Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto 1X1. itev. m.
v ietrteli 4 oktobra 1928.
ceno Din r
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Inseratni davek posebej.
•Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se 06 vračajo.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Nov „blagoslov" Koroščevega režima za prečanske gospodarske kroge
Z enostranskim povišanjem železniških fantov za premog in les hočejo popolnoma ubiti pre-čansko industrijo - Slovenski klerikalci molče odobravajo tako politiko Koroščevega režima -
— Beograd, 4. oktobra. Vlada si je Že dolgo belila glavo, kako bi odgovorila na socijalni bojkot, ki ga je nad rezanom proglasila KDK. S persokucija-mf, ld so jih začele izvajati oblasti nekaterih pokrajinah m s prepovedmi shodov je vlada dosegla baš nasprotno, kakor |e želela. Davčne neenakosti, ki jo je sedanji režim tiral že itak do skrajnosti, ni mogoče še poslabšati in zato so režimsa krogi razmišljali, kako bi na drugi strani mogli izvajati srospo-darsUd pritisk na prečanske kraje. Ugodna prilika se jim je nudila med zasedanjem tarifnega odbora prometnega ministrstva. Kakor se izve. so beograjski krogi pripravili sistematičen načrt za tako preureditev tarifov. da bi Mi srbijanski kraji in srbijanska industrija predvsem neprizadeti, prečan-
ski krogi pa kar najboli udarjeni.
Tako je bil med drugim stav!jen predlog za
povišanje izvoznih tarifov za les. Povišanje bi znašalo povprečno 20% m bi se ravnalo po razdalji. Pri razdalji nad 120 km bi znašalo povišanie samo 5%, dočim bi se za razdalje do 120 km doseglo 5 do 20%. S tem bi bili naj-boli prizadeti hrvatski in slovenski industrijski krogi, ki izvažajo največ lesa.
Se hujši udarec pa so pripravljali be^emionisti slovenski in hrvatski industriji potom
zvišanja tarifov za prevoz premoga.
Prometni minister vztraja na tem,_ da bfi se tarife za prevoz premoga zvišale za 20%. To povišanje bi veljalo samo za razdaljo do 120 km. Ker je center premogovne industrije v Sloveniji, bi bili prizadeti samo slovenski in hrvatski industrijalci.' Beograjska industrija bd lahko še nadalje dobavljala premog po dosedanji ceni tako, da bi prečanska
industrija sploh ne mogla konkurirati s srbijansko.
V prečanskih gospodarskih krogih je ta nakana režimskih krogov izzvala razumljiivo razburjenje. Vsi vidijo v tem le politični pritisk vlade, ker se tako enostranskega povišanja tarifov ne da zagovarjati z gospodarskimi razlogi.
*
Odkrito rečemo, da ne razumemo postopanje sedanjega režima. Razmere med prečanskimi in srbijanskimi kraji so že tako napete, da bi moral vsak uvis deven državnik in politiki storiti vse za njihovo zboljšanje. Dočim se srbi* janske stranke po vrsti izjavljajo za sporazum s predstavniki KDK, na dru* gi strani njihovi predstavniki v seda* njem režimu delajo vse, kar more po? slabšati že itak neznosne razmere. Kdo naj potem še verjame njihovim frazam? Kdo naj verjame, da so tudi oni za mre* Ijavljenje enakosti, ako hočejo sedaj za hrvatske in slovenske kraje uvesti celo nekakšne izjemne železniške tari* fe? Upravičeno je povdarjal Svetozar Pribičević, da morajo predstavniki srbiš janskih strank pokazati svojo dobro voljo predvsem z dejanji, ker njihovim lepim besedam aihče več ne verjame.
Slovenci se moramo eveda pred* vsem vprašati, kakšno je stališče slo* venskega premijerja in njegove stran* ke v vprašanju povišanja železniških tarif za les in premog v škodo prečan* skih krajev, v prvi vrsti seveda prebi* valstva Slovenije? SLS je z dr. Koro* ščem na čelu prevzela vso odgovornost za zboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji, storila pa ni v tem pogledu ničesar. Naša lesna industrij ki zapo* sluje na tisoče delavstva, trpi že itak mnogo zaradi zapostavljanja od seda* njega režima, ki je gluh za vse pritožbe, pri dodeljevanju vagonov, sedaj ji hoče
povišati še prevozne stroške za les ter sploh onemogočiti konkurenco s sosed* nimi državami, zlasti z Avstrijo! Povi* sanje tarifov za prevoz lesa pomeni za našo lesno industrijo zastoj in veliko brezposelnost lesnega delavstva, ki je postala občutna že zaradi pomanjkanja vagonov za prevoz lesa. Isto velja Še v večji meri tudi za premogovno indu* str i j o.
Ali so dr. Korošec in njegovi ljudje res s slepoto udarjeni, da molče dopuščajo novo obremenitev prečanskih krajev? Ali morda ne vedo. da bodo z ubijanjem narodnega gospodarstva v Sloveniji zmanjšali tudi državne davčne dajatve, s čemer si ne bodo izpod rezali samo veje, na kateri sede, ampak spravili tudi že itak obupne državne finance v še bolj obupen položaj!
Če bi šlo samo za dr. Korošca in njegovo stranko, bi rekli odkrito: Naj vzame vse skupaj vrag! Gre pa tu za naše narodno gospodarstvo, za najvažnejše njegove panoge, gre za razvoj naše lesne industrije, za zaposlenje ti-sočev našega delavstva. In zato moramo energično protestirati proti najnovejši a taki na gospodarstvo prečanskih krajev. Izvoz iz naše države je v zadnjem letu že znatno padel, naša trgovinska bilanca je občutno pasivna, s svojo tarifno politiko pa bo sedanji režim razmere še poslabšal. Pot, ki jo hodi sedanji režim, ni samo v škodo prečanskim krajem, ampak se mora maščevati prej ali slej nad vso državno celoto, ker bodo slabe posledice zmanjšanja produktivnosti prečanskih krajev občutili tudi srbijanski. Ali pa je morda baš to namen dr. Korošca in njegovih ljudi, da se napravi čim večji kaos v državi? Mogoče je po dosedanjih izkušnjah vse!
Vest o pogajanjih med KDK in radikali
«Politika» smatra slučajni sestanek nekaterih poslancev za pri-četek oficijelnih pogajanj. — Sestanek Narodne skupščine še
ni določen.
— Beograd, 4. oktobra. Današnja »Politika« objavlja poročilo o politični situaciji pod naslovom »Pričetek razgovorov med Beogradom in Zagrebom« ter naglasa, da sta se včeraj sestala v Prometni banki radikalski poslanec dr. Kojič in poslanec KDK dr. Svetislav Popović. Sestanku je prisostvoval tudi znani beograjski voditelj SDS Miloš Savčič. »Politika« pripisuje temu sestanku posebno važnost in domneva, da pomeni prvi oficijelni stik med radikal-skim glavnim odborom in KDK-
Ta sestanek se zdi beograjskim krogom tem važnejši, ker je bil Miloš Savčič pred-snočnjim pozvan v avdijenco, ki je trajala nad dve uri. O tej avdijenci so razširjene najrazličnejše verzije. Splošno pa prevladuje prepričanje, da se je vršila na posebno prizadevanje Ace Stanojeviča, ki je uvi-del, da drugače ne more priti do direktnih stikov s predstavniki KDK. Beograjski politični krogi polagajo na te stike posebne nade, kar se vidi tudi iz pisave »Politike«, ki povdarja, da upajo v rad'kalskih krogih
na skorajšnji pričetek definitivnega razči-Ščenja situacije v cilju zahtev, ki sta jih postavilo vodstvo KDK in širši glavni odbor radikalske stranke.
V vrstah KDK vesti o političnem pomenu sestanka v Prometni banki odločno demantiraj o. Posl. dr. Popović, ki je danes odpotoval na sejo vodstva KDK v Zagreb, je novinarjem izjavil, da se je sestal z dr. Kojičem v Prometni banki povsem slučajno In da sploh nista govorila o politiki Pravtako je danes tudi dr. Kojič sam de-mantiral trditev ^Politike«, da bi imel njegov včerajšnji slučajni razgovor z dr. Po-povičem kakršnokoli politično ozadje.
V ostalem je v Beogradu tudi danes vladalo precejšnje politično zatišje. Za večer je sklicana seja ministrskega sveta, na kateri bo vlada sklepala o sklicanju Narodne skupščine. Skupščinski predsednik dr. Peric je novinarjem izjavil, da glede sestanka Narodne skupščine še ni padla odločitev, ker odbori niso končali svojega dela.
Inozemstvo izgublja zaupanje v Jugoslavijo
Vsa pogajanja za inozemska posojila so se razbila radi naraščajočega nezaupanja. — Inozemski politični in finančni krogi zahtevajo, naj Jugoslavija čimprej uredi svoje notranjepolitične
prilike.
— London, 4. oktobra. V tukajšnjih finančnih krogih so vzbudile vesti o na* jetju 100=milijonskega posojila Jugosla* vije pri nemškem jeklenem trustu v Dusseldorfu veliko pozornost. Z najet* jem tega posojila se bavi tudi ugledni angleški finančni list «Finanzial News» ki pa naglasa, da so vse vesti o zakljač* ku *ega novega jugoslovenskega posojila se zelo preuranjene. Pogajanja, ki se vrše med zastopniki Iugoslovenske vlade in nemškega jeklenega trusta, so sicer res že napredovala, vendar na bo treba na posojilo še dolgo čakati
Kakor znano, bi jugoslovenska vlada na račun tega posojila dobila železniški materijal, le ostanek bi se even*
tuelno izplačal v gotovini. Nemški je* kleni trust nima na razpolago gotovine in se zato pogaja z neko bančno skupi* no v Newyorpu. Ni pa še znano, ali bo nemški jekleni trust mogel dobiti zaže* ljeno posojilo.
Istočasno, nadaljuje «Financial News», se pogaja jugoslovenska vlada za posoiilo tudi na drugi strani. Šved* ska industrija vžigalic ie ponudila jugo^ slovenski vladi posojilo v znesku 36 mi* 1 ionov dolarjev pod pogojem, da pre* pusti švedskemu vžigalskemu trustu monopol za produkcijo v7;flaMr v .hjftr,-slavili Zatrjuje pa »se. da ho iv<*o?1r> venska vlada, predno se bo odločita ?t nemško ali švedsko posojilo, še enkrat
skušala dobiti posojilo pri angleško* ameriški finančni skupini, s katero se je pogajala že spomladi. Za enkrat pa ni mogoče ničesar reči, ali bo imela ju* goslovenska vlada tokrat več uspeha. Vsi finančni krogi namreč žele, da Ju* goslavija najprej uredi svoje notranje* politične prilike, ki so take, da ne vli* vajo zaupanja v bodočnost Jugoslavije.
— Pariz, 4. oktobra. Francoska vla> da je izročila mednarodnemu razsodi* šču v Haagu obsežno noto, v kateri po* jasnjuje svoje stališče v sporu z Jugo* slavijo radi izplačila predvojnih dolgov. Ta nota je sestavljena v zelo ostrem tonu in odločno pobija vse trditve ju* goslovenske vlade.
— Pariz, 4. oktobra. Kakor se zatr* ju je v tukajšnjih dobro poučenih kro* gih, se je jugoslovenskemu zunanjemu ministru dr. Marinkovicu, ki se mudi že vec dni v Parizu, ter je imel daljše razgovore z Briandom, sicer diskretno, vendar pa s primernim povdarkom na* svetovalo, da naj Jugoslavija čimprej uredi svoje notranje razdrapane politič* ne razmere, ako noče izgubiti vsega svojega prestiža v inozemstvu ki ga je z velikimi težavami pomagala ustvarjati tudi Francija.
Seja vodstva KDK
— Zagreb, 4. oktobra. Danes dopoldne od 11. do 12.30 se je vršila seja vodstva KDK. O seji za javnost niso bila izdana nikako poroičla. Posvetovanja se bodo popoldne nadaljevala.
Tragedija nadarjenega 18-letnega dijaka
V stanovanju svojih staršev se je sinoči usmrtil učiteljiščnik Slavko Bitenc. — Vzrok prostovoljne smrti je popolnoma neznan« — Najbrž se mu je omračil um«
Ljubljana, 4. oktobra.
Sinoči m danes dopoldne se je v Koli-zeju naglo raznesla vest o tragični smrti mladega, jedva 181etnega učrteljiščnika Slavka B i t e n c a, ki je posečal IV. razred učiteljišča in je bil torej letos pred maturo.
