1998, Neviodunum. − ILSl 1, Ljubljana, 124. KRIŽ, B. 2001, Kelti v Novem mestu. – Katalog razstave, Dolenjski muzej, Novo mesto. LOVENJAK, M. 2003, Municipium Flavium Latobicorum Nevio- dunum. – V: M. Šašel Kos in P. Scherrer (ur.), The autonomous KRIŽ, B. 2005, Novo mesto VI: Kapiteljska njiva. Mlajšeželezno- towns of Noricum and Pannonia I, Situla 41, Ljubljana, 93–106. dobno grobišče. – Carniola Archaeologica 6, Novo mesto LUBŠINA TUŠEK, M. 1981, Tlorisne zasnove rimskih vil v Sloveniji. KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. – Katalogi in mono- – Časopis za zgodovino in narodopisje 2, 153–203. grafije 20, Ljubljana. LUBŠINA TUŠEK, M. in B. KAVUR 2011, Srednica near Ptuj. – V: M. LAHARNAR, B. 2009, The Žerovnišček Iron Age hillfort near Guštin (ur.), The Eastern Celts: the communities between the Alps Bločice in the Notranjska region/Železnodobno gradišče Žeand the Black Sea, Koper, 31–50. rovnišček pri Bločicah na Notranjskem. – Arheološki vestnik 60, Ljubljana, 97–157. ŁUCZKIEWICZ, P. 2006, Uzbrojenie ludności ziem polski w młod-szym okresie przedrzymskim. – Archeologia militaria 2, Lublin. LAHARNAR, B., E. LOZIĆ in A. MIŠKEC 2020, Gradišče nad Kne- žakom. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 40, Ljubljana, MAGAJNE, N. 2011, Zgodnjesrednjeveška naselbina – Zagorica 123–140. pri Velikem Gabru. – Diplomsko delo. Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. LAUWERIER, R. C. G. M. 1988, Animals in Roman Times in the Dutch Eastern River Area. – Nederlandse oudheden 12, MAJNARIĆ PANDŽIĆ, N. 2001, Grob ratnika Lt 12 iz srednjola-Amersfoort. tenskog groblja u Zvonimirovu kod Suhopolja u Virovitičko-Po- dravskoj županiji. – Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu 18, LAZAR, I. 1996, Latenezeitliche und frührömische Funde aus der 83–103. Savinja in Celje/Latenske in zgodnjerimske najdbe iz Savinje v Celju. – Arheološki vestnik 47, Ljubljana, 279–296. MANGELSDORF, G. in M. SCHÖNFELDER 2001, Zu den Gräbern mit Waffenbeigabe der jüngeren vorrömischen Eisenzeit im Ste- LAZAR, I. 2002, Celeia. – V: M. Šašel Kos in P. Sherrer (ur.), The inkreis von Netzeband (Kr. Ostvorpommern). – Archäologisches Autonomous Towns of Noricum and Pannonia. Noricum, Situla Korrespondenzblatt 31, Mainz, 93–106. 40, Ljubljana, 71–101. MARIĆ, Z. 1968, Japodske nekropole u dolini Une. – Glasnik Ze- LEJARS, Th. 1994, Gournay III. Les fourreaux d‘épée. Le sanctuai-maljskog muzeja Bosne in Hercegovine v Sarajevu 23, 5–79. re de Gournay-sur-Aronde et l‘armement des Celtes de La Tène moyenne. – Paris. MARINKO, J. 1997, Antična arhitektura. – Ljubljana. LEJARS, Th. 1996, L‘armement des Celtes en Gaule du nord à la MARTINČIČ, A. et al., 1999, Mala flora Slovenije. Ključ za določa-fin de l‘époque gauloise. – Revue archéologique de Picardie 3/4, nje praprotnic in semenk. – Ljubljana. 79–103. MEDINI, J. 1975, Mitrički relief iz Banjevaca. – Diadora 8, Zadar, LEMOINE, X., M.A. Zeder, K.J. Bishop in S.J. Rufolo 2014, A new 39–88. system for computing dentition-based age profiles in Sus scrofa. MEDINI, J. 1976, Rimske i orientalne religije na istočnoj obali Ja- – Journal of Archaeological Science 47, 179–193. drana. – Materijali 12, Zadar, 185–207. LENERZ-DE WILDE, M. 1977, Zirkelornamentik in der Kunst der MEDUNA, J. 1980, Die latènezeitlichen Siedlungen in Mähren. Latènezeit. – Münchner Beiträge zur Vor- und Frühgeschichte 25, – Praha. München. MEGAW, J. V. S. in M. R. MEGAW 2009, Hare or hind? The decora- LIPOVAC-GRKLJAN, G. 2001, Središče mitraizma ob rimskih ce- ted spear from Kandija grave K 44. – V: G. Tiefengraber, B. Kavur stnih povezavah na Hrvaškem. – V: M. Vomer Gojkovič in N. Ko- in A. Gaspari (ur .), Keltske študije II. Studies in Celtic Archaeology: lar (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba. 140 Zagorica, AAS 109, 2023 papers in honour of Mitja Guštin, Protohistoire Européenne 11, PETRU, P. 1962–1963, Okras antičnih žar v obliki hiš. – Arheološki Montagnac, 163–172. vestnik 13/14, Ljubljana, 497–512. MERKELBACH, R. 1984, Mithras. – Konigstein Taunus. PETRU, P. 1966, Hišaste žare, dokaz migracije dela plemena Lato- MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässkeramik der Grabung Wel- bici. – Arheološki vestnik 17, Ljubljana, 361–371. sMarktgelände. – Rei Cretariae Romanae Fautorum Acta. Su-PETRU, P. 1968, Vzhodnoalpski Taurisci. – Arheološki vestnik 19, pplementa 7, Liestal. Ljubljana, 357–373. MIKL CURK, I. 1965, K sliki naselbinske keramike rimskega Poeto- PETRU, P. 1976a, Antična naseljenost Slovenije. – Archaeologia via. – Časopis za zgodovino in narodopisje n. v. 1, 75–86. Iugoslavica. Materiali XV, Beograd. MIKL CURK, I. 1969, Terra sigillata iz dolenjskih grobišč. – Razpra-PETRU, P. 1976b, Zaton antike v Sloveniji. Katalog razstave. ve 1. Razreda SAZU 6, Ljubljana, 181–184. – Ljubljana. MIKL CURK, I. 1973, Zapažanja o temni rimski kuhinjski lončeni PETRU, P. 1977, Die ostalpinen Taurisker und Latobiker. – V: Aufsti-posodi v Sloveniji. – Arheološki vestnik 24, Ljubljana, 883–900. eg und Niedergang der römischen Welt II 6, Berlin, New York, MOCSY, A. 1959, Die bevölkerung von Pannonien bis zu den Mar-473–499. komannenkriegen. – Budapest. PETRU, S. 1972, Emonske nekropole, odkrite med leti 1635–1960. MOCSY, A. 1974, Pannonia and Upper Moesia. A history of the – Katalogi in monografije 7, Ljubljana. middle Danube provinces of the Roman Empire. – London, PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). – Boston. Katalogi in monografije 15, Ljubljana. MODRIJAN, Z. in T. MILAVEC 2011, Poznoantična utrjena nasel- PICOTTINI, G. in VETTERS, H. 2003, Führer durch die Ausgrabun- bina Tonovcov grad pri Kobaridu. – Opera Instituti Archaeologici gen auf dem Magdalensberg. – Klagenfurt. Sloveniae 24, Ljubljana. PINTEROVIĆ, D. 1978, Mursa i njeno područje u antičko doba. MOßLER, G. 1952, Die vorgeschichtlichen Funde. – V: R. Egger – Osijek. (ur.), Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1949 (Magda- lensberg-Grabungsbericht 2), Carinthia I 140, 458–462. PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celjskem. – Celje. MUŠIČ, B. 2002, Poročilo o geofizikalnih raziskavah na lokaciji Za-PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče. – Katalogi gorica–Bič. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). in monografije 8, Ljubljana. MUŠIČ, B. in J. HORVAT 2007, Nauportus – an Early Roman tra- PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. – Disserding post at Dolge njive in Vrhnika – The results of geophysical tationes et monographiae 20, Ljubljana. prospecting using a variety of independent methods. – Arheolo- PLESNIČAR GEC, L., J. ŠAŠEL, I. SIVEC, P. KOS in I. CURK 1983, ški vestnik 58, Ljubljana, 219–283. Starokrščanski center v Emoni. / Old Christian center in Emona. – MÜLLNER, A. 1879, Emona: archäologische Studien aus Krain. Katalogi in monografije 21, Ljubljana. – Laibach. PLETERSKI, A. 2001, Priročnik za vnos podatkov o grobovih, po- MÜLLNER, A. 1996, Emona: ilustrirane arheološke študije s Slove- kojnikih, predmetih. – Ljubljana. http://iza.zrc-sazu.si/navodila. nije in okolice ali kje je Emona dejansko bila? − Ljubljana. htm. NOVAKOVIĆ, P. 2003, Poročilo o arheoloških zaščitnih izkopava- PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pri-njih na najdišču Zagorica – Bič (sektor 1A). – Ljubljana (neobja-stavi. Tafonomija, predmeti in čas. – Ljubljana. vljeno poročilo). POLENZ, H. 1978, Gedanken zu einer Fibel vom NOVŠAK, M. 2006, Trnava. – Arheologija na avtocestah Slovenije Mittellatèneschema aus Káyseri in Anatolien. – Bonner Jahr-2, Ljubljana. bücher 178, Cologne/Bonn, 181–216. NOVŠAK, M., I. BEKLJANOV ZIDANŠEK in T. ŽERJAL 2019, Križišče POPOVIĆ, P. 2011, Late Iron Age ritual pits at Kale-Krševica pri Spodnjih Škofijah. – Arheologija na avtocestah Slovenije 81, (southeastern Serbia). – V: M. Guštin in M. Jevtič (ur.), The Ea-Ljubljana. stern Celts: the communities between the Alps and the Black Sea, Koper, 151–162. PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. – Arheološki vestnik 17, Ljubljana, 271–336. PÓSZY, K. 1998, Religions and Cults in Pannonia. – Exhibition at Szekesfehérvár, Csok Istvan Gallery. 15.5.–30.9.1996. PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska višinska naselja v – Szekesfehérvár. Posavskem hribovju. – Arheološki vestnik 58, Ljubljana, 65–120. RAGOLIČ, A. 2014, The Territory of Poetovio and the boundary PERKO, D. 1999, Slovenija. Pokrajine in ljudje. − Ljubljana. between Noricum and Pannonia. – Arheološki vestnik 65, Ljublja-PERNET, L. 2004, Les Armes. – V: La necropoli di Giubiasco (TI) 2, na, 323–351. Les Tombes de La Tène finale et d‘époque romaine, 27–84. RAGOLIČ, A. in B. TOŠKAN 2021, The Master and His Best Fri- PETRU, P. 1960–1961, Ribnica pri Brežicah. – Varstvo spomenikov end. The Role of the Dog in Human Life and Beyond in the 8, 213–214. South-Eastern Alpine Region During Roman Times. – V: E. Pi- skin (ur.), Archaeological, biological and historical approaches in Zagorica, AAS 109, 2023 141 archaeozoological research, Proceedings of the 13th International Jahre 2002-2005 Österreichisches Archäologisches Institut. Son-Council of Archaeozoology Conference, 2018, BAR S3028, Oxford, derschriften Band 41. – Wien. 111–122. SIMONETT, Ch. 1941, Tessiner Gräberfelder. Ausgrabungen des REINECKE, P. 1965, Zur Kenntnis der Latène-Denkmäler der Zone archäologischen Arbeitsdienstes in Solduno, Locarno-Muralto, nordwärts der Alpen. – V: Mainzer Aufsätze zur Chronologie der Minusio und Stabio 1936–1937. – Monographien zur Ur-und Bronze und Eisenzeit, 88–144. Frühgeschichte der Schweiz, Band III, Basel, Birckhäuser. REITINGER, J. 1966, Die latènezeitlichen Funde des Braunau- SKRABAR, V. 1923, Nalasci iz latenskog doba u okolini Ptuja i Ma- er Heimathauses. Ein Beitrag zur Kenntnis der latènezeitlichen ribora. – Starinar 3. ser./I, 145–149. Bronze- und Eisenketten. – Jahrbuch des Oberösterreichischen Musealvereines 11, 165–236. SLABE, M. 1990, Pristava pri Trebnjem. – V: D. Breščak (ur.), Arheološka najdišča Dolenjske, Arheo. Posebna številka, izdana ob RIHA, E. 1979, Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. – 100-letnici raziskav v Novem mestu, Novo mesto. Forschungen in Augst 3, Augst. SPAGNOLO GARZOLI, G. (ur.) 1999, Conubia gentium. La necro- RIHA, E. 1994, Die römischen Fibeln aus Augst und Keiseraugst. poli di Oleggio e la romanizzazione dei Vertamocori. – Torino. Die Neuefunde seit 1975. – Forschungen in Augst 18, Augst. SPEIDEL, M. P. 1978, The religion of Iuppiter Dolichenus in the ro-RISTOW, G. 1974, Mithras im römischen Köln. – Etudes prelimi- man army. – Études préliminaires aux religions orientales dans naires aux Religions orientales dans l‘Empire romain. – Leiden, l‘Empire romain, vol. 63. E. J. Brill. STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. – Dela 1. SALZANI, L. (ur.) 1996, La necropoli gallica e romana di S. Maria razreda SAZU 9, Ljubljana. Zevio (Verona). – Documenti di Archeologia 9, Mantova. STARE, V. 1960–1961, Prazgodovinske Malence. – Arheološki ve- SALZANI, L. (ur.) 1998, La necropoli gallica di Casalandri a Isola stnik 11–12, Ljubljana, 5–87. Rizza (Verona). – Documenti di Archeologia 14, Mantova. STERGAR, P. 2016, Poročilo o izvedenih arheoloških raziskavah – SARIA, B. 1933, Nova raziskovanja po stari Poetoviji. – Časopis za arheološka izkopavanja in izvedba arheološkega dokumentiranja zgodovino in narodopisje, Letnik XXVIII, Maribor, 127–128. ob gradnji na zemljiščih 402/2, 402/22, 402/23, 402/24 in 403/10 SCHERRER, P. 1992, Grabbau, Wohnbau, Turmburg, Praetorium: k.o. Šmartno. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). angeblich römerzeitliche Sakralbauten und behauptete heidni- STOKIN, M. 1986, Simonov Zaliv. Antično naselje s pristaniščem. ch-christliche Kultkontinuitäten in Noricum. – Österreichisches Roman Settlement and harbour. – Arheološki pregled 27, 93–94. Archäologisches Inst itut. Berichte und Materiale 4, Wien. STRMČNIK-GULIČ, M. 1981, Antično grobišče v Starem trgu pri SCHMID, W. 1945, Das Mithrasheiligtum von Pohaniea bei Rann Slovenj Gradcu. – Arheološki vestnik 32, Ljubljana, 348–389. auf der Save. – Schild von Steier, Heft I, Graz. STRMČNIK-GULIČ, M. 2001, The First Millennium BC between SCHÖN, D. 1988, Orientalische Kulte im römischen Österreich. – Drava and Pohorje: some of the newly discovered settlement Böhlau Wien, 11–120. sites. – V: A. Lippert (ur.), Die Drau-, Mur- und Raab-Region im SCHÖNBERGER, H. 1964, Führer durch das Römerkastell Saal-1. vorchristlichen Jahrtausend, Universitätsforschungen zur Prähi-burg. – Bad Homburg. storischen Archäologie 78, Bonn, 103–120. SCHWAPPACH, F. 1970-1971, Stempelverzierte Latène-Keramik SZABÓ, M. in É. F. PETRES 1992, Decorated weapons of the La aus dem Ringwall von Stična. – Arheološki vestnik 21–22, Ljublja-Tène Iron Age in the Carpathian Basin. – Inventaria Praehistorica na, 237–252. Hungariae 5, Budapest. SCHWAPPACH, F. 1971, Stempel des Waldalgesheimstils an einer SZOMBATHY, J. 1912, Altertumsfunde aus Höhlen bei St. Kanzian Vase aus Sopron-Bécsidomb (West-Ungarn). Ein Beitrag zur Ge-im österreichischen Küstenlande. – Mitteilungen der Prähistori- schichte des frühkeltischen Ornaments. – Hamburger Beiträge schen Komission 2/2, Wien, 127–190. zur Archäologie 1, Hamburg, 131–172. ŠALDOVÁ, V. 1968, Die hallstattzeitliche Hügelgräberkultur in SCHWAPPACH, F. 1973, Frühkeltisches Ornament zwischen Mar- Westböhmen. Das Gräberfeld von Nynice. – Památky archeolo- ne, Rhein und Moldau. – Bonner Jahrbücher 173, Cologne/Bonn, gické 59, 297–399. 52–111. ŠAŠEL, J. 1954, Arheološko-topografske novosti s področja Cola- SCHWAPPACH, F. 1977, Die stempelverzierte Latène-Keramik aus tia in Atransa. – Arheološki vestnik V/1, Ljubljana, 154–166. den Gräbern von Braubach. – Bonner Jahrbücher 177, Cologne/ ŠAŠEL, J. 1975, Rimske ceste v Sloveniji. – V: Arheološka najdišča Bonn, 119–183. Slovenije, Ljubljana, 74–98. SCHWAPPACH, F. 1979, Zur Chronologie der östlichen Frühlatène- ŠAŠEL KOS, M. 1994, Savus and Adsalluta. – Arheološki vestnik Keramik/On the Chronology of the eastern Early La Tène Pottery. 45, Ljubljana, 99–122. – Bad Bremstedt. ŠAŠEL KOS, M. 1997, Lapidarij Narodnega muzeja Slovenije. – SELDMAYER, H. in G. TIEFENGRABER 2006, Forschungen im Sü- Situla 35, Ljubljana dostnorischen Vicus Saalzkogel (Steiermark). Die Grabungen der 142 Zagorica, AAS 109, 2023 ŠAŠEL KOS, M. 1998, Autochthonous cults between Emona and TICA, G. 2003, Bič. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi no-Poetovio. – V: F. Jeno in I. Kiraly (ur.), Religions and cults in Pan-gami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, nonia: exhibition at Székesfehérvár, Csók István Gallery, 15. May-Ljubljana, 95–96. 30. September 1996, Székesfehérvár, Fejér Megyei Múzeumok Igazgatósága, 17–22. TICA, G. 2007, Šmatevž. – Arheologija na avtocestah Slovenije 4, Ljubljana. ŠAŠEL KOS, M. 1999a, Pre-Roman Divinities of the Eastern Alps and Adriatic. – Situla 38, Ljubljana. TIEFENGRABER, G. 2011, The ‚oppidum Celeia‘. – V: M. Guštin (ur.), The Eastern Celts: the communities between the Alps and the ŠAŠEL KOS, M. 1999b, Markomanske vojne. – V: B. Aubelj (ur.), Black Sea, Koper, 91–98. Zakladi tisočletij, Zgodovina Slovencev od neandertalcev do Slo- vanov, Ljubljana, 196–198. TODOROVIĆ, J. 1974, Skordisci. Istorija i kultura, The Skordisci. History and culture. − Novi Sad. ŠAŠEL KOS, M. 1999c, Staroselci pod rimsko oblastjo. – V: B. Au- belj (ur.), Zakladi tisočletij, Zgodovina Slovencev od neandertalcev TOLAR, T. 2016, Arheobotanika. − V: M. Andrič, T. Tolar in do Slovanov, Ljubljana, 199–201. B.Toškan, Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana. ŠAŠEL KOS, M. 2002, The boundary stone between Aquileia and Emona. – Arheološki vestnik 53, 373–382. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1985, Poselitev Ptuja in njegove okoli- ce v Prazgodovini. – Ptujski zbornik 5, 387–396. ŠAŠEL KOS, M. 2005, Appian and Illyricum. – Situla 43, Ljubljana. TOMANIČ JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Keltska lončarska ŠAŠEL KOS, M. 2013, Poetovio before the Marcomannic Wars: peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju. – Arheološki vestnik 47, Ljublja-from Legionary Camp to Colonia Ulpia. – V: Colloquium Cluj- na, 267–278. -Napoca, 29. september–2. oktober 2013. Cluj-Napoca, 139–165. TOMAŽINČIČ, Š. IN D. JOSIPOVIČ, Šmartno pri Cerkljah. Manjša ŠINKOVEC, A. 2011, Keltsko grobišče iz Zagorice pri Biču. – Di-rimska naselja na slovenskem prostoru. − Opera Instituti Archae- plomska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ologici Sloveniae 40, Ljubljana. 213-230. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. TOPAL, J. 2000, Mithras Denkmäler von Aqvincvm/Mitrovi spo- ŠKALER, S. 1960–1961, Mrzlava vas. – Varstvo spomenikov 8, Lju-meniki iz Akvinka. - V: M. Vomer Gojkovič in N. Kolar (ur.), Ptuj bljana, 208–209. v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba. Mednarodno ŠKRABAR, V. 1924, Das Mithraeum bei Modrič am Bachergebirge. znanstveno srečanje, 11.–15. oktober 1999, Ptuj. Archaeologia Po- – Strena Buliciana, Zagreb, Split, 151–160. etovionensis 2, Ptuj, 271–272. ŠKVOR JERNEJČIČ, B. in B. TOŠKAN 2018, Ritual use of dogs and TOROK, G. 1961, Romaikori Fahazak nyomai Halimban. − Folia wolves in the Late Bronze and Early Iron Age in the South-Ea-Archaeologica 13, Budapest, 62–71. stern Alpine region. New evidence from the archaeo(zoo)logical TOŠKAN, B. 2013, Domače govedo v romaniziranem jugovzho-perspective. – V: S. Costamagno, L. Gourichon, C. Dupont, O. dnoalpskem prostoru: arheozoološki pogled. – Keria 15(1), 35–72. Dutour in D. Vialou (ur.), Animal symbolisé, animal exploité: du Paléolithique à la Protohistoire, Paris, 249–278. TOŠKAN, B. 2017, Pometeno pod preprogo: zbir živalskih ostan- kov na pragu rimske kolonije Emone/Swept under the carpet: ŠRIBAR, V. 1957, Latenski grob iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju. Animal remains on the doorstep of the Roman town of Emona – Arheološki vestnik 8, Ljubljana, 141–149. (Slovenia). – V: B. Vičič in B. Županek (ur.), Emona MM. Urba- ŠRIBAR, V. 1958-1959, Zavarovalno izkopavanje na Beletovem nizacija prostora – nastanek mesta/Emona MM. Urbanisation of vrtu – Novo mesto. – Arheološki vestnik 9/10, Ljubljana, 110–111. space – beginning of a town, Ljubljana, 145–158. ŠRIBAR, V. 1976, Žgano srednjelatensko grobišče v Metliki. – Ar- TOŠKAN, B. 2021, Faunal remains. – V: A. Miškec, B. Županek, Š. heološki vestnik 25, Ljubljana, 319–352. Karo in G. Tica, Northern Cemetery of Emona – the Kozolec site, Situla 45, Ljubljana, 244–261. ŠTERBENC ERKER, D. 2002, Quid lacrimis … Rimska ženska pred obličjem smrti med 2. stol. pr. n. št. in 2. stol. n. št. – Ljubljana. TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2013, Živalski ostanki. – V: A. Plestenjak (ur.), Ivančna Gorica. Arheološke raziskave v letih 2008 in 2009, TASSINARI, G. 1998, Ceramica a pareti sottili. – V: G. Olcese Ljubljana, 86–89. (ur.), Ceramiche in Lombardia tra II secolo a. C. e VII secolo d. C.:raccolta dei dati editi, Documenti di Archaeologia 16, Mantova, TOŠKAN, B., M. KOVAČ in T. TOLAR 2022, Bioarheološke razi-37–65. skave rimskodobnega grobišča Marof na Igu: antropologija, ar- heozoologija, arheobotanika. – Arheološki vestnik 73, Ljubljana, TECCO HVALA, S., J. DULAR in E. KOCUVAN 2004, Železnodob-281–312. ne gomile na Magdalenski gori/Eisenzeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Katalogi in monografije 36, Ljubljana. TÓTH, E. 1986, Zur Urbanisierung Pannoniens: Municipium Vol- gum. – Folia Archaeologica 37, Budapest, 163–181. TERŽAN, B. 1973, Valična vas. – Arheološki vestnik 24, Ljubljana, 660–729. TURK, I. 1992, Živalski pridatki iz žganih keltsko-rimskih grobov na grobišču Novo mesto – Beletov vrt (Tierknochenfunde und TERŽAN, B. 1994, Sonde 9, 18 in 19 na prečenem nasipu gradišča. Beigabensitten). – V: T. Knez, Novo mesto II: keltsko-rimsko grobi- – V: S. Gabrovec, Stična I. Naselbinska izkopavanja, Katalogi in šče/Novo mesto II: keltisch-römisches Gräberfeld, Carniola Archa-monografije 28, Ljubljana, 120–137. eologica 2, Novo mesto, 103–105. Zagorica, AAS 109, 2023 143 UBL, H. in G. WINKLER 1997a, Schausammlung Römerzeit im WALTERS, V. J. 1974, The cult of Mithras in the Roman Provin-Museum Lauriacum – Enns. – Forschungen in Lauriacum 12/1, ces of Gaul. – Etudes preliminaires aux Religions orientales dans Enns, 23. l‘Empire romain 16/1, Leiden, E. J. Brill, 224–248. UBL, H. in G. WINKLER 1997b, Katalog zur Schausammlung WHEELER, M. 1985, Roman Art and Architecture. – London. »Römerzeit« des Museums Lauriacum. Katalog der Ausstellung. – Forschungen in Lauriacum 12/2, Enns, Wien. WINDL, H. 1975, Das latène- und kaiserzeitliche Gräberfeld von Mihovo, Unterkrain (Dolenjsko). – Doktorska disertacija. Univer-UDOVČ, K. in P. LEBEN SELJAK 2009, Mačkovec pri Novem mestu. sität Wien, Wien. – Arheologija na avtocestah Slovenije 8, Ljubljana. WINKLER, G. 2006, Schausammlung »Römerzeit« im Museum UDOVČ, K. 2022, Bela Cerkev. – Arheologija na avtocestah Slo-Lauriacum Enns 1. – Forschungen in Lauriacum 12, Enns. venije 99, Ljubljana. ZABEHLICKY-SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra Sigillata aus dem VENCLOVÁ, N. 1990, Prehistoric glass in Bohemia. – Praha. Gräberfeld Beletov vrt. – V: T. Knez , Novo mesto. 