Ho'chlohl. irfrsfotohtotb.k,
St. 29.
V Gorici, 20. julija 1883.
„Soča" izb »j u vsak petek i» velja po poäti t •ejeman» aii v (ioriri n» dom poli Ij an i):
Vse lete ..... f, 1.Ш
Pol letu .......\'.a»
Ćetvrt leta ..... l.M) Pri ozltatiilili in !;it:o tuili pri ,,/>f-krnicah" ee plačut.» z* iiavailiio ц-Шир-UD trđtu:
3 kr. ta sse tiska 1 kini
7	o
' IT II I. If - t.
P II II ir II 3 f i
Zanefe drku |io proainru.

soc
^ЛЈОЈшДј
Cesarjevo potovanje po slovenskih deželah,
V Ljubljani 13. jul.
O mraku drlo je ljudstvo na veliki cesar Jožefov trg, kjer se je v reje val a velikanska bnkljada. Razvrstilo se je kadli 1800 bakljaäev г voščenimi ba-kljami, njim ua Celo je stopila vojaška godba domačega polka itt za njo zbor slovenskih pevcev, njili 200 na Številu. Kakor ogromna ognjena kača vila se je bakljada skozi mesto, a mej posamičnimi oddelki so bile uvrščene že diuge godbe. Na Narodnem trgu pred vrtom cesarjeve rezidence razstavili so se bu* kljaši v tri kolone z godbo in в pevci v sredi. Ko odsvira1 godba, stopi cesarski pridvornilt k slovenskim pevcem iu jih povabi, da bi na cesarjevo željo pristopili bliže k vrtu. Ko se je z veliko težavo nagne-četio ljudstvo toliko razritiilo, da seje naredil prostor pevcem, zapojÜ ti mladega skladatelja Fr. Vilharja nalašč za ta dan po besedah vašega — pa tudi našega — S. Gregorčiča zloženo kantato, a peli so tako iiavduäeno in dovršeno, kakor le naši stari izurjeni pevci morejo peti. Ko ml poj o, stopi cesar med-nje, poda roko navzočemu skladatelju in mu čestita na lepi skladbi, izrazi svojo zadovoljil os t pevo-vodji Val e ti ti ta pohvali pevca Medena {tenorja), da ima posebno lep in močen glas. Nemške pevce, ki so potem peli jedno uemSlco pesen, pozdravil je cesar z vrtuih vrat po vojaški in odšel v svoje dvore.
12. jul. Ob 8. uri zjutra peljal se je cesar v prekrasno opravljeno stolno cerkev. Na vsem potu ga je na tisoče zbrano ljudstvo vikamo pozdravljalo, а razna društva so delala S pal i r. Na velikih vratih vzprejme cesarja in njega sijajno spremstvo k:sez iu škof z vsem stolnim kapituloin ter ga odvede k velikemu altaiju pod dragocen baldahiu, kjer jc bil zanj sedež pripravljen. Od vrat do sedeža hodit je cesar pod nebom, katero so nosili Štirje ljubljanski pekovski mojstri, ki imajo pri nas uže od starine to pravico. MaSo, kstero je bral škof z mnogobrojno asistenco povzdigovalo je izbaruo petje in godba v ceci-lijanskem duhu. Po konCani službi božji ogledal si je dolenjske mestne garde, ki so se svojo godbo in pod dragoceno, od cesarja jim darovano zastavo stale v paradi pred cerkvijo. Cesarja, vrnivšega se potem v svoje dvore spremljalo je zopet zanešeno živin klicanje, pa tudi grofa Taaffe-ja je ljudstvo demonstrativno pozdravljalo.