Bitenčevi stanujejo v sprednjem delu ogromnega kolizejskega poslopja. Oče Kari Bitenc je železneiški nad s prevodnik v pokoju: ž njim sta stanovala še njegova soproga Marija in sin Slavko. V torek sta starša posetila svojega starejšega sina Dragotina v Leskovcu pri Krškem, kjer je uslužben kot učitelj. Zgodaj zjutraj sta vstala in se odpeljala. Slavko je bil že zbu-jen; bil je dobre volje in se je učil, kakor običajno vsako jutro. Roditelji so mu povedali, da ie kosilo zanj pripravljeno in da mu je treba opoldne, ko se vrne iz šole, samo malo zakuriti in kosilo pogreti. Nato so se poslovili, popreje pa je še Slavko prosil svojo mater, naj ne pozabi na nove športne hlače, ki mu jih je obljubila.
Bitenčeva sta se vrnila v Ljubljano zvečer z beograiskim brzovlakom. Ko sta prišla na stanovanje, sta našla stranska vrata stanovanja odklenjena. V sobi je bilo temno in oče fe naglo prižgal vžigalnik, ki ga je imel s seboj. Stopil ie k postelji in pripomnil: »Slavko gotovo že spi!« Toda presenečen je takoj opazil, da je postelja prazna in nedatakniena Ozrl se je in opazil, da stoji nekdo za na stežaj odprtimi vrati, ki ločijo obe sobi. Nič hudega sluteč je oče pripomnil: »Kai se pa že zopet šališ Slavko, ali s; naju hotel prestrašiti?«
Odgovora ni bilo. Medtem ie žena prižgala luč in oba sta od groze glasno kTik-nila. Slavko je stal pri vratih naslonjen, noge so se mu dotikale tal, a okoli vratu je imel vrv... Bitenc je vrv takoj prereza! in z ženo sta sina položila na posteljo. To-
Kuga v Grčiji
— Atene, 4. oktobra. V centru mesta sta se pojavila dva slučaja kuge. Tudi na Pireju je bil ugotovljen en slučaj te nevarne bolezni. Oblasti so sicer takoj odredile najobsežnejše varnostne mere, da preprečijo nada-Ijno širjenje bolezni, vendar pa je zavladalo med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Premožnejši krogi se hočejo izseliti iz mesta.
1 >-
t c. zato
aajcenejst
Aretacija nevarnega pohotneža
Usodna srajca
Ljubljana, 4. oktobra. V avgustu smo poročali o ogabnem zločinu, ki je bil izvršen v nedeljo 19. avgusta v Dravljah. Tam je nekdo izvabil s seboj jedva 7-letno deklico, hčerko nekega posestnika in jo spolno zlorabil. Našim čitateljem je zločin gotovo še živo v spominu. Kakor znano, se je v nedeljo 19. avgusta pripeljal v Dravlje neznan kolesar, k: je stopil k 7-letni Heleni — tako je bilo ime nesrečni žrtvi — in jo vprašal, če se hoče ž njim peljati. Ponudil je deklici bonbonov in slaščic in jo vzel na kolo. Otroka je zapeljal v jamo blizu železniških vagonov, kjer kopljejo gramoz. Tam je deklico spolno oskrunil in jo težko poškodoval. Skoraj nezavestnega otroka so kasneje našli pa-santi in mu nudili prvo pomoč. Deklico so morali prepeljati v bolnico, ker je močno krvavela.
O ogabnem zločinu je bila takoj obveščena policija. Policijski organi so preiskali vso okolico In poizvedovali za zločincem, toda o zločincu ni bilo duha ne sluha. Pač pa je policija našla na kraju zločina dve okrvavljeni platneni krpi. To je bilo vse in morda bi zločinec za vedno ušel roki pravice, da ni po naključju sam prišel policiji v pest.
Dne 30. septembra so ženske v, Šiški opazile, kako se je neki delavec blizu gostilne Lasan pogovarjal s tremi deklicami v starosti 9 do 13 let, jim ponujal slaščice in jih silil, da bi šle ž njim proti Šiški. Hotel je ubrati pot čez polje. Ženske, ki so vse to opazovale, so pozvale stražnika, ki je moža takoj aretiral in odpeljal na kriminalni urad.
Tu so takoj dognali, da imajo opravka s starim grešnikom. Gre za 30-letnega ože-njenega delavca Franca Babnika, očeta enega otroka. Mož ie bil radi perveznih deliktov že večkrat kaznovan in prestal je radi zločina posilstva tudi že šestletno ječo. Toda tudi ta ga ni spametovala, zakaj letos v januarju je bil radi poskusa posilstva zopet obsojen na deset mesecev ječe. Kazni sicer še ni nastop'1 pač pa si je medtem naprtil nov zločin na glavo.
Mož je na policiji sicer svojo krivdo odločne tajil in zagovarjal se ie, da je bil
da Slavko se ni ganU več, njegovo srce je nehalo biti; bil je že mrtev...
Presenečena roditelja sta glasno zaplakala in njun jok je privabil tudi sosede, ki so o tragediji obvestili policijo. Prišel je policijski zdravnik dr. Lapajne, ki nadomešča odsotnega dr. Avramovića. Toda nesrečnemu mladeniču ni mogel nuditi nobene pomoči in je samo ugotovil, da j« mrtev. Na željo roditeljev je ostal mrlič v hiši.
Kaj je gnalo zdravega, talentiranega in vedno veselega mladeniča v, smrt, ni znano. Roditelji in sosedje pripovedujejo, da je bil pokojni Slavko vedno vesel in nič ni kazalo, da kaj misli na samomor. Oče pravi, da je bil Slavko vzoren učenec. Bil je zelo priden in nadarjen in rad se je učil. Bil je tudi navdušen turist, rad je hodil na planine, ljubil ie pa tudi tekme in bil je strasten kopalec. V kino ni zahajal, nikoli ni bil v slabi družbi. Roditelji menijo, da si je fant končal življenje v duševni zmedenosti, ni pa izključno, da se je hotel nekako pošaliti in je napravil nesrečen eksperiment, ki ga je veljal življenje. Sosedje so zvečer okoli pol 21., torej tik pred povratkom starišev, še opazili, da gori v stanovanju luč. Dopoldne je bil Slavko v šoli, popoldne pa je nenadoma izostal, kar je presenetilo tudi profesorje, kajti Slavko je bil vedno reden In ni nikoli manjkal pri pouku.
V šoli je bil pokojni Slavko splošno priljubljen Tako g. ravnatelj kakor vsi profesorji ga slikajo kot izredno marljivega in nadarjenega dijaka in si niso na jasnem, kaj bi ga m^glo gnati v obup.
Tragična smrt mladega Slavka, ki je bil letos pred maturo, je vzbudila v Kolizeju in tudi v mestu splošno sočutje s težko prizadeto Bitenčevo rodbino. Slavko ima še tri brate, ki so vsi učitelji.
pijan, ko je gvorii z deklicami iz Šiške, Še na misel da mu ni prišlo kaj takega, pač pa se je hotel z deklicami samo malo pošaliti.
»Je že dobro!« je menil nadzornik, »toda zdi se mi, da ste baš vi oskrunili 7-letno Heleno iz Dravelj.« Babnik je za hip umolkni!, nato pa je začel glasno protestirati, da je pri celi stvari nedolžen. Policija mu seveda ni verovala, marveč je pozvala več prič, ki so videle osumljenca v Dravljah. Priče so izjavile, da je Babnik identičen z moškim, ki se je potikal takrat Po Dravljah. Policija je zlikovca konfrontirala tudi z njegovo žrtvijo, toda deklica, ki je še zdaj vsa prestrašena in zmedena, ga ni spoznala in si tud: n« upala povedati, da-li je on pravi storilec
Policija je bila v zadregi, zakaj Babnik je trdovratno tajil svci zločin in na podlagi zasliševanja se mu ni dalo dosti dokazati. Kljub temu ga ie policija v torek izročila sodišču. Ta Čas so pa policijski agenti napravili preiskavo na njegovem domu v Ladjah pri Medvodah. Tam so našli priproste delavsko srajco, ki je bila na spodnjem sprednjem delu v obliki polkroga izrezana in nato zarobljena Videti je, da je srajco zarobil človek, ki ne zna dosti šivati. Na kriminalnem oddelku so primerjali najdene krpe s srajco in dognali, da je isto blago. Policija ima sedaj tehten dokaz, da ni nihče drugi krivec nego Babnik in je tozadevne dokaze predložila državnemu pravdništvu. Babnik pride najbrž pred poroto.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22.835, Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0—9.9276, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.0004—8.0304 (8.0154). London 0—276.09. Newyork 56.84—57.04 (56.94), Pariz 0—222.6. Praga 168.37—169 17 (168.77), Trst 296.77—298.77 (297.77).
Efekti: Celjska 158—0, Ljublj kred. 128—0. PraŠtediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 105—0, Ruše 265—285. Stavbna 56—0, Šešir 105—0
Lesni trg: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagona tramičev
Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 80154, Ber'in 9.9275, Milan 297.77, London 276.09. Newyork 56.94, Pariz 222.60. Praga 168.77. Curih 1095.60.
Efekti: Vcjna škoda 437
INOZEMSKE BORZE
Curih:  Beograd 9.1275   Dunai 73 15 Budimpešta 90.50,    Berlin  123 60 Praga 15.395,   Milan 27.16. Pariz 20.31. London 25.1925, Newyork 519.55.
35
Stran Z
O V E N S K I   N A K O D» dne 4. oktobra 1928.
Stev. 227
Klerikalci napovedujejo novo preganjanje
uradništva
Namesto kruha nudijo sedanji režimovci kamen drž. uslužbencem. — Kakor bodo trobili, tak odmev bodo tudi čuli- — Nasilja sedanjega režima bodo povrnjena z obrestmi.
Današnji »Slovenec^ napoveduje novo preganjanje državnih nameščencev, ki niso izraziti pristaši sedanjih režimskih strank. Poroča namreč, da bo vlada na svoji prvi seji >vzela v razpravo nastopanje raznih državnih organov na Hrvatskem, v Dalmaciji in Sloveniji z ozirom na poslednje sklepe KDK o takozvanem socijalnem bojkotu.< >Slove-necc trdi, da so povod temu pritožbe >o terorju, ki ga pristaši KDK izvršujejo nad pristaši drugih strank, kakor tudi pritožbe o >paslvnem postopanju nekaterih državnih funkcijonarjev.< Zato je treba tem zaslep-Ijencem pokazati, da smo v urejeni drŽavi vsi enaki, ker se ne more dopustiti, da bi si posamezniki lastili predpravice.
Iz navedenega je jasno razvidno, kam pes taco moli. Govoriti o terorju pristašev KDK nad pristaši drugih strank v času, ko policijski režim dr. Korošca uporablja vsa zakonita in nezakonita sredstva proti pristašem KDK, je pač največja absurdnost. Po vseh precanskih krajih se vrše hišne preiskave pri pristaših KDK pod pretvezo komunizma, shode KDK prepovedujejo policijske oblasti, opozicijske liste plenijo zlasti na Hrvatskem kar po vrsti. Na drugi strani favorizirajo pristaše režimskih strank v državnih službah na tak način, da vzbuja splošno ogorčenje. To dokazujejo zlasti razna partizanska imenovanja. O terorju se more govoriti torej samo od strani režimskih strank in sedanjega režima.
Kar se tiče poslovanja državnih funkcip-narjev, želimo samo, da bi bili res manj pasivni, kakor so v resnici. To se pa tiče predvsem vodilnih držanih funkcijonarjev, ki imajo vodstvo državne uprave v svojih rokah, o čemer je KDK navedla že neštete pritožbe, ne pa onih podrejenih državnih uslužbencev, ki izvršujejo samo njihove odredbe. Pasivnost vodilnih državnih funkcionarjev se ne kaže v preganjanju svobodne besede, pač pa v skrbi za splošno blaginjo, kar čutimo vsi le preveč bridko na svoji lastni koži. Kar se pa tiče podrejenih državnih organov, je treba povdariti, da veljajo za nje predvsem predpisi disciplinarnega postDpa-nja. Ako je kdo zanemaril svojo službo, naj se ga pokliče na odgovor, vsekakor pa bodo režimovci naleteli na najhujši odpor v vsej precanski javnosti, če bodo poostrili svojo prakso v preganjanju ludi, ki niso njihovega mišljenja, ki pa vestno vrše svoje dolžnosti. Kakor bodo trobili v goro, tak odmev bodo tudi čuli.
