pmiimiiiiiiuiiHti!imtiiHiiiiiiHiiimmiiiui>» THE OLDEST | 1 AND MOST 1 POPULAR | SLOVENIAN | I NEWSPAPER 1* I IN UNITED | | STATES OP I AMERICA. | ^trimfHiimiiMiiiiimiiHHiiMtMiiiijjimimiif ^^^ y\ \ , • . / Geslo: Za vero in narod — za pravico in reamco — od boja do zmage! GLASILO O SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SVTDRUŽINE V JOTiftit — S. P, DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER COLO a ^^^ ^^i uii!ii!!iii[iii!imiutntmam!imroitmtBiniinn 1 NAJSTAREJŠI 1 f IN NAJBOLJ 1 i PRILJUBLJEN g | SLOVENSKI LIST V | ZDRUŽENIH 1 DRŽAVAH 1 | AMERIŠKIH. | ^umniiaiuiianiraiuntinmmiiirimuiiuiu? ŠTEV. (No.) 84. CHICAGO, ILL., PETEK. 29. MAJA — FRIDAY, MAY, 29, 1925. LETNIK XXXIV. Načrt sovjetske Rusije. SOVJETI SE PRIPRAVLJAJO NA VELIKO OFENZIVO PROTI ROMUNIJI IN IZ BALKANSKIH DRŽAV NAPRAVITI REPUBLIKE, PO BOLJŠEVIŠKEM "RECEPTU." RUDNIŠKA NESREČA. Carigrad, Turčija. — Sovjetska Rusija je pripravljena na veliko ofenzivo proti Romuni- - ji, in sicer še to poletje. To je Velika eksplozija, 65 rudarjev K RIŽ E M S V E T A, NEMČIJA IN KLANJE V MAROKU _ od t« VARSTVENI PAKT. SE BLIŽA H KONCU; kaj so se poslala uradna poro- ---- čila na vse poštne postaje, naj Na mednarodni konferenci, ki Francija in Španija sti pri volji zajetih. — Gosti dim zadržuje delo reševalcev. — Ni veliko upanja, da bi se nesrečneže rešilo žive. , Raleigh, N. C. — Zopet se tudi bil vzrok, da je bil bivši vojni minister T rot z k v, pozvan v Moskvo, kjer bo imenovan na njegovo prejšno mesto, ali pa poveljnikom rdeče armade. Prva točka po kateri bodo posedli je Beparabija, druga pro- [poroča o nesreči v rudniku, kjer glasiti Romunijo kot sovjetsko je eksplozija pokopala 65 žr-republiko, nadalje ustanoviti tev, trpinov, ki s tveganjem republiko v Bolgariji, ko dose- lastnega življenja kopičijo nri-žejo tukaj navedene točke, po- lijone nekaterim, in to za platem se Grčija in Jugoslavija ne eo, s katero se komaj preživi-boste mogli upirati in tako bo jo. To pot prihaja žalosten ves Balkan "rdeč." (So pač sa- glas iz Raleigha, N. C. V rovu nje.) Carolina Coal kompanije, osem se pošiljatve namenjene v Rusijo ne naslovljajo več, kakor doslej "Rusija," temveč, "Združenje socijalističnih sovjetskih republik." — Chicago, 111. — Ker je za se bo vršila to poletje, se pričakuje, da bo rešeno vprašanje nesporazuma med Nemčijo in zavezniki. Berlin. — Nemčija je silno Iz neodrešene domovine. -o- KAJ HOČEJO FAŠISTI S SLOVENSKIM LJUDSTVOM V JULIJSKI KRAJINI. — VELIKI CERKVENI KONCERT NA REKI. —. DRUGE ZANIMIVE VESTI. se pogajati z Abdel Krimom in prenehati s sovražnostmi. — Francozi zopet pognali v beg Rifijance. pričakovati draginje radi mrz- potrta glede varstvenega pak- Fašistovsko postopanje. [či v Trstu ulica Fabio Fibri 17. Fašisti hočejo z vso silo za- Ženska, kateri je že 40 let, se gospodovati nad slovenskim Je hotela obesiti na žebelj. Pri-ljudstvom v Julijski Krajini, ta- pravila je zanjko ter jo pritr-ko da bi jim bilo po pasje po- dila na žebelj, ki se je pa pod korno in bi storilo v vseh slu- težo -svoje žrtve omajal in po- Tangier. — Vest, da je Francija v soglasju s Španijo pri vo- lega vremena, vsakdo hiti ku-j ta. Na mednarodni konferenci, lji pripoznati neodvisnost Ri-j čajih samo to, kar dovole ali Pustil, tako da je padla samo-povati žito, katero je znatno ki se bo vršila to poletje, bo fijancev, je nemalo osupnila di- ukažejo oni. Napotje proti za- borilna kandidatinja z vrvjo poskočilo na ceni. Nemčija razjasnila obzorje po- plomatičire kroge, .rt? pa edini gospodovalnem načrtu jim de- okrog vratu nezavestna na tla. — Washington. — Najvišje Mitičnih zmešnjav v Evropi, izhod iz te krize, ali pa pod- ' lajo slovenske politične in gos-sodišče Zdr. držav je določilo,| Glede Francije, je danes Nem- vzeti operacijo, ki bi Francijo podarske organizacije In iz te-da se sme objavljati po listih čija popolnoma drugega mne- financijelno še bolj potrla, pa ga napotja izvira fašistovsko svota, katero plačajo davko- nja, kot je pa bila v začetku; tudi izzvala notranje nemire, sovraštvo do Slovencev. V "Pic-plačevalci. ker to ni protipo- tega leta. Nemčija ne veruje, ker večina francoskega ljud- colu" je bil članek nekega ita-stavno. ' da Francija vsiljuje varstveni stva se ne strinja s to kampa- lijanskega advokata, ki pravi, — New York. — Guv. A1-« pakt, in tudi ne, da si želi da njo. kako da brezvestneži zapelju-fred Smith, je zapustil svojo hi- mora Nemčija vstopiti h Zve-i Žena bo okrevala. Zopet nesreča v škedenjskih plavžih. V škedenjskih plavžih se je pripetila 19-letnemu težaku Antonu Babiču neprijetna ne- Španija in Francija sta pred- jejo Slovence glede službenega nakladanjem pre- pogoje za naznanila o novi prijavi vojnih moga se je vtrgal koš s kosi čr- šo na Oliver cesti in se prese- zi narodov. Oni smatrajo Fran-( ložiti Abdel Krimu lil, poslopje pa prepustil St. cijo kot nezmožno se vmešava- mir. Ti pogoji nudijo Rifijan- dajatev in kako da je on po- ne rude> ki se je vsula Babiču . James katoliški cerkvi, ki se bo ti v politiko, vsaj toliko časa, cem pravico do trgovine, ne da nekod podal slovenskim posest- na glavo in po životu. Poškod- Ker imati Romunija in Polj- milj od Sanforda je nastala iz porabilo za šolo. dokler ni vrejcna francoska fi- bi jih zadrževala colninska ob- nikom pravo poročilo o tej be* k* ie zadobil težak so ska v pogodbi eno drugo pod- do sedaj se nepojasnjenega v z- _ Toronto, Ont. — Dve de- nanca in sporazum glede dolga last. Abtiel Krim pa nima vol je' stvari. Članek je bil hujskaški številne, a k sreči ne nevarne. pirati v slučaju napada Rusi- roka eksplozija, ki je zasula kHci po 1B let in ena starejša, Ameriki. Nemci smatrajo Fran- Se spustiti v pogajanje s Špani- in je kazal namen, da'bi se! -o- je, namerava sovjetska vlada i <•> rudarjev. Ker je bil dim, ki jetnice v tukajšni občinski je- coze danes kot slabiče, ki jih jo. dokler ne pride Tetuan pod morali Slovenci v takih rečeh o- Nalezljive bolezni v Trstu, držati Poljsko v šahu na ta na- je nastal pri razstrelbi silno so usmrtjie svojo oskrbnico tarejo slabe finančne razme-! njegovo oblast. V splošnem se bračati do Italijanov, potem pa Prošlosti zabeležuje tržaški čin, da ustanovi sovjetsko re- gost, ni bilo mogoče pričeti z in pobegnile. re, sitnosti v Maroko, kar jih pa sodi. da bo Krim popustil in bi bilo vse prav. Italijan bi do- zdravstveni izkaz .6 slučajev — Carigrad, Turčija. — dela nezmožne, da bi se spu- sprejel ponudbo, ker je začel bil masten zaslužek in vsa davice. 15 slučajev škrlatice in publiko v Poljski Galiciji z Lembergom kot glavno mesto. Za to nameravano operacijo je dobila sovjetska vlada pogum, ker se zanaša, da sti Romunija in Bolgarija močno oslabeli všled notranjih nemirov. Dalje; Francija ima dovolj opravila v Maroko in tudi stališče Anglije ni nič kaj prijetno, ker slednjo ogroža 250.000 Turkov, Jugoslavija in Grčija sta pa itak na robu revolucije. Iz zanesljivih virov se do-znava, da namerava pri tej operaciji poslati sovjetska vlada en milijon niož preko reke Dnjester v Besarabijo. Ena skupina rdeče armade bo udarila na Bukarešto, dočim bo druga skušala zajeti romunsko armado ob reki. Iz gornjega poročila je razvidno, da so prišli zopet črni oblaki nad nesrečni Balkan, ki grozijo, da se bo zopet pričelo klanje, ki zna biti še hujše, kot je bilo ono v svetovni vojni. -o- Iz poštnega urada. rešilno akcijo takoj, splošno se sodi, da so vsi nesrečneži mrtvi. -o- NEMIRI ¥ AVSTRIJI. ci grozili s stavko. — Društva nacionalistev razpusča-jo, socialističnih se ne dotaknejo. ta. Turška vlada ne dovoli, da bi ščali v bodisi kakršnekoli po- uvidevati, da ne bo kos franco- stvar bi se rešila pristno po ita- slučajev trebušnega legar-na njenem ozemlju plapolala gajanja. ski premoči. Francozi so »apra- jansko, to se pravi: v prevaro Ja- nova zastava Zveze narodov. Pozornost Nemčije je obr- vili vspešno blokado, katera in škodo slovenskega ljudstva.) ——°- ki je temno modra z dvema zla- njena le na izpraznitev Porur- grozi četam Abdel Krima z la- Ko sta bila v Postojni dva Žalosten konec mladega dekle- Kima črtama navskrif. ja jn Kolina, polagajo pa tudi koto. i odposlanca od političnega dru- * ' . . — Okrožno sodišče v \Vau- veliko važnost na trgovinsko To blokado pa izrabljajo štva "Edinosti" da tudi ustme- Avstrijske oblasti izpustile iz kegan, 111. je obsodilo oba m o- pogodbo s Francijo, ječ izgrednike, ker so delav-|rjlca, ki sta usmrtila Russel Di- Rme se ckeya, uslužbenca