V	rezidenci je cesar vzprijemal razne zboro in poslanstva, ki so prišli zaveravat se ia poklanjat svojemu premilostivnemu vladarju. Pivi na vrsti je bil kranjski deželni zbor. Grof Thum, deželni glavar, prebral je najpred slovenski in potem nemški udreito, katero je dež. zbor dan prej vzpiijul v tretjem branji. Ob jitdncui mu jc tudi poklonil prekrasno, baš za Sest-stoletnico pisano Dliučevo delo: Dejanju Ilabsburža-nov v Kranjskej 12^2—1882 v nemškem in slovenskem izvoda in pa „spomenico" namenjeno vsem ljudskim šolami kranjskim,
Za dež. zborom poklonila se je hrvatska depu-tacija, in precej za njo poslanstvo goriSko. Prvo je vodil ban grof Pejačevič, drugo dež, glavar vitez Pa-jur. Potem so bili na vrsti dvorni dostojanstveniki, za njimi duhovščina, kranjsko plemstvo, Častniki, nastop ljubljanskega mesta, potem razni uradi, kupčijska zbornica itd. itd. Prostor tie dopušča, da bi priobčili vse nagovore in odgovore, lu toliko bodi rečeno, dajecu-ssr odgovarjal preblagostno in preprijszno. Deželnemu zboru, mestnemu zastopu iu kupčijski zbornici odgovarjal je nemški in s 1 o v e n s k i.
V	povelUanjti slavnostnih duij napravila je dežela dve (razstavi, namreč kulturno zgodovinsko združeno z izdelki domače obrtnije in pa razstavo goveje živine in poljedelskih strojev. Prva je zmeSčena v lepi palači velike realke, druga pa v posebnem, nalašč za njo postavljenem poslopji v Latoimanovum drevoredu. V prvo je cesar pcKil ob 3. uri p. p. Zaiii-
■ male so ga tu posebno prazgodovinske Izkopanino z : ljubljanskega barja iu pa starine z Vač, s Taboru in j iz St. Marjete. Z razstave prestopil je v realko, kjer f g;t je pričakoval učiteljski zbor z učenci, ki so zapeli , cesarsko himno. Pregledal je nekatere razrede in dal , izpraševati nekatere učence, ki so prav dobro in srčno odgovarjali, kar jc cesarju vidno ugajalo. V VII. razredu dal si je predstaviti dva najboljša učenca, namreč Slovenca Fabijanija iz Kebdilja »a Krasu in Kordina iz Ljubljane. Prašul ji; je, od kod »ti, katere narodnosti in kaj misliti študirati. Ogledal si je Še bogate zbirko iu telovadnico, ki jv ode okrašena s , portreti vseh habsburških vladaijev na Kranjskem, ka> ten so risali učenci sami. Odhajajočemu cesarju so učenci v prostorni veži zapeli slovensko Fiirsterjevo slavnostno pesem. Cesar jc postal, da so je izpela \ vsa pesem, potem je odšel Urazivši svojo popolno za-dovoljnost.
Odtod se je peljal v poljedelsko razstavo, kjer
LISTEK,
BRKINI.
(Eise Ivan Rsričak.)
Dan pred poroko pride ženin po balo, katero nuložfc vaški mladeniči. Posebno spretno obvezujejo vozove. Pred vsem skrbž, da konca vrvi dobro skrijejo. Mladeniči sosednih vasij morajo često vrv prerezati nedobivši koncev. Vrhu bale pri vežo nevesta op leten o kokoš, v znamenje, da ona pošlje uže naprej plod v žeuiuovo hišo. Ko mladeniči balo naložć, dobe jedi in pijače. Ženin pa jim podari par beličev.
Nevesta upreže opletene voli ter je požene, ali pa se vsede na zadtiji konec voza. Tudi velika mati nc sme ostati brez dostojnega darü.
Naslednji dan prične pravo ženitovanje. Običajno v nedeljo po poludne pride Ženin se svojimi svati na nevestin dom. Pred vasjä obesijo vaški mladeniči ua visok kol verhu kacega drevesa star, s prstjö ali a pepelom napolnjen lonec. Tega more. ženin ali pa vojčin (voditelj neveste) prestreliti, siccr je svutom velika sramota in zaameh. Do nevestine hiše prišedši dobč duri zaprte. Šaljiv godec, brez katerega ni nobenega ženitovanja, ima dovolj posla, predno se od-prri. Ko mu je prošnja uslišana, dobi mesto zahtevane nesvete kacega petelina, psa, kako staro babo itd. Koncem pride nevesta, poda ženi o u roko ia potem
Po»n meine številke ee dobivajo po S kr. v lobakaniicah V goipnski ulici lilbu „ireh kron« na starom trgu i» i' nunski ntiei ter v Tretn, ila Ca-
веша, 3.
