tmrrm

SPOMNITE SE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM!
3f
AMEkISKA
AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
CtXXXXXXXXXXXXXXXTJ
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
NO. 189
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 26, 1946
LETO XLVIII—VOL. 2CLV1I1
Razne najnovejše svetovne vesti
PEIPING. — Višji kitajski komunistični general se je izrazil. da bodo kitajski komunisti nadaljevali trpko borbo proti kitajski vladni armadi. Obenem pa je zanikal, da bi kitajski komunisti dobivali kako podporo iz Rusije.
* * *
ATENE. — Uporniki, ki so bili »napadli garnizijo v Deskati so se umaknili v gore zapadno od te vasi, kjer jih zasleduje tri
hatalijone vojakov od druge grške armade.
1 $ *
PITTSBURGH. — Stavka v Duquesne Light Co. se kljub odloku sodnije nadaljuje že tretji dan. Stavkarji so zavrnili ponudbo kompanije in zahtevajo 20 odstotkov poviška v plači, kar bi zvišalo zaslužek od $1.18, ki ga dobivajo sedaj na $1.41.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
KAJ JE KNOJ? — To je nekaka komunistična armada. Kakor je imel Hitler svoje čete SS za posebne naloge, tako ima komunistična stranka svoj Korpus Narodne Odbrane Jugoslavije. Vse bolj zaupne stvari ima ta po-sebna četa. Zlasti s političnimi nasprotniki ima opraviti KNOJ. Kadar tajna policija OZNA potrebuje kako pomoč, jo nudi ta komunistična milica. Zlasti je-ce> kjer zapira Ozna svoje nasprotnike so vedno pod stražo KNOJ.
TUDI OBMEJNO POLICIJO oskrbuje ta četa. Tako se sme kretati v obmejnem pasu le kdor inia dovoljenje te organizacije.
NEZAUPNICA ARMADI. — Ta organizacija je do neke mere nezaupnica armadi. Kakor se Hitler »i čisto zanesel na redno armado, tako se tudi komunisti V armadi služijo tudi drugi ln ne samo komunisti, v tej organizaciji so sami zvesti partijci.
JEČE OZNA-E v PRISILNI D E L A V NIC I. —■' OZNA ima
svoje ječe, kjer zaslišuje politične jetnike v nekdanji Prisilni delavnici. To ječo straži imenovana KNOJ. Tu mučijo jetnike, da iz njih izvlečejo po raznih ruskih metodah čim več obtežil-nega.
Po nekih poročilih, ki pa jih še ne morem kontrolirati, sta bila tu likvidirana bivši poslanec Smajd in dr. Martelanc, ki so ju ugrabili v Trstu oznovci in prepeljali v Ljubljano.
KAKO JE V TAKIH JEČAH. — V ječi OZNA-e je umrl zapornik Kukovica iz Device Marije v Polju, če tudi so drugi njegovi tovariši obvestili stražo, da je eden med njimi mrtev, so ga vendar pustili tam še ležati med živimi vso naslednjo noč. Pač zelo evropejsko.
KAKO JE OZNA PAZLJI-
LEVIČARJI NAPADLI GARNIZIJO REDNE GRŠKE VOJSKE ^
Atene. — Kakih 2,000 upor- š nih levičarjev je napadlo garnizijo redne grške vojske pri vasi Deskate v Tesali j i. Hudi boj i,"ki ^ so se vršili skozi 15 ur, so prinesli zmago garniziji, ki je dobila pravočasno ojačenje.	|
V teh bojih je padlo krog 120 upornikov in nad 100 pa je bilo v ranjenih. Garnlzija pa je utrpe- y la dva mrtva, osem ranjenih in 34 vojakov pa pogrešajo. Napad U je.bil izvrstno pripravljen in do- s mnevajo, da ga je vodil gotovo s kak dobro izvežban vojak.
--o--1
Vodja mora v ječo, s delavci na delo — je 1
odlok sodnije l
____ , \
Unijski vodja obsojyn na j eno leto ječe radi	d
preziranja sodnije	, o
Pittsburgh. — Stavka v Du- ^ quesne Light Co., ki je paralizi- '
rala vso trgovino in industrijo v 1
j
pittsbu,rškem jeklarskem okrožju, je bila s sodnijskim odlokom v, končana in delavcem je bilo naročeno, da se vrnejo na delo. Ta 1 elektrarna daje ppslugo 1,500,-
000	odjemalcem v tem mestu in 1 okolici, ki zavzema 817 kvadrat-1 j nih milj.
Zaslišanje za amtyo prepoved ' SK M vršilo <:">ik«Di Har-; ry H. Rowandom, ki j.-; odločil, '' da se morajo delavci vrniti na s delo. Obenem pa je obsodil pred- > sednika unije, George L. Muel- t lerja radi preziranja sodnije, ki J jo podala svoj odlok proti stav- ž ki že 9. septembra, na eno leto J zapora v Allegheny okrajni jet- ' nišnici. Sodnik je tudi zagrozil, š da če se delavci ne bodo vrnili na delo do določenega časa, da bo 1 izdal zaporno povelje za vseh de- 1 set članov stavkovnega komiteja. < -o--<
Žalostna vest iz domovine :
Mrs. Mary župec, 1138 Victo- , ria St., N. Chicago, 111., j g preje- < k' žalostno vest iz domovine, da ( ji je umrla 27. avgusta ljubljena mati Ana čot na Vrhniki. Ob smrti je bila stara 80 let. Tukaj žaluje za njo že gori omenjena hči; pokojna zapušča v N. Chi-cagu tudi dva brata Antona in Matevža Suhadolnik in v Cleve-landu pa brata Frank Suhadol-1 nik in več sorodnikov. V starem kraju pa zapušča na Vrhniki tri hčere in enega sina. Pokojna je bila rojena Suhadolnik v Kamniku pri Preserju. Naj v miru počiva v domači zemljo.
,	-o- _ |
Ameriška armada ima nove vrste strup 1 Washington. — Kemični oddelek ameriške arrtiade je izumil, nove vrste strup, ki ima silen učinek. Načelnik tega oddelka, clr. Gerald Wendt trdi, da bi enopalčna štirjaška kocka tega strupa lahko pomorila vse ljudi v Kanadi in Zed. državah. Za to najdbo je armada porabila že $50,000,000.
-o-
Ogenj in smrt vsled goreče cigarete
1	Cleveland, O. — Mrs. Lillian
■	Klutz, stara 35 let, 5713 Lin-
■	wood Ave. je v Mt. Sinai bolni-
-	šniči podlegla opeklinam, ki jih ) je dobila v požaru na njenem do-
-	mu.
Ogenj je nastal, ko se je ome-i njena vlegla zvečer v posteljo z
-	gorečo cigareto in pri tem zaspala.
Jugoslovanska vlada je zaprla ameriško čitalnico v Belgradu
Svoj odlok utemeljuje s tem, češ, da se je v tej či talnici delilo razno protijugoslovansko literatu ro, ki narod ščuva k izdaji.
Belgrad, 25. sept. — Jugoslovanska vlada je pozvah vlado Zed. držav, da zapre svoje čitalniške prostore v Bel gradu in s tem konča vse aktivnosti U. S. informacijskega urada, katerega delovanje je naravnost ščuvalo Jugoslovan sko ljudstvo k izdaji z razpečavanjem svoje protijugoslovan
ske propagande.
Nota jugoslovanske vlade je bila poslana še v nedeljo večer ameriškeriui poslaništvu. Jugoslovanske oblasti pravijo, da je to odlok zunanjega ministra, ki je končnoveljaven in brezpogojno zahteva, da U. S. Information Service preneha s svojim poslo-, vanjem.
! Ameriško poslaništvo pravi, da ni bilo opozorjeno da je ta , odlok jugoslovanskega zunanjega ministra končnoveljaven. Tudi ni ameriško poslaništvo dobilo nobenega odgovora na svojo noto, ki je bila poslana jugoslovanski vladi v pondeljek, v kateri je poslaništvo vprašalo za premislek tega odloka. Pričakovalo je, da ostane čitalnica odprta kot navadno, med tem pa je prejelo i poslaništvo formalno naznanilo, j da jugoslovanska vlada ne bo preklicala svojega odloka.
Jugoslovanska vlada dal. ' ži USIS, da je razpečaval Jugoslaviji sovražne članke, ki jih je spisal Eric L. Pridonoff, bivši trgovski ataše v poslaništvu. Za razpečavanje teh člankov pa drži jugoslovanska vlada odgovornega Richarda Breese, ki je ravnatelj USIS in časnikarski ataše pri ameriškem poslaništvu.
Breese zanika, da bi bili članki Pridonoffa razpečavani potom U. S. informacijskega urada; pojasnil pa je, da so bili omenjeni članki razmnoženi na mimeograph, ki je bil izposojen iz tega urada nekemu ameriškemu -vladnemu uslužbencu. In da • .so bili članki razmnoženi zato, da se jih razdeli med ljudi, ki ■ poznajo Pridonoffa in ki jih jc 1 naravno zanimalo, kaj on piše t
Jugoslaviji. 1 Jugoslovanske oblasti pravijo " da nimajo ničesar proti ameri 1 škim publikacijam, ki prinašajc protijugoslovansko čtivo, ampal vsake druge cirkulacije, ki se j it ) razdaja med narod, pa moraj< ' biti najprej odobrene od Tan J jug-a, ki je uradna vladna časni " karska agencija. Jugoslovanski " vlada pravi ,da so Pridonoffi članki o položaju v JugOslavij
VA. — Kako budno pazijo hišni zaupniki OZNE ina vse, kar se po stanovanjih dogaja, kaže tale primer. Neka gospodična je prevajala rusko knjigo in prevod pisala na stroj. Naenkrat pride
(Dalje na 2. strani)
delavci v fordqvi Tovarni so odšli Na stavko
Detroit. — Ford Motor Co. naznainja, da je včeraj odšlo na stavko 160 delavcev v tovarni na River Rouge, kjer izdelujejo Ford in Mercury avtomobile. Ta Etavka ni bila napovedana in je l)rva te vrste izza V-J dneva. Uradniki kompanije pravijo, so delavci odšli na stavko v Protest radi odslovitve nekega delavca, ki je v tovarni udaril svojega preddelavca.
-o--
Za vojaške bolnišnice Potrebujejo 750 izučenih bolniških strežnic
Washington. — Maj. general Norman T. Kirk, vojaški zdra vnik, pravi, da mora armada dobiti do koncem novembra naj ^anj 750 izučenih bolniških strežnic, če se hoče dati kakim 75,000 bolnikom v vojaških bolnišnicah zadostno in pravilno postrežbo.
