CFUr. 2в. OKTOBRA 1978 — ŠTEVILKA 42 — LETTO XXXII. — CENA 4 I>IN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE « Bliža se dan, ko se bomo poklonili spominu mrtvih, ko bomo na gro- bove odnesli svežega jesenskega cvetja in prižgali sveče kot pla- polajoč spomin na vse, ki so nam bili dragi. Z globoko hvaležnostjo se bomo sklonili pred spomeniki, pomniki in grobišči žrtev fašistič- nega terorja in borcev, padlih v osvobodilnem boju. Za nami je tudi dan Združenih narodov. Kot državljani ene najbolj zavzetih držav v mednarodnem gibanju za mir, enakopravnost in so- delovanje, smo lahko ponosni na našo vlogo v uresničevanju načel te mednarodne organizacije, ki si je kot glavno geslo zapisala na prapor — nikoli več vojne! Vaš urednik Zlata jesen je tu. S svojimi darovi. Kot po jutru poznamo dan, se po pomladi pozna jesen. S sadjem je letina bolj ekoi»a. Zato je povpraševanje po jabolkih za ozimnico veliko. V >Iirosanu pri Žalcu prodajo skoraj vse sproti, kar obere- jo. Vrste kupcev ne zmanjka od jutra do večera. (Foto: TONE TAVČAR) 9. kongres zss ODSEV PRAKSE SKLEPI BODO LE OKVIR Včeraj je v Mariboru prir čel z delom 9. kongres Zve. ze sindikatov Slovenije, ki se ga je udeležilo tudi de- vetintrideset delegatov iz na^ šega območja. Delegati de- lajo v petih kongresnih ko- misijah, v katerih se bodo s svojimi razpravami dotak- nili vrste delovnih in živ- ljenjskih problemov, s kate. rimi se vsakodnevno sreču- jejo. Slovenski kongres Zveze sindikatov ne bo prinesel kakih revolucionarnih spre- memb, ki bi bistveno spre- menile njegovo vlogo in de- lovanje. Kongres bo prej po- menil nadaljevanje, poglab- ljanje in oživljanje tistih do- ločb ustave in zakona o zdru. ženem delu, ki govore o tem, da mora delavec odločati o pogojih in sadovih svojega dela in imeti v rokah vse vzvode p>olitične oblasti. V tem smislu so oblikovani tu- di predlogi vseh kongresnih dokumentov. Njihovo besedi- lo pogojujejo razmere v de- lavski bazi, oblikovani pa so tako — kot to velja pouda- riti — da bodo pomenili pra- vo orožje delavcev pri uve- ljavljanju njihovih pravic in dolžnosti v razmerah, kjer delavci — morebiti v števil- nih okoljih — še ne odločajo o vsem. Kongresni dokumenti bo- do torej prinesli v svojem besedilu vrsto sklepov, ki bodo opredeljevali naloge sindikatov pri razreševanju vseh vprašanj, s katerimi se srečujejo delavci. Tako bodo govorili o produktivnosti de. la in gosiK)darjenju, o prido. bivanju in delitvi osebnih dohodkov, o življenjskih in delovnih razmerah 2saposle- nih v širšem smislu, o ure- janju svobodne menjave de- la med materialno proizvod- njo in družbenimi dejavnost- mi, kajpak ob tem tudi med proizvodnimi tozdi in delo- vodnimi skupnostmi za opravljanje skupnih poslov, o samoupravnem planiranju in še bi lahko naštevali. A ob tem velja poudariti pred- vsem eno. Vse te naloge, ki izhajajo iz kongresnih skle. pov so le okvir. Okvir, v ka- terem bodo v bodoče delo. vale osnovne in druge orga- nizacije sindikata. Jasno pa je, da življenja ne moremo uokviriti. Zato bo kongres Zveze sindikatov Slovenije predvsem skupni dogovor o tem, kje in kako naj v bo- doče delujejo sindikalni de- lavci v okviru lastnih orga. nizacij. Vsakodnevna praksa Pa bo sklepe kongresa še po. glabljala in jih čvrsto pove. zovala s samoupravnimi pri. zadevanji vseh delovnih lju- di. DAMJANA STAMEJÜIC svetovni dan varčevanja VARČEVANJE VSEH IN POVSOD STALNO NARAŠČANJE HRANILNIH VLOG Več kot petdeset let pra- ánujemo dan vairčevanja. Praznik je sicer vezan na ■podbuijanje k denarnemu »»rčevanju, vsebina enaintri- desetega oktobra pa ima zla- sti za nas širše obeležje. Gre »a varčevanje na sploh, gre za tisto obliko, ki je zsnačil- Qa za slehernega dobrega go- spodarja. Zato ima svetovni dan varčevanja pri nas go- spodaд•ski in družbeni pečat, gre za njegove ideje, ki jih srečiio^rno vsak dan v proiz- vodnji, v družbenih dejavno- stih, v skupni in siplošni po- rabi. Denarno vairčavanje delov- nih ljudi in občanov ima drvogni pomen. Z njim varče- valci rešujejo svoije osebne probleme in hoterya, razen tega pa so njihova sredstva še zlasti i)omembna za kredi- tiranije gospodarstva. Prav zato je tudi vloga denarnih zavodov pri organiziranju de- narnega vairčevanja tako po- membna. In prav zato zavze- ma ta aktivnost v Ljubljanski banki in tako tudi pri njeni Splošni banki v Celju več kot pomembno mesto. O tem go- vorijo tudi ix>datki, ki jih je Ljubljanska banka Splošna banka Gelje dosegla na tem podrooju. Po načrtu bi se naj letos vsa sredstva občanov pri Lju- bljanski banki Splošni banki Celje posvečala za 421 milijo- nov dinarjev, do konca sep- tembra pa so narasla za 361 milijonov, kar kaže, da bo letni plan ne samo iz^wlnjen, marveč tudi presežen. Sicer pa so ob koncu devetih me- secev letos znašala vsa sred- stva občanov pri tej banki 1.887 milijonov dinarjev. V primerjavi z lanskim letom so narasla za več kot 300 mi- lijonov djnarjev. ,, Glavno besedo pri izbiranju vseh sredstev občanov imajo seveda hranilne vloge, ki so ob koncu letošnjega septem- bra znašale 1.285 milijonov dinaTjev. Tu igra pomembno vlogo nakazovanje osebnih dohodkov na hranilne knji- žice. Zdaj je v to obliko za- jetih 83.000 zaposlenih. Uspešno se uveljaivljajo tu- di tekoči računi, saj je se do konca septembra že 6.400 občanov oziroma delovnih ljudi odločilo za to sodobno obliko brezgotovinskega pla- čevanja. Ljubljanska banka Splošna banka Celje pa je tudi nosi- lec pobud za organiziranje denarnega varčevanja med šolskimi otroci. Na njenem delovnem p>odročju dela 85 pionirskih hranilnic, ki vklju- čujejo okoli 19.000 mladih varčevalcev. In potem vse oblike odob- ravanja posojil in še drugi p>osli govorijo o dejavnosti, la zasluži pozornost. Tudi pri razmišljanju, kaj nam pomeni svetovni dan varče- vanja. M. Б021С cinkarna PRVI GLASOVI ZA v torek je na svoji seji družbe- nopolitični vljor celj.ske občinske skupščine soglasno podprl ukrepe temeljito ekolo.ško in ekonom- iko sanacijo Cinkarne. Sprejeli so predlagane ukrepe in stališča, •^ot izhajajo iz 41. seje predsed- "va občinske konference SZDL, * pri.stavkom, da je treba vse ob- redno, najmanj pa mesečno '^iianjati z uresničevanjem sana- 'W'ih načrtov, zbori občinske *««ipščine pa morajo o uresniče- ^'Viu sklepov razpravljati najmanj •^akih šest mesecev. Delegati družbenopolitičnega zbo- so obravnavali tudi pismo de- 4aiije u Tcharij, * katerem krajani -/.ahtevajo dopolnitev sana- cl.jskili načrtov za varstvo okolja, in sicer tako, da se opravijo ne- katera najnujnejša dela v Tehar- jih. Med diugini določi industrij- ski rezervat, odkupi zemljišča, kraj urbanistično uredi lii da asfaltirajo cestišče. Delegati so naročili Cinkarni, da ta stališča upošteva pri izdelavi svojega akcij- skega programa za izvedbo eko- loške sanacije, hkrati pa morajo ta stališča upoštevati tudi pristoj- ne občinske službe in institucije. Seja družbenopolitičnega zbora je bila uvod v dana-šnjo sejo zborov združenega dela in krajevnih «skupnosti, ki razpravljajo e istih vpraáanjiti. raziskovalno delo INOVACIJE-KLJUC... KORAK NAPREJ, TODA PREMAJHEN Inoviacija kot uporaba no- vega 22ianja v različnih de- lovnih procesih predstavlja vedno bolj prevladujoč de- javTiik razvoja gospodarstva in družbe. Ugotavljamo, da so spoznanja o potrebnem stalnem inoviranju proizvo- dov, storitev, procesov in prometa kot edini alterna- tivi obstoja in preživetja v času intenziTOega in agresiv- nega znanst\'enega in tehno- loškega razvoja v svetu za- jela že širok krog delavcev. Eînako je mogoče ugotoviti za spoenanje, da je nujno inovacijske procese planirati, spodbujati, organiaaratd in usmerjati. SirSe in globlje o inova- cijsiki dejavnosti piše novd^ nar Mitja ХЈштк rut 9. stra- ni, ki je za svoj prispevek pridobil tudi sodelavce: Zo- rana Tratnika, dipl. inženirja metalurgije in strokovnega tajnika občinske raziskoval- ne skupnosti Celje, Miloéa Pešca, dipl. inzendxja strojni- štva in magistra ekonomije in vodjo razvojno-raziskoval- ne službe na nivoju delovne organizacije v EMD Celje, Martina Andrejaša, ki se je pri celjskih sindikatih dlje časa ukvarjal z inovacijsko dejavnostjo, pa strokovnja- kov iz železarne Store, ki so na področju ino\-acijske de- javnosti v združenem delu dosegli zavidljive rezultate. Sioer pa bo danes o inova. cdjski dejavnosti tekla tudi oddaja »V ŽIVO« na Radiu Oelje — ob 16-30, 2. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. oktobra celje ANKETA SIS Pred kratkim so vse sa- moupravne interesine skup- nosti v celjski občini po- slale temeljnim organiza- cijam združenega dela vprašalnik:, kako so zado- voljne z izvajalci ter kaj predlagajo za izboljšanje. Na to anketo je do zdaj odgovorilo le osem odstot- kov temeljnih organizacij aH Številčno 32, od skup- nega števila 390 temeljnih organizacij, katerim je bi- la anketa poslana. Ko smo dobili vpogled ▼ odgovore, ki so jih po- slale temeljne organizaci- je samoupravni interesni skupnosti zdravstva v Će- liju, smo zabeležili nasled- nje. Uix>rabniki adravstve- nih uslug so nezadovoljni z dolgo čaikalno dobo, s slabo organiizacijo dela in s slabimi bolniškimi uslugami. Zelo pogreša- jo otroškega dežurnega zdravnika in na splošno hitrejše dežurne usluge. Zadovoljni pa so z lekar- niško službo. Naj še ротето, da so na razposlano anketo od- govorile le manjše temelj- ne organizacije združene- ga dela, medtem ko so večje med njimi, tudi Smo, Cinkarna in Železar- na, povsem zatajile. Z. S. STORE: O KADRIH V METALURGIJI Zveza rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev ter tehnikov je pred dvema dne- voma pripravila v okviru DIT železarne štore na Te- harjih OKROGLO MIZO ozi- roma posvetovanje, na kate- rem so temeljito pretresli predvsem vprašanja metalur- ških kadrov in njihovega izo- braževanja. Podrobneje so obravnaA^ali stanje kadrov in kadrovsko politiko v organi- zacioah združenega dela, pot- rebe združenega dela po kad- rih, tako sedanje kot bodo- če potrebe po različnih pro- filih kadrov ter še p>osebej vprašanja vzgoje in i2X>bra- ževanja v okviru usmerje- nega izobraževanja. Več o ugotovitvah in za- ključkih v prihodnji številki NT. UM seminar konjiških komunistov delo je v bazi DOGOVOR ZA AKCIJO IN ORGANIZIRANOST Konjiški komunisti so us- pešno zaključili dvodnevni seminar, ki je bdi namenjen vsem sekretarjem osnovnih organizacij, članom občin- skega komiteja in njegovih organov ter komisij ter vsem članom FK)litične koor- dinacjie v občini Slovenske Konjice. V izredno tehtni in kritič- ni razpravi so praktično ob- delali vsa pomembna vpra- šanja družbeno-političnega in ekonomskega razvoja v svo- ji občini ter posebej pouda- rili nekatere usmeritve svo- je politične akcije. Tako mo- rajo osnovne organizacije Zveze komunistov dosledno zaostriti odgovornost vseh vodstev in vseh članov tako, da bodo komimisti nosilci vsakršne dgovomosti tam, kjer delujejo — v temeljnih organizacijah združenega de- la in v krajevnih skupnostih. Zlasti v 25adnjih se komimi- sti še vse preveč radi izogi- bajo obveznostim, kar ima za i>osledico počasnejši raz- voj krajevne samouprave in včasih tudi frontne SZDL. Čeprav se družbeno — eko- nomski položaj delavca spre- minja v smislu zakona o združenem delu, pa ostaja- jo še vedno mnoga vpraša- nja njegovega položaja, ki zahtevajo hitrejše reševanje. Predvsem je tudi njegova stalna in splošna prisotnost v vseh fazah samoupravnega odločanja, predvsem pri mnogih temeljnih vprašanjih, kot so: večja produktivnost, nagrajevanje po delu, plani- ranje, svobodna menjava de- la med tozdi in delovnimi skupnostmi, samoupravna organiziranost, odpravljanje in zmanjševanje izgub itd. Konjiški komimisti so na svojem seminarju posebej poudarili pomen nadaljnjega razvoja kmetijstva, ttgovine in obrti v občini, prav ta- ko niso zadovoljni z gradnjo družbenih stanovanj, kljub sorazmerno visoki prispevni stopnji. Predvsem v solidar- nostni gradnji morajo hitre- je napredovati. Kl^juib reorganizaciji občin- skega vodstva ZK in ustano- vitvi dveh novih osnovnih organizacij ZK ugotavljajo v nekaterih preslabo aktiv- nost in zaprtost delovanja. Svoje seminarske dogovore so konjiški komunisti zelo ostro in kritično zapisali, z zaostreno odgovornostjo posameznikov in vodstev pa jih bodo morali čimbolje uresničiti. MITJA UMNIK medobčinski svet zss PREDSEDNIK PONOVNO IVAN KRAMER v zadnjih štirih letih, od- kar je bil na celjskem ob- močju ustanovljen medob. činski svet ZSS — p>osebej pa še v zadnjih dveh letih — je bilo na mnogih pod- ročjih čutiti aktivno delo te- ga usklajevalnega in koordi- nacijskega telesa sindikata. Največ je bilo gotovo oprav. Ijenega pri uresničevanju do. ločil zakona o združenem delu, kjer je medobčinski svet ustvarjalno spodbujal delo občinskih svetov ter se tudi sam neposredno vklju- čeval v razprave o samo- upravni organiziranosti, o delitvi dohodka in drugih aktualnih vprašanjih v te- meljnih organizacijah zdru. ženega dela. Tako so menili na zadnji seji člani medobčinskega sve- ta ZSS za celjsko območje, ko so ocenjevali delo tega telesa v preteklem obdobju ter se skozi plodne razpra- ve dogovarjali za delo v bo- doče. Na seji so izpostavili vrsto vprašanj, ki zadevajo takó delo medobčinskega, kot tudi občinskih svetov zveze sindikatov. Veliko so razpravljali še o kadrovski politiki v zvezi sindikatov in jo povezovali s pripravami na 9. kongres ZSS ter ob tem z izvolitvijo novih orga. nov in teles. Predstavniki predvsem manjših občin na- šega območja so pri tem menili, da njihove sindikal- ne organizacije niso v za- dostni meri zastopane v šte- vilnih telesih republiškega sveta, pa čeprav so po spre. jetih navodilih evidentirale določeno število možnih kan- didatov za opravljanje fimk- cij v komisijah, odborih in drugih organih. Večina kan- didatov za te funkoiije je iz občin Celje in Velenje, ene- ga kandidata pa ima tudi občinska organizacija iz Žal. ca. Na seji so tem razprav- Ijalcem pojasnili, da doslej še niso dokončno izoblikova- li vseh teles pri republiškem svetu in da so kandidature evidentiranih kandidatov za posamezne komisije in odbo- re še vedno odprte. člani medobčinskega sve. ta so nato ocenili tudi do- sedanjo aktivnost občinskih sindikalnih svetov v pripra- vah na kongres in ob tem menili, da je bila le-ta iz- redno živahna, predvsem pa odmevna v vseh osnovnih organizacijah sindikata. To pa je bil tudi njen osnovni cilj. Na seji so člani opra- vili še volitve na najbolj odgovorna mesta v medob- činskem svetu. Tako so za predsednika ponovno izvoliU Ivana Kramerja, drugič pa sta bila izvoljena tudi pKxi. predsednik Marcel Medved in sekretar Tone Erjavec. DS PIŠE IVAN SENIČAR 33 LET UPANJA IN DELA V torek, 24. oktobra, je bil dan Orgunizacije zdru- ženih narodov. To je praznik političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih človeških naporov, da bi na svetu zmagali mir, varnost, prijateljstvo, medsebojno sodelo- vanje in sp>oštovanje. Svet ne more živeti brez org-ani- ziranosti, kot to ne more država, občina ali delovna organizacija. Posamezna širša ozemeljska področja ali istomišljeniki z raznih strani sveta so se vedno pove- zovali v pakte, zveze, prijateljstva, šele v novejši zgo- dovini pa je prišlo do poskusov, ki so izraz nujnosti, da se osnuje in ohrani pri življenju mednarodna orga- nizacija, ki bi zajela ves svet. Zdaj smo bliže temu, kot so bili ljudje kdajkoli v zgodovini. In tega smo tudi potrebni kot še nikoli doslej. Že po prvi svetovni vojni so izmučeni narodi usta- novili svetovno mednarodno organizacijo — Društvo narodov. Predlog ameriškega predsednika Wilsona o tem je bil sprejet že leta 1919. Pakt o ustanovitvi nove organizacije je najprej podpisalo 26 dežel, med njimi tudi stara Jugoslavija, naknadno pa so pristopile še druge, med temi tudi Nemčija (1926. leta) in Sovjet- Sika zveza (1934. leta). Društvo je zbralo 6G članic. Ži- velo pa ni dolgo: od 1920 do 1939. Njegovo delo je bilo pomembno, ves čas pa so ga onemogočale raz- prtije med takratnimi velikimi silami. Hitlerjeva Nem- čija je že leta 1933 izstopila iz Društva, zadnja odlo- čitev mednarodne organizacije pa je bala, da so izklju- čili Sovjetsko zvezo zaradi sovjetsko-finskega zapleta leta 1939. Želje in zamisli o novi, trajnejši in uspešnejši med- narodni organizaciji so se pojavile že kar na začetku druge svetovne vojne. Že 1. januarja 1942. leta je 26 dežel, ki so se uprle Hitlerju, izrazilo svojo pripravlje- nost, da ustanovijo Organizacijo združenih narodov. In res so v San Franciscu predstavniki 50 držav od 25. aprila do 26. junija 1945. leta pripravili ustanovno listino nove organizacije. Ko so to listino sprejeli 24. oktobra tistega leta, je organizacija zaživela. Njeni cilji so bili in so še vedno: mir in varnost, гает^ој pri- jateljskih stikov med narodi, mednarodno sodelova- nje, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter želja, da bi bila OZN tisto mesto, kjer bi se članice — države enakopravno dogovarjale o svetovnih in o svo- jih problemih. Zdaj je za nami in za OZN 33 let: veliko je storje- nega, še več vprašanj čaka, da jih OZN pomaga re- šiti, ne moremo pa si zamisliti sveta in zgodovine preteklih desetletij brez nje. Svet šteje окоИ 4,1 mili- jarde ljudskih bitij; vsako leto pa je 60 do 70 milijo- nov ljudi več — torej kar za tri Jugoslavije. Ob za- četku je OZN štela 50 članic, danes jih je 150, od tega pa kar 81 novih, to je po drugi svetovni vojni osno- vanih dežel. Izven OZN je torej le nekaj deželic. Pri odločitvah OZN imajo iz leta v leto večjo vlogo neu- vrščene dežele, kar pa nekaterim silam ni pri srcu. Ta hlad bo treba še premagati. Jugoslavija je ena od naj- bolj delavnih in živahnih članic OEN. mozirje RAZPRAVA NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE Danes in jutri, v četrtek, 26. in v petek, 27. oktobra, bodo zasedali vsi trije zbori Občinske skupščine Mozirje. Vtem ko bo seja delegatov zbora združenega dela da- nes, v četrtek, se bodo de- legati drugih dveh zborov se- stali jutri. Po predlogu dnevnih redov gre za več pomembnih vpra- šanj. Ni naključje, da bodo že začetek dela namenili analizi skladnosti gibanja vseh oblik porabe z rastjo družbenega proizvoda v pr- vih sedmih mesecih letos. V nadaljevanju bodo ocenili gibanje cen in življenjskih stroškov, razpravljali o delu komisije za pregled samo- upravnih aktov v organizaci- jah združenega dela v občini, pa tudi o delu javnega to- žilca v lanskem letu. Pomembna bo nadalje in- formaxája o pritoku sredstev za izvedbo drugega oziroma podaljšanega referendumske- ga programa. V teh mesecih se je namreč na račun po- daljšanega samoprispevka zbralo nekaj več kot 1,5 mi- lijona dinarjev. Več razprave pa pričaku- jejo tudi ob sprejemu odlo- ka o merilih za razvrstitev objektov, z^ajenih brez do- voljenja v občini. Gre torej za evidentiranje črnih gra- denj in za odločitev o nji- hovi nadaljnji usodi. MB SAVINA NARAKS Le kdor je navajen na če- bljanje, vriskanje, situar- jen je in smrkave noske, se še lahko ob delu sme- ji in ni slabe volje. Ta- ke bi morale biti prav vse vzgojiteljice, kjer po- trpežljivost nima ne kon- ca ne kraja. Етт takih je tudi SA- VINA NARAKSOVA. vod- ja ekonomske enote Oto- na Župančiča v Aškerčevi ulici, enote, ki sicer spa- da v vzgojno varstveni zavod Tončke čečeve v Celju. V zastarelih prostorih je težko držati sto otrok ■na vajetih, a samo s tem- peramentnostjo in odloč- no besedo vzgojiteljica Savina, to zmore. Doma je iz Celja in za- radi ljubezni do otrok se je odločila za ta štu- dij. Pravi, da čuti veliko zadoščenje, če na koncu leta uspelo zaključijo do- ločeni program. V to de- lo vložijo tovarišice veli- ko dela, a jim ga ni žal, če je uspeh tu. Kljub temu, da je Sa- vina mlada, je vodja eno- te že drugo leto. Odliku- je jo human odnos do otrok in doslednost. Komunistka je že ne- kaj let, zato je njena vzgoja do otrok toliko bolj usmerjena v sociali- stičnem duhu. Sama pra- vi: »Tudi otroci lahko uveljavljajo svojo voljo. Otrok mora že v zgod- njih letih gradUi svojo osebnost, ki se bogati. Otroci pri nas že sami v nekaterih stvareh odlo- čajo in se nehote vzga- jajo v samoupravnem du- hu, kot bodoči samo- upravljalci. če vzgojite- ljica ubira prave metode, otroke lahko tako vzga- ja.« Tako kot do otrok je »tršica« Savina tudi do svojih kolegic. Najbolj spoštuje prijateljske od- nose in kolektivno delo. Programi so zgoščeni in večkrat se mora ves ko- lektiv žrtvovati na račun prostega časa. Pripravlja- ti je treba gradivo, da potem otroci lahko ustvar- jalno oblikujejo svoje iz- delke. Vpreči je treba tudi domišljijo in kol smo videli, je tvarišicam v Aškerčevi ulici nikoli ne zmanjka. Pripravile so bogat program okoli pri- reditve in prihoda tetke Jeseni. Seveda je bila go- ÖBRAZIV^v: nilna duša spet Savina, ki pa je tega že navajena. V prostem času aktivno dela tudi v družbenopoli- tičnih organizacijah, veli- ko pa se posveča svojima dvema lastnima otroko- ma. Ko se razdaja na de- lovnem mestu, ne po- zablja na materinsko vlo- go, zato hoče biti otro- koma najboljša mati. Kot vrlino najbolj ceni tovarištvo in humane medsebojne odnose. Pri tem ne misli samo na ožji kolektiv, ^k j er je za- poslena, temveč širši pro- stor. Tam, kjer stanuješ, živiš in ki v celici, ki se ji pravi naša družba, tudi lahko kaj doprineseš. In če izdamo še njeno ljubezen? Telovadba. Če se le da, jo pobriše tja, kjer kraljujejo blazine in te izvajajo veletoči. ZDENKA STOPAR grmovje NOV DOM OSKRBOVANCEV v tem tednu je bila na Grmovju pri Veliki Pirešl- cl majhna slaveisnost. Po- ložili so temeljni kamen za dom upoikojencev in va- rovancev za širše celjsko območje. Ob svečanosti je govoril predsednik skup- ščine socialnega skrbstva Celje Lojze Pavlic, te- meljni kamen pa je vzidal Milan Lošterk, predsednik odbora FK>dpisnikov. Sve- čanost so popestrili s pri- srčnim programom učenci bližnjih šol. Nov dom varovancev bo stal v prijetnem okolju in bo grajen v dveh etažah. V njem bo našlo prostor na jesen življenja 160 oskrbo- vancev, od teh jih bo po- lovica iz celjske občine. Dom se bo gradil iz zdru- ženih sredstev, med njimi bodo tudi sredstva — 6 milijonov iz drugega sa- moprispevka v celjski ob- čini. Občine: Laško, Mozir- je, Slovensike Konjice, Ža- lec, Šentjur, Šmarje in Ve- lenje pa bodo prispevale preko 18 màlijonov. Z opremo vred bo dom oskrbovancev na Grmovjti stal 55 milijonov, zgraj^ pa bo do avgusta prihod- njega leta. Z. > št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 3 kadrovska politika in kadri začarani krog se suče ZAPOSLENOST V CELJU PRESEGA VSE MEJE v celjski občini ugotavlja- jo, da rast zaposlovanja iijočno prehiteva ssačrtano gtevilko. Visoka konjunktura zaposlovanja je bila tudi si- cer značilna za prvo polovi- co srednjeročnega planskega obdobja, održala pa se je plasti v visokem porastu za- poslenosti. O tem je tekla tudi živahna razprava na zad- nji seji skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje v Celju. Tako je zaposlenost izrazi- to hitreje naraščala v nego- spodarstvu, kjer se je od le- ta 1975 povečala za 10,6 od- stotka, medtem ko je nara- stla v gospodarstvu za 6,4 odstotka — podatek velja za zaključek letošnjega pollet- ja. Tako torej kažejo tekoča gibanja zaposlovanja, da bo močno presežena stopnja ra- sti zaposlenosti v srednjeroč- nem družbenem planu, če- prav je bila že tedaj postav- ljena visoko. Lahko rečemo kar previsoko v primerjavi z razpoložljivimi kadrovski- mi možnostmi za velike ka- drovske potrebe 25druženega dela. Tudi sama struktura zapo- slovanja ni v skladu s sred- njeročnimi kadrovskimi ci- lji. Zaposlitvena gibanja ka- žejo, da se večina potreb po kadrih — približno 50 odsto- tkov, nanaša na nepriučene in cako priučene delavce ozi- roma nestrokovne kadre, S tem se seveda kadrovska se. stava ne izboljšuje in ne uveljavlja kot kakovosten de- javnik hitrejšega razvoja go- spodarstva in produktivnosti dela. Vsiljuje se logičen za- ključek, da se povečana pro- izvodnja marsikdaj in mar- sikje v združenem delu do- sega na račun povečevanja števila zaposlenih. Pri pokrivanju potreb po kadrih pa gre še za vse več- jo odvisnost od možnosti kadrovanja iz sosednih ob- čin in drugih republik. Ta odvisnost se kaže v podatku, da se povečuje delež zapo- slenih iz širših območij in sedaj že presega polovico števila vseh zatposlenih. Vlogi kadrov in njihovi učinkovitosti se pri gospo- darjenju in zlasti pri inve- sticijski politiki nasploh ne posveča enakovredna pozor- nost kot na primer iskanju finančnih virov in tehnolo- ških rešitev, še vse prema- lo se uveljavlja izobraževa- nje, usposabljanje in prekva- lifikacija kadrov kot pogoj za večjo gibljivost in delov- no ter samoupravno učinko- vitost kadrov. Temu se pridružuje še ve- Uka stopnja fluktuacije ka^ drov, le-ta je znašala lani in letos v prvem polletju 12,5 odstotkov, kar drugače po- vedano pK>meni, da je v enem letu vsak osmi zapo- sleni v občini Celje zamenjal organizacijo združenega de- la ali delovno skupnost, p Ekstenzivno zaposlovanje in spremljajoči negativni ka- drovski pojavi kot neustrez- na kvaUfikacijska struktura