Uoj.hi na.i üe blagovoljno pošiljaj e iiiTiiniSii it „Soio" v Gorici t Via Aseoli t), I., mu"j£iiiita pa opravniätvn „Soüe" Via đella Croce at. 4. 11.
Rokopisi se ne vračajo; dopisi nej se iilaguvoljrm fratikujejo, — Delale t m in drugim nepreuieiiiini se mrofniiii tuiiu, мko ne идЈме pri oprsviiifctvit,
si je najpred ogledal krasno Živino in potem tudi druge oddelke. V pokušaluici je vzprfjel Cafio Kozlerje-vega piva in se delj časa mudil pri razstavi slapske vluogrsdarskc šolo ter tudi pokuell Črnega burgnudes In belega rulsndca, ki mu je posebno ugajal, tskd da si ga je dal pred odhodom Šo jedenkrat natočlti. Tudi navzočim ministra in drugi dostojanstveniki so pritegnili, da je slapskl ru lan dec dobra kapljica.
Na potu proti domu razgledal je še na tanko deželno bölnico.
K cesarskemu kosilu je ta dan bila povabljena tudi goriška deputacija,
Zvečer ob 8. uri je bila napovedana slavnostna predstava v obnovljenem ter vkusuo ukrašonem iu sl< jajno razsvetljenem gledališči, ki se je bilo uže pred časom napolnilo г izbrano gospodo. Севаг je bil n-prijet z navdušenimi žlvio klici, ki so se zapet lu zopet ponavljali. Godba, petje slovenskih in potem tudi nemških pevcev, deklamacija in Živo slike Iz kranjske zgodovino — vso je bile umetno dovršeno. Gospodična Lulimanovn govorila je S. Gregorčičev -pozdrav" s krepkim, a ob jednem ljubkim glasom In s takim občutkom, tla je vse obuj?la. Izborno je zopet slovenski pevski zbor pel S Gregorčičevo kan-tnto, katero je vgl a в bi I iu tudi vodil prof. Grbec z lvovakega konsot vatorija, Сечаг je ostal pri predstavi do koncu.
Stopivšini iz gledališča zastala je noga na pragu. Zdelo be nam je, kakor da bi so bila ostvarila kaka bajka iz tisoč in jedne noči. Ljubljana je svojemu vlada i ju ua čast napravila razsveto, kakeršuo ne вато ka Ljubljana ni Še videla, temveč je sploh malokje videti. Tako vsaj govorč vsi, ki so bili po svetu in so imeli priliko tu in tam videti kaj lepega. Tu je bil le jeden glas: Ljubljana se je proslavila in Sramotila mnoga druga, tudi večja mesta. Niti poskušati nečem, da bi Vain opisaval razsveto posamičnih poslopij. Zastonj bi se trudil. Nsjvernejši popis vam nc more podati prave slike. To je bilo treba gledati na svoje oči. Cesar se je vozil po mestu in zgol za-dovoljnost mu je bila brati na obrazu. Ko se je povrni) v svoje dvore, dal je poklicati župana ia mu je izrazil svojo popolno zadovoljnost. Razsvetljeno pa ni bilo samo mesto do zadnje hišice, temveč tudi oddaljene vast iu trgi, po hribih in gorah pa so goreli velikanski kresovi. Lehko rečemo, to noč je b"a vsa Kranjska remetljena.
Ljubljanski časopisi izhajajo vsi v pražnji obleki.
po vrsti drugim svatom. Svatje dobć bele robce in umetne cvetlice. Sedaj prične ples. Vse, kar je živega, pleše. Še te okolo 10. ure zvečer prične gostovanje, katero vodita starešini. Ženin in nevesta imata pri obedu prvo mesto. Prva jed jim je v poskušajo, kisla surova repa, in potem sledč diuge. Umevno je, da je mej obedam v obilji smeha z raznimi burkami. Posebno kak godec ima tu giavao ulogo. Gostovanje trsje vso noč. Naslednji dan peljejo nevesto k poroki. Pred odhodom je neznosen jok in stok neveste v materinem naročji. Vaški mladeniči pa jej pojö pesen v slovo. Nevesta poslovivši se, vroči jim velik, često tudi 20 funtov težek kolač, ki nosi totiko, s testa umešenih pečenih tičev, kolikor je mladeuičev v dotičnem selu.
