Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani	
ßl1 331 4 ! M	
ZBORNIK
ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO
ARCHIVES D’HISTOIRE DE L ART
NOVA VRSTA XIX 1983
LJUBLJANA
1983
l
Sj*’:** >V'
Miss
Zbornik za umetnostno zgodovino
ssi m
ZBORNIK
ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO
ARCHIVES D'HISTOIRE DE L’ART
NOVA VRSTA XIX 1983
LJUBLJANA
C/ 3
12 -0VW
113314
VSEBINA TABLE DE MATIERES Razprve in članki Etudes et articles	
Ivan Stopar Sv. Magdalena v Gornjem gradu Ste. Madeleine ä Gornji grad	9
Marjana Lipoglavšek Iluzionistično slikarstvo 18. stoletja na Slovenskem La peinture illusionniste de 18' siecle en Slovenie	15
Ksenija Rozman Prošnji slikarja Tominca Deux requetes du peintre Tomnic	49
Jelka Pirkovič—Kocbek Oblikovni značaj Novega mesta Le caratere formel de Novo mesto	55
Ocene in poročila Notes et comptes rendus
Tatjana Wolf Annie—Paule Quinsac: Segantini: Catalogo generale, I—II	69
Polonca Vrhunc	
Narodna galerija v letu 1982	
La Galerie Nationale en 1982	71
Bibliografija
Bibliographie
Jana Ferjan
Umetnostnozgodovinska bibliografija za leti 1979 in 1980
Bibliographie d’histoire de l’art pour les annens 1979 e 1980	77
Slikovna priloga Planches
RAZPRAVE IN ČLANKI ETUDES ET ARTICLES
SV. MAGDALENA V GORNJEM GRADU
Ivan Stopar, Celje
V svoji Dekaniji Gornjegrajski je Avguštin Stegenšek 1. 1905 omenil tudi nekdanjo podružnico sv. Magdalene na gornjegrajskem pokopališču, predhodnico sedanje neogotske stavbe. O njej je zapisal:
»Stara cerkev sv. Magdalene je stala najbrž že 1. 1438. Bila je na gornjem koncu pokopališča, tam približno, kjer je sedaj prezbiterij, a bila je obrnjena proti vzhodu... L. 1883 so izkopali (njen) temelj (Zupn. kronika). Cerkev je bila 12 sežnjev dolga in je imela ravno-stropano ladjo in gotsko svoden prezbiterij z rebresi in v njem dvoje gotskih oken. Na zapadni fasadi	je bila	lesena	veža, na strehi pa	je
čepel lesen stolpič. A cerkev je	bila že	skoro	razpadla, ko so se	1.
1867 odločili jo podreti in postaviti novo...« Od nekdanje opreme omenja Stegenšek oltar sv. Magdalene s Hrenovim grbom iz 1. 1868 ter stranska oltarja Device Marije in sv.	Janeza	Krstnika. Imela je	še
oltar žalostne Matere božje iz 1.	1661, oltar sv.	Antona Puščavnika	in
prislonjen oltar sv. Ane,1 vsega torej šest oltarjev.
V	citatu povzema Stegenšek ugotovitve, ki jih je že tri desetletja pred tem zabeležil Ignacij Orožen.2 Vendar pa najdemo pri Orožnu še nekatere podatke, ki so za kolikor mogoče celostno podobo te izginule arhitekture pomembni. Tako pisec omenja, da je bila cerkev »prastara« in da je po legendi stal nekoč poleg nje ženski benediktinski samostan — tega naj bi posredno izpričevala listina iz 1. 1332, po kateri naj bi Konrad Vrbovški daroval delež tudi (gornjegrajskim?) sestram oziroma nunam.3
Orožen eksplicitno omenja po eno visoko gotsko okno na vsaki strani velikega oltarja, dalje slavolok, oltarje in prižnico iz 17. stoletja, razen tega pa še leseni stolpič nad zahodnim portalom z dvema zvonovoma, večjim iz 1. 1594 in manjšim iz 1. 1615. Kot posebnost omenja še tri na les slikane nagrobnike in grobnico, v kateri so decembra 1757 pokopali ljubljanskega škofa Ernesta Amadeusa Attemsa.4
Če se zdaj povrnemo k letnici 1438, ko naj bi se cerkev sv. Magdalene prvič omenjala, naletimo v zadevni listini na zanimiv podatek. Gornjegrajski opat Rudolf je namreč tedaj podelil notarju Johannesu Ysenhausnu in njegovi ženi Heleni »celico nasproti hiše božje z vr-
1 Avguštin Stegenšek: Dekanija Gornjegrajska, Maribor 1905, p. 156 s.
2 Ignaz Orožen: Dekanat Oberburg, Marburg 1877, p. 31 ss.
3 Ignaz Orožen: Stift Oberburg, Marburg 1877, p. 108 s.
4 Dekanat Oberburg, o. c., p. 31 ss.
tom za celico, potlej domec, ki ga je poprej posedoval Pertzack, sadovnjak, njivo in hlev...« Zato morata poleg drugega »vzdrževati celice (die Klausen) z vsemi pritiklinami, izvzemši tamkajšnjo cerkev, v dobrem stanju.«5
Poleg cerkve, s katero je po vsej priliki mišljena podružnica sv. Magdalene, se torej v listini omenja še celica — die Klause. Te besede ne moremo tolmačiti oziroma prevesti v smislu njenega drugega pomena kot zaporo ali sotesko, saj lokacija podružnice taki oznaki nikakor ne ustreza. Ista oznaka se ponovi 1. 1600, ko je škof Hren posvetil pokopališko cerkev Marije Magdalene »trans pontem«, ki se navadno imenuje »in der Clause.«6 Beseda Klause, ki jo Mayerjev slovar prevaja z besedo celica oziroma menišnica (t. j. meniška celica), se pač utegne nanašati na stavbo ali stavbne ostanke domnevnega ženskega samostana.
V	svoji knjigi Romanska arhitektura na Slovenskem omenja cerkev sv. Magdalene tudi Zadnikar.7 Poleg že citirane omembe iz 1. 1600 nam posreduje vizitatorjevo oznako stavbe iz 1. 1665: »propter exignas et angustas fenestras sit valde obscura.« Potlej v skrčeni obliki povzema Haasov opis cerkve iz 1. 1857, ki ga zaradi njegove pomembnosti za naše razmišljanje prevajamo v celoti:
»O kakšnem stavbnem slogu komaj lahko govorimo. Podoba cerkve je enostavna podolgovata ladja (Langhaus) z visokim, neprofiliranim slavolokom, ki drži v štiristrani, ravno sklenjeni prezbiterij. Ta ima na vzhodni strani dve okni; v celoti so okna ozka in masivno zasnovana; dve sta polkrožni, šilastoločna so eno ob vratih, dve na stolpu, ki je prizidan k zahodni strani. Poleg polkrožnega okna na koru stoji šilastoločno okno in to nihanje obeh slogov daje celoti posebno zanimivost. Gre za popoln primer iskanja. Znotraj je ladja ravno krita, prezbiterij je prepet precej plitko, polkrožno. Na njegovih štirih vogalih nosijo stebriči na konzolah preprosto, a lepo profilirana rebra. Ti stolpiči so (izdelani) v čistem prehodnem slogu, prav tako kot na zakristijskem portalu — vendar pa je zakristija sodobna stavba, pri kateri so uporabili le stari portal, ki je prej morda stal na mestu sedanjega preprostega gotskega zahodnega portala. Kapiteli na teh stebričih so zelo podobni tistim v magdeburški katedrali. Cerkev je pozidana iz lomljenca, pomešanega z opeko, vogali so iz velikih klesanih kvadrov. Celoto je zaradi značilnih zgodnjegotskih form pripisati 13. stoletju, in sicer času ok. 1240—1250.8
Že bežen prelet ohranjenih sporočil nam pokaže, da si le-ta delno nasprotujejo. Podatki se razhajajo, zlasti kar zadeva zvonik, saj Orožen in Stegenšek omenjata leseni nadstrešni stolpič nad zahodno fasado, Haas pa omenja šilastoločni okni na stolpu (zwei am Thurme)
—	Stegenšek pri tem govori le o leseni veži. Nadroben pretres podatkov bi pokazal še nekatere druge nedorečenosti, od katerih velja opozoriti zlasti na podatke o obliki in razvrstitvi oken. Ne kaže, da
5 Stift Oberburg, o. c., p. 179.
6 Marijan Zadnikar: Romanska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1959,
p. 235.
7 Ibid.
' Karl Haas: Kunstdenkmale des Mittelalters in Steiermark, Wien 1857,
p. 13.
bi o njih posebej govorili, saj jih iz besedil vsak lahko brez težave razbere. Pomembnejše je, da so se v Haasovi zbirki risb, ki jih hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, ohranile tri risbe (Sammlung Haas, Oberburg), ki nam s tlorisom in nekaterimi detajli skušajo predočiti nekdanjo podobo gornjegrajske cerkve sv. Magdalene. Dve od teh risb sta datirani z 19. okt. 1863, tretja je brez vsakršne oznake.
Karl Haas, štajerski deželni konservator in arheolog, pri nas ni novo ime. Prvi je nanj ob opisu Žičke kartuzije opozoril dr. Avguštin Stegenšek,9 ki je tu poleg Haasove rekonstrukcije kartuzije objavil tudi enega njegovih akvarelov tega spomenika. Vrsto fotografskih posnetkov Haasovih risb srednjeveških spomenikov iz območja slovenske Štajerske je že pred dobrim desetletjem zbral Zavod za spomeniško varstvo v Celju, nekatere izmed njih pa so bile tudi objavljene.10 Vrsto Haasovih risb žičke kartuzije je ob Stegenškovi literarni spodbudi objavil M. Zadnikar,11 s tem pa je bera doslej upoštevanega Haasovega slikovnega gradiva v slovenski umetnostni zgodovini malone izčrpana. Naloga, njegovo pionirsko topografsko delo smotrno vpeti v naša raziskovanja, upoštevajoč pri tem tudi njegova doslej še ne sistematično evidentirana besedila in strokovna službena poročila, ostaja zato slej ko prej ena prvenstvenih nalog slovenske umetnostnozgodovinske stroke.
Prav je, da se zdaj pomudimo pri Haasovih risbah stare cerkve sv. Magdalene v Gornjem gradu, na katere starost opozarja že njen patrocinij. Iz tlorisne risbe razberemo, da jo v jedru sestavljajo pravokotna ladja, enako širok, ravno sklenjen kvadatičen prezbiterij ter na desni, vzhodni strani prizidana zakristija, ki je locirana na stiku med ladjo in prezbiterijem. Na zahodni, vhodni strani je k ladji prislonjena enako široka, precej ozka lopa, podobna stavba pa se prislanja tudi k severni strani prezbiterija.
Iz načrta lahko razberemo tudi druge nadrobnosti. Ladja je bila ravno stropana, zato so njene stene dosti tanjše od prezbiterijskih sten, značilnost, na katero pri tem tipu cerkva pogosto naletimo. Slavolok ločuje ladjo od obokanega prezbiterija; bil je ostrorob, brez posnetih robov. Tla v cerkvi so bila dvakrat stopničasto povišana, enkrat malo pred slavolokom, drugič nekoliko pred sredino prezbiterija. V cerkev sta držala dva portala. Prvi, z ravnimi ostenji, je z zahodne strani držal v ladjo, drugi, s kvadratnima utoroma v profilu in s stebričema v utorih, je z zahodne strani držal v zakristijo. Svetloba je prihajala v cerkev le skozi dvoje ozkih oken v vzhodni steni prezbiterija ter skozi okna v južni steni cerkve — eno širše in morda sekundarno v južni steni prezbiterija ter skozi troje ožjih v južni steni ladje. Za vsa ta okna je značilno, da so bila z obeh strani lijakasto vrezana v steno.
Druge nadrobnosti o cerkvi spoznamo iz Haasovih skic nekaterih njenih detajlov. 0 oknih v cerkvi komaj izvemo kaj več, kot lahko
9 Avguštin Stegenšek: Konjiška dekanija, Maribor 1909.
10 Prim. Ivan Stopar: Opatijska cerkev v Celju, Celje 1971; id.: Stare celjske upodobitve, Celje 1980 (1981); id: Grad in naselje Salek, Celje 1975 itd.
11 Marijan Zadnikar: Srednjeveška arhitektura kartuzijancev in slovenske kartuzije, Ljubljana 1972.
razberemo iz tlorisa. Obe okenci v vzhodni steni prezbiterija sta pokončni, polkrožno sklenjeni in, kot izvemo iz njunega opisa pri istem avtorju, zelo ozki in masivni. Okno v južni steni prezbiterija je v tlorisu dosti širše. Gre pač za okno ob (zakristijskih) vratih, ki je bilo po Haasu šilastoločno. Oken v južni steni ladje avtor ni skiciral, niti jih ni opisal. Po njihovih prerezih v tlorisni skici morda lahko sklepamo, da je bilo najzahodnejše med njimi, ki je bilo najožje, morda še romansko, medtem ko sta bili drugi dve že gotski.
Nekaj več izvemo iz risb o obeh portalih. Pri prvem, ki je držal v ladjo, preseneča njegova preproščina. Bil je šilastoločno sklenjen, a brez timpana in praktično tudi brez profila; tega so nadomeščali le na ajdovo zrno posneti robovi. Imel pa je očitno še originalne vratnice z avtentičnim okovjem. V risbi je ohranjeno kovinsko držalo, obročni ročaj, fiksiran na predrto, kvadratno ornamentalno ploščo — aplikacijo, kjer se kot motiv uveljavlja dvojni krog s štirimi trilistnimi izrastki na vogalih v obliki zgodnjegotskega akanta.
Nadrobneje se iz Haasovih skic lahko poučimo o podobi zakristijskega portala. Koliko je tu vzidan na avtentičnem oz. sekundarnem mestu, kot trdi avtor v svojem opisu, kajpak ne moremo več presoditi, vendar to za naš opis niti ni bistveno. Kot smo omenili že pri opisu tlorisa, je imel kvadratna utora v ostenjih s stebričema, vrh pa je bil sklenjen z ravno kamnito preklado in ne s polkrožnim lokom, kot bi morda pričakovali. Posebno zanimiva sta bila stebriča, ki nam bosta pozneje s svojo značilno obliko pomagala pri dataciji tega izgubljenega spomenika. Avtor je izrisal en sam steber, a je obenem nakazal, da sta oba enaka. Nad močno potlačeno, poznoromansko bazo, sestavljeno iz široke blazine, žleba in nekoliko ožje blazine, se vzdiguje slok stebrič, ki nosi kapitel. Nad značilnim prstanom je oblikovana čaša z zgodnjegotskimi brstiči — gre za tipičen brstni kapitel. Kapitel je na naslednjem listu potlej še enkrat skiciran, vendar ima odrezane brstiče. Težko je reči, ali gre pri tem za risarjevo zavestno željo, da v skici poudari »konstrukcijske« sestavine kapitela na račun njegovega oblikovanja, ali gre za posnetek kapitela nad stebrom v desnem ostenju, kjer so bili brstiči iz kakršnegakoli vzroka zares odbiti. Iz oznake ob tej skici izvemo le to, da gre za kapitel zakristijskega portala. Oba kapitela se nato končata s prstanastima abaku-soma in profiliranima prečnikoma (Kämpfer), zasidranima v steno. Nad portalom je bil, kot izvemo iz risbe, nameščen (kamnit ali v malto vrezan?) enokrak grški križ s palmetno razcvetenimi trilisti na koncih krakov, ki je nastal morda istočasno s portalom.
Posebej se je odlikoval prezbiterij. Njegov križnorebrasti obok je rasel iz polstebrov, vstavljenih v vogale prostora. Čašaste konzole (vse?) so nosile blazinaste baze, vrh polstebrov pa so bili spet prstani in nad njimi čašasti brstni kapiteli, podobni tistim na zakristijskem portalu; razloček je bil le v tem, da so imeli brstiči tu bolj obliko plastičnih trilistov, podobnih tistim na že omenjenem grškem križu in potemtakem nekoliko spominjajočih na brstiče v desnem ostenju velikega portala v Špitaliču blizu Žičke kartuzije, le da tu glaviča nista bila tako sloka. Nad čašami spet srečamo prstanaste, lahno ostro-robe in torej nezaobljene abakuse — takšni profili nastopajo tudi na
portalu — in nad njimi nastavke reber, ki se mehko prelijejo v njihov profil. Ta je izjemno bogat. Kot je razvidno iz narisanega prereza, so imela rebra hruškast profil, značilen za 13. stoletje,12 vendar pa v svojem spodnjem delu že paličasto — žlebasto profilacijo, karakteristično — spričo pomanjkanja zobatih prehodov — za zgodnjo gotiko. Na stičišču je sklepal rebra okrogel sklepnik s široko obrobo in reliefno upodobitvijo neke očitno mitične živali, ki je zaenkrat ne moremo natančneje opredeliti.
Z vsemi opisanimi sestavinami se nam nekdanja podružna cerkev sv. Magdalene v Gornjem gradu, ki so jo ok. 1. 1867 podrli in postavili namesto nje sedanjo, neogotsko, pokaže kot stavba, zrasla iz romanske tradicije, ki pa že kaže vsa znamenja napovedujoče se gotike, če je v svoji tlorisni zasnovi še vsa romanska ali bolje poznoromanska, pa se v posamičnostih že oglaša novi slog. Seveda je zgolj na temelju sporočenega opisa in ohranjenih risb o njej le težko podati dokončno oceno, saj so mnogi detajli, zlasti npr. okna ali gotski portal, opisani in risani vse preveč shematično, da bi bila mogoča natančnejša presoja in datacija. Problematičen v svojih preprostih gotskih oblikah je že glavni vhodni portal, saj njegove preproščine kar ne moremo postaviti v isti čas kot kamnoseško imenitni zakristijski portal z nezamenljivimi karakteristikami pozne romanike. Haas sicer v zapisku trdi, da je zakristijski protal na tem mestu vzidan sekundarno, vendar to iz njegovega skopega orisa ni evidentno razvidno ali celo dokazljivo. Ni nemogoče, da so prvotni glavni romansko-gotski portal nekoč iz kakršnegakoli vzroka odstranili in zamenjali z novim — a tu nam preostane pač le ugibanje. Isto velja za južno okno v prezbiteriju, ki ni nujno sočasno z vzhodnima, in podobno bi lahko ugibali tudi ob obeh širših oknih v južni ladijski steni, še bolj problematičen ostaja pri tem zvonik z omenjenima šilastoločnima oknoma, saj skicirani prizidek na severni strani res ne kaže, da bi šlo za zvonik; tu pač rajši verjamemo Orožnu, ki trdi, da je imela cerkev le nad-strešni stolpič. Da pa je stavba v premenah časov doživljala razne spremembe, kajpak ne kaže dvomiti. O tem pričajo že značilni orna-mentirani reliefni tlakovci iz 16. stoletja, katerih enega je Haas tudi narisal, prav verjetno pa je, da se spremembe v cerkvi v dolgih stoletjih njenega obstoja niso omejevale le na zamenjave in dopolnjevanje njene opreme.
Preostane nam še, da skušamo cerkev sv. Magdalene časovno natančneje opredeliti in ji določiti ustrezno mesto v naši poznoromanski spomeniški arhitekturi. Kar zadeva njen nastanek, se zdi, da je Haasova datacija v čas med 1. 1240—1250 dovolj zanesljiva, lahko pa je tudi kakšen decenij mlajša. Nobenega dvoma ni, da gre za arhitekturo, ki je nastala v neposredni odvisnosti od bližnjega gornjegrajskega benediktinskega samostana, ne oziraje se na to, ali je bil tu nekdaj res tudi samostan benediktink, kot domneva Orožen, ali ne. Vsekakor nastopijo pri nas značilni brstiči na brstnih kapitelih že sorazmerno zgodaj, tako v Špitaliču, v »ecclesii minor«, pod vplivom francoske monastične arhitekture, morda že ok. 1. 1200. V Špitaliču nastopajo tudi rebra hruškastega profila, ki so rebrom v prezbiteriju
12	Ivan Komelj: Gotska arhitektura na Slovenskem, Ljubljana 1973, p. 13.
sv. Magdalene precej podobna — razločujejo se od njih le v spodnjem delu svojega profila. Tako imamo v mali gornjegrajski cerkvici pravzaprav imenitno, čeprav skromnejšo paralelo cerkvi konverzov v Špitaliču. Kvaliteta kamnoseških detajlov priča o mojstrstvu njenega stavbenika, ki se je pač šolal v kakšni tuji monastični stavbar-nici. Pri tem je brez pomena, da pri sv. Magdaleni ni razkošnega slavoloka, sedilij, ladijskega oboka ali kar trikrat stopničasto poglobljenega velikega portala. Razmere so bile v Gornjem gradu očitno skromnejše, zato je bila tukajšnja cerkev manj monumentalna in bogata v detajlih, ni pa za ono v ničemer zaostajala, kar zadeva izvedbeno kvaliteto njenega kamnoseškega okrasja. Prav ta kvaliteta pa opravičuje misel, da so sv. Magdaleno pozidali že sredi 13. stoletja in da jo, čeprav le delno dokumentarno ohranjeno, lahko prištevamo med najzgodnejše spomenike sloga, ki se je pri nas uveljavil na prehodu med romaniko in gotiko. Za nekoliko mlajšo datacijo bi govoril morda le reliefni sklepnik, ki že nastopa na temenu križnega oboka, saj vemo, da se rebra v tem prehodnem času stikajo navadno še brez sklepnikov ali pa le-te zamenjuje decentna rozeta. Prave sklepnike na stičišču reber srečamo pri nas prvič menda šele v cisterijanski kosta-njevišji cerkvi, ustanovi vojvode Bernarda Spanheimskega iz 1. 1234, kjer nastopajo v že povsem gotsko, šilastoločno koncipiranih obočnih konstrukcijah, a le v plitkem, reliefnem ornamentu. Uveljavitev sklep-nika značilne okrogle, skledaste oblike z močno poudarjenim robom v cerkvi sv. Magdalene postavlja torej to stavbo slogovno v čas po Špitaliču in Kostanjevici. Koliko se pri tem opredelimo za tako ali nekoliko poznejšo Haasovo datacijo, je potemtakem zaenkrat le stvar osebne presoje, natančnejša opredelitev pa bo morda mogoča, če se bodo o cerkvi našli še kakšni novi, doslej neznani dokumenti.
Pri tem je pomembno, da stavbe ne obravnavamo z vidika našega skromnega podeželskega arhitekturnega snovanja tega časa, marveč kot arhitekturo, ki je, če že sama ni bila samostanska, nastala pod neposrednim vplivom benediktinske monastične arhitekture ob velikih zgledih evropskih kulturnih središč.
Natančen tehnični izris te stavbe po danih Haasovih merah, ki bi ga bilo potrebno izdelati, bo zatrdno močno povečal pričevalnost in vrednost obravnavanih risb, obenem pa pomagal, da bomo lahko precizneje, kot je bilo tu mogoče, vpeli cerkev v razvojni lok našega srednjeveškega stavbarstva in umetnosti. Na mnoga vprašanja, ki jih ta arhitektura zastavlja, pa kajpak nikoli ne bo mogoče odgovoriti. Zakaj ni imel njen romanski portal nekoč tako obligatnega polkrožnega sklepa? In dalje, vprašanje o legi in obliki oken pa še in še. A morda je tudi v tem, da o cerkvi še daleč ne vemo vsega, njen svojevrsten mik.
HL. MAGDALENA IN GORNJI GRAD
Auf Grund erhaltener Zeichnungen des Grazer Landeskonservators und Archäologen Karl Hass wird die ehemalige, 1867 zerstörte Kirche St. Magdalena in Gornji Grad analysiert., Der Autor der vorliegenden Studie befaßt sich mit ihren Stilelementen und kommt zum Abschluss, daß ihre Architektur aus den Jahren 1240—1260 stammt; sie entstand unter dem unmittelbaren Einfluß der benediktinischen Klosterarchitektur damaliger Kulturzentren.
ILUZIONISTIČNO SLIKARSTVO 18. STOLETJA NA SLOVENSKEM*
Marjana Lipoglavšek, Ljubljana
ILUZIONISTNČNO SLIKARSTVO LJUBLJANSKEGA UMETNOSTNEGA KROGA IN NOSILCA NJEGOVEGA RAZVOJA GIULIO QUAGLIO TER FRANC JELOVŠEK
Zamisel, naj bi postale nosilke različnih smeri kulturnega delovanja posebne družbe, akademije — do tedaj so imeli to vlogo namreč le posamezniki (omenim naj le Hrena, Schönlebna in Valvasorja) —, so na naša tla prinesli oziroma presadili izobraženci, ki so študirali v Italiji in so bili tam tudi člani nekaterih akademij. Tako je pomenila Akademija operozov, ki so jo v Ljubljani ustanovili izobraženci različnih strok v letu Valvasorjeve smrti 1693, prelomnico v umetnostnem razvoju naših dežel; njena dejavnost je bila uspešna na likovnem in gradbenem področju, manj pa se je njeno delo poznalo v drugih strokah. Ljubljana se je kot umetnostno središče popolnoma odprla južnim tokovom, saj so v mesto drug za drugim prihajali italijanski umetniki, gradbeniki, slikarji in kiparji, povečini iz bližine Benetk. Tudi za najpomembnejši projekt tega časa, zidavo nove stolnice, je bilo nujno naročiti načrt pri izkušenem ter izredno zaposlenem vsestranskem umetniku Andreju Pozzu. Prisotnost italijanskih umetnikov je bila tačas značilna tudi za velika srednjeevropska središča, kot je na primer Dunaj, kjer je deloval v prvem desetletju 18. stoletja Andrea Pozzo, tako za cerkev — jezuite, kot za kneza Liechtensteina. S Pozzom, ki je v iluzionističnem slikarstvu dosegel vrhunec, saj tehnično napredek ni bil več mogoč — to velja za arhitekturni iluzionizem —, je bil po skoraj dveh stoletjih ta slikarski način v Italiji zaključen, čeprav ga še poskušajo preoblikovati v Bologni in Benetkah, in sicer slikar Tiepolo. Pozzov stil in slikarske metode pa so postale v 18. stoletju posebno cenjene v deželah severno od Alp, kjer je iluzionistično slikarstvo šele v omenjenem stoletju dobilo močno veljavo in postalo nadvse priljubljeno.
Poslikava ljubljanske stolnice, torej največje in najobsežnejše slikarsko delo tega časa, je bila zaupana italijanskemu mojstru iz Laina
* Prispevek je del magistrske naloge z naslovom Iluzionistično slikarstvo na Slovenskem iz leta 1978; prvi del je bil objavljen v prejšnji številki Zbornika — ZUZ, n. v., XVIII, 1982, pp. 73—91, sl. 34—51 (opomba uredništva).
ob Komskem jezeru. Slikarja Giulia Quaglia (1688—1751), njegovo življenjsko pot in njegov umetniški razvoj je opredelil že Izidor Cankar v svoji disertaciji,1 tu pa nas zanima stopnja Quagliove poslikave — predvsem stropa ladje — v okviru razvoja italijanskega iluzionističnega slikarstva. Quaglio je bil, kot piše Cankar, krajši čas Frances-chinijev učenec, vendar so nanj bolj vplivala dela Correggia, Carrac-cijev in Guercina ter beneških slikarjev Cinquecento. — Tiziana, Veroneseja in Tintoretta. Vsekakor pa v času, ko je Pozzo že ustvaril najidealnejšo in tehnično najpopolnejšo kompozicijo slikane arhitekture in figuralike, strop ladje v rimski cerkvi Sant’Ignazio (v letih 1685—1694), tudi Quaglio ni mogel povsem mimo tega dosežka. Pozzo je podal idealno rešitev navidezne arhitekture za vertikalno podaljšanje longitudinalnih prostorov v svoji knjigi v dveh delih Perspectiva pictorum et architectorum (skica 88).2 Dosegel je izredno podaljšanje prostora v vertikalni smeri, pri čemer je svoje teoretične zamisli praktično uresničil na stropu cerkve Sant’Ignazio v Rimu (sl. 4). Nekako od sredine navzgor je ponovil celotno strukturo arhitekturnih členov notranjščine: stebri s konzolami, prekladami, venčnimi zidci in slavolokoma na krajših stranicah. Figure so nagrmadene v vertikali v štirih vogalih, tako da je tudi figuralna kompozicija, poleg arhitekturne, vključena v celotni vtis dvigovanja oziroma odmikanja. S tem ustvarja rimska slikarija resnično vtis neskončnosti. Pri Quagliu pa je nekoliko drugače. Na svodu ljubljanske stolnice (sl. 5) je sicer ponovil Pozzov monofokalni perspektivični sistem, vendar perspekti-vične doktrine tirolskega mojstra ni dosledno izvedel: poudaril je figuralni skupini, medtem ko arhitekturni del kompozicije v grlu oboka komaj slutimo. Zgradbo arhitekturnih elementov je pretežno nadomestil z dekorativnimi, naslikal je obočne kape s školjkastimi vdolbinami in putti ter kipi na vrhu, kartuše v zelenem grisaillu, ki za vtis prostega nadaljevanja prostora niso pomembne, ohranil pa je
—	sicer mnogo skromnejša — slavoloka na krajših straneh, ki podaljšujeta stranici proti središčni točki. Ostala sta tudi venčna zidca, odprtina, skozi katero zremo v nebo, pa obroblja dekorativni okvir, kot da bi šlo za tabelno podobo, in torej ne more biti navidezni arhitekturni člen. Iz povedanega sledi, da je Quaglio v svojem iluzionističnem konceptu združil različne elemente stropnega slikarstva od Carraccijev prek Cortone do Giordana. Njegovo navidezno zgradbo prekinjajo dekorativni elementi, ki nimajo logične povezave med realnim in slikanim prostorom, tako da je v primerjavi s Pozzovo kompozicijo Quagliova svobodnejša in dekorativnejša.
Slikarije prezbiterija nadaljujejo dekorativno smer italijanskega iluzionističnega slikarstva 17. stoletja. Osrednji prizor — ustanovitev ljubljanske škofije — povezuje z drugima dvema v celoto štukatura. Quaglieve freske se nadaljujejo na koru, z njimi je poslikana tudi zakristija, medtem ko so freske v kapelah kasnejše in so delo mostro-ve delavnice. Navidezno kupolo, ki je bila v stolnici pred dejansko, je ravno tako poslikal G. Quaglio, in sicer po Pozzovi skici za tip
' Izidor Cankar, Giulio Quaglio, DS, XXXIII, 1920, p. 190.
2	Andrea Pozzo: Perspectiva pictorum et architectorum, I, Roma 1693 (citiram Wolffovo izdajo, Augsburg 1719).
fiktivne kupole na ravnih stropovih. Dokaj zapleten ikonografski program je posvečen cerkvenem patronu sv. Nikolaju. Gre za prizore mu-čeništva, čudežev in za apoteozo.3
Očitno zadovoljni z mojstrovim delom v stolnici — nedvomno je slikarija tako oblikovno kot vsebinsko popolnoma ustrezala naročnikom — so Quaglia skoraj dvajset let kasneje ponovno poklicali v Ljubljano, da poslika semenisko knjižnico; delo je opravil skupaj z enim od sinov, Domenioom, v letih 1721—23 (sl. 6). Stolnična shema slikarije oboka je tu močno poenostavljena. Ostali so posamezni arhitekturni členi, odprtine v grlu oboka pa že kažejo kasnejši čas; nekatere so pojmovane popolnoma dekorativno kot uokvirjene tabelne podobe, na drugih pa se arhitektura nadaljuje. Ikonografski program je povezan z namembnostjo prostora: alegorija teologije, personifikacije teoloških kreposti, cerkveni očetje, cerkveni pisci.
Slikarije v ljubljanski stolnici so Quagliovo najzrelejše, iluzionistično naj popolnejše in hkrati najobširnejše delo. (Podoben koncept, le da v centralnem prostoru, je ponovil leta 1708 v graškem Meerscheinsch-löslu). V Ljubljani smo s Quagliovo slikarsko dekoracijo dobili primer eklekticističnega iluzionističnega slikarstva visokega baroka. Slikarija banjastega oboka ljubljanske stolnice je temeljni kamen, na katerem so gradili naši domači freskanti, predvsem najpomembnejši med njimi, Franc Jelovšek, ki je nekoliko spremenjeno in poenostavljeno shemo poslikave stolnične banje izpeljal na oboku ladje šempe-trske cerkve.
Quagliovi slikani oltarji v kapeli v Puštalu pri Škofji Loki so posta-
li	vzor kasnejšim baročnim slikanim oltarjem do klasicizma, od Je-lovškovih (Nevlje, Žale kot njegova najboljša scenerija, Slap pri Vipavi, Srednja vas v Bohinju) prek del Andreja Jelovška (Zagreb, sv. Katarina) do Potočnikovih (Kališče, Tunjice, Gomilsko). Kot zadnje Quagliovo delo na našem ozemlju naj omenim poslikavo prezbiterija romarske cerkve v Obršljanu pri Komnu na Krasu (iz leta 1723). Slikar je tu razbil enotnost oboka ljubljanske stolnice. Dano arhitektonsko podlago je razčlenil na posamezna polja in se s tem vrnil na starejši, dekorativnejši, v iluzionističnem smislu manj zanimiv koncept upodobitve. Na stropu je v dveh medaljonih predstavljeno ikonografsko zanimivo Marijino vnebovzetje s kronanjem. Marijanski ikonografiji je posvečen tudi ves prezbiterij. Po svetlem, skoraj obledelem koloritu so slikarije bližje onim v semeniški knjižnici, čeprav v Obršljanu prevladujejo svetlejši okrasto rjavi toni.
Quagliovi iluzionistični dosežki se logično nadaljujejo v opusu Franca Jelovška, ki mu sledimo od prvih naročil profane narave iz moravske doline v gradu Zalog. Grad je bil požgan in slikarije niso ohranjene, a jih je dokumentiral S. Mikuž3a in jih postavil na začetek Jelovškovega slogovnega razvoja. Slikarije so se tako po stilni stopnji kot po ikonografskih motivih naslanjale na italijansko 17. stol.; Mikuž jih je primerjal s slikarijami brežiške dvorane. Drugo njegovo dokumentirano delo so slikarije s prizori iz legende Janeza Nepo-
3	I. Cankar, op. cit.
’* Stane Mikuž, Slogovni razvoj umetnosti Franca Ilovška (1700—1764), DS, LIV, 1942, p. 114.
muka v kapeli gradu Tuštanj, kjer je kupola, ki predstavlja središče slikarije, oblikovana drugače od kasnejših Jelovškovih kupol. Irealna arhitektura tu še ni dobila svoje prave iluzionistične funkcije, ampak se prizori zgolj dekorativno prilagajajo kupolnemu oboku.
Pri Sv. Petru (1731—1734) je Jelovšek nakazal poenostavljen tip kupole le z arhitektonsko shemo in figuraliko (dogodki iz življenja sv. Petra), kakršno je kasneje, obogateno s krajino, večkrat ponovil. Jelovšek pri vseh svojih delih, razen v Lescah, gradi le stropno kompozicijo, in sicer tako da ob robu najprej prikaže prizore na zemlji, nad njimi pa nebo z apoteozami ipd. Torej v fantazijskem svetu najprej ponovi realnost in šele nad njo gradi iluzijo, s čimer je v njegovem iluzionizmu realistična nota vedno prisotna. Kupola pri Sv. Petru je shematična in perspektivično pomanjkljiva, zaprta sama v sebi, svojo objektivno podobo dobi le z enega zornega kota, s stojišča pod svetlobnico, in je nekako izločena od preostalih slikarij v cerkvi. Kolorit je neizrazit in temen, svetlobnica pa propušča premalo svetlobe na spodnje slikarije.
Pri Sv. Petru je Jelovšek poslikal tri med seboj nepovezane slikarske enote, kupolo, prezbiterij in ladjo, pri čemer je bolje izrabil plitvo banjo prezbiterija kot dano površino kupole. Prizor čudeža (sl. 8), ko patron ozdravi obsedenca, upodobljen na stopnicah pred svetiščem, je poln baročne dinamike in patetičnih, pretiranih kretenj ter čustev. Kompozicija je prirejena za pogled od spredaj, iz ladje, smer perspektivičnega poglabljanja nakazujejo stopnice, ki so pomaknjene iz središča proti desni (v razliko od starejših, skromnejših in preprostejših rešitev, kjer so postavljene frontalno — npr. v Begunjah, grajski kapeli na Bledu, v Kolmanovi kapeli v Mekinjah), ter arhitektura nad njimi.
časovno zadnja je nastala kompozicija oboka ladje (sl. 7). »Jelovšek se je pri rešitvi iluzionističnega arhitektonskega problema naslonil na strop semeniške knjižnice G. Quaglia.«4 Od oboka ladje ljubljanske stolnice se poslikava razlikuje v tem, da je slikarska ploskev izrabljena enostavnejše; nebo se preprosto odpre nad predrtino, ki jo oblikuje razgibana baročna arhitektura. Medtem ko je slikar pri stolnici gradil nad arhitekturo še tri sfere, vedno višje in bolj odmaknjene — najvišja je že skoraj nevidna in izginja v neskončnosti —, se je šempetrski umetnik dvigal nad realno in slikano arhitekturo le z dvema, zemeljsko z mučeništvom sv. Petra, ki ga pribijajo na križ, ter nebeško z apoteozo apostola-mučenca. Jelovšek pri Sv. Petru ne upošteva perspektivičnega odmikanja, utemeljenega na Serlijevih in Vignolovih principih teorije o perspektivi, ki jih je teoretično in praktično prilagodil Pozzo za vrsto iluzionističnih slikarij, ki so se razbohotile v 18. stoletju še posebej v nemških deželah. Upošteval pa jo je njegov učitelj na oboku stolnice. Vihravost stropne kompozicije v stolnici je Jelovšek pri Sv. Petru, s tem ko ji je odvzel večplastnost, umiril. Enako umirjenje kot kipenje navzgor je doživela tudi figuralna kompozicija, kar je ob semeniški knjižnici ugotovil že I. Cankar.5
4 Viktor Steska: Slovenska umetnost, I: Slikarstvo, Prevalje 1927, p. 64.
5 I. Cankar, op. cit.
Dejansko gre, posebno v primerjavi s stolničnimi, pri šempetrskih freskah bolj za vračanje k zemeljskemu predelu kot za odmikanje v nezemeljski, nadnaravni svet.
Če o šempetrski prezbiterij ski freski še lahko govorimo kot o »veliki oltarni podobi«,6 katere prizori se nadaljujejo v eni smeri, od vznožja stopnic navzgor proti vrhu, je ladijska kompozicija zasnovana popolnoma drugače. Gibanje ni podrejeno le eni smeri, temveč je iluzija kipenja navzgor dosežena v več linijah, od zemeljskega pasu, ki je označen z arhitekturo in drevjem ob arhitekturnem robu. Vrh kompozicije, kjer obrisi figur zaradi oddaljenosti bledijo, pa ni v središču, temveč je pomaknjen iz osi. Ključno in tudi miselno najpomembnejše mesto zavzema lik protagonista, vzpenjajočega se farnega patrona. Njegova apoteoza predstavlja vsebinsko in kompozicijsko jedro slikarije, čeprav se sam sv. Peter na oboku sicer pojavlja večkrat.
V	dobo, ki jo v Jelovškovem umetnostnem razvoju imenuje »monumentalno«, vključuje Mikuž freske pri Sv. Petru, ki so vsekakor višek iluzionističnega pojmovanja prostora, dalje slikarije v kapeli Codelli-jeve graščine (leta 1734, isl. 9), ki v tem pogledu ne zaostaja za njimi, in kot tretje slikarije prezbiterija romarske cerkve na žalostni gori pri Mokronogu (leta 1735), ki so sicer Jelovškovo manj kvalitetno delo in imajo v sredini skromno ponovitev prezbiterij ske podobe sv. Petra. Razliko v kvaliteti opazimo predvsem v uokvirjenih prizorih' na oboku z žalujočo Marijo pod križem. Vsekakor pa so slikarije tipičen dokaz tega, kar se je v tridesetih letih dogajalo v iluzionističnem razvoju. Arhitektonska osnova se razbije na posamezne ploskve, ki se zapolnjujejo ločeno druga od druge, povezuje pa jih enoten ikonografski koncept. Na stropno slikarijo se je vrnil štuk, ki že več kot trideset let ni imel posebne veljave, saj ob slikani arhitekturi, ki je gradila svojo lastno zgradbo znotraj dejanske, zanj ni bilo prostora. Jelovšek si je pri obrobljanju polj pomagal z zlatimi slikanimi okvirji različnih oblik. Motivično predstavljajo freske škapulirsko Marijo sredi menihov
—	servitov.
Ugotovili smo torej, da se je slikovito gibanje v vertikalni smeri, ko se celotna kompozicija podreja enotnemu hotenju »čim više«, koncept, ki ga je do viška pripeljal Pozzo (Sant’ Ignazio v Rimu kot model sakralnega, vrtna palača Liechtenstein na Dunaju kot model profanega prostora), v tridesetih letih umirilo in preneslo v nižje sfere. Isto lahko ugotovimo ob primerjavi Flurerjevdh stropnih slikarij iz začetka dvajsetih let na Štajerskem (v gradovih v Slovenski Bistrici in Brežicah ter v kapeli proštijske cerkve v Ptuju, prezbiterija župnijske cerkve v Slovenski Bistrici pa ne moremo upoštevati, ker je popolnoma preslikan) z deset let mlajšimi v praznični dvorani zdravilišča Tobelbad na avstrijskem štajerskem (iz leta 1732). Kot drug tak primer naj omenimo slikarije J. C. Hackhoferja v Katarinini cerkvi v Festenburgu iz leta 1708 in njegovo kasnejše delo za samostan Vorau, zakristijo samostanske cerkve ter še mlajšo poslikavo župnijske cerkve v Pinggavu.
6	S. Mikuž, op. cit., p. 183.
2*
19
V	isti čas in isti koncept spadajo slikarije prezbiterija župnijske cerkve v Kamniku. V razvoju Jelovškove umetnosti pomenijo »velik napredek k modernemu naturalizmu.«7 K temu pripomore predvsem krajina, ki bo na vseh kasnejših Jelovškovih stropih nepogrešljiva, medtem ko v razvoju iluzionizma slikarije nimajo kakega večjega pomena. Figure se gnetejo na oboku, in čeprav jih je že tako preveč, slikar mednje vriva še medaljone in uokvirjene prizore, ki sicer dopolnjujejo ikonografski program — nanašajo se na marijansko ikonografijo, pri čemer je osrednji prizor Marijino vnebovzetje —, vendar motijo celotni iluzionistični koncept slikarije, tako da namesto silovitega dviganja, ki ga je slikar poprej dosegal s pomočjo arhitekture (to je zdaj opustil), občutimo, kot da celotna kompozicija sili nazaj v resnično svetišče. Jelovšek se je kasneje še povrnil na tako rešitev poslikave oboka, in sicer v prezbiteriju cerkve sv. Štefana v Stepanji vasi (iz leta 1744), kjer je apoteozo cerkvenega patrona upodobil tako, da je obok razdrobil z dekorativnimi podločji in bogatimi okviri, figuralni del slikarije pa le s težavo najde svoj prostor med njimi. Leto kasneje, a po istem konceptu, je Jelovšek poslikal strop Antonove kapele pri sv. Rozaliji nad Šentjurjem (sl. 15).
Tip kupole, ki arhitektonske elemente — s Pozzom zaživi posnemanje borrominijevske arhitekture tudi v iluzionističnem slikarstvu
—	izmenjuje s krajino, je Jelovšek skromno nakazal že pri Sv. Petru v Ljubljani, ga dekorativno izredno učinkovito izpeljal v Codellijevi kapelici v Turnu pri Ljubljani, v kateri je uresničil »domači lepotni ideal baroka«8 (naročnik teh fresk je bil Avguštin Codelli9), in nadalje razvijal v prezbiterijski kupoli v Šenčurju pri Kranju, v Skaručni, na Sladki gori in v Grobljah. Preseneti pa nas prezbiterij župnijske cerkve v Lescah (freske so nastale ob prenavljanju cerkve v letih 1736—37, sl. 10), kjer srečamo dosledno izpeljano iluzionistično kupolo, ko vsi sestavni elementi slikarije, tako arhitektura kot figuralika, pomagajo razvrednotiti resnično arhitektonsko osnovo in zasnovati scenografijo lastnega iluzionističnega sveta. Podrejeni so enemu samemu cilju: nepretrganemu kipanju navzgor. Spet je upodobljena v baroku najbolj priljubljena baročna tema, Marijino vnebovzetje. Celotna ikonografija je podrejena temu dogodku. Kompozicija se omejuje na najnujnejše in, kot smo že omenili, učinkuje kot prava scenografija. Slikana arhitektura dviguje kupolo nad realnim, poudarjenim venčnim zidcem. Kupolo zožuje osemstrana gred; nad njo slikar podre arhitektonsko shemo z odprtinami, skozi katere gledamo v oblake. V Lescah zaključuje arhitekturo ozek okvir, skozi katerega se v prostor zgrinjajo oblaki, s katerimi se je zlila podoba Marije. Dva angela sta jo prestregla in ji pomagata na poti navzgor, kjer jo že pričakuje sv. Trojica. Spodaj v prostoru, ki ga je Marija pravkar zapustila, stojijo in klečijo od odprtem sarkofagu onemeli apostoli, ki že niso doumeli nenavadnega dogajanja. Prevzeto strmijo v nebo in sprem-
7 Ibid., p. 273.
8 Ibid., p. 185.
9 Viktor Steska, Codellijeva kapelica v Turnu pri Ljubljani, ZUZ, III, 1923, p. 26.
Ijajo čudežni dogodek, le eden nejeverno odkriva pokrov in radovedno zre v prazno notranjost sarkofaga.
S	slikarijami v prezbiteriju župnijske cerkve v Lescah je slikar uresničil najidealnejšo iluzionistično rešitev. Popolnoma je razvrednotil dano arhitektonsko osnovo in smiselnemu konceptu prostora, ki ga je dopolnil s slikarskimi sredstvi, dodal novo dimenzijo. S temi slikarijami je Jelovšek prekinil z italijansko eklekticistično dediščino, ki jo je prevzel od slikarja, čigar prisotnost je bila v njegovih delih doslej vidna ves čas, ter se močno približal konceptu iluzionističnih slikarij, ki jih ta čas pozna srednjeevropski umetnostni ambient. Ne moremo se izogniti primerjavi leške kupole s podobno, a starejšo slikano kupolo knjižnice v vrtni palači Liechtensteinov na Dunaju, delom J. M. Rottmayerja, ki je nastalo med leti 1705—1708, in s kasnejšo navidezno kupolo J. C. Hackhoferja v podružnični cerkvi v Peggavu na avstrijskem Štajerskem. Prav tako kot celotni iluzionistični koncept najdemo tudi isti tip Kristusa v številnih variantah na avstrijskih stropnih slikarijah. Koncept v Lescah je jasen in enoten, podrejen enemu samemu namenu, baročni teatraliki, ki se je Jelovšku tako dosledno posrečila le še pri slikanem oltarju cerkve sv. Jožefa na Žalah v Kamniku, kjer gre za iluzijo trodimenzionalnosti v smislu poglabljanja v horizontalni smeri. Žalski oltar (iz leta 1730) ponuja pravo baročno gledališko sceno, v kateri sta plastika (resnični oltar) in slikarija zliti v eno samo celoto. Kot tretja sestavina nastopa arhitektura, ki poglablja prezbiterij, od strani pa skozi barvno okno prihaja topla svetloba, ki napolnjuje celotno sceno z igrivo očarljivostjo. Podobno rešitev nam ponuja J. C. Hackhofer s slikarijami Katarinine cerkve v Festenburgu (iz leta 1710).10 Slikar omenjene cerkve je eden najpomembnejših baročnih iluzionističnih slikarjev na Avstrijskem in predstavlja ob J. M. Rottmayerju enega zgodnejših vrhov. Ena od razlag, zakaj se je Jelovšku izraziteje posrečil enoten koncept iluzionizma v manjših prostorih ali pri slikanih oltarjih, je ta, da je manjši obseg slikarije pač lažje podrediti enotnemu cilju, medtem ko je pri poslikavi celotnega sakralnega prostora imel slikar na razpolago različno oblikovane površine, pravzaprav različne tipe prostora.
Ob primerjavi s približno v istem času poslikanim prezbiterijem župnijske cerkve v Kamniku (1. 1735) opazimo v Lescah izreden napredek v jasnosti iluzionistične zasnove. V Kamniku je nagrmadeno veliko število človeških teles, ki se gnetejo in prerivajo, mednje pa so vstavljeni še medaljoni, strnjene skupine le s težavo lebdijo nad resničnim prostorom, še ob straneh, v grlu oboka, je slikar izrabil dane arhitektonske površine za samostojne podobe, ki vsebinsko dopolnjujejo celoto, v iluzionističnem smislu pa motijo, ker zadržujejo pogled, ki bi 9icer nemoteno zdrsel navzgor. Zgornja sfera je strogo ločena od spodnje. Preseneti nas tudi razlika v koloritu. Medtem ko v Kamniku in na Kodeljevem srečamo nasičene tople barve, se v Lescah kolorit zjasni in prevladujejo hladnejši toni
Po tem zelo plodovitem obdobju v tridesetih letih srečamo Jelovška leta 1744 pri delu v Stepanji vasi, kjer se je pri poslikavi prezbiterija
10	Robert Meeraus: Johann Cyriack Hackhofer, Graz 1931.
spet vrnil k stari shemi delitve oboka na posamezna polja. Iz leta 1745 so slikane tapete iz gradu Jablje pri Trzinu (Jelovškov sin Andrej pa naj bi poslikal kartuše nad okni in Supraporte), ki ilustrirajo stenske slikarije razpoloženjskega značaja, plemiškega žanra in jih lahko vzporejamo s Stadlerjevimi dornavskimi tapetami iz leta 1738, ki so danes v ptujskem muzeju. Isti motivni svet, galantno dvorjenje sredi krajine, in tako imenovani kitajski pejsaži chinoiserie so v ro-kokoju obvezna stenska dekoracija profanih prostorov (npr. celjska grofija, mariborski in ptujski grad).
Z letnico 1748 so datirane za Jelovškov iluzionistični razvoj zanimive slikarije in sicer v prezbiterijski in ladijski kupoli podružnice v Skaručni.11 Freske so najprej pripisovali Francu Tomšiču, ki je popolnoma neznano ime, saj ga J. Wallner v arhivskih podatkih o slikarjih 17. in 18. stol. ne omenja.12 Pač pa isti avtor omenja drugega umetnika, ki naj bi bil po Steski slikar skaručenskih fresk, Franca Jamška, ki pa ni izpričan z nobenim drugim delom. Ime je našel v rokopisu, priročniku (Manuale) vodiškega župnika Janeza Voglerja, ki je popisal vodiške župnike, in ob Jožefu Gregorju Vačniku pristavil opombo o poslikavi cerkve. Veider dvomi, da je Steska pravilno razbral Voglerjevo pisavo, in prepričevalno dokazuje, da je slikar skaručenskih fresk lahko le Franc Jelovšek.13 Na prizoru obhajila sv. Lucije naj bi bil tudi slikarjev avtoportret. Danes, ko poznamo širok umetniški opus Franca Jelovška, lahko ugotovimo, da je podobnost skaručenskih fresk z drugimi Jelovškovimi deli na dlani. Stilna primerjava z dve leti kasnejšo poslikavo kupole prezbiterija v Šenčurju pri Kranju namreč izpričuje isti koncept: ob spodnjem robu kupole razvrščene figuralne skupine in nad temi nebeški prizor z apoteozo patrona. Slikar prične graditi kompozicijo nad krepko profiliranim venčnim zidcem, ki deli kupolo od ladje. Prizore ob robu spremlja in v ozadju obkroža arhitektura, pri kateri že srečamo rokokojske elemente, in tudi človeški liki, obrazi posameznih protagonistov, so tipično Je-lovškovi (npr. lika Lucije iz Skaručne in Marjete iz Grobelj). Preseneča pa razlika v koloritu, ki se spremeni že v sami Skaručni; v prezbiteriju prevladujejo močni temni toni, nenavadni za Jelovška, slikarije ladijske kupole pa so svetlejše. Ce pa skaručenske barve primerjamo z drugimi deli, je odklon še večji. Razliko oziroma novi kolorit si lahko razlagamo s tem, da so skaručenske freske restavrirane. Ob potresu leta 1895 je bila namreč cerkev močno poškodovana. (V prezbiteriju sta freske obnavljala Alojzij in Pavel Šubic, v ladji pa Matej Sternen.) Zaradi različnih slikarskih rok restavratorjev — Šubica sta barve intenzivirala — gre tudi za dvojnost v koloritu. Ikonografsko predstavljajo slikarije legendo cerkvene zavetnice svete Lucije. Slikarska kompozicija v Skaručni je preprosta in jasna, ne lomi se v številnih nadrobnostih, figuralne skupine so omejene le na najnujnejše protagoniste.
“ Robert Meeraus: Johann Cyriack Hackhofer, Graz 1931.
12 Julius Waller, Beiträge zur Geschichte der Laibacher Maler und Bildhauer in XVII. und XVIII. Jahrhunderte, MMK, 1980, pp. 103—139.
13 J. Veider, op. cit. p. 39.
Podobno iluzionistično zgodbo kot obe skaručenski nam kaže tudi kupola prezbiterija cerkve v Šenčurju z legendo in apoteozo župnijskega patrona sv. Jurija. Freske so datirane z letnico 1750; leto poslikave je dokumentirano na skali ob slavoloku. S tem delom je Jelovšek zaključil tradicijo jasnih in preprostih kupolnih kompozicij, na katerih se nad realno arhitekturo odpirata še dve irealni območji, zemeljsko in nebeško.
S	svojimi naslednjimi slikarijami, ki so eno od treh njegovih naj-obširnejših del, slikarijami v prezbiterijski in ladijski kupoli, v obeh kapelah, na oboku pevskega kora ter na stropu zakristije in oratorija romarske cerkve na Sladki gori, pravi galeriji naše baročne likovne umetnosti, je Jelovšek globoko posegel na drugo vplivno območje, na Štajersko (sl. 12). S kronogramom so slikarije vklenjene med leti 1752 in 1753. Freske je natančno opisal in razvozlal njihovo ikonografijo S. Mikuž ter dodal, da je bil avtor njihovega programa lemberški župnik Janez Mikec,14 kar je seveda logično, saj so zahtevnejše sakralne programe predlagali teologi ali celo slikarji sami (Daniel Gran — St. Florian), profane pa literati (npr. Metastasio na Dunaju za Marijo Terezijo). Snovno gre za Marijino življenje, njeno poveličanje, in kar je posebnost romarskih cerkva, za njene čudeže, skratka, za čaščenje čudodelne sladkogorske Matere božje, katere podoba je postavljena v središče poslikave. V prizorih slikar prepleta biblijske motive in dogodke iz življenja, ki ga obdaja, dodaja pa jim še profane alegorične teme, npr. štiri kontinente in štiri letne čase. V nekoliko skromnejši obliki so Marijini čudeži med preprostim, predvsem kmečkim prebivalstvom že predstavljeni v romarski cerkvi v Zagorju pri Planini nad Pilštajnom.
Trdimo lahko, da so po kupoli leškega prezbiterija, ki kažejo poteze Rottmayerjevih zgodnejših del, sladkogorske freske najbolj severnjaško Jelovškovo delo, tako po samem oblikovanju iluzionistične dimenzije kot v naturalističnih podrobnostih. Hkrati pa lahko trdimo, da je prav zaradi potenciranega naturalizma oziroma še konkretneje, zaradi vnašanja vsakdanjosti žanra v stropno slikarijo Jelovšek tu najbolj samosvoj, domač. Obe kupoli, prezbiterijska in ladijska, sta oblikovani podobno, le da ima prva v sredini laterno, ki jo predirajo štiri odprtine. Skozi te svetlobne linice vdirajo sončni žarki in dodajajo slikariji poseben čar in živahnost. Doslej smo opazili, da Jelovšek polagoma dviguje arhitektonski ovir in s tem odmika iracionalni prostor, ko obenem zožuje nebesno odprtino. V sočasnem italijanskem iluzionističnem slikarstvu, npr. pri Tiepolu, ki je od italijanskih iluzionistov poleg Pozza dosegel največji odmev v srednjeevropskih deželah, in kasneje tudi pri A. Maulpertschu, arhitektura nima več te okvirne funkcije, temveč je zgolj razpoloženjsko vključena v pokrajino. V nemškem iluzionizmu, npr. pri Johannu Zicku, pa arhitektura obdrži svojo prvotno vlogo vse do klasicizma. Pri sladkogorskih kupolah je slikar nalagal arhitektonske elemente v več slojih drugega vrh drugega in tako spretno oblikoval okvir, ki pa ni več
14	Stane Mikuž, Freske Franca Ilovška na Sladki Gori, DS, Lil, 1940, pp. 544—550.
kompaktno strnjen kot pri starejših slikarjih, temveč je perforiran, tako da skozi njegovo večplastnost na raznih mestih vidimo nebesno modrino. Nebo, ki je pri Tiepolu zračno in neobremenjeno s človeškimi liki, je pri Jelovšku zatrpano, tako da prehaja preplet človeških teles že v pravo gnečo.
Če pri oblikovanju sladkogorskih kupol lahko govorimo, da je slikar starejši shemi dodajal nove elemente, na primer samostojne gradbene strukture ob krajini, je pri poslikavi njunih pendantivov posegel daleč nazaj v svojo zakladnico iz tridesetih let, k priljubljenim tri-kotniškim okvirom, kamor je postavljal figure (sv. Peter, Kodeljevo, Žalostna gora, Kamnik). Ni pa to edina oblikovna prvina, ki jo je slikar prevzel iz starejših del; očitno je iste predloge uporabil večkrat, kar pa seveda ni bilo nič nenavadnega. Ne nazadnje naj omenimo še, da je naturalističnim hotenjem prilagodil tudi figuraliko — modele. O lepotnem idealu šempetrskih slikarij ni več duha ne sluha. Na sladkogorskih freskah nastopajo ljudje iz vsakdanjosti, sredi med njimi se je upodobil tudi umetnik sam. Skladno s prodiranjem racionalistične misli se proti sredi 18. stoletja v slikarstvu, tudi v iluzionističnem, pojavlja krajina, element, ki potem, ko se v času rokokoja in klasicizma spet preseli na stene, postane samostojen, medtem ko predstavljajo figuralne skupine in arhitektura le še skromnejši del (npr. Je-lovškove tapete iz Jabelj, Stadlerjeve iz Dornave, stene v vogalni sobi celjske grofije, ter v mariborskem in ptujskem gradu). Monumentalnost slikarij iz starejšega obdobja zdaj ne igra več nobene vloge.
V	nemških deželah se ob robu apoteoz krščanskih svetnikov in mitoloških junakov pojavljajo povsem običajni ljudje, oblečeni v sodobno meščansko ali kmečko nošo, pač primerno stanu, ki ga predstavljajo (npr. Holzer).
Okoli leta 1754,15 torej po sladkogorskih freskah, lahko datiramo Jelovškov opus na Vipavskem (Mikuž je freske postavil v isto leto kot sladkogorske, 1752), slikarije na oboku ladje in prezbiteriju v župnijski cerkvi v Vipavi ter slikani oltar sv. Notburge v Lantierijevi kapeli podružnice v Slapu pri Vipavi, ki so ga naročili lastniki okoliških posestev, ki so imeli ob cerkvi eno svojih skromnejših rezidenc, o čemer pričata grba, ki dopolnjujeta slikarijo. Jelovškov slikani božji grob iz Slapa je danes v goriškem muzeju. V vipavski župnijski cerkvi so Jelovškove tri ladijske freske in freska na oboku prezbiterija (sl. 11). Na stropu ladje najdemo tri prizore, od katerih srednji predstavlja Marijino vnebovzetje. Prizori so v rahlo vzvalovanih rokokojskih okvirih, in so torej oblikovani kot tabelne podobe. Osrednje naslikano polje je vsebinsko in kompozicijsko poudarjeno. (Tako oblikuje okvire tudi Cebej v Smledniku in Dobravljah.) Delitev oboka na posamezna slikana polja, ki jih obkrožajo in dopolnjujejo bogate oblike štuka, je nadaljevanje oziroma ponovitev dekorativne smeri v razvoju, ki jo poznamo že iz konca 17. stoletja. Ta upošteva subjektivno perspektivo — torej je pri zasnovi kompozicije pomembno stojišče gledalca. Varianta je pogostejša na Severu kot na Jugu, kjer v tem času Giambattista Tiepolo gradi novo obliko iluzionizma z upošteva-
ls Podatek iz Župnijske kronike.
njem objektivne perspektive, a brez kvadratnega arhitekturnega okvira. Spet odpira široke poglede v nebo, pri čemer mu pomagajo množice figur ob spodnjem robu slikarije. Tak tip iluzionizma je v habsburških deželah nadaljeval barvno zelo živahen in svojski A. Maulpertsch. Jelovšek si je na oboku vipavske ladje izbral prvo in dekorativnejšo (ne Tiepolovo), vendar skromnejšo varianto. Slikarija prezbiterija pa je precej drugačna. V drugi poovici 19. stoletja je poslikavo sten dopolnil Janez Wolf in obnovil tudi Jelovškovo delo (sl. 11). Odtod izvirajo razlike med ladijsko in prezbiterijsko fresko, kajti slednja je zelo temna in nasploh je temačen ves prezbiterij, saj skozi okno od strani komajda vdre kak sončni žarek v notranjost. Že zaradi ubranosti s koloritom mlajših, nazarensko občutenih Wolfovih stenskih fresk dajejo Jelovškove freske v prezbiteriju vtis hladnejšega klasicizma. O klasicizmu lahko govorimo tudi pri dveh Jelovško-vih slikanih oltarjih, k sta nastala za vipavskimi slikarijam. To sta že omenjeni oltar v Slapu in veliki oltar sv. Martina v župnijski cerkvi v Srednji vasi v Bohinju; slednji je signiran »F. Illovscheg pinxit« in datiran 1775 (sl. 13). Pri obeh oltarjih lahko opazimo strogo urejenost klasicizma: spomnimo se gledališke scene iz kamniškega Sv. Jožefa, kjer skladno nastopajo tako plastika kot slikarije; kiparski okras je predviden in vkomponiran v celoto. Enotnemu, a sicer izredno razgibanemu vtisu pomaga še dejanska zgradba prezbiterija, ki ga obe likovni komponenti, še prav posebno pa slikarska, z vsemi .optičnimi učinki do skrajnosti obvladujeta. Pri obeh slikanih oltarjih pa je drugačen tudi kolorit: enostavnejši je, živahnost barv iz tridesetih let je zbledela, postala monotona, skratka, slikani oltarji so se skupaj z realnimi prilagodili novemu okusu. Vse te razlike so po več kot dvajsetih letih, ki ločijo ta dela, popolnoma logične. Hladnemu racionalizmu, ki v tem času preveva vso umetnost, še posebno literaraturo, je iracionalnost, brez katere se zdi baročna umetnost obubožana, popolnoma tuja.
Na Jelovškove freske na zunanji cerkveni steni v Kostanjevici na Dolenjskem naj samo opozorimo, slikani oltar (signiran in datiran leta 1737) v Nevljah pri Kamniku, posvečen sv. Juriju, pa smo že omenili. Gre za skromnejši tip slikanega oltarja s poudarjeno oltarno podobo in njenim logičnim nadaljevanjem v atiki. Na Hrvaškem je Jelovšek poslikal oltarno nišo frančiškanske cerkve v Samoboru (leta 1752).16
Grobeljsko cerkev, ki jo krasi zadnje dokumentirano Jelovškovo delo, nastalo med leti 1759 in 1761, »štejemo v ozko skupino najbolje ohranjenih celostnih umetnin 18. stoletja pri nas, tako zaradi arhitekture kakor plastične in slikarske opreme«17 (sl. 14). Jelovškovemu čopiču je freske prvi pripisal Janez Veider. Tako kot že sladkogorskih tudi grobeljskih slikarij ne moremo gledati ločeno od celotne notranjosti, saj so organsko zrasle z zgradbo, prav tako kot so njene nepogrešljive sestavine tudi baročni oltarji. Tudi zanje je slikar pri-
16 Željko Jiroušek, Opči pregled umjetnosti, Almanah kraljevine Jugoslavije, 6, Zagreb 1938, p. 81.
17 Stane Mikuž, Slogovni razvoj Franca Ilovška (1700—1764), DS, LIV, 1942, p. 185.
pravil scenarij, dekorativni okvir, izstopa pa belina na oltarjih. V grobeljski cerkvi je Jelovšek poslikal prezbiterijsko in ladijsko kupolo, vmesna obočna pasova ter oboka stranskih kapel. Čeprav nas je že pri sladkogorskih slikarijah presenetilo, da se je vrnil k navidezni arhitekturi, ki naj bi pomagala dvigati prostor, jo srečamo tudi v Grobljah. Pri šenčurski prezbiterijski kupoli je namreč tak način oblikovanja dodatne dimenzije v skladu z glavnimi razvojnimi tokovi, ki silijo poudarek z višin na rob kompozicije, že povsem opustil. V Grobljah je arhitektura le enoplastna in izrazitih lahkotnih rokokoj-skih oblik; v primerjavi s Sladko goro je arhitektonski okvir lažji, pač pa je opazna sprememba pri oblikovanju sfere nad arhitekturo. Medtem ko je bila pri obeh sladkogorskih kupolah velika gneča na nebu, se je pri grobeljskih vse dogajanje, skratka, vsa dinamika pojavljala ob robu kupol. Tako je nebo postalo prostejše, jasnejše, zrač-nejše. Število protagonistov se je pri posameznih prizorih skrčilo, nastopajo le bistveni, za razumevanje nepogrešljivi liki. Prizori so med seboj ločeni z arhitektonskimi konstrukcijami in tako zaključeni znotraj posameznih skupin. Prav zračnost in rahljanje vezi med posameznimi prizori, ki so bili do tedaj obvezno podrejeni eni, in to osrednji ideji, sta bistvena dejavnika, ki grobeljske freske približujeta glavnim tokovom iluzionističnega slikarstva. Vmesne predele, polkrožne loke ob kapelah, prostor, ki ga je Stele imenoval »prehodni prostorski pas«,19 plitve obočne pasove, je slikar zgoraj dekorativno naznačil s prizori v rokokojskih okvirih, okrasu, ki ga po šestdesetih letih pogosto srečujemo na Štajerskem, posebno v opusu Antona Lerchingerja.