Kirk je rekel, da se je okrog bolniških strežnic vrnilo aktivno službo v Army Nurse Corps. V tem koru je bilo v voj nem času nad 56,000 bolniških strežnic in danes pa jih je komaj Se ne prav deset tisoč. ^ -o-
Kitajska bo sama odločila odhod ameriških
vojakov
Lake Success, N. Y. — Kitajci zastopniki so brez ovinkov Povedali Rusom na seji U. N. Varnostnega koncila, da bosta sa-^o kitajska in ameriška vlada odločali, če in kdaj, se bodo Urriaknili ameriški vojaki iz Kitajske.
Boljše je brez kontrole mesnih cen, kot pa biti jrezmesa
Cleveland, O. — Večina cleve-andskih gospodinj je mnenja, da bi bile veliko na boljšem, če bi bila odpravljena kontrola cen mesu in mesnim izdelkom, kakor pa sedaj, ko so cene kontrolirane, pa mesa ni nikjer. Večina tistih, ki so za odpravo kontrole se zaveda, da bodo cene mesu po-' skočile, ampak so prepričani, da' ko bo enkrat dovolj mesa, da se bodo cene tudi znižale.
So pa tudi taki, ki žele, da kontrola ostane in priznajo, da res dobijo malo mesa, ki ga pa vsaj lahko plačajo. Boje pa se, ce bi kontrolo odpravili, da bi ce-j ne mesu tako poskočile, da bi si ga ne mogli privoščiti.
KLAVNICA~POGORE-LA, AMPAK BREZ MESA
Chicago__V Wilson & Com- j
pany klavniškem poslopju je izbruhnil požar, ki je sicer napra-j vil precej škode na poslopju, am-J pak na mesu pa nič, ker po izjavi uslužbencev, ni bilo niti koščka svežega mesa v poslopju.
Ogenj je izbruhnil v petem nadstropju klavniškega poslopja in se je vsled precej močnega vetra kaj hitro razširil na streho in v spodnja nadstropja. Prihiteli ognjegasci so dobili ogenj pod kontrolo prej kot v eni uri. Poškodovan ni bil nihče.
r Ker ne dobijo mesa, so
zapustili delo
Athens O. — V Starr-Jackson i rudniku blizu Coonville je 160 ) delavcev zapustilo delo in skleni-- lo, da se ne vrnejo ina delo, dokler ne dobijo več mesa.
krivični in naravnost žaljivi za jugoslovanski narod in imajo namen razmerje med Jugoslavijo in Zed. državami poslabšati namesto izboljšati.
TUDI ARMADA SE JE SPOMNILA NA NAŠE KLAVNICE
Cleveland, O. — Pet cleveland-skih klavnic je dobilo naročilo, da dobavijo precejšnje količine govedine in svinjskega mesa za armado in to brez ugovora, če nočejo, da se bo proti njim sod-nijsko postopalo. To je prvo tako naročilo tukaj ali drugje, ki ga je armada dala od 30. junija t. 1."
V času, ko je bilo meso izven kontrole cen, armada ni kupovala mesa, ker je bilo predrago. Častnik vojaškega urada, ki jo dal to zapovedujoče naročilo klavnicam, je rekel, da je armada v nujni potrebi za meso in da so njene mesne zaloge izčrpane do dna. V isti sapi pa hiti polje cieljski tajnik pripovedovati, da so cene mesu dovolj visoke in da bi te cene morale še pospešiti rejo klavne živine.
——-o---
Bodo raje zaprli mesnice kot bi prodajali meso, ki pride s črne borze
1 Predsednik organizacije cleve-landskih prodajalcev mesa na drobno, Adam Guth, se je izrazil, da bodo tukajšni mesarji raje "zaprli svoje mesnice in prodajalne, kakor pa bi prodajali meso, ki prihaja v mesto potom črne borze.
Dalje je rekel Guth, da je bilo naročeno članom te organizacije, da imajo svoje prodajalne odprte, dokler morejo dobiti kaj mesa. Mnogi pa imajo svoje prodajalne odprte samo zato, da ljudem lahko povedo, da nimajc mesa. Kar koncem koncev ni krivda mesarjev.
ni
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
V	soboto ob desetih se bosta - poročila v cerkvi sv. Vida Miss
Stephanija Brodnik in Mr. Joseph •Cos. Nevesta je hčreka l Mr. in Mrs. Joseph Brodnik iz . 5605 Bonna Ave. Sorodniki in j prijatelji so vabljeni k poročni maši. Poročna slavnost pa se bo vršila v Turner dvorani na E*. 55 St. Mlademu paru želimo obilo sreče v zakonskemu sta-A n u.
0	Zadumice—
-j V pecek ob 7:15 bo v cerkvi
1	sv. Vida maša za pok. Jennie Aiko ob priliki prve obletnice njene smrti.
Z V soboto ob 8:00 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jo-hanno Bajt za šesto obletnico njene smrti.
V	soboto ob pol devetih bo v ( cerkvi sv. Pavla na 40. cesti ma-^ ša za pokojnega Loj za Ponik-
var v spomin 19 obletnice nje-a gove smrti. e Po pismo na pride—
V	našem uredništvu ima pi-.. smo Jože Šterk, doma iz vasi i Purkače št. 1, obč. Rob pri Vel. a Laščah. Piše mu nečak Gor j up
Ferdinand. n Demokratska seja— L_ Jutri ob osmih zvečer se vrši ), seja Slovenskega demokratske-ga kluba 32. varde v Slovenes skem domu na Waterloo Rd. v i- s vrh o priprav za novemberske n volitve. Članstvo je prošeno, da ie se gotovo udeleži, i- Ne puščajte ključev a i avtomobilu— a Mestna zbornica je sklenila, ti da vsak voznik avtomobila, ki bo pustil ključe v avtu, bo dobil od policije poziv na sodni-jo. Zbornica je sprejela to j postavo iz namena, da se kolikor mogoče omeji tatvine avtomobilov.
i
Poroka v Euclidu—
V	soboto se bosta poročila v e-! cerkvi sv. Kristine ob devetih lajMiss Sylvia Lenassi, hčerka a-j Mr. in Mrs. Paul Lenassi iz a-. 92?" E. 220 St. in Mr. John F. a-j'Tanko, sin Mr. in Mrs. John e-j Tanko iz 19600 Arrowhead t*-1 Ave. Sorodniki in prijatelji so
| vabljeni k poročni maši. Vse lo najboljše mlademu paru v za-ie,';konskem življenju. " i Zadmnica—
e'l V nedeljo ob desetih bo v a"; cerkvi sv. Vida maša za po-V" ko j nega John Fortuna iz 47. J0 ceste.
-o---
= Pogreb ameriških letalcev, ki so bili nedavno ubiti | nad Jugoslavijo
| Washington. — Pet ameriških n- letalcev, ki so bili ubiti v poletu ri- nad Jugoslavijo eno leto potem, ija ko je že potihnil bojni grom, je ;je bilo položenih z vsemi vojaški-ta, mi častmi k večnemu počitku na re- tukajšnem Arlington narodnem e s pokopališču. Trupla vseh petih • v počivajo v skupnem grobu neda-j«. leč proč od groba in spomenika da nepoznanega vojaka. >d- Na nagrobnem spomeniku bodo vklesana imena petih letalcev, ra- ki so umrli dolgo potem, ko so bo- mislili, da je že mir dobljen. Ime-in na so: Capt. Richard H. Claevs re- iz St. Charles, 111.; Capt. Harold se- F. Schreiber iz New Albany, i v Ind.; Capt. Blen II. Freestone iz ne- Bristol, Va.; Corp. Chester J. on- Lower iz Enfield, N. H. in Corp. na Natthew Comko iz Monessen,
Penna.
Paris. — Glede odločitve pripadnosti italijanskih kolonij Li-, bije, Eritreje in Somalije je pre-| puščena odločitev štirim velesi-j lam Zed. državam, Rusiji, Angliji in Franciji.
Gladwyn Jebb, ki je govoril v imenu štirih zunanjih ministrov je zagotovil delegacijo mirovne konference, da bodo države, ki fo se borile v Afriki na strani zaveznikov, vprašane za svet v tem vprašanju.
Jebb, ki se je udeležil konference zunanjih ministrov "velikih štirih" že povedal italijanski delegaciji, da bodo zaslišane tudi države Etiopija, Egipt in Avstralija. Seveda pred vsemi drugimi bo imela prvo besedo Anglija, ki ae je s svojimi armadami prva in sama borila v Afriki in zaustavila sovražnika pri E1
Alamein, je rekel Jebb.
Po njegovem mnenju je Anglija za to, da dobi večji del Eritreje Etiopija. Je pa Anglija tudi za to, da se preurede meje ob Cirenajki v korist Egipta, kakor tudi za neodvisnost Cire-najke in mogoče celotne Libije s posebnim ozirom na Italijane v ^.a pad ne m delu Tripolitanije. Zed. države so za to, da se da ( večini italijanskih kolonij neodvisnost čimprej je to mogoče.
Zunanji ministri so se sporazumeli v tem, da pospeši jo. zborovanje mirovne konference in da se ista zaključi oziroma prekine 15. oktobra. Prihodnja se-j j a zunanjih ministrov se vrši v ! New Yorku, kjer bodo rešili ne-j dokončane zadeve mirovne konference in na to pa se preide na razpravo &lede Nemčije

,; Obdolžuje Tita, da 1
bv	_ IVI,« f	I	(
ce umcifi Cerkev ( in versko svobodo
r
Poročevalec za Reuter ] časnikarsko agencij« je s bil aretiran v Belgradu s
Rim. — Zadnje pastirsko pi- 1 ! smo, ki ga je pisal zagrebški , nadškof Alojzij Stepinac predno 11 je bil aretiran od jugoslovanskih 1 oblasti, kot sovražnik države, ' obdolžuje Titovo vlado, da skuša ° s silo prisiliti jugoslovanske ka- •• toličane v pretrganje zvez z Va- 11 tikanom. škof pravi v svojem ^ pismu, da pretrganje zvez z Vatikanom bi pomenilo uničenje \ kristjanstva in katoliške, vere v Jugoslaviji.	|
Nadškof je v svojem pismu poudaril štiri apele na jugoslo- | vansko vlado in sicer: Dovoli naj se mladini vzgoja, kot jo zahteva katoliška vera; narodu naj se dovoli resnična svoboda vesti in vere; popolno svobodo tikajočo , se resnic, ki so od Boga in ki vodijo k Bogu in vlada naj spoštuje in izvaja popolno svobodo ve- ^ re in vesti v pravem pomenu besedo.	' Sodi se, da bo danes nadškof j ^ Stepinac postavljen pred sodišče pod obtožbo kot "zločinec proti, narodu in državi." | J London. — Vest, da je bil v ( i Belgradu aretiran Milivoje Nau- ( ; moviteh, poročevalec Reuter časnikarske agencije, je potrdilo 'angleško zunanje ministrstvo.' j Christopher Chancellor, glavni ( , poslovodja te agencije je rekel,; ( j da je bila aretacija izvršena pod j . pritiskom kampanje, ki jo vodi-! ' jo jugoslovanske oblasti proti te-| . j mu, da bi imela Reuter jeva ^
agencija svojega neodvisnega po-, j ročevalca v Jugoslaviji.	j ^
Darovi za begunce '
i
| V našem uradu smo prejeli ' sledeče darove za slovenske be- , gunce: Rt. Rev. Msgr. V. Hri- \ 3 bar nam je poslal ček za $15.00: [ sam je daroval $10, neimenova- ] t. na oseba $3.00, neimenovana j
oseba $2.00 za begunsko semeni-j1 šče: $10.00 je darovala Mary ; e Bratkovic, 2705 Jay Ave., $6.00
Antonia Luin iz Farrel, Pa. in ' a' Mary Vidmar iz Saranac Rd. e $10.00 za bogoslovce-begunce.