2, Keltsko-rim-VERBIČ, T. 2002, Poročilo o geološkem pregledu arheoloških izko- sko grobišče/ Keltisch-römisches Gräberfeld : Beletov vrt, Carniola pavanj pri Biču. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). archaeologica 2, Novo mesto, 75–82. VETTERS, H. in W. A. JENNY 1953, Die Versuchsgrabungen in ZEDER, M. in H.A. LAPHAM 2010, Assessing the reliability of cri-der Zivilstadt 1951, Forschungen in Lauriacum 1, Die Versuchs- teria used to identify postcranial bones in sheep, Ovis, and goats, grabung des Jahres 1951. – Forschungsberichte 1950–1951, Linz, Capra. – Journal of Archaeological Science 37(11), 2887–2905. 2–41. ZEDER, M. in S.E. PILAAR 2010, Assessing the reliability of crite- VETTERS, H. 1960, Planausgrabungen aus den Jahren ria used to identify mandibles and mandibular teeth in sheep, 1953/1954/1956. – Forschungen in Lauriacum 6/7, Linz, 13–16. Ovis, and goats, Capra. – Journal of Archaeological Science 37(2), 225–242. VIČIČ, B. 1983, Rimska villa rustica iz Dolnjega Brezovega pri Sev- nici. – Arheološki vestnik 34, Ljubljana, 288–297. ZEPEZAUER, M. A. 1993, Glasperlen der vorrömischen Eisenzeit 3. Mittel- und spätlatènezeitliche Perlen. – Marburger Studien zur VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Vor- und Frühgeschichte 15, Marburg Ljubljani. Gornji trg 15. – Arheološki vestnik 44, Ljubljana, 153–201. ZIRRA, V. 1971, Beiträge zur Kenntnis des keltischen Latène in VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Rumänien. – Dacia n. s. 15, Bucuresti, 171–238. Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 32. – Arheološki vestnik 45, Ljubljana, 25–80. ZLOBEC, B. 1999, Poročila antičnih geografov o severnem Jadra- nu: od Hekataja do Plinija starejšega. – Zgodovinski časopis 53, VIČIČ, B., B. SLAPŠAK, D. GROSMAN, A. GASPARI in P. NO-Ljubljana, 11–32. VAKOVIĆ 2002, Zagorica pri Velikem Gabru – rimskodobna in zgodnjesrednjeveška naselbina. – V: M. Guštin, Zgodnji Slovani. ŽERJAL, 7. 2008, Rimska vila rustika v luči drobnih najdb: primer Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp/Die frü- najdišča Školarice pri Spodnjih Škofijah. – Doktorska disertacija. hen Slawen. Frühmittelalterliche Keramik am Rand der Ostalpen, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 94–97. Ljubljana. VIČIČ, B. 2002, Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani, Gornji trg 3. – Arheološki vestnik 53, Ljubljana, 193–223. VIČIČ, B. in B. SLAPŠAK 2003, Rimskodobna naselbina z gro- biščem. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 73–76. VIČIČ, B. 2003, Zagorica pri Biču. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, Ljubljana, 276–277. VIDRIH PERKO, V. 1997, Rimskodobna keramika z Ajdovščine pri Rodiku. – Arheološki vestnik 48, Ljubljana, 341–358. VIKIĆ-BELANČIĆ, B. 1975, Antičke svjetiljke u Arheološkom mu- zeju u Zagrebu, 2. dio – Vjsenik arheološkog muzeja u Zagrebu 9, 32–33. VIKIĆ-BELANČIĆ, B. 1976, Antičke svjetiljke u Arheološkom muze- ju u Zagrebu. – Zagreb. VOMER-GOJKOVIČ, M. in N. KOLAR 2013, Od poganstva do kr- ščanstva. Verovanje v Petovioni. Katalog razstave. – Ptuj. 144 Zagorica, AAS 109, 2023 9Katalog stratigrafskih enot Petra Vojaković, Nataša Magajne Katalog stratigrafskih enot je razporejen glede na pose- SE 8073/8074 – manjša jama, sek. 8, kv. 4 litvene faze (od I. do V.), v okviru faz pa po posameznih Ležala je le 0,15 m od jame SE 8071, zato ni izključeno, da strukturnih enotah (npr. grob, objekt, domačija itd.) in je šlo prvotno za eno samo jamo. To nakazuje tudi barva zaporednih številkah stratigrafskih enot (SE). Navedbi polnila (SE 8074), ki je vsebovalo še nekaj drobcev oglja in stratigrafske enote sledi dodatna obrazložitev strukturne 11 kosov hišnega lepa, med njimi tudi fragment z odtisi treh enote (npr. jama, jama za stojko, tlak, …), lega, opis in palic. Dl. 0,43 m, š. 0,38 m, gl. 0,1 m. navedba morebitnih najdb in naravoslovnih rezultatov SE 8110/8111 – večja jama, sek. 8, kv. 9, 35 (sl. 23) analiz. Sledijo mere v metrih/centimetrih. Ležala je 2,6 m vzhodno od jame SE 8063 in je imela okroglo-ovalno obliko. Tudi slednja je bila vkopana v plast SE 8003. Stene so bile navpične (mestoma previsne) in so 9.1 Faza II: mlajša železna doba zvezno prehajale v razgibano dno. Poleg keramike, ki se je koncentrirala v zgornjih 10 cm, je bilo v polnilu (SE 8111) naj- 9.1.1 Naselbina denih 23 manjših kamnov iz rdečkastega zrnatega skrilavca, dva večja kamna iz apnenca (30 × 15 × 10 cm), trije kosi Sektor 8 ožgane gline in en kos žlindre. Keramika obsega 52 večjih SE 8038/8039 – manjša jama, sek. 8, kv. 4 in manjših fragmentov posod, izdelanih na lončarskem vre- V kv. 4 je bila v plast SE 8003 vkopana manjša jama okroglo- tenu, kot tudi kose prostoročno ali na počasnem vretenu iz- -ovalne oblike. Stene so bile poševne in so zvezno prehajale delanih loncev, ki se navezujejo na halštatsko tradicijo. Med v stopničasto dno. Zapolnjena je bila s plastjo temnorjavega značilno fino latensko keramiko sodi odlomek izvihanega peščenega melja (SE 8039), ki je vsebovala še dno lonca iz ustja z ravnim robom, ki ima svetlo sivo glajeno površino in preluknjano ostenje iz grafitne keramike, glineno utež in šte-oranžnorjav prelom. Največ fragmentov pripada večjemu vilne kose ožgane gline (43), med katerimi izstopa primer z loncu oziroma pitosu iz porozne keramike s svetlo rjavo, odtisom debla. Pr. 0,6 m, gl. 0,18 m. luknjičavo površino in temno sivim prelomom. Vsaj trije ve- čji kosi pripadajo loncem z rahlo izvihanim ustjem, visokim SE 8063/8064/8083 – večja jama, sek. 8, kv. 9 (sl. 22) strmim vratom in trebušastim ostenjem. Gre za posode iz V kv. 9 je bila v plast SE 8003 vkopana večja jama ovalne sivorjavo žgane, lisaste keramike, izdelane na počasnem oblike. Stene so bile navpične (pri čemer se ena stranica vretenu ali prostoročno. Zanimiv je manjši potlačen lonec stopničasto zalomi) in so zvezno prehajale v neravno dno. z nizkim izvihanim ustjem iz temno sive porozne keramike, Zapolnjena je bila dvema polniloma. Starejše (SE 8083) leži ki je na ostenju okrašen s kratkimi in širokimi vodoravni-okoli 0,5 m pod površino mlajšega (SE 8064). Medtem ko mi brazdami. Najdenih je bilo tudi nekaj fragmentov ostenj so bili predvsem v zgornjem delu starejšega polnila najdeni loncev iz grafitne keramike z navpičnimi kanelurami. Dl. maloštevilni odlomki rdečerjavo žgane, porozne keramike 2,85 m, š. 2,6 m, gl. 1,47 m. s primesmi peska, koščki lepa in drobci oglja, pa smo na površini mlajšega naleteli na rdeč kamen zrnate strukture in Sektor 2 skupno 44 fragmentov keramike, med njimi več odlomkov SE 1079/1090 – jama, kv. C-D33 grafitne keramike in del močno izvihanega ustja posode iz V kv. C-D33 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama fine sive keramike. Dl. 2,63 m, š. 1,18 m, gl. 1,2 m. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- SE 8071/8072 – večja jama, sek. 8, kv. 4 (sl. 24) polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v V kv. 4 je bila v plast SE 8003 vkopana večja jama nepravilne kateri so bile velike količine keramičnih posod. Dl. 1,1 m, š. oblike. Stene so bile poševne in so zvezno prehajale v rav- 1 m, gl. 36 cm. no dno. V polnilu (SE 8072), ki po barvi ustreza latenskima SE 1072 – koncentracija žlindre, kv. D32 vkopoma, smo našli 73 kosov hišnega lepa in glinenih uteži, Večja koncentracija žlindre, med katero so posamezni od-dva dela žrmelj iz skrila ter drobce oglja. Jamo je v zgo- lomki keramike (G154). VZ 1007. Radiokarbonska datacija:27 dnjem srednjem veku presekala stojka (SE 8016) zahodne fronte »objekta II«. Dl. 1,13 m, š. 0,7 m, gl. 0,1 m. 27  VZ 1007. Zagorica, AAS 109, 2023 145 LTL18331A 2217 ± 45 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68,2% kamnito utrditev nagnjenega mokrotnega terena, vzhodno verjetnost) pomeni razpon 319–206 BC, ob 2ẟ (95,4% verje-in severno od objekta I (1 meter od zidu). tnost) pa med 389–180 BC (sl. 144, 147). SE 18 − koncentracija kamenja, kv. D21 9.1.2 Grobišče V kv. D21 je ležala 1 × 0,8 m velika zgostitev lomljencev apnenca, velikosti od 5 do 15 cm. Slednjo smo interpretirali Katalog grobov – str. 34. kot ruševino objekta I. SE 91 − koncentracija kamenja, kv. E21–22 9.2 Faza III: rimsko obdobje V kv. E21–22 je ležala 1,9 × 1,1 m velika zgostitev ostrorobih lomljencev apnenca, velikosti do 5 cm. Gre za kamniti tlak v SV vogalu objekta I. 9.2.1 Naselbina SE 96 − koncentracija kamenja, kv. E22 Sektor 1b V kv. E22 je ležala 1,8 × 1 m velika zgostitev ostrorobih lo- mljencev apnenca. Gre za kamniti tlak zunaj rimskega Objekt I (sl. 81, 82–83) objekta I. SE 7 – kamniti temelji, kv. D-H18–22 SE 201 − koncentracija kamenja, kv. F21 Kamniti temelji (SE 7) objekta I so predstavljali tako daljšo V kv. F21 je ležala 1,2 × 0,8 m velika zgostitev ostrorobih kot tudi krajšo stranico objekta I. Dva sta potekala v smeri lomljencev apnenca, velikosti do 20 cm. Slednjo smo interS−J, eden v smeri V−Z. Ohranjena višina, ki sta jo sestavljali pretirali kot ruševino objekta I. dve vrsti kamenja, je merila 0,50 m. Grajeni so bili v suhi tehniki, brez veziva oziroma se je kamenje nahajalo v jarku Koncentracije prežgane gline (na dnu zloženi večji kamni). Močnejšo zunanjo in notranjo SE 15 − koncentracija prežgane gline fronto, sestavljeno iz večjih apnenčevih lomljencev, velikosti Manjša koncentracija prežgane gline. do 25 cm, smo zasledili le na posameznih mestih, na primer v skrajnem SV vogalu objekta. Sicer je bil grajen iz manjše- SE 301 − koncentracija prežgane gline, kv. D19–20 ga apnenčastega lomljenega kamenja in oblic, velikosti do Manjša koncentracija prežgane gline. 10 cm. Vzhodni in zahodni temelj sta se nadaljevala proti SE 348 − koncentracija prežgane gline, kv. H20 jugozahodu izven izkopnega polja, tako da južnega zidu Manjša koncentracija prežgane gline. nismo odkrili. Zemljene plasti SE 95 – kamnit temelj, kv. F21–22 Predelni zid oziroma temelj znotraj objekta I. Potekal je v SE 10 − zemljena plast smeri V−Z ter bil zgrajen iz oblic in lomljenih apnencev. Temno rjava plast z drobci oglja in drobnimi fragmenti prazgodovinske in rimskodobne keramike in lepa, drobci SE 381 – kamnit temelj, kv. E21–22 železovega oksida. Gre za prazgodovinsko in rimskodobno Predelni zid oziroma temelj znotraj objekta I. Potekal je v pohodno površino. smeri V−Z ter bil zgrajen iz zaobljenih lomljenih apnencev. SE 16 = SE 26 − zemljena plast SE 382 – kamnit temelj, kv. E21–22 Svetlo rjava plast peščenega mulja. Predelni zid oziroma temelj znotraj objekta I. Potekal je v smeri V−Z ter bil zgrajen iz zaobljenih lomljenih apnencev. SE 84 − zemljena plast Zemljena plast črnega glinenega mulja, ki je bila dlje časa SE 3 – koncentracija kamenja, kv. A-B21–22 poplavljena. V kv. A-B21–22 je ležala 2,6 × 1,8 m velika zgostitev zelo oglatih lomljencev apnenca, velikosti 2 × 2 cm do 10 × SE 92 = SE 93 − zemljena plast 15 cm in muljast pesek. Slednjo smo interpretirali kot ruše-V notranjosti objekta I je bila odkrita rjava zemljena plast. vino objekta I. SE 287 − zemljena plast SE 4 – koncentracija kamenja, kv. D-E21 Zemljena plast v vzhodnem delu objekta I. Vsebuje rimsko- V kv. D-E21 je ležala 3,2 × 2,7 m velika zgostitev zelo oglatih dobno keramiko, drobce lepa in kalciniranih kosti. Gre za lomljencev apnenca, velikosti 2 × 2 cm do 18 × 10 cm in mu-rimskodobno zemljeno plast znotraj objekta I. ljast pesek. Slednjo smo interpretirali kot ruševino objekta I. SE 347 − zemljena plast SE 12 − koncentracija kamenja, kv. E-F22 Temno sivkasto rjav glinen mulj vsebuje rimsko in novoveško V kv. E-F22 je ležala 10,2 × 1,8 m velika zgostitev zelo ogla- keramiko, 1 frg. rimskega stekla, fragmente železnih pred- tih lomljencev apnenca, velikosti od 5 do 20 cm. Gre za metov in koncentracijo ožganih kamnov SE 351. 146 Zagorica, AAS 109, 2023 Jame SE 267/268 − jama, kv. C20 SE 202/203 − jama, kv. B20 V kv. C20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- V kv. B20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- ke. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je ke. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Dl. 0,93 m, š. 0,85 m, bila s plastjo temnorjavega mulja. Dl. 0,61 m, š. 0,52 m, gl. gl. 36 cm. 16 cm. SE 273/274 − jama, kv. D20 SE 208/209 − jama, kv. C20 V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- V kv. C20 je bila v plast SE 17 vkopana jama pravokotne obli- ke. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je ke. Stene so bile navpične, dno ravno. Zapolnjena je bila bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Dl. 2,55 m, š. 2,21 m, s plastjo temno rumenkasto rjavega glinenega mulja. Dl. gl. 42 cm. 0,9 m, š. 0,4 m, gl. 16 cm. SE 275/276 − jama, kv. D20 SE 210/211 − jama, kv. C20 V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- V kv. C20 je bila v plast SE 17 vkopana jama ovalne oblike. ke. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je Stene so bile navpične, dno ravno. Zapolnjena je bila s pla-bila s plastjo temno sivorjavega glinenega mulja. Dl. 0,5 m, stjo rjavega mulja, v kateri so bili odkriti še odlomki keramike š. 0,34 m, gl. 12 cm. in kovine. Dl. 0,47 m, š. 0,39 m, gl. 21 cm. SE 281/282 − jama, kv. D20 SE 212/213 − jama, kv. C20 V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. V kv. C20 je bila v plast SE 17 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je bila s s plastjo temno sivorjavega glinenega mulja. Pr. 0,5 m, gl. plastjo rjavega mulja, v kateri so bili odkriti še odlomki kera- 10 cm. mike in oglja. Dl. 0,36 m, š. 0,22 m, gl. 10 cm. SE 291/292 − jama, kv. D20 SE 216/217 − jama, kv. E18 V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- V kv. E18 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne oblike. ke. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je bila s bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Dl. 0,45 m, š. 0,34 m, plastjo rumenorjavega mulja. Dl. 0,28 m, š. 0,25 m, gl. 11 cm. gl. 13 cm. SE 218/219 − jama, kv. F18 SE 293/294 − jama, kv. D20 V kv. F18 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne oblike. V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je bila Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila s s plastjo temno rumenorjavega mulja, v kateri so bili odkriti plastjo rjavega glinenega mulja. Pr. 0,46 m, gl. 12 cm. še manjši kamni, velikosti do 3 cm. Dl. 0,4 m, š. 0,35 m, gl. SE 295/296 − jama, kv. D20 20 cm. V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- SE 225/226 − jama, kv. G20 ke. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je V kv. G20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Dl. 0,79 m, š. 0,75 m, Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila s gl. 36 cm. plastjo rjavega mulja. Pr. 1 m, gl. 36 cm. SE 299/300 − jama, kv. D19–20 SE 257/258 − jama, kv. B20 V kv. D19–20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne V kv. B20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena ke. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je je bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Dl. 0,6 m, š. 0,52 m, bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Dl. 0,9 m, š. 0,65 m, gl. 22 cm. gl. 16 cm. SE 302/303 − jama, kv. D20 SE 262/263 − jama, kv. C20 V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. V kv. C20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila s Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Pr. 0,47 m, gl. 18 cm. plastjo rjavega glinenega mulja. Pr. 0,71 m, gl. 36 cm. SE 308/309 − jama, kv. D20 SE 265/266 − jama, kv. C20 V kv. D20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- V kv. C20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli- ke. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je ke. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je bila s plastjo sivorjavega glinenega mulja. Dl. 0,6 m, š. 0,4 m, bila s plastjo rjavega glinenega mulja. Dl. 0,76 m, š. 0,48 m, gl. 22 cm. gl. 16 cm. Zagorica, AAS 109, 2023 147 SE 310/311 − jama, kv. E20–21 plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili odkriti V kv. E20–21 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle obli- še odlomki prežgane gline. Pr. 0,8 m, gl. 34 cm. ke. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila SE 412/413 − jama, kv. E20 s plastjo temno sivkasto rjavega glinenega mulja. Pr. 0,7 m, V kv. E20 je bila v plast SE 17 vkopana jama nepravilne obli-gl. 36 cm. ke. Stene so bile navpične, dno ravno. Zapolnjena je bila SE 334/317 − jama, kv. F19 s plastjo rjavega glinenega mulja, v kateri so bili odkriti še V kv. F19 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. odlomki keramike, prežgane gline in oglja. Pr. 0,56 m, gl. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila s 21 cm. plastjo temno sivkasto rjavega glinenega mulja, v kateri so SE 420/421 − jama, kv. E20 bili odkriti še odlomki keramike, oglja in drobci prežgane V kv. E20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle obli-gline. Pr. 1,33 m, gl. 46 cm. ke. Stene so bile navpične, dno ravno. Zapolnjena je bila s SE 345/346 − jama, kv. H20–21 plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 0,5 m, gl. 26 cm. V kv. H20–21 je bila v plast SE 17 vkopana jama ovalne obli- SE 426/427 − jama, kv. E20 ke. Stene so bile navpične/poševne, dno ravno. Zapolnjena V kv. E20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle obli-je bila s plastjo temno sivkasto rjavega glinenega mulja, v ke. Stene so bile navpične, dno rahlo konkavno. Zapolnje-kateri so bili odkriti še odlomki keramike, oglja in zgornji del na je bila s plastjo rumenkasto rjavega glinenega mulja. Pr. amfore z dvema ročajema. Dl. 0,98 m, š. 0,82 m, gl. 36 cm. 0,56 m, gl. 18 cm. SE 356/357 − jama, kv. F19 SE 430/431 − jama, kv. E21 V kv. F19 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. V kv. E21 je bila v plast SE 17 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno ravno. Zapolnjena je bila s pla- Stene so bile navpične, dno rahlo konkavno. Zapolnjena je stjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 0,58 m, gl. 12 cm. bila s plastjo rumenkasto rjavega glinenega mulja, v kateri SE 364/365 − jama, kv. E19 so bili odkriti še odlomki keramike. Dl. 0,8 m, š. 0,6 m, gl. V kv. E19 je bila v plast SE 17 vkopana jama ovalne oblike. 