Omenimo naj še motivni svet grobeljskih slikarij. V prezbiteriju je ikonografija posvečena dvema svetnikoma, priljubljenima Mohorju in Fortunatu, v ladijski kupoli najdemo spet eno od številnih verzij Marijinega vnebovzetja, stranski kapeli pa nudita prostor čaščenju dveh zaščitnikov kmečkega dela, Izidorju in Notburgi, katerih kult je bil sredi 18. stoletja očitno na višku.
Že Stele je ugotovil, da je notranjščina grobeljske stavbe »nekoliko potlačena«.19 Slikar prav gotovo ni imel namena, da bi vtis potlačenosti plitkih kupol reševal oziroma jih dvigoval v iluzijo poznejše iracionalne dimenzije. Torej sta se gradbenik in slikar v svojih težnjah popolnoma skladala. Zato slikar ne razkraja z nefunkcionalno arhitektonsko strukturo prvotnih prostorskih mer, temveč jih v celoti upošteva in na njih gradi svoj likovni svet.
Jelovškov iluzionistični razvoj bi lahko strnili v štiri faze. V prvem obdobju do tridesetih let je slikar naslonjen na domače izročilo (npr. Tuštajn), kar kaže, da je dobil prvi pouk najverjetneje pri domačem freskantu. Drugo, italijanizirajoče obdobje, v katerem so se rojevala najmonumentalnejša dela, nosi pečat drugega Jelovškovega učitelja Quaglia. Jelovšek ga ne posnema dosledno, vendar prilagaja svoje oblike njegovemu konceptu (Sv. Peter). To kvalitetno in temelji-
“ Nace Šumi, Groblje: Razmišljanje ob prezentacijskih delih, Pogledi na slovensko umetnost, Pogledi, 2, Ljubljana 1975, p. 74.
19	France Stele, Politični okraj Kamnik: Topografski opis, Ljubljana 1929, pp. 349—352.
to šolanje se odraža v vseh, tudi poznejših delih. S slikarijami v Lescah je slikar ujel sočasne srednjeevropske tokove. Četrto obdobje predstavljata zadnji njegovi veliki deli, Sladka gora in Groblje, kjer pa slikar ni obdržal nakazane razvojne smeri.
V	romarski cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori so poslikane štiri plitke kapele, vendar je prvi dve od njih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja tako temeljito preslikal Matija Koželj,20 da so dobila popolnoma novo podobo. Če se je slikar vsaj deloma držal prvotne predloge, potem lahko z gotovostjo trdimo, da sta bila na delu dva slikarja. Drugi dve kapeli, ki ju datacija oltarjev postavlja v leti
1737	in 1738, sta namreč popolnoma drugače oblikovani. Vsaka je majhna mojstrovina zase, stenske slikarije se z oltarjem vežejo v premišljeno celoto. Ena od kapel, ki je zaradi oblikovanja polkupole s pomočjo arhitekture iluzionistično naj zanimivejša, je posvečena sv. Jakobu, druga s prizori v dekorativnih okvirih pa angelu varuhu. Originalno je izpeljana Jakobova lestev (sl. 16), po kateri se vzpenjajo angeli. V zvezi s temi slikarijami omenjajo Potočnikovo ime, vendar je časovno to popolnoma izključeno. Tudi stilna stopnja slikarij se namreč ujema z letnicami na oltarjih.
Jelovškovo delo je nadaljeval njegov sin Andrej Krištof, za katerega meni Mikuž da je že pomagal očetu pri zadnjih naročilih na Sladki gori in v Grobljah. Njegov delež pri teh slikarijah bi bilo težko identificirati, ker je izpričanih premalo njegovih samostojnih del. Slikani glavni oltar zagrebške cerkve sv. Katarine (1762) kaže, da je močno navezan na očetovo zapuščino. Tradicijo Jelovškovih slikanih oltarjev je v klasicističnem duhu nadaljeval Janez Potočnik (pri sv. Ani v Tunjicah, na Kališču in Gomilskem).
Nadaljevalca Jelovškove tradicije sta dva slikarja, ki sta delovala v drugi polovici 18. stol. na Dolenjskem, in sicer Anton Tušek, ki je zelo okorno (v nerodni skrajšavi) poslikal kupolo na Veseli gori pri Šentrupertu (1760), ter Anton Posti, ki je poslikal svete stopnice na žalostni gori pri Mokronogu, datirane 1764. leta, v Novi Štifti pri Ribnici (iz leta 1780) ter na Blejčjem vrhu. Čas velikih baročnih iluzionističnih kompozicij je že izzvenel; Posti deli celotno slikarijo na posamezne ploskve, ki jih niza eno ob drugo; obdaja jih skromnejša ro-kokojska ornamentika.
OBDOBJE ZRELEGA BAROKA NA ŠTAJERSKEM — MONUMENTALNO ILUZIONISTIČNO SLIKARSTVO
To obdobje bi lahko omejili od začetka do tridesetih let 18. stoletja, torej od prvih naročil Attemsov v brežiški dvorani ter na Kozjanskem v prvem desetletju prek Flurerjevih slikarij v dvajsetih letih, ki nedvomno pomenijo vrh iluzionističnega slikarstva na Štajerskem, do epizodnejših del J. C. Vogla in Karla Laubmanna v tridesetih letih 18. stoletja. Vsekakor gre za najplodovitejše in najkvalitetnejše obdobje v razvoju iluzionističnega slikarstva pri nas.
20	Koželjeva preslikava je datirana in signirana.
Vzporedno z baročnim stropnim iluzionizmom, ki je nastajal v ljubljanskem krogu in je tesneje povezan z italijanskim umetnostnim izročilom — v začetku stoletja ga je zastopal Giulio Quaglio, po dvajsetih letih pa njegov domači naslednik Franc Jelovšek —, teče razvoj na štajerskem svojo pot. Medtem ko sta bila omenjena slikarja skoraj edina nosilca razvoja iluzionističnega slikarstva na Kranjskem, je na Štajerskem gradiva več in je izredno bogato. Za Štajersko je značilno, da kot prehodno področje, gledano z zgodovinskega vidika (v nekaterih obdobjih predvsem na prehodu iz 17. v 18. stoletja in na začetku 18. stoletja), sprejema nove pobude z juga prej kot druge avstrijske dežele. Središče kulturnega ustvarjanja je bil v tem času Gradec, kjer je imelo rezidence najpomembnejše štajersko plemstvo. Ob koncu 17. stoletja opažamo, tako kot v večini srednjeevropskih središč, široko in živahno dejavnost italijanskih mojstrov. Na Štajerskem prednjačijo štukaterji, med katerimi nastopajo izključno italijanska imena.
V	nemških deželah je ubiralo iluzionistično slikarstvo ob glavnem evropskem toku, ki mu je narekovala smer Italija, nekoliko svojstvene poti, in sicer od organsko okrašenih prostorov renesanse v 16. stoletju, kjer je bila freska samostojna dekorativna enota, do celostne iluzije baročnega prostora v 18. stoletju. Samo po sebi je umevno, da je razcvet iluzionističnega slikarstva omejen le na dežele, kjer se je ohranilo katolištvo. To je območje južne Nemčije, posebno Bavarske z umetnostnim središčem v Augsburgu, današnje Avstrije, kjer so za iluzionistično slikarstvo pomembne tri pokrajine, in sicer Dunaj s spodnjo Avstrijo, Tirolska (na njenem področju deli Hammer21 razvoj iluzionizma na tri regije, od katerih je v začetku najpomembnejša južna Tirolska, ki meji z Italijo, kasneje pa se seli pomembnost proti severu), in Štajerska ter dalje češka, Moravska in Madžarska.
Kot predhodnika srednjeevropskega nemškega iluzionizma lahko imenujemo Hansa Holbeina ml. in njegov perspektivistični načrt fasadne freske plesne hiše (Haus zum Tanz) v Baslu. Ob njem naj omenimo še slikarije neznanega avtorja v gradu Hannoversch-Miinden, ob koncu stoletja pa še slikarije v rezidencah v Miinchnu in Landshutu. 17. stoletje obvladujejo v nemškem iluzionističnem slikarstvu slikarska imena umetniških družin s tradicijo, kot so Waldmann, Schor in Asam, sledijo še Harms, Rauchmüller in Willmann, ki ga Tintelnot22 imenuje najglobljega poeta med evropskimi freskanti 17. stoletja. 18. stoletje prinaša nemškemu iluzionizmu popolno emancipacijo v odnosu do italijanskega. Najdlje se je italijanski vpliv obdržal na dunajskem dvoru. Na svojo lastno pot je prvi stopil M. Rottmayr, ki je nove iluzionistične principe Andrea Pozza razvil v nemškem baročnem umetnostnem prostoru. Dela njegovih naslednikov, torej druge generacije, Paula Trogerja, C. D. Asama, D. Grana in M. Altomonteja dokazujejo, da je sinteza prostorskih izraznih sredstev — slikarskega, arhitektonskega in plastičnega — najpomembnejša. Slikarija nadaljuje
21	Heinrich Hammer: Die Entwicklung der barocken Deckenmalerei in Tirol, Strassburg 1912, p. 33 ss.
u Hans Tintelnot: Die barocke Freskomalerei in Deutschland: Ihre Entwicklung und europäische Wirkung, München 1951, p. 294.
oziroma prevzema vlogo arhitekture in plastike. Primer te popolne ubranosti in podrejenosti enemu in edinemu konceptu, čarobni iluziji baročnega gledališča, najdemo v Katarinini cerkvi samostana Festen-burg (1710, J. C. Hackhofer) ali v nekoliko drugačni, po raznovrstnosti likovne govorice sicer bogatejši, a manj enotni obliki v samostanski cerkvi v Vorauu na sosednjem avstrijskem Štajerskem.
Najpomembnejši mejnik v razvoju iluzionističnega slikarstva avstrijskih dežel je prav gotovo prihod Andrea Pozza na Dunaj 1704, kjer je zadnja svoja dela ustvaril za jezuite in kneza Liechtensteina. S slikarijami v Liechtensteinovi vrtni palači je postavil idealni vzorec za dognano iluzionistično perspektivo poslikav profanih prostorov. Praktične perspektivične sheme, ki jih je nakazal, so naletele na plodna tla v južni Nemčiji in v Avstriji ter našle številne posnemovalce še skoraj vso prvo polovico 18. stoletja.
Za štajersko je značilno, da so na njenem ozemlju delovali predvsem tuji slikarji. V začetku stoletja je, kot smo že videli, to veljalo za dežele severno od Alp, vendar se je na našem štajerskem ta navezanost na uvoz vlekla do štiridesetih let, torej do prvih nastopov našega edinega domačega štajerskega iluzionista Antona Lerchingerja in slikarjev — pavlincev. Umetniki so k nam prihajali skupaj s plemiškimi naročniki, ki so imeli na štajerskem svoja posestva, ali pa so jih povabili, očitno ob pomanjkanju domačih umetnikov, cerkveni krogi (npr. J. C. Vogla, K. Laubmanna idr.). Vsak umetnik je prinesel nekaj svojega, zapustil eno ali več del boljše ali slabše kvalitete, pač odvisno od njegove lastne umetniške moči in šole. O nekem kontinuiranem odnosu učitelj — učenec v prvih tridesetih letih, ko so nastale na štajerskem najboljše in najreprezentativnejše iluzionistične slikarije, ne moremo govoriti. Drugače se je ta razvoj, kot smo videli, pokazal na Kranjskem, kjer je pri Jelovšku očitno kvalitetno šolanje, prav tako pa je očiten tudi njegov vpliv na druge freskante. Jelovšek je bil osrednja umetniška osebnost, zato so se njegovi sodobniki po njem zgledovali in uporabljali njegovo znanje in izkušnje. Na Štajerskem so nastopali kvalitetni mojstri (npr. F. I. Flurer), vendar niso zapustili vplivov in odmevov znotraj našega ozemlja. Taki odmevi pa so se pojavili povsod tam, ker so nastopali domači umetniki, kajti ti so imeli tudi svoje delavnice in pomočnike, saj vemo, da freskant-sko slikarstvo zaradi težkih delovnih razmer zahteva več sodelavcev. Edini slikar, pri katerem lahko sledimo nepretrganemu razvoju, saj se nam je na srečo ohranilo več njegovih del, je že večkrat omenjeni Anton Lerchinger.
Prvo obdobje v razvoju štajerskega iluzionističnega slikarstva lahko omejimo nekako s slikarijami v brežiški dvorani; vrh tega obdobja pomeni opus F. Ignaca Flurerja, časovno pa ga zaključujeta slikariji kapel župnijske cerkve v Laškem, delo Johanna Chrysostoma Vogla (1731 in 1737), in v župnijski cerkvi v Slovenski Bistrici, delo Philippa Karla Laubmanna, datirano z letnico 1738. Vzporedno s kranjskim lahko tudi na Štajerskem to najplodovitejše obdobje imenujemo monumentalno. Drugo obdobje se začne okrog leta 1740; z isto letnico kot Laubmannove slikarije je namreč datiran štuk pri Sv. Roku nad Šmarjem; Lerchingerjev delež je kasnejši, saj je ta slikar prvič izpri-
čan šele leta 1741 kot pomočnik A. Pachmayerja pri poslikavi kapele Žalostne Matere božje v Ptuju, ki je žal uničena; pri sv. Roku pa nastopa Lerchinger že kot zrel umetnik. Ob Lerchingerju se v tem drugem obdobju, ki vodi prek rokokoja h klasicizmu, pojavijo slikarji pavlinskega samostana v Lepoglavi. Delovali so pretežno na Hrvaškem, dva od njih, predvsem najkvalitetnejši med njimi, Ivan Ranger, pa sta opravljala naročila izključno sakralne narave tudi na Štajerskem. Obdobje klasicizma označujeta na štajerskem dva graška slikarja: Matija (Matthias) Schiffer in Alojz (Alois) Gleichenperger. V njunih delih je baročna stropna slikarija v svoji zapozneli obliki vztrajala vse do leta 1810, ko so datirane slikarije v ormoškem gradu. Vztrajnost, ki je sicer značilna za provinco, pa se žal povezuje s padcem kvalitete.
*
Na začetku pregleda razvoja štajerskega iluzionističnega slikarstva se bomo najprej srečali z naročili dveh plemiških družin, Attemsov in Sauerjev. Okrog leta 1700 je poslikal dvorano brežiškega gradu radovljiški rojak Franc Karel Remb,23 ki se je na stroške mecena Ignaza Marije Attemsa šolal v Italiji in bil do prihoda na Dunaj Attemsov uradni slikar (Hofmaler).24 Slikarijo sestavljajo trije motivno različni pasovi. Stene se, še popolnoma v duhu 17. stoletja, odpirajo v krajino, pred katero klečita po dva giganta in podpirata okvir tabelne podobe, ob stebriščni ograji pa se nam z avtoportretom predstavlja tudi slikar. Drugi slikovni pas je v grlu oboka, v katerem si, kot v antičnem frizu, nepretrgoma sledijo prizori iz Ovidovih Metamorfoz. Posamezni detajli so vsekakor povzeti s slikarij Pietra da Cortone v palači Doria-Pamphilj v Rimu (1651—54). Vsaka stranica v frizu — podrobnejše so posamezni prizori že razloženi25 — predstavlja po en element. Na stropu so personifikacije znanosti in umetnosti (sl. 17) skupaj z alegorijo blagostanja hiše Attems (lik Abundantie z odprtim rogom izobilja), ki je z Ignazom Marijo pridobila eno vodilnih mest med štajerskim plemstvom. Očitno je bil ambiciozni grof tako prevzet od svojih uspehov, da je v svoji rezidenci v Gradcu slikarjema Rembu in Görzu kar trikrat naročil upodobitev apoteoze svoje rodbine. Personifikacije znanosti in umetnosti so v Brežicah predstavljene podobno kot na oboku Katarinine cerkve v Festenburgu. Te so časovno kako leto kasnejše od naših in kažejo obenem določene stilne sorodnosti, čeprav so v barvni perspektivi, po odprtosti in zračnosti ter vtisu organske nadgradnje realnega prostora daleč uspešnejše, saj so prav gotovo ene najlepših iluzionističnih slikarij na Štajerskem ali celo v širšem avstrijskem prostoru. Brežiške slikarije pa so še precej togo prilepljene na svojo podlago — plitko banjo.
Slikar brežiške dvorane se ni podpisal; tudi arhivski viri zaenkrat še molčijo o njem. Pač pa vemo, da sta bila od leta 1706 dalje, ko je Domenico Bosco zaključil štukaturo na stopnišču v Attemsovi palači v Gradcu, zaposlena pri slikarski dekoraciji dva freskanta, in sicer
23 Marjana Cimperman-Lipoglavšek, Iluzionistične poslikave gradov v lasti družine Attems na slovenskem štajerskem ZUZ, n. v., IX, 1972, p. 65.
24 Josef Wastler: Steierische Künstler Lexikon, Graz, 1887, p. 139.
25 M. Cimperman-Lipoglavšek, op. cit., pp. 54——57.
Matthias von Görz in Franc Karl Remb.26 Slednjega najdemo leta 1711 že kot »dvornega slikarja historij« na Dunaju, M. von Görz pa je z isto letnic» datiral obsežnejši ciklus fresk v Hämmerlhausu v Eise-nerzu. Torej so freske nastale v času naj intenzivnejše dejavnosti umetnosti naklonjenega mecena in oba omenjena freskanta bi prišla v poštev kot avtorja slikarij brežiške dvorane. Po samem konceptu slikarije, po elementih, ki nezmotljivo odražajo italijansko šolanje (Görz je odšel v Italijo kasneje), poznavanju Cortonovih rimskih slikarij, ki se kaže v izredno plastičnem modeliranju figur, tako v Attemsovi palači v Gradcu kot v brežiški dvorani (giganti, ki držijo okvire tabelnih slik, satiri, ki podpirajo zgornje ogredje s školjko, ter ženske figure, ki držijo grba), pa je avtorstvo F. K. Remba nedvomno prepričljivejše. Skupina s pijanim Bakhom je kar v celoti povzeta z grla oboka palače Barberini v Gran Salonu (Pietro da Cortona, 1633 do 1639) in prav tako je s to poslikavo identična skupina v Vulkanovi delavnici, le da je obrnjena. Remb je mojstrsko obvladoval slikano arhitekturo. V Attemsovi rezidenci je namreč naslikal enak okvir, ki ga je Görz dopolnil s tretjo figuralno kompozicijo poveličanja rodbine Attems.
Kronološko bomo kot naslednjo omenili letnico 1708, s katero sta zaznamovani dve slikariji. To sta poslikava stropa v glavni dvorani dvorca v Dornavi, naročilo Sauerjev, in slikarije v romarski cerkvi v Zagorju pri Planini nad Pilštajnom, ki jih je v zahvalo za uspešno vrnitev z bojev s Turki naročil Ignaz Marija Attems. Cerkev krasijo slikarije dveh različnih slikarskih rok iz dveh različnih časovnih obdobij; med nastankom obeh je preteklo skoraj petdeset let. Starejše slike nosijo letnico 1708, grba Attemsov in Wurmbrandov pa označujeta naročnika. Marija Regina Wurmbrand je bila namreč prva žena Ignaza Marije, zato se ta dva grba pojavljata kot podpis naročnika na vseh slikarijah do leta 1715, torej do smrti predstavnice družine Wurmbrand. Od tedaj dalje se ob Attemsovem pojavlja grb Herbersteinov, kajti Christina Crescentia Herberstein je postala druga žena Ignaza Marije Attemsa. Manjše slikarije, stranski oltarji na stenah v ladji, so po vsej verjetnosti eno manj kvalitetnih del Antona Lerchin-gerja, nastalo po šestdesetih letih 18. stoletja oziroma leta 1765, potem ko so prezidali severni oratorij. Starejše, kvalitetnejše slikarije, torej iz leta 1708, krasijo oboke prezbiterija, ladje in obeh kapel. Slikarije so bolj dekorativne kot organska celota, razdeljene so na polja, ki vsako zase predstavlja zaključeno podobo, med seboj pa jih povezuje skromnejša ornamentika navideznega in resničnega štuka. Na temenu prezbiterija oblikuje ovalni okvir podobo Marijinega vnebovzetja, povezanega s kronanjem, torej povsem običajno in ikonografsko jasno kompozicijo (sl. 19). V preostalih štirih odprtinah v grlu oboka pa so prikazani Marijini čudeži z bolniki, kar je razumljivo, saj gre za božjepotno ustanovo. Na ogredju slonijo v zelenem grisaillu putti z lavretanskimi simboli. Slikarija ladjinega oboka je bila temeljito preslikana in prav tako ona v Dizmovi kapeli, kjer je močno
“ Günter Brucher: Die barocke Deckenmalerei in der Steiermark. Graz 1973, p. 49.
zamakalo. Kaže, da je to delo opravil že Lerchinger, ko se je mudil v cerkvi pri poslikavi oltarnih nastavkov. Ladijski obok oblikuje navidezna arhitektura, prav tako kot prezbiterijskega, v ovalno kupolo, ki se na temenu na široko odpira in predstavlja čaščenje Brezmadežne. Ta stoji na polmesecu in zemeljski krogli, pod njo pa so stopničasto razvrščeni svetniki in svetnice, ki se ji klanjajo.
Razgibana arhitektura s štirimi volutami, ki nosijo osrednjo podobo, je razkošnejša. Vanjo sta za balustrado vpletena dva prizora. Obiskovanje in Oznanjenje, v kartušah pa so zeleno v zelenem naslikani štirje evangelisti. Oboka v kapelah sta oblikovana podobno kot v drugih dveh prostorih, le da je arhitektonski del v grlu preprostejši, štirje prizori v njem pa so videti kot prave polkrožne odprtine in ne zgolj kot uokvirjene tabelne podobe. Ikonografija se podreja svetnikoma, ki sta jima kapeli posvečeni, torej najdemo v sredini na vrhu apoteozi Jožefa in Dizme, v grlu oboka pa po štiri prizore iz njunega življenja. V Jožefovi kapeli so to Zaroka, Beg v Egipt, Počitek in Smrt, dva putta držita tesarjeve atribute, sekirico in žago. V Dizmovi kapeli so trije prizori, kjer svetnik pomaga sv. Družini, v četrtem pa je latinski napis, ki pove, da je bila kapela zgrajena za župnika Martina Umeka; kronogram da letnico 1708. Tudi tu sta putta, vendar brez atributov. Kot smo že poskušali naglasiti, je iluzionistični koncept slikarij izrazito zaostal. Arhitektura ima pri dvigovanju prostora bolj dekorativno in manj funkcionalno vlogo, saj so slikovna polja s posameznimi prizori ločena s težkim okvirom. Vsak prizor bi bil lahko tabelna podoba, zato so skrajšave bolj naključne kot preračunane za pogled od spredaj. Slikarija tudi po kvaliteti ne dosega drugih Attemsovih naročil, sicer pa je tipično »severnjaška«, če si lahko dovolimo nekoliko posplošeno karakteristiko, predvsem pa popolno nasprotje tiste, ki jo bomo obravnavali takoj za njo.
Pomudimo se še pri avtorstvu fresk. Avtor ni podpisan in tudi arhivsko še ni dokumentiran. Vemo pa, in to smo naglasili že ob freskah brežiške dvorane, da sta ta čas slikala za Attemsa dva fres-kanta, Remb in Görz. Prvega bi zaradi značaja slikarij, ki daje prednost živahni pripovednosti pred monumentalnostjo — in zagorski prizori to pripovednost, popestreno z navdihom vsakdanjosti, nedvomno kažejo — kot avtorja skoraj gotovo lahko izključili. Görz je svoje osnovno znanje slikanja pridobil pri graškem slikarju M. Echterju.27 šele kasneje pa je odšel v Italijo. Remb je celo vplival nanj, kar je opazno na kasnejših delih (npr. v samostanski cerkvi Pöllauu). Iluzionistična arhitektura je Görzu povzročala precej težav, zato je ploskve napolnjeval s stilizirano ornamentiko, Remb pa je očitno obe iluzionistični sestavini, tako figuraliko kot arhitekturo, odlično obvladal, kar dokazuje stropna slikarija na stopnišču in v preddverju 1. nadstropja Attemsove rezidence v Gradcu, kjer se mu je z elegantno nadgradnjo resničnega prostora posrečilo pričarati iluzionistično tretjo dimenzijo. V iluzionističnem pojmovanju prostora je storil nedvomno velik korak naprej od slikarij brežiške dvorane. Figuralika zagorskih
27 Robert Meeraus: Die Ehemalige Stiftskirche von Pöllau und ihr Maler Matthias von Görz, Graz, 1925, p. 63.
slikarij nedvomno kaže stilne sorodnosti z Görzovimi slikarijami v Attemsovi palači v Gradcu, manj pa ima skupnega s slikarijami v samostanski cerkvi v Pöllauu, kasnejšim Görzovim delom, ki kaže odvisnost od Rottmayerjevih velikih stropnih kompozicij.28
Ista letnica kot freske v Zagorju pri Planini nad Pilštajnom označuje tudi izredno kvalitetne in reprezentančne slikarije praznične dvorane dvorca v Dornavi, ki so jih naročili tedanji lastniki dvorca, grofje Sauerji. Slikarije, ki jih je avtor datiral, signiral pa jih ni, so pripisovali že raznim slikarjem iz Attemsovega kroga, tako skrivnostnemu Joanneckemu, ki ga Wastler29 navaja kot domnevnega avtorja stropnih slikarij viteške dvorane dvorca Štatenberg, znano pa ni nobeno njegovo drugo delo, kot Flurerju, ki je pokazal med vsemi freskanti, ki so ustvarjali za Attemse, nedvomno največje kvalitete. Ravno ta izjemna kvaliteta pa je verjetno zavedla avtorje, ki so opisovali omenjene freske (npr. Šijanca),30 da so jih pripisali kar Flurerju. Po kvaliteti mu je slikar domavskih fresk nedvomno enak. Mojstra, ki prav gotovo ni domačin, težko iščemo med slikarji Attemsovega kroga, saj so naročniki drugi. Ne le, da so v razvoju iluzionističnega slikarstva najnaprednejše, saj so ujele korak s časom, temveč se z njimi na našem Štajerskem prvič pojavi enotni iluzionistični koncept, ki ni nikjer prekinjen. Navidezna arhitektura nadgrajuje resničeni prostor nad večnim zidcem, trapezaste odprtine med volutami, ki nosijo zgornjo gred, učinkujejo kot predrtine v strukturi nadgradnje, skoznje proseva nebesna modrina, nebo se razteza nad stavbo v vsej širini. S poudarjenimi okviri teh odprtin je slikar iluzijo nepretrganega nadaljevanja nekoliko pokvaril, saj je prizore omejil in jim s tem nadel pečat tabelne podobe. Pri nebesnem prizoru tega ni ponovil, kot na primer njegov sodobnik v Zagorju. Mimo arhitektonskih elementov iluzionistično zvišane dvorane, ki se perspektivistično učinkovito zožujejo od grla oboka proti njegovemu temenu, nam pogled nezadržno zdrsne v nebo.
Ikonografija poslikave je posvečena antičnemu mitološkemu junaku, ki se je odlikoval tako z razumom kot tudi z izredno telesno močjo — Herkulu. V grlu oboka najdemo štiri dejanja iz junakove legende, na temenu pa sledimo njegovemu poveličanju, njegovi poti na Olimp (sl. 18). Dejanje pa se ne zadovoljuje z zgolj mitološko razlago, temveč ponuja tudi alegorično. Personofikacije kreposti skupaj z boginjama lepote in razuma, Venero in Ateno, nas spomnijo drugih podobnih upodobitev zunaj naših ozemeljskih meja. V ikonografiji Attemsov in tudi drugih plemiških hiš se je naročnik identificiral s samim junakom. Pri dornavski stropni slikariji gre torej za poveličanje plemiške hiše, tedanjih lastnikov dvorca, grofov Sauerjev. Ker so
a Anica Cevc, Freske Matthiasa von Görza v Marijini cerkvi v Zagorju pri Pilštanju, ZUZ, n. v., XVI, 1980, p. 53. Avtorica pripisuje freske Mat-thiasu von Görzu.
29 J. Wastler, op. cit., p. 54.
30 Fran Šijanec, Krog Attemsovih freskantov, Kron, 5, 1957, pp. 146—154. Šijanec pripisuje freske dornavske dvorane Flurerju, vendar njegovo avtorstvo izključuje letnica nastanka slikarij 1708 (freske so namreč datirane). Tedaj so bili lastniki dvorca grofje Sauerji in tako dornavske freske ne sodijo v krog Attemsovih naročil.
podrobnejši opisi fresk in posameznih prizorov bili že objavljeni, se ob njih ne bomo dlje zadrževali. Povemo naj še, da je ikonografska shema popestrena še z dvema splošnima alegorijama, priljubljenima sestavinama motivnega programskega sveta profanih prostorov, z alegorijama štirih kontinentov in štirih letnih časov.
Če se ob koncu ustavimo še ob kompoziciji slikarije, lahko ugotovimo, da je izredno jasna; tako figuralni kot arhitektonski del se ne izgubljata v detajlih, v dekorativnosti za vsako ceno.
Naslednjih dveh iluzionističnih slikarij ne povezuje, tako kot prejšnji dve, le ista letnica, temveč celo več, ista slikarjeva roka. Spet se srečujemo z mecenom, ki ga že poznamo, z Ignazom Marijo Attemsom. Gre za iluzionistično poslikavo podružnice Marije na Pesku v Slakah pri Podčetrtku (sl. 20) ter prezbiterija župnijske cerkve v Podčetrtku. Do leta 1976 smo lahko občudovali le izjemno kvalitetne slikarije v celoti poslikane cerkve v Slakah, tedaj pa so pod freskami iz 19. stoletja v prezbiteriju župnijske cerkve v Podčetrtku odkrili starejše baročne freske in na njih tako letnico kot podpis slikarja. Kronogram da letnico 1712, slikarjevo ime J. C. Waginger pa najdemo v kartuši v grlu oboka. Zaradi enakih stilnih in formalnih potez pa tudi zaradi podobne ikonografije slikarij sklepamo, da gre tudi v Slakah za istega avtorja.31 Freskanta je Ignaz Marija Attems poklical celo v Podčetrtek (kjer je bil grad ena od štajerskih posesti Attemsov), potem ko je zelo uspešno sodeloval pri poslikavi samostanske cerkve v Vorauu (leta 1704). Freske v podružnici v Slakah so kvalitetnejše od onih v prezbiteriju župnijske cerkve v Podčetrtku, kar je opazilo že restavratorjevo oko. To dejstvo lahko razložimo s tem, da je slikar prispel k nam z večjo delavnico, kajti samo tako je lahko sprejel dve naročili hkrati. V Slakah, kjer je šlo za večjo površino, je mojster delal v glavnem sam, v Podčetrtku pa naj bi njegov načrt izvedel pomočnik.
Slikar Johann Caspar Waginger iz Sieberstorffa, ki je po arhivskih virih poslikal preddverje, empöre in kapele vorauske samostanske cerkve32 je rutinirani mojster krepko modeliranih postav, obogatenih z dekorativnimi nadrobnostmi. Stilno se slikariji v Slakah in Podčetrtku navezujeta na slikarski okras vorauske samostanske cerkve. Osrednje stropne kompozicije, teh je več, učinkujejo kot samostojne podobe. Arhitektura na stenah ladje s sedečimi postavami kreposti ima veliko skupnega z našimi slikarijami. Mogočni trapezasti jeziki, ki jih obkrožajo volute, se zajedajo globoko v banjo ladje in predstavljajo za slikarja značilni dekorativni poudarek.
Nedvomno solidno šolani freskant Johann Caspar Waginger je na Štajersko prinesel tirolsko varianto stropnega iluzionizma, ki pa se bolj kot za enotno strogo Pozzovo shemo iluzije iracionalnega prostora ogreva za njene dekorativne j še inačice. V primerjavi s štiri leta starejšimi dornavskimi slikarijami, ki predstavljajo isto stopnjo v razvoju iluzionizma pri nas, kažejo slednje večji posluh za nadrobnosti in svojsko razpršitev svetlobe; svetlobi izpostavljene površine so moč-
31 Marjana Cimperman-Lipoglavšek, Novo ime med baročnimi freskanti na Štajerskem, ZUZ, n. v., XIII, 1977, pp. 199—204.
32 Protocollum antiquissimum, S. 1121, Samostanski arhiv Vorauu.
no poudarjene. Doseženi so močni kontrasti, ki so logična posledica svetlobnih učinkov, s katerimi si slikar pomaga; v barvni skali po živahnosti izstopajo liki, ki so bolj poudarjeni.
V Podčetrtku in Slakah je tematika poslikave posvečena Mariji.
V prezbiterijih nam slikar predstavlja dve inačici Marijinega vnebovzetja. V prezbiteriju v Slakah najdemo izredno zanimivo ikonografsko posebnost; ne gre namreč za preprostejšo upodobitev te tako priljubljene teme, pač pa za bolj kompliciran ikonografski tip. Upodobljeni sta antitetični prapodobi Kristusa in Marije, torej Adam in Eva.33 Na temenu ladje je naslikan prenos loretske hišice z lavretanskimi simboli, v grlu pa sedijo osebe iz stare in nove zaveze, vse v zvezi z marijansko simboliko. Kapeli sta posvečeni Janezu Krstniku (južna) in sv. Florijanu (severna).
Okoli leta 1720 se je med uradnimi slikarji družine Attems pojavilo ime, ki pomeni osrednjo osebnost v iluzionističnem slikarstvu na Štajerskem, Franz Ignaz Flurer. Rojen je bil leta 1688 v Augsburgu in prišel na Štajersko v začetku dvajsetih let. V Gradcu je izpričan šele v drugi polovici dvajsetih let (leta 1729), ko se je tam nastanil.34 Umrl je v Gradcu leta 1742. Torej je svoja prva slikarska dela na Štajerskem opravil prav za Attemse, in to tako uspešno, da se mu je odprla pot do drugih naročil, tako profanih (freske v vrtnem paviljonu dvorca v Göstingu in v praznični dvorani zdravilišča Tobelbad) kot sakralnih (oltarne podobe). Na našem ozemlju je Flurer poslikal v gradu v Slovenski Bistrici dvorano, stopnišče in kapelo, v gradu v Brežicah stopnišče in kapelo, v ptujski proštijski cerkvi kapelo Žalostne Matere božje ter prezbiterij župnijske cerkve v Slovenski Bistrici, ki pa je tako temeljito preslikana, da o prvotnih potezah slikarije ne moremo govoriti. Vidimo torej, da je imel slikar na razpolago različne tipe prostorov, najboljša njegova freskantska dela pa so profane narave. Flurer gradi navidezno arhitekturo od tal do stropa, vendar na stenah tako, da ne razveljavi danih arhitektonskih členov, temveč jih poudari (npr. vrata, okna) in dodaja (npr. pilastri, polstebri).
V grlu oboka arhitektonsko ogrodje okrepi in tako zviša realni prostor. Isti tip arhitektonskega okvira smo srečali že v Dornavi ali v knjižnici nekdanjega samostana v Pöllauu, v delih slikarja A. Mader-nija ali v dvorani dunajskega Spodnjega Belvedera.
Pri Pozzu se slikana arhitektura kot podaljšek realne zajeda globoko v figuralno kompozicijo brez prekinitve. Vtis dvigovanja je pri Flurerju manj silovit. Slikar sestavlja različne arhitektonske elemente: pilastre, polstebre, grede, balustrade, volute, jih postavlja drugega vrh drugega ter tako gradi arhitektonsko ogredje, ki je dekorativno in ima pri vtisu dvigovanja svojo, čeprav omejeno funkcijo. Med arhitekturo vstavljeni medaljoni s figuralnimi prizori (ponavljajo se tudi pri Jelovšku) prekinjajo njegovo enotnost. Figuralni del je pri Flurerju posebej poudarjen, tako da stropna podoba dominira in zgovorno kaže, da slikar tako praktično kot tudi teoretično obvlada zračno perspektivo, s tem pa, ko intenzivnost barv poudarja ali zmanj-
33 Ernst Guldan: Eva und Maria: Eine Antithese als Bildmotiv, Graz—Köln 1966, p. 21.
34 J. Wastler, op. cit., p. 21.
3*
35
šuje, učinkovito približuje oziroma odmika dogajanje v irealnem svetu. Na tak način je Flurer poslikal stopnišče in kapelo v brežiškem gradu ter dvorano in stopnišče v slovenjbistriškem gradu (sl. 23), medtem ko je poslikava kapele le-tega zasnovana drugače (sl. 24). Tu fresko dekorativno dopolnjuje štukatura, pri čemer pa nosi glavno težo še vedno freska; tudi pri tej kombinaciji se Flurer ni mogel povsem odreči arhitektonskim detajlom.
V Slovenski Bistrici spet srečamo antičnega junaka Herkula. Njemu je posvečena motivika dvorane; na stropu je junakova apoteoza, ko ga sprejmejo med olimpijske bogove (sl. 21), v ovalih grla oboka pa deset prizorov njegove legende. Tudi figure v dozdevni arhitekturi, osem po številu, sodijo v Herkulov ikonografski krog. Na stropu stopnišča nam slikar ponuja dva alegorična prizora najverjetneje o zvezi družin Attems in Herbertstein (sl. 22). Herkul se ponovno predstavi na stopnišču brežiškega gradu, in sicer v krogu petih čutov. V kapelah v Brežicah je upodobljeno Poveličanje križa z atributi Kristusovega mučenja, v slovenjebistriškem gradu pa priljubljen marijanski motiv čaščenje Marijinega imena z lavretanskimi simboli.
V krog Attemsovih freskantov se vključuje tudi avtor slikarij v gradu Štatenberg. Poslikane so viteška dvorana in pet sob v prvem nadstropju. Slikarije so bile tudi v kapeli, ki je žal pogorela, štuka-tumo dekoracijo pa najdemo skoraj v vseh prostorih. Wastler35 piše, da so vse slikarije delo iste roke, in sicer naj bi bil njihov avtor štajerski slikar Joannecky. Ker pa se njegovo ime ne pojavi v zvezi z nobenim drugim delom, niti freskantskim niti tabelnim, ostaja ta umetniška osebnost še naprej skrivnostna in problematična. Vsekakor so freske, pravzaprav celotna dekoracija v osrednji dvorani, najrepre-zentančnejše in najbolj kvalitetne. V višini drugega nadstropja močno izstopa zidni venec geometričnega profila. Od tod se začnejo stene nagibati v 'sferičnih trapezih in se sklepajo v ravnem pravokotnem stropu. V stropnem pravokotniku so v figuralni kompoziciji prikazane personifikacije znanosti in umetnosti (sl. 26), v sferičnih trapezih pa štirih elementov, gre torej za najpogostejšo baročno ikonografsko shemo. Koncept stropne dekoracije je povezava freske in štukature, kakršna se je pojavljala v prvih tridesetih letih 18. stoletja sicer redko, a v nemških deželah ni popolnoma izginila, kar še posebej velja za obrobnejše pokrajine. V splošnem pa je štukatura v kombinaciji s slikarijo spet prevzela pomembnejše mesto, kot ga je imela ob koncu 17. stoletja, šele v rokokoju, ko je v okviru stropne dekoracije spet posebej naglašena. V štatemberku štukatura učinkovito nadomešča arhitektonski okvir. Njegove polne in bogate oblike sestavljajo mrežo petih polj; plastične figure v oglih nosijo osrednje polje, katerega figuralna kompozicija je koncipirana iluzionistično, preostala štiri polja pa jo dopolnjujejo in pomenijo prehod od grla proti temenu oboka. V osnovi je bila celotnemu dekorativnemu konceptu vzor shema Cortonejevega stropa palače Barberini v Rimu, le da je tu del slikarskega okrasa v grlu oboka prevzela štukatura. S pomočjo zračne perspektive v osrednji kompoziciji, ki se kljub plastični prekinitvi
35	Ibid., p. 85.
(štukatumi okvir) nadaljuje z vseh štirih strani, je slikar poudaril že sicer zelo visoko dvorano. Dodamo naj le še, da očitni kontrast med toplim, a temnejšim koloritom slikarije in belino štukature ustvarja izjemne dekorativne učinke. Tudi motivika je dovolj lahkotna: med alegorijo štirih elementov se razvijajo znanosti in umetnosti. Slikarije z mitološkimi zgodbami v stranskih sobah pa so slabše kvalitete.
Ko zaključujemo pregled slikarij, ki so nastale za ambicioznega umetniškega mecena I. M. Attemsa (po njegovi smrti so se njegovi potomci izkazali v gradbeni in kiparski dejavnosti, čas velikih stropnih slikarij pa je z njim minil), lahko zatrdimo, da predstavlja ta skupina slikarij najkvalitetnejše in najreprezentativnejše stenske in stropne baročne dekoracije na štajerskem in da med slikarskimi osebnostmi nedvomno izstopa F. I. Flurer.
Naslednji slikar, ob katerem se moramo ustaviti, Flurerja sicer ni dosegel, je pa zapustil na slovenskem ozemlju dve deli, ki vsekakor zaslužita našo pozornost. Slikar Johann Chrysostom Vogl, za katerega Wastler navaja, da je bil rojen v Gradcu in da je tam leta 1748 tudi umrl, je 1721 poslikal župnijsko cerkev v Rušah (sl. 25). Tudi tu sestavljata stropno dekoracijo freska in štukatura, ki se z dano arhitekturo učinkovito skladata, tako da je celota poleg Sv. Roka nad Šmarjem ena najzanimivejših baročnih cerkvenih notranjščin. Same slikarije so nekoliko okorne, toge in barvno neizrazite, kar opazimo tudi pri drugih Voglovih delih. Slikar je črpal predloge za posamezne upodobitve iz italijanskega Cinquecenta (npr. kompozicije Vnebohoda, Marijinega rojstva in Predstavitve Marije v templju), tako da mu posebne inventivnosti ne moremo pripisovati. Isto velja za štukaterja Petra Carja. Izredno bogat in dognan pa je ikonografski program slikarij, posvečen marijanski motiviki z redkimi simboli ter Kristusovem življenju, ki je nedvomno delo teologa. Vse te dekorativne sestavine so z oltarji vred ubrane z arhitekturo in predstavljajo eno bogatejših, izrazito baročnih sakralnih notranjščin pri nas.
Drugo Voglovo delo pri nas sta z vidika iluzionističnega slikarstva zanimivejši slikariji stranskih kapel župnijske cerkve v Laškem. Starejša desna kapela Frančiška Ksaverija nosi kronogram 1731; doslej so vsi pisci za Wastlerjem36 ponavljali letnico 1728, vendar lahko iz napisa »Ista nobis taLiter DepInXIt Ioannes ChrYsostoMVs VogL«, ki je hkrati signatura in kronogram, razberemo letnico 1731. Na žalost so slikarije danes v zelo slabem stanju in bi bile nujno potrebne obnove. Naročnika slikarij v Laškem sta bila dva: one v Frančiškovi kapeli je naročil župnik Rainer, druge, mlajše, v Križevi kapeli pa Marinc. Slikana razgibana arhitektura, ki jo zaključuje zgoraj bogato golšasto ogredje, oblikuje v obeh kapelah podolgovato elipsasto kupolo. V Frančiškovi kapeli se med oblaki in angeli vzpenja v nebo zaslužni misijonar. V omamentiranih okvirjih med volutami z akan-tom so naslikani prizori iz Frančiškovega življenja, enaka je kompozicija v sosednji kapeli, le da so freske še slabše ohranjene in že teže vidne. Posegajo v krog Kristusove ikonografije (Arma Christi ipd.). Na
34 Ibid., p. 177.
delu freske, ki je preslikan (kapela je bila najprej posvečena sv. Križu, zdaj pa Jezusovemu Srcu), je bil v kartuši napis, ki je izkazoval letnico 1737.37
Pri slikarju opažamo svojski kolorit, ubran v temne sive in modrikaste tone, med katerimi izstopa kobaltno modra barva. Na splošno daje celota zelo mračen vtis. Slikarska kompozicija stopnjuje izredno dvigovanje prostora do laterne na temenu obeh kupol, od koder prihaja navzdol le malo svetlobe. Po stilni stopnji slikarije nadaljujejo Flurerjeve iluzionistične rešitve, le da precej kasneje.
Karl Philipp Laubmann, slikar, ki je deloval v okolici Gradca in poslikal leta 1750 glavno dvorano v gradu Hollenegg (slikarije so bile v 19. stol. preslikane), je pri nas z letnico 1738 datiral in signiral (F. C. Laubmann) freske v kapeli Frančiška Ksaverija v slovenjebistriški župnijski cerkvi. Slikar je popolnoma obvladal iluzionistično arhitekturo, katere zgradba ima svoj daljni izvor v severnoitalijanskem območju. Spet bomo omenili Veronesejeve freske v vili Barbaro v Maseru, s katerimi smo se srečali že ob začetku pri slikarijah celjskega stropa. Od stene navzgor se izmenjujejo balustrade in stebri in med njimi človeški liki, na ograji pa sedijo v rumeni grisaille tehniki naslikane teološke kreposti: Vera, Upanje in Ljubezen. Na vrhu zaključuje arhitektonski del preklada, ki oblikuje nebesno odprtino z apo-teozo Frančiška Ksaverija, s čimer je dosežen izjemen vtis zračnosti. Gledalec ima občutek, da je v odprti loggi. Podobne sheme iluzionistične arhitekture in figuralike najdemo pri švicarskem freskantu Rudolfu Byssu (1660—1738), ki je v svojem umetniškem poslanstvu prepotoval skoraj vso Srednjo Evropo. Slikal je tako za češko plemstvo kot za kneza Lotharja Franza von Schönborna v Bambergu. Tako po času kot tudi stilno so Laubannovim najbližje Byssove freske v Göttweigu (Altmannisaal) iz leta 1731. Freske v kapeli Frančiška Ksaverija Se nanašajo na ikonografsko motiviko tega svetnika, na njegovo misijonarsko delovanje. Ob koncu naj opozorimo še na izredno impresiven, a topel kolorit, ki je v našem freskanstvu prav nenavaden.
V	letu 1740 je vstopil v štajersko baročno freskantstvo osrednji predstavnik tako imenovane pavlinske smeri iluzionističnega slikarstva Ivan Ranger. Smer se imenuje — tako ji pravi že Stele — po pavlinskem meniškem redu, ki je imel svoj sedež v Lepoglavi na Hrvaškem. Samostan je postal s svojo živahno slikarsko dejavnostjo tedaj najmočnejše freskantsko slikarsko središče na Hrvaškem, vsekakor pa pomembnejše od Zagreba. V pavlinskem krogu slikarjev se pojavljajo poleg Rangerja še številna druga imena: Luka Marggraff iz Bamberga, Franjo Bobič, Gabriel Taller, Blaž Gruber, Josip Gör-ner. Iz istega umetniškega kroga pa so še slikarije, katerih avtorji niso znani, npr. freske v kapeli sv. Stjepana v Zagrebu, v župnijski cerkvi v Brezovici in frančiškanskem samostanu v Čakovcu. Ob koncu se je
v	seznam slikarjev omenjene skupine vpisal še slikar iz Rogatca Anton Lerchinger, ki se je delno naslonil na Rangerjev iluzionizem.
Ivan Ranger (živel je med leti 1700 in 1753) je poleg slikarij na Hrvaškem, v cerkvi samostana v Lepoglavi, na oboku in stenah ladje
37 Jože Curk: Topografsko gradivo, IX: Sakralni spomeniki na območju občine Laško, Celje, 1967, p. 20.
cerkve sv. Jurija v Purgi, sv. Ivana v Gorici pri Lepoglavi, sv. Jelene v Ivanečki Kamenici, v župnijski cerkvi v Donji Voči, frančiškanski cerkvi v Krapini, frančiškanski cerkvi in lekarni v Varaždinu, v cerk-
vi	sv. Hieronima v Štrigovi in drugod, zapustil tudi slikarije v dveh krajih na slovenskem ozemlju: slikarije v prezbiteriju samostanske cerkve v Olimju (sl. 27) ter v ladijski in prezbiterij ski kupoli župnijske cerkve sv. Jerneja v Rogatcu. Prve so nastale leta 1740; letnica je vstavljena pod baldahin nad priorjevim prestolom. Druge nosijo letnico 1743 (kronogram), medtem ko je bila cerkev dograjena med leti
1738	in 1743, kot je napisano v kartuši nad slavoločnim lokom. Napisu je dodano še pojasnilo, da so bile freske leta 1859 obnovljene. Vse tri kupole so zgovoren primer arhitektonskega iluzionizma pri nas. Ranger je mojstrsko obvladal pravila perspektive, medtem ko je figuralni del skromnejši, čeprav so skupine likov, ki segajo v prostor, organsko vpletene v arhitektonsko mrežo. Vzor naslikanim arhitekturam vseh treh kupol so nedvomno Pozzove perspektivične rešitve, saj so tako okrogline kupol, ki povečujejo prostor, kot tudi pendantivi pod njimi zasnovani po splošno znanih shemah slavnega in za razvoj iluzionizma pomembnega jezuita. Ob ladijski kupoli v Rogatcu se kar sama vsiljuje primerjava s Pozzovo navidezno kupolo v dunajski jezuitski cerkvi.38 Stebriščno arhitekturo nadaljujejo kasete do svetlobnice, ki je v Rogatcu malce spremenjena. Za sv. Trojico, ki jo najdemo v jezuitski cerkvi na Dunaju na vrhu svetlobnice, je Ranger priredil mesto nižje med kasetami, laterno pa je zaprl z loki. Iz tega pa vidimo, da je tudi ikonografski program podoben. V obeh primerih spremljajo osrednjega protagonista (v Rogatcu Janeza Krstnika) tri teološke kreposti: Vera, Upanje in Ljubezen. Slikarija arhitekture obeh prezbiterijev tako v Olimju kot v Rogatcu je preračunana na pogled iz ladje. Kopičenja fantazijskih arhitektonskih elementov, ki v Olimju razbija ubranost celote, v Rogatcu ne najdemo, ker je tu prostor zasnovan enotno.	i
Motivno gre v prezbiteriju v Rogatcu za nebovzetje cerkvenega patrona sv. Janeza, ikonografski program v prezbiteriju v Olimju pa je posvečen Mariji, Jožefu in Kristusu. Nekaj prizorov je izredno zanimivih po žanrski plati, saj kažejo tedanje življenjske razmere in noše.
ROKOKO IN KLASICIZEM
Preden si ogledamo opus najbolj plodovitega in pravzaprav edinega našega štajerskega baročnega freskanta Antona Lerchingerja, naj omenimo še enega mojstra iz pavlinskega slikarskega kroga. Slikar, ki mu žal še ne vemo imena, je nedvomno močna in izrazita umetniška osebnost. Njegova dela so v glavnem pripisovali Antonu Lerchingerju, vendar tako po oblikovanju navidezne arhitekture kot po značilnem koloritu teh slikarij (barve so prav pastelne) lahko sklepamo, da gre za drugega mojstra, ki pa je na Lerchingerja nedvomno vplival. Pripisujemo mu freske svetih stopnic pri Sv. Roku nad Šmarjem pri
31	A. Pozzo, op. cit., skica 90.
Jelšah, v kapeli sv. Notburge (kult svetnice je bil sredi stoletja na višku, kar smo opazili že pri Jelovšku) v cerkvi sv. Mohorja nad Brestanico in Antonovi ter Martinovi kapeli cerkve sv. Janeza. Krstnika v Orehovcu nad Zibiko (sl. 28). Slikarije v kapelicah križevega pota na pobočju nad Šmarjem, datirane med leti 1743 in 1745, so sicer v tako poraznem stanju, da lahko le ugibamo, ali ni bil tudi pri kvalitetnejših postajah na delu naš mojster. Kapela svetih stopnic in božjega groba je nastala kot zadnja, in sicer med letoma 1746 in 1748 (letnica je ohranjena). Freske v njej naj bi bile od navedenih slikarjev prvo delo, zadnji pa sta bili poslikani kapeli božjepotne cerkve v Šentjanžu nad Zibiko; čas nastanka je verjetno okrog leta 1760,39 po prizidavi stranskih kapel. Kupolo oblikuje slikarija desne Martinove kapele s svetnikovo apoteozo in prizori iz njegovega življenja, pri čemer ji pomaga bogatejša arhitektura. V levi polovični kupoli, ki je posvečena sv. Antonu, njegovemu poveličanju ter štirim prizorom iz njegove legende, pa je poudarek na dekorativnejših elementih, kot so školjkasta obroba, dvojne konzole in izredno zavite volute. Na vseh prizorih je zanimiva krajina, kajti slikar je v strahu pred praznino pridno zapolnjeval vso površino. Kvalitetne slikarije so dokaj dobro ohranjene, le deloma jih je poškodovala vlaga, izstopa njihov kolorit, saj barve učinkujejo tako sveže, kot da bi bile pravkar umite.
Vez med monumentalnim štajerskim iluzionističnim slikarstvom prvih tridesetih let 18. stoletja in med klasicizmom, ko iluzionizem že izgublja svojo osrednjo funkcijo povečanja osnovnih dimenzij prostora, predstavlja opus freskanta iz Rogatca Antona Lerchingerja. Njegove slikarije so pripisovali najrazličnejšim slikarjem, tako Got-tiebu Gessorju, ki je sicer znan le po oljni podobi v župnijski cerkvi v Malečniku pri Mariboru; Jakob Brollo je namreč ob obnovi fresk pri Sv. Roku nad Šmarjem zapisal, da je njihov avtor Bogumil Ges-sor. Stegenšek40 je Gessorju pripisal tudi slikarije v Galiciji, Konjicah, Petrovčah in Kamnici, Marolt pa poslikave v Galiciji, Petrovčah in Novem Celju Jožefu Schifferju.41 V razpravi o slovenjgraškem slikarju J. A. Straussu je Šijanec42 temu slikarju pripisal freske svetih stopnic ob cerkvi sv. Pankracija v Gradu nad Starim trgom pri Slovenj Gradcu.
Poglejmo najprej na kratko Lerchingerjeve slikarije na slovenskem ozemlju, tiste na Hrvaškem pa bomo le omenili. Leta 1741 srečamo Lerchingerja kot pomočnika ptujskega slikarja Franca Antona Pach-mayerja (ali Bachmayerja) pri poslikavi kapele Žalostne matere božje
39 Župnijska kronika, Vinski vrh nad Zibiko.
40 Auguštin Stegenšek, Slika na oboku župne cerkve v Kamnici pri Mariboru, LKU, I, 1914, p. 76—81.
41 Marjan Marolt: Dekanija Celje, II: Cerkvene umetnine izven celjske župnije, Maribor 1932, pp. 146, 240. Freske prezbiterija v Galiciji je Marolt sicer v dvomih pripisal Jožefu Schifferju, obenem pa je ugotovil, »da so v očitni odvisnosti od slikarja petrovškega prezbiterija, dasi kvaliteta zaostaja«. Ob opisu petrovških fresk pa je opaziti, da je njihov avtor identičen s slikarjem novoceljske kapele.
42 Fran Šijanec, Slikar Janez Andrej Strauss: Stilna analiza, ČZN, 27, 1932, p. 85.
v proštijski cerkvi v Ptuju.43 Freske, ki so bile v iluzionističnem smislu dokaj šibke, so danes uničene.
Freske rožnovenske kapele v župnijski cerkvi v Slovenskih Konjicah z zanimivo marijansko ikonografijo (vnebovzetje v svetlobnici, mistične skrivnosti Marijinega življenja in alegorija letnih časov v povezavi z marijanskimi prazniki) postavlja kronogram v leto 1748, prav tako opredeljuje kronogram v ladji z letom 1750 tudi slikarije v cerkvi sv. Marjete v Keblju nad Cezlakom na južnem obronku Pohorja, ki so eno najobsežnejših Lerchingerjevih del, saj je notranjost poslikana v celoti (sl. 29).44 V nežnih rjavkastih tonih enotno ubrane freske le dekorativno zapolnjujejo površine, ki jih ponuja arhitektonska členitev notranjosti. Po stilni stopnji in po izrabi prostora lahko slikarije primerjamo z Jelovškovimi v prezbiteriju v Stepanji vasi. Kot na večini Lerchingerjevih slikarij spremlja figuralni del realistična krajina. V prezbiteriju in na slavoloku je tematika vzeta iz življenja cerkvene zaveznice sv. Marjete; tako je na oboku prezbiterija upodobljeno njeno vnebovzetje. Na stenah ladje so na domiseln način predstavljene štiri poslednje stvari, na oboku pa pasijon. Dekorativni vtis celote stopnjujejo bogati rokoko j ski okviri posameznih prizorov ter poudarjene šilaste obočne kape, vrezane globoko v svod ladje in prezbiterija.
Ob kebeljskih slikarijah naj omenimo še zelo slabo ohranjen slikani oltar (barve so že popolnoma obledele in omet odpada) v cerkvi na Brinjevi gori nad Zrečami, ki ga lahko vzporejamo s sorodnimi, a kvalitetnejšimi Jelovškovimi oltarji. Lerchingerjeve slikarije v izredno bogatih rokokojskih štukiranih okvirih v romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem, ki predstavlja eno najbogatejših rokokojsko ubranih sakralnih notranjščin pri nas, so nastale nedvomno kasneje kot štuk; ta je datiran z letnico 1738. Vsekakor sta bili pri poslikavi notranjščine na delu dve različni roki, kajti slikarije na steni pevskega kora kažejo drugo stilno stopnjo, starejše so, bližje letnici nastanka štuka. Tako slikarija kot štuk ustvarjata nesluteno likovno razpoloženje notranjosti, ki se prav nič ne sklada s cerkveno zunanjščino. Slikarski okras obdaja lahkotni štuk igrivih školjkastih, mrežastih in rastlinskih oblik. Pri slikarijah sv. Roka opažamo za Lerchingerja nenavadno grmadenje, kopičenje figur; na prizoru Marijinega kronanja v sredini se nam ponuja pravi splet človeških likov, tako da že kar težko razlikujemo drugega od drugega. Prvotni vtis nedvomno zelo moti Brollova preslikava. Poleg marijanske ikonografije v ladji s simboli cerkve in krščanskih kreposti ter štirih evangelistov je v prezbiteriju predstavljena legenda sv. Roka.
Cerkev sv. Martina v Kamnici pri Mariboru sta poslikala dva slikarja, in sicer dve kupoli koroški slikar Georg Raf leta 1748,45 drugi dve pa Anton Lerchinger leta 1753.46 Tretji slikar v Kamnici je bil Jakob Brollo, ki je leta 1868 obnovil freske v prezbiteriju in ladji in
43 Iva in Jože Curk, Ptuj, Ljubljana 1970, p. 122.
44 Anica Cevc, Anton Lerchinger, ZUZ, n. v., V—VI, 1959, pp. 477—488.
45 Sergej Vrišer, O avtorjih fresk v Kamnici pri Mariboru, ZUZ, n. v., VI, 1955, pp. 243—245.
44 Id., Kamnica, Zbirka vodnikov, 35, 1973, pp. 9—14.
poslikal kapelo. Prezbiterij ski kupoli dekorativna arhitektura elipsasto odmika od gledalca. Podobno je gradil svoje kupolaste kompozicije Adam Mölk, medtem ko v figuraliki prvi slikar kamniških fresk kaže sorodnost s svojim rojakom, freskantom I. Fromillerjem. Izredno zanimivo ikonografijo je razvozljal že Stegenšek:47 nanaša se na cerkvenega patrona sv. Martina (sl. 30), obenem pa so predstavljeni v prvi kupoli štirje elementi in v drugi štirje letni časi. Za slikarja je v skladu s pozno letnico nastanka slikarij značilna naturalistična nota. Lerchinger je oblikoval dve obočni polji ladje v dve kupolni okroglini s pomočjo arhitektonskega prstana, ki se dviga nad resnični prostor in odpira pogled v nebo. Podobno iluzionistično rešitev je slikar ponovil v kapeli graščine Novo Celje, katere slikarije z zanimivo marijansko ikonografijo niso več ohranjene.
V sredi šestdesetih let postavljamo Lerchinger j eve slikarije svetih stopnic ob cerkvi sv. Pankracija na Gradu nad Starim trgom pri Slovenjem Gradcu, ki jih je Šijanec pripisal mlajšemu Straussu. Lerchinger je tu popolnoma spremenil svoj kolorit, živahnejšim barvam, kot so npr. v Keblju, je dodajal pastelne, rožnate in svetlozelene tone. Kupolo na vrhu stopnic z vnebovzetjem sv. Terezije je oblikoval povsem običajno, tako da je med rahlo razgibanim resničnim venčnim zidcem ponovil skromno arhitekturo, ki jo s štirih strani dopolnjuje rokokojski okras, na enem mestu predrt z angelsko postavo. Slikarija vzdolž stopnic je zanimiva zaradi nenavadne in izjemne ikonografije. Pod križem krvavi Kristus, angel pribija na križ risbo Adama in Eve, drugi jo briše z gobo: greh je izbrisan s Kristusovim trpljenjem.
Sredi šestdesetih let 18. stoletja je Lerchinger poslikal prezbiterij Marijine cerkve v Petrovčah, kjer je s polkrožnimi loki in rokokojsko ornamentiko razdelil obok na tri pravokotna polja (sl. 33). Po vzor za tako rešitev je segel daleč nazaj v Rottmayrovo zakladnico v samostanski cerkvi v Melku, kjer je avstrijski iluzionistični slikar na enak način presekal obok ogromnih dimenzij v ladji, čeprav je slikar izbral staro shemo, poslikavo vseeno preveva duh sočasnih stremljenj, ko je enoten koncept visokega baroka, neugnano in nezadržno kipenje navzgor, že zdavnaj pozabljeno. Motivno predstavlja svod Marijo, štiri evangeliste in štiri cerkvene očete. Podobno kot v petrovškem prezbiteriju je slikar oblikoval slikarije v prezbiteriju podružnice v Galiciji, datirane z letnico 1779 (sl. 34).
Starejšim zagorskim slikarijam (Zagorje pri Pilštajnu) je Lerchinger dodal v ladji dva slikana oltarja in štiri votivne podobe žanrskega značaja.	j
V drugi polovici šestdesetih let 18. stoletja je Lerchinger poslikal kapelo Frančiška Ksaverija v samostanski cerkvi v Olimju (sl. 31—32)). Na slikariji je več kronogramov, vendar le glavni napis čez celo ostenje daje letnico 1766. Napis se glasi: »AVXILIo pil popVLI eXtrVCta honorlbVs sanCtl XaVerll, aC attaCtae Mariae Cellensls«. Gre zgolj za sestavljanje bogatih ornamentalnih rokokojsko uokvirjenih
*7 A. Stegenšek, op. cit., pp. 76—81.
polj s prizori misijonarjeve legende in njegovim poveličanjem. Vzporednica temu slikarskemu okrasu je slikarija v Rožnovenskd kapeli župnijske cerkve v Slovenski Bistrici z zanimivo marijansko motiviko. Z letnico 1780 je slikar datiral freske v samostanski lekarni v Olimju, kjer se prepletata sakralna in profana tematika. Zelo plitek in nizek obok je razdelil na več polj, dekorativni elementi pa že nimajo več takega poudarka kot v Frančiškovi kapeli samostanske cerkve.
Ob koncu naj le bežno preletimo Lerchingerjeve freske onkraj slovenske meje. Privlačne in nedvomno kvalitetne slikarije je fres-kant zapustil v kapeli Frančiška Ksaverija dvorca Oršičev v Gornji Stubici iz srede petdesetih let, ko je arhitektonski iluzionizem še živel, in kot odličen slikar se je Lerchinger tu tudi izkazal. Izredno kvalitetne slikarije kažejo enega najuspešnejših slikarjevih enotnih iluzionističnih konceptov s pravim gledališkim učinkom. Omenimo naj še dve sakralni poslikavi, in sicer dokumentarno izpričane slikarije cerkve Marije Jeruzalemske na Trškem vrhu nad Krapino iz leta 1772 ter slikarije v cerkvi sv. Ivana v Novi vasi pri Zagrebu, ki so slikarjevo najbolj klasicistično delo in so nastale najverjetneje v začetku devetdesetih let 18. stoletja.	1
Vzporedno z razvojem štajerskega slikarja Antona Lerchingerja, ki je bil predvsem freskant, bomo na Kranjskem in Vipavskem poskušali opredeliti freskantski opus našega četrtega slikarja baroka Antona Cebeja iz Ajdovščine, sicer bolj znanega kot slikarja oljnih podob. Ukvarjal pa se je, tako kot pred njim že Jelovšek, tudi z načrtovanjem oltarjev.
Slikarski okras kapele sv. Jožefa v kartuzijanskem samostanu v Bistri je nedvomno ena Cebejevih kvalitetnejših stvaritev (sl. 36). Pred tem je Cebej že slikal za avguštince v Ljubljani, a freske niso ohranjene, ter v moravški župnijski cerkvi, kjer so bile preslikane. Stele48 postavlja freske v čas po požaru, ki je izbruhnil v samostanu leta 1773, šerbelj49 pa datacijo pomika ob konec petdesetih let. Pet slikovnih polj, od katerih štiri predstavljajo prizore iz Jožefovega življenja (Poroka, Počitek na begu v Egipt, Pot v tempelj, Jožefova smrt), peti, osrednji, pa njegovo Poveličanje, je vključenih v štukirani strop. Gre torej za tipično rokokojsko dekorativno varianto združitve freske in štuka v enotno shemo svetlo-temnih kontrastov.
Leta 1969 so pri obnavljanju notranjščine župnijske cerkve v Ihanu odkrili v dveh plitkih nišah v ladji slikarije oltarne arhitekture in jih restavrirali, kljub temu pa sta slikana oltarja danes nepopolna, ker so v preteklem stoletju vzidali segmentna okna in s tem okrnili zgornji del poslikave. Avtor se ni podpisal, z letnico 1764 pa je označil Matijevo sekiro na desnem oltarju, za Bratovščino sv. Družine. Levi oltar je posvečen Marijinemu oznanjenju. Oba oltarja sta grajena enako jasno in pregledno, arhitekture ne obremenjuje ornamentika, liki svetnikov pa so brez nepotrebnih detajlov. Slikarija oltarjev se navezuje na starejša Jelovškova oltarja v Slapu pri Vipavi in v Sred-
” France Stele: Slikar Fortunat Bergant, Razprave SAZU, IV/2, Ljubljana 1957, p. 19.
