DR. PAVLE BLAZNIK — OSEMDESETLETNIK Konec junija je naš rojak zgodovinar dr. Pavle Blaznik dopolnil 80 let življe nja in plodonosnega dela. O njegovem živ ljenju in delu so Loški razgledi objavili že poročila ob njegovi 60-letnici (LR X, 1963, str. 212-215) in 70-letnici (LR XX, 1973, str. 306-311). Bralci našega glasila ga torej že dobro poznajo, vendar se ga ob 80-letnici radi spet spomnimo in ome nimo pomembne dogodke njegove živ ljenjske poti in pogledamo, kaj vse je napisal, posebej spise o zgodovinski pre teklosti Škofje Loke dn loških krajev, pa še drugo, kar je v tem ali onem oziru povezano z nami. Naš Pavle Blaznik se je rodil 28. junija 1903 v družini čevljarja v Skofji Loki. Osnovno šolo je končal v domačem mes tu, gimnazijo pa v Šentvidu, kjer je ma- turdral 1. 1921. Nato se je vpisal na filo zofsko fakulteto mlade univerze v Ljub ljani, kjer je študiral zgodovino in zemljepis. Vseskozi je dajal prednost študiju zgodovine, pri katerem se je pod vodstvom profesorjev dr. Ljudmila Hauptmana in dr. Milka Kosa uvajal v znanstveno raziskovalno delo ob arhiv skih virih. Skromna sredstva za preživ ljanje si je štiri leta dopolnjeval z za služkom od nočnega igranja klavirja v kavarni Emona. Kljub tej zaposlitvi je vestno in vztrajno študiral in je 1. 1926 diplomiral za profesorja zgodovine in geografije, dve leti nato pa promoviral za doktorja zgodovinske znanosti z di sertacijo »Kolonizacija Selške doline«. S tem delom je postavil temelj svojemu življenjskemu delu — proučevanju druž bene in gospodarske preteklosti naših krajev v fevdalni dobi. Jeseni 1928 je začel poučevati na dr žavnem učiteljišču v Ljubljani, po enem mesecu pa je bil nameščen za suplenta na gimnaziji v Celju, kjer je nato službo val do izbruha vojne 1. 1941. V Celju se je oženil in dobil sina in hčer. Več let je zbiral gradivo za zgodovino svojega rojstnega mesta Škofje Loke in loškega fevdalnega gospostva in je že zgodaj objavil nekaj razprav o koloniza ciji domačih krajev. Nemška okupacija Celja je Blaznika dn njegovo družino hu do prizadela. Pred Nemci se je Pavle 1. aprila 1941 umaknil v Ljubljano in kma lu nato v Tijesno v Dalmaciji, od koder je njegova žena. V Ljubljani je nekaj ča sa poučeval kot pogodbeni profesor na 1. realni gimnaziji. Profesor Balduin Saria ga je osebno vabil, naj bi kot strokovnjak za kolonizacijsko zgodovino sodeloval pri zgodovinskem inštitutu v Celovcu, ki so ga nameravali Nemci ustanoviti pod vodstvom nacističnega zgodovinarja Mar tina Wutteja, a je ponudbo odločno od klonil. Ce bi jo sprejel, so mu obljubljali, da mu bodo vrnili vso njegovo zaplenjeno imovino. Leta 1943 se je vrnil v Tijesno dn se v naslednjem letu pridružil parti zanom. Od decembra 1944 do konca vojne je poučeval na gimnaziji v osvobojenem Šibeniku. Ob koncu vojne se je s člani ZAVNOH odpeljal s kamioni v Zagreb dn se vrnil v Ljubljano. V Ljubljani je bil dodeljen Komisiji za ugotavljanje vojne škode na kulturno zgodovinskih predmetih v Sloveniji in prevzel to delo na Gorenjskem. Po dveh mesecih je bil z enako nalogo po slan v Celje in kmalu postavljen na gi mnazijo kot vršilec dolžnosti direktorja. Od leta 1950 do 1954 je delal kot znan stveni sodelavec na ekonomski fakulteti, od leta 1954 do 1957 pa v Državnem ar hivu Slovenije. Od decembra 1957 je bil zaposlen v Zgodovinskem inštitutu Mil ka Kosa pri SAZU kot višji znanstveni sodelavec, od leta 1964 kot znanstveni