36 cm. Stene so bile poševne/navpične, dno stopničasto. Zapolnje- Sektor 2 na je bila s plastjo temno sivkasto rjavega glinenega mulja. Dl. 0,82 m, š. 0,6 m, gl. od 9 do 23 cm. Zemljene plasti SE 366/367 − jama, kv. E19 SE 1179 = SE 1320 − zemljena plast V kv. E19 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. Temno rjava ilovnata plast z najdbami (G66–G74). Gre Stene so bile navpične, dno ravno. Zapolnjena je bila s pla-ostanke hodne površine oziroma nivo gradnje objektov in stjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 0,37 m, gl. 20 cm. grobov. SE 368/369 − jama, kv. E21 Koncentracije kamenja, keramike ali žlindre V kv. E21 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile poševne, dno konkavno. Zapolnjena je bila SE 1036 − koncentracija keramike, kv. D-E34 s plastjo temno sivkasto rjavega glinenega mulja, v kateri Večja koncentracija raztresene keramike (G146–G148). so bili odkriti še odlomki keramike in oglja. Pr. 0,75 m, gl. SE 1062 − koncentracija keramike, kv. D34 36 cm. Večja koncentracija raztresene keramike (G149–G153). SE 370/371 − jama, kv. E20 SE 1204 − koncentracija kamnov, kv. A32 V kv. E20 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. Koncentracija oblic različnih velikosti, ki poteka nekako v ne-Stene so bile poševne, dno konkavno. Zapolnjena je bila s pravilni liniji v smeri S−J. Dl. 1,9 m, š. 1 m. Po vsej verjetnosti plastjo temno sivkasto rjavega glinenega mulja. Pr. 0,84 m, se navezuje na SE 1147 in na SE 1229. gl. 36 cm. SE 1229 − koncentracija kamnov, kv. C33 SE 374/375 − jama, kv. E21 Koncentracija kamenja. V kv. E21 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle oblike. SE 1273 − koncentracija kamnov, keramike in živalskih Stene so bile poševne, dno konkavno. Zapolnjena je bila kosti, kv. A-B30–31 s plastjo temno sivkasto rjavega glinenega mulja, v kateri Na površini nepravilne oblike velikosti 3,10 × 3,60 m se je v so bili odkriti še odlomki keramike in oglja. Pr. 0,88 m, gl. 18 cm debeli plasti, v kateri je bilo tudi več klanih kamnov 24 cm. in oblic?, nahajalo več fragmentov keramike (PN 1476, PN SE 404/405 − jama, kv. E21 1479, PN 1480, PN 1479, PN 1480), živalska čeljust (VZ 1202) V kv. E21 je bila v plast SE 17 vkopana jama okrogle obli- in dolge živalske kosti (VZ 1204), kosi žlindre (VZ 1205) in ke. Stene so bile navpične, dno ravno. Zapolnjena je bila s 148 Zagorica, AAS 109, 2023 odlomek brusa. Zahodno stran omejujejo jame za kole SE 1091/1092 − jama, kv. D32 SE 1207/1208, SE 1301/1302, SE 1274/1275 in SE 1271/1272. V kv. D32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama Jame okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v SE 1024/1025 − jama, kv. D29 kateri so bili še drobci oglja, keramike in posamezni kosi V kv. D29 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ne- prežgane gline. Pr. 0,47 m, gl. 12 cm. pravilne oblike. Stene so bile navpične, dno rahlo konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, SE 1121/1122 − jama, kv. A27 v kateri so bili odkriti še kamni velikosti do 40 cm. Dl. 1,34 m, V kv. A27 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama š. 1 m, gl. 14 cm. okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v SE 1026/1027 − jama, kv. D29 kateri se je pojavljala zapečena ilovica. Pr. 0,53 m, gl. 12 cm. V kv. D29 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. SE 1124/1125 − jama, kv. B27 Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, V kv. B27 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama v kateri so bili odkriti še kamni velikosti do 15 cm. Dl. 1,22 m, nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. š. 0,6 m, gl. 9 cm. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. 0,46 m, š. 0,38 m, gl. 14 cm. SE 1070/1071 − jama, kv. D32 V kv. D32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1153/1154 − jama, kv. B28 nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. V kv. B28 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-v kateri so bili odkriti še kamni velikosti do 15 cm. Dl. 1,27 m, polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v š. 0,74 m, gl. 18 cm. kateri se je ohranil kamnit venec iz apnenčevih lomljencev, velikosti do 18 cm. Pr. 0,75 m, gl. 42 cm. SE 1075/1076 − jama, kv. D31 V kv. D31 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1205/1206 − jama, kv. A32 ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- V kv. A32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za-0,34 m, š. 0,27 m, gl. 14 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja in keramike. Dl. 0,35 m, š. SE 1077/1078 − jama, kv. D28 0,32 m, gl. 24 cm. V kv. D28 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. SE 1207/1208 − jama, kv. B30 Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, V kv. B30 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama v kateri so bili odkriti še drobci oglja. Dl. 0,27 m, š. 0,17 m, okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-gl. 18 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja in keramike. Pr. 0,34 m, gl. SE 1080/1081 − jama, kv. D32 12 cm. V kv. D32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. SE 1209/1210 − jama, kv. C34 Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, V kv. C34 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama v kateri so bili še drobci keramike, prežgane gline in oglja ter nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. nekaj posameznih kamnov. Dl. 0,6 m, š. 0,55 m, gl. 24 cm. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja in keramike. Dl. 0,9 m, š. 0,7 m, SE 1086/1087 − jama, kv. E31 gl. 16 cm. V kv. E31 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-SE 1211/1212 − jama, kv. B32 polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. V kv. B32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama 0,66 m, š. 0,42 m, gl. 11 cm. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, SE 1088/1089 − jama, kv. E31 v kateri so bili še drobci oglja in keramike. Dl. 0,34 m, š. V kv. E31 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama 0,32 m, gl. 30 cm. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v SE 1213/1214 − jama, kv. B32 kateri so bili še večji kosi žlindre in temni kamni. Dl. 0,37 m, V kv. B32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama š. 0,32 m, gl. 14 cm. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, Zagorica, AAS 109, 2023 149 v kateri so bili še drobci oglja in keramike. Dl. 0,32 m, š. SE 1166 = SE 1168 − kamnit temelj, kv. A-C39 0,28 m, gl. 8 cm. Predelni zid oziroma temelj znotraj objekta II. Potekal je v SE 1215/1216 − jama, kv. B-C33 smeri S−J in je bil zgrajen iz zaobljenih lomljenih apnencev. V kv. B-C32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1147 − kamnit temelj, kv. A-C35 ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- Predelni zid oziroma temelj dodatnega prostora ob objektu polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v II. Potekal je v smeri SV−JZ in je bil zgrajen iz zaobljenih kateri so bili še drobci oglja in keramike. Dl. 1,7 m, š. 1,1 m, lomljenih apnencev. gl. 16 cm. SE 1167 − koncentracija kamenja, kv. A-B39 SE 1217/1218 − jama, kv. C-D32 V kv. A-B39 je ležala 2 × 2 m velika zgostitev ostrorobih V kv. C-D32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama lomljencev apnenca. Gre za ostanke kamnitega tlakovanja okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-v objektu II. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. SE 1019 − koncentracija kamenja, kv. D38 0,24 m, gl. 42 cm. V kv. D38 je ležala 2,2 × 0,27 m velika zgostitev ostrorobih SE 1225/1226 − jama, kv. C35 lomljencev apnenca. Gre za ostanke kamnitega tlakovanja V kv. C35 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama v objektu II. okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- SE 1181 − koncentracija kamenja, kv. A-B37 polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. V kv. A-B37 je ležala 1,4 × 0,5 m velika zgostitev ostrorobih 0,37 m, gl. 14 cm. lomljencev apnenca. Gre za ostanke kamnitega tlakovanja SE 1271/1272 − jama, kv. A31 v objektu II. V kv. A31 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1021 − koncentracija kamenja, kv. D37 okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- V kv. D37 je ležala 2,67 × 1,27 m velika zgostitev ostrorobih polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. lomljencev apnenca. Gre za ostanke kamnitega tlakovanja 0,22 m, gl. 6 cm. odkriti na zahodnem delu objekta II, ob temelju SE 1020. SE 1274/1275 − jama, kv. A31 V kv. A31 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama Ognjišča okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-SE 1028/1029 − ognjišče, kv. E31 polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. Ovalna jama (SE 1028/1029) je merila 50 × 40 cm, v globino 0,32 m, gl. 14 cm. pa je bila ohranjena do 18 cm. Na vrhu zemljenega polnila SE 1301/1302 − jama, kv. A30 je imela dve oblici in kamnit blok velikosti 30 × 20 × 20 cm. V kv. A30 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama Ob obodu se je pokazala plast zapečene gline. V polnilu so okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-se nahajali fragmenti keramike (G145), drobci oglja, pepela, polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. kosi lepa in kos kovine (peresovina PN 1009). Jamo smo in-0,38 m, gl. 10 cm. terpretirali kot ognjišče št. 1. Objekt II (sl. 81, 84–85) SE 1015, SE 1016, SE 1020 – kamniti temelji, kv. D-E36–40 Temelja (SE 1015 in SE 1020), ki sta predstavljala daljši stra- nici objekta II, sta potekala v smeri S−J. Zgrajena sta bila iz manjših apnenčevih lomljencev, velikosti od 8 cm do 30 cm. Temelj krajše stranice objekta (SE 1016) z usmeritvijo V−Z pa je bil zgrajen iz apnenčevih lomljencev velikosti od 5 do 50 cm. Debelina temeljev zidov je bila enotna in je merila od 70 do 74 cm. SE 1164 − kamnit temelj, kv. A-B39 Skupaj s SE 1015 tvorita vzhodno stranico objekta II. Pote- kal je v smeri S−J in je bil zgrajen iz zaobljenih lomljenih apnencev. SE 1165 − kamnit temelj, kv. B39 Predelni zid oziroma temelj znotraj objekta II. Potekal je v smeri V−Z in je bil zgrajen iz zaobljenih lomljenih apnencev. 150 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 1082/1083/1099/1100 − ognjišče, kv. D–E31–32 Koncentracije prežgane gline in žlindre Nepravilno oblikovana jama je merila 1,42 × 1,20 m, v glo- SE 1017 − koncentracija prežgane gline bino pa je bila ohranjena do 30 cm. Zapolnjevala jo je ze- Manjša koncentracija prežgane gline. mljena plast z drobci oglja, lepa in keramike. Oglje je bilo skoncentrirano v pas (SE 1099), dolg 44 cm in debel 5 cm. SE 1018 − koncentracija prežgane gline Med zemljo so se je nahajali kosi lepa. 3. polnilo je tvorila Manjša koncentracija prežgane gline. zelo mazava, temno rdeče zapečena 5 cm debela in 28 cm SE 1270 − koncentracija kamenja, kv. C39 dolga lečasta plast ilovice, ki se je navzgor porazgubljala Kamenje manjših dimenzij, raztreseno na površini 1 m². med zemljo in ogljem (SE 1100). Jamo smo interpretirali kot ognjišče št. 2. SE 1303/1304 − koncentracija žlindre, kv. C32 V kv. C32 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili odkriti posamezni kosi žlindre. Dl. 0,48 m, š. 0,23 m, gl. 13 cm. Jame SE 1155/1156 − jama, kv. C36 V kv. C36 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja in peska. Dl. 0,17 m, š. 0,14 m, gl. 22 cm. SE 1157/1158 − jama, kv. C37 V kv. C37 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- SE 1227 − ognjišče, kv. C35 polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. Okrogla jama je imela premer 60 cm ter bila ohranjena do 0,18 m, gl. 8 cm. globine 25 cm. Zemljeno polnilo je vsebovalo kamenje ve- SE 1159/1160 − jama, kv. B36 likosti 4 × 6 cm do 20 × 16 cm. V polnilu so se nahajali še V kv. B36 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama drobci oglje, železova žlindra in prežgana glina. Jamo smo okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-interpretirali kot ognjišče št. 3. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 0,20 m, gl. 14 cm. SE 1182/1183 − jama, kv. E40 V kv. E40 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, ki je vsebovala še drobce oglja. Dl. 1,9 m, š. 1,6 m, gl. 42 cm. SE 1219/1220 − jama, kv. C38 V kv. C38 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri je bil še kamen velikosti do 10 cm. Pr. 0,24 m, gl. 14 cm. SE 1221/1222 − jama, kv. C38 V kv. C38 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja. Na vrhu jame so bili trije kamni. Pr. 0,24 m, gl. 6 cm. SE 1223/1224 − jama, kv. C36 V kv. C36 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zagorica, AAS 109, 2023 151 Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. SE 1415 − zemljena plast Pr. 0,28 m, gl. 16 cm. Črna zemljena plast z drobci keramike in lepa. V njej odkrita Objekt III (sl. 81, 86–87) tudi bronasta fibula (G111). Gre za ostanke hodne površine. SE 1002, SE 1007, SE 1009, SE 1350 − kamniti temelji in SE 1003, SE 1004, SE 1005, SE 1006, SE 1008, SE 1023, zidovi, kv. A-E50–54 SE 1030, SE 1043, SE 1065, SE 1066, SE 1094, SE 1095, Temelja (SE 1002 in SE 1009), ki sta predstavljala daljši stra- SE 1096, SE 1313, SE 1314 = SE 1349, SE 1315, SE 1316, nici objekta III, sta potekala v smeri S−J. Zgrajena sta bila iz SE 1317, SE 1382, SE 1417, SE 1423–1426 − koncentracija apnenčevih lomljencev, velikosti od 9 cm do 35 cm. Teme-kamenja, kv. A-E51 lja krajših stranic objekta (SE 1007 in SE 1350), z usmeritvijo Koncentracije apnenčevih neobdelanih lomljencev, ne-V−Z, pa sta bila zgrajena iz apnenčevih lomljencev, velikosti pravilnih oblik, večjih in manjših dimenzij od 8 do 35 cm, od 37 cm do 60 cm. Vmes so se pojavljali posamezni prov katerih so bili odkriti tudi posamezni odlomki lončenine dniki, velikosti do 6 cm in posamezni večji obdelani kamniti (G121−G127). bloki, ki so delovali kot konstrukcijski elementi – morda kot Ognjišča oporniki za stebre ali vogalni kamni. Med kamni so se naha-SE 1201/1381/1378 − ognjišče, kv. D49 jali posamezni kosi keramike (G75). Vezivo je predstavljala Ovalna jama (SE 1201/1381/1378) je merila 1,5 × 1,04 cm, rjava ilovica. Debelina vseh omenjenih temeljev je bila enov globino pa je bila ohranjena do 41 cm. V polnilu so bili tna in je merila od 78 do 80 cm. odkriti drobci oglja, prežgane gline in keramike. Jamo smo SE 1440 – vogalni kamen interpretirali kot ognjišče št. 4. Zglajen kamnit blok, velikosti 60 × 57 cm. SE 1038/1039 − ognjišče, kv. E50 SE 1353/1354 − jama, kv. C51–52 Podolgovata plitva jama (SE 1038/1039) je merila 1,6 × V kv. C51–52 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama 1,3 cm, v globino pa je bila ohranjena do 15 cm. V polnilu so ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za-bili odkriti drobci oglja, prežgane gline, žlindra in keramika. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, ki Jamo smo interpretirali kot ognjišče št. 5. je vsebovala še drobce prežgane gline. Dl. 1,12 m, š. 0,78 m, gl. 28 cm. SE 1097, SE 1305, SE 1306, SE 1310, SE 1311 − kamniti temelji, kv. B-D51–52 Štirje do 40 cm široki temelji zidu, ki so tvorili večji prostor objekta III kvadratne oblike (SE 1097, SE 1305, SE 1306, SE 1310, SE 1311). Prostor je meril 10 × 10 m. SE 1307, SE 1308, SE 1309 − kamniti temelji, kv. B-C50 Na zahodni strani večjega prostora objekta III so se nanj na- slanjali temelji (SE 1307, SE 1308, SE 1309), ki so tvorili manjši prostor objekta 3 v II. fazi. SE 1380 − zemljena plast Temno rjava ilovnata plast z najdbami. Gre ostanke hodne površine. SE 1037 − zemljena plast SE 1057/1058/1407 − ognjišče, kv. D49 Do 10 cm debela temno rjava ilovnata plast z drobci oglja in Nepravilno oblikovana jama (SE 1057/1058), zapolnjena s posameznimi fragmenti keramike in lepa, drobci železove-temnejšo zemljo, ki je vsebovala veliko količino oglja in za- ga oksida (G112–G120). Gre ostanke hodne površine. pečene gline (SE 1407). Jamo smo interpretirali kot ognjišče št. 7. SE 1040 − zemljena plast Črna zemljena plast z drobci keramike in lepa (G76–G109). SE 1034/1035/1044/1045 – kurišče, kv. E21 Gre za ostanke hodne površine. Jama okrogle oblike premera 50 cm z zemljenim polnilom, ki je vsebovalo oglje in fragmente keramike. Ob obodu se je SE 1403 − zemljena plast pojavila 1 cm debela obroba iz rdeče zapečene gline, ki se Črna zemljena plast z drobci keramike in lepa. V njej odkrita je na južni in vzhodni strani razširjala proti notranjosti jame. tudi bronasta fibula (G110). Gre za ostanke hodne površine. Na dnu se je nahajala večja količina oglja. Interpretirali smo jo kot kurišče. 152 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 1264/1265/1344 − ognjišče, kv. C50 Jame Kot ognjišče št. 8 štejemo koncentracijo lepa (SE 1264/ SE 1140/1141 − jama, kv. D48 1265/1344), ki se je nahajala na skoraj okrogli površini pre- mera 62 cm in je segala v globino 10 cm. Pod njo se je na- V kv. D48 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama hajala plast kamenja (SE 1344) debeline 11 cm. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja in posamezni koščki prežgane gline. Dl. 0,33 m, š. 0,22 m, gl. 8 cm. SE 1198/1199 − jama, kv. D49 V kv. D49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 60 cm, gl. 6 cm. SE 1230/1231 − jama, kv. D49 V kv. D49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja in večji kosi keramike. Pr. 30 cm, gl. 12 cm. SE 1232/1233 − jama, kv. D48–49 V kv. D48–49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja in keramike. Dl. 1,07 m, š. 0,85 m, gl. 18 cm. SE 1234/1235 − jama, kv. C49 V kv. C49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v kateri so bili še drobci oglja in keramike. Pr. 68 cm, gl. 10 cm. SE 1236/1237 − jama, kv. C48 V kv. C48 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- Koncentracije prežgane gline polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. SE 1056 − koncentracija prežgane gline, kv. E49 0,89 m, š. 0,74 m, gl. 16 cm. Manjša koncentracija prežgane gline. SE 1238/1239 − jama, kv. B49 SE 1059 − koncentracija prežgane gline, kv. E49 V kv. B49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- Manjša koncentracija prežgane gline. Vzhodno od koncen- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. tracije je bila odkrita 29 cm velika okrogla temnorjava lisa 0,78 m, š. 0,66 m, gl. 12 cm. zemlje z drobci oglja in keramike (SE 1230). SE 1242/1243 − jama, kv. B49 SE 1148 − koncentracija prežgane gline, kv. C48 V kv. B49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama Manjša koncentracija prežgane gline. okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. SE 1149 − koncentracija prežgane gline, kv. E49 0,77 m, gl. 18 cm. Manjša koncentracija prežgane gline. SE 1244/1245 − jama, kv. B49 SE 1150 − koncentracija prežgane gline, kv. E49 V kv. B49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- Manjša koncentracija prežgane gline. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v Zagorica, AAS 109, 2023 153 kateri so bili še drobci oglja in keramike ter večja količina SE 1291/1292 − jama, kv. C55 žlindre. Dl. 0,67 m, š. 0,44 m, gl. 14 cm. V kv. C55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1246/1247 − jama, kv. B49 ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- V kv. B49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- 0,60 m, š. 0,56 m, gl. 6 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. SE 1293/1294 − jama, kv. C55 1,3 m, š. 0,87 m, gl. 14 cm. V kv. C55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1248/1249 − jama, kv. B54 ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- V kv. B54 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- 0,60 m, š. 0,55 m, gl. 5 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. SE 1295/1296 − jama, kv. D55 0,54 m, š. 0,5 m, gl. 8 cm. V kv. D55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1250/1251 − jama, kv. B54 okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- V kv. B54 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- 0,9 m, gl. 10 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. SE 1297/1298 − jama, kv. B49 1 m, gl. 26 cm. V kv. B49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1252/1253 − jama, kv. A54 ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- V kv. A54 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- 1,4 m, š. 0,8 m, gl. 12 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. SE 1377/1385 − jama, kv. A54–55 0,66 m, gl. 12 cm. V kv. A54–55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1266/1267 − jama, kv. A49 okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- V kv. A49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s črno zemljeno plastjo, v kateri je bila še ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zaprežgana glina. Pr. 0,64 m, gl. 16 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. SE 1373/1250 − jama, kv. B54 0,95 m, š. 0,70 m, gl. 8 cm. V kv. B54 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1268/1269 − jama, kv. C45 okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- V kv. C45 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena z večjimi kosi zapečene ilovice, med katerimi je ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-bila zemljena plast z ogljem. Pr. 1 m, gl. 20 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Na SE 1386/1387 − jama, kv. A54–55 sredini je bil odkrit en kamen. Dl. 0,78 m, š. 0,7 m, gl. 12 cm. V kv. A54–55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1279/1280 − jama, kv. B55 ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- V kv. B55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, ki okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za-je vsebovala še drobce oglja. Dl. 0,6 m, š. 0,55 m, gl. 6 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. SE 1388/1389 − jama, kv. A54 0,6 m, gl. 8 cm. V kv. A54 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1281/1282 − jama, kv. B55 okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- V kv. B55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- 0,4 m, gl. 10 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. SE 1390/1391 − jama, kv. A54 0,7 m, š. 0,66 m, gl. 6 cm. V kv. A54 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1285/1286 − jama, kv. C55 okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- V kv. C55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- 0,5 m, gl. 14 cm. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. SE 1392/1393 − jama 0,86 m, š. 0,6 m, gl. 8 cm. V plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Ste- ne so bile navpične, dno nepravilno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. 0,63 m, š. 0,56 m, gl. 14 cm. 154 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 1400/1401 − jama, kv. A55 Objekt IV (sl. 81, 88–89) V kv. A55 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1196–1197, SE 1321–1323 − kamniti temelji, kv. AB-ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- B55–58 polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. 0,88 m, š. 0,82 m, gl. 18 cm. Temelji (SE 1196, SE 1197, SE 1321, SE 1322, SE 1323) so bili zgrajeni iz apnenčevih lomljencev, velikosti od 15 cm do SE 1406/1407 − jama, kv. C-D50 30 cm. Debelina temeljev zidov je bila enotna in je merila V kv. C-D50 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama od 77 do 80 cm. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, SE 1325 − kamnit temelj, kv. AA57–58 v kateri so bile še lise pečene ilovice in oglja. Dl. 1,4 m, š. V notranjosti objekta IV je bil odkrit kamnit temelj (SE 1325), 0,9 m, gl. 42 cm. ki predstavljata ostanke predelne stene objekta. SE 1408/1409 − jama, kv. C49 SE 1327–1329, SE 1355/1331, SE 1334–1335, SE 1402, V kv. C49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1418 − koncentracija kamenja, kv. AB-B55–58 ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- V notranjosti objekta IV je bilo odkrito tudi kamnito tlako- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. vanje (SE 1327–1329, SE 1355/1331, SE 1334–1335, SE 1402, 0,86 m, š. 0,8 m, gl. 18 cm. SE 1418), ki je vsebovalo posamezne kose keramike SE 1410/1411 − jama, kv. C49 (G128–G131). V kv. C49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama SE 1336–1337, SE 1326, SE 1341, SE 1343 – koncentracija ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za-kamenja, kv. AB-B55–58 polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. Ostanki kamnitega tlakovanja (SE 1336–1337, SE 1326, 1,4 m, š. 0,85 m, gl. 16 cm. SE 1341, SE 1343) pa so bili odkriti tudi na vzhodnem, za- SE 1428/1429 − jama hodnem in južnem zunanjem delu objekta. V njem so bili V plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. odkriti posamezni odlomki keramike (G132). Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 0,2 m, gl. 26 cm. Ognjišča SE 1430/1431 − jama, kv. F52 SE 1283/1284 − ognjišče, kv. B55 V kv. F52 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama Nepravilno oblikovana jama (SE 1028/1029) je merila 2,53 × okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- 1,4 m, v globino pa je bila ohranjena do 54 cm. V polnilu so polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. se poleg zemljenega polnila nahajali kamen ter posamezni 0,27 m, gl. 26 cm. drobci oglja, prežgane gline in keramike (G133). Jamo smo SE 1434/1435 − jama, kv. F51–52 interpretirali kot ognjišče št. 9. V kv. F51–52 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. 0,5 m, š. 0,45 m, gl. 6 cm. SE 1436/1437 − jama, kv. E51 V kv. E51 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 0,2 m, gl. 16 cm. SE 1438/1439 − jama, kv. C49 V kv. C49 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno konkavno. Za- polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Pr. 0,85 m, gl. 16 cm. Zagorica, AAS 109, 2023 155 SE 1260/1261/1262 − ognjišče, kv. C54 Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Ognjišče 10 (SE 1260/1261/1262) se je nahajalo severno od Dl. 1,35 m, š. 1,08 m, gl. 21 cm. ognjišča 9. Bilo je skoraj okrogle oblike s premerom 0,70 m, SE 1396/1397 − jama, kv. B56 ki ga je očrtovala linija zapečene gline. V globino je segalo V kv. B56 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama 13 cm. Kot polnilo je poleg zemlje vsebovalo zapečeno gli-nepravilne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. no in posamezno oglje. Zapolnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja. Dl. 1,3 m, š. 1,1 m, gl. 30 cm. 9.2.2 Grobišče Katalog grobov – stran 34. 9.3 Faza IV: zgodnje srednjeveško obdobje 9.3.1 Naselbina Sektor 5 Objekt 1 (sl. 103–105) Jame SE 5334 − jama za stojko, kv. 64 V kv. 64, je bila v plast SE 5353 vkopana jama za stojko oval- SE 1161/1162 − jama, kv. B56 ne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko steno. Prehod V kv. B56 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama stene v dno je postopen. Dno vkopa je ravno. Pri vrhu pol-okrogle oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Za- nila je nekaj manjšega kamenja in nekaj oglja. Pr. 26 cm, gl. polnjena je bila s plastjo temno rjavega glinenega mulja, v 30,8 cm. kateri je bila večja koncentracija oglja. Pr. 0,45 m, gl. 13 cm. SE 5336 – jama za stojko, kv. 63 SE 1276/1277/1278 − jama, kv. A-B59 V kv. 63 je bila v plast SE 5353 vkopana jama za stojko ne- V kv. A-B59 je bila na okrogli površini premera 78 cm v tlori- pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko in nav- su vidna močna koncentracija kamnov velikosti od 2 × 2 cm pično steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa do 15 × 15 cm. Pod to koncentracijo kamnov se je nahaja-je ravno. Polnilo vsebuje nekaj oglja in lepa. Dl. 24 cm, gl. la plast večjih kamnov, nato spet plast drobnih kamnov. V 28,2 cm. obeh kamnitih plasteh se je kot vezivo nahajala ilovnata ze- mlja temno rjave barve z večjo količino oglja z nekaj drobci SE 5339 – jama za stojko, kv. 63 keramike in kosti. To polnilo je segalo v globino do 30 cm, V kv. 63 je bila v plast SE 5353 vkopana jama za stojko ne-pod njim pa se je nahajalo zelo mehko polnilo temno rja- pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v stopničasto steno. ve do sive barve iz izrazito preperelih organskih ostankov Prehod stene v dno je oster. Dno vkopa je ravno. Polnilo lesa? debeline 5 cm (SE 1278). Ob praznjenju polnila se je vsebuje nekaj oglja, lepa in nekaj manjših kamnov in odlom-ob obodu pojavila tudi malta. Interpretirali smo jo kot jamo kov lončenine. Dl. 27, 1 cm, gl. 35,1 cm. z lesnim pepelom, nad katerim je bil podstavek za statueto SE 5366 – jama za stojko, kv. 63 ali oltar ob vhodu v objekt IV. Pr. 0,78 m, gl. 30 cm. V kv. 63 je bila v plast SE 5353 vkopana jama za stojko oval- SE 1369/1370 − jama ne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko in navpično ste- V plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama okrogle oblike. no. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je ravno. Stene so bile navpične, dno konkavno. Zapolnjena je bila Polnilo je zemljeno z nekaj oglja. Pr. 23, 9 cm, gl. 34,5 cm. z maltnim polnilom. Vmes so se pojavljali posamezni fra- SE 5411 – jama za stojko, kv. 64 gmenti keramike (G135) in oglja. Pr. 1 m, gl. 50 cm. V kv. 64 je bila v plast SE 5368 vkopana jama za stojko okro- SE 1394/1395 − jama, kv. B56 gle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično in gladko V kv. B56 je bila v plast SE 1175 ali SE 1179 vkopana jama steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je ravno. ovalne oblike. Stene so bile navpične, dno nepravilno. Polnilo je zemljeno. Pr. 31, 5 cm, gl. 17,9 cm. 156 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 5413 – jama za stojko, kv. 64 steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno je neravno. Pol- V kv. 64 je bila v plast SE 5368 vkopana jama za stojko ne- nilo je zemljeno z malo oglja in lepa in vsebuje dva odlomka pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko in nav- lončenine. Dl. 42 cm, gl. 16 cm. pično steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa SE 5354 – jama za kol, kv. 65 je konkavno. Polnilo je zemljeno. Dl. 29,3 cm, gl. 23, 4 cm. V kv. 65 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za kol okrogle SE 5415 – jama za stojko, kv. 64 oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v konkavno in na eni strani V kv. 64, je bila v plast SE 5368 vkopana jama za stojko ne- stopničasto steno. Prehod stene v dno je neizrazit. Dno je pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko steno. Pre- v obliki črke V. Polnilo je zemljeno z nekaj oglja in lepa. Pr. hod stene v dno je postopen. Dno vkopa je neravno, rahlo 13 cm, gl. 30 cm. konkavno. Polnilo je zemljeno. Dl. 16 cm, gl. 8,1 cm. SE 5356 – jama za stojko, kv. 66 Ograja (sl. 103, 114–115) V kv. 66 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za stojko SE 5324 – jama za stojko, kv. 61 okrogle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko, navpično V kv. 61 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za stojko ovalne steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno je konkavno. oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično steno. Prehod Polnilo je zapolnjeno z veliko oglja in žganine in nekaj kosi stene v dno je postopen. Dno je neravno. Polnilo zapolnjuje lepa. Pr. 14 cm, gl. 35 cm. nekaj oglja in lepa, na vrhu polnila je ležalo kamenje. Pr. SE 5358 – jama za stojko, kv. 66 34 cm, gl. 14, 5 cm. V kv. 66 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za stojko ne- SE 5326 – jama za stojko, kv. 61 pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko, navpično V kv. 61 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za stojko okro- steno. Prehod stene v dno je oster. Dno vkopa je ravno. Pol- gle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično steno. Pre- nilo je zemljeno. Dl. 16 cm, gl. 17 cm. hod stene v dno je postopen. Dno je ravno. Polnilo zapol- SE 5360 – jama za kol, kv. 66 njuje nekaj lepa in oglja. Pr. 32 cm, gl. 15 cm. V kv. 66 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za kol okrogle SE 5332 – jama za stojko, kv. 65 oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v konkavno steno. Prehod V kv. 65 je bila v plast SE 5368 vkopana jama za stojko ne- stene v dno je neizrazit. Dno vkopa je v obliki črke V. Polnilo pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v konkavno steno. je zemljeno z nekaj oglja in lepa. Pr. 18 cm, gl. 30 cm. Prehod stene v dno je neizrazit. Dno je konkavno. Polnilo je SE 5381 – jama za stojko, kv. 62 zemljeno. Dl. 31 cm, gl. 30 cm. V kv. 62 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za stojko okro- SE 5345 – jama za stojko, kv. 63 gle oblike. Vrh vkopa na eni strani ostro prehaja v navpično V kv. 63 je bila v plast SE 5368 vkopana jama za stojko steno, na drugi pa postopoma. Prehod stene v dno je po-okrogle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično steno. stopen. Dno je neravno. Polnilo je zapolnjeno z drobnim Prehod stene v dno je neizrazit. Dno je konkavno. Polnilo lepom in ogljem. Pr. 38 cm, gl. 42 cm. vsebuje veliko oglja in nekaj lepa ter odlomek pekve (G174). Objekt II (sl. 103, 106–107) Pr. 37,5 cm, gl. 24 cm. SE 5132 – jama za stojko, kv. 42 SE 5347 – jama za stojko, kv. 64 V kv. 42 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko oval- V kv. 64 je bila v plast SE 5368 vkopana jama za stojko oval- ne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v stopničasto steno. Pre- ne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično steno. Prehod hod v dno je postopen. Dno vkopa je ravno. V polnilu so bili stene v dno je postopen. Dno je neravno. Polnilo je zemlje-trije veliki podporni kamni in polega tudi nekaj kosov lepa in no z nekaj oglja in lepa in odlomkom lončenine. Pr. 38 cm, lončenine. Dl. 51, 9 cm, gl. 34 cm. gl. 30 cm. SE 5170 – jama, kv. 41 SE 5349 – jama za stojko, kv. 64 V kv. 41 je bila v plast SE 5078 vkopana jama nepravilne V kv. 64 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za stojko okro- oblike. Prehod vkopa ostro prehaja v gladko steno. Prehod gle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično steno. Pre- stene v dno je postopen. Na dnu vkopa sta še dve jami. V hod stene v dno je ostro. Dno je ravno. Polnilo je zemljeno. polnilu se nahaja nekaj oglja, lepa, manjše kamenje in trije Pr. 28 cm, gl. 66 cm. veliki kamni. Dl. /, gl. 30,8 cm. SE 5351, 5351a – jama za stojko, kv. 65 SE 5172 − jama za stojko, kv. 41 V kv. 65 je bila v plast SE 5338 vkopana jama za stojko ne- V kv. 41 je bila v plast SE 5089 vkopana jama nepravilne obli- pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko, navpično ke. Vrh jame ostro prehaja v navpično steno. Prehod stene v Zagorica, AAS 109, 2023 157 dno je postopen. Dno je neravno, konkavno. Na vrhu polni-SE 5170 – jama, kv. 41 la je bil najden kos lepa, v notranjosti pa odlomki lončenine V kv. 41 je bila v plast SE 5078 vkopana jama nepravilne (G236). Dl. 39 cm, gl. 17,2 cm. oblike. Prehod vkopa ostro prehaja v gladko steno. Prehod SE 5193 – jama za stojko, kv. 45 stene v dno je postopen. Na dnu vkopa sta še dve jami. V V kv. 45 je bila v plast SE 5078 vkopana jama za stojko ne- polnilu se nahaja nekaj oglja, lepa, manjše kamenje in trije pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko, navpično veliki kamni. Dl. /, gl. 30,8 cm. steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je kon- SE 5202 – jama za stojko, kv. 45 kavno. Jama je zapolnjena z nekaj oglja in lepa ter veliko ka- V kv. 45 je bila v plast SE 5078 vkopana jama za stojko okro- menja, ki je podpiralo kol ter kar dobro ohranjeno posodo gle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v steno, ki je na eni strani (G266). Dl. 37 cm, gl. 23,8 cm. konkavna, na drugi pa stopničasta. Prehod stene v dno je SE 5196 – jama za stojko, kv. 45 postopno, dno vkopa pa je ravno. V polnilu so se nahajali V kv. 45 je bila v plast SE 5078 jama za stojko ovalne oblike. manjši odlomki lončenine. Pr. 34 cm, gl. 14,4 cm. Vrh vkopa ostro prehaja na eni strani v navpično, na drugi Objekt IV (sl. 103, 110–111) strani stopničasto steno. Prehod stene v dno je postopen. SE 5036 – jama za stojko, kv. 31 Dno vkopa je ravno. V polnilu je bilo nekaj podpornega ka- V kv. 31 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko ne- menja, prav tako tudi na površini polnila. Polnilo je vsebo- pravilne oblike. Prehod vkopa v konkavno steno je oster. valo nekaj lončenine (G190, G238). Dl. 41,9 cm, gl. 28,5 cm. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je konkavno. V SE 5217 – jama za stojko, kv. 46 polnilu so drobci oglja in manjši kosi lepa. Dl. 32, 7 cm, gl. V kv. 46 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko ne- 16,6 cm. pravilne oblike. Vrh vkopa postopno prehaja v konkavno, SE 5040 – jama za stojko, kv. 33 steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je kon- V kv. 33 je bila v plast SE 5040 vkopana jama za stojko ne- kavno. V polnilu je nekaj oglja in lepa. Na površin in pod pravilne oblike. Vrh vkopa v gladko, na levi strani stopničasto njo so se nahajali večji podporni kamni. Vsebovalo je tudi steno, je postopen. Prehod stene v dno je postopen. Dno nekaj najdb: odlomek brusa (PN 5063), lončenino (G240) in vkopa je v obliki črke V. Polnilo vsebuje drobce oglja in lepa. odlomek kosti. Dl. 53, 5 cm, gl. 17 cm. Pr. 26, 6 cm, gl. 14,4 cm. SE 5262 – jama za stojko, kv. 45 SE 5042 – jama za stojko, kv. 35 V kv. 45 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko oval- V kv. 35 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko okro- ne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v poševno steno. Prehod gle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično, nepravil-stene v dno je oster. Dno je ravno. Polnilo vsebuje odlomek no steno. Prehod stene v dno je oster. Dno vkopa je rav-lončenine (G241), nekaj lepa in oglja, ter večji kamen. Dl. no. Polnilo jame vsebuje nekaj oglja in manjše kamenje. Pr. 25 cm, gl. 19 cm. 27,2 cm, gl. 21,4 cm. Objekt III (sl. 103, 108–109) SE 5044 – jama za stojko, kv. 35 SE 5050 – jama za stojko, kv. 34 V kv. 35 je bila v plast SE 5028 vkopana jama nepravilne V kv. 34 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko oval- oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko in na eni strani ne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko steno na eni konkavno steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vko-strani ter stopničasto na drugi. Prehod stene v dno je na eni pa je konkavno. Polnilo je glineno. Dl. 17,9 cm, gl. 11,9 cm. strani oster na drugi pa postopen. Dno vkopa je neravno. V SE 5048 – jama za stojko, kv. 34 polnilu je veliko oglja in kosov lepa. Pr. 25 cm, gl. 12,1 cm. V kv 34 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko okro- SE 5059 – jama za stojko, kv. 36 gle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko steno na levi V kv. 36 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko ne- strani in konkavno steno, na desni strani. Prehod stene v dno pravilne oblike. Vrh vkopa na eni strani ostro prehaja v ste- je postopen. Dno je konkavno. Polnilo vsebuje nekaj oglja in no, na drugi pa postopno. Stena je gladka. Prehod stene manjše kose lepa. Pr. 30,3 cm, gl. 19,6 cm. v dno je postopen. Dno vkopa je neravno. V polnilu jame SE 5052 – jama za stojko, kv. 34 so se nahajali manjši fragmenti lončenine. Dl. 34, 1 cm, gl. V kv. 34 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko ne-21,3 cm. pravilne oblike. Vrh vkopa na levi strani ostro prehaja v sto- pničasto steno, na desni strani pa postopno prehaja v glad- ko steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je 158 Zagorica, AAS 109, 2023 konkavno. V polnilu je oglje, na površini polnila pa manjši SE 5167 – jama za stojko, kv. 41 kamen. Dl. 29,7 cm, gl. 29,2 cm. V kv. 41 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko ne- SE 5063 – jama za stojko, kv. 36 pravilne oblike. Na levi strani vrh vkopa prehaja ostro, na V kv. 36 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko ne- desni pa postopno v gladko, na drugi strani konkavno steno. pravilne oblike. Vrh vkopa na levo strani ostro prehaja v nav- Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je v obliki črke pično steno, na desni strani pa postopoma prehaja v stopni- V. V polnilu je veliko oglja in odlomkov lepa. Dl. 31,6 cm, gl. často steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je 13 cm. konkavno. Na površini polnila je veliko manjšega kamenja. SE 5176 – jama za stojko, kv. 41 V polnilu je en manjši odlomek lončenine. Dl. 39,3 cm, gl. V kv. 41 je v plast SE 5089 vkopana jama za stojko nepravil-23,2 cm. ne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v nepravilno steno. Pre- SE 5067 – jama za stojko, kv. 32 hod stene v dno je postopen. Dno je konkavno. V polnilu je V kv. 32 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko oval- nekaj kosov lepa, veliko oglja in nekaj manjših kamnov. Dl. ne oblike. Prehod vkopa v navpično steno je oster. Prehod 29,7 cm, gl. 15,3 cm. stene v dno je postopen. Dno vkopa je poševno. Polnilo vse- SE 5180 – jama za stojko, kv. 37 buje nekaj oglja. Pr. 31,7 cm, gl. 23, 1 cm. V kv. 37 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko ne- SE 5069 – jama za stojko, kv. 32 pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko, na desni V kv. 32 je bila v plast SE 5028 vkopana jama za stojko okro- strani navpično, na levi konkavno steno. Prehod v dno je na gle oblike. Prehod vkopa v navpično steno je oster. Prehod desni strani postopen, na levi pa oster. Dno vkopa je konkav-stene v dno je oster. Dno vkopa je ravno. Polnilo vsebuje no. Polnilo je enakomerno zapolnjeno z malo oglja in veliko nekaj oglja in lepa ter dva odlomka lončenine. Pr. 23,3 cm, lepa, v njem je tudi odlomek lončenine (G303). Dl. 29,2 cm, gl. 23,8 cm. gl. 22,1 cm. SE 5076 – jama za stojko, kv. 36 SE 5191 – jama za stojko, kv. 42 V kv. 36 je bila v plast SE 5090 vkopana jama za stojko ne- V kv. 42 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko ne- pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v, na levi strani nav- pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v rahlo konkavno, pično, na desni strani, konkavno steno. Prehod stene v dno gladko steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je je oster. Dno vkopa je poševno. V polnilu je nekaj oglja in ravno. Jama je enakomerno zapolnjena z malo oglja in lepa. lepa. Dl. 17 cm., gl. 11,5 cm. Na vrhu polnila sta bila dva kamna in en večji pod njima. Dl. 29,8 cm, gl. 15,6 cm. Objekt V (sl. 103, 112–113) Objekt X (sl. 103, 116–117) SE 5081 – jama za stojko, kv. 37 V kv. 37 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko ne- SE 5016 – jama za stojko, kv. 25 pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v nepravilno, na eni V kv. 25 je v plast SE 5028 vkopana jama za stojko nepravil-strani stopničasto steno. Prehod stene v dno je postopno. ne oblike. Dl. 29 cm, gl. 14,8 cm. Dno vkopa je neravno. Polnilo je zapolnjeno z zemljo, v ka- SE 5018 – jama za stojko, kv. 25 teri je oglje, manjši kamni in lep. Dl. 32, 9 cm, gl. 11 cm. V kv. 25 je v plast SE 5028 vkopana jama za stojko nepra- SE 5093 – jama za stojko, kv. 38 vilne oblike. Vrh vkopa postopoma prehaja v gladko, kon- V kv. 38 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko okro- kavno steno. Prehod stene v dno je neizrazit. Dno je nerav- gle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v nepravilno, navpič- no. Polnilo je vsebovalo majhne kose oglja, saj in lepa. Dl. no steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je 27 cm, gl, 9,2 cm. konkavno. Polnilo je zapolnjeno z zemljo, v kateri sta dva SE 5020 – jama za stojko, kv. 15 odlomka lončenine (G243). Pr. 26 cm, gl. 14 cm. V kv. 15 je v plast SE 5028 vkopana jama za stojko nepravilne SE 5138 – jama za stojko, kv. 38 oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko konkavno steno V kv. 38 je bila v plast SE 5089 vkopana jama za stojko ne- na eni strani, kjer je prehod v dno neizrazit. Na drugi pa je pravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično steno. stena nepravilna, stopničasta, prehod v dno je oster. Dno je Prehod stene v dno je postopen. Dno vkopa je poševno. neravno. Polnilo je vsebovalo majhne kose oglja. Dl. 38 cm, Polnilo je zapolnjeno z nekaj kosi oglja. Dl. 28,6 cm, gl. gl. 13 cm. 14,8 cm. Zagorica, AAS 109, 2023 159 SE 5022 – jama za stojko, kv. 15 SE 7018 – jama za stojko, kv. 12 V kv 15 je v plast SE 5028 vkopana jama za stojko nepravilne V kv. 12 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v navpično steno. Prehod oblike. Dl. 39 cm, gl. 35 cm. gladke stene v dno je postopen. Dno je neravno. Polnilo je vsebovalo kose oglja in lepa. Dl. 47 cm, gl. 5,6 cm. SE 5029 – jama za stojko, kv. 26 V kv. 26 je v plast SE 5028 vkopana jama za stojko okrogle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v gladko navpično steno na eni strani, na drugi pa v konkavno steno. Prehod stene v dno je postopen. Dno je neravno. Polnilo je bilo peščeno z veliko oglja. Pr. 31,8 cm, gl. 30,8 cm. SE 5032 – jama za stojko, kv. 26 V kv. 26 je v plast SE 5028 vkopana jama za stojko okrogle oblike. Vrh vkopa ostro prehaja v nepravilno, stopničasto steno na eni strani, v gladko, konkavno na drugi strani. Tu je prehod stene v dno neizrazit, medtem ko je na drugi oster. Dno je neravno. Polnilo vsebuje velik kamen na sredini jame. Pr. 25,5 cm, gl. 19 cm. SE 5061 – jama za stojko, kv. 16 V kv. 16 je v plast SE 5028 vkopana jama (ni podatkov). Sektor 7 SE 7022 – jama za stojko, kv. 13 V kv. 13 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravilne Za jame v sektorju 7 ni bilo opisov. oblike. Dl. 45 cm, gl. 19 cm. Objekt VI (sl. 103, 118) SE 7016 – jama za stojko, kv. 12 V kv. 12 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 40 cm, gl. 36 cm. 160 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 7026 – jama za stojko, kv. 13 SE 7050 – jama za stojko, kv. 38 V kv. 13 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravilne V kv. 38 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravil-oblike. Dl. 31 cm, gl. 15 cm. ne oblike. Dl. 30 cm. 7048 7050 SE 7036 – jama za stojko, kv. 38 V kv. 38 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 26 cm, gl. 23 cm. SE 7054 – jama za stojko, kv. 39 V kv. 39 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravil- ne oblike. Dl. 25 cm. SE 7056 – jama za stojko, kv. 39 V kv. 39 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravil- ne oblike. Dl. 21 cm. 7056 7054 7038 SE 7038 – jama za stojko, kv. 39 V kv. 39 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravil- ne oblike. Dl. 25 cm, gl. 18 cm. SE 7048 – jama za stojko, kv. 38 V kv. 38 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravil- ne oblike. Dl. 31cm, gl. 23 cm. SE 7060 – jama za stojko, kv. 39 SE 7070 – jama za stojko, kv. 17 V kv. 39 je v plast SE 7030 vkopana jama za stojko nepravil- V kv. 17 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko nepravilne ne oblike. Dl. 25 cm. oblike. V polnilu so bili najdeni večji kamni. Dl. 64 cm, gl. 27 cm. 7060 Objekt VII (sl. 103, 119) SE 7064 – jama za stojko, kv. 16 V kv. 16 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko nepravilne SE 7074− jama za stojko, kv. 17 oblike. Dl. 47 cm, gl. 27 cm. V kv. 17 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 37 cm, gl. 13 cm. SE 7068 – jama, kv. 16 V kv. 16 je v plast SE 7031 vkopana jama nepravilne oblike. Dl. 53 cm. V polnilu je bil najden odlomek lončenine (G295). 7068 7064 SE 7076 – jama za stojko, kv. 17 V kv. 17 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 47 cm, gl. 22 cm. SE 7078 – jama za stojko, kv. 17 V kv. 17 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 50 cm, gl. 21 cm. SE 7066 – jama za stojko, kv. 16 V kv. 16 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 24 cm, gl. 19 cm. 7076 7078 162 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 7106 – jama za stojko kv 16 V kv.16 je v plast SE 7095 vkopana jama okrogle oblike. Pr. 33 cm, gl. 7 cm. SE 7108 – jama za stojko, kv. 16 V kv. 16 je v plast SE 7095 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 37 cm, gl. 7 cm. 7084 SE 7110 – jama za stojko, kv. 16 V kv. 16 je v plast SE 7095 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Dl. 32 cm, gl. 12 cm. 7086 Se 7096 – jama za stojko, kv 18 V kv. 18 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko ovalne oblike (ni podatka). 7106 7110 SE 7116 – jama za stojko, kv. 16 V kv. 16 je v plast SE 7095 vkopana jama za stojko okrogle 7108 oblike. Pr. 34 cm, gl. 7 cm. Objekt VIII (sl. 103, 120–121) SE 7072 –plast lepa, kv. 44 V kv. 44 je v plasti lepa SE 7072 ležalo šest odlomkov lon- čenine (G296−G300). Znotraj sta ležali dve jami nepravilnih oblik. SE 7118 – jama za stojko, kv. 44 V kv. 44 je v plast SE 7095 vkopana jama za stojko okrogle oblike. Pr. 35 cm, gl. 19 cm. SE 7144 – jama za stojko, kv. 44 V kv. 44 je v plast SE 7095 vkopana jama nepravilne oblike. Dl. 34 cm, gl. 19 cm. SE 7084 – jama za stojko, kv. 18, 44 7118 V kv. 18 in 44 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko okro- gle oblike. Pr. 35 cm, gl. 8 cm. 7144 SE 7086 – jama za stojko, kv. 18, 44 V kv. 18 in 44 je v plast SE 7031 vkopana jama za stojko ne- pravilne oblike. Dl. 37 cm, gl. 9 cm. Objekt IX (sl. 103, 122) SE 7142 – jama za stojko, kv. 24 SE 7132 – jama za stojko, kv. 24 V kv. 24 je v plast SE 7150 vkopana jama za stojko okrogle V kv. 24 je v plast SE 7150 vkopana jama za stojko nepravilne oblike. Pr. 39 cm, gl. 10 cm. oblike. Dl. 49 cm, gl. 14 cm. SE 7136 – jama za stojko, kv. 50 V kv. 50 je v plast SE 7095 vkopana jama za stojko nepravil- ne oblike. Dl. 46 cm, gl. 16 cm. 7142 7132 Peč (sl. 103, 123–124) SE 7047 – jama, kv. 36, 37, 62, 63 V kv. 36, 37, 62 in 63 je v plast SE 7030 vkopana konična SE 7138 – jama za stojko, kv. 50 jama za peč. Ohranjena sta ožgano dno z robovi in za- V kv. 50 je v plast SE 7150 vkopana jama za stojko okrogle dnje ogleno polnilo, ki je pomešano s pepelom in zemljo. V oblike. Pr. 51 cm, gl. 13 cm. polnilu je bilo nekaj odlomkov lončenine (G301−G305). Pr. 23,0 cm, gl. 31 cm. SE 7140 – jama za stojko, kv. 51 V kv. 51 je v plast SE 7150 vkopana jama za stojko ovalne oblike. Pr. 46 cm, gl. 15 cm. 164 Zagorica, AAS 109, 2023 9.3.2 Zagorica II Sektor 2 SE 1013, SE 1032/1033, SE 1049, SE 1051, SE 1053, SE 1055, SE 1143 − ognjišče, kv. D46–47 Ognjišče št. 6 je sestavljalo sedem jam (SE 1055, SE 1053, SE 1051, SE 1143, SE 1049, SE 1012/1013 in jama SE 1032/1033), ki so bile povezane med seboj. Kot polnilo so vsebovale temnejšo zemljo z drobci oglja in posamezno kamenje. Med njimi sta bili najbolj izraziti dve jami. Prva jama (SE 1032/1033) velikosti 1,30 × 1,0 m in globine 25 cm je vsebovala zemljeno polnilo z ogljem in ostanki lepa. Ra- diokarbonska datacija:28 LTL18330A 1264 ± 45 BP, kar ob standardni deviaciji 1ẟ (68.2% verjetnost) pomeni razpon 672–775 AD, ob 2ẟ (95.4% verjetnost) pa med 664–780 AD (sl. 144–145). Druga jama (SE 1052/1053), je vsebovala večjo količino oglja. V neposredni bližini in isti liniji se je nahajala še jama (SE 1014/1031), velikosti 1,6 × 1,1 m in globine 16 cm, ki je vsebovala keramiko, kosti in 4 kamne. 28  VZ 1002. 10Katalog najdb Petra Vojaković, Ahac Šinkovec, Barbara Hofman, Nataša Magajne Najdbe so bile takoj po odkritju oprane, po sušenju sorti- oksidacijskega in redukcijskega, v končni fazi oksidacijsko; rane po zvrsteh (lončenina, kovina, steklo, kamen, grad- zaporedno menjavanje redukcijskega in oksidacijskega, v beni material itd.) ter časovnih obdobjih (prazgodovina, končni fazi redukcijsko); rimsko obdobje, zgodnji srednji vek, novi vek). Sledila je • trdota (mehka – 1. in 2. stopnja po Mohsu; trda – 3. in primarna obdelava, in sicer štetje, tehtanje ter popisova-4. stopnja po Mohsu; zelo trda – 5. in 6. stopnja po Mohsu; nje posameznih kosov. Pri nadaljnjem delu smo največ izredno trda – 7., 8. in 9. stopnja po Mohsu); časa posvetili sestavljanju in lepljenju fragmentirane lon- • mere (premeri predmetov, ustij, dna, višine, velikosti čenine. Sledila sta izbor značilnih kosov ter njihova tipo- odlomkov itd., izraženi v centimetrih). loško-funkcionalna in časovna opredelitev. Vsak kos je Kataloški opisi vseh izbranih predmetov so razporejeni gle-dobil posebno številko (PN), slednjo pa so že imeli tudi de na poselitvene faze (od. I. do V.), znotraj njih pa glede kosi, ki so bili tekom izkopavanj ocenjeni kot značilni in na pripadnost in stratigrafsko sosledje. Navedbi zaporedne zato opredeljeni kot posebne najdbe (PN). Enak posto- številke, ki je skladna z risbami na tabelah, sledijo stratigraf- pek smo izvedli tudi pri obdelavi kovinskega, kamnite- ske enote in opisi predmetov. Njihovi podatki so navedeni v ga in steklenega gradiva. Vse pridobljene podatke smo naslednjem zaporedju: osnovna oblika, način izdelave, bar-vnesli v Excelovo bazo. Pri izboru za nadaljnjo obdelavo va zunanje in notranje površine, način obdelave površine, smo upoštevali določene kriterije, ki so naslednji: lončarska masa, žganje, trdota in mere (v centimetrih). Pri • številko PN so dobila vsa ustja, okrašena ostenja, ročaji, okrašenih kosih smo opisali tudi motiv okrasa. Posebej smo držaji ter dna, ki smo jih lahko pripisali določenim tipom zabeležili tudi sekundarno prežgane kose. posod; Keramika je izrisana v merilu 1 : 3, kovina in steklo pa v me- • številko PN so dobili oziroma so imeli vsi kosi, ki so bili že rilu 1 : 2. tekom izkopavanj zabeleženi kot posebne najdbe. Gradivo je bilo po končani analizi predano v Dolenjski mu- Na podlagi teh kriterijev smo naredili izbor in dali v izris 320 zej Novo mesto. kosov ter jih opisali v kataloškem opisu. Pri tem smo se naslo- nili na metodološke smernice Milene Horvat (M. Horvat 1999, 145−168). Zabeležili smo naslednje značilnosti keramike: • oblikovne značilnosti; • način izdelave (prostoročen; počasno vreteno; hitro vreteno; v kalupu; neopredeljen); • barvo površine (opisno, ne kodirano); • način obdelave površine (groba ali hrapava površina izdelka (brisanje); gladka površina izdelka (glajenje); spolirana površina izdelka (poliranje); • lončarsko masa (zelo finozrnata – zrna velikosti do 0,25 mm; finozrnata – zrna velikosti od 0,26 do 0,5 mm; drobnozrnata – zrna velikosti od 0,51 do 2,0 mm; grobozrnata – zrna velikosti od 2,01 do 3,0 mm; zelo grobozrnata – zrna velikosti nad 3,01 mm); • žganje (oksidacijsko; redukcijsko; stihijsko; oksidacijsko, v končni fazi redukcijsko; redukcijsko, v končni fazi oksidacijsko; nepopolno oksidacijsko, v končni fazi dimljenje; nepopolno oksidacijsko; zaporedno menjavanje 166 Zagorica, AAS 109, 2023 Okrajšave F fina keramika F1 terra sigillata kv. kvadrant F2 keramika tankih sten PN posebna najdba F3 posnetki sigilatnega posodja inv. št. inventarna številka N namizno posodje odl. odlomek N1 vrči dl. dolžina N2 vaze š. širina N3 krožniki db. debelina N4 fini sivi lonci v. višina N5 čaše u. ustje K kuhinjsko posodje d. dno K1 lonci vr. vrat K2 shranjevalno posodje pr. premer K3 pokrovi ohr. ohranjen/-a A transportno posodje - amfore nv. največji/-a O oljenke t. teža KA kadilnice notr. notranji zun. zunanji [] ni izrisano Bpov barva površine Bpr barva preloma Bzpo barva zunanje površine Bnpo barva notranje površine Zagorica, AAS 109, 2023 167 10.1 Faza II: mlajša železna doba 4 SE 271, sek. 1b, kv. C20 Bikonična glinenka tipa 1.2 iz temno sivo žgane gline, izdelana Grob 1 na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana ter v zgornjem delu trupa okrašena s stopničko in dvema vodorav- 1 SE 271, sek. 1b, kv. C20 nima rebroma. Pr. u. 14,8 cm, v. 31,5 cm. Odlomek noge železne fibule srednjelatenske sheme. Ohr. dl. 4,5 cm. 2 SE 271, sek. 1b, kv. C20 Odlomek peresovine fibule iz bronaste žice sploščenega pre- seka, ovite okrog železnega jedra. Ohr. dl. 6,7 cm. 3 SE 271, sek. 1b, kv. C20 Bikonična glinenka tipa 1.3 iz temno sivo žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana in v zgor- njem delu trupa okrašena s stopničko in dvema vodoravnima rebroma. Pr. u. 11,2 cm, v. 16,4 cm. 168 Zagorica, AAS 109, 2023 2 1 3 4 1-4 SE 271; 1,2 merilo 1:2, 3, 4 merilo 1:3 SE 271; 1, 2 merilo 1 : 2, 3, 4 merilo 1 : 3. 169 Grob 2 9 SE 269, sek. 1, kv. B20 Bikonična glinenka tipa 1.1 iz temno sivo žgane gline, izdelana [5] SE 269, sek. 1, kv. B20 na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana in v zgor- Bronasta fibula. Pogrešana. njem delu trupa okrašena z dvema vodoravnima žlebovoma. [6] SE 269, sek. 1, kv. B20 Pod njima poteka vodoravni niz žigosanih koncentričnih Bronasta fibula. Pogrešana. krožcev, med seboj povezanih z loki, sestavljenimi iz drobnih pravokotnih vtisov. Pr. u. 13,0 cm, v. 26,4 cm. 7 SE 269, sek. 1, kv. B20 Bikonični lonček tipa 2 iz črno žgane gline. Izdelan je prosto- ročno. Površina lončka je glajena. Pr. u. 8,2 cm, v. 14,8 cm. 8 SE 269, sek. 1, kv. B20 Lonec tipa 1 iz temno sivkasto rjavo žgane gline s črnimi in svetlo rumenkasto rjavimi lisami. Izdelan je prostoročno. Povr- šina lonca je glajena. Pr. u. 10,6 cm, v. 20,0 cm. 170 Zagorica, AAS 109, 2023 8 7 9 7-9 SE 269; merilo 1:3 SE 269, merilo 1 : 3. 171 Grob 3 10 SE 352, sek. 1b, kv. F19 Bronasta kroglica ovalne oblike. Pr. 0,5–0,7 cm. 11 SE 352, sek. 1b, kv. F19 Bikonična glinenka tipa 1.1 iz temno sivkasto rjavo do rjavo žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana in v zgornjem delu trupa okrašena z dvema vodo- ravnima žlebovoma. Pr. u. 10,1 cm, v. 18,5 cm. 172 Zagorica, AAS 109, 2023 10 11 10, 11 SE 352; 10 merilo 1:2, 11 merilo 1:3 SE 352; 10 merilo 1 : 2, 11 merilo 1 : 3. 173 Grob 4 [12] SE 362, sek. 1b, kv. F19 Bronasta fibula. Pogrešana. [13] SE 362, sek. 1b, kv. F19 Bronasta fibula. Pogrešana. [14] SE 362, sek. 1b, kv. F19 Železna fibula. Pogrešana. [15] SE 362, sek. 1b, kv. F19 Zapestnica iz prepletene srebrne žice. Pogrešana. [16] SE 362, sek. 1b, kv. F19 Steklena zapestnica. Pogrešana. [17] SE 362, sek. 1b, kv. F19 Podolgovat lesen predmet, okrašen z luknjicami in vrezi. Pogrešan. 18 SE 362, sek. 1b, kv. F19 Bikonična glinenka tipa 1.1 iz črno žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana in v zgor- njem delu trupa okrašena s petimi vodoravnimi žlebovi. Pod njimi poteka vodoraven niz žigosanih koncentričnih krožcev. Pr. u. 11,9 cm, v. 24,5 cm. 174 Zagorica, AAS 109, 2023 18 18 SE 362; merilo 1:3 SE 362, merilo 1 : 3. 175 Grob 5 19 SE 383, sek. 1b, kv. B20 Lonec tipa 1 iz temno sivkasto rjavo žgane gline s črnimi, rjavi- mi in svetlo rumenkasto rjavimi lisami. Izdelan je prostoročno. Površina lonca je glajena. Pr. u. 9,7 cm, v. 18,0 cm. 176 Zagorica, AAS 109, 2023 19 19 SE 383; merilo 1:3 SE 383, merilo 1 : 3. 177 Grob 6 22 SE 385, sek. 1b, kv. C-D 20–21 Železna ščitna grba okrogle oblike. Od nje je ohranjena pol- 20 SE 385, sek. 1b, kv. C-D 20–21 krožno zaobljena kalota z ostrim vrhom. Pr. 12,5 cm, v. 7,2 cm. Zvit železen meč z nožnico iz železne pločevine. Dvorezno rezilo meča ima lečast presek in zaobljeno konico. Na vrhu 23 SE 385, sek. 1b, kv. C-D 20–21 prehaja v delno ohranjen ročajni trn pravokotnega preseka. Glinenka tipa 2 iz zelo temno sivo žgane gline, izdelana na Dl. 89,5 cm, š. 4,8 cm. lončarskem vretenu. Površina posode je polirana in v zgor- njem delu ramena okrašena z vodoravnim žlebom in dvema Ustje nožnice ima zvončasto obliko. Njen zgornji del je učvr- vodoravnima vrezoma. Pr. u. 14,7 cm, v. 29,5 cm. ščen s tremi žičnatimi sponami, od katerih je zgornja na zadnji strani spojena s podolgovatim okovom za obešanje meča z asimetrično dolgima krilcema. Zaključek nožnice ni ohranjen. Dl. 87,0 cm, š. 5,1 cm. 21 SE 385, sek. 1b, kv. C-D 20–21 Zvita železna sulična ost z rebrom rombičnega preseka. Dl. 35,4 cm, š. 3,2 cm. 178 Zagorica, AAS 109, 2023 SE 385; 23 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 4. 