Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta Št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto II. - Štev. 39
Gorica - 27. septembra 1950 - Trst
Izhaja vsako sredo
tržaški Slovenci svi e £ e f u
Tržaški Slovenci so ob romanju v Rim (12. sept. 1950) poklonili sv. očetu Piju XII. kip Kristusa — »Moža bolečin«. Kip so mu izročili z umetniškim posvetilom na pergamentnem papirju, ki je bil povezan v lep album s slovenskim trakom. Posvetilo je pisano v latinskem jeziku in se v prevodu glasi tako:
SV. OČE!
Mi Slovenci iz tržaško-koprske škofije na Svobodnem tržaškem ozemlju prihajamo kot ponižni romarji v Rim, da prejmemo milost svetega leta in da Vam, Kristusovemu namestniku na zemlji, izrazimo sinovsko vdanost. To storimo z veselim srcem ne samo v svojem imenu, ampak tudi v imenu vsega slovenskega naroda, katerega večji del ječi v mejah Jugoslavije pod gospostvom naši veri sovražne oblasti. Kot viden znak naše vdanosti, Vam poklanjamo kip y>Ecce hotno« (Glej, človek), umetniško delo tu navzočega akademskega kiparja, profesorja Franceta Goršeta. »Moz bolečintt je primeren simbol našega slovenskega naroda, ki je od nekdaj zvesto povezan s Kristusovo cerkvijo in z Najvišjim Svečenikom, pa je zlasti v tem zadnjem času preganjan in tlačen. Ta kip našega Odrešenika naj bo tudi srečna napoved tiste zmage, ki jo bo dosegla na skali zgrajena Cerkev nad vsemi sovražniki. Jamstvo te zmage in pomirjenja bodi apostolski blagoslov, ki zanj najponižneje prosimo Vašo Svetost za tu navzoče romarje in njih družine, kakor tudi za vse naše slovensko ljudstvo, bodisi, da se nahaja v domovini, bodisi, da je zaradi krutosti časov razkropljeno po svetu — tako da bomo mogli po zmagi nad zmotami vsi živeti v pravičnosti in medsebojni ljubezni.
Rim, dne 9. septembra v svetem letu 1950.
o priliki tržaškega škofijskega romanja.
Ker je tržaško romanje tako lepo uspelo in ker številni udeleženci ne bodo nikoli pozabili očetovskega sprejema v Castelgandolfu, zato so r.a velikem skupnem prazniku na Opčinah (17. sept. 1950) poslali sv. očetu sledeči telegram:
SV. OČE!
290 slov. tržaških vernikov, ki so skupno s svojim škofom obiskali sveto mesto Rim, se Vam prisrčno zahvaljuje za nepozabno očetovsko avdienco v Vaši hiši v Castelgandolfu. Danes smo vsi tržaški slovenski romarji zbrani na Opčinah pri Trstu, kjer s tisoči naših bratov in sestra slovesno obhajamo prvo obletnico Marijinega romanja po naših vaseh. Ob tej veliki slovesnosti Vam ob podobi fatimske Matere božje izročamo sinovsko zvestobo in vso otroško ljubezen. Pri našem obisku v Rimu, smo Vam poklonili kip Kristusa — Moža bolečin — ki je podoba našega trpečega naroda. Kaj po naših skupnih molitvah kmalu priti» dan. ko Vam bomo poklonili kip vstalega Kristusa, podobo naroda, ki je bil mučen, a je vstal — z božjo in Marijino pomočjo! Prosimo Vas, sv. oče, za vse Slovence na Tržaškem, v domovini in po vsem svetu, apostolskega blagoslova.
Opčine 17. septembra 1950.
Fr. Goršč:
TRPEČI KRISTUS Dar tržaških slov. romarjev sv. očetu
Razgibana vojna na Koreji
Po izkrcanju čet Združenih narodov v Inčonu, se je vojna na Koreji močno razgibala. Prej statična vojna okrog Taeguja. je prešla v zelo razgibano obdobje, v katerem imajo sile OZN vso iniciativo v svojih rokah. V močni ofenzivi se je namreč posrečilo generalu Walkerju, da je prebil na več mestih komunistične položaje na južni fronti ter začel prodirati proti severu. Vendar se mu do sedaj ni posrečilo, da bi zajel večje edinice umikajočih se Severnokorejcev', ki se še junaško branijo na umiku.
Mostišče pri Inčonu so Arneri-kanci razširili do glavnega mesta
Seula ter dol proti jugu do Su-wona. Upali so, da se jim posreči zasesti Seul brez težjih bojev, a so se varali. Sovražnik se je v mestu in okolici utrdil, zato so se razvili za Seul težki boji okrog mesta in v mestu samem, ki utegne postati drugi Berlin. Poulični boji so zelo ostri in mesto je že ena sama velika ruševina in pogorišče.
Visoki obiski v Jugoslaviji
Zadnjih štirinajst dni sta obiskali FLRJ dve delegaciji iz zapadnega sveta; ena je bila delegacija angleške laburistične stranke, ki se je več dni mudila v Jugoslaviji, druga pa delegacija štirih ameriških senatorjev. Morgan Philips, tajnik laburistične stranke, je po obisku v Jugoslaviji izjavil, da so se raz-go var j ali z vodilnimi-jugoslovanskimi osebnostmi zelo odkrito in prijateljsko, a da se vendar v raznih vprašanjih niso ujemali zaradi različnega stališča. (Čudno bi res bilo, če bi se ujemali!).
Tudi ameriški senatorji so imeli razgovore z raznimi ljudmi v Beogradu, med drugimi tudi z maršalom Titom. Ta se je v razgovoru dotaknil tudi vprašanja o izpustitvi msgr. Stepinca. Dejal je, da se on dobro zaveda, da bi z osvoboditvijo zagrebškega nadškofa Stepinca pridobil veliko prijateljev v Ameriki, a da on tega ne more storiti, ker bi se s tem zameril milijonom Srbov, ki jih je msgr. Stepinac med vojno preganjal skupaj s Paveličem.
S tem je Tito ponovil laž s procesa zoper zagrebškega nadškofa v upanju, da bodo sedaj ponovljeni laži bolj verovali kakor so prej. Toda iz te moke ne bo kruha. Laž ostane laž, pa če jo Tito in vsa njegova klika ponavljajo do smrti vsak dan. In laž je trditev, da je msgr. Stepinac bil sodeležen pri Pavleviče-vem preganjanju pravoslavnih.
V ostalem je pa znano, da je msgr. Stepinac večkrat protestiral pri Paveliču zaradi postopanja ustašev nasproti Srbom in da je te kakor tudi Žide ščitil, kolikor mu je bilo mogoče.
Zasedanje Združ. narodov
Za ojačenje javne varnosti v Italiji
Politično življenje v naši drža- tranje varnosti:	nobenih	novih
vi je v preteklem tednu zopet •živelo. V prestolnico sta se s počitnic vrnila De Gasperi in
F.inaudi ter vsi ostali ministri. Uvod v novo živahno politično delovanje sta tvorila govora ministra Scelbe in ministra Gonclle, ki sta oba sprožila vrsto polemik po časopisih. Posebno Scelba, ki je napovedal nove ukrepe za Utrditev javne varnosti, je izval Vrsto ugibanj, kako se bo to izvršilo. Mnogi so že govorili, da »e bodo ustanovile pomožne policijske sile, neke vrste državni skvadristi, ki bodo vladi na razpolago v primeru nevarnosti. To-4a vsa ta ugibanja in jeza zaradi Ujih so se izkazale kot neumestne, kajti v soboto je ministrski ^vet sprejel sklepe, kako se bo **vršila napovedana utrditev no-
policijskih organizacij, temveč samo pomnožitev in modernizacija že obstoječih policijskih sil. V ta namen bodo povečali v državi število karabinerskih postaj in njih edinice motorizirali; nadalje bodo povečali število agentov javne varnosti na 82 tisoč ter prav tako število cestne ter železniške policije. Tako upa vlada, da bo kos ne samo sedanjim potrebam javne varnosti, nego tudi bodočim, ki bi se pokazale v primeru kakih izrednih dogodkov (vojne, splošnih stavk, uporov itd.).