V cerkev prišedši mora nevesta paziti, da jej ženin na krilo poklekne, kajti s tem si za vse življenje zagotovi moževo ljubezen, sicer je v vedui nevarnosti izgubiti moževo zvestobo, in jo zameniti s palico. Po poroki se pred „farovžem" parkrat zasučejo in potem odrinejo na ženinov dom. Tu dobč zopet zaprte hišne duri ia šaljivec ima devolj posla, predno je odprd. Veliki oče in velika mati stopita na hišui prag in vojčin pripelje nevesto, koja uosi velik kolač obvezan z modrim robcem. „Kaj Želiš od naše hiše P" vpraša v. mati nevesto: „Sveti „zegen" inj mir božji," odgovori ta. „Tega tudi želimo," beseduje j prva. Sedaj dobi v. oče kolač, a v. mati nevesti iz . majolike napije. V tem ko v, mati pije, vrže jej ne- j vesta v majolilto erebrcn denar.
Ko tudi nevesta pije, vrže jej prva okolo vrat«
umazano brisalko, ter jo v hišo potegne. Mnogokrat pa jo pred v hišo spravi, in še le potem jej nipije. Naposled dobi nevesta v naročje malega otroka, v znamenje, da pričakujejo tudi od nje zaroda. Sedaj odloži nevesta venec iu ženitovansko obleko, ter dobi metlo in škaf, з tem se jej priporoča čistost, delavnost in pridnost v novemu domu. Tu se prične novo gostovanje. Ženin in nevesti strežeta svatom. Burke se ponavljajo kakor prejšnji dan. Konci obeda se potegujejo za pogač», Itoja je nalašč v to pečena. Sleherni svat dčne pod robec skrivaj na mizo denar. Kedar to vsi storć, pregledata starešini posamične darove, ter vročita pogačo onemu, ki je naj bolj globoko segel v mošnjo, Ta pa ponosno in z največjim veseljem odide. Tudi ostali svatje se poslovi itt razidejo. S tem je ženitovanje končano.
Oglejmo si nekoliko Kurenta, Kakor povsod tako ga tudi pri nas ne prezirajo. Nekaj dni pred tem „norim" praznikom berč naši mladeniči, če so letos kak kolač dobili, pevajoč v ženski obleki našem-Ijehi klobase, špeh, jajca i. d. S tem se potem goste in kolač jim služi v prigrizljej. Na pust treba je vsaki družini vsaj O krat ijesti. Žene in dekleta obiskujejo se isti ,dan izvanredno, ter v vsaki biši gostč. Tudi maškerada pri nas ne izostane, a ta posel imajo z večine otroci. Hišni gospodarji pa ве zberö pri županu, kupijo par čebrov vino, ter se skupno veselć. .
Cvetno nedeljo nosijo otroci bremena lovorja (lorberja) z oljko k blagoslovu. To poleti pred hišami zažigajo ia s tem odvračajo ђцс^ yre»etja. Pereče«
„Slovenski Narod" v dao ft. jnl. je prinesel lepo S. j GregorčiCevo pesen, a v dan 12. pa J. Stri- [ tarjevo, ki je ta dan vse navduševala in povzdignila. -Slovenec" je pouatisail Koseskega „Slovenija .estiju Ferdinandu" z 1844. leta. Tudi „Novice*-in „Danica" so izäle v elegantni svatovski obleki.