179 Grob 7 [24] SE 387, sek. 1b, kv. B21 Železno šilo. Pogrešano. 25 SE 387, sek. 1b, kv. B21 Lonec s stožčastim vratom tipa 1 iz temno sivo žgane gline z rumenkasto rjavimi lisami. Izdelan je prostoročno, površina je glajena. Ustje lonca ni ohranjeno. Pr. d. 10,0 cm, v. 20,8 cm. 180 Zagorica, AAS 109, 2023 25 25 SE 387; merilo 1:3 SE 387, merilo 1 : 3. 181 Grob 8 26 SE 390, sek. 1b, kv. D20 Lonec tipa 1 iz črno žgane gline, izdelan prostoročno. Površina lonca je glajena. Pr. u. 10,2 cm, v. 16,0 cm. 182 Zagorica, AAS 109, 2023 26 26 SE 390; merilo 1:3 SE 390, merilo 1 : 3. 183 Grob 9 27 SE 394, sek. 1b, kv. C-D20 Skleda tipa 1 iz zelo temno sivo žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina sklede je polirana. Pr. u. 10,9 cm, v. 4,9 cm. 28 SE 394, sek. 1b, kv. C-D20 Bikonična glinenka tipa 1.4 iz zelo temno sivo žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana, pri čemer sledovi poliranja v zgornjem delu trupa dajejo videz plitvih vodoravnih kanelur. Vrat je okrašen z dvema vodoravni- ma rebroma. Pr. u. 11,0 cm, v. 22,0 cm. 184 Zagorica, AAS 109, 2023 27 28 27, 28 SE 394; merilo 1:3 SE 394, merilo 1 : 3. 185 Grob 10 Grob 11 29 SE 378, sek. 1b, kv. C 20–21 [30] SE 400, sek. 1b, kv. G18 Lonec tipa 1 iz črno do temno sivo žgane gline z bledo rjavimi Bronasta fibula poznolatenske sheme z dolgo peresovino z lisami ob ustju. Izdelan je prostoročno. Površina lonca je glaje- zunanjo tetivo in dvema polkrožnima gumboma na podaljšku na. Pr. u. 12,8 cm, v. 24,5 cm. noge (tip Magdalenska gora). Pogrešana. [31] SE 400, sek. 1b, kv. G18 Bronasta fibula z dolgo peresovino z zunanjo tetivo. Pogrešana. [32] SE 400, sek. 1b, kv. G18 Fragmentirana posoda iz temno sivo žgane gline, izdelana na vretenu. Površina posode je polirana. 186 Zagorica, AAS 109, 2023 29 29 SE 378; merilo 1:3 SE 378, merilo 1 : 3. 187 Grob 12 [33] SE 408, sek. 1b, kv. E19 Železna fibula. Pogrešana. 34 SE 408, sek. 1b, kv. E19 Skleda tipa 4 iz temno sivkasto rjavo žgane gline s črnimi in rumenkasto rdečimi lisami. Izdelana je prostoročno. Površina sklede je glajena. Pr. u. 10,6 cm, v. 7,0 cm. 35 SE 408, sek. 1b, kv. E19 Lonček tipa 1 iz rjavo žgane gline, izdelan na lončarskem vretenu. Površina lončka je polirana in na prehodu iz ramena v vrat okrašena z vodoravnim vrezom. Pr. u. 9,3 cm, v. 13,5 cm. 188 Zagorica, AAS 109, 2023 34 35 34, 35 SE 408; merilo 1:3 SE 408, merilo 1 : 3. 189 Grob 13 41 SE 414, sek. 1b, kv. E19 Glinenka tipa 3 iz sivkasto rjavo žgane gline s sivimi in črnimi 36 SE 414, sek. 1b, kv. E19 lisami. Izdelana je na lončarskem vretenu. Površina posode Bronast sklepanec, od katerega so ohranjeni fragmenti treh je polirana in v zgornjem delu ramena okrašena s širokim profiliranih paličastih členov in dveh obročkov ter zanka rebrom. Pr. u. 8,5 cm, v. 18,6 cm. spone. Dl. paličastih členov do 1,1 cm, pr. obročkov 0,8 cm, š. pasne spone 2,7 cm. 37 SE 414, sek. 1b, kv. E19 Odlomljen predmet iz železne žice, ki je na enem koncu ukri- vljena in odebeljena. Dl. 5,6 cm. [38] SE 414, sek. 1b, kv. E19 Ukrivljen železen predmet. Pogrešan. 39 SE 414, sek. 1b, kv. E19 Vretence hlebčaste oblike iz sivkasto rjavo žgane gline. Pr. 4,8 cm, v. 1,8 cm. 40 SE 414, sek. 1b, kv. E19 Narebrena čaša tipa 1 iz sivkasto rjavo žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina čaše je polirana. Pr. u. 9,7 cm, v. 14,7 cm. 42 SE 414, sek. 1b, kv. E19 Bikonična glinenka tipa 1.1 iz zelo temno sivo do temno sivkasto rjavo žgane gline s svetlo rumenkasto rjavimi lisami. Izdelana je na lončarskem vretenu. Površina posode je polira- na in v zgornjem delu trupa okrašena s tremi vodoravnimi žle- bovi in tremi vodoravnimi vrezi. Nad najširšim delom posode poteka vodoraven niz žigosanih koncentričnih krožcev. Pr. u. 11,2 cm, v. 23,3 cm. 190 Zagorica, AAS 109, 2023 36 37 40 39 42 41 36, 37, 39-42 SE 414; 36, 38, 39 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 SE 414; 36, 37, 39 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 191 Grob 14 48 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 Ogrlica iz 377 drobnih steklenih jagod nepravilne oblike: 216 43 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 jagod turkizno zelene barve, 6 izmed njih prosojnih; 131 jagod Bronasta fibula srednjelatenske sheme z lokom ovalnega modre barve; 26 jagod rumene barve; 4 jagode prosojne bele preseka, ki je nad peresovino odebeljen in okrašen z dvema barve. Pr. 0,25–0,5 cm. poševnima vrezoma. Od peresovine je ohranjenih pet navojev. Dl. 3,9 cm, dl. peresovine 1,5 cm. 44 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 Odlomek bronastega obeska iz spiralno uvite žice okroglega preseka. Pr. 2,3 cm. 49 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 Čaša tipa 2.1 iz črno žgane gline. Izdelana je na lončarskem 45 in 46 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 vretenu in ima polirano površino. Oblika trupa je deformirana. Dva bronasta obeska zvončaste oblike s tremi luknjicami ob Pr. u. 7,5 cm, v. 8,8 cm. spodnjem robu. Pr. 1,2 cm, v. 1,5 cm. 47 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 Skupek neopredeljivih železnih predmetov, sprijetih med seboj. Med njimi sta železna in bronasta zapestnica iz žice okroglega preseka. Dl. skupka 7,6 cm, š. skupka 5,6 cm, db. skupka do 1,5 cm; pr. železne zapestnice 6,4 cm; pr. bronaste zapestnice 5,0 cm. 192 Zagorica, AAS 109, 2023 43 44 48 45 46 47 49 43-49 SE 418; 43-48 merilo 1:2, 49 merilo 1:3 SE 418; 49 merilo 1 : 3, ostalo merilo 1 : 2. 193 50 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 Bikonična glinenka tipa 1.4 iz črno žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana ter v zgornjem delu trupa okrašena s stopničko in dvema vodorav- nima žlebovoma. Na prehodu iz ramena v vrat potekata dve vodoravni rebri. Pr. u. 8,9 cm, v. 20,3 cm. 51 SE 418, sek. 1b, kv. F 18–19 Glinenka tipa 2 iz črno žgane gline, izdelana na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana ter v spodnjem in zgor- njem delu ramena okrašena s po dvema vodoravnima vrezo- ma. Na sredini ramena je stopnička. Pr. u. 12,2 cm, v. 24,2 cm. 194 Zagorica, AAS 109, 2023 50 51 50, 51 SE 418; merilo 1:3 SE 418, merilo 1 : 3. 195 Grob 15 55 SE 422, sek. 1b, kv. E19 Bikonična glinenka tipa 1.2 iz črno žgane gline s temno sivimi [52] SE 422, sek. 1b, kv. E19 in sivkasto rjavimi lisami. Izdelana je na vretenu. Površina po- Železna fibula z delno ohranjeno peresovino. Pogrešana. Dl. sode je polirana in v zgornjem delu trupa okrašena z dvema 7,0 cm, dl. peresovine 5,0 cm. vodoravnima vrezoma in stopničko ter vodoravnim rebrom na [53] SE 422, sek. 1b, kv. E19 prehodu iz ramena v vrat. Pr. u. 11,4 cm, v. 26,9 cm. Podolgovat lesen predmet. Dl. 60,0 cm. Pogrešan. 54 SE 422, sek. 1b, kv. E19 Čaša tipa 2.2 iz črno žgane gline, izdelana na lončarskem vre- tenu. Površina čaše je polirana in okrašena s plitvimi vodorav- nimi vrezi. Pr. u. 10,1 cm, v. 19,3 cm. 196 Zagorica, AAS 109, 2023 54 55 54, 55 SE 422; merilo 1:3 SE 422, merilo 1 : 3. 197 Grob 16 56 SE 436, sek. 1b, kv. A20 Skleda tipa 3 iz črno do zelo temno sivo žgane gline, izdelana prostoročno. Površina sklede je glajena. Pr. u. 7,5 cm, v. 3,7 cm. 57 SE 436, sek. 1b, kv. A20 Frag. bikonična glinenka tipa 1.1 iz zelo temno sivo žgane gline z rdečkasto rumenimi do zelo bledo rjavimi predeli, ki so najverjetneje sekundarno ožgani. Izdelana je na lončarskem vretenu. Površina posode je polirana in v zgornjem delu trupa okrašena s tremi vodoravnimi žlebovi. Nad najširšim delom posode poteka vodoraven niz žigosanih koncentričnih krož- cev. Pr. u. 7,9 cm, v. 15,6 cm. 198 Zagorica, AAS 109, 2023 56 57 56, 57 SE 436; merilo 1:3 SE 436, merilo 1 : 3. 199 Grob 17 Grob 18 58 SE 447, sek. 1b, kv. AA21 59 SE 449, sek. 1b, kv. A21 Lonec s stožčastim vratom tipa 2 iz črno do temno sivkasto Poškodovan lonec iz grafitne, bledo rjavo do svetlo rumenka- rjavo žgane gline z rumenkasto rjavimi lisami. Izdelan je pro- sto rjavo žgane gline. Izdelan je na lončarskem vretenu in ima storočno. Površina lonca je glajena. Pr. u. 12,4 cm, v. 24,4 cm. glajeno površino. Zgornji del lonca ni ohranjen. Pr. d. 9,6 cm, v. 16,5 cm. 200 Zagorica, AAS 109, 2023 58 59 58 SE 447; merilo 1:3 58 SE 447, 59 SE 449; merilo 1 : 3. 201 59 SE 449; merilo 1:3 Grob 19 60 SE 454, sek. 1b, kv. A21 Lonček tipa 3 iz zelo temno sivo do črno žgane gline, izdelan prostoročno. Površina lončka je glajena. Pr. u. 5,5 cm, v. 9,3 cm. 61 SE 454, sek. 1b, kv. A21 Lonec tipa 2 iz zelo temno sivo do temno sivo žgane gline s svetlo rjavimi do svetlo rjavkasto sivimi lisami. Izdelan je pro- storočno. Površina lonca je glajena. Pr. u. 7,7 cm, v. 16,8 cm. 202 Zagorica, AAS 109, 2023 60 61 60, 61 SE 454; merilo 1:3 SE 454, merilo 1 : 3. 203 Grob 20 62 SE 474, sek. 1b, kv. A21 Fragmentirana noga železne fibule. Dl. 1,4 cm. 63 SE 474, sek. 1b, kv. A21 Skleda tipa 3 iz rjavo žgane gline z rdečkasto rjavimi lisami in črnim dnom, ki je najverjetneje sekundarno ožgano. Izdelana je prostoročno. Površina sklede je glajena. Pr. u. 10,0 cm, v. 5,1 cm. 64 SE 474, sek. 1b, kv. A21 Skleda tipa 2 iz temno sivo žgane gline, izdelana na lončar- skem vretenu. Površina sklede je polirana. Pr. u. 13,6 cm, v. 6,2 cm. 65 SE 474, sek. 1b, kv. A21 Bikonična glinenka tipa 1.2 iz sivkasto rjavo žgane gline z zelo temno sivimi lisami. Izdelana je na lončarskem vretenu. Povr- šina posode je polirana in v zgornjem delu trupa okrašena s stopničko in dvema vodoravnima rebroma. Pr. u. 12,8 cm, v. 30,7 cm. 204 Zagorica, AAS 109, 2023 62 64 63 65 62-65 SE 474; 62 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 SE 474; 62 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 205 10.2 Faza III: rimsko obdobje Nivo gradnje objektov in grobov SE 1107 66 SE 1107, sek. 6, kv. E59, PN 1041 Odlomek keramike tankih sten. Okrašena z motivom F2. Bpov: in Bpr: 10YR6/1 siva. Pr. d. 8,5 cm, ohr. v. 4,1 cm. SE 1179 67 SE 1179, sek. 2, kv. C21, PN 1886 Odlomek dna vrča z ostenjem. Površina je raskava. Masa je mehka s primesmi šamota in zelo finega peska do 5 %, opazna je sljuda. Bpo: 2,5Y4/1 temno siva. N1. Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. Pr. d. 6,5 cm, ohr. v. 2,2 cm. 68 SE 1179, sek. 2, kv. A21, PN 1897 Odlomki dna in ostenja vrča (8 fragmentov). Na spodnji strani dna je plitva kanelura. N1. Bpo. in Bpr: 2,5YR7/8 svetlo rdeča. Pr. d. 6,6 cm, ohr. v. 4,7 cm. 69 SE 1179, sek. 2, kv. C21, PN 1894 Odlomek dna vrča z ostenjem. Površina je raskava, prašnata. Premaz je ohranjen na notranji strani posode. Masa je mehka s primesmi fino in grobo mletega šamota. N1. Bpo. in Bpr: 7,5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. d. 7,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. 70 SE 1179, sek. 2, kv. A20, PN 1889 Odlomek ustja vrča z ostenjem in nastavkom za ročaj. N1. Bpo. in Bpr: 10YR8/4 zelo bledo rjava. Pr. u. 6,5 cm, ohr. v. 3 cm. 71 SE 1179, sek. 2, kv. D-E524–25, PN 1971 Odlomek dna in ostenja čaše. Površina je raskava. Masa je mehka s primesmi zelo finega peska in šamota do 10 %. N5. Bpo. in Bpr: 5Y6/1 siva. Pr. d. 5,5 cm, ohr. v. 3,1 cm. 72 SE 1179, sek. 2, kv. C20–21, PN 1888 Odlomek ročaja amfore z dvema rebroma. A1. Bpov: in Bpr: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Ohr. dl. 11 cm, š. 3,9 cm. 73 SE 1179, sek. 2, kv. A21, PN 1899 Odlomek ročaja amfore in del ostenja. A1. Bpo. in B pr: 5YR6/8 rdečkasto rumena. Ohr. dl. 8 cm, š. 6,4 cm. 74 SE 1179, sek. 2, kv. E24–25, PN 1969 Odlomek ročaja amfore (2 fragmenta). Sprednji del površine manjka. Verjetno gre za ročaj amfore z dvema rebroma. A1. Bpo. in Bpr: 7,5YR8/6 rdečkasto rumena. Ohr. dl. 5,8 cm, š. 3,5 cm. 206 Zagorica, AAS 109, 2023 66 67 68 69 70 71 72 73 74 66-74 SE 1179; ; vse merilo 1:3 66 SE 1107, 67–74 SE 1179; 62 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 207 Objekt III 82 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1841 Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika. N3. Bpo: brez Faza premaza: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Bpo: s premazom: 2,5YR SE 1107 4/6 temno rdeča. Pr. u. 20,4 cm, ohr. v. 4,9 cm. 75 SE 1107, sek. 6, kv. E59, PN 1052 Rahlo izvihano odebeljeno ustje in ostenje keramike tankih sten, ornamentirane z motivom vodnega lista. Na posameznih mestih ob motivu je ohranjen temnejši premaz. F 2. Bzpo: 10YR6/1 siva, Bnpo: 10YR6/1 siva, Bpr: 10YR4/1 temno siva. Pr. u. 11,0 cm, ohr. v. 2,2 cm, ohr. š. 2,0 cm. Faza Zemljena plast znotraj večjega prostora objekta III SE 1040 76 SE 1040, sek. 2, kv. C55, PN 1843 Odlomek ustja krožnika (3 fragmenti). Površina je gladka in premazana. Premaz je ohranjen na zunanji strani do 30 %, na notranji do 10 %. Masa je mehka, s primesmi sljude in posameznim zrncem zelo fino mletega šamota. N3. Bpo: s premazom: 2,5YR4/6 temno rdeča, Bpo: brez premaza in Bpr: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 27 cm, ohr. v. 3,5 cm. 77 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1876 Odlomek ustja krožnika. Površina je raskava. Premaz je ohra- njen le z notranje strani do 50 %. Masa je mehka s primesmi sljude in posameznim zrncem fino mletega šamota. N3. Bpo: s premazom: 2,5YR4/6 temno rdeča, Bpo: brez premaza in Bpr: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 19,3 cm, ohr. v. 2 cm. 78 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1793 Odlomek ustja krožnika. Površina je gladka in premazana. Premaz je ohranjen na zunanji strani 10, na notranji strani do 20 %. Masa je mehka s posameznim zrncem zelo fino mletega šamota in sljudo. N3. Bpo: s premazom: 2,5YR4/6 temno rde- ča, Bpo: brez premaza in Bpr: 5YR7/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 25,8 cm, ohr. v. 3,3 cm. 79 SE 1040, sek. 2, kv. B53, PN 1911 Odlomek ustja in ostenja krožnika. Površina je raskava, premaz je viden le kot sled na notranji strani površine. Masa je trda s primesmi zelo fino mletega šamota in zelo finega peska do 5 %. N3. Bpo. in Bpr: 5YR6/8 rdečkasto rumena. Pr. u. 24,8 cm, ohr. v. 3,8 cm. 80 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1880 Odlomek ustja in ostenja krožnika s horizontalnim žlebom na zunanji strani posode, tik pod ustjem (2 fragmenta). N3. Bpo: s premazom: 2,5YR5/5 rdeča, Bpo: brez premaza in Bpr: 7,5YR8/4 roza. Pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 5,1 cm. 81 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1861 Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika. N3. Bpo: prema- za: 2,5YR4/8 temno rdeča. Bpr: 5YR7/6 rdečkasto rumena. Na zunanji steni so vidni sledovi ognja. Pr. u. 19,7 cm, ohr. v. 4,2 cm. 208 Zagorica, AAS 109, 2023 75 76 77 78 79 80 81 82 76-82 SE 1040; vse merilo 1:3 75 SE 1007 75 SE 1107, 76–82 SE 1040, merilo 1 : 3. 209 83 SE 1040, sek. 2, kv. B53, PN 1872 Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika. N3. Bpo: prema- za: 2,5YR4/6 temno rdeča. Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. Na zunanji steni so vidni sledovi ognja. Pr. u. 18,3 cm, ohr. v. 3 cm. 84 SE 1040, sek. 2, kv. /, PN 1855 Ustje krožnika. Površina je raskava in porozna. Zunanja stran je popolnoma brez premaza, na notranji strani je ohranjen. Masa je mehka s primesmi zelo finega peska in šamota. N3. Bpo: zunanja stran: 10YR7/2 svetlo siva, Bpo: notranja stran: 5YR5/6 rumenkasto rdeča. Pr. u. 30 cm, ohr. v. 5 cm. 85 SE 1040, sek. 2, kv. B53, PN 1912 Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika. N3. Bpo: brez premaza: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Ohr. dl. 24,3cm, ohr. š. 3 cm. 86 SE 1040, sek. 2, kv. C51, PN 1906 Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika. N3. Bpo: s premazom: 5YR5/6 rumenkasto rdeča, Bpo: brez premaza: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 17,3 cm, ohr. v. 2,9 cm. 87 SE 1040, sek. 2, kv. D51, PN 1915 Ustje skodelice. N? Bpo: 10YR3/1 zelo temno siva, Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena, notranjost 10YR3/1 zelo temno siva. Ohr. dl. 11,8 cm, ohr. š. 2,4 cm. 88 SE 1040, sek. 2, kv. D53, PN 1797 Ustje in ostenje finega lonca. Rob ustja je ornamentiran s tremi linijami radialno razporejenih vtisov. F3. Bpo: s premazom: 5YR6/8 rdečkasto rumena, Bpo: brez premaza in Bpr: 10YR8/6 rumena. Pr. u. 11,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. 89 SE 1040, sek. 2, kv. C51, PN 1905 Dno in ostenje shranjevalne posode. Površina je raskava, premazana in porozna. Masa je mehka in vsebuje do 30 % drobnega peska in šamota. K2. Bpo: 10YR5/3 rjava, Bpr: 2,5Y4/1 temno siva. Pr. d. 17,1 cm, ohr. v. 2,6 cm. 90 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1842 Odlomek navzven izvihanega ustja vaze. N2. Bpo. in Bpr: 5YR7/8 rdečkasto rumena. Pr. u. 15,2 cm, ohr. v. 3,1 cm. 91 SE 1040, sek. 2, kv. C51, PN 1900 Odlomek dna vrča z odebeljeno nogo. Na spodnji strani dna je plitva kanelura. N1. Bpo. in Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. Pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 3,4 cm. 92 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1794 Odlomek dna vrča. Na spodnji strani dna je plitva kanelura. N1. Bpo: znotraj: 10YR8/4 zelo bledo rjava, Bpo: zunaj in Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. Pr. d. 5,4 cm, ohr. v. 1,7 cm. 93 SE 1040, sek. 2, kv. C51, PN 1904 Odlomek dna vrča z odebeljeno nogo. Površina je raskava. Masa je mehka s primesmi šamota do 1 % in sljude. N1. Bpo: 10YR4/1 temno siva, Bpr: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. d. 8,1 cm, ohr. v. 1,7 cm. 210 Zagorica, AAS 109, 2023 83 84 85 86 87 88 89 91 90 92 93 83-93 SE 1040; vse merilo 1:3 SE 1040, merilo 1 : 3. 211 94 SE 1040, sek. 2, kv. D53, PN 1796 103 SE 1040, sek. 2, kv. C51, PN 1871 Zatič amfore. A1. Bpo. in Bpr: 10YR8/6 rumena. Pr. d. 5,3 cm, Ustje in ostenje posode (7 fragmentov). Površina je rahlo ra- ohr. v. 5,5 cm. skava, nanesen je črn premaz, ki je bolje ohranjen na zunanji 95 SE 1040, sek. 2, kv. B53, PN 1913 strani posode. Masa je mehka s 25 % primesmi zelo finega do finega peska. K1. Bpo: 10YR3/2 zelo temno sivkasto rjava, Bpr: Odlomek ustja posodice. Površina je raskava, brez premaza. 10YR7/1 zelo temno siva. Pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 4,6 cm. Masa je mehka, s primesmi sljude in posameznim večjim zrncem šamota. N2. Bpo. in Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. 104 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1862 Pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. Izvihano ustje posode. Površina je rahlo raskava in premaza- [96] SE 1040, sek. 2, kv. B51, PN 1826 na. Masa je mehka z do 40 % primesmi zelo finega in finega peska in šamota. K1. Bpo. in Bpr: 10YR3/2 zelo temno sivkasto Izvihano ustje lonca. Površina je rahlo raskava, premazana in rjava. Pr. u. 23,9 cm, ohr. v. 3,2 cm. porozna. Masa je mehka z do 40 % primesmi zelo finega pe- ska in šamota. N4. Bpo. in Bpr: 10YR3/1 zelo temno siva. Ohr. dl. 2,1 cm, ohr. š. 3,2 cm. 97 SE 1040, sek. 4, kv. C53, PN 1875 Odlomek dna oljenke. Površina je gladka. Masa je mehka. O. Bpo: 5YR6/8 rdečkasto rumena. Ohr. odl. 1,7 cm, ohr. v. 1,4 cm. 98 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1877 Ustje posode. Površina je raskava. Premaz je ohranjen z obeh strani. Masa je trda, krhka z najmanj 40 % primesmi drobnega peska, šamota in sljude. K3. Pr. u. nedoločen. Bpo: 10YR5/4 rumenkasto rjava, Bpr: 10YR5/6 rumenkasto rjava. Ohr. dl. 5,5 cm, ohr. š. 2,3 cm. 99 SE 1040, sek. 4, kv. C53, PN 1634 Odlomek ustja in ostenja polkrožne sklede, ki posnema obliko Drag. 37; na zunanji strani ostenja 1,0 cm pod robom ustja poteka horizontalna kanelura. F1. Bpo: 2,5YR 5/8 rdeča. Pr. u. 18,6 cm, ohr. v. 5,0 cm. [100] SE 1040, sek. 2, kv. B53, PN 1914 Ostenje posode s premazom, ornamentirano z glavnikom (7 fragmentov). Površina je gladka, porozna. Premaz je ohranjen predvsem na zunanji strani posode, kjer so vidne sledi glav- nika. Masa je mehka s primesmi drobnega peska in šamota. Bpo. in Bpr: 7,5YR6/6 rdečkasto rumena. Ohr. dl. 3,9 cm, ohr. š. 2,7 cm. 101 SE 1040, sek. 2, kv. B53, PN 1851 Izvihano ustje posode. Površina je rahlo raskava, premazana in porozna. Masa je mehka z najmanj do 40 % primesmi finega peska in šamota. Bpo: na zunanji strani: 7,5YR6/4 svetlo rjava, Bpo: na notranji strani: 10YR6/4 svetlo rumenkasto rjava. K5. Bpr: 10YR3/1 zelo temno siva, Bpr: na zunanji strani: 5YR5/6 rumenkasto rdeča. Ohr. dl. 15,1 cm, ohr. š. 2,6 cm. 102 SE 1040, sek. 2, kv. D53, PN 1987 Izvihano ustje in ostenje posode (5 fragmentov). Površina je gladka in porozna. Na obeh straneh je viden premaz, ki ni v celoti ohranjen. Uničen je predvsem na robu ustja. Premaz je narejen iz prečiščene gline z rahlimi sledmi sljude, barve med 5YR5/6 rumenkasto rdečo in 7,5YR5/6 močno rjavo. Masa je sestavljena iz 1 % primesi šamota in do 40 % finega peska. K1. Bpr: 2,5Y4/3 olivno rjava. Pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 6,7 cm. 212 Zagorica, AAS 109, 2023 94 95 99 97 98 101 102 103 104 94-104 SE 1040, 96 SE 1062 ; vse merilo 1:3 SE 1040, merilo 1 : 3. 