Grožnje »Slovenca«, ki ne navaja nobenih konkretnih primerov, imajo po našem mnenju bržkone namen ustrahovati one državne uslužbence, ki niso pristaši režim-
Na somborskem kolodvoru se je pripetilo zadnji čas več težkih nesreč. Včeraj se je pripetila še ena težka nesreča. 10-letna učenka Hela Pospišil je imela očeta stolarskoga pomočnika, ki je bil zaposlen v delavnici blizu som-borskega kolodvora. Kakor navadno, je deklica tudi včeraj prinesla očetu obed- Med tem, ko je oče obedoval, je Hela skakala po tračnicah in v svoji otročji razposajenosti ni pazila na vlak. Ta čas res ni prišel" noben vlak, toda na kolodvoru so premikali vagone, česar deklica ni opazila. Nesrečo so opazili, ko je deklica prišla pod vagon in se je ctrl njen obupni krik na pomoč. Vagon so takoj ustavili in izpod njega potegnili deklico, ki je bila vsa v krvi. Imela je smrtne poškodbe po vsem telesu. Takoj so poklicali rešilni voz ,ki je ponesrečenko odpeljal v bolnico usmiljenih sester. Vsa zdravniška pomoč je pa bila zaman. Deklica je podlegla težkim poškodbam.
Pred dnevi je nastopil Zagrebčan Slavko Barte na Dunaju kot akrobat in je vzbudil celo v Ameriki največjo senzacijo. Zagrebčan ni pozval na dvoboj kakega drugega goljata ali akrobata, temveč se je hotel poskusiti v moči z dvema — aeroplanoma. Prvikrat je nastopil na letališču v Aspernu in mu je poskus sijajno uspel. Temu poskusu so prisostvovali novinarji in drugi zastopniki oblasti. Barte je sklenil roke in si dal privezati na mišice dva aeroplana po 240 konjskih sil. Ko sta se aeroplana hotela dvigniti, ju je Barte pri držal na zemlji s svojo nadčloveško silo. V enem aeroplanu je sedel dunajski pilot Zuzrnan, v drugem pa nemški pilot Lii-ber. Vsem je zastala sapa, ko sta motorja v letalu zabrnela. Vsakega drugega smrtnika bi letaJa raztrgala na dvoje. Barte je pa po končanem poskusu odstranil z nasmeškom vrvi s svojih mišic ter se je zgibal, da mu je kri zopet pravilno krožila. Na njem ni bilo opaziti ne utrujenosti, ne kake druge spremembe. Publika mu je priredila burne ovatije in dunajsko časopisje je poročalo o človeku smrti in njegovih produkcijah, o Zagrebčanu, ki se bori z aeroplanom in ki je najmočnejši Človek na svetu. V nedeljo je Barte ponovil svoj poskus pred 10-tisočglavo množico in je pri tem skoraj izgubil glavo. Prvi poskus se je posrečil, Barte je obdržal aeroplana na zemlji. Pu-bhka je burno zahtevala; da akrobat
skih strank. Gospoda okoli dr. Koroščevega glasila pa se zelo moti, če meni, da bo s takimi policijskimi metodami dosegla zaže-ljene uspehe. Slabše, kakor se danes sodi državnim uslužbencem, se sploh ne more goditi. Režim, v katerem sodeluje SLS, jim je doslej neprestano nudil kamne namesto kruha, čeprav so imeli klerikalci za nje pred volitvami polno lepih besed in obljub. S sodelovanjem SLS se je uzakonilo zmanjšanje draginjskih doklad, pod vlado dr. Korošca so uvedli odtegljaje pri vseh državnih uslužbencih za kritje deficita beograjske zveze nabavi jalnih zadrug. Vpok©jenci še doslej niso prišli do zakonitih prejemkov in ponekod ne dobivajo državni uslužbenci niti redno izplačanih svojih itak skromnih plač. AH menijo morda režimovci, da bodo s preganjanjem pridobili simpatije med državnimi uslužbenci? Z nasiljem morejo samo trenutno zatreti njihovo nezadovoljstvo, ki pa bo ob prvi priHki le še v večji meri izbruhnilo na dan.
Prav smešno se čuje, ko govori »►Slovenec« o potrebi enapksti, ki je ena glavnih zahtev KDK. Da, uveljavljenje enakosti bi bilo nujno potrebno Že zato, da bi dr Korošce vi vladi ne bilo treba izrednih ukrepov proti tistim, ki protestirajo proti neenakosti. Dosedanja praksa dr. Koroščevega režima seveda ne zbuja niti najmanjšega upanja, da bi bilo to mogoče. Dr. Korošec se je udinjal hege-monizmu srbijanskih strank in ako bi količkaj odpovedal pokorščino, bi odi e tel z mesta min. predsednika. In dr. Korošec je tako prebrisan, da ne riskrra možnosti take nevarnosti. Dovolj mu je, da lahko v Sloveniji pašuje po mili volji, kakor prija njegovim trenutnim strankarskim interesom.
Ne pozabijo pa naj pri »Slovencu« in v vodstvu SLS, da hodi po znanem pregovoru vrč samo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije. Tudi za SLS bo prišel obračun in vsaka krivica, vsako nasilje, ki ca njeni predstavniki vrše nad pristaši drugih strank, bo poplačano po zosluženju. Nikar naj ne mislijo voditelji klerikalne stranke, da bo ostalo kaj pozabljeno. Vse se bo vrnilo in morda še z obrestmi. Prav gotovo je namreč, da bo prišlo prej ali slej do popolne zmage načel KDK, ker brez Hrvatov in dr. njenih pripadnikov ne bo mogoče trajno vladati. In čim hujši teror bo vršila klerikalna stranka nad svojimi političnimi nasprotniki, tem hujše bo plačilo.
Zato se groženj od strani klerikalnih Te-žimovcev ne bojimo. Naj delajo, kar hočejo* toda vedo naj, da si sami pišejo usodo in sodbo.
ponovi svojo vratolomno produkcijo. Barte je hotel ugoditi občinstvu in je privezal aeroplana ponovno na svoje krepke mišice. Motorja sta začela delovati. Akrobat ni opazil, da je v istem času potegnil močan veter. S to silo Barte m računal in je omagal. Pilota sta opazila, da se je akrobat onesvestil. Hitro sta ustavila motorja in tako preprečila veliko nesrečo. Upati je, da Barte ni zadobil težkih notranjih poškodb.
★
Kakor smo že poročali, se je glavni krivec v veliki novosadski vohunski aferi vojni liferant Dragotin Dimić vrnil nepričakovano iz Prage, kamor je pobegnil pred hišno preiskavo v njegovem stanovanju. Policija je Dimiča takoj zaslišala. Zasliševanje je trajalo pozno v noč. Dimićeve izpovedi so kompromitirale številne ugledne gospode iz Novega Sada. Na podlagi Di-mićevih izjav je policija še ponoči izvršila številne hišne preiskave. Danes prispe v Novi Sad ponovno šef beograjske policije Filipovič, ki je včeraj odpotoval nazaj v Beograd. Filipovič bo sam vodil Dimičevo zasliševanje. Vohunska afera vojnega liferanta Dimiča zavzema vedno večji obseg. Obsežen materijal, ki ga je zbrala policija med preiskavo, so že odposlali v Beograd, kjer se bo vršila glavna razprava proti vohunom. Tudi Dimiča bodo danes ali jutri odvedli v preiskovalni zapor v Beograd.
Te dni je vzbudil samomor 70-let-nega delavca v Hrasnem pri Sarajevu splošno sočutje. Dopoldne se je raznesla vest, da si je končal življenje tesar Josip Anić. Anić je bil zadnji čas brez službe in je preživljal težke čase. Ker je bil že star, ni imel upanja, da najde primerno delo pri veliki brezposelnosti, ki vlada pri nas. Zato je" popolnoma obupal in je svojcem večkrat izjavil, da si bo sam končal življenje. Njegova žena ga je tolažila in ga odvračala od strašnega dejanja. Predvčerajšnjim je pa 70-letni tesar izvršil svojo obupno namero. Ko se je zjutraj tesarjeva žena Fanika vrnila z dvorišča v hišo, je našla moža zvijajočega se v postelji. Kraj postelje je ležala steklenica, v kateri je bilo še nekaj ocetne kisline. Stari Anić se je zastrupil. Žena Fanika in sin Ivan sta nudila samomorilcu prvo pomoč, kakor sta vedela in znala ter takoj poklicala rešilni voz in policijo.
Starec je ležal ves dan v nezavesti in je kljub zdravniški pomoči proti večeru umrl.
★
Še med okupacijo in koncem leta 1918 je izvršila dobro organizirana in oborožena razbojniška tolpa številne umore in rope zlasti v užiskem srezu. Tako jc tolpa v 15 dnevih oropala in umorila 10 seljakov. Neke noči meseca decembra so roparji vdrli v hišo Andreja Džokiča v vasi Glumce. Seljaka in ženo ter dva sina so roparji privezali in jih mučili tako dolgo, dokler niso povedali, kje imajo skrite vse svoje prihranke. Seljaku so roparji odnesli to noč več tisoč Din. Isto noč so vdrli v hišo Trifuna Džokiča in ga oropali. Naslednje dni je nevarna tolpa izvršila še osem razbojniških napadov, čeprav jo je orožništvo že zasledovalo. Roparji so odnesli nad 20 tisoč Din gotovine in za več tisoč Din blaga in drugih predmetov. Seljake so napadali vedno maskirani in dobro oboroženi s puškami in samokresi. Po prevratu se je tolpa, ki so jo tvorili večinoma odmetniki, razšla. Nekateri člani so se vrnili v svoje kraje in se začeli pečati s poljedelstvom, drugi so se pa izselili. Roparji so pa slednjič uvideli, da se s poštenim delom človek le težko preživlja in so se zopet zbrali v roparsko tolpo ter začeli svoj zločinski posel, kakor za Časa okupacije. V užiškem srezu so se zopet množile tatvine in roparski napadi. Oblasti dolgo niso mogle izslediti nevarnih razibojnikov, kajti ropali so vedno maskirani in so znali zabrisati za seboj vsako sled. Razen tega so se člani te tolpe čez dan bavili s kakim poštenim poslom, ponoči so pa ropali in ubijali. Orožniki so pridno zasledovani roparje, ki so ubijali in kradli vedno bolj in se niso bali niti najstrašnejših sredstev in načinov za dosego svojih zločinskih namenov. Tako se je končno posrečilo orožnikom, da so polovili nekatere člane te tolpe. Roparje je vodil neki Ljubomir Sujdo-vič, ki je izdal tudi svoje pomagače. Razbojniki so se moraili zagovarjati pred sodniki v Sremski Mitrovici. Šuj-dović je priznal, da je vodil razbojniško tolpo, ki je ropala in morila tudi med okupacijo. Sodišče mu je dokazalo 10 razbojniških napadov in ga. obsodilo na 120 let težke ječe v okovih.
Poskusno klanje živine v Mestni klavnici
Na podlagi sklepov ankete, ki jo je skli* cala mestna občina dne 15. septembra t. 1. na magistratu, se je včeraj dopoldne sestala na živinskem sejmišču pri klavnici uradna komisija, ki je imela nalogo prisostvovati nakupu m klanju volov, nakar je morala ugotovili nakupno in prodajno ceno mesa ter zaslužek naših mesarjev. V komisiji so bili: zastopnik velikega župana oblastni sa* nitetni referent dr. Ernesf Mayer, zastopnik tržnega nadzorstva dr. Kune, tajnik Zbor* niče za TOI dr. Ivan Pless, predsednik Zve* ze obrtnih zadrug in obč. svetnik Josip Res bek, predsednik Mesarske zadruge Toni in obč. svetnika Zaje in Musar. Komisija je prisostvovala pri nakupu treh volov in je ugotovila sledeče:
I. V prvem primeru je kupil mesarski mojster Andrej Marčan 524 kg težkega vola po 8.125 Din za kg žive teže. Nakupna cena je torej znašala 4257.50 Din. Meso v četrtih s privago in odbito 5 % kalo je tehtalo 259.5 kg. Kot povprečno srednjo prodajno ceno je komisija soglasno ugotovila 16 Din za kg, torej bi znašala prodajna vrednost mesa 4152 Din. K temu je treba Še prišteti izkupiček za 40 kg težko kožo (po 20 Din za kg) 800 Din, dalje 17.5 kg loja (po 5 Din za kg) 87.50 Din, 6 kg vampov (po 8 Din za kg) 48 Din m čreva komad za 25 Din, skupaj torej 5112.50 Din. Ako odbijemo na» kupno ceno od prodajne, dobimo izkupiček 855 Din.
II. Drugega vola je kupil mesarski moj* ster Ivan Perme za 4367.50 Din, in sicer 527 kg žive teže po 8.25 Din za kg. Komi* sija je prisostvovala klanju in ugotovila: Me* so v četrtih z odbito kalo 245 kg po po* vprečni ugotovljeni prodajni ceni 16 Din za kg znaša 3920 Din, 46 kg kože je 920 Din, 18.5 kg loja 92.50 Din, čreva 25 Din in vam* pi 48 Din, skupaj 5005.50 Din. Izkupiček je znašal v tem primeru 628 Din.