Prav tako so ministri sklenili, da bodo ojačili italijanske vojaške edinice. V ta namen bodo v dobi treh let uporabili letno po 50 milijard lir.
Sindikalni spor med delavci in
delodajalci se še vedno ni poravnal kljub posredovanju ministra Marazze.
Novi srbski patriarh
Dne 20. junija je bil izvoljen novi srbs-ki patriarh Vikcntij Predanov. Novi patriarh ima 60 let. Rojen je bil v Lemu. Bogoslovne študije je dovršil v Čcrnovlcah. Dokler ni leta 1935. postal episkopovikar, je bil arhimandrit na Fruški gori. Bivši patriarh Gavrilo ga je imenoval za episkopa v Strumici, toda komunisti mu niso dovolili, da bi svoje mesto zasedel.
PRISPEVAJTE za t E. Kemperletov skladi
Organizacija združenih narodov (OZN) je v torek 21. sept. začela svoje pelo zasedanje v no-! vozgrajeni palači v Flushing J Meadovvs blizu New Xorka. Zbra-i ne diplomate čaka ogromno delo.
| Na dnevnem redu imajo vpisanih 72 vprašanj. Nekatera so tako zamotana, da se bodo o njih gotovo prepirali dneve in dneve. Zato računajo, da bo pričujoče zasedanje trajalo |do Božiča ali še dalje.
Z zasedanj prvega tedna sta značilna dva dogodka:	prvi je
odklonitev indijskega predloga, naj bi sprejeli med članice OZN kitajsko komunistično republiko namesto sedanjih zastopnikov Kuomintanga; drugi je pa predlog ameriškega zunanjega ministra Aehesona, naj se pravila OZN popravijo tako, da imej glavna skupščina OZN pravico se sestati v teku 24. ur ter sprejeti obvezne sklepe, če bi Varnostni svet zaradi veta te ali one države ne bil sklepčen v primeru ogrožanja miru. To se pravi Acheson predlaga, naj bi glavna skupščina OZN bila nad Varnostnim
svetom ter imela večje pravice nego ta. Achesonov namen je na ta način priti v okom ruskim vetom v Varnostnem svetu, ki hromijo delo te najvažnejše ustanove OZN. O predlogu bodo razpravljali pozneje, gotovo v zelo razkurkanem ozračju, ker mu bodo Sovjetska zveza in njeni sateliti zelo' nasprotovali. Saj vedo, da na ta način bo Zapad lahko bolj samozavesten pred njihovo napadalnostjo.
Oborožitev Nemčije
Trije veliki, ki so o tem razpravljali v New Yorku skupaj i ostalimi člani atlantskega pakta, so prišli do delne rešitve, namreč sklenili so, da se preneha vojno stanje z zapadno nemško republiko (saj Nemčija nima še mirovne pogodbe); da ta sme ustanoviti zunanje ministrstvo, ki bo vodilo zunanje posle; da sme imeti 30 tisoč mož močan policijski zbor, ki bo lahko motoriziran, ter da sme povečati proizvodnjo jekla na 11 milijonov ton letno.
OSEMNAJSTA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Mateju i (iut 9. ]-a)
Tisti čas je stopil Jezus v čoln in se je prepeljal in prišel v svoje mesto. In glej, prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njili vero, je rekel mrtvoudnemu: Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi. — In glej. nekateri izmed pismoukov so si mislili: Ta govori bogokletno. — Ko je. Jezus videt njih misli, je rekel: Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je lažje, reči: ,Odpuščeni so ti grehi', ali reči: ,Vstani in hodi?' Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščali grehe — reče tedaj mrtvoudnemu —: vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom. — In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je dal ljudem tako oblast.
Bolj nesmiselne trditve si Judje pač niso mogli domisliti kakor dolžiti Jezusa bogokletstva. Jezus -—- Bog naj bi preklinjal samega sebe ali svojega Očeta! To so lahko trdili samo svojeglavi pismouki, ki se niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da je Jezus božji Sin. Njihovi očitki so pa res bogokletni. Toda v bogokletstvu niso sami, nešteto ljudi jih še danes posnema.
Kaj je bogokletje?
Bogokletje je krivica storjena Bogu. Prav za prav je vsak greh krivica proti Bogu, toda tu mislimo predvsem na tiste krivice, na tiste grehe, ki so obrnjeni naravnost proti njegovi osebi. Zgodi.se lahko v mislih, če kdo sovraži Boga. Večkrat se kaže v dejanju: Grožnja s pestjo proti ki ižu ali proti nebu, uničevanje svetih podob, pljuvanje nanje. Najbolj pogosto pa je bogokletje v besedi: Bogu se očita krivičnost, neusmiljenost, se ga primerja z umazano živaljo. In ker so slovenske besede premile, si marsikdo izposoja tuje.
Bogokletje je zelo čudna in skoraj nerazumljiva pregreha. Ljudje grešijo zato, ker jim greh prinaša navadno vsaj kakšno navidezno korist. Lahko je razumeti tatvino. Nekoga iniče tuje blago, ker se hoče z njim okoristiti. Pijanca privlači vino. Srečnega se počuti, kadar mu teče vinska kapljica po grlu. In podobno je pri drugih grehih. Pri teh grehih ima človek vsaj eno opravičilo: užitek.
Kakšno korist pa ima kdo od bogokletstva? Pameten človek ne
vidi nobene. V' tem se najbolj razodeva peklenska zloba tega greha. Tu se vidi, da gre za golo žalitev Boga.
Nekateri se izgovarjajo, da kolnejo, ker jih jezi delo. Dobro, ali bo šlo delo po bogokletju bolje od rok? Tak človek je pač podoben nespametniku. ki gasi ogenj z bencinom.
Kdo drug zopet preklinja, ker ga otroci ne ubogajo. Toda po tej poti se gotovo ne bodo naučili uboganja. Ge starši zaničujejo nebeškega Očeta, ne morejo pričakovati, da bodo imeli otroci spoštovanje do njih. Nasprotno, bogokletje je zanje veliko pohujšanje. — Podobnih izgovorov je še mnogo, toda bogokletja nihče ne opraviči.
Nekatere brezbožne organizacije naravnost otroke učijo bogokletje. Za vstop a komunistično otroško organizacijo (nekaj podobnega kot so tukajšnji pionirčki) v srednji Italiji, morajo pet ali šestletni otroci nekaj časa preklinjati. Šele po tej preizkušnji se lahko vpišejo. Se zdi neverjetno, a je res!
Varujmo se bogokletja. Če slovenske besede ne poznajo bogokletnih izrazov, je to znamenje, da naši predniki niso preklinjali. Če že hočemo biti v ostalem bolj napredni, vsaj v tej stvari skušajmo jih posnemati. Torej držimo se njihove poti in njihovih navad!
Brzdajmo svoj jezik in tudi drugim ne smemo dovoliti, da bi vpričo nas preklinjali Boga.