svetnik. Ob koncu leta 1982 je stopil v pokoj s priznanimi 59 leti službovanja. Leta 1945 je bil imenovan za člana Ju goslovanske restitucijske komisije, ki ima nalogo ugotoviti, katere kulturno zgodo vinske predmete so okupatorji odpeljali iz naše države v Avstrijo in kje so shra njeni. Udeleževal se je sej komisije v Beogradu in Ljubljani in občasno več krat bival na Dunaju, v Gradcu dn Ce lovcu in se pogajal s predstavniki tamo- šnjih političnih oblasta in vodji muzejev in arhivov, ki zahtevajo razna dokazila dn na različne načine zavlačujejo spora zumevanje z Jugoslovani. Leta 1975 je 191 na osnovi jugoslovansko avstrijskega sporazuma sodeloval v Avstriji pri pre vzemu restitucijskega gradiva, predvsem med okupacijo odpeljanih urbarjev in drugih arhivalij iz naših gospoščinskih in občinskih arhivov. Od leta 1959 je tu di član komisije, ki naj uresniči jugoslo vansko avstrijske konvencije iz 1. 1923 do arhivalij, ki so nastale na jugoslovan skem ozemlju in so na ta ali drug način prišle v Avstrijo. Velike zasluge ima Pavle Blaznik za nastanek in razvoj Loškega muzeja in arhiva. Sodeloval je pni ustanovitvi Mu zejskega društva v Škofji Loki leta 1936 in bil vsa leta od ustanovitve do 1974, torej 38 let, predsednik upravnega odbo ra. Vestno dn preudarno je vodil meseč ne seje, občne zbore in se udeleževal raz nih posvetovanj,' prireditev in muzejskih dzletov. Od osnovanja zbornika Loški raz gledi, ki ga izdaja Muzejsko društvo v Škofji Loki in izhaja že 30 let, je aktivni član uredniškega odbora in eden najbolj rednih sodelavcev zbornika, saj ni letni ka, ki bi bil brez njegovega prispevka. V lebih 1955 do 1974 je sodeloval tudi v uredništvu Kronike v Ljubljani in bil od 1967 do 1971 njen glavni urednik. Odkrivanje naselitvene zgodovine na ših krajev, ki ga je začel z razpravo »Kolonizacija Selške doline«, objavljeno v knjižni obliki leta 1928 in sprejeto za doktorsko disertacijo, je nadaljeval v na slednjih letih. Ze pred vojno je v Geo grafskem vestniku leta 1934 objavil raz pravo »Posestne razmere v Selški dolini«. Leta 1938 je v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo objavil razpravo »Kolonizacija Poljanske doline«. Priobče- ni sta bili njegovi študiji »Bitenj« in »O cehih na Slovenskem«. S temi študijami se je toliko poglobil v proučevanje kolo- nizacijske zgodovine, da si je ustvaril ustrezno metodologijo za tak študij in le ta 1940 objavil razpravo »O metodah proučevanja kolonizacij ske zgodovine«. Vojna je prekinila njegova proučevanja in mu uničila zbrano gradivo o zgodovini loškega gospostva. Vsi njegovi zapiski o preteklosti loških krajev v stoletjih fev dalnega gospostva so izginili s stanovanj sko opravo vred in jih je moral po vojni začeti zbirata čisto znova. Z neumorno pridnostjo je nadomestil izgubljeno gra divo in ga še povečal, da je mogla za ti- sočletndco Loke leta 1973 iziti knjiga »Škof ja Loka in loško gospostvo«. K sreči ga je loška občina 1. 