! Iskrena hvala vsem tem do-a'brosrčnim rojakom in priporo-a čamo še drugim, da bi ob priliki H' kaj darovali za te slovenske re-; i veže, ki so tako nujno potrebni naše pomoči.
novFgrobovi
Charles Hočevar
Po dolgi in mučni bolezni je preminul v St. Mary's bolniš-ni-l !ci v Rochester, Minn, mlada z I Charles Hočevar, star šele 28 Ji let, stanujoč na 12018 Peelor aJAve., West Park. Tukaj zapu-^Jšča žalujočo soprogo Edno, ro-;a'jena Radwan, brate: Anton, I Edward in Joseph; sestre Emi-m'ly poročena Butler in Eleanor ; ! Zak ter več sorodnikov. Oče eJ Anton je umrl leta 1929 in mašiti pa 1933. Rojen je bil v Cleve-j^l landu.
nj| Pogreb se bo vršil v soboto, ri'j ravno na njegov 29. rojstni dan, ob 9:45 iz hiše žalosti brata Antona na 11921 Carring-o ton Ave. ter v cerkev Annunciation na West 130 St. ob 10:30 on in nato na Calvary pokopali-60 šče pod oskrbo Jos. Žele in Sini-! novi pogrebnega zavoda. Bodi lo-'pokojnemu ohranjen blag spomin.
"VELIKI ŠTIRJE" IMAJO ZADNJO BESEDO V VPRAŠANJU ITALIJANSKIH KOLONIJ
t
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. '	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA;
Za Ameriko na leto $7.00; tu Cleveland in Kanado po poitl za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland In Kanado po poŠta pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.60; sa Cleveland in Kanado po pošti Četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznatelclh: celo leto $7.00. pol leta $4.00. fetrt leta $2.50. Posamezna itevilk* »tane 5 centov.
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 par year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. V. S. $4.00 tor 0 months. Cleveland and Canada by mall $4.60 for 0 months. U S. $2.60 tor S months. Cleveland and Canada by mall $2.76 tor 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 tor 8 months. $2.60 tor 3 months. Single copies 6 cents each.
Entered as second-class matter January 8th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187»._____
83	No. 189 Thurs., Sept. 26, 1946
Ruske lutke bodo v vojni samo za napotje
Ruske sateliske države, ki s-i jih je Moskva organizirala za vojaške baze v slučaju vojne v Evropi, ali za prvi obrambni zid v slučaju napada na Rusijo, bodo imele v resnem slučaju zelo malo vrednosti za Rusijo, če ji ne bodo celo v napotje. Tako je mnenje vojaških strategov.
V slučaju, da bo Rusija v polni meri razvila dovoz svojim četam, ki bi bile razpostavljene na črti Stettin-Trst, potem te čete ne bodo izolirane od domačih baz, kakor so zdaj. Ta črta, Stettin-Trst, nima danes za Rusijo nobene veljave, če bi prišlo do vojne zdaj. Danes je treba tudi računati na to, da so politične razmere zadej za rusko sprednjo črto (Stettin-Trst) zelo razrvane in ruske satelitske države so danes v vojaškem oziru zelo malo ali nič hasni za svojo gospodarico Rusijo.
Politična moč Sovjetske Unije je danes v Evropi mnogo manjša kot je bila pred enim letom, ali celo kot je bila pred tremi meseci. Še zadnjo jesen so evropski narodi zrli na Rusijo kot na svojo osvoboditeljico in so zrli nanjo z velikim upom za bodočnost, med tem ko niso zaupali Angliji in Zed. državam.
Danes je pa skoro na vsem evropskem kontinentu ravno nasprotno. Obnašanje ruske okupacijske armade, terorizem ruske tajne policije, sovjetski način vladanja v vseh satelitskih državah v ekonomsko korist Rusije, politika Kremi j a, ki grozi s tretjo svetovno vojno, v kateri bi bile te satelitske države prve žrtve, vse to je spremenilo iz vere v Rusijo — v strah.
Ta sentiment se pa, seveda, lahko obrne nazaj v dobro Rusiji, najsi bo s kako polomijo Anglije in Amerike, ali pa z bolj inteligentno in bolj človeško politiko v 'Kremlju. Ampak kakor stoje stvari danes, je fakt, da se Stalin ne more prav nič naslanjati na vzhodno Evropo, če začne vojno.
Rusija je danes, po mnenju vojaških strategov, najmoč nejša na Finskem in na Češkem, kjer ima najmanj svojega vojaštva, ki torej ni moglo domačega prebivalstva razdraži-ti proti Moskvi.
Toda na Poljskem in v Romuniji, kjer je ruska armada pobrala skoro vse, kar je mogla dobiti v roke in' kjer Moskva kontrolira vladne lutke, je reakcija domačega naroda proti Moskvi najmočnejša, čeprav se ne pokaže v javnosti, kar je logično. Nič drugače ni v Jugoslaviji, kjer ima Titova vlada komaj kakih 5% naroda za.seboj, dočim se nič ne ve, v koliko se more zanesti na armado, če bi prišlo do vojne*.
Vsi vemo, kaj mislijo danes v Avstriji o Rusiji, kateri je Stalin obljuboval neodvisnost, pa na to popolnoma pozabil, ko je deželo zasedla ruska armada. Avstrijci tako sovražijo rusko armado, ki se živi kot parazit s pridelki revne dežele, da je treba samo prilike in zatajena jeza bo izbruhnila na dan. Moskva se trudi s pomočjo lokalne komunistične stranke, da bi te napete razmere ublažila.
Ni težko razumeti te napete razmere v satelitskih deželah, če se vzame v poštev, da je ruska armada iz tistih dežel toliko živil in pridelkov, dočim domače prebivalstvo strada. Človek ne pozabi tako kmalu tistega, ki mu vzame izpred ust zadnjo skorjico kruha.
Dalje je Moskva odrezala svojim satelitskim deželam zapadni trg, na katerega so bile te dežele vedno navezane in jih prisilila, da trgujejo skoro izključno z Rusijo. Ker pa Rusija sama nima komoditet in raznih drugih potrebščin, ki se jih lahko dobi sicer v zapadnih deželah, je razumljivo, da je ta kupčija med satelitskimi deželami in Rusijo samo enostranska. To se pravi, te dežele dajejo živež in izdelke Rusiji, v zameno pa ne dobe nič. To je zopet en faktor, da vzhodne evropske dežele vidijo v Rusiji samo izžemalko.
Iz vseh gornjih razlogov je jasno, trdijo strategi, da postane ruska črta Stettin-Trst za Rusijo past v slučaju vojne, ne pa prvi obrambni zid, ker ima za tem zidom Rusija danes narode, ki jo grdo gledajo in morda komaj čakajo prilike.
Zavarovane vloge
Federalna zavarovalninska korporacija za bančne vloge (Federal Deposit Insurance Corporation) navaja.v svojem letnem poročilu fakt, da je minilo leto 1945, ne da bi ena sama banka v Zed. državah zaprla vrata. To je rekord za zadnjih 75 let.
Ta korporacija ima danes na rokah kapitala v znesku 900 milijonov dolarjev in zato namerava vrniti v vladno blagajno $289,000,000, kar je vlada posodila, da se je t« korporacija osnovala. Ako bo to napravila, potem bo postala popolnoma last bank, toda z istimi obligacijami kot zdaj.
To ugodno poročilo te korporacije kaže, da je bila ta vladna institucija velik uspeh, v prvi vrsti zato, ker so dobili ljudje zaupanje v banke, ker jim je ta korporacija garantirala vloge do gotove vsote denarja.. Korporacija je pa tudi gledala na banke, da so vršile svoje posle natančno po predpisih. To se pravi na one banke, ki so članice te korporacije. Pred to korporacijo so pazile na banke države. Toda te niso mogle v taki meri vršiti svojega nadzorstva, kakor to tovo še nekaj let in bančni posel ni bil težak, loda ta kor-lahko dela ta korporacija, ki ima samo to delo in nič dru- poracija bo znala tudi v slabih časih voditi pametno gospo-gega.	darstvo in dobro nadzorstvo nad bankami. Dokler bo to, se
' ' Res je, da smo imeli zadnja leta dobre čase, ki bodo go- vlagateljem ni treba bati za denar.

i.
BESEDA IZ NARODA
Iz Loške doline
Cleveland, O. — Mogoče bo \do mislil, da smo Ložanje kar lepo zaspali, ko že precej časa ni bilo nič sluha o nas. Ampak naj vam povem, da temu ni taco, pač pa se prav pridno pripravljamo za našo prihodnjo veselico, ki jo priredi naše društvo Loška dolina v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Res, časi so slabi in težko je dobiti pijačo in še skoro težje pa jedačo, ampak pri nas v Loški dolini je navada taka, da vsakemu gostu dobro posreže-mo, pa naj stane kar hoče. In tako bomo storili tudi na naši veselici 5. oktobra. Kako po-strežni smo Ložanje to že vsi veste, ki ste bili že na naših veselicah in prireditvah, kateri pa še tega ne veste, pa pridite v soboto 5. oktobra v Slovenski dom na Holmes Ave., pa boste videli, da vam ne bo žal.