Chicago & j davili pror North western's Viking exprese ren dočim na 25 let ječe, kazen se jima k0V'0 pot. markn je Znatno pP J orožje proti Rifijancem. Pod italijansko vlado. pa zna zmanjšati na 13 let, a- dla Poročilo o poteku bojne ope- -o- V splošnem je pa Nemčija'racije je za Francoze ugodno. Za župnika v Barkovljah Obesila se je v Trstu komaj 18-letna služkinja Marija Pe- i podjetni tihotapci in pridno ti- no podasta ljudem pojasnila, pozabiti, da je dr- hotapijo živila. Španija ie po- so divjali nad njima fašisti in doma iz tržaške okolice, ačun Nemčije izbo- slala svoje čete. da to prepre. ^ neusmiljeno pretepli. Take J* deklica gnalo v žalost- ie industriia šla raj či. ker blokada ie naivspešnej-i so razmere med našimi brati no smrt, ni dognano. Nekateri Dunaj. _ V Avstriji so se ko se bosta dobro zadržala. Stockholm. — Od tukaj pri pravijo, da se je Pečarjeva končala radi nesrečne ljubezni. -o- , . . . i . i , ■__•» lllll^ll hI, Ull .11 A I priceh nemiri, ki ne obetajo mc prihaja poročilo, da se je fi- roki .ker dobrega. Nemški fašisti na eni nančni odbor odločil, prodati ,r pH katerem je prišlo o- nabirati prispevke za sklad, in požara so prispele požarne ie 111 nava.JM na obleči vojaško suknjo naše ar- kro^r 200 oseb ob življenje. Ek- sicer $1,000.000, s katerim naj brambe iz mesta in okolice ter Je zagrabil za kol lezec na made, ko je pa prosil za držav- sekucijij katero so izvršili trije bi se pomagalo zatirati stra- ogenj po večurnem napornem ijeh 111 °rata p°u glav!' ljanski papir, se mu je istega ciganif je prisostvovalo 30,000 šansko bolezen gobavost. Veli- gašenju omejile. Škoda je zelo aJe vsied zadobljemh pos- odklonilo. HnHi ' ^ 5p storilo za te nesreč- velika. ) kodb dru«1 dan umrl- Trstu je bilo strašno, na bojišču je o- je bil inštaliran don Luigi Sal- sta,Lec Iv%-Molderič na stalo veliko število mrtvih. Na vadori. To je prvi italijanski P rdeh pn rrstu- Sel ie na do" treh točkah so Francozi napa- župnik v Barkovljah po dolgijmacl Vrtv za hlso! da bl se na~ dli sovražnika: tudi to pot so dobi slovenskih župnikov. Don|vzl1 svežega zraka. Ko je šel igrala važno vlogo zračna le-j Salvador! je rojen v Trstu leta n^mo vodnjaka. ga je obsla hi- 1895. in je služboval pri Sv. Jakobu in v Skednju. Gen. Wood za sklad v pomoč ——o- ^ gobavim. Guverner, gen. Wood, ki se Požar pri Ptuju. V Vičavi pri Ptuju je nastal pna slabost. Nagnil se je nazaj in prekucnil v vodnjak. Bratomor. V občini Mol v Bački sta se sprla brata Andrej in Janez ^ Sinka radi konja in voza. Med kraj prepirom je Janez pograbil vi- njih voditelji so grozili z generalno stavko, ako bi se jih ob-f držalo še dalje v ječi. Govori se, Iz vrhovnega poštnega ura- da bodo vsa nacionalistična da se javlja, da gre na milijo- društva razpuščena, dočim se ne pisem v nič, radi nepravil- socialističnih vlada ne upa do-nih, oziroma pomanjkljivih na- takniti. slovo v. Po izjavi poštnega mojstra Arthur C. Luederja je bilo lansko leto v Chicagi nad 25,000.000 pisem in drugih poštnih pošiljatev radi zgoraj navedenega vzroka zadržanih, nekateri pa sploh niso bili oddani'; tako je prišlo nad 6,000.-000 pisem na takozvani "Dead Letter Section," kjer se jih odpre in uniči. Poleg tega je bilo poslano iz chicaškega poštnega urada na gori omenjeni oddelek tudi 125,933 zavitkov in 308.000 pisem, ki niti naslovljeni niso bili. Celo pisma, ki so vsebovala denar so bila pomanjkljivo naslovljena in so na gori imenovanem oddelku v teku lanskega leta ko*so odpirali pisma, dobili $"32,489.14 v gotovini. Vsled tega se priporoča, da vsakdo, ki ne zna dobro pisati, naj prosi koga drugega, da mu napiše vsaj nasloy, da bo gotovo pošiljatev prišla v prave roke. . _ - —— Komunisti pa tudi tukaj, kakor povsod, gledajo kako bi izzvali nemire, a ne bo jim vspe-lo, ker zmernejši socialisti ima- — Tokio, Japonsko. — Od tukaj poročajo o novih potresnih .sunkih, ki pa niso napravili škode, pač pa obilo strahu med že itak zbeganim ljudstvom. — Chicago, 111. — Milton Mertons, 23 let star, je bil na 1 mestu mrtev in avto v katerem jo celo situacijo v rokah. Pri izgredih v Moedling je se je vozil popolnoma razbit, bpo 14 oseb ranjenih, katere ko je zadel v osebni vlak na so morali prepeljati v bolnišni- križišču v bližini Baringtona. co; socialistični občinski svet- Mertona je pri sunku vrglo da-nik Mueller je bil pa usmrten. leč naprej na progo nakar je šel preko njega vlak in ga dobesedno razmesaril. — Fort de France, Martinique. — Od tukaj prihaja poročilo, da je prišlo pri občinskih volitvah do spopada med vo-lilci, posledica je bila osem mrtvih in 13 ranjenih. — Manila. — Pet mladih sinov iz boljših družin in šolsko izobrazbo je oropalo neko banko za $75.000, kateri denar so poskrili. Sodnijsko se jih ne bo preganjalo, ker bo elds ave., katero je padlo iz(škoda poravnana, največ pa ra-porča tretjega nadstropja naj di tega, da ne pridejo v javnost cementni tlak, a je ostalo po-j imena starišev, ki so na glasu polnoma nepoškodovano. I kot boljši meščani. Pokopali so ga pretečeno nedeljo, pogreba se je udeležilo veliko število pristašev. To priliko so izrabili tudi socialisti, ki so se v velikem številu zbrali na "Pvingu" ter več ur zadrževali ves promet. Vsi so bili o-boroženi z revolverji. -o- Dete padlo iz 3. nadstropja, o-stalo nepoškodovano. Chicago, 111. — Angelj varuh je varoval 2-letno dete Michael Krastulovich, 3123 Shi- ljudi. Dve minuti predno je dobil Friedman vrv okrog vratu, je smeje trdil, da je nedolžen in da ni imel pri omenjenem napadu nič opravka. Zagorsky je pa svojo krivdo priznal, a Koev je tudi do zadnjega trdil, da gre nedolžen v smrt. ' Zagorsky, kakor je bilo že poročano, je sodeloval pri napadu za borih $80, radi katerih je prišlo toliko ljudi ob življenje in naposled tudi njegovo. Romunija bo odgovorila na no-to Ameriki. Bukarešta, Romunija. — Ro- ko se je že storilo za te nesreč neže v Cullon na Filipinah, kjer je največja kolonija gobavcev. Ni pa le na Filipinah.ta bolezen, temveč po celem svetu, dasi je drugod število gobavih le majhno, napram onim na Filipinah. Največ teh nesrečne-žev je v nekaterih angleških kolonijah, osobito v Indiji. Anglija ima dobro organizirano društvo, ki je v veliko pomoč gobavim. Na Filipinah je danes število gobavih 12,000. Smrtna kosa. V Zgoniku je umrla 20-Ietna! Zorka Gruden, hčerka tamkajšnjega posestnika Miroslava Grudna. Grozna nesreča v tržaški prosti luki. V tržaški prosti luki se je pripetila pred kratkim grozna nesreča, 18-letni voznik Angel Tossuti je pripeljal v luko te-1 žak dvouprežen voz, s katerim je moral privoziti do takozva-ne bankine, kjer se razkladajo tovori. Hodil je med vozom in bed bankino, kjer je hotel pognati konje nazaj. V hipu pa Štirje usmrteni v Mehiki. Mexico City. — Štiri osebe so munska vlada je obljubila, dajbile usmrtene, med temi župan bo še tekom tega tedna odgo- mesta Pachuca, ko je prišlo do vorila na ameriško noto glede spopada med agrarci in polici- so se konji pomaknili naprej in dolga. Pred enim mesecom je jo. Pachuca je eno najbogatej-; oje voza se je zarilo v mladeni- ŽP bila noslana nota. za katero ših rudniških mest v Mehiki. I- ča s tako silo, da mu je zmeč- sto poročilo tudi pravi, da je kalo več reber ter mu tudi si-dan popreje prišlo do boja med cer prizadejalo težke notranje banditi in-policijo, pri čemer je poškodbe. Nastopil je močan bil en policist ustreljen, štirje krvotok, radi katerega so mo-so pa zadobili težke poškodbe, rali oddati nesrečneža nemudo-__o--nia v boinišnico, kjer bržčas ne že bila poslana nota, za katero se pa romur/ska vlada1 ni zmenila, dokler j,o ni ameriška vlada na to zopet opomnila. -o- — Olso, Norveško. — Tukaj so zaplenili 16.000 kvor-tov tihotapskega zganja na nekem nemškem parniku, katerega so nameravali vtihotapiti v deželo. _Od leta 1844. se je prise- bo okreval. lilo v Zdr. države 35,000.00-^ naseljencev, in sicer iz vseh de- Vrv se jfe pravočasno utrgala lov sveta. ' P" služkinji Filippini, stanujo- DENARNE P0SIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Nasa banka ima svoje lastne zrez« s poŠto in zanesljivimi bankami ? starem krajn m naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali nt zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene za poSiljke v dinarjih in 9 rah so bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino: 500 — Din........... 9.00 1,000 — Din......... $ 17.65 2,500 — Din......... $ 44.00 5J)00 _ Din. ........ $ 87.50 10,000 — Din.........