NEDELJSKA MOLITEV NAJ VODI NAŠA SRCA, PROSIMO, GOSPOD. DELOVANJE TVOJEGA USMILJENJA: KER BREZ TEBE NE MOREMO TEBI UGAJATI.
slavju najbolj pomembno to, da vsi dušni pastirji vodijo svoje vernike v skupni procesiji. Vsaka župnija ima v sprevodu svoje mesto. Letos nas je iznenadilo veliko število ver« rtikov od Sv. Križa. Prav tako smo videli za bazoviškim pastirjem celo malo procesijo. Maekoljani. Prosek« Kontpvelj, Dolinčani, Škofije in v prvi vrsti Opčine so tvorili jedro velike procesije, ki tako sestavljena iz v eh župnij pomeni mogočno pe« sem vse Primorske Materi, božji.
Za letošnji praznik je oznanjal slavo Marijino pridigar g. Stanko Janežič, sedaj župni upravitelj žup« nije Osp. Prav vsi smo mu iskreno hvaležni. Po blagoslovu pa smo sli«
šali nekaj lepih spominov iz Rima.
Poročevalec pri mikrofonu nam je tudi prebral posvetilo, s katerim so tržaški romarji poklonili kip trpeče« ga Kristusa sv. očetu. Prav tako je prebral telegram, ki ga naši rimski
romarji in vsi na Opčinah zbrani verniki pošiljajo v zahvalo sv. očetu. Oba dokumenta sta objavljena na drugem mestu. Sebi in zanamcem pi« šemo v časten spomin, da so verniki z glasnim ploskanjem sprejeli tele« gram sv. očetu. To dejstvo nas je prav vse izredno presenetilo. Kadar sredi takega terorizma gre toliko ljudi na romanje v Rim, kadar se sredi tako velikega materializma množice zgrinjajo ob Materi božji, kadar primorski verniki po tolikem brezbožnem obrekovanju Vatikana z javnim odobravanjem sprejmejo po« zdravni telegram za sv. očeta, tedaj moramo reči v vesti tako: se že jasni — po Marijini pomoči! Blagor ti zemlja primorska, ko dodobra spe« znaš, kaj ti je v mir! Edino tako bo kmalu prišel dan, ko bomo nesli sv. očetu kip Kristusa veselega, podobo našega naroda, ki je trpel, a je vstal, vstal z božjo' in Marijino pomočjo!
SVETO LETO
Koledar za prihodnji teden
1. oktober. NEDELJA. 18. pobin« kostna; Remigij, škof. Začetek ro« ženvenske pobožnosti.
2. PONEDELJEK. Angeli varuhi.
3. TOREK. Terezija Deteta Jezusa, tudi mala Terezija imenovana, r na« sprotju do Terezije, ki ima svoj god 15. oktobra.
4. SREDA. Frančišek Asiški, spo« znavalec. Popolno revščino je imeno« val svojo nevesto. Z lastnim zgle« dom je klical ljudi nazaj iz materia« iizma k pravemu cenjenju duhovnih dobrin.
5. ČETRTEK. Placid, mučenec.
6. PETEK. Bruno, spo/n aval ec.
7. SOBOTA. Marija, Kraljica sv.
rožnega venca.
Ob povratku naših svetoletnih romarjev iz Rima mi je rekei eden izmed njih, ki je že romal v letu 1925. ob zadnjem rednem sv. letu po odpustke, da je letošnja udeležba katoličanov brez primere večja kot je bila tedaj. V Rimu je mravljišče tujcev ka-koršnega še to sveto mesto ne pomni. — To pač dokazuje, da so se katoličani vsega sveta zavedli, kako sile laži in teme danes ogrožajo Kristusovo cerkev, zadnje zaklonišče resnice, luči in človeške svobode, in se zato iz vseh strani sveta zgrinjajo okrog vidnega poglavarja sv. cerkve. Dokazati mu hočejo svojo zvestobo pa tudi sami si hočejo izprositi od Boga milosti in pomoči za trde boje v obrambi dragocenega daru sv. vere, ki je podlaga zveličanja za večnost in mednarodnega miru za pozemelj-sko življenje.
Delo sv. očeta
Praznik Matere božje na .Opčinah
Dan, kt smo ga doživeli ob fatim* .ki Materi božji na Opčinah prejš« ljo nedeljo 17. sept., ni bil le praz« tik za teh nekaj vasi okrog Trsta, impak je bil velik in pomemben v igodovlni Primorcev, v zgodovini ,seh Slovencev!
Zdi se nam, da bi zmanjšali velik rtis praznika, če se spustimo v po« drobno opisovanje. Po ogromni in uobožni procesiji sklepamo, da je ail letošnji praznik prav velik kakor lansko leto. Ko smo se lansko leto razhajali, so nekateri dvomili v bo« doče skupne praznike na Opčinah, [n vendar je bil dvom brez podlage. »Saj Slovenci nimamo Judov; med tem ljudstvom ni bilo nikoli prote« stantov, niti nekrSčenlh brezvercev.
Slovenci so sami katoličani in od pamtiveka Marijini častilci.« Tako je po končani procesiji javno v govo« ru izjavil škofov namestnik msgr. Salvadori.
Poleg ogromne udeležbe ljudstva z veseljem zapišemo, da je bila letos velika procesija za oko že lepša kot lansko leto. Opazili smo veliko belo« oblečenih deklic, veliko narodnih noš; posebnost v procesiji so bili naši rimski romarji, ki so šli za svojim romarskim križem. Posebno pozornost pa so uživali salezijanski fantje iz Trsta, ki so kot godci prvič nastopali na Opčinah. Po končani pobožnosti so zaigrali pred cerkvijo celo vrsto koncertnih točk.
Po svojem bistvu je v vsem tem
se iz dneva v dan množi. Vsi ga hočejo videti in slisati. O Tržačanih smo brali, da so ga šli iskat v Castel Gandolfo; pa ako bi bili samo oni! Vsa narodna in mednarodna zborovanja ga hočejo videti in slisati iz njegovih ust bodrilno besedo. Sv. oče nobenemu ne odreče te utehe. Tako čitamo, da je v zadnjih dneh sprejel stotine občinskih zdravnikov iz vse Italije, katerim je na srce položil očetovski opomin, naj bodo vkljub vsem težavam njihovega stanu in tudi vkljub vsej nehvaležnosti ljudi vestni dobrotniki ljudstva. Sprejel je mednarodno zborovanje pridelovalcev in tovarniških predelovalcev tobaka, inženirjev, kemikov in je tudi tem govoril, sprejel je francosko katoliško zvezo gledaliških umetnikov in pisateljev, dalje so prišli k njemu specialisti za pljučne bolezni, ki so v Rimu zborovali — in kdo ve, koliko najrazličnejših zborovalcev vseh vrst človeškega udejstvovanja bo imel še pred seboj tekom tega sv. leta.
bila prostor v baziliki, druga polovica je morala ostati zunaj na trgu sv. Petra. — Rešili so ta problem tako. da so postavili po trgu zvočnike, ki so nagovor sv. očeta prenašali vsej množici zunaj, in sv. oče je iz vatikanske palače v nosilnici šel najprej med zuuanjimi romarji po trgu, nato šele v cerkev, kjer je pred Confessio nagovoril vse romarje.