novih zaposlitev, obsežna fluktuacija in koncentracija strokovnih kadrov v nego- spodarstvu, zahtevajo teme- ljito analizo in ukrepe, ki morajo predvsem vnesti več intenzivnosti v produktivnej- še zaposlovanje strokovnih kadrov za doseganje večje družbene produktivnosti de- la. MITJA UMNIK slo zrvs Zveza rezervnih vojaških starešin, ki uspešno delu- je tudi v Celju, je ena tistih družbenih organizacij, ki idejno političnemu izobraževanju in strokovnemu uspo- sabljanju članstva posveča izredno pozornost. Usposab- ljanje rezervnih starešin je prva naloga v programih ZRVS. Rezervne starešine morajo poleg strokovnega vojaškega znanja biti predvsem idejnopohtično osve- ščeni, moralnopolitično trdni in marksistično razgleda- ni nosilci obrambnih priprav. Vse to kot osebnost po- trebuje vsak v morebitni vojni, prav gotovo pa to potre- bujemo že tudi sedaj, še zlasti rezervne starešine, če hočemo vsestransko delovati v okolju družbeno po- litičnega življenja. ZRVS si mora v prihodnje prizadevati, da bo s svojo dejavnostjo preko aktivnosti svojega članstva se- gla na vsa področja družbenega življenja. Predvsem se mora uveljaviti pri vključevanju celotne družbe v pri- pravah na splošno ljudsko obrambo. Zveza rezervnih vojaških starešin ne sme biti le strokovna organizacija in njen cilj ni svoje članstvo samo vojaško usposabljati, marveč mora intenzivno skrbeti tudi za idejno politično delo med članstvom, sodelovati pri izbiri kandidatov za v šole rezervnih vojaških starešin, pri obrambni vzgoji mladine, razvija- nju tradicij NOB ter se nenazadnje aktivno vključe- vati v priprave družbeno politične skupnosti na SLO. Ob vsem tem pa mora ZRVS veliko skrb nameniti tudi kandidiranju svojih članov za sprejem v zvezo ko- munistov. Pri tem seveda ne gre za dvig odstotka, temveč z¡a to, da naj bi vsak vojaški starešina, ki to za- služi, ki ima vse morahiopolitične in delovne lastno- sti, ki je idejno usmerjen, postal tudi član ZK. Pri uspešnem delu ZRVS in idejnopolitičnemu uspo- sabljanju rezervnih vojaških starešin ima zelo po- membno vlogo revija Naša obramba. V njej se pojav- lja vrsta poljudno napisanih prispevkov, kot dopolnilo k vrsti predavanj in seminarjev, za obrambno uspo- sabljanje. Revija omc^oča individualno proučevanje gradiva in je zato zelo uspešna, brana in cenjena. Vsi dejavniki, še zlasti ZRVS bi se zato morali angažirati, da uresničimo akcijo »Naša obramba v vsko družino«. VIKI KRAJNC več za varstvo RAZGOVOR Z DRAGOM ČELANOM Eden od delegatov, ki so se udeležili 9. kongresa Zve- ze sindikatov Slovenije iz celjske občine, je tudi Dra. go Celan, zaposlen kot var- nostni inženir v delovni or- ganizaciji Nivo. Ni torej na- ključje, da se je pri pri- pravi svojega referata za kongres omejil na področje, ki ga vsakodnevno srečuje — to je varstvo pri delu. Vrsto iztočnic za razmiš- ljanje pa so mu dali podat- ki. Ti pravijo, da je bilo lani v Sloveniji milijon in dvesto tisoč izgubljenih dni zaradi bolniškega staleža de- lavcev, ki so se poškodovali pri delu. Med njimi je bilo petdeset tisoč nezgod, ki so terjale življenje delavcev ali pa težje in lažje poškodbe. Lani so v Sloveniji zabeleži, li tudi 500 na novo obolelih zaradi različnih poklicnih bolezni, 2500 pa je bilo novih delovnih invalidov. Podatki so seveda zelo zaskrbljujoči. Predvsem zato, ker vse de. lovne nezgode in nesreče povzročajo pri delavcih hu- de psihološke probleme, dru- žinske drame in terjajo še drugačne psihološke in so. cialne posledice, po drugi strani pa povzročajo rpili- jardno škodo celotni druž- beni skupnosti. Drago Ce- lan je ob tem dejal: »Ni dvoma, da smo na področju varstva pri delu dosegli že pomembne rezul. tate. Lahko navedem k tej trditvi podatek iz naše de- lovne organizacije, da smo v nekaj zadnjih letih zmanjša, li število delovnih nezgod skoraj za 80 odstotkov. Kljub temu pa ne moremo biti za- dovoljni, saj v delovnih or- ganizacijah še vedno nasta- jajo številne delovne nezgo. de, telesne poškodbe in zdravstvene okvare pri delu, ki bi jih lahko preprečevali in preprečili, pa jih nismo.« »Kje pa so vzroki razme. roma nizke stopnje varnosti pri delu?« Vlado čelan je na to vpra- šanje odgovoril: »Menim, da je vzrokov več. V prvi vrsti pa so v tem, da varnost pri delu obravnavajo v delovnih organizacijah še vedno kot zadevo socialne varnosti in humanizacije dela, ne pa kot zadevo skrbnega gospo, darjenja z vsemi družbenimi sredstvi. Nadalje bi dejal, da v delovnih organizacijah še vedno ni uveljavljeno spo- znanje o tem, da višja stop. nja varnosti zvišuje storil- nost in produktivnost dela. Pojavlja se tudi to, da v de- lovnih organizacijah nezaže- 1 j enih nezgod in obolenj naj. večkrat ne raziskujejo ali pa odgovornost zanje nalaga, jo poškodovancem. Pa še vrsto vzrokov bi lahko na- štel.« »In kakšna je vloga sindi, kata pri varstvu- delavcev?« »Sindikat kot najširša raz. reda družbenopolitična orga- nizacija lahko v mnogočem prispeva k izboljšanju varno- sti. pri delu. Pomembno vlogo mora odigrati pri ustvarja- nju ustreznih delovnih raz- mer in pogojev dela, ki smo jih dolžni zagotoviti v sle- herni delovni organizaciji. Ob takšni vlogi postaja Zve- za sindikatov soodgovorna, da v skladu s pozitivnimi za. konskimi določili uresničuje interese delavcev pri vse- stranskem izboljšanju delov, nih razmer. Na 9. kongresu bomo v zvezi s tem sprejeli vrsto konkretnih nalog, ki jih bodo morale osnovne or- ganizacijs v delovnih organL zacijah tudi uresničiti. Kajti pomembno je, da delavci ču- tijo vsestransko podporo sin- dikata pri urejevanju prob- lemov s področja varstva pri delu in njegovo skrb ter pri. zadevanja za urejanje njiho. vih delovnih in življenjskih razmer.« D.\MJANA STAMEJCIC RAZMIŠLJA AVGUST DOBRIMA Med štirimi delegati, ki zastopajo občanski sindikalni svet Žalec na devetem kon- gresu ZSS v Mariboru, je tudi Avgust Dobriha, doma iz Prebolda, zaposlen kot ob- ratovodja v Tekstilni tovar, ni Prebold, TOZD Pleteni- ne. Ob odhodu na kongres srno ga obiskali ter mu za- stavili troje vprašanj. Kako ste se v žalski obči- ni pripravljali na kongres slovenskih sindikatov? »Na kongres smo se pri- jeli pripravljati že spomladi in gmo razvili široko aktiv- iKust po naših delovnih or- ganijraoijah v okviru osnov- nih organizacij sindikata. Pripravili smo problemske l^onfeirence ter pripombe na lK>n,gresra material. Konfe- rence so potekale kot obi- čajno, vendar nekatere eko- nomsko uspešne delovne or- ganizacije niso bile tako ak- tivne kot ostale«. Boste na kongresu razprav- ljali? »Delaj bom v komisiji za družbeni standard in izrabo prostega časa. Prijavil pa se bom k razpravi na temi »sindikalne organizacije v kra- jevnih skupnostih.« Kaj pričakujete od kon- gresa? »Od tega kongresa pričaku- jem precej. V sindikatu že delam več kot davjset let in mislim, da se bomo dogo- vorili o najbolj perečih pro- blemih, ki tarejo našega de- lavca. Tu mislim predvsem na izenačenje regresov in drugih takih pridobitev iz naslova osebnega dohodka in nadomestila. Imamo pa tudi sami probleme, kot so iao- braževanje, oži\'®tev funkcij stndiikalndh poverjenikov in druge.« T.Ta\čar krusevac — žalec ZAČETEK nRADN.IF V 7Л1 Г.11 94 NO VFMRRA Med letošnjim vlakom BIE, ki se je mudü štiri dni v različnih krajih Srbije, so bili tudi številni zelo kon- kretni razgovori med posa- meznimi delegacijami sloven, skih občin s predstavniki srbskih. Na teh pogovorih niso samo ocenili dosedanje- ga sodelovanja, ampak začr. tali celo vrsto konkretnih akcij za naslednje obdobje. Delegacija žalske občine je bila v pobratenem mestu Kruševcu, kjer so med dru- gim stekli tudi zadnji po- govori o začetku gradnje ho- tela v Žalcu, ki ga bo gra- dila »Turističko ugostitelj- ska organizacija udruženog rada ŽUPA«. Hotel bo imel 105 ležišč ter vse ostale po- trebne prostore, ki hotelu še zvišujejo kvaliteto in kate- gorizacijo. Temeljni kamen bodo položili ob letošnjem Dnevu republike ali natanč- neje 24. novembra. Nov ob- jekt bo na prostoru med žalsko veleblagovnico Namo, kegljiščem, vrtcem in sta- dionom, skratka v tistem predelu Žalca, ki dobiva no- vo, sodobno zunanjo podo- bo. Predsednik skupščine ob. čine Žalec Vlado Ciorišek je ob tem povedal, da se glede prepotrebnega hotela v Žal- cu pogovarjajo že dve leti, zdaj pa so končno pred rea- lizacijo. »Začetek gradnje ha tela ob letošnjem Dnevu re- publike bo tudi konkreten prisi>evek dveh pobratenih občin.« In kako bo s financiranjem gradnje hotela? »Hotel naj bi stal pet sta- rih milijard, od tega bo prispevala župa eno mili- jardo. Beograjska banka bo zagotovila tri in žalska obči- na tudi eno za infrastruktu- ro. Mislim, da se z gradnjo hotela v Žalcu odpirajo vse možnosti za širše sodelova- nje. Pričakujemo tudi pri- sotnost Žalca v Kruševcu, re- cimo preko šempetrskega SIP.« Generalni direktor Žika Rakič je ob teh pogovorih obširno orisal njihovo delov, no organizjacijo, ki je nasfca^ la leta 1963, ima 568 zapo- slenih in je z objekti zasto- pana v šestih občinah Kru- ševcu, ćičevcu, Varvarinu, Aleksandrovcu, Brusu inBla- cu ter dveh republikah, Sr- biji in Sloveniji. Imajo pet hotelov, dva motela (Poja- te in Rubin Koper), mladin, sko naselje in večje število restavracij in bifejev. Inve- sticijska vlaganja v letoš- njem letu bodo presegla de- set milijard. O gradnji hotela v Žalcu pa je žika Rakič povedal: »Res je, da smo se na ta korak dolgo pripravljali. Zdaj smo pred trenutkom, ko bomo začeli graditi in čez leto dni bi moral hotel v Žalcu že sprejeti prve go- ste. Doslej smo s tovariši iz žalske občine resnično dobro sodelovali in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Prvi začetki so tu, torej gre- mo samo naprej.« Žalski hotel, ki se bo p>o prvi verziji imenoval »Gol. ding-Rubin«, je tako dobil zeleno luč za začetek grad- nje. Sam objekt pa bo izred- nega pomena za nadaljnji razvoj turizma na širšem celjskem območju, še pose- bej pa v Savinjski dolini, kjer vemo, da še vedno pri- manjkuje solidnih in kvali. tetnih nočitvenih in drugih kapacitet. TONE VRABL Po končanih razgovorih o gradnji hotela v Žalcu so bili vsi zadovoljni, tako (od leve proti desni) predsednik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, sekretar občinske konference SZDL Ivo Robič, sencralni direktor 2ika Rakić in direktor SIP àenipeter Polde Rajh. Foto: tv 4. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. oktobra Pogled na razstavni prostor Rdeče dvorane velenje izpolnjeni obeti VELIKO ZANIMANJE ZA IZDELKE GORENJA TVetui vzoffónd sejem Gore- nija je končan. V Rdeći dvo- rani je büo vsalk dan veûiko gostov, največ poslovnih lju- di. Domačih in tujih. Le so- bote in nedelje so bile rezer- virane za druge obiskovalce, ki jih proizvodni program Go. гецја vselej privablja. To je bilo v resnici sreča- дје proizvajalcev s trgovci in drugimi poslovnimi partner- ji, trenutek, ko ne sklepajo samo pogodb za naslednje le- to, marveč tečejo tudi pogo- vori o nadaljnjem razvoju GO- renija, vseh njegovih članov. »Medtem ko smo na Lan- skem, drugem vzorčnem sej- mu prodali okoli devetdeset odstotkov celotne proizvod- дје, pričakujemo, samo letos več. In še to, kot kažejo re- ziuiltati, je b-lo povpraševa- nje večje od ponudbe. Skrat- ka, izireden interes za naše zastopnike velike hiše Gore- nje ob bežnem srečanju na sejmu. Gorenje se je na tretjem vzorčnem sejmu predstavilo s širokimi proizvodnimi pro- grami gospodarske opreme, elektronike, zelene tehnike, gradbeništva, toplotne in kldma tehnike, s pogonskimi stroji in agregati, s progra- naom aa varstvo naravnega okolja in tudi z maiteriali, polizdelki in izdelki za indu- strijsko rabo. Povsod težnja po kompleksni ponudbi, pov- sod hotenija po čim popolnej- ši zadiovoljitvi potrošnika. Tretji vzorčni sejem pa je bil tudi zrcalo razvojne poti Gorenja. Tudi vidikov. In ta- ko so številni grafikoni in ta- bele govorile, da je imelo Gorenje 1970. leía 9öl milijo- nov dinairjev prihodka in 185 milijonov dinarjev dohodka. Letošnji plan pa predvideva 13,5 milijard dinarjev pri- hodka in 3,5 milijarde dinar- jev dohodka. In nadalje: medtem ko je aikumulacija Goreoja 1970. leta znašala 110 milijonov dinarjev, se bo le- tós povzpela že na najmanj 570 mrlijonov. M, B. ViSJE POKOJNINE Starostne, invalidske in družinske pokojnine bodo povečane z veljavnostjo od 1. julija letos za se- dem odstotkov. Poveča- nje bo izplačano z no- vembrsko pokojnino. Po- večanje velja za vse upo- kojence, razen za tiste, pri katerih so bili za iz- račun pokojninske osno- ve ui>oštevam osebni do- hodki iz letošnjega leta. S sedmimi odstotki se povečajo tudi vse pokoj- nine borcev NOV, odmer, jene od zajamčene po- ko,ininske osnove. Uskladitev ¡pokojnin z varstvenim dodatkom bo- do izvedli tako, da se po- veča skupni znesek po- kojnine z -varstvenim do- datkom. Z. S. sanacija cinkarne danes odločitev V ODDAJI »V ŽIVO« NEKAJ TEMELJN5H ODGOVOROV v Celju bodo danes o ekološki in ekonomski sanaciji Cinkarne razpravljali in odločali še delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti. S tem bo končana obsežna di-užbena in politična akcija v Celju, ko smo skupno, v najširši javni razpravi, sooblikovali stališča in pogoje za temeljito sanacijo Cinkarne tako v ekonomskem, kot še predvsein v ekološkem smislu. Pred tednom dni pa smo na radiu Celje pripravili tudi oddajo »v živo« v kateri smo ves čas posvetili tako tistim značilnostim, ki Jih je pokazala javna razprav^ o sanaciji Cinkarne, kot odgovorom na nekatera najbolj značilna vprašanja iz javne raz. prave in vprašanja naših poslušalcev. Slednjih je prispelo 28. Zaradi omejenosti časa od. dajanja na vsa vprašanja v oddaji nismo mogli odgovoriti, po splošni oceni pa je oddaja, v kateri smo o Cinkarni in potrebnih ukrepih za njeno sanacijo spregovorili odkrito in kri. tično, uspela in dala svoj prispevek k javni razpravi v občini. Kljub temu pa smo se y uredništvu odločili, da v tej številki tednika objavimo še nekaj odgovorov na najbolj zna. čilna vprašanja. Zapišimo še, da so vprašanja za oddajo v živo prispevali: Vili ŠantI, dr, Alfonz Debeljak, Ivan Stavbe, Jerica Jelene, Milan Šorn, Zvonko Žibert, Marjana Guček,' Miran Dobovišek in še nekaj poslušalcev, ki se niso predstavili. Vsem za sodelovanje tudi po tej poti hvala! Decembra 1977 je bil iz- delan drugi invesitioijski pro- gram, ki aagotavlja renta- bdliDost naložbe. Ta je upo- števal podražitve y vdsiná približno 80 milijonov di- narjev. Glede na to, da bo uresničitev naložbe izvedlji- va šele v prihodnjem letu, ho Jugobanka, ki je glavni kreditor naložbe, dala izjavo o rentabilnosti, upoštevajoč nadaljnje morebitne podra- žitve. Ali filtri in ostali ukrepi Iz programa ekološke sana- cije vodijo k sanaciji oko- lja? S filtri in ostalimi ukrepi se bodo ekološke razmere v zraku izboljšafle, tako da bo delež Cinkarne v skupnem onesnaževanju zraka z žve- plovim dvokisom zmanjšan za najmanj polovico. Količi- na trdnih delcev se bo po vgraditvi filtra znižala na 5 mg titanovega belila na ku- bični meter dimnega plina (25 dkg na uro) in na 30 mg žveplovega trokisa na kubič- ni meter dimnega plina (1,5 kg na uro). Zmanjšala se bo tudi količina vodnih hlapov v dimu, tako da se bo vidni del dima zmanjšal na dolži- no približno 5 m pri normal- nih vremenskih pogojih. Po- leti naj bi bdil komaj opazen, pozimi pa vidnejši oziroma dališi. Podatki o stanju in učinku čiščenja izihajajo iz tehnične dokumentacije do- baivitelja filtroTr, ocene o vid- nem dimu pa so opisane na podlagi obrartoavnja filtrov drugih proizvajalcev titano- vega belila in zagotovilih do- bavite'lja (Lurgie Frankfurt). Kako se porazdelijo stro- ški čiščenja okolja glede na uporabnike proiz\odov oziro- ma zainteresirane deloA-ne or- ganizacije za posamezne pro- izvodne programe? Načeleno je nosilec stro- škov čiščenja — proizvodnja in morajo biti ti stroški vkalkuüirani v ceno. Partner- ji doslej niso prispevali za čiščenje okolja, razen par- tnerja iz NDR, ki je direktno vezan na ekonomsko poslo- vanje Cinkarne. Pri čiščenju znaka je odprto vprašanje elektrofiltra v zaključni fazi, ki je naročen in bo dobavljen septembra 1979. Ni pa še urejeno čaščenje iztoka v 2e- pim in čiščenje faltrata iz nevtralitsacije. Glede na pro- bleme z TOrstvom okolja je že prišlo dio spoznanj, da je treba zagotoviti potrebna sredstva pod posebnimi po- goji, ki bodo v večji meri spodbujali urejanje čistilnih naprav. Pričakujemo, da bo že v prihodnjem letu nro- goče v ta namen dobiti sred- stva pod ugodnejšimi pogo^ ji, kar bi pospešilo uresni- čitev programa eQ«>loške sa- nacije Cinkarne. Zakaj ne bi gradili tovar- ne žveplene kisline na dru- gi lokaciji in ne v Celju? Delovna skupina, ki jo je na predlog izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ime- novala Gospodarska zborni- ca, je ugotovila, da bi iz- gradnja nove tovarne za pro- izvodnjo žveplene kisline ob uresničitvi zahtevanih ekolo- ških ukrepov, prispevala k izboljšanju težkega ekolo- škega položaja v Celju, še posebej zato, ker pomeni ta izgradnja nadomestitev sta- rih, že dotrajanih obratov, v katerih Cinkarna sedaj proizvaja ž\-epleno kisline. Izgradnja nove tovarne bo omogočila ustavitev kotlov- nice in proizvodnje ž\'eplene kisline v obratih PIK stari del in Kritna kislina novi del. Cinkarna potrebuje letno 80 tisoč ton žveplene kisline (preko 60 odstotkov vse pro- izvodnje). Če bi Cinkarna to kislino dovažala, je to deset čistem dnevno. V Sloveniji in na Hrvaškem je Cinkarna edini proizvajalec žveplene kisline. Najbližji je Zorka šabac, ki nima tržne proiz- vodnje in prodaja le tržne viške. Potencialni doba\itelJ bi lahko bM Titov Veles ozi- roma Bor, vendar tržnih vi- škov trenutno ni. Prevoz žve- plene kisline postane neren- tabilen s prevozom nad 300 km. Z izgradnjo tovarne nove žveplene kisline bi ustavila še zadnjo kotlarno v Cinkar- ni, saj bi lahko uporabljali paro, ki nastaja kot stranski proizvod nove žveplene kisli- ne (25 ton pare na uro brez dodatnih stroškov). Ukinitev kotlarne bo bistveno vpliva- la na iziboljšanje ekološkega položaja. CSnkama ima za i» gradnjo nove totvarne žvepla ne kisiline urejeno vso ia. frastrukturo in vse potrebne kadre, zato je naložba tu mnogo nižja, bolj rentabáfljna in smotrna kot drugod. Iz uvoza trajno ni mogoče dobiti tako velikih količin žveplene kisline. Slovenska proizvodnja po- trebuje že sedaj okoli 300 tisoč ton žveplene kisUne, Cinkarna pa jo bo lahko za- gotavljala le približno 200 ti- soč ton. V kolikor do iz- gradnje nove tovarne žve- plene kisline ne pride v Cinkarni, je vprašanje, koli- ko časa irödo lahko obrato. vali obstoječi obrati žveple- ne kisline, ki bolj onesnažu- jejo okolje, kot bi ga one- snaževala nova, in ki so teh- nološko zastareli in dotra- jani. Proizvodnja titanovega belila po pogodbi z NDR, ki je v veljavi še deset let, je namreč močno vezana na za- gotovitev 70 tisoč ton žve- plene kisline letno. Ostali obrati pa potrebujejo še 10 tisoč ton. V kolikor bi pri- šlo zaradi odstopa od grad- nje nove tovarne žveplene kisline do ukinitve starih obratov, bi to pomenilo usta- vitev vse proizvodnje, ki po- trebuje žvepleno kislino, to- rej v (Ankami več kot pol proiz\x>dnje. Nerešljivo je seveda vprašanje obveznosti iz mednarodne pogodbe, vra- čila še neodplačanih kredi- tov, neamortiziranih osnov- nih sredstev in drugo, kar bi znašalo preko 700 mihjo- nov dinarjev. S postopno preusmeritvijo bo Ciinkama lako povečala tisti delež pro- izvodnje, ki ne onesnažuje in zagotavlja rentabilno in perspektivno proizvodnjo. Kako je s surovinami za proizvodnjo žveplene kisli- ne? Cinkarna ima sklenjeno po- godbo z Ljudsko republiko Poljsko za dobavo elementar- nega žvepla za dobo deset let, od leta 1979 dalje. Kdo bo sofinanciral izgrad- njo tovarne žveplene kisline? Za sovlaganje pri izgrad- nji tovarne žveplene kisline so že podpisane pogodbe a rudnikom žirovski vrh. Ke- mično Moste, Cromosom in Plivo Zagreb. Ti so skupaj združili 37,5 milijona dinar- jev. Za sovlaganje se zanima še Kemična Hrastnik, ki pa ji (3inkama doslej ni mogla dati zagotovil za dobavo že- lene količine. Ali filtri lahko zgorijo? Vprašanje rezerve. Nevarnost, da bi filtri zgo- reli je izredno majhna. Filtri so 2ДЈпај obdani z jekleno pločevino, notranji del pa je iz nezgorljive plastike in del- no gumiranih kovinskih de- lov. Filter ima namesto oljne zračno zaporo. Postavljen bo ločeno, izven glavne hale to- vame titanovega belila. Na^ meščena bosta dva filtra vzporedno. V primeru po škodbe enega od obeh, lahko dmgi prevzame čiščenje pl*" nov z minimalno slabsiarf rezultatä. pivovarna laško RAZPRODANA KAKOVOST IZPOLNILI SO LETNI PLAN PRODAJE Minulo sredo je kolektiv laške pivovarne izpolnil let- ni načrt prodaje piva. Do tega dne so prodali na tržL šču 564.000 hektolitrov piva. Lanska prodaja je ob koncu leta znašala 581.000 hektolit- rov. Letošnji letni plan so si postavili na osnovi popreč- nih predvidevanj o narašča- nju potrošnje piva, ki v Ju- goslaviji znaša t^oli 6 od- stotkov letno. Predvidevajo, da bodo do konca leta prodali okoli 630.000 hektolitrov. V sloven, skem i)oprečju naj bi se pro- daja piva zvišala za indeks 106, laška pivovarna pa bo bržkone dosegla indeks 114. Brez posebne analize je mogoče ugotoviti dvoje: Prvič, da prodaja piva na območju., ká ga s svojimi iz- delki zalaga laška pivovar- na, lepo narašča. To se pra- vi, da ljudje uživajo pivo, ki sodi tudi med hranljive izdelke àiroke potrošnje, tu- di v času, ko ne pritiska vro- čina. Drugič pa je nesporno dej- stvo, da je potrošnja piva na območju, kjer se laško pivo prodaja, večja tudi za- radi kvalitete. Težko bi nam- reč trdili, da prav območje prodaje laškega piva premo, re bolj žejne ljudi, kot dru- ga področja. Končajmo, kot smo zače- li. Razprodana je kakovost. JURE KRASOVEC št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 5 območje kdaj turistične poti? DOSTI DELA ZA POSLOVNO SKUPNOST Četudi Turistična poslovna skupnost Celje formalno še ni zaživela, je njeno delo že čutiti in tudi pota za reše- vanje problemov so znana. Naenkrat vključuje 29 orga- nizacij združenega dela, se- veda, kot smo pričakovali, pa tu ni gostinskih in turi- stičnih organizacij iz mozir. ske in velenjske občine. Raz- drobljenost gostinst^^ in tu- rizma se nadaljuje tudi na tem področju, čeprav na drugi strani sledimo velikim prizadevanjem za turistično uveljavitev celotne severo- vzhodne Slovenije. In tudi cel j sica Turistična poslovna skupnost se želi kot aktivna članica vključiti v delo medregijskega odbora aa turizem v severovzhodni Sloveniji. Prav zato so rm zadnji seji za svojega dele- gata v tem telesu imenovali Staneta Čuježa iz Rogaške Slatine. Beseda pa ni tekla samo o tem, marveč tudi o dejan- ski vključitvi v širše turi- stične načrte. Tu pa ni 'pa- sivnih članov, zato se Pos- lovna skupnost za turizem v Celju zavzema, da bi spre. jela del nalog za uresničitev celötnega programa na ob- močju severovzhodne Slove- nije. In nadalje, njena vloga bo prišla najbolj do izraza tudi pri odpiranju turistič- nih poti. Zgled turistične po- ti »V gorice« je dovolj zgo- voren dokaz, kako je treba prijeti za delo, da bodo za- živele tudi te oblike turistič- nega dogajanja. Turistične poti so lahko zanimive in privlačne. Pri vsem tem ne gre samo za dobro postrež- bo, za domačo larano in mor. da tudi pijačo, marveč še za dosti več. Tudi za kulturne, zgodovinske in druge zna- čilnosti in spomenike. Tudi za spoznanja narodopisnih značilnosti določenega ob- močja, njegovih ljudi, zgo- dovine in še in še. Na seji članov izvršilnega odbora Poslovne skupnosti za turizem v Celju so v tej zvezi opozorili zlasti na dve turistični poti. To sta po Sa- vinjski dolini, vse tja do Lo- garske in po Obsotelju in Kozjanskem, vključno s spo- nîinskim parkom. Morda je prav, da je za- četek skromnejši. Toda prav ta začetek opozarja, da ne sme ostati samo pri sklepu. marveč, da mora ta zamisel čimprej dobiti svojo realiza^ cijo. To pa pomeni, da bo morala biti Poslovna skup. nost pobudnik za ustanovi- tev in delo ustreznih odbo- rov Za obe poti. Najbrž bo njen poseg lažji za Obsote. Ije in Kozjansko, nekoliko težji pa na savinjski strani, še posebej, ker so njenemu delu vsaj zaenkrat obrnile hrbet organizacije združene, ga dela v mozirski občini. Se- veda pa to ne pomeni, da bi ne moglo priti do takšnega ali drugačnega sodelovanja in povezovanja. Dosti nalog pa je tudi pri organizaciji turistične raz. stave o severovzhodni Slove- niji. Zlasti letošnja je opo- zorila na določene pomanj- kljivosti, na slabo p>onudbo in še kaj. Sicer pa je tudi ta primer pokazal, da bo treba več skupnega dela tu- di z republiško poslovno skupnostjo, ki povezuje na- ra\Tia zdravilišča, še pose. be j, ker so na celjskem ob- močju velika, pomembna zdravilišča. Poslovna skupnost za turi- zem v Celju pa tudi sicer ne zapira svojih vrat. Zato tudi z njene strani dovolj pobud za sodelovanje s turi. stičnimi društvi in Celjsko turistično zvezo. Skupno de. lo jih zlasti veže na propa- gandnem področju, zatem pri organizaciji različnih tu. rističnih prireditev in podob, no. Pomemben bo nadalje