Ljudstva „je sila privrelo od vseh stran ij, tudi s Primorskega, Štajarskega in Hrvatskega, cehi Besna je poslala nekaj zastopnikov. Vsi trgi, vse ulice so polne Jjudstva, izlsati onde, kjer pričakuje cesarja. Burni živio razlegajo se ves dan po mestu. Stanovanja ni nikjer več dobiti, uže včeraj se je za sobo plačevalo po 15 gld. Hrvatska depatacija plača za I. nadstropje pri .Slonu" na Štiri dni 1000 gld. Raz-sveta se je na mnozih krajih vzdrževala do belega đne. ljudstvo se je Še le proti jutru umirilo. Mnogi so proti jutru iskali počitk» po trgih na tlih, po stopnicah in po klopeh. Pa navzlic temu silnemu navalu si bilo nikjer niti najmanjšega nereda.
— 15. jul.
V petek 13. jul. zgodaj 1*4*1 se јз cesar na Fužine, Iger se je uže o zoru na velikem vojaJknm veibaliüi nastavila vsa tukajšnja gcrnizija. V prvi vosi zunaj mosta v Vodmotu pri lepem slavoloku Ca-kale gaje vodmotsko starešinstvo se županom ua čela, potem vod mot ska dekleta vsa jednako napravljen* ia s belimi pečami na glavi in na tisoče k me takega ljudstva. Cesar se ustavi iu se zahvali županu, ki ga je slovenski nagrvoril, -a Ijubezigiv vzprijero in županovi hčerki za Krasen šopek. Ko si je ogledal vojaštvo, ki je na največjo njegovo zadovoljnost zvrše-valo mnc vaje, odpeljal se je dalje na Studenec v deželno blaznico, Dasi je bit najvišji pohod tukaj le malo ur poprej napovedan, našel je cesar vender ves zavod v najlepšem redu in večkrat se je izrazil o naravni lepoti in prikiadnosti kraja v ta nameu.
Prišedši domov vzprijcraal je rasne prosilce, ki so prihajali v deputacijah in posamični. Mej drugimi predstavila se jo deputacija dolenjskih mest proseča Najvišje blsgohotnosti zastrnn dolenjske železnice. Vzprijeta je bila tudi depatacija Slovenske Matice, ki mu je v uineteljuo izdelani skrinjici poklonila prekrasni „Spomenik11, ki ga je izdala v spomin Seststoletnice. Cesar je rekel: „Veseli me, da morem vzprijeti ta novi izraz p&trio ličnega mišljenja mojih zvestih Slovencev."
Po poludne je razgledoval novo, nekaj dnij poprej blagoslovljeno cerkev in mnoge dobrodelne in učevne zavode. Prišel je tudi v gimnazijo, kjer so ga učenci in učitelji sosebuo lepo vzprijeli. Ravnatelj in h krati tndi Šolski nadzornik g, Snaolcj zahvali se mu, daje blagovolil ustanoviti slovens k e paralelkena nižji gimnaziji, ker jestemodprl pot do omike tudinčen-cem slovenske narodnosti. Cesar je pozve-doval, če je slovenščina tudi Nemcem obligaten predmet. Dotični profesor odgovori, da nI, a da se je vender učč malo ne vsi in Šolski nadzornik temu še pristavi, da v letošnjem La razredu učč se je razen treh vsi. Na to pravi cesar: To je prav dobro. Ta odgovor mu je bil tem bolj po volji, ker je na realki opazil, da se Nemci slovenščini nekako odtegujejo. Cesar je šel tudi po razredih in je ukazal izpraševati iz raznih predmetov.
Pri tem je večkrat pohvalil Slovence, da govorč
blagoslovljene oljke naznanja nam dolgo živenje, Če nad ognjem pleše, Ce pa ono takoj zagori, naznanja nam bližnjo smrt
O velike nočne m blagoslovu nemarno posebnosti, le to bodi omenjeno, da ista deklica, ki od blagoslova pirhov i. d. prva v vas pride, orno žila se bode gotovo istega leta prva. Zato droga pred drugo z jerbasi na glavi iz cerkve hite, da ne bi katere zadela britka osoda — vednega devištval Blagoslovljene piruhe pokusijo ženske prve, da bodejo njihove ovce, bodččega leta imele mnogo samic. Jajčjc lupine potrosijo okolo hiše, da nebi bodočega leta kače v hišo zahajale, ali pa je potrosijo na njivo, da s e bode korenje bolj debelilo.