1954 podprla, da je šel v Miinchen in je v petih mesecih v treh arhivih izbral arhivalije, ki se tičejo loškega gospostva, in jih dal kopirati na mikrofilm. S povečav mikrofilmov je do bil avtentične podatke za svoje delo. Mi krofilmi in povečave, ki jih je skoraj 4000, hrani sedaj loški arhiv. Poleg loške zgodovine je napisal Blaznik vrsto raz prav tudi o zgodovini nekaterih krajev v Sloveniji. Pregled Blaznikove bibliografije obse ga 106 naslovov. To so razprave, študije in zapisi znanstvene in poljudnoznanstve ne vsebine od debele knjige do poročil in zapisov na eni ali par straneh te ali one revije. Največ (40) se jih nanaša na oze mlje nekdanjega loškega gospostva, nato sledijo razprave o mestu Škofji Loki (13), o živečih in umrlih osebah (16), po ročila in kritike knjig ali časopisov dru gih avtorjev (12), o drugih krajih Go renjske (2) in Slovenije (13) pa o arhivih in muzejih. Največ Blaznikovih spisov je objavljenih v Loških razgledih (48), nato v zgodovinskih časopisih (Časopis za zgo dovino in narodopisje, Zgodovinski časo pis in Jugoslovanski istorijski časopis — 17), v publikacijah SAZU, v Kroniki (5), v Arhivistu in Glasilu Mestnega arhiva ljubljanskega (4), v Geografskem vestni ku (3) in v drugih izdajah (nekateri zbor niki, Jugoslovanska enciklopedija, Sla vistična revija, Glas, Mohorjev koledar). V knjigi je izšlo največje Blaznikovo de lo »Škof ja Loka in loško gospostvo«, dru ga zajetna njegova knjiga so »Urbarji freisinške škofije«. Kot knjižica je v Munchnu izšel leta 1968 spis »Das Hoch- stift Freising und die Kolondsation der Herrschaft Lack im Mittelalter«. V knjigi Lexicon latinitatis medii aevi Jugoslaviae je priobčena vrsta Blaznikovih gesel. Spis »O cehih na Slovenskem«, ki je bil ob javljen v Zborniku slovenskega obrta je Muzejsko društvo v Škofji Loki izdalo v posebnem zvezku. Enako je izšel spis »Naselitev Slovencev«. Sedaj, ko je v po koju, dokončuje knjigo »Historična topo grafija jugoslovanske Štajerske in Koro ške«, za katero dela že od leta 1960. Iz naslovov njegovih spisov je razvid no, da je Blaznik odkritelj fevdalne pre teklosti Škofje Loke in loškega ozemlja in da je med prvimi strokovnjaki za zgodovino naseljevanja slovenskih krajev in njihovega fevdalnega gospodarstva. Pomemben prispevek zgodovinski vedi so tudi Blaznikova predavanja na kon gresih slovenskih zgodovinarjev na Ptuju (1940), v Laškem (1950), Piranu (1955), Novem mestu (1965) in Škofji Loki (1972) ter jugoslovanskih zgodovinarjev v Beo gradu (1954), Zagrebu (1958) in na med- 192 narodnem kongresu zgodovinarjev v Dol nji Stubicd (1974). Predaval je tudi na zboru slovenskih arhivarjev (1959 in 1974) in na kongresu jugoslovanskih folkloris- tov na Bledu (1959). Več predavanj je imel tudi na muzejskih večerih v Škof ji Loki in na sprejemu gostov v Loškem muzeju — študentom in profesorjem zgo dovine iz Tiibingena (1980) in članom zgodovinskega društva iz Freisinga (1981). Za dela o Skofji Loki in loškem go spostvu mu je Skupščina občine Škof j a Loka leta 1957 dala priznanje z veliko plaketo, 1973 pa ga je izvolila za častnega občana. Tudi Muzejsko društvo v Skofji Loki ga je istega leta imenovalo za čast nega člana in mu podelilo plaketo za de lo ob proslavi tisočletnice, leta 1977 pa spominsko diplomo kot soustanovitelju društva. Leta 1974 je dobil za življenjsko delo Prešernovo nagrado gorenjskih ob čin. Častno članstvo je prejel tudi od Geografskega društva Slovenije leta 1972. Leta 1964 je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Urbarji freisinške škofije, 1974 pa za knjigo »Skofja Loka in loško gospostvo«. Leta 1973 je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo. Na letošnjem občnem zboru je Muzej sko društvo počastilo Blaznikov jubilej in mu izročilo posebno slavnostno listino. V Ljubljani so priredile znanstvene us tanove in strokovna društva skupni slav