Z vsem vam bomo postregli kar najbolje bo mogoče in tudi vesele družbe vam ne bo manj kalo. Za ples bo girala izvrsti-na godba. Ko se bomo enkrat dobro okrepčali, bomo pa še kakšno rekli. Vstopnice lahko dobite pri vseh članih društva Loška dolina, ali pa jo boste dobili lahko na dan prireditve pri blagajni. Na veselo svidenje vam kliče,
Frank Baraga, predsednik. -o-
Od fare Marije Vnebo-vzete
Collinwood. — Prvo nedeljo v mesecu, to je 6. oktobra bo naše Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhajalo 30 letnico svojega obstanka. Radi težkih razmer, v katerih se nahajamo, ne bomo praznovale posvetno, ampak bomo to kar pustile iti mimo nas. Ce se bodo pa razmere kaj izboljšale, bomo pa prihodnje leto obhajale v ta namen. Toliko članicam v naznanje.
Obhajale pa bomo to obletnico v duhovnem pomenu. V nedeljo zjutraj se bomo korpora-tivno udeležile sv. maše ob osmih. Zbirale se bomo v cerkveni dvorani ob 7:45, nakar skupno odkorakamo v cerkev. Pro-šene ste vse članice, da se gotovo udeležite te maše, če vam je le mogoče in tiste, ki imate znake, prinesite jih s seboj.
Popoldne pa bo najprej molitvena ura, potem bo pa seja, kakor ponavadi. In tudi te seje in molitvene ure ste prošene, da se udeležite v velikem številu: S sesterskim pozdravom,
Mary Coprich, predsednica. —-o-
Popravek in dodatna zahvala
V najini zahvali, ki je bila priobčelna v tem listu 24. t. m. se je .vrinila neljuba pomota in zato prosimo prizadete, da nam oprosjte.
Prav prisrčno se želiva zahvaliti tvrdki Anton Grdina in sinovi za mize in stole, ki so nam jih dali na razpolago brezplačno ob priliki praznovanja najine 25 letnice zakonskega življenja. Dalje bi se moralo glasiti: hvala Mrs. Stanley Hrovat iz 82. ceste za okusne "pies" in ne Mrs. Hra-star, kajti Mrs. Hrastar je napravila in podarila prav izvrst-
Z obiska v Clevelandu
Waukegari, 1111. — Pretekli teden smo se mudili na obisku v Clevelandu pri spoštovanih družinah Klemenčičevih in Vr-hovnikovih na Prosser Ave. in pri Ovnovih na 18817 Diana Ave. Omenjene družine so bile še v starem kraju moje sosede, po domače Blekove iz Uševka pri Kamniku na Gorenjskem.
Celih 25 let sem se odpravljala in odlašala odkar sem prišla iz starega kraja, da grem enkrat pogledat v Cleveland. Čeprav so bile omenjene družine že pri nas na obisku, pa človek kar vedno odlaša leto za letom in med tem je prišla pa še vojna, da je vse zaostalo in človeka tudi ni zanimalo ne eno ne drugo. Težko nam je bilo pri srcu in posebno pa še tistim, ki smo imeli svoje drage v vojnem metežu.
Nekateri so se že vrnili, a tisti pa, ki so dali svoje mlado življenje za domovino, se ne bodo nikdar več. Ubogi starši in uboge žene padlih. Kako globoka, skeleča in nezaceljena je tista rana. Tolaži naj vas zavest, da so vaši dragi dali življenje za svojo domovino Am& riko. Tudi oba naša sinova sta bila v večih bitkah; starejši sin Tony na Pacifiku in mlajši Jo žek pa se je udeležil najhujših bojev v Blilgiji. To je bilo ta-krat, ko so Nemci zadnjič in najhujše napadali. Končno je bil tam tudi zajet od nemških S.S. truperjev. Kaj je prestal v ujetništvu sploh ni za pove dat. Oba sta dobila tudi več odlikovanj, ter oba ušla smrti in se srečno vrnila domov, za kar naj bo Bogu izrečena najlepša hvala za tako srečo.
Kar pravi Jožek: mama, ko .jaz dobim^nov avto, bomo šli pa v Cleveland pogledat. In res, rečeno strojeno. Takoj, ko je pripeljal avto na dvorišče, smo se že odločili, da gremo na prvo pot z njim kar v Cleveland. Moj mož je pa rekel, da bo doma za varuha in da naj se kar srečno vozimo in brez skrbi. Tako smo se podali na pot jaz, moja dva sinova in z nami je šla tudi Miss Bertha Geržel.
Imeli smo prav lepo vožnjo tja in nazaj in srečno prišli domov. Novi avto nam tudi ni delal nobenih sitnosti in tako je bilo vse O. K. Nikdar bi ne bila vrjela, da je v Clevelandu vse tako domače in da ste tam tako postrtežljivi ljudje. Zdelo se mi je, kot da sem v staram kraju. Res krasen si Cleveland. Ogledali smo si ga iz Terminal stolpa. Ogledali smo si tudi Kulturni vrt, ki je ponos cleve-landskih Slovencev. Videla sem tam tudi lepe starokrajske rastline in tu in tam me je kar mraz pretresel od začudenja. Rečem samo: čast, komur čast!
V nedeljo ob 8:30 smo šli k maši v veličastno cerkev sv. Vida. Maševal je Rt. Rev. B. J. Ponikvar in tudi slovensko pridigal. Človek bi kar naprej poslušal njegove vznešene in pod učne besede. V cerkvi pa imajo tudi zvočnike, da se vsaka molitev izpred oltarja in tudi pridiga prav razločno sliši, kar je jako velikega pomena, da ljudje vse pravilno razumejo. Posebno je to velike-
Rosej s katerimi smo bile sosede v starem kraju. Zares, krasno je to pokopališče.
Dalje smo obiskali več naših domačinov, tako smo bili pri Martinovčevih iz Briž, pri Jakličevih iz Nevelj, pri Pančur-jevih (Milnih) iz Uševka. Vsi ti imajo svoje lepe domove. Bili so presenečeni ob našem obisku, ker se z nekaterimi nismo mogli takoj spoznati, ker jih nisem videla že od 35 do 40 let. Vsi pa so nam tako prijateljsko* postregli, da le kaj. Zlomka, tudi Lojzeta Jakelčo-vega nisem poznala; ravno je bil dvignil kozarec vinca, ko smo stopili v hišo, pa reče: Na zdravje! Jaz pa, saj ne vem kdo s>i. Takoj pa mi pojasni Mrs. Vrhovnik, da je to Jakelčev Lojze. Mnogo smo si imeli povedati iz starega kraja. Vse je bilo O. K. ampak ura pa ni bila O. K., ker vse prehitro čas beži v Clevelandu.
Dragi rojaki, ob priliki pa pridite vi k nam v naš Wauke-gan, 111., in vam bomo povrnili za vso vašo gostoljubnost. Veste, pa kaj serrr še videla v Clevelandu? Prav pristni sta-rokrajski nageljček, prav tak kot so včasih viseli z mostovža pri Martinovčevih na Brižah, katerega so mama tako negovali in ljubili in .so ga dali njeni hčeri Ančki, ki ga sedaj skrbno goji naprej in presaja mladike, da je res lepo razcveten in prekaša vse cvetlice, ki jih je menda več kot 2,000 vsake vrste na njenem vrtu. Kakor bi imela vrtnarijo, tako izgleda krog njenega doma. Saj se pa ona tudi razume na to. Res kar škoda, da ga nisem posnela na film. Ob pogledu nanj, mi je prišla na misel tista slovenska pesem: "Nageljček in rožmarin, iz tega ti pušelc nardim . . ."
O, kako lepi so spomini na našo preteklost — mladost, ko smo bili še tam doma .onstran morja. Obiskali pa smo tudi Mrs. Malči Božeglav in Francko iz Šmarce pri Kamniku. O-menjeni sta bili moji sopotnici, ko smo prišle iz starega kraja leta 1920 s parnikom Argentina. Pri BožeglavOvih smo se dobili tudi z Mr. in Mrs. Vinko Ujčičevim.
Prav povsod so bili zelo veseli našega obiska in nam nadvse gostoljubno postregli. Bodi vam hvala stotera vsem skupaj. Posebna zahvala družini Mr. in Mrs. Mike Klemenčič, kajti Mike nas je vozil okrog in razkazal ves Cleveland. Hvala
no potico, za kar sva se ji in se ji še prav lepo zahvaljujeva. Prav lepa hvala tudi Mr. Anthony Tomsich za vožnjo od doma in zopet domov tisti večer. Njega sva bila pozabila v zahvali, zato se mu sedaj prav prisrčno zahvaljujeva in prosiva oprošče-nja.
S spoštovanjem ostavaja,
Frank in Anna Pa j k, 1144 E. 63. St. Cleveland, O.
ga pomena za starejše ljudi, ki že bolj slabo slišijo. Le škoda, da ni tudi v naši cerkvi Matere božje v Waukeganu kaj takega. Res modelna je cerkev, župnišče, sestersko poslopje in tudi krasna farna šola.
Obiskali smo tudi katoliško Calvary pokopališče, ki je tako veliko, da bi se sama tam zgubila. Šli smo na grobove dveh sester Blekovih, Barbare in
tudi družini Mr. in Mrs. Vrhovnik za vso gostoljubnost in postrežbo. Kar ne morem vas pozabiti drage prijateljice iz otroških let, ko nas isto prijateljstvo veže tudi še danes. Ob priliki pa ostanemo dalj časa med vami ali pa morda kar za zmeraj. Pozdrav vsem čitate-ljem posebno pa vam Nevelj-čanom,
Mrs. Jennie Keber. -o-
Ponovna zahvala
Cleveland (Newburg), O.— Sklad "deset tisoč" gre prav lepo naprej. Z vsakim dolarjem, ki ga dobri ljudje prispevajo, gremo malo naprej do zaželje-nega cilja.
Mrs. Agnes Žagar je rekla: za $90.00 sva jih s Mrs. Košak prodale, daj mi jih še deset, da bo ravno sto. To se pač lepo sliši. Mrs. Helen Mirtel iz Prince Ave. je poklicala še za deset in rekla, da jih še ne bo zadosti. Rojaki nad 93. cesto prav radi prispevajo k vsaki dobri stvari. Hvala Mrs. Mirtel in dobrim rojakom na Ju-trovem.