njen delež v pripravah in izvedbi Hortikulture 80 v Celju. Skupnost in njene članice bodo laliko veliko prispevale k uspešnosti te akcije. Skratka, dela in nalog je dovolj. Zato je tudi skrajni čas, da Poslovna skupnost tudi sicer stopi na svojo pot. M. B02IC rogaška slatina SKORAJ 16 MILIJONOV LITROV MINERALNE VODE Kolektiv Zdravilišča Roga- ška Slatina je ocenil svoje delo v prvem polletju letos in ugotovil dobre rezultate. Prvi kazalec uspešnosti je doseženi obseg opravljenega dela. Prav tako vrednost te- ga dela. Tako je celotni pri- hodek kar za 42 % večji od lanskega. Porabljena sred. stva so se povečala za 35 %, bistveno pa so se i>ovečale predpisane obveznosti iz do- hodka, in so znašale v pr- vem polletju letos skoraj šest milijonov dinarjev. Le malo manj so znašale po- godbene obveznosti. Nekaj manj kot pet milijonov di- narjev pa je ostalo za sklad skupne porabe ter za poslov- ni in rezervni sklad. V Temeljni organizaciji Bdruženega dela Zdraviliška dejavnost so imeli več storL tev v zdravstvu, zabeležili pa so tudi večje število noči- tev v hotelih, kot so jih ime- li lani. Tako je bilo vsega skupaj opravljenih 15.571 zdravniških pregledov ali za en odstotek več kot v istem času lanskega leta. Sicer pa so opravili 103.048 fiziotera. pevtskih, 79.149 hidrotera- pevtskih, 7.573 elektrotera^ pevtskih in 16.326 kineziote- rapevtskih postopkov. Nada- lje so opravili 387 gastrosko- pij, 408 elektrokardiogramov, imeli 28 rektoskopij in za- beležili samo pri pacientih 1680 rentgenskih pregledov. V hotelih so imeli v prvih šestih mesecih letos 133.884 nočitev, kar je za 8 odstot- kov več kot lani in za 7 od- stotkov več kot so načrto- vali. Razveseljiv je porast števila nočitev v hotelu Do- nat za 9 o/o, medtem ko so v drugih hotelih skupaj ime- li za 7 o/o več nočitev. In znova stara ugotovitev: noči- tev domačih gostov je bilo za 14 o/o več kot lani, med- tem ko je pri nočitvah tuj- cev znova zabeležen padec. Tokrat za dva odstotka. Pri vsem tem je zanimiv še en podatek. Medtem ko je povprečna doba bivanja tujih gostov še vedno na lanskoletni ravni, to je na 11,3 dni, se je doba pri do- mačih gostih povečala od 6,8 dneva lani na 9,1 dni le- tos. Sicer pa so imeli doma- či gostje 83.723 nočitev, tuji pa 50.161. V Temeljni organizaciji Polnilnica so napolnili in prodali za 11 odstotkov več mineralne vode kot lani. V celoti so napolnili 15,737.000 litrskih steklenic, od tega 8,461.000 Donata Mg. Glede na to je mineralna voda iz Rogaške Slatine na četrtem mestu v naši državi. Povečal pa se je tudi izvoz mineralne vode, in to za 10 o/o. Največ vode kupijo v Avstriji, sledijo pa Italija, Zvezna republika Nemčija, švedska itd. In ne nazadnje, v ta preg- led sodi tudi podatek, da so v prvem polletju letos napol- nili 1,816.543 steklenic Trina- vi ta. Seveda, pa s tem dejavnost celotnega kolektiva ni za- ključena, saj sega še na druga področja in prav tako na temeljno organizacijo Vzdrževalna dejavnost, kate- re člani imajo prav tako pol- ne roke dela, saj so med drugim oprali 334.622 kg pe- rila. Razen tega delajo še v vrtnariji, cvetličarni in dru- god. —an celje KDAJ NOV PROSPEKT? Problem ni od včeraj. Nanj Turistično društvo opo- zarja že dlje časa. Tudi za- voljo tega, ker gre za de- javnost, ki bi jo morala iz- peljati novoustanovljena Pos- lovna skupnost za turizem. Prav zato je bilo med turi- stičnimi delavci pri celjskem društvu in predstavniki Pos- lovne skupnosti že nekaj razgovorov. Gre torej za skupno nalogo, ki že močno priganja k svoji uresničitvi. Celje več kot nujno potre, buje nov turistični prospekt. Stari je praktično pošel, kaj. ti trenutna zaloga je tako majhna, da se o njej ne splača govoriti, kaj šele ra- čunati, da bi lahko izpol- nila pomembno nalogo, ak- cijo. Pri društvu predlagajo, da bi nov prospekt izšel v treh izdajah. Zamisel je seveda lepa, lep pa je tudi predvi- den strošek — okoli 600.000 dinarjev. Seveda, bi si ta iz. datek morali primerno raz- deliti. Predvsem gre tu za Turistično društvo, ki bi lah- ko nosilo približno desetino skupnih stroškov, za Poslov- no skupnost, ki bi morala zbrati več kot polovico in še za katerega. Predlog je torej za pros- pekt v treh izdajah. Mali prospekt naj bi izšel v nak- ladi 100.000 izvodov in apri- la prihodnje leto, vložek »Hortikultura 80« v nakladi 20.000 izvodov septembra naslednje leto in veliki pros, pekt v nakladi 30.000 izvodov oktobra 1979. leta. Predlog je tu in o njem se bo treba izreči. Prav gotovo najprej pri Turističnem dru. štvu in Poslovni skupnosti za turizem. Potem pa še kje. Toda, kot rečeno, časa za razmišljanje m veliko. MB CELJE: TRETJA RAZSTAVA Celjsko Turistično društvo izpolnjuje svoje napoved: vsak mesec nova razstava slik v novih iH>slovnih prostorih na Tomšičevem trgu. Avgustu Deržeitu, prof. Cvetku ščuki bo zdaj sledila Nadina Vatovec. Razstavo njenih slik bodo odprli v ponedeljek, 30. t. m. Razstavljenih bo okoli dvajset slik Nadine Vatovec, akadem. ske slikarke, sicer pa slovenske rojakinje iz Trsta, ki zdaj živi v Zagrebu. Na posnetku: Nadina Vatovec — žettiskl obraz. MOZIRJE: TELEFONSKA GOVORILNICA Ni dolgo od tega, ko je Mozirje dobilo prv-o javno telefonsko govorikidco. Pri izbiri lokacdje so imeli posrečeno roko, saj so jo postavili tako rekoč v središču mesta, vsekakor pa tja, kjer se zadržuje največ ljudi. Tistih, ki hodijo v banko, т lekarno, v živilsko trgovino oziroma v kulturni dom hi ne nazadnje k družbenopolitičnim oi^^anizacijaxa. —mb 2alec AVTOBUSNO POSTAJALIŠČE !N ŠE DRUGE PRIDOBITVE Občani, ki se vozijo z lo- kalnimi avtobusi v Žalec in obratno ter otií, ki hodijo na pokopališče, so bili spom- ladi veseli, ko so zvedeli, da bosta ob magistralni cesti do konca maja zgrajena pločnika, in sicer na zahod- ni strani od Beogradske baai- ke do avtobusne postaje oziroma do blagovnice Na- ma, na vzhodni pa do poko- pališča. Pločnika ste že ne- kaj časa v uporabL Tudi za avtobusno postaja- lišče »Blagovnica Hmezado Je že dlje časa vse urejeno. Dela pa so se aavlekkt^ ker se je vedno kje kaj zatak- nilo. Tudi zaradi vremena, lokacije oziroma lastništva zemljišča in pri izdaji so- glasja. Zdaj je postajališče od 20. oktobra dalje že v prometu. Ko bo na voljo dovolj de- narnih sredstev, bodo na obeh straneh ceste, torej na obeh postajališčih, postavül tudi primerna zavetišča za čakajoča potaiike. Do takrait pa bo treba ta ob slabem vremenu čakati pod dežnikL Turistično društvo v 2alcu se bo tudi zavzelo pri Izlet- niku, da bodo avtobusi oa dan mrtvih, prvega novem- bra, vozili na tej relaciji vsa- ke pol ure, tako kot ob de- lavnikih. Tako je 2älec v kratkem času veliko pridobil. Poleg nekaj stanovanjskih blokov še veleblagovnico Na-ma, bla- govnico Hmezad, Osnovno- šolski center, tri prepotreb- ne pločnike ter avtobusno postajo in postajališče. V na. črtu pa je še novi hotel, ki ga bo zgradn kolektiv Ru- bin iz Kruševca. Temeljni kamen za ta objekt bodo pa ložili za Dan republike. KONRAD ZAJC ^gaäka Slatíua: na prehodu. ^ e. stran ~ NOVI TEDNIK St. 42 ~ 26. oktobn razgovor o delu konjiške mladine KONGRESNE SPODBUDE MARJAN STRAMŠAK: MORAMO JIH URESNIČITI Na pravkar minulem kon- gresu slovenske mladine v Novi Gorici ste bili vodja ko- njiške mladinske delegacije. S kakšnimi vtisi ste se vmi- li nazaj v konjLšiko mladinsko problematiko? Pi'edvsem delovnimi! Prido- bili smo veliko spodbudo za nadaljnje delo. Za uresničeva- nje programov dela in še ve- i^o množičnost smo dobili to- liko smernic, da bodo zastav- ljeni cilji zanesljivo uiresniče- nd. Kongres je vlil v nas to- liko elana, da bomo v bodo- če delovali še bolj v intere- su širše družbenopolitične skupnosti, ne samo v ožjem lastoem interesu. Zavedamo se, da je v Interesu vseh mla^ dih poglobiti se v vprašanja hitrejšega družbenega napred- ka in ne nazadnje lepšega ži- vljenja mladih. Spoznanje, da тее probleme lahko rešujemo le znotraj samoupravnih so- cialističnih odnosov in samo- upravnim sporazumevanjem ter ob za\'esti slehernega čla- na ZSMS. Naša naloga v bo- doče bo, da z lastnim pogu- mom, četudi in sploh za ce- no lastnih ugodnosti, prevze- mamo odgovornost in daje- mo zgled za delo in akcije vsem mJadim v naši občini. Za kongres ste gotovo pripra- vili nekatere razprave. Kakš- ne probleme ste skušali osve- «Iti ali jih posebej i>oudariti? Naš namen je bil poudari- tft nekatera vprašanja s kme- tijskega področja in varstva okolja. Dejstvo je, da si mo- ramo bolj prizadevati za do- bro prostorsko planiranje in ga ne glede na ceno tudi iz- wetì. Ce želimo, da bo seda- nji in bodoči naš rod živel človeka dostojno življenje, je treba zaščititi zrak in vodo pred vse hujšim onesnaže- njem. S tem v zivezi je po- membno tudi vprašanje hi- trejšega reševanja odpadkov, tako tistih, ki so rezultat pro- izvodnje organázaoij združe- nega dela kot vseh ostalih, nakop-čenih vsepovsod. Na področju kmetijstva že- lim poudariti naslednje pro- bleme: mladi ne ostajajo na kmeitijah, ker menijo, da za kmeta še ni tako poskrblje- no kot za delavca v zidruže- nem delu; mnoga neurejena vprašai:ija na področju inva- lidskega zavarovanja za kme- te, plačanih bolezenskih do- pustov in porodnišUiih dopu- stov za kmečke žene ter ot- roškega varstva; neoblikova- ГК) stališče do znanja in šol za kmete; kmet še vedno ni- ma občutka, da pripada ko- lektivu, ki bá mu po potrebi učdnlkoTOto pomagal, saj je še vse prevečkrat tako, da si mora pomagati sem, kakor ve in zna. Katere so trenutno najbolj aktualne naloge konjiške or- ganizacije mladih? V organizacijskem smislu ne bo bistvenih sprememb. Reorganizirali bomo nekatere osnovne organizacije ZSMS. Pri tem gre za takšne organi- zacije, ki imajo veliko šitevilo članov in bi lahko prav vedi- kost pogojevala slabšo aktiv- nost. Na primer v Slovens- kih Konjicah патегал^ато iz ene osnovne organizacije na- rediti kar šrtiiri. Prav tako smo se že dogovorili, zaen- krat v sekretariatu občinske konference ZSMiS, da bomo adiruževaJi boij kot doslej mladince iz dnjgih naših re- publik in to ne samo v orga- nizacijah združenega dela, kjer so sicer že vključeni v osnovne organizacije, ampak gre za njihovo vključitev zla- sti tam, kjer živimo. Na ta način jdm bomo tudi lahko pomagali pri njihovem uve- Ijavlijanou v naši občini. Še tesneje se bomo poveza- li s sindikati zlasti v združe- nem delu. Mladim komunis- tom, ki se ne bodo odzivali na naše akcije, pa bomo tu- di povedali, da je v tem pri- meru zelo vprašljivo tudi si- cer njihovo članstvo v Zvezi komunistov. Tu je še skrb za najmlajše čl arie naše or- ganizacije — gre za delo v šolah. In seveda, še večje in tesnejše sodelovanje z druž- benimi organizacijami in društvii, kjer sicer marsikje imamo osnovne organizacije ali aktive, pa vendar mladine še nismo povsod organizira- li, kuetr so pogoji. Nalog je toreij veliko in želimo jih uresničiti. MITJA UMNIK modernizacija bolnišnice LOKACIJSKE PRIPRAVE GLAVNI PROJEKT PRIPRAVLJEN DO KONCA LETA Dela v zvezi s pripravo lo- kacijske dokumentacije in izdelavo glavnega projekta modemiziacije celjske bolniš- nice so v polnem teku. Loka- cijska dokumentacija z vse- mi soglasji občinskih foru- mov je bila pred kratkim p>oslana republiškemu sani- tarnemu inšpektoratu in re- publiškemu inšpektoratu za požarno varnost. Ko bosta še ta dva republiška organa dala svoje soglasje, bo raz- pisana predlokacijska raz- prava. Po predlokacijski raz- pravi in pripombah posamez. nih strokovnih služb na lo- kacijo in objekt bodo pri- stopili k dokončni izjdelavi lokacijske dokumentacije Vzporedno s tem pa že de- lajo na izdelavi glavnega ob- jekta. Z industrijsko mon- tažnim podjetjem iz Ljub- ljane so že podpisali pc^od- bo o vseh instalacijskih de. lih, ki jih bolnišnica potre, buje. Predvideno je, da bi bil glavni projekt v moder, nizaciji celjske bolnišnice pripravljen do konca letoš. njega leta, tako da bi v sre. dini leta 1979 le pričeli t gradnjo. Sredstva za moder- nizacijo celjske bolnišnice se zbirajo tako, kot je bilo predvideno z družbenim do. govorom. UREJENA PREHRAMA - VIR ZDRAVJA Kako je z zdravstvenim varstvom v nekaterih delov- nih organizacijah? Kako ima. jo urejeno družbeno prehra- no in zdravstvene preglede? Ko smo se to vprašali smo se napotili v Lesno industrij, sko podjetje v Slovenskih Konjicah, kjer nam je AN- TON GOSAK, vodja splošne službe v TOZD LIP Sloven- ske Konjice, povedal: »Naše delavce, predvsem so to ženske, ki delajo na izpostavljenih delovnih me- stih, pošiljamo redno v zdravstveni dom na oddelek za medicino dela v Celje. Dogaja se celo, da nekatere delavke že po enem letu za- menjajo delovno mesto. To jim tudi omogočimo. Zdaj so naši delovni po- goji malo boljši. Uredüi smo ventilacijske naprave in stro. kovne analize so pokazale izboljšave. Urejeno imamo tudi druž- beno prehrano, kjer so za- jeta kosila in dietna prehra- na. Odkar imamo to ureje. no, je odstotek obolenj na prebavilih močno padel. Tu. di odstotek boleznin pri nas ni visok, še ta gre na račun porodniških dopustov, saj imamo zaposlenih 176 žensk. Tudi zaščita varstva pri delu je vu-ejena in nesreč je manj kot prejšnja leta. Pri nas teko tudi zadnje priprave Za izboljšavo sani. tarij in kopalnic. Sredstva za to adaptacijo že imamo in upamo, da bomo v enem letu pri kraju. Predvideli smo tudi prostor za zdrav- nika, kadar imamo občasne zdravniške preglede.« ZDENKA STOPAH celjska telesna kultura zapis s skupščine tks o uresničevanju programa Na 4. seji skupščine TKS Celje je bila osrednja točka dnevnega reda — uresniče- vanje programa TKS za ob- dobje januar—junij 1978. Os- novne karakteristike tega ob- dobja so bile: izredno aktiv- no delo IO TKS in komisij, v izvajalski sferi pa predsed- stva ZTKO, vseh treh njenih zborov in komisij. Zbor za temeljno telesno •vzgojo je v celoti realiziral program dela in tekmovanj SSD, ki rfâ osnovnih šolah zajema v aktivno članstvo kar 72,2 o/o učencev, na sred- njih pa 67,8 0/0. Učenje smu- čanja in plavanja zajema nad 95 0/Ó vseh učencev. Izven rednega pouka je bilo op- ravljenih kar 9.400 vadbenih ur, 4700 medrazrednih tek. movanj, v samoupravno de- lovanje in delegatski sistem Pa je zajetih kar 1.800 učen- cev in učenk. Tako postajajo SŠD v vse večji meri tudi lesto izobraževanja mladih v našem delegatskem sistemu in samoupravljanju. Inten- zivno delo pa se uveljavlja v osnovnih šolah tudi z na- črtnim delom športnih selek- cij, ki zajemajo nad 15 O o vseh učencev v dveh smereh — v temeljni in usmerjeni, oboji pa strežejo skrbi za dvig vrhunskega športa v prednostnih športnih pano- gah in igrah. Tudi velike te- lesnokultume manifestacije v počastitev praznika mladosti in partijskih jubilejev — sve. čana akademija na tehniški šoli, prireditve ob 30-;letnici pedagoškega šolskega centra Ж otvoritvijo športnih igrišč, nastopi SŠD Hudinje na Lju- bečni in tedr^ telesne kul- ture v Storah — pričajo o povezovanju telesne vzgoje in šix)rta z našim družbenim in političnim življenjem. Tu- di na iKKiročju telesne vzgo- je predšolskili otrok je bi- lo čutiti vidne premike, ki so se odražali v smučarskih in plavalnih šolah ter teča- jih, množičnemu tekmovanju v športni znački, prireditvah in proslavah. Zbor za športno rekreacijo lepo uveljavlja s\'oje pro- gramske zasnove. Napredek je bil zaznaven predvsem v boljši organiziranosti te ak- tivnosti in množičnih obli- kah dela v TOZD, v vse'več- jem številu izgradnje malih igrišč v krajevnih skupno, stih, nad 5.000 občanov je sodelovalo v Trim akcijah in igrah. Od 154 TOZD je bilo aktivnih v teh igrah že kar 120 TOZD ali 77,8 O/o Vendar prav na tem področju so še skrite rezerve, da bi z bolj- šimi oblikami in metodami dela lahko dosegli še boljše rezultate. Vloga in organizi- ranost telesne kulture v kra- jevnih skupnostih še ni pov- sem dodelana. Zbor za tekmovalni šport pa se lahko ponaša z izjem- nimi uspehi, kakršnih v po- vojnem obdobju v občini še ni bilo. Osnovne organizaci. je so na tem področju s svo- jim solidnim organizacijskim in strokovnim delom doka- zale, da lahko s športnimi storitvami sežejo v sam ju- goslovanski vrh. V atletiki so atletinje Kladivarja osvo- jile p>okalno prvenstvo SFRJ, prav tako tudi mladinci, čla- ni so bili na ekipnem dr- žavnem prvenstvu tretji, tu pa je še kopica dobrih uvr- stitev z Rokom Kopitarjem na čelu na državnih in baL kanskih prvenstvih. Mladin- ci košarkaškega kluba Celje so bili prvič prvaki SFRJ, člsni najboljši iz naše repub- like v II. ZKL zahod, roko- metaši so bili finalisti v po- kalnem prvenstvu SFRJ in sedmi v I. ZRL, hokejisti na ledu so se uvrstili v I. ZHL, strelci so pri članih osvojili naslov državnega prvaka v streljanju z MK puško in Titov pokal alpinisti PD Ce- lje so s prvo ekspedicijo v Ande opravili dva vrhunska vzpona na Huarscaran, keg- Ijavke Celja so postale dr- žavne prvakinje, Magda Urh in Janja Marine pa sta s sve. to\mega prvenstva prinesli srebrni odličji kot reprezen- tantki Jugoslavije, judoisti Ivo Reya so osvojiU naslova državnih prvakov, ekipa pa se je uvrstila v zvezno hgo, Partizan Štore je kot naj- boljše društvo v državi spre- jel v Tjentištu prehoomembnih proslavah itd. Se- daj pa Celje premore le, k sreči, Stan- ka Josta in kakšen filmski klub po šolah. če je množičnost eno veliko zrno soli v pripravi, izvedbi in soudeležbi v veliki kulturni akciji, kar Teden je, potem je drugo zrno kakovost prire- ditve. Kakovost programa, izbor naj- boljšega in najvrednejšega iz domače filmske proizvodnje. A tudi prizadeva- nje, da kakovost preveva vsako začrta- no programsko nalogo. Slovenskost in jugoslovanskost Tedna domačega filma se ne odražata le kot vzporednici v razbiranju kultumo-političnih osmih vrednot Tedna. Niti slovenskost in niti jugoslovanskost nista mišljeni le v po- višani programski udeležbi. Saj zadnja leta v sami pripravi in izpeljavi TDF sodelujejo posamezniki in strokovni ter poUtični organizmi iz Slovenije in Ju- goslavije. Celje je v Jugoslaviji v zad- njem času spoznano tudi kot iz\'irno in uspešno filmsko mesto. Posebej za Slovenijo lahko trdimo, da je Tednu domačega filma priznana njegova kulturna, dnjžbena vloga v iz- vajanju dogovorjene samoupravne kul- turne politike. Letos, na primer, bodo pri uresničitvi posvetovanj sodelovali Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Zavod za šolstvo SRS, Ekran, svet za kulturo pri RK SZDL in drugi. A tudi v Celju se širi krog poznavalcev, sprem- ljevalcev in organizatorjev filmskega življenja. Teden domačega filma torej zaživi vsako leto kot skupna slovenska prireditev v policentričnem kulturnem prostoru. Teden se je zrasel še z eno koreni- no naše družbene politike — z neuvr- ščenostjo. Vsako leto predstavljamo skrorrmejši ali bogatejši izbor filmskih del neuvrščenih ali filmsko manj zna- nih držav. In ne nazadnje — TDF ka- kor dober mentor skrbi za izboren program mladinskih in otroških fil- mov. In še naprej Teden že ni več Te- den, razsejan je po mesecih in se že kaže v organizaciji posebnih filmskih predstav med letom. Najverjetneje pa je, da že kot lahen piš vetra preveva kulturno politiko Celja in Slovenije. Da je že kakor drobno kulturno pre- bujanje, ki mnogo obeta. J02E VOLFAND družbena prehrana POUDAREK NA KAKOVOSTI JAVNA RAZPRAVA IN OBMOČNI POSVET O POLITIKI Prejšnji teden se je z območnim posvetom v Celju tudi pri nas zaokrožila ja^iia razprava o osnutku sta- lišč, sklepov in priporočil za oblikovanje in izvajanje politike na področju družbene prehrane v SR Slove- niji. Posvet je sklical medobčinski odbor za celjsko območje Gospodarske zbornice Slovenije, gradivo pa pripravil republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano ob sodelovanju republiških sindi- katov. V uvodnih besedah je pomočnik republiškega sekre- tarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MARKO SOK strnil bistvo storjenega na področju družbene prehrane v naši republiki in poudaril nekatere bodoče usmeritve, ki naj jili po preteku javne razprave in oblikovanih sindikalnih stališč potrdijo delegati vseh zborov republiške skupščine, medtem ko so predstav- niki občinskih sindikalnih svetov, žal, v okrnjeni za- sedbi, posredovali ocene razmer v družbeni prehrani v svojih občinah. Izrazito tehtno razpravo je pvonudil celjski pred- stavnik sindikatov, ki je opozoril predvsem na nasled- nje probleme: vse večji pritisk v mnogih kolektivih, da družbeno prehrano rešujejo na najkrajši in »naj- uspešnejši« način kar z deiaamimi nadomestili oziro- ma boni za prehrano, dostikrat tudi na račun izgovo- rov o dietnih potrebah; nedomiselnost in enoličnost pripravljenih obrokov \ obstoječih obratih družbene prehrane, ki povrhu niti niso poceni; usmerjenost takšnih obratov v prepogosto komercialno gostinstvo; premajhne kapacitete obstoječih obratov; previsok de- lež kruha v obrokih, ki v nekaterih primerih daje že kar 50 odstotlcov vseh kalorij obroka; pa lociranosfe obratov družbene prehrane, ki ni vedno najbolj po- srečena. Glede kadrovske problematike v družbeni prehrani je bU zelo kritičen in tudi sočen v primerjavi »pri nas ima skoraj vsak hlev strokovnjaka, ki^ odloča o pre- hrani živine, medtem ko so obrati družbene prehra- ne dostikrat in prevečkrat v rokah nestrokovnih ka- drov«. Sicer p>a so predlagana stališča oziroma osnovni ele- menti bodoče politike na področju družbene prehra- ne strnjena v naslednjih usmeritvah: doseči večjo kva- liteto in smotriTjOst, usposobiti se na tem pKxiroöju za delovanje v posebnih razmerah, bolj usposobiti kadre, družbeno prehrano samoupravno učinkoviteje organi- zirati in v večji meri kot doslej upoštevati raziskoval- ne pristope na tem področju. Sklepi in priporočila, ki naj jih pred dokončnim sprejetjem slovenske skupščine dopolni še javna raz- prava, organizirana po območjih in v sindikatih, vse- buje devet temeljnih točk: — družbeni prehrani je treba dati status dejavnosti posebnega pomena — jasna opredelitev na osnovi zakona ali drugih predpisov — obveznosti posameznih nosilcev strniti v učtia- kovit družbeni dogovor — usposobitev za delovanje v posebnih pogojih iz- rednih prilik — zagotovitev nadaljnjega razvoja in poslovanja obratov družbene prehrane — dopolnitev zdravstveno-higienskih predpisov — pospešitev raziskovalnih prizadevanj v povezani akciji — posredovanje dosedanjih izkušenj, zlasfti centrali- zirane priprave hrane za poenoteno tehnologijo indu- strijske priprave hrane in — izdelava ustreznega iioformacijskega sistema za družbeno prehrano. Nedvomno gre torej za področje, ki je izrazito pKV membno za družbeni in osebni standard delovnih ljudi in občanov. MITJA UMNIK mozirje NUJNO UREJEVANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Ne samo izvršni svet, tudi delegati vseh zborov občin- ske skupščine so več kot kri- tično ocenili nekatera vpra- šanja stanovanjskega gospo- darstva v občini. Velja splošna ugotovitev, da nalog, sprejetih v sred- njeročnem programu, ne iz- polnjujejo. Po tem načrtu M naj v petih letih, sicer pa do 1980. leta zgradili v občini 164 družbenih stano- vanj, oziroma v povprečju 33 na leto. Toda, to ni tisto, s čemer bd zadostili vsem po- trebam. Z uresničitvijo tega načrta bd pokriLi le 60 od- stotkov stanovanjskega pri- manjkljaja. Toda, v resnici je stanje slabše, saj v ob- čini uresničujejo srednjeroč- ni načrt le s 56 odstotki. Primanjkljaj je torej velik. Ali ga bodo ujeli? Tudi v Gornji Savinjski do- lini ugotavljajo, da so sta- narine prenizke, da tudi za- to ni sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanj, kaj šele za razširjeno reproduk- cijo. Prehod na postopno uveljavitev ekonomskih sta- narin jih sili, da izdelajo la- stno pot, ki bo vsklajena z značilenostmi gospodarske in družbene rasti v občini. Da bi dosegli planirano stanovanjsko gradnjo, so se odločili, da bodo pK)večali stanovanjski prispevek na 8 odstotkov. Toda, samouprav- ni sporazum o združevanju sredstev so sprejeli z zamu- do, poleg tega pa ga nekate- re deloi-ne organizacije niso podpisale. Sicer pa je vsa zahtevna problematika dobila svoj od- mev tudi v zaključkih, ki so jih sprejeli delegati vseh zborov občinske skupščine na zasedanju na začetku sep- tembra letos, гпол-а so ugo- tovili, da bo treba uveljaviti načrtnejše pridobivanje stav- bnih zemljišč in tudi urbani- stično dokumentacijo. Prav tako se zavedajo odgovorno- sti pri zbiranju vseh denar- nih sredstev za graditev sta- novanj. To ne velja samo za ekonomske stanarine, mar- več tudi za posojila, za de- leže, ki jih pri tem lahko da- jejo poznejši dobitniki stano- vanj in pKxiobno. Opozorili so tudi na zamu- de, ki nastajajo pri gradnji stanovanj in tako na neizo- gibne podražitve. Gre torej za čvrstejše odnose med in- vestitorji in izvajalci ter se- veda za spošto\-anje dogovor- jenih obveznosti. Veliko lahko pri reševanju specifičnih vprašanj napravi- jo hišni sveti, sicer pa so še predlagali, da naj ponudijo samoupravni sporazum o združe\-anju sredstev za gradnjo stanovanj vsem, ki ga doslej še naso podpisali. MB ï^l stanovanjske soseske v Mozirju. konjice TABORNIŠKE VESTI TABORNIŠKI DOM — V okviru rekreacijsko-športne- ga centra v Slov. Konjicah je bil obnovljen tudi objekt, ki so ga že 1954. leta zgra- dili taborniki, pozneje pa za- radi prenehanja delovanja organizacije opustili. Sedanji taborniški dom ima klubski prostor, skladišče, sanitarije, čajno kuhinjo in pisarno ter bo služil pestri dejavnosti konjiških tabornikov. Ureje- na okolica doma pa bo omo- gočala športne igre in tek- movanja. PREZraOVINA T8 — Le- tošnjega srečanja slovenskih tabornikov na Preškem vrhu pod geslom »Prežihovina 78« se je udeležilo 135 članov odreda Heroja Bračiča iz SL Konjic. Na povratku dio- mov so si ogledaU še center na Kopah. »ZDAJ SEM SPOZNAL...e — »Rad bi vam povedal, da sem šele tukaj spoznal pra- vi pomen tabomištva. čeprav sem ločen od takšnega na- čina življenja, je v mend še vedno taborniški duh. Ne morem se pohvaliti, da sem star tabornik, ampak v teh treh letih sem dobil nekaj koristnih navad. Veliko te- žav, na katere sem naletel tukaj, sem lažje rešil s po- močjo vsega, kar sem se naučil med vami. Za vse to pa imate veliko zaslug vi in lahko rečem: hvala, tovariš starešdna.