III. Tretjega vola je kupil mesarski moj* ster Alojz Breceljnik po 8.50 Din za kg žive teže, kar je znašalo pri 546 kg žive teže 4641 Din. Meso v četrtih z odbito kalo 276.80 kg, kar bi znašalo po določeni tržni ceni 4428.80 Din, izkupiček za 46 kg težko kožo 920 Din, 28 kg loja 140 Din, čreva 25 Din in vampi 48 Din, skupaj torej 5561.80 dinarja. Izkupiček po odbiti nakupni ceni cd prodajne bi znašal 920 Din.
V vsakem primeru pa je treba prišteti k stroškom mesarja do prodaje mesa na trgu ali v mesnici za vsakega vola:
Klavnina in užitnina 115 Din, prepis last* ništva 5 Din, tehtanje zaklanega vola 2 Din, davki (prometni, obrtni in osebna dohod* nina) 80 Din, najemnina stojnice 20 Din (lokala pa celo 80 Din), hladilnica 66 Din, nakupni stroški 25 Din, kajti večino živine mora mesar nakupiti na podeželskih sejmih, prigon 25 Din, dvadnevno krmljenje 20 Din, vzdrževanje konja 40 Din, obraba voza 10 Din, stroški za vajenca 40 Din, obraba orodja 20 Din, perilo 20 Din in stroški za pomočn ika 100 Din, skupaj toreq 588 Din.
Znesek 588 Din moramo odbiti od izku* pička v vsakem zgornjem primeru in dobi* mo tako končni zaslužek mesarskega moj* stra: V primeru Marčan 267 Din, v primeru Perme 50 Din in v primeru Breceljnik 332 dinarjev. V tem pa seveda ni vračunan trud mesarja in eventualne obresti za investi* rani kapital.
Komisija je nato sestavila obširen zapis* nik, ki bo izročen mestnemu magistratu, ka* teri bo potem sklepal o ugotovitvi tržnih
cen mesa in o čistem dobičku mesarskih mojstrov. Toda kakor vse kaže, mesarski mojstri ne delajo ravno s prevelikim dobič* kom m je to pokazalo nazorno tudi včeraj* šnje poskusno klanje pod uradnim nadzor* stvom. Sicer je res, da je bil včerajšnji se* jem zelo slabo založen z živino in je bila zato cena razmeroma visoka, toda v sploš* nem je bila to le malenkostna diferenca na* pram cenam na podeželskih sejmih.
Danes popoldne se vrši na poziv mest« nega magistrata poskusna peka kruha pod uradno kontrolo v Dolin ar jevi pekarni na Poljanski cesti.
tel ničesar več slišati o kakem sorodstvu z angleškim kraljevskim dvorom.
To odklonilno stališče je poostrilo napeto razmerje, ki je vladalo med očetom in otroci na pruskem dvoru Friderik Viljem ie bil navdušen vojak in ni imel niti najmanjšega smisla za lepoto in umetnost, sin pa se je najraje pečal z godbo in pesništvom ter je docela zanemarjal priprave za vladarski poklic. Kai ie pripravilo mladega princa, da je postal iz idealnega sanjave-ga mladeniča največji in najboljši vladar svoje dobe. to nam bo pojasnilo predavanje in fihn, ki se bo predvajal prvič v Ljubljani in ga priporočamo vsakomur v ogled, zlasti še dijaštvu in šolski mladini.
Radioprogram
4. okt. četrtek: 18: Laščma, poučuje prof. Ivan Gruden, 18-30: Radioaparati, predava g. Franc Bizjak. 20: Rad-io-kvartet, vmesne solo-speve poje ga. Gadia Buccarmi Auifarth. 21.30: Poročila. Točke 1. Maver beer: Ariiia paia iz Hu-genotfov, 2. Verdi: A<ria Eleonore iz Trubadurja,
3. Dosrizetai: Ania Lucia di LanumenmooT iz opera Trnibaduraa, 4. Puccini: Mo4i*ev iz Tosce, 5. Carmso: Angleški valček.
5. oktobra, pe<tek: 12. Reproducirana glasba in borzna poročila. IS: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. 18.30: Slovenska h&a ob ItaMjanih in na Notranjskem, ciklus iz ljudske umetnosti, predava dr. Stane Vurniik. 20: Prenos koncerta švedske sa baritona Hellgrena in operne pevtke ge. Stalter-Stotterje-ve iz d<vo-rane Umooa. 21.30: Poročila.
6. okt., sobota: 12: Reproduckana glasba in borzna poročila. 17-30: O skanitizrnu. 18: Nemščina, poučuje dr. Piskernrkova, 18-30: Analie-tična razstarva pot v duševni svet, predava vseuč. prof. dr. V obor. 20: Hamlet (monolog) g-Rogoz. Moderna zborova pesem (konoent Učiteljskega zbora. 21.30: Larrka godba: Jazz-band (Svara). 22. Poročila.
7. okt., nedelja: 10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice; 15: Prenos promenadne-ga koncerta godbe Dra/v. div. iz Tiskovne razstave (v tlilfiijii lepega vremena). 16:30 Predavanje o pomenu prebitja so-hmske fronte. 17: G. Danilo: Stara Ljubljana (Šaljiva prizori). I7.3n: Recitacije in pravljice. 20: Pevski koncert g. Janka, člana kr. opere: Spored: 1. Grečerinov: a) Jetnik, b) V sanjah mladosti, 2. Schumann: Grenadiirja, 3. Savin: SkaJa v Savini, 4. Vilhar: a) O j vi magle, b) Gj vstand solnce moje, c) Gnoj, crooodood. Nato čelo koncert s spremlje-vanjem klavirja. (G. Fersmik, član kr. opere, pri klarvarju g. Svetel): I. Cajkovskij: Jeseni, 2. Bruch: Koff-Ni-drei, 3. Alaissenet: Aier de Baltet,
4. Selismamn: Chancon, 5. Davtidoff: Adieu. 21-30: PotočbIo.
Film
Bela hanuma
(•Današnja premijera v Elitnem kinu Matica.)
Vizhod in zapad . . . Pariz — Bagdad, 3000 milj oddaljenosti, 3000 let razlike v običajih življenja in pojmovanja ... in vendar se usoda prav pogosto poigrava z ljudmi, z bitji, ki predstavljajo dvoje različnih svetovnih nazorov, jih muči in trpinči na najgrozovitejši način . . .
V srcu Arabije vlada ugledni mladi šejk Hay Fajzil (Charlec Farrell). Strog ie, plemenit in nebrzdan, poln strasti, okrut in nežen. Vsi običaji, podedovani še od pra-dedov. so mu ostali sveti. Njegova edina zabava so konji in orožje. Za žene se ne zmeni, temveč jih smatra kot svoio lastnino, s katero razpolaga enako kakor z blagom.
Po sultanovem ukazu odpotuje v inozemstvo in tu spozna v družbi svojega prijatelja, francoskega diklomata, neko lepotico, očarljivo lepo francosko aristokrati-njo Fabijeno d' Arcourt. Ta je v nasprotju s šejkom dete modernega zapada, žena. katera uživa polno svobodo. Zaročena ie z nekim Angležem, gleda s strahom na zakonsko življenje, katero jo bo po njenih nazorih oviralo v njeni ljubljeni svobodi. Toda vsi ti pomisleki se razblinijo v nič. ko spozna arabskega princa, v katerega se zaljubi z vso silo mlade duše. Fabijena in šejk se poročita; prvi dnevi jima teko v zabavi, sprehodih, sportu in neizmerni sreči. Toda kmalu spozna Fabijena velik razloček pojmovanja žene na zapadu in daleč tam na vzhodu. Šejk zahteva od svoje žene brezpogojno pokorščino in nikakor ne more razumeti teženj svoje mlade soproge in tako se zgodi, da mora ta zakon, ki temelji na diametralno različnih temeljih, propasti. Dasiravno ljubi Arabec svojo šopi ogo, ji pusti kljub temu svobodo in se vrne sam v svojo domovino Ta korak ima pa zle posledice za mlado ženo, katera ljubi svojega moža in vsled njegovega naglega odhoda težko zboli. In ko ozdravi, ie prva njena pot v Arabijo k svojemu možu. Kako kruto pa je prevarana, ko stopi v njegov dom in vidi suženjstvo stoterih arabskih lepotic za zlatimi mrežami harema. Prevelike so razlike ne nepremostljiva so pojmovanja ljubezni med zapadom in vzhodom in zato je nemogoče, da se obe ti srci združita v življenju, katero gledata oba s tako različnimi očmi Šele smrt je tista, ki odstrani vse te ovire in ki je v stanu za večno združiti obe ljubeči se srci.
Izvrsten film, v katerem pride pojmovanje vzhoda in zapada do prekrasne umetniške kulminacije. Greta Nissen. ki predstavlja lepo francosko aristokratinjo. ie podala svojo vlogo z izredno verjetnostjo, sijajna tako v plesni dvorani, v ljubavni sceni v Benetkah ter omami j iva tudi kot odaliska v šejkovem haremu. O Charles Farrellu pa moramo reči samo to. da v tem filmu nadkriUuje slavne umetnike ljubavnike in igra svojo vlogo kot Arabec z izredno prepričevalnostjo in naravnostjo, kakor malokateri. Film, kj ie eden iz letošnje najnovejše Foxove produkcije, bo našel obilo odmeva v najširših plasteh našega občinstva.
Friderik Veliki
(IV. filmsko predavanje ZKD).
V soboto in nedeljo bo predvajala ZKD ob sprem-ljevanju predavanja prof. Volav-ška monumetnalni historični Ufa-film »Friderik Veliki«. To veliko filmsko delo nam prikazuje mladost in življensko dobo Friderika Velikega, ustanovitelja mogočne nekdanje Prusiie. Ob nastopu pruskega kralja Friderika Viljema je bila pruska država še mala, toda izredno močna država. Anglija, ki je hotela Prusijo odtujiti Avstriji in io pridobiti zase. je ponudila Pru-siji poročno zvezo med angleškim in pruskim dvorom. Ko je Friderik Viljem spoznal naklepe angleške diplomacije, ni ho-
železnica
Koledar.
Danes: Četrtek, 4. oktobra 192S; katoličani: Teodrag; pravoslavni: 21. septembra. Današnje prireditve. Drama: »Fannv, tete, strici«. — A Kino .Matica: »Cirkus«. Kino Ideal: ^Kolo ljubavi«.
Dežurne lekarne. Danes: Bohinc, Rimska cesta. Levstek, Rt^sljeva cesta.
*
— Sekcija Z. N. S. Danes ob 20. uri v kavarni Evropa seja upravnega odbora in
odbora za delegiranje sodnikov. Vsi točno. — Tajnik.
Nema epizoda
cela, se slovanska vzajemnost med brat Dokler je bila solunska fronta Se ti v stari in mladi Srbiji ni mogla raz* vijati. Šele ko so napravili v fronti luk* njo, smo se osvobodili in ujedinili na vse večne čase. Deset let bo že tega, ko je viteška vojska naših bratov zapodila sovraga v beg in mu nagnala strahu pol* ne hlače. Letos bomo praznovali deset* j letnico prebite solunske fronte in vlada j četverovprežne koalicije vabi prav vse, da to važno dogodivščino proslave, se* veda tudi našo junaško vojsko.
Po so v vrhovni komandi naše obo* ! tožene moči sklenili, da bi kazalo pre* bito fronto proslaviti na svečan in živa* hen način. Zato da naj bi se zbrale iz slavnih onih časov junaške epizode, ka* tere bi pripovedovali mladim vitezom liki deci pravljice, da bi se mogli še bolj navdušiti za ujedinjenje. Vrhovna komanda je izdala podvrženi komandi naredjenje, naj se začno nemudoma zbirati epizode s prebite fronte. Armija je poslala naredjenje po nadležnosti di* viziji, divizija polkom, polki bataljo* nom, ti pa četam. Vse je Šlo lepo po nadležnosti od najvišjega viteza do naj* nižjega, dokler ni priromalo tja doli nekam9 na makedonsko mejo v Piško* i pejo h komandirju čete. Ta se je po* ; praskal za uhlji in poklical narednika.
— Čuj, narednice, ima li u četi kak* j vih epizoda?
Narednik ga je debelo pogledat in odgovotil:
— Nema, gospodine podporučniče.
— Kako da nema, kad ih divizija i traži? Mora da ima. Idi u četu i potraži j svuda. Epizode imaju se smesta naći.
— Razumem, — je odgovoril nared* nik in odšel na lov za epizodami. Naj*
■ prej je pobaral čato, če nima morda u j kancelariji kake epizode, potem je pre* j gledal vse špranje med deskami, na ka* terih spe vojniki, toda epizode ni našel. 1 Vrnil se je ves potrt in obupan h ko* i mandirju in mu javit, da v celi četi ni i duha ne sluha o epizodi.
Komandir je sedel za mizo in na* : pisal nadležni komandi:
— Čast mi je javiti, da v mojoj Četi nema, nije bilo, niti če ikad biti epizo*
i da.