Mrs. Mary Novak iz 82. ceste se je tudi pritožila, da je prodajalci niso obiskali, zato je pa kar sama prinesla svoj dar. Vem, da je še veliko takih, ki še niso prispevali za nesrečne begunce. Storite to takole: Ko boste imeli prihodnjo "pedo" pa denite en dolarček na stran in ga darujte nesrečnim rojakom v begunstvu. Vam se ne bo dosti poznalo, sklad za "deset tisoč" se bo pa le pomaknil višje. Prihodnji mesec bodo dobila tudi naša društva prošnjo in katero more kaj, naj pomaga in naj stori kaj v pomoč nesrečnim rojakom, ki ne smejo domov in tam živeti jim je pa tudi grozno.
Zapomnite si vsi "delnice s številkami" bodo dvignjene v nedeljo 10. novembra v dvorani fare sv. Vida. Poudarjam, da boste nagrad deležni vsi — pet srečnih v denarju, ostali pa v dobrem delu. Saj bomo vse zapustili, le dobra dela ponese-mo s seboj pred Vsemogočnega in pravičnega sodnika. Kdor p"a noče ali ne more pomagati tem nesrečnežem, pa naj bo vsaj toliko vljuden, da ne ovira tistih, kateri se trudijo za nesrečneže. Imejmo vedno pred očmi: Pomagaj tam, kjer boli. Vsem pa, ki kaj store za nesrečne begunce in tudi tistim, ki jih morda še obsojate pa najlepši pozdrav. J. Resnik.
njegovo časopisje neprestano govori o novi svobodi. Vse to za zunanji svet. Doma pa je tiran-stvo kot ga še ni okušal slovenski narod. Da se ta laž ne bi spoznala, zato ne sme biti v Jugoslaviji nobenega časopisa, ki ni cementirano režimski, zato na radio ne sme govoriti nihče, če ni odobren od komunistične partije, zato taka težava, če hoče v Jugoslavijo preko meje kdo, ki ni odobren od režima kot velik prijatelj komunistov. Varanje sveta, to je geslo partizanov. Kako dolgo bo mogla ta laž uspevati?
iiiiiimiiiimiiiii
če
verjamete aF pa ne
mimniiimiiiii
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani) OZNA in začne zasliševati gos-i podično, kaj toliko piše na pisalni stroj. Ob tej priliki so seveda temeljito preiskali vse stanovanje. Gospodična jim je končno dokazala, da je na pisalni stroj pisala samo prevod ruske knjige. Ruščina pa je pri OZNA celo olajševalna okoliščina. Tako se je preiskava končala brez slabih posledic. Vidi se, da je hišnega zaupnika OZNE razburjalo, da se toliko piše na stroj in ker je stranka pripadala "reak-cijonarjem," je bila stvar skrajno sumljiva.
VČASIH SE TUDI KOMUNISTI sami v teh razmerah kar slabo počutijo. Hišni gospodar je vprašal navdušenega partiza-
na. 1.) Ljudstvo pridobiti za kolektivni gospodarski sistetn. 2.) V ljudeh vzbuditi simpatije do Sovjetske zveze i" do vsega, kar se tam godi. Obenem pa razpa-liti' sovraštvo de zapadnih kapitalistov, do Amerike in Anglije. Zato imate v listih po cele strani o Rusiji, zato se zalagajo predvsem knjige, prevedene iz ruščine, zlasti komunistične zato se mnogo piše na primer o ameriških razmerah po vojski: o štrajkih, draginji, inflaciji itd.
-KOMEDIJA S PROSTOVOLJNIM DELOM. — Ena največjih komedij, kar jih igra komunistična valda je laž o prostovoljnem delu. Neprestano berete o "tekmovanju" in "udarniškem" delu. Oboje je nasilje nad
i-a komunista, ki pri njem stanuje, kako je. Ta je vedel, da ga gospodar ne bo naznanjal in je žalostno priznal: "Veliko je drugače kot smo mislili. Sedaj nam vse Moskva diktira."
POSLUŠANJE INOZEMSKIH RADIJSKIH POSTAJ ni prepovedano, je pa radi pazljivosti OZNE zelo nevarno. Kadar so na tujih postajah kake komunistom neprijetne stvari, tedaj skrbe z raznimi motnjami, da se ne bi kdo pohujšal nad tujim govorjenjem. Podobno je delal pred zadnjo vojno Hitler.
DOMAČA PROPAGANDA KOMUNISTOV po radio in v časopisju ima predvsem dva name-
delavcem, ki si ne more pomagati in mora dati iz sebe vse moči. čie ne "tekmuje" z drugimi, kot mu je naročeno, mu očitajo, da delo sabotira. Tako jfe v ved-ni nevarnosti, da ga vržejo na cesto brez kruha. V komunističnem raju pa je vse delo v državnih rokah, če izgubiš svoje delo, ga ne moreš iskati drugod. Moraš poginiti od vsega hudega. Zato delavec "tekmuje," da reši svoj kruh, zato napenja vse svoje moči kot vol pod bičem. Vse govorjenje o "prostovoljnem" delu je silna partizanska laž.
DVOJNI OBRAZ. — Komunizem hoče pred svetom izgledati kot odrešenik delavstva. Zato
Žalski Jožek je bil velik sti-skač. Pravili so, ida je tako kronco stiskal, da je vpila na pomagaje, predno jo je dal iz rok. Nekoč je na Rakeku prodal nekaj voz žagane in spravil lep denar. Vsak drug bi bil šel k Domicelu na gulaž in kak liter vina in kdor bi,"hotel, bi lahko prisedel in pil. Ne pa tako Jožek. Kupil si je za groš kruha, ga stisnil pod pazduho i11 jo ubral čez "čisto stran" na Menišijo in gori v hribe domov. Spotoma je računal, koliko mu bodo še vrgle hoje, ki se rede in debele zastonj po njegovem gozdu; računal je, koliko ima že v šparkasi in če ne bi kazalo kupiti še kakšno njivo, ki jo bo ta ali oni vaščanov pognal P° grlu.
Tako je računal in tuhtal pa nehote ščipal tisti vogal kruha, da sam ni vedel kdaj. Ko pride pa tam čez Vrtačo na me-nišovska tla, se mu zazdi, da je lačen, pa seže pod kamižol0 po kruh. Križana gora, kruha pa nikjer! Sam nase je godrnjal, zakaj tako malo pazi, da gre, pa po nerodnosti zgubi kruh, za katerega je d»l cel groš. Ob vse bom, si je dopovedoval, se ročno obrnil in krev-sal debelo uro nazaj na Rakek ter vestno gledal v tla za iz' gubljenim kruhom. Seveda, kako ga bo našel, če ga je *pa P0' jedel, pa ga ni bilo človeka, da bi mu to povedal. Se reče, saj bi mu itak ne verjel.
Tak stikač je bil, pa ni nič nesel s seboj, kar je zelo pra^ prišlo njegovim otrokom, bi rekel.
Pravijo, pa sam ne vem, Če je res ali ne, da je umrl v briv-nici pri sv. Vidu. (Pa nisem vedel, da so tam tako napredni* da imajo celo br.ivnico. Na Me-nišiji je za moje pameti še ni bilo. Pri nas je znal vsak striči in so drug drugemu pomagali. Mene je vedno strigel sosed Jernej Vidmar ali zogar. Dobro se še spominjam, kakšne vrste milnico je rabil, ko me je razi-ral po vratu, kadar me je ostrigel. Kar pljunil mi je tje za komat, kar me je zelo šče-melo, ker je imel zogar vedn° čvrst čik v ustih.)
Torej v brivnico prisopiha nekega dne Jožek. Komaj se je privlekel in komaj da je mogel spregovoriti:" Koliko računaš' če obriješ živega človeka?"
"Petnajst krajcarjev," m^1 je dal račun brivec.
"Koliko pa za mrtvega?" b* rad vedel Jožek.
"Za mrtvega pa en goldina^ pa je še poceni."
"Torej le naglo se obrni in me obrij," mu ukaže Jožek in se s trudom vsede na stol. Brivec je mislil, da je dobil novega odjemalca, ker do takrat Jožek ni bil še nikoli pri njem> zato se ročno obrne,
"Le hitro, le hitro," ga priganja Jožek. Brivec ga namaže Z milnico in kmalu je strgala 0' stra britev osat po Jožkovefli obrazu. No, vsa operacija 111 dolgo trajala. Ko je bil brivec gotov, seže Jožek v žep, odšteje brivcu 15 'krajcarjev in vzdih-ne: "Glej, pa sem prihranil & krajcarjev." To rekši, se nasloni nazaj na stol in—umrje.
Bi gLHBRlgKA DOMOVINA, SEPTEMBER 26, 1946
rt
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
"Premnogo primerov vas ne doseže."
^ "Imate prav. Najzanimivejši in najbolj boleči primeri te bolezni ostanejo v domači oskrbi. Ljudje trpijo drug ob drugem. Mogoče mislijo, da ttiora tako biti. Tujcem neradi govore o svojem uboštvu. Sram jih je, da so tako slabo izbrali. Tolažijo se s tem, da tudi drugod ni bolje. Človek, ki je s svojo ljubeznijo doživel razočaranje, postane nezaupen nasproti vsemu, kar se imenuje sreča."
"Tudi to je res," meni gospodična Helena.
'Včasih je gotovo zelo hudo. Navadno pa se le ljudje z življenjem pobotajo, še preden so doživeli kako resnično nesrečo- Vsakdanjost naredi preko Najlepšega pričakovanja. Za ni treba bog ve koliko let, Ljudje se z nekim klavrnim he-r°izmom odjovedo vsemu, kar Je ljnbbezen obljubljala, pa ni lzpolnila. Sprejmejo svojo malenkostno usodo, kakor opravili0 delo, ki jim je bilo nalože-Vedo, da je treba živeti delati. Tako si z neko sme-sno vdanostjo ustvarjajo svoj zivlenjski s'log, ki je čudovita jnešanica ljubeznivosti in očitkov, dobrohotnosti in škodoželjnosti, odpuščanja in maščevanja, lepote in umazanij, •lake spremembe tvorijo dnevni red neštetih življenj, ki se nam dozdevajo morda celo lepa, ker Marsičesa ne vidimo in ne zvemo."
"Mnogo mislite o tem," pravi gospodična Helena z rahlim ^čudenjem.
"Saj me prav osebno zanima."
"Zakaj pa, če smem vprašati?"
"Zadnjega razloga ne po-znam. Vem le, da mi je to vsakdanje mučeništvo bolj zo-PrHo kakor tista velika razoča-la"ja, o katerih ljudje navad-
110	govorijo." "Tako?"