$174.00 100 — Lir ................$ 4.80 200 — Lir ____7... $ 9.25 500 — Lir ................$ 22.25 1,000 — Lir ................$ 43.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. Ai nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m» nja. dostikrat docela nepričakovane ie absolutno nemogoče določiti cea« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej» po cenjLh onega dne. ko mi sprejm* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV-NO. Vse pošiljatve naslovite na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠAREK 70—9th AVE, NEW YORK. CITT. 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" .MIeri ^^^^^^^Prvi in najstarejši slovenski katoliiki list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen •ta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY; — Edinost Publishing Company 849 — West 22nd Street, Chicago, I1L Telephone: Canal 0098. ' Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. 4AROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za cclo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 (UBSCRIPTION: For United States per year.......................$400 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ... ......$4.75 " For Chicago, Canada and Europe per half year ....$2.50 Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-ssro. III., under the act of March 3rd 1870._ Kardinal Mercier in socialisti. Ne dolgo tega so imeli v Belgiji volitve za državni zbor. Tekom volitev so se fanatični socialisti posluževali raznovrstnih nesramnih obrekovanj, ki so posebno letela na najbolj častitljivega moža v Evropi — na svetovno znanega kardinala Mercierja, sivolasega starčka. Kardinal Mercier je čutil, da nikakor ne more molčati na skrajno predrzno-nesramne socialistične laži, ne da bi škodoval katolicizmu. Izmed socialističnih listov se je v skrajno ogabnem tonu najbolj divje izražal dnevnik "Le Peuple." Na ta list je kardinal naslovil protestno^pismo. To protestno pismo je moral časopis "Le Peuple" dobesedno natisniti brez vsake zamude, z ravno enakim črkami, s katerimi je sramotil katoličane. Ako socialistični urednik ne bi storil tega, bi bil za dolgo časa zapit. Pismo, ki ga je napisal kardinal Mercier je tipično in tako uničujoče za rdeče urednike, da so se potuhnili nemudoma in absolutno prenehali z napadom ha moža, katerega sicer časti in se mu klanja ves svet. Pismo kardinala se je glasilo: "Uredniku "Le Peuple," v Bruslju: — Gospod: "Zadnje čase ste si večkrat, zlasti pa 12. in 18. dneva tega meseca, vzeli za zabavo sramotiti me, in sicer potom vašega • pisanja in karikatur. Ker prihaja to od vas, seveda nima nobenega pomena, da se niste pri tem posluževali zločinske sramote, nezaslišanega obrekovanja, iz katerega ste skušali kovati za sebe političen kapital, in to me je baš napotilo, da ne morem dopustiti, da bi molčal. "Kaj hočete z menoj?" "Moje uboge osebe gotovo ne poželite, kajti jaz nisem n»-_ ti "buržoj" niti "kapitalist." Moje življenje je veliko bližje pri-prostemu delavcu, kot življenje ogromnega števila mož vaše "Nad sliko vislic ste tiskali z debelimi črkami: "B^li teror v klerikalni Ogrski admirala Horthya," in spodaj pod pošastno sliko tiskate: "V medaljonu kardinal Mjrcierja, ki je sprejel odlikovanje od rablja Horthya." "2e precej vaših socialističnih pisačev sf je dovolilo skrajno neslano šalo, da sem jaz sprejel odlikovanje od Horthya. Kar so si domišljali v svojih glavah, so vzeli za resnico. Jaz nisem sprejel nobenega ogrskega^ odlikovanja. Nikdar nisem i-mel prilike niti sprejeti niti zavreči kakega ogrskega odlikovanja, kajti nikdartpi še ni bilo ponujano. Dokazano imate torej, da ste vedoma, sramotno lagali. "Tu imate drug odgovor. V svoji številki z dne 12. marca se drznete trditi, da papeži še niso nikdar obsodili socializma, in da je kardinal Mercier zadnje čase trdil, da je vsakdo lahko socialist in katoličan. Obe vaši trditvi nasprotujete resnici, in tega vi ne morete zanikati. Torej vaše trditve niso pomote, pač pa laži. To je obrekovanje katoličanov. Tu imate odgovor: Vsi papeži, odkar se je socializem pričel, so javno obsodili socializem. Papež Pij IX. Pij X... Benedikt XV. Sedanji papež Pij XI. obsoja socializem. In ako mi obljubite, da boste tiskali te papeževe obsodbe socializma v vašfem listu, vam bom z veseljem poslal dotične uradne obsodbe, da se pojasni vašim či-tateljem resnica. Kar se tiče mene, nisem nikdar v svojem življenju, nikjer, niti v javnosti, privatno ali v cerkvi izjavil, da je katoličan lahko socialist. V tej točki se absolutno strinjam a vašim političnim načelnikom Van der Velde, ki piše v svojih "Soc. osejih" sledeče: "Biti ob istem času katolik in socialist, ni samo veliko nasprotje, pač pa je praktično nemogoče." "Mogoče je nekaj slabičev, ki v slabem razumu mislijo služiti ob istem času Bogu in vragu, to je, katolicizmu in socializmu. Toda motijo se: vera in socializem sta kot noč in dan, teoretično in praktično. "Kar se tiče mojega osebnega stališča vam odpuščam, do-čim vas pomilujem, ker ste dostojnost časopisja vrgli v blato s svojimi lažmi in ste prekoračili vse meje navadne človeške dostojnosti. D. J. Cardinal Mercier, nadškof v Mechlinu. Cleveland - Colliwood, O. Collinwoodska društva prire-de dne 31. maja ob 2. uri pop. skupni piknik na Keharjevih farmah. Veliko zanimanje je za to prireditev po naselbini in vzvišeni namen za kojega se ta veselica priredi, -nam daje vse najboljše pogoje, da bo fol-stranke. Ne, moja oseba vam ne služi za tarčo. Pač pa škof v linwoodski piknik nekaj izvan-meni je, ki vznemirja vaš duševni mir, iskreni služabnik cerkve, k? tolmači katoliške resnice. Vi se bojite resnice, in raditega si prizadevate, da bi me pregnali od razlaganja resnice. Vi se bojite svetlobe, ker vas preklinja; vi jo sovražite, zato jo dušite. Vam so dobra vsa sredstva, med temi tudi sramota, laži, obrekovanje. "Sramota! Od nekega dunajskega boljševiškega časopisa ste si sposodili sliko, ki kaže vislice, ki zro na prestrašene ženske in otroke. Prav mogoče je, da se je teh vislic posluže\al Bela Kun in njegova rdeča garda. Kajti znano in dokazano j« pod posebno komisijo, pri kateri je bilo mnogo delegatov iz Zjed. držav, da so v kleti Batthyanijeve palače v Budimpešti bolj-ševiški agenti obešali svoje žrtve in pomorili stotine oseb. "Mogoče je, da tedaj, ko je bil Bela Kun in njegov boljševizem na Ogrskem uničen, in so boljševiki v naglici odnesli pete iz Ogrske, da so se dotičnih vislic posluževali contra-revolu-cijonarji. Komu je mogoče povedati, kje so se skrivali pravi krivci v tej mešanici prelivanja krvi in revolucije? Koliko odgovornosti imajo hujskači revolucije, ki potem, ko pobijejo stotine nedolžnih žrtev, sramotno pobegnejo iz dežele. Zločinci se ne fotografirajo radi, da bi tako bodoče generacije vedele, kdo je s krvjo dušil njih očete. Raditega vi ne veste nič več kot jaz, če je Hortthyeva vlada odgovorna za grozovitosti, o katerih nam da razmišljati vaša ogabna slika. Toda kar vi veste, oziroma kar bi morali vedeti, da admiral Ilorthy (ogrski vladar) ni "klerikalec," to je, "katoličan" v pomenu besede kot jo rabite vi. Oh, seveda, vi ne trdite tega, vi ste prepošteni, da bi kaj takega rekli, toda v resnici pa le na'mi-gavate ljudem to. rednega. Čisti dobiček je namenjen za collinwoodsko cerkev in za zidanje nove šole. Na piknik so povabljena vsa slovenska društva in vsi slovenski rodoljubi v Collinwoodu. Vabijo se vsi Slovenci v Clevelandu in okolici, da prihitijo se razvedrit zadnjo nedeljo v maju med nas Collinvvoodčane, kjer nas bo slovenska beseda in slovenska pesem združila v prijateljsko vez. Skupaj združeni bomo potem lažje zmagovali vse ovire in zapreke za blagor našega naroda in naše slovenske mladine. Na svidenje tedaj pri pikniku na Reharjevih farmah. Karo! Skebe. Pittsburgh, Pa. Iz pota. — Cenjeno uredništvo : — Sprejmite nekoliko podatkov iz potovanja. Ko sem skončal v ameriški Beli Ljubljani v Clevelandu, in drugih ohajskih naselbinah sem prestopil ohajsko-pennsyl- vansko mejo ter krenil v znani Smoky City Pittsburgh. Po Pennsylvaniji se delavske razmere razlikujejo. Po enih mestih so delavske razmere nekoliko boljše, po drugih slab-je, kakor pač pride. V Ambrid-ge ter Braddock ni brezposelnih ter obratujejo vsaki dan. Tu so velike železne tovarne, ker izdelujejo tovarne železne mostove in druge železna o-grodja. Tod po teh tovarnah so povečini nasi ljudje zapos-Ijeni. Verskem oziru so eni ostali