Na „vilijo* sv. Ivana, ko se oglasč iz zvonika crkveni zvonovi, naznanjajoč praznik sv. Ivana, mora vsaka hišna gospodinja ali gospodar na Štiri vogle sleherne njive zabosti v zemljo zeleno jelkovo vejico, da ne bi „strige" (čarodejnice) klasja obirale. Tndi streha in hiSna okna morajo biti z venci opletcna. Celo kup gnoja na dvorišči ne sme biti brez zelene veje. Kakor po vsem Slovenskem, tako tudi pri nas tisti večer krese zažigajo. Okolo vaškega kresa mladeniči in dekleta pesni prepevajo, ter se skupno veaelč.
Pogumne j Ji skačejo črez kres. Cerkveni zvonovi pa sc glasć vso noč v znamenje radostnega veselja ter poveličujejo slovesnost.
Neko posebno skrivnostno moč pripisuje naše ljustvo sv. Ivanu, kateri namreč varuje, da tistega večera nobeno poslopje ne pogori. Streha slamnata se ne uname — če bi kres tudi podnjo zakurili ? I — Ko kres pogori, prinesli dekleta votle, ter slednjo iskrico pogasČ, kajti z ostalih iskric „štrige" med le. tom točo delajo, ter ž hjo onearečujejo ubozega kmeta.
Äoncc pride.
dobro nemški. V IH.ft se je udeležil poaka v nemščini. Ko je neki dijak dektamovai prvo kitico Schil-lerjcve balade: Der Graf von Habsburg, omenil je cesar: „Ta dijak je Nemec, a rad bi slišal, kako Slovenci govore nemški." Ni to ga š. nadzornik opozori, da ta dijak ia vsi v tem razreda so Slovenci, ki od svojega doma also prinesli niti besedice nemške. Cesar pravi: Dijaki govore prav dobro nemški. V I. b dal je izpraSevati prirodopis v slov. jeziki a ko je bil jeden vprašanih dijakov ves hrip&v, opomini mu jc cesar dob ro volj no: Vi ste gotovo hrtpavi od samega živio klicanja.
Fotoni je pohodil strelišče-, kjer je bilo vse te dni slavnostno streljanje. Hitro po 4. uri pa se je pripeljal k ljudski veselici ua mestne travnike tik prekrasnega Laltcrmauovega drevoreda. Vileiežitev pri tej veselici je bila egnnnu, kajti tudi ta Jua je še vrelo ljudstvo v mesto iti vaak vlak je pripeljal sila« množice. Blizu 604)00 Iju lij jc bilo tu obranili. Za cesarja je bil postavljen krasen paviltjon, a po vsem razhodnem prostora s« t»! - razpostavljene krčme, pi-varne, godbe, plesišča, kegljišča, obrtala in drug« zabave vsake vrste. Umnuviti živm Klici oznanjali so prihod cesarjev.
Pred cesarskim pavilijonom se je - laj razvil ve-ličausk sprevod. Na čelu je"jahalo 3d kmetskih mladeniče v, vzraslih kakor smreke, vsi v narodni bogati noši, a pred njimi zastavonoša. Jahali so ua velelepib iskrih konjih brez sedla in brez ostrog. Za njimi so stopale dolenjske garde se svojo godbo, potem „Sokol14, nemški turuerji, pevci, razna dnišiva i. t. d, Zdujii nastopi dolga vrsta mož, ki si> {f>sebno zanimali cesarja in njegovo spremstvo. Ti> so bili župani in sta« rešiue z vse dežele. Bilo je okolo I0U0 mož, vsi v visocih škornili, iihastih hlačah, z debelimi srebrnimi guinbi ua žametastih brezrokavnikih. Na klobukih so imeli narodne trakove, a črez prst črno rumene prevoze. Krasne so bile tuili skupine poljedelcev, ribičev in lovcev. Poljedelci z raznim orodjem stopali so za velikim žitnim vozom. Skupino ribičev predstavljali so Krakovci in T.'aovci (ij ubij. predmestji) v svoji starinski noši, namreč v kt&tkib hlačah iu dolzih suknjah s Široko k rajni m i klobuki in z rttdečo pasieo. Sobo j so nosili obilno ribjega plena.