'Ne vem, zakaj. Čutim pa, da bi me to povsem ubilo. Vse Je nekam majhno, smešno, bedasto. Nisi junak, a vendar *rPiš. Ob zakonskih prepirih eutim malone neko telesno bo-ječino. Vedno se bojim, da se začela neka ogabna igra, kateri bom moral biti priča, čeprav samo poslušam, se samemu sebi ponižan in °smešen. S svojo nemoč j o podajam del neke črede, kjer se bivali med seboj grizejo in napadajo. Najrajši bi zbežal in vse pozabil . . ." "Vaša žena ne bo smela biti Malenkostna," pravi dekle in Se komaj vidno smeje.
"Prav je, da to veste," meni s°dnik.
"Jaz? Zakaj pa? Ali mi-siite, da bi vam to moglo pomagati ?"
Mogoče. Moje življenje je
Se polno svobode. In vaše tudi."
"Kaj pa govorite?"
"Ali sem kaj rekel?"
"Ne, nič," pravi gospodična
111	ni videti nevoljna. "Škoda . . ."
"Cesa je škoda?" se smeje gospodična Helena.
"Tega, da si vse lepo tako radi skvarimo in da izbiramo tako smešna sredstva, če hoče ^o sebi. in drugim življeje zagreniti."
"Ne razumem dobro," meni "'ekle nekoliko neiskreno.
"Mislim, da bi morali dati Sv°jim sporom in razprtijam ■^eko monumentalnost. Saj je ^eurnno, ako se zaradi malenkosti tako smešno zavržemo." v "Ali menite, da bi bilo mogo-Ce(Po tej kaj rešiti?"
"Najbrž že. Saj je velikih ®tvari zelo malo. Tako bi ne kilo prave priložnosti za nesporazumi j en j a in sovraštvo, življenje bi bilo mnogo preprostejše. Sedaj pa je zmeraj
vse v nevarnosti. V nekaj dnevih se poruši najlepši dom."
"Včasih že en sam dan povsem zadostuje," pristavlja profesorica. Iz njenih besed raz« bereš več, kakor je povedala Dekle misli morda prav na svoj primer. Zato dodaja v pojasnilo in v zagovor: "Ali mislite, da bi se ob kaki malenkosti ne moglo odkriti neko spoznanje, ki ni več malenkost^"
"To jt prav mogoče. Včasih nam je kaka majhna stvar zadnji dokaz, ki ga nič več ne more podreti. Vendar to ni v bistveni zvezi z najinim razgovorom."
"Vem, da ni. Vendar me to sedaj bolj zanima."
"Zakaj'pa?"
"Ker sem vam še vedno dolžna svojo zgodbo."
"V pogodbi to ni omenjeno," pravi sodnik, ki noče biti radoveden, ker ve, da mu bo ta življenjska povest kar sama padla v naročje.
"Pogodba ni vse. Ne mislite, da mi je ta dolg kašno posebno breme. Težje je to, da se nič pravega ne da povedati. Morda bi bilo dovolj, ako bi rekla, da je vse od začetka do konca strašno vsakdanje in staro. Danes se tega zelo jasno zavedam."
"Vsako življenje je zanimo-vost."
"Vi boste morda res tudi v mojem kaj lepega našli, ker vse po svoje gledate in presojate."
"Ali nimam pravice do 'tega?"
"O pač. Saj to je najlepše." "Vidite! In mislim, da se samo po tej poti pride do resnice."
"Resnica o človeku je včasih hudo dolgočasna in revna."
"Kdor to ve, je že bogat. In tudi dolgočasen ni več. Kaj mi imate povedati po tem nepotrebnem uvodu?"
Rada bi vam naslikala svoj dom, pa ne vem, kako . . Moji starši imajo lepo hišo v trgu, ki je pooseblen dolgčas. V hiši je trgovina, gostilna, mesarija in morda še kaj. Nikoli nisem mnogo razmišljala o tem, kako smo do vsega tega prišli. Zdi se mi, da je precej podedovanega. Oče in mati sta nam ohranila, kar je bilo' že njima izročeno. Hudo mi ni bilo, čeprav bi se o bogastvu tudi ne dalo govoriti. Z doma imam v prvi vrsti spomin na neprestano delo brez sprememb. Nekje v ospredju je zavest, da se je v naši hiši vsem nekam mudilo. Redkodaj smo bili vsi skupaj. Vedno je imel kdo svoje delo in svoja pota. Toplote pravega doma nisem čutila. Oče in mati sta bila dobra z menoj. Tudi bratje in sestre. Ko ste mi vi pripovedovali o svojih ljudeh, sem skušala odkriti kaj podobnega pri nas doma, pa se mi ni prav posrečilo. Za trenutek se mi je dozdevalo, da sem priklicala svojo mater pred hišo, kjer me je čakala, da bi mi rekla resnično dobro * besedo.
I THOUGHT YOU HAD A HEAOACHE. HOW COME YOU FEEL $0 GAY?
I TOOK AN ALKA-5ELTZER ANO CHASED THE THING AWAY
ALKA-SELTZER is unusually effective in the relief of Head-I ache because its analgesic (painrelieving content) is made more positive by alkaline buffers. V Alka-Selt'zer being a combination ef painrelieving and alkalizing ingredients has gained wide usage and popularity for the relief of Acid Indigestion, Cold Symptoms, ''Morning After" misery and Muscular Pains. And be sure to try Alka-Seltzer for that tired feeling following hard work or strenuous exercise.
Ask your druggist.
Kako je bilo pod Nemci in partizani no Gorenjskem
(Piše Jeseničan Albin Gaser)
Seveda so bili vsi ti prostovoljci drugi dan že doma, med tem ko so prave nacionalne prostovoljce hrvaški ustaši pobijali in zapirali v Zagrebu, ker samo do tja se je tem posrečilo priti vsled hrvaškega izdajstva. Ob času, ko je 70 mož obmejne straže oboroženih samo s puškami in nekaj zastarelimi strojnicami pognalo cel italijanski bataljon, ki je prodiral v smeri Trbiž — Jesenice iz vasi Gozd nazaj v Rateče in to kljub nemškemu ogrožanju z boka (s Karavank), so komunisti že dajali svojim ljudem navodilo, na katere krajč naj znosijo in skrijejo orožje jugoslo-:anske armade.
Pri veliki večini občin so se ob izbruhu vojne ustanovili na-odni sveti, tako tudi na Jese-licah. Vabilu župana so se odzvale vse stranke in so tudi sodelovale v tem odboru, samo komunistična je odklonila sodelovanje s posebnim pismom, katero sta izročila odboru ose-ono dva vodilna komunista (Rozman Janez in Taler Anion). Jesenice in ves radovljiški okraj so prvotno zasedle i-valijanske čete. Na Jesenice so prišli prvi Italijani na veliki petek popoldne ob treh. Na županstvo, kjer je stalno zasedel narodni odbor, je prišel italijanski polkovnik z nemškim zveznim oficirjem. Hitro so bile opravljene formalnosti in polkovnik je s svojim štabom odšel, župan je pa telefonično poklical bansko upravo v Ljubljani. Po nekaj trenutkih se je že javil pri telefonu ban Dr. Marko Natlačen. Župan
mu javi, da so Jesenice zasedene po Italijanih, nakar mu ban naroči sledeče:
"Tolažite prebivalstvo, naj ne obupa, ker za velikim petkom mora priti velika nedelja." To je bilo zadnje banovo naročilo jeseniškemu županu. — Nemci, nemčurji in komunisti so vprizorili veliko gonjo proti Italijanom in postavili zahtevo, da naj Italijane zamenjajo nemške čete, kar se je 17. aprila 1941. tudi zgodilo. Nemci so na Jesenicah takoj prvi dan, ko so Italijani odšli, izvršili številne aretacije (nacijonalniih ljudi in jih odpeljali v zapore v Celovec. Od 17. aprila do 1. maja ni bilo novih aretacij, ker so imeli Nemci posla z drugimi stvarmi. Med tem časom so razpustili obč. odbore, odstavili župane, pregnali iz šol in uradov slovenski jezik. Razpustili so vsa nac. društva, njih premoženje zaplenili, društvene in sokolske domove kot imovino državi sovražnih organizacij razlastili brez odškodnine, knjižnice teh društev izropali in odpeljali v papirnice. Ravnali s okot pravi vandali. Na Jesenice so privlekli velike kuhinje in začeli kuhati ter deliti hrano. Lačna Nemčija je hotela pokazati- syojo velikodušnost napram stradaj očim v Jugoslaviji, katerih ni bilo.
Dostojni ljudje niso hodili po to hrano, pač pa komunistično orientiranih družin »i bilo sram biti objekt pred nemškim filmskim aparatom, ki je snemal "sestradano jugoslovansko ljudstvo," katero mora prehranjevati Nemčija, da ne pomr-jeod glad'u. Te filme so potem predvajali po Nemčiji in sramotili Jugoslavijo. Istočasno so pa Nemci dobesedno ropali trgovine, ker so po prisilni iz-1 menjavi 1 Reichsmarke je 20 Dinarjev, dobili blago skoro zastonj. Dobro založene trgo-
vine so se bliskovito praznile, blago pa odhajalo v Celovec, Beljak, vso Koroško, v Avstrijo in celo Nemčijo. Glavni val aretacij narodno-zavednih lju di — pristašev demokratičnih stirank t. j. SLS in Narodno napredne se je pričel dne 1. maja Eden za drugim so romali v ječo duhovniki, razumniki, javni delavci, predsedniki društev itd., le ene vrste ljudi ni bilo med aretiranci, t. j. funkcijo narjev in pristašev komunistične stranke. Šele proti koncu maja je Gestapo poklicala v svoj urad posamezne funkcij o-narje rdečih organizacij, in je iste takoj, ne da bi jih zaslišala ali priprla zopet odpustila. Pakt Hitler - Stalin je bil v veljavi in je deloval. Iz posameznih krajevnih ječ so postopoma odpeljali aretirance v kaznilnico v Begunje, kjer se je pričelo nečloveško, postopanje z aretiranci. Tja so pripeljali tudi prve jetnike, ki so bili do tedaj v celovških zaporih. Ko so se vse te stvari dogajale, ko so Nemci grozili in preganjali zavedne Jugoslovane, tedaj je komunistični tabor tri-umfiral.