4’ Ferdo Šerbelj, Slikar Anton Cebej, ZUZ, n. v., XIII, 1977, p. 113.
nji vasi pri Bohinju. Pridružujem se Šerbeljevim ugotovitvam, da je avtor ihanskih slikanih oltarjev Anton Cebej.50
Cebejevo najpomembnejše freskantsko delo so slikarije v podružnični cerkvi sv. Petra v Dobravljah, vrhunec njegovega freskantskega razvoja. Sorazmerno skromnemu prostoru pokopališke cerkve je s svojimi slikarskimi sredstvi — njegove so tudi oltarne podobe — dodal nove dimenzije. Poslikal je prezbiterij in štiri polja v ladji, pri čemer je freske datiral z letnico 1768 in se na prezbiterijski strani tudi podpisal. Strop je razčlenjen na številna polja, ki so vsa podrejena osrednjemu dogodku, apoteozi svetnika, ki mu je cerkev posvečena (sl. 37). Slikarija se ostro deli na zemeljsko in nebesno sfero, tako da med stropom in steno ostaja le miselna motivna zveza, vključena pa je tudi preprosta slika na štukaturi. Dobraveljski strop in kasnejši strop smledniške kapele nadaljujeta tradicijo Jelovškovih členjenih stropov. Tako razčlenjenost oboka smo spoznali že pri Quagliu v cerkvi Marija Obršljan na Krasu.
Cebej je poslikal tudi obok grajske kapele v Smledniku pri Ljubljani, pri katerem gre za podobno členitev oboka kot v Dobravljah, vendar racionalnejšo, strnjeno na najnujnejše elemente. Kapela je posvečena Frančišku Asiškemu, zato gre za motiviko iz njegove legende (sl. 38). Na temenu oboka najdemo svetnikovo apoteozo, v grlu pa personifikacijo njegovih kreposti; slednje spominjajo na like žalujočih na klasicističnih nagrobnikih. Slikarija je bila dokončana okoli leta 1770 in že kaže klasicistične poteze (zlasti figure Kreposti).
V	smledniški graščini je poslikana tudi dvorana, katere freske so starejše od onih v kapeli (sl. 35). Dvorana z ravnim, v oglih rahlo usločenim stropom je poslikana od vrha do tal, pri čemer je slikarija na stenah prilagaja arhitekturi in poudarja resnične stavbne elemente, bogati obliko baročnih vrat in peči ter poglablja niše s školjkastimi zaključki, pod stropom pa se navidezna gradnja ustavi in zaključi. Od prizora na stropu jo ločuje široka ploskev ornamenta, ki napolnjuje prostor med arhitekturo in precej skromno razčlenjenim okvirom, ki odpira pogled v nebo. Torej so stene in strop popolnoma ločeni; organske povezave z arhitekturo ni. Poslikava stene kaže starejšo shemo, ko je arhitektonska členitev sten še imela svojo funkcijo v odnosu do stropne slikarije. Profana motivika fresk je razložena.51 (Vzporednico tem slikarijam najdemo v sobi prvega nadstropja župnišča v Veliki Nedelji, kjer gre prav tako za profano tematiko — Merkur.)
Kot primere poslikav profanih notranjščin v obdobju rokokoja z motivi razpoloženjskih krajin na stenah naj omenimo slikarije v stranskih sobah grofije v Celju, na gradovih v Ptuju in Mariboru. V celjski grofiji nas v prvem nadstropju presenetijo grajski parki z galantnimi prizori iz dvornega življenja, dodatni dekorativni učinek pa pričarajo lahkotne fantazijske arhitektonske konstrukcije, ki spominjajo na Piranesijeve Capriccie. V nasprotni sobi istega trakta so v bogato or-
50 Ibid., p. 119.
51 Marjana Cimperman-Lipoglavšek, Iluzionistične slikarije v dvorani gradu Smlednik, ZUZ, n. v., X, 1973, pp. 117—123.
namentirane rokokojske okvire postavljene različne pokrajine v enotnih barvah.
Na štajerskem se v obdobju rokokoja predstavljata še dva freskan-ta, in sicer Mathias Göbler in Adam Mülk. Göbler je dopolnil osrednje polje v viteški dvorani mariborskega gradu s podobo bitke pri Parmi (leta 1766); zaradi svetlejšega kolorita freska močno izstopa od ostalih slikarij na oboku. Od njegovih slikarij v prezbiteriju nekdanje minoritske cerkve v Mariboru pa so ohranjeni le detajli, tako da celotno slikarijo lahko rekonstruiramo le še po Steletovih fotografijah. Tudi slikarije dunajskega freskanta Adama Molka, ki je zapustil ogromno del, spadajo v to obdobje; čeprav poslikava na oboku kapele v mariborski stolnici ni njegovo tipično delo.52 V svojih kompozicijah je skušal posnemati Asamove arhitektonske strukture kupol, izhodišče pa mu je tudi pri tem bila Pozzova slikana kupola. Adam Mölk je deloval po vsej Avstriji in opravljal svoja naročila z izredno naglico. V samostanu Rein pri Gradcu je najverjetneje prav zaradi tega izpodrinil Antona Lerchingerja, ki se je tudi potegoval za poslikavo samostanske knjižnice.
Kot primer rokokojsko lahkotnih oblik in živahnega kolorita, ubranega v svetlejših tonih, naj navedemo slikarije v dvorani betnavske graščine iz leta 1784 (sl. 39).53 Arhitekturna poslikava, ki kljub poznemu času nastanka še ohranja jasen iluzionistični koncept, je pred leti utrpela škodo v požaru. Močno poudarjena, perspektivično pravilno zožujoča se, po Pozzu slikana arhitektura, ki se prične nad večnim zidcem le na dveh krajših straneh, nadaljuje realni prostor, a ga bolj odpira kot dviga, z neba pa nas gledajo nadvse razgibane spogledljive rokokojske figure s cvetlicami. Beneško varianto dekoracije profane notranjščine predstavlja na slovenski obali dvorana v palači Besenghi degli Vghi v Izoli, v kateri se	dopolnjujeta štukatura in	freska. Stropna freska je bila odkrita šele	pred	kratkim,	nad njo je	bila kasnejša
iz 19. stoletja, slabše kvalitete, ki so jo pri zadnjih restavratorskih posegih odstranili. Kot vse druge slikane prizore tudi osrednjega obdaja štukaturni okvir, vendar	sam	motiv ni	popolnoma	jasen, morda
gre za alegorijo Pomladi. Ob	njem	se zvrsti	šest medaljonov — ova-
lov — z motivi iz Ovidovih Metamorfoz, posvečenih Apolonovemu mitu. Zanimivih je šest vedut na steni (sl. 40). Gre za idealne vedute z ruševinami in realistične prizore (Piazza del Duomo v Milanu), ki so posneti po grafičnih predlogah. Dekoracija dvorane, ki po svoji kvaliteti nikakor ne izstopa, je nastala po letu 1775, ko je Pasquale Besenghi dal zgraditi palačo.54
Prav na koncu naj omenimo še klasicistične slikarije v gradu Ormož. Freske so v dveh sobah, preostale pa prekrivajo tapete. Slikarije v nekdanji jedilnici je signiral Alois Gleichenperger in jih datiral z
52	Freske so bile restavrirane ob obnovitvi stolnice (restavrator M. Teržan).
5S Jože Mlinarič, Graščina Betnava pri Mariboru, Kron, 24, 1976, p. 17.
54 Stane Bernik: Organizem slovenskih obmorskih mest Koper—Izola—Piran, Ljubljana—Piran 1968, p. 124, in A. Alisi, La famiglia e il palazzo Besenghi degli Ughi, Pagine Istriane, Trieste, 1950. Palača Besenghi degli Ughi v Izoli je bila sezidana med leti 1775 in 1781; v tem času je bila tudi dekorirana dvorana. Leto začetka gradnje 1775 je vklesano na pročelju stavbe.
letnico 1810. Dvorano oklepajo slikani stebri, ob katerih stojijo štiri boginje, onstran stebrov pa se odpirajo pogledi na različne romantične krajine. Raven strop je prazen, le ob skrajnem robu zaključujejo stensko slikarijo dekorativni elementi. V sosednji sobi je raven strop poslikan z Alegorijo štirih kontinentov. Ob omenjene klasicistične slikarije na Štajerskem lahko na Kranjskem postavimo delo Andreja Herrleina na oboku stopnišča Gruberjeve palače v Ljubljani z Alegorijo trgovine, obrti in tehnike. Herrlein se je podpisal in dodal letnico 1786.
Tradicija baročnih iluzionističnih poslikav je odmevala še v 19. stoletju: naš pregled naj strnejo Layerjeva slikarija v Tržiču, Langusove v ljubljanski stolnici, na Šmarni gori in v frančiškanski cerkvi v Ljubljani ter Goldensteinova v Logu pri Vipavi.
WAND— UND DECKENMALEREI DES 18. JAHRHUNDERTS IN SLOVENIEN
Die erste Hälfe des 18. Jahrhunderts, genauer gesagt seine ersten dreißig Jahre, stellt den fruchtbarsten Zeitabschnitt für die Wand- und Deckenmalerei sowohl im mitteleuropäischen Raum wie auch in Slovenien dar. Ähnlich wie die gesamte barocke Malerei weist auch diese an die Architektur gebundene Gattung eigenständige Entwicklungengslinien in Kranjsko (Krain) und in Štajersko (Slov. Steiermark) auf. Nach der Gründung der Academia operosorum in Ljubljana hat diese Stadt die Kunsteinflüsse Italiens gierig aufgesaugt, während die Steiermark aus historischen Gründen an Graz als Kunstzentrum gebunden blieb.
Zahlreiche Bau- und Bildhaueraufträge wurden in Ljubljana vor allem von italienischen Meistern ausgeführt; der Dom, das Barock denkmal Ljubljanas, dem eine Schlüsselstellung zukommt, wurde vom italienischen Freskenmaler Giulio Quaglio mit Wandmalereien ausgestattet. Am Gewölbe des Ljubljanaer Domes hat Quaglio Elemente der italienischen Illlusions-malerei des 17. Jahrhunderts mit Pozzos vollendeter Auffassung fiktiver Architektur verflochten. Das Wirken des italienischen Meisters in Kranjsko hat die Entwicklung der Deckenmalerei in Slovenien entscheidend beeinflußt. Der Einfluß Quaglios ist besonders ausgeprägt in der ersten Schaffensphase des Slovenen Franc Jelovšek, der vom italienischen Maler ausgebildet wurde; aus dieser Zeit stammen Jelovšeks Fresken in der St. Peterskirche in Ljubljana. Das Schema des Tonnengewölbes ist in diesen Malereien vereinfacht, die in die Höhe strebende Bewegung beruhigt sich allmählich, das Hauptgeschehen ist auf den Gewölbeansatz konzentriert. In Jelovšeks zweiter Schaffensphase hingegen werden Einflüsse der mitteleuropäischen, in erster Linie der österreichischen Deckenmalerei deutlich, wovon die Presbyteriummalerei der Pfarrkirche Lesce zeugt. Äußerst eigenwillig sind seine Spätwerke, die Fresken in Sladka gora und in Groblje, worin ein naturalistisches, in der damaligen deutschen Deckenmalerei ebenso verstärkt zum Ausdruck kommendes Element vorherrscht. Jelovšek ist zweifellos die zentrale Malerpersönlichkeit der ersten Hälfe des 18. Jahrhunderts. Seine Werke haben sowohl auf die Zeitgenossen wie auch auf seine Nachfolger gewirkt, so auf Anton Cebej, Janez Potočnik, Anton Posti u. a. Cebej übernahm Jelovšeks Deckenmalereischema und fügte ihm dekorative Rokokoelemente hinzu (Bistra, Dobravlje, Smlednik).
In Kranjsko sind die Entwicklungslinien der Deckenmalerei ganz klar, da man sie anhand der Werke dreier Malerpersönlichkeiten verfolgen kann; Giulio Quaglios, Franc Jelovšeks und Anton Cebejs. In Štajersko ist die Situation andersgeartet: von einer kontinuierlichen Lehrer-Schüler-Bezie-hung ließe sich kaum sprechen. Es wirkten nämlich Maler, die an den Grazer und darüber an den weiteren mitteleuropäischen Raum gebunden waren. Daraus stammt der Maler Waginger aus Tirol, der die hochwertigen
Malereien in Schloß Dornava bei Ptuj und in der Kirche Marija na Pesku in Slake bei Podčetrtek schuf. Der konsequenteste Typus des Architekturillusionismus, der Vereinigung von Figuren- und Architekturkomposition in Štajersko gelang Franz Ignaz Flurer, einem Maler aus Augsburg. Seine Werke in den Schlössern von Slovenska Bistrica und Brežice stellen neben den Malereien in den Schlössern Domava und Štatemberk den Kern der Decken- und Wandmalerei in Štajersko dar. Ivan Ranger, der führende Maler des Paulinerordens, der seinen Sitz in Lepoglav hatte, wirkte zu Beginn der vierziger Jahre in Štajersko in den Pfarrkirchen Olimje und Rogatec; er war gleichfalls aus Tirol gebürtig. In sein Werk übernahm er Pozzos Kuppelscheinarchitektur, österreichische Deckenmalereien dienten ihm als Vorbild für die figurale Komposition.
Nach dem Übergang in die zweite Jahrhunderthälfte werden die Deckenmalereien bescheidener, die Maler bedienen sich schon geläufiger Schemen, die dem neuen Geschmack angepaßt werden. Die Monumentalität der hochbarocken Malerei wird vom Dekorativen des Rokoko abgelöst. Der Stuck wird als plastisches Element erneut aufgenommen, auf Decken und Wänden findet man wieder Landschaftsmalereien. In den vierziger Jahren beginnt in Štajersko der einheimische Freskenmaler Anton Lerchinger aus Rogatec zu wirken. Sein Opus ist genügend umfassend, um von einer eigenen Variante der Deckenmalerei zu sprechen, die eine Synthese der Errungenschaften des mit Rokokoelementen bereicherten Pauliner und Grazer Kreises, darstellt; seine Spätwerke hingegen sind schon vom Klassizismus geprägt (St. Rochus oberhalb von Šmarje bei Jelše, Kamnica bei Maribor, Petrovče, Grad oberhalb von Slovenj gradeč, Slovenske Konjice).
Wenn man das wesentliche Geschehen in der Entwicklung der Decken-und der Wandmalerei in Slovenien kurz zusammenfaßt, so kann man feststellen, daß für die ersten, in dieser Gattung produktivsten drei Jahrzehnte die Öffnung und die Erhöhung des realen Raumes charakteristisch sind. Die Malereien steigern den Eindruck einer organischen, in vertikaler Richtung verlaufenden Raumerweiterung, gegen die Jahrhundertmitte zu beruhigt sich das in die Höhe strebende Überschäumen allmählich. In der zweiten Jahrhunderthälfte, in der die naturalistische Komponente sowie die Landschaft stärker vertreten sind, entfalten sich die Malereien in erster Linie zu einem dekorativen Beiwerk; in Übereinstimmung damit wird der Stuck als plastische Zugabe erneut eingesetzt. Die Tradition der Wand- und Deckenmalerei erwies sich in Slovenien offensichtlich als außerordentlich zählebig; vereinzelte Beispiele können nämlich noch zu Beginn des 19. Jahrhunderts nachgewiesen werden.
.
PROŠNJI SLIKARJA TOMINCA
Ksenija Rozman, Ljubljana
V	arhivu Akademije likovnih umetnosti na Dunaju sta med akti vloženi tudi dve lastnoročno podpisani in datirani Tominčevi prošnji.1 Prva je naslovljena na visokost, t. j. na takratnega protektorja dunajske akademije likovnih umetnosti kneza Metternicha in je datirana v Ljubljani, dne 15. februarja 1821. Slikar Tominc prosi Metternicha, naj posreduje njegovo prošnjo cesarju in jo kot poznavalec likovnih nadarjencev tudi podpre. Tominc prosi za štipendijo, da bi se v Rimu na akademiji izpopolnil v zgodovinskem slikarstvu.
Druga prošnja je naslovljena na cesarja in je prav tako datirana v Ljubljani, dne 15. februarja 1821. Našteti so nekateri že znani podatki
o	Tominčevem življenju in delu, ki so bili pred leti objavljeni iz drugih virov.2 V članku omenjam le nove podatke ali pa tiste, ki potrjujejo dosedanje domneve oz. zahtevajo nekatera pojasnila.
Tominc je zapisal, da ga je že od zgodnje mladosti mikalo slikanje in je upodabljal svete podobe. Ni imel nikakršne šolske izobrazbe, temveč je sledil naravnemu čutu. Ni nenavadno, da so v tako majhnem mestu, kot je Gorica, opazili njegovo nadarjenost in nagovarjali očeta, naj bi ga poslal učit v kakšno večje središče. To pa ni bilo mogoče, ker oče ni imel sredstev. Leta 1808 je prišla v Gorico cesarjeva sestra Marijana Avstrijska, ki ga je s priporočilnim pismom poslala v Rim in mu zagotovila, da bo posredovala pri cesarju za letno študijsko podporo. Ker je sreča na tem svetu minljiva in nestalna, je slikar po letu in pol izgubil dobrotnico.3 Ko je prejel prvo nagrado na akade-
1 Akten 1821, brez pag., Archiv der Akademie der bildenden Künste, Dunaj. — Pismi sta objavljeni na str. 51—52 z vsemi pravopisnimi posebnostmi.
2 Ksenija Rozman, Mladostno delo in življenje slikarja Jožefa Tominca,
Srečanja, IV, 19, 1969, pp. 37—39, sl. na str. 36 (od tod cit. Rozman, Srečanja, 1969); eadem, Ali je slikal Jožef Tominc v Ljubljani?, ZUZ, n. v., VIII, 1970, pp. 223—242; eadem, Štirje Tominčevi portreti, ZUZ, n. v., IX, 1972, pp. 125—129, sl. 1—3; eadem, Der Maler Josef Tominz,
Mitteilungen der österreichischen Galerie, 63/64, 1975, pp. 111—132, sl. 108—119 (od tod cit. Rozman, Mitteilungen, 1975).
5	Marijana Avstrijska je pripotovala v Gorico 5. nov. 1808, umrla pa je 1. oktobra 1809, torej je bila Tominčeva podpornica le malo manj kot leto dni.
miji, je oče Janez Tominc spoznal, da mu je treba omogočiti nadaljevanje študija, zato mu je pomagal z letno podporo.4 Leta 1817 je Tominc naslikal Madonno di Foligno. Profesorjem se je zdelo prav, da so o tem poročali časniki v Rimu, na Dunaju in v Londonu.5 Vse te pohvale pa niso slikarju prav nič pomagale, kajti po osmih letih se je moral vrniti v Gorico, pa čeprav je bilo njegovo znanje še pomanjkljivo. Oče ga ni mogel več podpirati.6 Slikar dodaja, da je v temni negotovosti, v kateri sveti droben žarek upanja z dobrotnega sonca, ki razsvetljuje vse srečne avstrijske dežele in za katerega upa, da bo tudi njemu polno zasvetilo. Na kolenih pred prestolom njegovega veličanstva prosi, da bi mu bila dodeljena podpora za krajši čas. Z njo bi mogel dokončati slikarski študij v Rimu. Vsak dan se bo spominjal s prošnjami k Najvišjemu, da bi bili cesarju in vsej njegovi cesarsko-kraljevi družini dodeljeni blagoslovi.
Pismi sta pisani italijansko, poudarjeno vljudno z vsemi okrasnimi besedami in zagotovili velike vdanosti, kot je bilo nekoč v navadi v avstrijskem cesarstvu in tudi drugod v Evropi. Tominc nam razkriva, česar do zdaj nismo zatrdno vedeli, da se je vseh osem let študija v Rimu učil na Akademiji sv. Luka in da je pred tem v Gorici slikal nabožne podobe. Dopolnjuje našo vednost, da so o kopiji slike po Rafaelu Madonna di Foligno poročali tudi časniki v Londonu in na Dunaju. Pomembno je tudi, da sta pismi datirani v Ljubljani z dnem 15. februarja 1821. S tem se slikarjevo bivanje približa začetku ljubljanskega kongresa, ki se je uradno začel 12. januarja 1821. Od starih raziskovalcev je le hrvaški zgodovinar Ivan Kukuljevič Sakcinski v Zapisniku IV zapisal,7 da je prišel Tominc v Ljubljano v času kongresa, kjer je nameraval ostati osem dni, bivanje pa je podaljšal na dve leti. Goričan Štefan Kociančič je kot dopisnik v Kukuljevičevem Arhivu za povjestnicu jugoslavensku leta 1854 še dodal, da so »ondi gospodje iz vseh krajev njegovo ročnost o slikanju spoznavati in po vrednosti ceniti jeli«.8 Ti dve pismi sta zdaj tudi najstarejša zgodovinska vira, ki pričujeta o Tominčevem bivanju v Ljubljani že februarja leta 1821.
* Med risbami in dokumenti Akademije sv. Luka v Rimu sta le ena risba in en vpis nagrade Jožefa Tominca (srebrna medalja) iz leta 1814 (cf. Rozman, Srečanja, 1969, pp. 36, 38—39). Srebrna medalja je bila edina podeljena od dveh možnih. Zlate, prve medalje, niso podelili.
5 Poznamo le poročilo v rimskem časniku Cracas, 6, 18. jan. 1817, pp. 2—3. Kopijo je pri Tomincu naročil Goričan Carlo Catinelli za angleškega lorda Bentincka (cf. Rozman, Srečanja, 1969, p. 38, op. 7).
6 Leta 1814 je slikarjev oče prosil cesarja, da bi sinu Jožefu naklonil podporo, vendar po vsej verjetnosti brez uspeha (cf. St. K. Rom, 10 a, Varia 1814—1816, pp. 254, 255, 260 in 261, — Haus-, Hof- und Straats-archiv, Dunaj).
7 Ivan Kukuljevič Sakcinski, Zapisnik IV, sign. XV, 23 D, VIII. 2, Arhiv Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb.
8 Stepan Kociančič, Odgovori na vprašanja društva za jugoslovansko povestnico, v: Ivan Kukuljevič Sakcinski: Arkiv za povjestnicu jugoslavensku, III, Zagreb 1854, p. 289.
prot: 8 März 1821
' A Sua Altezza Prencipe de Mettemig Duca di Portello etc: etc: e Ministro dirigente delli affari Esteri di Sua Imperiale Reggia Maestä etc: etc:
Giuseppe Tominz di Gorizia
Affinche si conjpiaccia graziosissimamente far pervenire a Sua Maestä l’lmperatore la qui annessa supplica, e nell’isteso tempo d’accordagli benignamente l’alta sua Protezione.
Atlezza!
A1 celeberimo conoscitore Supremo, e Direttore delle belle arti, che e l’Altezza Vostra presenta una Supplice memoria diretta a sua Maestä il nostro benefico Sovrano, che ha per aggetto ad otenere una pensione, onde terminare il corso per lo studio storico pitoresco ehe manca per rendermi perfetto nell’arte cui mi sono dedicato, non senza proffitto, dopo aver consacrato alia medesima 8 anni di studio inde-fesso, e non interrotte nell’ Accademia delle Scienze in Roma.
Piaccia all’Altezza vostra di offrire	alia Maesta	sua,	l’augusto
Monarca dell’ Austria una tal Supplica, con quel fervore ehe e propria all’Altezza vostra, ehe sa premiare i genj delle belle arti, onde attenere io posso la spezial grazia ehe imploro, giacche senza di questa, inde-bolite le forze delli proprj genitori perirebbe in me giunto all’eta di 27 anni, qualunqua siasi	spirito dell’arte,	ehe	per	mancanza
de mezzi, non potrei coltivare.
Con la speranza ehe siano	esauditi	i miei	votti,	ho	l’onore di
tributarle quei osequj, ehe mi fano essere
Dell’Altezza Vostra
Lubiana il di 15. febrajo 1821
Umilissimo Servo Giuseppe Tominz
prot: 8 März 1821
A Sua Sacra Maesta L’lmperatore dell’Austria, Re d’Ungaria Boe-mia, Illirjo Lombardo-Veneto etc: etc:
Giuseppe Tominz di Gorizia
Implora un Solievo per terminare in Roma le ancor mancanti Lezioni scolastiche di Pittura, avendo giä date prove della sua abilitä con essere giä posto nei publici Fogli di Vienna, Londra, e Roma nell’anno 1817, con aver riportato il primo premio del Nudo nel-l’Accademia detta di S. Lucca in Roma.
4'
51
Sacra Maesta!
Sino dalli primi anni della sua giovenile etä trovava il sottoscritto fidelissimo Suddito della Maesta Vostra fuori di modo attaccato alla Pittura, in maniera che formava il principale oggetto delle sue occu-pazioni dissegnando materialmente delle sacre immagin senza aver avuto scuola veruna, se nonche ciö, che gli dettava il naturale suo instinto.
Strano non e, se una Cittä piccola come Gorizia sia divolgata la notizia delle sue operette mottivo, che diede addito d’essere consi-gliato il Padre del sottoscrito dagli suoi Amici a volerlo far intrap-prendere la Pittura in qualche Capitale, ma ciö non era possibile d’effettuare a mottivo della ristrattezza della facoltä del medesimo.
Nell’anno 1808 eppoca di cui conserverä indellebile memoria sino all'ultimo respiro di sua vita, l’Arciduchessa Imperiale Marianna in allora abitante in Gorizia venuta pure a risapere il particular genio del sottoscrito alla Pittura si compiaque graziosissimante di profon-dere sul medesimo i benigni influssi di sue beneficenze indrizzandolo per Roma, accompagnato con lettere di raccomandazione per appren-dere tal proffessione avendolo imprima assicurato, che non mancherä di raccomandarlo a Sua Maesta l’Imperatore, affinche ottenga un annuale sollievo sino al compimento delle soolastiche sue occupazioni. Siccome ogni bene di fortuna e inconstante in questo Mondo, e che tutto tenda alla sua distruzione, cosi il sottoscrito si vide dopo un anno e mezzo esposto a soffrire la fatal disgrazia della perdita della sua Beneffatrice, avendola il Ciel pietoso a se in premio di tante belle opere, che per ogni dove stano, e staranno perpetuamente scolpite.
Giovanni Tominz suo Padre avendo inteso, che il sottoscrito abba ripostato il primo premio nell’Accademia del Nudo detta di san Lucca trovo neccessario	di farlo continuare nella detta	professione som-
ministrandogli un	tenue annuale sollievo,	cosi pure	nell’Anno 1817	fu
encominato un suo lavoro rappresentante il Quadro della Madona di fuligno, per il che i Professori dell’Accademia hanno trovato giusto d’inserire nei publici fogli di Roma, Vienna, e Londra la speciale loro contentezza di tale sua opera.
Tante lodi, ed	encomj al sottoscritto	nulla giovarono mentre	il
suo povero Padre dopo il corso di 8 anni non potendo piü oltre portare un peso, che superava le sue forze, ha dovuto il sottoscrito ritornare a Gorizia sua Patria col troppo sensibile ancor mancanti instruzioni.
Nella densa oscuritä, in cui ora si trova il sottoscrito traluce un piccolo ragio di quel benefico sole, che illumina i felicissimi Stati Austriaci, per via del quale unicamente spera d’essere rischiarato appieno.
Prostrato adunque genuflesso il sottoscrito al Trono della Maesta Vostra implora che gli venga concesso un sollievo per qualche piccolo tratto di tempo, entro il quäle egli possa giungere al termine delle Lezioni di Pittura in Roma, riservandosi di quotidianamento porgere incessanti preci all’AItissimo, accioche diffonda le sue benedizioni sopra la sacra sua Persona e sopra l’intiera Imperiale, e Reale sua Famiglia.	Fedelissimo suddito
Lubiana il di 15”° Febrajo 1821.	Giuseppe Tominz
Jožef Tominc/Tominz (Gorizia 1790 — Gradišče 1866) was the most talented Slovenian painter of the first half of the 19th century. Non-Slovenian authors discussing his life and work have in the past discounted the data of the Croatian historian Ivan Kukuljevič Sakcinski, who maintained that the Archduchess Marianne of Austria had sent Tominc to Rome to study and that he had been painting in Ljubljana at the time of the Ljubljana Congress in 1821 and later. The articles mentioned in note 2 have confirmed Kukuljevič’s pritings on the basis of old archives sources and newly-discovered Tominc paintings in Ljubljana and elsewhere.
The published petitions were addressed to Prince Metternich and to the Emperor Franz I. They are written in Italian and are full of polite phrases. The painter requested a scholarship with which he wished to continue his studies in Rome to improve his historical painting. These letters are a contribution to our previous knowledge of Tominc: that he painted religious pictures in early youth in Gorizia, that he spent eight years as a pupil of the Accademia di San Luca in Rome, that his copy of Raphael’s Madonna di Foligno was not only mentioned by a Roman newspaper (Cracas) in 1817, but also by Viennese and London newspapers, and finally, that the painter was already in Ljubljana on 15 February 1821, that is, in the early days of the Ljubljana Congress.
OBLIKOVNI ZNAČAJ NOVEGA MESTA
Jelka Pirkovič-Kocbek, Ljubljana
Značilnost slovenske naselbinske kulture je, da jo sestavlja več pokrajinsko obarvanih enot, med katerimi ima vsaka nekoliko drugačno naselbinsko mrežo, vsaka drugačen prevladujoč tip naselij, vsaka posebno zaznamovano tradicionalno arhitekturo mest in vasi in posebnosti v oblikah naselij. Kje so globlji vzroki za razlike med pokrajinami, razlike, ki jih prištevamo med kulturne konstante določenega prostora — to je eno temeljnih vprašanj, s katerim se ukvarja naša umetnostna zgodovina že od Steletovih časov dalje. Nanj obstajata dve vrsti odgovorov. V prvo sodijo splošna razmišljanja, s katerimi ocenjujemo vplive različnih dejavnikov — od geografskih lastnosti slovenskih pokrajin do zgodovine različnih kulturnih vplivov, ki jih je že Stele opredelil kot vplive srednjeevropskega in mediteranskega kulturnega kroga. Taka razmišljanja pa pogosto vodijo v posploševanja in tako marsikatera značilnost, ki sicer določa kulturno podobo pokrajine, ne najde ustrezne razlage. Druga vrsta odgovorov tako sledi drugačni poti: s pomočjo posamičnih študij, ki obravnavajo posebnosti v ožjih prostorskih okvirih, počasi sestavljamo mozaik mestnih, vaških in sploh naselbinskih oblik na Slovenskem. O tem, kakšen je odnos (umetnostno)zgodovinskih strok do vprašanja oblikovanosti naselij, smo govorili na drugem mestu.1 V pričujočem sestavku bi radi predstavili konkreten primer,2 kako je mogoče z umetnostnozgodovinskega stališča analizirati oblike določenega naselja. Pri tem izhajamo iz postavke, da so naselbinske oblike pomembni proizvodi človekove ustvarjalnosti, kjer sodelujejo cele generacije, se zrcali kulturna podoba pokrajine in kjer končno lahko razberemo družbene okoliščine, ki so vplivale na nastanek, razvoj in spreminjanje naselbinskih oblik v daljših zgodovinskih obdobjih.
Ker je naloga široko zastavljena, presega ožjo umetnostnozgodovinsko naravnanost, tako da se ne moremo izogniti vpletanju spoznanj in postopkov sorodnih družbenih ved, ki se vsaka po svoje loteva proučevanja mest in drugih naselij. V prvi vrsti se tako srečujemo z urbano zgodovino in urbano geografijo, pa tudi z drugimi
1	Jelka Pirkovič-Kocbek, Vključevanje (umetnostno)zgodovinskih ved v urbanistično in prostorsko načrtovanje, Sinteza, 1981, 53—54, pp. 67—73.
2	Članek je povzet po daljšem besedilu, ki je sestavni del strokovnih gradiv za urbanistični načrt Novega mesta.
vejami historiografije in geografije. Po naši sodbi pa takšno prepletanje umetnostni zgodovini lahko le koristi, ker ji odpira nova področja in prispeva k širšemu vključevanju stroke v tokove sodobnega življenja. Poslanstvo umetnostne zgodovine na področju proučevanja naselbinskih oblik je, da opozarja na kulturne razsežnosti celotne naselibinske dediščine in ne le na njene spomeniške vrednote.
Nič novega ne povem, če rečem, da je pokrajina v okolici Novega mesta izrazito razgibana, saj je to značilen valovit kraški svet z grički, vzpetinami, dolinami in terasami, po katerem se vije Krka in tečejo številni potoki. Nekdaj je bil pas ob reki močno obrasel z gozdom, katerega ostanka sta Portovald in Ragov log. Na območju kasnejšega mesta je Krka ustvarila tri zaporedne okljuke. Nekdanji prebivalci Dolenjske so si že v davnini za svoje bivališče izbrali srednjo okljuko, ki jo z zaledjem povezuje najožji pas zemljišča in ki jo prav v tej kritični točki varuje naj večja vzpetina okolice — Marof.3 Poleg tega, da je prostor s treh strani obdan z vodo, s četrte pa dostop vanj zapira Marof, so tukaj dobre možnosti za naselitev tudi zato, ker imajo južna pobočja Marofa in Kapiteljskega hriba ugodno orientacijo. Razmeroma varne so bile tudi lege na terasi na Težko vodo, kjer danes stoji vrsta naselij agrarnega nastanka od Gotne vasi preko Jedin-ščice, Regrče vasi do Šmihela. Prav za kmetijstvo razmeroma primerna tla so poleg vidika varnosti pospeševala zgodnje naseljevanje v novomeškem prostoru.
Ni moj namen, da bi ponavljala splošno znana dejstva o zgodovini poselitve novomeškega okoliša v prazgodovini in antiki. Poudarila bi le, kako je bila namestitev prazgodovinske utrjene naselbine na Marofu pomembna za nadaljnji potek naseljevanja v tem prostoru: s tem je bila namreč določena osnovna prometna shema območja (poti v smeri jugozahod—severovzhod in sever—jug s prehodom čez Krko) in preko antične naselbinske tradicije (ko se je sicer težišče preneslo z Marofa na Kapiteljski hrib) tudi na izbiro naselbinskih točk v zgodnjem srednjem veku.
V	zvezi s prehodom čez Krko v območju Novega mesta je najbolj zanimivo vprašanje, kje je ta prehod bil. Ker nimamo nikakršnih oprijemljivih dokazov, lahko na njegov obstoj in lokacijo le posredno sklepamo — ne moremo namreč prezreti dejstva, da sta bili prazgo-vinska in antična naselbina nameščeni na levem bregu Krke, medtem ko je bilo eno najpomembnejših halštatskih grobišč na nasprotnem bregu — na Znančevih njivah.4 Torej je že v prazgodovini moral obstajati prehod čez reko najverjetneje v obliki broda. Zdi se, da je njegovo lokacijo treba iskati tam, kjer je bil v srednjem veku postavljen brod pri Dolenjih vratih in kjer so kasneje zgradili leseni most. Grobišče na Znančevih njivah je namreč v neposrednem zaledju tega prehoda čez Krko, ki je utemeljen tudi z mikro-topografskega stališča
3	Tako ima Marof nadmorsko višino 228 m, Na Drski 225 m, Ragov log 223 in Recljev hrib 221 m, Grm 217 m, Sipčev hrib 212 m in Kapiteljski hrib 202 m, medtem ko je gladina Krke pod železniškim mostom na nadmorski višini približno 162 m.
4	Keltski grobovi so bili odkriti tudi ob Zagrebški cesti — cf. Tone Knez, Novo mesto kot arheološko najdišče, Kron, 1980, 2, p. 84.
(najbolj prikladen spust s terase pod Kapiteljskim hribom do rečnega brega, razmeroma lahek dostop do vode tudi s kandijske strani ter bližini izliva Težke vode in močnega kraškega izvira pod sedanjim kandijskim mostom). Tega prostorskega okvira se je kasneje držala tudi rimska vicinarna cesta, ki se je od glavne ceste Emona—Siscia odcepila pri Karteljevemu in je preko ozemlja Novega mesta vodila čez Gorjance.5
Prvo naselbinsko jedro v prostoru Novega mesta je, kot je znano, bilo na Marofu, čeprav je kot naselitveno območje obstajalo največ do 4. stoletja našega štetja, pa je njegova namestitev posredno vplivala tudi na namestitev srednjeveške naselbine: že v prazgodovini je bila namreč začrtana prometna pot, ki je najverjetneje vodila od Marofa skozi današnje mestno jedro pod kapiteljskim gričem do bro-dišča na Krki. Prav ta stara pot je privabljala tudi kasnejše prebivalce naših krajev v času antike, pozne antike in zgodnjega srednjega veka, da so si iskali zavetja v varni okljuki Krke in na vzpetini Kapiteljskega hriba.
Prav Kapitelj smemo šteti za tisto naselbinsko jedro v okviru današnjega mesta, za katero lahko s precejšnjo gotovostjo predvidevamo, da je bilo verjetno nepretrgano poseljeno vse od pozne antike do ustanovitve srednjeveškega mesta in da tako povezuje najstarejšo naselbinsko tradicijo s tisto, ki traja še danes. Sondažna izkopavanja na proštijskem vrtu so sicer odkrila skromne ostanke morebitne rimske naselbine,6 vendar bi natančnejše arheološko raziskovanje (predvsem v ožjem območju kapiteljske cerkve) nedvomno prispevalo k bolj trdnim dokazom o starejši gradbeni zgodovini Novega mesta.
Domnevamo, da je na vrhu kapiteljske vzpetine stala utrdba, s katere je bilo mogoče nadzorovati cesto, ki se je vila pod kapiteljskim pobočjem, po terasi nad Krko (nekako tam, kjer sta danes Prešernov trg in Sokolska ulica), in pa prehod čez reko, ki sem ga že omenila. Ob utrdbi je morala stati še kultna stavba, pod vrhom (bodisi proti Bregu ali nad Loko) pa naj bi stala skromna naselbina.
Kot smo že rekli, nimamo trdnih arheoloških dokazov za to domnevo, vendar jo vsaj posredno lahko podkrepimo z etimologijo imena Gradec, ki se je v srednjeveških listinah ohranilo za lokaliteto na območju kasnejšega mesta, in z dokaj upravičeno hipotezo nekaterih avtorjev, ki vidijo v spodnjem delu kapiteljskega zvonika ostanek utrjene pristave stiškega samostana,7 katerega temelji pa bi utegnili biti še starejši.
Tako lahko pridemo k naslednji točki, k tretjemu jedrn prostorske organizacije, katerega nastanek po našem mnenju (povzetem po Gregoriču, Mušiču, Kosu in drugih, ki so se ukvarjali z zgodovino mesta) sega v čas pred letom 1365. V mislih imam predurbansko srednjeveško naselbino, ki naj bi nastala v zavetju stiškega utrjenega
5 Sonja Petru, Novo mesto v rimski dobi, Novo mesto 1365—1965, Maribor 1969, p. 76.
4	Tone Knez, op. cit., p. 92.
7	Marjan Mušič, Podoba novomeške kapitejske cerkve skozi čas, Novo mesto 1365—1965, p. 167.
Gradca in ki bi imela delno ruralni značaj (listine govore o šestih kmetijah v Gradcu),8 delno pa celo trškega, če se pridružimo mnenju Kosa in drugih,9 ki v ožjo zvezo z Gradcem postavljajo v virih omenjeni Marchstatt — tržeč oziroma tržišče. Vendar nasprotno kot Kos menim, da sledov srednjeveškega Marchstatta ni prekrilo kasnejše Rudolfovo, ampak da se je slednje naslonilo na svojega protourbanega predhodnika.
gradišče na Marofu, kjer se je stara naselbinska tradicija pretrgala
prazgodovinska in antična cesta, srednjeveška pot
antična utrdba na Kapitlju, kasnejši stiški dvorec
območje domnevne antične naselitve
JEDRA PROSTORSKE ORGANIZACIJE
+
srednjeveško trško jedro
1----------------------------^--------------------------_J_
cerkev sv. Antona ®
°o°o
o°o°	gozd
' Božo Otorepec, Prepisi in prevod zamenjalne listine iz leta 1365, ibid, p. 112.
9	Milko Kos, Ustanovitev Novega mesta, ibid. pp. 81—82.
Novo mesto kot srednjeveško mesto ima prometno mrežo v bistvu enako zasnovano kot večina naših srednjeveških mest. Njene osnovne prvine so: trg oziroma tržna ulica, sistem kapilarnih poti, ki ga sestavljajo prečne in stranske ulice, ter tako imenovane obzidne poti, ki vodijo po obodu mesta, ob notranji strani obzidja. V primeru Novega mesta sta posrečeno združeni dve potezi: na pravokotni osnovi temelječa zasnova Glavnega trga in ulic v njegovem zaledju in v bistvu krožni venec obzidnih ulic, katerih traso je seveda določala krožna oblika obzidja. Čeprav je bilo novomeško obzidje odstranjeno že pred skoraj dvema stoletjema, je njegov potek vtisnil mestni zasnovi neizbrisne sledi: ob njem so iz nekdanjih obzidnih poti nastale ulice z značilno pozidavo. Obroč obzidnih ulic je pretrgan na dveh mestih, in sicer tam, kjer je imelo zemljišče poseben status: na pro-štijskem in frančiškanskem vrtu. Po nekdanjih obzidnih poteh pa so danes speljane naslednje ulice: zahodni del Vrhovčeve in Šolska ulica, Breg in Hladnikova ulica.
Omenila sem že, da Glavni trg in ulice, ki se vanj iztekajo, začrtujejo pravilni, bolj ali manj na pravih kotih temelječi vzorec. Res da
KRANJ
NOVO MESTO
trg
_JL
stranske ulice	7_____________________^
^ glavni dostopi na trg
se sam Glavni trg lijakasto oži proti svojemu južnemu izteku, vendar je njegov širši severni del skorajda pravokotno zaključen, prečne ulice pa se nanj iztekajo v dokaj pravilnemu sistemu in so z izjemo Dilančeve ulice nanj pravokotne. Že na prvi pogled se vidi, da gre za mestni predel, ki je bil načrtno zasnovan, in sicer tako, da so najprej začrtali obsežni tržni prostor oziroma lijakasti trg kot razširitev glavne cestne hrbtenice, nato pa razdelili zemljišče ob njem na značilne srednjeveške trakaste parcele, ki pa so bile do svoje običajne dolžine (okrog 90 m) razvite le v spodnjem zahodnem obrobju trga.
Sam trg je največji srednjeveški trg na Slovenskem in tudi sicer ga med mestnimi trgi prekaša le Kongresni trg v Ljubljani, ki pa je precej mlajšega nastanka. (V to vrsto seveda ne štejem trgov iz novejše dobe, ki pa imajo povsem drugačen značaj in videz — na primer trg v Velenju, Trg osvoboditve v Ljubljani itd.) Speljan je po terasi nad Krko, ki pa se v južnem koncu spušča proti reki. Kot že rečeno, se nanj veže vrsta stranskih ulic, na zgornjem in spodnjem koncu pa se vanj izteka glavna mestna prometna žila, ulica, ki povezuje Gorenja in Dolenja mestna vrata. V tem je prehodna prometna vloga, pa tudi oblikovanost novomeškega trga sorodna tisti, ki jo ima glavni trg v Kranju.	,
Vzporedno z glavno smerjo obeh trgov, novomeškega in kranjskega, torej potekajo stranske ulice, ki so nekdaj služile kot gospodarske poti oziroma kot dostopi do zadnjih koncev trakastih parcel. Zanimivo je, da je na zahodnem robu novomeškega trga nastala še ena vzdolžna ulica, ki je vodila približno po sredini parcelnega niza. Očitno se namreč parcele nadaljujejo tudi preko Sokolske ulice vse do Kosove ulice.
Prometna mreža zahodne polovice starega mestnega jedra je drugače oblikovana. Res da je zemljišče tukaj precej razgibano in zato manj primerno za pravokotno speljan ulični raster. Vendar menim, da niso le topografske značilnosti določale poteka ulic v tem mestnem predelu, temveč da je ta mreža bila zasnovana po drugačnih načelih, kjer je bilo v prvi vrsti pomembno, da se poti prilagajajo zemljišču in da se stekajo v funkcionalno središče. Te poteze so značilne za ruralni prostor oziroma za vzorec proti v gručastih vaških naseljih. Le-ta pa predstavljajo verjetno najstarejšo srednjeveško naselitveno plast pri nas, katere korenine v marsikaterem primeru segajo celo v antiko. Prav v to vrsto' lahko štejemo tudi naselitveni prostor Novega mesta, kjer je od rimske antike preko zgodnjega srednjega veka stala naselbina (oziroma njeni ostanki), ki se v visokem srednjem veku imenuje Gradec. V primeru novomeškega Gradca je toponim verjetno označeval naselbino pod utrjeno srednjeveško postojanko (stiškim dvorom), ki pa je, kot sem že omenila, imela tudi antično naselbinsko tradicijo.10
Lokacijo te naselbine je treba iskati na območju današnjega Kidričevega trga in zgornjega (zahodnega) dela Prešernovega trga. Slednji nedvomno predstavlja jedro predurbanega naselja, vaško oziroma tr-
10	Predvsem M. Kos, op. cit., pp. 81—83, in drugi.
PTUJ
STARI TRG, LJUBLJANA
BORŠTNIKOV TRG LJUBLJANA
NOVO MESTO
LESKOVEC
ško središče, okrog katerega so bili razporejeni domovi in v katerega so se stekale lokalne poti.
Na splošno lahko rečemo, da trikotna oblika trga v naših mestih vselej opozarja na to, da njegova zasnova sega v čas pred nastankom srednjeveške urbane naselbine. Skratka, trikotna tržna ploskev je praviloma značilna za ruralne naselbinske tipe, le da so v tistih naseljih, ki so do sedaj (oziroma do nedavnega) obdržala kmečki značaj, trgi manj izrazito oblikovani: niso strnjeno pozidani z vseh strani, stavbe in parcelne meje tvorijo bolj nepravilne (nazobčane) stranice tržne ploskve, v tlorisu gre za manj geometrijske, zato pa za bolj »organske« oblike itd. Razlika med ruralnimi trikotniškimi trgi in iz njih izpeljanimi, geometriziranimi urbanimi dvojniki naj ponazorim z naslednjimi primeri:
Glavni trg v Ptuju in Stari trg v Ljubljani sta nedvomno najstarejša med navedenimi primeri, njuni začetki namreč segajo v obdobje rimske naselbinske tradicije in sta nastala na stičiščih cest, ki so bile začrtane že v tem času. Tudi glavne arterije, ki se stekajo v novomeški trg, so lahko predsrednjeveškega nastanka in so vodile od stare lokalitete na Marofu k prehodu čez Krko, tako da je prometna smer po Kidričevem in Prešernovem trgu ter dalje najverjetneje po Sokolski ulici — starejša od tiste, ki je vodila od Gorenjih mestnih vrat po današnji Cesti komandanta Staneta preko Glavnega trga do broda (kasneje lesenega mostu) čez Krko v Kandijo. Na ta način si tudi lahko razložimo sicer nenavaden potek vzporednice Glavnemu trgu po sredini dolgih srednjeveških parcel, ki obrobljajo Glavni trg na njegovem zahodnem robu.
V	območju pred Gorenjimi vrati je nastala mreža prometnic, ki je značilna za srednjeveška predmestja ob mestnih vratih: le-ta namreč predstavljajo edini prehod skozi zaporo mestnega obzidja in se zato proti njim stekajo vse poti iz okolice. Tako je nastala značilna pahljačasta mreža prometnic, ki se ponovi tudi na notranji strani mestnih vrat, kjer se stikajo štiri poteze: stara in nova glavna prometna smer in dve obzidni poti.
Opozorim naj, da je do konca 19. stoletja glavna severna vpadnica v mesto vodila čez Marof, po sedanjem Kettejevem drevoredu. Prav tako je odcep proti Ločni in dalje Mačkovcu potekal po današnji Ulici talcev, medtem ko je bila sedanja Cesta herojev še v začetku našega stoletja le ozka poljska pot.
Podobna pahljačasta cestna mreža se je razvila tudi v Kandijskem predmestju, le da pri tem lahko takoj opazimo posebnost: ceste so urejene v obliki dvojne pahljače, ki jo lahko ponazorimo s priloženo shemo, pri čemer sta bili A. in Aa prehoda čez oviri (oziroma mostova čez Težko vodo in čez Krko), med njima pa je bila prometnica (današnja Partizanska cesta) speljana po reliefno najbolj ugodni trasi ob Krki.
Ob koncu 19. stoletja so se tudi v Novem mestu postopoma pričele uveljavljati spremembe v prostorski organizaciji mesta, ki so bile povezane s splošnim družbenim razvojem, še posebej pa so jih neposredno pospeševale novosti v tehnologiji prometa. Tako ni čudno,
STIŠKIY DVOR
Razvoj prometne mreže v mestnem jedru lahko ponazorimo takole:
NOVO MESTO PRED L. J365
glavna prometna smer   _ stranske poti
500
I
1000 m
_i—i
KAPITEU \ >'
NOVO MESTO PRED K. 18. STOL.
glavna prometna smer
starejie poti
gospodarske poti obzidne poti obzidje
drugo obzidje pod Bregom
100
da je prav prometno omrežje tisto, ki je v mestih industrijske dobe oznanjalo nove prostorske odnose in ki je bilo najbolj podvrženo hitrim spremembam. Na splošno lahko rečemo, da je bil splet prometnic v predindustrijski dobi enakovreden del celotne naselbinske zasnove, z vse močnejšim uveljavljanjem kapitalističnih družbenih odnosov pa so promet in njegovi tokovi postajali pomembnejši, hkrati pa so se ta vprašanja reševala vse bolj avtonomno ne glede na učinke in povezave s preostalimi postavkami urbane (oziroma prostorske) celote. Prometne poti so na novo trasirali in oblikovali tako, da so za-
BROD
ŠENTJERNEJ
METLIKA
ŠMIHEL.
Ai — A2 = sedanja Partizanska cesta poteka po reliefno najbolj ugodni trasi ob Krki
dostili le enemu cilju: večji učinkovitosti (ekonomičnosti) samega prometa. Tako se je prav pri prometu najprej pričelo uveljavljati načelo parcialnega reševanja posameznih problemov, povezanih z razvojem mest in pokrajin, obenem pa tudi funkcionalistični pristop, kjer je načelo neposrednega ekonomskega učinka prevladalo nad drugimi načeli urejanja prostora.
Kot sem že omenila, so se te spremembe v Novem mestu dogajale postopoma. Čeprav njihove začetke lahko razberemo že v preteklem stoletju (ter delno celo v določenih posegih s konca 18. stoletja — pri tem mislim na odstranitev srednjeveškega obzidja), so se v polnem obsegu uveljavile šele po letu 1945, ko je tudi Novo mesto dokončno postalo industrijsko središče.
Z izgradnjo železnice je Novo mesto »ujelo zadnji vlak« in se priključilo tisti skupini slovenskih mest, ki jim je predvsem železnica kot najpomembnejša pridobitev 19. stoletja omogočila, da so se razvila v sodobna urbana središča. Torej je železnica odigrala močno katalizatorsko vlogo pri novi hierarhiji urbanih središč na našem ozemlju.
Na urbani ravni pa je v večini primerov lokacija železniškega postajališča, oziroma njen prostorski odnos do mestnega središča precej vplival na smer razvoja in na premaknitev težišča centralnih dejavnosti v smereh železniške postaje. Zgledi takšnih premikov so Trst, Ljubljana, Celovec, Maribor in Celje, medtem ko Novo mesto sodi v tisto skupino naših mest, v kateri se ta proces ni odvijal preprosto zato, ker je bila železniška postaja zgrajena na odročnem kraju. V tem je »dolenjska metropola« podobna Kranju, Postojni in Ptuju. Toda čeprav se zaradi železnice mestno središče ni preselilo v njeno bližino, je v Novem mestu vseeno prišlo do širitve mesta proti severu (ob Ljubljanski cesti in leta 1912 trasirani Cesti herojev), ker je pač zaradi topografije (okljuke Krke) bil za to prostor najprimernejši. Nova prometna vloga Novega mesta in splošne zahteve po izboljšavi prometnih razmer so narekovale tudi izgradnjo novega cestnega mostu v Kandiji. Za ožje mestno jedro je bil to najpomembnejši poseg (ki je poleg tega predstavljal pomemben dosežek inženirstva, saj je bil to eden prvih mostov z jekleno konstrukcijo pri nas). Ne le, da so zaradi mostu žrtvovali dve hiši ob južnem zaključku Glavnega trga (ter prav tako dve hiši na kandijski strani), saj ta izguba za prostorsko zaključenost trga ni bila tako boleča kot podoben, le da bolj brezobziren poseg na glavnem mariborskem trgu, kjer so leta 1913 prav tako zgradili novi most če z Dravo, pomembneje je, da se je z novim mostom bistveno izboljšala prometna povezava s Kandijo, tako da je najprej Kandija sama, kasneje pa so tudi Grm in po vojni širše območje med Žabjo vasjo, Gotno vasjo, Šmihelom in Drsko postali tisti prostor, kjer se je mesto najbolj razširilo.
LE CARACTERE FORMEL DE NOVO MESTO
L’article montre de quelle maniere on peut analyser les formes d’une agglomeration sous l’aspect de l’historie de l’art. La ville de Novo mesto s’est developpee ä l’endroit d’un tres ancien passage de la rivižre dont
le coude lui donnait une bonne position de defense. Le noyau de la ville actuelle ne se borne pas ä Rudolfswert, la cite medievale fondee en 1365, mais inclut aussi un quartier un peu plus ancien sous le sommet du Kapiteljski grib (Mont du chapitre) oü il y a eu probablement une bourgade au nom de Gradec. Novo mesto possede divers elements caracteristiques communs ä toutes les villes medievales: structure de son plan, reseau des rues, place du marche centrale, parcellation. La structure traditionnelle de la ville a ete graduellement transformee et completee. Les transformations de la construction urbaine ont čte surtout intenses ä une epoque recente oü la ville est devenue le centre industriel de sa region.
OCENE IN POROČILA NOTES ET COMPTES RENDUS
KNJIŽNE OCENE
Annie-Paule Quinsac:
SEGANTINI:
CATALOGO GENERALE, I—II, Milano: Electa Editore, 1982. 291 (I) in 314 (II) strani.
Annie-Paule Quinsac je docentka za umetnostno zgodovino na Univerzi South Carolina in že vrsto let proučuje življenje in delo italijansko-švicarskega slikarja Giovannija Segantinija. Je tudi avtorica velike Se-gantinijeve razstave, ki je bila pred štirimi leti na Japonskem in v Milanu, in seveda spremnega kataloga. Tokrat v dveh zajetnih knjigah predstavlja večidel še neobjavljeno in po strogih znanstvenih kriterijih urejeno dokumentacijo ter kompleten korpus Segantinijevih del (slike in risbe), zgodovinsko-kritično katalogiziran in analiziran. Slikarjeva figurativna tematika je interpretirana s pomočjo rekonstrukcije zgodovinskega, intelektualnega in človeškega razpoloženja, v katerem je nastajala in se razvijala. Industrijska ekonomija se ob koncu 19. stoletja začne najprej razvijati v severnoitalijanskih pokrajinah, kar tudi v umetnosti pojasnjuje rojstvo tehnično-znanstvenih interesov, naprednih idej in hkrati tudi socialnih težav. Tako je v slikarstvu zadnjega desetletja preteklega stoletja za Milano značilen di-vizionizem Gaetana Previatija, G. Segantinija, V. Grubicyja, P. Pelliz-za da Volpeda in mnogih drugih. Divizionizem Previatija, Segantinija idr. je od francoskega neoimpresio-nizma povzel le teoretsko-znanstve-ne osnove in navdušenje za znanost, nikdar pa ni sprejel ideje o raziskovanju umetnosti, katere glavna pobudnika sta bila v Franciji Seu-
rat in Signac. Poleg tega pa Italija tudi ni poznala impresionizma, ki bi bil predmet znanstvene raziskave neoimpresionizma. Tako ostane di-verzionizem le tehnika, ki služi zgo-dovinsko-alegorični retoriki Previatija, spiritualizmu in simbolizmu Segantinija, politično-socialni ideologiji Pellizza da Volpeda itn. Giovanni Segantini, čigar dela so bila nekaj časa zelo blizu našemu Ivanu Groharju, je bil rojen 1858 v Arcu, postal sirota že pri petih letih in preživljal žalostna leta svojega otroštva delno tudi v poboljše-valnici. Med leti 1875 in 1879 je v Milanu obiskoval Likovno akademijo Brero, kjer se je srečal s skupino umetnikov z enako stilno usmeritvijo in enakimi socialnimi idejami. Tu spozna tudi Bugattija, načrtovalca in izdelovalca pohištva, s čigar sestro Bice se 1880 tudi poroči. Obdobje, ki ga Segantini preživi v Milanu in v Brianzi, je za oblikovanje njegove umetniške osebnosti izjemnega pomena. Prvine lombardskega slikarstva bodo tudi pozneje vedno prisotne na njegovih platnih, ' čeprav močno spremenjene.
Odločilno za razvoj Segantinijevega slikarstva pa je bilo brez dvoma srečanje z V. Grubicyjem, ki ga je s pogodbo o odkupu vseh naslikanih del osvobodil gmotnih skrbi in obenem tudi usmeril h konfrontaciji z mednarodno umetnostjo — posebno francosko — ter k študji Milleta. Grubicy ga je tudi napeljal, da je v divizionistični tehniki naslikal novo verzijo »Ave Marie na jezeru« (Ave Maria a trasbordo). Od divizionizma, ki mu je omogočil intenzivnejše podajanje efektov duhovne preobrazbe stvarnega, je
le kratek korak k simbolizmu in prav kot simbolist doseže Seganti-ni v avstrijsko-nemškem okolju izredna priznanja.
Najbolj ustvarjalen del svojega življenja preživi Segantini v švicarskih Alpah, najprej v Savogninu (1886—1894) in pozneje na Maloji (Engadina, 1894—1899). Prav tu nastane v zadnjem letu njegovega življenja eno najbolj znanih del »Alpski triptih«, ki pomeni sintezo realizma, naturalizma in simboliz-
ma. Življenje, Narava in Smrt: materinska ljubezen v spomladanskem razpoloženju Alp, vrnitev z dela v poletnem večeru in na koncu zima z visokim snegom ter rumenkasto svetlobo nad gorskimi vrhovi. Smrt ga dohiti v koči, na skoraj 3000 m visokem Schafbergu (1899), v alpskem svetu, v katerem je bil rojen in kateremu so posvečena njegova najpomembnejša dela.
Tatjana Wolf
NARODNA GALERIJA V LETU 1982
KATALOG RAZSTAV
JOŽEF PETKOVŠEK 1861—1898. Ljubljana 1982. Izdano ob retrospektivni razstavi. — Lastniki razstavljenih del. Restavratorji umetnin. Kazalo. Tomaž Brejc: Jožef Petkovšek. Življenjepis. France Mesesnel:	Jožef Petkovšek slovenski
slikar — ponatis. Tomaž Brejc: Razstave, Literatura o umetniku. Katalog razstavljenih del. — Kratice in krajšave. Reprodukcije. Str. 98,
39	črno-belih reprodukcij + 9 barvnih + 1 barvna na naslovni strani. Priloga: resume v angleščini, 8 strani. Izid kataloga je podprla DO Računalniški sistemi DELTA.
RAZSTAVE
1 JOŽEF PETKOVŠEK 1861—1898 (18. 3.—18. 7. 1982). Razstavljenih je bilo 20 olj in 6 risb iz lasti Narodne galerije in zasebne lasti. Slike: Kanal v Benetkah, NG S 1895, Štorklja in zamorček, zas. 1., Baletka, zas. 1., Polaganje v grob, p. c. sv. Trojice, Vrhnika, Izplačevanje koscev, NG S 301, Dekliški portret, NG S 1307, Tihožitje, NG S 307, Dekle v rožnatem, NG S 1911, Dekle v narodni opravi, NG S 306, Italijanski deček, NG S 304, Perice ob Ljubljanici, zas. 1., Perice ob Ljubljanici, NG S 308, Teodor Filipescu, NG S 302, Beneška kuhinja, študija, NG S 1453, Beneška kuhinja, NG S 1748, Pismo, NG S 309, Doma, NG S 305, Počitek pri košnji, zas. 1., Avtoportret (?), NG S 303. Risbe: Hrenova hiša na Verdu, NG G 4389, Glava mladeniča, NG G 712, Hynais pri slikanju, NG G 712, »Genij Slave«, NG G 713, »Zmagoslava«, NG G 714.
2 LIKOVNA DELA SLOVENSKIH SLIKARJEV V STAROSTNEM OB-
DOBJU (5.—7. 4. 1982). Razstava je bila prirejena ob II. jugoslovanskem gerontološkem kongresu v Ljubljani. Razstavo 30 del iz lasti Narodne galerije in druge lasti je pripravila Ida Tomše. Dela:	Franc
Kavčič, Salamonova sodba, NG S 1486, Jožef Tominc, Nikola Lazarevič, NG S 1781, Marija Lazarevič, NG S 1782, Mihael Stroj, Ljubljanska meščanka, NG S 1212, Ivan Franke, Krajina, NG S 1763, Krajina, NG S 1762, Ivana Kobilca, Deklica z modro pentljo v laseh, NG S 156, Mica čop roj. Kessler, NG S 1756, Ferdo Vesel, V gozdu, NG S 23, Gvidon Birolla, Vaški podobar, NG S 23, Maksim Gaspari, Deseti brat in desetnica, zas. L, Deseti brat in desetnica, zas. 1., Rihard Jakopič, Tihožitje, NG S 1148, Liza Lever, NG S 109, Matej Sternen, Pred zrcalom, NG S 1191,. Na divanu, NG S 1380, Matija Jama, Šen-klavž, MG, Kolo, NG S 1405, Goj-mir A. Kos, Tihožitje, MG 528, France Pavlovec, Zima v Bohinju, MG 41, Božidar Jakac, Avtoportret, zas. 1., Novo mesto, zas. 1., Miha Maleš, Mesečna romanca, zas. 1., France Mihelič, Rojstna hiša z Lucijo, MG 556, Lojze Spacal, Lunin mrk, zas. 1., Riko Debenjak, Magične dimenzije CCX 1914, MG 1252, Zoran Mušič, Nismo poslednji, MG 621, Maksim Sedej, Na obali, zas.
1.,	Nikolaj Omersa, Tihožitje z ribami in steklenico, zas. 1., Gabrijel Stupica, Avtoportret, MG 557.
3	SLOVENSKI IMPRESIONISTI (11. 10.—7. 11 1982). Izbor 32 del iz potujoče razstave, ki ko je Narodna galerija priredila v Deželni galeriji v Celovcu. Ivan Grohar: Pod Koprivnikom, MM 60, Grabljice, MM 63, Devin, Slov. filharmonija, Ljub-
ljana, Macesen, CK ZKS, Sejalec, NG S 1327, Cvetoča jablana, NG S 15, Sedlo, NG S 1501, Vaška cesta, NG S 1369, Pravljica, NG S 1502, Krompir, Komite za kulturo SRS, Rihard Jakopič:	Samotna breza,
NG S 107, Sončni breg, NG S 110, Zima, NG S 1402, Vaški motiv, NG S 96, Stara Gradaščica, NG S 631, Samotar, NG S 98, Cvetlično tihožitje, NG S 1148. Marija Jama: Kamnolom, NG S 1846, Dürnstein, NG S 1410, Dürnstein II, NG S 1411, Krajina ob Donavi, NG S 115, Pogled na Ljubljana z Barjem, NG S 114, Šenklavž, MM, Viseča veja, NG S 111, Bežigrad NG S 1412. Matej Sternen: Rozi Klein-Stemen, zas.
1.,	Ulica v Monakovem, NG S 1331, Pri šivanju, zas. 1., Žena ob mizi, NG S 336, Na divanu, NG S 1380, Ležeči akt, NG S 1833, Violinistka, NG S 1975.
4 FERDO VESEL (12.11.1982 — 30.1. 1983). Informativna razstava z izborom 30 del iz zbirk Narodne galerije. Razstavo pripravila Polonca Vrhunc. Dela: Bradati mož v profilu, NG S 532, Ženski polakt, NG
5 681, Podoba I. Kobilce, NG S 1865, Študija ženske glave, NG S 524, Sedeči deček s kučmo, NG S
520, Kanin, NG S 525, Sirota, NG S 527, Prijateljici, NG S 531, Pred svatbo, NG S 528, Pustne šeme, NG S 510, Glava starca, NG S 509, Ženski akt, NG S 511, Umetnikova usoda, NG S 526, Samaritanka, NS G 534, Osveta, NG S 529, Kranjica, NG S 515, Beneški vrt, NG S 683, Gozd, NG S 514, Deček v zelenju, NG S 530, Potoček, NG S 513, Motiv iz Stranj, NG S 516, Tihožitje s klobaso, NG S 532, Divji lovec, NG S 533, Jessy Case, NG S 517, Žena Sonja, NG S 518, Žena z le-ščerbo, NG S 1308, Pogorišče, NG S
521, Študija žene do pasu, NG S 551, Študija dekliške glave, NG S
522, Ohcet, NG S 1652. — Ciklostirano besedilo Polonca Vrhunc.
POTUJOČE RAZSTAVE
1	FRAN KLEMENČIČ FRAN ZUPAN. 13 del Frana Klemenčiča in
17	del Frana Zupana. Poleg del, naštetih v ZUZ nv XVI, 1980, str.
138,	dodana 4 dela F. Klemenčiča: Krajina, NG S 1960, Na Gorenjskem, NG S 1606, Ljubljana z gradom, NG
S 682, Zimski motiv ob vodi, NG S 1591. — Rp Anica Cevc.
Likovni salon, Kočevje (7. 2.—1. 3. 1982).
Delavski dom, Zagorje (17. 11.—1. 12. 1982).
Knjižnica C. Kosmača, Tolmin (3. 12,—22. 12. 1982).