Gorenjci so bili lovci. Tudi oni so nosili mnogo vsakovrstnega plena, ki se dobi v deželi, mej ostalim tudi žive orle, s soboj so vodili veliko množino lovskih psov vsake pasme, Posebno pozornost so obračali na se tudi rudokopi, Beli Kranjci in Kranjtcc v svoji osobitni noši, potem pevci in pevkiuje šišenske čitalnice in dekleta ljubljanske okolice. Lepi obrazi v lepi noši, v črnih krilih in belih pečab.
Najlepši pa je bil konec. Bližal se je živo pisan sprevod kranjskih svatov. Na velikem, po stari šegi izdelanem vozu je vozil krasen voznik nevestino bab s kolovratom iu se zibelko na vrhu, V voz so bili vpreženi štirje žrebci, za katerimi so se obračale oči vseh konjarjev in vseh tistih, ki znajo ceaiti lepega konja. Za vozom so stopali svatje z vaško godbo na čelu. Najpred vojvoda, za njim starešina s teto, potem ženin in nevesta, drug in družica i a dol^a vrsta svatov, vsi r bogati, staro kranjski noši. Obraz lepši od obraza, obleka dražja od obleke, da je človeku pobiralo vid. Oko ni vedelo, na kom bi počivalo, koga naj bi gledalo. Cesarja je vidao obradoval veiekmsui
Slavnostne pesni
Simona Gregorčiča za letošnjega prihoda Nj. Vel. presvcll. cesarja. Franca Jožefa I. na Kranjsko. Prvo prinesel je „Slov. Narod" v svoji slavnostni številki 11. julije; tretjo deklamovala je g.čua H. j>l. Lehmannova pri slavnostni predstavi v kranjskem deželnem gkdišči 12. julija; drugo deklamoval je g. Igu. Gruatar pri ljudski veselici 15. julija v Logatei.
Zapustil zlati si prestol In svetlo stolno mesto, Na Savski svet si stopil dol Med ljudstvo svoje zvesto. Pozdravljen sredi naših trat, Oj svetli car, oj mili car, Pozdravljen nam stotisočkrot Naš oče in vladar! Pozdravna stari Te Triglav, Pozdrevlja bistra Sava; On ded pravičen, čvrst in zdrav, In ona živa, zdrava. Pozdravlja Te, proslavlja Te Triglava siva glava, In hči mn, bistra Sava. Pozdravljen sredi naših trat, Pozdravljen car s to tisočkrat. Ta krasui svet, ta vrli iod Pač zlate vreden je osode, Od Tebe, carski naš gespod. Naš rod naj zlate dni dohode I Zaupno kot na dede ded, Na Te mi vpinimo pogled, Osreči, mili car, osreči,| Na9 narod Te srčno ljubi;Si.
sprevod iu večkrat je ponavljal, da je škoda, da so se te lepe noše opustile. Nevesta se mu pokUnii ter mu ifcroii usobitm» kitico nežnih planinskih cvetic, ki so bile pred dvema dnevoma utrgane ob Triglavu.
Ko je sprevod minul, stopil je cesar iz pavilijo-na ter šel mej narod. Rertatelji so mu h tel i delat i prostor in napraviti Spali r, a cesar je dal znamenje, da tega ni treba. Gibal se je mej razdiaganim ljudstvom slobodno in neprisiljeno, kakor oče v svoji dražim. Takrat sc je ljudska veseliti še le prav vnela in občua radost jc prikipela do vrhunca in je vztrajala tudi Še potem, ko je cesar odšel, vztrajala je pozno v unč, da, do belega, belega duć. V mraku zažigali so se uinetalui ognji in ua konci velikanski ognjemet, ki je kazal imeni Nj, V, cesarja in cesarice, (i o tem državni iu kranjski gib.