Zdaj bodo menda proslavili prebito j fronto brez epizod.
Relata refero
P epe iz uredništva.
Prosueta
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBOmJ.
j Sobota, 6. oktobra: Ob 20. uri: »Hlapci«. Abon. A. Premijera. Otvoritvena predstava.
Nedeljo, 7. oktobra: Ob 20. uri: »-Moj oče je imel prav<. Premijera.,
Petrovičeve  »Duše     na Šentjakob-i skem jrledallškem odru. V soboto, dne 6. I oktobra otvori Šentjakobski gledališki oder I sezono 1928-29 s tridejansko dramo Petra i Petroviča  »Duše«.   Drama   je vzeta rz j kmečkega življenja in vscibuje polno tra-i eičnih  življenskih  konfliktov.    Motiv vse j drame, velika ljubezen do rodne grude, pa se prepleta skozi vso igro in jo tudi zaključi. Petroviču se pozna, da ie izboren poznavalec našega kmeta. Igra je velezani-miva in bodo imeli posetniki popolen užitek. — Pri tej predstavi odigra eden glavnih igralcev   Šentjakobskega gledališkega odra svojo 100. predstavo. Je to g. Milan Košak. ki sodeluje z vso požrtvovalnostjo na tem odru že štiri sezone. Občinstvo vabimo,   da se   v velikem številu udeleži predstave in s tem dokaže, da zna ceniti trud marljivega prosvetnega delavca. — Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Petra Šterka, nasl. Miloš Karničnik na Sta-, rem trgu. — V nedeljo 7. oktobra se ista j drama ponovi.
Otvoritvena   predstava mariborskega j gledališča v novi sezoni bodo Cankarjevi ! ^Hlapci« v soboto 6. oktobra. Režira Joško Kovic. Glavno moško vlogo pa igra nanovo angažirani član Jamico Rakuša, ki je začel pred leti svojo karijero v Ljubljani, nadaljeval pa v Splitu, Osijeku, Sarajevu ki Skoplju.    Vstopnice se Že dobijo v predprodaji. — Nadaljna premijera bo duhovita komedija  popularnega francoskega komediografa Saše GuitfTVja: »Moj oče je imel prav«, ki se vprizori v nedeljo, 7. oktobra zvečer. — Opereta pripravlja klasično Jo-nesovo »Gejšo<, Čije premijera bo tudi žc 1 drugi teden.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Smrtna nesreča na kolodvoru. — Senzacijonalen nastop Zagrebčana na Dunaju. — Novosadska vohunska afera. — Samomor 70 letnega delavca — 120 let težke ječe.
Stev. 227
«S l O V E N S K I   NAROD, dne 4. oktobra 1928.
Stran 3.
Sargov
PONT
dnevne vesti.
— Odlikovanje železničarjev. Z redom Sv. Save rv. stopnje je odlikovan postaje-načelnik na Jesenicah Lambert Budan, z redom Sv. Save V. stopnje pa postajenačel-nik postaje Lesce - Bled Ferdo Žužek in postajenačelnik postaje Bled - Jezero Fracic Majer.
— Novi češkoslovaški konzul v Zagrebu.
Za češkoslovaškega generalnega konzula v Zagrebu je Imenovan dr. Henry Andrial. Novi konzul biva v naši državi kot diplomatski zastopnik nepretrgoma že od leta 1919. Prvotno je bil v Beogradu delegat češkslovaškega trgovinskega ministrstva, od leta 1920 do 1922 češkoslovaški konzul v Sarajevu in pozneje v Splitu, od leta 1922 do 1926 pa v Beogradu kot svetnik češkoslovaškega poslaništva v gospodarskih zadevah. Predlanskim je bil odpoklican v Prago za šefa oddelka za mednarodno trgovino, zdaj se pa vrača v našo državo kot češkoslovaški generalni konzul v Zagrebu
— Mariborska artiljerijska šola se je preselila. V torek so prispeli v Beograd gojenci mariborske artiljerijske podčastniške šole. Iz Beograda so se odpeljali v Ćuprijo, kamor se je šola zdaj preselila.
— Francoski vojaški grobovi v Srbiji. V Beograd je prispela te dni francoska komisija, ki bo pregledala vse vojaške grobove v Srbiji in Južni Srbiji.
— Krasen spomenik v Splitu. Znani kipar Ivan Meštrovič je izdelal osnutek za spomenik kralju Tomislavu in kralju Petru, ki ga namerava postaviti Split ob lOOOlet-nici hrvatskega kraljestva. Spomenik se bo imenoval kraljev kamen in bo postavljen med francosko in Dioklecijanovo obalo. Stroški bodo znašali več milijonov dinarjev. Mesto Split je zbralo v to svrho dva milijona dinarjev.
— Tlakovalni fond. Od začetka 1924 do začetka letošnjega leta je šlo iz tlakoval-nega (kaldrminskega) fonda 75,500.000 Din. Od tega so dobile občine v Srbiji 20,500.000. občine v drugih krajih pa 55,000.000. Beograd je dobil 16.50.000. Zagreb okrog 14 milijonov Split nad 7.500.000 Ljubljana okrog 6.500.000, Maribor 4,500.000 in Rakek nad dva milijona dinariev.
— Zakon o Izkoriščanju vodnih sil. Jutri se bo vršila v Beogradu konferenca strokovnjakov, na kateri bo definitivno redigiran novi zakon o izkoriščanju vodnih sil.
— Natečaj za sprejem slušateljev v višjo pedagoško šolo v Beogradu. Rektorat višje pedagoške šole v Beogradu razpisuje natečaj za sprejem v I. in III. letnik in sicer v vsak letnik po 25 rednih slušateljev. Slušatelji bodo imeli enoletni dopust s polovico rednih prejemkov, ki jih imajo kot učitelji. Razum tega se sprejme v I. in III. letnik največ po pet slušateljev, ki izjavijo, da se bodo učili na svoje stroške, odnosno na stroške kaike ustanove ali korporacije. Kandidati naj vlože prošnje na rektorat najkasneje do 20. t. m. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Uradnega lista< št. 93 z dne 1. t m.
— Zakon o dobrovoljcih. V »Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti« št. 93 z dne 1. t. m. je objavljen zakon o dobrovoljcih. V prvem članku je rečeno, da je dobrovoljec vsak, ki Je stopil med vojno
v srbsko ali črnogorsko vojsko do vštetega 5 decembra 1918 in ostal pri vojakih do demobilizacije ali pa je bil prej oproščen vojaške dolžnosti, bodisi kot nesposoben, bodisi zaradi državnih potreb. Dobrovoljec je tudi oni, ki Je pomagal do vojne leta 1912 ali v vojnih od leta 1912 do 5. novembra 1918 prostovoljno z aktivnim sodelovanjem, združenim s požrtvovalnostjo, da smo se osvobodili in ujedinili. K temu bi pripomnili, da imamo celo vrsto dobro vi jcev, ki so vstopili v srbsko vojsko že začetkom leta 1916., pa jim pravice dobrovoljcev niso priznane. O dobrovoljcih namreč odloča vojno ministrstvo, ki dela tako, kakor se mu pač zljubi. Zakon sam daje vojnemu ministru v tem pogledu popolnoma svobodne roke, kaT je pač balkanska specijaliteta
— Uprava ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficirjev se je po volit-
vi na izrednem zboru dne 29. septembra konstituirala tako-le: predsednik: inž. Ladislav J. Bevc, I. podpredsednik: dr. Janko I ZiTOvnik, II. podpredsednik: Milan A. Sterlekar, celjski podpredsednik: dr. Leopold A. Vičar, tajnik: Mihael M. Majcen, blagajnik: Aleksander M. Kuharic, gospodar: France F. Ahčin, zapisnikar: Etbin R. Bežek. — Člani upravnega odbora: Vladimir E. Janušič, Janko I. Jarec, dr. 2eIjko M Jeglič, Vekoslav M. Mlekuž, inž. Ciril G. Pire, Rudolf I. Pleskovič. Jernej A. Ven-gust, Josip A. Zupančič. — Namestniki upravnega odbora: dr. Julij J. Fellacher, Jvlatko M. Janežič, inž. Ciril F. Juvan. dr. Ivan L. Pintar, Adolf A. Sadar. — Člani nadzornega odbora: Riko A. Jug, predsednik, Matko I Brnčič, podpredsednik, Makso L Detfček, inž. Leo J. Mencinger, Avgust J. Pertot, dr. Rudolf V. Sajovic. _ Namestniki nadzornega odbora: dr. Rudolf F Kro-pivnik, dr. Stanko I. Novak, Veljko J. Oražem.
— Živahen tujski promet. V Splitu se je mudilo te dni 12 francoskih inženjerjev, ki so si ogledali zanimivosti mesta in napra-
vili več izletov v okolico. V Split je prispelo tudi 160 nemških turistov, ki potujejo po dalmatinski obali. 60 turistov je poslal iz Stuttgarta tamošnji tujsko - promet-ni urad, 100 so jih pa poslali naši tujsko-promertni uradi iz Stettina. Danes je prispelo v Split še 40 nemških turistov. V septembru :e bilo v Splitu 3671 tujcev. Od teh je bilo 1879 naših državljanov, 773 Nemcev, 525 Avstrijcev, 215 Čehoslovakov, 60 Angležev, 56 Italijanov. 28 Poljakov, 23 Francozov, 23 Madžarov. 20 Američanov. 21 Dancev, 11 Nizozemcev. 6 Albancev. 5 Spancev in 21 zi drugih držav.
— Poroka. Včeraj se je poročil nadzornik železniške proge v Zidanem mostu gospod Anton Arhar z gdč. Marijo Tur k iz Loža. Bilo srečno!
— Razpisani sodni službi. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto okrajnega sodnika. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m — Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda sodniško mesto. Prošnje le treba vložiti do 31. t m.
— Iz sodne službe. Za pravnega praktikanta pri viš. dež. sodišču v Ljubljani je imenovan absolvirani pravnik Vincenc P a n c e.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski in itia rlborskl oblasti. V ljubljanski oblasti je bih od 15. do 21. setpembra 27 slučajev tifuznih bolezni. 25 griže. 57 škrlatinke, 3 ošpic. 11 davice. 7 šena in I krvečite odrevenelosti V mariborski oblasti je bilo v istem času 61 slrčaiev tifuznih bolezni, 21 griže, 33 škrlatinke. 29 ošpic. 15 davice, 3 dušliiveKa kašlja. 5 šena in 7 krčevite odrevenelosti.
— Pomemben dogodek t razvoju našega tiska. Slovenci spadamo sicer številčno med male narode, toda v marsikaterem pogledu se po pravici prištevamo med najkulturnvjjse narode. To velja zlasti za naše udejstvova-nje na kulturnem in gspodarskem polju, kjer smo dosegli zadnja leta kljub težkim razmeram prav lepe uspehes. Vsakoletne prireditve našega velesejma pričajo, da smo marljivi, vztrajni in žilavi. Zdaj stojimo pred novim dokazom naše delavnosti, pred zanimivo razstavo »Tisk«, ki so jo organizirali naši grafični delavci in novinarji. To bo najzini-mivejša prideditev, kar smo jih dosedaj imeli, obenem pa prva te vrste v Sloveniji Otvori se v nedeljo 7. t. m. ob pol H. uri. Opozarjamo našo javnost na to zanimivo in poučno razstavo, ki bo pokazala, da bomo lahko Slovenci v doglednem času tudi na tem polju tekmovali z drugimi narodi. Letošnja razstava bo nekaka priprava za veliko spljš-no razstavo tiska, ki jo namerava prirediti velesejem leta 1030 ob 10-letnici svojega obstoja.
— 100 aeroplanov nad Beogradom. V
torek je krožilo nad Beogradom 100 aeroplanov, ki so se pripravljali na veliko zrakoplovno revijo, s katero bo združena proslava lOletnice proboja solunske fronte.
— Treslć - Pavlčič prestopil v KDK. Naš bivši poslanik v VVashingtonu dr. Ante Tresič - Pavičič je prestopil v KDK.
— Vreme. Vse kaže, da bo letos tudi jeseni vreme muhasto, kakor je bilo spomladi Včeraj smo imeli še krasno vreme in nihče ni mislil, da se bo tako hitro poslabšalo. Ponoči se je pa pooblačilo in danes zjutraj je bilo že močno oblačno. Najboli čudno pa je, da stoji barometer izredno visoko. Danes zjutraj je kazal 777, temperatura je znašala 5 stopinj. Sodeč po stanju barometra se deževnega vremena ni bati Včeraj je bilo v večini krajev naše države oblačno. V Splitu je bilo 22, v Skoplju 20, v Beogradu 18, v Zagrebu 17, v Ljubljani 15.6, v Mariboru 14 stopinj.