213 105 SE 1040, sek. 2, kv. B53, PN 1849 114 SE 1037, sek. 2, kv. E51, PN 1790 Dno in ostenje shranjevalne posode. Površina je rahlo raskava Odlomek izvihanega ustja vrča. Površina je rahlo raskava in premazana. Masa je mehka z do 30 % primesmi zelo finega in porozna. Na zunanji strani je ohranjen premaz. Masa je do finega peska in posameznimi zrnci šamota. K2. Bpo: na mehka in vsebuje pesek in vključke šamota. N1. Bpo: brez zunanji strani: 10YR5/4 rumenkasto rjava, Bpr: in notranjosti premaza in Bpr: 7,5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 6,3 cm, ohr. posode: 5YR5/4 rdečkasto rjava. Pr. d. 17,7 cm, ohr. v. 5,3 cm. v. 2,5 cm. 106 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1878 115 SE 1037, sek. 2, kv. D48, PN 2007 Navzven izvihano ustje lonca. Površina je raskava, premazana Vrat lonca z ornamentiranim ostenjem z glavnikom. Površina in porozna. Masa je mehka s primesmi finega peska in šamo- je raskava in porozna. Masa je mehka s primesmi drobnega ta. K1. Bpo: na zunanji strani: 10YR4/2 temno sivkasto rjava, peska in šamota. K1. Bpo. in Bpr: 10YR3/2 zelo temno sivkasto Bpo: na notranji strani in Bpr: 2,5YR3/1 zelo temno siva. Pr. u. rjava. Pr. najv. oboda 21,5 cm, ohr. v. 4,7 cm. 15,8 cm, ohr. v. 2,1 cm. 107 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1865 Navzven izvihano ustje lonca. Površina je gladka in porozna. Masa je mehka in vsebuje do 10 % zelo drobno mletega ša- mota. K1. Bpo: na zunanji strani 10YR4/2 temno sivkasto rjava, Bpo: na zunanji strani in Bpr: 7,5YR3/1 zelo temno siva. Pr. u. 22 cm, ohr. v. 4 cm. 108 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1860 Dno in ostenje lonca. Površina je raskava in premazana. Premaz z zunanje strani je iz bolj, z notranje strani iz manj prečiščene gline. Masa je mehka in vsebuje do 30 % primesi peska in posamezno zrnce šamota. K1. Bpo: na zunanji strani: 10YR4/2 temno sivkasto rjava, Bpo: na notranji strani: 2,5YR3/1 zelo temno siva, Bpr: 7,5YR5/6 močna rjava. Pr. d. 8,7 cm, ohr. v. 5,2 cm. 109 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1875 Fragment dna in ostenja oljenke. O1. Bpo. in Bpr: 5YR6/8 rdečkasto rumena. Ohr. dl. 2 cm, ohr. š. 2,3 cm. Zemljena plast znotraj manjšega prostora objekta III SE 1403 110 SE 1403, sek. 2, kv. B51, PN 1583 Enogumbasta bronasta fibula. Dl. 6,6 cm, v. 2,8 cm. SE 1415 111 SE 1415, sek. 2, kv. C51, PN 1585 Dvogumbasta bronasta fibula. Dl. 7,8 cm, v. 3 cm. Zemljena plast zunaj manjšega prostora objekta III SE 1037 112 SE 1037, sek. 2, kv. D48, PN 2005 Ustje krožnika (2 fragmenta). N3. Bpo. in Bpr: 5Y6/1 siva. Pr. u. 17,8 cm, ohr. v. 4,1 cm. 113 SE 1037, sek. 2, kv. D48, PN 2006 Izvihano ustje lonca. Površina je rahlo raskava, porozna. Premaz slabo določljiv. Masa je mehka s primesmi šamota in zelo finega peska. K1. Bpo. in Bpr: 7,5YR5/6 močno rjava. Pr. u. 13,7 cm, ohr. v. 2,3 cm. 214 Zagorica, AAS 109, 2023 105 106 108 107 109 110 111 112 113 115 114 105-109 SE 1040, 110 SE 1403, 111 SE 1415, 112-115 SE 1037; 110, 111 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 105–109 SE 1040, 110 SE 1403, 111 SE 1415, 112–115 SE 1037; 110–111 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 215 116 SE 1037, sek. 2, kv. E51, PN 1791 Faza Izvihano ustje posode. Površina je gladka in premazana. Na notranji strani posode vidni odtisi glavnika. Masa je mehka Ruševina objekta III z do 30 % primesmi zelo finega peska in šamota. K1/2. Bpo: SE 1004 7,5YR4/2 rjava, Bpr: 10YR3/2 zelo temno sivkasto rjava. Pr. u. 121 SE 1004, sek. 2, kv. E53, PN 1922 23,9 cm, ohr. v. 2,7 cm. Odlomek izvihanega odebeljenega ustja in ostenja lonca. 117 SE 1037, sek. 2, kv. E51, PN 1788 Površina je raskava in porozna, predvsem iz notranje strani. Ravno dno shranjevalne posode (2 fragmenta). Površina je Na notranji strani so sledi kanelur. Masa je mehka s primesmi raskava in porozna. Na zunanji strani ostenja viden premaz. zelo finega peska in sljude. K1. Bpo: na zunanji strani: 2,5Y6/6 Masa je mehka z do 30 % primesmi finega peska in posame- olivno rumena, Bpo: na notranji strani: 2,5Y 3/1 zelo temno znim zrncem šamota. K2. Bpo: s premazom: 10YR5/3 rjava, siva. Pr. u. 29 cm, ohr. v. 3 cm. Bpr: 10YR3/1 zelo temno siva. Pr. d. 16,7 cm, ohr. v. 3,4 cm. SE 1023 118 SE 1037, sek. 2, kv. E50, PN 1800 122 SE 1023, sek. 2, kv. F52, PN 1866 Izvihano ustje lonca. Površina je raskava, porozna in premaza- Izvihano ustje posode (2 fragmenta). Površina je gladka, na. Masa je mehka z 20 % primesmi zelo finega peska in po- porozna. Na površini premaza je vidna rahla sled sljude. Masa sameznim zrncem šamota. K1. Bpo: 6YR6/6 rdečkasto rumena, je mehka s primesmi zelo finega peska in šamota. N2. Bpo. in Bpr: 2,5YR5/6 rdeča. Pr. u. 11,3 cm, ohr. v. 4 cm. Bpr: 7,5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 13,6 cm, ohr. v. 2,1 cm. 119 SE 1037, sek. 2, kv. E51, PN 1789 123 SE 1023, sek. 2, kv. F52, PN 1868 Izvihano ustje posode. Površina je raskava in porozna. Premaz Ustje lonca (2 fragmenta). Površina je rahlo raskava, prema- je opazen na zunanji strani posode. Masa je mehka z do 10 % zana in porozna. Vidni so sledovi ognja na notranji strani primesmi drobnega peska in šamota. K1. Bpo. in Bpr: 10YR5/3 ostenja, vendar samo na enem fragmentu, torej je posledica rjava. Ohr. dl. 20,7 cm, ohr. š. 1,5 cm. nastala po razbitju posode. Premaz je nanesen na površino [120] SE 1037, sek. 2, kv. E51, PN 1792 posode, vidne so sledi predmeta, s katerim je bil premaz zaglajen. Masa je mehka in vsebuje do 40 % zelo finega in Izvihano ustje posode. Površina je rahlo raskava in premazana. finega peska in šamota. Bpo: brez premaza: 5Y4/1 temno Premaz je ohranjen predvsem na zunanji strani posode. Masa siva. K1. Bpo: s premazom: 7,5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. je mehka z najmanj 30 % peska in šamota. K1/2. Bpo: 5YR5/4 14,9 cm, ohr. v. 3,2 cm. rdečerjava, Bpr: 5YR5/6 rumenkasto rdeča. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 3,6 cm. 124 SE 1023, sek. 2, kv. F52, PN 1867 Izvihano ustje posode. Površina je raskava, premazana in porozna. Masa je mehka s primesmi peska in šamota. K5. Bpo. in Bpr: 7,5YR4/3 rjava. Ohr. dl. 23,6 cm, ohr. š. 4,4 cm. 125 SE 1001, sek. 1, kv. C26, PN 1029 Odlomek dna oljenke s pečatom VIBIA… Površina je gladka, premaz ni ohranjen. Masa prečiščena, brez vidnih primesi. O. Bpo: 5YR5/8 rumenkasto rdeča. Ohr. dl. 2,8 cm, ohr. š. 3,7 cm. SE 1065 126 SE 1065, sek. 2, kv. D51, PN 1837 Izvihano ustje sklede. Površina je raskava, premazana in poro- zna. Masa je mehka z 20 % primesmi finega peska in šamota. K1/2. Bpo: 7,5YR6/6 rdečkasto rumena, Bpr: 2,5YR6/6 rdeča. Pr. u. 20 cm, ohr. v. 2,4 cm. 127 SE 1065, sek. 2, kv. D51, PN 1837 Dno in ostenje shranjevalne posode. Površina je rahlo raskava in premazana. Vidne so sledi glavnika in poševnega vtisnjene- ga okrasa, narejenega s koleščkom v pasu, širokem 11 mm. K2. Bpo: na zunanji strani: 10YR5/6 rumenkasto rjava, Bpr: 5YR5/6 rumenkasto rdeča. Pr. d. 17,8 cm, ohr. v. 4,2 cm. 216 Zagorica, AAS 109, 2023 116 117 118 119 121 122 123 124 126 125 127 116-119 SE 1037, 121 SE 1004, 122-124 SE 1023,125 SE 1355 126, 127 SE 1065; vse merilo 1:3 116–120 SE 1037, 121 SE 1004, 122–124 SE 1023, 125 SE 1001, 126–127 SE 1065; merilo 1 : 3. 217 Objekt IV Kamnite strukture znotraj objekta IV SE 1328 128 SE 1328, sek. 2, kv. D51, PN 1803 Dno vrča s prstanasto nogo. N1. Bpo. in Bpr: 2,5Y8/2 bledo rumena. Pr. d. 11 cm, ohr. v. 2,2 cm. SE 1355 129 SE 1355, sek. 2, kv. A-B56, PN 1830 Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika. N3. Bpo. in Bpo: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 25,3 cm, ohr. v. 5,6 cm. 130 SE 1355, sek. 2, kv. A-B56, PN 1831 Odlomek uvihanega in odebeljenega ustja, ostenja in dna krožnika. N3. Bpo: 5YR7/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 22,4 cm, ohr. v. 5,1 cm. 131 SE 1355, sek. 2, kv. A-B56, PN 1829 Ustje, ostenje in dno krožnika. N3. Bpo. in Bpo: 5YR7/6 rdeč- kasto rumena. Pr. u. 26,8 cm, pr. d. 23,3 cm, ohr. v. 6 cm. SE 1337 132 SE 1337, sek. 2, kv. AA55, PN 1870 Odlomek ročaja vrča z dvema rebroma. N1. Bpo. in Bpr: 10YR8/4 zelo bledo rjava. Ohr. dl. 7,1 cm, š. 3,7 cm. Okolica objekta IV SE 1283 133 SE 1283, sek. 2, kv. B55, PN 1802 Odlomek uvihanega ustja in ostenja krožnika s slabo ohranje- nim premazom. Površina je gladka. N3. Bpo. in Bpr: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 22 cm, ohr. v. 3,3 cm. SE 1361 134 SE 1361, sek. 2, kv. A56, PN 1846 Izvihano ustje vrča z ostenjem. Površina je raskava, premaz ni ohranjen. Masa je mehka z najmanj 40 % primesmi drobne- ga peska. K1. Bpo. in Bpr: 2,5Y5/3 svetlo olivno rjava. Pr. u. 13,7 cm, ohr. v. 3,4 cm. SE 1369 135 SE 1369, sek. 2, kv. A56, PN 1798 Ustje krožnika. Površina je raskava. Vidni so ostanki premaza in glajenja na zunanjem robu ustja. Notranja stran vsebuje ostanke hrane oziroma oglja. Masa je mehka, vsebuje do 30 % drobnega peska. N3. Bpo: 7,5YR5/4 rjava, Bpr: 5YR6/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 20 cm, ohr. v. 4,4 cm. 218 Zagorica, AAS 109, 2023 128 129 130 131 132 133 134 135 128 SE 1328, 129-131 SE 1355, 132 SE 1337, 133 SE 1283 134 SE 1846, 135 SE 1369; vse merilo 1:3 128 SE 1328, 129–131 SE 1355, 132 SE 1337, 133 SE 1283, 134 SE 1361, 135 SE 1369; merilo 1 : 3. 219 Grobnica 1 Grob 3 136 SE 1129, sek. 2, kv. E59, PN 1129 143 SE 1112, sek. 2, kv. D59, PN 1901 Ustje lončka z ostenjem (7 fragmentov). Površina je rahlo Odlomek ustja lonca s cilindričnim narebrenim vratom. N5. raskava. Masa je mehka z do 1 % primesmi zelo finega peska, Bpo. in Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 8,8 cm, ohr. v. šamota in sljude. Bpo: zunanje stene 2,5Y3/1 zelo temno siva. 2,7 cm. N2. Bpr. in notranje stene 5Y5/1, siva. Pr. u. 5,3 cm, ohr. v. 2,6 cm. Grob 4 [137] SE 1129, sek. 2, kv. E59, PN 1046 144 SE 1299, sek. 2, kv. C59, PN 1916 Bronast novec; As; Hadrianus. T. 7,1 g. Odlomek ustja in ostenja krožnika. Površina je raskava, brez premaza, vidni so sledovi ognja, ki je sekundarno deloval na 138 SE 1129, sek. 2, kv. E59, PN 1049 fragment. Masa je mehka, vidne so primesi šamota in sljude. Enogumbasta bronasta fibula. Dl. 6 cm, v. 2,8 cm. N3. Bpo. in Bpr: 7,5YR7/4 roza. Pr. u. 15,9 cm, ohr. v. 3,6 cm. 139 SE 1131, sek. 2, kv. E59, PN 1839 Ustje in ostenje posodice s tremi horizontalnimi kanelurami (6 fragmentov). N5. Bpo: 2,5Y4/1 temno rjava in zaradi sekun- darnega vpliva ognja 10YR7/3 zelo svetlo rjava, Bpr: 2,5Y4/1 temno rjava. Pr. u. 7,7 cm, ohr. v. 2,6 cm. 140 SE 1131, sek. 2, kv. E59, PN 1840 Odlomek močno izvihanega ustja in ostenja sklede Conspec- tus 43 (7 fragmentov). F1. Bpo: s premazom: 2,5YR4/6 temno rdeča, Bpo: brez premaza in Bpr: 5Y7/1 svetlo siva. Pr. u. 23 cm, ohr. v. 2,7 cm. [141] SE 1131, sek. 2, kv. E59, PN 1840a Odlomek ustja in ostenja sklede Draggendorf 37. F1. [142] SE 1131, sek. 2, kv. E59, PN / Odlomki dna in ostenja vrča (34 fragmentov). Ostenje je ornamentirano z linijami pravokotnih vtisov različnih dimenzij, narejenimi s koleščkom. Vtisnjen ornament deluje pikčasto. Površina je raskava, premaz je ohranjen iz obeh strani do 60 %. Masa je mehka s primesmi šamota in zelo finega peska do 1 %. Sljuda se nahaja tako v masi kot v premazu. Bpo: s pre- mazom: 10YR6/4 svetlo rumenkasto rjava, Bpo: brez premaza in Bpr: 2,5Y3/1 zelo temno siva. 220 Zagorica, AAS 109, 2023 138 138 136 136 139 139 140 140 143 143 144 144 136 SE 129, 138-140 SE 1131, 143 SE 1112, 144 SE 1299; vse merilo 1:3 136 SE 129, 138-140 SE 1131, 143 SE 1112, 144 SE 1299; vse merilo 1:3 136, 138 SE 1129, 139–140 SE 1131, 143 SE 1112, 144 SE 1299; merilo 1 : 3. 221 Jame, ki jih nismo povezali z objekti [153] SE 1062, sek. 2, kv. D34, PN 1998 Ustje in ostenje posode. Površina je rahlo raskava in prema- SE 1028 zana. Premaz je določljiv le na zunanji strani posode in je 145 SE 1028, sek. 2, kv. E31, PN 1895 napokan. Masa je mehka, vsebuje do 3 % finega peska. Bpo: Ustje odebeljenega lonca z ostenjem. N4. Bpo. in Bpr: 5Y7/1 s premazom: 5YR6/6 rdečkasto rumena. K1. Bpr: in notranjosti svetlo siva. Pr. u. 10,6 cm, ohr. v. 5 cm. ostenja brez premaza: 2,5YR3/1 zelo temno siva. Ohr. dl. 6 cm, SE 1036 ohr. š. 4,1 cm. 146 SE 1036, sek. 2, kv. D35, PN 1819 SE 1072 Dno in ostenje shranjevalne posode. Površina je gladka in 154 SE 1072, sek. 2, kv. D32, PN 1828 premazana. Masa je mehka, vsebuje srednje debel pesek. Odlomek ustja vrča z ročajem z dvema rebroma. N1. Bpo. in K2. Bpo: zunaj in Bpr: 2,5Y2,5/1 črna, Bpo: na notranji strani: Bpr: 5YR7/8 rdečkasto rumena. Pr. u. 8 cm, ohr. v. 1,9 cm. 10YR6/3 bledo rjava. Pr. d. 17,9 cm, ohr. v. 4,2 cm. SE 1169 147 SE 1036, sek. 2, kv. D35, PN 1818 155 SE 1169, sek. 2, kv. C21, PN 1896 Ustje in ostenje lonca. Površina je rahlo raskava, premazana in Odlomek odebeljenega ustja vrča (čaše) z ostenjem. N1. porozna. Na notranji strani ima ustje svetlečo površino. Masa Bpo. in Bpr: 7,5YR 8/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 5,8 cm, ohr. v. je mehka in vsebuje le posamezno zrno peska in šamota. 2,9 cm. V premazu lahko zasledimo sled sljude. K1. Bpo. in Bpr: 7,5YR2,5/1 črna. Pr. u. 11,8 cm, ohr. v. 4,7 cm. 148 SE 1036, sek. 2, kv. D35, PN 1817 Izvihano ustje lonca s horizontalno kaneluro na prehodu iz vratu v trebuh posode. Površina je gladka in porozna. Premaz je ohranjen na zunanji površini posode in na notranji strani ustja. V njem so opazne sledi sljude. Masa je mehka s primesmi zelo finega peska in šamota. N5. Bpo: 10YR 3/1 zelo temno siva, Bpo: brez premaza: 10YR5/4 rumenkasto rjava. Pr. u. 11,4 cm, ohr. v. 3,4 cm. SE 1062 149 SE 1062, sek. 2, kv. D34, PN 1815 Odlomki odebeljenega ustja in ostenja vaze. N2. Bpo: 2,5Y4/1 temno siva, Bpr: 7,5Y7/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 9,4 cm, ohr. v. 3,3 cm. 150 SE 1062, sek. 2, kv. D34, PN 1816 Ustje in ostenje vaze. Površina je gladka, premazana. Premaz je ohranjen do 70 % na zunanji strani in do 20 % na notranji strani posode. Masa je trda in vsebuje okrog 40 % peska in ša- mota. N2. Bpo: s premazom 2,5Y2,5/1 črna, Bpo: brez prema- za in Bpr: 7,5YR6/4 svetlo rjava. Pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 4,7 cm. 151 SE 1062, sek. 2, kv. D34, PN 2001 Odlomek odebeljenega in ravno zaključenega roba koničnega pokrova. Površina je rahlo raskava in porozna. Masa je mehka z do 40 % primesmi zelo finega peska in šamota. K 3. Bpo. in Bpr: 10YR5/2 rjava. Ohr. pr. 22,0 cm, ohr. š. 3,1 cm. 152 SE 1062, sek. 2, kv. D34, PN 1999 Izvihano ustje posode. Površina je raskava in porozna. Premaz je delno ohranjen, bolje na zunanji površini. Masa je mehka z do 10 % primesmi drobnega peska in šamota. K1. Bpo: brez premaza in Bpr: 2,5Y6/2 svetlo rjavkasto siva, Bpo: s prema- zom: 7,5Y7/6 rdečkasto rumena. Pr. u. 20,9 cm, ohr. v. 5,5 cm. 222 Zagorica, AAS 109, 2023 145 146 147 148 150 149 151 152 155 154 145 SE 1895, 146-148 SE 1036, 149-152 SE 1062, 154 SE 1072, 155 SE 1169, ; vse merilo 1:3 145 SE 1028, 146–148 SE 1036, 149–152 SE 1062, 154 SE 1072, 155 SE 1169; merilo 1 : 3. 223 Ostale stratigrafske enote SE 1180 [156] SE 1180, sek. 2, kv. C25, PN 1906 Odlomek ročaja vrča z dvema rebroma. Površina je rahlo raskava, se ne maže. Masa je trda z do 1 % zelo finega peska in šamota. N1. Bpo. in Bpr: 7,5YR7/6 rdečkasto rumena. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 3 cm. [157] SE 1180, sek. 2, kv. C25, PN 1906 Odlomek ustja nizkega krožnika – pladnja. N3. Ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 3 cm. SE 1339 158 SE 1339, sek. 2, kv. AA58, PN 1781 Ustje lonca z močno navzven izvihanim ustjem. N5. Barva prvotne površine 7,5YR7/6 rdečkasto rumena, Bpr: 2,5Y4/1 temno siva. Pr. u. 8,2 cm, ohr. v. 1,7 cm. 159 SE 1339, sek. 2, kv. AA57–58, PN 1845 Odlomek odebeljenega ustja vrča z ozkim izlivom, ostenjem in nastavkom za ročaj. N1. Bpo. in Bpr: 2,5Y6/6 olivno rumena. Pr. u. 2,5 cm, ohr. v. 2,8 cm. [160] SE 1339, sek. 2, kv. A39, PN 1989 Ostenje posode z rahlo naznačeno horizontalno kaneluro. N?. Bpo: 2,5Y5/1 siva, Bpr: 5Y3/1 zelo temno siva. Ohr. dl. 2,9 cm, ohr. š. 4 cm. SE 1375 [161] SE 1375, sek. 2, kv. AA57–58, PN 1917 Vrat in ostenje posodice/lončka ornamentiran s kaneluro in 5 mm širokim pasom kratkih vertikalnih vtisov v skupinah, nare- jen s koleščkom. N4/5. Bpo. in Bpr: 2,5Y3/1 zelo temno siva. Ohr. dl. 2,9 cm, ohr. š. 3,1 cm. SE 1001 [162] SE 1001, sek. 2, kv. B51, PN 1473 Bronast novec. T. 8,55 g. [163] SE 1001, sek. 2, kv. AA58, PN 1489 Bronast novec. T. 3,82 g. SE 1040 [164] SE 1040, sek. 2, kv. C25, PN 1906 Odlomek ustja nizkega krožnika-pladnja. N3. Ohr. dl. 2,9 cm, ohr. š. 3,1 cm. 165 SE 1040, sek. 2, kv. C53, PN 1780 Ustje kadilnice z dvema plastičnima rebroma, ki se združujeta v enakomernih razdaljah. Trdo oksidacijsko pečen odlomek. C. Bpo. in Bpr: 5YR7/4 roza. Pr. u. 14,4 cm, ohr. š. 5,7 cm, ohr. v. 3,2 cm. 166 SE 1040, sek. 2, kv. D53, PN 1838 Dno vrčka s polno, vbočeno nogo in ostenjem (3 kosi). N1. Bpo: 2,5Y4/1 temno rjava in zaradi sekundarnega vpliva ognja 10YR7/3 zelo svetlo rjava, Bpr: 2,5Y4/1 temno rjava. Čeprav gre po kvadrantih za precejšnjo oddaljenost, gre zelo verjetno za dno posodice z ustjem (PN 1839). Pr. d. 8,3 cm, ohr. v. 3,8 cm. 224 Zagorica, AAS 109, 2023 158 159 165 166 158–159 SE 1339, 165–166 SE 1040; merilo 1 : 3. 225 10.3 Faza IV: zgodnjesrednjeveško obdobje Sektor 5 Jame SE 5004 167 SE 5004, sek. 5, kv. 3 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 3,6 cm, ohr. š. 5 cm, db. 0,5 cm, pr. u. 14,8 cm. 168 SE 5004, sek. 5, kv. 3 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 3,2 cm, db. 0,7 cm. 169 SE 5004, sek. 5, kv. 3 Odlomek ustja in ostenja sklede. Ohr. dl. 4 cm, db. 0,8 cm, pr. u. 20 cm. SE 5022 170 SE 5022, sek. 5, kv. 15 Odlomek ostenja lonca; okras: metličenje. Ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. 4,5 cm. SE 5054 171 SE 5054, sek. 5, kv. 19 Odlomek ostenja lonca;okras: glavničenje. Ohr. dl. 3,2 cm, ohr. š. 3,7 cm. SE 5065 172 SE 5065, sek. 5, kv. 32 Odlomek ostenja lonca; okras: metličenje. Ohr. dl. 2,7 cm, ohr. š. 3,9 cm. SE 5086 173 SE 5086, sek. 5, kv.37–38 Odlomek dna in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,2 cm, š. 3,1 cm, db. 0,9 cm, pr. d. 8,2 cm. 226 Zagorica, AAS 109, 2023 167 168 169 170 171 172 173 167-169 SE 5004, 170 SE 5022, 171 SE 5054, 172 SE 1065, 173 SE 5086; vse merilo 1:3 167–169 SE 5004, 170 SE 5022, 171 SE 5054, 172 SE 5065, 173 SE 5086; merilo 1 : 3. 227 Naselbina Starejša naselbinska faza Ograja SE 5346 174 SE 5346, sek. 5, kv. 63 Odlomek ustja z ostenjem pekve; okras: rebro s kratkimi po- ševnimi vrezi. Ohr. dl. 12 cm, ohr. š. 9 cm, pr. u. 39, 8 cm. Okolica ograje SE 5328 175 SE 5328, sek 5, kv. 66 Odlomek ustja in ostenja posode; okras: valovnice. Ohr. dl. 10,5 cm, ohr. š. 12,5 cm, pr. u. 38,4 cm. SE 5398 176 SE 5398, sek. 5a, kv. 68 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 3,3 cm, ohr. š. 3,1 cm, pr. u. 10,7 cm. 177 SE 5398, sek. 5a, kv. 68 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 2,2 cm, ohr. š. 3,8 cm, pr. u. 10 cm. 178 SE 5398, sek. 5a, kv. 68 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 6,8 cm, pr. u. 11 cm. 179 SE 5398, sek. 5a, kv. 68 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. 