nostni večer s slovesnimi govori in čestit kami. Vsi njegovi znanci in sodelavci cenimo Blaznikovo obilno in temeljito delavnost, posebno še njegovo humanost, odkrito srčnost, resnicoljubnost, požrtvovalnost, vztrajnost. Stotine njegovih bivših dija kov ga radi vabijo na obletnice svojih matur in poudarjajo, da je bil v šoli sicer strog in zahteven, a nepristranski, pravi čen in uvideven. Prijatelji in sodelavci cenimo posebej njegovo vestnost in zane sljivost, v družbah njegovo duhovitost in šaljivost. Čestitkam ob lepem življenjskem jubi leju priključujemo iskrene želje, naj ostane še dolgo* vrsto let zdrav in dobre volje pri delu za koristi Loke, slovenske in jugoslovanske kulture. Bibliografija dr. Pavleta Blaznika Kolonizacija Selške doline, Ljubljana 1928, 118 strani. Bitenj, Geografski vestnik 1928, str. 88-98. Naselitev Slovencev, Vestnik prosvetnih zvez, Lj. 1934, 10 strani. Posestne razmere v Selški dolini, Geo grafski vestnik, 1934, str. 4—66. Ilešič Svetozar: Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Jugsl. istorij- ski časopis, Beograd 1935, str. 179—198. Melik Anton: Kmetska naselja na Go renjskem, Jugosl. istorijski časopis, Beograd 1935, str. 198—199. Skofja Loka in njen okraj, Zbornik ob obrtni razstavi, Skofja Loka 1936, str. 9-17. Kolonizacija Poljanske doline, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1938, str. 1—62. Kos Milko: Urbarji salzburške nadškofije, Časopis za zgodovino in narodopisje, 1939, str. 219—221. Zontar Josip: Zgodovina mesta Kranja, Dom in svet, 1939, str. 563—564. O cehih na Slovenskem, Zbornik sloven skega obrta, Lj. 1940, 16 strani. O metodah proučevanja kolonizacijske zgodovine, Časopis za zgodovino in na rodopisje, 1940, str. 33—39. Arhivi v severni Sloveniji v dobi nemške okupacije, Arhivist, Beograd 1951, str. 20—26. Kos Milko: O starejši slovenski koloniza ciji v Istri, Zgodovinski časopis, 1951, str. 367—369. Doneski k historični topografiji ljubljan ske okolice, Zgodovinski časopis, 1952/ 53, str. 391—397. Gradovi na loškem ozemlju, Kronika, 1953, str. 97—102. Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju, Razprave SAZU, 1953, str. 139—242. Zemljiška gospostva na besniškem ozem lju, Razprave SAZU, 1953, str. 243-276. Kos Milko: Urbarji Slovenskega Primor- ja, Drugi del, Zgodovinski časopis, 1955, str. 252—255. Na obisku v Freisingu, Loški razgledi, 1954, str. 55—64. Pota in vidiki slovenske krajevne zgodo vine, Kronika, 1955, str. 145—150. Upori loških podložnikov konec XV. in v začetku XVI. stoletja, Loški razgledi, 1955, str. 65—70. Freisinška županija Dovje, Zgodovinski časopis, 1955, str. 7—25. Prispevek k življenjepisu Primoža Tru barja, Slavistična revija, 1955, str. 247—248. Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Lubnikom ter njuni gradiščani, LR, 1956, str. 79—88. Arhivi v Sloveniji, Jugoslovanska enci klopedija, Zagreb 1956, str. 156—198. 13* 193 O mestnem obzidju v Skofji Loki, LR, 1957, str. 15—24. Zemljiška gospostva v območju freisdn- ške dolenjske posesti, Razprave SAZU, 1958. 