— Nesreče In nezgode. Na delavca Janeza Filipiča, zaposlenega pri tvrdki »SIo-grad« v Kranju, je včeraj popoldne pri delu padla velika deska in ga precej poškodovala na glavi. Morali so ga prepeljati v ljubljansko bolnico. — Ključavničarski mojster Fran Jereb iz Krope si je včeraj pri delu nalomil levo roko. Tudi on je moral v bolnico.
— Nesrečen padec pod voz. Posestnik Janez Zaje iz Stoba je včeraj, popoldne vozil proti Domžalam. Spotoma se mu je spla-šil konj in Zaje je padel z voza. Voz je šel čezenj in ga težko poškodoval. Rešilni avto je ponesrečenca prepeljal v ljubljansko bolnico. Zaje je težko poškodovan, ima notranje poškodbe in zlomljenih pet reber.
Iz L rab! jane
—lj Povratek ljubljanske   garnizije z
manevrov. Danes dopoldne se je ljubljanska garnizija vrnila z manevrov na Gorenjskem. Spremljala jo Je godba dravske divizije. Strumne vrste vojakov kljub napornim manevrom niso kazale nobene utrujenosti in je vojaštvo vobče napravilo na.i-boliši vtis.
—lj »Tlngi - tangi« je odšel... Iz Tivo-jija so te dni odjadrali razni »tingl-tangli«. vrtiljaki, gugalnice itd. Odšli so kakor la-stavke v jeseni v toplejše kraje. Splošna želja ljubljanskega prebivalstva Je, da ti »tingl- tangii« iz našega lepega Tivolija sploh izginejo, zakaj v Tivoliju pač ni mesta za razne nomade in komedije. Drugo leto bo otvorjeno elegantno kopališče SK
Ilirije, ki je našemu mestu samo v ponos, dvomimo pa, če bodo kopalci voljni poslušati večno lajnanje raznih orkestrov, avtomatov in orkestri.ionov. Ljubljanski Sokol se ]e že opetovano pritožil radi komedijantov, pa tudi stanovalci KolizeJa, ki morajo poleti cele dneve in večere poslušati mešanico divjih akordov, se za tingl- tangi nič ne navdušujejo. Naj vendar mestna občina komedijantom nakaže drug prostor, kje na periferiji mesta.
—lj Še o avtobusnem prometu. Novi vozni reo na av'obusni progi Vič - pošta -Jezica večini prebivalstvu ne ustreza. Tako vozi sedaj od 8. do 11. in od 14. do 16. avtobus samo enkrat na uro. Cemu je bil dosedanji vozni red irkinjen, ni znano, zdi se pa, da se v teh urah vožnja ni renttrala. Mnenja smo, da bi morali avtobusi kljub temu voziti najmanj dvakrat na uro. Saj so bili vendar uvedeni v korist prebivalstva in ne tramvajske družbe! Občinstvo se tudi pritožuje, da se pripetijo slučaji, da morajo ljudje izstopati sredi ceste in ne ob pločniku, kar bi zahteval vozni red. Tako je te dni sprevodnik neki dami pred pošto odprl vrata voza na sredi ceste. To ie nepraktično, obenem pa nevarno. Nekateri tudi žele, da bi se avtobus ustavlja! pred kavarno Evropo, da bi imeli zvezo s Šentviško avtobusno Progo. Mar se družba boji konkurence, da tam ne ustavlja? Postaja pred nunskim samostanom je skorajda nepotrebna in bi bilo postajališče pred »Evropo« bolj na mestu.
—lj Smešna anketa. Piši jo nam: Anketa raznih trgovcev in obrtnikov iz Šelenbur-gcve ulice, ki so protestirali, da bi tram-tajska proga vozila skozi to ulico in Gradišče, je res smešna. Pomisliti je namreč treba, da vozi tramvaj po ozkem Starem in Mestnem trgu, dalje po Prešernovi ulici ki je gotovo bolj prometna nego Šelenbur-gova itd. Kar se pa tiče šolskega pouika pri uršulinkah, je treba opozoriti, da vozi tramvaj tudi mimo šole Sv. Jakoba in tudi mimo gimnazije na Poljanah.
—lj Konjske dirke preložene. V nedeljo bi se morale vršiti na igrišču SK Ilirije konjske dirke, ki jih je pa moralo Kolo jaha-čev v zadnjem hipu preložiti na poznejši čas, ker so zagrebški častniki zadržani Priglasilo se je namreč 16 zagrebških častnikov, ki so pa morali udeležbo odpovedati, ker imajo te dni manevre. Dirke se bodo vršile naibrž 21. tm.
—lj Na razstavi sadja na velesejmu v Ljubljani od 7. do 14. t. m. bodo razstavljena jabotka v glavnem razdeljena v dve skupini: jabolka, užitna v jesenskem, odnosno zgodnjezimskem času, in prava zimska. Med prva spadajo tele vrste: Razni kosma-či, car Aleksander, Bismark, grafensteinec, pisani kardinal, rumeni in rdeči belfleur, ananas, reneta, Harbertova - landsberška reneta, jesenski kalvil, gdanski robač, zlata parmena itd. Za zimo pa bi bile tele vrste: Mošanckar, voščenke, Damason kos-mač, Baumanova reneta, Kaselska reneta, kanadka, prinčevo jabolko, boskopski kos-mač, londonski peking, Boikovo jabolko, rdeči in zeleni šetinec, tafelček, zeleni kne-žak, bobovec ontario in šampanjska reneta. Svetujemo, da si interesenti ogledajo to sadno razstavo.
—Ij Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila meseca septembra t 1. 3009 strankam 10.916 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. do pol 8. zvečer, od 1. oktobra do 31. marca tudi ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. dopoldne ter izposoja slovenske, srbo - hrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške, esperantske knjige in moderne liste vsakomur kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke knjig doma. 748n
lj— Sokol v Šiški prične s filmskinii predavanji v petek ob 8. zvečer v dvorani restavracije »Gorenjski kolodvor«. Na sporedu zgodovinski film * Vil jem Tell<. Vstopnina 5, 4 in 3 Din. 747n
—Ij »Za zdravje otroka« naj položi vsakdo svoj obolus v soboto in nedeljo 6. in 7. t. m., na cvetlični dan »Atene<. 749n
—lj Pod naravno vinsko trto se vrši v soboto zvečer trgatev letošnjega pridelka, ki je izredno sladek, v gostilni pri Štoru v Vodmatu. Poleg trgatve je na programu ples in vsakovrstne zanimivosti, ter zaTadi tega vabimo vse prijatelje dobre kapljice na poskušnjo. Začetek ob 7. uri zv. 750
—Ij Otvoritvena plesna vaja krožka »Tabor« se vrši v nedeljo 7. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Sodeluje Sokolov prvovrstni jazz. 739
—lj Otvoritveni plesni večer — »Priv. plesne šole — Jenko« se vrša v soboto 6. t. m. v veliki dvorani »Kazine«. Na istem izvaja plesni mojster g. Jenko z gdčno. Be-ranovo revijo vseh najmodernejših družabnih Plesov za sezono 1928/29. Vabljeni vsi ljubitelji plesa. Posebnih vabil se ne pošilja. Jazz-band Negode. Informacije in vpisovanje za »Nedeljske popoldanske vate« in »Večerne plesne tečaje« g. Jenka v »balkonski« dvorani »Kazine« vsak dan od 10.—22. ure. Istotam posebne ure. 744n
—lj Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da bo radi gradnje zbiralnega cestnega kanala Kette - Murnova cesta na delu med Jenkovo ulico in Vilharjevo cesto od četrtka dne 4. t. m. naprej za vozni promet do nadaljnega zaprta. Promet v Vod-mat se vrši neovirano po Jenkovi in Bohoričevi ulici iz Zelene jame in okolice, v mesto pa po Poljski cesti na Kette - Mumovo cesto ali pa po Vilharjevi cesti na Dunajsko cesto. Pogrebi se vrše po Dunajski cesti. Vilharjevi cesti (preje Dovozna cesta), po podaljšku Kette - Murnove ceste in po Posavski cesti k Sv. Križu.
—lj Jugoslovansko - Angleško Druitvo prične zopet z rednim poukom angleščine pod vodstvom ge. Copelandove in nekega drugega angleškega državljana. Re-flektanti naj se javijo v klubovem lokalu. Šelenburgova ulica 7, vsak dan od 18. do 19. utre zvečer. 746n
—I j Vinsko trgatev priredi »Pevski od-cek gospodarskega in izobraževalnega društva SDS za dvorski okraj v soboto 6. t. m ob 7. url zvečer v dvorani gostilne g. Use-nika na Borštnikovem trgu. Odbor vabi vse prijatelje in člane na to svojo vsakoletno prireditev, ki je ena najpriljubljenejših v dvorskem okraju.
—lj Večer arij in pesmi Kari Hellgren -ga. Staller - Stotterjeva. Na večeru arij in pesmi, ki se vrši jutri ob 8. zvečer v veliki unionski dvorani, bo prednašal znani švedski bariton Kari Hellgren z dvome opere v Stockholmu kompozicije od Ha lična, Griega. Althena. Rich. Straussa. Mozar-
ta, Ouaratea in Thomasa gospa Staller -Stotterjeva pa pesmi in arije Brabmsa, Schuberta, Lajovica, \Vagnerja in Meyer-beera. Za ta večer je v krogih našega glas-boljubivega občinstva mnogo živahnega zanimanja. Klavirsko spremljevanje pesmi ln arij je prevzel g. kapelnik Antonin B a -1 a t k a. Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni.
—lj Družba sv. Cirila In Metoda v LJubljani ie prejela iz nabiralnika v gostilni pri Bergantu v Ljubljani, Trnovo, Din 73.75. Iskrena hvala marljivim nabiralcem In darovalcem!       * 745n
Krvava bitka med kmeti in cigani
Slovaški kmetje so napadli cigansko taborišče in ubili 2 moška in 3 ženske. — Število težko in lahko ranjenih še ni ugotovljeno
Blizu Novega mesta na Slovaškem je taborilo okrog 150 ciganov. Med cigani in prebivalci bližnje vasi Pobedim je vladalo hudo sovraštvo, kajti cigani so kradli, kar jim je prišlo pod roke. Zanašajoč se na svojo številčno moč, so kradli pri belem dn.evu in kmetje so bili vedno izpostavljeni nevarnosti, da jih cigani napadejo in oropajo, a morebiti tudi pobijejo V ciganskem taboru so bili prepiri in pretepi na dnevnem redu. Ciganska kri je vroča in nikjer se ne odigravajo tako burni in ljubavni prizori, kakor med cigani. Kmetje so se hoteli iznebiti nadležnih sosedov in so jim podrli vse kolibe, toda oblasti so odredile, da so jih morali znova zgraditi. O drznosti ciganov priča dejstvo, da je začetkom septembra neki kmet streljal po ciganih in ranil tri. Cigani so bili zelo ogorčeni in so zagrozili kmetom, da jim zažgo vas. In res so zažgali dva kozolca. K sreči so kmetje ogenj pravočasno pogasili, sicer bi pogorela vsa vas. Pri drugih požarih so vedno pomagali gasiti tudi cigani, pri tem so pa nalašč držali križem roke. Ni torej čuda. da so bili kmetje še bolj ogorčeni in jezni na nadležne sosede. Orožniki so vedeli, kakšno razpoloženje vlada med kmeti. Zato so tri najbolj razborite cigane aretirali in zaprli.
S term so jim orožniki rešili življenje, kajti v nedeljo in v ponedeljek, ko je bilo v omenjeni vasi žegnanje, so se kmetje dogovorili glede skupnega napada na cigansko taborišče. Jezilo jih je najbolj, da so cigani nedavno do krvi pretepli nenkega vaškega dečka. V
Dvoboji Dunajčanov v
Avstrijskim baronom in grofom se še vedno dobro godi, sicer bi se ne navduševali za dvoboJ'e in druge take pri-smodarije. Meseca marca se je v nekem dunajskem nočnem lokalu sprla večja družba ponočnjakov. Med njimi sta bila tudi brata Hering. bivša avstrijska barona, in sin bančnega predsednika Min-kusa, dr. Hans Minkus. Ta je vedno občeval samo z aristokrati, bil pa je znan kot izzivač in hud pretepač. V nočnem lokalu je seveda izzval prepir, ki je irnel za posledico tepež. Vročekrvne goste je lastnik lokala le s težavo ločil. Obe stranki sta zahtevali zadoščenje v obliki dvoboja.
Ker pa na Dunaju dueliranje ni dovoljeno, so se duelanti zedinili na Budimpešto. Na Madžarskem je namreč dvobojevanje še vedno v modi in oblasti ga tudi tolerirajo. Seveda je dvobojevanje večinoma privilegij tako zvanih višjih kast. In tako.so se dunajski aristokrati te dni dvobo^evali v Budimpešti. Šlo je precej zares, zakaj dr. Minkus je v prvem spopadu pošteno oplazil svojega nasprotnika, starejšega barona Heringa, dočim se mu je v naslednji borbi mlajši Hering takoj izdatno re-vanžiral. Kresnil ga je po glavi tako, da se mu je vlila kri. Starejšega Heringa in Minkusa so prepePali v bolnico. Nasprotniki se niso pobotali.