Kom. ženske so ploskale in ves rdeči tabor se je veselil in javno odobraval, ko so odpeljali v sredini majnika narodno zavedne duhovnike. In to so bili vsi, zato so tudi vse zaprli. Nekatere zelo stare gospode so po nekaj dneh ali tednih izpustili. Ti stari duhovniki po večini že v zlatomašniški dobi (župnik v p. Lavtižar star preko 90 let, vpok. župnik Seiger-schmied, župnik Bleiweiss i.t.-d.) so maroli upravljati po več župnij. Nekaj tedr.ov so še smeli pridigovati v slov. jeziku, potem so jim pa tudi to prepovedali. Nobenih molitev v slov. jeziku niso smeli moliti, niti na pokopališču pri pogrebih ne. Nacistični teror je div-

Kaj morate vedeti o
PLINSKIH "CONVERSION" BURNERJIH
@ Kakor ime kaže, plinski "conversion" burnerji preskrbijo da se spremeni furneze na premog itd., ali boilerja na plin. Tudi najboljši "conversion" burnerji morejo biti pravilno inštalirani in furnez in boiler morata biti v dobrem stanju za avtomatično plinsko gretje.
Nobene kratke poti ni do pravilno instaliranih "conversion" burnerjev. Vsak zanesljiv grelni kontraktor je pripravljen pomagati s tem, da pregleda vašo hišo, za kar mi damo tozadevne forme, katere nam on predloži za čekiranje. Ta postrežba je zastonj in namenjena, da pomaga vam in grelnemu kontraktor ju.
Dajte grelno .inštalacijo čekirati ko je dovršena, da boste gotovi, da so vse podrobnosti in Specifikacije za grelno opremo, kot je zanje predpisano. Tudi v tem vam radi pomagamo.
the EAST OHIO GAS company
jal. Po nekaj tednih so Nemci prepeljali večino aretirancev v Št. Vid nad Ljubljano. Tam so nasilno izpraznili škofijsko gimnazijo in jo spremenili v takozvani "tjmsiedlungslager". Trplejnje jetnikov je postajalo iz dneva v dan neznosne j še. Mučili so jih mladi nemški in avstrijski Gestopovci na vse mogoče načine telesno in duševno. Med tem so ostale družine teh nesrečnežev doma brez vsakih sredstev. Organizirala se je tajna narodna skupina, ki je zbirala prispevke v de narju in podpirala s tem denarjem potrebne družine onih, kateri so bili v zaporih. Komunisti'pri tej akciji niso sodelovali, celo norčevali so se iz jetnikov, češ, sedaj se je pa obr nilo.
V mesecu juniju so začeli Nemci (koroški Nemci) veliko propagando za vstop v Koroško Ljudsko Zvezo (Kaerntner-Volksbund). Na Jesenicah se je vodila s strani narodno zavednih ljudi tiha propaganda proti vstopu v KV, ki je bila nacistična organizacija. Zadnji termin za vstop je bil 30. junij. Toda kmalu po prvem nemškefn pozivu za vstop, so je-le prihajati na občinski urad, kjer so se prijave sprejemale -trn j ene skupine komunističnih pristašev in se prijavljale za vstop. To je vplivalo na ostalo prebivalstvo zelo porazno. Vse do izbruha vojne med Rusi in Nemčijo so komunisti zagovarjali in odobravali vsako dejanje Nemcev, ki je bilo naperjeno proti narodno zavednim Slovencem. Živeli so v najlepšem soglasju z okupator-'em, vse do izbruha vojne med sovjetsko Rusijo in Nemčijo.' Do tega dne ni bilo ne duha ne sluha o kakšnem partizan-stvu in nihče ni odšel v godove.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
* ....... "' .................. .............
Preša naprodaj
Preša in malin za grozdje se proda. Dobite lahko tudi dobre sode. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista. (189)
Iščejo stanovanje
Veteran s soprogo in enim otrokom želi dobiti stanovanje 3, 4 ali 5 sob. Najraje v Collin-woodu ali Euclidu. Kdor ima kaj naj pokliče MI 6734.
(190)
Hiša naprodaj
Proda se hišo za 3 družine, 12 sob, furnez, 2 kopališča. Proda se po zmerni ceni na 1121 E. 76. St. Poizve se zgoraj vsak dan do 3:00 popoldne v soboto pa cel dan.	(189)
Orkester
Sedaj lahko dobite za plese in svatbe EDDIE IIABAT orkester. Zglasite se na njegovem domu 1131 E. 177. St. ali pokličite HE 5936 po 5. uri popoldne.
(189)
BELO DOBIJO
i
m POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden jJ
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.

4
Stalno delo za dve ženski
Delo dobita dve ženski za Čiščenje dvorane in uradov. Ako katera želi dobiti tako delo za nekoliko dni v tednu, naj se zgla-81 v uradu SND na St. Clair Ave., od 7 do 8 ure zvečer, kjer bo dobila vsa pojasnila.
Gospodarski odbor SND. ____________(189).
Delo dobi
Dekle ali ženska dobi delo pri mali družini, zelo lahko delo. Lahko gre domov zvečer ali ostane. Ob nedeljah prosta. Pokličite LI 4926. (191)
MAH OGLASI
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne "gibljemo, mi popravimo, da boste zadovoljni.
Frances jewelry Store
15701 Waterloo Rd. Tel.: KE 7075 __(x-Oct. 4)
Išče delo
Moški išče delo, zna popravljati skoro vse kar se tiče okrog hiše. Pokličite EN 6181 ali se oglasite na 6704 St. Clair Ave.
(190)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVatihoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV^
RENU AUTO BODY CO.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding I JOHN J. FOZNIK GLenvffle 3830. _682 East 152nd St.__
Hiša naprodaj
Proda se hiša 9 sob za 2 družine, v dobrem stanju. Cenjena $14,000. Podajte ponudbo. Oglasite se na 370 E. 161 St. zgorej.
Truk naprodaj
White truk — 51 — kombini-. ran "stake body .and dumper" se proda. Vprašajte na 1541 E. 41 St. po 5 uri popoldne. !	(190)
2 fini hiši Vselitev 1. okt.
•lina se nahaja na Recher Ave., idealni družinski dom, 6 velikih sob, nanovo dekorirana moderna kuhinja, furnez na plin, beneški zastori, zimska okna in mreže, lahko se kupi pohištvo.
Severno od Lake Shore Blvd. krasna 6 sob zidana hiša, garaža se drži hiše, 3 velike spalnice, a ploščami obita kopalnica s pr-šilnikom, velika front soba z ognjiščem za les, omrežena veranda, privilegije na obrežju, nahaja se na Dorchester.
Benton Bldg. Co.
790 E. 260. St. _RE 1133 (189)
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin, olje, Korko vodo ali paro.
Resetting $15 — čiščenje $5
premenjamo stare na plin ali olje
Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487 ____Oovorimo slovensko (x)
Iščejo stanovanje
Zakonski par z 2 otrokoma išče 4 ali 5 sob od E. 49. do 79. ceste. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 7758.	(190)
Michael's Floral Shop
MICHAEL SUHADOLC, lastnik
Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave.
EX 3408
(Thurs.)
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdieott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
—Kaj želiš sedaj ?
Muhamed mu odvrne s svečanim in nevoljnim glasom:
—	Kaj želim? Nočem sijati kakor solnce, nego hočem biti solnce. Želim, ne samo vladati kakor kalif, neglo hočem biti kalif. In dokler ne dosežem tega, tako mi preroka Mohameda, nočem mirovati. Misliš morebiti, da je to samo častihlepje. Dobro! Naj bo častihlepje, ali to je tudi sveta stvar. Dolžnost moja je to, da preroku Mohamedu, začetniku našega rodu, zopet dvignem zastavo in vzamem 'žezlo v svoje roke, katero je določil svojim potomcem, žezlo, katero so razni uporniki vedeli izmakniti iz pravih rok. Slišiš torej, kalif hočem biti!
Wadha je poslušal mirno to izpoved in na njegovem obrazu se ni opažal niti najmanjši izraz presenečenja.
—	Svetili gospodar, jabolko, katero želiš prejeti, ti bo samo padlo v naročje. Veš narod ve, da si ti edini, zakoniti naslednik kalifov.
—	I)S, prav imaš— odvrne s strogim glasom Muhamed— ali le tedaj, ako odide kalif Hešam k sencam svojih očetov. A Alah ve, kaj bo to!
—- Saj si sam rekel — reče Wadha el Ameri —da je Hešam naglo zbolel in da zdravniki nimajo upanja na ozdravljenje.
—	E kaj, zdravniki se lahko motijo. Hešam lahko ozdravi in kaj potem?
—	Na to sedaj ne morem odgovoriti.
—	Ali mar ničesar ne veš?— Plane Muhamed z divana.
—	Kako misliš to? — vpr'a-ša navidez začudeno Wadha el Ameri.
—Ali se moja skrivnost čuva tako dobro? — vpraša had'-žib.
—	Kaka skrivnost?
—	Ali ti v resnici ni ničesar znano?
—	O kateri stvari? — se je hlinil Wadha, kakor bi resnično ničesar ne vedel.
—	Ali res ne veš, da so vesti neresnične?
—	Katere vesti?
—	Vesti da je Hešam bolan.
Wadha el Ameri se je delal
kakor da se silno čudi:
—Ali je to mogoče?
Muhamed ga pogleda nekako neverjetno, ali ko je videl začuden izraz njegovega obraza, se umiri in reče:
—	Te vesti sem dal razglasiti po svetu, da bo pripravljen na dogodke, ki se dogodijo. Ali sedaj poslušaj moj sklep, zakaj tebe sem izbral, da ga izvršiš. Treba je, da me slepo poslušaš in se pokoriš mojim ukazom. Ako se boš ravnal, kakor hočem jaz, te čaka več, kakor si se sploh mogel nadejati v sanjah.
Wadha je stal kakor kamniti kip iz mramora. ' Nobena žilica se ni zganila na njegovem licu, vendar je čutiii ,da
je prišel sedaj odločilni trenutek njegovega življenja.
Muhamed dvigne glavo k njegovi in zašepeta:
—	On mora umreti! Razumeš ?
A Wadha odvrne nevoljno:
—	Razumem.
Nekoliko trenutkov sta stala Muhamed in Wadha el Ameri mloče, gledaje drug drugega. Strašne besede so bile izgovorjene. Nad posvečeno osebo kalifovo je bila izrečena smrtna odsodba. Izrekel jo je oni, ki je imel vso oblast v svojih rokah. Zoper ta odlok se ni moglo ničesar ukreniti, ker je bil sedaj had'zib edini vladar v Kordovi.
Wadha je to dobro vedel. Še prej, mnogo prej, nego mu je Muhamed izdal svojo skrivnost, je vedel to. Wadha je slutil , kaj se bo zgodilo. On je vedel prav dobro, da je dal Muhamed razglasiti lažnjive vesti o kalifovi bolezni. Vedel je tudi, zakaj je to storil. Ali
da ravno njega doletir naloga, naj izvrši ha!džibove osnove, tega se ni nadejal. Mislil je, da je novemu hadžibu znano, kako je kalif Hešam mnoge dobrega storil Wadhi el Amerju in njegovim ljudem.