Sprejemi romarjev v Gandolfu
Iznajdljivost romarjev jili je priklicala v dejstvo. Neka skupina romarjev, ki so sprejem v sredo zamudila, a so morali že pred soboto odpotovati, se je odpeljala v Gandolfo, da bi vsaj tam prišli do blagoslova sv. očeta. Straža Švicarjev je prišla v zadrego, češ da ni mogoče opozoriti sv. očeta na prisotnost te nenapovedane skupine. A romarji so odgovorili, da bodo za to že sami poskrbeli. Začeli so z glasnimi ovacijami in petjem. Kmalu se je na oknu pokazal papež in se je začel med njim in romarji prav domač dvogovor očeta s sinovi, ki se je končal z apostolskim blagoslovom v največje veselje vernikov in sv. očeta. To se je kaj hitro razvedelo po Rimu; od tedaj se sprejemi vrše tudi v Gandolfu kar na dvorišču papeževega poletnega dvorca vsak dan razveti ob sredah in sobotah. V ta namen vozijo že tudi posebni tramvajski vozovi med Rimom in Gandolfoin za znižano ceno 170 lir na oba kraja. Trud sv. očeta se je s tem občutno pomnožil, a kaj ne stori dobri oče za svoje sinove?
jo ženo romal v sv. letu v Rim in je dobil od papeža Leona XIII. pri posebni avdienci blagoslov. Predno je umrl, je svojim osmerim sinom naročil naj z vsem potomstvom poromajo letos — čez 50 let — na svetoletno romanje v zahvalo za božji blagoslov njih družini. Te dni je priromalo vse sorodstvo v Rim —-in bilo jih je ravno za en železniški vagon, ki ga je zasedlo šest družin z otroki, vnuki in pravnuki pokojnega Vignona.
Malo semenišče v Vipavi
Že pred časom smo poročali, da bodo jugoslovanske oblasti dovolile ctvoriti deško semenišče v Vipavi. Danes pa lahko z gotovostjo objav« ljamo vest, da so oblasti že izdale dovoljenje, da se odpre s šolskim le« tom 1950«51 v župnijskih prostorih v Vipavi malo semenišče za Solkansko apostolsko administraturo. Razni du« hovniki so o tem že obvestili vernike ' in jih pozvali, naj vpšejo dečke, ki čutijo duhovniški poklic.
Nizozemski katoličani
Nizozemska je znana kot pretežno protestantska dežela, vendar tvorijo katoličani najštevilnejšo versko skupino. Po štetju iz leta 1947. je bilo 38.5% katoličanov; najštevilnejši protestantski verski skupini sta skupina »Reformiranih Holandcev« z 31°/'» in skupina kalvinistov s skoraj 10°/o prebivalstva. Ljudi, ki ne pripadajo nobeni veroizpovedi, je 17°/o. Ostali so baptisti, luteranci in judje.
Smrt predsednika bollandistov
V Bruslju je umrl v starosti 80. let predsednik bollandistov P. Pavel Peeters. D. J. Bollandi-sti so družba zgodovinarjev, ki izdaja »Aeta Sanctorum«, to jp življenjepise svetnikov. Družba je nastala pred 350. leti ter nosi ime po Van Bollandu, pod čigar predsedstvom so izdali leta 1643. prva dva zvezka teli življenjepisov. Do sedaj je bilo izdanih 67 zvezkov. Pokojni Pavel Peeters, ki je bil član belgijske kraljeve akademije in izreden član francoskega instituta, je bil dober orientalist. Poznal in govoril je veliko število vzhodnih jezikov; poznal pa je tudi ruski jezik in druge slovanske jezike, tako da je lahko osebno vodil študijsko delo glede svetnikov vzhodne cerkve.
Cerkev sv. Petra — premajhna
V mesecu mednarodnih zborovanj, ki se jih udeležuje po 6 in tudi po 8 tisoč zborovalcev, kakor sta bila Misijonski in Marijanski kongres, in ko je obenem še 20 ali 30 škofijskih romanj navzočih, je poslala tudi največja bazilika sveta, sv. Petra, premajhna. Vsi romarji pa hočejo videti Jezusovega namestnika na zemlji in bi ne šli za nič iz Rima, dokler se jim ne izpolni ta želja. Prvič se je v soboto, dne 9. sept. v tem svetem letu dogodilo, da je komaj polovica romarjev udo-
Še par zanimivosti
Dvanajst medicincev-dijakov iz otoka Majorca je dospelo v Rim na božjo pot v treh čolnih na vesla. Pripovedovali so, da so se imeli borili na odprtem morju z nevihtami in hudimi vetrovi. — Štirje dijaki medicinske fakultete iz Valencije pa so jo ubrali kar peš v Rim in so vsi trudni dospeli tja potem, ko so prehodili tisoč osemsto kilometrov ceste.
V sv. lelu 1900 se je poročil mlad Francoz iz okolice Liona. Pavel Vignon, ki je takrat s svo-
Za goriški Tretji red
Tridnevnica na čast sv. Frančišku se začne v nedeljo 1- oktobra pri
Sv. Ivanu popoldne po shodu Skalni« ec. V ponedeljek in torek bo ob še« stih sv. maša in po maši molitve tridnevnice pred podobo sv. Franči« ška. V sredo na praznik sv. Fran« čiška bo ob šestih sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim. Med sv. mašo skupno sv. obhajilo tretje« rednikov in po sv. maši vesoljna odveza.
/J
Katehetski tečaj v Trstu
Za slovenske duhovnike se vrši v Trstu v Marijinem domu v ulici Ri' sorta 3 v dneh 3. in 4. okt. kat. tečaj vsakikrat od 10. do 5. pop. Za tuje gg duhovnike bo preskrbljena hran« in prenočišče. Lepo vabljeni vsi!
Blagoslov novega semenišča v Trstn
V nedeljo dne 1. oktobra se odpre novo semenišče za tržaško' koprsko škofijo. Za blagoslov semenišča pride iz Rima kardind' Piazza, tajnik konzistorialne kongregacije. Slovesnost se bo vršil* ob udeležbi škofov, duhovnikov in vernikov ob 3. uri popoldni
V kratkem času je po prizadevanju tržaškega škofa in p°' žrtvovalnih darovih vernikov nastala nova stavba semenišča. N*j. Bog blagoslavlja delovanje semenišča, da se bodo v njem vzgaj požrtvovalni duhovniki!
Položaj ogrskih katoličanov
»Neue Ziiricher Zeitung« je priobčila 5. sept. pod naslovom »Ogrsko odpadniško gibanje« pogovor svojega posebnega dopisnika z nekim ogrskim prelatom. Ta pogovor je toliko bolj važen, ker se je ravno zadnje čase veliko pisalo o sporazumu med ogrsko komunistično vlado in med ogrskimi katoličani, kar seveda ne odgovarja resnici.
Na vprašanje, kako je mogoče, da je gotovo število duhovnikov in redovnikov pristopilo h gibanju, ki ima namen uničiti edinost katoličanov in same kat. cerkve, je odgovoril omenjeni prelat sledeče:
»Razmere na Ogrskem so bol j žalostne, kot se na splošno misli. Boljševiki se ne borijo samo zoper katoliško duhovščino, ampak tudi zoper pretežno večino ogrskega naroda. Če bi bilo mogoče izvesti v deželi ljudsko glasovanje, bi lahko ugotovili, da ima sedanji režim nasilja le 10'/« prebivalstva za seboj. Za svojo osebo sem prepričan, da so še ti odstotki previsoki.
»Protestantske cerkve so sklenile z vlado sporazum. ki je imel za posledico, da so njihove predstojnike odstranili ter jih nadomestili z osebami, ki so simpatizirale s komunizmom; L ljub kapitolaciji protestantov in evangeličanov so njihove pastorje preganjali in zaprli. »Modus \i-vendi« nima nobenega smisla, ker komunisti ne držijo svojih obljub in ne upoštevajo sporazumov.