3,5 cm. 180 SE 5398, sek. 5a, kv. 68 Odlomek dna in ostenja lonca. Ohr. dl. 4,1 cm, pr. d. 8,3 cm. 228 Zagorica, AAS 109, 2023 174 175 176 177 178 179 180 174 SE 5346, 175 SE 5328, 176-180 SE 5398; vse merilo 1:3 174 SE 5346, 175 SE 5328, 176–180 SE 5398; merilo 1 : 3. 229 Jame SE 5120 181 SE 5120, sek. 5, kv. 58 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 6 cm, db. 0,6 cm, pr. u. 17,6 cm. SE 5143 182 SE 5143, sek. 5, kv. 57, PN 5043 Odlomek dna in ostenja lončka. Ohr. v. 7,7 cm, pr. nv. 6,4 cm, db. 0,5 cm, pr. d. 6 cm. 183 SE 5143, sek. 5, kv. 57 Odlomek dna in ostenja lonca. Ohr. dl. 8,3 cm, ohr. š. 1,1 cm, pr. d. 11,4 cm. 184 SE 5143, sek. 5, kv. 57 Glinena utež. Dl. 6,5 cm, š. 3,5 cm. SE 5154 185 SE 5154, sek. 5, kv. 57/58 Glavica žeblja. Ohr. dl. 1,7 cm, ohr. š. 0,5 cm. Ostale stratigrafske enote SE 5089 186 SE 5089, sek. 5, kv. 60, PN 5083 Skoraj v celoti ohranjen lonec; okras: valovnice. V. 10,4 cm, pr. nv. 12,6 cm, pr. u. 9,8 cm, pr. d. 7,6 cm. 187 SE 5089, sek. 5, kv. 61 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: vodoravni žlebovi. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 6 cm, pr. u. 15,1 cm. 188 SE 5089, sek. 5, kv. 27 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2,3 cm, ohr. š. 2,2 cm. 189 SE 5089, sek. 5, kv. 41 Odlomek ustja lonca. Ohr. dl. 2,4 cm, pr. u. 12,4 cm. 190 SE 5089, sek. 5, kv. 41 Odlomek ustja in ostenja sklede. Dl. 5,5 cm, ohr. š. 3,8 cm, pr. u. 22,6 cm. 230 Zagorica, AAS 109, 2023 182 181 184 183 186 185 187 188 190 189 181 SE 5120, 182-184 SE 5143, 185 SE 5154, 186-190 SE 5089; 185 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 181 SE 5120, 182–184 SE 5143, 185 SE 5154, 186–190 SE 5089; 185 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 231 191 SE 5089, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnice. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 2,8 cm. 192 SE 5089, sek. 5, kv. 61 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 3,3 cm. 193 SE 5089, sek. 5, kv. 65 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnice. Ohr. dl. 5,5 cm, ohr. š. 5 cm. 194 SE 5089, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 6,1 cm, ohr. š. 6,4 cm. 195 SE 5089, sek. 5, kv. 47 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnice. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 4,8 cm. 196 SE 5089, sek. 5, kv. 62 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica in vodoravna žlebo- va. Ohr. dl. 4,8 cm, ohr. š. 4,4 cm. 197 SE 5089, sek. 5, kv. 45, PN 5060 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica in poševni kratki vrezi. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 5,4 cm. 198 SE 5089, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenj lonca; okras: rebro z odtisi. Ohr. dl. 4,7 cm, ohr. š. 4,8 cm. 199 SE 5089, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja lonca; okras: rebro z vbodi glavnika. Ohr. dl. 4,7 cm, ohr. š. 3,4 cm. 200 SE 5089, sek. 5, kv. 49 Odlomek ostenja lonca; okras: navpično glavničenje. 201 SE 5089, sek. 5, kv. 61 Odlomek ostenja lonca; okras: navpično glavničenje. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 5,5 cm. 232 Zagorica, AAS 109, 2023 191 192 193 194 195 196 197 199 198 201 200 191-201 SE 5089; vse merilo 1:3 SE 5089, merilo 1 : 3. 233 202 SE 5089, sek. 5, kv. 47 Odlomek ostenja lonca; okras: glavničenje. Ohr. dl. 4,4 cm, ohr. š. 3 cm. 203 SE 5089, sek. 5, kv. 61 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica in navpično glavniče- nje. Odl. dl. 5,4 cm, ohr. š. 8 cm. 204 SE 5089, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja lonca; okras: glavničenje. Ohr. dl. 3,4 cm, ohr. š. 3 cm. 205 SE 5089, sek. 5, kv. 64 Odlomek ustja lonca. Ohr. dl. 1,9 cm, pr. u. 13,4 cm. 206 SE 5089, sek. 5, kv. 45 Odlomek ostenja lonca; okras: glavničenje. Ohr. dl. 3,8 cm, ohr. š. 6,3 cm. 207 SE 5089, sek. 5, kv. 61 Kovinski žebelj. Ohr. dl. 1,9 cm, ohr. š. 0,5 cm. 208 SE 5089, sek. 5, kv./ Kovinski žebelj. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 0,5 cm. 209 SE 5089, sek. 5, kv. 63 Odlomek kovinskega žeblja. Dl. 2,2 cm, ohr. š. 0,6 cm. 210 SE 5089, sek. 5, kv. 64 Odlomek žrmelj. Ohr. dl. 4,4 cm, ohr. š. 3,6 cm. SE 5089/5195 211 SE 5089/5195, sek. 5, kv. 46 Odlomek ustja lonca. Ohr. dl. 2,2 cm. 212 SE 5089/5194, sek. 5, kv. 46 Odlomek ustja sklede. Ohr. dl. 1,7 cm, pr. u. 14.6 cm. 213 SE 5089/5194, sek. 5, kv. 46 Odlomek dna lonca. Ohr. dl. 4,9 cm, pr. d. 11,2 cm. 214 SE 5089/5194, sek. 5, kv. 46 Odlomek ostenja posode; valovnica. Ohr. dl. 2,2 cm, ohr. š. 3 cm. 234 Zagorica, AAS 109, 2023 203 202 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214 201-210 SE 5089, 211-214 SE 5089/5195; 207-209 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 202–210 SE 5089, 211 SE 5089/5195, 212–214 SE 5089/5194; 207–209 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 235 215 SE 5089/5194, sek. 5, kv. 46 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 3,1 cm, ohr. š. 3,4 cm. 216 SE 5089/5194, sek. 5, kv. 46 Odlomek ostenja posode; okras: glavničenje. Ohr. dl. 3,6 cm, ohr. š. 2,5 cm. 217 SE 5089/5194, sek. 5, kv. 46 Odlomek ostenja posode; okras: odtis prsta. Ohr. dl. 2 cm, ohr. š. 4,5 cm. SE 5089/5001 218 SE 5089/5001, sek. 5, kv. 45 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,8 cm, pr. u. 10,6 cm. 219 SE 5089/5001, sek. 5, kv. 45–48 Odlomek ostenja lonca; okras: rebro z vbodi glavnika. Ohr. dl. 4,8 cm, ohr. š. 3,8 cm. 220 SE 5089/5001, sek. 5, kv. 45–48 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 2,5 cm. 221 SE 5089/5001, sek. 5, kv. 45–48 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 3,2 cm, ohr. š. 4,4 cm. 222 SE 5089/5001, sek. 5, kv. 40–45 Odlomek kovinskega žeblja. Ohr. dl. 2,7 cm, ohr. š. 0,6 cm. SE 5126 223 SE 5126, sek. 5; kv. 63 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 2,8 cm, pr. u. 17,6 cm. 224 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2,9 cm, ohr. š. 1,5 cm. 225 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 36 cm. 226 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 3,5 cm. 236 Zagorica, AAS 109, 2023 215 216 217 218 219 220 222 221 223 224 225 226 215-217 SE 5089/5195, 218-222 SE 5089/5001, 223-226 SE 5126; 222 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 215–217 SE 5089/5194, 218–222 SE 5089/5001, 223–226 SE 5126; 222 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 237 227 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 2,9 cm. 228 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 2,2 cm. 229 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ostenja lonca; okras: glavničenje. Ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. 3,8 cm. 230 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ostenja lonca; okras: glavničenje. Ohr. dl. 5,2 cm, ohr. š. 6,3 cm. 231 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ostenja lonca; okras: glavničenje. Ohr. dl. 2,8 cm, ohr. š. 4,2 cm. 232 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ostenja lonca; okras: pas valovnic. Ohr. dl. 2,3 cm, ohr. š. 2,7 cm. 233 SE 5126, sek. 5; kv. 63 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnice. Ohr. d. 5,2 cm, ohr. š. 5,6 cm. 234 SE 5126, sek. 5, kv. 63 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnici. Ohr. dl. 3,4 cm, ohr. š. 3,5 cm. 235 SE 5126, sek. 5, kv./ Odlomek ostenja lonca. Ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 3,6 cm. 238 Zagorica, AAS 109, 2023 227 228 229 230 231 232 233 234 235 227-235 SE 5126; vse merilo 1:3 SE 5126, merilo 1 : 3. 239 Mlajša naselbinska faza Objekt II SE 5173 236 SE 5173, sek. 5, kv. 38 Odlomek dna lonca. Ohr. dl. 4,8 cm, ohr. š. 4,5 cm, pr. d. 9,6 cm. SE 5183 237 SE 5183, sek. 5, kv. 41 Odlomek kovinskega žeblja. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 0,5 cm. SE 5197 238 SE 5197, sek. 5, kv. 45 Odlomek dna lonca. Dl. 3 cm, ohr. š. 3,3 cm, pr. d. 9,9 cm. SE 5212 239 SE 5212, sek. 5, kv. 46 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 3,2 cm, ohr. š. 1,15 cm, pr. u. 12,8 cm. SE 5218 240 SE 5218, sek. 5, kv. 46, PN 5062 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: valovnice. V. 11 cm, ohr. š. 9 cm, pr. u. 14,1 cm. SE 5263 241 SE 5263, sek. 5, kv. 45 Odlomek ostenja lonca. Ohr. dl. 5,4 cm, ohr. š. 3,6 cm. 240 Zagorica, AAS 109, 2023 123 237 236 238 239 240 241 236 SE 5173, 237 SE 5183, 238 SE 5197, 239 SE 5212, 240 SE 5218, 241 SE 5263; 237 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 236 SE 5173, 237 SE 5183, 238 SE 5197, 239 SE 5212, 240 SE 5218, 241 SE 5263; 237 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 241 Objekt III SE 5202 242 SE 5202, sek. 5, kv. 45 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnice. Ohr. dl. 7 cm, ohr. š. 4,9 cm. 243 SE 5202, sek. 5, kv. 45 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 4 cm, ohr.š. 3,9 cm. Okolica objekta III SE 5087 244 SE 5087, sek. 5, kv. 18 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: valovnica. V. 21 cm, pr. u. 20,5 cm. Objekt V SE 5094 245 SE 5094, sek. 5, kv. 38 Odlomek dna lonca. Ohr. dl. 3,2 cm, pr. d. 12,6 cm. SE 5181 246 SE 5181, sek. 5, kv. 37 Odlomek ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 3,3 cm. 242 Zagorica, AAS 109, 2023 242 243 244 245 246 242, 243 SE 5202, 244 SE 5087, 245 SE 5094, 246 SE 5181; merilo 1:3 242–243 SE 5202, 244 SE 5087, 245 SE 5094, 246 SE 5181; merilo 1 : 3. 243 Jame SE 5100 247 SE 5100, sek. 5, kv. 53 Odlomek ustja posode. Odl. dl. 2 cm, ohr. š. 1,9 cm. SE 5107 248 SE 5107, sek. 5, kv. 56 Odlomek žrmelj. Ohr. dl. 6,6 cm, ohr. š. 5,1 cm. SE 5109 249 SE 5109, sek. 5, kv. 56 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,4 cm, š. 5,2 cm, db. 0,7 cm, pr. u. 15 cm. SE 5156 250 SE 5156, sek. 5, kv. 57, PN 5042 Odlomek ostenja lonca; okras: vrezani žlebovi. Ohr. dl. 13,5 cm, ohr. š. 10,6 cm, db. 1,8 cm, pr. u. 39,8 cm. 244 Zagorica, AAS 109, 2023 248 247 249 250 247 SE 5100, 248 SE 5107, 249 SE 5109, 250 SE 5156; merilo 1:3 247 SE 5100, 248 SE 5107, 249 SE 5109, 250 SE 5156; merilo 1 : 3. 245 Ostale stratigrafske enote SE 5075 251 SE 5075, sek. 5, kv. 37 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 5,2 cm, ohr. š. 11 cm, pr. u. 18 cm. 252 SE 5075, sek. 5, kv. 37 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 4,6 cm, ohr. š. 9, pr. u. 11,1 cm. 253 SE 5075, sek. 5, kv. 37 Odlomek ostenja posode: okras: žlebovi. Ohr. dl. 3,9 cm, ohr. š. 6,3 cm. 254 SE 5075, sek. 5, kv. 37 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 3,8 cm, ohr. š. 3,5 cm. 255 SE 5075, sek. 5, kv. 37 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 5,8 cm, ohr. š. 4 cm. 256 SE 5075, sek. 5, kv. 37 Odlomek ostenja posode; okras: glavničenje. Ohr. dl. 4,2 cm, ohr. š. 6 cm. SE 5078 257 SE 5078, sek. 5, kv. 41 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2 cm, ohr. š. 1,6 cm. 258 SE 5078, sek. 5, kv. 41 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 1,9 cm, ohr. š. 1,8 cm. 259 SE 5078, sek. 5, kv. 41 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: valovnica. Ohr. dl. 4,8 cm, ohr. š. 5,5 cm, pr. u. 12,8 cm. 260 SE 5078, sek. 5, kv. 36/P104 Odlomek dna in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,9 cm, š. 2,7, pr. d. 12,1 cm. 246 Zagorica, AAS 109, 2023 251 252 253 254 255 256 257 258 260 259 251-256 SE 5075, 257-260 SE 5078; merilo 1:3 251–256 SE 5075, 257–260 SE 5078; merilo 1 : 3. 247 261 SE 5078, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 1,8 cm, ohr. š. 2,6 cm. 262 SE 5078, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 3,3 cm, ohr. š. 4,2 cm. 263 SE 5078, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja posode. Ohr. dl. 2,1 cm, ohr. š. 2,8 cm. 264 SE 5078, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vbodi glavnika. Ohr. dl. 4,9 cm, ohr. š. 6 cm. SE 5227 265 SE 5227, sek. 5, kv. 47 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. 6,5 cm, pr. u. 13,3 cm. SE 5195 266 SE 5195, Sek. 5; kv. /, PN 5080 Deloma ohranjen lonec; okras: pas valovnic. Ohr. v. 7,6 cm; pr. nv. oboda 12,8 cm, pr. u. 11,6 cm. SE 5195/5001 267 SE 5195/5001, sek. 5, kv. 45 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,7 cm, pr. d. 16,6 cm. SE 5001 268 SE 5001, sek. 5, kv. 36 Odlomek ustja in ostenja sklede; okras: valovnica nad okraše- nim rebrom. Ohr. dl. 4,3 cm, ohr. š. 3 cm, pr. u. 18 cm 269 Sek. 5; kv. P101; SE 5001 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: valovnice. Ohr. dl. 7 cm, ohr. š. 8 cm, pr. u. 19 cm. 270 SE 5001,sek. 5, kv. 8 Odlomek ustja in ostenja posode; okras: valovnice. Ohr. dl. 3,4 cm, ohr. š. 4,4 cm, pr. u. 10,9 cm. 271 SE 5001, sek. 5, kv. 39 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 37 cm. 272 SE 5001, sek. 5, kv. 41 Odlomek ustja in ostenja posode. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 4,6 cm, pr. u. 12,1 cm. 248 Zagorica, AAS 109, 2023 261 262 264 263 266 265 267 268 269 270 271 272 261-264 SE 5078, 265 SE 5227, 266 SE 5195, 267 SE 5195/5001, 268-272 SE 5001; vse merilo 1:3 261–264 SE 5078, 265 SE 5227, 266 SE 5195, 267 SE 5195/5001, 268–272 SE 5001; merilo 1 : 3. 249 273 SE 5001, sek. 5, kv. 18 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 4,2 cm. 274 SE 5001, sek. 5, kv. 41 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 1,5 cm, ohr. š. 4 cm, pr. u. 18,7 cm. 275 SE 5001, sek. 5, kv. 37 Odlomek ustja lonca. Ohr. dl. 1,9 cm, ohr. š. 2,3 cm, pr. u. 16,4 cm. 276 SE 5001, sek. 5, kv. 44 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,1 cm, ohr. š. 3,4 cm, pr. u. 11,3 cm. 277 SE 5001, sek. 5, kv. 36 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,8 cm, ohr. š. 2,9 cm, pr. u. 18,5 cm. 278 SE 5001, sek. 5, kv. 36 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 3,9 cm, ohr. š. 4,4 cm, pr. u. 15,7 cm. 279 SE 5001, sek. 5, kv. 36 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 2,3 cm, ohr. š. 3 cm, pr. u. 12,6 cm. 280 SE 5001, sek. 5, kv. 37 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 3,8 cm. 281 SE 5001, sek. 5, kv. 42 Odl. steklene zapestnice. Ohr. dl. 1,2 cm, ohr. š. 2,3 cm 282 SE 5001, sek. 5, kv. 17 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 1,7 cm, pr. u. 17 cm. 283 SE 5001, sek. 5, kv. 28 Odlomek ostenja posode; okras: glavničenje. Ohr. dl. 6,1 cm, ohr. š. 6,4 cm. 284 SE 5001, sek. 5, kv. 28 Odlomek ostenja posode; okras: glavničenje. Odl. dl. 4 cm, ohr. š. 2,5 cm. 250 Zagorica, AAS 109, 2023 273 274 275 276 278 277 279 280 282 281 283 284 273-284 SE 5001; 281 merilo 1:2, ostalo merilo 1:3 SE 5001; 281 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 3. 251 285 SE 5001, sek. 5, kv. 35 Odlomek ostenja posode; okras: glavničenje. Ohr. dl. 2,2 cm, ohr. š. 4,5 cm. 286 SE 5001, sek. 5, kv. 39 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vbodi glavnika. Ohr. dl. 5,5 cm, ohr. š. 4,9 cm. 287 SE 5001, sek. 5, kv. 41 Odlomek ostenja posode; okras: rebro. Ohr. dl. 5,2 cm, ohr. š. 4,4 cm. 288 SE 5001, sek. 5, kv. 36 Odlomek ostenja posode; okras: rebro s poševnimi vrezi. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 2,8 cm. 289 SE 5001, sek. 5, kv. 9/10 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 3,3 cm, ohr. š. 3,9 cm. 290 SE 5001, sek. 5, kv. 11 Odlomek ostenja posode; okras: valovnice. Ohr. dl. 3,6 cm, ohr. š. 4,7 cm. 291 SE 5001, sek. 5, kv. 37 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 4,5 cm, ohr. š. 6,3 cm. 292 SE 5001, sek. 5, kv. 44 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 4,3 cm, ohr. š. 2,4 cm. 293 SE 5001, sek. 5, kv. 18 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Odl. dl. 3,8 cm, ohr. š. 4 cm. 294 SE 5001, sek. 5, kv. 38 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Odl. dl. 3,3 cm, ohr. š. 3,6 cm. 252 Zagorica, AAS 109, 2023 285 286 287 288 289 290 291 292 293 294 285-294 SE 5001; vse merilo 1:3 SE 5001, merilo 1 : 3. 253 Sektor 7 Objekt VII SE 7069 295 SE 7069, sek. 7, kv. 16 Odlomek dna in ostenja posode. Ohr. dl. 3,4 cm, pr. d. 10 cm. Objekt VIII SE 7072 296 SE 7072, sek. 7, kv. 44 Odlomek ustja in ostenja lonca; okras: pas valovnic. Ohr. dl. 6 cm, ohr. š. 8,7 cm, pr. u. 22,4 cm. 297 SE 7072, sek. 7, kv. 44 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 1,8 cm, ohr. š. 3 cm, pr. u. 30,2 cm. 298 SE 7072, sek. 7, kv. 44 Odlomek ostenja posode; okras: glavničenje. Odl. dl. 5,3 cm, ohr. š. 5,9 cm. 299 SE 7072, sek. 7, kv. 44 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica in vbodi glavnika. Ohr. dl. 6 cm, ohr. š. 6,8 cm. 300 SE 7072, sek. 7, kv. 44 Odlomek ostenja posode; okras: pas žlebov in poševni vbodi z glavnikom na rebru. Ohr. dl. 5,7 cm, ohr. š. 6,9 cm. Peč SE 7047 301 SE 7047, sek. 7, kv. 36, 37, 62, 63 Odlomek ustja in ostenja lonca. Ohr. dl. 3,2 cm, pr. u. 16,6 cm. 302 SE 7047,sek. 7, kv. 36, 37, 62, 65 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 3,2 cm. 303 SE 7047, sek. 7, kv. 36, 37, 62, 63 Odlomek dna in ostenja posode. Ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. 4,9 cm, pr. d. 13,1 cm. 304 SE 7047, sek. 7, kv. 36, 37, 62, 65 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vbodi glavnika. Ohr. dl. 7,5 cm, ohr. š. 5,6 cm. 305 SE 7047, sek. 7, kv. 36, 37, 62, 65 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vbodi glavnika. Ohr. dl. 4,3 cm, ohr. š. 5,2 cm. 254 Zagorica, AAS 109, 2023 295 296 297 298 299 300 301 303 302 304 305 295 SE 7069, 296-300 SE 7072, 301-305 SE 7047; vse merilo 1:3 295 SE 7069, 296–300 SE 7072, 301–305 SE 7047; merilo 1 : 3. 255 Jame SE 7041 306 SE 7041, sek. 7, kv. 40 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2,6 cm, ohr. š. 3,2 cm, pr. u. 13,5 cm. Ostale stratigrafske enote SE 7031 307 SE 7031, sek. 7, kv. 16 Odlomek dna posode. Ohr. dl. 2 cm, ohr. š. 3,7 cm, pr. d. 9,1 cm. 308 SE 7031, sek. 7, kv. 17 Odlomek ostenja posode; okras: valovnica. Ohr. dl. 6 cm, ohr. š. 4,8 cm. 309 SE 7031, sek. 7, kv. 17 Odlomek ostenja posode; okras: preplet valovnic. Ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 3,2 cm. 310 SE 7031, sek. 7, kv. 42 Odlomek ostenja posode, okras: glavničenje. Ohr. dl. 5,3 cm, ohr. š. 7 cm. SE 7100 311 SE 7100, sek. 7, kv.36-37 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 5,4 cm, pr. u. 24,1 cm. 312 SE 7100, sek. 7, kv. 50 Odlomek dna in ostenja lonca. Ohr. dl. 7,4 cm, ohr. š. 8,2 cm, pr. u. 8,6 cm. 313 SE 7100, sek. 7, kv. 25 Odlomek ostenja posode; okras: glavničenje. Ohr. dl. 3,3 cm, ohr. š. 4,2 cm. 256 Zagorica, AAS 109, 2023 306 307 308 309 310 311 312 313 306 SE 7041, 307-310 SE 7031, 311-313 SE 7100; vse merilo 1:3 306 SE 7041, 307–310 SE 7031, 311–313 SE 7100; merilo 1 : 3. 257 SE 7002 314 SE 7002, sek. 7, kv. 69 Odlomek ostenja posode; okras: rebro z vbodi glavnika. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 6,4 cm. 315 SE 7002, sek. 7, kv. 70 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2,4 cm, ohr. š. 4,3 cm. 316 SE 7002, sek. 7, kv. 16 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 2,2 cm, ohr. š. 3,9 cm. 317 SE 7002, sek. 7, kv. 36 Odlomek ustja posode. Ohr. dl. 1,8 cm, ohr. š. 1,7 cm. 318 SE 7002, sek. 7, kv. 16 Odlomek ostenja posode; okras: rebro s poševnimi vrezi in valovnico. Ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 4,3 cm. Brez podatkov 319 SE ni podatka, sek. 7, kv. 60 Odlomek ustja in ostenja posode. Ohr. dl. 30 cm, pr. u. 21,4 cm. 320 brez podatkov Odlomek ustja in ostenja posode; okras: pas valovnic. Ohr. dl. 6,6 cm, pr. u. 10,6 cm. 258 Zagorica, AAS 109, 2023 314 315 316 317 318 319 320 314-318 SE 7002, 319, 320 brez SE; vse merilo 1:3 314–318 SE 7002, 319–320 SE: ni podatka; merilo 1 : 3. 259