Moral je gotovo vedeti, da je Alamnzor dodal ravno Wadha. kakor komornika Hešamu in da ga He ta zelo ljubil. In evo, zgodilo se je, česar se Wadha ni nadeljal. Strašen molk je prekinil Muhamed.
—	Se nocoj mora biti vse dovršeno.
Wadha ga pogleda prestrašeno:
—	In zakaj si ravno mene sem pozval?
(Dalje prihodnjič)
— iče krave v zimskem času ne dobe dovolj vode, pri tem veliko trpi prozivodnja mleka.
—Železniška tračnica na pro gi s povprečnim prometom vzdrži komaj 15 let.
AMERIŠKA DOMOVIKjb, SEPTEMBER 26, 1946
■L
—	Ba si zdrav, sin svetlobe in mogočni moj vladar! Vadha el Ameri prihaja k tebi, pripravljen, da posluša vsak tvoj migljaj. Podnevi in ponoči je pripravljen, da ti služi. — Na te besede, katere je kot pozdrav izgovoril z nekako vzviženim glasom, pristavi nekoliko tišje: —Kaj želiš, moj gospodar?
V tem je že Muhamed vstal z divana in šel k . Wadhi. Z milostljivim nasmeškom mu je dal roko.
—	U ver j en sem, da si ti moj svetli kamen in da te mi je dal Alah, da mi s svojo svetlobo svetiš v temi, ko mi bo trebalo gledati. Ti imaš sokolove oči in bist.ro gledaš, v tebi je levov o srce in ne bojiš se nikogar 1 V tebi je moč slonova, ko stopa oprezno, noseč ogromno deblo.
Wadha je mirno poslušal te besede. Vedel je, da ga hadžib potrebuje za nekaj zelo važnega, ker ga tako hvali. Poznal je prav dobro latinski pregovor: Timeo Danaos et d ona fe-rentes. Ni se posebno veselil te pohvale, ker ni veroval v njeno iskrenost. Prevelikokrat se je že uveril, da ne velja ve-rova ti višjim od sebe. Zato je vedel, da mu je treba bi^i opreznemu.
Vendar se odloči, da izrabi kolikor le mogoče to Muharne-dovo naklonjenost. Zato se še enkrat prikloni in reče:
—	Mnogo pretiravaš, veliki naslednik svetega preroka! V svoji ljubezni mi pripisuješ več, kakor mi ide. Vendai4 bodi uverjen, da bi bil srečen, če bi imel sokolov vid, levovo srce in moč slonovo, ker potem bi vse to položil pred vznožje tvojih nog in ti bi se lahko posluževal sedaj enega, sedaj drugega, kakor bi se ti zljubilo. A akoprav nimam vseh teh zmožnosti, o katerih govoriš, in akoprav sem samo neznaten človek proti tebi, veliki sin slavnega roda, vendar sem pri-
.........i............... m................... ......... ...................................................... m mm . . i :
THE MAY CO.'S
BASEMENT
rf
\ ■ v
• . \ V v i f
i
<jt-flit\ . ■ .
Izborne vrednosti v
Mnogobarvnih rutah
Neregularne F™	^
vrednosti ^"""fet^^H v>< do $2	KJ
Fina izbera —
po nenavadno nizki ceni!
Ne zamudite prilike nabaviti si te rute—po samo 59c vsaka! Vključene so bele posamezno ali dvojno sešite rute . . . živo-barvno pisani bombažni challis kvadratni kosi ali solidne barve—idealne za ba-buške! Velike mere.
i---
J^'iM nmi	b°lise kakovosti
• J	nogavice
To so nekoliko neregu-HkHF I1L	lame vrste moških bolj-
Jw ^^Sk ^Sfc.	šili bombažnih nogavic,
S „lbk	ki se običajno prodajajo
/M' V^	po veliko višji ceni—■
^ trdrie in za traino nošo'
Solidne ali sivo-mešane ^>^|j§gpPr	barve. Mere 10 do 12.
Oiroške Ve dolge z	Š^sa
elastičnim vrhom	"fSt
Bombažne	VI
nogavice	1
Solidne barve, elastični
vrhi, s/8 dolge nogavice	(
za šolsko deco. Tretja	'
vrsta boljše kakovosti.
-----., , ■ .i
Krasni so!
Lankenau
54
.-in. Clan Plaids
/; f	I
NAZNANILO IN ZAHVALA I
iS žalostnim srcem naznanjamo da smo izgubili preljub- H ljnega soproga in očeta
Anton Tomazin I
Iskreno zahvalo želimo izreči vsem sorodnikom, prijate- M ljem in sosedom za krasne vence, podarjene svete maže, pomoč in tolažbo, ki ste jo nam izkazali.
Prisrčno zahvalo želimo izreči Rt. Rev. John Canon Omanu, ■ Rev. Slapšaku in Rev. Prazniku fare Sv. Lovrenca, društvu št. IB 63 KSKJ in A. Stas za tako prijazno postrežbo v izgubi našega ljubega soproga in očeta.
Žalujoči ostali:	H
MRS. A. TOMAZIN in DRUŽINA
? Cleveland, O., 26. sept. 1946.	H
l	_JI
IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllll^
Jos. Zele in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
Avtomobili in bolniški voz redno In ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 0583 S
COLLIN *WO O D S K I URAD:	|
452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 = ....................................................................................................
iiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiinliHTiuiiiiiiiiiiiiiH
Pokličite KE 5200	|
DA VAM SČISTIM0 FURNEZ ŠE DANES! |
Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum f čistilcem. Računamo po $4 in več.	f
Adams Healing Service
550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE MATERE
Anna Nose
ki ,fe natisnila svoje blaire oči dne 26. septembra 1944.
Dve leti jo poteklo, kar si mpustila nas, črna zmelja Te pokriva, ran Izbrisal ni še čas.
Spaval mimo v gomili hladni, dokler se spet ne snidemo, v ljubezni, sreči in miru, pri Bogu tam nad zvezdami!
Tvoji žalujoči ostali:
SOPROG, in OTROCI.
Cleveland, O. 26. sept. 1946.
V službi kalifa
ZGODOVINSKI ROMAN
in pravljen, da bi ti bil na uslu-el go z vsem srcem in z vsemi v- močmi.
j- Muhamed ga na te besede
1-	prime zopet za roko in poteg-te ne k sebi na divan, ki je stal
iv	v kotlu.	<
m — Tukaj naju nikdo ne sli-š- ši in lahko govoriva, kar je ■? naju volja.
il Wadha je sedel na ponujeno Z mesto.
je — Gre za srečo mojo in tvojo — reče Muhamed. — Ako >j me boš poslušal in mi pomagaš, il se ne boš kesal.
10	— Govori, dobri moj gospo-o dar.
5i — Ti veš, da je naš kalif
2-	Hešam nevarno zbolel in da se ■t zdravniki boje za njegovo živ-). ljenje.
i- Wadha je pokimal z glavo in čez lice mu je šinil ironičen ;e nasmeh, ki se je, komaj opazil, b — Vem.
—	Kaj pravi narod?
tl — Znano ti je. Narod moli j. za življenje svojega kalifa in .->_ mu želi dolgo življenje.
11	— Narod je bedast — reče
v	prezirljivo Muhamed. tt — Zakaj ?
—r Ako bi bil pameten, bi že-e iel temu slabotnežu smrt . .
—	Wadha je bil pripravljen, da hadžib izgovori te besede. Vedel je, da je Hešam ova bole-
3_ zen samo izmišljena komedija. ;e Vedel je tudi to, da je ta bolezen samo prvi korak k na-daljnim Muhamedovim kora-V kom, vendar ga je ta nagla iz-g java iznenadila.
Razburjen ne odgovori niče-,e sar, zato ga Muhamed ostro po*-r_ gleda in reče: n — Ali nimam prav? e Wadha je bil v zadregi, kaj 0 naj odgovori, ker se je bal, da se ne v jame v zanjko, vendar } reče:
h — Nisem nikdar mislil na to, n a karkoli misliš, gotovo pre-n misliš dobro, ker tebi kot po-n tomcu slavenga proroka prihajajo misli iz neba. „j Muhamedu zažare oči: X I — Ali ni to prava sramota, || da sedi na prestolu oni sla-" | bič, ki ne ve drugo, nego sedeti v haremu in se zabavati s svojimi odaliskami? Ali ni smešen tak kalif, ki nima svoje volje, svojega razuma, svojega srca. Ali ni ni privel on s svojim vladanjem na rob naš rod, naš narod in vero preroko-vo? On nosi ime kalifa, toda je ničemernež, ki krade Alahu | čas in državi denar. Hešam je | kakor trot pri čebelah, še huje, zakaj troti rode z matico vsaj otroke, a on je brez zaroda. On je ničla, katero je tre-j ba izbrisati. Ali je-on kalif, ali je vladar? ... To mi moraš priznati, da ni vreden piš-lcavega oreha. Da, Abderaman j ni imel napačnega načrta, da I vrže Hešama s prestola. To ta | slabič v resnici zasluži, zakaj j pozabil je na tradicije našega j naroda in hotel proglasiti za svojega naslednika človeka, ki I ne izhaja iz Mohamedovega ro. Idu. Ce bi pa Abderaman iz-I; ha,i al iz našega rodu, bodi uver-' jen, da bi mu jaz prvi pomagal, da se čim preje dvigne do oblasti. Ali usurpatorja sem moral pribiti na križ.
—	Alah je pomagal in ti si zmagal. Sedaj si vladar, ker vladaš kot hadžib.
—	Istina — vzklikne jezno Muhamed — v mojih rokah je oblast cele države, ali .... — Hadžib je na to pazno pogledal okrog in d j al s tihim glasom: — ... ali to mi ni dovolj,
Wadha je znal, kam meri ta govor, vendar se je delal, kakor bi ne razumel prav: j
I AUGUST I HOLLANDER
v Slov. Narodnem Domu, 6419 ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugo
■	slavijo, Trst, Gorico, Av-I stri j o, Italijo in druge kra-
m	je, vsaka pošiljatev je jam-
I	čena;
I	PRODAJA ZABOJE za po
I	šil j an je hrane in obleke v
H	staro domovino in sprejema
■	take zaboje za odpošiljanje Iv stari kraj.
Pri Kollanderju boste ve-I dno dobro postrežem.
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. UEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barva- : nje važeita avtomobila. Delo točno in ■ dobro. . _______i
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najslabše šele pride