zvesti drugi zapet ne. V Am-bridke spadajo naši rojaki pod slovaško župnijo, terse lepo razumejo. V Braddocku je tudi velikanska tovarna, kjer izdelujejo razne električne potrebščine. Tu dela okrog 35,000 ljudi. Poleg teh so tudi livarne. Dela se srednje. V Ambridgu se imam zahvaliti za pomoč pri agitaciji dobri zastopnici Mrs. Švegel, kakor tudi za postrežbo in gostoljubnost. V Braddocku pa našemu vrlemu zastopniku J. Les-jaku, kateremu se iz srca zahvaljujem za pomoč. Okrog Braddocka je pokrajina bolj hribovita. Na vrhu je jako lepo za živeti in je lep razgled naokrog posebno sedaj v cvetočem maju. Slovenci so tukaj jako prijazni ter tudi verni. Tukaj sem ustanovil novo katoliško društvo, katero se bo -priklopilo h K. S. K. J. To mi je bilo mogoče doseči s pomočjo našega marljivega zastopnika Mr. Lesjaka. Ko sem izgotovil v tej okolici sem se podal naprej v Ca-nonsburg. Ustavil sem se pri Mr. Pelhanu, kjer sem bil prijazno sprejet in postrežen. A-gitacija za naše liste se je tudi tukaj izborno obnesla. Pomagal mi je deloma Mr. Pel-han in deloma njegov sin, za-kar se obema najlepše zahvaljujem. Obiskal sem tudi vrlo Bevčevo družino, kateri se tudi najlepše zahvaljujem za naklonjenost. Mrs. Bevc pa želim, da bi se ji povrnilo ljubo zdravje in da bi se čimpreje povrnila zdrava h svoji družini. Delavske razmere po tej o-kolici so slabe. Unijske majne so vse zaprte ter ne dela nobena nič, le nekaj majn obratuje, ki pa niso unijske ter so bolj oddaljene, v te hodijo vsi delat, da si zaslužijo vsakdanji kruh. Iz Canonburške okolice sem odrinil v Bridgeville, Pa. Tu sem se naj prvo ustavil pri naši zastopnici Mrs. Gradishar, ki mi je pomagala pri agitaciji. Tudi tukaj so delavske razmere slabe. Ljudje so brez dela skoro prav nič ne delajo. Oglasil sem se tudi pri tukajšnjemu preč. g. župniku A. Modru, ki so 'me z veseljem sprejeli ter 'mi tudi pomagali pri »razširje-vanju katoliškega tiska. Z avtomobilom sva se peljala v Beadling ter tam dobila precej novih naročnikov. Bog in Maj-niška Kraljica naj zavednemu č. g. obilo poplača za trud in podporo, ki so mi jo nudili v tem slučaju. Hvala tudi za dar za novi stroj. Tukaj mi je tudi pomagal Mr. Krek. ki je tudi jako navdušen za katoliško Časopisje in mi je tudi veliko pomagal, ko sva obiskavala slovenske družine po tej okolici. Tudi njemu najlepša zahvala in Bog plačaj. Vsem skupaj lim, da bi čimpreje se začela v delavskem oziru, za vse boljša doba in vsem lepa hvala za naklonjenost in prijaznost! Nadalje sem obiskal tudi naselbino v Burgettstownu, kjer sem se ustavil pri vrli družini Mr. Pintarjevi. Tukaj je bolj malo Slovencev, vendar se je dosegel primeroma slabim časom še povoljen v speli. Veliko družin je od tukaj odšlo v druge kraje za kruhom, ker tudi tukaj se slabo dela. Obenem sem tudi zvedel za žalostno novico, da je tukajšna First National Banka prenehala s poslovanjem ter da je pri tem tudi nekaj Slovencev prizadetih, ker so imeli na tej banki svoje prihranke. Pravijo sicer, da bodo dobili denar nazaj, kar ljubi Bog daj, da bi. Mr. Pintarjevi družini se najlepše zahvalju-Ijem za pomoč in gostoljubnost, j posebno Mr. Grubarju, ki mi je pomagal, kakor tudi vsem na^ Iročnikom, ki so mi šli na roke. Vsem Bog plačaj! Še nekoliko pittsburških novic: — Tukaj se je obesil rojak Slabodnik dne 18. maja. Vzrok smrti alkohol ter nesrečen zakon in brezversko življenje, katero izvira iz toliko opevane izobrazbe, ki jo širijo chi-caški rdeči apostoli. — Danes so pokopali pa rojaka Benac, ki je po kratki bolezni po prehladu hitro podlegel smrti. Prejel je sv. zakramente pred smr-tjoTPokojni je bil dober katoliški mož. Za seboj zapušča žalujočo vdovo ravno na porodu ž dvojčeki, ter štiri večje otroke. Pogreb se je vršil iz domače cerkve s sv. mašo 23. maja. Sorodnikom izražam sožalje, pokojniku pa naj sveti ^večna luč in naj počiva v miru! Leo Mladič, pot. zastopnik. -o-- Canon City, Colo. Iz naše podgorske colorad-ske naselbine se noben ne o-:glasi. Zato naj jaz nekoliko po-fročam. Tukaj vlada sedaj velika suša in ta je najbrže nam tudi tinto izsušila, ker ni nič glasu iz naše naselbine. Pred par dnevi so bile tukaj molitve za dež po vseh cerkvah katoliških in nekatoliških, kjer je ljudstvo prosilo Boga za dež. Bil je za tem parkrat nekoliko dež, a ne dovolj. TJ-pamo, da bomo dobili še dežja pravočasno, da nam ne bo vse usahnilo. Dne 9. in 10. maja so nas spet obiskali Rev. Father Ciril Zupan, O. S. B. iz Pueblo, Colorado in tako dali vsem priliko za opraviti velikonočno dolžnost. Preč. g. se prav lepo zahvaljujemo za njih trud. ki so ga imeli z nami in se jim priporočamo še zanaprej. Bog plačaj ! Delavske razmere so tukaj precej slabe! Zadnje dva meseca se je delalo komaj po 1 in dva dni na teden. Dne 30. I aprila pa so premogarji zastav-: kali, ker so jim hoteli preveč , utrgati plače. Se dozdaj se ni veliko zaslužilo, pa še znižati hočejo. Kakor izgleda ni veliko upanja, da bi premogarji -emagali, ker je rov začel obratovati precej drugi dan. Goto-jvo pa je da borba bo trajala in da zahteve premogarjev so o-pravičene. Iskreni pozdrav vsem naročnikom in naročnicam lista A-merikanski Slovenec — Edinost, kateremu želim, da bi nas skoraj obiskoval dnevno! A. S. zastopnica. Chicago, 111. Prihodnjo nedeljo 31. maja priredi naše društvo sv. Ane štev. 170, K. S. K. J. v cerkve-i ni dvorani sv. Štefana zanimivo igro "Junaške Blejke." I-gro bodo predstavljale naše najboljše igralke. Igra je v resnici zelo zanimiva, ki vsebuje polno humorja, da se ji bo vsakdo od srca nasmejal. Chi-caške Slovence na to igro naj-uljudneje vabimo, prav tako (Dalje na 3. strani.) - Dobrodušni naprednjaki iš-" čejo in stičejo s svojim dolgim zakrivljenim nosom po Collinwoodu novo razporoko. Vsa priporočila kandidatinj je treba nasloviti na znano kovačni-co za razporoke, kjer daje vsa tozadevna pojasnila. — Spo- kornica iz Collinwooda. * * * Rudečim bratcem v Collinwoodu se je pesem "Collinwoodska Alegorija" silno do-padla; belili so si bistre glavice, da bi naredili drugo "Alegorijo", pa so skovali le god-1 arijo. Nesli so pesem na sod-nijo, ker so mislili sodnika učiti slovensko pet; pa jim je ta menda drugo zagodel. Ha, ha, ha! — Gobec iz Ribje vasi. * * * Newyorski" Pe—Terček ni nič več tako veselo razpoložen, kakor svoje dni. Morda ga preveč s korbcami obkladajo, ali pa frakelj preveč planta! Eno ali drugo je. ♦ * * Na eno bi ga še rad spomnil, da revež ne pozabi in to je, kdaj bo javnosti obrazložil zanimivosti atovega koruznega zakona. Če Pe—Terčeku še ni vsa korajža zlezla doli proti petam, naj to nam enkrat pove! * * * Takim umazanim listom, kakor je Gl. Smrdobe se sploh ne izplača delati reklame. Tak list čitajo samo oni, ki so od vere odpadli in so v tem oziru popolnoma degenerirani. Noben količkaj zmeren človek, takih nestrpnih in skrajno protiver-sko fanatičnih listov sploh ne čita. Kdor take liste plačuje, ta je že tako globoko padel, da za takega je škoda vsake besede. — Drugače pa seveda je s takimi listi, ki se izdajajo za jednotin denar, kakor je lavvn-dalska rdeča tetka Presneta. Ta pač naš narod kvari > in lawndalski rdeči apostoli usi-ljujejo narodu nekaj, kar narod odklanja, a ti apostoli tega ne upoštevajo, protesti lete v koš in sami se postavljajo za diktatorje. S temi pač velja se bojevati, ne pa s kakimi ničvrednimi izrodki, kakor se n. pr. zbirajo okrog umazanih bogokletnih flik, kakor je Glas Smrdobe. Za take naj zadostuje tupatam le ki*epka brca, that's all! s * Toliko proslavljeno napredno društvo v Collinwoodu ima čudnega bolnika. Znani "Pro-kletin" rokoborec je bil menda v svoji borbi preveč neroden, ker mu je nekdo baš par reber polomil. Prosvitljenec ti prišve-dra društveno sejo, se javi pri društvu za bolnega in pristavi, da ni treba mu pošiljati bolniških obiskovalcev, ker ne ve, ali bo bolan ali ne; pač čudni bolnik! — Opazovalec iz Collinwooda. Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pre vel Peter M. Černigoj. Nesoglasje je nenadoma minilo ker so se pojavili v mestu klicarji, ki so oznanjali, da se bo poroka vršila v veliki dvorani Bele hiše eno uro pred solnčnim zahodom. Tedaj so se ženske zmagoslavno krohota-le, možje pa so molčali. Ob določeni uri je bila dvorana pol" najin prepolna ljudi, ki so še dobili prostora v njej.. Med visokima obeliskoma, ki sta stala na vsaki strani odprtih cedrovih vrat, je ljudstvo viselo na stopnišču kakor roj čebel; širni trg spredaj in vse ceste, ki so vodile v dvorano, so bile črne od množice. Tam sicer niso mogli ničesar videti, a so se vendar pretepali za slednjo stopnjo; nekateri, ki šo padli, niso nikdar več vstali. V pročelju dvorane sta bila postavljena dva prestola, večji in bogatejši za princa Abija, manjši za kraljico Neter-Tuo. A-bi je odredil tako, ker mu je prekanjeni Ka-ku bil dopovedal, da mora takoj spočetka pokazati ljudstvu, da vlada on in ne faraonova hči. Ob določeni uri so se na dano znamenje z vrha vseh templjev oglasile trobente. Trikrat so zatrobile, trikrat odmevale v tihoti vročega, mirnega zraka, oznanju-joč tako, da sta si v Hathorinem svetišču ob navzočnosti duhovnikov in vseh bogov Abi in Neter-Tua podala roke v zakon. Med množico se je začela širiti še druga vest; kakor se širi krog, če pade kamen v vodo, je šla od ust do ust in je neprestano rastla. V Hathorinem svetišču »o se zgodili čudeži, so pravili. Vedeli so tucli že podrobnosti ; ko je veliki duhovnik izročil nevesti običajni lotusov popek, božjo cvetlico, se je razcvetel v njeni roki. Pripovedovali so tudi, da se je steblo cvetlice spremenilo v zlato žezlo in nje kelih v bleščeč safir, lepši, nego jih je bilo najti v rudokopih v puščavi. In to še ni bilo vse, je pravila govorica. Ko j£ Namreč ženin Abi daroval boginji belega goloba na oltar, je skozi vrata priplul v svetišče jastreb in mu je goloba umoril v roki. Umoril ga je v temi in ga pustil mrtvega, krvavečega iz kljuna in iz prsi, mrtvega na kolenih boginje; popustil ga je in zopet odletel. Kateri jastreb, se je izpraševalo ljudstvo, bi si upal kaj takega storiti, če ga ni poslal sam bog Horus, Amenov sin z ja-strebjo glavo? Kmalu so na vse to za trenotek pozabili, ko se je zvedelp, da kraljevski par prihaja v veliko belo dvorano, kjer se hoče pokazati ljudstvu in sprejeti poklone ple-menitašev, poglavarjev in kapitanov. Sto-paje po pokriti poti, ki je vodila iz llatho-rmega templja, so se naprej prikazali duhovniki, prepevaje po poti; in za njimi reditelji slavnosti, točaji in klicarji. Nato je prišel, obdan od svojih častnikov in stražnikov princ Abi, v spremstvu svojega vezirja Kakuja, tistega moža, o katerem so pravili, da je faraona začaral v smrt. Ves blesk in sijaj njegove bele obleke, katera je bila, kakor so mnogi pripomnili, oškropljena s krvjo, in tudi kraljevska krona, ki je tedaj prvikrat počivala na njegovi grobi, okrogli glavi, ni mogla prikriti tistim, ki so ga opazovali, da ženinu ni lahko pri srcu. Ko je stal in se priklanjal v odgo- vor na vdane klice množice, je žezlo trepetalo v njegovi roki, njegove ustnice so bledele in se tresle. Smehljal se je in priklanjal, dokler niso klici slednjič zamrli in je zavladala na trgu tihota. Abi je bil pozabljen, čakali so, da pride kraljica; dasi ni oznanjal njenega prihoda noben klicar, je vendar vsako srce izmed tisočev qutilo, da se bliža. Glej, tamkaj stoji! Gledali so zelo pozorno in vendar ni nihče videl, kdaj je prišla, gotovo zato, ker so sence bile tako goste. Nenadoma je stala tamkaj, popolnoma sama ob stopnicah pred prestolom in — o! — bila je drugačna, nego so pričakovali. Ni nosila krasne obleke, marveč je bila odeta s snežnobelim, preprostim oblačilom, ki -je bilo globoko izrezano na prsih, obsvetljenih od žarkov zahajajočega solnca, ki je sijalo v dvorano, tako da je mogel vsakdo videti temno znamenje v obliki križa življenja, ki je bilo nje čudežni rojstni znak. Samo dva nakita sta jo krasila, dvojna kraljevska kača iz zlata z rdečimi očmi pod visokim belim naglavjem, ki ga ni smel nositi nihče razen nje, dvojna krona Zgornjega in Spodnjega Egipta in vseh podložnih dežel, ter v njeni roki žezlo iz zlata z lotusovim cvetom iz safira na vrhu, tisto žezlo, o katerem je govorica širila čudovito pravljico. Da, bila je drugačna. Pričakovali so, da bodo zagledali slabotno in bledo žensko z očmi rdečimi od joka, z lici še vedno mokrimi od solz, žensko, ki jo je nesreča, lakota in smrtna groza upognila, da je prodala samo sebe zmagovalcu v zakon. A ni bilo tako, zakaj Amenova zvezda ni še nikoli niti približno tako lepo sijala, še nikoli niso videli tolikega veličastja v teh globokih modrih očeh, ki so jim zrle skozi dušo, kakor da berejo skrivnosti slednjega srca. Nje visoka in ljubka postava ni bila shirala, nje lica so bila zdravo rdeča; moč in visočanstvo je \mi\o okrog nje, strah je bil pod nje nogami. Sedaj se ni nihče oglasil; strmeli so vanjo m ona jim je, lahno se smehljaje, odgovarjala s svojim mirnim pogledom dokler niso njih glave, klonile pred njenimi očmi. Tedaj pa se je slednjič sredi te mrt-jve, mučne tišine, ki si je nihče ni upal premotiti, obrnila in slišali so šum njene svilene obleke na alabastrovih tleh. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" fTHE HOLY PA M.I tY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDBŽ: JOUET, ILL. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." Končno vsem najlepši poz-zdrav, tebi list pa obilo novih naročnikov. Poročevalec. Predsednik ______ I. podpredsednik II. podpreds. ... 01- tajnik ...... Zapisnikar...... Blagajnik ...... Duhovni vodja . GLAVNI ODBOR. ....GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111. ... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. ........ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St., Joliet. III. ..... PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. ---- SIMON SHETINA. 1013 N. Chicago St.. Joliet, 111. REV. P. K. ZAKRAJSEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, III NADZORNI ODBOR. 1 ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago, 111. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa, 111. JOHN PETRIČ 1-202 N. Broadway St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR. AN'TON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. JOS. KLEMENClC.1212 N. Broadway, Joliet. III. FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St.. Universal. Pa. D° dne 31. dec. 1924. je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $35,993.91. Cleveland - Col Lin wood, O. V nedeljo 24. maja je bilo v cerkvi Marije Vnebovzete ob pol enajsti uri nabito ljudi, vsi prostori za sedeti in stati so bili napolnjeni, tudi po sredi cerkve je bilo stalo veliko ljudi, ki niso imeli sedežev. Župnik Rev. V. Hribar je oznanil, da bo prihodnjo nedeljo 5 sv. maš, katere se bodo vršile: Prva ob 6. uri, druga ob 7., 8., in pol enajsti uri. Tako, da se lahko vsi razvrate. Po oznanilu pa je župnik pričel svoj govor, ka-koršnih se mald sliši. Predmet govora je bil že poprej nazna-jnjen! Kadar bosta boljševizem in prohibicija splošna, takrat bo raj (?) na zemlji." Govornik je tudi izpolnil ta svoj načrt v jasnih in razločnih besedah z dokazi in prepričanjem tako razumljivo, da ga je'lahko vsaki še tako zaljubljen boljševik razumel in sebe z drugimi boljševiki moral obsoditi. Naj prvo je povedal, da ta govor ni namenjen tem, kateri so roko razgrinjajo hvalospeve morilca juda, ki je s svojo špekulacijo pomoril nad 5 milijonov Slovanov, za dejstva so bila navedena sredstva z dokazi. Ruski boljševizem je absolutni gospodar, ki je pobral Slovanu vsako ped zemlje in jo je sam sebi dal. Mužiku pa je rekel; Ti boš delal,, kakor ti bom jaz ukazoval, kdor pa se nam obsodi in umori, mnogo bolje bi bilo za svet in ljudi, če bi takih med seboj nikdar ne imeli. Pravijo/ da izobražujejo, in v resnici pa ljudi nesrečne storijo : Se veliko bolj jasno in obširno je bilo povedano, kakor sem vam tukaj sporočal, ker pridiga je približno trajala e-no uro, a bilo je tako zanimivo, da je vsak navzoči z veseljem ne bo pokoril pa glavca proč!an radostjo prisostoval. Med S špekulacijo je Ruski boljše- pridigo je govornik tudi pove-vizem zakrivil smrt radi lako- dal o Collinwoodskih zapelja-te več miljonov ljudi, in še več( nih boljševikih, ki so šli na li-bi jih padlo, da niso jim prihi- mance časopisja v Rusijo sreče tele na Domač drucp Hr7,ivo ' ___- - __ . bi morali imeti javna predavanja pa bi bilo mnogo več koristi za narodni in katoliški ži-velj. S tem bi narod varovali prevar, ker nimamo dovolj poštenega in katoliškega časopisja, kateremu ljudje verjamejo. 9 Eden navzočih. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. a.o dosežemo število 2000. se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. tukaj, pač pa onim, kateri sem Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. « pridejo povedal je, da SO ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! , bili vabljeni še drugi,-da naj bi ipri5i; se poučiti, pa ako jih ni, slavnost, ko so imeli otroci iz da ni "i^gova krivda naše šole prvo sv. obhajilo pri Govornik je rekel, da je ma- IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje s 2. strani.) DR. sv. MARIJE MAGDALENE, štev. 162. K. S. K. J. CLEVELAND,,O. Odbor za tekoče leto 1925: ..Predsednica, Helena Mally, 1105 E 63rd St. Podpredsednica, Johanna Pelan. Tajnica, Josephine Menart, 1277 Tajnica: Frances Ponikvar, 1011 E. 64. Street. Blagajničarka: Frances Debevc, 622 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. . . Nadzornice: Christina Pirnat, Mary naznanjam, da imam veliko Bajt, Cecilia Znidaršič. zalogo vzorcev (samples) za Zdravnika; Dr. J. B. Seliškar, in Dr. kar imaš, da'postane ženske ,oblekef in sice1' vsako-l 0man" jt. Cerkev pa pravi a- vrstne bla£° v različnih bar- . seje se vrše v stari šoli sv. Vida, vah. Pri priliki bom šla Z bla- vsaki prvi pondcljek v mesecu. Pobira gom po hišah, ako pa le kam .sc fnsesment tudi na dom« tajnice 18. - , . . . in 19-stega. ne pridem pravi cas m da po- trebujete, prosim, da pridete na dom in si ogledate zalogo, , KRITJE STREHE. . \ fe ' 3 —fpopravila na strehi garantirane ker vam ne bo zal, gotovo bo-J delo za $4.00. Prevzamemo delo n« tudi vsa društva, zakar jim bomo me ob vsaki taki priliki rade vglje vrnile. Po igri bo pa v šolski dvorani veselica in prosta zabava. Tudi na veselico vabimo vse rojake iz naselbine in okolice. Godbo bomo imeli jako fino. Naši muzikantje bodo nam zagodli po starokrajsko. Večkrat smo že čuli, da bi nekateri fantje in možje radi mazurko plesali. Več godcev mazurke ne zna prav i^rrati. Naši godci v nedeljo pa bodo igrali mazurko in druge komade, da bo- prvi sv. maši. Cerkev je ; ti nas učila :."Ne pozabi Boga , natlačena do zadnjega prosto- da bila to najbolj vf™ena ra. Dasi nimamo slov. sester kar imamo ljudje na smo vendar slišali ,kako so na- "* Da temu ™sProtl ši malčki lepo molili v sloven- varJ"aJ° danes moderni napred- skem jeziku za svoje stariše, nJaki' mat> ni drU*e*a da bi jih vodil Po pravi poti, de,» in da * dane,f VGC n« StC" _I - r: • ie. To ie bil uvod v razlago, da bi ostali zvesti svoji veri. S kaj se dogaja dandanes, ko se hoče vse delati brez Boga. Na i-*- i i. 4. i vrsto sta prišla boljševizem in moliti lastne otroke za svo- , . . . , ; . , , AA prohibicija., dokazal je od Kod, Nobeno oko ni ostalo suho pri tej priliki. Kako lepo je sliša- ! ti je stariše, katere priporočajo Bogu. Ali ni to nekaj posebnega, kar da našim otrokom katoliška šola? Lepo je slišati ,kako da oba izhajata, kje- sta se rodila, kakšne blagre da dopri-našata, za kakšen namen, da „. ata ustvarjena in kdo so bili nasl njuni spočetniki. Povedal je, to plesalci narodnih komadov Zato rojaki je naša dolžnost, ne pozabite priti v nedeljo v|da se začnemo tudi mi zanima-šolsko dvorano. do vsem plesalcem ustregli. Za-: malčki prosijo Boga za nas. jkakšna tirana sta 0ba boljševi zem in prohibicija, in povedal . . z dokazi, da je bila sv. katoli- ki bolj za vzorno krščansko živ-|§ka cerkev vedno proli obema. Govornik je ponavljal, da je boljševizem izrodek judovstva, kateri hoče vladati svet, poslu-žil se je tega jud, ker je špekulant, jud ne pije, ampak , špekulira, "Jud je nevaren" in jo gorečnost in zavednost do jda je radj te špekulacije pomo- Za prigrizek bo kar najbolje poskrbljeno. Naše pridne žene in dekleta bodo jako dosti vsega pripravile. Torej nikar pozabiti na to zabavo! Zadnjo nedeljo smo imele Ijenje. Tako življenje najde mo zlasti v društvu sv. Imena. Vsakega zavednega slovenskega moža je dolžnost, da pristopi h temu društvu, ker tukaj si vsakdo dobi novih moči za veČ- Boljševizem ponuja razporoke, omejuje rojstva množenje ljudi in za to je uničevalec življenja in napredka. Katoliška cerkev je tudi boljševiška, je rekel: ona je vedno delovala za zboljšanje delavskih razmer, ona tudi vabi v svoje stanove in redove, razlika je le ta, da katoliška cerkev samo prosi in vabi, da naj pridejo k njej vsi prostovoljno in drage volje sami. i Boljševizem pravi, odpovej se vsemu, moja last. cerkev pa pr; ko hočeš se odpovej in služi meni, ako hočeš pridi v moj vinograd itd. Boljševizem kaznuje s smrtjo, mori škofe in duhovnike, ako se mu ne pokore in ako vere nočejo zatajiti. Katoliška cerkev še ni nikoli vzela nikomur le pedenj zemlje. Boljševiki so naj prvo Slovanom vse pobrali in potem še toliko milijonov pomorili. Prohibicija pa je na drugi strani isto zlo kar je boljševizem na eni strani, prohibicija je izrodek protestantizma, ki hoče z diktatorstvom vladati svet, kar katoliška cerkev ni nikdar skušala kaj enakega ; zahtevati. Kat. cerkev ti pusti vse, samo, da uživaš po zmernosti. 'K sklepu je tudi omenil, da se za prestopke kaznuje sokrivce enega in drugega zla, če je pa katera krivica vredna kazni, če se katerega človeka ubije s smrtjo, potem zaslužijo uredniki, ki podpirajo in širijo taka zlodejstva, da se jih te več miljonov ljudi, in še več nih boljševikih, ki so šli na li-bi jih padlo, da niso jim prihitele na pomoč druge države, iskati in kako srečni so bili šele, ko so se nekateri vsaj mogli še v Ameriko nazaj vrniti. Zares takih izobraževalnih govorov narod potrebuje, danes se narod vara in zapeljuje na vseh straneh. Tudi v javnosti Smrt radi radovednosti. 23 letni hlapec I. N. v Št. Janžu na Dravskem polju je pase]. Kar začne plezati po drogu, preko ka^rega je napeljana žica z električnim to- kom. Ko radovednež pripleza do vrha, prime za žico in — pade mrtev na tla z obžgano roko. Smrt časnikarja. Zavratna jetika je zahtevala novo žrtev med časnikarji. V Sarajevu je umrl g. Stevo Do-mitrovič, podpredsednik tukaj-šne sekcije Društva jugoslovanskih časnikarjev. -o- NAZNANILO Ženam in dekletam v Forest City, Vandling in Browndalel Rahla beseda srd utolaži. CLEVELANDČANJE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI , 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND. OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550._ J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, Ul. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNlSEV, 2ELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam Bten- ski papir. . \ Phone: Canal 0490. ste prihranili denar. MRS. ANNA GERCHMAN 765 Hudson St., Forest City, Pa. Prsimite c PAIN-tXPELLERJEM tvoje bolečine. Trtlno vribajte- da bo ta čudoviti liniment prodrl skozi luknjice ter dospel do bolečega mesta. Pajn-ExpeHer odpomorc zbiranju ter povzroča pravilno kroženje krvL 35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro. F. AD. KICHTER & CO. Berry & South 5th S ti. Brooklyn. N. Y. svojo mesečno sejo, ter smo. „ . . - w vse potrebno ukrenile za to ve-Z tore)-36 "J®?' ril 5 milijonov Slovanov. S - v , ,a... da bi bil vsak zaveden katoli- terfl judom pa drže tudi gaM slovenski časopisi, kateri nasi vse seheo. Zabave bo vsakovrstne,« , , . , . j .. Ji , v. lean clan tega društva. V kr&t- za vsakogar dovolj. Postrežba., , . . . . - - bo prvovrstna in zato vabimo ke.m bo ? dru.stvo lme.'° fvoj° i kopirajo, kar piše Iioski jud. .... j ,. sejo in farani so proseni, da vse občinstvo, da nas poseti prihodnjo nedeljo na igri v cerkveni dvorani in potem na veselici v šolski dvorani. Odbor. Indianapolis, Ind. Dovolite nam malo prostora v listu A. S. — Edinost, ker za poročati imamo zopet nekaj zanimivega. V nedeljo dne 17. maja so obhajali v naši župniji lepo Leto 1925. DRUŠTVO SV. VIDA štev. 25, K. S. K. J. CLEVELAND. O. Predsednik Anton Strniša 101 E. 72 ri&cc. Tajnik Anthony J. Fortuna 1093 E. 04 St - Podpreds. Jos. Žulič* Zapisnikar, Jos. Zakrajšek ml. Blagajnik. Ignac Stepic. Nadzorniki: Jos. Ogrin, John Vider-vol. John. Zupan.. Zastavonoša, J. Modic. Vratar, Jacob Korenčan. Bolniški obiskovalec, Joseph^ Ogrin 1051 Addison Rd- Zdravnika, Dr. J- M. Seliškar in Dr. M. J. Oman. Dryštvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Asesment se pobira na seji samo od 10. dopoldne do 4. ure popoldne. V društvo se sprejmejo člani (ice) od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno za^ varovalniuo ali pa za do smrtno varovalnino in sicer za $250, $500, $1000. $1500 in $2000 posmrtnine. V društvo se sprejemajo tudi otroci od 1- do 16. leta. . Za boluiško podporo pa 57.00 m $14 00 tedenske bolniške podpore,, r slučaju bolezni, bolnik naj se naznaty pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna pojedno-tinib pravilah stran 102 do 109. Naštel je imena časopisov, se temu društvu