- »Kar se tiče kat. duhovnikov, ki so se udeležili 1. avgusta t. 1. sestanka in ki podpirajo sedanji režim, je treba poudariti, da izjava komunističnih časopisov, ki trdi, da se je tega sestanka udeležilo na stotine kat. duhovnikov, nikakor ne odgovarja resnici. Poleg 35 duhovnikov in redovnikov, ki so pristaši tega od komunistov izvedenega gibanja, ni bilo več kot 60 drugih duhovnikov navzočih.«
Na vprašanje dopisnika, kdo so bili duhovniki in redovniki, ki so se na ta način postavili v odkrito nasprotje s smernicami sv. stolice in s škofijskimi naredba-mi, je omenjeni prelat tako-le odgovoril:
»V tej stvari moramo biti zelo previdni. Med 35. duhovniki so tudi bivši duhovniki, ki so bili odstavljeni od Cerkve, pa ne iz
političnih, ampak iz moralnih razlogov. Pater Horvat, znamenit cerkveni pisatelj, je zame uganka. Ne smemo pozabiti, da so redovniki že dolgo pod zelo mučnim pritiskom, da so bili mnogi med njimi več časa v zaporu in da imajo drugi družinske člane, ki so jih pobrali kot talce. Nemogoče si je predstavljati, pod kakimi mukami in v kakih okolnostih so ti duhovniki podpisali svojo lojalnost ali pripadnost k temu gibanju.
»Treba je pripomniti, da je kat. duhovnikom in škofom nemogoče braniti svoje stališče. Njihovo stanje je še hujše kot stanje tistih nesrečnežev, ki jih tirajo pred ljudsko sodišče, kajti ti imajo vsaj navidezno kakega zagovornika, čeravno brani ta bolj državo kot obtoženca. Katoliški duhovniki in škofje morajo prenašati neverjetna obrekovanja in sramočenja, ne da bi mogli
spregovoriti eno samo besedo v svoj zagovor. Neštetokrat so bila priobčena imena kat. duhovnikov, češ da so dali to ali ono izjavo, ki pa niso nikoli spregovorili kake besede in ki niso nikoli pooblastili koga, ki naj bi v njihovem imenu govoril, toda nikomur izmed njih ni bilo dovoljeno, . da bi protestiral zoper te falzifikacije.
»Če se moramo čemu čuditi, se moramo čuditi malemu številu odpadnikov. Zakaj v resnici je čudovito, da je ogromna večina duhovnikov kljub vsemu preganjanju in kljub vsem nevarnostim ohranila zvestobo sv. cerkvi.«
Glede zadnjih vladnih ukrepov se je prelat tako-le izrazil: Namen teh ukrepov je jasen: vlada hoče prisiliti škofe, da bi sklenili sporazum z državo. Ker pa episkopat ne more sprejeti njenih pogojev, si vlada domiš-ljuje, da ga bo z odpadniškim gibanjem k temu prisilila. Trpljenje ogrskih katoličanov in njihovih škofov ni še doseglo viška, toda eno je gotovo: boljševikom se njihove namere ne bodo posrečile.«
KlUiLlTiUlRiA
Slovenski pravopis
V rokah imam Slovenski pravopis, ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani 1. 1950., priredila pa Institut za slo* venski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika s pomočjo ured* niškega odbora, v katerem najdemo vse sedanje največje strokovnjake za slovenski jezik: F. Ramovša, Žu* pančiča, Bajca, Rupla, Kolariča, Šo* larja. Knjiga je na prodaj po vseh naših knijgarnah za zelo zmerno ceno 800 lir. Cena je res smerna, saj šteje knjiga čez 900 strani in je v polusnje vezana. Pričujoča izdaja Pravopisa je prirejena po prvi izdaji Breznik * Ramovševega Slovenskega pravopisa iz leta 1935, ki ga ni bilo nikjer več najti.
Nimam namena podati ocene no* vega Pravopisa. Hočem le opozoriti našo javnost na to prepotrebno knji« go, za katero ta ali oni še ne ve. Pričujoča knjiga nam je bila prepo* trebna, ker se v pravopisu in v iz* govorjavi svojega jt*lka Slovenci res nismo ujemali. Večkrat si celo slovničarji niso bili na jasnem. Se* daj pa je s pričujočo knjigo vpra* šanje pravopisa in naglašanja rešeno, če se ga bomo le vsi držali.
Pravopis ima dva dela. V prvem
najdeš sf>lošna pravila o pisanju in i/govorjavi slovenskih besedi, v dru* g c in pa so po abecednem redu raz* vrščene besede z raznimi izpeljanka* mi. Hkrati imajo tudi naglas. To je posebnost tega pravopisa, ki sta jo upeljala že Breznik*Ramovš, da sku* ša dati vsaki besedi poleg pravopisa, tudi ustrezajoči naglas.
Do sedaj smo si bili Slovenci pri naglašanju precej needini. Slavistična veda na ljubljanski univerzi pa je šla za tem, da bi vsaki besedi do* ločila tudi pravilen naglas, .ki naj bi se ga vsi držali, kakor se držimo pisave. S pomočjo šole so v Slove* niji dosegli v tem oziru precejšnje uspehe, dočim smo primorski Sloven* ci ostali daleč od zadaj, saj nismo imeli svojih šol, ki bi nas učile pra* vilne izgovorjave slovenskega jezika. Zato je naše naglašanje in izgovor* java precej samovoljna. Temu bomo sedaj lahko odpomogli, če se bomo držali novega pravopisa, ki nam po* ve ne samo, kako se piše, nego tudi kako se izgovarjajo in naglašajo po* samezne besede. Zato je prav, da si Pravopis nabavijo vsi, ki imajo s slovenščino opraviti, tudi naši dijaki, ki naj se učijo jezika ne samo iz pisateljev, kakor do sedaj, ampak tudi iz Pravopisa.
GOSPODARSTVO
Kava, čaj in vino
Pred leti smo čitali, da so v Bra* ziliji vsako leto vrgli v morje na milijone vreč kave, ker ni bilo za njo kupca in ker je niso mogli po* rabiti kot kurivo. Danes ni več tako: trenotno sc pridela na svetu premalo kave in se črpa iz starih zalog: letni pridelek ne krije potrebe, ki vedno raste. Kava pridobiva na prijateljih. Naslednja razpredelnica nam da sli* ko o pridelku in njeni potrošnji na celem svetu:
pridelek potrošnja (v tisočih vreč po 60 /cg) pred 100 leti 4.895	4.825
»	50	»	17.147	16.344
»	25	»	20,483	21.500
»	15	»	37.248	24.886
»	10	>»	33.425	26.727
»	1	letom	27.653	28.760
Glavna dobaviteljica kave je Bra* zilija, ki dobavlja letno več kot po* lovico vse kave. Gojenje kave pa je v Braziliji zelo nazadovalo zaradi krize v dobi pred zadnjo vojno, ko ni bilo mogoče prodati pridelka. Za* to so bili mnogi nasadi kave opušče* ni in niso bili zasajeni novi. Danes zopet hitijo urejati nove nasade,-Čaj in sicer ruski čaj^ je pijača vzhodne Azije, predvsem Kitajske in Japonske. Imenuje pa se »ruski« za* to, ker so ga Rusi prinesli prvi v zapadno Evropo in so mnogo časa imeli v rokah vso trgovino s čajem. Danes je trgovina s čajem v glavnem v rokah angleških veletrgovcev. Tudi poraba čaja se dviga.
Kava in čaj sta dve dražilni pijači: dražita naše živce in s tem nam ustvarjata neko telesno ugodje, več* krat pa tudi neugodje. Hranilne vrednosti nimata nobene.
Vino je tudi dražilr.a pijača, ker trdi vpliva na živce, a istočasno je tudi hranilo, seveda če užito v zmer* ni količini.
Potrošnja vina pa pada. V zadnjih 50. letih je padla potrošnja vina na osebo in le to v Franciji od 145 litrov na 110, v Italiji od 120 na 75, v Španiji od 95 na 65, v Švici od 75 na 40, v Grčiji od 43 na 10, v Nem* čiji od 4 na 1. Zvišala pa se je po* troš-nja v državah izven Evrope.