« Tako je pisal svojemu od- redu Heroja Bračiča mladi vojak Herbd Lešnik iz Beo- grada. YLUK 8. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. oktobra gledališče KOMORNI KONEC TEDNA MALI ODER SLG IN GOSTOVANJE Z. SOKOLOVIČA Prejšnji petek sta nam v okviru Malega odra SLG Ce- lje Bogomir Veras in Janez Starina ob mentorski pomoči Francija Križa ja in sceno- grafski pomoči Avgusta Lav- renčiča predstatvila eno da- nes že klasičnih iger iz so- dobne ameriške dramatike — Zgodbo o živalskem vrtu Edvarda Albeeja (nastala je leta 19&9). Albee, ki se je pozneje proslavil tudi pri nas znamenito dramo Kdo se boji Virginiije Woolf, nam v Zgodbi ponuj \'!znemirljivo podobo človekove popolne odtujenosti v sodobnem po- trošniškem velemestnem oko- lju. Izbira besedila, ki so ga na Slovenskem prvič pred- stavili že leta li)62, kaže an- gažirano željo obeh ustvar- jalcev, da bi s to eksisten- cialno dramo spodbudila razmišljanje o odtujenosti in razčlovečenosti tudi v našem oikolju in času. V naključnem srečanju med malomeščansko prila- godljivim in razumsko nad- ziranim humanističnim izo- bražencem Petrom ter shi- zofrenim upornim mladeni- čem Jerryem se pred nami predstavita dva nasprotujoča si svetova, svet racionalnega redo]jubarstva in njegovega navideznega humanizma ter svet nerazumnega, totalnega uporništva proti vsem dog- mam meščanske lastniške miselnosti in lažnim idealom meščanskega navideznega človekoljubja. Posfeus komu- niciranja med tema svetovoma se izkaže kot absurden zločin, s katerim postavi avtor na laž Petrov leporečni humanizem. Tako kot je v Jerryevi zgodbi edi- na preostala vez med njim in ljudmi neprijazen pes, s katerim vzpostavi znosen stik šele ob poskusu zastru- pitve, tako je tiKÜ v odnosu med Petrom in Jerryem stik vzpostavljen šele ob zloči. nu. Trenutek smrti je hkrati očiščenje in spoonanje o grozljivi razčlovečenosti in odtüjenosti človeka v sodob- nem s^■etu. Spor med dvema svetovo- ma se je razvijal na razme- roma neenotni sceni, kjer sta se mešala realizem (klop iz parka) in poudarjen, utesnjujoč nered, v katere- ga sta bila protagonista uje- ta. Res je s svojo natrpa- nostjo scena ustvarjala vtis nemožnosti umika, premalo pa je poudarila absurdnost dramskega zapleta, ko se nasprotinika borita na življe- nje in smrt zaradi — klopi v parku. Bogomir Veras je poudaril aktualnost Petrove zgodbe že s tem, ko je prišel na prizorišče iz dvorane. Nje- gov Peter je uglajen, hlsden, samoníídziran izobraženec z vrsto reakcij, ki sodijo med tipološke značilnosti sodob- nega meščanstva: nihanje med željo po redu in goto- vosti ter bolestnim strahom pred ne23ianim, neracional- nim in radikalno akcijo. Me- tamorfoza iz redoljubnega in zavrtnega k^'azjihumanistične- ga družinskega očeta v na- ključnem morilcu pa je kljuib nakazni motivaciji ne- koliko presunkovita in zato ne povsem prepričljiva. Zdi se, da je Veras ob skrbno izdelanem oblikovanju svo- jega mirnega, Jerryu naspro- tujočega sveta premalo pou- daril nekatere psihološke po- teze, ki se v Petru zastrsto stopnjujejo, dokler v nera- cionalnem afektu ne planejo usodno na dan. Jerry Janeza Starine je sodobni shizofre- ná jezni mladenič, nasilen v svoji totalni upornosti in ob- čutljiv v svoji veliki želji po komunikaciji. Uporniško mi- selnost je odel v odrsko razgibano agresivno igro, iz katere pa so se vedno bolj razločno luščile prefinjene poteze notranje tragike. Končni rezultat sodetova- nja obeh igralcev je torej zanimiv in angažiran, da ga že lahko prištejemo med po- membnejše gledališke dogod- ke letošnje sezone. Se pose- bej pa je razveseljivo, da smo se po daljšem času spet srečali s komorno igro, ki zaradi svojih izraznih poseb- nosti omogoča večje ustvar- jalno tveganje in lahko po- meni pospeševalno obliko ustvarjalnosti v gledališču. Seveda pa bi bilo treba ko- mornim igram najti ustrez- nejše prizorišče, saj upri- zarjanje na velikem odru ne omogoča nujnega tesnejšega stika med igralci in gledalci. V nedeljo zvečer pa se je na odru SLG predstavil v okviru letošnjega Borštniko- vega srečanja sarajevski ig- ralec Zijah Sokolović z la- stno monodramo Igralec ... je igralec... .ie igralec, ki je dobila na letošnjem festi- valu monodrame v Zemunu najvišje uradno priznanje in posebno nagrado kritike. Ker se v zadnjem času tudi na Slovenskem pojavlja mo- nodrama kot dokaj pogosta oblika gledališkega dogodka, še več poskusov pa je znanih po Jugoslaviji, je Sokolovi- čevo gostovanje pomembno, saj pomeni s svojo improvi- ziraijočo, samoironizirajočo strukturo poseben tip te več- krat tudi dolgočasne izrazne oblike. Sokolović, ki je občinstvo pričakal kot pravi gostitelj že pred vhodom v dvorano, se je izkazal kot suveren im- provizator in discipliniran izvajalec vnaprej pripravlje- nega hkrati, stik, ki ga je vzpostavil z gledalci že pred začetkom, je s celo vrsto domislic in Ijuibkih provoka- cij stopnjeval skozi vso pred- stavo, ko nas je iz sveta pouličnih novic in doivtipov dnevne vrednosti, vodil prek mnogih postaj igralčevega zasebnega in javn^a življe- njepisa do nekaterih trpkih spocmanj o igralskem, umet- niškem poklicu. Z veliko igralsko spretnostjo je gra- dil, a v naslednjem trenuitku z brezobzirnim sarkazmom že tudi podiral, nas iz zasa- njane lirske scene pahnil v realen prostor in čas ter nas spet ix>tegnil v tragičen pri- zor smrti, da bi po naši že- lji umiral že večkrat. V sil- ni zgostitvi najrazličnejših dramskih položajev in raz- položenj ter v stalni odprto- sti v gledalčev čas in pro- stor je neverjetna d-inamika te predstaive, ki jo v poldru- gi uri kot v eni sapi odigra prepričljiv ustvarjalec. V tem mozaiku tujega in last- nega, dnevnih fraz in pate- tičnih pasaž, vživljanja in iz- povedovanja, razumskega in čustvenega, vzvišenega in banalnega je mogoče zaslu- titi blišč in bedo igralskega F>oklica, a ne samo to, v tem navideznem neredu je mor- da podoba človekovega biva- nja sploh. SLAVKO PEZDIR ZANIMIVOSTI IZ POKRAJINSKEGA МиША V CELJU ETNOGRAFIJA Slibar 4 Osnovna surovina za izdelavo lončene p>osode in pečnic je kvalitetna glina — ilovica. Ghno so lončarji navadno ko- pali blizu domače vasi. Ker včasih v bližini vasi ni bilo primerne gline, so jo nekateri lončarji morah voziti iz bolj oddaljenih krajev (na primer iz Ljubečne). Ghno so do nedavnega predelovali z nogami in rokami. Najprej so jo dobro zmočili in jo potem s srpyom dvakrat ali večkrat zrezali, da so iz nje odstranih kamenje. Ko so kamenje talio odstranili, so glino večkrat pregnetü z noga- mi in nato še parkrat z rokami. Iz tako zgnetene gline so naredili valje, iz teh valjev pa manjše klobčiče za prede- lavo. šele tako predelana glina je bila dobra za izdelaTO posode. Večino teh operacij sedaj opravijo s stroji. Lončarji Í2idelujejo posodo na posebnem vretenu, ki je pri nas v rabi od 10. stoletja dalje. Prej so posodo izdelo- vali prostoročno brez lončarskega vretena. Prva vretena so lončarji FKJganjali z roko, nato so jih poganjali z nogo, sedaj pa jih ponekod p>oganja že elektromotor. Vreteno je sestavljeno iz ogrodja v sredini katerega je pokončna os s pk)ščo za obdelavo posode. Na isti osi spo- daj je še ena plošča, s katero lončar poganja vreteno. Predelava gline v Felicijanovl delavnici v Vojniku. foto: V. Berk LE ENA OD MNOGIH Obnovljena pročelja hiš v celjskem mestnem središču dajejo novo, lepšo podobo mesta. Ena najlepših je prav gotovo Prothasyjev dvorec, ki krasi Trg osvoboditve. Foto: D. Medved četrta knjiga PIŠE: GUSTAV GROBELNIK Pretekli mesec (septem- bra) so v Žalcu proslavljali 110-letnico žalskega tabora. Za to svečanost sta žalska temeljna kulturna skupnost in krog publicistov pod vod- stvom Vili j a Vybihala oskr- bela izid četrte knjige SA- VINJSKEGA ZBORNIKA. Le-ta predstavlja bero, do- mala 400 strani zborniškega formata, prispevkov od pes- mi in črtic izpod peresa in šolarjev in mojstrov peresa (Meta Rainer, Dane Debič, Drago Kumer in dr.) tja do najtehtnejših razprav, ki od- krivajo preteklost in seda- njost gospodarsko, politično in kulturno razgibanega Žal- ca in njegove okolice. Na uvodne strani so ured- niki — razumljivo — uvr- stili tekste iz naše politične zgodovine, ki bodisi osvet- ljujejo pomen žalskega ta- bora (Vasilij Melik, Jaka Slokan) bodisi Ijudsko-fron- tno gibanje Savinjske doli- ne sedemdeset let kasneje, ki ga (Emil Lajh) povezuje- mo s I. konferenco KPS v šmiglovi zidanici. Temu sle- di Janov oris družbeno-eko- nomskega razvoja občine Ža^ lec po letu 1974 (po izidu III. Zbornika), nato pa Nat- kov, z zavzetim pristopom do problema podan prikaz rajzslojitvenega procesa kme- tijskega prebivalstva Spod- nje Savinjske doline oz. de- agrarizacije, ki prinaša nove odnose do zemljiške pose- sti resp. nove socialne struk- ture lastnikov kmetijskega zemljišča. V sklop tekstov s področja lokalnega in regionalnega gospodarstva segajo še tem sledeči prispevki o raziskavi podtalnice (Bukvič), o jubi- leju v tekstilni tovarni Pre- bold (žagar-Arzenšek), o bri- ke tiran j u hmelja (Petriček), o sladarstvu in pivovarstvu (Arandjelovič). Tretje področje, ki se pred- stavlja z Zbornikom, je kul- turna zgodovina in prosve- ta; zastopajo jo zgovoren prispevek Jake Slokana, po. svečen savinjskemu hmeljar- stvu in njegovemu očetu Ja- nezu Hausenbichlerju, Lojze Bolta (prazgodovina). Tone Kolšek (živneški urbar), An- gelos Baš (kulturno življenje med obema vojnama, Mari- ja Makarovič (Vransko — življenje poslov in noša), Ro. zika Kobal in Edm. Božiček (prosvetno življenje); o or. ganizirarúh jamarskih jKise gih v savinjski »osameli kras« poroča Darko Nara- glav (ob tem zapisu je seve- da umestna pripomba kra. jevnih planinskih delavcev, zakaj da ni našla svojega mesta na straneh Zbornika tudi tradicija žalske planin ske organizacije). Knjiga prinaša tudi nekaj memoarskih besedil, med ka- terimi pa zaslužita Novako. va portretna zapisa o Fra- nju Rošu in Dragu Predanu (oba •)• 1976) večjo pozornost iri organsko ne sodita ravno na sklep. Vsebino Zbornika ризпаааг. ja številno slikovno (tudi barvno) gradivo, med kate- rim izstopata predvsem pri. logi akad. slikark Darinke Pavletič-Lorenčak (Zim4 na Cresu) in Jelice žuža (Avto- portret) ter grafika Adija Arzenška. Slej ko prej ostaja Savinj- ski zbornik vredna domo- znanska publikacija, po ka teri bo segal novi rod vselej, kadar ga bo zažejalo zani- manje za preteklost, »iz ka- tere se rodi naša sedanja resničnost«. celje 70 LET »PREŠERNOVE GODBE« Bila je prijetna. Ne samo zaradi lepšega vremena, tu- di zaradi razpoloženja, ki so ga v središče celjskega mesta prinesli pihalni orke- stri. V počastitev 70-letnice pi- halnega orkestra ŽPD »Fran- ce Prešeren« so se namreč sestali člani godb na pihala Krilatih kril iz Maribora, Zidanega mosta pa tudi že- lezarne Store, EMO in se- veda jubilanti. Najprej so imeli posamič- ne promenadne koncerte, ob enajstih pa so se zbrali na ploščadi pred kinom Metro- pol in zaigrali skupaj. Tu je o jubileju in delu Prešernovega pihalnega or- kestra spregovoril njegov predsednik Ivan Košec, god- benikom pa je čestital tudi prof. Vid Marčen, v imenu celjske občinske skupščine in občinske organizacije Zve- ze kulturnih organizacij. Bila je lepa sobota, razgi- balna, v mestu izrédno pri- jetno razpoloženje. Prinesle so ga godbe. Da bi ga še večkrat! M. BOŽI0 Zbrani godbeniki iia trgu pred kinom MetxopoU št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 9 raziskovalno in razvojno delo inovacije - ključ večje produktivnosti DOKAJŠEN KORAK NAPREJ, PA VENDAR PREMAJHEN INOVACIJA KOT UPORABA NOVEGA ZNANJA V RAZLIČNIH DELOVNIH PROCESIH PREDSTAVLJA VEDNO BOLJ PREVLADUJOČ DEJAVNIK RAZVOJA GOSPODARSTVA IN DRUŽBE! Tako smo zapisali že na prvi strani in poudarili, da je treba nujno inovacijske procese planirati, spodbujati, organizirati in usmerjati. Vsa ta spoznanja so že našla pot v našo zavest. Pa vendar, ali so ta spoznanja že last množice naših delovnih ljudi in samoupravljalcev? Ali niso še vedno preveč In prevečkrat last manjšega števila nadarjenih in iščočih posameznikov? Ali smo množičnosti v naši družbi že dali dovolj organiziranega vetra na tem področju? Vse to so vprašanja, ki jih bomo poskušali osvetliti v tem sestavku. Začetek vsake novosti je ne^-s. nova zamisel aili idiei'a, ki jo imonujiemo inovacija. Ta idoja še niimc nič skup- nega z uiparaibo, porodi se ob razmišljainijfu, kaitoo bi se dalo obsta.oče stamo'e izbolj- šati ali prilagoditi specifič- nim zaíite^-am. Idaja je lah- ko nova le za določeno oko- lje, ali i>a je popolna novost v sveton/nem merilu. Inovacijo obiòao'no defini, гапк) čisto enostavno kot »gospodarsko aiplikacijo no- vega znanja«. Celoten proces in^wacije obsoga ix>Leig inven- cije še tehnične, finančne, or. ganizacijske in kometrciQilr.e ukrepe, ki oniogočaijo, da se inovacija realiizira na tržLšou v dohodikovno uspešnem iz- delku aili uslugi. Zato opre- delimo inovacijo bolj natanč- no kot naipi-edne spremembe znanja in proizvodnega pro- grama organi2acije združene- ga dela, da lahko le-ta sledi čedalje hitrejšim spremem- bam na tržišču in rasti druž- bene učinkovitosti. Taikšna inovacija obsega torej rajzvoij- na dela na raizličnih področ- jdh poslovanja v organizaciji zjdruženega dela in v nijenem okolijfu tea- laihko razdelimo iax)vaciije na: • tehnične: izdelkov in storitev, proizvodnje in teh- nologije; • tržne: razvoj tržišra in spremembe zahtev potrošni, kov; • organizacijske: razvoj organizacijskih sistemov. MNOŽIČNA INVENTIVNA DEJAVNOST Pri procesu izboljševanja tehnologije in dvigovanja pro- duktivnosti je zelo pomemb- na množična inventivna de- javnost, pod katero razume- mo vključevanje najširšega kroga delavcev, zlasti nepo- srednih proizvajalcev v ino- vacijski proces. Ti poleg svo jega rednega dela v svoji ne- posredni okolici neprestano iščejo možnosti za izboljšanje in dvig produktivnosti. Če- prav je množična inventivna dejavnost zek) pomembna pri ustvarjanju ustrezne tehnolo- ško napredne klime, pa ne more v celoti nadomestiti or- ganizirane raiziskovalno-roz. vojne in inovacijske dieijav. BrOStä. RAZISKOVALNA — RAZVOJNA DEJAVNOST Osnovni ciiljj tailme dejavno- sti je zavestno ustvarjanije novih dosežkov sodobne teh. nike. Zaradi izredno hitrega napredka sodobne znanosti in tehnolc^je, je spremlja- nje in doseganje tega napred- ka nujno potrebno za vsako proizvodno organizacijo zdru- ženega dela, katere pogled je usm9rj.en v prihodnost. Zato mora biti v vsaiki taki orga. nizaciji združenega dela pri. šotna organizirana in z viso- ko strokovno usiposobrenimi kadri opremljena raisiiskoval- no-razvajna dejiaivnost. Raizmere na sr/etovnem tr. žiščti nam kažejo, da imajo praviloma najihitrejšo stopnjo rasti tiste gospodarske pano- ge in organizacije, ki so moč- no angažirane ш raziskovaJ- no-razvojnem področu in gradijo svojo strategijo na kontinuiranem uvajanju ino- vacij. V Sloveniji ugotavlja- mo, da ta dejaamost v gospo- darstvu ni zadosti razvita. Tam, kjer sploh je, pa je ve- činoma v podkritični veliko- sti in vezana na proizvodni pro<îes matične OZD, poveza- va iz\'eai tega okvira pa ni raz\'ita. V skladu z ustaivno pravico in dolžnostjo delavcev TOZD, da zagotovijo stalno rast in razvoj svoje TOZD z nepre- stanim večanjem produktiv- nosti in uvajanjem znanstve- nih in tehničnih dosežkov in zaradi zelo različnih proiz- vodnih programov, so na pri- mer v EMO ustanoviU razá- skovalno-razvojne oddelke ozi- roma službe po tozdih. Na nivoju delovne orçanizaciije pa skrbijo za programsko in strokovno usmerjanje ter ko- ordinacijo te dejavnosti. Elno. ten je pri njih tudi informa- cijski sistem za to dejavnost, raziskovalni laboratorij in investicijska dejavnost. Za določene nove programe, ki še niso našli neposrednega interesa v določeni TOZD, ali so v skupnem interesu večjih TOZD, pa ustanavlja- jo posebne raziskovabio-raz- vojne skupine na nivoju de- lovne organizacije. Kot najbolj pogosto merilo napredka se uporablja skraj. ševamje potrebnega časa med izumom pa do i^eigove reali- zacije v tržno usipeénem iz- delku. Osnovni odraz napred- ka celotne znanosti in tehno. logije je torej prav v OZD, kjer se realizira z novimi in izboljšanomi izdelki. Zato je prav uveljavljena raziskoval, no-raavojna funkcija v dolo- čeni OZD osnovno gibalo nje- nega napredka. Občinski sindikalni svet v Celju je na svoji zadnji raz- širjeni seji temeljito pretre- sal vprašanja inovacijske de- jaivnosti v združenem delu občine Celje. Za osnovo so mu služili podatki .in ugo- tovitve iz analize, ki jo je pripravila posebna skupina. V analizo je bilo zajetih po trideset OZD s preko 31000 zaposlenimi. UGOTOVITVE O RAZVITOSTI INOVACIJSKE DEJAVNOSTI Obiski in analiza so poka- zali, da so organizacije v ob- čini formalno kar dobro or- ganizirane za zbiranje in vrednotenje inovacijskih pred. logov; skoraij vse imajo pra- vilnike in komisije za inova- cije, zbiranje predlogov ima- jo formailno dobro organizi- rano. Tudi družbenopolitično podporo imajo komisije tako v samih organizacijah zdru- ženega dela s strani sindikal- ne organizacije, kaikor tudi na ravni občine. Ugotovimo lahko, da se je povečalo v primerjavi s pretekHm letom število predlogov in število inovatorjev ter da je porastel tudi prihranek, oziroma go- spodarska korist. Vendair z ugotovljenim sta. njem ne moremo bátd zaxlo. voljni v celoti. Na predlog so zabeležili v večini organiza- cij, pri nekaterih organizaoi. jah i>a smo ugotoviili tudi na- zadovanje. še posebno za- ostajamo v množičnosti, saj je vključenih v množično in- ventivno dejavnost le okoli 2 % zaposlenih, število inova- cijskih predlogov pa je v ve- čini organizacij še takomaijh- no, da ta dejavnost ne pred- stavlja mnogo v stabilizacij, säkah prizadevanjih. Zato si moramo zastaviti kot najpo- membnejši cilj povečanje šte- vila inovacij in širše vklju- čevanje inovatorjev. Povečanje množičnosti lah- ko рол^ебато s povečanjem možnosti za prijavljanje pred. logov vseh zaposlenih, pred- vsem pa še neposrednih pro. izvajalcev. Temu lahko slu. žijo npr. nagrade za smisel- nost predloga (paivšahie na- grade ob sprejemu inovacij- skega predloga), vsakoletna svečana podelitev nagrad in priznanj (novatorje je treba poiskati, tudi če sami niso prijavili inovacije) ter popu- larizacija inovatorjev in ino- vacij v internih glasilih ali s pomočjo družbenih infor- macijskih sredstev. V akcijah naj sodelujejo komisije za inovacije, sindikalne organi- zacije, saiTkoupravni organi in predvsem društva DIATI, ki na/j se organizirajo v ve- čini oi^anizacij ssdruženega delia. še vedno je zelo sporno nagrajevanje in priznavanje nadomestil profesionalnim de- lavcem. To so vodstveni de- lavci, delavci v razvojnih in tehnoloških službah in po- dobno. Znana ao stališča sin- dikata in določila zakona o združenem delu, kjer se ne- dvomno priznavajo posebna nadomestila za inventivno de- lo vsem delavcem, ne glede na položaj in zaposlitev. V vsaki delovni sredini se bo treba odločiti v kaikšni meri in kda/j pomeni inventivni prispevek teh delavcev pre. koračen je njihovih delovnih dolžnosti in kot takšen za- služi tudi denarno nadome- stilo. Priznavanje nadomestil tudi tam delavcem bo vzpod- budno vplivalo na delovne rezultate teh ljudi in na pra- vičnejše nagrajevanje po delu. Določen napredek je ugo- tovljen tudi pri profesiona- lizaciji inventivne dejavnosti. V naši občini imamo po teh podatkih že štiri profesional- ne analitike za inventivno de. javnost in verjetno še enega v tem letu. Delovno področ- je analitikov bo treba širiti in jdh razvijati v službe, saj se ne smatra, da je naloga teh delavcev le zbiranje in vrednotenje inovacijskih pred- logov. VzFKDdbujanje in pre- nos inovacij ter informira- nje, usmerjanje inovacij, po- moč inovatorjem, zaščita in- dustrijske lastnine in podob- na dejavnost so naloge, ki bi opra^i^ičevale namestitev analitkov za inovacije v vseh vecjüi organizacijah združe- nega dela. IfSitanovitev društev DIATI v organizacij:ah, kjer presega število inovatorjev 20 ljudi, je птдјпо potrebno. Ta društ- va opravljajjo vzpodbujevalno vlogo v organizacijah združe, nega dela, preko teh društev lahko inovatorji oblikujejo tudi lasten program aktivno- sti (predavanja, strokovne ekskurzije, razstave inovacij- skih dosežkov ipd.) in so no- silci novatorstva v svoji de- lovni sredini. USMERITEV ZA DELO V BODOČE Poleg nekaterih akcij, ki jih izvaja raziskovalna skup- nost na področju pospeševa- nja inovacijske dejavnosti, moramo poudariti vlogo in pomen raziskovalnega dela za napredek domačih inova- cij. Množična inventivna de- javnost in delo »profesional- nih« oddelkov ter njihovih strokovnjakov lahko črpa zna- nje in vzpodbude le na do- bro ter smotrno organizira- nem raziskovalnem delu. Po- ve^nost z univerzo in dru. gimi raziskovalnimi instituci- jami daje prave možnosti za kvalitetne in pomembne ino- vacije. Kljub dobro obliko- vanim načrtom in prizadeva- njem pa moramo ugotoviti, da se raziskovalci v strokov- nih institucijah in novatorjl v naših organizacijah prema- lo povezujejo. Deloma je te- mu kriva tudi slaba obvešče- nost o delu in rezultatih ra- ziskovalcev, ki jih v naših OZD zelo slabo poznajo. Tu- di problemi in potrebe po Izrez posnetka Tršarjeve skulpture v steklu___Lahko bi jo imenovali »možganske krivulje« in se ob tem zamisliU, ali smo ob delu dovolj ustvarjalni in, če že povezujemo roč- no fizično delo z umsko ustvarjalnostjo? raziskavah ne prihajajo v programe raziskovalnih orga- nizacij, predvsem tudi zato, ker je razvojno raziskovalna dejavnost v naših OZD zelo slabo razvita in potreb niti ne morejo kvalitetno р>овге. dovati tistim, ki organizirajo raziskovalno delo. Novo ob- likovana izhodišča za dejav- nost raziskovalne skupnosti skušaijo v veliki meri te po- manjkljivosti odpraviti, ven- dar bodo potrebna skupna prizadevanja in napori vseh dejavnikov, da se zbližajo po- trebe združenega dela in de- javnost raziskovalnih organi- zacij. Izhodišča in program za dejavnost v prihodnjem ob- dobju so oblikovani v doku. mentih občinske raziskovalne skupnosti za leto 1979. Do. kaj kvaliteten program in za- ključke pri posipeševanju ino- vacijske dejavnosti je siprejel na zadnji razširjeni seji ob- činski svet Zveze sindikatov — temu ne moremo kaj več dodajati. Na kratko naij naloge po- vzamemo — na področju raziskoval, ne dejavnosti: raziskovalno dejavnost programsko in fi- nančno načrtovati v vsaki OZD in SIS, spodbujati in pomagati pri organizaciji last- nih raziskovalnih kapacitet v občini; — na področju inovacij: ši- riti dejavnost v smeri večje množičnosti; večji. рогкЈал^ dati »profesionalizaciji« te de- javnosti (profesionalni anali- tiki za inv, dejavnost, skrb razvojnih služb za pospeše- vanje inovacij); širiti inven, tivno dejavnost na področja uprave, družbenih služb, po- slovanja, trgovine; posebna akcija bo namenjena inven- tivni dejavnosti mladine. MITJA UMNIK Trgovska delovna organizacija »SAVINJSKI MAGAZIN« n. sol. o. ŽALEC vabi k sodelovanju več prodajalcev tehnične in živilske stroke za nedoločen čas Pogoj: končana šola za prodajalce Interesenti naj predložijo pismene ponudbe z do- kazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za delovna razmerjq^ TDO »SAVINJSKI MAGAZIN« n. sol. o. Žalec, šlandrov trg 35, najkasneje 15 dni po objavi. 10. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. oktobra ob 31. oktobru - dnevu varčevanja se zahvaljujemo vsem svojim varčevalcem in poslovnim sodelavcem z željo, da bi bilo naše sodelovanje plodno tudi vnaprej RAZSTAVA RISB Tokrat najmlajših avtor- jev, cicibanov in pionirjev. Razstava otroške risbe, ki govori na svojstven način o varčevanju. Otroci so tudi tokrat potrdili svojo domiš. Ijijo, prav tako spretno roko. V razstavnem prostoru ekspoziture Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje v Vodnikovi ulici je v poča- stitev meseca varčevanja od- prta razstave, otroških risb, tistih, ki so jih mladi risar- ji pripravili tudi za svojo udeležbo v tekmovanju, ki ga vsako leto na temo var- čevanja razpiše Svet men. torjev pionirskih hranilnic pri Ljubljanski banki. Sploš- ni banki Celje. Razstava govori z vso ot- roško neposrednostjo, odkrU tostjo, lepoto. Govori o var- čevanju, ne samo denarnem. O varčevanju nasploh, govo- ri o vsem tistem, na kar zlasti Ljubljanska banka Splošna banka Celje neneh- no spodbuja najmlajše, zdaj še tiste v otroških vrtcih, osnovnih šolah ... Otvoritveno svečanost so lepo izpopolnili tudi ciciba- ni iz Vzgojnovarstvenega za- voda »Tončke čečeve«, ki so lepo in pogumno zapeli ne. kaj pesmic. TETKA JESEN Tudi letos je prišla. Z vsem svojim razkošjem. S ix>lno košaro sadja, z zivr- hano mero dobre volje, veselja ... Pozdravili in sprejeli so jo tudi otroci vzgojnovarstvenega zavoda Anice černe- jeve. Lep sprejem so ji i>ripravili v Ka- juhovi ulici. In potem so vsi skupaj za- peli. In ko jih je povabilu v svoj vrt, v vi- nograd, med stojnice, ki so bile polne sadja... so najprej stopili v banko. Da, prav ste prebrali. V banko. V Ljubljan- sko banko Splošno banko Celje, ki je tu imela priložnostno agencijo, v kateri so oftroci dobili svoj denar. Male papirnate bone, s katerimi so lahko »kupovali« do- brote, ki jim jih je prinesla tetka Jesen. Bilo je živahno veselo. Prijetno. Bil je pravi praznik jeseni. In spet po zaslugi Ljubljanske banke Splošne banke Celje, ki tudi sicer na otroke nikoli ne pozab Ija. Pa naj bodo v vrtcih, osnox-nih in drugih šolah. Spremlja jih z delom pio- nirskih hranilnic, spremlja pri osvajanju plemenitih navad varčevanja, spremlja pri prvih korakih samoupravljanja ... In zdaj tudi v igri. P»otem v tekmovar nju itd. HRANILNIKI.. . Prav gotovo simbol var- čevanja. Tudi tisti predmet, ki zlasti otroka opoearja na varčevanje. Najbrž ni hranilnice na svetu, ki bi ne imela, ki bd ne izdala svojih hranilnikov. To velja tudi za Ljubljansko banko Splošno banko Celje in za vse njene prehodnice, s Celjsko mestno hrani'lnioo na čelu. Mnogi od teh hranilnikov, ki so jih izdelali v Celju in drugod, tudi v tujini, so shranjeni v vitrinah v sejni sobi Celjske mestne hranil- nice. Domačih, celjskih, je seveda naj.več. Pa vendar tu niso vsi. Poznavalci razvoja celjskega hranilništva in de- narništva sploh pogrešajo zlasti tiste, ki jih je Celjska mestna hranilnica izdala ob svojih jubilejih, za petindvaj- setletnico, petdesetletnico de- la in morda še pozneje, vse pa še v času avstroogrske monarhije in ркжпеје v dobi stare Jugoslavije. To so biLi hranilniki s po- sebno vrednostjo, predvsem darilni. Zato jih niso izdali v velikem številu. Pa ne gre samo za hranilnike nekdanje Celjske mestne hranilnice, marveč tudi za druge denar- ne zavode, banke, hranilnice in posojilnice, ki so delale v Celju ali na tem območju. Ljubljanska banka Splošna banka Celje jüi je priprav- ljena odkupiti. Morda bi jih njihovi zdajšnji lastniki tudi posodüi za muzejsko zbir- ko. Kakorkoli že, če iinató doma kaj teh starih ћгапИЈ- nikov, zglasite se v Ljob Ijanski banki Splošni banikl Celje in tam se boste pogo- vorili o vsem. Pridite, javite | se! In že v naprej, hvala zai prozornost! \ št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 11 hvalevreden konjiček poklekovih iz laškega dolgi meseci s šivanko ALI KOLIKO JE VREDNA SLOVENSKA NARODNA NOŠA Čeprav je podetje niimo, je vrt okoli hiše Poklekovih ▼ Laškem eiio samo cvetje. To je ena tistih laških ohišnic, zaradi katerih opravičuje vsakoletna turistična prireditev svoj drugi del naslova: Pivo in cvetje. V hiši visijo uokvirjene diplome in zahvale za vzorno sodelovanje na prireditvah hortikulturnega društva. Od le- ta 1965 sodeluje Poklekova družina ob prazničnih prire- ditvah v Laškem. A ne samo s cvetjem. Nastopajo v pri- stnih narodnih nošah. Ni bilo kmečke ohceti, brez njiho- vega sodelovanja. Od kod te prekrasne nošnje v Laškem, daleč od nji- hovega pravega izvora — Gorenjske? Začelo se je ttikrat, ko je imelo Laško v okviru »Svo- bode« svojo folklorno sekcijo. Skupina sicer ni gojila ljud- skih plesov, kot pravi folklorni ansambli. Oblečeni v narod- ne noše, navadno sposojene, so možje in žene, fantje in dekleta pričarali gledalcem vse preveč p>ozabljeno izročilo ljudske kulture, vzbujali narodni ponos, će je bil poleg še godec, ki jim je podbrusil p>ete, so se zavrte-li v valčku in polki. Pestrili so in pestrijo podobo mnogih povork, slavnosti in drugih prireditev. Babica, Ivanka Jelen, je prinesla svojo ljubezen do na- rodnega izročila od doma iz Cešnice pri Ljubljani. Njena mati je ob vsaki svečanejši priložnosti oblekla nošo, če drugega ne, vsaj avbo in pas — sklepnik. Ta ljube2sen do narodne noše je prešla na hčer Vümo, na zeta Pepija in na vnukinjo Marino. Pobudo, da so pri Poklekovih sami izdelali narodne noše, je dala pokojna učiteljica ročnega dela Milica Kubi- ca. Z obleko je nekam še šlo, avbo je bilo težko dobiti. Pogosto jo je Poklekovim posojala. Toda nekega dne je Kubicéva postavila ultimat: — Dovolj spretne ste. Posodim vam narodno nošo za tako dolgo, da jih boste same izdelale. — In tako je tudi bilo. Naključje je naneslo, da je Vilma Poklekova bila dolgo bolna, privezana na posteljo. Kaj naj bi počela, saj pre- birati knjige tudi ni mogoče v nedogled. Pa je prijela za šivanko. Samo čelni del avbe je Vilma šivala dolge tri mesece po štiri ure na dan in še več. To je natančno in mukotrpno delo. Zlasti šivanje z zlato nitjo, ki se taJco rada prelomi. Vsak okrasek z brušenimi steklenimi okra- ski in bleščicami terja ure dela. Toda vztrajnost in lju- bezen delata čudeže. Tudi z materialom je bilo nešteto sitaiosti in potov. Največ so ga Poklekovi dobili iz Trsta, kajti v Sloveniji, domovini slovenske narodne noše, takih dodatkov ni mogoče dobiti. Mesece je trajalo, da so posamezni deh narodne noše dobili svojo pravo podobo. Pn šivanju oblek, oglavja avbe, bluz s širokimi rokavi, je šivalni stroj i>rišei le redko prav. Največ šivanja je bilo na roke in to drobnega šivanja, da so zabolele oči. Tudi čevlji so bili problem zase. Kje dobiti visoke lične čeveljce, pritisnjene k rK)gi, na srednje- visokih petkah? Tu se je izkazal Pepi Pokleka, ki je izaičen čevljar, a je poklic obesil na klin in si oprtal proštarsko torbo. Polagoma so se Poklekovi, kar zadeva narodne noše, osamosvojiU. Spretnost ustvarjanja jim je prinesla tudi marsikatero nagrado ob pustnih dneh. če naj bo v Laškem kaj posebej svečano, potem je pri roki nekaj narodnih noš, med njimi so menda edini Poklekovi, ki jim ni treba iskati oblačil kje drugje. Kako vrednost ima ta njihova zavzetost za slovensko ljudsko izročilo, dolîazuje naslednji dogodek: Ko so se nekoč v povorki po Laškem pomikaU tudi člani folklorne skupine v narodnih nošah, je eden od mlaj- ših gledalcev vzkliknil: — Glej jüi, maškare! — Vilma Pokleka je prvi hip vzrojila, potem pa je pK>tJa- čila užaljenost in nevoljo. Namesto slabe volje je v nji zmagala zavest, da opravlja nekako izobraževalno delo, kajti mnogi so ob tej priložnosti prvič videli narodno nošo, ki so jo predniki pred stoletjem nosih še vsevprek. Treba je imeti močno narodno zavest, da si izdelaš oblačilo, s katerim to svojo zavest tudi na zunaj izpriču- ješ. Vzrokov za poudarjeno narodno zavest pa pri Pokle- kovih brez dvoma imajo dovolj, saj so bili med vojno pregnani z rodne grude na Hrvaško, kjer se jih je prijela tudi lesna navezanost bratskega naroda lia svoje ljudsko izročilo. Poklekovi p>a z narodno nošo niso opremili samo svo- jo družino. Veliko so sodelovali pri opremljanju šolske folklorne skupine, ki žanje na prireditvah burno prizna- nje gledalcev. In ko sem vprašal, koliko bi stala ženska narodna no- ša, ki je po resnici povedano mnogo bolj bahata in bogata od moške, mi niti približne cene niso vedeli reči. Enostavno ni na prodaj. Kdor jo ima dovolj rad, ne vpraša za ceno In čas. Tak jo tudi sam naredi. Tako kot naše babice in prababice. JURE KRASOVIJC Poklekovi v Laškem pogosto zbujajo pozornost in presenečeii,}e, kadar nastopajo v svojih narodnih nošali: od leve proti desni so: babica Ivanka Jelen (kavalirja smo ji odrezali), Vilma in Pepi Pokleka in vnukinja, oziroma hči Marina, ka- tere avba sama je terjala mesece trdega dela. ivan cestnik MOJSTER V POPRAVLJANJU UR JE SAMOUK Le malo je tLsttíi v Savinj- ski dolini in še zlastá v oko- lici Prebolda, ki ne bi poz- nali Cestnikovega Ivana. Pravzaprav ga bolj poanajo kot Piškovega Vaoča. Ne za- to, ker bi bil ljudem vsak dan na oč^ in bi morda z njimi präiajal y stïk na ces- ta, V lokaUh. Zaradi tega naj- manj, kajti Vanč iz Gornje vasi pravi, da ničesar se so- rraai boy kot posedanje v lokalih in mlatenje prazne slame. Je eden izmed tistih ljudi, ki mu je žal vsakega neizkoriščenega trenutka v življee^ju. Piškovega Vanča poznajo ljudje kot mojstra v popravljanju vseh vrst ur, predwsem pa starih, stenskih. V lire je tako rekoč zaljub- ljen. Celo ¿birbo jih ima do- ma. Najstareijša je stara ok- rog 200 leit, sicer pa pripove- duje, da je danes kair težko. če se človek odloča za takšen bobi. Stare stenske ure je na- mreč zadnjih pet let težko dobiti. Ljudi je zgrabilo ▼ tem času kot menda še nik- dar poprej. Starine ceni vse več ljudi. Se pred leti pa je bilo vse, kar je dišalo po sta- rem, za v smobi. In prav ta- krat je Vančera zbirka na- glo rastla. »Bolj kot na zbiranje ur, se spoznam na popravljanje. Ljudje iz vseh konceiv Savinj- ske doline mi jih nosijo, da jih popravljam. Ne bi se rad hivalil, toda še tako komplici- rano zadevščino mi je do- slej usi)elo spraviti v red. Ni- sem odnehal, dokler ure ni- sem popravil. Vsega pa sem se naučil sam. Brez vsakršne- pomoči, brez vsakršne litera- ture.« Prvo uro je i>opravil leta 1953. Do danes jih je že več kot tisoč. Zakaj se je Vanč odločil prav za ure? »Ne vem zakaj, toda ne- kakšna prirojena strast je bila to. Hotel sem videti, ka- ko dela takšna stvar, pa s^i raadrl prvo, jo sestavil, po- tem i>a se je vse skupaj zače- lo. Takrat sem si neznansko želel, da bi bil mizar. Ni bi- lo denarja, da bi si nakupil potrebno opremo. Potem so me premamile ure, ampak tu- di mizarstvo je danes moj hobi. Danes sem si doma op- remil skromno delavnioo in v njej počnem marsikaj. Na sploh se najbolje F>oöutim doma. Urejam vrt, zajce tmarn in kokoši ter svoje ure, kjer se najbolje počutim. V swet me nikdar ni vleklo. Doma ne bd zamira*jal za ne vem kaj.« Potem pa nam je Vanč za- upal še nekaj. Poleg drugih starin zbira namreč tudi sablje. EiK) ima, za katero zaiani zbiratelj starin Jordan iz Gotovelj meni, da bo po vsej verjetnosti iz Napoleo- novih časov. Se o marsičem smo se pogovarjali z Vančem, ob vmiibvi pa smo razmišljali o njegovih besedah, m,islih in dejanjih. Srečen človek je tale Vanč. Srečen v svojem vsatedan(jem živdjenju, raa- peit med delo, dobro voäijo in tikte&aaje svojih гм-. Srečen pa predivsem doma. Besedilo: JANEIZ VEDEINIK Stoto: TONE TAVČAR riàkov Vaoč iz Gonge vasi je doslej popravil že ve« kot tisoč ur. Ure so jfr&vi straeW šmartno v r02ni dolini GASILSKI AVTO KRAJANI SO SE IZKAZALI v nedeljo poproldne je bilo v šmartnem svečano, saj so gasilci prevzeli nov gasilski orodni avtomobil znamke TAM. Ob 14. uri so izvedli veliko gasilsko vajo, pri kateri je sodelovalo 12 gasilskih društev iz območja občinske gasilske zveze. To je bila tudi prva vaja, ki jo šte- jemo v dejavnost ob tednu požarne varnosti. Gasilci iz EMO pa so prikazali gašenje s preno. Po vaji je preko 150 gasilcev s 6 prapori in šte- vilnimi krajani prisostvovalo svečanemu prevzemu novega gasilskega avtomobila. Pol^ predsednika dru- štva je zbranim spregovorü še predsednik krajevne skupnosti in predstavnik občinske gasilske zveze. Gasilsko društvo v Smartnem je bilo ustanovljeno leta 1946. Motorno brizgalno in orodje so prevažali na kmečkem vprežnem vozu, ki ao si ga izposojevaJLi pri bližnjih kmetih. Kasneje so sami nabavili gasilski voiz na vprego, ki pa tudi ni odgovarjal svojemu nar menu. Bil je pretežak in za hribovite terene nedo- stopen, zlasti če up>oštevamo takratno stanje krajev- nih cest. Z njim niso mogli hitro in uspešno inter^ venirafci. Razvoj p>a je zahteval boljše prevozno sred- stvo. Od pwklicne gasilske enote Celje so leta 1965 prejeli star rabljen džip, ki je pred tem odslužil že dva gospodarja. Z avtomobilom, ki ga je nabavila ob- činska gasilska zveza, pa so imeli nenehne stroške. Avto je bil tudi premajhen za orodje in gasüce, zato so med tem nabavili še pirilaolioo za orodje. Takšno stanje je povzročilo, da so začeli razmišlja- ti in se dogovarjati o nabavi novega avtomobila. Sku- paj z občinsko gasilsko zveao in SIS za požarno var- nost jim je uspelo vključiti v program tudi nabavo novega gasiLlskega avtomobila. Za nabavo novega avtomoiMla Je znatna sredstva piisipevala SIS za pažarno vaimost, poileg tega jim je prisiDoCila na pomoč tudi kxajevna sfcupnocst. Pri zájír ranju sredstev med krajanft so naleteli na veđitoo razu- merinanja, posebno pa se je isíksmío 16 botrov, ki eo nabavo avtomobila ркхЈрхГК s večjimi ssnesfcL ön Kadar nam pišete, se ne pozabite čitljivo pod- pisati. Pripišite pa popoln naslov. Le tako opremlje- ne prispevke bomo upo- števali za objavo. Hvala za razumevanje! UREDNIŠTVO NT O TRGOVCIH! K pisanju tega sestavka me je spodbudila oddaja v živo o vljudnosti prodajal- cev. Res je, da naj bi bili pro- dajalci in pač vsi vljudni do svojih strank. Vendar je to zelo dvomljivo vprašanje. Postavite se vi tovariši no- vinarji, ki ste zelo »brihtni« za kritiziranje prodajalcev v naš položaj. ЕЗпако tudi po- trošniki. Kako bi se vi vedli do po- trošnikov, ki pridejo v trgo- vino in samo čakajo na to, kdaj se bodo zdrli na ubo- gega prodajalca. Kako bi se vedli do tistih strank, ki kradejo po samopostrežnih in ostalih trgovinah, ki pri blagajni pob^ejo, ko je treba plačati račun, da mo- ra prodajalec — blagajnik teikati za njim. Niso vsi kup. cá pridne ovce. Med njimi je več črnih. Kako bi gledali kupca, ki ga vljudno prosite, naj vam da drobiž, pa pravi, da ga nima, čeprav mu v denarnici žvenketa. In navsezadnje, zakaj naj bi bili prodajalca tako pri- jacmi do kupcev. Sploh žene, ki smo vse dni zaiposlene in vse sobote in doma trdo delamo celo ob nedeljah, medtem ko naše stranke to delo opravijo že v soboto in so v nedeljo lepo proste. Cas sužnjev in izko- riščanih je vsaj pri nas že minil. Kriza za prodajalce se že lepo kaže. Nastala bo še več- ja, če bo vedno več takšnih strank. MARIJA PETERNTEL Celje, Ulica Bratov Vošnjakov 28 a UREDNIŠTVO: HvaJa za pismo in dopolnilne podatke. Moramo vam reči, da tale zapis objavljamo, četudi se z n.tim ne strinjamo v celo- ti. Ali se vam ne 7dl, da ste nekatere črne točke preveč posplošili? Menimo, da so znani ukrepi, ki jih morate aH naj bi podvzemali do strank, ki kradejo aH vam hočejo pri blagajni pobegni- ti. Ti ukrepi so znani, je pa seveda odvisno, kako te stranke /asledu.ietc, kako jih obra\Tiavate in kdo teka za njimi. Trditev, da so potrošniki, ki samo čakajo, da bi se zdrli na ubogega prodajalca, je za nas nova. Zaradi drobiža pa tole — menimo, da bi ga dober bla- gajnik moral imeti vedno pripravljenega. To je n.jego- va dolžnost, ne pa obveznost stranke, ki pride kupovat. Seveda, nekaj drugega pa je, če potrošnik noče plačati z drobižem, čeprav ga ima. Najbrž takih primerov ni to- liko, da bi se splačalo ob njih ustavljati. Glede va.šega položaja, ne osebnega, mar\'eč položaja trgovca, prodajalca nasploh, pa odpirate problem, ki pravzaprav preseneča. In tu- di stavek .., zakaj naj bi bi- li prodajalci tako prijazni^ do kupcev, zasluži odgovor. ' Pa ne naš. Zanj bomo prosili Center za blagovni promet, vodstvo šole za proe do sedaj samo v dopoldanskem času zaradi kadrovskih te- žav. Da bi omor;očili našim та- голапсет obisk v zobni am- bulanti Veljko Vlahovič v sprem'ft\'u staršev, bomo v najkrajšem časi uredili te- densko menjalni delovni čas. Tudi mi se zavedamo, da je obisk predvsem predšolske- ga otroka v sprrmst\4i star- šev nujen in edino možen.« IÜ10J FÜEDLOG Rada berem Novi tednik. Všeč mi je. Zato dovolite, da se oglasim z nekaj bese- dami. Zelo bi bila vesela in mor- da tako tudi druge bralke, če bi tudi v novem tedniku bila rubrika za ženske. V njej naj bi pisali o pletenju, kvačkanju, vezenju, zapisali bi kakšen recept, priporo- čali vlaganje, pa čaščenje raznih madežev in podobno. Upam, da ne zahtevam pre- več in da vas s tem pisa- njem ne bom spravila v sla- bo voljo. Lep pozdrav in veliko de- lo\mih usnehov pri urejanju vašei^a oziroma našega časo- pisa! M. Z., Ljubno ob Savinji UREDNIŠTVO: Pismo ni anonimno. Hvala za pisanje in predlog. Da bi bili slabe volje zaradi predloga? Daleč od tega! Veseli smo ga. Če- prav .je v Novem tedniku skoraj vedno nekaj tudi za ženske, bomo vaš predlog znova proučili, še zlasti zdaj, ko pripravljamo nekaj vse- binskih sprememb. KUPI pmm - DOBIŠ ZNAČKO Za mnoge obiskovalce je bil letošnji sejem »Vse za otroka« kvalitetnejši od prej- šnjega. Tudi razporeditev eksponatov je bdla posre- čena. Obiskovalci, ki jih ni bilo malo, so z zanimanjem spremljali težnje razstavljal- cev. Z nekaterimi so biU prav presenečeni. Tako je tovarna sladoleda LEDO iz Zagreba obiskovalce, pose- sladoledi. Prijetno je bilo gledati otroke, kako so z ve- seljem lizali sladoled. Za mnoge je bdlo to prvo sreča- nje s tem izdelkom. Tako, kot je bdlo to veselo presenečenje za najmlajše, smo lahko videli tudi nepri- jetnega, ki ga je ponudila Podravka. Na razstavenem prostoru tega znanega proizvajalca hrane iz Koprivnice, je bilo na vidnem mestu opaziti pa- pirnate reklamne čepice in značke petelina. Vendar ta proizvajalec ni bil tako do- brosrčen kot Ledo. Za pa- pirnato čepico si moral ku- piti tri pudinge, za značko pa kar devet. No, res je, da predstavnica ni silila ljudi naj kupujejo te izdelke. Res pa je, da tudi otroci niso se- gali po pudingih in juhah, ampak so si želeli le čepice in znafflîe. Seveda pa so jim staršd. če so jim hoteli usli- šati prošnjo, morali kupiti še puding. Človek je mimo- grede pomislil, da je proiz- vđ^alec le šel malo predaleč. Starši otrokom le težko od- rečejo prošnje. To vedo tu- di v Podravki, zato je bfla tista vezana prodaja toliko bolj nerazumljiva. Upajmo, da bo na prihod, njem sejmu več takšnih, kot je bil letos Ledo in nobeden tak, ki bi za svojo korist izrabljal otrokove želje. miJi-N BRECL PGZD4ÄW IZ FRENSTATA »Lep pozdrav iz Frenštata vam pošiljamo skakalci Bra- slovč!« Samo to in potem več kot dvajset podpisov. Hvala, upamo, da ste se imeli lepo in da ste na tre. ningu ali priložnostnem obi- sku tega znanega zimsko- športnega središča v Češko- slovaški veliko pridobili. POZDIiAVUENÜ S prijetnega izleta na Re. ko vam vsem skupaj poši- ljam lepe pozdrave. Tako sem po dolgem času spet vi- dela morje in ladje. Imela sem lepo vreme, sonce in tudi toplo je bilo. Zato tudi veliko dobre volje. Ob priložnosti se bom og- lasila tudi v uredništvu. Bodite mi zdravi! ŠTEFI FAJS UREDNIŠTVO: Hvala ra pozdrave in želje. Ko vas bo pot pripeljala v Celje, pa se le glasite. PROl^ET^J 0!EP Zidani most ni samo zna- no železniško križišče, tudi cestno. Iz radeške oziroma krške smeri vozijo motoma vozila skozi Zidani most proti Ljubljani in prav tako proti Celju in Mariboru. Pri ce- stnem pod\'ozu je prometni zmk, ki ne nakazuje najbo- lje smeri vožnje, zato bi bi- lo bolje, če bi prometni znak postavili tik pred mostom čez Savinjo. STANKO SKOCIR UREDNIŠTVO: Upajmo, da bo to pisanje dovolj mOčno opo7,orilo Ta oceno postav- l.}enih znakov. zlata poroka v radečah ŽIVLJENJE V PRAZNOVALA STA FRANCI l^ Pred dnevi sta zakonca FRANC in MARIJA NOVAK svečano obnovila in potrdila ■pred petdesetimi leti skle. .njeno zakonsko zvezo. Težko je v ustrezno bese- do vnesti vse tisto, kar ju je spremljalo na tej pol sto. letja trajajoči poti. Včasih so bila tla, po katerih sta utirala svojo skupno pot mehka in voljna, včasih pa polna ostrega kamenja in tr- de skale. Toda oba, združe- na v eno, sta krepkeje za. mahnila in ovira je bila pre- magana, oči in ustne zopet polne smeha in radosti, ko sta se ozrla na utrto pot. In vsaka taka zmaga jima je dajala novih moči, novih vzpodbud in novega poleta. Življenje v dvoje sta na- stopila v tistih težkih dneh predvojnega časa, ko jt poštenega in dobrega d ca zmanjkovalo kruha i* la. V razumevanju, z \ sebojnim spoštovanjen ljubeznijo pa sta pren vala vse težave. In ko se je življenji dvoje prevesilo v življen, troje in ko je temu sledi nov otroški jok, je pogla to razigranost privé smehljaj na njune usb Drobiž okoli njiju se jt čal in z njim. so se večale skrbi, a hkrati se je v i dvigal ponos, ko sta of vala, kako sadovi njune bežni dobivajo vse bolj želeno podobo, vse bolj stajajo tisto, kar sta hc in želela. Želela pa sta, bi büo njihovo življenje gačno od njunega, da bi OJE IJA NOVAK loro življenje drugačno j njunega, da bi bilo v Џ več sonca in radosti Ho sta tudi dosegla. In danes ponosna zreta na ke in vnukinje, ju ta ne- ni mladi svet spominja Ш mladih let in z nji- ostajata mlada tudi ona. L Maj ko zakonca Novak fivljata jesen življenja, je biefc, da sta vsak zase ioba skupaj izpolnila in tničila vse mladostne sa- in pričakovanja, ki sta pred petdesetimi leti, na ttku njune skupne poti, lavila, je vsekakor пај- Шејва in najiskrenejša Шка ob njunem skupnem ìenjskem prazniku. KARMEN ŠTENAD UE 78 Spominski obeležji enega najgnusnejših okupatorjevih zločinov, obešenim talcem v Stranicah pri Frankolovem sta na novo urejeni. Med obema je speljana lepa spreha- jalna stexa. Na ta način je zagotovljena tudi večja prometna varnost vseh obiskoval- cev obeh grobišč, saj tod mimo pelje s prometom še vedno zasičena stara glavna cesta Maribor—Celje preko Slovenskih Konjic. UM ŽALEC: FiNANCIRAKJE POŽARNE SKUPNOSTI V žalski občini je v teh dneh v javni razpravi predlog programa fi- nanciranja občinske skupnosti za var- stvo pred ix)žari za, obdobje 1979—1982. Po sklepu Republiške skupno.sti za varstvo -pred požari se predlaga, da ostanejo sprejete obveznosti po sa- moupravmem sporazumu financiranja, to je 0,3 odstotka od bruto osebnih dohodkov delavcev — plačuje pa se iz dohodka povečali tudi pokopališče. Veliko smo o tem pisali v Novem tedniku. Zdaj se je končno premaknilo. Izbrati je treba le pravega človeka, pa gre! KAJ PA KNJIŽNICA? — Že dobro leto ležijo knjige prosvetnega društva v zabojih, oziroma so razgrnjene v vlažni sobi, kjer se hitro kvarijo. Ljudje pa zastonj čakajo, da bd si jih zopet začeli izposojati, čudno res, da ni mlajšega človeka, ki bi se oprijel knjižničarstva in tako rešil propada dragocene knjige. Le kje so že vse? Treba bo res opraviti temeljito inven- turo, kajti nekdo je vendarle odgovo- •ren za to brezbrižnost, posebno še zdaj, ko je knjižnica dobila za to de- javnost res lepe prostore v bivši am- bulanti. Ali bo knjige res morala imi- čiti plesen? ZORKO KOTNIK CELJE: MINUTA ZA ZDRAVJE Člani šolskega športnega društva na osnovni šoli Prve Celjske čete v Celju smo imeli občni zbor. Lani smo bili aktivni v 400 vadbenih urah, pri- pravili smo 184 medrazrednih in pri- jateljskih tekem. Na šoli je delovalo 16 sekcij, letos pa jih bo kar 23. Lani smo športniki za dva dni obiskali naše brate v Sisku, za dan mladosti pa smo se na športnem področju srečali z vrstniki osnovne šole Franja Vrun- ča iz Slivnice. Letos bodo na šolo prišli vodniki za vse panoge, razen za gimnastiko, šah, planinstvo, strelstvo, folkloro in namizni tenis. V teh sek- cijah pa trenirajo mentorji, ki so že določeni. Na občnem zboru smo izvolili nov odbor društva, za predsednika Matejo Založnik, za tajnika Janjo Janžek, za blagajnika Barbaro Jager in za orod- jarja Matjaža Gučka ter Jusofa Balo. Tudi letos bomo izbirali najbolj- šega športnika, športnico in najbolj športni razred na šoli. Lani je bil naj- boljši športnik Miran Udovč, šiK>rt- nici Brigita Brežnik in Špela Jagrič, najboljši športni razred pa sedmi d. Sklenili smo, da bomo še bolj so- delovali s pionirsko in mladinsko or- ganizacijo na šoli. Kot plod sodelo- vanja z mladinsko organizacijo je pri- šla zamisel, da bi v učni program vključili »minuto za zdravje«. To bo pet minut, namenjenih razgibalnim va- jam, ki bi jih imen kar v razredih, v šolskih klopeh. Ob zaključku smo se še dogovorili, da bomo letos bolj redno in vestno izpolnjevali naloge šolskega športne- ga društva, da bomo tako dosegli boljše rezultate. ŠŠD na Osn. šoli I. Celjske čete PONIKVA PRI GROBELNEM: ŠPORTNO IGRIŠČE Pri osnovni šoli v Ponkivi pri Gro- belnem, pri šoli solidarnosti, so pri- čeli z urejevanjem športnega igrišča. Gre za večjo površino, na kateri so že uredili drenažo, v načrtu pa je seveda tudi asfaltiranje nekaterih površin za igre z žogo. Navzlic temu bo dovolj ZAKAJ KADIMO? Sleherni obiskovalec, ki je v času Sejma otroka Atopil v razstavni prostor hale Golovec, se je prav gotovo zdrznil ob pogledu na lutko Maksa Kadilca, ki je stala tik ob vhodu v dvorano. Še posebej prizadeti so se zdeli kadilci, saj so si na Maksu lahko nazorno cgledali, kakšen napor prizadeva kajenje celotnemu človeškemu organizmu. Maksa Kadilca pa delavci tozda za socialno medicino in higieno iz celjskega zdravstvenega centra niso postavili zgolj slučajno na Sejem otroka. Z njim so želeli opozoriti v prvi vrsti na škodljivost kajenja za ljudi, nadalje pa kajenje in njegove posledice povezati z otroci. Kajti jasno je, da kajenje — to grdo razvado — v veliki meri posne- majo otroci. In Maks Kadilec je poskušal tudi njim, našim otrokom, nazorno prikazati, kaj se dogaja v človeškem organizmu kadilca. LNICA EINFALT, medi- sinska sestra: »S temle tkašim Maksom Kadilcem smo želeli doseči pred- rsem pri otrocih vzgojni sfekt. Da bo otrok rekel: Me bom kadil, ker je to fckodljivo! Res pa je ne- taj. četudi se mi trudi- no in se borimo proti tajenju, sami nič ne >pravimo. V prvi vrsti bd norali pri tem sodelovati itarši. Pa ne tako, da bo- io na otroke vpili, naj ae kadijo — sami pa bo- lo nezadržno vlekli ciga. retni dim — ampak mo- rajo z dobrim zgledom »pHvati na otroke in jim >repreče\'ati kajenje.