Smola angleškega princa
Georga
Na svetu je že tako, da očetje nimajo pravega razumevanja za zabavo in razvedrilo nadebudnih sinov. O tem bi vedel marsikaj povedati tudi kor-vetni poročnik angleške križarke »Dur-ban« princ Georg, ki so mu prisodili mesec dni domačega zapora, ker se je hotel zabavati v Hollywoodu s filmskimi divami, o čemer smo kratko že poročali.
Princ Georg je vesel in podjeten dečko, saj je brat prestolonaslednika, ki je znan kot velik prijatelj ženskega spola, dasi je trdovraten samec in se noče poročiti. Princ Georg, četrti sin angleškega kralja, je prispel v Kalifornijo kot mornariški Častnik na angleški križarki »Durban«. V pristanišču ga je čakala neka filmska diva, s katero se je mladi princ seznanil že v Parizu. Filmska igralka je obenem navdušena letalka in hotela je princa odpeljati z aeroplanom v Hollywood. Toda prišla je kraljeva brzojavka, v kateri je bilo rečeno, da kralj strogo prepoveduje sinu letati, zlasti če upravlja letalo ženska. Če Veličanstvo noče, pa ne bomo leteli, si je mislil princ. Sedel je v avto in se odpeljal s svojo ljubico v Hollywood.
V Hollywoodu je pose ti 1 Pickfordo-vo in Fairbanksa, ki sta priredila visokemu gostu na čast intimen družabni
noči od ponedeljka na torek je navalilo 40 razjarjenih in pijanih kmetov r»a cigansko taborišče. Najprej so s kamenjem in opeko razbili okna, potem so pa navalili s palicami, vilami in moti-kami na cigane. Nekateri kmetje 50 tudi streljali. Razvila se je krvava bitka, v kateri so razjarjeni kmetje do smrti ubili pet ciganov ln sicer enega moškega, 3 ženske in 6-letnega otroka. Dve ciganki se borita s smrtjo. Število težko in lahko ranjenih še ni ugotovljeno. Sedem težko ranjenih so morali prepeljati v bolnico. Kmetje so doslovno razbili cigansko kolonijo, ki je zdaj podobna razvalini. Nobena ciganska hišica ni ostala cela-
Neka ciganka je pripovedovala po napadu orožnikom, da so razjarjeni kmetje vdrli v njeno kočo in vpričo nje ustrelili njeno 6-letno hčerko. Mater so s palico tolkli po glavi in ko se je zgrudila vsa okrvavljena na tla. so še streljali po nji in jo ranili. Neka druga ciganka je skušala pobegniti, toda kmetje so jo dohiteli in ii razbili najprej glavo, potem so jo pa še ustrelili.
Kmetje so zelo ogorčeni, da je dvignil napad na cigansko taborišče toliko prahu. Vaški župan je izjavil, da so bili cigani do skrajnosti brezobzirni in da vse prošnje kmetov, naj oblasti prepode nadležne sosede, niso nič pomagale. Orožniki so napadalec aretirali. Med aretiranimi je tudi župan, ki je za napad vedel in ki je napadalce celo vodil. Oblasti bodo po razburljivem dogodku prisiljene resno razmišljati o tem, kako bi se dala ciganska nadlega na Slovaškem odpraviti.
večer, na katerem je princ malone izgubil hlače. Baje so se mu zataknile za žebelj in raztrgale tako, da so komaj še visele na njem. Po neki drugi verziji je šel na vrt in sedel na klop, kjer si je raztrgal hlače. K sreči se je izteklo vse dobro, hlače so rrru zašili in princ je plesal dalje, dasi se je vsa družba od srca smejala, ko ga je videla v raztrganih hlačah.
Zdi se, da ima sin angleškega kralja s hlačami sploh smolo. Na nekem potovanju je prispel kot poročnik VVindsor v flarvvick, kjer so ga čakali vsi predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Vlak se je ustavil, vsi reprezen-tanti so se odkrili, toda princa ni bilo na spegled. Cez nekaj časa je stopil iz salonskega vagona angleški častnik in vprašal po županu. Nesreča je pa hotela, da je bil župan ženskega spola. Častnik je onemel in hitro planil nazaj v vagon. Reprezentanti so se začudeno vprašali, kaj to pomeni. Šele pozneje se je izkazalo, da je princ pozabil doma paradne hlače. V Harvvicku mu je posodil paradne hlače častnik, toda bile so mu pretesne. Ce bo imel princ tudi v bodoče tako smolo, bo moral hoditi brez hlač.
7.—: 1. oktobra
Iz Celja
—c Mestno gledališče v Celju. Dramatično društvo vrši pogajanja z upravo Narodnega gledališča v Mariboru v svrho rednih gostovanj na našem odru. Pričakovati je, da bo mariborska drama že ta mesec dvakrat gostovala v Celju. Poteg gostovanj, ki bi jih v prvi vrsti pri nas oskrboval Maribor kot gledališki center mariborske oblasti, si celjska publika želi tudi gostovanj iz Ljubljane in Zagreba.
—c Srebrno poroko sta včeraj v Celju obhajala g. Fran Strupi, trgovec, ln njegova gospa soproga. Veleuglednlma zakoncema želimo še mnogo let!
—c V mesecu septembru je umrlo v mestu Celju 24 oseb in sicer 5 v mestu, 19 v javni bolnici.
Stran
..S C O V F N S K I   NAROD* dne 4. oktobra 1928.
-tev >2/
Roger de Beauvoir:
Sužnja
Roman. IX. Ziana.
— Kje je dož? — je vprašala grofica markiza in se nervozno ozirala na vse strani
— Zdi se mi, da sem videl, kako je Njegova Visokost odhajala z Židom Ottalom proti državni kovnici.
— Proti kovnici? — je ponovila grofica zamišljeno in se ozrla na kanal.
Safio so še vedno težile grozne besede maski rane ga neznanca. Ni si upala povedati markizu, da je govrila z njim. Ples se je nadaljeval, dasi so bile vrste plesalcev že redke. Vsi za zabavo in razuzdanost navdušeni Benečani so smatrali za visoko čast, da so mogli ostati pri dražestni grofici d' Azola.
In končno, kaj je bilo do vojne napovedi, do brodovia in do oborožitve tem fjuderm, ki sploh niso več mislili na svojo čast? Orkester, zakrit z dolgimi svilenimi zavesami, je baš končal simfonijo, ko se je grofica, naslonjena na markizovo ramo. vrnila z balkona in odšla k mizi. polni najfinejših jestvin.
Za to mizo, daleč od gospode, je sedel Taddeo z Ziano. Mladenič je plaho objemal nevesto okrog pasu in od daleč je opazoval beneško plemstvo, katero je sovražil že od mladih nog.
Da. sovražil ie to pokvarjeno gospodo z vsem odporom sužnja napram gospodarju in zaničeval jo je v dno duše. Taddeo je bil sin siromašnih roditeljev in ljubezen do svojega družabnega sloja je ohranil na tako visoki stopnji, da na ulici ni pozdravljal nobenega plemiča, izvzemši doza. O beneških plemičih ie slišal toliko tragičnih storij, starejši ljudje so mu pripovedovali toliko o njegovih tajnih usmrtitvah, zločinih in izdajstvih, da je podlegel neopredeljenmu nagonu prazno-verne groze in da se je na vse načine ogibal stikov s plemstvom. Poklic ga je v tem podpiral, kajti stanoval je blizu arzenala, v enem najoddaljenejših okrajev Benetk. Njegov atelje je bil v trdnjavi, ki ie merila v obsegu tri milje. Živel je med preprostim ljudstvom, med pristaniškimi delavci, kolarji in mornarji. Taddeo je bil zelo ponosen, da ni smel noben tujec z mečem ob boku stopiti v ta okraj, razen če je bil vladar tuje države ali dožev gost. Tad-deu se je zdel arzenal najlepše poslopje v Benetkah.
Cesto, ko je šel po marmornatem mostu proti arzenalu, so se mu oči zaiskrile, kakor da je pustil za seboj okuženo in zastrupljeno mestno ozračje. Petju delavcev je dajal prednost pred vsemi veselicami na trgu sv. Marka. Nad okovanimi vrati arzenala je videl   krilatega leva,   simbol beneške
moči. Hodniki so bili polni trofej, iztrganih Turkom, ladjedelnice pa ladij, ki so čakale samo bojnega klica, da od-plujejo na širno morje. V tem oddaljenem kotičku Benetk mu je govorilo vse o zmagah in slavi beneškega orožja, vse, od Bucentaura z razbitim in pre-luknjanim krovom, čigar okraske je na doževo povelje opetovano obnavljal, do velikega zvona, ki je naznanjal prihod ali odhod delavcev.
Rad je sedel na utrdbi ,obrnjen proti morju, in njegove misli so uhajale daleč tja nad sinje Jadransko morje. Samo oblaki ali valovi so vedeli, kakšne misli mu roje po glavi. Niti Ziana, ki je mislila, da pozna bodočnost svojega ženina, ni mogla doumeti globine njegovih misli. Taddeo je dobro vedel, da Benetke v svoji razuzdanosti in mehkužnosti polagoma propadajo. Vedel je, da bo to stoletje za nje usodno in da je morda baš njegovo pokolenje poklicano, da prestreže zadnji vzdih tega nekdaj tako slavnega in mogočnega mesta.
— In vendar, — si je mislil, — imajo Benetke še sinove, ki ljubijo slavo svojega mesta. Plemiči so doživeli, zdaj smo na vrsti mi, da začnemo živeti. Ne, ne smemo dovoliti, da bi naše mesto za vedno izgubilo svojo moč. Mar nismo njegovi najzvestejŠi čuvaji? Pustimo plemičem mize, polne zlata, saj zakon določa, da mora biti vsak igralec maskiran, da se mu nS treba sramovati. Pustimo tujce, naj zapravljajo po igralnicah svoje premoženje in zdravje. Nočno življenje je za ljudi, ki zatiskajo oči pred solnčnimi žarki. Prepustimo jih njihovim orgijam in zločinom.
Ljudstvo pa mora dvigniti glave, ki jih plemiči povesajo v lastni sramoti in pokvarjenosti. Dvigniti mora prapor, ki ga oni vlačijo po blatu. Da, te nežne, bele in mehke roke ne smejo potegniti na krov ladje topa, ki bo metal ogenj in svinec na pirate. Naj drže karte naj spe spanje, ki je glasnik smrti. Beneški plemiči, vam pripada gniloba in trohnenje, nam pa življenje, vaša je moralna pokvarjenost, vaši so zločini in sramota, naša pa trupla z okrvavljenimi turbani, ki jih meče zmagovalčeva noga z ladje v morje! Napoči dan, slavna gospoda, ko ostane od beneškega prebivalstva samo ljudstvo, napoči ura, ko utihnejo beneški topovi, ko bo republika onečaščena, ko ostanejo Benetke brez gospode in ko se pojavimo mi, sinovi tega nesrečnega in starega mesta kot poveljniki slavonskih in albanskih polkov, stoječih v službi sv. Marka, in ko bomo mi diktirali plemstvu zakone. Hitite, le hitite potomci odličnih rodbin, a kar vam je še ostalo življenja, ga vrzite kot slamnate bilke v ogenj! Mi smo pri veslu, slavna gospoda, mi se odločimo namesto vas za najobupnejša sredstva. Svet Desetorice, tako mogočen, tako močan in strašen, se bo moral nekega dne umakniti demokratični vladi.
Zatopljen v te sanje je Taddeo čutil, da mu srce močno utriplje. Zvezda, ki je vsak večer pol-jubljala s svojimi srebrnimi žarki morski zaliv, kristal, ki ga je brusila njegova spretna roka, ali najčistejši dijamant iz zakladnice sv. Marka ni bil tako Jep, kakor njegove velike, modre oči, blodeče z otožnim pogledom po tem burnem vrtincu beneškega življenja. Ziana je sedela pri njem, toda Taddeo je malone pozabil na njo, o kateri je sanjal noč in dan. Pozabil je na njo zavoljo drugih sanj, žgočih in nemirnih, ki so mu odpirala vrata novega sveta.