2	LOVSKI IN POKRAJINSKI MOTIVI. Izbor 30 del iz zbirk Narodne galerije. Razstavo je pripravila Anica Cevc. Dela: N. a.: Mlin na Tirolskem, NG S 972, Gorski potok, NG S 1358, Gorska krajina, NG S 1534, Gorska krajina z jezerom, NG S 855. Anton Karinger: Kamniška Bistrica, NG S 1565, Šum v Vintgarju, NG S 151, Motiv pri Eppanu, NG S 1684, Pogled iz doline Kamniške Bistrice proti jugu, NG S 1483, Koča na Koroškem, NG S 1484, Mojstrana z dolino Vrat, NG S 1564, Skale s kočo, NG S 1578. A. Lang: Alpska krajina, NG S 711, Heinrich Wettavh: Triglav iz doline Vrat, NG S 690. Maks Koželj: Logarska dolina, NG S 1952, Brana z Okrešlja, NG S 1953, Kamniška Bistrica, NG S 1954. Thuma: Srnjak v gozdu, NG
S	1034. Saša Šantel: Krajina v zelenju, NG S 1636. J. F. Hering: Prehod lovcev čez potok, NG G (CZ 311A). Carl Jorgach: Prizor z lova, NG G (CZ 2793/494c), Prizor z lova, NG G (CZ 494 b), Prizor z lova, NG G (CZ 494 b). John El. Ridinger: Srnjaki ob vodi, NG G (CZ 1278). Piters Snyders: Ris napada merjasca, NG G 1721. Georg Wright: Lovski psi, NG G (ZC/21A). Tisk po Franzu Defreggerju: Citrar v koči na planini. NG G. M. C. Lattermann: Gozdni studenček, NG G 725. N. a.: Ulovljena lisica (ZC), Streljanje v tarčo (ZC), Po boju (ZC).
Likovni salon, Radlje (7. 5.—17. 6. 1982).
RAZSTAVE V INOZEMSTVU
1	SLOWENISCHE IMPRESSIONISTEN AUS DER NARODNA GALERIJA LJUBLJANA — NATIONALGALERIE LAIBACH (18. 8,—30. 9. 1982). Kärntner Landesgalerie, Kla-genfurt. Ob razstavi je galerija v Celovcu izdala katalog: uvod Karl Newole, besedilo ob razstavi Emilijan Cevc, katalog z biografskimi podatki slikarjev Anica Cevc. 20 str.,
6	črno-belih + 1 barvna reproduk-
cija na naslovni strani. Razstavljena dela (60): Ivan Grohar: 1 Pod-Koprivniko, MM 60, 2 Grabljice, MM 63, 3 Devin, Slov. filharmonija, Ljubljana, 4 Mecesen, CK ZKS, 5 Se-jalec, NG S 1327, 6 Cvetoča jablana, MM 15, 7 Sveta Ciril in Metod, NG S 1370, 8 Sedlo, NG S 1501, 9, Vaška cesta, NG S 1369, 10 Pravljice, NG S 1502, 11 Krompir, Komite za kulturo SRS. Rihard Jakopič:	12
Henrik Czerny, NG S 626, 13 Mulat, NG S 1398, 14 Profil črnca, NG S 629, 15 Zima ob Gradaščici, NG S 99, 16 Svetnik, NG S 101, 17 Alkoholik, NG S 1386, 18 Samotna breza, NG S 107, 19 Sedeča deklica, NG S 106, 20 Sončni breg, NG S 110, 21 Breze, NG S 108, 22 Pravoslavni svečenik, NG S 1397, 23 Zima, NG S 1402, 24 Borovci, NG S 1400, 25 Vaški motiv, NG S 96, 26 Sestrici, NG S 1401, 27 Hiše v Krakovem, NG S 1205, 28 Stara Gradaščica, NG S 631, 29 Samota, NG S 93, 30 Tivoli, NG S 1392, 31 Pogled na ljubljanski grad, NG S 1387, 32 Krajina z reko, NG S 105, 33 Krakovski vrtovi, NG S 1395, 34 Kristus Tolažnik, NG S 1195, 35 Cvetlično tihožitje, NG S 1148. Matija Jama: 36 Usmiljenka, NG S 112, 37 Kamnolom, NG S 1846,
38	Dürnstein I, NG S 1410, 39 Dürnstein II, NG S 1411, 40 Krajina ob Donavi, NG S 115, 41 Beograd, NG S 1847, 42 Pogled na Ljubljano z Barjem, NG S 114, 43 Šenklavž, MM
44	Viseča veja, NG S 111, 45 Tetka in Jelica, NG S 113, 46 Bežigrad, NG S 1412, 47 Tivoli v snegu, NG S 773. Matej Sternen: 48 Rozi Klein-Sternen, zas. 1., 49 Speča, NG S 1354, 50 Ulica v Monakovem, NG S 1331, 51 Pri šivanju, zas. 1., 52 Pomladansko sonce, NG S 339, 53 Gozd, NG S 340, 54 Žena ob mizi, NG S 336, 55 Ala divanu, NG S 1380,
56	Devin, NG S 348, 57 Ležeči akt, NG S 1833, 58 Violinistka, NG S 1975, 59 Dekle s knjigo, NG S 1381,
60	Žena pred ogledalom, NG S 1191.
—	Rk. z repr.
2	SLOVENSKI IMPRESIONISTI. Dom likovnih umetnikov Bolgarije, Sofija (25. 11,—15. 12. 1982).
Razstavo je pripravila Narodna galerija po programu o kulturnem sodelovanju med SFR Jugoslavijo in LR Bolgarijo. Ob razstavi je bil izdan katalog: uvod Emilijan Cevc, katalog Anica Cevc. 16 str., 7 črno-belih reprodukcij. Razstavljenih je
bilo 50 del, ista kot na razstavi v Celovcu, razen št. 3, 4, 9, 10, 12, 16, 21, 23, 35, 42, 46. — Rk. z repr.
3 FRANZ CAUCIG/KAVCIC (1755— 1828). Zeichnungen aus der Nationalgalerie Ljubljana/SFRJ. Kabinett des Stadtmuseums, Weimar (5. 10.— 4. 11. 1982).
Razstava je zamenjalna kulturna akcija po mednarodnem dogovoru med SFR Jugoslavijo in NDR za razstavo Dürerjeve grafike iz Dessaua leta 1981 v Narodni galeriji. Ob razstavi, ki jo je pripravila Ksenija Rozman, je bil izdan katalog: tekst, biografski podatki, bibliografija, katalog del Ksenija Rozman.
87	str., 62 koloriranih repr. + 1 na naslovni strani. Razstavljenih je bilo 62 risb: 1 Fokion z ženo in bogato Jonko, NG G 79, 2 Fokion zavrne Aleksandrova darila, NG G 85,
3	Bitka med Aratovo vojsko in Eto-lijci pred Artemidinim templjem v mestu Pellene, NG G 84, 4 Herod v grobnici kraljev Davida in Salomona, NG G 81, 5 Myconov grob, NG G 39, 6 Ženitovanjska pogodba, NG G 52, 7 Zavraten umor, NG G 52, 8 Ogri prisegajo Mariji Tereziji, NG G 80, 9 Mučeništvo sv. Jerneia, NG G 78, 10 Pridiga sv. Antona, NG G 32, 11 Razvaline Koloseja in Monte Celio, NG G 72, 12 Del Koloseja, NG G 1372, 13 Razvaline Koloseja, NG S 1371, 14 Dvorišče v Kartuziji, NG G 1370, 15 Kapitol, NG G 23, 16 Cestijeva piramida, NG G 68, 17 Villa Negroni, NG G 73, 18 Villa Negroni, NG G 53, 19 Villa Patrizi, NG G 71, 20 Palatin, NG G 60, 21 Antični grob pred Porta del Popolo, NG G 70, 22 Vatikanski muzej, NG G 63, 23 Ponte Nomentano, NG G 74, 24 Villa Colonna v Marinu NG G 77, 25 Grottaferrata, NG G 64, 26 Albansko jezero, NG G 66,
27	Pot v Velletri, NG G 1369, 28 Goščava pri Marinu,	NG	G	62,	29
Goščava pri Marinu,	NG	G	76,	30
Avgustov most pri Vicovaru, NG G 1368, 31 Farafeld, NG G 56, 32 Votlo drevo v Pratru, NG G 25, 33 Dolina podzemske jame, NG G 51, 34 Zvonik sv. Justa v Trstu, NG G 50, 35 Arco di Riccardo (Stara antična vrata v Trstu), NG G 69, 36 Gostija na prostem, NG G 48, 37 Italijanska krajina z ribiči, NG G 61, 38 Tennengebirge in reka Salzach, NG G 55, 39 Slap v Gollmgu,	NG G	49,
40	Moški akt, NG G	34,	41	Moška
akta, NG G 47, 42 Moška	figura	v
halji s hrbtne strani,	NG	G	2,	43
Skica figure za sliko Paris in Helena pred egipčanskim kraljem Pro-tejem, NG G 3, 44 Pastirica s kravama in ovcami, NG G 58, 45 Risba treh ovac, NG G 54, 46 Risba rastlin, NG G 21, 47 Pes, NG G 42, 48 Laokoon, NG G 46, 49 Polifem in Odisej, NG G 16, 50 Favn lovec, NG G 22, 51 Apolon Belvederski, NG G
9,	52 Venus Kallipygos, NG G 24,
53	Nimfa, NG G 13, 54 Študija glav s Trajanovega stebra, NG G 41, 55 Heliodorova glava, NG G 35, 56 Glava učenca iz Atenske šole, NG G 37, 57 Del Dispute,	NG	G	45,	58
Barbar gigant, NG G	20,	59	Smrt
sv. Jožefa po Carlu Marattu, NG G 29, 60' Pokol nedolžnih otrok po Ni-colasu Poussinu, NG G 19, 61 Risba štirih glav in roke, NG G 8, 62 Moška in ženska obraza in risba roke, NG G 7. — Rk. z repr.
POSOJENO GRADIVO ZA RAZSTAVI
FERDO VESEL 120-letnica rojstva. Kulturni center »Ivan Napotnik«,
Titovo Velenje (12. 2.—4. 3. 1982). Iz svojih zbirk je Narodna galerija posredovala 17 del: Kmet od Baltika, ■ NG S 509, Deček s kučmo, NG S 520, Sirota, NG S 527, Študij ženske glave, NG S 524, Osveta, NG S 529, Kranjica, NG S 515, Žena z le-ščerbo, NG S 1308, Portretna sklica prve slikarjeve žene Jessy Case, NG S 517, Podoba slikarjeve žene, NG S 518, Samaritanka, NG S 534, Deček v zelenju, NG S 530, Ohcet, NG S 1652, Študija dekliške glave, NG
S	611, Ženski akt, NG S 511, Krajina, NG S 254, V gozdu, NG S 514, Motiv pri Stranjah, NG S 516.
VASILIJ KANDINSKY, New York, Guggenheim Museum (21. 1.—21. 3. 1982), San Francisco, Museum of Modern Art (22. 4,—20. 6. 1982), München, Städtische Galerie im Lenbachhaus (18. 8.—17. 10. 1982). Iz svojih zbirk je Narodna galerija posredovala štiri oljna dela Antona Ažbeta:	Avtoportret, NG S 1527,
Zenski polakt, NG S 1, Zamorka, NG S 3, F haremu, NG S 1321.
Polonca Vrhunc
BIBLIOGRAFIJA
BIBLIOGRAPHIE
mm
SflfcsS
UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1979
KNJIGE, PREVODI IN OCENE
1
Tomaž Brejc, Frank R. di Federico: Francesco Trevisani, eighteenth-century painter in Rome. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/79, str. 45—46.
2
id., Italy and Spain 1600—1750. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 29—30.
3
id., Michael Baxandall: Painting and experience in fifteenth century Italy. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 283—286.
4
id., Za razumevanje avantgarde. Že-limir Koščevič:	Izpitivanje medu-
prostora. — Dnevnik 4. 10. 1979, št. 271, str. 8.
5
Peter Fister, Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. — Lj: Partizanska knjiga, 1979. — 174 str., 194 str. pril.
6
Goričane. — V Mbr: Obzorja, 1979.
—	30 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 91).
Iz vsebine: Damjan Prelovšek, Dvorec Goričane. Pavla Štrukelj, Muzej neevropskih kultur.
7
Rudi Jakhel, Iluzija in resničnost urbanih središč: prispevek h kritiki urbanistične ideologije. — V Lj: Cankarjeva založba, 1979. — 219 str., 12 str. pril. — (Misel in čas).
8
Milček Komelj, Slovensko ekspresionistično slikarstvo in grafika: duhovno usmerjena umetnost dvajse-
tih let dvajsetega stoletja. — Lj: Partizanska knjiga, 1979. — 137 str.,
104	str. pril.
9
Peter Krečič, Martellijev leksikon-ski izziv. — Dan 1979, št. 84, str. 21.
O knjigi:	Claudio Martelli, Arti-
sti triestini del Novecento.
10
Likovna umetnost / prev. Aleš Rojec; priredba Stane Bernik, Vida Hudoklin-šimaga, Hanka Štular. — Lj: Cankarjeva založba. 1979. — 291 str. — (Leksikoni CZ).
11
Marjana Lipoglavšek, Günter Bracher: Die barocke Deckenmalerei in der Steiermark. — ZUZ 1978—1979 št. 14—15, str. 286—287.
12
ead., Ann Sutherland Harris: Andrea Sacchi. — Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/1979, str. 44—45.
13
Jure Mikuž, Ekkehardt Kaemerlin: Ikonographie und Ikonologie... — Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 19—
20.
14
id., George Kubier: The shape of time. — Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 14—16.
15
id., John White:	The birth and
rebirth of pictorial space. — Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 30.
16
id., Mark Roskill:	What is art
history? — Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/1979, str. 39—40.
17
id., Reusselaer W. Lee: Names on trees. Ariosto into art. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/1979, str. 43—44.
18
id., W. Eugene Kleinbauer; Modern perspectives in western art history. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 16—19.
19
id., Wolfgang Stechow:	Northern
renaissance art 1400—1600. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 29.
20
Kruno Prijatelj, C. Fiskovič: Hvarska katedrala. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 288—289.
21
id., D. Medakovič: Manastir Savina
— velika crkva riznica rukopisi. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 289.
22
Radmirje. — V Mbr: Obzorja, 1979.
— 30 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 92). Vsebina: Sergej Vrišer, Radmirska cerkev. Marjetica Simoniti, Radmirska zakladnica.
23
Branko Reisp. Turjak. — Mbr.: Obzorja, 1979. — 31 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 94).
24
Barbara Rupel, Denis Bablet: The revolutions in stage design of the 20th century. — Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/1979, str. 46—50.
25
Camillo Semenzato, Svet umetnosti/
— Lj: Mladinska knjiga, 1979. — 640 str.: ilustr.
Prevod dela: II mondo dell’arte.
26
Nelida Silič-Nemec, Goriški in furlanski mojstri na Reki. Radmila Matejčič: Udio goričkih i furlanskih majstora u baroknoj umjetno-sti Rijeke. — Primorska srečanja 1979, št. 14, str. 110—114.
27
Lučka Stojan, Jacques Derrida: La ve rite en peinture. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 21—26.
28
Ida Tomše, Vizija umetnosti češkega marksista. Karel Teige: Semenj
umetnosti. — NRazgl 23. 2. 1979, št.
4,	str. 121—122.
O tem še: Janez Vrečko, Dialogi 1979, št. 3, str. 175—178.
29
Urbanistični inštitut Slovenije: Raziskovalna dejavnost Urbanističnega inštituta SR Slovenije: 1977/ pripravila Asja Krečič. — Lj: Urbanistični inštitut SRS, 1978 (1979).
—	IV, 50 f.
30
Sergej Vrišer, Mariborski muzej II: umetnostna zbirka. — V Mbr: Obzorja, 1979. — 30 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 96).
31
id., Sladka gora. — 2. izd. — V Mbr: Obzorja, 1979. — 26 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 21).
32
Marijan Zadnikar, Med umetnostnimi spomeniki na Slovenskem Koroškem. — Celje: Mohorjeva družba, 1979. — 305 str.: ilustr. — (Veliki slovenski kulturni spomeniki; 3).
33
Edvard Zajec, Informatrix: knjiga likovnih dialogov. — Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1979. — 72 str. Besedilo še v ital. in angl .
34
Mirina Zupančič in Majda Žbontar, Gradovi na domžalskem in morav-škem območju. — V Mbr: Obzorja, 1979. — 30 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 95).
35
Milan Železnik, Nova Štifta na Dolenjskem. — 2. izd. — V Mbr: Obzorja, 1979. — 34 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 29).
ČLANKI
SPLOŠNO, KIPARSTVO, SLIKARSTVO, GRAFIKA, OBLIKOVANJE
36
Diana Agrest, Design versus ne-design / prev. Braco Rotar. — ČZKZ 1979, št. 32, str. 147—172.
37
Cene Avguštin, Oris oblikovanja prostorskih ambientov in dominant v gorenjskih mestih. — ZUZ 1978— 1979, št. 14—15, str. 231—234.
Referat s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
38
Julij Bertoncelj, Estetika v designu. O vzgoji in ustvarjalnosti — in o nekaterih vidikih visokošolskega sistema. — NRazgl 8. 6. 1979, št. 11, str. 322.
39
Lojze Bizjak, Esej o umetniški lepoti. — Primorska srečanja 1979, št. 14, str. 73—78.
40
id.. Idejna lepota v umetnosti. — Primorska srečanja 1979, št. 15, str. 179—180.
41
Vladimir Bonačič, Računalniška umetnost — koncept dinamičnega objekta. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 59—64: ilustr.
42
Tomaž Brejc, Francesco Trevisani v Rimu in Kopru. K sliki Zasmehovanje Kristusa iz koprskega Sv. Bassa.
—	ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 177—182: ilustr.
43
id., Ko umetnost ne bo več »problematična«, ko bo samo »kultura na počitnicah«, je sploh ne bomo več opazili.../ intervju zap. Jure Apih. — Teleks 13. 4. 1979, št. 15, str. 16—19: ilustr.
44
id., Prispevki k bralnemu gradivu na področju umetnostne teorije renesanse in baroka. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 26—29.
45
id., Sodobne teorije umetnostne zgodovine pri nas in v svetu. — Zbornik predavanj Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 15, 1979, str. 411—429.
46
id., To bi morali vedeti: Miha Vipotnik, Al Stone: multivizijski projekt na TV. — Teleks 14. 12. 1979, št. 50, str. 12—13.
47
id.. Umetnostna zgodovina danes: problemi in perspektive. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/1979, str. 2—4.
48
Tomaž Brejc, Gustav Gnamuš in Jure Mikuž, Barva je mesto, kjer se srečata misel in univerzum. Ars futura. — Delo 29 12. 1979, št. 303, str. 27.
49
Vesna Bučič, Meščanske skrinje v Sloveniji. — ZUZ 1978—1979, št. 14— 15, str. 183—198: ilustr.
50
ead., Izdelki urarskih delavnic v 19. stoletju. — ZUZ 1978—1979, št. 14— 15, str. 269—274: ilustr.
Referat s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
51
Milan Butina, Likovno produktivno delo kot likovna praksa. — Anthro-pos 1979, št. 3/4, str. 245—265.
52
id., Vprašanja likovne umetnosti. — NRazgl 9. 11. 1979, št. 21, str. 617— 618.
53
Emilijan Cevc, Renesančna reliefa v Škofji Loki in na Turjaku. — Loški razgledi 26/1979, str. 37—44: ilustr.
54
Štefka Cobelj, Razvoj krajinarstva.
—	Tednik 12. 7. 1979, št. 2, str. 9: ilustr.
55
Jože Curk, Slovenještajerski trgi in mesta v 19. stoletju. — ZUZ 1978—
1979, št. 14—15, str. 223—230: ilustr. Referat s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
56
Hubert Damisch, Drugi »ich« ali želja po praznini:	za nagrobnik
Loosa. — CZKZ 1979, št. 32, str. 183—197.
57
Ješa Denegri, Kriza umetnosti danes. Pismeni intervju. — NRazgl 26.
10.	1979, št. 20, str. 596.
58
id., Video umetnost od 1965 do danes. — Ekran 1979, št. 1 '2, str. 50— 51: ilustr.
59
Iztok Durjava, O sociologiji likovne umetnosti. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 4/1979, str. 9—14.
60
France Golob, Mojster krtinskih fresk. — Loški razgledi 26/1979, str.
67—76: ilustr.
61
Nataša Golob, Zapisi o nekaterih razstavah srednjeveške umetnosti. Bilten slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/1979, str. 40— 43.
Gotik in der Steirmark, St. Lambrecht; Karel IV, Nürnberg; Die Parier und der Schöne Stil, Köln.
62
Branko Gradišnik, Knjižna oprema
— slovenska in na Slovenskem — med letoma 1678 in 1800. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 37—80: ilustr.
63
Jost Hermand, »Resnična« resničnost — k sporu zahodne umetnostne kritike o realizmu / prev. Igor Kramberger. — Sodobnost 1979, št. 7, str. 762—772.
64
Holografija ini umetnost. — ZiT 1979, št. 5, str. 38—39.
65
Vida Hudoklin-Šimaga in Franc Curk, Spremembe parametrov slikarskih platen v času. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 109—121: ilustr.
66
Pontus Hulten, Vračanja k osnovnim vrednotam grafike. Pogovor z direktorjem »Centre Beaubourg« v Parizu / zap. Bogdan Pogačnik. — Delo 7. 6. 1979, št. 131, str. 9.
67
Mirko Kambič, Marko Pernhart in fotografske reprodukcije njegovih del v 19. stoletju. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 257—262: ilustr. Referat s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
68
Sergej Kapus, Razkritje vizualnega.
— Problemi 1979 št. 192/193, str. 63 do 77.
Kenneth Noland, Piet Mondrian.
69
Bojan Kavčič, Na meji likovnega in literarnega izkustva. Konkretistična prizadevanja mednarodnega gibanja »Westeast« se med drugim izražajo tudi v težnji po splošni razumljivosti. — Delo 28. 8. 1979, št. 200, str. 6.
70
Kdo predvideva smrt umetnosti. Odlomki iz pogovora za zeleno mizo.
— NRazgl 20. 4. 1979, št. 8, str. 240 do 241.
Sodelovali: Lazar Trifunovič, Aleksa čelebonovič, Djordje Kadijevič, Zoran Pavlovič, Ješa Denegri.
71
Taras Kermauner, Dva patetična eseja. — Problemi 1979, št. 189, str.
71—74.
O skupini OHO in družini iz Šempasa.
72
Gabrijel Kolbič, Kdaj bo lepo na Zemlji? Nove snovi, nove funkcije umetnosti. — Večer 18. 8. 1979, št. 192, str. 8: ilustr.
73
id., Problem amaterstva. — Večer
9. 6. 1979, št. 133, str. 8.
O tem še: Mirko Vovšek, Večer 7. 7. 1979, št. 155, str. 8.
74
Gabrijel Kolbič, Slikarjevo mnenje o tem, kaj je estetika, erotika, pornografija. — Večer 16. 6. 1979, št.
139,	str. 8.
75
Milček Komelj, Franc Ksaver Sko-la. Zapuščinski portret bidermajerskega slikarja. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 144—158: ilustr.
76
id., Ilustracija Antikrista iz leta 1769. Primer slovenskega ljudskega akvarela iz 18. stoletja, problem njegove likovne opredelitve in kvalitete. — Sinteza 1979, št. 45/46, str.
72—74: ilustr.
77
id., O ustreznosti poimenovanja. Problem formalne opredelitve in položaj ekspresionizma v slovenskem slikarstvu. — NRazgl 25. 5. 1979, št.
10, str. 292—293.
78
id., Miniature plemiških spominskih knjig s konca 16. in prvih desetletij 17. stoletja iz Arhiva SR Slovenije. — Sinteza 1979, št. 45/46, str.
68—71: ilustr.
79
Peter Krečič, Na rob odrinjeno oblikovanje / zap. Marjetica Gregorčič. — ID 2. 8. 1979, št. 31, str. 26—27.
80
id.. Poročilo o referatih in razpravi.
— ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 279—282.
S	simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica 1978.
81
id.. Starejša ljubljanska industrija
— vprašanja arhitekture. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 239—242: ilustr.
id., Umetnost 19. stoletja na Primorskem — ZUZ 1978—1979, št. 14— 15, str. 235—238: ilustr.
Oboje s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
83
id., Skupina Junij. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 23—28+3—5: ilustr.
84
Maja Krulc, II. kongres Zveze umetnostnozgodovinskih društev Jugoslavije. Celje, 6. in 7. 12. 1978. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 80.
85
ead., Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 1974. — ZUZ 1978—
1979, št. 14—15, str. 297—324.
86
Stane Kumar, Petdeset let »Zemlje«.
— NRazgl 14. 9. 1979, št. 17, str. 494. O hrvaškem združenju umetnikov Zemlja še: id., TV—15 26. 4. 1979, št. 16/17, str. 9: ilustr.
87
Adolf Loos, Ornament in zločin / prev. Pavle Gantar. — ČZKZ 1979, št. 32, str. 173—181.
88
Saša Mächtig, Interdesign Mexico 78. — Raziskovalec 1979, št. 12, str. 658—659.
89
Djordje Malavrazič, Razlogi avantgardnega hermetizma. — NRazgl 23. 11. 1979, št. 22, str. 659—660.
90
Nela Malečkar, Razkrinkavanje. Happening na ljubljanskem gradu.
— Mladina 10. 5. 1979, št. 18, str. 37: ilustr.
91
Lev Menaše, Freske v podružnični cerkvi Sv. Andreja pri Moravčah in Mojster Zaprtega vrta. — ZUZ 1978 do 1979, št. 14—15, str. 159—176: ilustr.
92
id., Marijanska ikonografija in položaj slovenskega cerkvenega slikarstva v 19. stoletju. — ZUZ 1978— 1979, št. 14—15, str. 249—256.
Referat s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
93
Jure Mikuž, Austrakcija ni akademizem. — Delo 8. 9. 1979, št. 210, str. 33.
O tem še: Čoro Skodlar, Delo 6. 10.
1979, št. 234, str. 22 + 33.
94
Jure Mikuž, O slovenskem socrealističnem slikarstvu. — NRazgl 20. 7. 1979, št. 14. str. 410.
O tem še: Alenka Gerlovič, NRazgl
14. 9. 1979, št. 17, str. 490—491.
95
Jure Mikuž, Podoba trupla: predvojno slovensko slikarstvo ini njegovo vpisovanje v evropsko likovno tradicijo. — Problemi 1979, št. 192/193, str. 57—60.
96
Stefan Morawski, O funkcijah najnovejše umetnosti. — NRazgl 20. 4. 1979, št. 8, str. 247—248 in 11. 5. 1979, št. 9, str. 280—281.
97
Milena Moškon, Dragocena najdba. Zanimiv relief iz leta 1466. Iz celjske srednjeveške zapuščine — NoviT 28. 6. 1979, str. 8: ilustr.
98
Anka Novak, Poslikano pohištvo na Gorenjskem. — SlovK 1979, str. 160—164: ilustr.
99
Tomaž Pavšič, Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. — Goriški letnik 6/ 1979, str. 337—401: ilustr.
100
Sreten Petrovič, Fenomenološka sociologija umetnosti pri poznem Hau-serju. — TiP 1979, št. 1, str. 40—50.
101
id., Gre za koncept avtentične ustvarjalnosti za osvoboditev dela v celoti. — Dnevnik 5. 7. 1979, št. 180, str. 5.
O marksističnem razumevanju umetnosti.
102
id., Umetnost — enotnost umnosti in čutnosti. — NRazgl 20. 7. 1979, št. 14, str. 419—421.
103
Tatjana Pregl, Novodobna knjižna ilustracija. — NRazgl 14. 12. 1979, št. 23, str. 678.
104
ead., Sklenjen in logičen proces. Razvoj slovenske knjižne ilustracije. — NRazgl 6. 4. 1979, št. 7, str. 205—206.
105
Damjan Prelovšek, Nekateri problemi raziskovanja arhitekture 19. stoletja. — ZUZ 1978—1979, št. 14—
15, str. 219—222.
Referat s simpozija Slovenska umetnost 19. stoletja, Radovljica 1978.
106
id., Plečnikov prispevek k dunajski secesiji. — NRazgl 9. 3. 1979, št. 5, str. 141.
107
Prešernovi nagrajenci: Vladimir Makuc, Ive Šubic: TV—15, 22. 2. 1979, št. 7, str. 7; Večer 8. 2. 1979, št. 32, str. 2 in 4—5; Dnevnik 8. 2.
1979,	št. 37, str. 5; Delo 8. 2. 1979, št. 32, str. 8; NRazgl 9. 2. 1979, št. 3, str. 74—76.
108
Ksenija Rozman, Runkove vedute slovenskih krajev. — ZUZ 1978—
1979,	št. 14—15, str. 115—140: ilustr.
109
Vojan Rus, Možnosti marksistične estetike. — Delo 4. 10. 1979, št. 232, str. 14—15, 11. 10. 1979, št. 238, str.
8—9; 18. 10. 1979, št. 244, str. 18— 19.
110
Ivan Sedej, Nekaj nepovezanih misli o likovni kritiki. — TiP 1979, št. 3, str. 379—381.
111
Nelida Silič, Drobec iz bogate primorske spomeniške zakladnice. Spomenik padlim v NOB v Dornberku. — PrimN 9. 11. 1979, št. 46, str. 8.
112
Marjetica Simoniti, Zlatarska in pasarska obrt v Slovenjem Gradcu.
—	ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 199—210: ilustr.
113
Lojze Smasek, Slike na pročeljih. Cestna likovna umetnost in njene možnosti pri nas. — Večer 17. 8.
1979,	št. 191, str. 6.
114
Ferdinand Šerbelj, Katalog Cebeje-vih del. — ZUZ 1978—1979, št. 14— 15, str. 81—114.
115
Čoro Skodlar, Nerodna zmota strokovnjakov. — Teleks 16. 3. 1979, št.
11,	str. 29—31: ilustr.
O portretu, ki so ga pripisovali Antonu Ažbetu.
116
Nace Šumi, Koroška umetnost v slovenskem okviru. — Zbornik predavanj Koroški kulturni dnevi 10,
1979,	str. 17—21; povzetek še v SlovV 10. 8. 1979, št. 32, str. 7.
117
id.. Likovna umetnost ob koncu 18. stoletja na Slovenskem. — Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi 1979, str. 397—408.
118
id., Nekateri problemi preučevanja umetnosti 19. stoletja. — ZUZ 1978 do 1979, št. 14—15, str. 213—218. Referat s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
119
Hanka Štular, O proizvodnji keramike v Sloveniji v 19. stoletju. — ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 263 do 268: ilustr.
Referat s simpozija v Radovljici.
120
Jožica Teppey, Znamenite lekarniške freske. — DL 22. 2. 1979, št. 8, str. 40, priloga št .130: ilustr.
Olimje
121
Ida Tomše, Iskalci opore v simbolizmu in abstrakciji. Slikarstvo. — Delo 26. 5. 1979, št. 121, str. 27.
122
Boris Vižintin, Učinkovito spraševanje o pomenu sodobne risbe. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 43—49 +
4	— 6: ilustr.
123
Sergej Vrišer, Baročne prižnice na slovenskem Štajerskem. Poskus tipološke opredelitve. — ZUZ 1978—
1979, št. 14—15, str. 11—36: ilustr.
124
id., Barok — neodtujljivi del naše kulturne dediščine. — NRazgl 9. 11.
1979,	št. 21, str. 620.
125
id., Kritično o našem baroku. — Večer 20. 10. 1979, št. 246, str. 8. Oboje o Pogovoru o baročni umet-notni na Slovenskem, Maribor 1979.
126
Marko Waltritsch, Na glavnem go-riškem pokopališču odkrita grobnica — spomenik jugoslovanskim borcem. — PDk 28. 10. 1979, št. 250, str. 1.
127
Dane Zajc, Bližine in razdalje med sliko in besedo. Esej. — NRazgl 12.
1.	1979, št. 1, str. 12—13.
Franc Zalar, Mlado slovensko kiparstvo. — Sinteza 1979, št. 45/46, str.
9—16+3—5: ilustr.
129
Fedja Zimic, Škandal ali »vsakdanjost«. Kako so likovno opremi-
li	novi beograjski hotel Intercontinental in kaj piše NIN. — Delo
5.	9. 1979, št. 207, str. 8.
130
Matija Žargi, Izdelki livarne na Dvoru pri Žužemberku. — ZUZ
1978—1979, str. 275—278: ilustr. Referat s simpozija Umetnost 19. stoletja na Slovenskem, Radovljica
1978.
131
Milan Železnik, Zlati oltarji na loškem ozemlju od 1690—1720.	—
Loški razgledi 26/1979, str. 45—54: ilustr.
132
Andreja Žigon, Stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem.
—	ZUZ 1978—1979, št. 14—15, str. 243—248: ilustr.
Referat s simpozija v Radovljici.
ARHITEKTURA, URBANIZEM
133
Marko Apih, 2 hotela, 2 ideologiji.
—	Informativni bilten Zavoda SRS za družbeno planiranje 1979, št. 4/5, str. 39—43: ilustr.
134
Cene Avguštin, Oris zgodnovinsko-urbanističnega in arhitekturnega razvoja gorenjskih mest. — Snovanja 19. 6. 1979, št. 2, str. 21—24: ilustr.
135
id., Prostorski ambienti Škofje Loke v srednjem veku. — Loški razgledi 26/1979, str. 62—66: ilustr.
136
Roland Barthes, Semiologija in urbanizem. — Problemi 1979, št. 184/ 186, str. 280—285.
137
Tatjana Bregant, Arheološki prispevki k pojasnitvi stavbnega razvoja starega gradu nad Celjem. — Zbornik predavanj Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
15,	1979, str. 357—370.
138
Marko Cotič, Dileme sodobne arhitekture. — NRazgl 28. 9. 1979, št. 18, str. 518—519.
139
Pavle Gantar, Sociološko raziskovanje za potrebe mestnih prenov. — AB 1979, št. 43, str. 35—37.
140
Andrej Grogi, Ali res ne vemo, kaj naj bi postavili in s čim oživili Ljubljano pod gradom. — Delo 7.
11.	1979, št. 260, str. 7.
141
Slobodan Jovanovič, Novosadska arhitekturna kronika. — Sinteza 1979 št. 45/46, str. 95.
142
Otmar Klipšteter, Novosti ljudje sprejemajo. — Večer 31. 5. 1979, št.
125,	str. 2; 1. 6. 1979, št. 126, str. 2. Posvetovanje arhitektov o individualni stanovanjski gradnji, Maribor. O tem še: Okrogla miza, Delo 23.
6.	1979, št. 145, str. 22.
143
Katja Kreitmayer, Načrtovanje prenove v Ljubljani. — AB 1979, št. 43, str. 13.
144
Tine Kurent, Ob Kottmanovi analizi stiškega tlorisa. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 161—165: ilustr.
145
Janez Lajovic, Kraigherjeva ploščad.
—	AB 1979, št. 43, str. 22—23: ilustr.
146
id., Za dejavno arhitekturno kritiko. — NRazgl 23. 3. 1979, št. 6, str. 157—159.
Cf. št. 288.
147
Janja Lap, Kje je zdaj arhitektovo mesto z njegovimi vizijami? Urejanje sosesk. — Delo 5. 5. 1979, št. 103, str. 23.
148
Janez Maček, Sodoben pristop k projektiranju sakralnih objektov in Slovenci. — Cerkev 1979, št. 7/8, str. 126—127.
149
Zoran Manevič, Beograjska arhitekturna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 90—91: ilustr.
150
Milan Mihelič, Mednarodna avtomatska telefonska centrala v Ljubljani. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 51—55: ilustr.
151
Dušan Moškon, Ormož. — AB 1979, št. 43, str. 30—34; ilustr.
152
Braco Mušič, Načrtovalec o uresničenem. — Večer 5. 3. 1979, št. 53, str. 5.
O urbanističnem snovanju Maribor—jug.
153
Damjan Ovsec, Žale, kraj neslavnega spomina. — AB 1979, št. 43, str. 8—9: ilustr.
154
Antoneta Pasinovič, Arhitekturna dediščina kot sadika sodobnosti. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 75—78: ilustr.
Analiza hotela Kaktus na Braču.
155
Sergij Pelhan, Izgradnja gledališča v Novi Gorici. — Primorska srečanja 1979, št. 15, str. 173.
156
Jelka Pirkovič-Kocbek, Arhitektura: odnos med prakso in zgodovino. Merila in vrednote, ki vplivajo na naše arhitekturno snovanje. — NRazgl 12. 1. 1979, št. 1, str. 4—5.
157
ead.. Urbanistično urejanje in izgradnja Maribora po letu 1945. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 29-42 + 5: ilustr.
158
Damjan Prelovšek, Arhitektonska obnova Ljubljane po potresu 1895.
—	AB 1979, št. 43, str. 16—17.
159
id., Žalujoče Žale. — AB 1979, št.
43,	str. 4—7: ilustr.
160
Marlen Premšak, Staro v novem prijemu. Razgrnitev celjskega prostorskega plana. — Večer 4. 9. 1979, št. 206, str. 9: ilustr.
161
Edo Ravnikar, Objekt velikih možnosti. — Dnevnik 20. 10. 1979, št.
287,	str. 12.
O projektu kulturnega doma Ivan Cankar.
162
Vojteh Ravnikar,	Nekaj	o	peščevih
površinah. —	AB	1979,	št.	43, str.
21.
163
id., Trgovina	in	pošta	v	Vremen-
skem Britofu. — AB 1979, št. 43, str. 29: ilustr.
164
Braco Rotar,	Način gradnje. Mate-
rialistična teorija označevalne prak-
se na področju gradnje. — Problemi 1979, št. 184/186, str. 115—136.
165
Ivan Simončič, Grad Turn pri Dra-gatušu. — Kronika 1979, št. 3, str. 155—157: ilustr.
166
Ivan Stopar, Rogaška Slatina. — AB 1979, št. 43, str. 24—26: ilustr. Cf. št. 219, 222.
167
Silva Šeruga, Ena najstarejših Mariborčank. Premalo poznamo preteklost starih mestnih hiš. — Večer
2.	8. 1979, št. 178, str. 5: ilustr.
168
ead., 90-letnica bivše moške kaznilnice v Mariboru. — Večer 3. 10.
1979,	št. 231, str. 5: ilustr.
169
Čoro Skodlar, Grad kot sod brez dna. — Delo 27. 1. 1979, št. 22, str.
22	+ 31.
O ljubljanskem gradu.
170
Rudi Štrukl, Semiologija Resljeve ceste. — Problemi 1979, št. 187, str. 50—51.
171
France Štukl, Loška meščanska arhitektura s posebnim ozirom na leseno gradivo in razmišljanje o njej.
—	Loški razgledi 26/1979, str. 55— 61: ilustr.
172
Ciril Tavčar, Labirint naselij in prometni vrtinci. Nekaj misli o načinu urbanističnega načrtovanja mesta Ljubljane. — Delo 15. 6. 1979, št. 138, str. 7.
173
Vinko Torkar, Natečaju za idejno arhitektonsko rešitev kulturnega centra v Novi Gorici na rob. — Primorska srečanja 1979, št. 15, str. 144—150.
174
Janez Tušek, Kdaj bo konec nena-črtnosti? Ljubljanski urbanistični labirint. — Delo 13. 1. 1979, št. 10, str. 24.
175
Borut Uršič, Romarska cerkev v Logu pri Vipavi. — Goriški letnik 6/1979, str. 313—331: ilustr.
176
Aleš Vodopivec, Nasilje in arhitektura ali nasilje arhitekture nad mestom. O krizi arhitekture današnjega časa. — Mladina 6. 12. 1979, št. 48, str. 4—5: ilustr.
177
Marko Vuk, Arhitektura kraške renesanse. Oris problematike. — Goriški letnik 6/1979, str. 289—312: ilustr.
178
Marjan Zadnikar, »Istrska skupina« romanske arhitekture v Sloveniji. — Slovensko morje in zaledje 1979, št. 2/3, str. 97—106: ilustr.
179
id., Rezultati najnovejših raziskav srednjeveške arhitekture. — Varstvo spomenikov 22/1919, str. 153— 159: ilustr.
180
Janko Zlodre, Zapiski o ideoloških oblikah arhitekturne zavesti.
—	ČZKZ 1979, št. 33/34, str. 133— 158.
181
Andreja Žigon, Informacija o nekaterih revijah s področja arhitekture, urbanizma in oblikovanja (letnik 1979). — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 3/1979, str. 50—51.
MUZEOLOGIJA IN KONSERVATORSTVO
182
Aleš Arih, Različno zanimanje po občinah. — Večer 12. 12. 1979, št. 288, str. 6.
O varstvu kulturne dediščine.
183
Ivan Bogovčič, Na rob restavratorskim akcijam po potresih leta 1976.
— Varstvo spomenikov 22/1979, str. 99—108: ilustr.
184
id., Kmečke freske in rimski zid.
— Varstvo spomenikov 22/1979, str. 237—242: ilustr.
V	okolici Idrije.
185
id., Tesnjenje razpok v stenskih slikah s poliuretanskim kitom. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 199 do 204: ilustr.
186
Vesna Bučič, Društvo muzealcev Slovenije od leta 1839 do 1977. — Argo 1976—1978 (1979), str. 3—18, št. 15—17.
187
ead. Poročilo o delu Društva muzealcev Slovenije od leta 1972 do 1976. — Argo 1976—1978 (1979), št. 15—17, str. 51—55.
Marjeta Ciglenečki, Del antične dediščine rešen propada. — Tednik
22.	11. 1979, št. 45, str. 3,: ilustr.
189
ead, Poročilo o delu Pokrajinskega muzeja v Ptuju 1974—78. — ČZN 1979, št. 1/2, str. 612—615.
190
Štefka Cobelj, Začetek muzejske sezone v Ptuju. — Tednik 19. 4. 1979, št. 15, str. 7; 26. 4. 1979, št. 16, str. 11; 10. 5. 1979, št. 17, str. 13.
O ptujskem muzeju še: Vlasta Koren, Argo 1976—1978 (1979), št. 15—
17,	str. 26—31; Marjan Šneberger, Tednik 26. 4. 1979, št. 16, str. 10.
191
Iva Curk-Mikl, Raziskovanje rimskih cest v okviru varstva spomenikov. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 63—65.
192
ead., Konservatorjeve misli ob kongresu klasične arheologije. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 233— 235.
193
ead., Rimska mesta Jugoslavije kot konservatorski problem. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 55—61: ilustr.
194
ead., 30 let organiziranega varstva spomenikov v Jugoslaviji. — Argo 1976—1978 (1979), št. 15—17, str. 48 do 49.
195
Jože Dular, Trideset let Belokranjskega muzejskega društva v Metliki 1949—1979. — ZČ 1979, št. 4, str. 617—621.
O Belokranjskem muzeju še: Ivan Zoran, DL 8. 11. 1979, št. 45, str. 36.
196
Vlasta Felc, Novi obrazi starih hiš. Staro mestno jedro Radovljice »re-vitalizirajo«. — Delo 23. 11. 1979, št. 274, str. 9: ilustr.
197
Marjan Gregorič, Posavski muzej Brežice. — ČZN 1979, št. 1/2, str. 588—590.
198
Peter Fister, Arhitekturna dediščina kot kriterij za identiteto in kontinuiteto v.procesu oblikovanja okolja. — AB 1979, št. 43, str. 10—12: ilustr.
199
id., Izkušnje in naloge pri revitalizaciji (prenovi) spomeniško po-
membnih mestnih in vaških jeder.
— Varstvo spomenikov 22/1979, str. 21—53: ilustr.
200
Helena Grandovec, Ohraniti pomemben spomenik. Obnova cerkve v Jeruzalemu. — Večer 24. 10. 1979, št. 249, str. 6: ilustr.
201
Dinko Gregorin, Uresničevanje ustave na področju naravne in kulturne dediščine. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 5—20.
202
Sonja Hojer, Stare vrednote v sodobnem okolju / zap. Vitko Kogoj.
— PrimN 9. 2. 1979, št. 7, str. 9.
203
Jure Kobe, Živeti z dediščino. — AB 1979, št. 43, str. 3.
204
Vera Kolšek, Pokrajinski muzej v Celju. — ČNZ 1979, št. 1/2, str. 593 do 598: ilustr.
205
Karmen Lazar, Kako obnoviti zgodovinske spomenike kulture. Katastrofalni potres v Črni gori ni prizanesel niti kulturni dediščini. — Večer 12. 5. 1979, št. 109, str. 8: ilustr.
O tem še: Ivan Sedej, Dnevnik 1.
6.	1979, št. 147, str. 5; 2. 6. 1979, št. 148, str. 5; Stojan Žitko, Delo 11.
8.	1979, št. 186, str. 21: ilustr.
206
Peter Mali, Uporaba utrjevalnih in impregnacijskih sredstev v restavratorstvu. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 225—231: ilustr.
207
Drago Medved, Nesreča od davna. Velika škoda v Marijini cerkvi. — NoviT 8. 2. 1979, št. 5, str. 7: ilustr.
Janez Mikuž, Zavod za spomeniško varstvo Maribor / zap. Nevenka Dobljekar. — Tednik 12. 7. 1979, št. 26, str. 5: ilustr.
209
Alenka Molek, Kulturna dediščina: kaj, zakaj, kako varovati. — AB 1979, št. 43, str. 28.
210
Dragica Mordej, Neporavnan dolg Ljubljani, — 7D 25. 10. 1979, št. 43, str. 8—10: ilustr.
O Kozlerjevi hiši v Ljubljani.
211
Marijan Novak, Žolč okrog galerije Tate. — Delo 7. 11. 1979, št. 260, str. 8: ilustr.
Gregor Pečenko, Zaščita lesenih umetniških in etnoloških predmetov. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 231—232.
213
Mirč Pestiček, Schiffrerjeva freska po delih. Restavratorski podvig v Celju. — Večer 23. 3. 1979, št. 68, str. 6.
214
Peter Petru, K utemeljitvi posebnih priznanj Skupnosti muzejev Slovenije. — Argo 1976—1978 (1979), št.
15—17, str. 56—57.
(Valvasorjeve nagrade: Sergej Vrišer, Miroslav Pahor, Anton Polenec, Boris Kuhar, Nada Sedlar, Jože Dular).
215
id., Poročilo o dejavnosti skupnosti muzejev Slovenije 1974—75. — Argo 1976—1978 (1979), št. 15—17, str. 50 do 51.
216
Damjan Prelovšek, Izhodišča za po-lihromacijo arhitekturnih spomenikov. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 179—187: ilustr.
217
Branka Primc, Zvesti nareku časa. Obnavljanje fasad v starem Celju / zap. Zdenka Stopar. — NovitT 8.
11.	1979, št. 44, str. 9: ilustr.
218
Miroslav Slana, Mariborska kulturna dediščina. Letos predvidevamo sodelovanje Zavoda za spomeniško varsto s stanovanjsko skupnostjo.
—	Dnevnik 26. 1. 1979, št. 24, str. 5: ilustr.
219
Ivan Stopar, Rogaška Slatina v luči spomeniškega varstva. — AB 1979, št. 43, str. 27: ilustr.
Cf. št. 166, 222.
220
Čoro Skodlar, Konservatorski spodrsljaj porušil ubranost. Harmonično celoto starega dela Ljubljane razbija ponesrečeno obnovljeno levo krilo mestne hiše. — Delo 12.
1.	1979, št. 9, str. 8.
221
Nataša štupar-šumi, Božičev (Attemsov) dvorec Vogrsko. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 189— 198: ilustr.
222
ead., Pokrito sprehajališče v Rogaški Slatini. — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 215—224: ilustr.
Cf. št. 166, 219.
223
ead., Rekonstrukcija romanske rotunde v Selu — Varstvo spomenikov 22/1979, str. 173—177: ilustr.
O tem še: Marjan Zadnikar, prav tam, str. 167—172.
224
Alojz Umek, Konservacija in tehnična dokumentacija kulturne dediščine v Pokrajinskem muzeju v Celju. — NovitT 6. 9. 1979, št. 35 do
II. 10. 1979, št. 40: ilustr.
225
Marjan Vidmar, Muzeji in tretji svet. — NRazgl 14. 9. 1979, št. 17, str. 506—507.
III. simpozij ICOMa v Londonu, maj 1979.
226
Sergej Vrišer, Med načrti in uresničevanji. — Večer 17. 4. 1979, št. 90, str. 6: ilustr.
Pokrajinski muzej v Mariboru.
227
Marko Waltritsch, Koristen in bogato ilustriran vodič po gorskih pokrajinskih muzejih. — PDk 11. 2. 1979, št. 35, str. 5.
228
id., Prostore nekdanjega gradu v Gradišču bi lahko usposobili za kulturni center. — PDk 27. 5. 1979, št. 119, str. 6: ilustr.
229
Alfred Železnik, Mojster odkril mojstra. —	DL 27. 12. 1979, št. 52, str.
28, pril.	št. 149: ilustr.
Viktor Povše odkriva freske v sev-niškem gradu.
230
Milan Železnik, Kulturni spomeniki v sodobni družbi. —	Sinteza 1979,
št. 45/46, str. 65—67.
231
Andreja Žigon, Obnavljanje in ohranjevanje	stenskih	slikarij druge
polovice in	poznega	19.	stoletja.	—
Varstvo	spomenikov	22/1979,	str.
205—214: ilustr.
232
Salvator Žitko, Problematika obalnega muzealstva. — Primorska srečanja 1979,	št. 14, str.	99—101.
10.	srečanje primorskih muzealcev, Koper 1979.
Polemika: PrimN 22. 3. 1979, št. 12, str. 9; 23.	3. 1979,	št.	13, str.	22;
PrimN 6. 4. 1979, št. 15, str. 9.
LIKOVNE KOLONIJE
Bori
233
Helena Grandovec, 11. slikarska kolonija na Borlu. — Večer 28. 8. 1979, št. 200, str. 6.
Marjan Šneberger, Tednik 30. 8. 1979, št. 33, str. 7.
Bovec
234
VI.	slikarska kolonija Rudija Kogeja: Peter Grum, PrimN 13. 7. 1979, št. 28, str. 8.
Dobrna
235
Marlen Premšak, Množičnost in strog kriterij. Ex tempore. — Večer 15. 9. 1979, št. 216, str. 8.
Izlake
236
Nande Razboršek, Ob petnajstletnici prve slovenske slikarske kolonije na Izlakah. — Delo 10. 2. 1979, št. 34, str. 29.
Kapela
237
Branko Žunec, Snovanja med kapelskimi goricami. — Vestnik, 2. 8. 1979, št. 29, str. 5.
Kostanjevica
238
Gema Hafner, Umetnost utrjuje sožitje sveta. — Dialogi 1979, št. 3, str. 188—189.
Lendava
239
Brigita Bavčar, 7. mednarodna razstava kolonije v Lendavi. — Vestnik 13. 12. 1979, št. 47, str. 5: ilustr.
Novo mesto
240
1.	novomeški ex tempore: Ivan Zoran, DL 17. 5. 1979, št. 20, str. 7.
241
9.	dolenjska slikarska kolonija: Janez Mesesnel, Delo 12. 12. 1979, št. 288, str. 9; Andrej Pavlovec, Dolenjski razgledi 20. 12. 1979, št. 7 sn. 3, str. 111; Jože Splichal, DL 9. 8. 1979, št. 32, str. 7; Bojana Žokalj-Jesih, TV—15 16. 8. 1979, št. 32, str.
7.
Piran
14.	slikarski ex tempore:
Marijan Tršar, NRazgl 26. 10. 1979, št. 20, str. 585; Franc Zalar, Dnevnik 15. 9. 1979, št. 252, str. 5; Marijan Zlobec, Delo 4. 9. 1979, št. 206, str. 8.
Ravne
234
Matjaž Počivalšek in Mustafa Walled, Upodobljen odnos do stroja in dela / zap. Franc Rotar. — Večer
3.	9. 1979, št. 205, str. 4.
Seča pri Portorožu
*	244
Forma viva:
Cvetka Guzej Sabadin, PrimN 14. 9. 1979, št. 38, str. 9; ead, PrimN 26.
10.	1979, št. 44, str. 8; Sonja Hojer, NRazgl 28. 12. 1979, št. 24, str. 712; Erik Lovko in Mirsad Begič / zap. Stana Zavadlav, PrimN 5. 10. 1979, št. 41, str. 9: ilustr.; Ljuban Omladič, PDk 6. 11. 1979, št. 257, str. 6.
Strmec
245
Likovna kolonija »Srečanje v Strmcu«:
Vojko Cunder, PrimN 24. 8. 1979, št. 35, str. 7: ilustr.; Ace Mermolja, PDk 12. 9. 1979, št. 210, str. 3.
Škofja Loka
246
Groharjeva slikarska kolonija: Manja Anderle, Dnevnik, 28. 6. 1979, št. 174, str. 5; Marija Volčjak, Glas 12. 6. 1979, št. 44, str. 6: ilustr.
Trebnje
247
XII. tabor likovnih samorastnikov: Ivan Zoran, DL 28. 6. 1979, št. 26, str. 5; id., DL 19. 7. 1979, št. 29, str. 12.
Trst
248
Milko Bambič, Uspel ex tempore v Starem mestu. — PDk 16. 9. 1979, št. 214, str. 8.
Zreče
249
Drago Medved, Načrti niso pozabljeni. Zreška forma viva. — NoviT 23. 8. 1979, št. 33, str. 8.
RAZSTAVE SKUPINSKE PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
250
Eva Gspan, Dokumentacija razstav od 1. 1. 1978 do 31. 12. 1979. — Sinteza, 1980, št. 50/52, str. 158—191.
Ajdovščina
251
Jure Mikuž, Razgibano likovno dogajanje na Goriškem. — NRazgl 11.
5.	1979, št. 9, str. 269—270.
Pilonova galerija:
252
Pripadniki JLA, likovni umetniki.
30.	5.-3. 6. 1979 zlož. uv. Brane Kovič.
Rec.: Maks Hožič, PrimN 8. 6. 1979, št. 24, str. 8.
Banja Luka
253
Zmago Jeraj, Zbirka Terzič. — Večer 6. 12. 1979, št. 28, str. 4.
Izložbeni salon Doma kulture:
254
IX. jesenji salon. Prisustvo fotografije u savremenoj umjetnosti. 20.
11.—10. 12. 1979, rk. uv. Azra Begič, Dušan Dokič, Irina Subotič, Zdenko Rus, Ješa Denegri.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 28.
12. 1979, št. 24, str. 720; Zmago Jeraj, Večer 1. 12. 1979, št. 279, str. 6: ilustr.
Beograd
255
Ješa Denegri, Beograjska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46 str. 89—90: ilustr.
256
Ješa Denegri, Novi slovenski slikarji. Vrsta slovenskih slikarjev se je predstavila v Beogradu. — NRazgl
26.	1. 1979, št. 2, str. 52—53.
Salon Muzeja savremene umjetnosti:
257
Grupa OHO, 1966-1971. 25. 1—13. 2. 1979.
Rec.: Fedja Zimic, Delo 26. 1. 1979, št. 21, str. 8.
Celje
258
Marlen Premšak, Celjska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 83—84: ilustr.
Pokraj inski muzej:
259
Milena Moškon, Tlakovec z grbom Celjanov. Nov eksponat v Pokrajinskem muzeju. — NoviT 23. 8. 1979, št. 33, str. 8: ilustr.
Likovni salon:
260
Podobe otrok v celjskem muzeju.
12.—19. 10. 1979, zlož. uv. Milena Moškon.
Rec.: Igor Gedrih, NRazgl 9. 11. 1979, št. 21, str. 622; id., PD 2. 11. 1979, št. 17, str. 12.
Dubrovnik Umjetnička galerija:
261
Novi oblici figuracije. 25. 7.—15. 9. 1979, rk. uv. Antun Karaman, Igor Zidič, Guido Quien.
Rec.: Bogdan Pogačnik, Delo 25. 8. 1979, št. 198, str. 23.
Jesenice
262
Razstavna dejavnost na Jesenicah v preteklem letu. — Železar 25.	1.
1979, št. 3, str. 14.
263
Franci Zagoričnik, Slapar-Zagorič-nik-Kladnik. — Železar 5. 4. 1979, št.
13, str. 13.
Kamnik
Razstavišče Veronika:
264
Naš srednjeveški denar. 8.—19. 2. 1979, zlož. uv. Albin Pogačnik. Rec.: Andrej Rant, NumV 1979, št.
7,	str. 224—225; Glas 13. 2. 1979, št. 12, str. 16.
265
Rok Zelenko, Karel Zelenko, Sonja Rauter-Zelenko. 6.—17. 3. 1979, zlož uv. Mirko Juteršek.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 9. 3. 1979, št. 57, str. 8.
226
Alojz Berlec, Tomaž Perko. 21.—30. 6. 1979, zlož. uv. Borut Rovšnik. Rec.: Borut Rovšnik, Kamniški občan 9. 7. 1979, št. 12. str. 7: ilUstr.
267
750 let Kamnika na malih grafikah. December 1979.
Rec.: Rajko Pavlovec, Glas 11. 12. 1979, št. 96, str. 11; id., Dnevnik 7. 12. 1979, št. 332, str. 5.
Koper
Sonja Hojer, Likovna kronika slovenske obale. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 88—89: ilustr.
Galerija Loža:
269
Trije z beneške AB A. Benčič, Mo-horovič, Stojkov. September 1979, zlož. uv. Andrej Medved.
Rec.: Tomaž Gorenc, Mladina 18. 10. 1979 št. 41, str. 35: ilustr.
Fotogalerija:
270
11. mednarodni bienale kombinirane fotografije Koštabona 1978. rk. uv. Aleksander Bassin.
Rec.: Cvetka Guzej-Sabadin, PrimN
5.	1. 1979, št. 2, str. 5.
Kranj
271
Cene Avguštin, Gorenjska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 82—83: ilustr.
272
id., Likovno življenje na Gorenjskem v letu 1979. — Snovanja 13. 2. 1979, št. 1, str. 9—11.
273
Marko Jenšterle, Center za estetsko vzgojo — da ali ne?. — Mladina 8.
3.	1979, št. 9, str. 34: ilustr.
Stebriščna dvorana v Mestni hiši:
274
Razstava likovnih del otrok s cerebralno paralizo. 23. 11.—20.	12.
1979. Zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 14. 12. 1979, št. 97, str. 9.
Mala galerija v Mestni hiši:
275
Prodajna razstava male grafike. 20.
12. 1978—23. 1. 1979.
Rec.:	Cene	Avguštin, Glas 26.	1.
1979, št. 7, str. 10; id., Delo 31. 1. 1979, št. 25, str. 8.
Labore:
277
Stane Jarm, Ive Šubic. 25. 6.—9. 7. 1979, rk. uv. Cene Avguštin.
Rec.:	Cene	Avguštin, Glas 22. 6.
1979, št. 47, str. 6.
Ljubljana
277
Janez Mesesnel, Ljubljanska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 81—82.
Moderna galerija:
278
Breda Mišja, Partizanska grafika in risba. Moderna galerija, Ljubljana
25.	april—11. maja 1975. — Argo 1976—1978	(1979), št. 15—17, str.
32—33.
279
Zoran Kržišnik, Nerešen status likovnega dela. — Delo 3. 11. 1979, št. 257, str. 25.
Moderna galerija in njene usmeritve.
O tem še: Čoro Skodlar, Delo 10.
11. 1979, št. 263, str. 31.
280
Razstava sodobne beneške grafike. 16. 2.—4. 3. 1979. Prenos v Maribor, Umetnostna galerija 5.	4.—4.	5.
1979, rk. uv. Giorgio Trentin (odlomek objavljen v NRazgl 23. 2. 1979, št. 4, str. 119).
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 28. 2. 1979, št. 49, str. 10; Franc Zalar, Dnevnik 3. 3. 1979, št. 60, str. 5; Breda Ilich-Klančnik, Večer 4.	5.
1979, št. 102, str. 6: ilustr.
281
Curk, Vrščaj. 22. 2.—5. 3. 1979, rk. uv. Mirko Juteršek, Aleksander Bassin.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 28. 2. 1979, št. 57, str. 5; Aleksander Bassin, NRazgl 6. 7. 1979, št. 13, str. 394.
282
Slovenska likovna umetnost 1945—
1978.	22. 3.-6. 5. 1979, rk. v 3 knjigah, uv. Zoran Kržišnik, Nace Šumi, Jure Mikuž, Tomaž Brejc, Marijan Tršar, špelca Čopič, Melita Stele-Možina, Stane Bernik.
Del razstave v novem likovnem razstavišču Rihard Jakopič — cf. št.
288.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 20.
4.	1979, št.	8, str.	232;	Milan De-
kleva, Dnevnik 4. 5. 1979, št. 119, str. 5; Marjetica Gregorčič, Večer
23.	3.	1979,	št. 68,	str.	2;	Darinka
Kladnik, Dnevnik 26. 4. 1979, št. 114, str. 5; Manca Košir, 7D 17. 5. 1979, št.	20,	str.	22—23;	Peter	Krečič,
NRazgl 25. 5. 1979, št. 10, str. 294; Zoran Kržišnik, Dnevnik 1. 4. 1979, št. 89, str. 5; id„ NRazgl 6. 4. 1979, št. 7, str. 200; Jernej Novak, Dnevnik 16. 3. 1979, št. 73, str. 5; Damjan Ovsec, Mladina 29. 3. 1979, št.
12, str. 5; Bogdan Pogačnik, Delo 16.	3.	1979,	št. 63,	str.	9;	Marlen
Premšak, Večer 31. 3. 1979, št. 76, str. 4; Dimitrij Rupel, Teleks 30. 3.
1979, št. 13, str. 13; Ivan Sedej, Dnevnik 18. 4. 1979, št. 106, str. 5; id., Dnevnik 19. 4. 1979, št. 107, str. 5; Nelida Silič, PrimN 20. 4. 1979, št. 17, str. 8 (delež primorskih likovnikov); Franc Udovič, PDk 23.
3. 1979,	št.	69, str.	6;	Igor Zabel,
Mladina	17.	5. 1979,	št.	19, str. 294;
Franc Zalar, Dnevnik 25. 4. 1979, št. 113, 26.	4.	1979, št.	114, str. 5, 27.
4. 1979,	št.	115, str.	4;	Marijan Zlo-
bec, Delo 9. 11. 1979, št. 262, str. 8; Ivan Zoran, DL 19. 4. 1979, št. 16, str.. 9 (dolenjski delež).
Polemika Kaj nam pove in česa ne pove razstava Slovenska likovna umetnost: Lev Menaše, Delo, 29. 3.
1979,	št. 74, str. 8; Tomaž Brejc in Marijan Tršar, Delo 7. 4. 1979, št. 81 (!82), str. 37; Janez Lenassi, Delo
12.	4. 1980, št. 87, str. 31; Jure Mikuž, Delo 14. 4. 1979, št. 88, str. 33; Zoran Kržišnik, Delo 19. 4. 1980, št. 93, str. 18; Dore Klemenčič Maj, Delo 5. 5. 1979, št. 103, str. 29; Zoran Kržišnik in Jure Mikuž, Delo
12. 5. 1979, št. 109, str. 37; Dore Klemenčič Maj, Delo 16. 6. 1979, št.
138	(! 139), str. 27, prav tam Izjava šestnajstih likovnih umetnikov; Marjan Remec in Barbara Zupančič, Delo 30. 6. 1979, št. 151, str. 27; Delo 14. 7. 1979, št. 162, str. 16 +
27	(pripravljalni odbor, delavski svet Moderne galerije, Gorazd Šef-ran); Delo 15. 9. 1979, št. 216, str. 27 (podpisanih 25 umetnikov); Jernej Stante, Delo 13. 10. 1979, št. 240, str.
27.
Cf. št. 311.
283
13. Mednarodni bienale grafike. 8. 6.—23. 9. 1979, rk. uv. Jure Mikuž. Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 13.
8.	1979, št. 16, str. 460; Stane Bernik, Delo 14. 6. 1979, št. 137, str. 8; Igor Gedrih, PD 22. 6. 1979, št. 11, str. 13: ilustr., Andrej Jemec, Delo
21.	6. 1979, št. 143, str. 9; Delo 23.
6.	1979, št. 145, str. 28 (anketa: Zvest Apollonio, Cene Avguštin, Meta Ga-bršek-Prosenc, Jože Horvat-Jaki, Stane Jagodič, Marko Kravos, Peter Krečič, Lev Menaše, Janez Mesesnel, Iztok Premrov, Gorazd Šef-ran, Marija Tršar, Edvard Zajec); Lev Menaše, NRazgl 31. 8. 1979, št.
16,	str. 460; Bogdan Pogačnik, Delo 6. 6. 1979, št. 130, str. 9; (pogovor s predsednikom mednarodne žirije Ronaldom Alleyem); Marlen Premšak, Večer 19. 6. 1979, št. 141, str. 6. ilustr.; Miodrag Protič, Delo
9. 6. 1979, št. 133, str. 20; Dimitrij Rupel, Teleks 22. 6. 1979, št. 25, str. 11; Ivan Sedej, Dnevnik 23. 7. 1979, št. 169, str. 5; Snežna Šlamberger, Dnevnik 8. 6. 1979, št. 154, str. 5 (izjave članov žirije); Igor Zabel, Mladina 20. 9. 1979, št. 37, str. 38; ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 20. 7. 1979, št. 195, str. 5; Marijan Zlobec, Delo 31. 5. 1979, št. 125, str. 9; id., Delo 9. 6. 1979, št. 133, str. 6. Polemika Zakaj se Jaki jezi?: Jože Horvat, Večer 30.	6.	1979,	št.	150,
str. 8; odgovor Moderne galerije v Ljubljani, Večer 28. 7. 1979, št. 174, str. 8.
284
15 sodobnih makedonskih likovnih umetnikov. 2.—18.	10.	1979,	rk.	uv.
Viktorija Vasev-Dimeska.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 26.
10. 1979, št. 20, str. 591—592; Janez Mesesnel, Delo 9.	10.	1979,	št.	236,
str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 16. 10. 1979, št. 283, str. 5.
285
Dnevi Tbilisija in gruzinske kulture. 8,—14. 10. 1979.
Rec.: Mirko Juteršek, NRazgl 26. 10. 1979, št. 20, str. 602;	Janez Meses-
nel, Delo 10. 10. 1979, št. 237, str. 8.
286
Razstava ameriškega slikarstva sedemdesetih let. 17. 10.—4. 11. 1979, rk.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 26. 10.
1979, št. 43, str. 13: ilustr.; Igor Zabel, Mladina 15. 11. 1979, št. 45, str. 36: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 6.
11. 1979, št. 303, str. 5.
287
Pomembnejša imena sodobne španske umetnosti. 13. 12. 1979—6. 1.
1980, rk.
Rc.:	Tomaž Brejc, Teleks 28. 12.
1979, št. 52, str. 15: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 26. 12. 1979, št. 351, str. 5.
Likovno razstavišče Rihard Jakopič:
288
Slovenska likovna umetnost 1945—
1978. Cf. št. 282.
Rec.: Darinka Kladnik, Dnevnik 31.
3.	1979, št. 88, str. 15; Jelka Pirko-vič-Kocbek, NRazgl 8. 6. 1979, št. 11, str. 327—328; ead., Dnevnik 14. 4.