« ANTON KAČ, uslužbe- nec: »Jaz ne kadim, tu- di moja žena ne. Otroka pa sta nekoč poskušala in ko sem ju ujel, sta morala pred menoj poka- diti câgareto. Ob tem, ko sta kašljala in se solzi- la sem jima razložil vse negativne posledice kaje- nja. Odtlej imamo pred kajenjem mir. Otroka ni- sta več prižgala cigarete. A menim, če bi jaz ali že- na kadila, bd otrokoma Je stežka preprečila, da tudi onadva ne bi kadila. Staršd dajemo otrokom s kajenjem strašilo sOab zgled!« DS ROAL^N VELČNIK, di- jak: »Moji starši kadijo in priznam, da sem tudi jaz že poskušal kaditi. Pa saj to vsi počnejo! Pri nas na šoli jih je prav malo, ki še niso prižgali cigarete. Predvsem fantje kadimo. Ja, mislim, da nam dajejo pri tem slab zgled res starši, ker jih posnemamo. Pa tudi uči- telji nas slabo učijo, če po eni strani govorijo, da je kajenje škodljivo, po drugi strani pa sami ka- dijo.« ANGELCA PRAUNSEIS, novinarka: »Sama sem kadilka in zelo me je pri- zadel pogled na tole lut- ko. Vem in zavedam se, da je kajenje grda raz- vada, ki jo navadno pod- žiga še dinamična služba. Doma imam otroka in trudim se, da mu s svo- jim kajenjem ne bi ško- dovala. Mož je na račun otroka kajenje tudi opu- stil. Pa tudi sama raz- mišljam, da bi to razvado opustila. Menim, da bi to lahko storila, le odločiti se moram.« sem prišla iz Lendave in moram povedati, da me je prevzel pogled na te- gale Maksa. Kako nazor- no izpričuje borbo proti kajenju! Sama ne kadim, ne čutim te potrebe. Pre- pričana sem, da veliko na- ših otrok kadi ravno za- to, ker posnemajo star- še. To je logično, saj ot- rok v vsem posnema svo- je roditelje, in zakaj jih ne bi tudi v kajenju? Za- to bi morali prevzgojiti starše in jih prepričati, da s kajenjem ne delajo škodo le sebi, ampak predvsem svojim otro- kom.« TEREZIKA VIDOVIČ, vzgojitelj Ica: »Na sejem 14. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. oktobra naše okolje Bumerang iz zraka MILIJONI SPREJEV — HUJŠI OD DIMNIKOV v tem reklamnem posnetku je protislovje. Lepa nara\'a in spreji. Le malo ljudi se zaveda, kako so te prhajoče napravice škodljive za človeštvo, če hočete zvedeti kaj več, preberite si članek. Medtem ko ekologi, orga- nizacije, delovni ljudje na- daljujejo bortx) za čist zrak, se na velikih višinah pojav- lja nova nevarnost za člove- kovo zdravje. Meteorološke meritve kažejo na to, da se količina ozona, ki obkroža našo zemljo, iz dneva v dan ananjšuje. Ozon je eden od zračnih plinov, ki ima to lastnost, da т veliki meri zadržuje ultravijolične žar. ke. Fluorokarboni so tisti pli- ni, katere uporabljamo v spre j ih, da je tekočina pod stalnim pritiskom, uporab- ljamo jih tudi za hlajenje, v kemičnih čistilnicah in drugod. Tisti trenutek, ko za. idejo v ozračje, se pod vpli- vom sončnih žarkov spre- mene v tako spojino, ki vmi- čuje ozon. V letu 1974, ko je imela industrija aerosolov svoj največji uspeh, so sa- mo v ZDA prodali 2500 mi- lijonov sprejev, ta številka pa se pKJvečuje letno za 10%. Na osnovi takih podatkov so izračunali, da bomo v na- slednjih 15 letih ananjšali količine ozona za 15%. Isto- časno pa so aianstveniki opozorili, da četudi takoj preiX)vemo proizvodnjo aero- solov, bo potrebnih celih 100 let za obnovitev količine ozona. Istočasno pa so opozarjali medicinski strokovnjaki, da vsak procent manjše količ?, ne ozona pomeni 2% več kožnih obolenj, med kateri- mi je najhujši kožni rak. Na osnovi takšnih podatkov so v ZDA že sprejeli odločitev, da bodo postopoma prene- hali z uporabo fluorokarbo- nom. Ker šteje industrija aero- solov svojo polovično pro- izvodnjo samo v Evropi, bo- do morale sprejeti podobne sklepe tudi evropske drža- ve. Naša država seveda ne bo mogla stati ob strani. Medtem, kp nadaljujejo z pioučevanjem zmanjševanja ozona, so opozorili tudi na druge podobne nevarnosti. Pojavili so se namreč sumi, da umetna gnojila v tleh po- тагосајо nastanek posebne kisline, ki prav tako vpliva na zmanjševanje količine ozona. Ker je vsa svetovna proizvodnja hrane odvisna od umetnih gnojil, se pojav. Ijajo pred človeštvom nove dileme. Zračni promet, zlasti reak- tivna letala, naj bi tudi pri- speval k zmanjševanju koli- čine ozona v zraku. Manj ozona pa ne pomeni samo več kožnih bolezni, pač pa tudi to, da bi se lahko dra- stično spremenilo podnebje na zemlji. Kaj to pomeni, si seveda lahko predstavljamo; izginile bi nekatere poljšči- ne, proizvodnja hrane bi po. stala še večji problem, kot je zdaj. Rešitve so samo v sodelo- vanju vseh držav, na osnovi katerega bi kontrolirali ta pojav, ki lahko kot bume- rang zadepe prihodnje gene- racije. LEON MOKOTAR loka pri žusmu OBISKALI SO NAS Nad našo šolo »Solidar- nost 74« v Loki pri Zusmu ima patronat kolektiv pod- jetja Tehnoimpex iz Ljub- ljane. Mi jih vsako leto obi- ščemo za osmi marec, čla- ni tega kolektiva pa se zgla- sijo pri nas, kadar imajo sindikalni izlet. Tudi prejšnjo soboto so prišli. Hitro smo se posta. vili v zbor in jih pozdravili. Zapeli in deklamirali smo tudi nekaj pesmic. Nato smo jih povabili h kosilu. Bili so prijetno presenečeni in vse nastopajoče so obdarili s čokolado. Gostje so si ogledali §e Loko in bližnjo okolico. Ne- kateri pa so se odpravili tu- di v gozd. Privabile so jih gobe. Proti večeru so se polni lepih vtisov odpeljali proti Ljubljani. Ob odhodu so ob- ljubili, da bodo\še prišli. CVETKA 2LENDER JAVNA ZAHVALA Ob uspešnem zaključku večjih vzdrževalnih del v zgradbi Gledališča v Ce- lju, nam je investitor Slovensko ljudsko gledali- šče iz Celja uprizorilo gledališko predstavo. Za tako iskreno kulturno po- zornost do naše delovne organizacije, se iskreno zahvaljujemo celotnemu kolektivu Slovenskega gledališča v Celju 7 že- ljo po še večjem kultur- nem uspehu v obnovljeni hiši kulture. Kolektiv in DPO obrtnega gradbenega podiet.ia REMONT CELJE KMET PORABI KORUZO SAM Koruza je kar r^prej draga — več kot 4 dinarje za kilogram — če jo je sploh moč dobiti. Krivi naj bi bili kmetje, češ da je nočejo prodati, ker čakajo na še višjo ceno. V zelo resni razpravi o oskrbi s koruzo pa se je okrepilo mnenje, da taka ocena ni točna. Večina kmetov prideluje koruzo le zase, saj je takih, ki ne bi bili hkrati živinorejci, zelo malo. Primerjava, da jugoslovanski pridelovalci pšenice prodajo v povprečju skoraj pcdovico pridelka, koruze pa je moč odkupiti le 10 odstotkov, ne pokaže pravih vzrokov. Videti je treba tudi, kaj je za tem. Pšenico običajno pridelujejo za ljudsko hrano. Pre- sežek nad lastno potrebo prodajo. Velika izjema je na- stala letos, ko so si mnogi kmetovalci pustih pšenico za živinsko krmo, ker je veliko cenejša kot koruza, ki bi jo morali kupiti. Koruza je namenjena za živinsko krmo. Pred leti, ko je zaradi velike ponudbe še imela nizko ceno, je bilo veliko razprav, kako naj bi jo uporabljaU še za sto drugih stvari. Letos pa jo je začelo neihičakovano zmanjkovati celo za živinorejce, čeprav so je lansko jesen nabrali v vsej državi toliko, kot še nikoli. Naj- prej je padel sum na kmete, češ da je nočejo prodati, ker bi radi izsiUli visoko ceno. Ali so kntótje tako nepreračunljivi, da ne bi bili za- dovoljni niti s 4 dinarji ali še nekaj deset pyar več za kilogram koruze in bi čakali na še višjo ceno? Gotovo ne, če vedo, da je koruzo mogoče uvoziti po 2,60 din. Zato so začeli naši gospodarstveniki ugibati, ali kmetje res imajo še toliko koruze, kot nekateri menijo, ali ne. V prvem polletju so v vsej državi spitali za eno tretjino več prašičev kot lani v istem času. Ti prašiči so požrli veUko koruze, še več, kot bi bilo nujno. Mnogi kmetje so jim namreč dajali le koruzo name- sto krmil, ki SÖ se jim zdela predraga. Kako torej dobiti Iforuzo od kmetov? Splošen na- svet, da s pogodbami, ne koristi veliko, ker teh nočejo sklepati. Tudi ne v tistih krajih Vojvodine in Baranje, kjer pridelajo največ koruze. Ali res ne le zaradi špe- kulacije oziroma želje po višji ceni? Slišati je po\-sem nov odgovor, češ da naši kmetje ne morejo pridelati veliko koruze za trg, če hočejo biti kmetje. Dohodek na poprečnih posestvih je premajhen, če prodajo le pšenico in koruzo ne bodo redili živi- ne. šele z delom pri živini si lahko zvečajo dcrfiodek tako, da se je moč preživljati s kmetijstvom. Ko druž- ba pospešuje živinorejo med kmeti, jih navaja k temu, da porabijo vse več lastne koruze, oziroma jo zamenja- jo za krmila. Strokovnjaki menijo, da bo za tiste živinorejce, ki ai ne pridelajo koruze sami, vedno premalo t^a krmi- la in bo drago. Možne bodo sicer izjeme, ko živinorej- ci ne bodo zadovoljni s ceno pitane živine. Ni p>a pri- čakovati velike ponudbe kra-uze р>о nizki ceni za daljše obdobje, kot je bilo včasih. Krmljenje bo treba prila- gajati temu. J02E PETEK laško KORAKI OD NATURALNE K TRŽNI PROIZVODNJI Ob nadavTvem jubileju KZ Laško je v krogu zadružnih delavcev tekla beseda o te- žavnih pogojih za kmetijstvo v tej občini. Profesor na ag- ronomski višji šoli v Maribo- ru, ing. Dolfe Cizej, ki je bil dolga leta stroko\!ixjak in ak- tivist v zadružnem gibanju na celjskem območju, je med drugim dojal, da je red- kokateiro področje v Sloveniji za razvoj kmetijstva tako te- žavno, kot laško. Lahko se meri s hribovitimi predeli na Idrдi:^em. 2Jang so značilne siabe prometne zveze, hribo- vito ozemlje in zastaireia mi- selnost med kmeti,kise le s težavo odločajo za novostL Бгеа dvoma je laško obmou čje v pogledu kmetstva te- žavnejše od tistega v šent- jurski in šmairski občini, pa tudi moeirski, ki ima poiLeg kmetijstva tudi bogato goed- no zaledje. Kljub tem težavam in neu. godn im гаипесгат se je na laškem območju precej kme. t^ raizvüo od naturalne k tr- žni proiavodn^. Živinoreja je osnova te preusmeritve in si- cer v dve smeri; v proizvod. ryo mesa in mleka. Danes ima kmeti.j6ka zaciniga tri zadružne enote, v katerih po- samezni kmetovalci dosegajo pœnembno tržno proi2ivodnjo. Tako dosegajo pri reji pitan- cev nad 8 ton prodaje letno: Slavko Klinar iz Debra, Vüa- do Petek iz Strmce, Konrad Jurkovšek iz Žigooa.. Martin Poteko iz Jsepč, Jože Vidmar ie Poiane, Ivan Trurpeg iz La. š^ vast V mlečni puoizvod- n»jl dosegsiio v preteklih letih nad 30.000 litrov mleka na leto; Konrad Jurkovšek iz Ži- gocia, Ana Storman^ z Vrha, Vloko Kraàovec ia Stropce, Joče aveplatn s Birodmic, Ma. tevž DežeOaik te Ijož in Darko Brvar Iz Sviboega. Vsi ttt tn še nekateri drugI 8o ob jubilej KZ Lašiko do- bfii daložaij nad sotoč- ieen Save in Donave, je do- ^vela največji gradbeni raz- gffft za časa despota Štefana j^ieareviča, v začetku 15. sto- Јрђја. V tistem času je bila tam prestolnica srbske de- spotovine z vsemi pravicama Q^irambnega, gospodarskega jji kulturnega središča. Beo- grajsko trdnjavo je takrat tvoril utrjeni Gk>mji grad, ki se je dvigal na bregu nad iz- livom Save v Donavo. Stolpi Gornjega grada so ščitili no- 'tranjo utrdbo, kjer je bil áofaro zavarovan divor. Na j ravnini pod trdnjavo pa je til Spodnji grad, kjer je bilo naselje obrtnikov in trgovcev t cerkvami, trgom za nakup in prodajo različnega blaga, i uvoženega iz zapada in vzho- ida, z ribjim trgom in cari- inamico v pristanišču. Ob večletnih arheoloških ' tekopavanjih na Gornjem gradiu so našli med drugimi oßtanke srednjeveških peči tuda fragment reliefno olcra- Jene pečnice s celjskim gr- bom. Pečnica je bdla identifi- (árana na podlagi ogrske ke- ramografije. Je kvadratne ob- tke z grbom, razdeljenim na ■Stiri polja tako, da so v dveh diagonalno nasprotnih poljih po tri zvezde, v ostañih dveh pa po tri vodoravne proge (toombinacija žovneškega in vovbrškega grba). Na tem ščdtom z navedenim grbom pa je šlem s premičnim ob- raznim ščitnikom in očesni- ma režama, ki je zgoraj okra- šen s krono in perjanico. V zvezi z najdbo pečnice 'ugotavljajo tamkajšnji stro- Ikovnjaki, »da je odkritje peč- nice z grbom celjskih grofov (pomembno za osvetíátev ob- dobja po smrti despota Šte- fana Lazareviča, ko je njegov naslednik, despot Jurij Bran- kovič, Beograd že predal Ogrom. V zelo nemirnem ča- su, ko sta bili nesoglasni dve stranki — Hunyadijeva (ki je držala Beograd) in kralje- va (z grofom Ulrikom Celj- skim kot glavnim pripadni- kom) — bd se težko pomisli- lo na takratna urejevanja notranjiščine stavbe Celjanov, zlasti ne z elementi, ki imajo grb nasprotne stranke. Ostaja odprto vprašanje, aH se je to zgodilo leta 1451, ko se je poskušalo, da bi se stranki pomirili z ženitvijo Matije, sina Hunyadija z Elizabeto, hčerko celjskega grofa Ulrika II. Kot pa je znano, so se ti spori končali tragično in si- cer z ubojem Ulrika Celjske- ga v samem beograjskem Gornjem gradu, leta 1456. La- hko se predpostavlja in to z z veliko mero verjetnosti, da se je peč, okrašena z grbi celjskih grofov, nahajala v njihovi palači v beograjskem Gornjem gradu, že prej. Ta palača se namreč omenja v poročilu beneškega poslanca iz Budima v času turškega obleganja Beograda,-leta 1521. Turki so takrat kopali kanal izpod Gornjega gradu z že- ljo, da bi grad čim prej zav- zeli. Med takratnimi deli se je palača celjskih grofov zrušila in vsi, ki so bili ta- krat v kanalu, so bili zasuti.« Poročaju tudi, da je bil Isti grb, kot na pečnica, tudi na pečatu kraljice Barbare v Budimu. Prve pečnice z upodobitva- mi grbov so nastale ob koncu 14. stoletja. Na Ogrskem je bil največkrat predstavljen Sigismundov grb, nato pa grbi kraljevega sorodstva in njegovega spremstva, kamor so spadali tudi celjski grofje. Tudi pečnica s celjskim gr- bom je bila prav gotovo, po- dobno kot ostale pečnice v beograjskem gradu, izdelana v najboljših ogrskih delavni- cah, zlastd v Budimu in Nye- ku. Imiport je takrat v veliki meri omogočala ugodna poli- tična situacija, ki je na Balkan pospeševala uvoz naj- različnejših zahodnoevrop- skih, zlasti še ogrskih umet- noobrfcnih izdelkov. Najdba pečnice s celjskim heraldičnim motivom pome- ni vsekakor, skupaj s podat- ki o palači Celjskih v Beo- gradu, zanimiv doprinos k historiatu celjske fevdalne rodbine. Pečnica je shranjena v Mu- zeju grada Beograda. Velika zanimivost in dra- gocenost v Beogradu, ki je povezana s Celjani, pa pred- stavlja tudi mitra beograj- skega metropolita iz konca 15. stoletja, okrašena s prele- po vezenino, katero je izde- lala celjska grofica Kata- izdelala celjska grofica Kata- rina. Ta mitra je shranjena v Muzeju skrbske pravoslavne cerkve. MILENA MOŠKON Beograjska razglednica: Trdnjava Kalemegdan RAZPIS NAGRAD SKLADA STANETA SEVERJA ZA LETO 1978 v skladu s pravilnikom Sklada Staneta Severja razpisuje upravni odbor Sklada za leto 1978 naslednje nagrade: 1. dve nagradi za igralsko stvaritev v slovenskem poklicnem gledališču 2. nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem ama- terskem gledališču 3. nagrado za igralsko stvaritev študenta AGRFT, ki se praviloma pKxieljuje kot štipendija V poštev pridejo igralske stvaritve, ki so nastale v času od 15. novembra 1977 do 15. novembra 1978 in ki ustrezajo pogojem pravilnika Sklada. Pri ania- terskih igralskih stvaritvah se up>ošteva tudi uspeš- no in kvalitetno večletno delo. Kandidate predlagajo z ustrezno pismeno obrazlo- žitvijo poklicnega gledališča, republiškega združenja slovenskih dramskih umetnikov, AGRFT in 2КШ Slovenije. Vsak predlagatelj lahko predlaga največ dva kandidata. Predhodne možne prijave lahko pre- dlagatelji pošiljajo sproti, dokončno prijavo pa naj- kasneje do 16. novembra 1978. Žiriji Sklada mora biti omogočen pravočasni ogled predlagane predstave. Nagrade bodo javno podeljene 18. decembra 1978. Prijave pošljite na sedež Sklada: AGRFT, Ljubljana, Nazor j e va 3. Ljubljana, 17. oktobra 1978. UPRAVNI ODBOR SKLADA STANETA SEVERJA Airtonija in Ferdinand Golob še en zlat par Ko prideta Antomja in Ferdi- nand Golob iz Zabljeka v Celje k hčerki Albinci na obisk, kjer osta- neta nekaj dni, sta zelo srečna. Saj je ena izmed petih otrok, ki sta fih spravila h kruhu, celo študirala sta jih. Kadar se zberejo skupaj, je pravi praznik in tako je bilo tudi ob njuni zlati poroki. Praznovali so jo nadvse svečano in čeprav sta mama in ata že malo bolehna, sta se tistega dne držala korenito po- konci. Pri Gdobovih imajo doma ie malo kmetijo in kljub letom (mami je 75 let, očetu pa 78), jo še obde- lujeta, pomagajo pa jima otroci. Težkih časov med vojno ne mo- reta pozabiti, saj sta imela sina v partizanih, pa tudi oče je kot akti- vist deloval med njimi. Pa tudi tak- šni časi se pozabijo, saj je od ta- krat minilo že mnogo let. Tudi po vojni ni bilo lahko študirati otroke, ki pa jima zdaj vse vračajo s pol- no mero ljubezni. In ker to Golo- bova mama m ata čutita, sta na starost srečna. Z. S. Stran 16 — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. ок^ po javni radijski oddaji na vranskem dvorana je bila premajhna NASLEDNJA JRO BO V ŽALSKI VELEBLAGOVNICI NAMA Sobota, 21. oOrtobra 1978. Vreme: čez dan sončno, toplo, proti večeru malce hladno. Vendar prijetno, saj smo v dvorani novega kul- turnega doma pripravili prvo javno radijsko oddajo v je- sensko zimski se2?oni. Pokrovitelj: SAVINJSKI MAGAZIN 2ALEC. Organizator: NOVI TED- NIK — RADIO CELJE. Nastopajoči: otktet STU- DENCEK z Ositrožnega pri Celju, narodni ansambel GRIŠKI KVINTET iz Griž, trio KRIŽNIK z Vranskega, ansambefl IVA UMEKA iz Ljublijane, MLADEN ZOREČ, MELITA AVSENAK, šolarji DARJA BRIâNiK, ROBI ZU- PAN in IRENA PEKLER, predstavniki pokrovitelja JO- ŽE DELAKORDA, FRANC RIHAR in SILVA UCAKAR, predsednik KS Vransko IVAN BRISNIK, VLADO RANCIGAJ (vranska deklica za vise!) in neipozabni kvar- tet »317« — toliko let so namreč skupaj šteli najsta- rejši pevci domačini! Pro- gram sta spretno povezovala ALFONZ KUMER in CVETA ZAGODE. Nagrade: tudi tokrat smo pripravili nagradno igro (»ličkanje« koruze), nayboljsi pa So prejeli lepe nagrade pokrovitelja SAVINJSKEGA MAGAZINA in PETROLA! Nova dvorana na Vran- skem, ki je plod prizadev- nih rok Vrančanov, je doži- vela svoj »ognjeni« krst in to nadvse uspešno. Prva pri- reditev in že je bila dvorana prdmaijhna pa čeprav lahko sp>rejme na sedeže 250 ljudi. Bilo je veliko smeha, zado- voljstva in sreče. Bila je le- pa, resnično lepa oktobrska sobota! Kam zdaj? Naslednjo javno radijsko oddajo bomo pripravili v žal- ski veleblagovnici NAMA (v začetliiu novembra), decem- bersko pa v laški PIVOVAR- NI. Sicer pa prosimo vse, da nam sporočite svoje pred- loge, kje naj bi pripravili na- še vse bolj popularne javne radijske oddaj; e. Z naše strani smo hvaležni vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji vranske oddaje, tako Savinjskemu magazinu kot krajevni skupnosti, os- novni šoli, posameznikom ... V naši ekipi so bih: od- govorni urednik radia Bran- ko Stamejčič, tehnik Dušan Petek, glasbeni urednik Fran- ček Pungerčič, fotografiral je Tone Tavčar, tajniške posle je opravila Meta Pokleka, realizator oddaje in zapiso- valec teh vrstic pa je bil TONE VRABL Prvič je na naši javnd radijski oddaji nastopil tudi oktet Studemček z Ostrožnega pri Crfju. Stojijo od leve proti desni: Tone in Ivo (tudi vodja) Knez, Anton Kovač, Milan Knez, Jože Breznik, Jože Cerčnik, Jože Plahuta in Mirko Kodela. Ta »Studenček« ne bi samo »poslu- šal«, ampak tudi »pil« ... Tako prijeten je!!! Ivan Brišnik je predsednik KS Vransko: »Veliko smo naredili, vendar nas že ča- kajo пол'е naloge. Predvsem gradnja zdravstvenega do- ma.« Silva Učakar je ze 24 let zaposlena v »SM« in vodja njegove trgovine na Vran- skem: »Trgovino v našem kraju smo precej izboljšali, seveda pa želimo, da bi do- bili še večjo, kajti sedanji prostori so že premajhni.« Robi Zupan je uČMiec 5. a razreda vranske osnovne še- le. Igra dve harmoniki: »ta pravo« se uči v glasbeni šoli Oz. glasbenem oddelku, »frajtonarico« pa ... tu je sa- mouk! In to dober, obetaven samouk. Fant je pa že zdaj tako »harmonikarsko navi- han«, da bomo o njem in njegovem lepo pojočem me- hu še prav gotovo veliko- krat slišali. Vlado Rančigaj je na Vran- skem predsednik Turistične- ga društva, sekretar organi- zacije ZK, podpredsednik Krajevne skupnosti, vozi se na delo v Gorenje, študira, prireja prireditve... V naši oddaji je nastopil v tako. imenovanem veselem delu programa in med drugim povedal: »Na Vranskem tre- nutno gradimo mrliško veži. co, pripravljamo pa tudi gradnjo zdravstvenega doma. Ena izmed investicij je brez dvoma odveč ... V »Savinjskem magazinu« eta trenutoo dva toada: TOZD trgovina in TOZD gostknetvo. O prvem tozdu je govoril Jože Detaikorda (desno), « drugem pa Franc Rihar. Tokrat sta oddajo vodila naša napovedovalca Fonzi Kumer (na teh oddajah že star preizkušen Usjak) ter Cveta Zagode, kateri je bH nastop na Vranskem v naši oddaji debut. In to resnično zete ивребсши »Zvezda« javne radijske oddaje na Vranskem je bila M( Avsenaik. Zapeia je tiri pesnil. Doslej najuspešnejši in najatraktivnejši kvartet, ki skuj šteje 317 let (od leve proti desni): Karel Podbregar (91 Id Franc Osekar (83), Zdravko Križnik (1)3) in Karel Fiorii (70). Zapeli so dve i)esmi, čeprav so jih imeli pripravljen kar 49!!! Na Vranskem se je ob spremljavi ansambla Iva Umeka Ljubljane (z njim sta igrala še Džuro Penzeš in Mišo G gorm) predstavil tudi mladi celjski pevec Mladeu Zoreč je s tem začel svojo samastojno pot. l>oslej je namreč naS pal in to zelo uspešno v raznih vokalnih skupinah. Zače' je obetaven pa tudi njegovi melodiji, ki jih je zapel ter njih sam napisal tako melodijo kot tekst sta zaninii\'i, alni, prijetni. Zlasti aktualna je »razglednica o C^Iju«, so se v umazani Savinji celo ribe »naučile« plavati hrbtu... št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 17 ^šmohorju SODELOVANJE S STRELCI iCctfi^isija za LO in DS pri finski konferenci ZSMS La- jajo je v počastitev X. kon- ^ßsa ZSMS priredila ona. Pravtako kot po- ¿j^titvi X. kongresa ZSMS pa je bilo orientacijsiko tek- p,c>vanje namenjeno tudi ak- jivneomi vtoljučevaoju mladih y sistem ljudsike obrambe in ¿riižbene sarnozaščite; spoz- navanju njegoadh načel, ki (Oiogočajo in obvezujejo nas da smo vsak trenutek pripravljeni brandti pridobitve flaše samoupravne socialistič- ne družbe. Samo tekmovanje je biilo zelo pestro sestavlje- no^ saj je zajemalo vse bibt- тепе komponente, ki omogo- iajo, da se, človek v kTiti>5n'h situaoijah, zlasti pa v pa-.ine- ru vojne, lahko bori za svoje življenje, hkratd pa povezan v organizirane skupine brani teritorialno celovitost in ne odvisnost naše domovine, vse pa je bilo zasnovano na ob- navljanju revolucdonamih tra- dicij. Tekmovalci so morali najprej rešiti vprašanja iz prve pomoči in zgodovine NOB na področju Rašice, po- tem pa so morali s pomočjo zemljereda poiskati na terenu Šmohorja pet kontrolnih točk, tekmovanje pa se je zaključilo s streljanjem z ma- lokalibrsko puško. Ob tej priložnosti bi se radi zahva- lili strelski družini »Dušan Poženel« iz Rečdce, zlasti pa njenemu predsedniiku Peklar- ju, ki so dali na razpolago svoje orožje, obenem pa je Peklar sam vodil tekmovanje v streljaixju in vsem tekmo- valcem nesebično pomagal z nasveti, zlasti tistim, ki so puške imeli prvič v rokah. S svojim sodelovanjem so čla- ni strelske družine dokazali, da se zavedajo, da je nujno čimfveč ljudi seznantiti z oro- žjem, zlasti i>a mlade, da bodo le-ti sposobni brani'i domovino tudi z orožijem, Ce bo F>otxebno. Orientacijsko tekmovanje je bilo zelo uspešno organizira- no, za kar gre zahvala zlasti predsedniku komisije za ljud- sko obrambo in družbeno sa- mozaščito pri OK ZSMS La- ško âpilarju in tudi vsem mladim, ki so priskočili na pomoč pri sami organizacij- skii izvedbi; tekmovalci sami pa so z resnostjo in zar/zeto- stjo, ki so jo pokaizali pr: tekmovanju smo potrdili, da je tako tekmovanje potrebno tudi v bodoče organiziratfl. Pokal za osvojeno 1. mesto je dobila ekipa osno^vne or- ganizacije TIM Laško — de- lovna skupnost skupnih služb. ZDENKA STARC šentjur KULTURIA ŽEJA O ANKETI V PODJETJU »TOLO« Da bi ugotovili zanimanje svojih delavcev za razne zvr- sti kulture, so v tofvami lah- ke obutve ТОШ izveJli an- kei-o, ki je dala vrsto zani- mivih Izdatkov. Vprašalnike je izpolnilo 60 delavk, kar je petina celotne- ga kolektiva in to pretežno delavke iz neposredne proiz- vodnje. Ker je bilo možno dati na eno vprašanje več odgovorov se odgovoa-i s šte- vEom anketiranih ne ujema- ¡jo, kar pa naj ne moti. Gledališke predstave v Ce- lju bi sá na primer rado og- tedaio 37 anketirank, iste predstave v Šentjurju pa 45 'uiketirank. Po vsebini se jih 55 navdušiuje za veseloigre in le 21 za tragedije. 