Neznosna mu je bila misel, da je dož odklonil njegovo prošnjo. Toda zavedal se je, da je storil dož to samo iz ljubezni do njega. Dož je mlademu kiparju opetovano dokazal, da ga ljubi kakor lastnega sina. Opetovano je slišal v ladjedelnici, kjer je popravljal okraske ogiromne ladje Bucentaura, da ga hvalijo, in ko se je ozrl, je spoznal doža AJessandra. Znano je bilo tudi prijateljstvo med vladarjem republike in zidom Ottalom. Žid je upravna! državno blagajno. Vse Benetke so ga spoštovale, kati bil je poštenjak od pete do glave. Mladi gizdalini so mu pa očitali,-da zaklepa svojo hčerko, krasno Ziano, doma kakor biser v svoji skrinji. Najbolj so mu pa zamerili, da je dal Ziano kustiti. V tem so videli njegovo prizadevanje, da omogoči svojemu potomstvu dostop med plemstvo. Kajti kot rečeno, v Benetkah je bilo ob tem Času vse naprodaj.
— 2idi kot člani sveta! Kaj porečete na to, dragi moj? — je vprašal Mo-cenigo Trevisanija.
— Mislim, Mocenigo, da nam bodo potem raje posojali denar. Toda kdo je ta mož v maski papige, ki kar požira z očmi židovo hčerko?
— Bogme, ne vem. Kakor veste je nošenje mask pri nas običajno. Toda ta zagonetni mož v rdečkastem dominu ima zelo belo roko, na nji pa krasen dijamant
Molčeča maska, ki je tako napeto opazovala Ziano, je bila menda zatopljena v neke čudne misli.Stoječ kraj markize Grimani, ki je bila s svojimi dragulji podobna skrinjici za relikvije sv. Petra, je maska najbrž primerjala vek) lepoto inkvizitorjeve žene s svežim obličjem Ziane, na katero je namerila svoj lornon tako, da je hotel ljubosumni Taddeo odvesti lepo Židovko dru, gam. Toda tisti hip je maska vstala in držeč kozarec v roki. ji ie zastavila pot.
— Samo trenutek, dražestno dete, samo trenutek, mi te še nismo pozdravili. Dan zaroke prinaša baje srečo. No torej, čez tri dni odpluje brodovje, Ziana. Tu je moja čaša, pij na zdravje republike!
— A mi te potem vsi objamemo, — je dejal vinjeni Trevisani.
Maskirani mož je držal čašo in mnogi grofičini gostje so sledili njegovemu primeru.
Strah bogatih Parižank pod ključem
Aretirani Srb Gjorić ali Doridge ima na vesti 60 vlomov. — Mož je bil eden najspretnejših in najdrznejših pariških vlomilcev.
Zadnjič smo poročali, da se je pariški policiji po dolgem prizadevanju posrečilo pojasniti zagonetno tatvino v češkoslovaškem poslaništvu, kjer je vlomilec odnesel poslanikovi soprogi Osuski dragocen nakit. Vlomilca so izsledili v osebi mladega Srba Gjoriča, ki se je pa pisal prav za prav Doridge. Šele zdaj prihajajo na dan zanimive podrobnosti o delovanju vlomilske tolpe, ki jo je vodil omenjeni Srb kot pravi vlomilec gentleman, eleganten pustolovec, strah vseh pariških palač in milijonarskih vil. Doridge je bil v stikih z najbogatejšimi pariškimi krogi in v tem pogledu je bil zelo izbirčen. Svoj zločinski posel je opravljal samo ponoči, ko elegantni Pariz že spi. Občeval je z bogatimi Parižankami, s katerimi se je sestajal vedno samo. v onih spalnicah, kjer je bila dama brez moža. Skoro vse sestanke z odličnimi damami je porabil za drzne tatvine in marsikatera dama mu je nasedla, ker ni slutila, da je elegannti gospod eden najdrznejših pariških vlomilcev. Imel je ljubavno razmerje z mnogimi bogatimi Parižankami, obenem je pa kradel, kjer se je le dalo.
27-letni Doridge je tip vlomilca gentlemena. Prvotno je pariška policija mislila, da je Francoz, toda pozneje se je izkazalo, da je rodom Srb. Imel je osem pomočnikov, večinoma Srbov. Toda njegovi pajdaši so igrali le podrejeno vlogo, kajti Doridge ni hotel dati vajeti iz rok. On je bil absoluten gospodar in poglavar vlomilske tolpe. Čedna družba je zahajala k bogatim pariškim robinam najraje v vlogi obrtnikov, zlasti elektrotehnikov. Tako se je lahko orijentirala v stanovanjih, kje so spravljene dragocenosti. Pred nedavnim vlomom v vilo ma-dame Vanderbilt je imel en član vlomilske tolpe ljubavno razmerje s sobarico omenjene dame in je seveda zvedel vse. kar je hotel vedeti poglavar tolpe, da bi mogel organizirati vlom.
Doridge je bil najspretnejši pariški vlomilec in posloval je tako brezhibno, da ni rabil tuje pomoči. Bil je izvrsten akrobat, znal je spretno plezati po fasadah, kar je bil glavni trik njegove umetnosti. V novejšem času je vlomil v palačo kneza Murata, ameriške mi-lijarderke Vanderbiltove, v vilo senatorja Cornuda, v hišo veleindustrijalca Richlerja in v palačo češkoslovaškega poslanika dr. Osuskega. To so pa samo večji vlomi, kajti manjših ima na vesti nebroj. Povsod je odnesel velik plen, samo v palači veleindustrijalca Richlerja je imel smolo, ker so ga pravočasno opazili in moral je pobegniti.
Doridge je kradel po točno določe-
nem sistemu. V spalnico se je splazil tako tiho, da ga ni mogel nihče slišati, in ko je stal ob postelji speče lepotice, ji je naglo posvetil z električno svetilko v obraz. Dama se je prebudila in prestrašila. Pred seboj je zagledala mladega, elegantnega in vljudnega moža. Vlomilec se je povsd najprej opravičil, da prihaja tako pozno, obenem je pa izjavil, da ne stori dami nič zalega, če mu brez obotavljanja izroči svoje dragocenosti. Seveda je vsaka dama raje oddala dragocenosti, nego da bi se pustila umoriti. Iz spalnice milijarderje Vanderbiltove je odnesel Doridge za 700.000 frankov dragocenosti, iz vile princa Murata pa za 400.000. Ukradene dragocenosti so prodajali njegovi pajdaši po izredno nizkih cenah prekupčevalcem. Večino dragocenosti milijarderke Vanderbiltove so prodali za 10.000 frankov.
Doridge ima na vesti 60 večjih in manjših vlomov. Policija bi ga najbrž ne bila izsledila, da ga nista izdala dva pajdaša, ki sta hotela prodati dragoceno spominsko broško. Dotični draguljar je čital v novinah popis broške in je skrivaj opozoril policijo. Policija je sumljiva prodajalca aretirala in zaslišala. Ko je prišla na njuno stanovanje, je bil slučajno navzoč tudi Doridge, ki se je baš posvetoval z njima o novih kupčijah. In tako je policija spravila na varno vlomilca, pred katerim so drhtele vse bogate Parižanke.
Mati zažgala sinovo posteljo
Grozna rodbinska tragedija se je odigrala te dni v malem rumunskem kraju Cacica. Tam biva rodbina Zavarescu, ki je nedavno podedovala večje premoženje. Toda premoženje ni prineslo blagoslova. Starejši sin, ki je bil drugače priden in pošten delavec, se je udal pijači, začel je popivati in doma se je često prepiral s sestro in materjo, ki sta mu očitali, da ju hoče uničiti.
Toda sin ni nehal pijančevati. V soboto zvečer sta se pa mati in hčerka splazili v sinovo sobo. Sin, ki je bil zopet pijan, je smrčal. Obe ženski sta ne-opaženo polili posteJio z bencinom in jo zažgali. V hipu jc bila vsa soba v plamenu. Zavarescu je skočil iz goreče postelje in skušal pobegniti skozi vrata, ki so pa bila zaklenjena. Vsega opečenega so pozneje prepeljali v bolnico, kjer je še izpovedal, da sta zažgali posteljo mati in sestra. Fant je poškodbam podlegel. Policija je obe ženski aretirala. Ko ju je odvedla v zapor, ju je hotela razjarjena množica linčati. kar je policija s težavo preprečila. Pasja zvestoba.
Danes! Danes! Ob pol 8. in 9. zvečer.
Najrazkošneiši orijentalski velefilm:
»Za mrežami Šeikovega harema
«
Bela Hanuma
^1
Očarljiva Parižanka:     Greta Nissen Arabski princ Hay Fazil: Charles Farrell
Ljubav Parižanke pod žarkim arabskim sodncem.
Suženjstvo za mrežami harema. — Krasne žene v harems-kem ko-paAišču. — Očarljiva Francozinja ko* odaliska.   —   Ljubavnik - Arabec. —
Noč v Benetkah v gondoli.
ELI i N      .t> , TMiATICA!
Telefon 2121.
LIŠEJE
VSEH VRST, ČRTNE IN AVTO TIPUE. IZDELUJE PO PRED« LOŽENOi RISBAH, PEROPISIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJ&o IZVEDBO V ENI AU VEČ BARVAH TOĆNO po NAROČILU IN V NAJKRAJ.
Sem času po nizkih cenah
Šivilja
iave&bama. v damska konfekciji *n perilu išče službo, gre tuda v trgovino. Ponudbe na uprarvo lista pod «Š*vairja»/1802.
Gospodična
večletno prakso, rorožoa pisarniških del, išče službe blasajoičanke aH kootoristrajc. Nastopi po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod •Poštena«. 1754
Pozor starši!
Pošiljajte vaše otroke v brtvoico kartera vara nndU najcenejšo in nedosegljivo postrežbo v meja stroka Za obilen poset se priporočam MAT K O ŠUAKOVIĆ, Prečna nI. 4 poleg Mestne zastavljalnice 1793
Za doml
sa SlTllJe, krofaC* C«rQarJe Itd.
STOEWER
šivalni stroj
La  ta  Van  polet    fhraaja entb
(obSivi). veta (Itfta). to*a perilo ta oofartoe. Brca rsakega premio Janja ptoič la dr aro |e stroj v msnatJ ptlpfaWka al ta vezao)« ta ravno take hitro topet ta navadno fivaoje — Pole* t sen prednosti, ki Vb aa-vteoa  Urafad   stroj STOEWER,
la ta<fl aakeattjii. Na samndto agodaa prit*« ta oglejte al to teređaoat pri
Lud. Baraga,
Uabflaaa, Seleabarfora t. L
Snežne čevlje in galoše dajte pravočasno v popravilo, tvrdkj
1VL TREBAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugcn rlibser, Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 25. 89/T
Prazno sobo
električno razsvetljeno v centru išče gospodična (drž. uradnica). Ponudbe na upravo tista pod eSvetia in zra£aa»/1801.
Brezplačen pouk w  reženj o, rabt aparatov led —   Usodni pLačiln) povoji — ISletno Jamstvo,
JUGOGR AFIK A, LJubljana
TISKOVNA JNTMOfcNA DPI *R\ tO f,   HV PETRA NA* *>%
ItaiboljSi brnsm biosou
zajamčeno čisto volneni
moški in domski ttlojoui
Zadnje novosti za
jesensko in zimsko sezono
razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna
Slegel - Imliof* Brno
Palackeho t*. 12 (Ceskos ovensfca)
Največja izbira. Najnižje tvorn ške cene. :: Najsolidnejša izvrsliev vseh naročil :: Na zahtevo vzorci zastonj in postn. prosto
nlfllinPTl cenjene dame, og ejte si pred nar upom ^aiu o la-no-V   ^ar   došlih    krasnih   brzoš;va!nih   stiojev, iia;nove]^e lil) I UJI i  ^najdbe mod.me tehnike   Na vsak  s roj  popjinom »
enostavno šivate vsakov.stne b a.o, našiike in črnke s ciKcan ii^om, vezete najmoce* nejše in luknji aste vezenin*, gumbe
in gumbnice. Pouk v vezeniu brezplačen. Ceniki ir?nko. Prodaja tudi na obroke. — .1 KIBLJNA* F. B. L. Ljubljana. Kariovska cesta št. 4
Melon
379
Ivan Zakotnih
reieion
379
mestni tesar vtd cnotste?.
----LJUBLJANA, Dunajska cesia 46 —---
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
PARNA ŽAGA. 16 L TOVARNA FURNIRJA.
Za stavbe
po in ?anih cena t vsakovrsten suh, <esan in žagan les vsako množ'no v zalogi. Žaganje, odpa 1 k i od lesa, drva. Dostava tu ti na stavr o
Fran Šuštar,
lesna ndustnja in trgovina, parna žaga Ljubiiana, Dolemska   « sta
Lovske puške
flobert puške, browninge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogeni.
F. K. K
(tiiftkui    I I nluna     «et * «   lile k
Ureluie; Jucup Zupančič* — Za aNarudno tiskamo*: Fran Jesariek*      Za oprav« m loseratui deJ Usta; Otoc Chriatot - Vsi t Ljubljani
65