To so dejstva, ki za našega vino* gradnika niso ravno najveselejša.
Ali naj menjam pšenično seme?
Pred jesensko setvijo pšenice si stavi marsikateri kmetovalec to vpra* šanje: ali je doma pridelana pšenica primerna za setev ali ne, ali naj menjam seme?
Odgovor na to vprašanje zavisi od mnogih drugih podrejenih vprašanj: Ali doma pridelana pšenica rada po» legava? Je li odporna napram rji? Je li smetljiva? Ali ni pomešana z drugimi vrstami?
Če je odgovor na vsa ta podvpra* šanja ugoden, potem lahko brez skrbi seješ doma pridelano pšenico, seve* da če si bil z njo zadovoljen. Dru* gače pa kaže seme menjati. Selekcionirane vrste pšenice pa v naših krajih kaže menjati vsaka 3 leta: Prvo leto sejemo kupljeno se* me, drugo leto doma pridelano od na polju odbranih in posebej omla* tenih snopov, tretje leto zopet kup* lično seme. Tako imamo jamstvo, da je seme res dobro. Vse naše selekcio* nirane vrste pšenice prihajajo nam* reč lz krajev, ki imajo drugačno predpogoje glede podnebja in kako* v osti . zemlje. Zato pa se v naših razmerah take vrste kmalu izrodijo. Gotovo so kmetovalci že sami opa* žili ta pojav. So pri nas pač drugi pridelovalni pogoji, kot v krajih, kjer so pšenično vrsto selekcionirali.
DnOiiPlIIHSBI
Iz kroga tržaških romarjev
Dne 13. septembra malo pred pol* dnevom smo se vrnili tržaški Slovenci iz večnega mesta Rima. Takoj nato smo pohiteli s kolodvora v špansko kapelico, v kateri smo imeli zahvalno sv. mašo za vse prejete dobrote in milosti v času našega romanja.
Mogočen vtis je napravilo na nas sveto mesto in njegove zgodovinske umetnosti; a višek vsega je bil naš
sprejem pri sv. očetu. Nikdar ne bo* mo pozabili teh svetih trenutkov.
Naša velika dolžnost pa je, da se zp. naravnost udobno romanje in dobro preskrbo za časa bivanja v Rimu v prvi vrsti zahvalimo našim voditeljem, našim dobrim slovenskim duhovnikom tako tržaškm kakor onim, ki bivajo v Rimu. Zahvalju* jemo se tudi obema slovenskima se* meniščnikoma, ki študirata na grego*
Dr. METOD TURNŠEK
omšel na planine../'
(NOVELA)
Ciril je stopal po trdi kameniti cesti, da je odmeval korak. Jutranji gorski zrak ga je prijetno svežil. Meglice so * jezera zginevale, sonce se je uprlo v jezersko gladino in zaiskrilo se je za čuda biserov. Triglav na desni strani visoko v daljnem ozadju se je V jutranjem soncu prelepo lesketal in vabil. Ciril je pretolkel dobršno pot, preden je dosegel drugi konec ieaera. Joj, bo li Elica že kje tu? Za njim ni privozil **oben avto, da bi ga Elica prehitela! Razen, če bi že l»red njim smuknil k Savici kak avtomobil! Ciril se je naglo od izliva Savice v jezero — kraja, kjer sta se ^zstala Črtomir in ribič — ob strugi vzpel proti slapu ^avice. Čudovita samota v nepokvarjeni prirodi, sveže tlenje in skrivnostno šumljanje kristalno čiste, deviške Savice je kaj prijalo njegovim občutkom, saj je 'tftel naproti k Elici, svoji zali, dobri deklici... Skozi *o«dič si je skrajšal pot in že se je znašel pod visoko, *trmo steno. Po gladkem žlebu, v skalo zajedenem, je ^rvela in bobnela Savica • silno naglico. Mrzel dež je
pršil že daleč okrog globokega penastega tolmuna.
»Kje je Elica?« se je Ciril nestrpno oziral okrog. »Ali se mi je morda kam skrila in potuhnila in me bo postrašila?« je ugibal Ciril. Pogledal je vse okrog, pretaknil za vsa drevesna debla, ali Elice ni bilo nikjer.
»Ne, ni je še! Še pride! Pa če ne pride? Mora priti, ko je brzojavila! Menda me vendar ne bo varala?« Ciril se je dokaj razočaran in nesrečen, skušal potolažiti in pomiriti. Spomnil se je, da je ta hip docela podoben Črtomirju, ki je tudi nestrpno čakal tod ribiča in vesti o svojem dekletu. Ciril se je usedel nekoliko vztran na parobek in razmišljal, kaj bi storil: ali naj počaka tu, ali naj pohiti Elici naproti, da se ne izgubi! Križati se utegneta. Odločil se je, da bo čakal pri slapu, kot je bila naročila Elica, sicer se utegneta zares zgrešiti. Toda kdaj bo Elica prišla? Bo sploh prišla? Pa bi vendar šel naproti! Zamotil se je nekoliko z branjem. Prebral je stih:
Slap drugo jutro mu (Črtomiru) grmi v ušesa,
junak premišlja, kak bolj spodaj lena
voda razgraja, kak bregove stresa
in kak pred njo se gore ziblje stena,
kak skale podkopuje in drevesa,
kak do nebes leti nje jeze pena...k
Žiro je Prešeren opisal in ponazoril mogočni slap mlade Savice. Samo nekaj besed, in slap pred dušo resnično živi, grmi in hladi. Prešeren je za višek dogodkov v svojem Krstu izbral čudovit kraj, kaj pri-
merno romantično zunanje okolje, divno lepo pa tudi silovito v prirodnih elementih strahotne vode ter strme, neprodirne gorske stene, skoraj nekake simbole notranjega Črtomirovega razpoloženja in njegove usode. Ciril je strmeč zrl v strašno padanje — grmenje vode, tam v samotnem kotu. Prešeren je imel dober okus, tu ob slapu Savice se mu je zdel najbolj varen kraj, kjer se drugo jutro v spremstvu ribiča, misijonarja in drugih mož Črtomiru — beguncu prikaže — Bogomila. Ciril je vstal in se ozrl na vse strani, če se mu odkod ne bliža tudi Elica. Joj, kako koprneče jo pričakuje Ciril... Kje ji bo laže in slaje mogel zaupati skrivnost kot prav tu... O da je še ni! Spet je sedel nazaj na parobek in bral:
»O, sem na srce moje, Bogomila!
Skrbi je konec, žalosti, nesreče, se trese od veselja vsaka žila, kar gledam spet v obličje ti cveteče, naj brije zdaj okrog viharjev sila,
Naj se nebo z oblaki preobleče; ni meni mar, kar se godi na sveti, ak’ smejo srečne te roke objeti...«
»Duš, je v Črtomiru Prešeren globoko ljubil!« je obšlo Cirila ob prelepih stihih. Toda kolikšno razočaranje za Črtomira (Prešerna), ko se mu Bogomila kmalu iztrga iz objema in se vsede na prvi kamen, (Ciril je obletel z očmi, kje bi bil tak kamen!), ko mu v sočutnem, milem glasu de, da je prišla sem la
rijanski univerzi v Rimu. Vsi ti s<> nas vodili po mestu, nam razkazovali umetnine in nam pojasnjevali nežna* ne zanimivosti. Skrbeli so, da smo lahko v redu obiskovali bazilike. Vodili so cerkveno petje in molitve, skratka: vse skrbi in težave skupne* ga romanja so vzeli oni na svoja ramena. Vsem tem požrtvovalnim voditeljem najprisrčnejša zahvala! Naj jim dobri Bog stotero povrne in naj jih vedno podpira pri njihu* vem težkem delu!