Due 14. jul. zjutraj« cesar ogledava! razne va-jarne in dmge vojaške zavode, a ob 10. uri se je položil v njegovi navzočnosti temeljni kamen novemu deželnem a muzeju „ItudilKiiuin"; Naš muz j je Inl namreč do zdaj spravljen v tesnih in ueprikiadoih prostorih, a sedaj dobi lepo palačo ob Latter mano ve tu drevoredu. Tudi tej svečanosti prisostvovali bo vsi dostojanstveniki, razne duputacij'' lit vsa društva sč svojimi zastavami. V tem, ko je knez iu škof dr. Pugačar Ojiravljal cerkvene obrede, peli so slovenski pevci: Oče naš.
Po dovršeni svečanosti počastil je se svojim pohodom blizu otide stoječo palačo kranjske hranilnice, ki je sč svojim darom od 100.000 gold, največ pripomogla, da se je zidanju novega muzeja moglo pričeti. Zalem si je ogledal Se mnoge druge zavode, mej ostalimi tudi kaznilnico na gradit, ljudsko obednico, mestne ljudske šole, ženske ia moške, in najznume-nitujše tovarne, česar vam pa ue podelit ua tanko opisa val. Tudi ta dan je bilo mesto še polno ljudstva, ki jc cesarja povsod spremljali» iu groinuvito pozdravljalo.
Njegovo Veličanstvo, glneno po tacem navdušenem vzprejemu, i i telo je svoji üadovoljuosti dati vidno znamenje ter je ljubljanskemu mestu podarilo svojo, po umetniku Tilguerji izdelano, z brona ulito podobo v pravi velikosti. Tu piv višnji dar se smatra povsod kakor znak posebne cesarjevo milosti iu prijazne naklonjenosti.
— 17. Jul.
V nedeljo 15, jul. bil ju cesar ob 5l/it pri sv, maši v stolni cerkvi, poleni pa se je odpeljal ua kolodvor, ker danes j« bil namenjen, osrečiti tu li vrle Notraujce sć svojim pohodom. Kakor vso dni pozdravljali so ga ob potu in na kolodvoru viltnrni živio klici na tisoče zbranega ljudstva, a daluji pot po Notranjskem je bil vel «svečani sprevod zinugovcn£aticga slavodobituika. Vse postaje, vse vasi, vsaka posamična, hiša ob potu jc bila okrašena, u praži t je oblečenega narodu se je povsod vse trlo. Sosebuo lepa je litla Borovnica. A. kaj čemo reči o Logateil1 Tako presrčno, s tako iz dna duše privrelo navdušenostjo morejo le slovenski iu;»žje pozdraviti svojega pravičnega vladarja. Iu t; je razumel svoj narod. On, ki je prijazen in Ijitbeznjiv z vsakim, tukaj je bil najprijaznejši, naj-ljnbeznivejŠi._ Za vsacega je imel milostno besedo, očaral je vse. Ženske so jokale in videl sem tudi trde možake, ki so si, prevzeti silnih Čutov, brisali oči.
(Dalje v prilogi)
Da srečen rod naš in noš svet Slavil Te bo še poznih let. A mi Ti zdaj prisegamo, Da za Te radi tvegamo Blago in kri. Ce vstane kje vihar srdit, Le naj hrumi, le r,aj besni, Rešilen meč, branilcu škit Ti bomo mi.
Srčno mi planemo na boj Iu zmatiemo sovražni roj Pojoč sred bojnega viharja: Bog živi dom, Bog živi carja l
2.
Privreli, oj bratje, ste semkaj vesžlo, Da skupno preredek praznujemo god. Ko n a s obiskuje iu našo deželo Dobrotni naš oče, cesarski gospod. Prišli ste se klanjat cesarju- očetu, Ki blag je gospodi, a boljši še kmetu 1
Vladarjev je mnogo na zčiniji prostrani, Od našega vender milejšega ni, Iu Njemu vsi narodi zvesto so ud a ni, A vender od nas mu zvestejšega ul 1 Godtijmo tedaj o Njegovem prihodi, Ki srčno nas ljubi, očetovsko vodil
A kakor smo danes v veselji jeuini, Jcdiui bodimo povsod in vsegdar, Jedini iu složni v korist domovini, Jedini za sleherno vzvišeno stvari Ta misel na veke nas mora voditi, Iu s tem mi pozdravljeni, gostje častiti I