94 strani. Popis kmetij na ozemlju loškega gospo stva leta 1510. LR, 1958, str 119—127. Poselitev Gorenjske, Rad kongresa fol- klordsta Jugoslavije, Bled 1959, str. 15—18. O zbirki mikrofilmov v škofjeloškem muzeju, Arhivist, Beograd 1959, str. 61—65. O podeželski obrti na loškem ozemlju do začetka 16. stoletja, LR, 1959, str. 91—97. Obveznosti podložnikov do zemljiških gospostev v območju Kranja, 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 84—104. O obrti v Skofji Loki v srednjem veku, LR, 1960, str. 80—87. Odkod priimek Tavčar, Geografski vest- nik, 1960, str. 27—31. Uešič Svetozar: Die Flurformen Slowe- niens im Lichte der europaischen Forschung, Zgod. časopis, 1960, str. 264-266. Glaubert Gerhard: Siedlung und Wirt- schaft im oberen Sawegebiet wahrend des 16. Jahrhunderts und heute, Zgod. časopis, 1960, str. 266. Enote kmetskih gospodarstev na Sloven skem, Kronika, 1961, str. 129—134. Trgovske zveze Škofje Loke z Reko v v luči notarske knjige Antona de Ren- no de Mutina (1436—1461), LR, 1961, str. 75—82. Loški meščan Jernej Junaver, LR, 1961, str. 83. Reformacija in protireformacija na tleh loškega gospostva, LR, 1962, str. 71-104. Ime Puštal in njegov pomen, LR, 1962, str. 219. 60 let mestnega arhiva ljubljanskega, Splošni pregled fondov Državnega ar hiva LRS, Zgod. časopis 1962, str. 277—279. Urbarji freisinške škofije, Ljubljana SA ZU 1963, 472 strani, (Viri za zgodovino Slovencev, 4). Odmev velikega tolminskega punta na ozemlju loškega gospostva, LR, 1963, str. 84—96. K problemu nastanka Bitnja na Sorskem polju, LR, 1963, str. 215. Loško gospostvo v času Eggenbergovega najema, LR, 1964, str, 43-49. Struktura agrarne posesti na tleh loškega gospostva do srede 18. stoletja, LR, 1965, str. 25—29. K problemu nastanka Škofje Loke in njenega notranjega razvoja v srednjem veku, Zgod. časopis, 1965/66, str. 153— 160. Topografija vitanjskega urada v luči ur barja iz 1404. Časopis za zgodovino in narodopisje, 1966, str. 96—103. Posebnosti starejše agrarne strukture na Dolenjskem, Kronika, 1966, str, 1—8. Prometne zveze preko Poljanske doline v freisinški dobi, LR, 1966, str. 37—43. Položaj Visočanov v loškem gospostvu, LR, 1966, str. 141—143. Spremembe v pravnem položaju loškega teritorialnega gospostva v 16. stoletju, Razprave SAZU, 1966, str. 319—341. Od reverza do transakcije (1589—1637). Borba loških meščanov ž zemljiškim gospostvom za utrditev mestne avtono mije, LR, 1976, str. 51—60. Das Hochstift Freising und die Koloni- sation der Herrschajt Lack im Mittel- alter, Munchen 1968, 24 strani. Stare prometne povezave med Škof jo Lo ko in Freisingom, LR, 1968, str. 49—55. Topografija srednjeveške ptujske domi- nikalne in minoritske hubne posesti v jeseniškem uradu, Časopis za zgodovi no in narodopisje (Bašev zbornik), 1969, Maribor 1969, str. 211—216. Analiza neposredne obremenitve grunta v Krnicah v Poljanski dolini, Kronika, 1969, str. 20—23. Zahodna meja loškega gospostva po ur barju iz 1630 in po skici iz 1771, LR, 1989, str. 105—111. Vrsta gesel v Lexicon latinitatis medii aevi Jugoslaviae, Zagreb 1969. Gospodarska in družbena zgodovina Slo vencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek: Agrarno gospodarstvo. Ljub ljana SAZU, 1970. (Kolonizacija in po pulacija od 16. do srede 18. stoletja, str. 88—98; Enote kmečkih posesti, str. 149—160; Kolektivna kmečka posest, str. 161—184; Poljska razdelitev, str. 185—196; Kmečka naselja, str. 611 do 616). O metodah in nekaterih rezultatih pri ugotavljanju lokalizacij krajevnih imen, Onomastica jugoslavica, Ljublja na 1970, str. 3—11. Iz življenja loškega plemstva v 17. sto letju, LR, 1970, str. 33—38. Lovro Planina—osemdesetletnik, LR, 1970, str. 270. Slovenica v arhivalijah freisinškega lo škega gospostva, LR, 1971 str. 74—79. Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici, Publikacije Mestnega arhiva ljubljanskega, Ljubljana 1971, str. 27— 96. 194 In memoriam pro?. dr. Maks Miklavčič, LR, 1971, str. 226—227. Profesor France Planina—sedemdeset letnik, LR, 1971, str. 229—232. Fresacher Walter: Die mittelalterlichen Urbare des Benediktinerstiftes St. Paul in Karnten 1289/90 und 1371/72, Zgod. časopis, 1971, str. 297—300. Ob tisočletnici loškega gospostva. Glas 1. 7.-29. 12. 1972, 27 člankov. Zgodovinski razvoj freisinškega loškega gospostva, LR, 1972, str. 15—47. V spomin akademika dr. Milka Kosa. LR, 1972. str. 417—419. V spomin notarja Steva Sinka, LR, 1972, str. 459. Skofja Loka in loško gospostvo (973 — 1803), Skofja Loka 1973, 564 strani. Aljažev stolp na Triglavu — v mejah lo škega gospostva, LR, 1973, str. 37—39. Portret freisinškega škofa Filipa (1498— 1541), LR, 1973, str. 40—42. Kasarna pri Kapucinskem mostu v Škof- ji Loki, LR, 1973, str. 43—47. Ob loškem tisočletnem jubileju, Mohor jev koledar 1973, str. 86-91. Razvoj fevdalne rente v slovenskih po krajinah do 16. stoletja, Kmečki punti na Slovenskem, Situla 13, 1973, str. 35—40. Razvoj feudalne rente u slovenskim po krajinama do 16. stol., Institut za hr- vatsku povijest, Radovi 5, Zagreb 1973, str. 127—137. Kolonizacija in populacija na Selškem v freisinškem času, Selška dolina v pre teklosti in sedanjosti, Železniki 1973, str. 81—100. Otvoritev muzejske zbirke v Zireh, LR, 1973, str. 315—317. V spomin častnemu članu Lovru Planini, LR, 1973, str. 303-305. Jožefinski kataster v luči jožefinske davčne občine Spodnji Bitenj, LR, 1974, str. 47—58. Bitenj in franciscejskd kataster, LR, 1975, str. 83—93. K problematiki loškega grba, LR, 1975, str. 261—262. Ob 80-letnici prof. dr. Josipa Zontarja, LR. 1975, str. 289—290. Loški deželnosodni protokoli iz 1625— 1637, LR, 1976, str. 25—33. Ob štiridesetletnici Muzejskega društva v Skofjd Loki, LR, 1977, str. 11—23. Se k problematiki loškega grba, LR, 1977, str. 279. Stoletnik prof. dr. Jože Demšar, LR, 1977, str. 280. Življenje na žirovskem ozemlju v pre teklih stoletjih, Alpina — 30 let tovar ne obutve Ziri, str. 9—13. Železniki in franciscejski katastrski ela borati, LR, 1978, str. 11-23. O virih za freisinško in briksensko po sest na Slovenskem, Arhivi 1978. O preselitvi loških podložnikov, LR, 1979, str. 77—89. Etnografski pobirki iz loških deželsko- sodnih protokolov 17. stoletja, Tradi- tiones 1976-1977, Ljubljana 1979, str. 55-58. Iz mojih spominov, Šentpetrski zvon 1979, str. 6-8. Gospodarska in družbena zgodovina Slo vencev, Zgodovina agrarnih panog, II. zvezek: Družbena razmerja in gibanja: Podložniške' obveznosti do zemljiškega gospostva, Ljubljana 1980, str. 241—278. Ziri v luči franciscejskega katastra, LR, 1980, str. 120—130. Profesor dr. Jože Demšar (1877-1980), LR, 1980, str. 297. Reambulaoija v luči katastrske občine Ziri, LR, 1981, str. 197—206. Profesor France Planina — osemdesetlet nic LR, 1981, str. 291—292. Kolonizacija slovenskega ozemlja s po sebnim ozirom na loško in tolminsko gospostvo, 18. seminar slovenskega je zika, literature in kulture 5.-17. 7. 1982, Zbornik predavanj, Ljubljana 1982, str. 207—221. Puštalsko zemljiško gospostvo in njegova posest znotraj loškega teritorialnega gospostva v času rektifikacije, LR, 1982, str. 11—19. Profesor ddr. Josip Zontar, LR, 1982, str. 141—142. France Planina 13 Loški razgledi 195