pridružijo v|kateri go agenti Ruskega bolj- najobilnejšem številu! jševizma, kateri na dolgo in ši-j Ravno tako imajo naše žene svoje dr. Krščanskih mater in žena. Te skrbe zlasti za okrašenje cerkve. Tudi to društvo povoljno napreduj^ in želeti Je, da bi bila članica tega društvo sleherna slovenska žena naše naselbine. Naprej rojaki za povzdigo krščanskega življenja v naši naselbini! Naprej za našo žup-. nijo in naša kat. društva! Opozarjamo na veliko otvoritveno razprodajo raznovrstnih potrebščin za dom, orodja za mizarje in napeljevaice vodovodnih cevi i. t. d. Vseh vrst barve, varnišev in olja, kakor tudi mreže za okna in vrata zoper mrčes in nešteto drugih pri domu neobhodno potrebnih stvari. x NA DEBELO — NA DROBNO. JOSEPH CIESLAK 1815 West 22nd Street Chicago, 111. vsakem delu mesta. Obstojimo že 34-let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi. Unij ski delavci- J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe I j am na dom. Prevažam pohi* štvi ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenjenim naročnikom in našim rojakom v državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik MR. LEO MLADIČ, ki je pooblaščen pobirali na ročnino, oglase in vse drugo ktu; je v zvezi z našim listom. Rojake po naselbinah prosimo da gredo Mr. Mladiču na roke in mu pomagajo pri razširjeva-; nju katoliškega tiska. NAZNANILO! Rojakom po državi Minnesota ter državi Michigan naznanjam, da jih obiščem ta in drugi mesec zaradi oblek, katere merim in potem po naročilu dostavljam odjemalcem, po najnižji ceni, kakor se prodajajo na debelo. Blago in delo jamčeno, vse je najboljšega izdelka, vsake vrste, velikosti. Naročila dopošiljam po pošti na dom točno, hitro in zanesljivo, ker tvrdka ki izdeluje o-bleke je največja tvrdka z o-blekami za može in fante v A-meriki. Rojaki poskusite ter bodite prepričani, da boste zadovoljni. Moje dosedanje poslovanje v tem* oziru z našimi ljudmi mi daje popolnono zadoščenje, kakor tudi mojim odjemalcem največje zadovoljstvo z oblekami, ki so jih kupili od mene. Za naklonjenost se priporočam MATH POVŠE, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIRA" Pred. Anton Grdina 1053 E. 62nd St Podpreds. in pevovodja, Peter Sino-vrsnik — 6218 St. Clair. Tajnica, Rose Horvat 6711 Edna Ave. Kolektorca: Mary Hrastar, 5901 Prosser Ave. Seja se vrsi vsakL pfvi četrtek * mesecu v pevski sobi stare šole St. Vida. LOTE NA LUNI mi ne prodajamo; temveč na West Eveleth, najbolj napredno mesto v železn§m okrožju države Minnesota. V naših rudnikih dela skoro polovica efe-lavcev iz . sosednih naselbin, katerih večina bi rada živela na Eveleth, ako bi dopuščal prostor, zatoraj je naše tvrdka po trudapolnih manipulacijah dobila en lep komad zemlje, katera je sedaj na razpolago kupcem, da si kupijo lote po zmernih cenah in jih izplačujejo na mesečne obx*oke. Za nadalnja pojasnila se o-brnite pismeno ali ustmeno na OTTO J. MAYERLE & JAKOB SETNIKAR, zastopnika, ki vam zemljo raz-kažeta in dasta pojasnila brezplačno. 702 Douglas Avenue Eveleth, Minn. VASI PRIHRANKI \ »loženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v katerikoli izmed naših držav. in vendar ste lahko vložnik na naši banki, prav kakor bi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnila in dobili boste odgovor z obratno pošto v svojem jeziku. Mi plačujemo po 3 od sto obresti na prihranke, in jih prištejemo h glavnici dvakrat na leto ne ftlede na ^o ali vi predložite svojo vložilo knjigo, ali ne. ___________________Na« kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740.000 je znak varnosti za vaš denar. Naš zavod uživa najboljši ugled od strani občinstva, kateremu ima naloao nuditi najuljudnejšo postrežbo, in od katerega prejema najirazitejšo naklonjenost. » JOUET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —JOLIET. ILL. Wm. Redmond, preds. ' Chas. G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: H . Kapsa 2000 BLUE ISLAND, AVE., CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine, vse železne potrebe za postavije-jje garage ali hiš. 1500 drugih različnih i predmetov v ialogi. Naše cene so naj-1 nižje1 Blago dovažamo na dom. v vsaki j del mesta ali predmesta. Začnite trgova- ' ti z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. (S. * P-) r POZOR! Ne zamudite prilike — Pridite si ogledat.* Omejeno (Restricted) zemljišče za Bungalow 33x14.5, kakor tudi omejeno zemljišče za poslopja z dvema stanovanjema, 33x143 v Berwyrt, UL Cene znatno znižane za takojšno prodajo. Pojasnila pri lastniku: FRANK JURJOVEC 1941 SO. CLINTON AVENUE, BERWYN, ILL. Phdhes: 2575 in 2743. Anton Nemanich & Son PRVI StOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. 1— Cene zmerne. VI POGREŠATE NEKAJ, WW»WWW»»»» 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET, ILL. IS ako ne rabite "Schruram-Schrumm" izdelkov za kuhanje dobrega domačega piva, ki obstoji iz pravega nemškega hmelja, ki uživa svetovni sloves, najboljšega sladkega malta, in zraven iz "Flavoroma" cveta, ki da pivu pravi pristni okus. z enega paketa. ki tvori štiri predmete, lahko napravite 8. galonov domačega piva. Paket stane $2.00. Tri naročilu 6. paketov ali več pa dam znaten popust. Prodajam tudi sfbveči Heidelberg Brand Malt and Hops, ki je med ljudstvom zelo priljubljen, — Istotako sloveči "Kram-bambuli," katerega ni treba nič kuhati. "Schrumm-Schrumm1' številka 2. je jakS poceni a zelo okusen. — Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše ek-strakte (cvcte) kot Bourbon, Rye (rženi) Scotch, Cognac, Ki-mel, Rum, Dry Gin in Holland Gin-eketrakte, katere se, lahko rabi tudi za rizne kuhinjske stvari, kot paje itd. Stekleuičica, ki drži l'. oz. prodajam po $1.00. Pri večjih naročilih dam znaten popust., Naročilom iz naselbin izven Chicago je prjdjati potrebno svoto v Money Ot'deru. ali draft čeku. Moj naslov je: LEO JURJOVEC EDINI SLOV, ZASTOPNIK ZA "SCHRUMM-SCHRUMM" IZDELKE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 1840 West 22nd Place, Chicago, 111. Phone: Canal 3839 g s o 0 1 SI s 0 8 •0 B 0 L__;____ _ ________:__ _______ "AMERlfcAtfSRl SIX)VENEC" IN ."EDINOST* (]ladiatorj] Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Eska se ustavi in čakn. Baklje* zasijejo iz bližnje ulice in kmafli so vsiplje hrupen sprevod krog ogla in mimo njega. Častilci Izide so bili, egiptovske boginje. J ^ Udarjajoč cimbale, vihteč iskreče se baklje in divje_mahajoč z golimi rokami po zraku so plesali debelolični Izidini svečeniki besne bakanalije po ulici pred podobo svoje boginje. Eni so bili gologlavi, drugi ovenčani z lotusovtm listjem in cvetjem; spet drugi so nosili krinke, predstavljajoče pse vole in druge živali, vsi pa so v svojem blaznem plesu delali ene in iste skrivnostne kretnje, razumljive njim samim. Podobo boginje sta nosila na svojih ramenih dva debela svečenika Izidina, vsa mastna od olja, pohotnih lic in odurnega pogleda. Kip je kazal postavno žensko, ovenčano z lo-tusom in z lilijo v roki. Zlati in srebrni okraski so bili navešeni po njeni valoviti obleki, biseri in dragi kameni — darila njenih vnetih častivcev, so ji krasili vrat, prsi in roke. Za njo so nosili znamenja, ki so predsta-ljala njene lastnosti, med njimi kip njej posvečene krave iz ulitega srebra, z rogovi in parki j i iz zlata. Nosil ga je svečenik, popolnoma pijan. Truma pijanih in razuzdanih Izidinih svečenikov, nosilcev in debelih eunuhov se je valila v sprevodu. Z razmršenimi lasmi, znoreli od vina, so divje plesali po ulici in od časa do časa je kateri skočil iz vrste ter vlačil in silil gledalce, naj se pridružijo sprevodu in povečajo slovesnost. Za njimi pat je drla pisana in raznolična množica iz vseh rimskih slojev. Bogati in revni, stari in mladi, ponosni patricij in umazani sužnji — vse je bilo pomešano v tej pohotni, razposajeni družbi, vse je vpilo, kričalo, skakalo in plesalo kakor obnorelo zn podobo Izidino. Krvavordeči žar bakelj pa je tudi osvetljeval marsikak ponosen obraz iz krogov plemenitega rimskega ženstva, ki ni imelo dovolj čuta spodobnosti, da bi se bilo sramovalo pijane, zloglasne in nebrzdane družbe. In med najdivnejšimi razgrajači je zagledal Eska — Valerijo! Ujela je njegov pogled, ko je šla mimo njega. Rdečica jo je oblila, opazil jo je celo pri krvavem svitu bakelj. Zdelo se je, da se hoče za trenutek skriti za širokim hrbtom svečenika, ki je korakal poleg nje. Toda koj se je popravila ter ponosno in^ pobledelih lic korakala mimo. Ni imel mnogo časa, občudovati