Mi pa hočemo skrbeti, da bomo po tem lepem romanju res vzgledno živeli in s tem pridobili še druge za Boga.
S Krasa
Ker naši Kraševci ne morejo več romati na Sveto goro in niti ne na Mirenski grad, so to nadomestili z drugimi Marijinimi božjimi potmi, zlasti s Sv. Višarjami in s Staro go* ro pri Čedadu. Tudi letos je šlo v avgustu s Krasa več romanj na Sv. Višarje in na Staro goro. Tako so pred mesecem dni romali Doberdob* ci, pred štirinajstimi dnevi pa Ja* meljci, Doljani ter oni iz tržiške okolice. Bilo nas je okrog 150 ro* marjev. Lepota Marijinega svetišča, diven razgled po Benečiji nas je navdušil tako, da se gotovo še po* vrnemo. Zelo je povzdignilo pobož* nost ubrano prepevanje Marijinih pesmi, ki je ugajalo zlasti domači* nom, pa tudi Furlanom. Izredno le* pa je tudi cerkev Marije sedem ža* losti v Barnasu, ki smo jo tudi obi* skali.
Kot smo že z veseljem poročali, da
v Jamljah dobimo elektriko, sporo* čarno, da je sedaj to naše upanje tudi potrjeno; vendar bomo morali najbrž še počakati par mesecev za* radi izdelave načrtov.
Iz Benečije
V Raščah, majhni vasi v občini Fojda (Faedis), so se 9. t. m. zbrali zastopniki cerkvenih in civilnih ob* lasti iz domače občine in številna množica ljudstva tudi iz okoliških vasi zato, da čestitajo stari ženici Mariji Obala, ki je prav ta dan praznovala svoj stoti rojstni dan. Starko, ki je še vedno pri dobrem zdravju, so slovesno v sprevodu pe* ljali v domačo cerkev ob igranju godbe iz Orzana. Tu je daroval sv. mašo župnik msgr. Picco, dočim so domači pevci peli primerne pesmi.
G.	nadškof iz Vidma msgr. Nogara je ob tej priliki poslal pismo polno čestitk, ki ga je prebral župnik v cerkvi med sv. mašo. Popoldne je na trgu sredi vasi govoril g. župan pred slavljenko in zbranimi veselimi vaščani. Ženica, še prav čvrsta in nič utrujena, se je zahvalila županu in vsem drugim prav po domače v beneški slovenščini, rahlo pomešani s furlanščino. Doma govori pa le slovenski, kakor se je naučila v rojstni vasi v Vilah, kjer se je rodila ravno pred sto leti in kjer živi še njen brat star 95 let. Do sedaj je Marija Obala prva oseba v občini, ki je, kar ljudje pomnijo, učakala sto let. Upajmo, da bosta za njo doživela isto srečo še njen brat in sin, Loj-ze, ki šteje sedaj 76 let.
.. .<
Tržaški romarji pred cerkvijo sv. Petra
NiOlVlIlCIE
Pričetek pouka na slov. osnovnih šolah v Italiji
Dne 25. septembra t. 1. pričnejo na vseh šolah ponavljalni izpiti in istočasno tudi vpisovanje. V prvi razred se lahko vpišejo otroci rojeni v letu 1944. Za vpis novoobveznih je potreba predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju koz. Ni dovo* ljeno vpisovati učence, ki so 10. ok* tobra t. 1. dopolnili 14 leto starosti. Pri vpisovanju naj starši plačajo raz*
rednemu učitelju 25 lir za šolsko izpričevalo.
Po vseh šolah naj bo šolska maša dne 7. t. m. in v ponedeljek, 9. ok* tobra 1950. naj se prične z rednim poukom.
Učiteljsko zborovanje za učitelj* stvo dobrdobškega ravnateljstva se bo vršilo v Doberdobu, dne 19. oktobra, za goriško pa 26. X. 1950.
Anthony Eden in dvojezična Sola na Koroškem
Ko se jc nedavno od tega mudil v Avstriji bivši britanski zunanji minister Anthony Eden, je imel gra* ški dopisnik lista »Naš tednik * Kro* nika« kratek razgovor z njim, v ka* terem je Eden izjavil, da glede raz* mer na Koroškem ne more dati no* bene izjave, ker jih premalo pozna,
vendar se čudi, da vladna stranka, ki je še na londonski konferenci za* govarjala pravice Slovencev do ena* •kopravnosti, predvsem na šolskem polju in zagovarjala šolsko odredbo iz leta 1945., danes nastopa proti te* mu. G. minister je rekel, da je zad* nje čase večkrat bral v britanskem časopisju zanimive članke o dvoje* žični šoli in da v britanski demo kraciji bi bilo tako postopanje kot
je sedaj na Koroškem nemogoče. Kot vidimo ni ničesar tako skrito, da nc bi bilo znano svetu. Vlade onih dr* žav, ki imajo v svojem okrilju na* rodne manjšine naj vedo, da svetov* no javno mnenje sodi o njihovi de* mokratični zrelosti ravno po načinu kakor one znajo ravnati z isto.
Na čipkarski šoli
Na državni čipkarski šoli v Gorici v ulici Morelli 39 se bo vršilo vpiso* vanje do 15. oktobra. Obisk šole je brezplačen in neobvezen .
Deklice s slovenskih šol so se lani za to šolo zelo zanimale in se jih je vpisalo skoro sto štirideset. Upajmo, da bodo tudi letos zvesto nadaljeva* le lani začeto delo in se v velikem številu vpisale na čipkarsko šolo Sporočajo tudi, da sc bo prihodnji teden otvorila na isti šoli razstava vseh lani izgotovljenih del. Občin* stvo bo tako imelo priliko, da si ogleda napredek naših malih čipkaric.
Prehranjevalna kriza v Jugoslaviji
Jugoslavija prestaja veliko prehra* r.jevalno krizo, zaradi velikanske suše, ki je povzročila ogromno uni* čenje pridelka v mnogih predelih dr* žave. Po mnenju tujih izvedencev, ki so Jugoslavijo obiskali, bo prava kri* za nastopila šele v februarju, ko bo do tedaj že ves letošnji pridelek iz* črpan. Jugoslovanske oblasti so že prosile Ameriko pomoči in je upati, da bo Amerika velikodušno pomaga* la ubogemu izčrpanemu narodu. Ven* dar, da bi se preprečila , lakota, bi morala biti pomoč zares izdatna, kajti pomoč v blagu v znesku 150 milijonov dolarjev le delno reši Ju* goslavijo pomanjkanja.
Romarsko cerkev v Ricmanjih bodo popravljali
Oddelek za javna dela prj ZVU je odobril kredit poldrugega milijona lir za popravilo romarske cerkve sv. Jožefa v Ricmanjih. Dela se bodo začela že čez tri mesec ali vsaj pred spomladjo. Bistvene zasluge za to si je pridobil bivši tamkajšnji kaplan preč. g. Žerjal.
Delitev čevljev
Deželna uprava za mednarodno pomoč (AAI) javlja, da v prihodnji zimi se bo spet vršila delitev »čev* Ijev UNICEF« za vse potrebne ljud* skošolske otroke Italije. Primanjkljaj pri izdelavi čevljev bo krila ustanova ERP.
Štipendije
Goriški urad za Mednarodno po* moč javlja, da je OZN ponudila
italijanski vladi štipendije za neko* liko izvedencev v socialnih vedah, ki bi se hoteli nadalje usposobiti na tujih visokih šolah držav OZN, čla* r.ic tega odbora.