57 jih da- je prednost domačim delom, 36 pa tujim. Veliko je tudi lanimanje za poslušanje gla- sbe, saj se jiih je kar 52 iz- javilo za narodno glasbo, 50 «a pevske zbore, 34 za opero in le 6 za klasično miiziko. Za ogled likovnih razstav se Jill navdušuije 46, za chiede drugih kulturnih in zgodovin- skih znamenitosti pe 57, kar laraža veliko zanimanje za to zvrst kulture. Zanimanje je tudi za knjižniimo dejavnost, saj se je kar 43 anketirank iajawilo da bi si rade izposo- jale knj.ige. Vprašanje izpo- sojanja knjig je rešeno, saj že od meseca februarja obi- skujeta delo\'ni kolektiv TO- LO knjižničarki kulturne sku- pnosti, ki sta v razdobju osmih mesecev tam že izipo- sodili 317 knjiig in to 158 do- mačih del in 169 prevodov. Kulturna anámatorka v po- djetju Jelka je povedala, da je potrebno delavce usmerja- ti h kulturi in to na enosta- ven in nevsiljiv način. So delavke, ki se same ne mo- rejo odločiti za obisk kake kulturne prireditve, te potre- bujejo vzpodbudo. Povezava med kttltumo skupnostjo in animatorji bo morala biti posihmal trdnejša. Verjetno tudi vse abonmajske predsta- ve celjskega gledališča ne od- govarjajo gledalcem tega po- dročja. Iz tega sledi, da bo potrebno iz celotnega letne- ga programa izbrati morda polovico predstav, ki bodo gledalcem te okolice ustreza- le. E. RECNIK CELJE: ALASEVIC RAZSTAVLJA V sredo so v Mladin- skem klubu v Celju odpr- li raastavo karikatur zna- nega celjskega karikaturi- sita Milana Alaševiča, čla- na društva likovnih ama- terjev Celje, diobitnika ve- čih nagrad in priznanj za karikature. Mladinsiká klub je ob ot- voritvi pripravil program z recitalom, v katerem so sodelovali mladinci iz klu- ba. Tako mladinski klub nadaljuje s predstavitvijo mlajše generacije likovni- kov, ki se aktivno uveljav- lja v družbenem življenju mesta Celja. ŽALEC: NACRT MESTA V okviru prireditev na čast 110-letnice žalskega tabora je Turistično dru- štvo v Žalcu založilo načrt mesta. Načrt bo kmalu v prodaji. K. Z. štore 50 LET TELESNE KULTURE OB PODELITVI PREHODNE ZASTAVE MARŠALA TITA IO društva za t'3ilesno vzgojo in šipor- tno rekreacijo Partizan-Kovinar štore je priredil sprejem za vse prizadevne delavce tega društva v znak priznanja ob sprejemu prehodne zastave maršala Tita kot najboljšemu društvu Partizan v naši republiki. Predsednica Sonja Ocvirk je ob tej svečanosti orisala raz- vojno pot telesne kulture v železarskili štorah, rast in uspehe složnega delo- vanja in razumevanja železarne štore z vsemi njenimi samoupravnimi orga- ni, krajevno skupnostjo in ostalih kra- jevnih družbenoix>litičnih organizacij. Ob takšnem enotnem gledanju na po- trebe telesne kulture za delovne ljudi in krajana so v šoorah pristopili k iz- gradnji objektov, šolanja strokovnih kadrov, dobri organiziranosti in raz- vijanju sodobnih oblik in metod dela tako na področju temeljne telesne vzgoje, športne rekreacije in tekmo- valnega športa. Danes imajo v štorah idealne pogoje za športne aktivnosti, ki so si jih ustvarili z delom lastnih rok in široke podpore skupnosti. Na voljo je kar 17.886 kvadratnih metrov koristnih športnih površin, kar znaša 3,31 kvadratnih metrov na krajana, še posebej pa sta na voljo 2 počitniška doma in urejena smučišča na Svetini. Partizan — železarna in šole so na področju telesne kulture združili vse svoje sile v enotno usmeritev, zato so tudi uspehi dnjštvenega delovanja več kot otipljivi na vsakem koraku, pruštvo, ki šteje bliz;u 1.000 članstva, pe si že zastavlja nove naloge. Usta- navlja vaške aktive za telesno vzgojo, kjer ustvarja tudi osnovne pogoje za njihovo delovanje. Investicijska dejav- nost je še vselej prisotna pri zagotav- ljanju boljših pogojev za raznovrstnost interesov in potreb občanov na tem IX)dročju. Vse bolje organizirajo svoje dejavnosti. Za /ečji razmah pa bodo potrebovali še večje število strokovnih kadrov. Za svoje delovanje in društve- ne uspehe so prejeli tudi najvišja druž. bena priznajna m nagrade, letos pa še prehodno Titovo za.stavo. Predsednik ZTKO Celje Jože Ger- šak je čestital vsem društvenim delav- cem, predstavnikom železarne in kra- jevnih družbenopolitičnih organizacij za složno delovanje na tem področju, ki lahko služijo za zgled tudi ostalim delovnim organizacijam in krajevnim skupnostim v celjski občini. K. Jug Franc Jelen Anton Farčnik Rihard Kopušar Drago Marine teden požarne varnosti skrb gasilskim kadrom NA TISKOVNI KONFERENCI GOVORILI O GASILSTVU V ŽALSKI OBČINI Pred tednom pK)žame var- nosti, ki pravkar pvoteka, so v Žalcu pripravili tiskovno konferenco, na kateri so no- vinarjem pKDvedali, da so ga- silci v tej občini lahko po- hvalijo z mnogimi uspehi, vrsta pa je tudi težav, s ka- terimi se srečujemo. Sicer pa preberimo, kaj so nam po- vedali predstavniki občinske gasilske zveze. FRANC JELEN, predsednik OGZ Žalec: »V občini je 1500 gasilcev, ki so združeni v 35 prostovoljnih gasilskih društ- vih ter šestih industrijskih. Priznati je treba, da smo do- segli lepe uspehe. V zadnjem času smo obnovili večino ga- silskih domov ter kupili nova vozila. Problem pa je seveda v neurejenem financiranju. Več kot tri četrt denarja mo- rajo zbrati društva za svojo dejavnost kar sama, če ho- čejo uspešno delati. Cepraw smo kadrom že doslej posve- čali vso pozornost, pa jim bomo morali v bodoče še ve- čjo«. ANTON FARČNIK, povelj- nik OGZ: »Prav teden požar- ne vamositi, ki ga praznuje- mo povsod pri nas, je ide- alna možnost, da ljudem predstavimo naše poslanstvo, naše delo in naloge, ki nas čakajo. I^judi hočemo opozo- rita na nevarnosti požarov, ki lahko povzročajo veliko ško- do tako na družbenih kot zasebnih objektih. Prepričan sem, da se ljudje premalo za- vedajo, kaj vse lahko nastane iz neprevidnosti in malomar- nosti. Samo lani je bilo v Sloveniji 856 požarov, ki so povzroöiü za skoraj 45 mili- jonov dinarjev škode.« RI HARD KOPUŠAR, refe^ rent za delo z mladimi: »V naše vrste želimo vključiti čim večje število mladih. Ra- zdeljend so v tri skupine od osmega do šestnajstega leta, vseh skupaj pa je v občani okrog 500 mladih gasilcev. Urijo se v gasilskih vešči- nah, športno rekreacijski de- javnosti ter seznanjajo s teo- retičnim znanjem. Pri tem bi rad še posebej izpostavil prizadevno delo mentorjev. Povem naj še to, da smo v zadnjem času pričela uvajati gasiJslie krožke na osnovnih šolah. Tudi z OK ZSMS do- bro sodelujemo.« DRAGO MARING, načel- nik oddelka za narodno ob- rambo pri SO Žalec: »O po- menu gasilstva v spl^^šnem ljudskem odporu, pri družbe- ni samozaščiti je bilo že pre- cej povedanega. Rad bd po- hvalil gasilce v žalski občini, ki so s svojim delom že več- krat dokazali, da sodijo med najbolj prizadevne v Slove- niji. V delo gasilcev bi se moralo bolj množično vklju- čeivati večje število ljudi.« Besedilo: JANEiZ VEDENIK Foto: prejeli smo Bralec Janez Turnšek in vaše uredništvo nam pod naslovom »še ena kritika« zastavljate vprašanje o, kot se je izrazil tov. Turnšek, Kravalu pred prireditvijo. Ceu zadevi ni potrebno do- dati drugega kot to, da pri- reditelj showa ni bil Zavod SRC Golovec Celje, marveč ONPZ Galeb iz Izole. Golovec je oddal dvorano s 3000 se- deži za pogodbeno ceno ter določil djojge tehnične pogo- je. V petek, dan pred priredi- tvijo, smo naključno zvedeli, da je prodanih že preko 4000 vstopnic, in da sedeži niso očtevilčeni. Takog smo se po- vezali z UJV Celje in se do- govorili, kako celo zadevo iz- peljati. Z velikim trudom smo v noči od petka na soboto preurejevali dvorano. Da bi zagotovili zakonitost obraču- nov, so tovariši iz UJV zaple- nili organizatorju vso doseg- ljivo dokumentacijo. ŠRG Go- lovec je poskrbel za zakonito finančno likvidacijo priredit- ve. Navzlic raziskovanju ko- liko je vstopnic sploh proda- nih ali razdeljenih nismo mo- gli ugotoviti kolikor toliko točnega števila. Mi smo to- varišem iz UJV povedali, da je skrajna meja kapacitete 4500 obiskovalcev. Vsa smo slutili, da bo več, morda bi- si^&ao več. Bali smo se raz- bijanja, če je siučajno pro- danih več kot 4500 vstopnic. Da se prepreči družbena škoda se je milica polno an- gažirala in prireditev smo privedli h kraju brez inci- dentov. Ker ste že ravno dali na- slov »še ena kritika«, naj po- vemo, da objektivne kritike spoštujemo in jih upošteva- mo. Večini koristnikov smo do- kazali, da pri masovnih pri- reditvah prevladuje red. Zagotavljamo vam, da gle- de tega ne bomo več ix>pu- ščali — pa niti malo! Zavod SRC GOLOVEC CFJJE 18. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. oktobra planinski raj UREJA: JANEZ VEDENIK UGODNA OCENA IN LEPI NACRTI Na zadnji seji Savinjskega meddruštvenega odbora so ugotovili lepe uspehe na področju planinstva v letu 1978. Tu je množica izletov, pohodi po poteh NOV, kot pohod Osankarica—Rogla, bivak na Travniku, koča in Dan planincev na Loki, pla^ ninska razstava v Žalcu, raz- vitje prapora, na Šmohorju, 10-letnica štajersko-Zagorske poti na Knežcu pri Rogaški Slatini, 6 letnica Savinjske poti na Svetini, na Donački. gori je postavljena brunari- ca, koča pri Klemenči jami se ureja, dela na koči v bli- žini Konjiške gore so v pol- nem teku, tu so obnovljene planinske poti, tu je'32 izšo- lanih planinskih vodnikov, tu so planinske šole, samo v Šentjurju obiskuje šolo 80 do 90 pionirjev, pa pohod železar- jev v Savinjske Alpe in še bi lahko naštevali. Uspehi v letu 1978 so tudi osnova za načrt dela, ki je bil naprav- ljen za leto 1979. Osnovna skrb bo posvečena rekreaciji delovnega človeka in mladi- ni. Tudi skrb za vzgojo ka- drov, predvsem planinske šoie, ne bo zanemarjena. Vzdrževali bodo koče, pla- ninska pota itd. V načrtu je več akcij, za katere želijo, da bi imele republiški zna- čaj. Ob osrednji proslavi na Osankarici je predviden pla- ninski pohod Osankarica— Rogla. Organizator priprav- lja poseben kartonček, za večkratno udeležbo, pa znač- ko. Torej sličen pohod, kot je vsakoletni pohod na Stol. Za 12. V. 1979 je predvi- den pohod mladine »Spomin- ski pohod Travnik«. Tudi ta pohod naj bi imel republi- ški značaj, organiziran naj bi bil tako, kot pohod Osan- karica—Rogla. Poseben kar. tonček, kasneje značka. Po- svečen bi bil centralni bol- nišnici 4. operativne cone »Celje«, ki je bila požgana maja 1945. Pohod naj bi za- jel tudi kraj Raske, kjer je XIV. divizija bila zadnje boje. 29. IV. 1979 pa bo organizi- ran že tradicionalni, želi se, da bi dobil republiški zna- čaj: »veleslalom Loka—lia- duha«. Bilo bi še več drugih ak- cij, ki pa naj ne bi bile re- publiške. Predvsem je tu pohod po pKDteh I. celjske čete, ki naj bi bil v mesecu marcu. Poleg I. celjske če- te bi se pohodniki sp>omnili Cvetke Jerinove in Dušana Laha, ki sta padla pod Re- sevno 18. 3. 1945. Nadalje bodo orientacijska tekmova- nja in pohodi za obletnice poti. V program še niso vklju- čene razne jubilejne prire. ditve, izletništvo, otvoritev koč in bivakov itd. Skratka pester program, ki temelji na gojenju tradi- cij NOV. Na seji je stekla živahna razprava še o vklju- čevanju planinske dejavnosti v načrte posameznih teles- nokvilturnih skupnosti in ovrednotenje teh programov. Posebna točka dnevnega reda je bila namenjena iz- gradnji koče na Loki. Koča je v glavnem končana, sve- čana otvoritev je bila ob Dnevu slovenskih planincev. Solidarnostna akcija je pri- pomogla, da so bila vložena denarna sredstva s prosto- voljnim delom, prispevki v lesu, brezplačnimi prevozi trikratno oplemenitena. V novo kočo je bilo vloženih 340 milijonov denarnih sred- stev, koča je ocenjena na eno milijardo starih din. Na seji je bil še govor o pode- litvi različnih priznanj, po- delitvi državnih odlikovanj društvom, ki praznujejo raz- lične jubileje itd. Ob koncu je stekla razpra. va o članarini za leto 1979. Opozorili bodo PZS, da čla- narina ne sme biti previso- ka, če hočemo obdržati mno- žičnost v planinski organi- zaciji. FRANC JEŽOVNIK iz zgodovine nob v celju [14) šentjur in njegova okolica PIŠE: FRANJO FIJAVŽ Po propadu Celjske čete konec avgusta 1941 leta je nastopilo prisiljeno zatišje tudi v Šentjurju in tamika^s- ngi okodici. Ljudem so ostali prvi partizani v živem spo- minu. še v septembru in ok- tobru so se oglašali in tudi po neka/j dni zadrževali pri zanasljivih hišah posamezni borci kot na primer Ivan Novaik, vulgo Podplaški, Ka- rel Vovk, Peter Stante in Her- mina Seničar. Redno je pri- hajal in vzdrževal stike s šentijiurčani sekretar OK Ta ne Grčar, prihajali so pa ob- časno tudi dmgi sodelavci fronte. Tudi člani Pokrajin- skega komiteja KP so kori- stili še v septembru Šentjur kot prehodno zatočišče in na poti v Dramlje (Miloš Zidan- šek, Leon Novak, Blaž Rock). Potem so v oktobru in no. vembru vsi ti obiski prene- hali. In tudi podjetnega Lud- vika Mastnaka, vulgo Kopiru šek, doma iz Sedine pod Sv. Uršolo, točneije iz Podjeiza ni bilo več v šentjiur. Okupator je izsledil, da je sodeloval pri prehodu štajerskega, bataljo- na na Brežiški pohod ko- nec oktobra. Tako je Ludvik vzoren kmečki sin, član na- pa-ednega kmečk^a delavske- ga gibanja že v predvojnem obdobju in vključen v prvih tednih obstoja OF v njiene »rste, povezan z Dobrotinšelki v Tomažu pn Vojniku, z Leo- nom Dobrotinšekom v Pod- gorju in Novaki (Podplaški) v Vrbnem, končal p>od ge- stapovskimi streli 27. 12. 1941. v Mariboru. V Šentjurju je že od jeseni 1938 leta obsto- jalo močno partijsko jedro s sekretarjem Milanom Borši- čem. člani oeUce so bili Jože Piki, knjigovodja v tovarni strojev, Stane Boršič, avto- mehanik in rnjegova žena Ani- ca (padla je v četrti sovraž. nikovi ofenzivi kot komisar- ka bolnice ob prebij-anjiu z ranjenci preko Neretve), Na- ce Koajian, hišnik v Kmetijski šoli. Iz ustnih in 1961 leta zabeleženih navedbah (op.: avtorju sestavka) nekdanjega sekretarja Boršiča i25haja, da je bil član celice tudi Jože škerjianc, avtoprevoznik, ki se pa v 1941. letu ni več ak- tivno udeleževal. Kot kandi- data kom. stranke so tedaj sprejeli tudi Leona Dobrotin. šeka, ključavničarja, člani komunistične mladine so bili pred vojno Cirila in Metod Kropivšek, Dora in Mila štel- cer, Zoran in Marjan Žagar ter Tone Pertinač. Mladin- ska organizacija je pridobila za študij marksizma in ma- terialističnega naaora vrsto mladih ljudi, ki so se po svo- jih močeh potem, bodisi kot srednje aU višješolci v Celju, Mariboru iD Izubijani vklju- čevali posebno še v akcije proti naraščajoči hitlerjanski propagandi. Med somišljanike so tedaj komunisti prištevali tiste, ki so dajali prispevke za tiskovni sklad in Rdečo pomoč. Iz te se je dajalo po- moč tistim potrebnim posa- meznikom, katerih rodbinski člani so bili v zaporih in po- gosto tudi brezposelni zaradi udejstvovanja v komunistični organizaciji. Za sodelovanje s komvmisti so imeli takrat ra- zumevanje v Šentjurju ing. Kropivšek, zaposlen na Kme- tijski šoli, napreden kmet Oset iz Hrušovca, Novakovi iz Vrbnega, zdravnik dr. Sve- tina, Janko Liška, Jože Lo- gar (Mulec), Tone Merslar vič in morda še nekateri -po- vezani več ali manj tajno s posameznimi komunisti. Čas okupacije je močno spremenil razmere povsod in tako tudi v Šentjurju. Neka- teri od naštetih članov in so- mišljenikov KP so bili izgna- ni v Srbijo. Drugi so se pri- tajili in se vključili v odpor- niško gibamije, ozko povezano z delovanjem Celjiske čete. Mnogi so podlegli v boju z okupatorjem, bodisi kot talci, ustreljeni že v 1942 letu ali pa so preminuli v koncentra- cijskih taboriščih. Potem ko je bilo delovanje OF od Jeseni 1941 leta močno navade kupcev .. v nekaj nadaljevanjih doslej smo ugotavljali, da mora biti prodajalec predvsem dober opazova- lec. Spomanja, pridoblje- na s praktičnim ali teo- retičnim proučevanjem psihologije, mu bodo sa- mo doprinesla k večji us- pešnosti. Nadaljujmo zdaj naše pogovore tako, dase bomo vživeli predvsem v vlogo prodajalca. Kako prenašati nezadovoljnega kupca, kako mu olajšati odločitev, kako se bomo pogovarjali z njim. Moti se vsak, ki misli, da se je enostavno pogo- varjati s kupd. Vsak pro- dajalec vam bo iz rokava natresel ducat primerov, ko mu ni bilo niti naj- manj lahko in ko je bil resno načet njegov tole- rančni prag. Na drugi strani pa ugotavljamo, da se prodajalci ne znajo po- govarjati s kupci. V celj- skih trgovinah nismo de- lali ustrezne analize, zato uporabimo podatke, do katerih so prišU v beo- grajskih trgovinah. Skoraj 70 odstotkov prodajalcev nima pojma, kako se po- govarjati s kupci, ostali dve tretjini pa se lahko zahvalita samo dolgolet- nim izkušnjam, da sta uspešno opravili test. Največ grešijo že pri samem pozdravu. S pri- hodom v trgovino dobi kupec prve vtise o pro- dajalcu. Prodajalčeva ne- urejenost, nervoznost, pri- srčnost ali veselost se zlahka prenaša tudi na kupca. Vsak človek takoj začuti, kdaj je prijaznost naravna in kdaj prisilje- na. »Papagajisko pozdrav- ljanje«, kQ prodajalec ogovori otroka, žensko, starejšega kupca z »do- ber dan, želite prosimi, iz- volite ...!« v istem tonu, moti bolj, kot pa, da teh besed sploh ni. če že po- zdravimo kupca, potem moramo storiti to tako, da bo prepričan, da je naš pozdrav namenjen sa- mo njemu. S celim tele- som moramo biti obrnje- ni k njemu, narediti ko- rak ali dva proti njemu. Najpreprosteje bomo ust- variU dolkaj prijateljski stik, če bomo ob pozdra- vu pogledali kupcu v oči in si zapomnili njihovo barvo. Prijateljev, ki so vstopili medtem v proda- jalno, ne bomo pozdrav- ljali prav nič bolj prisrč- no, ker ustvarja to pri drugih nelagoden občutek. Dobro se moramo zave- dati, da kupec danes ne prihaja k stalnemu trgov- cu samo zato, ker je tako navajen, pač pa zato, ker nam zauipa in verjame v našo poslovnost. Moški so poleg tega tudi praktični. Njihova »priljubiјетга tr- govina« je običajno na poti iz službe domov ali blizu tisttega mesta, kjer lahko popije dober briz- ganec in v intimnem vzdušju reši nekaj »med- narodnih političnih prob- lemov«. Ženske so bolj izbirčne. Običajno nare- dijo pravo malo transver- zalo po trgovinah in po- trpežljivosti prodajalcev, preden se odločijo za »na- kup čevljev, ki gredo s torbico«, če pa že imajo svojo trgovino, potem za- to, ker poznajo prodajal- ca in mu zaupajo. Pri ženskah smo tudi ugotovili, da je njihova stopnja informiranosti več- ja, zato pa kritičnost manjša, ženske se običaj- no informirajo v osebnih kontaktih z drugimi žen- skami v pogovorih s pro- dajalci, katerim zaupajo, najpogosteje pa so pod vplivom propagande. Zato se jim ne smemo čuditi, če so prišle v trgovino, pomerile »goro« čevljev in odšle, ne da bi kaj kupi- le. Morda se bodo po »nar pomem« popoldnevu vr- nile prav v našo prodajal, no in kupile tiste sanda- le, za katere menijo, da je najboljše, kar jim lah- ko celjska trgovina ponu- di. Na tak način izbirajo informacije. Ko se že od- ločijo, se seveda posvetu- jejo z »močnejšim spo- lom« z namenom, oprajvi- čiti svojo izbiro in manj v smislu pomoči pri od- ločitvi. In ko je ženska že povsem odločena kupi- ti >K>čarljive natikače«, bo kupčija odplavala po vo- di, če se bo vmešala ne- ka druga ženska in pri- pomnila: »Oh, kako vam pristojajo!« ali pa »poglej, prav take čevlje smo ku- pili naši Piki, ko je pre- bolela mumps! « Prihodnjič nadaljevanje LEON MOTOKAR Milan Boršič Leon Dobrotinšek zavrto, so pridobili v prvih mesecih naslednjega leta, zla- sti spomladi, najaktivnejši so- delavci gibanja Leon Dobro- tinšek, Jože Kopriva in Nace Kozjan precej'šnje število no- vih pristašev za OF. Zastoji nemške vojske na vzhodni fronti so daijali v zimskih me- secih 1941/42 leta milijonom ljudi v zasužnjeni Evropi upanje, da bo Rdeča armada prevzela vsak čas iniciativo v vojskovanju v svoje roke, odgnala agresorja iz svoje dežele in premaganega napo- dila nazaj odkoder je prišed. Agitacija pripadnikov osvobo- dilnega gibanja je takrat, kot domala povsod po štajer- skem, uspevala tudi v Šent- jurju. Premalo dokazov in izyav je zbranih, da bi lahko nave- dli povsem natančno, kdo vse je takrat sodeloval v odborih OF, kdo 30 bili najiboljši so- delavci članov šentjurskega odbora OF. Dognano je, da je glavno breme delovanja v odboru nosil na sebi od je- seni 1941 do številnih areta- cij v začetku maja 1942 Leon Dobrotinšek, dolgoletni dela- vec v naprednem delavskem gibanyu, predvojni kandidat KPS in da sta mu pri tem zelo veUko pomagala Jože Ko- priva, po poklicu mlinarski pomočnik, bil je tudi zavaro- valni agent in Nace Kozjan, hišnik zgradb Kmetijiske šo- le, umirjien mož v zrelih letih (preko 42), priljubljen v svo- ji okolici. Odbornikom so pomagali in pridobivah somi- šlljenike Franc Urbajs, Pepea Urbaijs, zdravnik dr. Franc Svetina, Helena Tofant, Fran. čiška Vrhovšek, Franc Kor- ber, Franc Pirš, zdravnik dr. Mogelnioky in njegova hčerka zobozdrartmica dr. Maruša, Ruidi Ferlež, Anton Drnovšek, Franc Hrastnik ki še drugi. Iz obstoječega gradiva e udeležencih narodnoosvobo- dilne borbe na štajerskem, o raizmih podvigih političnih aifc tivistov in o delovanju obO' roženih partizanskih skinptf je razvidno, da na šentjui' skem področju v 1942. letu ni biLo vidnih akcij. Ustvarimo pa si vendarle lahko sliko te- danjega stanja, če primerja- mo spiske okupatorjevih žr- te\', bodisi aretiranih озеђ- zaprtih v zaporih starega I^' skra, ustreljenih talcih in * koncentracijska taborišča od' peljanih ljudi, kjier je tudi večina njih ostala aa vednö- Spoznamo laihko, da so biW šentjurska naselja Rifnifc Podgorje, Kameno, Siv. Pi^ mož, Cerovec, Tmovec, R^ no, Goričica, Bezovje, Kalo''' je, Nova vas, Grobelcft Krantjče, Vrbno in še drug® preprežena z nevidnimi ve^ mi, za katere so vedeli saiO" zaupni ljudje. št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 19 atletika ^ NEUSPEHU V KROSU Pred letom diii smo bili priča velikemu zmago- slavju KJadivarja na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bilo vzorno orgaiüzirano v 2alcu. Domala v vseh starostnih kategorijah in v ekipnem tekmovanju je bilo v ospredju zastopstvo ADK, ki je izšlo iz prven- stva tudi kot vseekipni prvak. Letos v Ajdovščini pa srečamo v ospredju le malo Celjanov, nikogar med nnagovalci med posamezniki in le ekipo starejših pio- nirjev med zmagovalci. Od kod takšna sprememba? V prvi vrsti prirediteljev — AZS — samih! Čudna pota obiramo v naši republiki pri nastopanju kvalitetnih Športnikov. Najboljši Celjani, ki redno trenirajo atle- tiko, niso imeli zaradi novih proi>ozicij pravico na- stopa. Osrednja zveza je preizkusila nov eksperiment, da bi na uradnem republiškem prvenstvu v krosu dala ob omejitvi nastopa najboljšim slovenskim atletom in atletinjam, ki nastopajo v atletiki, možnost »neaktiv- nim« in začetnikom, da se uveljavijo na republiškem kros prvenstvu, ker bi s takšnimi potezami zadovoljili razvoju množičnosti in vključevanju novih v slovensko atletiko? Praksa bo pokazala v prihodnje, če je bila ta poteza najboljša za razvoj naše atletike, predvsem iz vidika kvalitete. Celjani so bili ob takšnih propozioi- jah močno prikrajšani, oškodovani in skorajda praz- nih rok na republiškem prvenstvu! Vsak nadaljnji komentar je verjetno odveč! Zakaj ljudje trenirajo, če nimajo pravice nastopa na urad- nem prvenstvu v krosu v svoji republiki... K. JUG hokej na ledu V SOBOTO GOSTUJE DRŽAVNI PRVAK JESENICE Hokej na ledu osvaja celj- ske ljubitelje hokeja in špor- ta nasploh. V soboto zvečer se je v Mestnem parku že zbralo blizu 2000 gledalcev, ki so uživali v dinamični pr- venstveni tekmi med doma- čimi igralci in Medveščakom iz Zagreba. Celjani so tokrat osvojili točki in prvič prema- gali Medveščak v borbi za točke. Resiultat srečanja 6:5 pa je zelo skromen za domačine. Bili so namreč tokrat mnogo boljši in bd lahko dosegli bolj ugoden rezultat. Začetek je sicer pripadal gostom, ki so se prvi zbrali in povedli z 1:0 in 2:1. V teh kritičnih prvih desetih minutah so do- mačini, zlasti pa obrambni igralci igrali vse preveč ne zbrano. Imeli so namreč ve- liko tremo in še dobro, da gostje niso tega izkoristili. Toda začetna trema je popu- stila in domačini do konca prve tretjine izenačijo rezul- tat. Pozneje pa vidimo na igrišču samo eno ekipo, in to domačine. Ti so po uspeš- nih kombinacijah povedli že 5:3 v 36. minuti, ko se je poškodoval Franci žbontar. Bil je to težak udarec za Ce- ljane. Igralci so izgubiU za- upanje v svoje moči in gost- je v 40. minuti dosežejo dva zadetka v eni sami minuti. Tako se je druga tretjina končala s skupnim rezulta- tom 5:5. Ko pa smo pričakovali v nadaljevanju premoč gostov, kajti žbontar je moral v bol- nišnico, so domačim ob pakah vratar, ja Marjana, premagati Med- veščak je velik uspeh. Da le ne bi bil 1'ranci Žbontar, ki je bil naš najboljši igralec, predolgo izven .stroja*«. Vratar Marjan Žbontar je imel tokrat slab dan. Poda- ril je gostom tri zadetke. Sam pa meni: »Ne vem, kaj je bilo tokrat z menoj. Ni- sem imel pravega občutka za gol in igro. Toda to se zgodi vsakih nekaj let. Še dobro, da so fantje tokrat moje na- pake popravili. Svojo igro moram čimprej pozabiti.