1979, št. 102, str. 5; Marlen Prem-šak, Večer 11. 4. 1979, št. 85, str. 6; Ivan Sedej, Dnevnik 7. 4. 1979, št. 95, str. 5; SlovV 23. 3. 1979, št. 12, str. 3.
Polemika o kritiki in arhitekturi: Dušan Blagajne, NRazgl 6. 7. 1979, str. 391—392, št. 13; Aleš Vodopivec in Vladimir Mušič prav tam; Peter Krečič, NRazgl 20. 7. 1979, št. 14, str. 410—411; Dušan Blagajne, Vinko Torkar, Aleš Vodopivec, NRazgl
10.	8. 1979, št. 15, str. 439; Stane Bernik, NRazgl 14. 9. 1979, št. 17, str. 489; Peter Krečič prav tam, str. 490.
Cf. št. 146.
289
Bio 8. 8. bienale jugoslovanskega industrijskega oblikovanja. 4. 10.— 28. 10. 1979, rk.
Rec.: Anketa Dela, Delo 13. 10. 1979, št. 240, str. 28 (Bernard Bernat, Biba Bertok, Marjan Gašperšič, Marijan Gnamuš, Peter Krečič, Saša Mächtig, Peter Petriček, Jernej Re-povš, Peter Skalar, Anton Smrdelj, Peter Vogrič, Tomo Vran); Stane Bernik, NRazgl 23. 11. 1979, št. 22, str. 652 + 643; Tomaž Brejc, Teleks 19. 10. 1979, št. 42, str. 15; Miro Cetin in Nana Lesnika, DEn 13. 10. 1979, št. 41, str. 16; Milan Dekleva, Dnevnik 5. 10. 1979, št. 272, str. 5; Marjan Gnamuš, DEn 13. 10. 1979, št. 41, str. 16: ilustr; Marlena Humek Pehani, Večer 3. 11. 1979, št. 257, str. 14; Branislav Nešovič, Delo 5.
10. 1979, št. 233, str. 6; Ivan Sedej, Dnevnik 17. 10. 1979, št. 284, str. 5;
18.	10. 1979, št. 285, 20. 10. 1979, št. 287, str. 5.
Narodna galerija:
290
Polonca Vrhunc, Narodna galerija v letih 1977 in 1978. — ZUZ 1978— 1979, št. 14—15, str. 290—294.
291
Snežna Šlamberger, Umetnina leta, Naša Narodna galerija je na dražbi v Miinchnu odkupila dragocen gotski kip. — Dnevnik 22. 11. 1979, št. 319, str. 5.
O tem še: Marijan Zlobec, Delo 22.
11. 1979, št. 273, str. 8: ilustr.
292
Faksimili iz grafične zbirke Albertina na Dunaju. 9.—29. 1. 1979.
Rec.: Igor Zabel, Mladina 8. 2. 1979, št. 5, str. 34: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 13. 1. 1979, št. 11, str. 5.
293
Barvna grafika Nemške demokratične republike. 1. 10.—4. 11. 1979, rk.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 12. 10. 1979, št. 41, str. 13: ilustr.; Igor Gedrih, PD 19. 10. 1979, št. 16, str. 12; Janez Mesesnel, Delo 6. 10. 1979, št. 234, str. 6; Jernej Novak, Dnevnik 2. 10. 1979, št. 269, str. 5; Igor Zabel, Mladina 1. 11. 1979, št. 43, str. 37.
294
Češka gotska umetnost od 14. do
16.	stoletja. 14. 11. 1979—27. 1. 1980, rk.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 30. 11. 1979, št. 48, str. 13; Emilijan Cevc, NRazgl 14. 12. 1979, št. 23, str. 694; Igor Gedrih, PD 7. 12. 1979, št. 19, str. 12; Igor Zabel, Mladina 20. 12. 1979, št. 50, str. 34: ilustr.; Marijan Zlobec, Delo 14. 11. 1979, št. 266, str. 9.
295
Podobe otrok v preteklosti. 12. 12.
1979—25. 2. 1980, rk. uv. Ferdinand Šerbelj.
Rec.: Snežna Šlamberger, Dnevnik
13.	12. 1979, št. 338, str. 5; Franc Zalar, Dnevnik 29. 12. 1979, št. 354, str. 5.
Mestna galerija:
296
II.	bienale Intart. cf. leto 1978.
Rec.:	Igor Zabel, Mladina 18. 1.
1979, št. 2, str. 32—33.
297
Društvo likovnih umetnikov — Zasavje. 12. 2.—8. 3. 1979, rk. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 22. 2. 1979, št. 44, str. 8; Igor Zabel, Mladina 15. 3. 1979, št. 10, str. 35: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 24. 2. 1979, št. 53, str. 5.
298
Dobitniki študentovskih Prešernovih nagrad. Bjegič, Meden, Waldegg, Vrdoljak, Tahir. rk, uv. Jože Brumen, Aleksander Bassin, Almira Bremec.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 21. 4. 1979, št. 109, str. 5.
299
Znanost-umetnost. Marjan Smerke, Jože Spacal, Slavko Tihec. 9. 5.—10.
6.	1979, rk. uv. Zoran Kržišnik. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 19. 5. 1979, št. 119, str. 6; Sandi Sitar, 2iT 1979, št. 6, str. 18—26: ilustr.; id., Dnevnik 18. 5. 1979, št. 133, str. 5; Franc Zupan, Sodobnost 1979, št. 8/9, str. 919—920.
300
Nagrajenci reškega bienala mladih. Od 8. 8. 1979.
Rec.:	Aleksander Bassin, NRazgl,
26.	10. 1979, št. 20, str. 585; Janez Mesesnel, Delo 31. 8. 1979, št. 203, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 18. 8. 1979, št. 224, str. 5.
Razstavljali: B. Jesih, H. Gvardjančič, D. Mojovič, I. Kuduz, D. Mi-leusnič, Z. Milič .
301
. Deset srbskih umetnikov. Od 9. 10. 1979.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 23.
11.	1979, št. 22, str. 656; Janez Mesesnel, Delo 2. 11. 1979, št. 256, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik 26. 10. 1979, št. 293, str. 5.
302
Razstava DSLU poklonjenih del Črni gori. November 1979, rk. uv. Ivan Sedej.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 23. 11. 1979, št. 47, str. 15; Janez Mesesnel, Delo 20. 11. 1979, št. 271, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 4. 12. 1979, št. 329, str. 5.
Arkade:
303
Švicarska fotografija od 1840 do danes. Od 26. 8. 1979.
Rec.: Mirko Kambič, Delo 27. 9. 1979, št. 226, str. 7; Snežana Šlamberger, Dnevnik 29. 8. 1979, št. 235, str. 5; Franc Zalar, Dnevnik 8. 9.
1978, št. 245, str. 5.
Galerija Labirint:
304
Keramika 78 Liboje. 17. 1.—17. 2.
1979.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 23.
3.	1979, št. 6, str. 169; Janez Mesesnel, Delo 23. 1. 1979, št. 18, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 24. 1. 1979, št.
22,	str. 5.
305
Kritiki izbirajo. 25. 4.—16. 5. 1979, rk. uv. Cene Avguštin (H. Marchel), Aleksander Bassin (J. Boljka), Stane Bernik (M. Pajk), Meta Gabršek-Prosenc (Z. Jeraj), Mirko Juteršek (J. Lenassi), Peter Krečič (M. Pajk), Andrej Medved (Ž. Marušič), Jure Mikuž (J. Bernik), Iztok Premrov (B. Kovačič), Marijan Tršar (S. čelič), Franc Zalar (F. Peršin). Rec.: Igor Zabel, Mladina 7. 6. 1979, št. 22, str. 38: ilustr.
Poslovni center Iskra:
306
Pero Mandič, Jože in Zlata Volarič. 20. 8.-7. 9. 1979.
Rec.: Alojz Boc, Iskra 25. 8. 1979, št. 32, str. 7; polemika: Franc Zalar, Dnevnik 24. 8. 1979, št. 230, str. 5; Jože Volarič, Dnevnik 1. 9. 1979, št. 244, str. 5.
Bežigrajska galerija:
307
Milena Gregorčič, Lovro Inkret. 30. 5.—20. 6. 1979, zlož. uv. Aleksander Bassin, Vilma Praprotnik.
Rec.: Tomaž Bole, Mladina 7. 6. 1979, št. 22, str. 38—39: ilustr.
308
Likovna prizadevanja na Gorenjskem. Grafika 16. 7.-4. 8. 1979, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 24. 7. 1979, št. 56, str. 4; Janez Mesesnel, Delo
7.	8. 1979, št. 182, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 3. 8. 1979, št. 209, str.
5.
309
Bežigrajska sekcija DSLU. 15. 10.—
3.	11. 1979, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 3. 11. 1979, št. 300, str. 5.
Galerija ŠKUC:
310
Razstava slik Andraža Šalamuna, Tuga Sušnika, Andreja Trobentarja. Od 21. 5. 1979.
Rec.: Lev Menaše, Delo 31. 5. 1979, št. 125, str. 8.
Galerija Emonska vrata:
311
V	čast razstavi Slovenska likovna umetnost 1945—1978. Razstava Kiar Meško, Rudi Španzel, Bard Iucun-dus. 29. 3.—13. 4. 1979, rk. uv. Lev Menaše.
Rec.: Milan Dekleva, Dnevnik 30. 3. 1979, št. 87, str. 5; Janez Mesesnel, Delo 10. 4. 1979, št. 84, str. 8; Marlen Premšak, Večer 4. 4. 1979, št. 79, str. 6.
Polemika Spodbuda za novo vrednotenje likovne ustvarjalnosti: Zoran Kržišnik, Delo 31. 3. 1979, št. 27, str. 6—7; Stane Jagodič, Delo 7. 4. 1979, št. 81 (!82), str. 37; Janez Pirnat in Ivan Varl, Delo 14. 4. 1979, št. 88, str. 22 + 33; Alenka Lukman-Košir, Delo 21. 4. 1979, št. 94, str.
37.
Gospodarsko razstavišče:
312
Švedsko oblikovanje. Od 27. 6. 1979. Rec.: Mojca Arh, Večer 10. 7. 1979, št. 157, str. 6; Sonja Hribovšek, Mladina 13. 9. 1979, št. 36, str. 35; Niko Kralj, Delo 10. 7. 1979, št. 185, str.
6,	12. 7. 1979, št. 160, str. 5; Barbara Rupel, NRazgl 14. 9. 1979, št.
17,	str. 492.
Pionirski dom:
313
Igor Zabel, Otroški likovni izdelki in umetnost. — Mladina 25. 1. 1979, št. 2, str. 34.
Maribor
314
Meta Gabršek-Prosenc, Mariborska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 84—86.
Umetnostna galerija:
315
25 let Umetnostne galerije. Pridobitve 1969—1979. September—oktober 1979, rk. uv. Maja Vetrih.
Rec.:	Helena Grandovec, Večer 4.
10. 1979, št. 232, str. 4; ead, Mariborski tisk 1979, št. 12, str. 22: ilustr.; Breda Ilich-Klančnik, Večer 31. 7. 1979, št. 176, str. 6: ilustr.; Branko Rudolf, Bogo Teply, Maja Vetrih, Večer 7. 2. 1979, št. 31, str. 5; Gordana Spremo, Večer 21. 3. 1979, št. 66, str. 6; Maja Vetrih, NRazgl 12. 10. 1979, št. 19, str. 556; ead, Večer 4. 10. 1979, št. 232, 5. 10. 1979, št. 233, str. 4; Vili Vuk, Večer 8. 10. 1979, št. 235, str. 4.
Razstavni salon Rotovž:
316
Razstava slikarskih del osmih ustvarjalcev. Od 26. 1. 1979. Razstava še v Kranju, Novem mestu, Krškem in Slovenj Gradcu. Rk. uv. Ivan Sedej.
M. Berovič, I. Brišnik-Remec, M. Kokol, J. Kovačič, G. Medak, V. Pogačar, M. Remec, T. Železnik.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer
3.	2. 1979, št. 28, str. 4; Ivan Zoran, DL 8. 3. 1979, št. 10, str. 9.
317
Sedem berlinskih realistov. Od 29.
5.	1979.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer
15.	6. 1979, št. 130, str. 6; ead, NRazgl 8. 6. 1979, št. 11, str. 345— 346; Helena Grandovec, Večer 1. 6. 1979, št. 126, str. 6; Janez Mesesnel, Delo 5. 6. 1979, št. 129, str. 8.
Murska Sobota
318
Franc Obal, Prekmurska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 86—88.
Paviljon arh. F. Novaka:
319
4. jugoslovanski bienale male pa-stike. Od 22. 9. 1979, rk. uv. Aleksander Bassin.
Rec.:	Aleksander Bassin, Vestnik
27.	9. 1979, št. 37, str. 5; Tomaž Brejc, Teleks 5. 10. 1979, št. 40, str. 13; Meta Gabršek-Prosenc, NRazgl 26. 10. 1979, št. 20, str. 584—585; Janez Mesesnel, Delo 2. 10. 1979, št. 230, str. 7; Franc Obal, Vestnik 20.
9.	1979, št. 36, str. 5; Marlen Prem-šak, Večer 24. 10. 1979, št. 249, str. 6: ilustr.; Ernest Ružič, PDk 7. 10. 1979, št. 232, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 26. 9. 1979, št. 263, str. 5.
Nova Gorica
320
Jure Mikuž, Razgibano likovno dogajanje na Goriškem. — NRazgl 11.
5. 1979, št. 9, str. 269—270.
Galerija Meblo:
321
Lucijan Bratuž, Jure Cihlar, Franc Golob, Vladimir Klanjšček. Od 25.
4.	1979, zlož.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 4. 5. 1979, št. 102, str. 8.
322
Herman Gvardjančič, Zmago Jeraj, Boris Jesih, Bogoslav Kalaš, Franc Novinc. 26. 10,—10. 11. 1979, rk. uv. Zmago Jeraj.
Rec.: Milko Rener, PDk 7. 11. 1979, št. 258, str. 3.
Novo mesto Dolenjska galerija:
323
Skupina Junij. 6.—27.	1979, zlož.
uv. Stane Jagodič.
Rec.: Ivan Zorman, DL 15. 2. 1979, št. 7, str. 7: ilustr.
Piran
Mestna galerija
324
Razstava tapiserij. III. mednarodna razstava likovnih umetnic. Od 10. 3. 1979. Preneseno v Maribor, Razstavni salon Rotovž od 30. 7. 1979. Rk. uv. Sonja Hojer.
Rec.:	Sonja Hojer, PrimN 23. 3.
1979, št. 13, str. 8; ead, NRazgl 6.
4.	1979, št. 7, str. 214, Helena Gran-
dovec, Večer 1. 8. 1979, št. 177, str. 6; Janez Mesesnel, Delo 2. 8. 1979, št. 178, str. 6.
325
Jaka Jeraša, Tomaž Lunder. Razstava fotografij. November 1979. Rec.: Cvetka Guzej-Sabadin, PrimN
16.	11. 1979, št. 47, str. 9.
Radenci
326
Brigita Bavčar-Anzelc, Zdraviliška muzejska zbirka. — Vestnik 18. 10. 1979, št. 40, str. 5: ilustr.
Reka
327
Vanda Ekl, Kvarnerska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 94—96: ilustr.
Moderna galerija:
328
10. binale mladih. Julij-september 1979, rk.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 31.
8. 1979, št. 16, str. 470; Zora Stančič, Mladina 19. 7. 1979, št. 28 str. 33: ilustr.
Rogaška Slatina Razstavni salon:
329
Razstava likovnih del Prešernovih nagrajencev. 9. 3.—6. 4. 1979, zlož. Rec.:	Marlen Premšak, Večer 22.
3.	1979, št. 67, str. 4.
Sarajevo
330
Muhamed Karamehmedovič, Sarajevska likovna kronika. — Sinteza
1979	št 45/46, str. 91—92.
Skopje
331
Viktorija Vasev-Dimeski, Skopska likovna kronika. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 92—94: ilustr.
Slovenj Gradec Umetnostni paviljon:
332
Otroci za boljši svet. 21. 9.—17. 10. 1979, rk. uv. Tatjana Pregl, Tomaž Kržišnik, Peter Krečič, Lado Pengov.
Rec.: Tatjana Pregl, Mladina 8. 11. 1979, št. 44, str. 12; ead, Večer 29.
9. 1979, št. 228, str. 11; ead. Delo
15.	9. 1979, št. 216, str. 18; ead, NRazgl 14. 9. 1979, št. 17, str. 502;
Branko Sosič, Delo	10.	10.	1979,	št.
237, str. 8; id., Delo	19.	10.	1979,	št.
245, str. 9.
333
Mednarodna likovna razstava Za boljši svet. Oktober—december 1979, rk. uv. Aleksander Bassin, Stane Bernik.
Rec.: Stane Bernik, Dnevnik 5. 12. 1979, št. 330, str. 5; Tomislav Ivic, Večer 24, 10. 1979,	št.	249, str.	2;
Tomaž Brejc, Teleks	2.	11.	1979,	št.
44,	str. 13: ilustr.; Peter Krečič, NRazgl 14, 12. 1979, št. 23, str. 282— 283; Ivan Praprotnik, Delo 25. 10. 1979, št. 250, str. 9; Marlen Prem-šak, Večer 17. 11. 1979, št. 269, str. 8; Ivan Sedej, Dnevnik 27. 11. 1979, št. 324, str. 5; Branko Sosič, Delo 10. 11. 1979, št. 263, str. 22.
Škofja Loka Galerija na loškem gradu:
334
Marina Mihelič-Satler, Gorazd Satler. Februar 1979, zlož. uv. Andrej Pavlovec.
Rec.:	Marija Volčjak, Glas 8. 3.
1979, št. 18, str. 5.
335
Vida Fakin, Jože Ciuha, Peter Adamič, Ive Šubic. Maj 1979.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo; Franc Zalar, Dnevnik 29. 5. 1979, št. 144, str. 5.
Šoštanj
336
Marlen Premšak, Odslej v Šoštanju stalna zbirka del Ivana Napotnika. Večer 25. 10. 1979, št. 250, str. 4.
Tacen
Šolski center RSNZ:
337
Razstava ilustracij Marlenke in Marije Stupica. 27. 3.—20. 4. 1979.
Rec.:	Tatjana Pregl, Delo 30. 3.
1979, št. 75, str. 8.
Tržič
Paviljon NOB:
338
Skupina 77. 8. 2,—12. 3. 1979, zlož. B. Šinkovec, B. Povalej, A. Loc, I. Primožič.
Rec.: Helena Jelovčan, Glas 16. 2. 1979, št. 13, str. 6; ead, Snovanja
13.	2. 1979, št. 1, str. 7—9: ilustr.
Zagreb
Kabinet grafike JAZU:
339
VII.	zagrebačka izložba jugoslaven-skog crteža. Maj—junij 1979, rk. Rec.:	Aleksander Bassin, NRazgl
26. 10. 1979, št. 20, str. 594.
Galerija Spektar:
340
Janez Vidic i Vlasta Tihec. 25. 4.—
12.	5. 1979, rk.
Rec.: Maja Vetrih, Dialogi 1979, št. 7/8, str. 490—491: ilustr.
RAZSTAVE V TUJINI
Bologna
341
Arte fiera 79:
Olga Ratej, Delo 3. 8. 1979, št. 179, str. 6; Tinca Stegovec, NRazgl 10.
8.	1979, št. 15, str. 447.
Bratislava
342
Bienale ilustracij 1919:
Tatjana Pregl, NRazgl 9. 11. 1979, št. 21, str. 630—631; Marjan Zlobec, Delo 19. 10. 1979, št. 245, str. 8, popr., 24. 10. 1979, št. 249, str. 8.
Dunaj
343
Slovenski impresionisti in njihovi predhodniki:
Tomaž Brejc,- Teleks 15. 6. 1979, št.
24,	str. 24—25; Olga Ratej, Delo 26.
5. 1979, št. 121, str. 6; Marjan Sedmak, Delo 16. 5. 1979, št. 112, str. 10; Franc Šrimpf, Večer 30. 5. 1979, št. 124, str. 6; Jaka Štular, Delo 1.
6. 1979, št. 126, str. 8.
London
344
Iztok Durjava, London 1979. Out-siderji. — Mladina 10. 5. 1979, št.
18,	str. 34; Damjan Ovsec, Mladina
31.	5. 1979, št. 21, str. 38—39: ilustr.
Opčine
345
Iztok Durjava, Razstava slovenske partizanske grafike v Prosvetnem domu PD Tabor na Opčinah. — PDk 15. 4. 1979, št. 85, str. 6.
Tokio
346
Drago Buvač, Mlada slovenska kiparja Mirjam Zupančič in Alojz Jerčič sta z razstavama v Tokiu in Osaki pritegnila pozornost kritikov.
—	Delo 11. 7. 1979, št. 159, str. 7.
Trst
347
Damjan Prelovšek, Vpliv Otta Wag-nerja in njegovih učencev. Ob tržaški razstavi »Wagnerjeva šola 1894—1912«. — Delo 18. 7. 1979, št. 165, str. 7.
ZDA
348
Ksenija Rozman, Pompeji 79, Rufi-no Tamayo, Bernard Berenson. Tri spominske razstave v ZDA. — NRazgl 28. 9. 1979, št. 18, str. 536— 537.
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
ALJANČIČ, Marko
349
Marko Aljančič. Kitajska srečanja. Kranj, Stebriščna dvorana v Mestni hiši 11. 12. 1979—2. 2. 1980, zlož. uv. Alenka Puhar.
Rec.:	Cene Avguštin, Glas 16.	1.
1979, št. 4, str. 5.
ANASTASOV, Rodoljub
350
Rodoljub Anastasov. Lj, Mala galerija 10. 7.-5. 8. 1979, rk. uv. Vladimir Veličkovski.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 20. 7. 1979, št. 167, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik 24. 7. 1979, št. 199, str. 5.
BEM, Bojan
351
Bojan Bem. Lj, Mala galerija 7.
8.—2. 9. 1979, rk. uv. avtor.
Rec.: Lev Menaše, Delo 15. 8. 1979, št. 189, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 10. 8. 1979, št. 216, str. 5.
352
Bojan Bem. Koper, Meduza september 1979, zlož.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 10. 8. 1979, št. 15, str. 440—441.
BENCIC, Boris
Boris Benčič. Koper, Loža avgust 1979.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 10. 8. 1979, št. 15. str. 440-441.
BENCIC, Marjan
354
Marjan Benčič. Koper, Loža september 1979.
Rec.: Andrej Medved, PrimN 14. 9. 1979, št. 38, str. 9.
BERNIK, Janez
355
Janez Bernik. Radenci, Razstavni salon hotela Radin september 1979. Rec.: Tatjana Pregl, NRazgl 12. 10. 1979, št. 19, str. 557.
BOLJKA, Janez
356
Janez Boljka. Ajdovščina, Pilonova galerija 5.—23. 12. 1979, zlož. uv. Marijan Tršar.
Rec.: Vojko Cuder, PrimN 21. 12. 1979, št. 52, str. 8: ilustr.
BOLTAR, France
357
France Boltar 1923—1978. Spominska razstava. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 7.—26. 9. 1979, Radovljica, Sivčeva hiša junij—julij 1979, rk. uv. Maruša in Cene Avguštin. Rec.:	Cene	Avguštin, Glas 28. 9.
1979, št. 77, str. 6; Maruša Avguštin, Glas 26. 6. 1979, št. 48, str. 5; Janez Mesesnel, Delo 26. 9. 1979, št. 225, str. 7; Marjan Tomšič, PD 13.
7.	1979, št. 12, str. 20.
BRANISELJ KRAJC, Milena
358
Milena Braniselj-Krajc. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 29. 6.—29. 7. 1979, zlož. uv. Vilma Praprotnik. Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 14.
12.	1979, št. 23, str. 685; Jerneja Narat, Glas 6. 6. 1979, št. 51, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 7. 7. 1979, št. 182, str. 5.
BRATOŽ, Remigij
359
še za leto 1978: Mbr, Mala galerija: Gema Hafner, Dialogi 1979, št. 1. str. 57—59.
BRATUŠ, Lucijan
360
Lucijan Bratuš. Lj. Mala galerija 30. 10.—25. 11. 1979, rk. uv. Brane Kovič.
Rec.: Igor Gedrih, PD 7. 12. 1979, št. 19, str. 12; Brane Kovič, NRazgl
14.	12. 1979, št. 23, str. 685; Janez Mesesnel, Delo 8. 11. 1979, št. 261, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 8. 11. 1979, št. 305, str. 5.
BUIČ, Jagoda
361
Jagoda Buič. Tapiserije 1968—79. Lj, Likovno razstavišče Rihard Jakopič
17.	5.—10. 6. 1979, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 14.
9.	1979, št. 17, str. 492; Igor Gedrih, PD 22. 6. 1979, št. 11, str. 16; Manca Košir, Teleks 25. 5. 1979, št. 21, str. 14—17 (intervju); Janez Mesesnel, Delo 29. 5. 1979, št. 123, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 2. 6. 1979, št. 148, str. 5; Franc Zupan, Sodobnost 1979, št. 8/9, str. 919—925; Večer 30. 5. 1979, št. 124, str. 6.
BURWITZ, Nils
362
Nils Burwitz. Lj, Mala galerija 2.—
28.	10. 1979, rk. uv. Zoran Kržišnik. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 26. 10. 1979, št. 251, str. 8; Igor Zabel, Mladina 8. 11. 1979, št. 44, str. 38—39: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 12. 10. 1979, št. 279, str. 5.
CAVDARBASHA, Agim
363
Agim Cavdarbasha. Lj. Mala galerija 17. 4.—13. 5. 1979, rk. uv. Equem Basha.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 6.
7. 1969, št. 13, str. 394; Janez Mesesnel, Delo 24. 4. 1979, št. 96, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 4. 5. 1979, št. 119, str. 5.
CERAR, Marija
364
Marija Cerar. Razstava fotografij. Kranj, Klet v Prešernovi hiši 22.
8.-27. 9. 1979.
Rec.:	Cene Avguštin, Glas 13. 8.
1979, št. 69, str. 5; Janez Mesesnel, Delo 26. 9. 1979, št. 225, str. 7.
CIUHA, Jože
365
Milko Bambič, Ciuhova grafika v Kulturnem domu (Trst). — PDk 20.
4.	1979, št. 89, str. 4; Milko Rener, PDk 12. 5. 1979, št. 106, str. 3.
366
Jože Ciuha. Pariz, Jugoslovanski kulturni center 20. 3.—15. 4. 1979. Rec.: Marjeta Novak, Delo 20. 4. 1979, št. 93, str. 10.
ČADEŽ, Dragica
367
Dragica Čadež, skulpture v lesu. Koper, Loža od 15. 3. 1979, Ajdovščina, Pilonova galerija, Kranj, Mestna hiša, Maribor, rk. uv. Marijan Tršar.
Rec.:	Cene Avguštin, Glas 21.	8.
1979, št. 66, str. 5; Maks Hožič, PrimN 20. 4. 1979, št. 17, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 31. 7. 1979, št. 206, str. 5.
ČEMAŽAR, Lojze
368
Lojze Čemažar, Škofja Loka; Galerija na loškem gradu, februar 1979. Rec.: Andrej Pavlovec, Glas 9. 2. 1979, št. 11, str. 7; id., Delo 2. 2. 1979, št. 27, str. 8.
ČERNE, Peter
369
Peter Černe. Krško, Galerija 11.— 25. 5. 1979, zlož. uv. Ivan Sedej. Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 26. 5. 1979, št. 141, str. 5; Ivan Zoran, DL
17.	5. 1979, št. 20, str. 7.
ČOBAL, Bogdan
370
Bogdan Čobal. Celje, Likovni salon
8.—24. 2. 1979, zlož. uv. Meta Gabr-šek-Prosenc. Prenos v Mbr, Razstavni salon Rotovž.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 16. 2. 1979, št. 39, str. 6.
DEMŠAR, Tone
371
Tone Demšar. Lj, Labirint 4.—25. 10. 1979, zlož. uv. Franc Zalar.
Rec.: Lev Menaše, NRazgl 26. 10. 1979, št. 20, str. 585; Janez Mesesnel, Delo 12. 10. 1979, št. 239, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 18. 10. 1979, št. 285, str. 5.
DIDEK, Zoran
372
Zoran Didek. Mbr, Avla, junij 1979. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 6. 6. 1979, št. 130, str. 8.
373
Kostja Gatnik. Koper, Meduza september 1979, zlož. uv. Andrej Medved.
Rec.:	Cvetka Guzej-Sabadin, Prim.
Novice 31. 8. 1979, št. 36, str. 8; Andrej Medved, NRazgl 14. 12. 1979, št. 23, str. 684—685; Franc Zalar, Dnevnik 14. 9. 1979, št. 251, str. 5.
GNAMUŠ, Gustav
374
Gustav Gnamuš. Solkan, Galerija osnovne šole 26. 10.—20. 11. 1979, zlož. uv. Jure Mikuž.
Rec.: Andrej Medved, Delo 24. 10. 1979, št. 249, str. 8; id., NRazgl 14.
12.	1979, št. 23, str. 684.
GOLIJA, Bojan
375
Bojan Golija. Kranj, Galerija v Mestni hiši 8.—27. 6. 1979, zlož. uv. Breda Ilich-Klančnik. Nova Gorica, Galerija Meblo.
Rec.: Helena Grandovec, Večer 15.
6.	1979, št. 138, str. 6; Dušan Mev-lja, Večer 8. 11. 1979, št. 261, str.
4.
GOLOB, Zdenka
376
Zdenka Golob, Žalec, Savinov salon 24. 10.—3. 11. 1979.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 7. 11. 1979, št. 260, str. 6.
:377
Lj, Labirint, še leto 1978: Tinca Ste-govec, Naša žena 1979, št. 1, str. 23: ilustr.
GORJUP, Rudi
377
Rudi	Gorjup. Kranj,	Galerija	v
Mestni hiši 18. 5.-6. 6. 1979, rk. uv. Cene Avguštin.
Rec.:	Cene Avguštin,	Glas	25.	5.
1979,	št. 39, str. 5;	Franc	Zalar,
Dnevnik 31. 5. 1979, št. 146, str. 5.
GORJUP, Tomaž
378
Tomaž Gorjup. Reka, Mali salon od
16.	3. 1979.
Rec.:	Milan Zinaič, NRazgl	22.	6.
1979, št. 12, str. 371.
379
Tomaž Gorjup. Lj, Mala galerija
12.	6.—8. 7. 1979, Celje, Likovni salon, rk. uv. Zoran Kržišnik. Piran, Mestna galerija.
Rec.: Zoran Kržišnik, NRazgl 22. 6. 1979, št. 12, str. 361; Janez Mesesnel, Delo 27. 6. 1979, št. 148, str. 8; Marlen Premšak, Večer 2. 11. 1979, št. 256, str. 5; Marijan Tršar, Sodobnost 1979, št. 8/9, str. 919—925; id., Večer 3. 7. 1979, št. 152, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 27. 6. 1979, št. 173, str. 7.
GOSTINČAR, Tomaž
380
Tomaž Gostinčar. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 6. 4.—3. 5. 1979, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.:	Janez Mesesnel, Delo 5. 5.
1979, št. 103, str. 6.
GRCKO, Slavko
381
Slavko Grčko, grafike. Lj, Ars 14.
5.—14. 6. 1979.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 18. 5. 1979, št. 114, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 19. 5. 1979, št. 134, str. 5.
GUNDEJ, Milan
382
Razstava kserografij Milana Gunde-ja. Koper, Meduza od 13. 4. 1979. Rec.: Tomaž Gorenc, Mladina 26. 4. 1979, št. 16/17, str. 24: ilustr.
GVARDJANČIČ,Herman
383
Herman Gvardjančič. Škofja Loka, Galerija loškega gradu, Bled, Festivalna dvorana od 27. 7. 1979.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 14. 8. 1979, št. 64, str. 5; Andrej Pavlovec, Glas
8.	5. 1979, št. 34, str. 5.
HERMAN, Anton
384
Anton Herman. Kranj, Mala galerija v Mestni hiši 7.—26. 9. 1979, zlož. uv. Mirko Juteršek.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 28. 9. 1979, št. 77, str. 6; Janez Mesesnel, Delo 26. 9. 1979, št. 225, str. 7.
HLEBŠ, Vinko
385
Vinko Hlebš, Kranj, Mala galerija v Mestni hiši 12. 10,—21. 11. 1979, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 23. 10. 1979, št. 84, str. 5.
HOČEVAR, Leopold
386
Leopold Hočevar. Žalec, Savinov salon 18,—27. 1. 1979.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 23. 1. 1979, št. 18, str. 6.
HUZJAN, Zdenko
387
Zdenko Huzjan. Lj. Labirint 6.—27.
3.	1979, zlož. uv. Ivan Sedej.
Rec.: Brigita Bavčar*Anzelc, Vestnik 10. 5. 1979, št. 17, str. 5: ilustr.; Igor Zabel, Mladina 29. 3. 1979, št.
12,	str. 33:	ilustr.; Franc Zalar,
Dnevnik 14. 3. 1979, št. 71, str. 5.
JAGODIC, Stane
388
Abstraktna videnja Staneta Jagodiča, Lj, Emonska vrata 25. 5.—6. 6. 1979, rk. uv. Peter Krečič. Idrija, Galerija.
Rec.: Tea Dominko, PD 8. 6. 1979, št. 10, str. 7; Lev Menaše, NRazgl
20.	7. 1979, št. 14, str. 412; Mirko Juteršek, NRazgl 12. 1. 1979, št. 1, str. 15; Sandi Sitar, Dnevnik 30. 10. 1979, št. 297, str. 5; Franc Zalar, Dnevnik 1. 6. 1979, št. 153, str. 5.
JAKAC, Božidar
389
Božidar Jakac. Jubilejna razstava ob 80-letnici. Lj, Likovno razstavišče Rihard Jakopič 19. 7.—16. 9. 1979, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.: Milček Komelj, Delo 29. 9. 1979, št. 228, str. 19; Dimitrij Rupel, Teleks 10. 8. 1979, št. 32, str. 13; Snežna Šlamberger, Dnevnik 20.
7.	1979, št. 195, str. 5.
390
Božidar Jakac. Velenje, Galerija 5. 10.—5. 11. 1979, rk. uv. Bogdan Pogačnik. Slovenj gradeč, Umetnostni paviljon, Celovec.
Rec.: Luc Menaše, NRazgl 22. 6. 1979, št. 12, str. 371; Bogdan Pogačnik, Delo 13. 6. 1979, št. 135 (!136), str. 8; Marlen Premšak, Večer 14.
6.	1979, št. 137, str. 4; ead, Večer
23.	10. 1979, št. 248, str. 6.
JAKOB, Karel
391
Še o retrospektivi v Murski Soboti v letu 1978 in prenos v Lj, Mestna galerija 19. 1.—6. 2. 1979, rk.
Rec.: Ivo Antič, Dialogi 1979, št. 5, str. 314—315; Aleksander Bassin, NRazgl 12. 1. 1979, št. 1, str. 16; Janez Mesesnel, Delo 6. 2. 1979, št. 30. str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 10.
2.	1979, št. 39, str. 5.
JERAJ, Zmago
392
Zmago Jeraj. Koper, Meduza, julij 1979, Mrb, Ars 2, 26. 10,—26. 11. 1979.
Rec.: Helena Grandovec, Večer 30.
10.	1979, št. 254, str. 10; ead, Večer
16. 11. 1979, št. 268, str. 6; Andrej Medved, NRazgl 10. 8. 1979, št. 15, str. 440.
JERNEJEC, Mladen
393
Mladen Jernejec. Lj. ŠKUC 26. 3.—
9.	4. 1979.
Rec.: Lev Menaše, Delo 4. 4. 1979, št. 78 (!79), str. 8.
KALAJDŽISKI, Goce
394
Goce Kalajdžiski. Velenje. Galerija Kulturnega centra 30. 3.—18. 4. 1979, rk. uv. Bogdan Pogačnik.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 7. 4. 1979,	št.	82,	str. 8; Manja Anderle,
Dnevnik	13.	1. 1979,	št. 11, str. 5.
KAPOR, Momo
395
Momo Kapor. Lj. Labirint 7.—21.
2.	1979, Mbr, Ars 2 marec 1979, zlož. Rec.:	Tomaž	Gorenc,	Mladina 22. 2.
1979,	št.	7.,	str. 32:	ilustr.; Janez
Mesesnel, Delo 20. 2. 1979, št. 42, str. 8; Dušan Mevlja, Večer 20. 3. 1979, št. 65, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik
17. 2. 1979, št. 46, str. 5.
KOBILICA, Ivana
396
Ivana Kobilica 1861—1926. Lj, Narodna galerija 24. 5.—2. 9. 1979, rk. uv. Anica Vevc, Polonca Vrhunc, Špelca čopič (odlomek v NRazgl 8.
6.	1979 št. 11, str. 333).
Rec.:	Martin Casagrande Richter
(= Bojan Štih), Dnevnik 4. 9. 1979, št. 241, str. 5; Anica Cevc, Dnevnik
1.	9. 1979, št. 238, str. 5; Meta Gabršek, Večer 27. 7. 1979, št. 173; Igor Gedrih, PD 8. 6. 1979, št. 10, str. 7; Manca Košir, ID 28. 6. 1979, št. 26, str. 26—27; Bogdan Pogačnik, Delo
13.	7. 1979, št. 161, str. 7; Dimitrij Rupel, Teleks 1. 6. 1979, št. 22, str. 11:	ilustr.; Snežna Šlamberger,
Dnevnik 24. 5. 1979, št. 139, str. 5; Igor Zabel, Mladina 2. 8. 1979, št. 30, str. 21:	ilustr.;	Franc Zalar,
Dnevnik 21. 6. 1979, št. 167, str. 5; Marijan Zlobec, Delo 14. 8. 1979, št. 188, str. 6; Asta Žnidaršič, Naša žena št. 10, str. 28; Dušan Željez-
7*
99
nov, Iskra 8. 9. 1979, št. 34, str. 7; id, PDk 2. 9. 1979, št. 202, str. 5: ilustr.
KOMEL, Silvester
397
Janez Mesesnel, Na VI. večeru z muzami v Zemonu pri Vipavi je razstavil svoje slike Silvester Komel. — Delo 29. 6. 1979, št. 150, str. 8.
KONJOVIČ, Milan
398
Milan Konojovič. Lj, Likovno razstavišče Rihard Jakopič 14. 6.—8. 7. 1979, Mbr, Razstavni salon Rotovž, rk. uv. Meta Gabršek Prosenc, Zoran Kržišnik, Katarina Ambrožič. Rec.: Milan Dekleva, Dnevnik 16. 6. 1979, št. 162, str. 5; Meta Gabršek Prosenc, Večer 30. 3. 1979, št. 75, str. 6; ead, Dialogi 1979, št. 4, str. 347—349; Branko Jeranlco, NRazgl
23. 3. 1979, št. 6, str. 178—179; Tanja Kremžar, Večer 16. 2. 1979, št. 39, str. 2; Janez Mesesnel, Delo 15. 3. 1979, št. 62, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 3. 7. 1979, št. 179, str. 5.
KOPORC, Leon
399
Leon Koporc. Lj, Bežigrajska galerija 15.—24. 11. 1979, zlož. uv. Franc Zalar
Rec.: Igor Gedrih, PD 21. 12. 1979, št. 20, str. 12; Mateja Kos, Mladina
13.	12. 1979, št. 49, str. 35: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 22. 11. 1979, št. 273, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik
24. 11. 1979, št. 321, str. 5
KOROŠEC, Josip
400
Žalec. Savinov salon še leto 1978: Mirko Juteršek, NRazgl 9. 3. 1979, št. 5, str. 140—141; Marlen Prem-šak, Večer 6. 1. 1979, št. 4, str. 4.
KOS, Ivan
401
Akademski slikar Ivan Kos. Krško, Galerija 5.—19. 10. 1979, zlož. uv. Breda Ilich-Klančnik.
Rec.: Ivan Zoran, DL 11. 10. 1979, št. 41, str. 7.
KRANJEC, Miško
402
Razstava fotografij Miška Kranjca. Lj, Ars 13. 8.—13. 9. 1979.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 21. 8. 1979, št. 227, str. 5.
403
Tomaž Kržišnik. Škofja Loka, Galerija na loškem gradu, december 1979.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 13. 12. 1979, št. 289, str. 9.
KUDUZ, Ante
404
Ante Kuduz, grafike. Lj, Labirint 27.
12.	1978—17. 1. 1979, zlož uv. Vlado Bužančič.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 5. 1. 1979, št. 3, str. 10; Igor Zabel, Mladina 18. 1. 1979, št. 2, str. 35: ilustr,; Franc Zalar, Dnevnik 6. 1. 1979, št.
4,	str. 5.
LANC, Aladin
405
Aladin Lane. Kamnik, Razstavišče Veronika 26. 4.—5. 5. 1979, zlož. uv. Mirko Juteršek.
Rec.: Mira Jančar, Dnevnik 26. 5. 1979, št. 141, str. 5; ead, Kamniški občan 4. 6. 1979, št. 10, str. 5.
LAVRENČIČ, Avgust
406
Avgust Lavrenčič. Nova Gorica, Meblo 6.—21. 4. 1979, rk. uv. Marlen Premšak.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 19. 4. 1979, št. 92, str. 8; Marlen Premšak, Večer 3. 5. 1979, št. 101, str. 4; Franc Zalar, Dnevnik 31. 1. 1979, št.
29,	str. 5.
LIČEN, Mira
407
Mira Ličen. Piran, Mestna galerija, Mbr, Razstavni salon Portorož, rk. uv. Meta Gabršek Prosenc.
Rec.:	Cvetka Guzej-Sabadin, Prim.
Novice 8. 6. 1979, št. 24, str. 9; Andrej Medved, NRazgl 14. 12. 1979, št. 23, str. 684.
LUŽNIK, Pavle
408
Pavel Lužnik. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 26. 10.—8. 11. 1979, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 23. 11. 1979, št. 92, str. 6.
MAKUC, Vladimir
409
Vladimir Makuc. Žalec, Savinov salon 8.—17. 2. 1979, zlož. uv. Iztok Premrov.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 20. 2. 1979, št. 42, str. 6; Teleks 9. 2. 1979, št. 6, str. 15. (intervju).
MARAŽ, Adrijana
410
Adrijana Maraž■ Kranj, Galerija v Tavčarjevi 43, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 24. 4. 1979, št. 112, str. 5.
MATELIČ, Janez
411
Janez Matelič. Koper, Meduza marec—april 1979, Solkan, Galerija osnovne šole 11. 6,—15. 7. 1979, zlož. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 6. 4. 1979, št. 7, str. 206.
MAUROVIČ, Andrija
412
Razstava originalnih stripov Andri-je Mauroviča. — Mbr, Mali razstavni salon Rotovž od 14. 5. 1979. Rec.: Ivo Antič, Dialogi 1979, št. 10. str. 639.
MEDVEŠČEK, Pavel
413
Pavel Medvešček, grafike. Ajdovščina, Pilonova galerija 10.—27. 5. 1979, zlož. uv. Ivan Sedej.
Rec.: Lojze Bizjak, Primorska srečanja 1979, št. 14, str. 108; Maks Hožič, PrimN 18. 5. 1979, št. 21, str. 8.
MERSI, Janez Jurij
414
Baročni kipar Janez Jurij Mersi. Mbr, Pokrajinski muzej od 17. 9. 1979.
Rec.: Ferdo Šerbelj, Delo 27. 10. 1979, št. 252, str. 25; Franc Zalar, Dnevnik 6. 10. 1979, št. 273, str. 5.
MESARIC, Franc
415
Franc Mesarič. Mbr, Umetnostna galerija 7.—21. 9. 1979, rk. uv. Breda Ilich-Klančnik.
Rec.: Helena Grandovec, Večer 11.
9.	1979, št. 212, str. 6; Ernest Ružič, PDk 7. 10. 1979, št. 232, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 27. 9. 1979, št. 264, str. 5.
MEŠKO, Kiar
416
Lev Menaše, Ob razstavi Kiarja Meška na Vrhniki. — NRazgl 11. 5. 1979, št. 9, str. 270.
MIHELIČ, France
417
Franc Mihelič. Lj. Mala galerija 27.
11.—23. 12. 1979, rk. uv. Nace Šumi. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 6. 12. 1979, št. 283, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 11. 12. 1979, št. 336, str. 5; Teleks 7. 12. 1979, št. 49, str. 14 (intervju).
MIRNIK, Cveta
418
Cveta Mirnik, Celje, Likovni salon
18.—31. 7. 1979, zlož. uv. Alenka Domjan. Mbr, Ars 2, oktober 1979. Rec.: Dušan Mevlja, Večer 12. 10. 1979, št. 239, str. 6.
MOLE, Izidor
419
Razstava malih fresk na lehnjako-vih ploščah. Mbr, Avla od 7. 11. 1979.
Rec.: Dušan Mevlja, Večer 14. 11. 1979, št. 266, str. 6.
MURTIC, Edo
420
Edo Murtič. Lj, Iskra poslovni center 28. 2.—24. 3. 1979, rk. uv. Igor Zidič.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 13. 3. 1979, št. 60, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 7. 3. 1979, št. 64, str. 5.
MUŠIC, Zoran
421
Lojze Bizjak, Razstava Zorana Mušiča v palači Attems. Naš rojak razstavlja v Gorici. — PrimN 12. 1. 1979, št. 3, str. 8; Milko Rener, PDk
14.	1. 1979, št. 12, str. 5: ilustr.; Marijan Zlobec, Delo 13. 1. 1979, št.
10,	str. 28.
NEMEC, Negovan
422
Negovan Nemec. Nova Gorica, Meblo 22. 12. 1978—6. 1. 1979, rk. uv. Jure Mikuž.
Rec.: Jure Mikuž, PrimN 1. 1. 1979, št. 1, str. 8.
NOVINC, Franc
423
Franc Novinc. Solkan, Galerija osnovne šole, Koper, Meduza, Kranj, Galerija v Mestni hiši 29. 6.—29.
7.	1979, zlož. uv. Cene Avguštin. Rec.: Andrej Medved, NRazgl 6. 4. 1979, št. 7, str. 206; Janez Mesesnel, Delo 27. 9. 1979, št. 226, str. 6; Franc Novinc, Glas 10. 7. 1979, št. 52, str.
5; Franc Zalar, Dnevnik 6. 7. 1979, št. 181, str. 5; Teleks 9. 3. 1979, št.
10,	str. 14 (intervju).
OLAK, Leobard (=BARD IUCUNDUS)
424
Bard lucundus. Celje, Likovni salon 28. 2,—18. 3. 1979, rk. uv. Meta Gabršek Prosenc.
Rec.: Alenka Domjan, ToviT 29. 3. 1979, št. 12, str. 8; Marlen Premšak, Večer 3. 3. 1979, št. 52, str. 4.
425
Janez Mesesnel, Razstava portretov slikarja Barda Iucundusa na novembrskem srečanju z muzami v Zemonu. — Delo 10. 11. 1979, št. 263, str. 6
OMERSA, Nikolaj
426
Janez Mesesnel, Ob razstavi obmorskih izrezov prof. N. Omerse na Zemonu pri Vipavi. — Delo 23. 2. 1979, št. 45, str. 8.
PAJK, Milan
427
Photo by Milan Pajk. Lj, Arkade od 26. 11. 1979.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 7. 12. 1979, št. 49, str. 13.
PALČIC, Klavdij
428
Razstava grafika prof. Klavdija Palčiča. Celovec, Aula Slovenica 26. 3.—
13.	4. 1979.
Rec.: SlovV 30. 3. 1979, št. 13, str.
3	(uvodni govor Zorana Kržišnika); Igor Zabel, Mladina 11. 1. 1979, št. 1, str. 34: ilustr. (še za razstavo v Labirintu 1. 1978).
PANDUR, Lajči
429
Lajči Pandur. Žalec, Savinov salon
21.—29. 12. 1979.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 26. 12. 1979, št. 300, str. 6.
PAVLETIC-LORENCAK, Darinka
340
Darinka Pavletič-Lorenčak. Celje, Likovni salon 7.—23. 6. 1979.
Rec.: Drago Medved, NoviT 28. 6. 1979, št. 25, str. 8.
PEČARIČ, Herman
431
Retrospektivna razstava Hermana Pečariča. Piran, Mestna galerija ja-
nuar—februar 1979, rk. uv. Andrej Medved, Mirko Juteršek.
Rec.: Boris Jež, Delo 24. 1. 1979, št.
19,	str. 11; Mirko Juteršek, NRazgl
9.	3. 1979, št. 5, str. 140—141; id., Primorska srečanja 1979 št. 13, str. 59—60; id., PDk 28. 1. 1979, št. 24, str. 6; Zdenka Lovec. PrimN 26. 1. 1979, št. 5, str. 9; Andrej Medved, PrimN 12. 1. 1979, št. 3, str. 9; Janez Mesesnel, Delo 15. 2. 1979, št.
38,	str. 9; Lojze Perko, Primorska srečanja 1979, št. 16, str. 240; France Udovič, PDk 20. 1. 1979, št. 17, str. 2.
PEČARIČ, Silvij
432
Silvij Pečarič. Milje, II Mandracchio, oktober 1979.
Rec.: Milko Bambič, PDk 12. 10. 1979, št. 236, str. 4; id., PDk 20. 5. 1979, št. 113, str. 5: ilustr.
PENGOV, Miša
433
Miša Pengov, Lj, Labirint 28. 3.—17.
4. 1979, zlož. uv. Mirko Juteršek. Rec.: Igor Zabel, Mladina 26. 4. 1979, št. 16/17, str. 46: ilustr.
PIRNAT, Janez
434
Istrski kamen. Lj, Preddverje Križank 20. 6,—30. 8. 1979, rk.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 20.
7.	1979, št. 14, str. 412; Oto Bihalji Merin, NRazgl 28. 9. 1979, št. 18, str. 529; Janez Mesesnel, Delo 5. 7. 1979, št. 154, str. 6; Ivan Sedej, Dnevnik 28. 6. 1979, št. 174, str. 5.
POČIVAVŠEK, Matjaž
435
Matjaž Počivavšek, skulpture, Lj, ŠKUC 13,—28. 12. 1979.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 21. 12. 1979, št. 51, str. 14—15; Juš Turk, Dnevnik 19. 12. 1979, št. 344, str.
5.
POLAJNAR, Albin
436
Albin Polajnar. Kranj, Galerija v Mestni hiši 25. 4.—16. 5. 1979, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.:Cene Avguštin, Glas 8. 5. 1979, št. 34, str. 5; Janez Mesesnel, Delo
5.	5. 1979, št. 103, str. 6.
PRIMOŽIČ, Tošo
437
Tošo Primožič. Mbr, Ars 2, maj 1979.
Rec.:	Dušan	Mevlja, Večer 11. 5.
1979, št. 108, str. 6.
PROTIČ, Miodrag B.
438
Miodrag B. Protič. Mbr, Umetnostna galerija 16. 11.—17. 12. 1979, rk. uv. Josip Depolo, Maja Vetrih, Vlado Bužančič.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 4. 12. 1979, št. 281, str. 6; Maja Vetrih, Večer Tl. 11. 1979, št. 227, str. 6.
PUTRIH, Boštjan
439
Boštjan Putrih, Celje, Likovni salon 25. 4,—18. 5. 1979, rk. uv. Aleksander Bassin.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 6.
7.	1979, št. 13, str. 394; Marlen Premšak, Večer 22. 5. 1979, št. 117, str. 6; ead, 7D 10. 5. 1979, št. 19, str. 26—27; Franc Zalar, Dnevnik
9.	5. 1979, št. 124, str. 5.
RAUTER-ZELENKO, Sonja
440
Janez Mesesnel, Na letošnjem V. večeru z muzami na Zemonu je razstavljala svojo keramiko kiparka Sonja Rauter-Zelenko. — Delo 25.
5.	1979, št. 117, str. 8.
RAVNIK, Janez
441
Janez Ravnik. Bled, Festivalna dvorana od 10. 8. 1979, Kranj, Galerija v Mestni hiši 28. 9.—11. 10. 1979 zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 24. 8. 1979, št. 67, str. 5; Danica Dolenc, Glas 2. 10. 1979, št. 78, str. 5; Franc Zalar, Dnevnik 29. 8. 1979, št 235, str. 5.
RIJAVEC, Milan
442
Janez Mesesnel, Izbor iz slikarskega opusa Milana Rijavca na večeru z muzami na Zemonu. — Delo 20.
1.	1979, št. 16, str. 6.
443
Milan Rijavec. Pregledna razstava del. Novo mesto. Dolenjska galerija 7.—29. 6. 1979, rk. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 13. 6. 1979, št. 135 (1136), str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 19. 6. 1979, št. 165, str. 5; Ivan Zoran, DL 14. 6. 1979, št. 24, str. 9.
ROGELJ, Albin
444
Albin Rogelj. Lj, Mala galerija 4.—
30.	9. 1979, rk. uv. Marijan Tršar. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 26. 6. 1979, št. 147, str. 8; id, Delo 7. 9. 1979, št. 209, str. 8; Marijan Tršar, NRazgl 28. 9. 1979, št. 18, str. 521; Franc Zalar, Dnevnik 20. 9. 1979, št. 257, str. 5.
ROTAR, France
445
France Rotar. Lj, Mala galerija 15.
5.—10. 6. 1979, rk. uv. Marijan Tršar.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 22.
6. 1979, št. 12, str. 361; Janez Mesesnel, Delo 24. 5. 1979, št. 119 str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 24. 5. 1979, št. 139, str. 5; Franc Zupan, Sodobnost 1979, št. 8/9, str. 919—925; Teleks 25. 5. 1979, št. 21, str. 12.
ROTMAN, Janez
446
Razstava likovnih del slikarja Janeza Rotmana. Mbr, Mala galerija Ivana Čobala od 24. 1.' 1979, zlož. uv. Vladimir Gajšek.
Rec.: Jože Curk, Večer 16. 2. 1979, št. 39, str. 6.
RUS, Marija
447
Marija Rus. Celje, Likovni salon 22.
3.—8. 4. 1979, rk. uv. Jure Mikuž. Rec.: Marlen Premšak, Večer 29. 3. 1979, št. 74, str. 4.
SAKSIDA, Rudolf
448
Milko Bambič, Presenetljiva Saksidova iznajdljivost na razstavi v Gregorčičevi dvorani (Trst). — PDk
25.	2. 1979, št. 47, str. 6; Milko Rener, PDk 23. 5. 1979, št. 115, str. 3.
SCHMIDT, Matjaž
449
Matjaž Schmidt, Lj. Bežigrajska galerija 13. 8.—1. 9. 1979, zlož. uv. Franc Zalar.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 29. 8. 1979, št. 201, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 16. 8. 1979, št. 222, str. 5.
SEDEJ, Maksim st.
450
Maksim Sedej, olja. Krško, Galerija 1.—30. 6. 1979, rk. uv. Ivan Sedej.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 26. 6. 1979, št. 172, str. 5.
SELJAK, Ivan
451
Janez Mesesnel, Novejši akvareli Ivana Seljaka čopiča na oktober-skem večeru z muzami na Zemonu.
— Delo 30. 10. 1979, št. 254, str. 8.
SLANA, France
452
Janez Mesesnel, Ob razstavi akvarelov Franceta Slane na december-skem večeru z muzami na Zemonu.
— Delo 28. 12. 1979, št. 302, str. 8.
SLAPAR, Nejč
453
Razstava del Nejča Slaparja. Tržič, Paviljon NOB 13. 4.—2. 5. 1979, zlož. uv. Janez Šter.
Rec.: Janez Šter, Glas 13. 4. 1979, št. 29, str. 5.
SLIVNIKER-BELANTIC, Vida
454
Razstava del akademske slikarke Vide Slivniker-Belantič. Mbr, Razstavni salon Rotovž 9.—23. 1. 1979, rk. uv. Ivan Sedej.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer
13.	1. 1979, št. 10, str. 4.
SMOLE, France
455
France Smole. Kranj, Mala galerija v Mestni hiši, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 12. 10. 1979, št. 81, str. 6; Danica Dolenc, Glas 2. 10. 1979, št. 78, str. 5.
STEGOVEC, Tinca
456
Janez Mesesnel, Tinca Stegovec z razstavo novih grafik na 4. večeru z muzami v Zemonu. — Delo 25. 4. 1979, št. 97, str. 8.
457
Tinca Stegovec. Lj, Labirint, november 1979, zlož. uv. Lev Menaše. Rec.: Mateja Kos, Mladina 29. 11. 1979, št. 47, str. 35; Janez Mesesnel, Delo 3. 11. 1979, št. 257, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 10. 11. 1979, št. 307, str. 5; Asta Žnidarčič, Naša žena 1979, št. 12, str. 6.
STIPLOVŠEK, Franjo
458
Retrospektiva Franja Stiplovška. Brežice, Galerija Posavskega muze-
ja, junij 1979, Mbr, Razstavni salon Rotovž od 5. 9. 1979, rk. uv. Meta Gabršek-Prosenc.
Rec.: Meta Gabršek Prosenc, Dialogi 1979 št. 5, str. 315—318: ilustr.; Gema Hafner, Večer 20. 9. 1979, št. 220, str. 4; Milček Komel j, NRazgl
14.	9. 1979, št. 17, str. 488; Marlen Premšak, Večer 19. 7. 1979, št. 166, str. 4; Jožica Teppey, DL 11. 1. 1979, št. 1/2, str. 4; Franc Zalar, Dnevnik
12.	7. 1979, št. 187, str. 5.
STOJKO, Tone
459
Tone Stojko. Lj. Labirint 12. 9.—
3.	10. 1979, zlož. uv. Darko Štrajn. Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 22. 9. 1979, št. 259, str. 5.
SUHY, Branko
460
Branko Suhy. Novo mesto, Dolenjska galerija 9.—25. 11. 1979, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.: Jože Simčič, DL 15. 11. 1979, št. 46, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik
28.	11. 1979, št. 325, str. 5.
ŠEFRAN, Gorazd
461
Gorazd Šefran. Lj, Mala galerija
20.	3.—15. 4. 1979, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.:	Janez	Mesesnel, Delo	28.	3.
1979, št. 73, str. 8; Igor Zabel, Mladina 19. 4. 1979, št. 15, str. 41: ilustr.
ŠIBILA, Janez
462
Janez Šibila. Mbr, Ars 2, maj 1979, Lj, Bežigrajska galerija 13. 9.—3. 10. 1979, zlož. uv. Maja Vetrih.
Rec.:	Vanda Brvar, Večer	24.	5.
1979, št. 119, str. 4; Janez Mesesnel, Delo 18. 9. 1979, št. 218, str. 6.
ŠPANZEL, Rudi
463
Rudi	Španzel. Lj, Labirint,	6.—27.
6.	1979, rk. uv. Lev Menaše.
Rec.:	Janez	Mesesnel, Delo	21.	6.
1979, št. 143, str. 8.
ŠTOVICEK, Vladimir
464
Vladimir Stoviček, plakete, medalje, plastika. Brežice, Galerija Posavskega muzeja 7. 2.-4. 3. 1979, zlož. uv. Meta Gabršek Prosenc.
Rec.: Ida Tomše, NRazgl 23. 2. 1979, št. 4, str. 105; Ivan Zoran, DL 15.
2.	1979, št. 7, str. 7.
ŠUTEJ, Miroslav
465
Miroslav Šutej. Solkan, Galerija osnovne šole 20. 4.—25. 5. 1979.
Rec.: Brane Kovič, PrimN 25. 5. 1979, št. 22, str. 8.
ŠVARA, Deziderij
466
Milko	Bambič,	Švara	v Občinski
(Trst).	— PDk	21. 10.	1979, št.	244,
str. 7:	ilustr.;	Milko	Rener,	Dan
1979, št. 87, str. 13; DEn 6. 1. 1979, str. 9 (intervju).
TIHEC, Slavko
467
Mbr, Umetnostna galerija še za leto 1978: Breda Ilich-Klančnik, NRazgl
26.	1. 1979, št. 2, str. 45.
TOMAN, Veljko
468
Veljko	Toman.	Žalec,	Savinov	sa-
lon, maj 1979.
Rec.:	Janez Mesesnel, Delo 20. 4.
1979, št. 93, str. 10; Marlen Prem-šak. Večer 17. 5. 1979, št. 113, str. 4; Franc Zalar, Dnevnik 17. 5. 1979, št. 132, str. 5.
TRSTENJAK-JOVIČIČ, Vera
469
Vera	Trstenjak-Jovičič. Kranj, Galerija	v Mestni hiši 12. 1,—4. 2.
1979,	zlož. uv. Aleksander Bassin.
Rec.:	Cene Avguštin, Glas 19. 1.
1979,	št. 5, str. 5: ilustr.
UNKOVSKA, Biljana
470
Biljana Unkovska. Koper, Meduza od 3. 8. 1979, zlož. uv. Andrej Medved.
Rec.: Tomaž Gorenc, Mladina 6. 9.
1979,	št. 35, str. 37: ilustr.; Andrej Medved, NRazgl 14. 12. 1979, št. 23, str. 684; Janez Mesesnel, Delo 23. 8.
1979,	št. 195 (! 196), str. 6.
VALVASSORI, Giorgio
471
Giorgio Valvassori. Kranj, Galerija v Mestni hiši 22. 8.—6. 9. 1979, rk. za Ajdovščino, Kranj in Lj, uv. Brane Kovič.
Rec.:	Cene Avguštin, Glas 31. 8.
1979,	št. 69, str. 5; Maks Hožič,
PrimN 15. 6. 1979, št. 25, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 31. 8. 1979, št. 237, str. 5.
ZAHARIAŠ, Aladar
472
Aladar Zahariaš. Kranj, Galerija v Mestni hiši 12. 10.—8. 11. 1979, zlož. uv. Cene Avguštin. Rogaška Slatina, Razstavni salon 16. 8.—6. 9.
1979.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 19. 10.
1979,	št. 83, str. 8; Helena Grandovec, Večer 14. 8. 1979, št. 183, str. 6.
ZAJEC, Edvard
473
Edvard Zajec. Kranj, Galerija v Mestni hiši 7.—27. 9. 1979, Koper, Piran, Novo mesto, rk. uv. Peter Krečič.
Rec.:	Cene	Avguštin, Glas 28. 9.
1979,	št. 77, str. 6; Andrej Medved, NRazgl 10. 8. 1979, št. 15, str. 441; Peter Krečič, PDk 17. 6. 1979, št. 137, str. 5; Branko Sosič, Delo 5.
10.	1979, št. 233, str. 7; Franc Udovič, PDk 27. 5. 1979, št. 119, str. 7.
ZELENKO, Karel
474
Janez Mesesnel, Grafični listi Karla Zelenka na letošnjem sedmem večeru z muzami na Zemonu. — Delo 5. 9. 1979, št. 207, str. 9.
ZELENKO, Rok
475
Rok Zelenko. Lj. Ars 17. 4.—14. 5.
1979,	Bled, Galerija Mladinska knjige od 15. 6. 1979, zlož. uv. Nina Pirnat.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 28. 4.
1979,	št. 99, str. 6.
ZULIAN, Boris
476
Boris Zulian. Novo mesto, Dolenjska galerija 12. 10.—4. 11. 1979. Rec.: Milko Bambič, PDk 18. 10.
1979,	št. 241, str. 4.
ZUPET, Franc
477
Franc Zupet-Krištof. Lj. Labirint
16.	8.—5. 9. 1979, zlož. uv. Lev Me-naše.
Rec.: Ivan Mrak, 2000, 1979, št. 1, str. 43—45; Franc Zalar, Dnevnik
25.	8. 1979, št. 231, str. 5.
BIOGRAFIJE
ANDERLE, Jiri
478
Bohumil Hrabal, Jiri Anderle. — NRazgl 9. 11. 1979, št. 21, str. 630.
479
Marijan Zlobec, Bienale na Hrad-čanih. — Delo 25. 7. 1979, št. 171, str. 6.
AUGUSTINČIČ, Antun
480
Nekrologi: Naš čas 18. 5. 1979, št.
19,	str. 1; Božidar Jakac, TV—15 24.
5.	1979, št. 20, str. 15; Drago Medved, NoviT 17. 5. 1979, št. 19, str. 6; Srečko Niedorfer, Večer 12. 5.
1979,	št. 109, str. 3; Matko Peič, NRazgl 22. 6. 1979, št. 12, str. 372; France Udovič, PDk 11. 5. 1979, št. 105, str. 1; Dnevnik 11. 5. 1979, št.
126,	str. 7; Večer 11. 5. 1979, št. 108, str. 16; Marijan Zlobec, Delo 11. 5.
1979,	št. 108, str. 8.
BEER, Nikolaj
481
Moje slikarstvo so ljudje in krajina / zap. Brigita Bavčar Anzelc. — Vestnik 26. 4. 1979, št. 16, str. 5: ilustr.
BERČIČ, France
482
Pištola uporabnejša od čopiča / zap. Asja Matjaž. — 7D 16. 8. 1979, št. 33, str. 16—17.
483
Udobje in šminka na slikarjevem platnu / zap. Andrej Pengov Bitenc.
—	Mladina 13. 9. 1979, št. 36, str.
6—9: ilustr.
BOLJKA, Janez
484
Iztok Premrov, Desetletje Boljkove figuralike. — Sinteza 1979, št. 45/46, str. 17—22+3+5: ilustr.
485
Marijan Zlobec, Spomenik hmeljarju. — Delo 20. 12. 1979, št. 295, str.
13.
V	Žalcu.
BRANISEU-KRAJC, Milena
486
Oblikovalka štafetne palice:
Asja Matjaž, Večer 14. 3. 1979, št. 60, str. 3; Živa Paulin, Delo 24. 3.
1979,	št. 70, str. 29.
ČERNE, Peter
487
Sodobniki. — Teleks 23. 3. 1979, št.
12,	str. 12: ilustr.
ČERNIGOJ, Avgust
488
Peter Krečič, kako se je iztekel čas konstruktivizma. — Delo 8. 3. 1979, št. 56, str. 8;
id., Uvod v opus Avgusta Černigoja. — Primorska srečanja 1979, št.
16,	str. 240—244.
GALIČ, Štefan
489
Ujet v svoj barvni svet / zap. Brigita Bavčar-Anzelc. — Vestnik 12.
4.	1979, št. 14, str. 5: ilustr.
JAKAC, Božidar
490
Ob 80-letnici:
Milko Bambič, PDk 22. 7. 1979, št. 167, str. 5; Iztok Durjava, Borec
1979,	št. 11, str. 633—636; Igor Gedrih, PD 7. 9. 1979, št. 13, str. 6; Teleks 20. 7. 1979, št. 29, str. 16—
17	(intervju); Milček Komelj, DL 12.