Vsakdo lahko dobi potrebne in* formacije na sedežu deželnega urada za Mednarodno pomoč v Gorici.
Slike tržaških romarjev
Tržaški rimski romarji si lahko ogledajo in naročijo v trgovini For* tumato v Trstu fotografije, ki so jih napravili slov. fotografi ob priliki romanja v Rimu.
Nove gimnazije onkraj meje
Kot poročajo tamkajšnji listi, bodo z letošnjim šolskim letom otvorili 8 novih nižjih gimnaziji v Vipavi, Do* bravijah, DornbeTgu, Solkanu, Mirnu, Dobrovem, Kojskcm in Kanalu.
Ukinitev prostovoljnega dela
Jugoslovanska vlada je izdala od* lok, s katerim se ukinja »prostovolj* no delo«, to je ono zloglasno delo, na katero so silili ljudi, zlasti ob nedeljah,'da so gradili zadružne do# move, ceste in druga dela.
Radovedni smo, kako bo »Primor* .ski dnevnik« ter ostalo komunistično časopisje razlagalo ta ukrep, ko p* je poprej tako napadalo duhovnike j in druge pametne ljudi, ki so ozna* čev ali to delo za kvarno zdravju in pogubno za moralo.
Nedeljsko prisilno delo pač ni pri* neslo b. blagoslova!
Zaplenitev 4 milijonov
V petek dne 22. t. m. so italijanski finančni stražniki na bloku pri Rdeči hiši v Gorici zaplenili Goričanu Alojziju Kodermacu, ki se je vračal iz Jugoslavije v luksuoznem avtomo4 bilu, štiri milijone lir v bankovcih po pet in deset tisoč.
Oblastva natančno preizkujejo od<| kod in čemu ta vsota.
GORIŠKI SREDNJEŠOLCI
vas vabijo v nedeljo 1. oktobra ob 16h
v NABREŽINO na spevoigro »KOVAČEV ŠTUDENTk
z nekoliko pevskimi točkami.
LISTNICA UREDNIŠTVA Raznim g. dopisnikom sporočamo da starih rokopisov ne shranjujemo
Odgovorni urednik:	Stanko	Stanit
Tiska tiskarna Budin v Gorici
zato, da mu pove, da se bosta ločila in šla vsak zase »skoz življenja zmede«, pa le zato, da bi se nekoč njuni poti spet sklenili... Cirila je presunilo: »Duš, to je bil udarec! Imeti dekle, pa jo izgubiti! Gorje, če njemu Elica kaj takega naredi?« Ciril se je plaho oziral okrog, če se ne bliža kod Elica s prav tako resnobnim obrazom in tako resnobo in namenoma. Ne, Elica vendar ne bo kaj takega naredila! Elica se bo prismehljala! Bo se, bo... Čemu ji pa hrani skrivnost? Ciril je še enkrat prebral strašno mesto o odpovedi ljubezni. Sicer pa ni niti prava odpoved! Bogomila še jjubi in upa, da se bosta njuni poti nekoč spet sklenili. Kako jo v vsem nadaljnjem pripovedovanju o lastnem pokristjanjenju, pokristjanjenju očetovem in vse blejske soseske preveva sočutna obzirnost in mehkoba! V notranjem hoju, v silnem koprnjenju po odsotnem Črtomiru in v groznem obupu,	da Črtomir	nima sreče v boju	s kristjani,	se
je Bogomila po naključju bila spoznala	z misijonarjem
in krščansko vero v vsej njeni vzvišenosti. Dekle se je z očetom in blejsko sosesko dalo krstiti in so boginjo Živo vtopili v dno Blejskega jezera ter se oklenili Marije. Pokristjanjena Bogomila je še globlje vzljubila Črtomira, trepetala zanj v boju »uro slednjo« in klicala na pomoč Marijo, proseč mu telesne in dušne rešitve:
»Zavreči v jezi ga, moj Bog, ne hoti, ker v zmoti iali te, ne 'z hudobije, ne daj v	oblast sovražni ga	togoti,
pred njo	naj milost tvoja ga	zakrije!«
In o vsem svojem trpljenju in o tej iskreni molitvi zanj se je Bogomila Črtomiru tu na slapu razkrila, da je Črtomir vzkliknil:
»Kak bom povrnil, Bogomila draga, ljubezen, skrb, kar si trpela zame?«.
»Kako bi mogel tebi kaj odreči, storiti tega ne, kar boš želela!«
Ciril se je zamislil, čista, kristalna voda mlade Savice, ki je tekla ob njegovih nogah, se mu je zdela podoba čiste, prave, poduhovljene ljubezni Bogomiline, resnične življenjske ljubezni, ki ljubljenemu bitju želi dobro ne samo za telo in tostranost, marveč tudi za dušo in večnost. In to je tista lepa, krščanska ljubezen, ljubezen globokovernih krščanskih žena in deklet. Prešeren je moral imeti blago, globokoverno krščansko mater in sestre, da je krščanski ljubezni postavil — morda podzavestno — tako veličasten spomenik. Ciril se je ob tem spominu, da je tudi v Elici v tem pogledu nekaj Bogomile! Na Marijanski akademiji 8. decembra jo je v Unionu prvič uzrl. Potem jo je srečaval v vseučiliški auli (veži) in v križniški cerkvi, kjer je vselej stopala tja k Mariji v levem kotu. Nekoč se mu je bila celo izdala, da mora dekl^ *a fanta veliko moliti, ko ga nima, in še bolj, ko ga ima... Cirila je takrat globoko ganilo, Elico je še bolj cenil. Zdaj je pa Cirila obšla bojazen. Duš, če bi se mu tako verno dekle skujalo in bi mu ušla t kak samostan. »Ali ni čudno, da je kraj «a sestanek ubrala prav to nesrečno
Savico!« se je Ciril začel že resno bati. In to prav zdaj* ko ima Ciril za Elico pripravljeno prelepo skrivnost! Tako skrivno in skrbno jo je pripravil! Kako bi Elico presenetil! Toda, če mu dekle pride ljubezen odpo< vedovat?.. Saj ne bo prenesel!.. Elieo ali pa nikogar! Elico, Elico...
»Holera — tiriii —« je nenadoma nekje spodaj 1 gozdu zadonel dekliški glas.
Ciril je skočil na noge kot srnjak.
»Duš, nekdo prihaja! Kdo je to?« je ugibal Ciril' Glas ni bil Eličin, Elica nima takega alta. Morda pri' haja celo kaka dekliška izletniška gruča in bo Cirila vse pokvarila, tudi če bo Elica z njo. Saj ji je Ciril vendar naročil, naj pride sama! Čemu z gručo, družbo?
»Ilolera — tiriii, jod — titiii« se je spet ponovi’ dvojen glas. Ciril je ugotovil dve dekleti. Zdelo se m* je, da je en glas Eličin. Stekel je naproti v ono smef Po gozdu sta res prihajali akademičarka Elica in njen* sestra abiturijentka Ružka.
»No, sta vendarle prišli! Sem že obupoval na' teboj, Elica!« je Ciril svojemu dekletu krepko seg11 v roko in jo vzel med obe dlani. Tudi Ružki je krepil stisnil desnico.
Elica se je opravičevala, da eo se z avtom zakasni) že t Ljubljani, potem na Brezju, kjer so bili pri m«*" nato bi se se na Bledu ustavili, pa je Elica naganjal*' da morajo prej v Bohinj k Savici. Spodaj pri hote* Zlatorogu ob jezeru stoji avto s stricem in teto, ki i*I'j pa u hojo sem gor ni bilo mar.	(N*dal]evtftr