« V soboto ob 17.30 pa bodo Celjani igrali v Celju proti državnemu prvaiku Jeseni- cam. Srečanje bo v Mestnem parku. J. KUZMA košarka Mladim košarkarjem KK Celje ni uspel podvig v Ljuib- Ijani v finalu republiškega mladinskega prvenstva. Ko n v finalu najprej premagali Logatec s 85:65 (40:31), pa so nato v borbi za naslov prva- ka v ogorčeni borbi podleg'li Iskri-OUmpiji z 72:81 (37:40). Za tesen por^ ne velja krivi- a posameznih mladincev če so mladi košarkarji Olja vrsto ladnjh let bili najboljši v republiki in med najboljšimi T državi (letos zgodaj po- mladi so se vrnili iz Srbije ícelo z naslovom državnih pr- vakov!), pa velja omeniti, da je brez nosilcev Pipana in Golea mladinska ekipa doži- vela močno pomladitev, pre- obrazbo, kjer je z novimi Igralci v obdobju dozoreva- nja in ponovne rasti. Kot je pred dnevi njihov trener Zmago Sagadin dejal, da ima Celje perspektivno mladinsko moštvo, tehnično že močno doaorelo, nima pa za velüke podvige še dovolj tefkmoval- ßih izkušenj in srečanj s težjimi nasprotniki. Zato te- sen poraz v finalu na tujih tleh in trenutna izguba šam- Pionskega naslova ne sme plivati negativno na igralce in vodstvo kluba. Prav v tem obdobju bo treba pridobiti zaupanje v svoje lastne mo- či, trdo delati, odpraviti manjše napake in slabosti ter ob takšnem delu ponovno v bližnji prihodnosti korakati novim uspehom naproti. članska ekipa, ki je v pre- teklem tednu domala igrala non-stop, je v Polzeli visoko na prostem premagala doma- čine, nato pa tèsno v Celju v prijateljski mednarodni tek- mi moštvo Lecha iz Pozna- nja iz PolijSke, čilana ргл'е poljske lige, ki trenutno za- seda 3. mesto na lestvici, če- prav so Celjani nastopili oslabljeni, so le bili kos iz- redno agresivnim gostom, ki ob koncu niso znali športno prenesti zasluženega poraza, pa čeprav le s koišem razli- ke. Celjani so namreč zma- gali s 86:85. Največ sta k zmagi Celja prispevala Pola- nec, ki je igral le 10 minut in (3olc. K. JUG V celjskem moštvu je bil najboljši strelec Franci Žbontar. V tej akciji je uspel odličen vratar gostov Crnkovič ubraniti strel celjskega napadalca. Toda v naslednjih treh akcijah mu to ni uspelo. Škoda je le, da je moral Franci Žbontar že v 36. minuti igre z ledene ploskve zaradi poškodbe. (Foto: T. Tavčar) rokomet ŠOŠTANJ iN VELENJE 0. K. ROKOMETAŠI AERA V POLFINALU Med rokometaši v repu- bliški ligi se jesenski del prvenstva končuje. Po pred- zadnjem kolu so na čelu vzhodne republiške moške in ženske lige naši predstavniki. Igralci Šoštanja se ne dajo presenetiti in so tudi tokrat doma zanesljivo premagali Olje 27:15. S tem so obdrža- li prvo mesto pred Minervo iz Griž, ki je druga in je doma premagala Polet 29:10. V prihodnjem, zadnjem ko- lu, igrajo Šoštanj v Brežicah, Minerva v Ormožu iai (3eljani doma proti Fužinarju. Celjani so na lestvici sedmi. Med dekleti je jesenski prvak ekipa Velenja. Le malo je namreč verjetnosti, da bi lahko odlično ekipo Velenja presenetila v zadnjem kolu ekipa Poiane. Velenjčanke so v preteklem kolu odpravila Vuzenico 24:5, Savinjska iz Žalca pa doma Polano 19:10. Le Šmartno je izgubilo doma proti Ptuju 19:21. Na lestvi- ci je ekipa Žalca druga, Šmartno pa peto. V prihodnjem kolu igrajo: Brežice — Šmartno, Polana — Velenje in lisca — Sa- vinjska. Rokometai Aera tokrat ni- so igrali. 2:aradi gostovanja državne reprezentance v Za- hodni Nemčiji je bilo prven- stvo preikinjeno. Toda Olja- ni so le odigrali četrtfinalno tekmo za pokal Slovenije. V (3elju so igralci Aera prema- gali Trim team 31:24 in se uvrstili v polfinale. V soboto pa bo na spo- redu srečanje rednega prven- stva v I. zvezni ligi med Aerom in Crvenko. J. KUZMA Ob .30-letnici pohištvene indu- strije Garant so na Polzeli pri- pravili teden športa. Nastopilo je preko 300 športnikov, ki so se pomerili v kegljanju, stre- ljanju z zračno puško, odbojki, šahu in nogometu. Občinskega prvenstva v 2alcu v rokometu se je udeležilo 14 ekip. Rezultati fin.ila: Minerva — Hmezad 8:12, SIP — Minerva 11:10 in Hmezad — SIP 10:11. Vrstni red: . SiP .Šempeter, 2. Hmezad Žalec, 3. Minerva itd. * Na občinskem prvenstvu v krosu občine Žalec, ki je bil v Preboldu so zmagali: pri st. pi- onirjih Tratnik (Žalec); pri st. pionirkah: Ivane (Šempeter); pri ml. pionirjih Verstovšek (Žalec) in pri ml. pionirkah: Pevnik (Polzela). Na vseh letošnjih kro- sdh v žalski občini je sodelovalo preko tisoč mladih. Sindikalnega tekmovanja v at- letiki v žalski občini se je ude- ležilo okoli 300 nastopajočih. Največ uspeha so imeli predstav- niki SiP Šempeter, ki so ekipno zmagali pri članicah, starejših članih in bili pri mlajših članih drugi. ^ V organizacija medobčinskega društva slepih Celje je bilo v soboto popoldne v Preboldu VI. republiško tekmovanje v keglja- nju za slepe in slabovidne. Na- stopilo je 55 posameznikov iz 11 društev Slovenije. Največ uspeiia so imeli v ekipni konkurenci tekmovalci iz Kranja, ki so osvo- jili prvo mesto, (3eljanl pa so bili sedmi. V skupini C je hči Oljan Jaka Vodušek prvi. Tudi med ženskami je zmagala (Se- ljanka Milka Fras. V A skupini je bil najboljši Celjan Edi Vo- deb, petnajsti. T. Tavčar * V republiški nogometni ligi so naši predstavniki dosegli skrom- ne rezultate. Nogometaši Un;orja iz Slovenskih Konjic so igrali doma proti Dravi le 1:1. S tem so si domačini povečali zbir točk na 5, tocia s sedmega mesta se ne bodo kmalu premaknili. Se slabše je bilo z mladimi: nogometaši Kladivarja. Močno pomlajena ekipa Kladivarja je namreč v Trbovljah izgubila proti Rudarju z rezultatom 0:4. S tem neuspehom м Celjani daj krepko zadnji in imajo samo štiri točke. V prihodnjem kolu bodo igrali doma proti Litiji. Šmartno je bilo to kolo prosto in je še najboljše od vseh na- ših predstavnikov na šestem me- stu s sedmimi točkami. « V .Ajdovščini Je bilo letošnje državno kegljaško žensko prven- stvo. Od naših tekmovalk je bil» Janja Marine šesta in je podrl» 815 kegljev. V odbojkarski ligi so odigrali drugo kolo. Dekleta (Solovca so ponovno osvojila točke. V Ce- lju so po dobri Igri Lesjakove premagale Mislinjo z rezultatcen 3:1. Sedaj so v vodstvu s štirimi točkami. V prihodnjem kolu go- stujejo v Kamniku. V moškem domačem derbiju pa so bili Igralci Šempetra bolj- ši od Ingrada in zmagali a re- zultatom 3:0. Šempeter je po- novno pokazal, da je letos resen kandidat za najvišje mesto in končni prodor med drugoligaše. Ingrad bo vprihodnjem kolu go- stoval v Ljutomeru. Nogometaši Kudarja iz Velenja so imeli tokrat smolo. Na .sre- čanje v Trebinju proti Leotarju so prišli le dobro uro pred pri- četkom. Njihov prihod z avio- nom ni bil mogoč, ker je т Dubrovniku bila megla. Zato so Velenjčani odšli z letalom v Beo- grad in od tam z vlakom in avtobusom v Trebinje. Dolga vož- nja je opravila svoje in v dru- gem polčasu, so utrujeni popu- stili in izgubili 0:3. Sedaj so na lestvici osmi. V prihodnjem kolu bodo igrali doma proti Proleter- ju. Oloten prihodek tega sreč», nja bodo podarili Rudniku Vele- nje za pomoč pri sanaciji izgube, ki je na-stala ob letošnjem po- žaru v rudniku. J. Kuzma dviganje utezi PRIČAKOVAN PORAZ v šestem kolu zvezne lige v dviganju uteži so celjski dvigalci izgubili doma proti vodeči Olimpi ji s 4:16. To je bil pričakovan poraz, kajti gostje so letos resni kan- didati za osvojitev državnega prve^nstva. Kljub porazu pa moramo omeniti, da so bili v celjskem moštvu trije izvrstni dvigalci. Jože Urankar je zmagal in dvignil 230 kilogramov, enak usjieh pva je dosegel Ravnak z 215 ki- logrami. Presenetil je mladi Kranjc, ki je dvignil 220 kilogramov v kategoriji do 75 kg m izgubil proti nove- mu republiškemu rekorderju Bandolju. Pohvaliti pa moramo še Slavka Urankarja. V prihodnjem kolu 5. novembra se bodo celjski dvi- galci pomerili v Velenju proti Jomači ekipi. Na lestvici so trenutno peti. J. KUZMA KONČANO TEKMOVANJE Na področju Medobčinske košarkarske zveze Žalec se je kiončalo tekmovanje v članski in mladinski ligi. Rezultati 19. fe 20. kola v članski ligi: Kovinar — Šempeter 108,82, Garant - Prebold 98:93, Prebold — Šempeter 87:35, Celje B — Rim- ske Toplice 68:64, Elektra — Kovinar 107:72, Rimske Toplice Glin 20:0, Gradiš — Elektra 87:86, Elektra — Žalec 84:68 ® Kovinar — Zlatorog 110:106. 20. stran — NOVI TEDNIK St. 42 — 26. oktobra REPORTAŽNI ZAPIS DAN PRI LETALCIH LEP OBRAMBNI DAN MLADIH CELJANOV Hladno, megleno jutro v oktobru. Na gim- nazijskem igrišču nas je vedno več. Ko je ura iedem, smo zbrani vsi. Dijaki in profe- sorji Elkonomske srednje šole v Celju. V šti- rih skupinah čakamo na avtobuse. In pK)tem je odpeljalo dvajset Izletnikovih avtobusov. Polnih. Na oknih se pojavijo zastavice in ge- sla: Obramba domovine je pravica in dolž- nost mladih. Obrambni dan — počastitev X. kongresa ZSMS, JLA — naš učitelj, živeli ču-, varji našega neba, SLO — naša skrb. Mi smo Titovi — Tito je naš in še in še. Ob pol osmih krene dolga kolona avtobu- sov na pot. Spremlja nas motorizirana milič- niška patrulja. Ljudje ob cesti se ustavljajo, gledajo z začudenjem in poslušajo pesmi, ki jih prepevajo dijaki v avtobusili. Cez eno uro in pol srno na cilju. Na voja- škem letališču. Sprejeli so nas starešine in vojaki, ki so bili na naš prihod dobro pripravljeni. Stah smo v zboru, ko nam je komandant letališča zaželel dobrodošlico in nas se2aianil s programom. V našem imenu se mu je za- hvalila predsednica osnovne mladinske orga- ruzaciie na našem šolskem centru. Diana Ku- jan, predsednica obrambnega krožka, Jani Zorin, pa mu je v zahvalo in spomin na obisk poklonil sliko s pKxsvetilom. In potem se je pričed <^led. Bih smo v skupinah, se pomikali pod vodstvom starešin in vojakov od enega konca do drugega, se seznanjali z letaU, orožji in dn^mi vojaški- mi sredstvi. Na koncu smo pogledali še v vojašnico in zaradi naših želodcev — v vojaško restavra- cijo. Dobili smo odličen pasulj, ki je še kako teknU. Zdaj se je razpršila tudi megla in zunaj je sijalo sonoe. Najbolj utrujeni so sedli v travo, drugi pa odšli na igrišče, kjer so se na- še ekipe pomerile z vojaškimi v odbojki, ro- kometu in šahu. Nekateri dijaki pa so odšli tudi v oddelek, kjer so se piloti pripravljali za polete. Okrog treh p>opoldae smo se poslovili in odšU v avtobuse. Večina oficirjev s komandantom na čelu nas je pozdravila tudi /daj. Končal se je dan, ki je bil pravi praznik tudi zanje, kajti še ni- koli jih ni obiskalo ђоИко mladih. Avtobusi so odpeljali proti Celju. Z nami pa je ostal lep six>min na prijazne vojake, čuvarje našega svobodnega neba, in ostala je tudi želja, da bi bilo podobnih obrambnih dni še več. Pri iias in na drugih šolah. BEI-IC^ ŠELIGO ŠENTJUR KRIŽIŠČE IN POSTAJALISCE Promet od križišča pri pošti po Kvedrovi ulici proti Dramljam do priključka na avto- cesto Sloveniko nenehno narašča. Po razme- roma ozki ulici se valijo težki tovornjaki s prikoücami, cisternami itd. Verjetno bo po- trebno razmisliti o prepovedi parkiranja v obeh smereh te ulice, kjer prav vsled par- kiranih avtomobilov prihaja do prometnih zastojev. Naraščajoči promet zahteva čimprejšnjo rešitev obvome ceste s čimer se intenzivno ukvarja IS skupščine občine. Z gradnjo ob- voznice od križišča pri Sikošku ob prc^ do železniške postaje bodo po predvidevanjih pričeli že letos. Nujno rešitev zahteva tudi aivtobusna postaja, saj ix>staja položaj ob ju- tranjih in popoldanskih k-jaicah na avtobusni postaji pri Petrolu m Boštevcu nemogoč in izredno nevaren. Nedvomno bodo družbeno- politični dejavniki ob tvornem sodelovanju širšega kroga občanov našli in izbrali za av- tobusno postajo najustreznejšo varianto, ki seveda naj ne bd bila predraga. Prav sedaj ao v strogem središču Šentjur- ja v gradnji prizidek Zdravstvenega doma, ki prav hitro raste, upravno poelovna zgradba, Mersova blagovnica In prav taäoo Meraov motel. Za vsa ta gradbišča je potrebno ogromoo gradbenega mai^riala, И ga je pač tneüaa pripelJatL K.RFONIK ALPINISTIČNI KOTIČEK SLOVO OD KOPNE SKALE Preteklo soboto in nedeljo so alpinisti Celja poleg kvali- tetnih plezalnih vzponov iz- koristili lepo vreme tudi za izvenalpdnistično dejavnost: pripraA^ljali so drva za kočo na Okrešlju, kočo gorske re- ševalne službe in zimsko so- bo. Tega zamudnega, utrud- ljivega, vendar prepotrebne- ga dela, se je udeležilo 10 članov in pripadnikov celj- skega odseka, ki se vedno bolj zavedajo, da je pomoč matiičnemu društvu nujno potrebna in je zato treba žr- tvovati včasih tudi lepo so- boto in nedeljo, da se ssdruži koristno s potrebnim. Med »oddihom« pa je Can- žek s tečajnikom opravil še mimogrede ponovitev Direkt- ne smeri v MrzH gori v bo- rih dveh urah in nato pridno nadaljeval z delom. Člana bodoče jugoslovanske odprave na Mt. Everest, Ce- ljana Knez Franček in Zupan Jože, pa sta seveda zaradi nujnega treninga v stenah, pri delu manjkala, zato pa opravila celo serijo vzpKMiov. Tako je Knez Franček 20. 10. v solo vzponu ponovil v enem dnevu šalajevo smer v Tur- ski gori. Vzhodno, Cicovo in Dušanov steber v Mali Rinki. 21. 10. je Knez v navezi z Zupanom Jožetom izplezal pi-venstveno smer v severni steni Križevnika nad Roba- novim kotom. Smer poteka levo od glavne stene in je prva v tem ostenju ter nosi oceno IV -f, Al. Plezalca sta potrebovala za smer 7 ur. Vse ponavljalce opozarjamo, da je verjetno ocena kot po na- vadi »Knezova« in bo končna ocena brez dvoma precej vi- šija, saj je stena v tem delu izredno gladka in popolnoma navpična. 22. 10. sta ista plezalca p>o- novila v treh in pol urah Ja- nezovo smer v severozahodni steni Križevnika (VI, Al), se- stopila pa sta po Ko2yaški smeri, ki ima oceno III. Se zakasnela vest: prejšnjo nedeljo sta Culk Miš (AO Šoštanj) in Meh Meta (AO Celje) opravila drugo pono- vitev smeri bratov Golobov v severni steni Skarij. Smer z oceno V + ter A 2 in mesto- ma A3 jé ena najtežjih sme- ri v Savinjskih Alpah in ne bo prav zaradi tega tudi v naslednjih letih beležila več- jega šte-vila ponovitev. Ponovno opozarjamo, da je v hrl/bih sicer prijetno in to- plo poznojesensko vreme, vendar z izredno nizkimi temperaturami ponoči. Zaradi tega se sneg v višjih legah čez dan topi, ponoči pa zmr- zne in so vse poti, predл•sem pa Turski žleb poledeneli in za turiste brez zimske opre- me neprehodni. CIC Ml IN ZDRAVJE PIŠE: DR. MARJAN HRUSOVAR Kje so vzroki alkoholizma? S temi se ukvarjajo različne teorije: sociološka, psihološ- ka, sociokulturna, poklicne Itd. Ne glede na teoretizira- nje je gotovo dejstvo, da le- ži vzrok alkoholizma prvenst- veno v človeku samem, za tem pa v njegovi okolici in običajnih določene socialne grrupe, ki ji pripada. Pri ne- katerih se razvije takoimeno- vani ali sekundami alkoholi- zem in sicer pri: — slaboumnih — nevrotičnih, — psihopatih (socdopatih), — drugih duševnih boleznih, — pri nekaterih telesnih bo- leznih: srčnih, po operacijah želodca itd. Priporočanje alkohola kot zdravila je nesmiselno, razen v primeru zastrupitve z me- tilnim alkoholom! , Kaj se dogaja z alkoholom v organizmu? Resorbira se že v ustih, v največji meri pa v želodcu. Maksimalna koncen- tracija v krvi nastaja po 30 —60 min. Minimalna resorb- cdja je možna tudi preko pljuč, kar sicer ni pomemb- no. Le pri tistih, ki uživajo antabus, delajo v zaprtih pro- storih, kjer so prisotne pa- re alkohola, lahko pride do stalne subiklinične aJkoiioi — antab-js reakcije s razvojem kronične tokstlčne sUke. Alko- hcA (pri tem mislimo seveda na etilni alkohol) se razgraju- je T jetrih ju sicer oca 0Д % koncentracija alkohola v kr- vi na uro. Za iztreznitev je FK>trebno najmanj 5 ur, če je oseba v budnem stanju ( v spanju je diharxje počasnejše in je tudi izločanje skozi pljuča upočasnjeno). To je še FKJsebno pomembno pri FKrepovedovanju pitja na de- lovnem mestu. Splošno je osvojeno stališče, da za obi- čajne delavce velja prepoved uživanja alkoholnih pijač 8 ur pred nastopom dela, za voznike in delavce pri nevar- nih delih pa več kot 8 ur. Po klinični sliki razlikuje- mo dve vrsti delovanja alkx)- hola na organizem: akutno al- koholiziranost in kronično. Obe obUki je možno ugotovi- ti oisiroma diagnostioirati. Običajno se tudi akutna za- strupitev lahko pozdravi, ra- zen, če je oseba v fazi kome prepozno prepeljana v bolni- co. Nekatere države redno za- računavajo zdravljenje akut- ne pijanosti jsdravljeni osebi. Alkoholizem štejemo danes med socialno-medicinske bo- lezni. Pitje v družbi pride v alkoholno odvisnost, ta pa po določenem času (različno od osebe — kot pri vsaki bolez- m) do ireverzibilnih stanj. Odivisnost je lahko trojna: psihološka, fizična ali kombi- nirana. Pri tem gre za izgubo komtipole nad ¡»pito količino po enem kozarcu, ki »je po- treben zaradi različnih težav«.. Pri fíaióni odvisnostó gre za pojav nemira, trešnja, gla- vobola, prebavnáh težav ipd.. če oseba abstinira. V prvi fazi alkoholizma skuša alkoholik obdržati zu- nanji ugled, težave nastajajo v družini, zato je tukaj po- trebno paralelno zdravljenje alkoholika in vzgoja družine. V drugi fazi se poruši tudi njegovo stanje v družbi in na delovnem mestu, pride do družbenega, ekonomskega in profesionalnega propadanja. Zdravljenje mora v tej fazi za- jeti, poleg alkoholika in druži- ne še okolico, v kateri se naj- več giblje (npr. samoupravne delovne skupnosti). Toleracija za alkohol je ra- zlična od osebe do osebe (individualne lastnosti pri prehajanju različnih snovi iz krvi v možganske strukture), je različna v posameznih fa- zah bolezni. Povečana tolera- dja za alkohol v ziačebku za- svojenosti Je, po mnenju ne- katerih, posledica večanja je- ter, ter s tem povečanja pro- dukcije enzima alkoholne de- hidrogenaze, ki sicer razkraja alkohol. Zmanjšanje jeter (ciroza jeter) v kasnejši fazi ima za posledico zmanjšano toleranco do alkohola. Za al- kohol so bolj občutij'ivi tisti, ki so preživeli kakšno okva- ro možgan (vnetje, poškod- be). Pri teh priporočamo trajno abstinenco. Ne glede na individualna odstopanja, je razipon od zmanjšanih spo- sobnosti za določena opravila pa do smrtne koncentracije v organ-zmu od 0,15 promiUe do 5-6 promile. П PRIPOROČA Obisk oddelka PAPIRNICE v Veleblag,^ niči T, na katerem je izredno velika in stra izbira reprodukcij. Cena portreta ^ fotografiji je 784,37 dinarja, ostalih ,, produkcij pa 1.098,12 dinarja. Priporočal^ pa vam tudi nakup kitajskih albumov ugodnih cenah. ¡] PRIPOROČA št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 21 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 42 — 26. št. 42 — 26. oktobra NOVI TEDNIK — stran 23 iAMimVÙSn iHMiA IN ¥ SViTU s poti po kitajski (10) CESARJI NISO BILI NAVADNI SMRTNIKI Poleg prostirane zimske pa- lače ali prei>ovedanega me- sta so imeli cesarji zunaj Pe- kinga tudi letni dvorec, ki je imel svoje razkošne palače na gozdnatem liribčkai ob jeze- ru. Tu je bil splet razkošnih sprehajalnih poti, parki z iz- branim in negovanim drev- jem, grmičevjem in cveticami. Na razglednih točkah so bile prelepe utice s klopmi in mi- zami, prav na gosto so bile posejane večje ali manjše bu- distične pagode ali molilnice — pa še in še bi lahko na- števal. Cesarica TSI — hsi je dala iz sredstev, ki so bila namenjena za izgradnjo voj- ne mornarice ob obali jeze- ra izdelati razkošno ladjo iz marmorja, ki še danes velja za turistično posebnost in smo si jo tudi ogledah. Isto- časno kot mi, si je letni dvo- rec ogledovalo na deset ti- soče šolarjev in dijakov, vo- jakov, delavcev itd. Na pro- stranem jezeru pod letno pa- lačo je bilo na stotine čolnov, v katerih so ljudje za zabavo veslali. Vse objekte vzorno vzdržujejo in so sedaj velika vaba za domače in tuje turi- ste. Kakor drugi se tiKii kitajs- ki cesarji niso zadovoljevali le z bogastvom in dobrinami tega sveta, temveč so hoteli ostati v spominu svojihpodlo- žnikov tudi po smrti. Prav za- to so si mnogi že za življe- nja postavljali najdragocenej- še spomenike in grobnice. Ce- sarji iz dinastije Ming so si zahodno od Pekinga na prvih gorskih obronkih zgradili ve- ličastne grobnice. Dolga »sveta cesta«, ki vo- di h grobovom in je ravna, kot bi jo FK>tegnil z ravnilom, prične z ogromnimi 27 m dolgimi in 16 m visokimi vra- ti, ki jih podpira 6 kvadrastih PIŠE: ERNEST RECNIK stebrov. Tem sledi v odmer- jenih razdaljah še vrsta pom- poznih vrat z najrazličnejši- mi imeni. V podaljšku sledi »cesta živali« s kamnitimi Ici- pi levov, nosorogov, velblo- dov in slonov, ki so postav- ljeni na obeh straneh ceste. Sedaj pridejo na vrsto kipi državnikov in vojskovodij, se- veda vsi v nadnaravni veliko- sti. Po širokih kamnitih stop- nicah, ki se dvigajo proti ži- vopisnim pagodam, je dostop v pK>dzemne grobnice, ki jih je 13. Visoki obokani hodni- ki z rumeno glazirano opeko vodijo do sarkofagov cesar- jev in njihovih svojcev, ki so kvadraste obilke. Socialistični družbeni red je po zmagoviti revoluciji dal enakopravno mesto tudi ki- tajski žeaai. Ce pomislimo na položaj žena v islamskiih de- želah, Isjer žena ni drugo, kot rodilni stroj, je stanje kitaj- ske žene danes povsem dru- gačen. Verjetno smo celo mi glede zaposlovanja žensk bolj nezaupljivi, kot ao Kitaj- ci. Vsakodnevno smo opazo- vah, da so ženske avtobusni, trolejbusni in kamionski šo- ferji, voznice in prometnice v podzemeljski železnici, kar je pri nas redkost. Samo po sebi je razumljivo, da zase- dajo ogromno mest v presve- ti, zdravstvu, gospodajrstvu, trgovini, družbeno-političnih službah itd., izjema so le ru- dai'Stvor pomorstvo in težka industrija. Spomnim se nek- danjega razgovora s šiptars- kim zidarjem iz okolice Pri- zrena, kateremu sem na poš- ti izpolnil denarno nakazilo, naslovljeno na očeta. Ko sem ga vprašal, zakaj ne pošilja denarja ženi, je malomarno odgovoril, da je prebutasta, da pri njih žene samo gospo- dinjijo, rodijo otroke in nič več. Ce pomislimo, da je pred slabimi 29. leti bil položaj ki- tajske žene na družbeni lest- vici nizek in da je bila v mnogih slučajih celo brez- pravna sužnja, se lahko nagli preobrazbi le čudimo. MISLI Dober časopis je samogovor celega naroda. Zima ni le letni čas, je velika naloga. Soba polna slik, je soba polna misli. Srečo ima tisti, ki ne gradi vsega na sreči. Kritiki so tisti, ki niso nikoli zrasven v kuhinji, ko se jedi pripravljajo. Osuplost je prvi korak k odkritjem. Vljudnost je za človeka isto kot toplota za rast. Letošnja »Miss Francije«, dvaindvaj.setletna Valentina, ima dvakratni pogum. Prvič je svojo korajžo pokazala s tem, da se je dala slikati naga, pokrita le s trakom, ki opozarja na njeno zmago v tekmovanju lepotic. Kre- pek zalogaj poguma pa je morala zbrati tudi s tem, da se je kot »olupl.jen« zalogaj pojavila za rešetkaini cirku- šk^a manježa in se slikala s kraljem živali — levom. Pa pravi, da je bil pravi kralj pustinje manj nadležen kot raznii playboyi in salonski levi, ki jo sicer oblegajo. MODA IN CAMP DAVID Modni ustvarjalci in indu- strija oblačenja ne гасгта samo na športu privržene kupce, marveč tudi na tiste, ki z nošnjo raznih »politič- no« ozaljšanih oblačil izpo- vedujejo svojo pripadnost kakemu politiku, političnemu dejanju. Tako so v ZDA, Iz- raelu in Egiptu hkrati prišle v prodajo majice, na katerih sta karikaturi Begina in Sa- data, ki se veselita velikega srca. »Kar pKjtrebujeta je ljubezen« piše pod karika- turo državnikov. Res je da dvih Camp Da- vida žeh prepričati ljudi, da gre za izjemen političen do- godek, za vehko dejanje mi- ru. Zato je težko reči, kdo komu dela uslugo: moda po litiki, ali politika modi? spokornik za rešetkami MORILEC V SUTANI CHARLES WATSON OBHAJA SOJETNIKE Avgusta 1969 je svet pretresel bestialen pomor v vili filmskega režiserja Po lanskega v HoUywoo- du. Takrat so strelom, neštetim vbodom z noži in udarci s koli podlegli: igralka Sharon Tate, ki je bila v osmem mesecu nosečnosti; filmski snema- lec Vojteh Frykovski, go- stja Abigal Folger, holly- woodski frizer Jay Seb- ring in hišni služitelj Ste- ven Parent. Torej pet tru- pel je razkazovalo tisto avgustovsko jutro pravo klavnico. Skupina mladih morilcev je po ukazu svo- jega vodje »Satana«, mo- rila vsevprek. Med njimi je bil tudi Charles Wat- son, imenovan »Tex«. Le- ta je bil poleg treh drugih obsojen na smrt. Kazen so mu spremenili v do- življenjsko ječo. Nedavno pa je v jav- nost prišla novica, bogato spremljana s fotografija- mi, da se je večkratni mo- rilec spokoril. Medtem, ko mnogi dru- gi jetnilki delajo v kaz- nilniški tovarni za čev- lje, si je nekdanji mori- lec nadel sut ano dušebril nika. Postal je namrei zaporniški pomožni à hovnik, ki vsako jutro i« maši v zaporniški ka]^ polaga hostije na ježJa svojih sojetnikov. ] Naš narod pozna pred vor: Volk dlako meni nravi nikoli, že mogoa da mu je žal dejanj, n jih je storil. Toda, ali iffl je treba obleči duhovi ško sutano? j Sicer pa. Amerika je cN žela neomejenih možnij sti?! 1 Večkratni morilec Charles Watson v zaporniški kapelici opravlja duhovniška opra\ila. N» sliki v kotu ga vidimo na sojenju po strašnem zločinu, kako se zaničljivo in sadistično smehlja sodnikom in poroti v brk. NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec ^ Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Brane Stamejčič (odgovorni urednik Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din -- Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač.: 50700-603-31198 — CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. — Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.