7. 1979, št. 28, str. 7; Stane Mikuž, NRazgl 28. 9. 1979, št. 18, str. 516; Bogdan Pogačnik, Delo 14. 7. 1979, št. 162, str. 21; Marlen Premšak, Večer 16. 6. 1979, št. 139, str. 5 + 6; Franc Zalar, Dnevnik 14. 7. 1979, št. 189, str. 5; Dušan Željeznov, PDk 22. 7. 1979, št. 167, str. 5 + 6.
KOS, Tine
491
Ob 85-letnici:
Viktor Kojc, Dnevnik 27. 1. 1979, št. 25, str. 5; id., Večer 30. 1. 1979, št. 24, str. 6; Bogdan Pogačnik, Delo
1.	2. 1979, št. 26, str. 8.
492
Nekrologi:
Spelca čopič, NRazgl 20. 4. 1979, št.
8, str. 231; Ivan Sedej, Dnevnik 11.
4.	1979, št. 99, str. 5; Melita Stele Možina, Delo 11. 4. 1979, št. 85, str. 8.
KRAŠOVEC, Metka
493
Sodobniki. — Teleks 16. 11. 1979, št. 46, str. 14.
MOLE, Izidor
494
Tinca Stegovec, Oživljanje umetnin.
—	PD 25. 5. 1979, št. 9, str. 6: ilustr.
MUŠIC, Zoran
495
Jakopičeva nagrada:
Alenka Gerlovič, Delo 12. 5. 1979, št. 109, str. 26; Zoran Kržišnik, PDk
15.	4. 1979, št. 85, str. 647; id., Delo
10.	4. 1979, št. 84, str. 8; PDk 11. 4.
1979,	št. 82, str. 3.
OBLAK, Leobard
496
Bard Iucundus: Akademija mi je dala le diplomo / zap. Marlen Premšak. — 7D 8. 3. 1979, št. 10, str. 26—27.
PERKO, Lojze
497
Ob 70-letnici:
Milan Dekleva, Dnevnik 21. 4. 1979, št. 109, str. 5; Mirko Juteršek, N. Razgledi 11. 5. 1979, št. 9, str. 269; Bogdan Pogačnik, Delo 24. 4. 1979, št. 96, str. 8; Dušan Željeznov, PDk 3. 6. 1979, št. 125, str. 5 + 6.
PILON, Veno
498
Milko Bambič, Po sledovih življenja Vena Pilona... — PDk 30. 12.
1979,	št. 301, str. 15 + 17.
POTOKAR, Cita
499
Sodobniki. — Teleks 20. 7. 1979, št.
29,	str. 14.
SAMBOLEC, Duba
500
Marijan Zlobec, Ko se soočiš z realnostjo. — Delo 25. 1. 1979, št. 20, str. 9.
SEDEJ, Maksim ml.
501
Sodobniki. — Teleks 13. 4. 1979, št.
15,	str. 14.
SLANA, France
502
Sodobniki. — Teleks 19. 1. 1979, št. 3, str. 10.
503
Intervju / zap. Marlen Premšak. — ID 30. 8. 1979, št. 35, str. 12—13.
SPACAL, Jože
504
Sodobniki. — Teleks 14. 9. 1979, št. 37, str. 12.
TIHEC, Slavko
505
Sodobniki. — Teleks 19. 10. 1979, št. 42, str. 16.
506
Manca Košir, O nizkem soncu in dolgih sencah. — 7D 18. 10. 1979, št. 42, str. 20—21.
VELIČKOVIČ, Vlado
507
Manca Košir, Požrešna zver povprečnost. Intervju. — Teleks 5. 10.
1979,	št. 40, str. 16—19: ilustr.
ZORKO, Janez
508
Marjeta Novak, Montparnasse je njegov. — Teleks 16. 3. 1979, št. 11, str. 21—23.
O	njem še: Ivan Zoran, Dolenjski razgledi 8. 2. 1979, št. 5, sn. 3, str. 70—71: ilustr.; id., DL 18. 1. 1979, št. 3, str. 9.
UMETNOSTNOZGODOVINSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1980
KNJIGE, PREVODI IN OCENE
1
Janez Bernik / ur. Zoran Kržišnik.
— L j: Mladinska knjiga, 1980. —
287	str., 217 reprodukcij. — (Sodobne likovne monografije).
2
Estetska vzgoja / Herbert Grün ... et al. — Lj: Univerzum, 1980. — 109 str., 9 str. pril.
Franc Habe, Predjama: grad in jama. — Postojna: Postojnska jama,
1980.	— 43 str., 16 f. pril.
4
Arnold Hauser, Umetnost in družba / prev. Helena Menaše. — Lj: Državna založba Slovenije, 1980. —
278	str.
Prevod dela:	Kunst und Gesel-
lschaft. Uvod Rastko Močnik.
5
Horvat Jože-Jaki / uv. Zoran Kržišnik; bibliografija Ljerka Menaše.
— Velenje: Kulturni center »Ivan Napotnik«, 1980. — 185 str.: ilustr. Jaki / uv. Tone Svetina. — Čakovec: »Zrinski«, 1980. — XXVII, 298 str.
6
Andrej Hrausky, Krier: Stadtraum. Urbanspace. — AB 1980, št. 46 47, str. 38—39: ilustr.
id., Robert Krier v Ljubljani. — AB 1980, št. 48/49, str. 21—23: ilustr.
7
Izbrana slovenska fotografija:	ak-
tualni trenutek / ur, Jadranka Bogataj. — Lj: Odbor za likovno dejavnost pri ZKOS; Kabinet slovenske fotografije, 1980. — 28 str.: ilustr.
8
Peter Krečič, Avgust Černigoj: monografija. — Trst: Založništvo tr-
žaškega tiska, 1980. — 189 str.: ilustr.
Rec.: Ješa Denegri, Sinteza 1980, št. 50/52, str. 122—123.
9
Luc Menaše, Trije leksikoni, slikarstvo in Slovenci. — NRazgl 22. 2.
1980,	št. 4, str. 104—105.
Kindlers Malerei Lexikon, Zürich 1971
Die grosse Enzyklopädie der Malerei, Freiburg 1976—1978.
Petit Larousse de la Peinture, Pariz 1979.
10
Janez Mikuž, Stolnica v Kopru. —
V	Mbr: Obzorja. 1980. — 30 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 104).
11
Zdravko Mlinar, Urbanizacija, urbanizem in sociologija. — Lj: FSPN, 1978 /1980/. — 219, IV str.
12
Vladimir Mušič, Urbanizem — bajke in resničnost: zapisi na robu dvajsetletnega razvoja našega prostorskega načrtovanja. — Lj: Cankarjeva založba, 1980. — 374 str., 48 str. pril.
13
Rajko Pavlovec, Bohinj v miniaturni knjižici. — Glas 9. 5. 1980, št. 36, str. 9: ilustr.
Grafika Karolyja Andruska.
Slovenski impresionisti / izbor slik in spremna beseda France Stele. —
2.	izd. — Lj: Državna založba Slovenije, 1980. — 197 str.: ilustr.
15
Tihec: kronologija nekega nastajanja / sprem. bes. Zoran Kržišnik.
—	Mbr: Obzorja, 1980. — 129 str.,
4	f. pril.: ilustr.
Bes. v slov., angl., franc, in nem.
16
Andreja Žigon, Cerkev sv. Martina
v	Šmartnem pri Litiji. — Mbr: Obzorja, 1980. — 30 str.: ilustr. — (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; 106).
ČLANKI
SPLOŠNO, SLIKARSTVO, KIPARSTVO, FOTOGRAFIJA, OBLIKOVANJE
17
Ivo Antič, Kam greš, karikatura.
— Dnevnik 10. 7. 1980, št. 187, str.
5.
O karikaturi še: Vladimir Gajšek, Večer 7. 6. 1980, št. 132, str. 8; Ciril Gale, Mladina 17. 4. 1980, št. 16, str. 28: ilustr.
18
Cene Avguštin, Amaterska likovnost — vzvod za premagovanje težav tehniziranega sveta / zap. Danica Žlebir. — Glas 19. 8. 1980, št. 63, str. 4.
19
Lenka Bajželj, Naložba, ki dolgoročno mora dati sadove. V Berlinu je bil kongres mednarodnega Design centra. — Delo 14. 6 .1980, št. 139, str. 26.
20
Aleksander Bassin, Figuralne zasnove v mlajšem slovenskem slikarstvu. — NRazgl 24. 4. 1980, št. 8, str. 232—233.
21
Vladimir Bonačič, Miroljub Cimerman in Dunja Donassy, Niz plakatov Palestina — odvzeta in zanikana domovina. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 91—96: ilustr.
22
Tomaž Brejc, Claude Monet in slovenski impresionisti. — Sodobnost
1980,	št. 11, str. 1004—1021.
23
id., Iz zgodovine slikarstva na slovenski obali. Tiepolo pri nas. — Primorska srečanja 1980, št. 20. str. 86—92.
24
Vesna Bučič, Meščanske skrinje v Sloveniji II. — ZUZ 16/1980, str. 117—131: ilustr.
25
Milan Butina, Vloga telesa in fizičnega dela v likovni umetnosti.
— Sodobnost 1980, št. 8/9, str. 823—833.
26
Anica Cevc, Freske Matthiasa von Görza v Marijini cerkvi v Zagorju pri Podčetrtku. — ZUZ 16/1980, str. 53—73: ilustr.
27
Emilijan Cevc, Deveti bienale tapiserije v Lausannu. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 123—125: ilustr.
28
id., Pokrajinske variante srednjeveške plastike na Slovenskem. — Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 16, 1980, str. 201—206.
29
id., Tri starejše glave Janeza Krstnika na Slovenskem. — Traditiones
7—9/1978—1980, str. 31—47: ilustr.
30
Jure Cihlar, Negotova umetnikova eksistenca krepi občutek, da ga družba ne potrebuje. — Delo 4. 4.
1980,	št. 80, str. 6.
Cf. št. 37, 55, 64, 72.
31
Bojan Djurič, III. colloquio inter-nazionale sul mosaico antico, Ravenna. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 5/80, str. 31.
32
Tit Doberšek, Kraljestvo za prestol.
—	Delo 5. 2. 1980, št. 29, str. 6.
O afriški umetnosti.
33
Iztok Durjava, Slovenska partizanska grafika in risba. — Dialogi 1980 št. 6, str. 377—378.
34
Aleš Erjavec, Analiza Garaudyjevih pogledov na umetnost. — Anthropos
1980,	št. 1/2, str. 304—318, št. 4/6, str. 161—176.
35
Vladimir Gajšek, Umetnost in vrednotenje. — Večer 31. 5. 1980, št. 126, str. 8.
36
Bogo Grafenauer, Hinko Smrekar, »Slovenski zgodovinarji«. — Kronika 1980, št. 1, str. 10—13: ilustr.
37
Stane Jagodič, Prisotnost metafizike ob kritiškem manku. Pogovor o skupini Junij, o odmevih na mednarodno razstavo in o težavah, ki jih imajo samostojni likovni raz-stavljalci / zap. Branko Sosič. — Delo 1. 8. 1980, št. 178, sj:r. 11.
O skupini Junij še: Dnevnik 30. 5.
1980,	št. 147, str. 5.
38
Milček Komelj, Simbolizem in simbolika kot sestavini slovenskega impresionističnega in ekspresionističnega slikarstva. — Sinteza. 1980, št. 47/49, str. 107—108.
39
Brane Kovič, Francoska in sovjetska fotografija 1900—1930. — Ekran
1980,	št. 1, str. 33—35: ilustr.
40
Marko Kravos, Beneški likovniki.
—	Dan 1980, št. 93, str. 18—19:' ilustr.
41
Peter Krečič, Je Iskrin design na odločilni prelomnici?. — Delo 15.
10.	1980, št. 242, str. 8.
42
id., Za sedaj le dobri vzorci. — Obveščanje in odločanje 1980, št. 1, str. 61.
O slovenskem političnem plakatu še:	Vlajko Krivokapič, prav tam,
str. 54—57; Aleksander Levi, prav tam, str. 62—64; Nimani Shyqui, prav tam, str. 58—60; Aleksander Pajvančič, prav tam, str. 64—65.
43
Maja Krulc, Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 1975. — ZUZ 16/1980, str. 143—174.
44
Kvaliteta edino merilo. Pogovor z likovniki o likovni umetnosti /zap. Helena Grandovec. — Večer 24. 5.
1980,	št. 120, str. 8.
Ivo Goisniker, Elvira Kostič, Jože Tisnikar, Slavko Kores.
45
Aleksander Levi, Formalna grafična analiza. — Obveščanje in odločanje
1980,	št. 2, str. 23—33: ilustr.
O grafični obliki glasil organizacij združenega dela.
46
Saša Mächtig, ICSID in UNIDO: Interdesign Mexico 78. — Sinteza
1980	št. 47/49, str. 137.
47
id., Oblikovanje v osemdesetih letih. — NRazgl 30. 5. 1980, št. 10. str.
Gorazd Makarovič, Pomen ljudske umetnosti v zavesti današnjega Slovenca. — Sinteza 1980, št. 50 52, str. 45—50: ilustr.
49
Luc Menaše, Vsake poceni sanje še niso škodljive. Poizkus odgovora na vprašanje: Kaj je to, kič?. — Jana
5.	3. 1980, št. 10, str. 32—33: ilustr.
50
Jure Mikuž, Narava-umetnik-družba: pojav, osmislitev in izživetje realizma. — Problemi 1980, št. 8/9, str. 76—80.
51
id., Slovenska likovna kritika 1950 do 1960. — Sodobnost 1980, št. 10, str. 934—947.
52
Rastko Močnik, Realismusstreit. — Problemi 1980, št. 8/9, str. 84—87: ilustr.
53
Jože Oblak, Nova spominska obeležja NOB v idrijski občini. — PDk 1980, št. 86, str. 7.
54
Drago Pahor, Štirim z bazoviške gmajne. — JKol 1980, str. 89—93: ilustr.
Milko Rener, Bazovica v slovenski umetnosti. — PDk 7. 9. 1980, št. 206, str. 11: ilustr.
55
Lajči Pandur in Vasilije četkovič, Umetnost na kredit. Svobodni umetniki in njihov položaj / zap. Smail Festič. — ID 3. 4. 1980, št. 14, str.
16—17: ilustr.
Cf. št. 30, 37, 64, 72.
56
Tomaž Pavšič, Spomeniki in spominske plošče osebam v občinah Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Sežana in Tolmin. — Goriški letnik 7/1980, str. 141—209: ilustr.
57
Vladimir Pezdirc, Nahrbtnik z zasilnim bivališčem. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 69—70: ilustr.
58
Marko Pogačnik: Skulptura za kulturni dom v Novi Gorici. — AB
1980,	št. 47/49, str. 18—20: ilustr.
59
Vesna Popovič: Oblikovanje v pogojih naravnih nesreč. — Sinteza
1980,	št. 47/49, str. 126—130: ilustr.
60
Tatjana Pregl, Nagrajena slovenska ilustratorja. — Otrok in knjiga
1980,	št. 10, str. 71—87: ilustr. Marjan Manček in Marjan Amali-etti.
61
ead., Povojna slovenska ilustrirana knjiga. — Delo 4. 12. 1980, str. 282 do 25. 12. 1980, št. 300 /vsak četrtek/.
ead., Razvoj slovenske knjižne ilustracije. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 35—47 + 5+8: ilustr.
63
Prešernove nagrade: Božidar Jakac; /sklad/:	Tone Demšar, Stane Ja-
godič, Duba Sambolec, Vojteh Ravnikar:
Tone Pavček, DEn 9. 2. 1980, št. 5, str. 10; id., Večer 8. 2. 1980, št. 32, str. 2+5 —6; NRazgl 8. 2. 1980, št.
3,	str. 74—75;
O demokratičnem evidentiranju: Delo 1. 3. 1980, št. 51, str. 20; Dušan Blagajne ml. in Aleš Vodopivec, Delo 15. 3. 1980, št. 63, str. 31. Gorenjske Prešernove nagrade: Herman Gvardjančič:
Marija Volčjak, Glas 8. 2. 1980, št.
10,	str. 7: ilustr.
64
Jožo Puljizevič, Umetnik — berač ali bogatin? Iz žgočih pogovorov o kulturi. — Delo 5. 4. 1980, št. 81, str. 28—29.
Cf. št. 30, 37, 55, 72.
65
Arthur Pulos, Funkcionalnost popolne lepote. Pogovor s predsednikom mednarodne organizacije za industrijsko oblikovanje / zap. Bogdan Pogačnik. — Delo 23. 8. 1980, št. 197, str. 4.
66
Milko Rener, Slovenski slikarji v goriških domovih. — JKol 1980, str. 66—67.
67
Braco Rotar, Toponimije. Nekaj pripomb o slikarskem realizmu. — Problemi 1980, št. 8/9, str. 59—75: ilustr.
Intervencija na III. mednarodnem kongresu psihoanalize, Milano 1980.
68
Borut Rovšnik, Stilni razvoj Ornamenta na fasadah v Sloveniji. — ZUZ 16/1980, str. 25—51: ilustr.
69
Dimitrij Rupel, Vprašanje sociologije umetnosti. — Problemi 1980, št. 1/2, str. 72—75.
70
Vojan Rus, Delo, ustvarjalnost in umetnost. Prispevek ljubljanskega simpozija na temo »ustvarjalnost in človekov svet«. — Delo 4. 9. 1980, št. 207, 11. 9. 1980, št. 213, str. 14.
O tem še: Janez Lampič, Delo 6. št. 209, str. 16 + 27.
71
Nelida Silič-Nemec, Problematika povojnih javnih spomenikov na Primorskem. — JKol 1980, str. 156 do 167: ilustr.
72
Slikanje ni konjiček niti obrtništvo na poslovni tok. Kako se mladi ljubljanski likovniki premalo, preveč ali pa sploh ne znajdejo, kadar iščejo streho zase oziroma za svoje slike in kipe / zap. Marjan Skumavc. — Delo 10. 6. 1980, št. 135, str. 13.
Sodelovali: Marija Rus, Vasja Ul-rih, Biljana Unkovska, Albin Ambrožič, Jaka Rozman, Štefan Balažič, Stane Jagodič.
Cf. št. 30, 37, 55, 64.
73
Tinca Stegovec, Humanizem kot navdih. Ob kongresu Mednarodnega biografskega centra v Amsterdamu.
—	NRazgl 21. 11. 1980, št. 22, str. 667—668.
74
Strip: Enki Bilal, Mladina 13. 11.
1980,	št. 46, str. 28—31; Claudio Bertieri, Mladina 13. 11. 1980, st. 46, str. 32—33; Miloš Ekar, Sinteza
1980,	št. 50/52, str. 51—55 + 4—7: ilustr., Ciril Gale, Mladina 28. 8.
1980,	št. 35, str. 24; id., Mladina 27.
3.	1980, št. 13, str. 37; id., Mladina
17.	4. 1980, št. 16, str. 29; ilustr., id., Mladina 30. 10. 1980, št. 44; id., Mladina 14. 2. 1980, št. 7, str. 38: ilustr., id., Mladina 11. 9. 1980, št. 37, str. 39; id., Mladina 24. 4. 1980, št. 17/18, str. 51; Helena Grandovec,, Večer
19.	1. 1980, št. 15, str. 8: ilustr., Srečko Jovanovič, Mladina 13. 11.
1980,	št. 46, str. 24; Miroslav Slana, Dnevnik 5. 1. 1980, št. 3, str. 5.
75
Hanka Štular, Secesijsko obrtno in industrijsko oblikovanje in uporabna umetnost na Slovenskem. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 100—104: ilustr.
76
V	teoriji je vse lepo, v praksi pa ne. — Obveščanje in odločanje
1980,	št. 6, str. 37—45.
Okrogla miza o vizualni podobi Ljubljane: Peter Krečič, Stane Bernik, Albin Vengust, Gregor Košak, Saša Mächtig, Jani Bavčer, Raden-ko Komljenovič, Marjan Rožič, Vladimir Pezdirc, Milan Železnik.
77
Maja Vetrih, Elementov kvalitete bi lahko bilo več. Pogovor o likovni kulturi. — Večer 4. 4. 1980, št. 80, str. 6.
78
Andreja Vrišer, Noša na portretih
17.	stoletja na Slovenskem. — ZVZ 16 1980, str. 83—115: ilustr.
79
Sergej Vrišer, Baročne prižnice v osrednji Sloveniji. — ZVZ 16/1980, str. 9—23: ilustr.
80
id., Doneski k baročnemu kiparstvu na slovenskem Štajerskem. — ČZN 1980, št. 1, str. 131—139: ilustr.
81
Tatjana Wolf, Izviri abstraktne umetnosti. — Delo 8. 1. 1980, št. 5, str. 6.
82
Za kvaliteto in skren izraz. Mesto in pomen ljubiteljskega slikarstva / zap. Helena Grandovec. — Večer
25.	1. 1980, št. 20, str. 5.
Sodelovali: Maja Vetrih, Meta Ga-bršek-Prosenc, Majda Emeršič, Bogdan Čobal, Marjan Jelenc, Jadranka Bogataj.
83
Igor Zabel, Pota slovenske likovne umetnosti. — Mladina 11. 1. 1980, št. 1/2, str. 46: ilustr.
ARHITEKTURA,
URBANIZEM
Marko Apih, Uveljavitev forme. Nova /nagrajena/ stavba Skupščine občine Sežana. — NRazgl 7. 3. 1980, št. 5, str. 139; ilustr.
85
Adolf Behne, Ne oblikovani prostor marveč »oblika« realnosti / prev. N. Kosmač-Kogej. — AB 1980, št.
46	47, str. 41.
86
Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger, Kulturni dom Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. ■— Sinteza 1980, št. 47/49, str. 87—90: ilustr.
87
Jože Curk, Studnice — pomemben spomenik naše umetnostne zgodovine. — CZN 1980, št. 2, str. 284— 310.
88
Jože Dobrin, Vzgojnovarstveni zavod Poljane II v Ljubljani. — Sin-
teza 1980, št. 50/52, str. 56—58: ilustr.
89
Dom upokojencev v Domžalah / Štefan Kacin, Radislav Popovič, Jurij Princes, Bogdan Špindler. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 72—23: ilustr.
90
Janez Dular, Simbol česa je Navje danes?. — 2000 1980, št. 213, str. 154—156.
O tem še: Ivan Mrak, prav tam, str. 152—153.
91
Matjaž Durjava, Simbolna arhitektura. Ob rob natečajem za zgradbi Doma družbenopolitičnih organizacij v Ljubljani in Politične šole ZKJ v Kumrovcu. — NRazgl 12. 3.
1980,	št. 6, str. 160—161.
92
Nadja Engelman, Težave pri preno-
vi	in graditvi kmečkih domov. — SodK 1980, št. 2, priloga str. 1—2. O tem še: Peter Fister, prav tam, str. 5—8:	ilustr.; Jože Marinko,
prav tam, str. 9—16; Dušan Moškon, prav tam, str. 2—5.
93
Dušan Fatur, Lokacijska problematika slovenske industrije. — IB 1980, št. 1/2, str. 10—12; št. 4, str. 25—28; št. 9/10, str. 12—13.
94
Olga Franko, Kako v Poljansko dolino v bodoče? — Loški razgledi 27/1980, str. 254—261: ilustr.
O tem še: Slovensko konservatorsko društvo, Zveza urbanistov Slovenije, Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Društvo arhitektov Ljubljana, stališče posveta v Škofji Loki. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 126—127 in Loški razgledi 27/1980, str. 316—319, AB št. 48/49, str. 5—6.
Pripravili:	Stane Bernik, Dušan
Blagajne ml., Miha Jazbinšek, Bra-co Mušič, Aleš Šarec, Milan Železnik.
95
Pavel Gantar, K vprašanju uporabnosti urbane sociologije. Referat na poljsko-jugoslovanskem srečanju urbanih sociologov. — AB 1980, št. 50/51, str. 48—52.
O tem še: Darinka Kladnik, Dnevnik 2. 9. 1980, št. 240, str. 5; Jan Makarovič, NRazgl 7. 11. 1980, št.
21,	str. 608—609; Zdravko Mlinar, NRazgl 7. 11. 1980, št. 21, str. 606
do 607; Aleš Šarec, prav tam, str. 607; Dolfe Vogelnik, prav tam, str. 608.
96
Lojze Gosar, Pavle Mihevc in Aleksander Jakoš, Pomen tipologije naselij za planiranje. — GV 52/1980, str. 63—77; ilustr.
97
Jadranka Grmek, Kare Resljeva-Metelkova-Slomskova-Masarykova. — AB 1980, št. 48/49, str. 28—29: ilustr.
98
Antoine Grumbach, Gledališče spomina / prev. Radojka Verčko. — AB 7980, št. 46/47, str. 40—41.
99
Meta Hočevar, Dramski prostor. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 29—36: ilustr.
100
Peter Hoffer, Novi komercializem / prev. Anton Pibernik. — AB 1980, št. 48/49, str. 42—43.
101
Andrej Hrausky, Jencks v Benetkah.
—	AB 1980, št. 50/51, str. 44—47: ilustr.
102
Zmago Jeraj, Očarljivost gledališkega odra. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 37—39: ilustr.
103
Slobodan Jovanovič, Novosadska arhitekturna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 154: ilustr.; št. 50/52, str. 157.
104
Mirko Kambič, Projekt fontane v ljubljanski Zvezdi. — Kronika 28/1980, št. 2, str. 138—139: ilustr.
105
Janez Kobe, Stavba Splošne plovbe v Portorožu. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 75—78: ilustr.
106
Jurij Kobe in Janez Koželj, Mostovi. — AB 1980, št. 50/51, str. 11—14.
107
Jurij Kobe, Vinko Torkar in Aleš Vodopivec, Pot po Italiji. — AB 1980, št. 46/47, str. 16—21: ilustr.
108
Fedja Košir, Za beneškimi fasadami. — NRazgl 10. 10. 1980, št. 19, str. 551—552.
Polemika: Grega Košak, NRazgl 7.
11. 1980, št. 21, str. 616—617: ilustr.; Fedja Košir, NRazgl 21. 11. 1980, št.
22,	str. 645; Jurij Kobe, prav tam, str. 644—645; Grega Košak, NRazgl
12. 12. 1980, št. 23, str. 683.
109
Vladimir Kozorog in Marko Pogačnik, Pokopališče — mesto mrtvih.
— AB 1980, št. 46/47, str. 31—34: ilustr.
110
Janez Koželj in Vojteh Ravnikar, Italijanska moderna na naših tleh.
— AB 1980, št. 46/47, str. 22—25: ilustr.
111
Peter Krečič, Nekateri vidiki slovenske arhitekture sedemdesetih let. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 9—22 + 3+5: ilustr.
112
Marjan Krisper, Mednarodni seminar Urban systems v Dubrovniku avgusta 1980. — Raziskovalec 1980, št. 11, str. 557—558.
113
Svetozar Križaj, Pilonova galerija v Ajdovščini. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 61—62: ilustr.
114
Tine Kurent, Začetek proporcijske-ga reda. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 132—135: ilustr.
115
Tine Kurent, Jože Marinko in Lojze Muhič, Oktogram in hieroglif, ki pomeni »naselje«. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 131—135.
116
Saša Levi, Sarajevska arhitekturna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 150—151: ilustr.: št. 50/52, str.
149—150.
117
Zoran Manevič, Jugoslovanske razstave moderne arhitekture. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 23—28+3+5: ilustr.
118
id., Beograjska arhitekturna kronika. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 143—144.
119
Zoran Manevič in Aleksander Milenkovič, Beograjska arhitekturna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 148—150.
120
Mladen Marčina, Antični forum Zadar. — AB 1980, št. 46/47, str. 35—37: ilustr.
121
Zdravko Mlinar, Urbanizem in osvobajanje človekove osebnosti. — NRazgl 29. 8.	1980, št. 16, str.
453-455.
Dušan Moškon, Šolski center Vojvodina v Tolminu. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 63—67: ilustr.
123
id., V merilu narave? Nekaj heretičnih misli okrog arhitekture. — NRazgl 8. 2. 1980, št. 3, str. 78.
124
Marko Mušič, Na rob. — AB 1980, št. 46/47, str. 46.
O natečaju za stavbo gospodarske zbornice in hotel Merkator v Lj.
125
Andrej Pogačnik, Kje bi ljudje radi živeli in zakaj. Raziskava: strukturalizem našega prostorskega okolja in njegov pomen. — NRazgl 11. 1. 1980, št. 1, str. 4—5.
126
id.. Primerjava podiplomskih študijev urbanističnega in regionalnega planiranja. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 117—122.
127
Marko Pogačnik, Vodnik v Benetke I. — AB 1980, št. 50/51, str. 34 do 40: ilustr.
128
Denis Poniž, O arhitekturi, umetnosti in človekovi meri. — AB 1980, št. 48/49, str. 7.
Polemika Matjaž Durjava, AB 1980, št. 50/51, str. 48.
129
Proizvodna dvorana tovarne in trgovine Toko v Domžalah / Štefan Kacin, Radosav Popovič, Jurij Princes, Bogdan Špindler. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 74: ilustr.
130
Viktor Pust, Aktualni problemi stanovanjske arhitekture in razvoja. Povzetek gradiva za posvetovanje dne 1. 2. 1980, in zaključno poročilo. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 115—117.
131
Vojteh Ravnikar, Blagovna hiša v Kozini. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 85—86: ilustr.
132
id., Prizidek k skupščini občine Sežana. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 79—84: ilustr.
133
id., Trgovina in pošta v Vremskem Britofu. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 59—62: ilustr.
134
Aldo Rossi, Vprašanja tipologije / prev. N. Kosmač-Kogej. — AB 1980, št. 46/47, str. 42.
135
Eda Schauer, Kakšne bi morale biti stavbe in mesta, da bi ljudje
v	prihodnosti spet lahko živeli, delali in stanovali v skladu z naravo. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 97—100: ilustr.
136
Strokovno srečanje »Mišeluk« Novi Sad 12,—14. marec 1980. — AB 1980, št. 48/49, str. 8—13.
Vsebina: Stipe Šuvar, Družbenost v urbanem prostoru.
Branislav Krstič, Graditev naselij
—	del razvoja socialistične družbe.
137
Aleš Šarec, Problematika gradnje regionalnega nakupovalnega centra. — AB 1980, št. 48/49, str. 3^t.
138
Lučka in Aleš Šarec, Mesto našega časa. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 105—114: ilustr.
139
Rikardo Tomšič, špica. — AB 1980, št. 50/51, str. 32—33: ilustr.
V	Ljubljani.
140
Vinko Torkar, Dom-hiša-mesto. — AB 1980, št. 46/47, str. 28—30: ilustr.; Primorska srečanja 1980, št. 17/18, str. 281—286.
141
Tretja srečanja AB Nasilje in arhitektura. — AB 1980, št. 46/47, str. 4—15: ilustr.
Sodelovali:	Dušan Blagajne, Tine
Hribar, Darka Podmenik, Franko Adam, Boško Budisavljevič, Ratko Miličevič, Taras Kermauner.
142
Aleš Vodopivec, Arhitektura kot arhitektura. — AB 1980, št. 46/47, str.
3.
143
id., Kritika soseske v Žalcu. — AB 1980, št. 48/49, str. 24—25: ilustr.
144
id., Natečaj za dom družbenopolitičnih organizacij. Kakšen tip zgradbe ustreza domu. — AB 1980, št. 50/51, str. 4—8: ilustr.
145
Vojaška gimnazija Franc Rozman Stane v Ljubljani /Štefan Kacin, Radosav Popovič, Jurij Princes, Bogdan Špindler. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 68—71: ilustr.
146
Marjan Vrhovec, Osrednje območje Ljubljane, mestno središče danes in jutri. — AB 1980, št. 50 51, str. 24—28: ilustr.
147
Marijan Vrtovec, Blagovnica Alpko-merc v Tolminu. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 66—68: ilustr.
148
id., Center usmerjenega izobraževanja v Kamniku. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 63—65: ilustr.
149
Tatjana Wolf, »Večni milanski trienale« — Delo 6. 2. 1980, št. 30, str. 8.
Trienale designa in arhitekture.
MUZEOLOGIJA IN KONSERVATORSTVÖ
Anketa Dela: Varstvo kulturnih ostalin / pripr. Branimir Nešovič. — Delo 16. 8. 1980, št. 191, str. 28. Sodelovali:	Cene	Avguštin, Emili-
jan Cevc, Štefka Cobelj, Iva Curk, Stanko Hovnik, Peter Krečič, Ljudmila Plesničar, Marijan Slabe, Marjan Tepina, Marjan Vidmar, Anton Žagar.
151
Brigita Bavčar, Svojstvena galerija domačija v Seliščih. — Vestnik 15.
8.	1980, št. 61, str. 5: ilustr.
152
Branko Berčič, Priznanja ob 40-let-nici muzejskega dela v Škofji Loki.
—	Loški razgledi 27/1980, str. 301 do 306: ilustr.
O Loškem muzeju, 40-letnici in Valvasorjevi nagradi še:
Branko Sosič, Delo 13. 12. 1980, št. 290, str. 26; Marija Volčjak, Glas 15. 1. 1980, št. 3, str. 5: ilustr.; ead., Glas 11. 1. 1980, št. 2, str. 20.
153
Marjeta Ciglenečki, Pokrajinski muzej /Ptuj/ v sodelovanju s sorodnimi ustanovami. — Tednik 12. 6. 1980, št. 23, str. 9: ilustr.
154
Jože Čakš, Premalo samozavesti. Naša kulturna dediščina. O razsta-
vi	in pogovoru v Lesičnem. — No-viT 21. 2. 1980, št. 7, str. 16.
155
Mevludin Ekmečič, Galerija vseh galerij / zap. Smail Festič. — 7D
14.	8. 1980, št. 33, str. 16—17: ilustr. Galerija portretov v Tuzli.
156
Peter Fister, Pomoč pri preštevanju arhitekturne dediščine na Tolminskem. — Potresni zbornik 1980, str. 367—376: ilustr.
157
France Forstnerič, Sveta Neža skriva svoja leta. Nežina podružnična cerkev nad Ravnami je doslej veljala za gotski spomenik, pri obnavljanju pa so restavratorji pod gotskimi elementi odkrili arhitekturne prvine še starejšega datuma.
— Delo 26. 7. 1980, št. 173, str. 11: ilustr.
158
Darinka Kladnik, Narodni muzej in njegova perspektiva. — Dnevnik 5.
4. 1980, št. 94, str. 5: ilustr.
159
Ivan Krasko, Jakčeva umetnina v Novem mestu. Novomeščani bodo preuredili stavbo šolskega centra za gostinstvo v Jakčev dom. — Dnevnik 12. 11. 1980, št. 310, str.
5.
160
Peter Krečič, Kako daleč seže zgodovinarjev glas / zap. Janez Škrlj.
— Dnevnik 24. 9. 1980, št. 262, str. 9: ilustr.
161
Meddisciplinamo posvetovanje o vprašanjih slovenskega muzejstva.
— Glasnik SM 1980, št. 1, str. 7 do 48+ov.
Sodelovali: Bogo Grafenauer, Peter Petru, Branko Reisp, Jasna Horvat, Sergej Vrišer, Joža Mahnič, Viktor Smolej, Janez Rotar.
162
Andrej Medved, Sodobna in aktualna podoba obalnih galerij. — Delo 28. 5. 1980, št. 124, str. 9.
163
Stane Mrvič, Vlaga in utesnjenost. Muzej ljudske revolucije je na enem od naj lepših krajev v Ljubljani, toda... / zap. Dragica Mor-dej. — Večer 15. 9. 1980, št. 215, str. 3: ilustr.
164
Vilko Novak, Leto kulturne dediščine. — Delo 17. 1. 1980, št. 13, str. 8.
O popisu kulturne dediščine v Franciji.
165
Bogdan Pogačnik, Spomeniki naše dežele v svetovni zakladnici. Šest
jugoslovanskih spomenikov v svetovnem registru 56 zavarovanih spomenikov. — Delo 11. 4. 1980, št. 86, str. 8.
O Hrastovljah in Franji v tem sklopu: Alenka Puhar, Delo 30. 4. 1980, št. 102, str. 29.
166
Pregled dogajanj v zvezi s kulturnimi spomeniki na Tolminskem pred potresom 1976 in po njem. Drobci iz dokumentacije ZSV Gorica. — Potresni zbornik 1980, str. 377—404: ilustr.
167
Damjan Prelovšek, K novi podobi ljubljanskih Križank. — NRazgl 13.
6.	1980, št. 11, str. 329.
Odg.:	Aleksander Bassin, NRazgl
27. 6. 1980, št. 12, str. 361
168
Damjan Prelovšek, Navček za Navje. — NRazgl 29. 8. 1980, št. 16, str. 455.
169
Marlen Premšak, Cvetje za baročno gospo. Pomembno odkritje v sevniškem gradu. — Večer 3. 1. 1980 št. 1, str. 5: ilustr.
170
Bogdan Reichenberg, Kako oživiti Lent / zap. Helena Grandovec. — Večer 20. 2. 1980, št. 42, str. 4.
m
Marijan Slabe, Arheološki terenski spomeniki v luči družbenega planiranja. — Loški razgledi 27/1980, str. 27—30: ilustr.
172
id.. Ob otvoritvi razstave meščanske keramike. — Loški razgledi 27/1980, str. 311—313: ilustr.
173
Jože Šorn, Portoroški oddelek piranskega pomorskega muzeja. — Kronika 1980, št. 1, str. 57—58: ilustr.
174
France Štukl, Drobci iz spomeniškega varstva v Škofji Loki. — Loški razgledi 27/1980, str. 34—52: ilustr.
Cf. št. 94.
175
Ludvik Tončič, Muzej ni svetišče / zap. Janez Škrlj. — Dnevnik 24. 8. 1980, št. 231, str. 5.
176
Marko Uršič, Nov muzejski prikaz revolucionarnih gibanj. Z izgradnjo Muzeja ljudske revolucije Slovenije bomo ustvarili sintetično podo-
bo naše revolucionarne preteklosti od kmečkih uporov do danes. — Delo 9. 10. 1980, št. 237, str. 7.
177
Andrej Vovko, Seminar o vzgojni vlogi muzejev in zgodovinskih spomenikov / Cardiff od 14. do 19. 4. 1980/. — ZČ 1980, št. 1/2, str. 232 do 233.
178
Sergej Vrišer, Slabo varstvo baroka. Mariborski pogovor o baročni umetnosti na Slovenskem razvnel umetnostne zgodovinarje. — Delo
5.	11. 1980, št. 259, str. 9.
O tem še: id., Večer 5. 11. 1980, št. 257, str. 6.
179
id., Slovenski muzeji in galerije.— Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 16, 1980, str. 207 do
214.
180
Vili Vuk, Kje je shranjena slovenska kulturna dediščina. — Večer
12.	7. 1980, št. 161, str. 8.
181
id., Zadnje prednostno leto? Varstvo kulturne dediščine v letošnjem letu. — Večer 15. 1. 1980, št. 15, str. 8.
182
Alfonz Zajec, Deset let muzejske dejavnosti v Žireh. — Loški razgledi 27/1980, str. 306—308: ilustr.
O tem še: Marija Volčjak, Glas 30.
5.	1980, št. 42, str. 7: ilustr.
183
Ana Zaletelj, Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem varstvu in o arhivih. — Arhivi 1980, št. 1/2, str. 29—39.
184
Marijan Zlobec, Idejna zasnova stalne razstave zgodovine Slovencev.
—	Delo 14. 6. 1980, št. 139, str. 25. Narodni muzej v Ljubljani.
185
id., Prepočasno obnavljanje stare primorske vasi. Revitalizacija Štanjela, pa čeprav je nacionalni spomenik, se zatika ob pomanjkanju sredstev. — Delo 24. 1. 1980, št. 19, str. 8: ilustr.
186
Milan Ževart, Naš muzej je odprta ustanova. — Večer 23. 5. 1980, št. 119, str. 6; 21. 7. 1980, št. 168, str. 3: ilustr.
O Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru.
KOLONIJE IN SIMPOZIJI
Bistrica ob Sotli
187
Slikarska kolonija »Titovi kraji — naši kraji«;
Drago Medved, NoviT 14. 8. 1980, št. 32, str. 9; Jože Volfand, Delo
19.	8. 1980, št. 193, str. 5.
Izlake
188
17.	slikarska kolonija:
Svato Krasnik, Dnevnik 30. 7. 1980, št. 206, str. 5: ilustr.
Kostan jevica
189
20-letnica Forme vive:
Helena Grandovec, Večer 23.	8.
1980, št. 196, str. 8: ilustr., Gema Hafner, Večer 12. 9. 1980, št. 123, str. 6; Ladislav Lesar, Dnevnik 31.
8. 1980, št. 238, str. 19 /upoštevane še kolonije v Seči, na Ravnah in v Mariboru/; Bogdan Pogačnik, Delo 6. 8. 1980, št. 182, str. 6; Branko Sosič, Delo 1. 9. 1980, št. 204, str. 3; Franc Šetinc, Delo 1. 9. 1980, št. 204, str. 3; Danilo Vaupotič, ID
9. 10. 1980, št. 41, str. 24: ilustr.; Darja Vaupotič, Večer 2. 7. 1980, št. 153, str. 6: ilustr.
Lendava
190
Likovna kolonija Lendava 1980: Ferenc Kiraly, Večer 22. 8. 1980, št. 195, str. 6; Marjan Skumavc, Delo
10. 9. 1980, št. 212, str. 7.
Majšperk
191
2.	kolonija likovnih amaterjev: Štefka Cobelj, Tednik 22. 5. 1980, št. 20, str. 7: ilustr.; ead., Večer 15.
5.	1980, št. 113, str. 6.
Maribor
192
1.	jugoslovanski trienale ekologija-umetnost / rk. uv. Meta Gabršek-Prosenc, Zvone Kržišnik, Muhamed Karamehmedovič, Marijan Susov-ski, Shyqri Nimani, Vladimir Velič-kovski, Irina Subotič, Djordje Jovič, Olga Perovič:
Emica Antončič, Mladina 18.	12.
1980, št. 51, str. 39: ilustr.; Aleksander Bassin, NRazgl 26. 12. 1980,
št. 24, str. 723; Meta Gabršek-Pro-senc, Delo 19. 11. 1980, št. 271, str. 9; Vladimir Gajšek, Večer 5.	12.
1980, št. 281, str. 6: ilustr.; Milojka Kline, Delo 25. 12. 1980, št. 300, str. 8; Vili Vuk, Večer 22. 11. 1980, št. 272, str. 3: ilustr.; NRazgl 26. 12. 1980, št. 24, str. 722—723 /sodelovali avtorji uvodov v katalog/.
193
Forma viva:
Helena Grandovec, Večer 20.	9.
20.	9. 1980, št. 200, str. 8: ilustr.
Novo mesto
194
Novoteksova dolenjska slikarska kolonija:
Milan Dekleva, Dnevnik 16. 8. 1980, št. 223, str. 5: ilustr.; Andrej Pavlovec, Večer 30. 7. 1980, št. 175, str. 6.
Piran
195
15. mednarodni slikarski ex tempore:
Janez Mesesnel, Delo 4. 9. 1980, št. 207, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik
19.	9. 1980, št. 257, str. 5.
Ptuj
196
Slikarska kolonija Poetovio-Ptuj: Marjan Šneberger, Tednik 28.	8.
1980, št. 34, str. 7: ilustr.
Rašica
197
Ex tempore, Rašica 1980:
Tomaž Bole, Mladina 9. 10. 1980, št. 41, str. 36,: ilustr.
Srebrenik
198
Smail Festič, Stara trdnjava — slikarska kolonija. — Večer 18. 8. 1980, št. 191, str. 4.
Trebnje
199
13.	srečanje naivnih umetnikov: Bogdan Pogačnik, Delo 3. 7. 1980, št. 155, str. 6.
Vrata
200
Slikarska kolonija:
Marija Volčjak, Glas 12. 8. 1980, št. 61, str. 5: ilustr.
Vuzenica
201
Tomislav Ivic in M. Petek, V Vuzenici se mladi likovniki zbirajo že deset poletij. — Večer 1. 9. 1980, št. 203, str. 4: ilustr.
RAZSTAVE
SKUPINSKE V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI
202
Eva Gspan, Dokumentacija razstav od 1. I. do 31. XII. 1980. — Sinteza 55/57, 1982, str. 147—173.
Aj dovščina Pilonova galerija:
203
Jean Vodaine, grafika in Walter Bianchi, akvareli, gvaši, risbe. 18.
6.—6. 7. 1980, zlož. uv. Danilo Jejčič, Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 25. 6. 1980, št. 148, str. 8.
Beograd
204
Ješa Denegri, Beograjska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 147—148; št. 50,52, str. 142—143.
Muzej savremene umetnosti:
205
Jugoslovensko slikarstvo šeste de-cenije. Julij-september 1980, rk. uv. za slovensko umetnost Špelca Čopič, Marijan Tršar, Peter Krečič, Tomaž Brejc, Jure Mikuž.
Rec.:	Tomaž Brejc, Teleks, 1. 8.
1980, št. 31, str. 11.
206
Medunarodna izložba likovnih umetnosti — Beograd 1980 1. 10.—1. 12. 1980, rk /od Slovencev razstavljal T. Šalamun/.
Rec.: Aleksader Bassin, NRazgl 10.
10.	1980, št. 19, str. 569; Tomaž Brejc, Teleks 17. 10. 1980, št. 42, str. 11.
Narodni muzej:
207
Bogdan Pogačnik, V galeriji Narodnega muzeja so odprli veliko likovno razstavo Kitajsko tradicionalno slikarstvo od 1644 do 1977.
—	Delo 17. 1. 1980, št. 13, str. 8.
Bled
Festivalna dvorana:
208
Cene Avguštin, Ob koncu blejskih likovnih prireditev. Razstavljali so
Anton Plemelj, Albin Polajnar, Ive Šubic, Berko Berčič, Peter Adamič in Janez Ravnik. — Delo 27. 8. 1980, št. 200, str. 6.
Celje
209
Marlen Premšak, Celjska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 142—143; št. 50/52, str. 134—135: ilustr.
Pokrajinski muzej:
210
Milena Moškon, Zanimivosti iz Pokrajinskega muzeja v Celju. — No-viT 10. 7,—31. 7. 1980, št. 27—30 in 18. 9,—18. 12. 1980, št. 37—50 /razen št. 38, 40—44 in 49/;
Vladimir Šlibar, NoviT 17. 1.—3. 7. 1980, št. 2—26 /razen št. 4, 5, 12,
14,	17, 18, 20, 21, 24/ in 7. 8.-6. 11. 1980, št. 31-44 /razen 35, 37—42/. Likovni salon:
211
Božidar Jakac, Veno Pilon, Miha Maleš, Tone Kralj. 21. 11.—4. 12. 1980, potujoča razstava Moderne galerije Lj.
Rec.: Alenka Domjan, NoviT 4. 12. 1980, št. 48, str. 8.
Dubrovnik
212
Aleksander Bassin, Dubrovnik se doslej ni mogel pohvaliti z živahnejšo dejavnostjo. — Delo 6. 11. 1980, št. 260, str. 8.
Kamnik
Razstavišče Veronika:
213
Atelje Bluf /Alojz Berlec, Borko Tepina, Janko Testen/. 25. 4.—6. 5. 1980, zlož. uv. Borut Rovšnik.
Rec.: Borut Rovšnik, Kamniški občan 19. 5. 1980, št. 10, str. 6.
Koper
214
Sonja Hojer, Likovna kronika slovenske obale. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 145—146: ilustr.; št. 50/52, str. 137—138.
215
Janez Mesesnel, Likovni odmevi z obale. — Delo 12. 7. 1980, št. 162,
Andrej Medved, Na meji slikarstva in kiparstva. Ob mednarodni razstavi keramike v Kopru. — NRazgl
30.	5. 1980, št. 10, str. 302.
Galerija Loža:
217
Fotografija petih dežel. 22. 2.—4. 4. 1980, rk.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 16. 5. 1980, št. 9, str. 269.
218
Balogh, Balog, Varjasi. 4. 4.—16. 5. 1980, rk.
Rec.: Andrej Medved, Delo 30. 5. 1980, št. 126, str. 8.
219
Grupa 143. 25. 7.-25. 9. 1980, rk. uv. Ješa Denegri.
Rec.: Tomaž Gorenc, Mladina 9. 10. 1980, št. 41, str. 37.
Galerija Meduza:
220
Mala slika. 1. 1.—1. 2. 1980, rk. uv. Andrej Medved. Prenos v Idrijo, Galerija 13,—27. 8. 1980.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 21. 3. 1980, št. 6, str. 176; Jože Oblak, PDk 2. 9. 1980, št. 201, str. 4.
Kostanjevica Lamutov likovni salon:
221
6.	grafični bienale jugoslovanskih otrok. November-december 1980, rk. uv. Branko Sosič.
Rec.: Ivan Krasko, Dnevnik 25. 11. 1980, št. 323, str. 5.
Samostanska cerkev:
222
Razstava tapiserij iz zbirke tovarne Dekorativna. Junij—avgust 1980, rk.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 9. 7. 1980, št. 159, str. 6; Darja Vaupotič, Večer 28. 8. 1980, št. 200, str. 4: ilustr.
Kranj
223
Cene Avguštin, Gorenjska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 141—142: ilustr.; št. 50/52, str. 133—134.
Galerija v Mestni hiši:
224
Razstava likovnih del slovenskih restavratorjev. 29. 2.—26. 3 1980, rk. uv. Ivan Sedej.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 11. 3. 1980, št. 69, str. 5.
' 225
Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama. 30. 5. do 25. 6. 1980, rk. uv. Aleksander Bassin, Stojan Kerbler.
Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 19.
6.	1980, št. 25, str. 37: ilustr.
14 grafikov iz Beograda. 30. 7.—27.
8.	1980, zlož.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 22. 8. 1980, št. 229, str. 5.
227
Likovni značaj fotografije v NOB.
26.	11,—24. 12. 1980, rk. uv. Aleksander Bassin.
Rec.: Cene Avguštin, Delo 12. 12. 1980/ št. 289, str. 8.
Mala galerija v Mestni hiši:
228
Zlata Volarič, Jože Volarič 29. 8.—
24. 9. 1980, zlož. uv. Cene Avguštin. Rec.: Cene Avguštin, Glas 5. 9. 1980, št. 68, str. 5: ilustr.; Marko Jenšterle, Mladina 18. 9. 1980, št. 38, str. 39.
229
Henrik Marchel, Miha Dalla Valle. 11.—31. 10. 1980.
Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 6.
11.	1980, št. 45, str. 38: ilustr. Stebriščna dvorana v Mestni hiši:
230
... dolžnost do upora. /26 avstrijskih umetnikov/ 26. 9.-5. 10. 1980, zlož. uv. Mirko Messner.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 8. 10. 1980, št. 276, str. 5.
231
Rastlinski, živalski in arhitekturni motivi na antičnih novcih. 24. 10.—
7.	11. 1980.
Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 6.
11.	1980, št. 45, str. 38: ilustr. Galerija v Prešernovi hiši :
232
Sodobna jugoslovanska grafika. 11. do 24. 1. 1980.
Rec.: Branko Sosič, Delo 18. 1. 1980, št. 14, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik
25. 1. 1980, št. 21, str. 5.
Lipica
233
Marjan Zlobec, V Lipici odprli kiparsko, slikarsko in fotografsko razstavo ob 400-letnici kobilarne. — Delo 25. 8. 1980, št. 198, str. 2.
O tem še: Janez Mesesnel, Delo 11. 10. 1980, št. 239, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 25. 9. 1980, št. 263, str.
5.
.Ljubljana
234
Janez Mesesnel, Ljubljanska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 139—140: ilustr.; št. 50/52, str. 129—130.
Moderna galerija:
235
Še za leto 1979: Janez Mesesnel, Razstava »Pomembna imena sodobne španske umetnosti« v Moderni galeriji. — Delo 8. 1. 1980, št. 5, str. 6; Igor Zabel, Mladina 24. 1. 1980, št. 4, str. 34: ilustr.
236
Še za leto 1979: Jugoslovanski kritiki o razstavi Slovenska likovna umetnost 1945—1978.	— Sinteza
1980, št. 47/49, str. 13—34+3—8: ilustr.
Izjave: Ješa Denegri, Ivo Maroevič, Slobodan Ristič, Irina Subotič, Marijan Susovski, Boris Petkovški. Zapis o simpoziju:	Peter Krečič,
Sinteza 1980, št. 47/49, str. 97—101.
237
V	letu 1980 je bila v Moderni galeriji odprta stalna muzejska zbir-stoletja. O tem:
Viktor Konjar, Večer 26. 4. 1980, št. ka slovenske likovne umetnosti 20.
99	str. 8.
Likovno razstavišče Rihard Jakopič:
238
Peter Krečič, Novo ime ne ustreza. — Delo 9. 8. 1980, št. 185 str. 27 Polemika: Štefan Balažič, Delo 11.
10.	1980, št. 239, str. 31; Peter Krečič, Delo 25. 10. 1980, št. 251, str.
18.
239
Še za leto 1979: 8. BIO: Maja Krulc, Sinteza 1980, št. 47/49, str. 104 do 106; Polemika: Barbara Rupel, Les 1980, št. 1/2, str. 19—20; Niko Kralj, prav tam, str. 31—32.
240
Še za leto 1979: Slovenska ilustracija.
Tomaž Brejc, Teleks 11. 1. 1980, št.
2,	str. 15; Milan Dekleva, Dnevnik
13.	1. 1980, št. 11, str. 17; Branko Sosič,	Delo 8. 1. 1980, št. 5,	str.	6;
Nace	Šumi, NRazgl	11. 1. 1980,	št.
1,	str. 16: ilustr.
241
Britanski plakati 1890—1978. 21. do
31.	1.	1980, rk.
Rec.:	Mateja Kos,	Mladina	7.	2.
1980, št. 6, str. 36: ilustr.
242
Atelje '80. Gvardjančič, Jesih, Tone Lapajne. 6.—16. 3. 1980, zloženki uv. Irina	Subotič, Pavel	Mrak.
Rec.:	Aleksander Bassin, NRazgl
21.	3. 1980, št. 6, str. 196 (samo La-
pajne); Tomaž Brejc, Teleks 14. 3. 1980, št. 11, str. 12—13; Janez Mesesnel, Delo 18. 3. 1980, št. 65, str. 9; Tatjana Pregl, NRazgl 21. 3. 1980, št. 6, str. 169 (samo Lapajne); Franc Zalar, Dnevnik 14. 4. 1980, št. 73, str. 5.
243
Razstava mladih slovenskih umetnikov. Rojeni po letu 1945. 20. 3. do 20. 4. 1980 (v dveh delih), rk. uv. Zoran Kržišnik, Jure Mikuž.
Rec.: Anketa Dela / pripr. Marjan Zlobec, Delo 5. 4. 1980, št. 81, str. 32; Tomaž Brejc, Teleks 28. 3. 1980, št. 13, str. 13 in 18. 4. 1980, št. 16, str. 15; Lev Menaše, NRazgl 13. 6. 1980,št. 11, str. 322; Janez Mesesnel, Delo 29. 3. 1980, št. 75, str. 6 in 17.
4.	1980, št. 91, str. 9; Ivan Sedej, Dnevnik 30. 3. 1980, št. 88, str. 17; Igor Zabel, Mladina 29. 5. 1980, št.
22,	str. 34—35; Franc Zalar, Sinteza 1980, št. 50/52, str. 94—96; id., Dnevnik 26. 4. 1980, št. 115, str. 5; Asta Žnidarčič, NŽ 1980, št. 6, str. 13: ilustr.
244
III.	bienale INTART. 26. 4.-22. 5. 1980, rk. uv. Iztok Premrov.
Rec.:	Aleksander Bassin, NRazgl
13.	6. 1980, št. 11, str. 332; Janez Mesesnel, Delo 5. 11. 1980, št. 259, str. 9; id., Delo 15. 5. 1980, št. 113, str. 12; Marija Volčjak, Glas 29. 4. 1980, št. 33/34, str. 5; Franc Zalar, Dnevnik 13. 5. 1980, št. 130, str. 5.
245
Grupa JUNIJ 80, prisotnost metafizike. 30. 5.—22. 6. 1980, rk. uv. Joan Fontcuberta, Stane Jagodič, Peter Krečič, Lev Menaše.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Dialogi 1980, št. 7/9, str. 522—527: ilustr.; popr. št. 12, str. 800; Igor Gedrih, Sodobnost 1980, št. 8/9, str. 833 do 837; Peter Kosmač, Mladina 12. 6. 1980, št. 24, str. 37: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 6. 6. 1980, št. 132, str. 8; Ivan Sedej, Dnevnik, 13. 6. 1980, št. 161, str. 5. in 14. 5. 1980, št. 162, str. 5; Marijan Zlobec, Delo 30. 12. 1980, št. 304, str. 8; Polemika: Lev Menaše, NRazgl 27.
6.	1980, št. 12, str. 358; Stane Jagodič, NRazgl 11. 7. 1980, št. 13, str.
Grupa 69. 26. 6.—27. 7. 1980, rk. — posebna priloga revije Teleks.
Rec.: Teleks 20. 6. 1980, št. 25, str. 35—42	/	izjave	razstavljalcev:	J.
Bernik, J. Buič, S. Celic, R. Debenjak, D. Džamonja, D. Hozo, A. Jemec, A. Maraž, Š. Planinc, M. B. Protič, V. Richter, R. Rotar, S. Tihec, Drago Tršar, V. Veličkovič, M. Zaimovič/; Lev Menaše, NRazgl 25.
7. 1980, št. 14, str. 413; Ivan Sedej, Dnevnik 18. 7. 1980, št. 195, str.5. in 19. 7. 1980, št. 196, str. 5; Franc Zalar, Dnevnik 12. 7. 1980, št. 189, str. 5; Janez Zalaznik, Mladina 14.
8. 1980, št. 33, str. 21: ilustr.
247
Društvo slovenskih likovnih umetnikov. December 1980, rk. uv. Jože Ciuha.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 25. 12. 1980, št. 300, str. 8; Ivan Sedej, Dnevnik 30. 12. 1980, št. 356, str.
Narodna galerija:
248
Polonca Vrhunc, Narodna galerija v letu 1979. — ZUZ 16/1980, str. 135 do 140.
249
Adrian Grizold, Obisk v ljubljanski Narodni galeriji. — Večer 6. 6. 1980, št. 131, str. 6: ilustr.
250
Še za leto 1979: Franc Zalar, Eppur si muove. Ob dveh razstavah v Narodni galeriji. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 114—116.
Holandija 17. stoletja in Od Corota do Bonnarda.
251
Secesija na Madžarskem. 29. 10. do
14.	12. 1980, rk. uv. Zsuzsa O. Job-bagyi.
Rec.:	Tomaž Brejc, Teleks 7. 11.
1980, št. 45, str. 13; Igor Gedrih, PD 8. 12. 1980, št. 19, str. 12: ilustr,; Gabi Korošec, Mladina 13. 11. 1980, št. 46, str. 36: ilustr.; Damjan Pre-lovšek, Delo 12. 11. 1980, št. 265, str. 8; Ferdo Šerbelj, Večer 28. 11. 1980, št. 211, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 17. 11. 1980, št. 315, str. 4; Marijan Zlobec, Delo 30. 10. 1980, št. 255, str. 13.
Mestna galerija:
252
Listi. /Člani Zveze hrvatskih društev likovnih umetnikov/ 13. 3.—2.
4.	1980, rk. uv. Josip Depolo.
Rec.:	Aleksander Bassin, NRazgl
24.	4. 1980, št. 8, str. 241; Igor Gedrih, PD 21. 4. 1980, št. 8, str. 24; Janez Mesesnel, Delo 21. 3. 1980, št. 68, str. 8:	ilustr.; Franc Zalar,
Dnevnik 27. 3. 1980, št. 85, str. 5.
253
Mesto obvešča. Pesarski občinski plakat. 20.—30. 5. 1980, zlož. uv. Italo Lupi.
Rec.: Peter Krečič, Delo 21. 5. 1980, št. 118, str. 9.
254
Nagrajenci reškega bienala mladih.
4.—21. 6. 1980, rk. uv. Franc Zalar. Rec.: Aleksader Bassin, NRazgl 27.
6. 1980, št. 12, str. 370; Janez Mesesnel, Delo 14. 6. 1980, št. 139, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 21. 6. 1980, št. 169, str. 5; Igor Zabel, Mladina
3. 7. 1980, št. 27, str. 33: ilustr.
255
Konec Lojze, Gorenc Bojan, Špenko Tanja. 8.—29. 7. 1980, zlož. Rec.:	Franc Zalar, Dnevnik 2. 8.
1980, št. 209, str. 5.
256
Dobitniki študentovskih Prešernovih nagrad. 6.—27. 8. 1980, rk.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 19. 8. 1980, št. 226, str. 5.
257
Maleševa zbirka grafik■ in risb slovenskih, jugoslovanskih in tujih avtorjev. 3.—25. 9. 1980, rk. uv. Eva Gspan.
Rec.: Peter Krečič, Delo 30. 9. 1980, št. 229, str. 8.
258
Sodobna likovna umetnost, Vojvodine, osmo desetletje. 8. 12. 1980 do
7. 1. 1981, rk. uv. Grozdana Šarče-vič.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 27.
6.	1980, št. 12, str. 370; Janez Mesesnel, Delo 17. 12. 1980, št. 293, str. 9; Tatjana Pregl, NRazgl 26. 12. 1980, št. 24, str. 720; Franc Zalar, Dnevnik 25. 12. 1980, št. 351, str. 5; Janez Založnik, Mladina 18. 12. 1980, št. 51, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik
4. 12. 1980, št. 330, str. 5.
Arkade:
259
Železarne na Dvoru pri Žužemberku. 1.—31. 10. 1980, rk. uv. Jože Šorn, Meta Matijevič, Matija Žargi. Rec.: Peter Krečič, NRazgl 27. 6. 1980, št. 12, str. 359.
Bežigrajska galerija:
260
Irena Špendl, Ignac Kofol. 1.—26.
3.	1980, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 19. 3. 1980, št. 77, str. 3.
Društvo likovnih samorastnikov Ljubljana 16.-26. 4. 1980, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.:	Tomaž	Bole,	Mladina	22.	5.
1980, št. 21, str. 35: ilustr.
262
Poljsko ljubiteljsko slikarstvo. 30.
10. 1980.
Rec.:	Tomaž	Bole,Zbor občanov	4.
11. 1980, št. 18, str. 8; Janez Mesesnel, Delo 18. 11. 1980, št. 270, str. 8.
Galerija Tivoli:
263
Lujo	Vodopivec,...	pogovor	z aka-
demskim slikarjem ob otvoritvi galerije Tivoli / zap. Milan Dekleva. Dnevnik 22. 9. 1980, št. 260, str. 4: ilustr.
ilustr.; Emica Antončič, Mladina 9.
10.	1980, št. 41, str. 34: ilustr.
Galerija ŠKUC:
264
IX. mednarodna razstava fotografije. Od 16. 1. 1980.
Rec.:	Mateja	Kos,	Mladina	31.	1.
1980, št. 5, str. 36: ilustr.; Lev Me-naše, Delo 23. 1. 1980, št. 18, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 2. 2. 1980, št. 31, str. 5: ilustr.
265
Igor Zabel, Abstraktna umetnost kot sinteza. — Mladina 29. 5. 1980, št. 22, str. 39: ilustr.
Emerik Bernard, Lujo Vodopivec.
Galerija Ars, Čevljarska 2:
266
Polona Komac, Ob otvoritvi galerije Ars v stari Ljubljani. — Jana 30. 4. 1980, št. 18, str. 24: ilustr.
Galerija Emonska vrata:
267
Keramika Liboje 80. Od 11. 11. 1980. Rec.: Marijan Zlobec, Delo 12. 11. 1980, št. 265, str. 9.
Mestni muzej:
268
Poslikane tarče. Januar 1980, rk. uv. Marija Železnik, Franc Zalar.
Rec.: Helena Grandovec, Večer 11.
1.	1980, št. 8, str. 6: ilustr.; Ivan Sedej, Dnevnik 27. 1. 1980, št. 25, str. 17; id., Dnevnik 6. 8. 1980, št. 213, str. 5; Zdenko Vrdlovec, Dnevnik 9. 1. 1980, št. 7, str. 5; Franc Zalar, NRazgl 8. 2. 1980, št. 3, str. 73: ilustr.
269
Meta Gabršek-Prosenc, Mariborska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 130—133: ilustr.
270
Bogo Čerin, Fotografija v Mariboru. — Večer 12. 7. 1980, št. 161, str. 27.
Umetnostna galerija:
271
60 let organizirane likovne dejavnosti v Mariboru. 25. 4—21. 5. 1980, združeno še z razstavama v Razstavnem salonu Rotovž in v Univerzitetni knjižnici Maribor, rk. uv. Maja Vetrih, Meta Gabršek-Prosenc, Breda Ilich-Klančnik, Milojka Kline.
Rec. :Emica Antončič, Mladina 12.
6. 1980, št. 24, str. 34: ilustr.; Tomaž Brejc, Teleks 23. 5. 1980, št. 21. str. 13; Jože Curk, Večer 27. 5. 1980, št. 122, str. 6; France Forstnerič, Delo 29. 4. 1980, št. 101, str. 6; Meta Gabršek-Prosenc, Dialogi 1980, št. 5, str. 304—306; Bogomil Gerlanc, PDk 7. 9. 1980, št. 206, str.
13	+ 14 /delež primorskih likovnikov/; Helena Grandovec, Večer 12.
4.	1980, št. 87, str. 8; Irena Sapač, Delo 7. 8. 1980, št. 183, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik 4. 6. 1980, št. 152, str. 5; Maja Vetrih, NRazgl 12. 9. 1980, št. 17, str. 492; k temu članku Meta Gabršek-Prosenc, NRazgl 26.
9.	1980, št. 18, str. 521.
272
Andre Verlon in Herwig Zens, grafike. 6.—22. 6. 1980, zlož.
Rec.: Emica Antončič, Mladina 10.
7. 1980, št. 28, str. 22: ilustr.; Breda Ilich-Klančnik, Večer 5. 6. 1980, št. 130, str. 4: ilustr.; Marko Jenšter-le, Mladina 11. 9. 1980, št. 37, str. 39: ilustr.
Razstavni salon Rotovž:
273
Loys Egg, razstava grafik, Herbert Ryba, foto-grafika. 9.—31. 1. 1980, zlož.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer
15.	1. 1980, št. 11, str. 6.