njeno ponosno lepoto, koje čar, da povemo resnico ni ostal brez vtisa na njegovo srce. Spredaj pri glavi sprevoda se je dvignil nemir, sprevod se je ustavil in zmešnjava je zavrela na ulici. Nosilci z bakljami so hiteli naprej, srebrna krava je parkrat padla z lesenega droga in vedno so jo spet pobrali in pritrdili, in kip Izidin se je sumljivo zmajal na nosilih. Pesem je utihnila, mesto nje pa so stoteri glasovi kričali vse vprek, eni v jezi, a drugi vprašujoče, spet drugi so zbijali šale. "Pusti jo!" je nekdo kričal. "Držite jo!" je vpil drugi. "Naj gre z nami! je svetoval pijan svečenik, "če je lepa in vredna, bo povečala svečanost, ako pa je grda in nevredna, jo bo zadela božja jeza Izidina!" "Pazite, kaj počenjate!" je svaril nek previdnež. "Rimljanka je!" je ugibal nekdo, "Barbarka!" je kriknil drugi. "Medijanka!" "Španka!" — Perzijanka!" — "Židinja!" — "Židovsko dekle je!" Nesrečni vzrok nemira in zmešnjave je bilo mlado dekle, oblečeno v črno in z gostim pajčolanom na licu. Krčevito se je zvijala v rokali debelučastega, neokretnega eunuha, ki jo je zagrabil kakor jastreb golobico in jo krepko in neizprosno držal, kljub njenim milim prošnjam, naj jo izpusti. Srečala je razgrajače na svojem potu proti domu in se jim hotela mirno in neopaže-no izogniti. Tesno se je stisnila k steni v obupni nadi, da je nihče ne bo opazil in nadlegoval. Toda preden se je še zavedla, jo je obkolila pohotna in razdivjana tolpa. Njena obleka je bila raztrgana — njene roke zatečene od sirovega nasilja eunuhove-ga. Kljub temu je pa s pravo žensko sramežljivostjo držala svoj pajčolan tesno ovit krog lica in se je z neverjetno močjo branila, da ga jej nihče ni mogel strgati. Ko jo je eunuh zagrabil v svoji pijani ne-brzdanosti in sklonil svojo zabuhlo lice nad plašnim dekletom, se ji je nehote izvil presunljiv krik iz prsi, četudi je čutila, da je brezvspešno njeno klicanje in brezupen njen položaj. Stoteri in stoteri glasovi so ji odgo-vorili v zaničljivem, divjem posmehu. — Spadon — to je bilo eunuhovo ime — pač ni Slutil, kako blizu je pomoč, kako kmalu ga bo zadela zaslužena kazen in mu dala okusiti, na kar je bil že zdavnaj pozabil — moč in težo silne moške pesti. — , Na prvi klic dekletov je planil Eska skozi gnečo. S tremi, štirimi mogočnimi sunki si je napravil pot do napadalca, da so pijani gledalci odletavali kakor snopje. Težko je padla njegova roka na debela Spadonova ramena in mirno, pa odločno mu je rekel, da naj izpusti svojo žrtev. Eunuh se mu je predrzno zasmejal in zinil sirovo šalo. Valerija so ni mogla ustavljati — nepremagljiva sila jo je gnala, prerila se je skozi množico, da vidi, kaj se godi. In še dolgo pozneje se je naslajala ob spominu na prizor, ki se je v tem trenutku nudil njenim očem. V krvavordečem svitu bakelj je stal vitki in ponosni Eska, kakor kip utelešenega po-luboga, grozeče, z nevoljo in jezo na čelu in nepremagljivo silo v vsaki črti svojih kakor iz jekla ulitih udov. Komaj za roko oddaljen od njega pa je stal debeli in ostudni Spadon, s svojim širokim, mastnim licem, polnim po-hotnosti in čutne nasladnosti, med katero se je mešala neka zlobna hudobnost in bojazljiva strahopetnost. V njegovem objetju se je zvijalo dekle s stegnjenimi rokami, uprtimi ob njegove prsi, z obrazom, obrnjenim v stran in v vsaki črti svoje postave izražajoč skrajno grozo in nevoljo ter stud. Okrog teh treh oseb pa so se režala razpaljena lica, so se butali komolci in-so plesale divje, bakanalske postave — ves prizor pa so obsevale plapolajoče baklje s svojim krvavim, negotovirh bleskom. Z nepopisno napetostjo je čakala Vale-. rija na izid. "Pusti jo!" je ponovil Eska, grozeče in odločno, kakor človek, ki je vsak hip pripravljen, da udari. In krepkeje je stisnil ramena eunuhu, da so se mu prsti kakor železo zagrebli v omehkuženo meso. Spadon je zatulil od jeze in strahu, izpustil dekle, ki se je tesno oklenilo svojega branitelja, nato pa glasno zakričal: "Pomagajte! Pomagajte, pravim!" Obupno se je ozrl po tovariših. "Ali bodete pripustili, da skruni svečenika in žali boginjo? — Doli z njim! Doli z. njim, tovariši, in držite ga!" Ni bilo dvoma, če bi bil Eska padel, bi ne bil več vstal* Ker že so ti svečeniki grozeče tiščali vanj z divjim krikom in plame-nečimi očmi in njihova razposajena drznost se je prelivala v krvoločnost. Phone: CANAL 5087 Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH % vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi metodi. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO O njegovem solidnem delu se prepričajte pri njegovih slovenskih pacijentih V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira d op. 9. — 12. pop. 2. — 8. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., . .. Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN ^OC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloc Road — Phone Eddy 5849 s. P. D.| |Sv. Mohorja Ne zanemarjajte svojih oči! se na nas, šajo oči. premimo katere Obrnite ako vam pe-Mi vas o-z očali tudi popravljamo in zamenjamo stekla. Že 40 let pri temu podjetju. OPTIČNI ODDELF.K John Novak-ova lekarna 1724 So. Ashland Ave. CHICAGO. ILL. i £ BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje. če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vase zobe v kratkem času. da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonjl — Rostrežnice. Phone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arc^ Bldg. 2 nadstrop" je. Odprto vuki dan in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, 111. 11 * USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DEC. 1931, Sedež Chicago, Illinois. Predsednik, Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St. Podpredsednik, Andrew Glavach, 1844 W. 22nd PI. Tajnik, Anton Stonich, 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, Joseph Kobal, J 901 VV. 22 Str. Blagajnik, Frank Banich, 1902 VV. 22nd St. Društveni zdravnik Dr. J. E. Ursich, igoi Weat 22nd St Duhovni vodja Rev. P. Kazimir Zakrajiek, O. P. M. NADZORNI ODBOR: J«^in Densha, John Stare in Mary Sluga. POROTNI ODBOR: John Terselich, Loui« Duller in John K»smacb »t Organizator, Frank Kobal. URADNO f GLASILO: "AMER. SLOV. — EDINOST" Družba zboruje vsako prvo srodo ob 8. uri zvečer v cerkveni d\'orani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svejo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na teden bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbol Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. IZ URADA SLOV. PODPOR. DR. SV. MOHORJA. Chicago, 111. Tem potom se uradno naznanja, vsem članom in članicam, da je bilo na zadnji redni mesečni seji 3. maja enoglas no sklenjeno, da se naše redne mesečne seje spremenijo iz prve nedelje v mesecu na prvo sredo vsakega meseca ob pol 8. uri zvečer v navadnih pro-j štorih. Torej prihodnja redna mesečna seja se vrši prihodnjo sredo večer dne '». junija ob Pij-L^k uri zvečer. Toliko v blagohotno pojasnilo. Obenem apeliram na vse člane in članice, da naj vsak malo poagitira za nove člane (ice). Pripeljite na prihodnjo sejo .vsak, kateri le more vsaj enega novega člana. Naša dolžnost bratje in sestre je, da vsi delamo za napredek naše družbe. Zato pa j vsak izmed nas gleda, da bo v bližnji bodočnosti nekaj storil za njen napredek. S bratskim pozdravom, Anton Stonich, tajnik. i.n.n.n ^( PISANO POLJE J. M. Trunk. - Phone: Canal 1172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. Piane uglašujemo zanesljivo. + h VAŽNO NAZNANILO Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, da sem z dne 1. decembra PRESELIL svojo notarsko pisarno na 4905 Butler St., kjer se bom v bodoče poleg notarskega posla bavil tudi s prodajanjem hiš in splošne zavarovalnine (Real Estate and Insurance). Kdor ieli priti osebno k meni, naj vzame pri Pennsylvania postaji na 11. cesti poulično karo štev. 95 in naj izstopi na 49 cesti. Kakor do sedaj, tako bom tudi v bodoče sprejemal v izvršilo raznovrstne notarske posle za Ameriko ali stari kraj-Pojasnila dajem zastonj. Anton Zbašnik JAVNI NOTAR, 4905 Butler St., PITTSBURGH, PA. FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna SVOJI K SVOJIM Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2153 W. 22nd Str., vogtl Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. WffM/MIM/lM!/M!/lk SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo sveže in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, Chicago telefon 2917. JOLIET, X2.SL JOSEPH PAVI