274
Novi Sad 80. 30. 6.—11. 7. 1980, rk. uv. Jure Mikuž, Djordje Jovič.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer
11.	7. 1980, št. 160, str. 6.
275
Nova fotografija 3. 14. 7—1. 8. 1980, rk. v srbohrv. / od Slovencev uv. Tomaž Brejc, Meta Gabršek-Prosenc /.
Rec.: Helena Grandovec, Večer 16.
7.	1980, št. 164, str. 6; Borut Grče, Mladina 7. 8. 1980, št. 32, str. 22 do 23: ilustr.; Milojka Kline, Večer 31. 7. 1980, št. 176, str. 4: ilustr.
276
Louisa Biland, slikarstvo. Hanna Korfliir, kiparstvo. 6.—27. 8. 1980, zlož.
Rec.: Emica Antončič, Mladina 4.
9. 1980, št. 36, str. 37: ilustr.; Breda Ilich-Klančnik, Večer 19. 6. 1980, št. 142, str. 4: ilustr.; Milojka Kline, Večer 15. 8. 1980, št. 189, str. 6: ilustr.
277
Greenwich, Reineckendorf, Maribor.
26.	9,—17. 10. 1980, zlož.
Rec.: Emica Antončič, Mladina 9.
10. 1980, št. 41, str. 36: ilustr.; Detlef Dzembritski / zap. Helena Grandovec, Večer 2. 10. 1980, št. 230, str. 4; Meta Gabršek-Prosenc, Večer 3.
10.	1980, št. 231, str. 6: ilustr.
278
Razstava del treh likovnikov iz Banja Luke. /Omer Berber, Tomislav Dugonjič, Mustafa Skopljak/
21.	10.—6. 11. 1980, rk. v srbohrv. Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer
18.	10. 1980, št. 251, str. 6: ilustr.
279
Meta Gabršek-Prosenc, Široke možnosti z novimi prostori / zap. Helena Grandovec. — Večer 22. 11. 1980, št. 272, str. 8.
Pokrajinski muzej:
Razstava novo v starem, /idejni projekti novogradenj v starem Mariboru/. Od 27. 8. 1980, zlož.
Rec.:	Sergej Vrišer, Večer 26. 8.
1980, št. 198, str. 6: ilustr.
281
Iz albuma stare dekorativne grafike. Oktober 1980, rk. uv. Sergej Vrišer.
Rec.: Darja Vaupotič, Delo 2. 10. 1980, št. 231, str. 9; Sergej Vrišer, NRazgl 7. 11. 1980, št. 21, str. 620; id., Večer 1. 10. 1980, št. 229, str. 6.
Mala galerija Ivana Cobala:
282
Razstava likovnih del Larise Čoba-love, Gordane Gašperinove in Janka Marinčiča. Od 6. 2. 1980.
Rec.: Jože Curk, Večer 14. 3. 1980, št. 62, str. 6.
Murska Sobota
283
Franc Obal, Pomurska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 146—147: ilustr.; št. 50/52, str. 138.
Grad:
284
Alojz Berlec, Borko Tepina, Janko Testen. 18.—31. 1.	1980, zlož. uv.
Franc Obal.
Rec.:	Franc Obal,	Vestnik	1.	2.
1980, št. 8, str. 5: ilustr.
285
Razstava umetniške in uporabne grafike skupine Orfelin iz Beograda. 14.—28. 3. 1980,	zlož.
Rec.: Franc Obal,	Vestnik	25.	4.
1980, št. 32, str. 5.
Galerija Murska Sobota:
286
Pomurski slikarji, kiparji in umetniški fotografi. 17. 10.—17. 12. 1980, rk. uv. Breda Ilich-Klančnik, Jure Mikuž, Franc Obal.
Rec.: Brigita Bavčar, Vestnik 19. 12. 1980, št. 97, str. 5: ilustr.
Nova Gorica
287
Marko Vuk, Goriška likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47'49, str. 143—145: ilustr.; št. 50/52, str. 135 do 137.
Novi Sad
288
Slobodan S. Sanader, Novosadska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 155—157: ilustr.
Novo mesto Dolenjska galerija
289
Arheološki plakat. 19. 8.—1. 9. 1980, zlož.
Rec.:	Tone Knez, NRazgl 26. 9.
1980, št. 18, str. 520.
Piran
Mestna galerija:
290
Likovna zbirka Splošne plovbe Piran. 19. 2.—17. 3. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, Delo 23. 1. 1980, št. 18, str. 9: ilustr.
291
Mojstri starejše generacije. 28. 11. do 31. 12. 1980, rk.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 23. 12. 1980, št. 298, str. 8.
Poreč
XX. Annale. Tendencije suvremenog pejsaža. 2. 7.—10. 3. 1980, rk.
Rec.:	Janez Mesesnel, Delo 3. 9.
1980, št. 206, str. 6.
Ptuj
Pokrajinski muzej:
Štefka Cobelj, Dve sliki Janeza Me-žana v muzejski zbirki. — Večer
15.	5. 1980, št. 112, str. 4: ilustr.
O tem še: ead., Tednik 22. 5. 1980, št. 20, str. 11: ilustr.
Razstavni paviljon Dušana Kvedra:
294
Razstava kiparja Viktorja Gojkoviča in grafika Petra Vernika. 14. do
24.	2. 1980.
Rec.: Marjan Šneberger, Tednik 21.
2.	1980, št. 7, str. 5: ilustr.
295
Razstava del članov Društva likovnih umetnikov Varaždin. 7.—17. 11. 1980.
Rec.: Štefka Cobelj, Tednik 13. 11. 1980, št. 264, str. 6 in 14. 11. 1980, št. 265, str. 6.
Radenci
296
Janez Bogataj, Muzejska zbirka Radenske v Radencih. — Kronika 1980, št. 1, str. 58—59: ilustr. id., Vestnik 11. 7. 1980, str. 301—306: ilustr.
Razstavni salon Radin:
297
Jože Toth, likovni pedagog in Konrad Kranjc. 2.—20. 3. 1980.
Rec.: Vlado Sagadin, Vestnik 21. 3. 1980, št. 22, str. 5.
Reka
298
Vanda Ekl, Kvarnerska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 152—154: ilustr.; št. 50/52, str. 154 do 155.
299
ead., 10. bienale mladih na Reki. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 96—97.
300
VII. medunarodna izložba original-nog crteža. 26. 6.—15. 10. 1980, rk. Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 26.
9.	1980, št. 18, str. 528; Zmago Jeraj, Večer 7. 8. 1980, št. 182, str. 6.
Rogaška Slatina Razstavni salon:
301
Večer s Prešernovimi nagrajenci.
7.	3.-6. 4. 1980, zlož.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 8. 4. 1980, št. 83, str. 6.
Skopje
302
Viktorija Vasev-Dimeska, Skopska likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 151—152; št. 50/52, str.
150—154.
Slovenj Gradec
303
Karel Pečko, Slovenj Gradec — mesto miru, ideje OZN. — Večer 4.
10.	1980, št. 232, str. 26: ilustr.
Umetnostni paviljon:
304
Še za leto 1979: Franc Zalar, Ob mednarodni likovni razstavi Za boljši svet. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 88—94: ilustr.
305
Razstava del bolivijskih likovnih umetnikov. 25. 3.—8. 4. 1980.
Rec.: Bogdan Pogačnik, Delo 2. 4. 1980, št. 78, str. 8; Marlen Premšak, Večer 16. 4. 1980, št. 90, str. 6.
Solkan
306
Marica Nakrst, Razstavna galerija v Solkanu. —• Primorska srečanja 1980, št. 17/18, str. 319—320.
307
Hanka Štular, Gravirane steklene plakete. V Solkanu so odprli razstavo oblikovanega stekla Dane in Remija Kočica. — Delo 7. 3. 1980, št. 56, str. 11: ilustr.
Škofja Loka
308
Zorka Šubic, Nova razstavna zbirka v Loškem muzeju. — Loški razgledi 27/1980, str. 308—310: ilustr. Poslikana meščanska keramika 16 in 17. stoletja.
Tržič
309
Helena Jelovčan, Galerija odpira pogled v umetnost. — Glas 18. 3. 1980, št. 21, str. 10.
Tuzla
310
1.	internacionalni bienalni festival portreta — grafika i crtei. 1. 8. do
15.	9. 1980, rk.
Rec.: Smail Festič, Večer 14. 8. 1980, št. 188, str. 4.
Velenje
311
Milena Moškon, Nova pridobitev. — Naš čas 8. 2. 1980, št. 5, str. 7: ilustr.
Napotnikova skulptura Rodovitnost. Zagreb
312
Davor Matičevič, Zagrebška likovna kronika. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 144—149.
313
Branimir Žganjer, Razstavni sprehodi v Zagrebu. — Večer 2. 12. 1980, št. 278, str. 5: ilustr.
314
Tomaž Brejc, Retrospektivna razstava Ljuba Ivančiča v Moderni galeriji v Zagrebu. — Teleks 18. 1. 1980, št. 3, str. 12—13: ilustr.
315
Ivo Maroevič, 14. zagrebški salon.
—	Sinteza 1980, št. 47/49, str. 166 do 119.
316
Janez Mesesnel, Ob veliki študijski razstavi Ekspresionizem in hrvaško slikarstvo v Umetniškem paviljonu
v	Zagrebu. — Delo 22. 4. 1980, št. 95, str. 8.
O tem še: Bogdan Pogačnik, Delo
27.	8. 1980, št. 200, str. 7.
Zemono
317
Marijan Zlobec, Ajdovska tovarna pohištva je na svoje stroške obnovila stari lovski dvorec Zemono pri Vipavi. — Delo 15. 2. 1980, št. 38, str. 8: ilustr.
RAZSTAVE V TUJINI
Basel
318
Blaž Ogorevc, Kiparstvo XX. stoletja. — Mladina 17. 7. 1980, št. 29, str. 22.
Benetke
319
Bienale s temo Umetnost 70-ih let /Jugoslavija nastopila z izborom monumentalnih spomenikov NOB/: Meta Gabršek-Prosenc, Dialogi 1980, št. 12, str. 789—794: ilustr.; Zmago Jeraj, Večer 5. 7. 1980, št. 155, str. 6; Jure Mikuž, NRazgl 27. 6. 1980, št. 12, str. 378—379 in 11. 7. 1980, št. 13, str. 402; Vojteh Ravnikar, AB 1980, št. 48/49, str. 26—27: ilustr.; id., AB 1980, št. 50/51, str. 40-43: ilustr.; Jaša J. Zlobec, Mladina 18.
9.	1980, št. 38, str. 38; Marijan Zlobec, Delo 29. 5. 1980, št. 125, str. 8; id., Delo 16. 10. 1980, št. 243, str. 8; /o polemiki med V. Malekovi-čem in D. Džamonjo/; id., Delo 4.
6.	1980, št. 130, str. 8.
320
Marijan Zlobec, V beneški palači Grassi je... na ogled mala antološka razstava ameriškega pop-arta.
—	Delo 10. 6. 1980, št. 135, str. 8.
Berlin
321
Jože Horvat, Pismo iz Berlina /Adolph Menzel/. — Delo 5. 8. 1980, št. 181, str. 4.
Bruselj
322
Brane Kovič, Bruegel, dinastija slikarjev. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 5/80, str. 38—40.
O tem še: Božo Mašanovič, Delo
10.	10. 1980, št. 242, str. 8.
Celovec
323
Mirko Messner, Razstava avstrijskih umetnikov ob jubileju celovške slovenske revije Kladivo s temo antifašizem /galerija Hildebrad/. — NRazgl 10. 10. 1980, št. 19, str. 555.
Firenze
324
Igor Zabel, Firenze e la Toscana dei Medici nell’Europa del Cinquecento. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 5/80, str. 33—38.
O tem še: Igor Gedrih, NRazgl 13.
6.	1980, št. 11, str. 341—343; Olga Ratej, Delo 5. 4. 1980, št. 81, str. 28: ilustr.
London
325
Tomaž Brejc, Postimpresionizem. Evropsko slikarstvo med 1880 in 1910. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 5/80, str. 41—42.
326
Brane Kovič, »Radovedno oko« Andre Kertez. — Ekran 1980, št. 3/4, str. 55—56: ilustr.
327
Lev Menaše, Slikarstvo Andrewa Wyetha. Razmišljanje ob razstavi v londonski Royal Academy of Arts.
— NRazgl 8. 8. 1980, št. 15, str. 448.
328
Jure Mikuž, Abstraction: towards a new art. Painting 1910—1920. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 5/80, str. 42 do 44.'
329
Marijan Novak, Paul Gauguin, Paul Cezanne in Vincent van Gogh sredi pozornosti. Na največji doslejšnji razstavi 428 slikarskih stvaritev iz
14	svetovnih zbirk. — Delo 12. 1. 1980, št. 9, str. 24.
330
Mirjam Novak, Ženske predstave o moških. O londonski razstavi 35 umetnic. — Mladina 20. 11. 1980, št. 47, str. 33: ilustr.
331
Ifigenija Zagoričnik, Stanley Spencer v Londonu. — NRazgl 24. 10. 1980, št. 20, str. 600—601.
Milano
332
Tatjana Wolf, Portret skozi stoletja. V Milanu so odprli na novo urejeno Mestno pinakoteko z odlično razstavo. — Delo 4. 12. 1980, št. 282, str. 9.
333
ead., Še druga polovica avangarde /Italijanske umetnice 1910—1940/.
— Delo 26. 3. 1980, št. 72, str. 8: ilustr.
München
334
Igor Gedrih, Dvesto let britanskega slikarstva. Ob razstavi v »Haus der Kunst« v Miinchnu. — NRazgl
25.	1. 1980, št. 2, str. 61—62; popr. NRazgl 8. 2. 1980, št. 3, str. 91.
335
Marko Jenšterle, Slike namesto kiparskih del /Marino Marini v Mestni galeriji moderne umetnosti/.
— Mladina 18. 12. 1980, št. 51, str. 38: ilustr.
New York
336
Tomaž Brejc, To smo videli v New Yorku /Picasso/. — Teleks 18. 7. 1980, št. 29, str. 11.
O tem še: Lev Menaše, NRazgl 21.
11. 1980, št. 22, str. 650.
337
Lev Menaše, Retrospektiva Edwarda Hopper j a v New Yorku. — NRazgl
12. 12. 1980, št. 23, str. 693.
Oxford
338
Iztok Durjava, Aleksander Mihajlo-vič Rodčenko. — Mladina 17. 1. 1980, št. 3, str. 35: ilustr.
Pariz
339
Milko Bambič, /Kulturna pisma iz Pariza/. — PDk 3. 1. 1980, št. 2, str. 4; PDk 24. 1. 1980, št. 19, str. 4 /Picasso/; PDk 8. 4. 1980, št. 81, str. 4 /Dali/ — o tem še: Marko Jenšterle, Mladina 24. 4. 1980, št. 17/18, str. 49: ilustr.; Marie Claude Vogrič, NRazgl 21. 3. 1980, št. 6, str. 184—185/; PDk 25. 5. 1980, št. 122, str. 7 /Monet — o tem še: Vilko Novak, Delo 12. 2 .1980, št. 35, str. 6/.
340
Jure Mikuž, Tendances de 1’art en France 1968—1978/9. — Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva 5/80, str. 44—46.
341
Ida Tomše, Moskva—Pariz 1900 do 1930. — NRazgl 11. 1. 1980, št. 1, str. 14—15: ilustr.
Trbiž
342
Jure Mikuž, Tomaso da Modena.
— Bilten Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva	5/80, str. 32—33.
Trst
343
Damjan Prelovšek, La scuola di Wagner 1849—1912. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 119—122: ilustr.
344
Franc Udovič, Druga tržaška razstava hrvaškega mojstra Price v galeriji Planetario. — PDk 24. 4 .1980, št. 95, str. 2.
345
id., Gergolet /Nino/ v občinski. — PDk 17. 11. 1980, št. 240, str. 4.
O tem še: Milko Bambič, PDk 26.
10. 1980, št. 248, str. 6.
346
id., Igor Krmpotič v Barbacanu. — PDk 28. 3. 1980, št. 72, str. 4.
347
id., Kolektivna »minislik« v galeriji Cartesius. — PDk 10. 6. 1980, št. 134, str. 4 in 9. 8. 1980, št. 182, str. 4.
348
id., Lep pregled velike ustvarjalnosti znanega tržaškega mojstra Marchiga. V prvem nadstropju tržaške pristaniške postaje. — PDk
16.	7. 1980, št. 164, str. 4.
349
id., Od »eteričnosti« in »gotske vertikale« do »Ameriške grafične umetnosti«. Iz tržaških umetnostnih galerij. — PDk 13. 3. 1980, št. 60, str.
4.
350
id., Sprehod po tržaških galerijah.
—	PDk 17. 12. 1980, št. 292, str. 4.
351
Franc Udovič in Boris Pangerc, Dr. Robert Hlavaty in Mario Magajna. Na Opčinah razstavljata. — PDk 3.
5. 1980, št. 102, str. 4.
O Hlavatyju še: Peter Krečič, PDk
11. 5. 1980, št. 110, str. 5.
Zürich
352
Denis Poniž, DADA v Zürichu. — NRazgl 30. 5. 1980, št. 10, str. 296.
SAMOSTOJNE RAZSTAVE
ANDERLE, Jiri
353
9.	prodajna razstava, Jiri Änderte. Lj., Ars Čevljarska 24. 10.—10. 11. 1980, zlož. uv. Tatjana Pregl.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 5. 11. 1980, št. 259, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 11. 11. 1980, št. 309, str. 5.
354
Kosta Angeli Radovani. Piran, Mestna galerija 25. 6.—17. 7. 1980, rk. uv. Zvonko Makovič.
Rec.: Andrej Medved, Delo 29. 8. 1980, št. 202, str. 6.
APOLLONIO, Zvest
355
Prodajna razstava Apollonio Zvest. Lj., Ars 17. 9,—15. 10. 1980, zlož. uv. Peter Krečič.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 2. 10. 1980, št. 270, str. 5.
356
Zvest Apollonio. Koper, Meduza 3. do 22. 10. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, Delo 21. 10. 1980, št. 247, str. 9; id., NRazgl 21.
11.	1980, št. 22, str. 649.
BAMBIČ, Milko
357
Milko Bambič. Antološka razstava. Opčine, Prosvetni dom, november 1980.
Rec.: PDk 6. 11. 1980, št. 257, str. 2; Janez Mesesnel, Delo 14. 11. 1980, št. 267, str. 8.
BATIČ, Stojan
358
Batičeva mala plastika v celovški Auli slovenici. — SlovV 8. 2. 1980, št. 6, str. 2; Teleks 29. 2. 1980, št.
9,	str. 16.
BERČIČ, Berko
359
Berko. Lj. Bežigrajska galerija 27.
3.—15. 4. 1980, rk. uv. Franc Zalar. Rec.:	Igor Zabel, Mladina 10. 4.
1980, št. 15, str. 37 ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 4. 4. 1980, št. 93, str. 5.
360
Berko Berčič, Mbr. Avla od 19. 5. 1980.
Rec.: Helena Grandovec, Večer 21. 5. 1980, št. 117, str. 6: ilustr.; Marjan Remec, Večer 30. 5. 1980, št. 125, str. 6: ilustr.
BERNARD, Emerik
361
Emerik Bernard. Koper, Meduza 6. do 27. 6. 1980, rk. uv. avtor.
Rec.: Andrej Medved, Delo 17. 6. 1980, št. 141, str. 9: ilustr.
BEZLAJ, Jifi
362
Jifi Bezlaj. Mbr, Avla, april 1980. Rec.: Marjan Remec, Večer 18. 4. 1980, št. 92, str. 6: ilustr.
BLANUŠA, Milan
363
Milan Blanuša. Koper, Meduza, 18.
7.—8. 8. 1980, rk. uv. Irina Subotič. Rec.: Andrej Medved, NRazgl 7. 11. 1980, št. 21, str. 260—261; id., Delo
25.	7. 1980, št. 172, str. 10.
i
BOLJKA, Janez
364
Janez Boljka. Žalec, Savinov salon 5.—17. 9. 1980, zlož. uv. Aleksander Bassin.
Rec.: Tatjana Pregl, Delo 9. 10. 1980, št. 237, str. 7.
BRATOŽ, Remigij
365
Remigij Bratož 1904—1917. Mbr, Umetnostna galerija 12. 3.—18. 4. 1980, rk. uv. Maja Vetrih, Gordana Spremo.
Rec.: Gema Hafner, Delo 14. 4. 1980, št. 88, str. 4: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 10. 4. 1980, št. 85, str. 8; Gordana Spremo, Večer 1. 4. 1980, št. 77, str. 6: ilustr.
BRATUŽ, Lucijan
366
Lucijan Bratuš, Franc Černigoj /pesnik/. Kranj, Klet v Prešernovi hiši 26. 11.—24. 12. 1980, zlož. uv. France Pibernik.
Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 11.
12.	1980, št. 50, str. 38: ilustr.
BRDAR, Jakov
367
Jakov	Brdar.	Koper, Meduza	8.	8.
do 5.	9. 1980,	rk. uv.	Andrej	Med-
ved.
Rec.:	Andrej	Medved,	Delo	8.	8.
1980, št. 184, str. 7.
CARRA, Carlo
368
Carlo Carr a. Lj. Likovno razstavišče Rihard Jakopič 16. 10.—2. 11. 1980, rk. v srbohrv.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 7.
11.	1980, št. 21, str. 632—633; Tomaž Brejc,	Teleks	24. 10.	1980, št.	43,
str. 13: ilustr.; Igor Gedrih, PD 3.
11.	1980, št. 17, str. 12: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 28. 10. 1980, št.
253, str. 8; Igor Zabel, Mladina 13.
11. 1980, št. 46, str. 37: ilustr,; Franc Zalar, Dnevnik 31. 10. 1980, št. 299, str. 5.
CEJ, Demetrij
369
Milko Rener, Demetrij Cej razstavlja v Gradišču ob Soči. — PDk 6.
12. 1980, št. 283, str. 3: ilustr.
CERVI, Paolo
370
Paolo Cervi. Koper, Meduza 21. 11. do 19. 12. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, Delo 9. 12. 1980, št. 286, str. 8.
CIUHA, Joža
371
5. prodajna razstava, Jože Ciuha. Lj. Ars Čevljarska 24. 7.—15. 8. 1980, zlož. uv. Marijan Tršar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 20. 8. 1980, št. 227, str. 5.
CVETNIC, Danilo
372
Janko Jelnikar, Ob razstavi Danila Cvetniča v Klubu kulturnih in znanstvenih delavcev v Ljubljani. — Večer 19. 6. 1980, št. 142, str. 4: ilustr.; id., Večer 9. 7. 1980, št. 158, str. 6.
ČADEŽ, Dragica
373
Dragica Čadež■ Mbr, Mali razstavni salon Rotovž 11.—29. 2. 1980, rk. uv. Marijan Tršar.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, NRazgl
16.	5. 1980, št. 9, str. 269.
374
Dragica Čadež, Lj. Labirint 20. 10. do 10. 11. 1980, zlož. uv. Aleksander Bassin.
Rec.: Tomaž Bole, Mladina 13. 11. 1980, št. 46, str. 39: ilustr.
CEH, Boni
375
Boni Čeh. Mbr, Avla od 20. 3. 1980. Rec.:	Cene Avguštin, Večer 9. 4.
1980, št. 84, str. 6: ilustr.
ČERNE, Peter
376
Peter Černe. Celje, Likovni salon
14.	5.—3. 6. 1980, ■ rk. uv. France Zalar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 31. 5. 1980, št. 148, str. 5.
ČERNIGOJ, Avgust
377
Milko Bambič, Ob Černigojevi raz-
vi	v Babni hiši /Ricmanje/. PDk
23.	3. 1980, št. 69, str. 8; Marijan Zlobec, Delo 2. 4. 1980, št. 78, str. 8: ilustr.
378
Milko Bambič, Ob Černigojevi razstavi v Kosovelovi knjižnici v Sežani. — PDk 14. 9. 1980, št. 212, str. 5: ilustr.
379
Černigojeva razstava del iz konstruktivistične dobe. V galeriji Centro Barbacan. — PDk 30. 11. 1980, št. 278, str. 2.
CETKOVIC, Vasilije
380
Vasilije četkovič. Celje, Likovni salon 26. 2.—13. 3. 1980, rk. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 28. 2. 1980, št. 48/149/, str. 8: ilustr.; Marlen Premšak, NoviT 6. 3. 1980, št.
9,	str. 9: ilustr.; ead, Večer 7. 3. 1980, št. 56, str. 6: ilustr.; DEn 1.
3.	1980, št. 8, str. 8 (intervju zap. Janez Sever).
DANC, Ladislav
381
Ladislav Danč 1932—1919. Kranj, Galerija v Mestni hiši 6.—29. 2. 1980, zlož. uv. Franc Zalar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 26. 2. 1980, št. 55, str. 5.
DEBENJAK, Riko
382
Marko Vuk, Debenjakova olja v Kanalski galeriji. — Primorska srečanja 1980, št. 17/18, str. 319.
DEMŠAR, Tone
383
Mala plastika Toneta Demšarja. Zemono, Dvorec 17.—31. 5. 1980, zlož. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 30. 5. 1980, št. 126, str. 8.
384
Tone Demšar. Ajdovščina, Pilonova galerija 24. 10.—12. 11. 1980, zlož. uv. Peter Krečič.
Rec.: Nelida Silič, PDk 9. 11. 1980, št. 260, str. 7.
385
Tone Demšar, plastike in reliefi. Radovljica, Sivčeva hiša 21. 11. do
1.	12. 1980, zlož. uv. Maruša Avguštin.
DIDEK, Zoran
386
Zoran Didek 1910—1975 retrospektivna razstava. Lj. Likovno razstavišče Rihard Jakopič 4. 9.—5. 10. 1980, rk. uv. Jure Mikuž, Peter Povh, Peter Krečič, Milan Butina, Bogomil Karlavaris. Izbor predstavljen v Brežicah 26. 11.—14. 12. 1980, zlož. uv. Jure Mikuž.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 19. 9. 1980, št. 38, str. 10—11; Aleksander Bassin, NRazgl 10. 10. 1980, št. 19, str. 555; Milček Komelj, Delo 31.
10.	1980, št. 256, str. 26: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 16. 9. 1980, str. 7: ilustr.; Jure Mikuž /pogovor o celovitem delu/, Dnevnik 3. 9. 1980, št. 241, str. 5: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 17. 9. 1980, št. 255, str. 5: ilustr.; Marijan Zlobec, PDk 2. 10. 1980, št. 227, str. 4.
DJAK, Živko
387
12.	prodajna razstava, Živko Djak. Lj. Ars Miklošičeva 22. 10.—22. 11. 1980, zlož. uv. Slobodan S. Sanader. Rec.: Janez	Mesesnel,	Delo 5.	11.
1980, št. 259, str. 9; 'Franc Zalar, Dnevnik 30.	10. 1980,	št. 298,	str.
5.
DOLENC, Anton
388
Anton Dolenc. Mbr, Avla 5. 11.—3.
12.	1980, rk. uv. Mirko Juteršek. Rec.: Miroslav Slana, Večer 18. 11. 1980, št. 268, str. 6: ilustr.
FIDLER, Ivan
389
Ivan Fidler.	Lj, Bežigrajska	galeri-
ja 10.—29. 10. 1980, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.: Janez	Mesesnel,	Delo	21.	10.
1980, št. 247, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 20. 10. 1980, št. 288, str. 4.
GERLOVIČ, Alenka
390
Alenka Gerlovič. Kranj, Tavčarjeva 43, 7. 3.—15. 4. 1980, prenos v Celje, Brežice, Kočevje, Maribor /Rotovž/, Rogaško Slatino, rk. uv. Breda Mišja.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Večer
20.	6. 1980, št. 143, str. 6: ilustr.; Mirko Juteršek, NRazgl 7. 3. 1980, št. 5, str. 141; Franc Zalar, Dnevnik
20.	3. 1980, št. 78, str. 5; Dnevnik
19.	10. 1980, št. 287, str. 5; NŽ 1980, št. 3, str. 14—15: ilustr.
GODEC, France
391
Razstava gvašev akademskega slikarja Franceta Godca. Lj. Bežigrajska galerija 24. 9.—26. 12. 1980. Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 24. 12. 1980, št. 350, str. 5; Ob 70-letnici: Emil Frelih, Večer 10. 12. 1980, št. 285, str. 6; Stane Mikuž, NRazgl 26.
12.	1980, št. 24, str. 713: ilustr.
GOLOB, Zdenka
392
Sandi Sitar, Ob razstavah Zdenke Golobove. — Dnevnik 9. 1. 1980, št.
7,	str. 5: ilustr.
393
Zdenka Golob. Radenci, Hotel Radin 18. 4.—9. 5. 1980, zlož. uv. Iztok Premrov.
Rec.: Brigita Bavčar, Vestnik 18. 4. 1980, št. 30, str. 5.
GORJUP, Tine
394
Tine Gorjup. Lj. Bežigrajska galerija 6.—22. 5. 1980, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.: Tomaž Bole, Zbor občanov 20.
5.	1980, št. 10, str. 4; Franc Zalar, Dnevnik 20. 5. 1980, št. 137, str. 5.
GORJUP, Tomaž
395
Tomaž Gorjup, Mbr, Umetnostna galerija 27. 6.—31. 7. 1980, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.: Breda Ilich-Klančnik, Večer 1.
8.	1980, št. 177, str. 4: ilustr.; Brane Kovič, Sinteza 1980, št. 50/52, str. 40—44+4+6:	ilustr.;	Franc	Zalar,
Dnevnik 25. 7. 1980, št. 201, str. 5.
396
Tomaž Gorjup. Nova Gorica, Galerija Meblo 3.—18. 10. 1980, rk. uv. Brane Kovič.
Rec.: Andrej Medved, Delo 24. 10. 1980, št. 250, str. 8.
HERMAN, Anton
397
Anton Herman. Lj. Bežigrajska galerija 16. 1.—2. 2. 1980, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.: Tomaž Bole, Mladina 14. 2. 1980, št. 7, str. 35: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 19. 1. 1980, št. 17, str. 5: ilustr.
HORVAT, Jože Jaki
Jaki. Lj, Mestna galerija 30. 9. do
7. 11. 1980, rk. uv. Zoran Kržišnik. Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 21. 11. 1980, št. 47, str. 11; Zoran Kržišnik, NRazgl 21. 11. 1980, št. 22, str. 649; Tatjana Pregl, Delo 5. 12. 1980, št. 283, str. 8; Ivan Sedej, Dnevnik
8. 12. 1980, št. 334, str. 4 Marijan Zlobec, Delo 24. 4. 1980, št. 97, str.
9.
HUZJAN, Zdenko
399
Zdenko Huzjan. Lj. Koncertni atelje DSS od 16. 1. 1980, zlož.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 7.
3.	1980, št. 5, str. 141.
JAGODIČ, Stane
400
Razstavlja akademski slikar Stane Jagodič. Ptuj, Razstavni paviljon Dušana Kvedra 4.—15.	12.	1980,
zlož. uv. Marjeta Ciglenečki.
Rec.:	Marjeta Ciglenečki, Tednik
27.	11. 1980, št. 47, str. 11; Nevenka Dobljekar /intervju/. Tednik 11. 12. 1980, št. 49, str. 9: ilustr.
JAKAC, Božidar
401
Božidar Jakac, leta iskanja in zorenja 18—27. Kostanjevica, Lamutov likovni salon 16. 5.—16. 6. 1980, rk. uv. Melita Stele-Možina.
Rec.: Bogdan Cepuder, NRazgl 30.
5.	1980, št. 10, str. 295; Milček Ko-melj, NRazgl 11. 7. 1980, št. 13, str. 392; Janez Mesesnel, Delo 11. 6. 1980, št. 136, str. 8: ilustr.; Darja Vaupotič, Večer 23. 6. 1980, št. 145, str. 4: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 17. 6. 1980, št. 165, str. 5.
402
Portreti kulturnih delavcev. Mbr, Umetnostna galerija 26. 11. 1980 do
18.	1. 1981, rk. uv. Luc Menaše, Breda Ilich-Klančnik.
Rec.: Vladimir Gajšek, Večer 9. 12. 1980, št. 284, str. 6: ilustr.; Helena Grandovec, Večer 4. 12. 1980, št. 280, str. 4; Milan Predan, Večer 27. 12. 1980, št. 300, str. 9; Darja Vaupotič, Delo 23. 12. 1980, št. 298, str. 8; Maja Vetrih, Večer 26. 11. 1980, št. 275, str. 6.
JAKOPIČ, Rihard
403
Mala retrospektiva Riharda Jakopiča. Lj, Narodna galerija 9. 5.—17.
9.	1980.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 30. 5. 1980, št. 22, str. 13: ilustr.; Mateja Kos, Mladina 24. 7. 1980, št. 30, str. 17; Snežana Šlamberger, Dnevnik 24. 5. 1980, št. 141, str. 5: ilustr.; Marijan Zlobec, Delo 22. 5. 1980, št. 119, str. 9.
JAKOPIN, Viljem
404
Viljem Jakopin. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 29. 8.—24.9.	1980,
zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 5. 9. 1980, št. 68, str. 5.
JAKŠA, Lado
405
Cveto Pavlin, Fotografije Lada Jakše. Razstava v Gradisu. — Dnevnik 16. 2. 1980, št. 45, str. 5.
JARM, Stane
406
Stane Jarm. Lj. Križanke 23. 6.—
28.	8. 1980.
Rec.: Mirko Juteršek, NRazgl 11. 7. 1980, št. 13, str. 393; Franc Zalar, Dnevnik 26. 6. 1980, št. 174, str. 5; Teleks 29. 8. 1980, št. 35, str. 12 (intervju).
407
Stane Jarm. Tržič, Paviljon NOB
17.	10.—5. 11. 1980, zlož. uv. Janez Šter.
Rec.: Janez Šter, Delo 23. 10. 1980, št. 249, str. 9; id., Glas 21. 10. 1980, št. 81, str. 11.
JEMEC, Andrej
408
Andrej Jemec, risbe. Lj. Iskra 14.
5.—8. 6. 1980, rk. uv. Jure Mikuž, Koper, Meduza 12. 9.—3. 10. 1980, rk. uv. Jure Mikuž.
Rec.:	Franc Zalar, Dnevnik 5. 6.
1980, št. 153, str. 5; Igor Zabel, Mladina 9. 10. 1980, št. 41, str. 35: ilustr.
JESIH, Boris
409
Risbe in grafike Borisa Jesiha. Zemono 22. 3.-4. 4. 1980, zlož. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Tatjana Pregl, NRazgl 16. 5. 1980, št. 9, str. 269.
KITAJIMA, Kazuo
410
Kazuo Kitajima, razstava plastik. Lj, Labirint 25. 6.—16. 7. 1980, zlož. uv. Franc Zalar.
Rec.:	Janez	Mesesnel, Delo 1. 7.
1980, št. 153, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik, 5. 7. 1980, št. 182, str. 5.
KLANJŠČEK, Vladimir
411
Milko Rener, Klanjšček v »II Tor-chio«. — Dan 1980, št. 92, str. 25.
KOBE, Boris
412
Jubilejna razstava Kobe. Kostanjevica, Lamutov likovni salon od 10.
10.	1980, rk. uv. špelca čopič, Iztok Durjava.
Rec.: Špelca čopič, NRazgl 24. 10. 1980, št. 20, str. 585; Tatjana Pregl, Delo 20. 11. 1980, št. 272, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 10. 11. 1980, št. 308, str. 4.
KOBILCA, Ivana
413
Izbor del z retrospektivne razstave v Narodni galeriji 1979. Ajdovščina, Pilonova galerija, Maribor, Umetnostna galerija.
Rec.: Lojze Bizjak, Primorska srečanja 1980, št. 17/18, str. 323—324; Darja Vaupotič, Večer 26. 2. 1980, št. 47, str. 6: ilustr.; Franc Zalar, Sinteza 1980, št. 47/49, str. 110—114: ilustr. /še Za Narodno gal./.
KOCJANČIČ, Peter
414
Milko Rener, Fotografike Petra Kocjančiča so nas ponesle v čisto nov svet. Ob razstavi v Goriškem avditoriju. — PDk 20. 1 1980, št. 16, str.
5.
KOLBIČ, Gabrijel
415
Gabrijel Kolbič. Lj. Bežigrajska galerija 2.—20. 9. 1980, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 12. 9. 1980, št. 250, str. 5.
KOLOŠA, Jože
416
Jože Kološa-Kološ. Kranj, Galerija v Mestni hiši 24. 10.—23. 11. 1980, Koper /Loža/, Murska Sobota, rk. uv. Aleksander Bassin.
Rec.: Brigita Bavčar, Vestnik 10. 10. 1980, št. 78, str. 5: ilustr.; Marko Jensterle, Mladina 20. 11. 1980, št. 47, str. 39: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 20. 11. 1980, št. 318, str. 5.
KOMEL, Silvester
417
Silvester Komel. Lj. Ljubljanska banka, januar 1980.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 22.
2.	1980, št. 4, str. 105; Mateja Kos, Mladina 24. 1. 1980, št. 4,str. 37: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 3. 1. 1980, št. 1, str. 5; Sandi Sitar, Dnevnik 10. 1. 1980, št. 8, str. 5: ilustr.; Teleks 7. 3. 1980, št. 10, str. 14.
418
Mojca Drčar-Murko, Likovno presenečenje v Kölnu. — Delo 21. 11. 1980, št. 273, str. 8.
KOŠIČ, Andrej
419
Andrej Košič, Kočevje, Likovni salon 13.—29. 6. 1980, zlož. uv. Ivan Sedej.
Rec.:	Janez	Mesesnel, Delo	17.	6.
1980, št. 141, str. 8.
KOVAČ, Aleksander
420
Aleksander Kovač. Mbr. Salon Meb-
lo,	februar 1980.
Rec.:	Gema	Hafner, Večer	29.	2.
1980, št. 50, str. 6: ilustr.
KRAGULJ, Radovan
421
Radovan Kragulj. Lj. Mala galerija
4. 3.—6. 4. 1980, rk. uv. Michel Gos-me in Jean Matrican.
Rec.:	Janez	Mesesnel, Delo	11.	3.
1980, št. 59, str. 8; Igor Zabel, Mladina 3. 4. 1980, št. 14, str. 37; Franc Zalar, Dnevnik 6. 3. 1980, št. 64, str.
5.
KRAIGHER, Marjanca
422
Marjanca Kraigher. Kranj, Mala galerija	v Mestni hiši 30. 5.—26.	6.
1980, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 3. 7. 1980, št. 27. str. 37: ilustr.
KRAJINA, Melanija
423
Melanija Krajina, Kamnik, Razstavišče Veronika 7.—18. 3. 1980.
Rec.: Borut Rovšnik, Kamniški občan 31. 3. 1980, št. 6, str. 7.
KRALJ, France
424
France Kralj, kiparstvo in grafika 1909—60. Kostanjevica, Lamutov likovni salon julij—september 1980, rk. uv. Andrej Smrekar.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 15. 8. 1980, št. 33, str. 11: ilustr.; Milček Komelj, NRazgl 8. 8. 1980, št. 15, str. 440; Janez Mesesnel, Delo 12. 8. 1980, št. 187, str. 5; Ivan Sedej, Dnevnik 16. 8. 1980, št. 223, str. 5; Franc Zalar, Dnevnik 6. 9. 1980, št. 244, str. 5: ilustr.
KRANJC, Ana
425
Ana Kranjc. Nova Gorica, Salon Meblo.
Rec.: Gema Hafner, Večer 12. 12. 1980, št. 287, str. 5.
KRASNA KOCIJAN, Anka
426
Anka Krašna Kocijan. Mbr, Mali razstavni salon Rotovž 7.—24.	3.
1980, prenos v Celje, Likovni salon
24.	9.—12. 10. 1980, rk. uv. Meta Gabršek Prosenc.
Rec: Alenka Domjan, NoviT 2. 10. 1980, št. 39, str. 8.
KRAŠOVEC, Metka
427
Metka Krašovec, Lj. Mala galerija
23.	12. 1980—25. 1. 1981, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 30. 12. 1980, št. 356, str. 5.
KRAVOS, Marjan
428
Milko Bambič, Marjan Kravos v galeriji Kraške hiše. — PDk 28. 9. 1980, št. 224, str. 5: ilustr.; Peter Krečič, PDk 6. 1. 1980, št. 5, str. 5.
KRIVEC, Peter
429
Peter Krivec. Mbr. Mali razstavni salon Rotovž 11.—29. 4. 1980, prenos v Celje, Likovni salon, rk. uv. Meta Gabršek-Prosenc.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, NRazgl
22.	2. 1980, št. 4, str. 105; Marlen Premšak, NoviT 10. 1. 1980, št. 1, str. 8; ead., Večer 9. 1. 1980, št. 6, str. 6.
430
Peter Krivec. Lj., Koncertni atelje DSS od 2. 4. 1980, zlož.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 5. 4. 1980, št. 81, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik
11.	4. 1980, št. 100, str. 5.
431
Tomaž Kržišnik, Lj, Koncertni atelje DSS od 9. 1. 1980, zlož.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 7.
3. 1980, št. 5, str. 141; Janez Mesesnel, Delo 16. 1. 1980, št. 12, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 17. 1. 1980, št.
15,	str. 5; Glas 8. 1. 1980, št. 1, str.
7.
432
Študije in likovne izvedbe Sonetov nesreče Franceta Prešerna. Mbr. Rotovž 8.—29. 2. 1980, zlož. uv. Tatjana Pregl.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, Dialogi 1980, št. 3, str. 178—179; Marlen Premšak, Večer 2. 4. 1980, št. 78, str. 6; Večer 13. 2. 1980, št. 80, str.
4.
433
Soneti nesreče. Kranj, Mala galerija v Mestni hiši 27. 6.—27. 7. 1980, rk. uv. Andrej Medved, Galerija v Prešernovi hiši 26. 11.—24. 12. 1980. Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 17.
7.	1980, št. 29, str. 22: ilustr.; id., Mladina 25. 12. 1980, št. 52, str. 39: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 9. 12. 1980, št. 335, str. 5.
LIK, Liza
434
Liza Lik. Velenje, Kulturni center Ivan Napotnik 21. 3.—16. 4. 1980, rk. uv. Mirko Juteršek.
Rec.: Drago Medved, NoviT 27. 3. 1980, št. 12, str. 8.
LIPOVEC, Dušan
435
Dušan Lipovec. Kranj, Mala galerija v Mestni hiši 28. 3.—24. 4. 1980, zlož. uv. Franc Zalar.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 4. 4. 1980, št. 26, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik
8.	4. 1980, št. 97, str. 5.
346
Dušan Lipovec, Kamnik, Veronika
24.	10.—5. 11. 1980, zlož. uv. Borut Rovšnik.
Rec.: Borut Rovšnik, Kamniški občan 10. 11. 1980, št. 20, str. 4.
LOGAR, Lojze
437
Lojze Logar, Ajdovščina, Pilonova galerija.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 7.
3.	1980, št. 5, str. 141; Franc Zalar, Dnevnik 24. 1. 1980, št. 22, str. 5.
Lojze Logar. Lj., Mala galerija 8.
4.—11. 5. 1980, rk. uv. Jure Mikuž. Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 13.
6.	1980, št. 11, str. 333; Tomaž Brejc, Teleks 25. 4. 1980, št. 17/18, str. 17: ilustr.; Mateja Kos, Mladina 24. 4. 1980, št. 17/18, str. 50: ilustr.; Peter Krečič, Delo 13. 5. 1980, št. 111, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 19. 4. 1980, št. 108, str. 5.
LOVKO, Erik
439
Erik Lovko, Koper, Meduza 15. 5. do 6. 6. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, Delo 20. 5. 1980, št. 117, str. 8.
MAKUC, Vladimir
440
10.	prodajna razstava, Vladimir Makuc. Lj., Ars Čevljarska 10.—31. 11. 1980, zlož. uv. Iztok Premrov.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 15. 11. 1980, št. 268, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 27. 11. 1980, št. 325, str. 5.
441
Milko Rener, Makučevi grafični listi v galeriji La Bottega. — PDk
3.	12. 1980, št. 280, str. 3: ilustr.
MALES, Miha
442
Zbirka podarjenih del Mihe Maleša. Kamnik, Galerija Mihe Maleša od
25.	7. 1980, rk. uv. Emilijan Cevc, Mirko Juteršek, Eva Gspan.
Rec.:	Ladislav	Lesar, Dnevnik 10.
8.	1980, št. 217, str. 5; Borut Rovš-nik, Kamniški občan 18. 7. 1980, št. 14, str. 4; Glas 3. 6. 1980, št. 43, str. 7; Glas 29 7. 1980, št. 57, str. 6; NRazgl 8. 8. 1980, št. 15, str. 444 + 435.
443
3.	prodajna razstava, Miha Maleš, olja. Lj., Ars Čevljarska, zlož. uv. Franc Zalar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 20. 6. 1980, št. 168, str. 5.
444
Akademski slikar Miha Maleš, akvareli. Krško, Galerija 5.—26. 9. 1980, zlož. uv. Milček Komelj.
Rec.: Milček Komelj, NRazgl 26. 9. 1980, št. 18, str. 519—520.
Cf. št. 257.
445
Henrik Marchel. Lj. Koncertni atelje DSS od 12. 3. 1980, zlož.
Rec.:	Janez Mesesnel, Delo	14	3.
1980,	št. 62, str.	8;	Franc	Zalar,
Dnevnik 22. 3. 1980, št. 80, str. 5.
446
Henrik Marchel, novejša prizadevanja. Kranj, Mala galerija v Mestni hiši 2.-23. 11. 1980.
Rec.:	Franc Zalar,	Dnevnik	20. 11.
1980,	št. 318, str.	5;	intervju zap.
Danica Dolenc, Glas 30. 9. 1980, št. 75, str. 5.
MARUŠIČ, Živko
447
Živko Marušič. Celje, Likovni salon
2.—19. 4. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.:	Marlen	Premšak, NoviT 10.
4.	1980, št. 14, str. 8; ead.. Večer 15.
4. 1980, št. 89, str. 6.
MAYER, Ferdo
448
Ferdo Mayer, izbor iz retrospektive. Lj, Bežigrajska galerija od 22. 9. 1980.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 7. 10. 1980, št. 235, str. 6; Franc Zalar Dnevnik 7. 10. 1980, št. 275, str. 5.
MESARIC, Franc
449
Franc Mesarič. Lj. Mestna galerija
5. 2.—7. 3. 1980, Mbr. Umetnostna galerija, rk. uv. Breda Ilich-Klanč-nik.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 7. 3. 1980, št. 10, str. 12—13; Janez Mesesnel, Delo 14. 2. 1980, št. 37, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 23. 2. 1980, št. 52, str. 5.
MEŠKO, Kiar
450
11.	prodajna razstava, Kiar Meško, olja. Lj., Ars Čevljarska 3.—18. 12. 1980, ziož. uv. Ivan Sedej.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 22. 12. 1980, št. 348, str. 4.
MIHELIČ, France
451
Lj., Mala galerija še v letu 1979: Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 11.
1.	1980, št. 1, str. 17; Mateja Kos, Mladina 11. 1. 1980, št. 1/2, str. 51: ilustr.
Arhitekt Milan Mihelič. Lj., Likovno razstavišče Rihard Jakopič 25.
11. do 10. 12. 1980, rk. — monografija, uv. Stane Bernik. Prenos v Sarajevo.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 19. 9. 1980, št. 38, str. 10—11; Darinka Kladnik, Dnevnik 26. 11. 1980, št. 324, str. 5; Peter Krečič, Delo 11.
12. 1980, št. 288, str. 8: ilustr.
MIROGLIO, Valerio
453
Valerio Miroglio. Velenje Kulturni center Ivan Napotnik 10. 10.—11.
11. 1980, Kranj, Mestna hiša 26. 11 do 23. 12. 1980, rk. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Delo 16. 12. 1980, št. 292, str. 9; Marko Jenšter-le, Mladina 18. 12. 1980, št. 51, str. 38: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 19.
12. 1980, št. 345, str. 5.
MLINARIČ, Mirjana
454
Mirjana Mlinarič. Mbr. Ars 2.
Rec.: Helena Grandovec, Večer 5.
3. 1980, št. 54, str. 5: ilustr.
MURTIČ, Edo
455
Edo Murtič. Lj. Mestna galerija 9.
4.—3. 5. 1980, Maribor, Reka, rk. uv. Maja Vetrih.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 24.
4.	1980, št. 8, str. 241; Tomaž Bre>c, Teleks 25. 4. 1980, št. 17/18, str. 17; Breda Ilich-Klančnik, Večer 18. 1. 1980, št. 14, str. 6: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 15. 4. 1980, št. 89, str. 8: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 30.
4.	1980, št. 119, str. 5; Igor Zidič, NRazgl 22. 2. 1980, št. 4, str. 116; Marijan Zlobec, Delo 10. 4. 1980, št. 85, str. 9.
MUŠIČ, Zoran
456
Meta Gabršek-Prosenc, Razstava Zorana Mušiča v Benetkah. — Večer 27. 9. 1980, št. 226, str. 8.
NAGORNI, Miodrag
457
Miodrag Nagorni. Mbr, Rotovž.
Rec.: Meta Gabršek-Prosenc, NRazgl 21. 3. 1980, št. 6, str. 177.
458
6.	prodajna razstava, Masyuki Na-gase. Lj., Ars Čevljarska 15. 8.—5.
9.	1980, zlož., Koper, Loža 15. 2.—6. 3. 1980, rk. uv. Andrej Medved. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 21. 8. 1980, št. 195, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 27. 8. 1980, št. 234, str. 5.
NEŠKOVIČ, Predrag
459
Aleksander Bassin, O slikarstvu Predraga Neškoviča. — NRazgl 29.
8,	1980, št. 16, str. 468.
Razstave v Beogradu, Benetkah in Zagrebu.
460
Predrag Neškovič. Lj., Mala galerija 11. 11.—7. 12. 1980, rk. uv. Ješa Denegri.
Rec.: Mateja Kos, Mladina 27. 11. 1980, št. 48, str. 37: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 25. 11. 1980, št. 276, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik 18. 11. 1980, št. 316, str. 5.
NOVINC, Franc
461
Franc Novinc. Škofja Loka, Kapela puštalskega gradu od 24. 3. 1980. Rec.: Andrej Pavlovec, Glas 9. 12. 1980, št. 94, str. 5.
462
Slike Franca Novinca. Zemono, Dvorec 19. 4.—1. 5. 1980, zlož. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 24. 4. 1980, št. 97, str. 8.
OBLAK, Leobard /BARD IUCTJN-DUS/
463
Bard Iucundus. Piran, Mestna galerija 30. 5.-22. 6. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, Delo 17. 6. 1980, št. 141, str. 9: ilustr.
464
Bard Iucundus, ciklus risb. Radovljica, Sivčeva hiša 17,—27. 10. 1980, zlož. uv. Maruša Avguštin.
Rec.: Maruša Avguštin, Glas 21. 10. 1980, št. 81, str. 11.
465
Bard Iucundus. Lj., Ars Čevljarska 3.—24. 10. 1980, zlož. uv. Jože Javoršek.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 15. 10. 1980, št. 242, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 13. 10. 1980, št. 281 str. 4; Janez Zalaznik, Mladina 30. 10. 1980, št. 44, str. 35: ilustr.
466
Valentin Oman. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 27. 6.—27. 7. 1980, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: intervju zap. Dragica Šeško, Glas 8. 7. 1980, št. 52, str. 6.
467
Valentin Oman. Celovec. Aula slo-venica.
Rec.: Odlomki iz kritik, NRazgl 26.
12.	1980, št. 24, str. 370—731; SlovV
28.	11. 1980, št. 48, str. 3.
OMERSA, Nikolaj
468
1. prodajna razstava, Nikolaj Omersa. Lj., Ars Čevljarska 8. 4.—7. 5. 1980, zlož. uv. Aleksander Bassin. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 12. 4. 1980, št. 87, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 23. 4. 1980, št. 112, str. 5.
PAJK, Milan
469
Peter Krečič, Milan Pajk v Arkadah /še 1979/. — NRazgl 11. 1. 1980, št.
1,	str. 16—17; Tomaž Brejc, Sinteza 1980, št. 47/49, str. 48—55 + 5 + 9: ilustr.
PANČUR, Marjan
470
Janez Šter, Razstava v domu starostnikov /Tržič/. — Glas 9.	12.
1980, št. 94, str. 5.
PANDUR, Lajči
471
Lajči Pandur, olja, risbe, grafike, pasteli. Krško, Galerija 6.—20.	6.
1980, zlož. uv. Breda Uich-Klančnik. Rec.: Helena Grandovec, Večer 12.
7.	1980, št. 161, str. 8; Janez Mesesnel, Delo 12. 6. 1980, št. 137, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 28. 6. 1980, št. 176, str. 5.
PANDUR, Ludvik
472
Ludvik Pandur. Mbr., Ars 2.
Rec.: Emica Antončič, Mladina 7. 8. 1980, št. 32, str. 21: ilustr.
PAVLETIČ LORENČAK, Darinka
473
Darinka Pavletič Lorenčak. Žalec, Savinov salon 7.—15. 3. 1980.
Rec.: Marlen Premšak, Večer 14. 3. 1980, št. 62, str. 6.
PAVLOVIČ BARILI, Milena
474
Milena Pavlovič Barili, retrospektivna razstava. Lj., Likovno razstavišče Rihard Jakopič 8. 2.—2. 3. 1980, rk. v srbohrv.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 22. 2. 1980, št. 8, str. 13; Mateja Kos, Mladina 28. 2. 1980, št. 9, str. 36; Janez Mesesnel, Delo 19. 2. 1980, št. 41, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 16. 2. 1980, št. 45, str. 5.
PECANAC, Nedeljko
475
Milko Rener, Nedeljko Pečanac v galeriji II Torchio. — PDk 4. 1. 1980, št. 3, str. 3.
476
Nedeljko Pečanac. Koper, Meduza
18.	4.—15. 5. 1980, Novo mesto, Idrija, Sežana, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 26. 9. 1980, št. 18, str. 520—521.
PEKLAJ, Andreja
477
Andreja Peklaj. Kranj, Galerija v Mestni hiši 26. 9.—22. 10. 1980, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 23.
10.	1980, št. 43, str. 38: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 15. 10. 1980, št. 283, str. 5.
PICELJ, Ivan
478
Ivan Picelj. Lj., Mala galerija 24.
6.—27. 7. 1980, rk. uv. Janez Bernik. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 8. 7. 1980, št. 158, str. 9; Igor Zabel, Mladina
10.	7. 1980, št. 28, str. 22: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 3. 7. 1980, št. 181, str. 5.
PIRNAT, Janez
479
Janez Pirnat. Lj., Galerija Kompas. Rec.: Janez Mesesnel, Delo 1. 4. 1980, št. 77, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 29. 3. 1980, št. 87, str. 5.
480
Janez Mesesnel, Kipar Janez Pirnat s kamnitimi skulpturami v galeriji zagrebškega Intercontinentala. — Delo 22. 5. 1980, št. 119, str. 9.
481
7. prodajna razstava, Janez Pirnat. Lj., Ars Čevljarska 6. 9.—3. 10. 1980, zlož. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 23. 9. 1980, št. 223, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik 29. 9. 1980, št. 267, str. 4.
PLESTENJAK, Viktor
482
Viktor Plestenjak, razstava plastik. Lj., Labirint 24. 9.—15. 10. 1980, zlož. uv. Marijan Tršar.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 1. 10. 1980, št. 230, str. 8.
POCIVAVŠEK, Matjaž
483
Matjaž Počivavšek. Lj., Mala galerija 7. 10.—9. 11. 1980, rk. uv. Tomaž Brejc.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 7.
3.	1980, št. 5, str. 141; Mateja Kos, Mladina 30. 10. 1980, št. 44, str. 34: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 23. 10. 1980, št. 291, str. 5.
PODOBNIK, Rafael
484
Rafael Podobnik, razstava barvne fotografije. Nova Gorica, Galerija Meblo 16.—31. 5. 1980, rk. uv. Sergej Ciani.
Rec.: Marijan Brecelj, PDk 29. 5. 1980, št. 124, str. 4.
PREGELJ, Marij
485
Marij Pregelj, Celje, Likovni salon
6.—26. 2. 1980, rk. uv. Špelca Čopič. Rec.: Marlen Premšak, Večer 19. 2. 1980, št. 41, str. 4.
RAŠIC, Ante
486
Ante Rašič. Koper, Meduza 27. 6. do 18. 7. 1980, rk. uv. Zvonko Ma-kovič.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 7. 11. 1980, št. 21, str. 620—621.
RICHTER, Vjenceslav
487
Vjenceslav Richter. Celje, Likovni salon 19. 12. 1980—10. 1. 1980, rk. Rec.: Alenka Domjan, NoviT 18. 12. 1980, št. 50, str. 8.
RIJAVEC, Milan
488
Janez Mesesnel, Ob razstavi izbranih slik iz življenjskega opusa Milana Rijavca v tovarni Lek. — Delo
10. 1. 1980, št. 7, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 15. 1. 1980, št. 13, str.
11.
SAMBOLEC, Duba
489
Bogdan Pogačnik, Talentirana kiparka Duba Sambolec skupno z delavci Litostroja postavila štiri železne plastike v Ljubljani. — Delo 10. 6. 1980, št. 135, str. 8.
490
Franc Zalar, Likovno bogatenje okolja. — Dnevnik 13. 6. 1980, št. 161, str. 5: ilustr.
Začasno razstavljena dela Dube Sambolec in Jožeta Spacala.
SIMONIČ, Štefan
491
Spominska razstava grafičnih del tefana Simoniča. Kranj, Galerija v Mestni hiši, rk. uv. Cene Avguštin. Rec.: Cene Avguštin, Glas 4. 4. 1980, št. 26, str. 7; Marko Jenšterle, Mladina 17. 4. 1980, št. 16, str. 37: ilustr.
SEEBACHER, Avgust
492
Avgust Seebacher, razstava jedkanic iz zbirke Pokrajinskega muzeja. Celje, Galerija Turističnega društva
21.	1.—3. 3. 1980, zlož. uv. Milena Moškon.
Rec.: Milena Moškon, NoviT 31. 1. 1980, št. 4, str. 8.
SKOČIR, Rudi
493
Rudi Skočir, razstava ilustracij. Idrija, Galerija 13.—24. 11. 1980, rk. uv. Janez Kovačič.
Rec.: Tomaž Pavšič, PDk 23. 11. 1980, št. 272, str. 5: ilustr.
SKUBIN, Iris
494
Milko Rener, Ob prvi samostojni razstavi slikarke Iris Skupinove /v Solkanu/. — PDk 23. 11. 1980, št. 272, str. 4.
SKUMAVC, Marjan
495
Marjan Skumavc. Nova Gorica, Galerija Meblo 11.—26. 1. 1980, rk. uv. Franc Zalar.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 23. 1. 1980, št. 21, str. 5.
SLAPAR, Nejč
496
Nejč Slapar, France Pibernik. Barvni prostor poezije. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 29. 2.—27. 3. 1980, zlož. uv. France Pibernik.
Rec.: Igor Gedrih, NRazgl 21. 3. 1980, št. 6, str. 170; id., PD 21. 3. 1980, št. 6, str. 11.
497
Nejč Slapar. Teksti Irma Kern. Kranj, Stebriščna dvorana v Mestni hiši 28. 3.-24. 4. 1980 in 27. 6. do 27. 7. 1980, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 4. 4. 1980, št. 26, str. 7; Marko Jenšterle, Mladina 17. 7. 1980, št. 29, str. 22: ilustr;. Janez Mesesnel, Delo 24. 7. 1980, št. 171, str. 11.
SLAVEC, Darko
498
Darko Slavec. Lj., Mala galerija 3.
9.—5. 10. 1980, rk. uv. Marijan Tršar.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 10.
10. 1980, št. 19, str. 555; Janez Mesesnel, Delo 11. 9. 1980, št. 213, str. 7; Franc Zalar, Dnevnik 9. 9. 1980, št. 247, str. 5: Snežna Šlamberger, Dnevnik 31. 12. 1980, št. 357, str. 12; Marijan Zlobec, Delo 26. 9. 1980, št. 226, str. 6.
SLIVNIKER BELANTIC, Vida
499
Vida Slivniker Belantič. Novo mesto, Dolenjska galerija 8. 2.—4. 3. 1980, Koper, Meduza 28. 3.—18. 4. 1980, zlož. uv. Jure Mikuž.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 4. 3. 1980, št. 53, str. 6.
SPACAL, Jože
500
Grafika Jožeta Spacala. Zemono, Dvorec 12.—22. 1. 1980, zlož. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 15. 1. 1980, št. 11, str. 7.
501
Marijan Zlobec, Jože Spacal je razstavljal v Franciii /Strasbourg/. — Delo 5. 4. 1980, št. 81, str. 6.
Cf. Sambolec, Duba
SPACAL, Lojze
502
Milko Rener, Spacal v galeriji »Tor-bandena«. — PDk 20. 4. 1980, št. 92, str. 5: ilustr.; Franc Udovič, PDk
11. 4. 1980, št. 84, str. 2: ilustr.
503
Lojze Spacal. Lj. Mala galerija 13.
5.—22. 6. 1980, rk. uv. Gillo Dorfles, Zoran Kržišnnik.
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 13.
6.	1980, št. 11, str. 332; Mateja Kos, Mladina 3. 7. 1980, št. 27, str. 36: ilustr.; Janez Mesesnel, Delo 24. 5. 1980, št. 121, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 24. 5. 1980, št. 141, str. 5.
STIPLOVEŠEK, Franjo
504
Retrospektiva:	Meta	Gabršek-Pro-
senc, Sinteza 1980, št. 50/52, str. 85 do 88: ilustr.
STRLE, Dušan
505
Ivan Sedej, Dušan Strle razstavljal v Stolovem pohištvenem salonu v Dupljici. — Delo 1. 10. 1980, št. 247, str. 9.
STRNAD, Leopold
506
Štefka Cobelj, Novo likovno razstavišče v knjigarni. Razstava slik Leopolda Strnada. — Večer 11. 1. 1980, št. 8, str. 6.
ŠALAMUN, Andraž
507
Andraž Šalamun. Piran, Mestna galerija 31. 1.—20. 2. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Tomaž Gorenc, Mladina 14. 2. 1980, št. 7, str. 37: ilustr.; Andrej Medved, Delo 31. 1. 1980, št. 25, str. 8; Franc Udovič, PDk 24. 2. 1980, št. 46, str. 6.
508
Andraž Šalamun. L j., Mala galerija
29.	7,—31. 8. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Andrej Medved, NRazgl 26. 9. 1980, št. 18, str. 521; Janez Mesesnel, Delo 7. 8. 1980, št. 183, str. 6; Franc Zalar, Dnevnik 8. 8. 1980, št.
215,	str. 5; Janez Zalaznik, Mladina
21.	8. 1980, št. 34, str. 23: ilustr.; intervju zap. Milan Dekleva, Dnevnik 30. 7. 1980, št. 206, str. 5.
ŠINKOVEC, Božidar
509
Mateja Kos, Razstava Božidarja Šinkovca. — Mladina 6. 11. 1980, št. 45, str. 38.
Fotografska razstava v avli kranjske gimnazije.
SKODLAR, Coro
510
Mitja Košir, Ob otvoritvi razstave slik Cora Skodlarja na Vrhniki. — Dnevnik 11. 4. 1980, št. 100, str. 5.
SPANZEL, Rudi
Akademski slikar Rudi Španzel. Lj., Koncertni atelje DSS 6. 2. 1980 in
20.	2. 1980, zlož.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 26. 2. 1980, št. 46/147/, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 29. 2. 1980, št. 58, str.
5.
ŠTEMBERGER, Vida
512
Vida Štemberger. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 28. 3.—24. 4. 1980, zlož. uv. Cene Avguštin.
Rec.: Cene Avguštin, Glas 4. 4. 1980, št. 26, str. 7.
ŠUBIC, Ive
513
Slike Iveta Šubica. Zemono, Dvorec
23.	2.-6. 3. 1980, zlož.
Rec.: Janez Mesesnel, Delo 29. 2. 1980, št. 50, str. 8.
SUŠNIK, Tugo
514
Tugo Sušnik. Ajdovščina, Pilonova galerija 3.—19. 10. 1980, zlož. uv. Tomaž Brejc; Koper, Meduza 22. 10. do 21. 11. 1980, rk. uv. Andrej Medved.
Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 28. 11. 1980, št. 48, str. 11: ilustr.; Andrej Medved, Delo 6. 11. 1984, št. 260, str. 8.
TISNIKAR, Jože
515
Jože Tisnikar. Lj., Mala galerija 29.
1.—2. 3. 1980, rk. uv. Jure Mikuž. Rec.: Tomaž Brejc, Teleks 8. 2. 1980, št. 6, str. 13: ilustr.; Igor Gedrih, PD 22. 2. 1980, št. 4, str. 11: ilustr.; Lev Menaše, NRazgl 22. 2. 1980, št. 4, str. 105; Janez Mesesnel, Delo 1. 2. 1980, št. 26, str. 8; Igor Zabel, Mladina 21. 2. 1980, št. 8, str. 36: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 1.
2. 1980, št. 36, str. 5; intervju zap. Helena Grandovec, Večer 7. 6. 1980, št. 132, str. 8.
UNKOVSKA, Biljana
516
Biljana Unkovska. Celje, Likovni salon 24. 10.—15. 11. 1980, rk. uv. Alenka Domjan.
Rec.: Alenka Domjan, NoviT 6. 11. 1980, št. 44, str. 8: ilustr.
517
Vladimir Veličkovič. Lj., Mala galerija 8.—21. 12. 1980, rk. uv. Zoran Kržišnik.
Rec.:	Tomaž	Brejc, Teleks	19.	12.
1980, št. 51, str. 11; Janez Mesesnel, Delo	18. 12.	1980, št.	294,	str.	8;
Franc Zalar,	Dnevnik	16. 12. 1980,
št. 342, str. 5; Janez Zalaznik, Mladina 25. 12. 1980, št. 52, str. 39.
VERLON, Andre
518
Andre Verlort. Kranj, Galerija v Mestni hiši 29. 8.-24. 9. 1980, rk. Rec.: Cene Avguštin, Glas 5. 9. 1980, št. 68, str. 5: ilustr.; Marko Jenšter-le. Mladina 9. 10. 1980, št. 41, str. 36.
VIDIC, Janez
519
2. prodajna razstava, Janez Vidic, olja. Lj., Ars Čevljarska 7.—27. 5. 1980, zlož. uv. Janez Mesesnel.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 22. 5. 1980,	št. 139,	str. 5.
VIDMAR, Nande
520
Nande Vidmar. Murska Sobota, Grad 17.—26. 6. 1980, zlož. uv. Iztok Durjava.
Rec.: Brigita Bavčar, Vestnik 4. 7. 1980, št. 51, str. 5.
VIPOTNIK, Matjaž
521
Matjaž Vipotnik. Lj. Mala galerija še leto 1979.
Rec.: Peter Krečič, NRazgl 25. 1. 1980, št. 2, str. 45; Lev Menaše, Delo 18. 1. 1980, št. 14, str. 8; Iztok Premrov, GL Drama 1979/80, št. 7, str. 134: ilustr.; Ivan Sedej, Dnevnik 27. 1. 1980, št. 25, str. 17: ilustr.; Igor Zabel, Mladina 17. 1. 1980, št.
3, str. 36: ilustr.; Franc Zalar, Dnevnik 11. 1. 1980, št. 9, str. 5; id., Dnevnik 31. 1. 1980, št. 29, str. 5. Teleks 11. 1. 1980, št. 2, str. 16.
VODOPIVEC, Lujo
522
Lujo Vodopivec. Koper, Loža 28. 9. do 31. 10. 1980, rk.
Rec.: Andrej Medved, Delo 24. 12. 1980, št. 299, str. 8; Igor Zabel, Mladina 9. 10. 1980, št. 41, str. 35; ilustr.; intervju zap. Tomaž Bole, Mladina 20. 11. 1980, št. 47, str. 32 do 33: ilustr.
523
Franci Zagoričnik. Verbo-Voko-Vizu-alno, 1965—1980. Kranj, Galerija v Prešernovi hiši 24. 10.—23. 11. 1980, zlož. uv. Denis Poniž.
Rec.: Marko Jenšterle, Mladina 13.
11.	1980, št. 46, str. 38; Franc Zalar, Dnevnik 20. 11. 1980, št. 318, str. 5.
ZDOVC, Miroslav
524
Celje, Likovni salon, še 1979:
Rec.: Aleksander Bassin, NRazgl 11. 1. 1980, št. 1, str. 17; Marlen Prem-šak, Večer 3. 1. 1980, št. 1, str. 6.
525
Miroslav Zdovc. Kranj, Galerija v Mestni hiši 11. 1.—3. 2. 1980, rk. uv. Aleksandedr Bassin /skupen za Celje, Kranj, Ajdovščino, Koper in Vrhniko/.
Rec.: Branko Sosič, Delo 18. 1. 1980, št. 14, str. 9; Franc Zalar, Dnevnik
1.	2. 1980, št. 30, str. 5.
ZEL, Jože
526
Jože Zel. Ruše, Likovni salon 12. do 28. 9. 1980, zlož.
Rec.: Vladimir Gajšek, Večer 26. 9. 1980, št. 225, str. 5.
ZLATE, Cveto
527
Cveto Zlate. Lj., ŠKUC 18. 2.-3. 3. 1980.
Rec.: Franc Zalar, Dnevnik 4. 3. 1980, št. 62, str. 5.
ŽNIDARŠIČ, Joco
528
Joco Žnidaršič. Celje, Likovni salon
13.	6.-5. 7. 1980, zlož.
Rec.: Alenka Domjan, NoviT 26. 6. 1980, št. 25, str. 8.
BIOGRAFIJE
AMALIETTI, Marjan
529
Branko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenskih knjižnih ilustracij. — Delo 24. 4. 1980, št. 97, str. 15: ilustr.
ARZENŠEK, Adi
530
Drago Medved, Deset švicarskih let.
—	NoviT 31. 1. 1980, št. 4, str. 9:
ilustr. in 11. 12. 1980, št. 49, str. 8: ilustr.
ATANOSOV, Todorče
531
Intervju zap. Vladimir Gajšek. — Večer 12. 8. 1980, št. 186, str. 6.
BENČIČ, Boris
532
Andrej Medved, Slikar Boris Benčič je prejel prvo nagrado na 15. ex-temporu v piranski Mestni galeriji. — Delo 2. 10. 1980, št. 231, str.
9.
BERBER, Mersad
533
Intervju zap. Alenka Auersperg. — Teleks 1. 2. 1980, št. 5, str. 18—21: ilustr.
BIZOVIČAR, Milan
534
Branko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenske knjižne ilustracije. — Delo 13. 3. 1980, št. 61, str. 15: ilustr.
BORČIČ, Željko
535
Stane Bernik, Prisotnost Borčičeve fotografije. — Sinteza 1980, št. 47 49, str. 56—60: ilustr.
BULOVEC, Karla
536
Franc Zupet-Krištof, O nekaterih delih Karle Bulovčeve. — 2000, 1980, št. 2/3, str. 127—134.
CEVC, Emilijan
537
Ob 60-letnici:	Damjan Prelovšek,
Delo 5. 9. 1980, št. 209, str. 6; Borut Rovšnik, Kamniški občan 15. 9. 1980, št. 16, str. 6.
CIUHA, Jože
538
Slikar. — Teleks 18. 7. 1980, št. 29, str. 12.
539
Bogdan Pogačnik, Jože Ciuha. — Delo 15. 3. 1980, št. 63, str. 21.
540
Branko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenske knjižne inlustracije. — Delo 26. 6. 1980, št. 149, str. 15.
ČOBAL, Ivan
541
Intervju zap. Helena Grandovec. — Večer 14. 1. 1980, št. 10, str. 4.
542
Intervju zap. Smail Festič. — Večer 2. 6. 1980, št. 127, str. 4.
D2AMONJA, Dušan
543
Intervju zap. Ladislav Lesar. — Dnevnik 17. 8. 1980, št. 224, str. 5.
GASPARI, Maksim
544
Nekrologi: Niko Kuret, Traditiones 7—9/1978—1980, str. 267—268; Stane Mikuž,	Delo	17.	11.	1980,	št.	269,	str.
2; id.:	NRazgl	12.	12. 1980, št.	23,
str. 682—683; Milena Moškon, Naš čas 21. 11. 1980, št. 45, str. 8; Ivan Sedej, Dnevnik 18. 11. 1980, št. 316, str. 5; Franc Šrimpf, Večer 17. 11. 1980, št. 267, str. 2: ilustr.; SlovV
21.	11.	1980,	št.	47,	str.	3:	Dnevnik
17.	11.	1980,	št.	315,	str.	20.
GATNIK, Kostja
545
Bi'anko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenske knjižne ilustracije. — Delo 6. 3. 1980, št. 55, str. 15: ilustr.
GORŠE, France
546
France Gorše, Moje življenje in ustvarjalno delo med leti 1969 in
1979.	— KolMD Celovec 1980, str. 74—77: ilustr.
GVARDJANČIČ, Herman
547
Slikar. — Teleks 1. 8. 1980, št. 31, str. 12.
HERMAN, Anton
548
Intervju zap. Jože Miklavc. — Večer 11. 12. 1980, št. 286, str. 4.
HLEBS, Vinko
549
Intervju zap. Helena Jelovčan. — Glas 25. 1. 1980, št. 6, str. 6: ilustr.
HORVAT, Jože Jaki
550
Ob 50-letnici: Smail Festič, Večer 4.
3.	1980, št. 53, str. 6; id., Večer 29.
10.	1980, št. 252, str. 6; Tone Svetina, Delo 8. 3. 1980, št. 57, str. 27: ilustr.; Naš čas 18. 4. 1980, št. 15, str. 4: ilustr.; Teleks 16. 5. 1980, št.
20,	str. 10.
Slikar. — Teleks 28. 3. 1980, št. 13, str. 14.
JEMEC BOŽIČ, Marjanca
552
Intervju zap. Jelka Šprogar. — 7D 18. 12. 1980, št. 51, str. 8—10.
553
Branko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenske knjižne irilustracije. — Delo 15. 5. 1980, št. 113, str. 7.
JESIH, Boris
554
Jakopičev nagrajenec: Bogoslav Ka-laš, Dnevnik 12. 4. 1980, št. 101, str. 5; Janez Zadnikar, Delo 19. 4. 1980, št. 93, str. 21; Glas 15. 4. 1980, št. 29, str. 17.
KALIN, Boris
555
Nelida Silič-Nemec, Življenje in delo Borisa Kalina. Ob včerajšnjem odkritju spominskega obeležja v Solkanu. — PDk 29. 6. 1980, št. 151, str. 21.
KERBLER, Stojan
556
Pogovor z mojstrom fotografije. — Večer 12. 7. 1980, št. 161, str. 27.
KHAM, Lado
557
Peter Krečič, Arhitekt Lado Kham 26. 5. 1901—9. 3. 1979. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 11—12.
KLEE, Paul
558
100-letnica rojstva: Marijan Tršar, NRazgl 11. 1. 1980, št. 1, str. 25—26, Igor Zabel, Mladina 13. 3. 1980, št.
11,	str. 35: ilustr.; Marijan Zlobec, Delo 29. 2. 1980, št. 50, str. 8: ilustr.
KOKOSCHKA, Oskar
559
Nekrologi:	Breda Ilich-Klančnik,
Večer 28. 2. 1980, št. 49, str. 4; ilustr.; Luc Menaše, NRazgl 7. 3. 1980, št. 5, str. 151—152; Damjan Ovsec, Mladina 20 3. 1980, št. 12, str. 37; Bogdan Pogačnik, Delo 26. 2. 1980, št .46 /!47/, str. 8.
560
Toni Biloslav in Mitja Škrebec, Življenjski in umetniški preplet Jožeta Kološe. — Primorska srečanja 1980, št. 19, str. 59—60.
KOS, Tine
561
Peter Krečič, Kipar Tine Kos 29. 1. 1894—4. 4. 1979. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 12.
KOTNIK, Rudolf
562
Breda Ilich-Klančnik, Rudolf Kotnik, nagrajenec Prešernovega sklada. — Dialogi 1980, št. 2, str. 118 do 119: ilustr.
563
Intervju zap. Helena Grandovec. — Večer 26. 2. 1980, št. 47, str. 6.
KREGAR, Stane
564
Ida Tomše, Estetsko izhodišče Kraigherjevega nadrealizma. — Sinteza 1980, št. 47/49, str. 108—110.
KUMAR, Stane
565
Janez Pirnat, Stane Kumar, 70-letni-ca. — NRazgl 26. 12. 1980, št. 24, str. 713.
MAGYAR, Viktor
566
Nekrologa: Aleksander Bassin, Delo
18.	11 .1980, št. 270, str. 8; Sandi Sitar, Dnevnik 9. 11. 1980, št. 317, str. 5.
MIHELIČ, France
567
Branko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenske knjižne ilustracije. — Delo 10. 7. 1980, št. 160, str. 15: ilustr.
568
Marija Volčjak, Svoja dela bi podaril Škofji Loki. — Glas 19. 12. 1980, št. 97, str. 7.
MUŠIČ, Zoran
569
Intervju zap. Odinea Cupin. — PDk
24.	8. 1980, št. 194, str. 5: ilustr.
OBLAK, Leobard /BARD IUCUN-DUS/
570
Slikar. — Teleks 14. 3. 1980, št. 11, str. 14.
571
Marjeta Mikuž, Medvojni opus slikarja Nikolaja Omerse. — Borec 1980, št. 2, str. 117—120: ilustr.
PANDUR, Ludvik
572
Pogovor Naših razgledov. — NRazgl 8. 2. 1980, št. 3, str. 84.
PERKO, Anton
573
Nekrologi: Milena Moškon, Savinjski občan 1980, št. 1, str. 6; Marjan Marinšek, Večer 8. 7. 1980, št. 157, str. 6; Stane Mikuž, NRazgl 25. 7. 1980, št. 14, str. 410; Bogdan Pogačnik, Delo 21. 6. 1980, št. 145, str. 6; J. Praprotnik, Dnevnik 9. 7. 1980, št. 186, str. 8; Franc Zalar, Dnevnik 20. 6. 1980, št. 168, str. 5.
PFEIFER, Marjan
574
70-letnica: Mirko Kambič, Delo 31. 1. 1980, št. 25, str. 8.
PLANINC, Štefan
575
Branko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenske knjižne ilustracije. — Delo 22. 5. 1980, št. 119, str. 15, ilustr.
PUTRIH, Boštjan
576
Intervju zap. Jelka Šprogar. — ID 25. 9. 1980, št. 39, str. 12—13.
SAMBOLEC, Duba
577
Veliki intervju zap. Lada Zei in Brane Kovič. — Teleks 11. 4. 1980, št. 15, str. 16—19.
STEGOVEC, Tinca
578
Intervju zap. Miroslav Slana. — ID 28. 2. 1980, št. 9, str. 22—23: ilustr.
579
Slikarka. — Teleks 21. 11. 1980, št. 47, str. 12.
STERNEN, Matej
580
Tomaž Brejc, Matej Sternen in nemški impresionizem. — Sinteza 1980, št. 50/52, str. 71—81: ilustr.
581
Mirko Juteršek, Matej Sternen. — Pkol 1980, str. 30—32: ilustr.
582
Marijan Tavčar, Predavanje o Juriju Šubicu v Atenah. — Loški razgledi 27/80, str. 322—323.
TRŠAR, Drago
583
Marjan Tepina,... Drago Tršar je ustvaril resničnost in idejnost revolucionarnega lika. — Delo 24. 5.
1980,	št. 121, str. 23: ilustr.
VERNIK, Peter
584
Intervju zap. Marjan Šneberger. — Tednik 6. 3. 1980, št. 9, str. 5: ilustr.
VOVK, Melita
585
Intervju zap. Manja Anderle. — Dnevnik 16. 11. 1980, št. 314, str. 5.
586
Slikarka. — Teleks 15. 8. 1980, št. 33, str. 12.
587
Branko Sosič, Beseda ustvarjalcev slovenske knjižne ilustracije. — Delo 17. 7. 1980, št. 166, str. 15: ilustr.
VRIŠER, Sergej
588
Ob 60-letnici:	Helena	Grandovec,
Večer 13. 11. 1980, št. 264, str. 4.
KAZALO PISCEV
A
Agrest, Diana: 1979: 36.
Ambrožič, Katarina: 1919: 398.
Anderle, Manja:	1919:	246;	1980:
585.
Antič, Ivo: 1919: 391, 412; 1980: 17.
Antončič, Emica:	1980:	192,	263,
271, 272, 276, 277, 472.
Anzelc, Brigita cf. Bavčar-Anzelc, Brigita.
Apih, Marko: 1919: 133; 1980: 84.
Arh, Mojca: 1919: 312.
Arih, Aleš: 1919: 182.
Auersperger, Alenka: 1980: 533.
Avguštin, Cene: 1919: 37, 134, 135, 271,	272,	274—276,	305,	308,	349,
357,	364,	367,	377,	380,	383—385,
408,	423,	436,	441,	455,	469,	471,
473;	1980:	18,	208,	223,	227,	228,
375, 404, 422, 435, 453, 466, 477, 497, 512, 518.
Avguštin, Maruša: 1979: 357; 1980: 385, 464, 491.
B
Bajželj, Lenka: 1980: 19.
Balažič, Štefan: 1980: 72, 238. Bambič, Milko: 1979: 248, 365, 432, 448, 466, 476, 490, 498; 1980: 339, 345,	378,	428.
Barthes, Roland: 1979: 136.
Bassin, Aleksander: 1979: 254, 270,
281, 282—284, 300, 301, 307, 319,
328,	333,	339,	358,	361,	363,	391,
434,	439,	445,	469;	1980: 20,	192,
206,	212,	225,	227,	242,	244,	252,
254,	258,	300,	364,	368,	374,	386,
399,	416,	417,	431,	437,	438,	451,
455,	458,	468,	483,	498,	503,	524,
525, 566.
Bavčar-Anzelc, Brigita:	1979:	239,
326,	387, 481, 489; 1980: 151, 286, 393,	416,	520.
Bavčer, Jani: 1980: 76.
Barčič, Branko: 1980: 151.
Bernik, Janez: 1980: 1, 246.
Bernik, Stane: 1979: 10, 282, 288, 289, 305, 333; 1980: 52, 94, 452, 535.
Bertieri, Claudio: 1980: 74. Bertoncelj, Julij: 1979: 38.
Bihalji, Merin, Oto: 1979: 38.
Bizjak, Janez: 1980: 86.
Bizjak, Lojze: 1979: 39, 40, 412, 421;
1980: 413.
Blagajne, Dušan ml.:	1979:	288;
1980: 63, 94, 141.
Boc, Alojz: 1979: 306.
Bogataj, Jadranka: 1980: 7, 82. Bogataj, Janez: 1980: 296.
Bogovčič, Ivan: 1979: 183—185.
Bole, Tomaž: 1979: 307; 1980: 197,
261,	262, 374, 394, 397, 522.
Bonačič, Vladimir: 1979: 41; 1980: 21.
Bregant, Tatjana: 1979: 137.
Brejc, Tomaž: 1979:	1—4, 42—48,
282,	286,	287,	289,	293,	294,	302,
304,	305,	319,	333,	343,	427,	435;
1980: 22, 23, 205, 206, 242, 240, 243, 251,	271,	314,	325,	336,	368,	386,
398,	403,	424,	438,	449,	452,	455,
469,	474, 483, 515, 517, 580.
Brvar, Vanda: 1979: 462.
Bučič, Vesna: 1979: 49, 50, 186, 187; 1980: 24.
Butina, Milan: 1979: 51, 52; 1980:
25,	386.
Buvač, Drago: 1979: 346.
Buzančič, Vlado: 1979: 404, 438.
Cepuder, Bogdan: 1980: 401.
Cetin, Miro: 1979: 289.
Cevc, Anica: 1979: 396; 1980: 26. Cevc, Emilijan: 1979: 53, 294; 1980: 27—29, 150, 442.
Ciglenečki, Marjeta: 1979: 188, 189;
1980: 153, 400.
Cihlar, Jure: 1980: 30.
Cimerman, Miroljub: 1980: 21. Cobelj, Štefka: 1979: 54, 100; 1980:
191,	293, 295, 506.
Cotič, Marko: 1979: 138; 1980: 86. Cuder, Vojko: 1979: 245, 356.
Curk, France: 1979: 65.
Curk, Jože: 1979: 55, 446; 1980: 87,
271,	282.
Curk-Mikl, Iva: 1979: 191—194.
C
Cakš, Jože: 1980: 154.
Čerin, Bogo: 1980: 270.
Čobal, Bogdan: 1980: 82. čopič, Špelca: 1979: 396, 492; 1980: 205, 412, 485. četkovič, Vasilije: 1980: 55.
D
Damisch, Hubert: 1979: 56.
Dekleva, Milan: 1979: 282, 289, 311, 398, 497; 1980: 194, 240, 263, 459. Denegri, Ješa: 1979: 57, 58, 90, 254,
255,	256; 1980: 8, 204, 236, 459. Demšar, Tone: 1980: 63.
Depolo, Josip: 1980: 252.
Djurič, Bojan: 1980: 31.
Doberšek, Tit: 1980: 32.
Dobrin, Jože: 1980: 88.
Dolenc, Danica: 1979: 455; 1980: 446. Dominko, Tea: 1979: 388.
Domjan, Alenka:	1979:	418,	424;
1980: 211, 426, 487, 516, 528. Dinassy, Dunja: 1980: 21.
Dular, Janez: 1980: 90.
Dular, Jože: 1979: 195, 214.
Durjava, Iztok: 1979: 59, 344, 345, 490; 1980: 33, 338, 412, 520. Durjava, Matjaž: 1980: 91, 128.
E
Ekar, Miloš: 1980: 74.
Ekl, Vanda: 1979: 327; 1980: 298, 299.
Emeršič, Majda: 1980: 82.
Engelman, Nadja: 1980: 92. Engelsberger, Dušan: 1980: 86. Erjavec, Aleš: 1980: 34.
F
Fatur, Dušan: 1980: 93.
Felc, Vlasta: 1979: 196.
Festič, Smail:	1980:	55, 155,	198,
310,	542, 550.
Forstnerič, France: 1980: 157.
Frelih, Emil: 1980: 391.
G
Gabršek-Prosenc, Meta:	1979:	283,
305,	314,	316,	317,	319,	370,	396,
398,	407,	424,	454,	458,	464; 1980:
82, 192, 245, 269, 273—275, 277—279, 319,	373,	390,	426,	432,	456,	457,
504.
Gale, Ciril: 1980: 17, 74.
Gantar, Pavle:	1979:	87,	139;	1980:
95.
Gedrih, Igor: 1979: 260, 283, 293, 294,
360,	361,	396,	399,	490;	1980:	245,
324, 334, 368, 496, 514.
Gerlanc, Bogomil: 1980: 271.
Gerlovič, Alenka: 1979: 94, 495.
Gnamuš, Gustav: 1979: 48.
Gnamuš, Marjan: 1979: 284.
Goisniker, Ivo:	1980:	43.
Golob, France:	1979:	60.
Golob, Nataša:	1979:	25, 61.
Gorenc, Tomaž: 1979: 269, 382, 395, 470; 1980: 219, 507.
Gosar, Lojze: 1980: 96.
Gradišnik, Branko: 1979: 62.
Grafenauer, Bogo: 1980: 36, 161.
Grandovec, Helena: 1979: 200, 223, 315, 317, 324, 375, 392, 415, 472; 1980: 44, 74, 82, 189, 193, 268, 271,
275,	277, 279, 360, 402, 454, 471, 515, 541, 563, 588.
Grče, Borut: 1980: 275.
Gregorič, Marjan: 1979: 197.
Gregorič, Marjetica: 1979: 282.
Gregorin, Dinko: 1979: 201.
Grmek, Jadranka: 1980: 97.
Grogi, Andrej, 1979: 140.
Grum, Peter: 1979: 234.
Grumbach, Antoine: 1980: 98.
Gspan, Eva: 1979: 250; 1980: 202,
257,	442.
Guzej-Sabadin, Cvetka:	1979:	244,
270, 325, 372, 407.
H
Habe, Franc: 1980: 3.
Hafner, Gema: 1979: 238, 359, 458; 1980: 189, 365, 420, 425.
Hermand, Jost: 1979: 63.
Hočevar, Meta: 1980: 99.
Hoffer, Peter: 1980: 100.
Hojer, Sonja: 1979: 202, 244, 268, 324; 1980: 214.
Horvat, Jože: 1979: 283; 1980: 5, 321. Hovnik, Stanko: 1980: 150.
Hrabal, Bohumil: 1979: 478.
Hrausky, Andrej: 1980: 6, 101. Hribar, Tine: 1980: 141.
Hribovšek, Sonja: 1979: 312. Hudoklin-Šimaga, Vida: 1979: 10, 65. Hulten, Pontus: 1979: 66.
I
Ilich-Klančnik, Breda:	1979:	280,
315,	375, 401,	415, 467; 1980:	271,
272,	276, 286,	395,	402,	449,	455,
471, 559, 562.
Ivic, Tomislav: 1980: 201.
J
Jagodič, Stane:	1979:	283,	311,	323;
1980: 37, 63, 72, 245.
Jakac, Božidar:	1979:	480;	1980: 63.
Jakhel, Rudi: 1979: 7.
Jančar, Mira: 1979: 405.
Jazbinšek, Miha: 1980: 94.
Jelenc, Marjan: 1980: 82.
Jelnikar, Janko: 1980: 372.
Jelovčan, Helena: 1979: 338; 1980:
309,	549.
Jemec, Andrej: 1979: 283; 1980: 246. Jenšterle, Marko: 1979: 273; 1980: 225,	228, 229,	231,	272,	335,	339,
366,	416, 422,	433,	453,	477,	491,
497, 518, 523.
Jeraj,	Zmago: 1979:	253,	254,	322;
1980: 102, 300, 319.
Jež, Boris: 1979: 431.
Jobbagyi, Zsuzsa: 1980: 251. Jovanovič, Slobodan: 1979: 141; 1980:
103.
Jovič,	Djordje:	1980:	192,	274.
Juteršek, Mirko: 1979: 265, 285, 305, 384,	388, 400,	405,	431,	433,	497;
1980: 388, 390, 406, 434, 442, 581.
K
Kacin, Štefan: 1980: 89, 129, 145. Kalaš, Bogoslav: 1980: 554.
Kambič, Mirko: 1979: 67, 303; 1980:
104, 574.
Kapus, Sergej: 1979: 68. Karamehmedovič, Muhamed:	1979:
330; 1980: 192.
Karla variš, Bogomil: 1980: 386. Kavčič, Bojan: 1979: 69.
Kerbler, Stojan: 1980: 225. Kermauner, Taras: 1979: 71; 1980: 141.
Kiraly, Ferenc: 1980: 190.
Kladnik, Darinka:	1979:	282,	288;
1980: 95, 158, 452.
Klančnik, Breda cf. Ilich-Klančnik, Breda.
Klemenčič, Dore: 1979: 282.
Kline, Milojka: 1980: 192, 271, 275,
276.
Kobe, Janez: 1980: 105.
Kobe, Jurij: 1979: 203; 1980: 106, 107, 108.
Kocbek, Jelka cf. Pirkovič-Kocbek, Jelka
Kojc, Viktor: 1979: 491.
Kolbič, Gabrijel: 1979: 72—74.
Kolšek, Vera: 1979: 204.
Komelj, Milček:	1979:	8,	75—78,
389, 458, 490; 1980: 38, 386, 401, 424, 444.
Konjar, Viktor: 1980: 237.
Koren, Vlasta: 1979: 190.
Kores, Slavko: 1980: 44.
Kos, Mateja: 1979: 399, 457; 1980: 241, 403, 417, 438, 451, 460, 474, 483, 503, 509.
Kosmač, Peter: 1980: 245.
Košak, Grega: 1980: 76, 108.
Košir, Fedja, 1980: 108.
Košir,	Manca:	1979:	282, 361,	396,
506, 507.
Kovič,	Brane:	1979:	252, 360,	465,
471;	1980: 39,	322,	326,	395,	396,
577.
Koželj, Janez: 1980: 106, 110.
Kralj, Niko: 1979: 312; 1980: 239.
Kramberger, Igor: 1979: 63.
Krasko, Ivan: 1980: 159, 221.
Krečič, Asja: 1979: 29.
Krečič,	Peter:	1979:	9, 79—83,	282,
283,	288,	289,	305,	332,	333,	388,
473, 388; 1980: 8, 41, 42, 52,	111,
150,	160,	205,	236,	238,	245,	253,
257,	259,	351,	355,	384,	386,	438,
452, 469, 521, 557, 561.
Kreitmayer, Katja: 1979: 143.
Krier, Robert: 1980: 6.
Krisper, Marjan: 1980: 112.
Krivokapič, Vlajko: 1980: 42.
Križar, Svetozar: 1980: 113.
Krulc, Maja: 1979: 84, 85; 1980: 43, 239.
Kržišnik, Tomaž: 1979: 332.
Kržišnik, Zoran: 1979: 279, 282, 311,
361,	362,	379,	389,	398,	410,	428,
460,	461,	495;	1980:	1, 5, 15,	192,
243, 395, 398, 427, 503, 517.
Kumar, Stane: 1979: 86.
Kuret, Tine: 1979: 144; 1980: 114, 115, 544.
L
Lajovic, Janez: 1979: 145, 146.
Lap, Janja: 1979: 147.
Lazar, Karmen: 1979: 205.
Lenassi, Janez: 1979: 282.
Lesar, Ladislav: 1980: 189, 442, 543.
Levi, Aleksander: 1980: 42, 45, 116.
Lipoglavšek, Marjana: 1979: 11, 12.
Loos, Adolf: 1979: 87.
Lupi, Italo: 1980: 253.
M
Mächtig, Saša: 1979: 88, 289; 1980: 46, 47, 76.
Maček, Janez: 1979: 148.
Makovič, Zvonko: 1980: 354.
Makarovič, Gorazd: 1980: 48.
Makarovič, Jan: 1980: 95.
Malečkar, Nela: 1979: 90.
Malavrzič, Djordje: 1979: 89.
Mali, Peter: 1979: 206.
Manevič, Zoran:	1979:	149;	1980:
117—119.
Marinko, Jože: 1980: 92.
Maroevič, Ivo: 1980: 236, 315.
Matjaž, Asja: 1979: 482, 486.
Medved, Andrej:	1979:	269,	305,
352—354, 373, 374, 392,	407, 411,
423,	431, 470, 473; 1980: 162, 216— —218, 220, 290, 354, 356, 361, 367,
370,	396,	433,	439, 447,	458,	463,
486, 507, 508, 522, 530, 532.
Medved, Drago: 1979: 207, 249, 430, 480; 1980: 187, 434.	.
Menaše, Lev: 1979: 91, 92, 282, 283,
310,	311,	351,	371, 388,	393,	416,
457, 463, 477;	1980:	243,	245,	246,
327,	336, 337, 514, 521.
Menaše, Ljerka: 1980: 5.
Menaše, Luc: 1979: 390; 1980: 9, 49, 402, 559.
Mesesnel, Janez: 1979: 241, 265, 277, 280—285, 293,	291—m,	304,	308,
311,	317,	319,	321,	324,	335,	350,
357,	360—364,	371,	372,	379—381,
384,	391,	395,	397—399,	403,	404,
406,	417,	420,	423,	425,	426,	431,
434,	436,	440,	442—445,	449,	451,
452,	457,	461—463, 468,	470,	474,
475; 1980: 195, 203, 215, 222, 233— —235, 242— 245, 247, 252, 254, 258,
262,	291,	292,	316,	353,	357,	365,
368,	380,	383,	386,	389,	401,	409,
410,	417,	419,	421,	424,	430,	431,
440,	445,	448,	449,	455,	458,	460,
462, 465, 468, 471, 474, 476, 478— —482, 488, 497—500, 503, 509, 511, 515, 517, 519.
Messner, Mirko: 1980: 323.
Mevlja, Dušan:	1979:	375,	395,	418,
419, 437.
Mihelič, Milan: 1979: 150.
Miki, Iva cf. Curk-Mikl, Iva.
Mikuž, Janez: 1979: 208; 1980: 10.
Mikuž, Jure: 1979: 13—19, 45, 93— —95, 251, 282, 283, 305, 320, 374, 422, 447; 1980: 50, 51, 205 , 243 , 274,
286, 319, 328, 340, 342, 386, 387, 408, 438, 499, 515.
Mikuž, Marjeta: 1980: 571.
Mikuž, Stane: 1979: 490; 1980: 391,
544,	573.
Mlinar, Zdravko: 1980: 11, 95, 121. Močnik, Rastko: 1980: 52.
Molek, Alenka: 1919: 209.
Moravski, Stefan: 1919: 96.
Mordej, Dragica: 1919: 210, 1980: 163.
Moškon, Dušan: 1919: 151; 1980: 92, 122, 123.
Moškon, Milena: 1919: 97, 259, 260;
1980: 210, 311, 492, 544, 573. Možina, Melita cf. Stele-Možina, Melita.
Mrak, Ivan: 1919: All-, 1980: 90. Mrvič, Stane: 1980: 163.
Mušič, Marko: 1980: 124.
Mušič, Vladimir: 1980: 12, 94.
N
Nakrst, Manica: 1980: 306.
Narat, Jerneja: 7979: 358.
Nemec, Nelida cf. Silič-Nemec, Ne-lida.
Niederdorfer, Srečko: 1919: 480. Novak, Anka: 1919: 98.
Novak, Jernej: 1919: 282, 293. Novak, Marijan:	1919: 211;	1980:
329.
Novak, Marjeta: 1919: 366, 508. Novak, Vilko: 1980: 164, 339.
O
Obal, Franc: 1919: 318, 319;	1980:
283—286.
Oblak, Jože: 1980: 53, 220.
Ogorevc, Blaž: 1980: 318.
Omladič, Ljuban: 1919: 244.
Ovsec, Damjan: 1919: 153, 282, 334; 1980: 559.
P
Pahor, Drago: 1980: 54.
Pajvanovič, Aleksander: 1980:	42.
Pandur, Lajči: 1980: 55.
Pasinovič, Antoaneta: 1919: 154. Pavlovec, Andrej:	1919:	241,	334,
368, 383; 1980: 194, 461.
Pavlovec, Rajko: 1980: 13.
Pavšič, Tomaž: 1919: 99; 1980: 56, 493.
Pečenko, Gregor: 1919: 212.
Pečko, Karel: 1980: 303.
Peič, Matko: 1919: 480.
Pelhan, Sergej: 1^9: 1^5.
Pengov, Lado: 1919: 332.
Perko, Lojze, 1919: 431.
Perovič, Olga: 1980: 192.
Petkovški, Boris: 1980: 236.
Petrovič, Sreten: 1919: 100—102.
Petru, Peter: 1919: 214, 215; 1980: 161.
Pezdirc, Vladimir: 1980: 57, 76.
Pirkovič-Kocbek, Jelka:	1919:	156,
157 288
Pirnat, Janez: 1919: 311; 1980: 565.
Pirnat, Nina: 1919: 475.
Pogačnik, Andrej: 1980: 125.
Pogačnik, Bogdan:	1919: 66, 261,
282,	283, 390, 490, 491, 497; 1980: 65, 165, 189, 199, 207, 305, 316, 489, 539, 559, 573.
Pogačnik, Marko: 1980: 58, 109, 127.
Poniž, Denis: 1980: 128, 352, 523.
Popovič Radisav: 1980: 89, 129, 145.
Popovič, Vesna: 1980: • 59.
Praprotnik, Vilma: 1919: 307, 333,
358.
Pregl, Tatjana: 1919: 103, 104, 332, 337, 342, 355; 1980: 60—62, 242, 258, 353, 364, 397, 409, 412, 432, 537.
Prelovšek, Damjan, 1919: 6, 105, 106, 158, 159, 216, 347; 1980: 167, 168, 251, 343.
Premrov, Iztok: 1919: 283, 305, 409, 484; 1980: 393, 440, 521.
Premšak, Marlen:	1919:	160, 235,
258,	282,	283,	311,	319,	329,	333,
336,	370,	376,	379,	386,	390,	400,
406,	409,	429,	438,	439,	447,	458,
468, 490, 496, 503; 1980: 169, 209, 301,	305,	380,	429,	432,	447,	473,
485, 524.
Prijatelj, Kruno: 1919: 20, 21.
Primc, Branka: 1919: 217.
Princes, Jurij: 1980: 89, 129, 145.
Protič, Miodrag:	1919: 283; 1980:
246.
Puhar, Alenka: 1919: 349; 1980: 165.
Puljizevič, Jožo: 1980: 64.
Pulos, Arthur: 1980: 65.
Pust, Viktor: 1980: 130.
R
Ratej, Olga: 1919: 341, 343; 1980: 324.
Ravnikar, Edo: 1919: 161.
Ravnikar, Vojteh: 1919:	162, 163;
1980: 63, 110, 131—133, 319.
Razboršek, Nande: 1919: 236.
Reichenberg, Bogdan: 1980: 170.
Reisp, Branko: 1919: 23; 1980: 161.
Remec, Marjan: 1980: 360, 362.
Rener, Milko: 1919: 322, 365, 421, 448, 466; 1980: 54, 66, 369, 377, 411, 414, 441, 475, 494, 502.
Ristič, Slol^odan: 1980: 236.
Rojec, Aleš: 1919: 10.
Rossi, Aldo: 1980: 134.
Rotar, Braco: 1979: 164; 1980: 67. Rovšnik, Borut: 1979: 266; 1980: 68, 213, 423, 436, 442, 537.
Rozman, Ksenija: 1979: 108, 348. Rudolf, Branko: 1979: 315.
Rupel, Barbara: 1979: 24, 312; 1980: 239.
Rupel, Dimitrij: 1979: 282, 283, 389, 396; 1980: 69.
Rus, Vojan: 1979: 109; 1980: 70. Ružič, Ernest: 1979: 319, 415.
S
Sabadin, Cvetka cf. Guzej-Sabadin, Cvetka
Sagadin, Vlado: 1980: 291.
Sambolec, Duba: 1980: 63.
Sanader, Slobodan S.:	1980: 288,
387.
Sapač, Irena: 1980: 271.
Schauer, Eda: 1980: 135.
Sedej, Ivan: 1979: 110, 205, 282, 283, 288,	289,	316,	333,	369,	387,	413,
434,	450,	454,	492;	1980: 224,	243,
245,	246,	247,	268,	398,	419,	424,
450, 505, 521, 544.
Semenzato, Camilo: 1979: 25. Silič-Nemec, Nelida: 1979: 26, 111, 282; 1980: 71, 384, 555.
Simonič, Ivan: 1979: 165.
Simoniti, Marjetica: 1979: 22, 112. Sitar, Sandi: 1979: 299, 388; 1980: 392, 417.
Skumavc, Marjan: 1980: 72, 190. Slabe,	Marjan,	1980:	150,	171, 172.
Slana, Miroslav: 1979: 218; 1980: 74,
388, 578.
Smasek, Lojze: 1979: 114.
Smolej, Viktor: 1980: 161.
Smrekar, Andrej: 1980: 424.
Sosič, Branko: 1980: 37, 152, 189, 221, 232, 240, 525, 529, 534, 540,
545,	553, 567, 575.
Spremo, Gordana: 1979: 315; 1980: 365.
Stančič, Zora: 1979: 328.
Stegovec, Tinca: 1980: 73.
Stele, France: 1980: 14.
Stele-Možina, Melita: 1979: 282, 492;
1980: 401.
Stojan, Lučka: 1979: 27.
Stopar, Ivan: 1979: 166, 218. Subotič, Irina: 1980: 192, 236, 242, 363.
Susovski, Marijan: 1980: 192, 236. Svetina, Tone: 1980: 5, 550.
S
Šarec, Aleš: 1980: 94, 95, 137, 138. Šarčevič, Grozdana: 1980: 258. Šefran, Gorazd: 1979: 282.
Šerbelj, Ferdinand: 1979: 114, 295, 414; 1980: 251.
Šeruga, Silva: 1979: 167, 168. Šimaga, Vida cf. Hudoklin-Šimaga,
■ Vida.
Skodlar, Coro: 1979: 93, 115, 169, 220, 279.
Šlamberger, Snežna: 1979: 283, 291, 295, 303, 389, 396; 1980: 403, 498. Šlibar, Vladimir: 1980: 210. Šneberger, Marjan: 1979: 190, 223;
1980: 196, 294, 584.
Šorn, 'Jože: 1980: 173, 259.
Štih, Bojan: 1979: 396.
Šter, Janez: 1979: 453; 1980: 407,
470.
Štrajn, Darko: 1979: 549.
Štrukelj, Pavla: 1979: 6.
Štrukl, Rudi: 1979: 176.
Štular, Hanka: 1979: 10, 119; 1980: 75, 307.
Štukl, France: 1980: 174. Štupar-Šumi, Nataša: 1979: 221—223. Šubic, Zorka: 1980: 308.
Šumi, Nace:	1979:	116—118,	417;
1980: 240.
T
Tavčar, Ciril: 1979: 172.
Tavčar, Marijan: 1980: 582.
Tepina, Marjan: 1980: 150, 583. Teply, Bogo: 1979: 315.
Teppey, Jožica: 1979: 120, 458.
Tihec, Slavko: 1980: 15, 246. Tisnikar, Jože: 1980: 44.
Tomše, Ida: 1979: 28, 121, 464; 1980: 341, 564.
Tomšič, Marjan: 1979: 357.
Tomšič, Rikardo: 1980: 139.
Tončič,	Ludvik:	1980:	175.
Torkar,	Vinko:	1979:	173;	1980:	107,
140.
Trentin, Giorgio: 1979: 280.
Tršar, Marijan: 1979: 357; 1980: 205,
371,	373, 482, 498, 558.
Turk, Juš: 1979: 435.
Tušek, Janez: 1980: 174.
U
Udovič,	Franc:	1979:	282,	431,	473,
480; 1980: 344—351, 502, 507. Umek, Alojz: 1979: 224.
Unkovska, Biljana: 1980: 72.
Uršič, Borut: 1979: 175.
Uršič, Marko: 1980: 176.
V
Vasev-Dimeski,	Viktorija:	1979:	284,
331; 1980: 302.
Vaupotič, Danilo: 1980: 189.
10'
147
Vaupotič, Darja: 1980: 189, 222, 281, 401, 402, 413.
Veličkovski, Vladimir: 1979: 350.
Vetrih, Maja: 1919: 315, 340, 438, 462; 1980: 77, 82, 271, 365, 402, 455.
Vidmar, Marjan: 1979: 225; 1980: 150.
Vižintin, Boris: 1979: 122.
Vodopivec, Aleš: 1979: 176, 288; 1980: 63, 107, 142—144.
Vodopivec, Lujo: 1980: 263.
Volarič, Jože: 1979: 306.
Volčjak, Marija: 1980: 63, 152, 182, 200, 244, 568.
Volfand, Jože: 1980: 187.
Vrečko, Janez: 1979: 28.
Vrhovec, Marjan: 1980: 146.
Vrhunc, Polonca:	1979:	290, 396;
1980: 248.
Vrišer, Andreja: 1980: 78.
Vrišer, Sergej: 1979: 22, 30, 123— —125, 214, 226; 1980: 79, 80, 161, 178, 179, 280, 281.
Vrtovec, Marijan: 1980: 147, 148.
Vuk, Marko: 1979:	177;	1980:	287,
382
Vuk,'Vili: 1979: 315; 1980: 180, 181,
192.
W
Waltritsch, Marko: 1979: 126, 227, 228
Wolf,’ Tatjana: 1980: 81, 149, 332, 333.
Z
Zabel, Igor:	1979:	282,	283,	286,
292—294,	296,	305,	313,	387,	396,
404,	428,	433,	461;	1980:	83,	235,
243,	254,	265,	324,	359,	368,	408,
478, 515, 521, 558.
Zadnikar, Marijan:	1979: 32,	178,
179
Zagoričnik, Franci: 1979: 263.
Zagoričnik, Ifigenija: 1980: 331.
Zajc, Dane: 1979: 127.
Zajec, Alfonz, 1980: 182.
Zajec, Edvard: 1979: 33, 283.
Zalar, Franc:	1979:	128,	280—284,
286,	287,	292,	295,	300—306,	308,
309, 319, 335, 350,	351,	358,	360—
—363, 367, 369, 371, 372, 377, 379,
381,	387,	388,	391,	395,	396,	398,
399,	402,	404,	406,	410,	414,	415,
417, 420, 423, 439, 441—445, 449, 450,	457—460,	468,	471,	477,	490;
1980: 195, 224, 226, 230, 232, 233, 242—244,	246,	250—252,	254—256,
258,	260, 261, 268, 271, 304,353, 355,
359,	368,	371,	376,	381,	386,	387,
389,	391,	394,	395,	397,	401,	406,
408,	410,	412,	413,	415,	416,	421,
424,	427,	430,	431,	433,	435,	437,
438,	440,	443,	445,	446,	448—450,
453,	455,	460,	465,	468,	471,	474,
477—479,	481,	483,	490,	495,	498,
503,	508,	511,	515,	517,	519,	521,
523, 527, 573.
Zalaznik, Janez: 1980: 246, 258, 465, 508, 517.
Zidič, Igor: 1980: 455.
Zimic, Fedja: 1979: 129, 257.
Zinaič, Milan: 1979: 378.
Zlobec, Jaša J.: 1980: 319.
Zlobec, Marijan: 1979: 242, 282, 283, 291,	294,	342,	396,	404,	428,	433,
461; 1980: 184, 185, 233, 243, 245, 251,	267,	317,	319,	320,	377,	386,
398, 403, 455, 498, 501, 558.
Zlodre, Janko: 1979: 180.
Žnidarčič, Asta: 1979: 396, 457; 1980: 243.
Zoran, Ivan: 1979: 195, 240, 247, 282,
316,	323, 369, 401, 443, 464, 508.
Zupan, Franc: 1979: 299, 361, 445.
Zupančič, Mirina: 1979: 34.
Zupet, Franc: 1980: 536.
2
Žagar, Anton: 1980: 150.
Žargi, Matija: 1979: 130; 1980: 259.
Železnik,	Alfred:	1979:	229.
Železnik,	Marija,	1980:	268.
Železnik,	Milan:	1979:	35, 131,	230;
1980: 76, 94.
Željeznov, Dušan:	1979:	396,	490,
497.
Ževart, Milan, 1980: 186.
Žigon, Andreja: 1979: 132, 181,	231;
1980: 16.
Žitko, Salvator: 1979: 232.
Žitko, Stojan: 1979: 205.
Žontar, Majda: 1979: 34.
Žunec, Branko: 1979: 327.
SLIKOVNA PRILOGA PLANCHES
0 tßaftii!*™ OfolfblMU
^	'f
Ji
I ' -
it,
■ti
&,
v
J-
v’
>1.
V“
-v
k"
^ /c5
V
<žr
, ^ 'v
V A T. -s
*- k "
'ti/
,i
1	Karl Haas: Cerkev sv. Magdalene v Gornjem Gradu, tloris, polsteber s kapitelom in nastavkom reber ter sklepnik
../v/.
( b
3Jbi*W «Si üSfti’ntj:q '•
n
ir? ■ w
j
ŠU ) '
S-O i i
co
^7
ju/--*
* i
-• Cini,
3
2	Karl Haas: Cerkev sv. Magdalene v Gornjem Gradu, vzhodna stena prezbiterija, zakristijski portal, grški križ in renesančni tlakovec
i	•>
3	Karl Haas: Cerkev sv. Magdalene v Gornjem Gradu, kapitel z zakristijskih vrat, okovje na zakristijskih vratih in gotski vzhodni portal
4	Andrea Pozzo: Apoteoza Ignacija Loyole, 1691—1695, Rim, Sant’Ignazio, ladja
5	Giulio Quaglio: Apoteoza sv. Nikolaja, 1703—1706, Ljubljana, stolnica, ladja
6	Giulio in Domenico Quaglio: Alegorija teologije, 1721—1723, Ljubljana, Semenišče, knjižnica
7	Franc Jelovšek: Mučeništvo in apoteoza sv. Petra, 1731—1733, Ljubljana, ž. c. sv. Petra, ladja
Franc Jelovšek: Sv. Peter ozdravi obsedenca, 1731—1733, Ljubljana, ž. c. sv. Petra, prezbiterij
On >c/5
Franc Jelovšek: Prizori iz stare zaveze, 1734, Ljubljana, Codellijeva gra-na, kapela
10	Franc Jelovšek: Marijino vnebovzetje, 1736—1737, Lesce, ž. c. Marijinega vnebovzetja, prezbiterij
11	Franc Jelovšek in Janez Wolf: Apoteoza sv. Štefana, 1752 in 1876—1877, Vipava, ž. c. sv. Štefana, prezbiterij
12	Franc Jelovšek: Prizori iz Marijinega čaščenja, 1753, Sladka gora, ž. c, Marije, ladja
13	Franc Jelovšek: Veliki ollar, 1755, Srednja vas v Bohinju, ž. c. sv. Mariina, prezbiterij
14	Franc Jelovšek: Poslikava notranjščine, 1759—1761, Groblje, p. c. sv. Mohorja in Fortunata, pogled proti prezbiteriju
15	Franc Jelovšek: Apoteoza sv. Antona Pad., 1746, p. c. sv. Rozalije nad Šenčurjem pri Celju, kapela
16	Jakobova lestev, okoli 1736—1737, Limbarska gora, p. c. sv. Valentina, kapela
17	Franc Karel Remb: Personofikacija Slikarstva in Medicine, okoli 1700, Brežice, grad, dvorana
18 Herkulova apoteoza, 1708, Dornava, grad, dvorana
19	Matthias von Görz: Marijino vnebovzetje in kronanje, 1708, Zagorje pri Pilštajnu, ž. c. Marije Pomočnice, prezbiterij
20	Johann Caspar Waginger: Prenos loretske hišice, 1712, Slake pri Podčetrtku, p. c. Device Marije na Pesku, ladja
21	Franc Ignac Flurer: Herkulova apoteoza, 1721, Slovenska Bistrica, grad, viteška dvorana
22	Franc Ignac Flurer: Alegorija družine Herberstein, 1721, Slovenska Bistrica, grad, stopnišče
23	Franc Ignac Flurer: Alegorija petih čutov, okoli 1727, Brežice, grad, stopnišče
24	Franc Ignac Flurer: Iluzija odprtega okna s pultom, okoli 1727, Brežice, grad, kapela
25	Johann Chrysostom Vogl: Marijino vnebovzetje, 1721, Ruše, ž. c. sv. Marije, prezbiterij
26	Joannecky: Alegorija Miru, 30. leta 18. stoletja, štatenberk, grad, dvorana
27	Ivan Ranger: Navidezna kupola (po A. Pozzu), 1740, Olimje, ž. c. Marijinega vnebovzetja, prezbiterij
28	Slikar pavlinskega kroga: Apoteoza sv. Antona Pad., okoli 1760, Šentjanž nad Zibiko — Orehovec, p. c. sv. Janeza, kapela
29	Anton Lerchinger: Kristus na križu, 1750, Kebelj, p. c. sv. Marjete, ladja
30	Anton Lerchinger: Prizori iz legende sv. Martina, 1753, Kamnica pri Mariboru, ž. c. sv. Martina, ladja
31	Anton Lerchinger: Apoteoza sv. Frančiška Ksaverija, 1766, Olimje, ž. c. Marijinega vnebovzetja, kapela
32	Anton Lerchinger: Prizori iz legende sv. Frančiška Ksaverija, 1766, Olimje, ž. c. Marijinega vnebovzetja, kapela
33	Anton Lershinger: Marijino vnebovzetje, okoli 1765, Petrovče, p. c. Marije, prezbiterij
roj
34	Anion Lerchinger: Sv. Henrik in Kunigunda, Sv. Ožbalt in Evangelisti, 1779, Galicija, ž. c. sv. Jakoba st., prezbiterij
35 Personofikacija Pomladi, sreda 18. stoletja, Smlednik, grad, dvorana
36	Anton Cebej: Marijina zaroka, po letu 1760, Bistra nekdanji samostan, kapela
37	Anton Cebej: Apoteoza sv. Petra, 1768, Dobravlje, p. c. sv. Petra, prezbiterij
38	Anion Cebej: Apoteoza sv. Frančiška Asiškega, okoli 1770, Smlednik, grad, kapela
39	Iluzionistična arhitektura, okoli 1784, Betnava pri Mariboru, grad, dvorana
40	Michele Sforza: Obmorska veduta (Marina), okoli 1775, Izola, palača Besenghi degli Uglii, dvorana
Jbte Statt
Rvodolehswebt
fProbslfj
41	Andrej Trost: Novo mesto, Topographia Ducatus Carnioliae Mod., 1679 Podoba Novega mesta iz Valvasorjeve Topografije Kranjske in iz Slave vojvodine Kranjske prikazuje motiv s klasične panoramske smeri — z Recljevega hriba. O njenih značilnostih (in tudi nepravilnostih) so pisali mnogi, ki so se ukvarjali z zgodovino mesta. Večina vedut mesta iz 19. stoletja je nastala z iste razgledne točke (npr. Costa, Skola, Šturm itd).
42	Razglednica Novega mesta, 1903
Še v začetku našega stoletja je bilo za poglede od daleč mestno telo strjena celota z jasnimi mejami in značilno naselbinsko silhueto. Znanilec nove dobe je le kandijski most, zgrajen leta 1898. Tako kakor na upodobitvah iz prejšnjega stoletja je tudi na tej fotografiji v ospredju vidna skupina kmečkih hiš in gospodarskih poslopij ob Ragovski cesti.
43	Razglednica Novega mesta, okoli 1930
V	primerjavi s prejšnjo fotografijo so spremembe neznatne — še največ novega je bilo zgrajenega zunaj mesta (na Marofu, ob Ljubljanski in Ločenski cesti), kar pa ta upodobitev izpušča.
44	Razglednica Novega mesta, pred 1941
V	zadnjih letih pred drugo svetovno vojno so v Novem mestu nastali prvi industrijski obrati, med njimi tudi Pencova tovarna vezalk ob Ragovski cesti (po vojni tovarna igrač, zametek Novolesa). Njena funkcionalistična arhitektura je pokvarila najbolj značilno veduto mesta. Podobno velja za adaptirano stavbo zobne poliklinike, ki razbija silhueto Kapiteljskega hriba.
45	Razglednica Novega mesta, pred 1941
Z iste razgledne točke je bila posneta tudi ta razglednica, ki prikazuje vzhodni del mesta z novimi predeli.
46	Novo mesto, 1982
Skoraj ves prostor, viden z znamenite razgledne točke, je danes pozidan. Pravico do razgleda so si prilastili le lastniki zasebnih hiš tik pod vrhom Recljevega hriba.
NOVO MESTO
47	Razglednica Novega mesta, okoli 1930
Še en priljubljen pogled na mesto — tokrat z vzpetine pred Ragovim logom.
48	Ivan Koch: Novo mesto s severne strani, Slava vojvodine Kranjske, 1689
Približno v istem času kot znana Trostova upodobitev Novega mesta je po Valvazorjevem naročilu nastala še druga, manj znana podoba prav tako objavljena v Slavi (XIV. knjiga, p. 155), ki jo je napravil novomeški rojak Ivan Koch. Mesto prikazuje s severne strani, nekako od tam, kjer danes stoji gimnazija. Zunaj slike je ostal kapucinski samostan, ki so ga pričeli zidati leta 1658. Kapiteljski zvonik že ima baročno kapo, ki jo je dobil leta 1658.
Twy^rmyrj!
49	Jožef Wagner: Veduta Novega mesta, Ansichte aus Krain, 1843
Wagner je v svoji veduti prikazal mesto iz iste smeri, le da z nekoliko višje točke — s ceste, ki je iz Ljubljane vodila v mesto čez Marof. Kostanjevega drevoreda še ni bilo, le od Ljubljanskih vrat do konca pokopališkega zidu je rasla vrsta topolov, ki so jih zasadili Francozi.
50	Razglednica Novega mesta, pred 1940
Pogled na mesto z iste točke, nastal sto let kasneje — cesta čez Marof je le še sprehajališče, vpadnica z ločenske smeri je s spodnje ceste (danes Ulica talcev) prestavljena na novo, višje ležečo cesto (Cesto herojev), ki poteka po nekdanji poljski poti. V tem času so to cesto tudi že skoraj v celoti obzidali, nepozidan je le še prostor ob Krki.
51	Novo mesto, 1982
Pogled na Novo mesto z Marofa je ostal bolj neokrnjen od tistega, ki ga nudi Recljev hrib: pobočja hriba so na srečo odstala nepozidana, pa tudi Ragov log s Krko lepo zaključuje mesto podobo.
FOTOGRAFSKI POSNETKI: Vlado Kotlušek: 11, 13, 33; Marjana Lipoglav-šek: 7, 8, 15—18, 21, 22, 27, 29—31, 35, 36, 38; Narodna galerija, Ljubljana: 37; Jelka Pirkovič-Kocbek: 46, 51; Zavod za spomeniško varstvo, Celje: 19, 20, 28, 32, 34; Zavod za spomeniško varstvo, Maribor: 25, 39; Zavod za spomeniško varstvo, Piran: 40; posnetki po starih fotografijah: 1—6, 10, 12, 14, 23, 24, 26, 41—45, 47—50.
ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO N. V. XIX
Izdalo in založilo Slovensko umetnozgodovinsko društvo
Izdajateljski svet Anka Aškerc, Cene Avguštin, Vesna Bučič, Anica Cevc, Špelca čopič (predsednik), Peter Fister, Milček Komelj, Peter Krečič, Stane Mikuž, Damjan Prelovšek, Melita Stele Možina, Hanka Štular
Uredniški odbor Tomaž Brejc, Emilijan Cevc,
Nace Šumi (glavni in odgovorni urednik), Sergej Vrišer
Tehnični urednik Andreja Žigon
Naklada 600 izvodov
Uredništvo in uprava Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Jugoslavija
Editees et publiees par la Societe d’Histoire de l’Art Slovene
Conseil d’edition Anka Aškerc, Cene Avguštin, Vesna Bučič, Anica Cevc, Špelca čopič (presidente), Peter Fister, Milček Komelj, Peter Krečič, Stane Mikuž, Damjan Prelovšek, Melita Stele Možina, Hanka Štular
Comite de redaction Tomaž Brejc, Emilijan Cevc,
Nace Šumi (redacteur principal et responsable), Sergej Vrišer
Redacteur technique Andreja Žigon
Tirage 600 exemplaires
Redaction et administration Filozofska fakulteta, Aškerčeva 12, 61000 Ljubljana, Yougoslavie
Tisk: Tiskarna Učne delavnice, Ljubljana
S.B gg o S «'►.g ÖL cn^oo-s mo JJ+. ,2'csS o oj W J
2 ^ ßi-i Oh D*^ W ° O n _ ^ >N N KJ P •* -wfSPO,
* ^ 2 P ^ 0» M F-H „ " o	□
• M CÖ fr qT S> S 'Z?.,z üo *»>co^
O U» >
:cio 5
Q0h
S!«”
s >x oi-iisSaC s s g
In o £ ^—5 O^P^S-fcSi©
P« rt O 0	nj	<u CÜ . M
® C c «o S o b£«; g oj.S a? 5° to h fc w ^ oj o 5?^3 ca
3 1>£S . 3 S °>b «p^ § “ 3
o? m" c M a=j’p 2t.wJS o Ssltl ^ « S rt £
Jflr# ^ M m P	? c S
aÖS ■gal&’g c£ög
Ü1SÄJSS3fc 1^0*98
ä!»sa|g-|äoüÄe^ >ÜÄff3a£S eS c cU atsS
r-t I JJ I 0 I JJ I a J H in c,^MHO.niliOHrt3
: Ursula
“ “SaiS« “NS|§
co n u w 3 «T rt T3°>«
<p §s«>8 ■Sssso«?
J, sl" ’S? .a^^oo; " §^«la> o£ . o e c S .ÄmS-wSo“^:?,
S 3 SS §	8 öS _>£ o
2 N ’SS-S’SSgS'ffa
..** 0	-Mrhm	^	Ö	KJ	>CJ
X KJ rt 0	-71 ü 2 Q,.£ o *o
►h o o ® 2< Ö c C2
h*4 ÖD m ^fM.rtrtN fcJRTj
Ü
o H
>
m .
w ö
2 -o
fl > o
►h	o m«ü	«	m	c cs
bd	ÖD Qi
"	OöN,a2!*J« G 0*^> oj
•	öS^ü	Orx	^Sh?
H 0 >CJ l_ _	r->	O	n.	Ö	w
«t	U	ÖD	w 4J	oj Ij u _
ö	£	N	fi^afio^ss o 22
”	>_	O	,n2fl«l>+JCd.n’r,M2
O	0^0	Q.T? £2.9	•*•> ß Qj N cq
T3 ?n O O ÖD
Z N ■Sol
°, < G
W I, -M
*7 £ 0
Š N ß
>H 3
Š > s
^ S f
cd *—• E
■* ä °
»Jfl
1-3 O N
o .	c ß ^	w «	o
0 ° ^ •	S § £	^5	ni
•^oS^-nS-SpnSs«
_ T3 rC *r>H rC	C O	S XI 'I?
o ^ o	> £ N	ä	o	C
rt S §	° aD*ot5
2^	2§hc3>	°w3
■“s J3 C-K O.as-Ss 0,-1 «3°«°3RS 'Sp.SS
in . h »f -
°««“sä
-^tüu 'O'Ö^^tHrtC
^ rt i r**j ^ ^ ipd O ,Q .a
5 --^S	ffl	^ °
S>u .o 0-5 < ü « E «a ß “^:”5-5s § v 0
&slals“s3S||
>s“o0ä-2c.£,«|z
c S3«° 0SiS S § 1^
0’S «3ŽS l>>ONIDX
rt o «U tt 0 ^3
S’S g-'Sö >«auoS5
I J.
fl cöN Ö O ü CJ
*35
*a >
ÖD N rt >-*
s
>
C/3
■°sss«fi
hn^ öS S -
a?
x ™ KJ -2	34
«n N 43 ö to rtngJjCQ • -U Ih rt o o
a
u > «-• _ cy rt t>
" §SlNl
^ äc “na
--	.	^-d
C rt3fl h flj
S,S'°'a’a'3i C a 2 -UN
j£ tu 9.’S
°S 03 &•« a!3Ä“c:3
tl*C
«SU4fto
° S. rt M
a|^!s
4t'«sß’3«
rt m m
ß W N
i r?> i O QJ > -ß u«
2S S « SSSÜ
ca*-' .tH-^Ortf-H^-dj
. .“2 8 •■* Eib.
S H
s
o
H
OS
a s
a I § S
13 - to C ^ ^ rt nn
Ä SH-g-g^-S—^ § i §=>!>"S2^
J, ä-fa|^-8S«ö r ä3^|!?o>0| a ..ss«?°|g1o'as
3 a
^ 3S
R o.3
r ^ J ^ rt N
• ÖD.S Ö 0
ÜJ
S 3”
> >E
SZ L !Q
00O«jc07? rt 7:
O "-»T3 GxP 0tJ’2
> § Co CC C3
- csS Ö g,
- 0 Äia c
5- 3 “
3-
t!S'5~ «,§.3 c'li SSi,sl§“'3>
1 'S ! ä
‘ N O fl
K S
K 2
-M
r*i qj
in rt 1
73 <n E 0 y g
to K 43
« £ N
«i S ö^tf'S 3 2 ut t2t!'a5>“3Qia.o-j
u 8 cs S '0 s 'S — S cs0 o~
n H CO Ji -*-• r-
w c :£,« 3 G -o ; « w co 52 C ^ ^ - o 22 tJ oO,'ö S-S^8 ! “T.s5 °S5^tsSS
3“n a| >-^0'0'’ g;
»ucgK^ag-s^
gfcB>oo.~‘Js;S-s
Si|:gM^s
ßH >-*-* r>]*-• O’rj"7>n
n K - £ SÖ2
o w	rt	w»hco>B	ß s C
^	n	-*-* ,?j rt	0	n 2 > *ö ^
S ß S • • co u rt _ "i
=S «3° 10 S3
3*°
rt 3 (
O ••-> b ü) 2 rt-M.2,g gg «-S .2 rt
s sag s o s-
s I«
* -	0*Ö	P^rt-
ju rt- JU ra ra o
03 m £ < 0-^J
c n 0j
šiS£&&
°:sa§5 3'-s§<5
B
Hn
n
3 g.
m n-co p* o ra
in E B w S?
0¥
Sp§lo2;
rt* co £: rt rt 3-|?aw|^ 5 nEo g ^ 00 c S §■
h.1 g m HfD tJ Q o
rt- ° ^ O fD O rt* g <
,+ P SÄ°Ö
»-pl	Cfl	t^
o»»- BS B-o-g-» S" ftit^nOS'
Cö^Q B W P P>d
2?2
3 ^ 03 fn TJ Tj P fD S £-_. J—' ►-J
B.e £i g. S !S 2-1 “ E
a '*5'E ^ 2 Z-TkVš mono15 B‘rt'rt-o‘ oho C; ra ^ fD Stl-n ra n m m
S3 « S n S^B-Fra Eci
2_rD«3ro°S:2;
u cn <5 _j w
ra rt o ra
g^i'siS. gs^aag
äS^o»
j£§!
OJ	g.	®
ra ra 3
3 Q. w 2- *0 ® rt ra 3
■„.ogf^gL* eE °3P ~^3|e
tt r+S5ja >—1S ra	ju
01 “ 3 rn 3
° re O =o|
. ra
N H £ a#l
a «s
5? M 2 n ri p h w
M °
g S < 3 gi» Ä w *
S Z o 9 i-j o w 4 O1
►a a
> w
H
1-3
H
»
2
“ B o -W
-i 2	rt-	o
£.8; ,+3* 3*°
e ju Sra rt 1-1 w rt-rt-§
O H. rt P	^
So S ra tfrt-ra ^ ra % 5’
H?3„S™
*«	2	^	2.	n
ag““§|
StSB«°
^5?"° o” cSop.?1"
w ra o r+
^►1 T H *0
„r- n> o o £
U	□	HU	^
2 > o ^	2:
Sl^oäS
ju si rt- <j ra fc. 55o ffra ^ g 3^ra >i . ^
O
? z
i*s
X o S s
-* w
_ Ul
CO hJ 00 /-^ S3 O
*0
•O
K
3
£ c ® m. rtT St Cß O
S^a^ss
oo^ag
3 P m 5 ^
ju fl, cn w ju
ju D IS
ff“ ra ra p «j
n H W
’"gSftogs-oPasš«?
i+IOm i*h W ►•r' rt »O JT1 JU rt Ü'J-ira 3	3 5.rt-5fl fD H-m
3 - a„.Püo 0**3 tBw
vž c S’! rt 2
<S5'o 3^ o S rt ra^
»|ag„w°»sai?E^
sS^o^wo	o,noK
®Efap&ga,g«gIBp,"r
o - ra ratrc j--ra w jjS
g »"-S B - “ S tro h
— «I ►—'O ^ ^ M rt p en
saa 3g;"H ffRHgsg|
»» --wj w n:
<rt-^ Sosof £ o,»"« 0.5^3 n> rt-B e-C ra uj ju 15 ra coP rtn rn rt-P**1cnrt<:	<S
“EEg.H.“cSB|wo5E Sc" Ebp. S.2E3c gsl^is'gi*!;
sS^IlBsSs-al"! s«v!s|IK=| ■m« :%.si,
£SgoB.2:g-&J5nS?JS3S.
o
2-0 g
w w S
S 2.2 ra P O
rt 3 ra ES £
N £ rt cn^i ff3^253^0 ND*rt. rt-rtO^Ort^- im B S5 M
°f-3^c<5£.g?»n,'as„
■a tn a m
3 Kj«
n?° ^ e
?rw (3
SnraSS^iff § 2. S r3 “• p ra M p o ra w N 3 rt-	mi	n	rt
•S^p^es!
ra oj o m rt-äc-
b <5 ISEE^ira „Sg™g'"o“
Eff-°s°gga
C£si BgEiša EraSg‘“».Sro
e- 2
»ffögn'-iä"
BglsS-g
S-SSSS-«ä
ra o d-*^ »S h-p-3 w ^ a
5^m°8
H ® m® C*
g 3 > 2 DS
Op
f
M
Z
>
>
H
C
O
n
n
o
m
K3
»p.
B
n ra 'h h (p
EB“g,P.Sg. T g S tre 0.3« ?
a
SS^P^Srt. H-
SreraP.?»™ cL
CO
<
„ s 9S
S!
CO
a
I
m«
H«
O
S:
O